B'5 60100^00 t\ A 0SM0HJ» ^JUN1U ....oriSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ,,, 1A.. Abo. postale i giuppo (..ena 41)1) lir Leto XXXVin. Št. 41 (11.169) TRST, sreda, 24. februarja 1982 PK1MORSKJ DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17.septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PRED JUTRIŠNJIM VRHOM VLADNIH STRANK Hudi spori med KD in PSI rahljajo trdnost koalicije Včeraj Spadolini pri Pertiniju - Vlado napada tudi tajnik PSDI Pietro Longo RIM — Včeraj se je začela Spadolinijeva tridnevna tekma: razgovor ■ predsednikom republike, začetek posvetovanja s tako imenovanimi »družbenimi silami« (sindikati in delodajalci), z jutrišnjim koncem na sestanku na vrhu med vladnimi strankami. Gre za tek z zaprekami, ki se ca Spadoiinija ne bo končal niti z zmago (novim zagonom za sedanjo vlado) niti s klavrnim padcem (vladno krizo), pač pa s splošnim nazadovanjem. Vlada bi namreč mogla prispeti na konec tedna povsem izčrpana, tolikanj, da bi jo mogel najmanjši odriv ob pravem času spraviti na tla. Razen seveda, če ne pride še v teh urah do odločitve v eni izmed strank koalicije:, v tem primeru bi bil Spadolini prisiljen se že v četrtek vrniti k Pertiniju, da mu sporoči odstop. Tre’ je sicer povedati, da mu je poglavar države po trdil vso svojo podporo. Toda zdi se, da srečanje ni služilo ničemur drugemu, razen malce simbolični potrditvi odnosa »harmonije* (kot pravi uradno sporočilo), ki vlada med obema državnikoma. Danes se bosta sestali demokr-ščansko in socialistično vsedržavno vodstvo. Včeraj je zasedalo socialdemokratsko in Pietro Longo je izkoristil priložnost za nove napade na vlado. Posebno važno bo zasedanje vsedržavnega vodstva PSI, kjer bedo sklepali o zadržanju na jutrišnjem vrhu večinskih strank. Napetost med Cra.vijem in krščansko demokracijo je že dosegla kritično stopnjo: vse pereče te—o predstavljajo dvoboj med največjima strankama koalicije. To zadeva tako Salvador, pri čemer demokristjana Colombo in Pic-coli podpirata Duartejevo hunto, ki jo socialisti napadajo, kot gospo darsko politiko, kjer je demokrščan-ski minister Andreatta pod težkim napadom socialistov, kot tudi zadevo ENI, kjer se pobude socialističnega ministra De Michelisa križa.o z nasprotovanjem v mnogih sektorjih KD. Nad vsem tem stoji še polemika tajnika Piccolija proti temu, kar označuje za novo socialistično choiost .in proti Crasijevim zahtevam po predsedstvu vlade. Ta spor čedalje bolj zbližuje vo lilno merjenje sil. To je posebej vabl.jiva perspektiva za socialiste, spričo nedeljskih izidov v mali občini Orte v pokrajini Viterbo, kjer je PSI naenkrat pridobil 6.6 odstotka glasov in cdščipnil en mandat KD, ki je izgubila 1,1 odstotka. V tem okviru se Spadolini trudi izvajati posredovanje, da se obdrži s svojo vlado do pozne pomladi, no je mnogo '.?že naklepati predčasne volitve, če bi se na primer pred sedniku vlade posrečilo izsiliti od sindikatov in Confindustrie spora zum o gospodarski politiki, bi sc jutrišnji sestanek na vrhu odvijal v drugačnem ozračju. Ne gre pa zgolj za vprašanje odpravnin in referenduma. ki ga je sprožila demo crazia proletaria: gre na splošno za gospodarsko politiko, oziroma za boj proti inflaciji ob zaščiti pro izvajalne ravni in zaposlitve. Pole mika PSI proti ministru Andreatti uživa prece.išnio podporo v sindikatih in ni najbrž slučaj, če jo je Včeraj Luciano Lama odkrito podprl. Gotovo dražji nictan ne pa cenejši bencin RIM — Danes se sestane osrednja komisija za cene, ki bo najbrž izrazila ugodno mnenje o podražitvi metana za 35 lir pri kubičnem metru, nakar bo moral sprejeti dokončni sklep medministrski odbor za cene. Njegov predsednik, minister za industrijo Marcora, pa je demantiral vesti o morebitni novi pocenitvi petrolejskih derivatov (bencina in plinskega olja). Že prvi zapleti na madridskem procesu MADRID — Včerajšnja obravnava na procesu proti 33 pučistom, ki Referendum o odpravninah skrbi vlado, sindikate in industrijce so februarja lani poskusili strmoglaviti špansko demokratično vlado, se je začela z večurno zamudo, zaradi protesta, ki so ga predsedniku sodišča vložili zagovorniki nekaterih obtožencev. Odvetniki so zahtevali, naj iz sodne dvorane izženejo urednika dnevnika «Diario 16», ki je objavil vrsto posebnih dopisov o spodletelem puču. V e-nem izmed teh dopisov je omenjen kapetan Alvarez Arenas, ki je pod vodstvom majora Zaneade malo po polnoči vdrl na čelu 120 policijskih agentov v zasedeni španski parlament, v znak solidarnosti s podpolkovnikom Tejerom. ■■iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiimiiiinaiiiiiimiiiniimiiiiiiiiitiiiiMiiiiuMiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiitm PO ODKRITJU POMEMBNEGA SKRIVALIŠČA Dozierovo ugrabitev so organizirali v Milanu V «brlogu» se je sestajalo vodstvo rimsko-beneškega voda RB MILAN — Policija je v Ulici Verga, nedaleč od mestne kaznilnice San Vittore odkrila pomemben »brlog* rdečih brigad. Preiskovalci menijo, da gre za pravo »operativno središče* prevratniške skupine. v kateri so se sestajali organizatorji ugrabitve generala NATO Jamesa Lee Dožiera. Skrivališče so namreč odkrili kmalu po osvoboditvi ameriškega oficirja, čeprav so vest sporočili šele včeraj. Preiskovalci so se že med Dozierovo ugrabitvijo prepričali, da je skrivališče izvršnega odbora rimsko - beneškega voda RB nekje v Milanu. V tem mestu so namreč teroristi izdali prvo sporočilo o ugrabitvi in obenem najeli kombi, s katerim so generala pripeljali iz Veron? v pado.vsko .skrivališče. Da so milansko skrivališče redno obiskovali Dozierori ugrabitelji priča tudi najdba nekaterih osebnih dokumentov in oblek ameriškega generala. Policisti pa so zaplenili tudi obsežno dokumentacijo o drugih »podvigih* rdečih brigad. V skrivališču so teroristi liranili na stotine letakov o raznih umorih in ugrabitvah. Policija sedaj vneto išče najemnico milanskega skrivališča. 26-letno študentko Giovanno Esposito. Poleg nje so v stanovanju bivali tudi znani brigadisti Francesco Lo Bianco, Pietro Vanzi in Barbara Balzarani. Vsem pa je uspelo zbežati, preden je policija ugotovila, kje se sploh skrivajo. Poleg dokumentov so v »brlogu* odkrili tudi ciklostil in magnetofon, s katerim so posnemali propagandne kasete, ki so jih pred meseci našli v milanski podzemski železnici in pred tovarno Alfa Romeo. PO SKLEPU MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA Jugoslaviji dodeljen drugi obrok kredita za 700 milijonov dolarjev Posojilo bo služilo za izvajanje stabilizacije in uravnavanje plačilne bilance s tujino BEOGRAD - Odbor izvršnih di rektorjev Mednarodnega denarnega sklada je v ponedeljek sprejel sklep o drugem obroku posojila Jugoslaviji v znesku okoli 700 milijonov dolarjev. Gre za del znanega «stand by* aranžmaja. Sporazum s to ustanovo .je bil dosežen lani. s tem da se do konca leta 1983 na leto izkoristi približno po 700 milijonov dolarjev. Gre torej za celoten znesek v višini 2,1 milijarde dolarjev. Dogovor je podpora Sklade jugoslovanskemu programu gospodarske stabilizacije in plačilno-bilanč-nemu prilagajanju v tekočem petletnem načrtu, je izjavil guverner Narodne banke Jugoslavije Radovan Matič. To je eden od treh največjih sporazumov, s katerim Sklad daje na razpolago sredstva državi članici za premostitev plačilnobilančnih težav. Takšen sklep je bilo tudi pričakovati po skupnih analizah in ocenah uresničevanja stabilizacijskega načrta, na podlagi katerega so sporazum tudi podpisali. S tem so končane nekatere špekulacije in ugibanja o morebitnih nesporazu mili med Jugoslavijo in Skladom glede smiselnosti jugoslovanskega programa gospodarske stabilizacije, je poudaril guverner Narodne banke. Sklad je sprejel cilje jugoslovanske gospodarske politike in ni vztrajal pri posebnih dodatnih pogojih, čeprav dogovor velja za sredstva, ki se izkoriščajo po tako imenova nih višjih kreditnih tranšah. to pa običajno spremljajo ostrejše zahteve, oziroma večja stopnja ooeoje-nosti. To .je posebej značilno v RIM — Srečanje med predstavniki vlade in sindikatov včeraj ni privedlo do konkretnih zaključkov. Tako je mogoče sklepati iz lakoničnih izjav nekaterih udeležencev včerajšnjega sestanka in pa iz sklepa, da se vlada in sindikati ponovno sestanejo v sredo, da nadaljujejo z razpravo. Kot znano, so včeraj govorili o vprašanju odpravnin. Spadolini je na sestanku potrdil, da namerava vlada predlo žiti osnutek zakona za spremembo sedanjega ustroja obračunavanja pokojnin in da bi lahko preprečili referendum, ki ga je predlagala democrazia proletaria. Za to pa je treba v vladno besedilo vnesti postavke. ki bi na kak način vezale ....................... Nfl SREČANJU MED SflMPHflNOM IN SIHANUKOM Demokratična Kampučija sauje skupao protivietaamsko froato K vladni koaliciji bi moral pristopiti tudi bivši premier Son San PEKING — Predsednik vlade De-, . . , . mokratične Kampučije Kieu Sam- obracunavanje odpravnine na na-!phan in princ Norodom Sihanuk so raščanje življenjskih stroškov. Kot kaže. so sindikati pripravljeni sprejeti odpravo izračunavanja v Pekingu končali politične pogovore in dosegli sporazum o sestavljanju koalicijske vlade. K včerajšnje-odpravnine na osnovi zadnje plače j mu sporazumu bi moral še pristopiti in jo zamenjati «s sprotnim varče- j bivši kampučijski premier in vodja vanjem* ene mesečne plače naJ, »n- j 'Nacionalno-osvobodilne fronte kmer-cu vsake ga leva deliuoc (Uv, ■ .>■. skega naroda' Son San. bi se ta »privarčevana vsota* ne višala skupno z višanjem plač globalnih dohodkov od dela, ampak na osnovi indeksa, ki bi bil vezan na padec kupne moči lire. Delodajalci pa tega stališča ne sprejmejo; vsekakor do sporazuma ne bo prišlo v kratkem. Danes je na sporedu drugo srečanje: Spadolini bo namreč sprejel predstavnike Confindustrie. Na sliki (telefoto AP) Spadolini pozdravlja Luciana Lamo. SKORAJ GOTOVO SOOČENJE MED DOGMATIKI IN VOJSKO Poljska v pričakovanju današnjega plenuma centralnega komiteja PZDP Partija bo le s težavo obnovila svojo vlogo v državi - Milejša določila vojnega stanja pred zasedanjem parlamenta VARŠAVA — Poljska že živi v pričakovanju današnjega osmega plenuma centralnega komiteja Poljske združene delavske partije, prvega po proglasitvi vojnega stanja 13. decembra, ki je ukinil ustavne svoboščine in prvič v zgodovini držav socialističnega bloka poveril oblast vojski. Poljaki pa se na tihem že zavedajo. da današnji plenum ne bo rešil perečih vprašanj v državi, bržkone ne bo niti nakazal glavnih problemov. Vojska je partijo decembra grobo potisnila v stran, da bo sedaj le s težavo privolila v ponovno obnovo partijske vloge v državi. Kljub temu pa že tedne vlada v poljski partiji hudo soočanje med različnim pojmovanjem poljskega socializma. Tri so bile možnosti za poljsko partijo po proglasitvi vojnega stanja: smrt z rojstvom nove partije, teme- Reagan danes o Salvadoru WASHINGTON, SAN SALVADOR - Nedeljsko Portillovo ponudbo za posredovanje v Srednji Ameriki sta doslej sprejeli le Kuba in Nikaragva. V VVashingtonu še niso doslej posredovali uradnega stališča do govora mehiškega predsednika v Managui. Pričakovati je. da bo to napravil danes predsednik Reagan na srečanju s predstavniki članic Organizacije ameriških držav. Kot je že napovedal, bo Reagan ob tej priložnosti predstavil svoje načrte za nadaljnjo ameriško politiko na območju Karibskega morja. Poleg nadaljevanja spopadov v Salvadoru velja danes beležiti predvsem novice, ki prihajajo iz Gvatemale in Nikaragve. V prvi državi se iz dneva v dan širi politično nasilje in tudi včeraj je v raznih atentatih in spopadih izgubilo življenje približno 20 oseb. Najbolj protislovne vesti prihajajo iz Nikaragve, kjer naj bi pripadniki indijanskega plemena Miskito obtožili sandiniste, da so pobili več članov te manjšine in da so jih začeli sistematično odseljevati. Sandinistična vlada je vse te obtožbe zanikala in je zaprosila Vatikan, naj pošlje v Nikaragvo posebno komisijo, ki bo raziskala verodostojnost obtožb. Kot posledica državljanske vojne v Salvadoru In nasilja v drugih srednjeameriških državah se veča število beguncev iz tega ob moč .ja, ki naj bi se gibalo po podatkih visokega komisariata OZN za begunce od 200 do 300 tisoč oseb. O tem vprašanju je spregovoril tudi ameriški državni sekretar Haig, ki je dejal, da so ZDA postavljena na tem področni pred veliko preizkušnjo, saj bodo morale poskrbeti za večino teh beguncev. Ijita čistka z odpravo obeh skrajnih kril, liberalne in dogmatske ali pa uresničitev elitne partije. Nobena od treh možnosti se ni uresničila, sedanje stanje v partiji se delno približuje zadnji varianti. Osip v partijskih vrstah je bil namreč tako močan, da se je znašla s peščico članstva, o eliti pa je kaj težko spregovoriti, saj so v njej najaktivnejše prav dogmatske-birokratske sile. ki so za generala Jaruzelskega in vojsko nesprejemljiv sogovornik. Poljska partija se torej danes nahaja na razpotju. Dogmatske sile vse glasneje zahtevajo, da se vojaki vrnejo v vojašnice, da v državi prevladajo načela leninističnega vodenja oblasti. Torej: «Kdo bo koga!* Vojska .e čuti dovolj močno, da nadaljuje po svoji nedemokratični in policijski poti, partija je navsezadnje prešibka, da bi lahko ponovno prevzela na svoja ramena težko odgovornost vodenja države, ki se nahaja pred gospodarskim bankrotom, in kjer niso še dosegli družbene pomiritve. Tega se dobro zavedajo tudi poljski nezaupljivi zavezniki. V srcu Moskva podpira dogmatske sile poljske partije, realistično pa u-gotavlja. da lahko le vojska zagotovi državi vsaj pročelje navideznega miru in reda. Bržkone bo danes poskušal general Jaruzelski v svojstvu prvega sekretarja PZDP. premiera, obrambnega ministra in vodje vojaškega sveta za nacionalno rešitev zamrzniti dosedanjo vlogo polj*ke partije. Kako mu bo to uspelo ob vse bolj glasnih zahtevah dogmatikov je težko napovedati. a dejstvo, da je teža partije v sedanjem dogajanju malenkostna, bo nedvomno odigralo pomembno vlogo. Generala Jaruzelskega pa ne čaka samo trd oreh plenuma centralnega komiteja, pred koncem tedna se bo moral sestati še poljski parlament, v niem pa se širi krog centrifugalnih sil, ki iz različnih ideoloških stališč nasprotuiejo nadaljevanju vojnega stanja. Prav v pričakovanju zaseda- nja poljskega Sejma postajajo razumljivejši razni ukrepi vojaških oblasti, ki so do skrajnosti omilile določila vojnega stanja, da se dogmatiki že sprašujejo, če ni to nesprejemljiva popustljivost do »kontrarevolucije*. Julri zaprle (ne vse) bencinske črpalke RIM — Lastniki bencinskih črpalk, ki so včlanjeni v FAIB (Conf-esercenti) bodo jutri stavkali iz protesta proti vladnim sklepom o delovnem času in namenom, da bi sprostili cene plinskega olja. Vse črpalke pa ne bodo jutri zaprte, ker se nekatera druga strokovna združenja stavki niso pridružila. Vse tri politične grupacije so dobile zagotovila o večji materialni pomoči Kitajske v njihovem boju proti vietnamskemu okupatorju. Na včerajšnji tiskovni konferenci sta Samphan in Sihanuk izrazila zadovoljstvo za dosežen sporazum, ki bo postal «temelj skupnega boja proti vietnamskemu okupatorju*. Samphan pa je poudaril, da morajo biti po sestavi koalicijske vlade vse tri po- Zdravica voditelja Rdečih Kmerov Samphana in princa Sihanuka po litične grupacije samostojne, ohra- včerajšnjem sporazumu o snovanju skupne proti vietnamske osvobodilne niti morajo svojo ideološko identi- fronte (Telefoto AP) teto, vse nadaljnje pobude pa bodo sprejemale soglasno. Sihanuk in Samphan sta poudarila, da so med njima razlike, veže pa ju skupni cilj boja za svobodo. Pozvala sta tudi Son Sana, naj čim-prej prispe v Peking in se pridruži vladni koaliciji. Son San pa kot kaže ima še.vedno pomisleke in hoče pred vstopom v vladno koalicijo predhodna jamstva Pekinga, da ne bodo pri nudenju vojaške in druge pomoči nikogar diskreditirali. Vsekakor pa so včeraj s sporazumom med Samphanom in Sihanu-kom premostili najhujše ovire med vsemi tremi grupacijami, ki se borijo proti Vietnamu in njegovi marionetni vladi v Phnom Penhu. V dobršni meri je to omogočila spremenjena politika Rdečih Kmerov. Ne samo, da so se znebili kompro-metiranega in v očeh tujine zloglasnega Pol Pota, pristali so celo na zahodno politično dialektiko. Rdeči Kmeri so razpustili partijo, odpovedali so se svoji vodilni vlogi, s tem pa so odprli vrata tesnemu sodelovanju z obema kriloma protiviet-namske fronte. Včerajšnji sporazum pa predstavlja hud poraz za Vietnam, saj je popolnoma jasno, da se bo sedaj še povečala podpora Demokratični Kampučiji, ko so v njej zastopane tudi za Zahod sprejemljivejše politične grupacije. VALPARAISO —• Čilskj gverilci so predinočnjim izvedb dve diverzantski akciji proti dvema električnima centralama TERORISTIČNO OBRAČUNAVANJE V LIBANONU Strašen pokol na bejrutski tržnici Po prvih podatkih je izgubilo življenje dvanajst oseb, predvsem žensk in otrok BEJRUT — Eksploziji dveh močnih peklenskih strojev na eni od glavnih bejrutskih tržnic sta včeraj povzročili pravi pokol med civilnim prebivalstvom. Atentatorji so z večjo količino trotila napolnili dva avtomobila, ki sta eksplodirala v nekajminutnem presledku nedaleč eden od drugega in to prav v času, ko je bila na trgu na j večja gneča. Po prvi eksploziji so se prisotni na tržnici, med katerimi je bilo veliko šolarjev in delavcev, ki so se cb štirinajstih po krajevnem času vračali od pouka oziroma z dela, zbrali prav na tistem delu tržnice, kjer je eksplodiral drugi peklenski stroj. Silovitost obeh eksplozij ni samo razdejala tržnice in bližnje stavbe ter zanetila velik požar, ki so mu bili gasilci komaj kos. ampak tudi povzročila neverjetno paniko. Zmeda po atentatu je bila popolna, reševalne skupine so si le z neverjetnimi težavami utirale pot med brezglavo množico in pripadniki sirske vojske, ki so vodili reševalne operacije, so morali večkrat streljati v zrak, da so lahko sploh prišli na kraj atentata. Na desetine oseb je ostalo pod ruševinami in med pločevino avtomobilov. Reševalno delo je napredovalo počasi in šele proti večeru so rešilci spravili vse ranjence v razne bejrutske bolnišnice. In prav iz bejrutskih zdravniških virov se je izvedelo za prvi, neuradni in po vsej verjetnosti tudi nepopoln obračun žrtev. Po treh virih naj bi za posledicami atentata izgubilo življenje 12 oseb, 20 oseb pa naj bi bilo ranjenih, polovica od teh je v življenjski nevarnosti, med žrtvami je veliko žensk in otrok. Odgovornost za atentat si je pol ure po pokolu prevzela doslej se neznana »fronta svete vojne*. Libanonske oblasti sicer posvečajo večjo pozornost telefonskemu pozivu glasnika organizacije za osvoboditev Libanona od tujcev, ki si je prav tako prevzela odgovornost nad atentatom. zadnjem času. Glede letošnjega leta so cilje jugoslovanske ekonomske politike ocenili kot ambiciozne, vcrr_r tudi uresničljive. Nesporno je. ud so bili pogovori težki in zapleteni. Kljub temu pa so našli skupne rešitve, sprejemljive za obe strani. Sporna vprašanja Da so se nanašala na vodenje nekakšne restriktivne monetarno-kreditne politike. realen tečaj dinarja in še nekatere ukrepe, s katerimi bi odločneje zavrl; rast cen, zmanjšali in upočasnili inflacijo. »V zvezi s tem, kakšne obveznosti izhajajo iz tega sporazuma za državo in gospodarstvo, je treba poudariti. da so to tiste, ki so jasno začrtane v programih,* je dejal Matič. Vendar Sklad zahteva uresničitev tistega, kar je določeno in bistvemh odstopanj od dogovorjenega skorajda ne dovoljuje. V skladu s sklepom odbora izvršnih direktorjev Sklada o sprejetju dogovora za letos, se lxi izkoriščanje sredstev po četrtletni dinamiki začelo že s 1. marcem. Težave se lahko pojavijo samo v primeru nedoslednega uresničevanja stabilizacijske politike. Pomembno je. da se pri izkoriščanju tujih finančnih sredstev gibljemo v mejah, ki omogočajo ohranitev zunanje likvidnosti. Pri tem je redno in nemoteno odplačevan.