LETO XIV
20 MAJA 1961
ŠTEV.264
UMETNOST MOŽNEGA
Združiti cim več demokratično usmerjenih emigrantov na nek skupai ni imenovalec, če že ne program, in tako ustvariti svobodno demokra = tično alternativo Titovemu režimu, je zadeva, s katero se zadnja leta močno h avij o različne emigrantske skupine, politični vodniki in časo= Pisje. Čeprav so bili s'torjeni pomembni koraki naprej, kar zadeva is k; kanje skupne osnove, se zdi, da se cela reč zatakne, kakor^hitro za = denemo na. odklanjajoče stališče emigrantske Hrvatske seljačke stranke. Imamo vtis,da je bila "Slovenska formula", ki jo je objavil lani Na = rodni odbor za' Slovenijo in ki je za emigrantske pojme in potrebe vse kakor pomembna politična izjava, v tistem trenutku oropana praktične^ ga pomena, kakor hitro je bilo na naj višjem mestu tega odbora rečeno,
’da je nočemo nikomur vsiljevati in da nimamo namena, da bi jo sveto= vali Srbom in Hrvatom ter da tudi posredniki pri tem ne moremo biti’. Ob tem se namreč bojimo, da se ne misli Narodni odbor za Slovenijo ve zati v nobeno konkretno politično akcijo jugoslovanskegnarave, dokler ne pride do neke oblike sporazuma med emigrantskimi demokratično usmsr jenimi Hrvati in Srbi; z drugimi besedami, dokler emigrantska H.S.S. ne pristane na neko obliko Jugoslavije.
Iz intervjuja,ki ga je imel predlanskim naš stalni sodelavec g.
V.Farkaš z glavnim tajnikom H.S.S. g,dr.Krnj evicem, je bilo jasno vi= doti, da sžednji ne misli na nobeno obliki Jugoslavije, ampak hoče brezpogojno lastno samostojno hrvatsko republiko. Kot v načelu prizna mo g.,dr.Krnjc-vidu, da ima pravico do takega stališča, smo vendar mne= hja, da v danih pogojih takšna politika ne kaže, da bi uspela. Ne samo da je v normalnem razvoju dogodkov (brez vojne ali revolucije na pri= mer) na Zapadu nemogoče misliti na kakršnfcoli učinkovito emigrantsko^ protititovsko politiko,ki ne bi jemala Jugoslavije kot izhodiščne toč ko, da o kakšni alternativi sploh ne govorimo, nam. na primer zadnji dogodki v zvezi s Kongom potrjujejo star zaključek, da v zapletenih mednarodnih pogojih velja sklicevanje na samoodločbo narodov jako ma= lo. Ne mislimo se spozabiti in primerjati jugoslovanske probleme z .afriškimi ali kongoškimi, čeprav je prižlo že v modo, kako nekateri s prstom kažejo na novonastajajoče samostojrie,afriške države. Razlike so namreč .prehude, v enem ali drugem oziru, da bi smeli primerjati e= ne';z drugimi in delati z až el j en e zaključke. Toda velja v spomin pri= klicati in pri tem znova ugotoviti', da more zahteva po samoodločvi u= speti samo tedaj, ako ta mednarodno politično ustreza velesilam, od = nosno, ako ima taka zahteva za seboj vojaško silo,ki je pripravljena izsiliti mednarodno priznanje.	'T '	, ;
Poučen je primer, kot prav. te dni beremo vbzunanjepolitičnih do= kum ntih, objavljenih v Was hing tonu, kako. so pomladi 1942. ingleži pri tiskali na imerikance, naj vendar priznajo Stalinu aneksijo baltskih držav, naravnost v brk pol leta prej objavljeni itlantski karti. Te = dajsse je Roosevelt temu še upiral, toda ko so letos v febrbtttrjlju raz Previjali v Združenih narodih o -bodočnosti Konga, se je g.Adlai Ste = venson izrekel za( teritorialno celovitost Konga in za priznanje ti = stih meja , ki so obstojale ob nastanku te nove države, 'potem ko je bil Kongo t.ako prizadet zaradi secesionist.ičnih pokretov.’ Angleško stališče je možno razbrati iz uvodnika v manches terskem "Guardianu":

"Četudi je Lila Katangina odcepitev razumljiva v prvih dneh neodvi= snosti Konga, je vendar postala največ j a ovira sporazumu.Zato naj Združeni narodi potrdijo, da je Katanga del Konga..." In Združeni narodi so tako tudi potrdili.
Ti sodobni primeri takoj zgovorno pričajo,da je treba precej več kot pa golo sklicevanje na pravico do saJnodločbe naroda, da bi u speli poskusi za razvitje Jugoslavije, pa naj gre pri tem *za politi ko gotovih hrvatskih, srbskih, slovenskih ali macedonskih poli tič = nih skupin.
.Alternativa	J '	: --	;|/
Tisti, ki hočejo dejstvovati proti Titu in iščejo demokratično alternativo jugoslovanskemu komunističnemu režimu, stoje - po našem mnenju - na tej stopnji razvoja pred dvema vprašanjema:
Prvič: ali naj nadaljujejo s svojimi prizadevanji, tudi če se Hrvatska seljačka stranka ne izreče za sodelovanje in vztraja naiaz bitju Jugoslavije?
Drugič: ali je realistično pričakovati od. Zap.adnih sil, da bodo 9 v imenu visokih načel, ki jih svečano proglašajo, kakor tudi zaradi ohranitve miru v srednji in balkanski. Evropi,začele Izvajati politi= ko, ki bi olajšala Jugoslaviji, da ta pride do prave demokracij e’( d. tat iz osnutka Političnih načel "Demokratske zajednice Jugoslavije", Pariz,februar 1961.,podpisana Dr.Ž.Topalovič, D.Radovanovič.)?
Naš odgovor na prvo vprašanje je "D.A", toda s tem pogojem, da mo ra.jo ostati vrata vedno odprta Hrvatski seljački stranki.
Na drugo vprašanje odgovarjamo s kvalificiranim "NE", ker smo mnenja, da imajo tista "visoka načela" samo tolikšno praktično velja vo, kolikor to odgovarja velesilam, in da v danih prilikah Zapad -in torej ne mi emigranti- smatra,da Titov režim 'ohranja mir v srednji in balkanski Evropi' in da se nam torej zdi neverjetno, da bi v mir= nem razvoju dogodkov podprl kakršnokoli emigrantsko kombinacijo kot neko alternativo komunističnemu režimu v Jugoslaviji.
Tako se vsiljuje tretje vprašanje:
.Ali je demokratična alternativa jugoslovanskemu komunističnemu režimu sploh možna, to je, ali bi takšna alternativa sploh doživela vsaj tiho če že ne javno priznanje zapadnih čini tel jev?
V obstoječih razmerah se nam vsiljuje prej negativen kot. pa po= zitiven odgovor, pa četudi bi bili izpolnjeni vsi pogoji, od katerih smo nekatere omenili zgoraj. Mislimo,da je to vprašanje zelo dobro razčlenil dr.Topalovič, ko je v svojem listu komentiral "Slovensko formulo" v zvezi z njenim pomenom za domovino:
"Naivno je misliti,da se more ponoviti leto 1918., da bo namreč neka zunanja sila zdrobila obstoječo oblast ali pa da bo ta oblast /sama razpadla in da bodo potem emigracija in domače politične sile po mili volji sklepale in urejale,kakor jim srce poželi. Če je v da= našnjih mednarodnih odnosih vojna od zunaj izključena, potem je iz= ključeno tudi rušenje režima z vojsko iz inozemstva, kot j o to bilo leta 1918, Potem je preobrazba režima možna samo iz borbenega dejstva notranjih sil. Naivno jc misliti, da Titu ni mogoče najti naslednika, enako kot so ga našli Stalinu. Naivno je verjeti, da se bo režim, na katerega je v svojih predpravicah vezano nad milijon ljudi, z lahko to odrekel svoje oblasti in r,:- bo razpadel. Zato utegne biti notra = nja preobrazba dolga in trpka in postopna in burna. Emigracija mo= re vplivati na to preobrazbo le, če se ji prilagodi, če se vključi v njo in koraka z njo. Tse napovedi so v tem oziru negotove, preprede= ne z željami, ki ne počivajo na stvarnih dejstvih. Iz narodnih glo = bin se porajajo nove generacije in se razvijajo nove sile, ki jih še ne poznamo in katerih aktivnost ne moremo z gotovostjo predvidevati.«1
ili ima torej smisel ostvarjati neko demokratično skupnost, ki bi Igrala vlogo alternative?’ Mnenja smo, da ima, vendar pa ni nujno
in za začetek morda celo praktično ni mogoče, misliti že na alterna tivo. Skupnost naj ko pripravljena, da;v izrednih okoliščinah, če do njih kdaj pride, prevzame tudi vlogo alternative, toda kot stvari stoje, naj predvsem stremi, da združi tiste aktivne in s časom kora kajoče sile, ki jim je do svokodLe. Jugoslavije ,in do uveljavitve po litične demokracije v njej. Po našem mnenju zadostuje ta naloga po= polnoma za lep čas in niso potrebni nikakršni podrobno izdelani pro grami ali celo osnutki ustav,pa tudi ne prepogoste visokodoneče iz= jave, ki nimajo dosti praktičnega pomena, saj se končno tudi jugo = slovanski režim ustavno-pravno kiti os pavjim peif ern o demokraciji ii 0 svobodah,kot jih razglašajo, razne mednarodne listine.
