SVETPTIC 03 2025 REVIJA DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE ISSN: 1580-3600; LETNIK 31, ŠTEVILKA 03, OKTOBER 2025 6 AKTUALNO: VETRNE ELEKTRARNE V ZAVAROVANIH OBMOČJIH Čeprav BELOGLAVI IN OBMOČJIH NATURA 2000 JASTREB (Gyps fulvus) Vetrne elektrarne morajo biti pri nas več ne gnezdi, ga lahko opazujemo skoraj umeščene, zasnovane in upravljane vsakodnevno, saj je tako, da ne povzročajo znatnih zahodna Slovenija zaradi škodljivih vplivov na tiste vrste, ki so bližine Kvarnerja in Furlanije priznane kot varstveno pomembne pomemben del njegovega na državni in/ali mednarodni ravni, ali domačega okoliša. pa na njihove habitate. Načrtovanje foto: Jure Novak vetrnih elektrarn znotraj SPA-območij Natura 2000 je zato neposrečeno. foto: Domen Stanič SVETPTIC revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, letnik 31, številka 03, oktober 2025 ISSN: 1580-3600 18 SPLETNA STRAN REVIJE: www.ptice.si/publikacije/svetptic/ KO MIR REŠUJE ŽIVLJENJA: IZDAJATELJ: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic ZAKAJ SO UJEDE TAKO OBČUTLJIVE Slovenije (DOPPS – BirdLife Slovenia©) E-POŠTA: dopps@dopps.si ZA ČLOVEŠKE MOTNJE SPLETNA STRAN: ptice.si © Revija, vsi v njej objavljeni prispevki, Ljudje ujed ne ogrožamo le z velikimi spremembami, fotografije, risbe, skice, tabele in grafikoni so avtorsko zavarovani. Za rabo, ki je zakon ki jih povzročamo v prostoru (izguba habitata, o avtorskih pravicah izrecno ne dopušča, je električni vodi, vetrnice…), temveč tudi z nečim veliko bolj potrebno soglasje izdajatelja. Revija nastaja po velikodušnosti avtorjev, ki svoje pisne in vsakdanjim in pogostim: z našo navzočnostjo v prostoru slikovne prispevke podarjajo z namenom, da pripomorejo k varovanju ptic in narave. in vznemirjanjem. Vrstam, ki so že tako redke in ogrožene, Izid publikacije finančno podpirata Javna lahko prav motnja naredi ogromno škode. agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in foto: Tomaž Mihelič Sigrid Rausing Trust. NASLOV UREDNIŠTVA: DOPPS – BirdLife Slovenia, Tržaška cesta 2 20 (p. p. 2990), SI-1000 Ljubljana gsm: 041 712 796 (pisarna) DALJNOVODI SO LAHKO GLAVNI UREDNIK: Domen Stanič E-POŠTA: domen.stanic@dopps.si NARAVI BOLJ PRIJAZNI UREDNIŠKI ODBOR: Tilen Basle, Urša Očko, Mitja Denac Trki in elektrokucija na nadzemnih daljnovodih že LEKTORIRANJE: Henrik Ciglič desetletja povzročajo množične izgube ptic po ART DIREKTOR: Jasna Andrić celem svetu. V Nemčiji so ocenili, da vsako leto OBLIKOVANJE: Gorazd Rovina, Vizualgrif d.o.o. samo zaradi trkov pogine med 1,5 in 2,8 milijona PRELOM: Boris Jurca, NEBIA, d. o. o. ptic, nekatere raziskave pa kažejo, da je žrtev TISK: Schwarz print d.o.o. elektrokucije še več. A obstajajo rešitve, ki lahko NAKLADA: 2500 izvodov IZHAJANJE: letno izidejo 4 številke bistveno zmanjšajo tovrstne izgube. Zadnja leta Člani DOPPS prejmejo revijo brezplačno. jih uspešno uvajamo tudi v Sloveniji. Revija je vpisana v register javnih glasil pod foto: Tomaž Mihelič zaporedno številko 1610. Mnenje avtorjev ni nujno mnenje uredništva. Za objavo oglasov pokličite na društveni telefon ali pošljite e-mail glavnemu uredniku. POSLANSTVO DOPPS: Delamo za varstvo ptic in njihovih življenjskih okolij. S tem prispevamo k ohranjanju narave 30 in blaginji celotne družbe. PREDSEDNICA: dr. Tanja Šumrada DRAGOCENO DEDIŠČINO SNEŽNIKA PODPREDSEDNICA: Eva Horvat UPRAVNI ODBOR: Dejan Bordjan, SKUPAJ POVEŽIMO V PARK Muhamed Delić, Jurij Dogša, David Kapš, Rok Lobnik, Gaber Mihelič, Matija Mlakar Medved Na območju občine Ilirska Bistrica se v okviru projekta NADZORNI ODBOR: prof. dr. Peter Legiša, LIFE FOR LIFELINES ustanavlja nov Regijski park Bogdan Lipovšek, Bojan Marčeta, dr. Tomi Trilar DIREKTOR: Tilen Basle Snežnik. Z zavarovanjem več kot 200 km2 velikega DOPPS je slovenski partner svetovne zveze območja narave bi bistveno prispevali k varovanju naravovarstvenih organizacij BirdLife pomembnih življenjskih okolij, rastlinskih in živalskih International. vrst ter bogate naravne dediščine tega območja. foto: Domen Stanič UVODNIK KAZALO Za vsako pot, ki jo opravimo, je zelo pomembno, da je dovolj varna. Predvsem varnost igra pomembno vlogo pri odločanju, 4 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažič ali se na pot sploh odpravimo. V primeru, da pot prinaša več tveganj kot koristi, se nanjo verjetno sploh ne bomo odpravili. 6 AKTUALNO: VETRNE ELEKTRARNE Včasih pa nas razmere prisilijo v potovanje ne glede na tvega- V ZAVAROVANIH OBMOČJIH IN OBMOČJIH NATURA 2000 nja, ki jih ta prinaša. Te poti so najbolj negotove, v zadnjem // Polona Pagon času pa smo jim vse bolj pogosto priča tudi pri ljudeh. Tako 12 BELOGLAVI JASTREB // Jan Gojznikar kot ljudje, tudi ptice potrebujejo varne poti, še posebej kadar 14 NEGATIVNI VPLIVI VETRNIH jih uporabljajo pogosto. Imenujemo jih koridorji. Ti so nujni ELEKTRARN NA PTICE IN DRUGE za ohranjanje dolgoročnega preživetja premnogih vrst na ORGANIZME // Davide Scridel svetu, ki se spoprijema s hitrimi spremembami in upadanjem biodiverzitete. Čeprav se ozaveščenost o koridorjih v družbi 18 KO MIR REŠUJE ŽIVLJENJA: ZAKAJ vse bolj krepi, je pomembno, da redke prepoznane koridorje SO UJEDE TAKO OBČUTLJIVE ZA ustrezno obvarujemo. Te selitvene poti so namreč igrale po- ČLOVEŠKE MOTNJE // Tomaž Mihelič membno vlogo pri evoluciji številnih vrst živali, ki so se nanje 20 DALJNOVODI SO LAHKO NARAVI nepovratno prilagodile med evolucijo. Hitre spremembe, ki jih BOLJ PRIJAZNI // Tomaž Mihelič in Andrej v ta proces prinaša človek, so lahko velika nevarnost za ome- Fortunat njene vrste in obenem naša odgovornost. To je bilo eno glavnih 24 PUSTOLOVŠČINA BELOGLAVEGA vodil, ko smo se na DOPPS-u odločali za nov LIFE-projekt, ki JASTREBA // Katja Krivec se bo ukvarjal z zagotavljanem varnejšega koridorja za ptice med Alpami in Jadranom. Spoznanja zadnjih let so pokazala, 27 OMEJENO NEBO – IZGUBLJANJE da energetska infrastruktura zaradi številnih tveganj, ki jih PROSTRANIH HABITATOV NEBA prinaša za ptice, potrebuje hitre sanacijske ukrepe in bistveno // David Knez boljše načrtovanje pri bodočem umeščanju. Mnoge tako gnez- 28 OPAZOVANJA UJED V NARAVI deče kot seleče vrste ptic v Sloveniji, kot so na primer velika uharica (Bubo bubo), beloglavi jastreb (Gyps fulvus), kačar 30 DRAGOCENO DEDIŠČINO SNEŽNIKA SKUPAJ POVEŽIMO V PARK (Circaetus gallicus), rdečenoga postovka (Falco verspertinus) // Gregor Kovačič in veliki škurh (Numenius arquata), se v našem zračnem pro- storu srečujejo z grožnjami zaradi energetske infrastrukture: 34 NJIHOV SVET // Rok Mikuletič od elektrokucij na srednjenapetostnih elektrovodih do trkov 36 HITRI NAPOTKI ZA OPAZOVANJE z visokonapetostnimi daljnovodi in planiranimi vetrnimi UJED // Dejan Bordjan elektrarnami. S projektom LIFE FOR LIFELINES se bomo osredotočili na reševanje že prepoznanih nevarnih območij in 38 MLADI ORNITOLOGI RAZISKOVALI preprečevanjem nastanka novih. Veliko poudarka bo na sanaci- SREDIŠKO POLJE Z DRAVO ji najbolj nevarnih srednjenapetostnih elektrovodov, kjer bomo IN OKOLICO // Monika Podgorelec izolirali električne vodnike na več kot 1000 drogovih. V okviru 44 BELE ŠTORKLJE ZNOVA PODIRAJO projekta bomo razvili nov model pticam varnega stebra in REKORDE // Urša Očko postavili smernice za varovanje ptic pred električnim udarom, 45 NOVICE DOPPS kar bo omogočilo dolgoročno varstvo za elektrokucijo ranljivih vrst v Sloveniji. S spremljanjem gibanja ptic na koridorju, tudi prek GPS-telemetrije, bomo prepoznavali predvsem ozka grla na selitvenih poteh. Natančno kartiranje nam bo omogočilo prepoznavo občutljivih območij, ki se jim bomo pri umešča- nju bodoče infrastrukture lahko izognili. Znotraj koridorja v SPA Snežnik-Pivka zaradi visoke naravovarstvene vrednosti območja ustanavljamo tudi nov Regijski park Snežnik. Aktiv- nosti bo seveda še veliko več, o vseh pa vas bomo obveščali prek naših glavnih glasil. Tudi pričujoča številka revije Svet ptic ima ta namen, saj vam z njo želimo predstaviti pomembno proble- matiko, s katero se bomo ukvarjali med projektom. Selivkam vzdolž naših koridorjev želimo srečno pot! TOMAŽ MIHELIČ LIFE23-NAT-SI-LIFE FOR LIFELINES/101148381 foto: avtoportret Svet ptic 03, oktober 2025 3 PTICE NAŠIH KRAJEV // Blaž Blažič 1 VELIKI ŽAGAR 2 KONOPNICA (Mergus merganser) (Mareca strepera) V začetku junija 2025 je bila pri Nov gnezditveni podatek. V začetku Serminu v bližini Kopra, na stranskem julija 2025 je bila v sladkovodnem rokavu reke Rižane, fotografirana delu Naravnega rezervata Škocjanski samica velikega žagarja z osmimi zatok opazovana samica konopnice mladiči. Opazovanje pomeni prvi s šestimi speljanimi mladiči. Vrsta gnezditveni podatek za vrsto na sicer v Sloveniji velja za redko slovenski obali [T. Kocjančič, lastni gnezdilko z nekaj znanimi gnezdišči podatki]. na severovzhodu države [https:// Izvirni foto: Tina Kocjančič skocjanski-zatok.org/2025/07/27118/]. Izvirni foto: Sara Cernich 3 4 BOBNARICA 5 (Botaurus stellaris) Zelo zanimiv podatek. Maja 2025 so bile med popisom vodnih ptic v okviru projekta LIFE TRŠCA na Cerkniškem jezeru s pomočjo drona opazovane tri bobnarice. Med njimi je bila ena valeča ptica in ena ptica, ki je svoje gnezdo šele gradila [https://www.notranjski- park.si/novice/life-trsca-med- popisom-smo-ujeli-nekaj-izjemnega]. Izvirni foto: Rudi Kraševec/NRP KREHELJC SIVA ČAPLJA (Anas crecca) (Ardea cinerea) Nova potrditev gnezdenja. 