« posojil še kako pomembno. Lela 1979 je bil dosežen visok primanjkljaj plačilne bilance. \ omenjenem letu je primanjkljaj znašal 3,7, leta 1980 okoli 2,3, lani pa 750 milijcuov dolarjev. Načrtovanje tako visokega primanjkljaja plačilne bilance in nakopičeni učinki prejšnjih zadolževanj so vsiljevali najemanje rovih in večjih posojil kot v preteklosti. Od leta 1976 do 1981 se je jugoslovanski dolg v tujini povečal s 7,8 na 18.4 milijarde dolarjev. To je obdobje zelo intenzivnega o-piranja na tuja posojila. Dolg na konvertibilnem področju znaša 16.9, na klirinškem pa 1,5 milijarde dolarjev. Trdnejši položaj dinarja v državi in njegova boljša vloga v prometu s tujino lahko temeljita izključno na stabilizacijskem gospodarstvu. Zagotovitev, da cene letos ne bi narasle za več kot 15 odstotkov, uspešnejše urejanje obsega notranjega povpraševanja in vseh njegovih komponent in drugi ukrepi, ki vodijo k večji uspešnosti v gospodarjenju, bi lahko utrli pot za krepitev vloge in pozicije dinarja. »Če bomo uspešni v teh prizadevanjih*, poudarja guverner Narodne banke Jugoslavije, »bi dinar postal sprejemljivejši kot sredstvo plačevanja celo za tuje poslovne partnerje. Poleg tega se bo povečala tudi sposobnost domačih ekonomskih subjektov, da z njim kupujejo potrebne valute. Na kratko. dinar bo postopoma postajal notranje in zunanje omejeno konvertibilen. Bitka za dinar je pravzaprav boj za stabilnost, večjo pro-duktivnost dela. uspešnejšo proizvodnjo. večji izvoz in zmernejši uvoz. (dd) BOLOGNA — Proces o pokolu na brzcu «Italicus» se bo nadaljeval šele 15. marca. Prekinili so ga zato, da bi novemu zagovorniku r.eo-fašista Maria Tuti ja. ki je zamenjal aretiranega Germana Sanger-mana, omogočili pregled sodnih aktov procesa. KJOBENHAVEN - Pritožno trideset tisoč prebivalcev Grenlandije je na včerajšnjem referendumu odločalo, ali bo njihova država še naprej članica evropske gospodarske skupnosti. Menijo, da bo ob koncu prevladalo stališče vlade, ki je odločno proti izstopu >z EGS. Prvi izidi referenduma bodo znani že danes. Ranjenec in iskanje pomoči po eksplozijah peklenskih strojev na bejrutski tržnici (Teleiolo AP) RIO DE JANEIRO - Obračun smrtnih žrtev pustnega rajanja v Rio De Janeiru se iz ure v uro veča. Ooslej so jih našteli že 143. ranjenih pa je bilo najmanj deset tisoč oseb. Največ je bilo umorov, zastrupitev z alkoholnimi pijačami, samomorov in prometnih ne več. Stavka novinarjev in tiskarjev Jutri in v petek brez dnevnikov Jutri in v petek v Italiji dnevniki zopet ne bodo izšli. Danes namreč stavkajo novinarji, jutri pa tiskarski delavci. Do te stavke je prišlo po včerajšnjem srečanju med vodstvom Združenja založnikov in ministrom za delo Di Giesijem, ki je soglašal, da je treba preveriti, če so zahteve novinarjev in tiskarskih delavcev v skladu * gospodarsko politiko Spadolini-jeve vlade. Po tej izjavi sta se sestali vodstvi sindikata novinarjev in sindikata tiskarskih delavcev ter sta, na ločenih sestankih, ocenili zadržanje ministra Di Gieslja za nekorektno, ker je slednji seznanil javnost s svojimi stališči preden se je sestal s predstavniki sindikatov novinarjev in tiskarskih delavcev. Zato sta obe sindikalni organizaciji napovedali 24-urno stavko, tako da bo, kar zadeva novinarje, jutri ukinjena vsakršna informacija, tako časopisna kot tudi radijska in televizijska, medtem ko, kar zadeva tiskarske delavce, dnevniki ne bodo izšli niti v petek. V ponedeljek in torek pa se bodo v Rimu sestali predstavniki sindikalnih odborov vseh časopisov na posvetu, da sklepajo o nadaljevanju sindikalnega boja. AKTUALNA VPRAŠANJA NA SEJI IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ Zakonski osnutek KD za globalno zaščito razlastitve, razširitev deželne koalicije Na začetku seje je predsednik Hace počastil spomin dr. Karla Šiškoviča -Mitka ■ Protest zaradi odstranitve dvojezičnih cestnih tabel na Goriškem Izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze se je v ponedeljek prvič sestal brez svojega dolgoletnega in uglednega člana dr. Karla šiškoviča - Mitka. Njegov o-bičajni prostor je ostal boleče prazen. Predsednik Boris Race je v svojem kratkem spominskem nagovoru dejal med drugim: «štirinajst dni je poteklo odkar smo se poslovili od Mitka in bomo prvič razpravljali o življenjsko važnih vprašanjih naše narodnostne skupnosti brez njegovih tehtnih sodb, utemeljenih zaključkov in premišljenih predlogov. Prikrajšani bomo za o-pozorila in analize, ki jih je Mitko kot izkušen politik, globok poznavalec razmer in strokovnjak razgri-nal pred nami. Kolikokrat je njegova beseda rreokrenila razpravo ali odločno podprla stališče, ki v začetku ni kazalo, da bo prodrlo. Brez retorike ali priložnostnih besed se vedno bolj zavedamo, da za Mitka nimamo nadomestil, niti v izvršnem odboru, niti kot predsednika odbora za javna občila, niti kot ravnatelja SLORI, niti kot strokovnjaka za manjšinsko zakonodajo, niti kot publicista in pisca strokovnih razprav. Vse to je združeval v svoji bogati osebnosti. Bolj kot človek razmišlja, kako bi ga vsaj delno nadomestili, se zavedamo, da bi morali za vsako omenjeno področje določiti po enega tovariša, če ga imamo. Vemo, da se spopadamo z nemogočim, toda pred nami ni druge izlire: nadomestiti moramo s silami, ki jih imamo, s tovariši, ki dajejo največje jamstvo, da bodo Mitka častno nasledili: dati moramo možnost, da se bo nekaj mladih specializiralo za manjšinsko zakonodajo, pri čemer bomo morali iskati pomoči pri starejših pravnikih.* V duhu predsednikovih besed je izvršni odbor sklenil glavnemu odboru, ki se bo sestal v ponedeljek, 1. marca v Gorici, predlagati nadomestitev pok. tov. Karla šiškoviča -Mitka v izvršnem odboru oziroma na mestu predsednika odbora za sredstva javnega obveščanja. Izvršni odbor SKGZ je del svoje seje namenil potem vprašanju globalnega zaščitnega zakona v luči najnovejšega razvoja tega vprašanja s predložitvijo demokristjanske-ga zakonskega osnutka v pariainen tu. Izvršni odbor bo lahko podal meritorno oceno tega zakonskega osnutka, ko bo objavljena njegova vsebina, toda izjave videmskega {«-slanca KD in enega od tvorcev zakonskega osnutka KD Bressanija v Primorskem dnevniku, kažejo na nesprejemljivo ločevanje beneških Slovencev od tržaških in goriških. Izvršni odbor .je soglašal, da zdaj ni nobenega razloga več, da se razprava o vseh predloženih zakonskih osnutkih ne bi začela taKoj. obenem pa je menil, da se mora prav zdaj vsa slovenska narodnost na skupnost enotno in z njo vse demokratične sile angažirati v bitki. Ki je pred nami, da bo iz razprave v parlamentarnih komisijah in v avli izšel tako definiran tekst zakona, ki bo v največ ji možni meri ustrezal zahtevam in koristim celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V tem smislu je iz vršni odbor pozdravil resolucije in brzojavke, ki jih pošiljajo >rgani-zacije svojih prireditev raznim vo dilnim osebnostim v državi, raz pravljal pa je tudi o drugih možnih oblikah angažiranja v tem obdobju. Izvršni odbor je nato obravnaval vprašanje odstranitve nekaterih dvojezičnih cestnih tabel v števerjanski občini, ki jo je v preteklih dneh odredila goriška pokrajina, tzvrsn, odbor se je tudi seznanil z vseoir.o nastopa članov teritorialnega odbora SKGZ za Goriško pri predsedniku pokrajinske uprave prof. Curnpeti. Izvršni odbor je roglasno ocenil, da pomeni to de;anje korak nazaj v dosedanjem odnosu do Slovencev na Goriškem in popuščanje nacionali stičnim silam. Tako ravnanje kaj slabo naooveduje pravice, ki 01 jih morali Slovenci uživati z zaščitnim zakonom. Vsekakor pa je izv sni ouoor vzel na znanje pozitivna zagotovila prof. Cumpete zastopstvu teritorialnega odbora SKGZ za Goriško. Razprava je tekla tudi o zaseda nju glede pravnega položaja sloven-s .2 manjšine v deželi, ki bo 13. 3. v Gorici v organizaciji Deželnega inštituta za pravna proučevanja — ISGRE. Gre za pomembno zasedanje prav v tem trenutku in potrebno je, da smo tudi kot manjšina na njem učinkovito prisotni. Obširno je izvršni odbor SKGZ nadalje razpravljal o razlastitvah in o kmetijstvu v zve .1 z gradnjo hi tre ceste čez Kras do pristanišča, ki neposredno zadeva vse slovenske občine na Tržaškem in pa v zvezi s pripravami za realizacijo področja za raziskav - od Banov do Padrič. Izvršni od'.or je tako glede prvega kot 'rugega primera ponovil svoja znana stališča v obrambo interesov celotne skupnosti in njenih posameznih pripadnikov. SKGZ ne nasprotuje uresničitvi področja za raziskave, ker sc zaveda njenega pomena za gospodarski napredek Trsta (tudi glede na morebitno postavitev protosinhrotrona) zahteva pa, da dobi slovenska narodnostna skupnost za zasedb zemlje protivrednost in da se v okvir sredstev za to področje vnesejo tudi sredstva za razvoj kmetijski1 dejavnosti. Izvršni odbor je razpravljal nato o razsodbi ustavnega sodišča glede pravice do rabe slovenščine pred sodišči v zvezi s sodnim postopkom proti prof. Samu Pahorju. Izvršni odbor je izrazil svoje zadev listvo nad razsodbo ustavnega sodišča in izrekel priznanje prof. Pahorju za njegov vztrajen boj. Odbor za uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti pri SKGZ bo vprašanje poglobil na svoji prvi seji s ciljem, kako uveljavljati to razsodbo na celotnem teritoriju, kjer živi slovenska narodnostna skupnost, in za zaključke o tem kako naj se Slovenci poslej ravnamo. Izvršni odbor je obravnaval tudi razširitev koalicije na deželi, ki jo zdaj sestavlja šest strank in v kateri je tudi stranica Slovenske skupnosti. Na podlagi tega je svetovalec SSk dr. Drago Štoka postal predsednik komisije za prevoze in turizem. Res je — je menil izvršni odbor — da to mesto ni tako prestižno kot članstvo v deželnem odboru, kjer se sprejemajo vse odločitve in imajo njegovi člani resorske odgovornosti, toda le pomeni, da je odpadel še en predsodek, po katerem Slovenci ne bi mogli biti nosilci odgovornejših mest v deželnih organih. Seveda v politiki dežele ne more 06tati le pri tem. Vključitev v večino mora pomeniti tudi odločnejšo politiko dežele Furlanije - Julijske krajine do vseh vprašanj slovenske narodnostne skupnosti: pomeniti mora večjo angažiranost in odločnost v Rimu, da se čimprej uzakonijo pravice, manj izgovarjanja dežele na osrednje o-blasti češ da ji ne dopuščajo ukrepati v korist slovenske manjšine, pomeniti mora spremembo odnosa do kmetijstva na območjih, kjer prebivajo Slovenci in bo treba pre nehati z razlastitvami in zagotoviti slovenski kulturi normalno dejavnost. Na koncu se je izvršni odbor seznanil se z razgovori delegacije SKGZ na uradnem obisku pri SZDL' Hrvatske v Zagrebu, s stiki videmske federacije Komunistične partije Italije z Zvezo komunistov Slovenije v Ljubljani, kjer so se med drugim dogovorili o prireditvi v Ogleju, ki bi služila prikazu in popularizaciji kulturnih in drugih dosežkov Slovencev in Furlanov. Od- bor se je seznanil še s pripravami na vsedržavno konferenco o «manj-šinah in sindikatih*, ki jo pripravlja v Trstu vsedržavni sindikat CGIL in s predlogom za srečanje z delegacijo Unije Italijanov za Istro in Reko, da bi razpravljali o raznih aktualnih vprašanjih, ki zanimajo obe manjšini. PSI o preureditvi ^zgodovinskega centra» Pokrajinska urbanistična komisija PSI se je na zadnjem sestanku soočila s podrobnim načrtom za preureditev tako imenovanega zgodovinskega središča v našem mestu. Ugotovljeno je bilo, da uresničitev načrta sicer otežuje splošna gospodarska kriza, da pa ji je napoti neustrezno vodenje zadevne politike. NA VCCRAJSNJI SIJI DCltLNiCA SVITA Predsednik odbora Comelli poročal o sporazumu med šestimi strankami Skupščina bo o tem razpravljala na eni prihodnjih sej Vprašanje razširitve deželne večine je včeraj imelo svoj odmev na seji deželnega sveta, ki je bila prva, potem ko so se KD, PSI, PRI, PSDI, SSk in PLI sporazumele o oblikovanju nove koalicije, ki bo deželo vodila do izteka sedanjega mandata. Predsednik Comelli je namreč na začetku seje seznanil skupščino o doseženem sporazumu in med drugim dejal, da je prišlo do oblikovanja takega širokega sporazuma med demokratičnimi in ljudskimi silami iz Furlanije-Julijske krajine z na-menem, da bi podprli in okrepili zaupanje prebivalstva v demokratične institucije krajevne vlade, zaupanje v njihove iniciative, ki so usmerjene v razvoj deželne skupnosti v vzdušju svobodnega, mirnega in demokratičnega sožitja. Sporazum je bil dosežen tudi z namenom, je še dejal deželni predsednik, da bi stimulirali vse javne, zasebne, institucijske, kulturne, gospodarske in socialne zmogljivosti, da bi se spoprijeli s problemi, rešitev katerih je odvisna od uravnovešenega razvoja Furlanije-Julijske krajine. Kot je bilo že znano, je predsednk Comelli skupščino obvestil, da bosta na osnovi tega sporazuma socialdemokratski in liberalni stranki dodeljeni dve odbor-niški mesti. V ta namen bo deželni odbor v naslednjih dneh predložil posebni zakonski osnutek, s katerim bo razširil število odbomištev od sedanjih dvanajst na štirinajst. Glede drugih točk sporazuma pa si je predsednik deželne vlade pridržal možnost, da bo o njih skupščino seznanil v prihodnje. Kot je sporočil predsednik deželnega sveta Colli, se bo skupščina o teh sporočilih Comellija izrekla na eni prihodnjih sej. Začela se je nato razprava o odgovorih in interpelacijah, na katere so v imenu odbora odgovarjali odborniki za zdravstvo Antonini, za šolstvo Barnaba in za javna dela Biasutti. Skupščina pa se je za tem spoprijela s tremi zakonskimi osnutki, ki so bili vsi trije sprejeti. Deželni svet se bo ponovno sestal v torek, 2. marca. VČERAJ VSE ŽIVO NA ULICAH IN V DVORANAH «Dostojno» proslavili odhod pusta Danes «žalne» svečanosti in pogrebi kralja šaljivcev ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiimiiH Hitre ceste: predstavniki KZ in razlaščencev pri občinskem komisarju «Ne moremo več sprejemati takšnih žrtev ki so naši narodni skupnosti le v škodo» Dr. Siclari pokazal zavzetost za čimprejšnjo rešitev zadevnih vprašanj V SSG Ju ri brezplačna «Punčka» Jutri ob 16. uri bo v Kulturnem domu v Trstu zadnja uprizoritev Kozakove «Punčke», ki jo je kot letošnjo prvo abonmajsko predstavo našega gledališča režiral Jože Babič. U-prizoritev si bo ogledal letošnji selektor Sterijinega pozorja iz Novega Sada. to je največje jugoslovanske gledališke manifestacije, ki se odvija vsako poletje v vojvodinskem glavnem mestu. Vstop za jutrišnjo «Punč-ko» .je izjemoma brezplačen. Kdor si torej še ni ogledal te zanimive uprizoritve, naj to stori jutri, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Z jutrišnjim dnem bodo tehniki družbe ICIR, ki je zadolžena za gradnjo hitre cestne povezave med Prosekom in Opčinami, začeli pregledovati prizadete nepremičnine, da bi na podlagi obstoječega