Bistvo stvari
La bi se mogli prilagoditi razvoju doma in se vključiti v no = tranjo preobrazbo države, moremo načeloma sprejeti obstoječe stanje v Jugoslaviji, v pravno-političnem pogledu namreč. Potem moramo delati na tem, kako sistem;praktično humanizirati, kako mu preskrbeti moralno osnovo ter kako posamezne narode in slehernega državljana tudi gmotno preskrbeti za sedanjost in bodočnost. To so najbolj vpijoča vprašanja današnje jugoslovanske stvarnosti, ki dan za dnem na vseh koncih in krajih tarejo državljane, ne pa vprašanja,koliko republik naj šteje federacija, ali naj bo ta-republika ali monarhi= ja in podobno. ,10 so za nove,generacij e,, ki že prehajajo v večino, rešena vprašanja ali Pa vsaj hudo sekundarna vprašanja, s katerimi se ukvarjajo samo še politično brezposelne emigrantske glave.
Zmotno je misliti, da te no= ve več ali manj indoktrinirane ge neracije razumejo, kaj je bistvo demokracije ter zakaj so potrebne nekatere ustanove, ki jih sedanja Jugoslavija ne pozna. Ne nazadnje jim je treba obrazložiti in jih tudi prepričati,"kako je s to Le= mokracijo v Alžiru, v Kongu, v An , v Južni Afriki, pa tudi, na Sev.Irskem, v Pakistanu, Turčiji, v., nekaterih srednje in južno am e = riških državah in kočno v samih
'J.	■
■ ■ ;> ■ rrv-
KOROŠKI:SIULENTJE


Kot smo že pisali v f eb r. štev..
KT,je "slovenska Pravda" pokre -nila v Angliji " nabiralno-'akcijo za pomoč revnim 'slovenskim dija j kom ha Koroškem, da bi mogli na= goli I dal jeva ti študije in d a bi obe = jnem na tak način zagotovili ne=
: moten ražvoj' slovenske "g.fen a.sip I v Celovcu, kateri grozi ukinitev {posameznih razredov, č e ne bi bilo {dovolj dijakov.,	•,
Obrnili smo se na vse svobod= ne Slovence, Hrvate in Srbe, da po svojih močeh pomagajo pri tem narodno političnem poslu. S hva= ležnostjo smo videli, da so ne= kateri časopisi ponatisnili ■ naš poziv in prepričani smo v končni' uspeh.
Fsak še tako majhen dar .bo hvaležno sprejet in potrjen od blagajnika Slovenske Pravde. . ..
Prosimo, pošljite svoje darilo na enega sledečih naslovov: .
Mr.Ludvik Perko,
416, 3outhcury Road, ENPIELL,Middx., England
Mts.Pavla Miladinovič, . 12, Oxford R p ad, INGL EBURN, N..S.W,	Aus tralia.
Mr.Val entin Kremžar,
11010 - 109A Avenue, EDMONTON, Alta., Canada. .
Združenih državah Amerike,kar za= deva: črnce.”
■. ;■ ' . . .1 ■ ; : ■
Z Vsem tem v mislih smo torej prebirali,"Slovensko, formulo" Na rodnega odbora za.Slovenijo, pa= riški "Apel demokratični emigra= ciji" z dnem 29.okt.I960, in po= znejši osnutek Političnih'načel "Demokratske zajednice .Jugoslavi je" od 21. f eb r u ar ja letos.
Pri zadnjem nas motijo tolikšne ■podrobnosti, ki prej oteškočajo kot pa lajšajo sporazumevanje med raznimi skupinami ali posamezni= kif polog tega da se bo težko iz neb i ti vtis a, ki je morda- P ovs em neumesten, da je ta, akcija naper jena v prvi vrsti proti Srbskemu narodnemu odboru .Bati se je nam= reč, ' da bi jo ne-Srbi odklonili z motivacijo, da so to "srbska po = sla", ki jih ne zanimajo.
Celotni kompleks teh vprašanj, s katerimi se emigracije stvarno bavijo že vse od leta 1941.,torej
ni enostaven, ni samo političen in še manj le formalnega značaja.So^ dimo, da ga je treba zagrabiti v njegovem jedru, da ga je treba re ^ ševati z vso previdnostjo od točke do točke, postopoma, in nikdar ne smemo pozabiti, da bo razvoj v Jugoslaviji počasen in da bo njegov izključni nosilec ljudstvo, ki tam živi.
Liturgi čni . j ezik
Ali naj živi narodni jeziki nadomeste latinščino kot cerkveni jezik ne samo pri zakramentih ampak tudi pri sv.maši? Ni dolgo te s ga, ko smo brali v našem listu članke o tem predmetu in po našem mne nju ima zagovor mrtve latinščine nekaj veljave, Kakor hitro namreč sprejmemo narodne jezike kot cerkveni jezik, zadevo kaj lahko posta^ ne politično vprašanje. Pomislimo na naše slovenske duhovnike na Koroškem ali Primorskem, ki bi hoteli opravljati daritev v slovenskem jeziku, pa bi jim to prepovedale bodisi civilne oblasti bodisi cerkvene na pritisk lastnih šovinističnih dostojanstvenikov ali pa ci = vilnih oblasti. S tem ne zagovarjamo latinščino pred slovenščino.ReS je obratno, ker smo mnenja, da ljudje (in često sami duhovniki) niko li ne morejo tako razumeti latinskih obredov kot bi slovenske. ( Ali ni končno prav zaradi tega tudi kat.Cerkev na Slovenskem pred vojno uvedla v vse obrede - razen sv^maše - slovenski, jezik?) Toda zadeva ni enostavna in dokler Sv.Stolica ne najde zadovoljive rešitve tudi za manjšinske probleme (in ti niso le na Slovenskem), toliko časa bo cela reč vroča.
T tej zvezi je bila zanimiva anketa, ki jo je razpisala neka ka toliška ustanova na Angleškem med duhovščino poartsmouthske škofije, da.bi ugotovila, kaj mislijo vprašani o tej vprašanju. Rezultat je bil, da se je za "gotovo rabo angleščine pri sv.maši" izjavilo 52 i° duhovščine. Toda pri tem je bilo proti temu kar 70^ župnikov ,dočim se je 58?& ostale duhovščine (menihov,kaplanov itd) izreklo za rabo. Dva razloga sta govorila proti spremembi: nadomestitev latinščine u-tegne imeti škodljive posledice za enotnost Cerkve,kar je doslej tako učinkovito manifestiral širom sveta in skozi stoletja isti liturgični jezik. Drugi razlog j„e bil, da bi uvedba angleščine napravila obrede daljše in počasnejše. To kajpak drži, prvi razlog pa ne pre -več, saj n.pr.unijati uporabljajo staroalovanski jezik pri bogoslož-ju, pa ni enotnost Cerkve pri tem čisto nič trpela doslej.
Originalen pa je bil zagovor sprememb e: "B og razume angleško ena ko kot latinsko.Duhovščina in ljudstvo pa razume angleško mnogo bo -Ije kot pa latinsko. Ali ne bi bilo boljše,če bi nam bilo dovoljeno govoriti z Bogom In če bi 0n smel govoriti z nami v jeziku, ki ga On in mi vsi razumemo?"
Možno-je,’da bodo o.tem razpravljali tudi na prihodnjem vesolj= nem cerkvenem zboru. Prav verjetno je, da bo Cerkev sprejela marsika toro spremembo,ki bi olajšala cerkveno zedinjenje med raznimi veroiz povedimi. Težko pa si je misliti,da bi popustila v nauku, ki po veri izhaja od Boga.
NOVI NADŠKOF
"Nova Hrvatska" jev 3-4.številki, objavljeni sredi maja, prinesla vest, da je bil križevski škof dr.Gabri j el Bukatko imenovan za nadškofa-koadjuterja beograjske nadškofije s pravico do nasledstva. Njen komentar je bil,da so hrvatski katoliški krogi sprejeli vest z zadoščenjem, češ da je do tega prišlo tako hitro po prekinitvi odno sov med hierarhijo in režimom, s čimer da je bilo najbolje dokazano, da se Vatikan ni strinjal s postopkom nadškofa dr.Ujčiča. Mislimo,da so v tem komentarju precej naivne želj e,kot so bile v ves ti,da hie -rarhija sploh ni predložila režimu svoje spomenice. Mnenja smo,da je bil dr.Bukatko imenovan na predlog dr.Ujčiča, da režimu imenovanje ni nesimpatično, in da je zelo značilno,da je bil "unijatski" škof postavljen na to mesto, kar kaže, da Sv.Stolica gleda mnogo dlje kot pa uredništvo "Nove Hrvatske".	UREDNIŠTVO
RAZGOVORI O MACELONIJI (IY)
MACEDONSKO VPRAŠANJE
BOLGARSKO MNENJE	Piše: CENKO BARE?
Točno je, kot trdi g.Farkaš, da ae v emigrantskem tisku malo pi še o macedonskem problemu, A Se še pišejo o tem, ponavljajo znana gle dišča, ki ne doprinašajo ničesar k njegovi pravilni rešitvi. Del emi grantskega tiska se v glavnem-vzdržuj e razvnemanja starih šovinistič nih razpoloženj in v prvi vrsti prednaša "zgodovinske" zahteve ali Pa se zadovoljuje s sklicevanjem na "status quo", podedovan iz Bal = kanske ali Prve svetovne vojne. Ti emigrantski krogi že dolgo ne vi= dijo več ogromnih socialnih in političnih sprememb,do katerih je pri šlo v zadnjih dvajsetih,letih in ki so zadele ob temelje družbene strukture in političnega spoznanja balkanskih narodov. Povsem nespo= sobni so, da bi izrazili narodove težnje in odgovorili na potrebe so cialnega, kulturnega in političnega napredka.