6 KRAVJA ČAPJA Nova gnezdilka za Naravni rezervat Junija 2025 je bilo med menihi (Bubulcus ibis) Škocjanski zatok. V tamariski ob robu in grmičevjem na obrobju trstičja, sredi sladkovodnega dela Cerkniškega jezera najdeno gnezdo Konec julija 2025 je bilo na Vetrnem rezervata, je bil letos prvič zabeležen kreheljca. Vrsta je v Sloveniji sicer polju, južno od Vipave, opazovanih poskus gnezdenja enega para sive zelo redka gnezdilka, ki je med 155 kravjih čapelj. Gre za drugo čaplje. Opazovanje pomeni redek letoma 1995 in 2019 potrjeno največjo doslej zabeleženo jato te gnezditveni podatek za vrsto v tem gnezdila le na petih lokacijah, vrste v Sloveniji (avgusta 2023 je bilo delu Slovenije [https://skocjanski- zadnjič leta 2014 v Velenju [https:// prav v Vipavski dolini do 191 osebkov zatok.org/2025/05/nova-gnezdilka-v- www.notranjski-park.si/novice/ kravje čaplje) [NOAGS, P. Krečič, skocjanskem-zatoku-siva-caplja/]. life-trsca-redka-najdba-gnezda- lastni podatki]. Izvirni foto: Domen Stanič najmanjse-vrste-race-pri-nas]. Izvirni foto: Peter Krečič Izvirni foto: Žan Pečar 7 PRITLIKAVI KORMORAN (Microcarbo pygmaeus) JESENICE Po lanskem letu, ko je bil v Škocjanskem 12 11 12VELENJE zatoku zabeležen prvi poskus gnezditve enega para pritlikavega KRANJ kormorana, je bilo letos v tamariski CELJE sredi sladkovodnega dela rezervata potrjenih 13 gnezd. Opazovanje pomeni prvi podatek o oblikovanju gnezditvene kolonije te vrste pri nas LJUBLJANA [https://skocjanski-zatok.org/2025/05/ 13 NOVA GORICA 12 prva-kolonija-pritlikavih-kormoranov-v- 16 sloveniji/, podatki NRŠZ]. Izvirni foto: Sara Cernich 16 6 12 POSTOJNA 14 3, 4, 8 NOVO MESTO 8 RJAVA KOMATNA TEKICA (Glareola pratincola) 1, 2, 5, 7, 8 KOČEVJE Letošnjo pomlad je bila rjava komatna KOPER tekica pri nas opazovana vsaj trikrat: 8 dva osebka konec aprila v Sečoveljskih solinah, en osebek v začetku maja pri Žerovnici na Cerkniškem jezeru in en osebek konec maja v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok [Komisija za redkosti – vir podatka: J. Gojznikar, A. Bolčina, D. Bordjan, R. Kraševec, S. Cernich]. Izvirni foto: Jan Gojznikar 4 Svet ptic 03, oktober 2025 Naslov za kopije objavljenih prispevkov: Naslov za sporočanje opazovanj redkih vrst: Obrazec za opis opazovanj Blaž Blažič, DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Mitja Denac, Komisija za redkosti, DOPPS, redkih vrst: Ljubljana, elektronska pošta: Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, https://ptice.si/ptice-in-ljudje/komisija- blaz.blazic@dopps.si elektronska pošta: mitja.denac@gmail.com za-redkosti/sporocite-redkost/obrazec/ Podatki so še v obravnavi na Komisiji za redkosti. 9 BODIČASTA GOVNAČKA 10 BELOLIČNA ČIGRA (Stercorarius parasiticus) (Chlydonias hybrida) Redek podatek. Konec julija 2025 je Izjemen gnezditveni podatek. Konec bila na Ormoškem jezeru opazovana junija 2025 je bilo na zadrževalniku bodičasta govnačka [Komisija za Medvedce zabeleženih več kot 20 valečih redkosti – vir podatka: L. Božič, Ž. osebkov belolične čigre. Podatek pomeni Tertinek]. prvi zabeleženi primer gnezdenja te vrste Foto: Davide Scridel v Sloveniji [D. Bordjan, lastni podatki]. Izvirni foto: Alen Ploj 11 EGIPTOVSKI JASTREB 12 ZLATOVRANKA (Neophron percnopterus) (Coracias garrulus) Zelo redek podatek. Po telemetrijskih Nadpovprečno visoko število opazovanj. podatkih je konec maja 2025 zahodni Letos je bila zlatovranka v času del Slovenije preletel en egiptovski spomladanske selitve pri nas zabeležena jastreb. Osebek z imenom Gabriel je vsaj sedemkrat: v Bičju pri Grosuplju, v bil avgusta 2021 v južni Italiji v naravo Mali Loki pri Trebnjem, ob zadrževalniku izpuščen v okviru programa ponovne Medvedce, v Brezovici pri Šmarjeških naselitve projekta LIFE Egyptian Toplicah, v Lazah pri Velenju, v Lescah in Vulture. V Evropo se je vrnil šele letos, v Koritnem pri Bledu. V vseh primerih je medtem ko je pretekla tri leta preživel bil opazovan po en osebek [Komisija za v Sahelu. [Komisija za redkosti – vir redkosti – vir podatka: G. Mihelič, B. Jarc, podatka: Jovan Andevski (Vulture J. Habicht, P. Marič, T. Peterlin, N. Plankar, Conservation Foundation)]. K. Konc, A. Mulej, D. Jensterle]. Foto: Matteo Skodler Izvirni foto: Tilen Peterlin 13 14 15 MURSKA SOBOTA MARIBOR PTUJ BRŠKINKA VZHODNA CITRONASTA 15 9 (Cisticola juncidis) SVETLOOKA PENICA PASTIRICA 10, 12 Regionalna redkost. Konec (Curruca crassirostris) (Motacilla citreola) junija 2025 je bila v Naravnem Redek podatek. Sredi maja Redko opazovanje. Konec aprila rezervatu Iški morost na 2025 je bila v Dolenji vasi 2025 je bila v Starem Logu pri Ljubljanskem barju zabeležena pri Senožečah opazovana Slovenski Bistrici opazovana pojoča brškinka [Komisija za vzhodna svetlooka penica citronasta pastirica [Komisija za redkosti – vir podatka: D. Knez, [Komisija za redkosti – vir redkosti – vir podatka: D. Bordjan, Ž. Šalamun]. podatka: J. Fnouček]. J. Habicht]. KRŠKO Foto: Duša Vadnjal Izvirni foto: Jan Fnouček Izvirni foto: Jakob Habicht 16 ČRNOGLAVI STRNAD ! POPRAVEK (Emberiza melanocephala) V prejšnji številki revije (Svet ptic 31, št. 02) smo na 4. strani pomotoma Letošnjo pomlad je bil črnoglavi prikazali napačno fotografijo. Pri notici o strnad v Sloveniji opazovan dvakrat: malem labodu (Cygnus columbianus) je samica v bližini Iga na Ljubljanskem bil na fotografiji napačno prikazan labod barju in samec v Rubijah pri Komnu. grbec (Cygnus olor). Slednji je sicer letel Obakrat je šlo za opazovanji s konca v isti jati z malim labodom in bil na isti maja [Komisija za redkosti – vir fotografiji. Objavljamo pravilen prikaz podatka: L. Pavlin, S. Kovačič]. fotografije, kjer je mali labod na desni, Izvirni foto: Lovro Pavlin labod grbec pa na levi. foto: Maks Sešlar Svet ptic 03, oktober 2025 5 POLJUDNI ČLANEK AKTUALNO: VETRNE ELEKTRARNE V ZAVAROVANIH OBMOČJIH IN OBMOČJIH NATURA 2000 // Polona Pagon Vetrna elektrarna Griško polje pri Dolenji vasi pri Senožečah je bila prva postavljena vetrnica v Sloveniji. Leži na enem izmed najbolj vrstno bogatih suhih traviščih na Krasu. Nedvomno je vetrnica za vedno posegla v krajinsko podobo tega območja. foto: Domen Stanič 6 Svet ptic 03, oktober 2025 Mnogi, ki delujemo ali sobivamo v zavarovanem območju narave, jemljemo kot temelj dolgoročnega razvojnega potenciala ter resničnega bogastva sožitje med kvalitetno ohranjeno naravno in kulturno krajino, tradicijami ter neločljivo povezano lokalno skupnostjo. Če ta vizija v tem prostoru nima skupnega imenovalca, npr. z vetrnimi elektrarnami, še ne pomeni, da smo zaviralci »razvoja«! Pomeni pa najbrž to, da si besedi »razvoj« oz. »bogastvo« interpretiramo drugače. Zavedamo se naglice zelenega prehoda, a to ne sme biti izgovor za ubiranje postopkovnih bližnjic ali neupoštevanje multilateralnih strokovnih mnenj ter volje ljudstva pri umeščanju velikih proizvodnih naprav na obnovljive vire energije (OVE). Le-te nikakor ne smejo ogrožati varstvenih ciljev izjemne naravne in kulturne dediščine, ki je edinstvena bit vsakega zavarovanega območja. P odnebne spremembe so splošno priznane črtovalce vetrnih elektrarn (v nadaljevanju VE) us- kot globalna grožnja za ljudi in biotsko ra- merjale pri izpolnjevanju zahtev Direktiv o pticah znovrstnost. Energija iz obnovljivih virov po- in habitatih. Tematika je bila obravnavana tudi v membno prispeva v boju proti škodljivim okoljskim okviru več mednarodnih konvencij, zlasti Konven- spremembam, saj zmanjšuje odvisnost od fosilnih cije o varstvu prosto živečega evropskega rastlin- goriv in z njimi povezane emisije toplogrednih plinov. stva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija), Konvencije o Proizvodnja energije, tudi iz obnovljivih virov, ohranjanju selitvenih vrst prosto živečih živali ne mine brez potencialno škodljivih posledic za (Bonska konvencija) in Sporazuma o ohranjanju naravo in ljudi. Zato obstaja velika potreba po afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (AEWA). uravnoteženju tveganj in koristi ter po zmanjša- nju vseh škodljivih vplivov. Kjer je bilo opravljeno VPLIV VE NA PTICE skrbno umeščanje v prostor, in poteka ustrezno upravljanje, raba vetrne energije prispeva k zmanj- Celosten pregled, ki ga je opravila organizacija šanju podnebnih tveganj za naravo in ljudi, ne da BirdLife International, je pokazal, da so glavni po- bi pri tem sama pomenila kratkoročno tveganje za tencialno škodljivi vplivi VE na ptice sledeči: ohranjenost narave. • Izgoni in motnje; pojav je lahko pereč tako v času gradnje in obratovanja vetrnic, bodisi že zaradi samega obstoja infrastrukture bodisi zaradi po- KAČAR večane človeške aktivnosti v povezavi z obrato- (Circaetus gallicus), ki je avgusta 