stanja določili ustrezne odškodnine. Vprašanje razlaščanj, v veliki meri slovenske zemlje, ki ga je sprožila u-resničitev te prometne strukture, je tako prešlo v tako fazo, ki prizadete upravičeno zaskrbljuje, saj do današnjega dne še niso prejeli nobenega konkretnega zagotovila. Kot znano, so se predstavniki Kmečke zveze v prejšnjih tednih sestali s prizadetimi razlaščenci in jim orisali potek celotnega vprašanja: iz teh sestankov je izšla zahteva, da je treba pristojnim oblastem in demokratičnim družbenim silam ponovno predočiti zahteve slovenske narodnostne skupnosti in njenih posameznih predstavnikov gledg tega vprašanja. Po teh sestankih sta bili odposlani brzojavki občinskemu komisarju Siclariju in deželnemu odborniku za promet in prevoze Rinaldiju, s katerima so prizadeti zahtevali, da bi jih sprejela. Občinski komisar Siclari je tako včeraj sprejel delegacijo, ki so jo sestavljali predstavniki KZ ter zastopniki krajevnih skupnosti Kontovela, Opčin, Lonjerja. Katina-re in Sv. Marije Magdalene, ki so mu posredovali zahteve KZ in pri- •millllllllMtMIlIllIlllMUlllllMIMHMtMMHMMIIIHlIMMIHMIMMIMtMHMIIIIIIIIIIIMIMIIIIMIIIIimiMMIIIIIHMlIH V PETEK V KULTURNEM DOMU Odprt posvet o kulturni politiki Slovenskega stalnega gledališča Posvet bo priložnost za debato o dosežkih in delu te naše pomembne kulturne ustanove Posvet o kulturni politiki Slovenskega stalnega gledališča, ki ga prireja gledališče samo, bo brez dvoma priložnost, da gledališki ljudje in vsi, ki jih gledališče zanima, javno spregovorijo o vlogi in delu te naše pomembne kulturne ustanove Kulturna politika je širok pojem. ki zaobjema prostor od konkretne gledališke predstave, preko repertoarja, pa do teritorialne politike in drugih problemov, kot je na primer lahko skrb za mlade igralce. Govoriti o kulturni politiki SSG, pomeni tudi pogled v preteklost, razgovor o sedanjem trenutku in seveda razpravo o bodočem delu. Poglavitni vzroki za posvet pa so v tem, da je gledališče živ organizem, ki se uresničuje v neki stvarnosti, jo po svoje ob likuje, kot tudi stvarnost samo oblikuje gledališče. O tem procesu je seveda treba govoriti in predvsem razmišljati, O našem gledališču veliko govorimo in pišemo, večkrat pa se naše misli zaustavijo ob njegovih finančnih težavah, ob politično - u-pravnih aspektih in podobnih problemih. Jasno je, da je vsaka predstava priložnost za kulturno debato, potrebno pa je bilo nuditi možnost, da se lahko gledališki delavci in vsi, ki v gledališče zahajajo, v organski obliki pogovorijo o vseh kulturnih aspektih, ki zadevajo SSG. Tak razgovor je potreben vsem, ki se konkretno ukvarjajo z gledališčem, saj je nujno, da slišijo mnenja kulturnih delavcev in občinstva nasploh. Tudi za kulturne delavce, sodelavce in gledalce je pomembno, da jim gledališčniki neposredno utemeljijo svoje izbire v kulturni politiki ustano-nove. Takšno preverjanje, ali bolje, pretakanje mnenj in razmišljanj lahko postane pomemben smerokaz za nadaljnje delo, saj je povsem jasno, da takšna ustanova, kot je SSG, ne more in ne sme poznati poti brez problemov. Pa še to, v odkritem razgovoru tudi ocena dela postane bolj stvarna in najde trezna razmerja med potrebami, željami in možnostmi. Nevarno je na primer več želeti, kot zmoremo, pa tudi večati težave in striči željam peroti ni pametno, ko kovorimo o organizmu, ki mu je srce umetniško delo. Seveda bodo dali posvetu o kulturni politiki SSG dokončno obliko vsi, ki bodo na njem navzoči in ki bodo stvarno prispevali. Posvet bo odprt in zato brez dvoma dobrodošel. Konec koncev gre tudi za priložnost, da javno spregovorimo o razmišljanjih in tudi pomislekih, ki jih izražamo v ožjih prostorih. V tem smislu naj bo posvet tudi dokaz naše skrbi za naše slovensko gledališče, ki ima dolge in svetle tradicije, in upamo, prav tako dolgo in plodno dobočnost. A. M. zadetih lastnikov in kmetov. Pred-; vsem mu je bilo predočeno, da tako strokovna organizacija KZ, kot posamezniki in slovenska narodnostna skupnost niso v 30 letih povojne zgodovine razlaščanj nikoli nasprotovali raznim posegom v korist napredka, ampak so to vedno z velikim čutom odgovornosti sprejemali in si prizadevali za gospodarski razvoj. Želeli so, da bi bili tudi sami vključeni v ta razvoj, ki pa na žalost ni dal pričakovanih in obljubljenih rezultatov. Ravno tako niso prejeli ustreznih protivrednosti, poleg tega pa so rezultati tega razvoja — tako so predstavniki delegacije podčrtali Siclariju — privedli slovensko narodnostno skupnost do vedno večjega gospodarskega obubožanja. To pomeni, da' smo kot Slovenci ogromno žrtvovali. Glede na to, da nam do danes niso bile zagotovljene možnosti alternativnega razvoja — so poudarili člani delegacije — ne moremo danes več sprejemati takih žrtev. Pred temi velikimi posegi smo že posredovali pristojnim oblastem naša stališča, v katerih med drugim zahtevamo protivrednosti tako za posameznike, kot za krajevne skupnosti in za celotno slovensko skupnost — je bilo podčrtano — poleg tega pa se zahteva, da pripravljeni dokument o naših zahtevah podpišejo predstavniki deželnega odbora, župani, občinski komisar in predstavniki prizadetih. Predstavniki delegacije so občinskemu komisarju obrazložili, kako so vse dosedanje zahteve naletele na gluha ušesa, kar je našo skupnost in njene organizacije prisililo, da se z vsemi demokratičnimi sredstvi uprejo realizaciji teh del. Na sestanku je bilo predvsem poudarjeno, da gre za zahtevo po takojšnjih in upravičenih odškodninah prizadetim, da se upoštevajo potrebe kmetijstva in da se nacionalni skupnosti omogoči njen razvoj in utrjevanje njenih tradicionalnih dejavnosti. Občinskemu komisarju pa je bila predvsem predočena nujnost, da on sam v okviru njegovih pristojnosti reši nekatere probleme, druge pa posreduje tistim, ki so zanje pristojni. Glede na važnost problema, je občinski komisar na vse te zahteve pokazal precejšnjo zavzetost in med drugim napovedal, da jih bo že včeraj popoldne posredoval predsedniku dežele Comelliju. Poudaril je, da je pripravljen analizirati celotno zadevo in pokazal pripravljenost za rešitev problemov, ki so v občinski pristojnosti: istočasno se je zavzel za skupni nastop na deželi za rešitev vprašanja. Občinski komisar je nadalje izrazil potrebo, da bi mu zainteresirani v podrobnostih posredo- V pogovoru z ministrom Formico Socialisti za vladni osnutek o globalni zaščiti Slovencev Ob priliki II. deželne konference o gospodarstvu v priredbi PSI, ki je bila pretekle dni v našem mestu, se je minister za finance Formica sešel s pokrajinskim tajništvom socialistične stranke. Tajnik Pittoni je ministru predočil najbolj žgoče gospodarske probleme, ki tarejo mesto, v prvi vrsti položaj luke, suhega doka, cestnih zvez in tobačne tovarne. Omenil je tudi vprašanje osimskega sporazuma. Tajuštvo PSI je poleg tega mini-swaRT'prikaza]o nujo po čimprejšnjem zasnovanju vladnega zakonskega osnutka o .. globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. " O Mestni pokriti plavalni bazen «B. Bianchi* bo v soboto, 27., in v nedeljo, 28. t.m., namenjen vsedržavnemu plavalnemu prvenstvu, zato bodo odpadle Vse druge običajne dejavnosti. • V petek, 26. t.m. bo v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini redni občni zbor sekcije Slovenske skupnosti za devinsko-nabrežinsko občino. Začetek ob 20. uri. Pustni «šaljivci» iz Boljunca, od Domja in s Krmenke so simbolično zasedli prostore dolinskega županstva Na pobudo SPDT se je odvilo sinoči v Slovenskem dijaškem domu dokaj veselo in razposajeno pustno rajanje Pust se je tudi za letos iztekel. Končal se je v zadnjih maskah in plesih, v improviziranih sprevodih po mestnih ulicah, v gručah veseljakov, podkrepljen s pet jem in pitjem v krčih poslednje pustne noči. Poslovil se je potem, ko .je še enkrat opravil tisto zgodovinsko nalogo, ki smo mu-ijjo iBadali ob rojstvu pred tolikimi leti: razvedril nas je, sprostil, oživel, zbližal med sabo. V njegovi družbi smo pozabili na težave, tegobe, na muke modernega vsakdana. Prav zato je bilo treba včerajšnji odhod pusta proslaviti na čim boljši način, takšen, da nam bo ostal še dolgo v spominu. V tem proslavljanju so bili med najbolj "godnjimi gotovo dijaki naših višjih srednjih šol, ki so hoteli že navsezgodaj prinesti nekaj pustnega vzdušja tudi v šole. Ker .jim je poizkus zaradi «ob.jektivnih» okoliščin spodletel, so prenesli svojo pustno MHMiiMMiitiiiiiiHmiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiitrtuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiimiimiiiimiimiiitiiiiMniiiuiiitiiiii VČERAJ POPOLDNE NA DRŽAVNI CESTI 202 KOVINOSTRUGAR S PROSEKA ŽRTEV PROMETNE NESREČE 54-letni Sergio Contento je izdihnil med prevozom v bolnico • Do trčenja prišlo zaradi nespoštovanja prednosti V silovitem trčenju, do katerega je prišlo včeraj popoldne okrog 17. ure na državni cesti 202, v neposredni bližini odcepa za Prosek, je izgubil življenje 54-letni kovinostrugar Sergio Contento iz Naselja san Nazario 64. Kot so po nesreči ugotovili karabinjerji iz Nabrežine, se je Contento s svojim fiatom 126 vračal z Opčin proti domu, ko je v višini trgovine s pohištvom Lan-za hotel zaviti na levo, proti Proseku. Iz nasprotne smeri je v tistem trenutku peljal proti Opčinam fiat 125, katerega je upravljal 27-letni trgovec Giacomo Frison iz kraja Mira pri Benetkah. Contento je verjetno bil prepričan, da mu bo uspelo zapeljati na proseško cesto pred približajočim se avtom, a se je pri tem usodno vali specifične zahteve, ki so pove zane z rešitvijo tega vprašanja. HiHiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiitiimiiMiiiiiiiiiiitiiiiiimiiMiitiiiHiimHiiiiiiiiiiiitiinMiiitHHiiimiiiiiiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KNJIŽNI SEJEM OD Z DO 10. MARCA Dobrodošla pobuda Tržaške knjigarne Najrazličnejše knjige bodo prodajali s popusti od 10 do 50 od sto Tržaška knjigarna je vsako leto pobudnik zelo dobrodošle manifestacije, tradicionalnega 'knjižnega tedna*, s katerim pripravi svojim klientom in ljubiteljem knjige sploh prijetno darilo. V dnevih, ko vsi jamramo, da nas draginja grabi za vrat in so žepi vedno bolj prazni prav pridejo vsakovrstni popusti, ki pa jih ne narekuje *posezonska razprodaja*, saj knjiga ni sezonski predmet. Knjiga ohranja svojo vrednost v času, je vedno aktual na in sveža, posrednica koristnega in plemenitega sporočila. Seveda, knjigo moramo znati ceniti in dobro vedeti, kaj hočemo od nje. Knjižni teden v Tržaški knjigarni je zato namenjen široki pahljači ljudi, tudi tistim, ki le malo- krat stopijo v poslopje te slovenske «knjižne prodajalne* v samem središču mesta. Od torka, 2. marca, pa do srede, 10. marca, bodo police v naši knjigarni obložene z vsemi mogočimi knjigami, ki jih bodo prodajali po znižan' ceni. Na izbiro bo res raznovrstno čtivo, od priljubljenih romanov, besi-seller-jev, do pesniških zbirk, znanstvenih razprav in poljubnih priročnikov, pa vse do mladinskih in družbenopolitičnih knjig. Popusti bodo šli od 10 odstotkov do 50 odstotkov, veljali pa bodo tudi za najnovejše izdaje in seveda za tiste, ki so v skladiščih Tržaške knjigarne Vsakdo bo torej našel nekaj zase in gre torej za priložnost, ki se je ne splača zamuditi. Pomembno je tudi dejstvo, da bodo popusti veljali še za gramofonske plošče in kasete, po posebni ceni pa bodo prodajali tudi folklorne predmete, spominke, itd. Knjižni teden, skratka, kot se sp n dobi in menimo, da bo v prihod njih dneh prišel v Tržaško knjigarno marsikateri ljubitelj slovenske in jugoslovanske knjige, tudi zato, ker pripravljajo v okviru knjižnega tedna zanimive pobude, ki bodo izzvale pozornost širšega kul turnega prostora. Tako torej, večkrat upravičeno jamramo nad nedostopnimi cenami knjig, od 2. do 10, marca pa ne bo razloga za to, saj bo knjiga v Tržaški knjigarni znatno cenejša v primerjavi s slovenskim knjižnim trgom. uštel. Frison je le v zadnjem trenutku zavrl, saj je bil gotov, da se bo mali fiat ustavil. Tako sta oba voznika nadaljevala vožnjo, ki se je končala s silovitim trčenjem, moč udarca je oba avta nato odbila na bližnji travnik, kjer se je Contentovo ' vozilo ustavilo ob drevesu. Medtem ko je Frison utrpel manjše praske, je bilo reševalcem rdečega križa takoj jasno, da bo Contentu težko pomagati. Dejansko je izdihnil že med prevozom v tržaško bolnico. Zdravnik je nato ugotovil, da je bil zanj usoden u-dares v prsni koš, ki mu je preparal levo krilo pljuč in verjetno poškodoval tudi srce. Poleg tega pa je imel pokojni prebito lobanjsko kost. Karabinjerji iz Nabrežine bodo danes še enkrat preverili dinamiko nesreče, verjetno pa ne bo velikih novosti. vročico kar na ulice s plesnim in pevskim sprevodom, ki se je končal, seveda, na Oberdankovem trgu. Popoldne se je trlo na mestnih ulicah še več pustnih šem, tako da .je promet večkrat zastal, ponekod (na Korzu) pa — na veliko jezo nemočnih avtomobilistov — tudi ohromeli Zvtft* le" jžo% pljusknilo v okrašene dvorane, tako v mestu, kot na podeželju. Domala 'if vsaKi' "naši ° Večji° vasi šo edostojno* proslavili kralja šaljivcev: «vroče* je bilo v Dijaškem domu. v Boljuncu, prav tako v Barkovljah, na Proseku, v Križu, na Opčinah, pri Dom ju, v Mr.čko-Ijah in še drugje. Povsod je bilo poskrbljeno za razvedrilo. Včerajšnje veselje se bo danes spremenilo v »žalost*, ki bo odjek nila na številnih žalnih svečanostih v mestu in okolici. Tisoči in tisoči se bodo poslovili od kralja brez krone v Miljah in Škednju. Prav tako turobno bo vzdušje na pogrebu na Kontovelu. ki se bo. kot tradicija veleva, končal s sežigom pusta na Mlaki in s klasičnim «to-čom* enega od pogrebcev. Ob isti uri kot na Kontovelu (15.00) se bodo poslovili od letošnjega pusta tudi v Križu. Žalni sprevod bo krenil po vaških ulicah izpred dvorane A. Sirk. S požigom slamnatih pustov bo tako konec tudi letošnjih dni prekratkega pustnega veselja. Morda le ni naključje, da pustu vedno sledi post... Adrijan Semen član deželne komisije za uporabo finančnih sredstev Predstavnik Tržaške kreditne banke Adrijan Semen je bjl z dekretom predsednika dežele imenovan za člana deželne posvetovalne kimisije za uporabo finančnih sredstev. Komisija je bila sicer umeščena že lani, vendar v njej ni bilo niti enega slovenskega predstavnika. To je sprožilo upravičen protest slovenskih organizacij kot so SKGZ, SDGZ in KZ, ki so v tej zvezi imele tudi sestanek i deželnim odbornikom Zanfagnini-jem. Protest je očitno vsaj delno zalegel, saj je deželni uradni vestnik, dne 11. februarja, objavil vest o imenovanju Adrijana Semna, • Glavna skupščina Krajevne zdravstvene enote še bo sestala prihodnjič jutri, 25. t.m., ob 18.30 v dvora-’ ni tržaškega občinskega sveta. Na dnevnem redu obravnava vprašanj s prejšnjega sestanka. Razstave KD Vesna - Mladinski odsek vabi v petek, 26. t.m., ob 20.30 v dom A. Sirka v Križ na odprtje razstave «Pinko Tomažič in tovariši*. Govoril bo Milan Pahor, nastopili bodo domači recitatorji. Izleti Slovenski skavti in skavtinje organizirajo 28. t.m. smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusa približno 8.000 lir. Odhod točno ob 6. uri izpred sodne palače (Foro Ulpiano). Za vpis telefonirati Silviji Kalin na št. 224407 vsak dan od 19. do 21. ure do vključno danes, 24. t.m. Vabljeni tudi goriški skavti in skavtinje. Ob priliki mednarodnega praznika žena priredi Združenje Union -Podlonjer in Sv. Ivan: v nedeljo 7. 3. izlet v Savudrijo; 10., 11. in 12. 4. izlet v Zadar in Šibenik z ogledom Škradinskega buka; 25. 