Drugi del emigracije poskuša iskreno in brez predsodkov odgovo= riti in rešiti nove probleme, ki so jih v prvi vrsti prinesle čas in prilike. Nesporno je, da obstojajo politične organizacije in skupine ki so že zdavnaj in nedvoumno zavzele stališče in ki nadaljujejo z borbo za ostvaritev Balkanske federacije. Ta vpliv na vse zasužnjene narode je vse večji in bo v bodočem razvoju balkanskih odnošajev predstavljal činitelja prvovrstnega pomena.
Pri razmotrivanju balkanskih problemov, in s tem tudi macedon = skega vprašanja, , nima nihče pravico bežati pred politično in nacio nalno odgovornostjo. Preteklost nam mora služiti kot opomin,da ne bi ponavljali starih napak. Glavna naloga je, da objektivno analiziramo dejstva. To pa bomo dosegli le, če prenehamo s cepetanjem na. mestu in ponavljanjem starih tirad mržnje in maščevanja. Vsakomur mora biti jasno, da od splošnega balkanskega blagostanja zavisi naš osebni in 'narodov napredek.
Jugoslovanska emigracija smatra, po g.Farkašu, maeedonsko vpra= šanje kot "zelo kočljivo" in ga zato ne postavlja na dnevni red. Za to sta dva razloga: prvič, ker doslej ni obstojal poseben maeedonski narod, in drugič, ker niso obstojale neodvisne macedonske politične organizacij e.
Za nas ne obstojajo in ne morejo obstojati "žela kočljiva" in "malo kočljiva" vprašanja. Obstojajo, kratko in jasno,problemi,kiaso na dnevnem redu, ki čakajo na rešitev in silijo vsakega zavednega dr žavlj ana, da do njih zavzame svoje stališče.
Navedena dva argumenta ne moreta prenesti kritiko, prav gotovo ne v današnjem položaju. Številne kolonije so dobile svobodo in samostqj nost, čeprav niso imele v preteklosti svoje države in formiran pose= ben narod. Neodvisne macedonske organizacije so obstojale; borile so se tako proti turški sužnosti kot proti aspiracijam ostalih sosedov. Dvignile so narodno vstajo 1.1903., da bi izbojevale nekaj politične svobode za maeedonsko prebivalstvo.
Podobna mišljenja jugoslovanske emigracije se skladajo tudi s stališčem dela bolgarske emigracije. Po njihovem mnenju se mačedon = sko vprašanje reši lahko samo z delitvijo ali z priključitvijo -ozem= Ija. Oni nočejo gledati na problem z njegove politične, nacionalno -- etniško in socialno-ekonomske strani. Se manj pa na voljo macedon skega prebivalstva in na splošno balkanske interese. Zato ga običaj= no obidejo in označijo, kot da bo njegova rešitev prišla sama od se= be ali pa s pomočjo nekakšnega novega zgodovinskega fatalizma. Pre = pričani so, da bodo s političnimi kombinacijami uspeli zadržati druž= Leni razvoj in ga vrniti za pol stoletja nazaj. Ne računajo niti o duhovni in socialni emancipaciji, do katere so prišli vsi balkanski harodi, pa tudi maeedonsko.prebivalstvo.
Po svojem geopolitičnem položaju in etnični .sestavi prebival = stva ostane macedonsko vprašanje še naprej središče, da ne rečem ključ za rešitev južno-slovanskih odnosov. To vprašanje je postalo z z berlinsko pogodbo objekt evropskih kabinetov in orožje za goto= ve velesile, ki so imele koristi od ravnotežja na Balkanu. Po 12.ČL. so bile predvidene posebne varščine za krščansko prebivalstvo,Ilin= denska vstaja j e 'pokazalra,;: da .pbs to ja politična zrelost-pa tudi- na= rodna: zavest, ki; naj, izivojuje MapedonjL-ji svobodo in avtonomijo. Mia do turška revolucij.a in kratkotrajen režim, ki ji je sledil, je 'pred videval v novi ustavi, da- dobi-Mapedonija avtonomijo v okviru Otomaa skega cesarstva.Namesto osvoboditve.tPa je tragična Balkanska vojna prinesla delitev ozemlja in zaostritev odnošajev med balkanskimi dr ž avami.
Bolgarski monarhisti in šovinisti so smatrali Macedonijo za ne deljiv del B olgari je,' srbski pa le kot podaljšanje Stare‘Srbije, do= čim je bila za Grke samo ena od grških pokrajin. Namesto da bi Mače donsko revolucionarno .gibanje "povezalo vse nezadovoljne elemente v makedonski in jedrefiski oblasti, ne glede na narodnost, za' to, da s pomočjo revolucije izvojuj e polno politično avtonomijo za obe pokra jini", kot je to predvidevala njegova ustava, se je pretvorilo v te roristično organizacijo neodgovornih faktorjev, od katere so trpeli tako macedonski prebivalci kot tudi demokratične organizacije v bal kanskih državah.
Celotnega stanja stvari nista.komunistični vladi v Bolgariji in Jugoslaviji nič spremenili. Formalno je Tito ustvaril pos:ebno mace= donsko enoto v svoji "federaciji" in'odvzel 'prebivalstvu vsako svo= bodo in pravico do samouprave. Bolgarski komunisti pa so nekajkrat spremenili svojo politiko glede macedonskega.prebivalstva. Propadli so razgovori za ustanovitev, južnoslovanske komunistične federacije, kjer bi naj tudi macedonsko vprašanje našlo svojo rešitev. Tako bol garski kot tudi jugoslovanski komunisti so prosili.Stalina za posre dovanje in blagoslov, kakor nekoč Pašic in Gešov ruskega carja. Ni= ti poskušali niso rešiti to vprašanje s pomočjo južno-slovanskih na rodov. Na ta način so ostali.zvesti komunistični ideologiji in meto bi, ki odklanja vsako demokratično ureditev in federalistično reši= tov. Pomoč,ki so jo nudili partizanskemu gibanju grških komunistov, ‘.je. btožk očala položaj slovanskega elementa v Macedoniji in Trači ji ter jev grškem demokratičnem in mednarodnem javnem mnenju ustvari= la nerazpoloženje proti novi rešitvi balkanskega vprašanja.
'• Macedonsko vprašanje v prvi vrs ti zadeva prebivals tvo,ki pose= ljuje to geografsko oblast Balkanskega- polotoka. Naravno jo, da te= ga vprašanja ni mogoče reševati mirno južno-slovanskih, balkanskih in evropskih.občih interesov. S postavitvijo temeljev za gospodar = sko in politično zedinjenje Evrope in- z ostvaritvijo demokratičnega reda v balkanskih državah po. likvidaciji komunističnih režimov, bo to vprašanje našlo ugodne pogoje in razpoloženje za pravilno reši = teV. Kajti mir, svoboda in varnost so nedelj evi del človeške osebno s ti ne glede na njegovo socialno, versko, nacionalno in politično o belež j e.
Za nas nima macedonsko prebivalstvo prav nič manj pravice,da 33 okoristi z demokratičnim.načelom samoopredelitve in samouprave kot tolikšna afriška plemena, in narodi. Bodoči status Macedonlje je meč rešiti samo na podlagi svobodno izražene volje naroda. Ta bo odloči la, ali naj, zadrži položaj, kakršnega ima zdaj, ali pa zahteva pos& no macedonsko enoto v okviru neke južno-slovanske,balkanske ali eV-ropske federacije.
. Oblika konzultacije je lahko referendum. Toda izvršen mora bi= ti pod mednarodno kontrolo. Naloga je lahko zaupana Združenim naro= dom ali pa kakšnemu drugemu mednarodnemu forumu. Upravo in opazoval po pa morajo dati v glavnem male ne-evropske,ali nevtralne države. Ta misija naj zajamči svobodo in red za čas enega leta. Na tale način bo zagotovljena možnost svobode - politične, sindikalne,kul turne,ver ske, etnične itd. - prebivalstvu v času pred referendumom. Vsaka
(Zaključek na 11.strani.)
SOCIALNE ZAHTEVE
Spodnja socialna izjava je bila sprejeta na proslavi papeških okrožnic "Herum novarum" in "Quadragesimo anno" dne 30«aprila 1961. v Buenos liresu.
"Slovensko krščansko socialno gibanje,ki ga danes v svobodnem svetu predstavlja "Družabna pravda", postavlja na podlagi papeških socialnih okrožnic "Herum novarum" in "Quadragesimo anno" in v duhu splošne deklaracije Združenih narodov o človeških pravicah ter vzpo redno z izjavo Narodnega odbora za Slovenijo,ki je bila;ob javi jena na. praznik Vstajenja I960, naslednje zahteve za socialno ureditev naše domovine:	.■ :
1)	Središče socialnega reda bodi človek z vsemi pravicami in dostojanstvom,ki mu po naravnem pravu pripada,da bo imel učinkovito možnost uživati vse osnovne svoboščine od katerih poudarjamo zlasti svobodo vere in prepričanj a,govorj ene in tiskane besede ter združe= vanja; svobodo strokovnega,stanovskega in gospodarskega uveljavlja= nja; svobodo zasebne pobude, inoyine in izbire dela. - Izkoriščan nc' sme biti ne po sočloveku ne po družbi .Prisilno delo in obvozna zdru ževanja nasprotujejo človeškemu dostojanstvu in načelu svobode.
Človeško delo ima prednost in v^čjo vrednost kot mrtvi kapitel; zato pa.čisti dobiček,ki je produkt dela in kapitala,ni izključna last podjetnika niti države. Večji del čistega dobička pripada de =
1. vcu»Lastnina naj bo podružabljena samo tam,kjer je to za blaginjo skupnosti nujno potrebno.
2)	Delavec - ročni ali umski - mora zaslužiti najmanj toliko, da bo. primerno živel in da si bo mogel nabaviti vse to,kar je potreb no za duhovno in telesno življenje in da mu bo ostajalo toliko, da si bo lahko zgradil lastni dom in prihranil nekaj premoženja.