2012 posedal vanjem VE. Vrste z nižjo toleranco do tovrstnih na merilnem stolpu VE motenj lahko območje trajno zapustijo oz. se ga Griško polje. Griško široko izogibajo (pasivni izgon). polje velja za zelo pomemben kačarjev • Smrtnost in poškodbe; nekatere sporno ume- prehranjevalni habitat, ščene vetrnice, pogosto v kombinaciji s slabšo ki ga uporabljata vsaj dva različna para, v širši zasnovo VE, povzročajo znatno smrtnost zaradi okolici pa en par tudi trkov pri občutljivih vrstah. Kadar so vetrnice gnezdi. skrbno umeščene, so trki s problematičnimi foto: Domen Stanič vrstami zelo redek pojav. • Uničenje in spreminjanje habitatov; okoljski »odtis« samih vetrnic je verjetno majhen, a se lahko znatno poveča, če upoštevamo povezoval- no cestno in omrežno infrastrukturo. To je lahko pomembno zlasti pri večjih projektih bodisi na redkih habitatnih tipih ali pa kumulativno, kadar več okoljsko obremenjujočih projektov Mednarodna zakonodaja in večstranski okoljski vpliva na isti habitat. sporazumi posvečajo bistven poudarek prepreče- • Oviranje; do tega lahko pride zaradi vetrnic (po- vanju potencialno škodljivih učinkov rabe vetrne samezno in kumulativno), ki zmotijo povezave energije. V skladu s Pariškim sporazumom o pod- med območji hranjenja/počivališč/gnezdenja, ali nebnih spremembah iz leta 2015 se je EU zavezala, preusmerijo prelete (vključno s selitvenimi) daleč da bo pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje emisij okoli ovir, kar povzroča višje energetske porabe toplogrednih plinov zagotovila okoljsko celostnost, ptic. s posebnim poudarkom na biotski raznovrstnosti. • posredni vplivi; nastanejo zaradi vplivov na Evropska komisija je izdala smernice, ki naj bi na- habitat in/ali vrste plena. Svet ptic 03, oktober 2025 7 BELOGLAVI JASTREBI Našteti vplivi (vključno z barotravmo, t.j. fizična • Zavarovana območja za ohranjanje narave (npr. (Gyps fulvus) izkoriščajo »termiko« na območju poškodba telesnih tkiv, ki jo povzroči nenadna narodni, regijski in krajinski parki ter naravni Klobuka nad Ilirsko Bistrico. velika razlika v tlaku med notranjostjo in zuna- rezervati), njihova vplivna območja in bližina foto: Matej Gamser njostjo telesne votline), so prav tako dobro doku- naravnih vrednot. mentiran problem za netopirje. • Druge lokacije, ki so pomembne za vrste ptic, ki jih je BirdLife International opredelil kot vrste z Več o vplivih, ki jih imajo VE na ptice in druge orga- neugodnim ohranitvenim statusom v Evropi ali nizme, si lahko preberete v prispevku na strani 14. na nacionalni ravni. • Območja vzdolž glavnih selitvenih oz. ekoloških IZBIRA LOKACIJE ZA VE koridorjev in zlasti selitvenih ozkih grl, kjer je velika koncentracija ptic ali netopirjev (npr. Obstaja trdno prepričanje, da je izbor lokacije VE območja prelazov). bistvenega pomena za verjetnost škodljivih vplivov • Specifični habitati ter orografija, za katere je na ljudi in naravo. VE morajo biti umeščene, zasno- znano, da VE pomenijo bistveno večje tveganje za vane in upravljane tako, da ne povzročajo znatnih trke ptic (problematiko je treba oceniti s pomočjo škodljivih vplivov na tiste vrste, ki so priznane kot ocene tveganja za posamezno območje). Npr. varstveno pomembne na državni in/ali mednaro- mokrišča in »gorski« grebeni so lahko kritične dni ravni, ali pa na njihove habitate. Zato se je treba lokacije za ptice, gozdna krajina pa za netopirje. že v začetni fazi umeščanja večjih proizvodnih naprav na OVE preventivno izogibati naslednjim Škodljive vplive na naravo je treba ovrednotiti in lokacijam: preprečiti s celostno oceno ustreznih alternativ • Posebna območja varstva (SPA-območja Nature in z iskanjem primerne lokacije (in zasnove) VE 2000) v skladu z EU Direktivo o pticah ter Pro- s »spremljevalno« infrastrukturo in dejavnostjo gramom upravljanja območij Natura 2000 (PUN). (npr. ceste, omrežje, vzdrževanje...). V okviru • Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA), učinkovitega načrtovanja je treba opredeliti vrste identificirana na podlagi standardiziranih in in območja, ki so lahko posebej občutljiva, ter na mednarodno priznanih kriterijih BirdLife Inter- podlagi naravovarstvenega znanja in prizadevanj national. izrisati karto občutljivosti območja, s katere bo • Zakonsko določena ali kvalificirana mednarodna razvidno, kje so potencialno primerna in nepri- zavarovana (npr. biosferna UNESCO) območja. merna mesta za načrtovanje VE. Neprimerna so • Posebna ohranitvena območja (SAC-območja npr. območja selitvenih ozkih grl in drugih tradici- Nature 2000) v skladu z EU Direktivo o habitatih onalnih ekoloških koridorjev ter teritoriji varstve- ter Programom upravljanja območij Natura 2000 no pomembnih gnezdilk (npr. velikih ujed). Takšna (PUN). karta z vidika ptic za Slovenijo že obstaja (območje 8 Svet ptic 03, oktober 2025 načrtovane VE Ilirska Bistrica se ujema z najvišjo možno občutljivostjo), a bo med projektom LIFE FOR LIFELINES posodobljena vsaj za zahodni del države. Le-ta je zanimiv tako z vidika izkoriščanja OVE kot naravovarstvenega vidika. Prav v tem delu države je namreč (velika) večina populacij varstve- no pomembnih vrst ptic (npr. beloglavi jastreb, kačar, planinski orel, sršenar, lunji...), ki so najbolj problematične z vidika trkov! Načrtovanje VE znotraj SPA-območij Natura 2000, kjer so varstveno prioritetne prav te občutljive vrste in imajo za povrh v PUN pripisano dikcijo v obliki podrobnega varstvenega cilja »ohranitev območja brez visokih struktur, ki ovirajo let«, je zelo neposrečeno. Prav to se kaže v trenutno aktu- alnem načrtovanju VE nad Ilirsko Bistrico, kjer je živa zamisel o umestitvi devetih cca. 250 metrskih vetrnic znotraj SPA-Snežnik-Pivka Natura 2000 in vplivnega območja parka Škocjanske jame. In to prav v srčiki tradicionalnega dnevno-migracijskega Črtkani črti prikazujeta osrednji liniji preletnega koridorja beloglavih jastrebov koridorja beloglavih jastrebov iz pretežno kvarner- (Gyps fulvus) med Kvarnerjem in Alpami. Predvidena VE Ilirska Bistrica (lokacija označena z zvezdico) bi stala natančno sredi »Primorsko-notranjske« ske populacije, ki prek izrazite orografije povezuje linije. Izris karte temelji na zbranih opazovanjih jastrebov na tem območju, Alpe. Da je paradoks še večji, so vsa načrtovana s poudarkom na telemetriji. V sklopu projekta LIFE FOR LIFELINES bo opravljena nadgradnja tovrstne karte. Pričakujemo, da bodo rezultati še podkrepili pomen stojišča vetrnic manj kot 3 km (nekatera zgolj lučaj) obeh tradicionalnih preletnih linij. oddaljena od predvidenih stojišč iz projekta VE vir: projekt LIKE Living on the Karst Edge Volovja reber – slednji je po več kot 10-letni »kalva- riji« padel, saj je ARSO v peti ponovitvi investitorju le zavrnil izdajo okoljevarstvenega soglasja. Le Zavarovano in vplivno območje parka Škocjanske jame; Škocjanske jame kot svetovna dediščina in podzemno mokrišče ter biosferno območje Škocjanske jame po programu kdo in zakaj bi v isto »osje gnezdo« sedaj ponovno MAB (angl. Man and Biosphere), z načrtovano umestitvijo VE Ilirska Bistrica. drezal? Z vztrajanjem na nesprejemljivi lokaciji se vir: Park Škocjanske jame Svet ptic 03, oktober 2025 9 le še dodatno blokira razvoj obnovljivih virov ener- meji zavarovanega območja, lahko bistveno vpli- gije v Sloveniji. Za izoblikovanje lastne slike o or- vajo na stanje narave (oz. varstvene cilje) znotraj nitološki izjemnosti tega območja predstavljamo v zavarovanega območja (t.i. daljinski vpliv). Še preglednici spodaj nekaj preliminarnih rezultatov več, tudi na povezljivost omrežja Nature 2000 ter letošnjih sistematičnih opazovanj ptic (poudare k doseganja varstvenih ciljev drugje. Primer: po- na ujedah). tencialna VE Ilirska Bistrica med drugim pomeni jasno grožnjo beloglavemu jastrebu. Posledice te Pritisk načrtovanja in/ali izgradnje VE znotraj grožnje se ne bodo kazale zgolj pri (ne)doseganju zavarovanih območij pa ni le slovenski problem, varstvenih ciljev v dotičnem SPA-območju, temveč temveč globalen; tako znotraj kopenskih kot tudi v SPA-jih Kras, Vipavski rob, Banjšice itd., kjer morskih zavarovanih območij ter na njihovih poteka edinstven ekološki koridor (t.i. »ozko grlo«) obronkih. Namreč tudi VE, postavljene tik ob med alpsko in balkansko populacijo. Daljinski Da bi bila energija resnično zelena, moramo biotsko raznovrstnost obravnavati kot ključni temelj ži- vljenjskega sistema na Zemlji. Od tega je namreč odvisen trajnostni razvoj prihodnjih generacij. Naj- boljši in najcenejši način za zagotovitev, da vetrne turbine ne bodo škodovale naravi, je, da jih umešča- mo stran od teritorijev ranljivih vrst in glavnih selitvenih koridorjev/postojank. Območje predvidene VE Ilirska Bistrica se ujema s SPA Snežnik-Pivka Natura 2000, vplivnim območjem parka Škocjanske jame – kot Unescove svetovne dediščine, kot tudi Biosfernim območjem Škocjanske jame. V Sloveni- ji so območja Natura 2000 opredeljena v »Uredbi o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000)«. Ta uredba določa območja Natura 2000 in