4. izlet v Avstrijo ob priliki obnovljene hiše preminule 11-članske družine za časa narodne borbe. Informacije in vpisovanje na sedežu Združenja U-nion, Lonjerska cesta 177 vsak ponedeljek od 20. do 20.30 in v Ul. Valdirivo 30 - tel. 64-459 ob torkih, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure. Ker je na razpolago še nekaj prostih mest za partizanski izlet po Dalmaciji z ladjo Slavija sta VZPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije) in ZZBNOV (Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojne) sklenili, da se vpisovanje za izlet podaljša do 12. marca t.l. Za vpis in morebitna navodila se lahko obrnete na VZPI - Ul. Crispi 3/II, telefon 730306. Prosveta SKD Igo Gruden - Nabrežina priredi večer poezije in petja »Poet tvoj nov Slovencev venec vije* v nedeljo, 28. februarja, ob 17. uri v društveni dvorani v Nabrežini. SKD Tabor - Openski glasbeni večeri. V nedeljo, 28. t.m., ob 17. uri koncert zbora tržaškega konservatorija G. TARTINI. Dirigent Giampao-lo Coral. ■MTIITI— ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Namesto cvetja na grob Ester Ru-stja in Frančiške Merkuza darujeta Karlo in Milka Černjava 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Frančiške Kalc daruje družina Viktorja Stoparja 10.000 lir. Anton Stopar daruje 10.000 lir. Ob 9. obletnici smrti dragega očeta Andreja Kalca daruje sin Edi z družino 10.000 lir. Dne 22. februarja nas je zapustil naš dragi UG0 REBEZ Pogreb bo v petek, 26. februarja, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo žena, sin, mama, sestra, svaka, nečaki in drugo sorodstvo Trst. 24. februarja 1982 V miru nas je zapustila LUIGIA FLEG0 Pogreb bo v petek, 26.'februarja, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporoča ljubezniva prijateljica Anna in drugo sorodstvo Trst, 24. februarja 1982 (Občinsko pogrebno podjetje) SLOVENSKA SODOBNA GRAFIKA V MILANU V razstavišču Art Gallery v Milanu razstavlja dvajset slovenskih mojstrov > Jf,* okvirih zelo veljavne jugoslovanske likovne stvarnosti zavzema slovenska grafika še posebno vidno mesto. Ni namreč i\a-Lijučjf, da je v Ljubljani Mednarodni grafični bienale, ki se je ® timskem letu že štirinajstič u-spgšno ponovil in dosegel že svetovni sloves, saj ni nikakršnega dvoma, da je to prireditev, ki na področju lilzovne umetnosti spada v')an: svetovni vrh. Zato je tudi razumljivo, da je vzbudila v Mi-lonti izredno zanimanje nekoliko Vččja razstava z naslovom a Spacala in sicer tržaški grafik- Lojze Spacal in mlajši Jože Spacal po rodu iz Kostanjevice Ga Krasu. (Glavna veljavnost slovenske Orafične umetnosti — beremo v katalogu, ki je izšel ob -milanski razstavj — je njena izredna visoka tehnična raven.» Ta visoka tehnična raven se prenaša iz generacije v generacijo ob pomoči. bolje preko ljubljanske Akademije za likovno umetnost. V okviru te zakonitosti, to se pravi Velike tehnične popolnosti kot temeljne izrazne premise, se narav-izražajo najrazličnejše umet-Piške in estetične tendence. Slovenski umetniki so namreč sprejemljivi za vse izkušnje in razne vplive, kajti odprti so vsemu, kar je pozitivnega, veljavnega in novega. To še posebej velja za tiste slovenske grafike, ki vzdržu- jejo stalne stike z zunanjim svetom. In mnogi slovenski grafiki, ki so sedaj s svojimi deli navzoči v Milanu, so doslej že večkrat razstavljali, v raznih krajih po 1-taliji in drugod po Evropi. Zvest Apollonio na primer pogosto razstavlja v tržaških galerijah, pa tudi drugod po Italiji. Drago Hr-vacki je zaključil svoje šolanje v Italiji. Jože Spacal se je šolal na milanski akademiji Brera. Mnogi drugi so opravili študijska potovanja v razne evropske dežele in tudi drugam po svetu. Kljub temu pa določene slogovne značilnosti in tudi motivi povsem pravilno poudarjajo specifiko slovenske grafike, v kateri ngjpo-. immbnejša in najbolj zanimiva izrazna govorica priča o neprestani pozornosti, ki se posveča razvoju stilov, ki smo rim priča v svetu, pa naj gre pri tem za prav preprosti informel pa vse do pop in op arta. «Slovenskost» v tej različnosti stilov in tendenc, lo se pravi enotnost v različnosti se kaže v minuciozni obdelavi, velik> občutljivosti do barv in končne v skoraj vedno subjektivni tematiki. Že dejstvo, da tako majhen narod, kakršen je slovenski, more dati hkrati tolikšno število zelo kakovostnih umetnikov, je že specifičen pojav, ki sili k razmišljanju. In tudi v tej razstavi, v tem panoramskem pregledu grafične umetnosti v Milanu, vidimo le dal grafične stvarnosti, ki jo premore Slovenija, drobec slovenske kulture in hkrati dokaz izredne ustvarjalnosti tega malega naroda. Za konec bomo navedli, le nekaj konkretnih podatkov, ki se nanašajo na milansko razstavo: razstavljenih je 53 grafičnih listov v najrazličnejših tehnikah, začenši s sitotiskom, litografijami in ksilografijami pa do alcvatinte. Razstavljena dela nosijo v glavnem novejše letnice in sicer od 1975 do 1981. Gre torej, kot vidimo. za prikaz nove slovenske grafične ustvarjalnosti, G. SCOTTI RAZGOVOR Z ITALIJANSKIM PISATELJEM, KI ŽIVI NA REKI V zakotni istrski vasi ambientiran Damianijev roman «Ed ebbero la luna» Alessandro Damiani je zelo ploden pisatelj - Doslej je izdal več zbirk poezij in proze 0 njegovem romanu so se pozitivno izrazili že mnogi kritiki - Zelja po globljih stikih mm REKA — Delovni dan pisatelja, publicista, časnikarja in javnega delavca Alessandra Damianija, ki prav gotovo predstavlja eno najpomembnejših imen med pišočimi ljudmi italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji, je izredno dolg. Damiani opravi v dopoldanskih urah svojo nalogo časnikarja in urednika pri reviji Panorama, ki jo izdaja italijanska založba EDIT na Reki, popoldan posveti različnim dejavnostim in obveznostim, ki jih ni malo, večer in ne le večer pa posneti svoji literarni ustvarjalnosti. Ni redko, da ga jutranja zora zaloti še za pisalnim strojem ali za pisalno mizo v njegova «delavnici» v gornjem delu starega mesta Reke. Doslej je Alessandro Damiani objavil več del. Med značilnimi sta njegovi dve pesniški zbirki, ki ju je tiskal na Reki in v Trstu, delo pa, ki ga najraje in najpogosteje omenja, nosi naslov «Fram-menti, racconti e poesie, poemet-to reale del tempo». ki ga je 1969 objavil v Trstu. Damiani je napisal sedem odrskih del. nekaj zgodb in na stotine poezij. Pred kratkim je zaključil svoj roman z naslovom «Ed ebbero la luna». ki ga smatra za eno svojih najbolj popolnih del, plod zrelosti tako kot človeka, kot tudi kot pisatelja. Med odrskimi deli. ki so vzbudila precejšnje zanimanje ne le med pripadniki italijanske skupnosti v Jugoslaviji, pač pa tudi med večinskim narodom, je vredno omeniti delo, ki nosi naslov «Aporie». Delo je vzbudilo zanimanje zaradi svoje zanimive vsebine, ki je sveža, originalna in ki odraža tudi današnjo stvarnost. «Aporie» govori o krizi v gledališču in sicer preko krize, ki jo doživlja režiser, ki nima več zaupanja v gledališče, v prireditev. Zato prireditev prekine. Vendar se ta nadaljuje, ker se za to potrudi odrski ansambel. Zgodovinski momenti Damianije-ve drame so trije. Prvi del dia-me se dogaja na Madžarskem v času upora leta 1956. Drugi del se dogaja v Zagrebu v času nacionalističnih izpadov leta 1970. Zaključni del drame pa se dogaja v neki zahodni deželi, v Italiji ali Franciji, kjer se srečata dva kulturnika, neki Italijan in neki sovjetski državljan in tu pridejo do izraza razlike v njunih gledanjih in tudi logičen spor med njima. Iz vsega dela izhaja globoka kriza sodobne družbe, ki se kaže tako na Vzhodu kot na Zahodu. Daljši odlomki iz dela «Aporie» z izredno povoljno kritiko je objavila Alessandro Damiani tudi literarna revija «Riječka revija:*. seveda v hrvaščini. Med pomembnejšimi deli Alessandra Damianija, ki se je uveljavil večkrat tudi na natečajih «Istria nobilissima». ki jih razpisujeta Unija Italijanov Istre in Reke ter tržaška Ljudska univerza, je zgodba, dolga zgodba z naslovom «Rimanere a Itaca«. Gre za zgodbo nekega pripadnika italijanske nacionalne skupnosti, ki ga o-klepajo številne krize, ki pa vendarle ostane v Istri, skupno s pripadniki drugih nacionalnih skupnosti. s katerimi gradi novo družbo. «Itaca» je v podobi samega pisatelja — Istra. SPOSOJENI TEST Comet 850 uspešnica za plitev žep komarjeve jadrnice smo vam ‘e ■ večkrat predstavili kot ene ^jboljših italijanskih potovalnih kidrnic. ne bo torej odveč, če Pojavimo, kaj misli o jadrnici c°'lnet 850 specializirana jugoslo-lQvska revija Avto magazin. Tovarne Comar ni potrebno po-*ebej predstavljati. Je ena nabolj '■kanih in največjih proizvajalk Jadrnic v Italiji. Njen prvi in ve-Jjetno doslej največji uspeh je bi-.a jadrnica Meteor, jadrnica, ki J° tudi jugoslovanski ljubitelji jahanja dobro poznajo. Samo v JaBji je registriranih preko 800 •kodolov te jadrnice, zato ni eud-’°, da so ustanovili tudi svoj tek-Jovalni razred. . Ko so se pojavili naslednji mo-je bila sprememba, ki si jo aoazil na zunaj, novo ime, torej 'dva oznaka. Vsi modeli se ime-.ll).lejo comet, seveda pa je poleg ,l’di šteyilka, ki označuje njihovo Mfttjost. , Spremenili so ime, toda osnov-j Usmeritev tovarne je ostala sta- Jadrnice naj bodo udobne, k^jetne, kvalitetne, a poceni, saj ? kamen jene tudi manj petičnim iJMjitanom«. takšne usmeritve se drže v Alkarju še danes, kar pa ne pozabi, da j»re za izdelke, ki jim plovno značilnost kroji impera-i ..cenenost! Ravno nasprotno, polki, ki prihajajo iz te tovarne, 0 si že zdavnaj pridobili dober saj vsakdo pozna njihovo ■Oto. Res je sicer, da gredo v serije, ki močno običajne številke iz (Čilega sveta, toda kvaliteto 'Ves, 'Ptitou,. nc ■4S““ri” as*'” rtVUia. k omogočata sijajna organiza-Ja in izjemne delovne razmere. Comet 850, ki je danes ena od JUiovih manjših jadrnic, je ugle-!al luč sveta leta 1979. Izšel je ' risarske delavnice skupine Fi-/V ki je prispevala načrte zn Toino Comarjevih jadrnic. Finot L ?nan po vrsti uspešnih jadrnic in ne motimo se preveč, če rečemo, da je eden od njegovih največjih uspehov grand soleil 34. Comet 850 ne more noče skriti potekla. Nepravilno bi bilo sicer trdili, da je le pomanjšani grand soleil, vendar pa je večjemu bratu le podoben. Ima značilno oblikovano palubo, kabino, pa tudi obliko trupa, kjer je še posebej značilna specilično oblikovana krma. Gre torej za izpeljanko idej, ki jih je Finot razvijal vrsto let in vse kaže, da je imel prav, saj je s svojimi izdelki doživel vrsto uspehov. Tudi comet 850 pomeni uspeh tako po zasnovi kot po končni izdelavi. Comet 850 je zasnovan kot hitra, predvsem pa udobna družinska jadrnica. Nadvse je primeren za manjšo družino ali za manjšo skupino prijateljev, širok je skoraj tri metre in ta podatek nam daje slutiti, da gre za prostorno jadrnico. Ogled notranjosti nas o tem tudi prepriča. Ko vstopite v kabino, ste takoj v glavnem prostoru, ki je za jadrnico teh razsežnosti zelo prostoren. Na levi ob vhodu je kuhinjski set, kjer najdete vse, kar je potrebno, čeprav je res, da je kuhalnik navaden in da bi ga bilo treba zamenjati za tistega »ladijskega«. Na desni je postelja, ki sega globoko v kokpit, čez dan pa jo lahko uporabite kot sedež in je seveda namenjena navigaciji. U-strezna mizica je «dnevnega» tipa, sestavite jo pač po potrebi. Pri Comarju vedo, da je stalna navigacijska mizica razkošje, ki si ga lahko privoščijo večje jadrnice, saj gre za del bolj redko uporabljene opreme. Osrednji salon je sestavljen iz dveh sestavljivih postelj, od katerih je leva ponoči dvojno ležišče. Na sredi pa je preklopna miza. ki. ima tudi domiseln prastar za ste klenice in kozarce. Zelo uporabno in praktično. Ob steni so levo in desno še omarice, oziroma police. V smeri proti premcu, za predelno steno, je stranišče in nasproti omarica za obleke. V-kabina je seveda zadnji prostor. če odštejemo «škatlo» za sidro in sidrne vrvi. Vsa notranjost v celoti razodeva skrb za dobro in pregledno u-reditev prostora, je prijetna, čeprav je vsa iz plastike in je le delno prekrita s «fasado» lesa. In čeprav jadrnici ničesar ne manjka. je kljub temu vtis nekakršne «uniformiranosti« neizbežen. To je razumljivo, saj je nemogoče na drugi način izdelati dvesto, tristo ali več enot enakega plovila. Paluba je lepa. čista in pregledna. Standardna oprema je zadovoljiva. a je seveda še vedno samo standardna. Za bolj športno jadranje je potrebno marsikaj dokupiti. To seveda ni očitek, le u-gotovitev, ki pa jo lahko zapišemo za večino tovrstnih izdelkov. Comet 850 ni «racei>. a je sodobno grajen in je pravzaprav hiter in ubogljiv. Jadranje z njim je užitek tudi za tistega, ki si želi občasno sodelovati na regatah. Malo močnejši veter, predvsem v krmo ali polkrmo, je zanj zelo u-goden, sicer pa večina Finotovih jadrnic ravno v takšnih razmerah najbolje jadra. Tako je kot je premišljena in funkcionalna njegova notranjost, tako je pripravna tudi njegova zunanjost, oziroma vse, kar je v zvezi z udobnim jadranjem. Nobeno presenečenje torej ni, če je postal comet 850 uspešnica, vsaj kar zadeva prodajo. S primerno ceno (36 milijonov lir), skrbno izdelavo in z zelo dobrimi plovnimi lastnostmi je na mah o-svojil dobršen del navtične publike. tiste pač, ki si kaj takšnega lahko privošči. Tehnični podatki: dolžina — 8,5 m, vodna linija — 6,8 m. širina — 2,90 m, teža 2800 kg, od tega je 1100 kg v kobilici. Največja površina jader v veter je 42,5 kv. m. soinaker pa ima 61 kv. m. Izdelovalec — Comar Spa, Via Masseti 32, 47100 Forli, Italija. (Gur) Na Kornatih že letos organiziran robinzonski turizem O Kornatih smo v naši rubriki pisali. Omenili smo vam, da so lani proglasili to območje za nacionalni park, sedaj pa vas seznanimo s turistično pobudo, ki bo razveselila ljubitelje oddiha v neokrnjeni naravi, šibeniška turistična agencija «Jadranotours» je skupaj z murtersko delovno organizacijo «Slanica» vzela v zakup 150 postelj v starih ribiških hišah, ki imajo vse pogoje za večdnevno letovanje. Te postelje ponuja turistom iz Zvezne republike Nemčije agencija «Yugotours» iz Stuttgarta. Ponudba je pod mamečim naslovom «Robinzon Ferien«, agencija je tudi tiskala izčrpen prospekt, da lahko že letos pričakujemo na Kornatih prve organizirane «Robinzone». S to pobudo se torej začne tudi komercialno izkoriščanje nacionalnega parka Kornati. Cena enotedenskega letovanja za tuje turiste znaša 532 nemških mark (približno 280.000 lir), dvotedensko letovanje pa 949 nemških mark (500 tisoč lir). Povsem razumljivo bo goste privabila neokrnjena narava, prekrasno morje, turistični delavci pa bodo poskrbeli tudi za udobje, saj bodo goste redno oskrbeli s hrano in pijačo ter tudi z gorivom, saj pričakujejo, da bo turist na Kornate vzel s seboj vsaj gumenjak. Poskrbeli bodo tudi za zdravstveno oskrbo, saj jih bo dvakrat tedensko obiskal zdravnik. Na Kornatih bomo torej že letos priča organiziranemu turizmu, ki pa ne bi smel skaziti podobe tega prekrasnega jadranskega bisera. aana grgič PADRICE — TRST — TEL. 226161 + KAROSERIJA + MEHANIČNA DELAVNICA + CESTNA POMOČ Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS Najbolj veljavno delo po mnenju samega Damianija pa naj bi bil njegov najnovejši, oziroma njegov zadnji roman z naslovom «Ed ebbero la luna«, ki smo ga že omenili in o katerem nam je največ govoril. Damiani je o tem svojem novem delu med drugim rekel: «”Ed ebbero la luna” je roman, ki se tako po svoji vsebini kot p*. izdelavi ločuje od vseh del. ki smo jih navajeni brati. Ne bi hotel, da bi me imeli za bahača, zato bom skušal poudariti le nekatere značilnosti oziroma posebnosti tega svojega najnovejšega dela. Zgodba romana se začenja na dan, ko so v Rimu ugrabili Alda Mora. Glavni protagonist, mladenič, ki bi se rad vključil v rdeče brigade, pa se nato premisli. Gre za univerzitetnega scudenta. sinu sodnika. Vstopiti bi notel v rdeče brigade, toda ob hudem zločinu, ob ugrabitvi in poznejšem umoru politične osebnosti, kakšen je bil Aldo Moro, doživi še globljo duševno krizo in hoče pobegniti iz Italije, se umakniti v nekakšen nestvarni svet, vendar ne more tega svojega načrta povsem izpeljati. Tako se mladi študent požene nekako v bodočnost. Pobegne v zakotno vas v Istri, kamor globoka kriza, ki je zajela vso Evropo mu ne more slediti. Toda pozneje. ko misli, da se je vrnil v Evropo, se sicer znajde v njej, toda hkrati v pravem srednjem veku. Kriza vrednot, neka moralna kriza je uničila vso najstarejšo o-miko sveta, omiko «stare celine«. In kaj je-pripeljalo do hude krize? Fotografski aparat, ki fiksira preteklost in ga nato reproducira. Na tak način se vsa struktura zruši, propadejo vsi stari miti. Človek ne verjame več nikomur, kajti s tem svojim aparatom prodre v zasebno življenje vseh, tudi velikih osebnosti. In preprosti človek odkrije šibkosti, ki niso značilne le za preprostega človeka, pač pa tudi za Kristusa, za Julija Cezarja. za Napoleona in za druge velike ljudi, ki prav tako grešijo, ki so prav. tako malenkostni, pa čeprav je on prej vanje slepo verjel. Roman je simbolično ambientiran v Istri. Univerzitetni študent pobegne v ta čudoviti kraj, v katerem živijo ljudje različnih narodnosti, ki složno v vsakdanjem medsebojnem stiku in družbo iščejo nove vrednote, ki rtej obranijo sodobni svet. V mojem romanu, pravi Damiani. mesta se počasi izpraznijo, ostanejo brez ljudi, o- -stajajo le avtomobilske ceste, na katerih se ljudje srečujejo, velike dolge, avtomobilske ceste, ki o-lajšajo srečavanje med ljudmi, ki bodo morali preživeti to krizo in se ponovno vzljubiti...« S tem romanom sta se uveljavili v natečaju »Istria nobilissima«. Nato pa ste, kot se govori, prišli tudi v stik z nekaterimi italijanskimi založniki, je to res? «Res je. Vendar nisem doslej dobil v Italiji še nobenega založnika. ki bi bil pripravljen moj roman «Ed ebbero la luna« tiskati. Pred nedavnim sem bil nekaj tednov v Firencah in sem se tu srečal z nekaterimi znanimi italijanskimi literarnimi kritiki, ki so si prebrali moj roman. Arvas-sino, na primer, je rekel, da kljub krizi, ki trenutno vlada v italijanskem slovstvu, moj roman 1 * * * Vagpjni p edstaviti abonmajske bloke za reda E in H. iz katerih bosta iztrgana listka št. 4 za red E in št. 3 za red H. AVDITORIJ Podreccove lutke — ob petkih in sobotah, ob 9. in 10.45 predstave za šole; ob petkih in sobotah, ob 17. uri in ob nedeljah ob 11. in 16. uri pred stave za vse Rezervacije in informacije pri osrednji blagajni ali na štev. 567201 int. 10. Kino Cappella Underground 16.. 18., 20. in 22.00 «New Sound*. glasbeni film. Arlston 16.00, 18.00. 