Delavec mora imeti plačan počitek ob nedeljah in zapovedanih cerkvenih in državnih praznikih ter mora imeti zajamčen letni doho= dok,ki naj se ob koncu leta dopolni z eno mesečno^plačo. V primeru prenehanja službenega razmerja pripada delavcu odškodnina, ki znaša najmanj eno mesečno plačo za vsako leto službovanja.
Stavka je dovoljena,ko so bile izčrpane vse možnosti za mirno poravnavo,
Delavcu naj se omogoči stvarna udeležba na upravi, kapitalu in dobičku podjetja povsod, kjer to želi.
3)	Družina je osnovna celica narodnega življenja in ji,je tre bo. dati tisto mesto in nuditi tisto zaščito, ki jo podvoji pomemb= •nos.ti zasluži. Imeti mora primerno družinsko stanovanje. Družinske plače naj se izboljšujejo sorazmerno z narodnim dohodkom.
Zaposlenim ženskam in.mladostnikom je treba nuditi posebno e .zaščito« Pri zaposleni ženski naj velja, načelo: zn enako delo enako plačilo. Mladini se mora v šolah nuditi tudi socialna izobrazba in vzgoja.
Poročeno ženo je treba osvoboditi delovne tekme.
4)	Zemlja naj bo last tistega,ki jo obdeluje. Kmetije naj se osvobodijo prisilne kolektivizacije in krivičnih, prekomernih bre= men ter naj se pospešuje svobodno zadružništvo.
Da se ohrani čim več kmečkih domov in da se kmetu pomaga do višje življenjske ravni, j e treba kmetu nuditi vso potrebno znšči= to in .-pomoč: pri izboljševanju njegove lastnine s pomočjo šolstva, načrtnega pospeševanja modernizacij e kmetovanj a, z uvedbo zavorova nj a. za doto in zoper ujmo s primernimi tržnimi ukrepi in z do centra lizn.cijo industrije.
Srednji stanovi (obrt in trgovina) in svobodni poklici so dru žbi potrebni, zato naj imajo, v njej mesto, ki jim pripada.
5)	Za vse stanove naj se izvede socialno zavarovan j e, ki garaj prevzamejo samoupravne ustanove in zasebne družbe,ki bodo med seboj tekmovale.
Pokojnine naj vedno dosegajo nujni življenjski trosek. Delav= ski dopusti in socialno zavarovanje naj se izboljšujejo v skladu z narodnim dohodkom.
6)	Poskrbeti je treba, da bodo tudi slovenski izseljenci uži= vali gospodarsko in socialno zaščito. Zlasti je treba poskrbeti, da bodo uživali pravico do dela in da se bo postopalo z njimi kot z domačimi ter da bodo imeli možnost uživati pokojnino tudi, če se vr
ne j o domov. ; DRUŽABNA 'PRAVDA. Buenos Aires,1,maja 1961 - na praznik sv.Jožefa Delavca."
KLJUB ZMAGI -PORAZ
6.junija 1919.so naše čete zasedle Celovec in Go= spo Sveto, toda v Parizu so se odločili za usodni
plebis cit.
Vsa Koroška in vsa Štajerska sta bili nekoč slovenski.Ob Blat= nem jezeru(na Ogrskem) so govorili po slovensko. Segali smo na Ti = rolsko, Solnograško, v Zg.Avstrijo. Tam se še danes imenuj e.neko me = sto: Windisch Garsten,in ondi še vedno pravijo "Gris hacn" (Grishei zen),kar bi pomenilo:kres netiti. Vzhodne Alpe so bile nekoč naše.
Ali je bilo torej neupravičeno pričakovati po razpadu Avstrije da se slovensko ozemlje Koroške združi z ostalim slovenskim ozemljem
v	jugoslovanski državi? Saj vendar velja tudi v tem pogledu: Kar je Bog združil,naj človek ne loči! Mar niso narodi organične celote, velike družine?
Tolkli smo se za Koroško in zmagali smo. Pa nam jo je sovraž = nik hotel spet iztrgati. Naše čete je začetkom maja 1919. prepodil iz Koroške. Toda znova smo udarili od 28.maja do 6.junija,od vseh strani smo prijeli sovražnika. Glavni poveljnik je bil general"Smi= Ijanic.Proti Železni Kapli je prodiral polkovnik Milenkovič. Ta je 6.junija vkorakal v Celovec. Proti Mežiški dolini je napredoval ge= neral Marič.Na tem odseku je bil sovražnik najhujši. Marič je imel 261 topov, Nemci pa 161. Kakšno grmenje je moralo biti 28.maj a 1919 ob štirih zjutraj v Mežiški dolini,ko je streljalo 422 topov!
SvKošenjaka je prodiral proti Labodski dolini naš general Mai= ster. Št.Pavel je bil zaseden 2.junija. Naslednji dan je padel Veli kovec in 6.junija stolni Celovec. General Marič j e taboril ha slav= nem Gosposvetskem polju.
Toda zmaga je prišla prepozno. Velesile v Parizu so - predvsem na pritisk predsednika ,Vilsona “ odločile, da naj odloči 'plebiscit.
S tem se nam je zgodila huda krivica. Toda ne samo zaradi vojaške zmage, ampak ker nam je tekom polnih petdsetih lot nemška šola po = tujčevala'slovenske otroke na Koroškem. Tako je bil plebiscit iz = gubij en v naprej. Dobili smo 15.279 glasov, Nemci pa nad 22.000.
Toda krivda za to ne leži samo na Vilsonu odn, njegovi Mileso=
vi	komisiji, ki mu je pristransko poročala. Mi bi novembra 1918.lah ko zasedli Koroško brez vsakega boja. Toda v Narodni vladi v Ljubija ni - s častno izjemo dr.Janka Brejca - sploh niso hoteli o tem sli= šati, čeprav so dobivali nasvete in predloge. Človeka je groza, če Pomisli,kako nesposobne ljudi smo imeli v narodni vladi! Potem so svoje storili Lahi: slovanska država ob Jadranu jim ni šla v račun. (Bi jim šla v račun neodvisna Slovenija?) Škodovali so, kjer so le mogli. Zaradi njih smo izgubili še Radgono.
Skrajni čas je, da se iz takih narodnih tragedij nekaj naučimo in da ne pozabimo, da so v politiki stalni samo - interesi in sose=
Eden izmed 15.279-ih
A LEXANDROV SPOMIN
Nekateri bralci KT se bodo morda še spomnili vrste člankovs ki sem jih objavil pod naslovom '*Zmaga brez miru s v katerih sem kritiziral postopanje zahodnih zaveznikov za časa Druge svetovne vojne kakor tudi pregled Montgomeryjevih Spominov» Tam sem omenil, usodno napakos ki je.bila storjenas;ko je bila prebita nemška fronta v Italiji»^Namesto hitrega udarca na sever in preko ljubij»kotline na Dunaja s čemer bi prehiteli Sovjete^ je bil del zavezniških četposlan na^ ameriški .pritisk proti Marse.ilteus da izvrši invazijo v južno Francijo» To je zaustavilo zavezniško prodiranje v Italiji» Sedaj imamo na razpolago tudi Spomine Lorda Alexandra, ki je bil takrat vrhovni zavezniški poveljnik v Italiji» Bralce KT bi rad seznanil z nekaj podatki iz teh Spominov, ki jih bodo nedvomno zanimali»
V	enem izmed poglavij govori Alexander o ukazu, ki ga je prejel po padcu Rima, da naveže nase čim več sovražnih enot, da bi olajšal pritisk na severnovzhodno fronto, in našteva sovražne enote, ki so se nahajale pred njim, v temle redu’. (,4S nemških divizij, 4 italiUdivi-zije, ena kozaška divizija in mešane formacije čehoslovakov (»), Slovencev in Rusov»11
Osebno ne vem, ali so bili kaki slovaški SS-ovci v Italiji, toda za Slovence prav gotovo nisem slišal, razen ako Alexander meni domobrance v Ljubljanski pokrajini, kar meče slabo luč na njegovo politično znanje 16 let po koncu vojne, zlasti še z ozirom na dejstvo, da se danas jača sodelovanje z bivšimi Hitlerjevimi generali v okviru NATA» Toda enako kot je vzkliknil Churchill za časa vojne, da bi se zvezal tudi z vragom, da bi uničil Hitlerja - da bi opravičil zahodno sodelovanje s Stalinom, bi morali sedaj, kot je videti, po isti logiki Vzklikniti, da smo se enako pripravljeni povezati s vragom, da bi uničili komuniste»
V	nekem drugem odstavku opisuje Alexander svoje srečanje s Titom v Bolsenu, v Italiji, kjer sta sedela v senci, :,da bi predebatirala nrobleme''» Alexander pravi, da je ''jugosl»maršal'' napravil nanj 'Velik vtis” in da je bil to :,zelo ljubezniv in izobražen mož ki mi je z veliko odkritostjo pravil o težavah, ki jih ima v boju proti .Nemcem»