njihove meje, določa vrste in habitatne tipe, ki se na posameznem območju varujejo, določa pa tudi konkretne varstvene cilje vsakega območja. V splošnem je to zapisano v 6. členu uredbe, podrobneje pa v Programu upravljanja Nature 2000 (PUN) – npr.: » … ohrani se območje brez struktur v zraku, ki ovirajo let«. V mnenju Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave se izriše stališče, da podrobni varstveni cilj »brez struktur v zraku, ki ovirajo let«, pomeni izločilni pogoj za posege, kadar: (i) gre za strukture, za katere je znano, da pticam ovirajo let – in velike vetrnice brez dvoma so takšne strukture – in kadar (ii) se vrsta na območju pojavlja z več kot nekim mejnim deležem ali frekvenco. V strokovnih krogih se je izoblikovala praksa, da je mejni prag sprejemljivosti 1 %. To pomeni, da je poseg v območje Natura 2000 sprejemljiv, če ne poseže v več kot 1 % varstvenega cilja območja (npr. populacije varovane vrste, površine habitata varovane vrste, povr- šine varovanega habitatnega tipa ipd.). Pristop so razvili v nemškem Zveznem uradu za varstvo narave in je zdaj obvezno izhodišče pri presojah v Nemčiji. Ta pristop zagovarja tudi evropsko partnerstvo nevladnih organizacij za varstvo ptic BirdLife, upoštevajoč že morebitne kumulativne škodljive vplive predhodnih posegov, planov ali politik. Če so meje presežene, niso dopustni nobeni novi posegi, ki bi stanje še dodatno poslabšali. vrsta varstvena populacija v SPA delni rezultat popisov DOPPS-a Snežnik-Pivka (PUN 2023-2028) na območju Klobuka v letu 2025 POLONA PAGON je po zelo redno pojavljanje, pogosto v izobrazbi univerzitetna večjem številu in dalj časa (razlog diplomirana geografinja. tudi prehranjevanje); 30. julija (9-15h) 90—100 p. (razmnoževanje) Zadnjih 13 let je zaposlena beloglavi jastreb zabeležili ca. 90 preletov skoraj tolikšnega na Društvu za opazovanje in 100—300 os. (selitev) števila osebkov, kar je bržkone največje proučevanje ptic Slovenije, kadarkoli zabeleženo število jastrebov na od leta 2024 pa tudi v Parku 1 lokaciji v 1 dnevu v Sloveniji Škocjanske jame, kjer dela kot višja naravovarstvena svetovalka na evropskem planinski orel 1 p. (razmnoževanje) stalno navzoč 1 teritorialni par projektu LIFE FOR LIFELINES. kačar 1—3 p. (razmnoževanje) navzoča vsaj 2 teritorialna para foto: Matej Gamser rjavi lunj 60—600 os. (selitev) krepko več kot 100 os. spomladi 10—15 p. (razmnoževanje) 150—500 stalno navzoča vsaj 2 teritorialna para; sršenar os. (selitev) spomladi tudi 50 os. dnevno črna štorklja 2 p. (razmnoževanje) dokaj redna navzočnost najbrž 1 para močvirski lunj 20—50 os. (selitev) vsaj 8 os. spomladi Izsek delnih rezultatov sistematičnih opazovanj večjih vrst ptic (poudarek na ujedah) z območja Klobuk nad Ilirsko Bistrico (t.j. v grobem območje predvidene VE Ilirska Bistrica), ki jih leta 2025 izvaja DOPPS v okviru projekta LIFE FOR LIFELINES (LIFE23 NAT/SI/101148381), katerega partner je tudi Park Škocjanske jame. Iz preglednice je razvidno, da je mejni prag 1 %, ne glede na metodologijo morebitne nadaljnje interpretacije, ob takšni navzočnosti Natura 2000 vrst močno presežen. 10 Svet ptic 03, oktober 2025 vplivi okoljsko obremenjujočih projektov pa se ne Podpiramo odločanje, ki bo spoštovalo lokalne Pogled na del območja končajo na državni meji! Morda najbolj zaskrblju- skupnosti, naravno in kulturno dediščino in načelo načrtovane VE Ilirska Bistrica z območja Klobuka proti joč vpliv dotične VE je pravzaprav pričakovati v previdnosti. Spoštujemo odločevalce – a ne, ko severozahodu najbližjih kvarnerski ter alpski gnezdilni koloniji ti postanejo servis investicij, ki za sabo puščajo foto: Matej Gamser jastrebov. ranjene ekosisteme, razdvojene skupnosti in trajno spremenjene krajine. Priznane naravovarstvene organizacije (npr. nacio- nalni BirdLife partnerji, WWF) v npr. Grčiji, Poljski, Portugalski, Madžarski, Cipru, Španiji, Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Irski, Švedski, Finski... so v glavnem enotnega stališča glede vprašanja umeščanja VE znotraj (ali tik ob robu) zavarovanih območij. Brez izjeme delujejo proaktivno, z osred- njim stališčem, ki se glasi: »Tega ne smemo dopuš- čati (morda obstajajo izjeme, vendar v splošnem ne želimo VE na območjih, ki so pomembna in ključna Viri: za biotsko raznovrstnost in naravo). Zlasti, ker še – Bordjan, d., jančar, T. & Mihelič, T. (2012): Karta občutljivih območij za ptice za vedno nimamo dovolj dobrih dokazov, da omilit- umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji. – DOPPS, Ljubljana. veni in/ali izravnalni ukrepi zares delujejo v korist – Državni prostorski načrt za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica, spletna stran: https:// www.gov.si/zbirke/javne-objave/drzavni-prostorski-nacrt-za-polje-vetrnih-elektrarn- ptic.« Tudi mi odgovorno bdimo in sodelujemo v ilirska-bistrica/ takih primerih. – european CoMMission (2011): Wind energy developments and Natura 2000. Guidance Document. – Publication Office of the European Union. Spodbudno je, da se načrtovalci VE pogosto pravo- – Gove, B., lanGsTon, rhW, MCCluskie, a., pullan, jd. & sCrase (2013): Wind Farms and Birds: an updated analysis of the effects of wind farms on birds, and best practice časno obrnejo na naravovarstvene ustanove, tako guidance on integrated planning and impact assessment. – RSPB-BirdLife UK on behalf da jih lahko usmerjamo stran od najbolj občutljivih of the Bern Convention. območij. Na primeru VE Volovja reber se je izčisti- – laMBreChT, h. & TrauTner, j. (2007): Fachinformationssystem und Fachinformationen zur Bestimmung der Erheblichkeit in Ramen der FFH-VP – Endbericht zum Teil la pravna praksa. Menimo, da bodo zato škodljivi Fachkonventionen, Schlussstand Juni 2007. (239 str.). FuE-Vorhaben in Rahmen des posegi v območja Nature 2000 manj verjetni. Sodbe Umweltforschsungsplanes des Bundesministeriums für Umwelt, Naturschutz und Reaktorsicherheit im Auftrag des Bundesamtes für Naturschutz. Hanhover, Filderstadt. in odločbe iz tega primera so upravnim delavcem, – Zrsvn (2018): Gradnja vetrne elektrarne VE2 Dolenja vas, občina Divača - strokovno presojevalcem in investitorjem še vedno drago- mnenje glede skladnosti projekta z izdanimi naravovarstvenimi pogoji v okviru cen napotek, kako se (če že res morajo) lotevati postopka izdaje naravovarstvenega soglasja. Strokovno mnenje v upravni zadevi št. 35620-1587/2018-7. (4 str.). – Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana. zahtevnih posegov v zavarovana območja narave. Svet ptic 03, oktober 2025 11 PORTRET PTICE BELOGLAVI JASTREB // Jan Gojznikar Ravno smo dobro zakorakali v tretje tisočletje. Mlada družina se je počasi prebijala čez ovinke proti oddihu na hrvaški obali. Mlajši fant je zdolgočaseno zrl skozi okno, potem pa iznenada uzrl ogromno silhueto. Kot rjavi angel se je mogočna prikazen počasi spustila z neba in elegantno zapregla vetrne tokove vsega nekaj metrov vštric sopihajočega vozila. Jastreb! BELOGLAVI JASTREB sodi NEŽNI VELIKAN med največje evropske ujede, razpoložljivostjo prehranskih virov. Samica nato saj v letu njegov razpon peruti Tako nekako je potekalo moje vznemirljivo prvo v obdobju med novembrom in aprilom leže obi- brez težav presega 2,5 metra. foto: Tomaž Mihelič srečanje z beloglavim jastrebom (Gyps fulvus). čajno eno jajce, ki ga približno dva meseca valita Slednji sodi med največje evropske ujede – v letu oba starša. Po izvalitvi mladiči v gnezdih ostanejo njegov razpon peruti namreč brez težav presega približno 3-4 mesece. 2,5 metra, odrasla ptica pa lahko doseže tudi do 10 in več kilogramov, zato je uporaba presežnika NAŠIH GORA LIST zanj še zelo primerna. Kadar imamo priložnost, da si sedečega beloglavega jastreba ogledamo V Sloveniji so zadnji podatki o gnezdečih parih pobližje, ga ne moremo zamenjati z nobeno drugo beloglavih jastrebov stari več kot sto let. Najbližje ptico. Rjavo perje telesa in peruti namreč elegan- gnezdilne kolonije danes najdemo v sosednji Italiji tno dopolnjujeta z belim puhom poraščena glava na območju Furlanije in v Kvarnerskem zalivu na in vrat (od tod tudi njegovo ime), mejo med njima Hrvaškem, zlasti na otoku Cresu (od tam prihaja pa zaokrožuje nežen, a opazen ovratnik, ki bi mu tudi opažanje v uvodu). Čeprav pri nas ne gnezdi jo bržkone zavidala celo Coco Chanel. Ovratnik je (več), ga lahko srečamo skoraj vsakodnevno, saj je pri odraslih živalih bel, pri mlajših pa rjav. Če pa ga zahodni del države zaradi bližine Kvarnerja in Fur- opazimo v zraku, bomo jastreba zlahka prepozna- lanije pomemben del njegovega domačega okoliša. li po velikosti, krovcih, ki so svetlejši od letalnih Beloglavega jastreba bomo pri nas najlažje opazo- peres, majhni glavi in počasnem letu. vali na območju jugozahodnih Julijskih Alp (zlasti v okolici Breginjskega Stola), na Krasu in ob pre- Kljub svoji veličastni pojavi je beloglavi jastreb lomih kraško-dinarskih pregrad, kot so Trnovski nepričakovano tiho bitje, saj se ne oglaša prav gozd, Nanos, Vremščica in Snežnik. pogosto. Ko se za to