20.00, 22.00 »De-tective story» (E tutti risero). An-drey Hepburn, Ben Gazzara. Pat-ty Hansen. Ritz 17.00 »Bollenti spiriti*. Johnny Dorelli, Gtoria Guida. Eden 17.30 «Ricchi, sicchissimi, pra-ticamente in mutande*. R. Poz-zetto, E. Fenech, P. Franco, L. Banfi. Gratlacielo 16.30 »La pazza storia del mondo». Mel Brooks. Penice 17.00 «1 fichissimi». niego Abatantuomo. Nazionale 16.00 »Super sexy vamp*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16 00 »Hed e Toby nemici amici*. Walt Disney. Aurora 16.30 »Nessuno č perfetto*. Renato Pozzetto. Ornella Muti- Moderno 15.30—18.30 »Pippo olimpio-nico* Filodrammatico 15.00 «E la čarne urla di piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00—20.30 «Bolero». Vittorio Venelo 15.30 »Oddia le bionde* Mienon 16.00 «11 ritorno delle cinque dita d'acciaio». Iladlo 14.30 »Girati di qua. . . mettiti cosl*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Porno video*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PLAVO puhasto vetrovko (piumino) »dolomite* je nekdo na sobotnem pustnem plesu na Proseku zamenjal. Prosim, da se dotični javi v večernih urah na tel. štev. (040) 225-530. MODRO puhasto vetrovko z dokumentom motornega vozila je nekdo pomotoma vzel na plesu mladinskega krožka na Proseku. Poštenjaka prosimo, naj se javi na tel. (040) 724-131 v opoldanskih urah. OBČINA Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo na osnovi listin in izpita-kolokvija za sprejem v službo za dobo 90 dni enega animatorja za Socialni center v Seslja-nu. Predvidena mesečna neto plača znaša 615.000 lir. Zahtevani študijski naslov: diploma višje srednje šole. Ostali rekviziti: italijansko državljanstvo, kandidati ne smejo hiti .Jtnlajši od 18 let in ne smejo presegati 35. leta starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Interesenti morajo predlo-, žiti prošnjo na navadnem papirju Uradu za stike z javnostjo in prevajanje (soba št. 20) najkasneje do sobote, 27. februarja 1982. Prošnji morajo priložiti naslednje dokumente: 1. diplomo višje srednje šole; 2. morebitno potrdilo o službovanju z enakovredno kvalifikacijo v javnih ustanovah; 3. morebitne listine, ki dokazujejo pravico do prednosti, preference ali pravico do zvišanja starostne meje. Poznavanje slovenskega jezika velja za prednostni naslov. KUPIM jadrnico comet 701 ali 801 po možnosti z vgrajenim motorjem. Cenjene ponudbe na tel. št. 004193 - 318454. PRODAM volkswagen - maggiolone VW 1200 letnik 1972 v odličnem stanju. Telefon (040) 212665. OSMICO je odprl Benedikt - Diko Žerjal, Boršt 74. Toči pristno belo in črno kapljico. PRODAM opel ascono 1200 letnik 1973 na plinski pogon. Telefon (040) 225389. SLOVENSKI fant in dekle (samska) iščeta (vsak zase) stanovanje v Gorici ali okolici. Pismene ponudbe pošljite na upravo PD v Gorici pod šifro Stanovanje. KMEČKA posestva Grudina. vpisa-sana v seznam rejcev prašičev in nagrajena z zlatim odličjem za rejo izbrane pasme, javljajo odprtje novega središča za rejo prašičev v Rupi (na štradalti) občina So-vodnje. Prodaja zasebnikom in trgovcem ob ponedelikih, sredah in petkih od 10. do 12. in od 15. do 17 ure ali po telefonu štev. (0481) 391 063, PRODAM alfa romeo alfetto 1.8 o-premlieno — letnik 1977 v odličnem stanju. Telefon 040*228168. SLIKE takoj za dokumene v barvah in čmobele — Foto Egon, Ul. Orjani 2 (Barriera) telefon 040/ 793295 IŠČEM psa sc.mca pasme pointer črno belega s pedigreeiem za na*-jenje. Telefonirati na št. 040/569320 ali 52402. POHIŠTVO Koršič - razprodaja pohištva zaradi obnovitve prostorov. Cene zelo ugodne OSMICO je odprl Anton Gombač — Lonjer 291/1. Toči belo in črno kapljico. Poskrbljeno za prigrizek. DELEGACIJO SKGZ JE VODU DR. PRIMOŽIČ Pogovor med SKGZ in Cumpeto o vprašanjih slovenske manjšine Protest manjšinske organizacije zaradi snetja dvojezičnih tabel na briški cesti Cumpeta napovedal ustanovitev komisije za slovenska vprašanja na pokrajinski upravi KMEČKA ZVEZA TRST obvešča vinogradnike tržaške pokrajine, da bo izpopolnjevala primerne obrazce za vpis v član stvo vinogradniškega Konzorcija iz Gorice jutri. 25. februarja t.l., od 19. do 20.30 v Cvetličarskem centru na Proseku. Tajništvo Kmečke zveze ZLATARNA URARNA «Svizzera» dl A. Sorace Delegacija teritorialnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki jo je vcdil predsednik dr. Mirko Primožič, se je v pokrajinski palači sešla s predsednikom pokrajinske uprave prof. Silviom Cumpeto. Prisoten je bil tudi odbornik Fab-bro. Zastopniki SKGZ so predsedniku pokrajinske uprave izrazili oster protest ker je ta uprava pred kratkim dala odstraniti lastne dvojezične table na briški cesti, ki jih je bila postavila pred nekaj meseci. Zahtevali so, da se te spet namestijo in da se dvojezičr : table postavijo na pokrajinskih cestah na vsem dvojezičnem območju. Predsednik se je obvezal, da bo pokrajinski odbor stvar podrobno preučil in skušal stvar rešiti na pozitiven način. Govor pa je bil tudi o nekaterih drugih vprašanjih. Predsednik Cumpeta je zastopnike SKGZ obvestil, da bo v Gotici 13. marca, v sodelovanju z zavodom ISGREE iz Trsta, okrogla miza o pravnih a-spektih zaščite slovenske manjšine in povabil manjšinsko organizacijo na sodelovanje. V okviru dobrih odnosov bo Unija Italijanov z Reke 26. marca g06t pokrajinske uprave v Gorici. Delegati TO SKGZ so predsedniku predočili tudi vprašanja vezana z gradnjo šolskega centra v južnem delu mesta, na zemljiščih, ki so last pokrajinske uprave in ki so bili v goriškem urbanističnem načrtu določeni za potrebe slovenskih šol. Cumpeta se je obvezal, da bo stopil v stik z garisao občinsko upravo in da bodo podrobno preučili to vprašanje. Predsednik pokrajine pa je zastopnikom SKGZ povedal tudi, da namerava predlagati ustanovitev komisije za manjšinska vprašanja v okviru pokrajinske uprave. Manjšinska vprašanja bodo preučevali v tej komisiji, tako ne bo prišlo več do takih nesporazumov kot je prišlo s prej omenjenimi tablami. DOXA TRSI UL S. S P I R I D I O N E 12 Tel. 60 252 Stališ«; SSk o smerokazih Na seji pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti, tako povzemamo iz tiskovnega poročila, so preučili tudi vprašanje odstranitve nekaterih, smerokazov na cesti med Števerjanom in Dolenjami. Predtmeseci s strani pokrajinske uprave postavljene dvojezične smerokaze je ista uprava odstranila na pobudo enega odbornika in nekatere med njimi zamenjala s samo italijanskimi. Ker je to cesta, ki pelje pretežno skozi slovenske kraje, je tajništvo SSk poverilo svojim pred stavnikom nalogo, da se nemudoma zavzamejo v okviru koalicije petih 6trank, da se takoj namestijo prvotne dvojezične table, «sicer bo Slovenska skupnost brez nadaljnjega potegnila naravne zaključke, ki iz tega izhajajo, to se pravi da bo prekinila svoje sodelovanje v taki večini*, je rečeno v omenjenem tiskovnem poročilu. Na seji so govorili tudi o vprašanju ljudskih hiš v Pevmi. Podprli so stališče krajevnega rajonskega sveta in vsega prebivalstva, da se v tem kraju dovolijo gradnje samo za domačine, ki bi bili združeni v zadrugi. Tajništvo SSk zahteva, da bi tudi :edanja uprava dala jasna zagotovila, da se izvedejo prvotne smernice urbanističnega načrta. Vprašanje KPI deželnemu odboru Italijanski smerokazi zamenjali dvojezične Deželni svetovalci KPI Bratina, Battello in Iskra so naslovili dežel nemu odboru in njegovemu predsedniku Comelliju vprašanje v zvezi z dvojezičnimi smerokazi na pokrajinskih cestah Goriške Kot ie rečeno v vprašanja, so ti smerokazi bili predmet razprave na nedavni seji goriškega pokrajinskega sveta, to pa zato, ker .je pokrajinska uprava brez tehtnih in utemeljenih razlogov odstranila ne katere dvojezične smerokaze, ki jih je bila sama dala namestiti, ter .jih zamenjala s smerokazi v izključno italijanskem jeziku. Navedba krajev v slovenščini je bila torej odpravljena. Svetovalci Bratina, Battello in Iskra želijo od deželnega odbora in njegovega predsednika zvedeti naslednje; če sta seznanjena s tem hudim ukrepom, ki utegne v zdajšnjo kočljivo fazo razprave o globalni zaščiti Slovencev v Italiji vnesti izzivalne elemente, oziroma, kakšno .je njuno gledišče o tem; če se je goriška pokrajinska uprava za namestitev smerokazov okoristila finančnih sredstev na podlagi deželne zakonodaie in — če je tako — kakšna so morebitna navodila deželne uprave pokrajinam glede dvojezičnih smerokazov. Nabirka za poimenovanje sovodenjske osnovne šole po Pefru Butkovieu Pripravljalni odbor za poimenovanje sovodenjske osnovne šole po Petru Butkoviču - Domnu je sklenil v prihodnjih dneh pričeti z nabiralno akcijo, da bi načrtovano slovesnost ob poimenovanju šole, kar naj bi se zgodilo še v teku letošnjega šolskega leta, lahko izpeljali brez večjih težav. Zadnje seje odbora se je udeležil tudi ki- par Negovan Nemec, ki bo po nalogu odbora izdelal iz belega ka-rarskega marmorja Butkovičev doprsni kip, ki ga bodo postavili v pretddverju osnovne šole. Sovodenjske družine bodo v prihodnjih dneh obiskali poverjeniki odbora za poimenovanje šole ter jih zaprosili za denarni prispevek. Kdor želi pa lahko že takoj nakaže denar na račun, ki se vodi pri so-vodenjski posojilnici, ne da bi čakal na obisk, oziroma poziv. V zvezi s poimenovanjem naj zapišemo, da se zbira gradivo za priložnostno brošuro. Sestanek na Peči o spomeniku padlim v NOB Jutri, v četrtek, 25. februarja, ob 19.30 sklicuje pripravljalni odbor za postavitev spomenika žrtvam NOB na Peči sestanek vseh krajanov, da se pogovorijo o pričetku gradnje s prostovoljnim delom. Novo tajništvo sindikata UIL Pokrajinska zveza sindikata UIL ima novo vodstvo. Novi tajnik je Assunto Carozzo. V tajništvu pa so še Bruno Vian, Domenico Barone, Giorgio Devit in Pietro Pinto. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti. tel. 72-70L Pustovanje na Goriškem Pusti so včeraj razsajali po vseh goriških vaseh in tudi na glavnih goriških ulicah. Veselo pa je bilo tudi v Kulturnem domu in v številnih drugih kulturnih domovih. Naš fotograf je puste ujel na Vrhu. Danes popoldne pa bo najbolj veselo v Doberdobu, kjer bo kmalu po opoldanskem okrepčilu Stric Lovre povedal vse, kar je treba povedati o dogodkih, ki so se pripetili v tem kraju v prejšnjem letu TE DNI V GRADIŠČU Orožniki aretirali vojaka ki je razpečeval mamilo 20-letnega Stena Maggija iz kraja Cermigna-go so zasačili z manjšo količino hašiša rednega vojaškega roka v Gradi- Krog uživalcev mamil se širi tudi za zidovi vojašnic. Razumljivo, saj prihajajo vojaki iz tiste družbe, kjer je ta pojav postal, žal, že vsakdanjost. Če so med vojaki u-živalci mamil potem morajo biti tudi taki, ki mamilo nabavljajo, oziroma razpečavajo. Orožniki iz Gradišča so tako te dni prijeli 20-letnega Stena Maggija, ki je doma iz kraja Germingago v pokrajini Varese, sicer pa na služenju liiililiii»il»iiliiliiiMiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiil»u»iiitiiimm»iiiiiiiliiiiiili»*iil»iiii»»iiiii»»»*ii»i»iiiiiimiHiii»iiniiiiiii»iii»!iiii«iii»iiiiiiiiiMiliiniiimiiiiimiillllil»iiii» V OSPREDJU STA SICER POLJSKA IN SALVADOR, TODA... Komunisti in demokristjani se soočajo vsak s svojimi križi in težavami Prvi bi radi prekinili opozicijsko vlogo, drugi pa bi po 35 letih še hoteli ostati ng oblasti ■ Ob tem je PSI zbral že 14,7 odstotka glasov Diskusija o velikih temah, ki danes pretresajo italijansko družbo, :se širi tudi na Goriško. Morda prihaja k nam s krajšo časovno zamudo, podobno kot moda. Pride pa le. Tako smo preko javnih sestankov lahko začutili, kaj se dogaja v komunistični partiji in kaj v stranki krščanske demokracije, v dveh najmočnejših strankah v Italiji in tudi pri nas, v strankah; ki si že 35 let stojita nasproti, ne da bi se njuna vloga minimalno spremenila. Krščanska demokracija je vsa leta ostala na oblasti kot stranka relativne večine in tega svojega položaja ni izgubila niti takrat, ko so njo in vso italijansko družbo pretresali največji škandali (Sindona, Italcasse, Caltagirone, Lockheed). Njen odstotek glasov prejetih na volitvah je sicer zanihal; sprva je izgubila v korist komunistov, potem in tudi sedaj pa v korist socialistov, toda svojega položaja na vodstvu države, ni nikoli izgubila. Največ, kar je »postorila* je bilo to, da je 22,3 odstotka njenih članov (po podatkih raziskovalnega zavoda Doxa -Arel) pristalo, da se v času najhujše družbene krize (gospodarski, socicpsihološki problemi, terorizem) v vlado nacionalne solidarnosti vključi tudi KPI. Krščanska demokracija se je že na novembrskem vsedržavnem svetu zavedala, tega pa se še zlasti zaveda v sedanjih pripravah na a-prilski vsedržavni kongres, da je bila razdelitev stranke v dve nad-st-uji, v tisto, ki je naklonjena sodelovanju komunistov v vladi, in v ono, ki se je postavila na protikomunistično stališče, storjena napaka. litiMiiiitiiiiiittiMiMHiimiiiiiiiiitiimiiMiMtinniiiiifriiiiiiiiiiinifiiiMii m min mn iiiiiMt 11111111X11111111111111 ZAOSTROVANJE V POKRAJINSKEM ODBORU ZA LOV Bodo slovenski lovci še imeli svojega predstavnika v odboru? Društvo slovenskih lovcev »Doberdob* si prizadeva, da bi dobilo stalno in ustrezno zastopstvo tudi v pokrajinskem odboru za lov. V tem petnajstčlanskem organizmu, kjer je pet predstavnikov lovcev ima sicer neke vrste zastopstvo, vendar neuradnega značaja. Od petih predstavnikov lovcev, oziroma lovskih združenj, ima enega predstavnika društvo Enalcaccia, štiri pa društvo Federazione provincia-le caccia. Slednje je odstopilo eno predstavniško mesto predsedniku društva slovenskih lovcev. Taka praksa traja že nekaj let, v zadnjem času pa je opaziti poskuse, da bi sicer, neuradnega predstavnika slovenskih lovcev v goriški pokrajini izrinili iz pokrajinskega odbora za lov. Pri tem se menda zagovorniki takih poskusov sklicujejo na državne predpise o lovu. Ne gre pa pri tem pozabiti na I dejstvo, da je skoraj petina lovcev v goriški pokrajini slovenske narodnosti in skoraj polovica teh je tudi včlanjenih v društvo »Doberdob*. Ne gre pozabiti tudi, da lovci slovenske narodnosti upravljajo nekatera po številu divjadi bogata lovišča ob meji. Društvo Sloven- ki je še bolj kot same struje razdvojila stranko^ in jo ošibila v očeh njenih očeto$’ Zaradi tega se. v sedanji predkongresni fazi pojavljajo s povsem novo parolo, ki jo je predvčerajšnjim zvečer na sestanku članov KD v Tržiču iznesel parlamentarec Bressiani (sopodpisnik zakonskega osnutka za zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti), namreč, da morajo odpraviti struje in na vseh ravneh izvesti neposredno izvolitev tajnika. On sam, z njim pa vsa krščanska demokracija se zaveda, da je v komunistični partiji v teku izreden prenovitveni proces in da ga mora KD vkalkulirati v svojo strategijo. Stranka ima za cilj povratek KD k njenemu izvoru, dejansko k restavraciji stranke, toda hkrati k vodenju poindustrijske družbe, ki je pregnetena z novo kulturo. Krščanska demokracija hoče utrditi sedanjo vladno koalicijo, toda hkrati izsiljevati svoje partnerje, da glede odnosa 'do KPI vsi zavzamejo skupno stališče, da bi kar najbolj poudarili, kako sedanji vladi alternativne rešitve niso potrebne, ampak kako je potrebno (za krščansko demokracijo), da hodi po dosedanjih poteh. Edino, kar je za vztrajanje pri dosedanji politiki potrebno paziti, je dejal Bressiani v Tržiču, je to, da se stranka na tej poti kje ne spotakne. Takšno obnašanje je pritisk ca socialistično stranko, na tistega partnerja, s katerim se mora KD neprestano konfrontirati, zakaj Craxi v svoji pragmatičnosti in dinamičnosti neprestano širi svoj manevrski prostor med KD in KPI, Pri izvajanju takšne politike pa niti malo ne moti, kaj bodo krščanski demokrati mislili ob njegovi izjavi, da sodelovanje socialistov s komunisti ni ne v škodo svobode in niti demokracije. Toda Bettino Craxi ni tisti človek, ki bi v sedanji predkongresni fazi šel krščanskim demokratom najbolj na živce. Nikakor ne. Njihov prvi in poglavitni problem so, kot vedno, tudi tokrat komunisti. Krščanske demokrate zanima, kakšna bo nova strategija KPI, kakšen je alternativni predlog sedanji vladi in kako poiskati »tretjo pot* v italijanski družbi, ki ni niti kapitalistična in niti posnemanje modela realnega socializma. Kakor beremo in slišimo in smo poslušali tudi v govoru člana centralnega komiteja KPI na zborova- HiiiiiiiMnmiiiiiniiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiniiniiiniiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiii STAVKE USLUŽBENCEV MESTNE GLASBENE ŠOLE skih lovcev «Doberdob» je o zaostrovanju odnosov glede predstavništva v pokrajinskem odboru za lov_ že seznanilo predstavnike političnih strank, kakor tudi upravi telje treti slovenskih občin na Go- riškem. Ni dvoma, da bodo s strani slednjih prejeli ustrezno politič- no podporo njihovemu prizadevanju za dosego, oziroma ohranitev njihovega predstavništva. V mestni glasbeni šoli .je snet zelo «živahno». Profesorji glasbe, za-poslani na tej šoli, so stavkali od 8. do 21. januarja, novo stavko so napovedali od 1. do 8. marca. Sindikat, ki jih zastopa .je zavzel o-stro stališče do upravnega sveta te ustanove, kajti kljub večjim dodatkom dežele je ostalo pri starem, kar se tiče plač. Vsi uslužbenci mestne glasbene ustanove in hono-rarci namreč tožijo, da so njih prejemki prenizki in da bi bili bolje plačani v zasebnih glasbenih šolah. V Gorici se čuje.jo glasovi, da so nekateri med uslužbenci povedali odgovornim na občini, da niso zadovoljni s sedanjim upravnim odborom in da bi moral občinski svet imenovati v ta odbor druge ljudi, ko bo sedanjemu odboru zapadel mandat. V tem glasbenem zavodu je že več časa veliko nezadovoljstva, sedanje stavke seveda otežujejo pouk. nju ob 61 letnici ustanovitve: KPI v goriškem avditoriju, je politika italijanske komunistične partije pre-kvašena z ostro kritiko leninskega modela socialistične družbe, ki je v veljavi v Sovjetski zvezi in ki ga SZ vsiljuje partijam in državam v svojem vojaškem, gospodarskem in ideološkem blcgu. Kritika te politike je bila prisotna že