Ko sem zvedel za njegove potrebe, sem bil v dosti boljšem položaju,da mu pomagam»” A ako ne bi Alexandru vzeli del njegovih čet za invazijo južne Francije, bi lahko - tudi po njegovem mnenju - udarili preko Padske nižine v ljubljansko kotlino in naprej na Dunaj ter s tem. prehiteli Sovjete» Pri tem pravi, da bi mu Trst služil kot odlična.baza, medtem ko bi bilo njegovo ”desno krilo močno okrepljeno z jugosl»partizani pod Titovim poveljstvom»'1 Zanimiva je tudi Alexandrova ugotovitev, da je francoske čete za invazijo v Francijo zahteval De. Gaulle, ki je trdil, da ne bi bilo prav, da bi Francozom preprečil priliko, da sodelujejo pri.Osvoboditvi svoje domovine, - priliko, katero so recimo odrekli Poljakom» De Gaulle je imel polne ameriško podporo, a ta podpora je izvirala iz ameriškega sumničenj a britanskih načrtov na Balkanu, o čemer sem svoje čase že pisal» Tega Alexander seveda ne omenja» Njega prav za prav politična stran vojne hudo malo briga, sicer ne bi kar tako mimo-.grede izpregledal - brez kakršnilkoli zaključkov - da so njegovi tanki noč in dan stali na straži na tržaških ulicah, da bi preprečili ”ljubeznivemu” Titu, da se polasti mesta, a kaj šele da”po.~ jača njegovo desno krilo”» Vsako izkrcanje zavezniških edinic v Dalmaciji bi se izvršilo samo,, ako bi najpreje obvladali partizanski odpor takemu izkrcanju, da o Istri potem sploh ne govorim» Alexander se tudi ne spominja, da je bil prisiljen ustaviti repatriacijo beguncev iz Koroške, ko je zvedel za usodo tisočev domobrancev, ki so jih britanske čete vrnile Titu iz Avstrije» Ti domobranci so bili pobiti v Kočevskem Rogu»
Zato se danes, ko spet ”slavtmo” obletnico teh neslavnih^dogodkov, lahko zares resno vprašamo, kaj bi se zgodilo, ako bi zavezniške čete dejansko udarile skozi Padsko nižino in ljubljansko kotlino na Dunaj? Sodeč po tem, kar smo doslej zvedeli iz Churchillovih, Mongtomeryjevih in Alexandrovih Spominov, bi slovenskim nekomunistom in ostalim jugo-
slovanskim nekomunistom, ,ki so. se nahajali takrat na Primorskem, sila trda predla, da ne omenim-verj etnosti, d'a bi vse civilne osebe, ki so pobegnile pred tltovcl v Avstrijo In Italijo, verjetno slepo zaupale v ‘'osvoboditev1* po "naših zaveznikih" In ostale na svojih mestih« I eni l drugi bi 'verjetno padli v titovske roke kot zrela hruška s pomočjo zavezniških bajonetov« A da bi se zavezniki nato spuščali v kake prepire s Titom na jugoslovanskem ozemlju - t»j«zavezniškem ozemlju - je malo verjetno« Stali bi bodisi ob strani, bodisi bi se umaknili, kot sc storili v Nemčiji, kjer so preko noči prepustili Sovjetom obsežno ozemlje skupno z begunci, ki so Iskali pri njih zaščite In nato padli v komunistične roke. Kočevski Rog bi bil premajhen za vse žrtve pobesnelih titovskih krvnikov«
Napaki torej, ki je bila storjena z okrnitvijo zavezniških čet v Italiji - na podlagi političnih obračunavanj med zavezniki - se moramo zahvaliti, da smo ostali živi« Zahod pa je dobil lekcijo, ki jo je potreboval«
LOJZE ZUPAN
RAZGLEDI'
"PRVE PSIČKE MEČEMO V V0I)0%pravi srbski pregovor. Pred časom sem pi^
'	' 4 “j	~ sal o Vsesrbskem vidovdanskem kongresu le
ta 1960. in o ustanovitvi Srbskega narodnega odbora, ki mu predseduje dr .Milan Gavrilovi.č, šef Zeml j oradnikov, podpredsednik pa je g.SteVan Trivunac. Glavna pobudnika tega kongresa in arhitekta Narodnega odbo= ra Pa sta bila politični "vladika" lionisije in slavni "vojvoda" Dju= jič. Kot sem obveščen, sta oba mnenja, da je že skrajni čas, da pride na vrhu tega odbora do gotovih sprememb: odboru naj bi načeljeval "voj voda" ljujič, pod kontrolo .vladike Dinosija, medtem ko naj bi se "pokvarjena politika" Gavrilovič in Trivunac podredila Djujiču, ker da "tako želi narod". Vse kaže, da je vloga dr.Gavrilovica in g.Trivunca več ali manj končana; šlo je v glavnem le za to, ,da se pokaže "svobod nemu svetu", da je Srbski narodni odbor demokratična organizacija, ki ima na čelu demokratične politike. S.eveda ta notranja borba- v odboru ne bo tako hitro prinesla spremembo položajev; toda zdi se, da bo kljub spretnosti, iznajdljivosti in prilagodljivosti obeh politikov moralo pritiddo neke rešitve. Prva možnost bi bila, ,da bi gg.Gavrilovič in Trivunac priznala "vojvodo" Djujič.a za novega "vodjo srbskega naroda". Takšna rešitev problema bi bila idealna tudi za vladiko Dio^ nisija. Dve drugi rešitvi bi pa povzročili konec Srbskega narodnega odbora, kajti odbor bi izgubil svojo "demokratičnost", akö bi ga gg. Gavrilovič in Trivunac zapustila demonstrativno. Če pa se oba posta= vita trmasto v bran, pa utegne zapustiti odbor "vojvoda" Djujič s ce= lotnim svojim "Pokretom srpskih četnika" in z vladikinim blagoslovom; v takem primeru bi postal odbor "general brez vojske".
Čujem, da pride letos v Evropo dr.Gavrilovič s tem namenom, da bi v tem delu sveta razširil svoj Narodni odbor. Če pri tem ne bo u= spel ali pa le v majhni meri, se mu prav lahko zgodi tako,kot se je cesarju Haile Selasiju: da bi vladika Dionisije in "vojvoda" Djujič napravila v Ameriki "puč" proti gg.Gavriloviču in Trivuncu.
SLOVENSKI IMPERIALIZEM: V knjiždci "Nova tlaka slovenskega'naroda", j e
g.Prane Jeza "dokumentirano" dokazal,da komu= nistični Beograd ekonomsko izkorišča Slovenijo, podobno kot je to delal kraljevski Beograd. Lani je to razpravo pozdravil g.dr.J.Krnjevič v članku za HRVAT3KI GLAS,kjer je med drugim tudi zapisal: "Ali pre hajajo slovenski emigrantski krogi molče preko tega problema( ekonom, izkoriščanje Slovenije, op.), o čemer se pri nas Hrvatih toliko govori, ali zato ker v Sloveniji sploh ne obstoja ali iz strahu za bodočnost Jugoslavije ali Pa iz obzira do poznane srbijanske občutljivosti o kateri slovenski emigranti vodijo še posebej računa..."
Decembra lani pa je nek drug emigrabtski hrvatski list, newyorska CROATIA PRESS prikazala zadevo drugače; GLAS KANADSKIH SRBA je 23. fbr.letos pod naslovom "Jugoslovansko stvarnost v letu I960." s pod= naslovom "Slovenski imperializem" takole komentiral:
"Newyorski razmnoževani mesečnik CSR04TI4 PRESS je posvetil decem bra I960, obširen članek stanju v Jugoslaviji v preteklem letu.Podoba bi izpadla za Hrvate neobičajno črna. Srbi in Slovenci' bi naj bili -po tem pisanju - pooblaščena naroda. Treba pa je reči,da je ta članek v največ jem delu plod fantazije in skisane emigrantske mentalitete. Vendar pa se je vredno ustaviti ob njem,ker kaže na duševno s tanje,ki je na žalost dokaj razširjeno v delu hrvatske emigracije. Jasno je,da je izhodiščna točka,’do obstoja danes v Jugoslaviji zopet srbska hege monija in da se Hrvati spet nahajajo v položaju onih,ki v odstotkih največ dajo skupni državi in procentualno od nje najmanj prejmejo.Za= dušeni so od šrbsko-slovenske koalicije,ki je dobila svojo obliko tu= di v komunističnem redu na podobnih osnovah,kot ga je našla v prvi Ju goslaviji. Zahvaljujoč Slovencem,ki igrajo vlogo jezička na tehtnici, držijo tako Srbi Hrvate v kleščah.’ "
"Kakšen račun bi imeli Slovenci, da podpirajo srbsko hegemonijo nad Hrvati? Enostavno: Srbi so prepustili Slovencem Jugoslavijo kot življenjski prostor in ti lahko tu ’đ .lajo praktično kar hočejo’ ."
"Uprava in vse,kar obstoja v Sloveniji je samo slovenska’, piše CROJTIA PRESS, ’in nihče drug nima tja pristopa. Nasprotno pa je vse ostalo, zlasti še republiki Hrvatska in Bosna-Hercegövina ter Beograd, za Slovence skupno jugoslovansko. Tu lahko oni zasedajo višja:mesta v industriji in upravi in prodajajo svoje proizvode. Kot industrijsko najbolj razvita republika morejo svojo industrijo naprej razvijati, a pri. tem nikdar ne naletijo na takšna ovire,kot jih srečuje indsutrij = ski razvoj na Hrvatskem. Celo komunistični dogmatik Kardelj, praktič= ni Slovenec kot jo, odstopa od dogem,kadar gre za slovenske koristi. Obrtnikom v Sloveniji so dane pri delu. takšne možnosti in prednosti, kakršnih nimajo obrtniki v drugih republikah. Praktično lahko delajo Slovenci kar hočejo. Za to se morejo delno zahvaliti svoji iznajdlji= vosti, delno pa svoji podpori,ki jo dajejo Beogradu protiHHrvatom’."
"Tako bi, po CROiTli PRESS, bila Jugoslavija kondominiji, srbskega hegemonizma in slovenskega merkantilizma" zaključuje GL4S KiN.SRBi.
. Vprašanje, na katero moramo Slovenci odgovoriti, se glasi:
".Ali smo v komunistični Jugoslaviji Slovenci ekonomsko izkorišča ni (po gg. Jezi in dr «Krnj eviču), ali Pa smo ekonomski izkoriščevalci ostalih narodov Jugoslavije (po Croatia Press)?"