pokaže priložnost, pa klici spominjajo na zamolklo godrnjanje in nezadovolj- V naše kraje beloglavega jastreba prinese pred- no sikanje. Klici mu rabijo zlasti za komunikacijo vsem iskanje hrane. Vrsta se namreč prehranjuje s sovrstniki, saj je, vsaj za jastreba, precej druža- izključno z mrhovino, med katero prednjačijo ben – za gnezdenje, na primer, tvori gnezditvene posmrtni ostanki večjih sesalcev, ki pa jih jastreb, kolonije. Parjenje je pri beloglavem jastrebu precej v nasprotju s precej pogostim prepričanjem, ne »razpotegnjeno« in poteka v obdobju od sep- ubije sam. Čeprav se njegova izbira »delikatese« tembra do decembra, kar je verjetno povezano z ne zdi ravno na nivoju Michelinovih restavracij, 12 Svet ptic 03, oktober 2025 pa je kljub temu izrednega pomena za okoliške ekosisteme. Poleg »reciklaže« odmrlega materiala in razpršitve hranil na večje območje s pomočjo iztrebkov in izbljuvkov, beloglavi in drugi jastrebi Kljub izredno pozitivni vlogi, ki jo namreč z zauživanjem fino fermentiranih filejev beloglavi jastreb premore kot ključen člen v tudi zamejujejo širjenje živalskih bolezni. Nekoč se je na ta račun slikovito izrazila objava BirdLife prehranski verigi, je žal še vedno ogrožen. International: »Vultures – so hardcore, they eat anthrax for breakfast«. Pa še zanimivost – tako kot drugi jastrebi lahko beloglavi jastrebi svojo hrano uporabijo tudi za obrambo. Razburjen jastreb namreč v obrambi utegne izbruhati »blagodišečo« želodčno vsebino. POMEMBEN, A OGROŽEN Kljub izredno pozitivni vlogi, ki jo beloglavi jastreb premore kot ključen člen v prehranski verigi, pa je žal še vedno ogrožen. Sicer ga lahko še najdemo v dobršnem delu Mediterana, osrednje Azije in severne Afrike, vendar je ponekod že izumrl. Poleg preganjanja in divjega lova ga ogroža tudi namerno zastrupljanje. Velik problem je tudi uporaba antibiotikov v živinoreji – ti se namreč akumulirajo v živini, ko pa ta pogine, jih lahko skupaj z mesom v veliki količini zaužijejo jastrebi, kar jim povzroča številne težave. Na območjih, kjer še vedno uporabljajo svinčene šibre, je pro- blematična tudi zastrupitev s svincem prek šiber v zavrženih kadavrih. Jastrebe močno prizadeva Kljub vsem oviram, s katerimi se srečujejo belogla- BELOGLAVE JASTREBE opuščanje tradicionalne proste paše, ki zagotavlja vi (in drugi) jastrebi, pa k sreči ti še vedno vztrajajo. lahko opazujemo z neposredne bližine predvsem vir prehrane kot tudi odprte habitate, kjer hrano K temu močno prispevajo številne organizacije, ki na zanje namenjenih krmiščih, lažje najdejo. Velika težava so tudi vetrne elek- se trudijo za njihovo varstvo. Kdo ve – morda pa kakršno je tisto v naravnem rezervatu jezera Cornino v trarne, ki povzročajo smrtnost ob trkih s hitro bodo tudi zaradi našega truda nekega dne ti nežni sosednji Furlaniji. vrtečimi se elisami. velikani ponovno gnezdili tudi pri nas. foto: Fulvio Genero Prehranjevalni habitat beloglavega jastreba so ekstenzivna odprta območja v hribovitih in gorskih predelih, kjer se še ohranja prosta paša. Na fotografiji so pobočja Krna. foto: David Knez Svet ptic 03, oktober 2025 13 NEGATIVNI VPLIVI VETRNIH ELEKTRARN NA PTICE IN DRUGE ORGANIZME // Davide Scridel ŽERJAVI (Grus grus) zaradi svoje velikosti Š iritev izkoriščanja vetrne energije odpira Pomembno vlogo ima tudi binokularni vid (sposob- in selitvenih navad po membna vprašanja o kompromisih z nost gledanja iste slike z obema očesoma hkrati). sodijo med pogosto dokumentirane žrtve varstvom biotske raznovrstnosti, še posebej Večina ptic se za iskanje hrane močno zanaša na trkov v lopatice vetrnih v ekološko občutljivih območjih. Slovenija leži bočni vid (saj so oči postavljene bočno na glavi), elektrarn. na stičišču glavnih ptičjih selitvenih poti, med medtem ko je njihovo binokularno vidno polje foto: iStock drugim Jadranske selitvene poti (del Sredozemsko- pogosto omejeno, kar ustvarja velike »slepe kote«. Črnomorske poti) in koridorjev, ki povezujejo Orli, droplje in žerjavi npr. lahko binokularno opa- vzhodnoatlantski in srednjeevropski sistem, kar zujejo le območje pred seboj, ki je navpično omejeno pomeni, da je ključna vsakoletna križiščna točka na okoli 80 °, kar jim pušča slepe cone nad in pod za tisoče ptic. Selivke, zlasti veliki jadralci, kot so tem kotom ter seveda povečuje možnost trkov z orli, jastrebi, žerjavi in štorklje, so pogosto doku- nepričakovanimi predmeti (npr. s hitro vrtečimi se mentirane kot žrtve trkov v lopatice vetrnih elek- lopaticami vetrnic). trarn. Zaradi njihovih življenjskih značilnosti (npr. dolgoživost, počasna rast, nizka rodnost) lahko že VELIKE PTICE SO BOLJ majhno povečanje smrtnosti zaradi trkov povzroči OBČUTLJIVE NA VETRNICE populacijske posledice. Poleg tega so selivke na dolge razdalje po vsej Evropi v strmem upadu zaradi Na dovzetnost za trke z vetrnicami vpliva tudi izgube habitatov, podnebnih sprememb in pritiska morfologija ptice. Veliki jadralci, kot so orli in ja- ob selitvenih poteh, vetrne elektrarne pa ustvarjajo strebi, so za letenje odvisni od termik in pobočnih še dodatne obremenitve prek fragmentacije habita- vzgornikov. Peruti zamahujejo redkeje od drugih tov, motenj in tveganja za trke. vrst in niso prilagojeni hitremu izogibanju oviram Prek spodnje povezave in QR kode si lahko v njihovem zračnem prostoru (ravno obratno, kot ogledate posnetek trka TRKI PTIC V VETRNICE velja denimo za skobca Accipiter nisus v gozdu). Po- beloglavega jastreba z vetrno elektrarno: sledično se niso sposobni hitro izogibati vrtečim se https://www.youtube. A zakaj sploh prihaja do trkov ptic z lopaticami lopaticam vetrnih elektrarn ali žicam daljnovodov. com/watch?v=K_ vetrnih elektrarn? Ali niso prav ptice med vsemi Za trke z vetrnicami pogosto tvegajo tudi vrste, OoUU_oiKY živalskimi skupinami tiste z najostrejšim vidom, ki kot so postovke (Falco spp.) in kanje (Buteo spp.), ki bi jim moral omogočati uspešno izogibanje takšnim lovijo z lebdenjem znotraj rotornega območja, kjer oviram? Res je, da imajo ptice odličen vid, a nekate- lahko nenadni sunki vetra potisnejo ptice preblizu re njihove vidne, morfološke in vedenjske omejitve vetrnic. Tveganje za trke povečujejo tudi habitatne pojasnjujejo, zakaj so trki še vedno pogosti. preference. Navadna postovka (Falco tinnunculus) na primer za lov daje prednost odprti krajini, kar Ena ključnih omejitev je zaznavanje gibanja: ko pomeni, da so območja vetrnih elektrarn hkrati se ptica približuje vrteči se lopatici, se mrežnična privlačna in nevarna. Iskanje hrane in socialne in- slika premika hitreje od časovne ločljivosti očesa, terakcije med letom lahko ptice dodatno zamotijo, kar ustvarja »zabris gibanja«. Lopatice so zato zmanjšajo njihovo pozornost in povečajo možnost vidne kot nekakšna prosojna meglica, ki jo ptica trka z lopaticami. Ranljivost se lahko sicer razlikuje lahko napačno razume kot odprt zračni prostor. glede na starost ptice. Pri navadnih postovkah in 14 Svet ptic 03, oktober 2025 belorepcih (Haliaeetus albicilla) so trke pogosteje zabeležili pri mladostnih in subadultnih osebkih, verjetno zaradi neizkušenosti ali slabše zmožnosti Veliki jadralci, kot so orli in jastrebi, so izogibanja le-teh. za letenje odvisni od termik in pobočnih Čeprav so za trke z vetrnicami najbolj dovzetni večji vzgornikov. Posledično se niso sposobni ptiči jadralci, nedavne raziskave kažejo, da je smr- tnost majhnih ptic precej podcenjena. Trupla ptic hitro izogibati vrtečim se lopaticam pevk (Passeriformes) je namreč zaradi majhnosti, hitrega razkroja in odstranjevanja s strani mrhovi- vetrnih elektrarn ali žicam daljnovodov. narjev težko zaznati. Ker so pevci največji ptičji red in večinoma majhnih telesnih velikosti, so v resnici morda največje žrtve trkov. dlačic na prhutih, lahko zmedejo vrtinci in tur- Obenem velja omeniti, da vetrnice na ptice ne bulenca, ki jih ustvarjajo lopatice. Ti spremenjeni vplivajo le direktno, prek fizičnih trkov, ampak tokovi zraka lahko posnemajo razmere, povezane z tudi na druge načine, denimo prek izgube habitata visoko številčnostjo žuželk, kar potencialno priva- (to tematiko podrobneje opisujemo v prispevku blja netopirje v iskanju hrane. Vetrnice lahko tudi na strani 27). Nemška raziskava je dokazala, da lokalno zvišajo temperature, povečajo aktivnost je nočna pevska aktivnost slok (Scolopax rusticola) žuželk in nenamerno ustvarijo prehranske točke za približno 59 % manjša na lokacijah vetrnih za netopirje, kar vodi v t.i. ekološko past. K pri- elektrarn, v primerjavi z lokacijami brez elektrarn. vlačnosti lahko prispevajo tudi vohalni dražljaji, RJAVI ŠKARNIK (Milvus milvus), ki ga je ubila Po vsej verjetnosti hrup, ki ga povzročajo vetrne kot so zdrobljeni insekti, vonj označevanja drugih vetrna elektrarna v Nemčiji. elektrarne, zakriva specifični frekvenčni razpon ali netopirjev ali kemikalije v sami vetrnici. foto: Wikimedia Commons kritična obdobja komunikacije letečih slok. VPLIVI NA DRUGE ŽIVALI Tveganja vetrnih elektrarn niso omejena le na ptice, tudi sesalci so zelo ogroženi. Netopirji