v gradivu zadnjega partijskega kongresa, in tudi v stališču KPI, ko so italijanski komunisti pred leti skupno s španskimi in jugoslovanskimi komunisti zavrnili predlog sovjetskih, poljskih in francoskih komunistov o sklicanju sestanka evropskih komunističnih partij. Preokret v KPI se je pokazal zlasti okoli poljskega vprašanja, ko je KPI začela poglobljeno razpravo o svojem izveru, ko se je odpovedala leninskemu značaju partije, ko je sprejela pluralizem, ko je zavrgla edini center delavske avantgarde in začela u-stvarjati svojo pot v socializem, s tem, da je začela razumeti, kako je vsaka avantgarda odgovorna samo svojemu delavskemu razredu; stališča, ki jih poznamo že iz juni ja 1948. leta. Italijanski politični komentatorji se sprašujejo, če proces, ki se je začel v italijanski komunistični partiji, lahko pripelje do podobnega preokreta, ki je kot preokret v Bad Godesbergu pripeljal nemško socialdemokratsko stranko. Sprašujejo se nadalje, če bi tako vplival na sposobnost KPI, da poveča svoje real ne ambicije in da sa ne zadovolji več samo z vlogo opozicijske stranke. Najbrž se strategi tudi in zlasti v KPI sprašujejo, zakaj so v vseh evropskih parlamentarnih demokracijah socialistične sile same ali v koaliciji prišle na vlado, v Italiji pa, kjer je najmočnejša komunistična partija na zapadu. tega ni bilo mogoče doseči. In zakaj ne? O tako pomembnih vprašanjih, ki se jim ne more izogniti nobena politična sila, še celo pa ne KD, Bres-saniju ni bilo težko zavrniti trditve liberalca Zanoneja, da KD ne zani ma, kaj se dogaja izven »samostanskih zidov*. Zanima jo, in kot ja dejal Bressani, še kako jo zanima zlasti Berlinguerjevo stališče o Poljski in o vsem, kar prinaša diskusija o odnosih do realnega socializma. Zanima zlasti zato, ker bo morala KD na podlagi nove strategije KPI ubrati drugačna pota, če bo hotela biti v okviru realnega. Zato tudi ni naključje, da je ugledni italijanski demokrščan predlagal, da se njegova stranka odpove protikomunističnemu predsodku, če v zameno za to koncesijo KPI preneha vihteti parolo moi-arnega vprašanja. Sedaj se kopja sicer lomijo na vprašanjih Salvadorja in Poljske. Toda prava bitka se v demokristjan-ski hiši vodi o tem, kako ne izgubiti oblasti, v komunistični hiši pa o tem, kako se iznebiti trajne opozicijske vloge. Da ne spregovorimo še o čisto avtonomni in nepredvidljivi bitki, ki jo bije PSI po tistem 21. juniju 1981, ko je stranka s 14,7 odstotka dosegla največ glasov na račun izgube glasov KD in KPI. Torej bitka, ki, kot dokazujejo torkovi rezultati volitev v Orte, še vedno nagrajuje, (gv) šču. Zasačili so ga ravno v trenutku, ko je . nameraval v neposredni bližini glavnega trga v Gra; dišču, nezanim osebam odstopih manjšo količino hašiša, vsekakor pa dovolj za aretacijo. Maggi se je v Gradišču uspel vključiti v mrežo manjših razpečevalcev in J® bil v tem poslu še kar uspešen. Orožniki so vest o njegovi aretaciji zadržali za nekaj dni v upanju, da bodo medtem izsledili se katerega od članov razpečevalne mreže, ki ima v tem predelu s® kar precej stalnih in občasnih od-jevalcev. V zadnjem času so namreč na območju Gradišča, oziroma bližnjih krajev aretirali, zaradi podobnih dejanj, že nekaj oseb. V NOVI GORICI Koncert plesnega orkestra RTV Ljub^anO Kulturni dom v Novi Gorici J® domači publiki kot tudi obiskovalcem iz naših krajev pripravil Prl' jetno presenečenje. Organiziral (J* namreč gostovanje Plesnega orkestra RTV Ljubljana, ki jfe znan P° vsej Jugoslaviji in tudi v tujini, ja ansambel vodi dirigent in skladatelj zabavne oziroma lahke glasbe Jože Privžek. Koncert bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Nov* Gorici jutri, v četrtek, 25. februarja, ob 20. uri. Orkester pripravlja program * dveh delih. V prvem bo predstava popularno instrumentalno glasbo, * drugem delu pa se bodo z orkestrom ljubljanske Radio-televizije predstavili naslednji solisti in VJ kalne skupine: New svving quartet. Pepel in kri, Moni Kovačič, Oto Pestner, Majda Sepe in Mojca Vižintin. Ta pevka je doma iz No-ve Gorice in bo tokrat prvič nastopila s Plesnim orkestrom Ljubljana. Rezervacije za konceh sprejema Kulturni dom v Novi rici, tel. 25-619, vsak dan od ?• do 14. ure. Prodaja vstopnic se je že začela pri blagajni Kulturne!!8 doma. Prireditve KD Sovodnje priredi v soboto, 27-t.m., ob 20.30 v Kulturnem dom|| Prešernovo proslavo. Na priredit” bosta poleg Sovodenjskega noneta nastopila še dekliški pevski zbor D8' niča z Vrha ter Briški oktet. V soboto bodo v Kulturnem domu odprli tudi razstavo fotografij Silvan* Pittolija in Zdenka Vogriča. -Kino H* t Sorica VERDI 17.30-22.00 «Ricchi ricchiS' simi, praticamente in mutande8, CORSO 18.00—22.00 «Quella estate*. Prepovedan mladini P°“ 18. letom. VITTORIA 17.00-22.00 «Le orge por' nografiche*. Prepovedan mladim pod 18. letom. / rzic EXCELSH)R 18.00-22.00 «Spiag«i8 di sangue*. PRINCIPE 18.00-22.00 «La dott* ressa ci sta col colonello*. Amivi {Sorico in okniica SOČA 18.00—20.00 «Resnične zgodb®8' IV. del. Nemški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Tempe«-8' mentna Rozi*. Italijanski film-. DESKLE 10.30 »Noč generalov*. meriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORlt1 Danes ves dan in ponoči je v G®* ricl dežurna lekarna Provvidenh’ Travnik 34, tel. 84 972. mn 111 mm* Namesto cvetja na grob Ivan* Gergoleta daruje Kmečko obrtn* hranilnica iz Doberdoba 100.000 *** za domačo sekcijo krvodajalcev. Svojcem pokojne Marije Cotič Lavrenčič vd. Černič izražajo »v0“ sožalje kulturno društvo Dan*®*' krajevna sekcija VZPI-ANPI in G0" spodursku zadruga Vrh. I ŠPORT ŠPORT ŠPORT SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO KLASIČNIH DISCIPLIN V HOLMENKOHNU Norvežan Braa končno izpolnil svoj sen Osvojil je zlato svetovnega prvenstva - Izvrsten tek Italijana Plonerja - Jugoslovani zadovoljni z nastopom svojih fantov OSLO — Oddvar Braa, legenda norveškega smučarskega teka zadnjega desetletja, je v športu spoznal vse navdušujoče zmage in boleče po na desetem, na zadnjih pet kilometrov povzpel še za pet mest. ’ Parizu.v,prijateljski tekmi ne samo premagali »azzurre*. temveč so jih tudi nadigrali, aj bi bila lahko njihova zmaga še zanesljivejša. Poraz Italijanov pa je še bolj zaskrbljujoč, saj Francozi gotovo niso prikazali vrhunske igre. Igrali so le povezano na sredini igrišča, odločno v obrambi, v napadu zadovoljivo. To pa ,'e bilo več kot dovolj, da so odpravili goste, ki so povsem odpovedali. V obranftbi je zadovoljil le Collovati. na sredini igrišča je Tardelli povsem izgubil dvoboj s Plati-nijem, pa tudi Dossena je bil v težavah. V napadu velja omeniti le nekaj pobud Bruna Contija. medtem ko je dvojica Pruzzo - Graziani zopet razočarala. S tako igro «azzurri» gotovo niso mogli soraviti v težave francoske reprezentante in poraz je bil neizbe- Mim............................mo..................................... žen. Prvi zadetek so Francozi dosegli v 19. minuti, ko je Platini z močnim strelom presenetil Zoff a. Platini je nato v drugem polčasu tudi s silovitim strelom zadel vratnico. Domačini pa so drugi zadetek dosegli malo pred koncem, ko je Bravo z močnim strelom ukanil Bordona. Prijateljska srečanja v okviru priprav za SP so se torej zelo slabo pričela za Bearzotove zarovance. Tudi v sinočnji tekmi je bilo povsem na dlani, da čaka italijanskega zveznega trenerja do SP v Španiji še o-gromno dela. KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Dom in Polet praznih rok Domovci izgubili proti Arteju B poletovci pa proti Don Boscu NA GORIŠKEM Dom — Arte B 78:84 (38:41) DOM: Mauro Dornik 6, Košuta, Sancin 8, Nanut, Cubej, Ziani 6, Hvalič 29, Semolič 10, Ugo Dor nik 19. PON: Ugo Dornik v 20. min. d.p. SON: Dom r3, Arte B 17. Domovcem je v zadnjem kolu pr Vega dela prvenstva zmaga le za las ušla, potem ko so se enakovredno borili skozi vse srečanje z mlado ekipo Arteja B. Kljub porazu pa ®o Bcrgočevi varovanci igrali še kar zadovoljivo, saj so se v okrnjeni postavi uspešno upirali višjim nasprotnikom. Ekipi sta se vrstili v yodstvu skozi vse srečanje, najviš-I* vodstvo pa so domači dosegli Prav proti koncu srečanja. «Belo-rde-®j» so v ključnih trenutkih zagrešili nekaj naivnih metov izpod koša, kar se je. žal, poznalo tudi ob koncu srečanja. Igralci Arteja B So te napake spretno izkoristili, na sim fantom pa nikakor ni uspelo nadoknaditi zamujenega. Pohvaliti Je treba vse moštvo, ki je v določenih trenutkih res lepo igralo, to pa daje tudi nove upe za boljše na daljnje rezultate. (M.Č.) NA TRŽAŠKEM Polet — Don Bosco 68:78 (33:37) POLET: Ferluga 7 (1:3). Kerpan 13 (7:17), Sedmak 12 (2:3), Gantar 2, Sosič 6, Hrovatin 6 (2:3), Vitez 22 (6:11). Poletovci so proti Don Boscu igra li eno svojih boljših tekem, na žalost pa jim to ni zadostovalo za Uspeh. Naši fantje so bili vseskozi ža petami nasprotnikom, ki se oči-vidno niso znašli proti hitri in agresivni igri domačinov. Zelo dobro je ‘Bral Milko Vitez, ki je bil zelo za- nesljiv v igri pod obema košema, poleg tega pa se je izkazal tudi v napadu. Openci bodo v naslednjem kolu gostovali v Trstu, proti prvo-uvrščenemu Scogliettu. ATLETIKA Deželno prvenstvo v krosu Adrievcc David Gregori na odličnem 7. mestu V nedeljo je bilo v kraju S. Pier dTsonzo deželno prvnstvo v krosu za moško in žensko kategorijo naraščajnikov. Kljub hudemu mrazu in vetru, se je v obeh kategorijah zbralo na startu lepo število tekmovalcev, ki so predstavljali vso deželno elito srednjeprogašev. V moški konkurenci je z dvema atletoma startala tudi lonjerska A-dria, ki je svojega najvidnejšega predstavnika v tej disciplini Davida Gregorija uvrstila na zelo dobro sedmo mesto. Po sedmem mestu z deželnega finala Mladinskih iger je tako Grego-ri še enkrat osvojil enako uvrstitev, ki je tokrat gotovo več vredna, saj so bili tokrat na startu nekateri najmočnejši deželni atleti, ki se MI niso udeležili. Na 4 km dolgi progi je adrievec dosegel dober čas 14'09”, medtem ko se je drugi član lonjer-skega društva David Kosmač uvrstil na solidno 11. mesto s časom 17’10”. Deželni naslov je tako v moški kot v ženski konkurenci pripadal tržaškim atletom in sicer članu Mara-thona Claudiu Licati, oziroma članici društva Prevenire Valentini Tauceri. (R.F.) Evropsko prvenstvo «under 21» Nepričakovan poraz mladih «azzurrov» Italija — Škotska 0:1 (0:1) STRELEC: McAvennie v 37. min. ITALIJA: Zinetti, Bergomi, Nela, F. Baresi, Tassotti, Celestini. Mauro, Battistini, Borghi, Romano, Bivi (od 46, min. Galderisi). ŠKOTSKA: Leighton, Stewart, Ni-col, Simpson, McLaughlin, Gilles-pye, Bett. McAvennie, McCiuskey, Redford, McDonald (od 62, min Dovle). SODNIK: Igna (Romunija). GLEDALCEV: 20 tisoč. CATANZARO - V prvem četrtfinalnem srečanju evropskega prvenstva reprezentanc pod 21. letom je Italija včeraj v Catanzaru nepričakovano izgubila proti Škotski in si je tako bržkone zapravila napredovanje v polfinale, saj je težko verjeti, da bi mladi »azzurri* lohko v povratnem srečanju Drema gali Škote na njihovem igrišču. Razen Franca Baresija in delno Galderisi ja, ki pa .je igral le v drugem polčasu, so Italijani odpovedali. Škotski nogometaši so bili glede skupne igre nedvomno boljši od «azzurrov». Na sredini igrišča so bili prisebnejši od domačinov. v obrambi pa so odločno zapirali prostor. Škoti so svoj gol dosegli v 37. minuti, ko .je McAvennie presenetil italijansko obrambo in z močnim streiom tudi vratarja Zinettija. »Azzurri* so sicer v drugem polčasu sprožili nekaj nevarnih na-Dadov, vseeno pa niso uspeli presenetiti telesno boljših škotskih nogometašev. Anglija — Severna Irska 4:0 LONDON — V srečanju medbri-tanskega pokala je Anglija visoko in zasluženo premagala Severno Irsko s 4:0 (1:0). Angleži so zlasti dobro igrali v drugem polčasu. Strelci: v 2. min. Robson. v 49. min. Keegan, v 85. Wil-kins, v 86. min. Hoddle. ROKOMET St c. ti. t.^U fitVr.NštVO V ZKN Jugoslovani brez težav premagali Kubance Jugoslavija — Kuba 38:21 GČPPINGEN (ZRN) - V prvem kolu D skupine svetovnega rokometnega prvenstva je Jugoslavija brez težav odpravila Kubo z 38:21 (23:12). Najboljši sireni splavih* so bili Isakovič (8 zadetkov), štrbac fctt in Rnič (5). KOLESARSTVO TROFEJA LA1GUEGL1A Theo De Roy premagal nasprotnike in mraz LAIGUEGLIA — Nizozemec Theo De Roy je z naskokom osvojil 19. mednarodno kolesarsko dirko za »Trofejo Laigueglia*. Lestvica je taka: 1. De Roy (Niz.), ki je prevozil 1C) km dolgo progo v 4.05*05" s poprečno hitrostjo 34,599 km na uro, 2. Noriš (It.) po 32”, 3. Panizza (It.) 32”, 4. Caroli (It.) 51", 5. Lualdi (It.) 51”, 6. Pevenage (Bel.) 1’02”, 7. De Vlaeminck (Bel.) 102” in tako dalje. 28. T.M. V RAVASCLETTU 16. zimske športne igre Tretje tekmovanje v veleslalomu, veljavno za zamejsko smučarsko prvenstvo, bo 28. t.m. v Ravasclettu, kjer bo Slovensko planinsko društvo iz Trsta priredilo 16. zimske športne igre. Vpisne pole s priloženim pravilnikom so na razpolago na sedežu ZSŠDI, vpisovanje pa bo danes, 24. t.m., na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška 20/3 od 19. do 21. ure. (Vpisujejo lahko samo predstavniki društev in posamezni člani SPDT) premagala domače moštvo Sacramo-re s 116:98 (53:47). Najboljša pri Jugoplastiki sta bila Jerkov (30 točk) in Krstulovič (21), pri Sacramori pa Vecchiato (35). Pokal prvakov Danes bo Squibb iz Cantuja igral v Atenah proti Panathinaikosu, beograjski Partizan pa bo jutri igral v Tel Avivu proti Makabiju. Koračev pokal V povratnem polfinalnem kolu bo danes v Šibeniku domače moštvo Šibenke igralo proti Crveni zvezdi, Zadar pa bo gostoval v Limogesu. MEMORIAL BITO BERGAMO Panatta ni nastopil GENOVA — Adriano Panatta včeraj ni nastopil na mednarodnem teniškem turnirju za «Memorial Bitti Bergamo*, ker je zbolel za gripo. Sicer pa so na tem turnirju dosegli sinoči te izide: Rinadli-ni (It.) - Simpson (N. Zey.) 3:6, 6:3, 6:3, Fibak (Pol.) - Bottazzi (It.) 6:1, 6:2, Scanlon (ZDA) -Hjertguist (Šve.) 6:2, 6:4. naraščajniškem prvenstvu je Bor v nedeljo po polčasu hudo popustil proti Servolani m dobrem prvem KOŠARKA V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV Slovenski derbi Kontovelcem Zanesljivo so premagali jadranovce - Borovci in domovci sklenili nastope ko prednost pa so tudi obdržali vse do konca in si s tem prislužili uvrstitev v finale. V Ciboninih vrstah sta bila daleč najboljša Nakič in čosič, sicer pa so vsi pripomogli k velikemu slavju. Po tekmi, ob vhodu v slačilnice, je prišlo, žal, do skrajno nešportne poteze kijevskega centra Belostenija, ki je udaril sodnika Popoviča, ki so ga morali odpeljati v bolnišnico. (N. Bertičevic) Real Madrid — Sinudyne 107:94 (51:52) REAL MADRID: Brabender 4, Ro-i may 6, Chrnelich 22. Martin 14, Cor-1 balan 21, Iturriaga 15, Delibašič 25. SINUDVNE BOLOGNA: Frederick 8, Fantin 4, Villalta 25, Rolle 2, Generali 12, Bonamico 43. MADRID — Bolonjski Sinudyne je bil le v prvem polčasu enakovreden domačemu Realu, ki si je v drugem polčasu priboril zanesljivo prednost in nato tudi zanesljivo zmagal. V bolonjskih vrstah je izredno dobro 'gral Bonamico, pri madridskem moštvu pa je bil zopet najboljši Jugoslovan Delibašič. Sacramora — Jugoplastika 98:116 RIMINI — V prijateljskem košarkarskem srečanju je včeraj v Riminiju splitska Jugoplastika zasluženo NA TRŽAŠKEM A skupina Kontovel — Jadran 115:78 (57:32) KONTOVEL: Danieli 27. Emili 19, Grilanc 22, Piras 2, Starc 39, Cunja, Terčič 2, Compare 2, Pao-letti 2, Pertot. JADRAN: Granier 8, Terčič 6, Kerpan, Škerlavaj 2, Guštin, Fabi 22, Feri 40. V slovenskem derbiju so Konto-velci zopet z lahkoto slavili proti skromnim a požrtvovalnim jadra-novcem. V tej tekmi je zopet igral Feri, ki pa ni zadostoval Opencem, ki so izgubili za kar 37 točk. Naj omenimo, da so «beli» v prvih 10 minutah vodili že z 41:17, nato pa so delno popustili. Ravno tako je potekal tudi drugi polčas, ko so po prvih štirih minutah »beli* vodili s 73:32 Naj omenimo dobro igro Ferija in Danielija. (D. S.) IZIDI 16. KOLA Don Bosco A - GMT 125:56; Ferroviario - Barcolana B 64:47; Kontovel - Jadran 115:78. LESTVICA Don Bosco A 32; I-ibertas A, Ferroviario 22; GMT in Don Bosco B 16; Ricreatori, Kontovel 10; Barcolana B in Jadran 2. B skupina Servolana B — Bor 81:48 (31:33) BOR: Pregare 21 (3:5), Krapež 6, Jogan 3 (1:3), Smotlak 1 (1:3), Korošec 15 (1:3), Pettirosso 2. Borovci so s porazom sklenili prvenstvo, to pa ni tako hudo. Ne-. dopustno je, da so se predstavili I na i| igrišče v petih in da so bili v DEŽELNO PRVENSTVO «Under 20» Breg — Supercaffe 1:0 (0:0) BREG: Šavron, Martini, Persa, Paoletti, Ražem, Tul, De Martin, Viola, Kraljič, Mondo, Tinti. STRELEC za Breg: Mondo (11-metrovka). V soboto so Brežani končno slavili zmago nad ekipo Supercaffe. Tekma ni bila na visoki tehnični ravni, igralci pa so se le potrudili. Brežani so imeli nekaj izrednih priložnosti že v prvem polčasu, vendar jih niso izkoristili. V drugem polčasu pa so prišli do zasluženega zadetka. Kraljiča so zrušili v kazenskem prostoru, sodnik je dosodil 11-metrovko, ki jo je Mondo realiziral. Po zadetku so Brežani branili prednost do konca tekme. Upajmo, da bodo po tej iiiHMiMtMiuiitmiiiaiiiiiiHiiMmmiiiiiiiiiiiHmtiiimiiMMiiMMiiiiiiimiiimiiiiniiitiiiiiiiiiiiimminiiiiiiMt w(.'.ww.w.v.vmwav^ *•" .■■■• OBVESTILA SPDT priredi v nedeljo, 28. t.m., avtobusni smučarski izlet v Ravascletto ob priliki 16. ZŠI. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11. SK Devin priredi 28. februarja, ob priliki 16. ZŠI, izlet * avtobusom v Ravascletto. Vpisovanje pri Brunu Škrku, telefon 200236 in Sosiču, telefon 208551. • • • ŠD Mladina — smučarski odsek organizira v nedeljo, 28. t.m., ob priliki 16. ZŠI avtobusni izlet v Ravascletto. Odhod z Opčin ob 5.45 izpred Central bara na Narodni ulici, vpisovanje sprejema odbornik Tancer, telefon 21-29-36. Odhod iz Križa ob 6.00 izpred spomenika, vpisovanje sprejema odbornica Silva v trgovini Pri kostanju. • • » ŠD Sokol obvešča, da se nadaljuje tečaj o-otroške telovadbe pod vodstvom prof. Stanota Kojanca. Tečaj je ob ponedeljkih in petkih od 14.30 do 16.30 v osnovni šoli v Nabrežini. • • • Atletska sekcija Bor obvešča, da bo seja odbora v petek, 26. t.m., ob 19. url. • • • ŠD Breg organizira v nedeljo, 28. t.m.. avtobusni smučarski izlet s tekmovanjem ob priliki 16. ZŠI. Vpisovanje pri Rossani v Boršta. poti nadaljevali in se rešili iz kritičnega položaja na lestvici. (I.T.) IZIDI Zaule-Stock 1:1 Portuale - Opicina odi. Aurisina - Costalunga odi. Breg - Supercaffe 1:0 Monfaleone - Ed. Adriatica 6:3 Domio - S. Marco 2:1 LESTVICA Monfaleone 32; Edile Adriatica 26; Portuale 23; Costalunga 21; Opicina, Vesna 20; Aurisina, Supercaf-fč 19; Stock 16; S. Marco 12; Domio 9; Breg, Zaule 8. POKRAJINSKO PRVENSTVO NARAŠČAJNIKI Kras — Montebello 0:0 KRAS: Peric, Dol jak, Šuc, Škrk, D. Purič, Pascutti, Castellani. Terčon, Colja, Bullo (K. Purič), Ber-tocchi. V zelo izenačeni tekmi .je Kras zasluženo remiziral. Po prikazani igri pa si nobena ekipa ni zaslužila kaj več kot točko. V prvem polčasu je Kras zamudil dve lepi priložnosti s Coljo in Castellani-jem, gostje pa so zadeli prečko. V drugem delu srečanja je pihala močna burja, toda krasovci tega niso izkoristili, sai so premalo streljali proti vratom. Najbližje zadetku sta bila Bertocchi in Klavdij Purič ki pa se nista najbolje znašla. Gostje so iz protinapada še enkrat zadeii prečko, nekaj nevar nih strelov pa je Krasov vratar lepo ubranil. (R.B.) Blue Star - Chiarbola 2:4 Campanelle - Gaja 4:1 Kras - Montebello 0:0 Olimpia - S.L. For You 4:0 Fortitudo - Zaule 8:1 San Vito - CGS 0:3 S. Andrea - Roianese 1:2 LESTVICA Campanelle 31; CGS 30; Olimpia 27; Fortitudo 23; Roianese 22; S. Andrea, Montebello 20; Gaja . 13; S. Vito 12; Blue Star. Chiarbola 10; Kras 8; For You 7; Zaule 6. ZAČETNIKI Supercaffe — Kras 6:0 KRAS: R. Purič, Žagar, Umek, Križman, L. Puričh Škrk, Taučar (Grgič), A. Škabar, Lukša, Šuc, Grmek. Kras ni zaslužil tako visokega poraza proti sicer veliko močnejšim domačinom. Prvi polčas so rdeče-beli dobro igrali in prejeli gol le iz precej dvomljivega položaja. V nadaljevanju srečanja pa je pričela pihati močna burja domačinom v hrbet. Slednji so štiri zadetke dosegli prav s pomočjo burje. Za nameček so krasovci del tekme igrali v desetih, ker je bil zaradi ugovarjanja izključen Lukša. Tokrat .je večina krasovcev igrala daleč pod svojimi sposobnostmi, verjetno zaradi mraza. (R.B.) IZIDI S. Andrea - S. Giovanni A odi. Supercaffe - Kras 6:0 Primorec - CGS 0:6 Portuale - S.L. For You odi. Chiarbola B - Opicina odi. LESTVICA S. Giovanni A 26; Supercaffe 22: CGS 20; Portuale 19; S. Andrea 18; Opicina 15; For You 11; Primorec Kras 7: Chiarbola B 3. KOLESARSTVO Dirka po Sardiniji CAGLIARI — Organizatorjem med narodne kolesarske dirke po Sardiniji so že prispele tudi prijave Saronnija, Moserja in Baronchel-lija. Zahvala Da je sinočnji otroški pustni ples na stadionu «1. maj* uspel tako dobro je predvsem zasluga staršev otrok, ki so člani gimnastične sekcije ŠZ Bor. Vodstvo sekcije se jim za njihovo veliko pomoč najtopleje zahvaljuje. zadnjih dveh tednih večinoma odstotni na treningih, s tem pa niso dokazali nobene resnosti. Prisotni so proti drugi postavi Servolane izpolnili svojo nalogo le v prvem polčasu, ko so bili boljši od domačinov v vseh elementih igre. V drugem delu tekme pa preobrat! Naši so dosegli le 15 točk, nasprotniki pa so nemoteno nizali koš za košem. S tem nastopom so »plavi* sklenili prvenstvo, v katerem so igrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Protj Servolani je najbolje igral Pregare. IZIDI 14. KOLA Barcolana A - Servolana A 25:189; Servolana B - Bot 81:48; Inter 1904 - Libertas B 104:38. LESTVICA Inter 1904 in Servolana A 26; Inter Milje 18; SGT in Servolana B 14; Bor 8; Libertas B 2; Barcolana B 0, NA GORIŠKEM Mobilcasa - Dom 68:86 (33:40) DOM: Gruzovin 8, Zanier 10, Košuta, Kocjančič 16, Porta, Poberaj 4, Roner 2, Bric 46. Rinelli, Ču-brilo. Zadnjo tekmo letošnjega prvenstva za naraščajnike so domovci igrali v gosteh, in sicer v Krmi-nu proti tamkajšnji Mobilcasi. Kot jasno kaže sam končni izid, krmin-ska peterka ni predstavljala preveč hude ovire za slovensko moštvo. Ekipi sta se enakovredno borili le v prvem polčasu, ki so ga domovci osvojili z majhno prednostjo. Naši so imeli izrazito premoč zlasti pri odbitih žogah, ki so vedno postajale lahek plen visokih Brica in Kocjančiča. Pri tem se je predvsem odlikoval Bric, ki je bil za nasprotnike nerešljiva uganka, saj je sam dosegel več kot polovico Domovih zadetkov. Kot smo že zgoraj omenili, je bila to zadnja tekma v prvenstvu za naraščajnike. Če lahko na kratko ocenimo nastope domovcev v tem prvenstvu, lahko mirne duše rečemo, da je prikazana igra in mesto, ki ga zasedajo na končni lestvici, točen odraz njihovih sposobnosti. Izgubili so tekme proti močnejšim nasprotnikom, premagali pa so sebi enakovredne oz. slabše ekipe. Nekaj tekem so tudi nesrečno izgubili z minimalno razliko. Vsekakor pa smo lahko iz tekme v tekmo bili priča boljšim nastopom, zlasti v drugem delu prvenstva, tako da se je moralo marsikatero moštvo iz zgornjega dela lestvice pošteno potruditi, da je lahko zmagalo. Pri tem naj še dodamo, da dobro polovico Domovega moštva se stavljajo igralci, ki so tudi, po dve leti mlajši od naraščajnikov, kar daje upati na še boljše uv#titve v naslednjih letih. Vili Prinčič MLADINCI Inter 1904 — Polet 84:37 (38:23) POLET: Taučer, Kuk 10, Kralj 3, Malalan 12, Kalc 12. Poletovi mladinci so v na žalost običajnih okoliščinah (močno okrnjeni) klonili proti vodečemu Inter ju 1904 ki bo verjetno brez več jih težav sklenil prvenstvo brez poraza. Naši fantje so se domačinom upirali kot so pač mogli, jasno pa je. da bi bila slika na igrišču povsem drugačna, ko bi bila prisotna Sedmak in Hrovatin. Pri Poletu se .je tokrat, zelo dobro odrezal Ma lalan. Libertas — Bor n.o. (Zaradi odsotnosti sodnikov.) IZIDI 8. KOLA SARA - Stella Azzurra 81:52 Inter 1904 - Polet 84:37 KADETI Don Bosco — Bor 97:67 (54:24) BOR: Struna, Vascotto, Komar 8, Semen 12, Furlan 2 (0:1), Tavčar 11 (3:5), Žerjal 16 (2:3), Bradassi 16 (2:4), Devčič 2. Borovci so podlegli drugouvrščenemu Don Boscu. Naši so tokrat igrali poprečno, dobro so se upirali domačinom zlasti v drugi polovici tekme. V tem delu so naši odlično napadali proti nasprotnikovi obrambi in razmeroma dobro branili, če bi tako igrali skozi vso tekmo, bi lahko tudi poskrbeli za podvig. Poudariti je treba, da so borov- . ci nastopili kot običajno v zelo okrnjeni postavi. Med posamezniki bi omenili dobro tekmo Semna. Žerjala in Komarja. (Max) Ferroviario B — Sokol 65:42 (29:18) SOKOL: Pertot* 11 (5:8), Bandelj 12 (4:6), Sedmak 3 (1:3), Pahor 10 (2:7), Ušaj 6, Gruden. Sokolovi kadeti so v gosteh izgubili proti drugi postavi Ferrovia-ria. Naši so tokrat igrali nekoliko bolie, v primerjavi s prejšnjimi nastopi. Zadovoljili so predvsem glede zagrizenosti in skupne igre. Kljub porazu lahko pohvalimo naše fante, ki so se tokrat izkazali kot celota. Omenili bi še. da se je po dolgem času ponovno vrnil na igrišče Ušaj. IZIDI 12. KOLA Ferroviario B - Sokol 65:42 Prevenire - Inter 1904 47:90 Ferroviario A - D. Bosco B 93:64 Don Bosco A - Bor 97:61 Stella Azzurra - Senelietto 53:68 LESTVICA Ferroviario A 24: Don Bosco A in Tnter Milie 20; Ferroviario B 18; Inter 1904 14; Don Bosco B. Sco-giietto 12: Bor in Alabarda 8: Stella Azzurra 4: Sokol 2; Prevenire 0., «PROPAGANDA» Bor - SGT 38:71 (13:37) BOR: Kovačič 14, Barini, Trampuš, Lippolis 9 (1:9), Barut (0:3), Mosetti 4, Civardi 6 (0:3), Pertot 7. (1:3). Mladi Borovi košarkarji so izgubili tekmo proti Ginnastici, s prikazano igro pa so zadovoljili, saj so bili gostje previsoko moštvo, v katerem so izstopali Poropat, So-pelza in Mermoglia (182 cm), ki so dobesedno gospodarili pod košema. Naši so odpovedali v prvem polčasu, v drugem delu tekme pa so dobro igrali. Tokrat se je v Borovih vrstah izkazal Kovačič. IZIDI 6. KOLA Bor - SGT 38:71 Libertas - Don Bosco A 46:134 Don Bosco B - Ferroviario 52:75 GMT - Servolana 70:96 LESTVICA Don Bosco A in Ferroviario 12; GMT in SABA 10: Dor. Bosco B in SGT 8; Servolana 6; Inter 1904 in Ricreatori 4; Bor, Ipjer Milje in Kontovel 2; Libertas 0. Bor in Servolana imata tekmo mani. (Cancia) ODBOJKA «UNDER 15» Libertas Gorica — Dom 2:0 (15:3, 15:7) DOM: Diana Mulič, Silvana Humar, Elena Humar, Roberta Plet, Kristina Degrassi, Karmen Kocjančič. Lara Bensa, Ivana Roner. V prvi tekmi prvenstva, namenjenega odbojkaricam do 15. leta starosti, so domovke gostovale pri go-riškem Libertasu. V mali in dokaj mrzli telovadnici AGI v Gorici so naše predstavnice odigrale svoio prvo tekmo v življenju, zato je razumljivo, da se zaradi hude treme niso mogle enakovredno kosati i bolj izkušenimi nasprotnicami. To ,ie bilo zlasti opaziti v nrvem setu, ki so ga domovke gladko izgubile. V drugem setu oa so s« naše igralke nekoliko otresle začetniškega strahu in nudile precej večji odpor, tako da smo na trenutke lahko gledali povsem izenačen boj. Vili Prinčič Uredništvo, uprava, oglasni oddelek TRST, Ul. Montecehi 6, PP 559 Tel, (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečno 8 000 lir — celoletno 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, za organizaciie in podjetia mesečno 120,00, letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOIT 6 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubliana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itoliji pri SPI. Član italijanske| zveze časopisnih I založnikov FIEG 5 24. februarja 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska •‘H ZTT Trat DANES SREČANJE MED SCHMIDTOM IN MITTERRAND0M 0S ZRN~FRANCIJA ZA POŽIVITEV EGS Sorodnost pogledov na razmere v Evropi in na potrebne ukrepe za njen nadaljnji gospodarski razvoj PARIZ -L Gospodarske razmere v svetu, odnosi med Vzhodom in Zahodom glede na dogajanja na Poljskem, problem visokih obrestnih mer v ZDA, politična in gospodarska poživitev KG S tei vloga F rancije in Zvezne republike Nem čije pri tem bodo osrednje teme dvodnevnega srečanja med zahod nonemškim kanclerjem Helmutom Schmidtom in francoskim predsed nikom Francoisom Mitterrandom. ki se bo začelo danes v Parizu. Devetintrideseto francosko-nemško srečanje na vrhu bo tokrat no vsej verjetnosti preseglo okvire periodičnih pogovorov med voditelji obeli držav. Tega ne napoveduje samo številno spremstvo ministrskega predsednika Schmidta, ampak nred vsem poglobljene priprave na to srečanje. Po nekajurnem obisku Schmidta v Parizu 13. januarja je 39. januarja gostoval v Bonnu fran coski premier Pierre Maurov, prejšnji teden pa sta se sestala zuna nja ministra Dietrich Genscher in Claude Cheysson, ki sta dodelala dnevni red pogovorov. Zelo obetavne so tudi dosedanje izjave predstavnikov obeh držav glede vseh najpomembnejših tem. ki bodo na dnevnem redu. Po za četnih nesporazumih med Bonnom in Parizom, povezanih z odnosom do poljske krize, ko .je Pariz za vzel precej ostro stališče, sta obe prestolnici našli skupen jezik in sedaj zagovarjata v okviru EGS sko raj enako stališče, še večja sorod rnst v stališčih pa obstaja pri vprašanjih sodelovanja evropskih zahodnih zaveznikov z ZDA. Če prav se obe državi zavzemata za izboljšanje teh odnosov si grizade-vata tudi za večjo samostojnost Zahodne Evrope na gospodarskem področju. Glavna ovira pri tem pa so zelo visoke obrestne mere ameriški!'. bank. kar je posledica Reaganove gospodarske politiko Zato bosta Schmidt in Mitterrand po vsej verjetnosti razpravljala tudi o protiukrepih za zajezitev posledic dragega dolarja. Večja gospodarska neodvisno«! Zahodne Evrope je vsaj posredno povezana s samostojnimi odločitva mi na področju sodelovanj z vzhodnim blokom, kjer sta si državi nrav tako precej enotni. Obe sta namreč podprli gradnjo magistralnega sibirskega plinovoda in krepita so delovanje na obrambnem področju, Irier sta prav v teh dneh posredno ponovno potrdili veljavnost načrta o skupni proizvodnji novega tanka. ZIS o energetskih problemih v Jugoslaviji BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je na ponedeljkovi večerni seji preučil pereče energetske in posebej e-lektroenergetske razmere in jih o-cenil kot neugodne. V tem mesecu je bil energetski položaj v državi slab predvsem zaradi neugodnih hidroloških razmer, težav pri izkoriščanju premoga v posameznih rudnikih in zaradi zamujanja pošiljk uvozne nafte. Hkrati se je zmanjšal tudi dotok vode v akumulacije hidroelektrarn. Glede na to, da se je potrošnja električne energije v prvi polovici februarja povečala in da je to zah tevalo večjo proizvodnjo toka v hi-droeletramah, je bil primanjkljaj e-lektrične energije precej večji kot to predvideva bilanca za letos. Elektroenergetske razmere v državi so težke tudi zato. ker posamezne termoelektrarne niso delale s polnimi zmogljivostmi zaradi pomanjkanja premoga. V nekaterih termoelektrar nah so se tudi pokvarili agregati. Tudi termoelektrarne na mazut niso dosegle pričakovane proizvodnje električne energije zaradi pomanjkanja tekočih goriv. ZIS je sklenil oživeti delo koordinacijskega telesa pri zveznem komiteju za energetiko in industrijo, da bi zagotovili zadostne količine nafte in naftnih derivatov v prihodnjih mesecih. Zadolžil je pristojne zvezne organe, da sprejmejo potrebne u-krepe za čimbolj dosledno uresničevanje zakona o zagotavljanju sredstev zžt nakup nafte in premoga za koksiranje. Prav tako so sklenili, da zagotovijo potrebne količine mazuta za termoelektrarno na tekoča goriva, da bi tudi te prispevale k večji proizvodnji električne energije. ZIS je tudi ugotovil, da je nujno večje sodelovanje in medsebojna pomoč med energetskimi sistemi v republikah in pokrajinah, da bi ublažili pomanjkanje električne energije v posameznih delih države, (dd) MOSKVA — Italijansko podjetje Goldoni iz Carpija pri Modeni je sklenilo sporazum o 10-ietnem. sodelovanju, po katerem bo dobavljalo SŽ tehnologijo za proizvodnjo 35.000 motokultivatorjev in 15.000 traktorjev. IRA razstrelila trgovsko ladjo V zalivu L. Fo.vde na meji med Ulstrom in Irsko je skupina 12 do zob oboroženih pripadnikov Irske republikanske armade (IRA) včeraj dopoldne razstrelila britansko tovorno ladjo «Saint Began*. Ladjo so zavzeli predsinočnjim, pred miniranjem pa je posadka na rešilnih čolnih zapusti la ladjo. IRA opravičuje teroristično dejanje kot napad «na britanski gospodarski objekt* (Arhivski posnetek AP) .......................................................................................................................................................................................................... iiiiiiiMiiiiiinit «Z NAMI DELAJO KOT S KOLONIJO* OB OSTREM PROTESTU MAROŠKE DELEGACIJE V NflIROBlJU 0AE praktično uradno priznala poinopravnost fronte Polisario Sklep predstavlja nezaupnico sedmeremu odboru 0AE in njegovemu predsedniku Molju - Kenijski voditelj pa je doživel neuspeh tudi ob čadskem vprašanju NAIROBI — Maroška delegacija | n ju petih milijonov beguncev na a je iz protesta zapustila ministrsko konferenco OAE v etiopski prestolnici Adis Abebi, potem ko so dvanajstčlanski delegaciji Saharske arabske demokratične republike, ki jo je bila pred šestimi leti razglasila fronta Polisario, dovolili, da se enakopravno udeležuje zasedanj. Saharski minister za informacije Mohamed Uld Sadek je nato zmagoslavno objavil, da je saharska republika postala polnopravna, to je 51. članica OAE in da torej na njenih srečanjih nima več statusa opazovalke kot doslej. Enotedensko zasedanje zunanjih ministrov iz 50 neodvisnih afriških držav, ki se je začelo predvčerajšnjim v Adis Abebi, bi se bilo moralo po prvotnem dnevnem redu posvetiti največ finančnim težavam, v friških tleh, spodletelemu udaru belih plačancev na Sejšelskem otočju ter namibijskemu in čadskemu problemu. Zahodnosaharskega vprašanja na dnevnem redu ni bilo, saj je pred dvema tednoma razpravljal o njem posebni sedemčlanski »odbor modrih*, ki je pozval sprti strani k premirju Fronta Polisario, ki se že šesto leto bori proti maroški okupaciji zahodnosaharskega ozemlja, pa je bila z rezultati nairobijskega «mini vrha* razočarana, ker ni prisluhnil njeni zahtevi o direktnih pogajanjih z Marokom. Sedmerni odbor je namreč pod pritiskom Maroka, ki je zavračal vsakršna pogajanja s fronto Polisario, predlagal posredna pogajanja, s posredovanjem kenijskega voditelja Moija kot sedanjega pred katere je zabredla OAE, pa vpraša- sednika OAE. Toda fronta Polisario V Luksemburgu se pritožujejo zaradi belgijske devalvacije Državi imata pogodbo o skupnem monetarnem sistemu, vendar tokrat Belgijci manjših sosedov sploh niso obvestili o svojih namenih Kapudži obiskal vojne ujetnike (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) BRUSELJ — »Z nami delajo kot s kolonijo*, so se bridko pritoževali vodilni luksemburški politiki, ko jih je Belgija kratkomalo postavila pred dejstvo, da morajo devalvirati frank, četudi razmeroma cvetoče gospodarstvo velikega vojvodstva takšnega posega sploh ne potrebuje. še več, razvrednotenje valute bo neugodno vplivalo na dobrih sto tujih bank v »mali Švici*. Zunanja ministrica Colette Flesch je zatrdila, da iz Bruslja ni bilo niti najmanjšega namiga o devalvaciji skupne valute ter da jih je vlada premiera Wilfrieda Martensena skli cala šele v soboto, ko .je bila zadeva že odločena. Še neupogljivej-ši je luksemburški ministrski predsednik Pierre Werner, ki napoveduje obnovitev pogajanj o »monetarnem svež.nju* v dogovoru o gospodarski uniji, ki že 61 let povezuje Belgijo in Luksemburg. O razlikah med dvema deželama priča že podatek, da je luksemburš ka plačilna bilanca lani zabeležila 25 milijard frankov presežka. Belgijska pa 225 milijard primanjkljaja, kar je bilanco gospodarske uni- je premaknilo na skupni deficit 200 milijard belgijsko - luksemburških frankov. Gospodarsko unijo podaljšujejo vsakih deset let in naključje je hotelo, da so se pogajanja o naslednji desetletki zaključila lansko jesen, zveza pa bi se morala uradno nadaljevati s šestini marcem 1982. Probleme so povzročili poslanci, ki sporazuma niso pravočasno ratificirali in luksemburška vlada je tako debila možnost, da velikim partnerjem zagrozi z zavlačevanjem, če ne bodo privolili v prilagajanje pravil sodelovanja. Vnovična i»ga janja, ki ijh omenja premier Pierre Werner namreč niso iz trte izvita. Veliko vojvodstvo namreč: lahko zahteva dogovarjanje o večji samostojnosti v okviru unije in celo spremembo paritete »svojega* franka. V zgodovini belgijsko luksemburškega sodelovanja se .je to zgodilo le enkrat. In sicer leta 1985, ko Luksemburg ni želel slediti Belgiji v devalvaciji, ki .jo je razglasil bruseljski predsednik vlade Van Zee-land in državica je nekaj časa imela samostojen tečaj franka. V današnjem času bi tak ukrep sprožil precej komplikacij. V Luksemburgu na splošno uporabljajo HnM|»|»|MIIII»IIIIMI6Hll9Mf»l»ll»l»IU6tl MU 4*414»*AH»MHI8llilllllltlll9l 1911461446666111641* M* H Madžarski gost v F-JK kot plačilno sredstvo belgijske bankovce, kajti domača banka daje na trg le kovance in bankovce manjših vrednosti, skupno v vrednost 1,4 milijarde frankov, kar je pravzaprav malo glede na razsežnosti bančnega poslovanja v velikem vojvodstvu. A omejevanje denarne mase v obtoku ima tudi prednosti in prav zaradi tega so v Luksemburgu dovoljevali poslovanje z belgijskimi bankovci. Prehod na lastne bankovce bi povzročal politične (zaostritev z Brusljem) in praktične probleme (natiskati bi morali veliko množino novih bankovcev, predvsem za visoke zneske. torej za 1000 in 5009 frankov). A luksemburški državni sekretar Jean Helminger je novinarjem, ki so v nedeljo v palači Charlemagne spremljali napet poker finančnih ministrov zahodnoevropske deseterice, jasno zatrdil, da je vse pripravljeno za tisk in da lahko takoj poženejo stroje za denar. Že od ponedeljka lahko vržemo na trg naše bankovce, je dejal državni sekretar. A ostre izjave, ki jih je slišati iz Luksemburga na rovaš belgijske vlade, so prej izraz razočaranja zaradi zapostavljanja, kot pa napoved dejanske ukinitve gospodarsko monetarne unije, sklenjene leta 1922. Bolj realno je pričakovati, da bodo Luksemburžani še nadalje zadrževali ratifikacijo desetletnega podajšanja unije in zahtevah pogajanja o nekaterih specifičnih točkah monetarnega dogovora, ki bi jim omogočila večjo samostojnost v odločanju v denarnih zadevah, povečanje količine lastnega denarja v obtoku ter oblikovanje zametka lastne luksemburške centralne banke. Doslej je vlogo državne centralne banke v imenu velikega vojvodstva opravljala kar belgijska nacionalna banka, v njene trezorje se je stekal tudi obvezni depozitni delež, ki ga mora imeti vsaka emisijska ustanova. Razporoke med Belgijo in Luksemburgom torej bržkone ne bo, veliko vojvodstvo pa bo skušalo doseči spremembe v »poročni pogodbi*, ki bi izključile presenečenja v prihodnje. BOŽO MAŠANOVIČ TRIPOLIS - Italijansko podjetje «Calabrese veicoli industriali* .je stopilo s 25 odstotki glavnice v mešano družbo z libijskim ministr stvom za težko industrijo, ki bo zgradila pri Tripolisu obrat za izdelavo 10 tisoč Driključkov in prikolic za kmetijske stroje in terenska vozila na leto. Bivši jeruzalemski melhitski nadškof Hilarion Kapudži je med svojim prijateljskim obiskom v Iranu obiskal tudi taborišče iraških vojnih ujetnikov pri Teheranu. Ni pa znano, če bo Kapudži obiskal tudi iranske kaznilnice, kjer so po podatkih Amnesti Iniernational le januarja ustrelili ali obesili 255 političnih jetnikov (Telefoto AP) MIH4IHll4lll4ll4l«pmi»l4!lim4lll4UIIM»»l«l»IIIIIIlllllllll4»m6ll»»l»»6!tllllHm»l»4l»4mHlll»6lim»IIIIII4»»llll464IMtt9«Ml»Mll«Ma»ll«|»»«ll4llill6IIIIII44»»Ml»»ll»l»lll4||HIIIIII V BOJU NASPROTUJOČIH Sl SKUPIN NEAPELJSKEGA PODZEMLJA Tolpa kamoristov umorila podčastnika karabinjerjev Kaže, da je bil Antonio Salzano Cutolov mož, ki je predvčerajšnjim pomagal ubiti vodjo «nove družine» Antonia Giaccio Ubiti Antonio Salzano NEAPELJ — Dolg seznam žrtev kamore se je včeraj še podaljšal. Neznanci so namreč v atentatu ubili 52-letnega karabinjerskega pod častnika Antonia Salzana. Eden iz med ubijalcev je pozvonil na zvonec Salzanovega stanovanja. Vrata je odprl prav karabinjerski ood-častnik, katerega je obsul olaz strelov. Pomoč svojcev in sosedov je bila zaman, saj je bil Salzano pri priči mrtev. Hladnokrvni umor je seveda na letel na ogorčenje podčastnikovih kolegov, vendar pa ie preiskava doslej že pokazala, da Sahano nai brž ni imel povsem čistih rok. Ka že namreč, da je njegov umor neposredno v zvezi s predvčerajšnjim oboroženim spopadom med kamori-sti na neapeljskem sodišču, med katerim je pripadnik Cutolove zlo činske tolpe Michele Montagna ubil 4(Metnega Antonia Giaccia, enega izmed voditeljev «nove družine*, koalicije Cutolovih nasprotnikov. Karabinjerski podčastnik, ki je bil Dosmrtna ječa za ameriške «vohune» • •• Madžarski veleposlanik v Italiji Janos Szito je bil včeraj na uradnem obisku v Furlaniji - Julijski krajini, kjer sta ga sprejela predsednik deželnega sveta Colli in predsednik deželnega odbora Comelli (na sliki) I .................................................iiiMiiniiiiiHliiiiiiiMiiitHiiiiiiiiniHiiMimiiiiliiiiiiiiiiiiiHmiMHMiiiiiimiiiiiliiMliiliiiiiimtMiiiiiiirtiiiiiiiiiMimimHIlHHIMim.iiiiiiiHiiuiiimiiiiiimiiiiiim.m.iiiiiiiiiiniiiiimiimiiiiniiiiiiMiii.iiiiinmiiniiHiilllIlllua Med padlimi pri Kabulu tudi sovjetski general NEW DELHI — Zahodni diplomatski viri v New Delhiju zatrjujejo, da so afganistanski islamski gverilci 19. januarja ubili sovjetskega generala Škidčenka, ki je s helikopterjem nadzoroval prizorišče spopadov v pokrajini Paktija južno od Kabula. Podobna usoda je doletela še druge tri sovjetske častnike, ki so prav tako s helikopterjem leteli nad območji pod nadzorstvom islamske gverile. Nekrolog za pokojnim generalom je objavilo glasilo sovjetske armade «Krasnaja zvezda*, v Kabulu pa so pred prevozom trupla v Moskvo počastili padlega generala z najvišjimi vojaškimi častmi. Krste s posmrtnimi ostanki v Afganistanu padlih sovjetskih vojakov so postale že tragična vsakdanjost. Veča se število družin, ki žalujejo za svojimi svojci »padlimi v boju z afganistanskimi banditi*. Za pre proste ženice v Sovjetski zvezi je nepojmljivo, da je njihov sin daroval svojo kri tako daleč za «dobrobit intemacionalizma*. Nič čudnega torej, da se v sovjetskih sredstvih javnega obveščanja vedno bolj pojavljajo pričevanja o »zločinih in sadizmu afganistanskih banditov* nad nemočnim civilnim prebivalstvom. Tak zastarel propagandni prijem, ki so se ga vedno posluževale vse vojske, je bržkone boljši od internacionalističnih ciljev, a med prebivalci, ki imajo svojce v Afganistanu se lahko kaj kmalu ugnezdi grozen sum, da bi lahko taka usoda doletela tudi njihove drage. Propadandni manever lahko torej postane skrajno nevaren, a bržkone se oblasti ne menijo za take malenkosti. (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) PARIZ — »Farsa se je spremenila v tragedijo*. bi mogli z uglednim »Mondom* reči /,a neverjetno zgodbo, ki že tretji dan buri Francijo. V nedeljo je kot strela z vedrega udarila novica, da so libijske oblasti zaradi »vohunstva v prid ameriškega imperializma* obsodile na dosmrtno ječo tri francoske državljane. To trojico pa javnost dobro pozna, saj njena prečudna odisejada traja že od sep tembra 1979. In nobenega dvoma ni. da so vsi trije — mati in njena sinova — duševno rahlo zaostali ljudje... Denise Dupont (58 let) je doma iz kmečkega trga Thiant blizu velikega industrijskega mesta Valenciennes na severu Francije. «Zanjo in za fanta je bilo že problem, kako se peljati z avtobusom v Valenciennes.* mar jejo z glavo krajani. Kako neki se je družina potemtakem znašla v daljni Afriki? Začelo se je s skrivnostno nesrečo, v kateri je umrl oče Dupont. Mati je dobila zavarovalnino, prodala je še hišo in čedno vsoto 310.000 frankov shranila pri sorodnikih v sosednji vasi. Poličija zdaj vsekakor preis kuje v tej smeri, kajti Dupontovi so na vrat na nos odpotovali v Libijo, češ da bosta brezposelna fanta tam laže našla delo. Kdo jih je napeljal na to misel, kdo jim je preskrbel potne liste? Dvajsetletnega Jean-Clauda so tik pred potovanjem klicali na tridnevne vojaške vaje, in ko se je poslavljal od znancev, ni o Libiji še nič vedel — pri stari materi je celo shranil skromno vsoto denarja, češ v vojašnici ga ne bom potreboval. Toda na vaje ga ni bilo, izginila je tudi njegova mati, izginil je njegov petindvajsetletni brat Alain. Čez nekaj mesecev je osemdesetletna mati prejela iz Tripolija obupano pismo, v katerem ji je hčerka Denise sporočala neverjetne novice: fanta sta v zaporu, sama je bol na. nujno naj ji pošljejo denar. Župan je brž navezal stike z ministrstvom za zunanje zadeve in tedaj se je začelo to. č-mur »Monde* pravi farsa. Libijske oblasti, ki so nazadnje zaprle tudi mater, so Dupontove obtožile celo »sionizma*, zahtevale iz Francije potrdilo. da so bili obtoženci res krščeni v katoliški cerkvi, župan jim je poslal krstne li- ste, priložil zdravniško potrdilo, iz katerega je razvidno, da so Dupontovi vaški revčki, iia meji debilnosti, posredoval je kajpada tudi francoski konzulat iz. Tripolija. toda libijske oblasti so razpravo dvanajstkrat preložile! Naposled so Francozom le sodile. V konzulatu so bili tako trdno prepričani, da bodo Libijci priznali zmoto, da so Dupontovim celo že rezervirali letalske vozovnice... In nato so skupaj z javnostjo onemeli od presenečenja. Razsodba libijskih oblasti je toliko bolj nenavadna, ker je bila Francija ena redkih držav, ki se je zadnje čase borila proti ameriškim poskusom, da bi mednarodna skupnost izolirala Gadafijev režim. Kaj torej tiči za nenavadno sodbo? Francosko zunanje ministrstvo je včeraj od libijskega odpravnika poslov zahtevalo pojasnilo. Župan iz Thianta pripravlja demonstracije pred pariškim veleposlaništvom libijske džamahrije, Če bi bil kdo spisal tako zgodbo, so komentirali v francoskem časopisju, bi mu gotovo očitali, da je zaplet privlečen za lase... VILKO NOVAK na sodišču zadolžen, da spremlja jetnike iz zapora, naj bi Mon-tagnu posredoval orožje, s katerim je ubil Giaccio. Skratka, šlo nai bi za maščevanje Cutolovih sovražnikov v okviru širšega boja med nasprotujočimi si tolpami kamori stov za nadvlado nad neapeljskim podzemljem, boja, ki .je letos že terjal 52 smrtnih žrtev. Neznanec je sinoči v telefonskem pozivu nekemu neapeljskemu dnev niku dejal, da so Salzana ubili nrav zato, ker je pomaga) morilcu Giaccia. Ob vsem tem je seveda nai zanimivejša ugotovitev, da ie ka-moristom že uspelo vriniti svoje može med pripadnike varnostnih sil ali pa jih tako ustrahovati da se jim ne upajo več kljubovati. Ni namreč novost, da Cuto'o nadzoru je Sterilnim javnim ustanovam in upravam, da ea upravičeno imajo za pravega »gospodarja Neaplja*. Dragoslav Markovič na obisku v NDR BERLIN — Delegacija skupščine je to zavrnila in izjavila, da »ne zaupa več odboru OAE*. Zato je voditelj fronte Polisario Abdelaziz po nairobijskem vrhunskem srečanju obiskal vrsto držav z juga črne celine ter očitno iskal podporo za oživitev zahteve o sprejemu Saharske arabske demokratične republike v OAE, Že na nairobijskem 18. afriškem vrhu junija lani je saharska republika zahtevala sprejem v OAE, sklicujoč se na dejstvo, da jo je priznalo že 26, to je več kot polovica članic. Toda Maroko je opozarjal, da je za sprejem nove članice potrebna dvotretjinska večina, hkrati pa zagrozil, da bo izstopil iz OAE, če bodo vanjo sprejeli saharsko republiko. V očitni želji, da prepreči najhujše, je maroški kralj Husan II. v Nairobiju privolil v organiziranje referenduma, na katerem bi se zahodni Saharci odločali o tem, ali so za neodvisnost ali pa za priključitev k Maroku. OAE je nato ustanovila sedemčlanski odbor za izvedbo referenduma, ki je na svojem zadnjem srečanju v Nairobiju pred dvema tednoma pozval sprti strani k premirju. S tem ko so v Adis Abebi zahodno-saharski delegaciji dovolili, da se enakopravno udeležuje zasedanj z drugimi afriškimi delegacijami, so v bistvu uveljavili izvršeno dejstvo, ki bo kaj lahko obveljalo tudi na prihodnjem, 19. afriškem vrhu junija v libijski prestolnici Tripoliju, navkljub poprejšnjim grožnjam o bojkotu s strani Maroka in nekaterih drugih zahodnoafriških držav. To pa hkrati pomeni tudi resno nezaupnico sedmeremu odboru OAE ter njegovemu predsedniku, kenijskemu voditelju Moiju. V bistvu je kenijski voditelj te dni dobil dvojno nezaupnico, tako kot predsednik sedemčlanskega stalnega odbora o Zahodni Sahari kakor tudi kot predsednik enajstčlanskega stalnega odbora o Čadu: razvoj dogajanj v minulih dveh tednih je namreč že v celoti izničil odločitve obeh vrhunskih srečanj, ki ju je bil kenijski voditelj sklical v Nairobiju,. že pred tem je namreč čadska vlada v celoti zavrnila odločitve nairobijskega srečanja o Čadu; ki je pozval k premirju 28. februarja in k začetku pogajanj med sprtima stranema, to je med začasno vlado Gu-kunija Weddeya ter med uporniškimi »oboroženimi silami severa* nekdanjega obrambnega ministra Abr-teja. Čadska vlada je zavrnila sleherna pogajanja s Habrejem, tudi po tistem, ko je posredovanje ponudil gabonski predsednik Omar Bon-go. ter napovedala, da ga bo «z vojaškimi sredstvi dokončno uničila*. Med široko vojaško ofenzivo, ki jo je čadska združena nacionalna vojska sprožila te dni, je predvčerajšnjim uspešno ponovno osvojila strateško mesto Um Hadjar v osrednjem Čadu, na pol poti med Atijem, koder so razvrščne vseafriške mirovne sile, ter Abechejem, koder je glavni štab Habrejeve vojske. Bitka za Um Hadjar je trajala, kot je objavilo obrambno ministrstvo po čadskem radiu, borih 25 minut in vladna vojska je zasledovala uporniške sile vse do 150 kilometrov oddaljenega Abecheja, ki bo zdaj očitno naslednji cilj ofenzive. Habre je vtem zanikal. da so vladne sile ponovno o-svojile tudi Am Dam in Gaz Beido, jugovzhodno od Um Hadjarja, vseeno pa je jasno, da se ofenziva Cu-kunijeve vojske uspešno nadaljuje. Vse bolj očitno postaja, da bodo odločitve obeli vrhunskih srečanj v Nairobiju. o Zahodni Sahari in o Čadu, ostale zgolj prazne črke na papirju, čeprav so jih sprva označili za pomemben uspeli. V pičlih štirih mesecih, kolikor še ostaja na čelu OAE, bo imel kenijski voditelj Moi najbrž vse premalo časa. da bi jih lahko znova uveljavil v praksi. TIT DOBRŠEK NA JUŽNEM TIROLSKEM Gobarji smejo nabrali največ po 2 kg gob BOČEN — Bocenska pokrajina ie prek posebnega voda »ekoloških čuvajev* naložila lani 115 glob za SFRJ, ki jo vodi predsednik Dra- skupni(l nlilijon in 700.000 lir kršil goslav Markovič, je včeraj dopotovala na uradni obisk v NDR. Kmalu po prihodu v Berlin je predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič položil venec k spomeniku žrtev fašizma in militarizma, zatem pa so člani delegacije začeli pogovore s predsednikom skupščino NDR Hor-stom Sindemannom. (dd) Človeško življenje vredno 403 milijone TOKIO — Za japonsko zavarovalno družbo velja človeško življenje povprečno 403 milijone lir. Do tega sklepa je prišla po anketi, med katero so vprašal) več kot 4000 ljudi, koliko se sami cenijo. Naj bolj samozavesten je menil, da je vreden kar 1.638 milijard lir, naj-skromnejši je svoje življenje cenil samo 50 milijonov lir, največ na jih je mislilo, da »veljajo* od 250 do 550 milijonov lir. cem njenega zakona, ki prepoveduje nabiranje več kot 2 kilogramov gob. Število kršilcev se je ob dobri letini močno povečalo, sai so predlanskim naložili glote le 6 gobarjem. Južnotirolske oblasti o» z zadovoljstvom ugotavljajo večje razumevanje za zaščito rastlinstva, saj nalagajo čedalje mani glob osebam. ki trgajo zaščitene rastline in cvetje JUTRI, 25. februarja, ob 19.30 bo v čedadskem kulturnem krožku «Ivan Trinko* Dan slovenske kulture in 30. oblelnicn »Tiinkovega koledarju*. Večera se bodo udeležili Marjan Brecelj, Jožko Kra gclj in profesor Marino Vrtovec. Sodeloval bo pevski zbor »Rečan* Iz Ue.se v občini Grmek. Priredili bodo tudi razstavo dokumentov. Vabljeni.