VEKOSLAV FARKAŠ
ZAKLJUČEK ČLANKA s 6. strani o MA ČEPONU I:
etnična grupa, politična organizacija,sindikalno združenje itd.mora u= živati enako materialno podporo in polno svobodo za izdelavo in obram bo svojega programa in gledišča za bodočo obliko in ureditev Macedcmje.
Vlade Bolgarije, Grčije in Jugoslavije kot tudi ostalih balkanskih sosedov morajo ostati pcvs«a nevtralne pred in za časa referenduma.Eor malno se morajo tudi obvezati, da bodo sprejele in sankcionirale končno narodno odločitev.
Povsem razumljivo je,da ima vsak od nas svoje mišljenje za reši= tev macedonskega vprašanja.A nihče nima pravicemda ga vsiljuje proti volji prizadetega prebivalstva.Le na ta način se lahko odstranijo vzro ki za spore v preteklosti,ki so prinesli toliko trpljenja in nesreče vsem balkanskim sosedom.Globoko smo uverjeni,da bo svobodna, neodvisna in federativna Macedonija služila kot cementna vez za južno-slovansko in balkansko ekonomsko,kul turno in politično edinost.Tako bo kulturni svet razumel,da se Balkanski polotok - "sod smodnika" - pretvarja v iskreno bratsko skupnost,naši narodi pa se bodo veselili nad trajnim mirom,svobodo in socialnim blagostanjem.	Cenko BAREV
IGLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaj a ga "Slovenska Pravda". Njeno mnenje predstavi jajo le tisti prispevki,ki so podpisani od iz= vršnega odbora.Letna naročnina: L 1-4-0; LA 1-10-0; $ 3.50; NE 12.-; LM 13/-; Sch 40; Lt 2000,- Letalska dostava preko morjaldvojna cena.
NAŠ NASLOV: BM/TRIGLAV, LONBON W.C.1
Stran^lgi_________u__________________________________________
PISMA UREDNIKU
PARIŠKA S,D, Z, - 11 SPOMINI 'l - EKONOMIJA’, Go uredniki Nadaljujem s pismom in odgovorim g-Savinšku (KT 257JI Kolikor se zavedams^ga v svoji kritiki programa SDZ nisem nikjer osebno napadalo GoSavinšek mi ni vrnil milo za drago, marveč je menil, da se me mora osebno lotiti in^da se mora lotiti mojih mrtvih prijateljev, za kar sem precej bolj občutljiv» Zviška piše o Snojevem procesu» Po mojem mnenju je med vojno in po vojni g« Snoj delal, kar je najboljše vedel in znal, in zasluži vs^, priznanje, toda proces, v katerem je bil obtožen, nikakor ni bil proces predvsem proti njemu» Dr„Nagibe in profesor Furlan sta bila glavn? trna v komunistični peti in sta to plačali prvi z življenjem, drugi z zdravjem, da o ostalih sploh ne govorim» Mislim, da je ironiziranje v takih okoliščinah slab znak samo za onega, ki se ga poslužuje»
Me vem, kaj namerava goSavinšek doseči, ko piše o tem, da je bila SDZ ustanovljena v domovini» Nimam dvoma o tem, da bi ne bila, če se ne motim, sem celo srečal nekaj SDZ-ovcev v zaporu, ko so ''dobili krep ke po zadnji plati1', kakor se tako slikovito izraža g» Savinšek» Toda -- ali imajo SDZ-ovci zaradi tega kakšne večje pravice? V domovini mors vsaka organizacija biti ustanovljena na tihem in ni prav nobene kontrc le nad tem, koliko pristašev v resnici ima» Ce bi vse merili po tem, kaj je bilo ustanovbjeöo doma in kaj net bi^tudj. j§^.rmo.pa.L; imeti večje ■ pravice- ]^t-;dPU^v).>Tkörn^eWt,gYi:!pä3äts0ßbl?i;VicHt'brganižaciji.., ki je bila ustanovljena doma*'trt jeideldvala dotjga leta» Samo jaz nisem, prišel na Zahod, da bi ime.b/.lisvo^^pokrebni!t‘t?: niaem 'ambiciozen in nimam naših podobnih namenov'1» Moja edina želja je, da bi pomagal odplesti zapletene štrene slovenske in jugoslovanske svobodne politike in da bi kar najbolj združili napore svobodno mislečih ljudi doma in v tujini, ne pa da bi povzročal še večjo konfuzij o» Ne ločim strank in skupin na doma ustanovljene in v emigraciji ustanovljene - med nami povedano so vse tako,imenovane stare stranke ustanovljene doma in imajo večdeset-letno tradicijo, povrhu jih je' pa še mogoče lepo vključiti v splošne mednarodne tokove -, temveč na take z vsaj približno utemeljenimi programi in/take, ki jih nimajo» Tudi Slovencev ne ločim na domovince in ; emigrante» Jasno je, da bo vsaka resna svobodna skupina skušala poveza' ti oboje»
Videti je, da je g.Savinšek ekstremen slovenski izolacionist,ki si domišlja, da bomo v drugi polovici 20»stoletja, ko se.združuj e Evropa, nenadoma dobili poseben ''slovenski gospodarski red''» Povrhu bo ta red pogruntal ‘'preprosti človek'' ''s srcem rodoljuba, ki si s poštenim delom svojih rok služi kruh'', To so čisto navadne fraze Politični in gospodarski redi ne nastajajo kar tako, ■.'‘ampak jih misleci, od katerih so mnogi geni j;i ,n stoletj a pripravljajo s svoj im razmišljanjem in pisanjem» Da bi dandanes lahko kateri koli narod, ki šteje manj kot 2,00 milijonov, lahko imel ''svoj1' gospodarski’ red, je zabloda, ki more voditi samo v poujadizem» G»Savinšek naj mi oprosti, da sem v svojem ‘'akademizmu'' toliko realen, da nimam o tem nobenega dvoma»
G»Savinšek se boji, da bi se Slovenci ravnali ''po zgledih,, ki jih dan za dnem srečujemo v mreži zapadnega-demokratskega, sveta, jnad katerim se grozijo preprosti branj evci'*» Branjevci se seVeda ghožijb, ker so vsega presiti in n;©..vedo, da preprosti ljudje še nikdar nikjer niso živeli tako dobro in miso uživali toliko svobode kot v današnji zahodni Evropi in Severni Ameriki» ‘'Red'1 v teh dveh delih sveta 'ima še to prednost, da je v resničnem življenju pripeljal do odličnih rezultatov in ni samo fantaziranje» Naj se gi» Savinšek ne boji za usodo ''do-. Idrskega kralj es tira". ZDA so preživele že Hitlerjeve napovedi o. svojem koncu, pa bodo še njegove in Hruščevljeveo•. ■-
O tem, da zahodni gospodarski sistem ni popoln, smo si edini . toda vsi razen ''preprostih branjevcev'' vemo tudi,, da popolnosti ni na svetu in da je fabriciranje ''popolnih' gospodarskih in političnih redov že nekajkrat privedlo do naj več j ih nesreč» vsesplošnega zmrdovanja nad zahodnimi, demokratskimi državami' in nad filozofijo., na kateri temeljijo, prav gotovo ne more imeti koristi preprosti človek, ki mu bo v vsakem drugem redu šlo verjetno precej slabše, temveč samo posamezni ambiciozneži» Drugo je seveda razpravljanje o posameznih izboljšavah,
Štev..264..__________________.................... ............Stran__13_.
ki lahko svobodo in blaginjo še povečajo, čeprstV seveda popolnosti in rešitve vse problemov ne morejo priti na en mah» Toda tudi za to je tre ba sprejeti najprej osnove, nastale na stoletnih izkušnjah, ne pa. sanja ti v brezzračnem prostoru.
Včasih me g.Savinšek noče ali ne more razumeti. Ko sem napisal da SDZ-ovci žive v T.I94I in hočejo podreti vse staro, sem seveda pričakoval, da bodo razumeli, da je bilo I.I94I leto, ko je največ Slovencev iz razočaranosti hotelo prekiniti z vsako tradicijo in začeti čisto na novo o Tudi nisem nikjer napisal, da ''ni bitno'1, da bi bili voditelji gospodarskih organizacij sposobni gospodarstveniki, nasprotno. Vprašal sem pa, po kakšnih kriterij ih bodo oblasti, kakor si jih zamišlja g. Savinšek, določale, kdo je sposoben gospodarstvenik in kdo ni.