so še posebej ranljivi, saj trpijo zaradi barotravme (notranjih poškodb, ki jih povzroči nenaden padec zračnega tlaka v bližini lopatic), pa tudi zaradi neposrednih trkov. Poleg teh mehanskih vzrokov kaže, da neto- pirje k vetrnicam privlačijo zavajajoči senzorični dražljaji. Vetrnice ustvarjajo akustične motnje v širokem frekvenčnem spektru, ki lahko zakrijejo biološko pomembne zvoke ali motijo eholokacijo (zaznavanje okolja s pomočjo odmevov pri netopir- jih). Premikajoče se lopatice lahko popačijo odmeve in ustvarjajo iluzije v zaznavanju, podobne vrzelim v krajini ali vodnim površinam, kar netopirje spod- buja bolj k približevanju kot umiku. Njihov zaznav- ni sistem, izjemno občutljiv za zračne tokove prek NATHUSIJEV NETOPIR (Pipistrellus nathusii; levo) in GOZDNI MRAČNIK (Nyctalus leisleri; desno) sta izrazito selitveni vrsti in zelo občutljivi za trke z vetrnicami. Najdbi na fotografijah sta iz Slovenije. foto: Jaka Zlobko Svet ptic 03, oktober 2025 15 SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA // Dejan Bordjan Pogosto se nam zgodi, da med opazovanjem ptic naletimo na osebke, ki so v sila neugodnem položaju za določanje. Majhna rjava ptica se spreleti iz enega grma v drugega, mi pa smo jo videli za prekratek čas. Ujeda, ki je še trenutek predtem krožila, zloži peruti in se vztrajno odda- ljuje od nas. Časa imamo v tem primeru sicer do- volj, a še zmeraj premalo, da bi nam razkrila svoje skrivnosti. Čeprav so take izkušnje neugodne in vseh ptic ne moremo določiti, pa se lahko iz vsa- ke take situacije kaj naučimo. S tem smo bolje opremljeni za opazovanje v prihodnosti. Na tokratni prvi fotografiji 1 vidimo ptico z močnejšim telesom in daljšimi zašiljenimi pe- rutmi. Zaradi razmerja med perutmi in telesom lahko predvidevamo, da je pred nami vsaj sre- Smrtnost majhnih ptic Dokazi o vplivih na neleteče živali, kot so dvoživke dnje velika ptica. Preden se lotimo barv, bi vašo zaradi trka z vetrnicami je precej podcenjena. Trupla in plazilci, pa tudi na žuželke so zelo redki, a obsto- ptic pevk (Passeriformes) ječe študije prav tako nakazujejo negativne učinke 1 je namreč zaradi majhnosti, vetrnic in povišane ravni kortikosterona (glavne- hitrega razkroja in odstranjevanja s strani ga stresnega hormona pri številnih vretenčarjih) mrhovinarjev težko zaznati. v bližini lopatic. Enako pomembni, čeprav manj Na fotografiji je TAŠČICA (Erithacus rubecula). vidni, so akustični vplivi: neprekinjen nizkofre- foto: iStock kvenčni hrup in infrazvok vetrnic lahko zakrivata oglašanja ptic in dvoživk, motita eholokacijo neto- pirjev in ovirata komunikacijo nevretenčarjev, kar vpliva na obrambo teritorija, privabljanje partner- jev in zaznavanje plena. Nenazadnje lahko vetrne elektrarne zmanjšajo tudi zaznano estetsko vred- nost krajine, zlasti v naših najbolj divjih in najmanj motenih območjih. Ali torej skušamo rešiti podnebno krizo na račun ustvarjanja nove krize za biotsko raznovrstnost? Izziv ni v opustitvi izkoriščanja vetrne energije, temveč v premišljenem umeščanju vetrne infra- strukture tja, kjer lahko učinkovito zmanjšuje emisije, ne da bi sprožila nove ekološke krize. 2 Viri: – Barrios, l. & rodríGueZ, a. (2004): Behavioural and environmental correlates of soaring- bird mortality at on-shore wind turbines. – Journal of Applied Ecology 41: 72-81. – dahl, e. l., May, r., hoel, p. l., BevanGer, k., røskafT, e., & sTokke, B. G. (2013): White-tailed Eagles (Haliaeetus albicilla) at the Smøla Wind-Power Plant, Central Norway, Lack Behavioral Flight Responses to Wind Turbines. – Wind Energy and Wildlife Conservation 37 (1): 66–74. – enGler, j.o., BokäMper, M., hannaBaCh, s., MerlinG de Chapa, M., dauM, l., GeorGiev, k.B. & Thorn, s. (2025): From dusk till dawn: ecoacoustic monitoring reveals wind energy impacts on roding Eurasian woodcock Scolopax rusticola. – Wildlife Biology e01492. – ŁopuCki, r., kliCh, d., sCiBior, a., GoŁeBioWska, d., and perZanoWski, k. (2018): Living in habitats affected by wind turbines may result in an increase in corticosterone levels in ground dwelling animals. – Ecological Indicators 84, 165–171. – jonasson, k.a., adaMs, a.M., BrokaW, a.f., WhiTBy, M.d., o'Mara, M.T. and friCk, W.f. (2024): A multisensory approach to understanding bat responses to wind energy developments. – Mammal Review 54: 229-242.  – Marques, a. T., BaTalha, h., rodriGues, s., CosTa, h., pereira, M. j. r., fonseCa, C., MasCarenhas, M., & Bernardino, j. (2014): Understanding bird collisions at wind farms: An updated review on the causes and possible mitigation strategies. – Biological Conservation 179, 40–52. – MarTin, G.r. (2011): Understanding bird collisions with man-made objects: a sensory ecology approach. – Ibis 153: 239-254. – nilsson, a.l.k., MolværsMyr, s., BreisTøl, a., sysTad, G.h.r. (2023): Estimating mortality of small passerine birds colliding with wind turbines. – Scientific Reports 13 (1): 21365. 16 Svet ptic 03, oktober 2025 pozornost usmeril v rep ptice. Ta je zelo neizrazit. Mnogi bi rekli, da ga celo ni. S tem nabor možnih VABLJENI, DA SE PREIZKUSITE V NOVI DOLOČEVALSKI ZAGONETKI! skupin ptic drastično zmanjšamo. Srednje velike ptice, z zašiljenimi perutmi in z neizrazitim repom, prihajajo pretežno iz skupin vodnih ptic, kot so race in sorodstvo ter pobrežniki. Tak rep najdemo tudi pri nekaterih vrstah kur, ki pa imajo praviloma širše konice peruti. Podoben rep lahko vidimo tudi pri tukalicah, pri katerih pa noge presegajo rep. Na tej točki lahko uporabimo še barvo, sicer prvi znak, ki so ga izkušenejši opazovalci ptic opazili. Ptica ima pretežno sivo obarvan trup in črn zadek. Izmed omenjenih skupin tako kombinacijo najdemo samo pri racah. Ker gre za samca, je seveda določanje precej lažje. Siv trup s črnim repom imajo dolgore- pa raca (Anas acuta), konopnica (Mareca strepera), žvižgavka (Mareca penelope) in sivka (Aythya ferina). Dolgorepa raca in žvižgavka imata zadek nad repom svetel, pri konopnici pa se na notranjem robu peruti vidi belo okno. Tako nam ostane le siv- ka – pravilna rešitev naše prve uganke. Na drugi fotografiji 2 sta dve ujedi, ki sta fotogra- firani skupaj, kar nam v mnogih pogledih olajša do- enostavnejša ločanje. Ujedi sta temno rjave barve brez opaznih vzorcev, a izrazito različnih velikosti. zahtevnejša Manjša ujeda ima še dolge gole noge, široke peru- ti s »prsti« in dolg rep. Temu opisu ustrezata rjavi lunj (Circus aeruginosus) in črni škarnik (Milvus migrans). Oba sta podobno temno obarvana brez foto: Dejan Bordjan vzorcev ter s podobnim razmerjem velikosti. Rjavi lunj pa ima precej daljše noge, ki dajejo vtis, da so »kurje«. Poleg tega ima rjavi lunj zelo »suh«, neiz- razit trup, katerega spodnji del poteka skoraj rav- no med nogami in vratom. Pri črnem škarniku je spodnji del vsaj nekoliko izbočen. Obenem ima črni škarnik šest vidnih primarnih peres (»prstov«), med- tem ko jih ima rjavi lunj pet. Na fotografiji je zgornja ujeda torej rjavi lunj. Ker ima ta razpon peruti do- ber meter, lahko sklepamo, da pri večji ptici meri več kot dva metra. Tako nam ostanejo samo večji orli in jastrebi. Zaradi same velikosti in enotno tem- ne barve pridejo v poštev rjavi jastreb (Aegypius monachus), planinski (Aquila chrysaetos) in kraljevi orel (Aquila heliaca). Po barvi bi lahko sicer prišla v poštev še veliki klinkač (Clanga clanga) in mo rebiti mlad egiptovski jastreb (Neophron percnopterus), a sta oba nekoliko premajhna za tako očitno razliko med ujedama. Druga ujeda ima dolg rep (približno širine peruti) in zaokrožen zadnji rob peruti. To sta pri velikih ujedah pomembna znaka. Med preostali- mi tremi kandidati ima rjavi jastreb kratek rep, kra- ljevi orel pa srednje dolgega. Pri slednjem je zadnji rob peruti v iztegnjenem položaju skoraj raven. Na koncu lahko torej zaključimo, da je na fotografiji rja- vi lunj, ki med letom nadleguje planinskega orla. foto: Dejan Bordjan Svet ptic 03, oktober 2025 17 POMAGAJMO NARAVI KO MIR REŠUJE ŽIVLJENJA: ZAKAJ SO UJEDE TAKO OBČUTLJIVE ZA ČLOVEŠKE MOTNJE // Tomaž Mihelič Vrstam, ki so že tako U jede veljajo za simbol moči in mogočnosti. odrasel osebek, ki se razmnožuje, pa tudi vsak gnez- redke in ogrožene, kot je denimo PLANINSKI OREL Ko opazujemo planinskega orla (Aquila ditveni poskus, za populacijo izjemno dragocen. (Aquila chrysaetos), lahko chrysaetos), ko kroži visoko nad gorami, ali prav motnja s strani človeka ko sokol selec (Falco peregrinus) švigne ob pečini, se Poleg tega imajo ujede še vedno vgrajen refleks ne- naredi ogromno škode. foto: Andrej Tavčar zdi, da jim nič ne more do živega. A resnica je precej varnosti kar zadeva človeka. Evolucijsko gledano jim drugačna – ujede so presenetljivo ranljive. Ne ogro- je človek pomenil plenilca: množično so jih streljali, žajo jih le velike spremembe v prostoru, s katerimi zastrupljali in preganjali kot »škodljivce«, zato se na izgubljajo življenjski prostor, ali pa v infrastrukturi navzočnost človeka praviloma odzivajo z begom. (električni vodi ali vetrnice), temveč tudi nekaj veliko Tudi v primeru gnezdenja raje zapustijo gnezdo, kot bolj vsakdanjega in pogostega: človekova navzočnost da bi tvegale življenje. Kljub temu, da so v sodob- in vznemirjanje. Vrstam, ki so že tako redke in ogro- nem času ujede po večini zaščitene, pa divji lov in žene, lahko prav motnja naredi ogromno škode. vzporedno vedno učinkovitejše orožje, pripomočki in tehnike lova tudi danes vlivajo močan strah pred ZAKAJ SO UJEDE TAKO človekom. Žal namreč tudi pri nas rentgenski po- OBČUTLJIVE ZA MOTNJE? snetki poginulih ujed kažejo na primere, ko so bile te ustreljene s strelnim orožjem. Pri tem niso izjema Jadralni padalci in ujede Ujede so tipični K-strategi. To pomeni, da imajo malo niti tako redke vrste, kot je planinski orel. izkoriščajo iste vzgornike in mladičev, v skrb zanje pa vlagajo ogromno energije. se v zraku pogosto srečujejo. Vendar na občutljivejših Imajo dolgo življenjsko dobo in navadno pozno KO TUDI DOBRA NAMERA območjih, denimo v bližini spolno dozorijo. Na spremembe v okolju se odzivajo pobočij z gnezdi, prisotnost LAHKO ŠKODI in prilagajajo zelo počasi, njihove populacije pa so jadralcev ima lahko negativne posledice na potek gnezditve. po naravi stabilne. So zelo tekmovalne za vire, zato Zaradi omenjenih razlogov navzočnost človeka v foto: iStock navadno močno teritorialne. To pomeni, da je vsak naravi nehote močno vpliva na ujede. Z močnim porastom človekovih dejavnosti na prostem se tako danes soočamo s povsem novimi izzivi varstva, vpliv človekovega vznemirjanja na prostoživeče živali pa je postal pereč globalni naravovarstveni problem. Ob povečanem obsegu predvsem prostočasnih de- javnosti se povečuje število interakcij med ljudmi in prostoživečimi živalmi, kar seveda najbolj vpliva na plahe, ogrožene vrste. Čeprav večina ljudi ne misli nič slabega, lahko prav te običajne dejavnosti v naravi močno vplivajo na ujede. Pohodniki se lahko nevede približajo gnezdu planinskega orla, plezalci upora- bljajo isto pečino kot sokol selec, ali pa jadralni padalci izkoriščajo vzgornike tik ob pobočju z gnezdom. Človekovi vplivi v naravnem okolju se lahko kažejo na številne načine, od spremembe rabe habitatov vrste in njenega razporejanja v prostoru, zmanjša- nem gnezditvenem uspehu ali celo preživetju posa- meznih osebkov ali celotnih populacij. 18 Svet ptic 03, oktober 2025 Vplivi so lahko še toliko večji, kadar se človek poja- vlja v habitatih, kjer ga pogosto sploh ni. Zaradi tega hoja po brezpotjih ali plezanje v skalovju živali še Izjemo pomembno je, da kot bolj vznemiri. Če se tovrstna dejavnost pojavlja dalj časa brez prekinitev, pa so lahko že enkratni obiski družba sprejmemo načelo, da ujed uničujoči. Kadar se časovno ujemajo še z dodatnimi razlogi, ki stimulirajo eno ali drugo vrsto k izbiri na gnezdu ne fotografiramo. istih območij, so lahko učinki še toliko bolj obsežni. Tako prihaja npr. do pogostih negativnih interakcij poznavanje ekologije in etologije vrste jim pač ne v toplih primorskih plezališčih, ki jih plezalci upo- omogoča zaznati sprememb v vedenju osebka, rabljajo predvsem v najobčutljivejšem zgodnjem zaradi želje po »ulovu« pa pogosto vztrajajo, tudi če obdobju gnezdenja, tik pred ali med poleganjem jajc. se splašena žival noče vrniti na gnezdo. Čuti ujed Topla primorska plezališča plezalci uporabljajo močno prekašajo človeške, zato ptice navadno hitro predvsem v najobčutljivejšem zgodnjem obdobju zaznajo tudi zelo izkušene fotografe, ki se skušajo gnezdenja ptic, tik pred ali med poleganjem jajc. prikriti ob gnezdu. Zato je izjemo pomembno, To ima lahko negativne posledice za gnezdenje SOKOLA SELCA (Falco peregrinus). da kot družba sprejmemo načelo, da teh vrst na foto: Sara Cernich gnezdu ne fotografiramo. FOTOGRAFIRANJE KOT RESNA GROŽNJA Fotografija ptic je predvsem prostočasna dejavnost, ki je prav tako v porastu. Tehnologija in standard omogočata, da je oprema dostopna izredno širo- kemu krogu ljudi, predvsem socialni mediji pa stimulirajo dejavnost in so tudi njeno pomembno gonilo. To povzroča, da imamo v naravi veliko fotografov z zelo različnim, pogosto tudi slabim predznanjem o živalih, ki jih fotografirajo. Ker so ujede zelo privlačna tarča in ker se jim ljudje običaj- Prostočasne aktivnosti v naravi so postale že tako Navzočnost fotografa no težko približamo, se fotografi pogosto zatekajo razširjene, da bo vedno bolj ključno zagotavljanje v bližini gnezda tako zelo vpliva na trenutno in bodoče k fotografiranju na gnezdu. Navzočnost človeka miru na vseh področjih (npr. pohodništvo, pleza- gnezdenje, da lahko pari ob gnezdu pa praviloma zelo negativno vpliva na nje, jadralno padalstvo). Vsak posameznik lahko opustijo gnezdišča tudi v naslednji sezoni. gnezditev. To izhaja že iz same izbire gnezdišč, saj stori največ s tem, da skuša sam napraviti čim manj foto: iStock ujede za gnezditev vedno izbirajo odročne kraje, škode pri svojem početju in da čim manj stimulira bližina fotografa pa tako zelo vpliva na trenutno in druge za tovrstno delovanje. Če se bomo sami odpo- bodoče gnezdenje, da lahko pari opustijo gnezdišča vedali hoji po osamljenih brezpotjih ali fotografiji tudi v naslednji sezoni. Za orla ali sokola ni razlike ujed na gnezdu, bomo naredili pomemben korak. med plenilcem in fotografom – vsako približevanje Drugega lahko naredimo, če ljudi, s katerimi smo gnezdu jima pomeni nevarnost, na katero se kajpak v stiku, ozavestimo o tovrstni problematiki. Že hitro odzoveta. Predvsem fotografi z manjšim kratek opozorilni komentar namesto »všečka« na znanjem o vrstah naredijo največ napak in so tudi socialnih omrežjih lahko začne spreminjati vzvode, najbolj prepričani, da živali niso škodovali. Njihovo ki trenutno delajo te dejavnosti tako množične. Svet ptic 03, oktober 2025 19 VARSTVO PTIC DALJNOVODI SO LAHKO NARAVI BOLJ PRIJAZNI // Tomaž Mihelič in Andrej Fortunat V sodobnem svetu je električna energija z daljnovodi je bila zabeležena že pri več kot 380 postala življenjski standard, obenem pa je vrstah, razlogi, zakaj prihaja do smrtonosnih inte- infrastruktura, ki nam jo zagotavlja, vse rakcij, pa so pogosto kombinacija bioloških, okolj- večja grožnja mnogim živalskim vrstam. Predvsem skih in tehničnih dejavnikov. Celostni pregledi ptice ne prepoznajo nevarnosti, ki jim grozijo na pokažejo, da so številke vedno velike. V Nemčiji so električnih nadzemnih vodih (daljnovodih), zato so npr. ocenili, da vsako leto samo zaradi trkov pogine vplivi na to skupino zares veliki, vrste pa se nanje med 1,5 in 2,8 milijona ptic, nekateri raziskovalci skorajda ne morejo prilagoditi. Danes poznamo pa predvidevajo, da je žrtev elektrokucije še več. večino razlogov, zaradi katerih prihaja do negativ- Ocenjevanje izgub dodatno otežuje hitro odnaša- nih vplivov na populacije ptic, in naša naloga je, da nje poginulih osebkov pod električnimi drogovi poiščemo kar najboljše rešitve, da bomo naredili s strani mrhovinarjev (npr. lisice), zato raziskave daljnovode zanje manj smrtonosne. odkrijejo le majhen delež dejansko ubitih ptic. VPLIV DALJNOVODOV Tri glavne nevarnosti, ki prežijo na ptice zaradi daljnovodov, so: Trki in elektrokucije na daljnovodih že desetletja povzročajo množične izgube ptic po celem svetu. Elektrokucija (smrt zaradi električnega uda ra): Vplivajo lahko tako na gnezdišča kot prehranjeva- Prek ptic, ki posedajo na drogovih in/ali električ- lišča, ptice pa pred njimi niso varne niti na selitvi nih vodnikih, in se sočasno dotaknejo drugih delov ali prezimovanju. Smrtnost ptic zaradi interakcije pod napetostjo (drugi vodnik) ali ozemljenih delov Ujede, kot sta denimo JUŽNA POSTOVKA (Falco naumanni, zgoraj) in KAČAR (Circaetus gallicus, Ekološka past nastane, kadar desno), so najbolj podvržene smrtnosti na daljnovodih, saj jih aktivno uporabljajo za organizem zaradi zavajajočih znakov prežanje in počivanje. foto: David Knez (zgoraj), aktivno izbira neustrezen ali nevaren Sara Cernich (desno). habitat. Predvsem velike ptice električne drogove prepoznavajo kot najboljše preže v okolju, zato jih pogosto tudi uporabljajo. Ne prepoznajo pa nevarnosti, ki tam prežijo nanje prav vsakikrat. 