To vprašanje ponavljam.	:
Hvaležen sem. g.Savinšku, dami je končno odpri oči in sedaj vem,da nisem razgledan ekonomist, ker še vedno ne vem, da je nadzorstvo rojstev pri pijancih ena: najvažnejših nalog, ki jo je treba sprejeti v vsak ustavni in ekonomski program.	:	:
Nisem si pa popolnoma na jasnem, ali ’pripomba g. Savinška o ''odvi-snosti od sumljivih fondov, ki rušijo izza hrbta'1, cika name ali ne. Upam, da ne, ker nočem misliti, da . se j e g.;Savinšek naučil od OZNE, da je vsaka zahodna organizacija sumljiva in najbrž tudi spijonska. Če pa je g.Savinšek cikal na Paderewski Foundation iz New Yorka, ki plačuje Vzhodno-Evropojce, da hodijo predavat in študirat v Azijo, naj g.Savinšek sprejme na znanje, da se zaradi tega, ker je on slovenski izolaci-onist in tujcemrznež, ne nameravam ne sedaj ne v bodoče odpovedati možnosti, da grem pomagat v manj razvite dežele, razen tega pa študirat, predavat in raziskovat, kar mi bo, upam, p>omagalo, da bom vedel v gospodarstvu in svetu nekaj več kot sestavi j alci ''slovenskih gospodarskih redov’c
Ko smo že pri gospodarstvu, bi rad napisal še nekaj besed tistim, ki se še vedno niso otresli mussolinijevskih avtarkističnih idej, katerim se odpovedujejo celo že titovci. Ni dvoma, da gospodarska velikost kake države ni odvisna od števila kvadratnih kilometrov, ki jih meri njeno ozemlje-, temveč od števila prebivalcev in njihove produktivnosti, ta pa je spot odvisna od naravnih zakladov, sposobnosti in discipliniranosti prebivalstva, dobre gospodarsko organizacije itd. Najlepše lahko izrazimo ''gospodarsko velikost'1 z narodnim dohodkom ali, kar je isto, s številom prebivalstva in narodnim dohodkom na osebo. Po tem računu ima Švica-	s ca 5 milijoni prebivalcev in dohodkom ca
1000 dolarjev na prebivalca isto gospodarsko razsežnost kot Pakistan s IÖ0 milijoni prebivalcev in narodnim dohodkom ca SO dolarjev na osebo. Po. tem si lahko vsakdo izračuna, da je gospodarska razsežnost Jugoslavije .približno ista-kot Norveške, Slovenije pa kot Luksemburga (slovenski narodni dohodek na osebo je približno dvakrat večji kot povprečni jugoslovanski). Znano je, da precej večje državo, kot na pr.Francij a in Nemčija,, ki sta gospodarsko obe približno ISkrat večji od Jugoslavije, čutijo potrebo po gospodarskem združevanju.
Katere industrije so pomožne in katere glavne? Vsaka država mora pač razviti tiste industrije, za katere ima najboljše pogoje, kajti to je najboljše zanjo in za vse ostale, ker pospešuje vsesplošni gospodarski razvoj in omogoča vsem naj večji narodni dohodek. Z zaščitnimi carinami je pač mogoče razviti tiste industrije, ki so na robu možnosti posamezne države, ne pa katere koli industrije. Biti proti delitvi dela med državami, obenem zahtevati dostop na tuja tržišča, je protislovje, kar bo jasno vsakomur,: ki se mu ljubi prebrati učbenik o mednarodnem gospodarstvu, na pr.učbenik Ktndltoergerja, profesorja.na Massachus-sets Institute of Technology.
0 tem, ali je za ekonomsko integracijo potrebna tudi politična,se pravkar prepirajo pristaši Skupnega tržišča in EFTE. Profesor Lewis piše o tem. ‘'Unija ne more trajati dolgo, ako ena država skuša stabilizirati cene in mezde kot na pr. Združeno kralj eS"ftvo, medtem ko ima druga inflacijo kot Francija in tretja uvaja deflacijsko politiko kot Italija. Zaradi tega zahteva ekonomska unija vsaj sporazum med vsemi prizadetimi državami, da bodo vodile isto politiko glede denarja, cen, mezd, investicij in zaposlitve; ker pa je zelo težko sprovajati take sporazume, je logično konec gospodarske unije, da ima skupno vlado, ki
je odgovorna za ta vprašanja." Drugega mnenja so samo ekstremni pristaši Lalsser-falre.
* Tudi o tenu kaj je socializem In kaj ni, vlada popolna zmeda. Pisec-pisma v KT 258 očitno meni, da je na Švedskem socializem, da pa ni svobodne demokracije. Predvsem svobodna demokracija ni nasprotje socializma, ker so na pr.socialni demokrati obenem za svobodno demokracijo In za socializem. Nasprotje svobodne demokracije je diktatura, ki jo na švedskem prav gotovo ni, ker so se švedski socialisti pripravljeni umaK' niti drugi vladi, če dobi pri svobodnih volitvah večino v parlamentu.
V bistvu med demokracijo v Italiji In na švedskem gotovo ni nobene razlike. Obenem bi sl dovolil pripomniti še to, da "stara solidna llbereln demokracij a", prt čemer je seveda na vladi demokrlstjanska stranka, v Italiji kaj krepko v letih po vojni odpravlja vnebovpljoče pomanjkanje, dasl so seveda južni Italijani gospodarsko precej manj sposobni kot severni, česar pa ne more odpraviti ne demokracija ne socializem.
Osebno bi sl dovolil tudi zelo dvomiti, da je na Švedskem v okviru svobodnodemokratskega političnega reda socialističen gospodarski red, razen če kdo Imenuje socializem to, da je na vladi socialistična stranka. Potem smo v Britaniji 1.1945 dobili socializem, ki se je 1.1952 spe; spremenil v kapitalizem. In kaj irramo, kjer socialistična stranka sodelu-'1 jev vladi z drugimi strankami7 Dokler ml nekdo ne pove boljše deflnlcl' je, se bom pač držal marksistične, da j e socializem podmžabljenje proizvodnih sredstev plus planiranje. Zelo dvomim, da bi bilo na Švedskem veliko preko 20 $ vrednosti proizvodnih sredstev podružabljenih ati da ne Igra svobodno tržišče še vedno precej večje vloge kot planiranje. Odkar se je večina socialističnih strank v- Evropi odpovedala socializacij M In je sprejela svobodno tržišče kot osnovno vodilo, ki ga planiranje lahko samo modificira, so v resnici postale samo liberalne stranke, ki so obenem: za radikalno socialno politiko1,: medtem ko so se po drugi strani liberalne In celo konservativne stranke odpovedale nasprotovanju socialni In gospodarski politiki In so tako postale sočlalno-konservatlv-ne In soclalno-llberalne, kakor se tudi v resnici Imenuje švedska liberalna stranka pod vodstvom znanega ekonomista Ohllna, ki povrhu še podpira od časa do časa socialiste v parlamentu. Vrhu tega pa je precej zmotno trditi, da je blaginja na Švedskem samo zasluga socialistične stranke, ker je Šve^dska dosegla visok standard preden so socialisti prišli na oblast In so socialisti samo nadaljevali delo ostalih.
Dr.LJUBO ŠIRC
G.urednik' Sicer moram pričakovati, da me bodo prizadeti poteptali v prah, pa se le ne morem vzdržati vmešavanja v silni besedni pretep v Vaših pismih, kjer se g.Sire razvlečeno, a hrabro bori na treh frontah.
Kar po vrsti° (l) g.Sire Ima popolnoma prav, če trdi, da Formula Narodnega odbora ne more biti bolj napredna od titovskih programov, pa čeprav so tl že zastareli. Kajti (a) Narodni odbor je takorekoč Istoveten z SLS, In (b) SLS je v bistvu konzervativna stranka. Od take ni mogoče pričakovati naprednega programa ali Izvirnih novih misli; kot taka le caplja v ozadju In ponavlja, kar je že splošno sprejeto. Njen čas napoči, ko napredku zmanjka šape In sl ljudje zažele oddiha, (2) Zdi se ml neplodno ukvarjati z očitki sodelovanje na tej alt oni strani. Menda bt se lahko zedinili na tern, da na žalost nobena stran ni bila brez napak, (3) To je zanimivo polje, kljub očitkom zaprašenostl In marksističnih šol,^pa je vendar nekoliko smešno, Ali ni ključ do Strčevega razumevanj a Žagarjevih misli v stavku, da morajo vsa podjetja gledati, da krijejo stroške, "če ni proti temu važnih Izvengospodarsklh razlogov"? Ali ne govori g.Žagar baš o teh razlogih, g,Stre pa o onih drugih, tako da oba vneto mahata po zraku, namesto da bi se zares spoprijela? Sicer bi kak vnetež tudi g.Sirca obtožil socialističnih vplivov, ker govori o tem, da morajo podjetja le kriti stroške, ne pa po pravovernem ekonomskem nauku gledati, da Imajo čim večji dobiček, Skoda, da se nihče ni obregnil ob tisto Izjavo, kt sem jo bral pred nekaj meseci, da je pijanstvo eden od najvažnejših gospodarskih problemov! Kakšno sijajno priliko smo zamudili, da bi popravili celotno anglo-amerlško gospodarsko vedo, kt luckanja zaenkrat še ne upošteva.
M, T .
OD MESECA
Tito* Jovanka in drugi so se vrnili s svoje afriške turneje. Pristali so v Puli5 a nato z "modrim vlakom" potovali skozi ce= lo 'Jugoslavijo v Beograd. V Ljubljani, Tr= bovlju, Zagrebu in Beogradu je Tito sporo= cil bratske pozdrave afriških narodov, ki so "stoletja" (sici) trpeli pod kolonialno upravo. Kar se tiše Kube, se mu je sila za= merilo, da so mu (morda Amerikanci) dali na znanje,, da naj se ne mesa v stvari, ki se ga ne tičejo. Z Naserjem je namre'ć podal v Kairu izjavo, v kateri sta oba firerja obso đila invazijo na Kubo. Kako to, da se ga ne tiče? Mi smo za mir in invazija na Kubo o= groza mir, torej ogroža tudi nas. Ako pride do splošne vojne, bodo rakete letele preko Jugoslavije, a nekatere bodo morda padle tu di na Jugoslavijo, "na naše glave" - zato smo za mir in zato se nas te reši tiŠejo. Tita se ne tiŠe, kaj delajo Sovjeti, Kxtaj= ci in drugi komunisti (razen albanskih),kaj ti oni se "borijo za mir", a oni, ki se jim upirajo so proti miru. Titova logika. Tito je tudi čestital Castru k uspešnemu uni&e= nju invazije, ki so jo podpirali Amerikanci.
Majske parade so se vršile po vseh repu= bliskih glavnih mestih. Parada v Beogradu je trajala tri in pol ure. Vojaška parada je trajala eno uro v veliki plohi, ki se je vsula na "ljudske heroje", ki so nosili I4O vojnih zastav iz "osvobodilne vojne" in na kakih 2.000 bivših partizanov, ki letos sla vljo 20-letnico "ljudske revolucije". Jugo= slovanski časopisi in radio uporabljajo en= krat izraz 20-letnica "narodnega upora"(1. I9I1I.), a drugih 20-letnica "ljudske revolu cije", kakršna je paŠ prilika. Nobenega dvo ma ni, da je izraz 20-letnica revolucije Še najbolj toŠen in da teško bremeni komuniste, ker so izkoristili narodno razpoloženje pro ti okupatorju za izvršitev svojih ozkih par tijskih ciljev s potoki bratske krvi. Kdor= koli je opazoval televizijski prenos parade, je imel isti občutek^ da tu marširajo oni, ki so se borili ne za osvoboditev- domovine izpod okupatorja, ampak za polastitev obla= sti in'uvedbo svoje diktature.
Med običajnimi prvomajskimi parolami CK sovjetske kompartije je bila tudi parola o "bratskih pozdravih delovnim ljudem FLRJ" in o "Želji, da se razvije in pojaŠa prija= teljstvo in sodelovanje med sovjetskimi in jugosl. narodi v interesu borbe za mir in socializem."
Zunanja ministra KoŠa Popovič in Andrej Gromiko si bosta izmenjala obiske po šenev= ski konferenci o Laosu.
Na paradi v vzhodnem Berlinu pa so nosi= li velik globus, na katerem so Jugoslavijo vključili med kapitalistične dežele.
DO MESECA
Ob priliki prvega ameriškega poleta v vesoljstvo je Tito poslal Kennedyu tele= gram, v katerem mu je Čestital k "imenit nemu rezultatu izrednih naporov ameriških znanstvenikov."
V Beograd je- prispel novi ameriški ve= leposlanik George Kennan, ki je bil svoje Čase veleposlanik v Moskvi, od koder so ga izgnali kot "persona non grata" odn. z dru gimi besedami povedanos bil je prevelik strokovnjak za sovjetske zadeve.
Rankoviš je bil na službenem obisku v Grčiji. Za Časa svojega obiska je bilo v Atenah mnogo govora o jugosl.-grškem so= delovanju in miru na Balkanu,
Jugosl.vlada je dostavila 'sodiŠČu, ki sodi Adolfu Eichmanu, okrog 100 dokumen= tov o Eichmanovih zločinih v Jugoslaviji - iztrebljenju Židov iri preseljevanju Slo vencev.
Dr.Bulajic, pravni svetnik jugosl.vele poslanstva v Washingtonu, je nastopil na washingtonskem radiu v oddaji "Kritika a= meriškega zakona". Razgovarjal je z znanin ameriškim advokatom Cohenom. Bulajifc je govoril v zvezi z Eichmanovim prpcesom in izjavil, da je okrog 60.000’jugosl.Židov našlo smrt v ustaških koncentracijskih ta boriščih. Program iztrebljenja zidov v NDH je izvajal Andrija Artiikovic, bivši Pave= liČev notranji minister, ki živi v Los An gelesu in katerega izročitev je že dolgo jabolko spora med Titovo vlado in ZDA.Po= leg Židov je v teh taboriščih po Bulajiče vih cenitvah našlo smrt tudi okrog 800.000 mož, žena in otrok. Bulajič je kritiziral ameriški izročitveni postopek z ozirom na dejstvo, da je Artukovič prišel v ZDA na nezakonit način in pod tujim imenom.
Jugosl. zdravniki so ugotovili, da so Živojina Bulata, jugosl. diplomata v'Pra= gi (KT 263), zastrupili z barbituratom,ki je poškodoval Bulatove ledvice in povzro^ čil akutno živčno napetost.
Na vojaški paradi v Pragi, ki se je vr šila na Čast obletnice osvoboditve Prage, pa-so se pojavile tudi prve rakete.
Zagrebški nadškof dr .Franj o č>eper, beo grajski nadškof dr.Josip UjciČ in maribor ski Škof dr.Maksimilijan Držečnik so bili na službenem potovanju v Vatikanu v fe= bruarju. V aprilu sta bila na posvetovat nju tudi sarajevski nadškof fr.Marko Alau povič in splitski Škof dr.Frane Franii.
Kot sem poročal zadnjič, je Vatikan odbil predlog, da pride do razgovorov s Titom.
V letnem poročilu jugosi.vlade za i960 ukrepov povezanih z denarno reformo.Podje je bilo tudi rečeno, da so lani "odkrili" tja zato predlagajo, da bi jim bilo dovo= v Jugoslaviji 237 agentov "tujih obvescSeval ijeno podajati stroje in opremo na obroke, nih služb", med katerimi so bili številni
tuji državljani. Poročilo pravi, da "posku Kot sem le porogal, je zvezna vlada si. emigrant škili centrov ustvariti ilegalne znižala cene tekstilne robe do. 2%, Toda organizacije v državi niso izpolnili priča - nekatera podjetja so prebrisano ukinila kovanja iniciatorjev ip. da.se jevlvse skupaj proizvodnjo nekaterih izdelkov in uvedla
omejilo samo na posameznike." - Število jet nikov se je zmanjšalo. Koliko jih imajo, v poročilu ni navedeno. 3.157 je bilo pomilo scenih, a 1.769 se je posluzilo "svoje pra vice do letnega dopusta doma"... 2.500 jet nikov je dokončalo razne strokovne tečaje, tako da se bodo lahko koristno zaposlili, ko pridejo na svitlo. - Kar se tiče stro= škov za obrambo, so se procentuelno zni!a= li. Toda dejstvo, da je Grčija prodala Ju= goslaviji v decembru 50 reaktivnih letal ameriškega tipa F-8I4 ni bilo omenjeno.- Po roČilo tudi pravi, da je lani obiskalo tu= jino 191.335 Jugoslovanov,, kar je baje 17.270 več kot 1.1959« A Jugoslavijo je 0= biskalo lani 883,000 tujih "gostov", 30.000 vel kot 1.1959.
Ing.Vlastimir Popovič, kateremu so sodi li za "gospodarsko vohunstvo" in nezakoni= to trgovino z zlatom in tujimi valutami(KT 263), je bil obsojen na 9 let robije in za plenitev osebne imovine. Trije drugi so bi li enako obsojeni na robijo, a eden je bil oproščen...
Kmalu za tem so sodili za iste "zločine" Stevanu Stevanoviču in ing.Aleksandru Ste
fanovu v Skopju*
GOSPODARSTVO; Jugoslavija bo dobila od im= perialistiČne Amerike 200,000 ton pšenice, 30.000 ton namiznega olja in 11.000 ton bom baza v vrednosti $30 milijonov.
Izgleda, da bo pšenica topot bolj slabo obrodila zaradi dolgotrajne suše, ki je za dela Jugoslavijo letošnjo spomlad. DeŽ,ki je' padel v aprilu, je bil sicer dobrodošel, toda nekoliko pozen in v nezadostni količi ni. Koruza ni bila prizadeta in v teku so-, napori, da se poveča pridelek koruze in na ta način vsaj delno nadoknadi izguba pŠeni ce.
V skladu s petletnim načrtom bo 1.1965 zaposleno v jugosl.poljedeljstvu 70.000 traktorjev in 9.000 kombajnov in drugih strojev, ki bodo omogočili mehanizirano proizvodnjo na okroglo treh milijonih hek= tarjev. Trenutno je v operaciji 36.000 trak torjev.
Toda strojegradna industrija, se pritozu je, da pada število naročil zaradi pomanj= kanja kredita in da zato podjetja samo del no izkoriščajo svoje kapacitete. To, seve= da, je tudi ena izmed posledic gospodarskih
nove izdelke po penah, ki so prav tako vi šoke kot so bile cene ukinjenih izdelkov pred znižanjem.
NapraVo za pridobivanje sveže vode iz morske vode bodo, stavili v pogon začetkom prihodnjega leta blizu Pirana. Poleg enega kubičnega metra*sveže vode na uro bodo pri dobili Še okrog 300 ton soli na leto,kakor tudi'gotove količine magnezija, joda in broma. Napravo so izdelali slovenski znan stveniki v Ljubljani in bo stala 70 milijo nov dinarjev.
Novo predilnico so odprli v Ajdovščini« Letos bo izdelala 500 ton prediva, drugače pa po 2.000 ton na leto.
V	idrijskem rudniku Živega srebra so spustili v pogon rotacijsko peČ, ki bo po15 večala proizvodnjo živega srebra za 150 ton na leto.
V	Kopru so dokončali 135 metrov dolgo obalo, kjer sedaj lahko pristaneti istoČa sno dve ladji po 10.000 ton nosilnosti. Dogradili so tudi nova skladišča in napra
ve za tovorjenja in iztovorjenje robe.Ko* prsko pristanišče trenutno razpolaga s
55.000 irn skladiščnega prostora, a prihod nje leto ga bodo povečali Še za 95.000 m^.
Splitsko podjetje POMGRAD bo izdelalo načrte za izgradnjo pristanišča v. Sekondi v Ghani. POMGRAD je doslej zgradilo prista niŠČe Latakia v Siriji in gradi pristani= šče Assab v Abesiniji, ki bo dokončano do konca letošnjega leta.
RAZNO;. Delegacija angleškega' mesta Nottinghama je obiskala Ljubljano, s ka= tero vzdržuje "sestrske odnošaje". Enako je delegacija angleškega mesta Dover obi^ skala Split, ,s katerim vzdržuje podobno odnošajo.
Jugoslavija jo osvojila drugo m., sto na evropskem prvenstvu v koŽ: rhi.,
V	Täte Galeriji v Londonu se je vršila razstava modernega jugosl. slikarstva in kiparstva. Zastopanih je bilo okrog 30 u= metnikov. To je bila prva jugosl.razstava te vrste v Angliji izza 1930.leta. Britan ski komentarji so bili povoljni.