20 Svet ptic 03, oktober 2025 (drog daljnovoda), steče električni tok, ki v večini primerov povzroči smrt ptice. Tveganje se povečuje z velikostjo ptice in pogostnostjo uporabe daljno- Znotraj projekta LIFE FOR LIFELINES se bomo vodov, bodisi za prežanje, počivanje ali celo gnezde- nje. Mnoge velike vrste zaradi elektrokucije utrpijo osredotočili na izolacijo drogov znotraj pomembnega množične izgube, pri čemer se jim lahko populacije selitvenega koridorja med Alpami in Jadranom, močno zmanjšajo. Zaradi tega so še posebej ogro- žene ujede in sove. Vrste se nevarnostim ne morejo poleg izolacijskih kapic pa bomo na nevarnem odseku prilagoditi, saj ni vzporednih znakov, po katerih bi ptica nevarnost lahko prepoznala. Ker so ujede visokonapetostnega daljnovoda na Ljubljanskem večinoma samotarske in daljnovode uporabljajo barju označevali žice s hitro opaznimi markerji. posamično, se osebki ne morejo učiti od napak drugih osebkov. Če veliko uharico na daljnovodu ubije elektrika, tega ne opazi nobena druga uharica in posledično med različnimi osebki ni prenosa sporočila, da so daljnovodi nevarni. Zato tudi ni pričakovati, da bi se tovrstna smrtnost skozi leta začela zmanjševati. Trki: V letu se ptice lahko zaletijo v žice daljno- vodov, ker so te že same po sebi težko vidne. Ptice evolucijsko niti niso vajene struktur visoko v zraku, saj se z njimi nikoli niso srečevale, zato jih na teh višinah tudi ne pričakujejo in so nanje manj pozorne. Znano je, npr., da do trkov pri koconogih kurah pogosto prihaja na žicah, ki potekajo precej nad vrhovi drevja, medtem ko je zaletavanja v žice v pasu krošenj bistveno manj, kljub temu, da so te težje opazne. Na manjših višinah so ptice vajene, da prihaja do ovir (veje dreves), in so nanje pozorne. Trki v večini primerov povzročijo takojšnjo smrt, lahko pa so poškodbe za ptico usodne kasneje. Primere je veliko težje iskati, saj zaradi hitrosti leta mrtvi osebki ležijo na precej širokem območju pod daljnovodi. Degradacija in s tem izguba habitata: Nad- zemni daljnovodi, ki prečkajo določene habitate, lahko povzročijo, da občutljive vrste ptic opustijo pomembna območja prehranjevanja, gnezdenja ali prezimovanja. To je največkrat primer v odprtih, stepskih ali močvirnih habitatih, kjer ptice niso vajene visokih, vertikalnih struktur. Tovrstne vplive je nemogoče ocenjevati brez dobrih podat- kov o stanju populacij pred izgradnjo infrastruktu- re. Vpliv izgube habitata je zmanjšanje populacije, saj so vsi primerni habitati za vrste praviloma za- sedeni in je premik populacije zaradi tega nemogoč. so redke oz. že v ranljivem varstvenem stanju (npr. Ptice, ki posedajo na številni orli, jastrebi in štorklje), zaradi česar so še drogovih in/ali električnih vodnikih, lahko ob dotiku Stopnja tveganj, ki jo daljnovodi povzročajo pticam, posebej ogrožene. drugih delov pod napetostjo seveda ni odvisna samo od konstrukcije daljnovoda, povzročijo kratek stik, kar je zaradi velike napetosti temveč predvsem od njegove lokacije, tam pojavlja- KAKO LAHKO NAREDIMO v večini primerov zanje jočih se vrst, vremenskih razmer, vidnosti, lokacije smrtonosno. Na fotografiji DALJNOVODE BOLJ VARNE daljnovodnih odsekov ter od tega, ali daljnovodi je BELA ŠTORKLJA (Ciconia ciconia). prečkajo pomembna območja za ptice (habitate, Drogovi in žice v odprti krajini so za ptice vedno foto: iStock gnezdišča ali glavne selitvene poti). Konstrukcijska privlačni. Pogosto jih uporabljajo tako za prehra- zasnova stebrov daljnovodov ima odločilno vlogo njevanje (preža) kot tudi za počivanje ali prenoče- pri tveganju za elektrokucijo. Ne gre pozabiti na še vanje. Poleg prednosti, ki jih te strukture ponujajo en dejavnik – značilnosti ptice. Večje vrste ptic so za iskanje hrane, so ptice na njih tudi varne pred bolj izpostavljene elektrokuciji in trkom že zaradi talnimi plenilci. Ravno zaradi pogoste uporabe ta svoje velikosti. Obenem pa so to vrste, ki dolgo mesta predstavljajo veliko grožnjo. Z vidika dolgo- živijo, imajo nizko stopnjo razmnoževanja in/ali ročnega varstva tako pred elektrokucijo kot trki je Svet ptic 03, oktober 2025 21 Primer izolacijskih kap najboljši ukrep odstranitev drogov in žic (uvedba proizvajalca Raychem, s katerimi smo v okviru podzemnih vodov), a ta rešitev zaradi tehničnih in projektov ZaKras in BestBelt cenovnih izzivov ni vedno mogoča. V teh primerih že pripomogli k zmanjšanju lahko s samo konstrukcijo droga ali namestitvijo smrtnosti VELIKE UHARICE (Bubo bubo) na srednje posebnih izolacijskih elementov poskrbimo, da Zaradi zavedanja o negativnih učinkih, ki jih imajo napetostnih daljnovodih je posedanje ptic na njih bolj varno, izolirati pa je daljnovodi na populacije ogroženih vrst v Evropi, (levo). Na ne saniranih območjih je elektrokucija treba samo območje, ki ga ptica zaradi svoje veli- trenutno poteka veliko prizadevanj za omilitev še vedno eden glavnih kosti lahko doseže. Z nameščanjem dobro vidnih, teh vplivov. Znotraj projekta LIFE FOR LIFELINES dejavnikov ogrožanja te vrste (desno). v vetru premikajočih se oznak na žice pa lahko se bomo osredotočili na izolacijo drogov znotraj foto: Tomaž Mihelič preprečimo marsikateri trk z žico. To je smiselno pomembnega selitvenega koridorja med Alpami predvsem pri visokonapetostnih daljnovodih, kjer in Jadranom, poleg izolacijskih kapic pa bomo na prihaja do večine trkov ptic. nevarnem odseku visokonapetostnega daljnovoda na Ljubljanskem barju označevali žice s hitro opa- znimi markerji. Korak k trajnosti in sistemskemu reševanju problema pa želimo narediti z razvojem in izdelavo varnega srednjenapetostnega stebra in testnim postavljanjem tovrstnih stebrov v naravo. OBIŠČITE NAŠO SPLETNO TRGOVINO! Z izdelki pokažite, da vam je mar za ptice, z nakupom pa nam jih pomagajte ohranjati. Ponudbo izdelkov si lahko ogledate na: https://trgovina.ptice.si/ 22 Svet ptic 03, oktober 2025 PLAKAT Svet ptic 03, oktober 2025 23 ZA NAJMLAJŠE PUSTOLOVŠČINA BELOGLAVEGA JASTREBA // Katja Krivec ZA IGRANJE DRUŽABNE IGRE POTREBUJEŠ KOCKO. TOLIKO PIK, KOT JIH IGRALEC VRŽE, ZA IGRALNO KOCKO IN FIGURICE. LAHKO VZAMEŠ TOLIKO POLJ SE PREMAKNE NAPREJ. NA RDE- FIGURICE IZ KATERE DRUGE DRUŽABNE IGRE, KI ČIH IN ZELENIH POLJIH SO ZAPISANA NEGA- JO IMAŠ DOMA, ALI PA SI JIH IZDELAŠ SAM. TIVNA IN POZITIVNA DEJSTVA O BELOGLAVEM JASTREBU. TVOJA NALOGA JE, DA SI DEJSTVA IGRA POTEKA TAKO, DA VSI IGRALCI SVOJE FI- DOBRO PREBEREŠ IN IZPOLNIŠ NALOGO – S FI- GURICE »BELOGLAVEGA JASTREBA« POSTAVI- GURICO SE PREMAKNEŠ ZA TOLIKO POLJ NAP- JO NA »ZAČETEK POTI« IN MEČEJO IGRALNO REJ ALI NAZAJ, KOT VELEVA DEJSTVO. NATO JE NA POTEZI NASLEDNJI IGRALEC. ZMAGA TISTI, KI S SVOJO FIGURICO »BELOGLAVEGA JASTRE- BA« PRVI VARNO PRISPE NA »KONEC POTI«. 24 Svet ptic 03, oktober 2025 Svet ptic 03, oktober 2025 25 PLANINSKI OREL (Aquila chrysaetos) na Gurah nad Ilirsko Bistrico foto: Rok Mikuletič 26 Svet ptic 03, oktober 2025 IZ ORNITOLOŠKIH RAZISKAV OMEJENO NEBO – IZGUBLJANJE PROSTRANIH HABITATOV NEBA // David Knez K ot vsak sintetični konstrukt človeštva, so tudi (reliefnih) in termalnih vzgonskih vetrov. Te ptice vetrnice za proizvodnjo energije (vetrne elek- s pomočjo vzgona prihranijo ogromno energije in trarne) v naravi tujek. Neobzirno kroženje lahko tako premagujejo večje razdalje prek dneva in mogočnih elis pokonča marsikatero žival, ki je prej več med sezonskimi selitvami. Prekinitev takšnih kori- tisočletij uživala prostrano nebo brez avtomatiziranih dorjev ptice prisili v uporabo alternativnih poti, ki so velikanov. Smrtnost živali zaradi vetrnic je dobro energetsko manj optimalne, saj jih primorajo v pogo- raziskana. Študije še vedno nastajajo zelo pospešeno stejšo rabo aktivnega leta (v nasprotju s pasivnim ja- tudi v zadnjem desetletju, ko je zahodni človek po dranjem na vzgonu). Za mnoge vrste je takšna poraba skoraj pol stoletja opozarjanja začel občutiti posledice energije nevzdržna in vodi v višjo smrtnost med podnebnih sprememb. V svoji nadarjenosti in tehno- selitvijo, še posebej pri premagovanju naravnih ovir Vir: utopični naravnanosti je odkril rešitev: obnovljive vire (npr. puščave in morja), ki so že sicer zelo naporne in – Marques, a.T., sanTos, energije, ki so v zadnjih letih postali prava senzacija in nevarne. Tako ima lahko tudi razmeroma majhna C. d., hanssen, f., MuñoZ, a-r., onruBia, se pospešeno umeščajo v prostor po vsem svetu. površina izgubljenega habitata zelo velik negativen a., Wikelski, M., vpliv na nekatere ključne aktivnosti ujed. Moreira, f., palMeiriM, j.M., silva, j.p. (2019): Kako pa vetrnice v prostoru dojemajo drugi orga- Wind turbines cause nizmi, na primer ptice? Raziskovalci ugotavljajo, da Zakaj se ptice izogibajo območju okoli vetrnic za functional habitat loss vetrnice nanje ne vplivajo le direktno (prek fizičnih zdaj še ni popolnoma jasno. Lahko gre za posledico for migratory soaring birds. – Journal of trkov), temveč povzročajo tudi funkcionalno izgubo neofobije oziroma strahu pred novim – stvarmi, ki Animal Ecology 89 (1): življenjskega prostora. Določene ptice se namreč ne sodijo v njihovo naravno okolje. Izogibanje je 93-103. aktivno izogibajo območju ob vetrnici in ga upo- lahko posledica tudi preteklih negativnih izkušenj, – Marques, a. T., BaTalha, h., rodriGues, s., rabljajo manj kot pričakovano, tudi če prostor ob na primer bližnjega nevarnega srečanja z eliso ali CosTa, h., pereira, vetrnici zagotavlja zelo ugoden vzgon za jadranje, zaznane smrti druge ptice zaradi trka. M. j. r., fonseCa, C., MasCarenhas, M., & torej lovni in gnezdilni habitat. Za nekatere vrste to Bernardino, j. (2014): pomeni radij izogibanja skoraj 700 m od posamezne Iz rezultatov mnogih študij je razvidno, da se vetrne Understanding bird collisions at vetrnice, kar je nekaj več kot 140 ha veliko območje. elektrarne zelo razlikujejo v svojem vplivu – ta je wind farms: An odvisen predvsem od geografske lege vetrnic. S pri- updated review Marsikdo bi ob tem pomislil: »Pa saj to je dobro! mernim načrtovanjem je vsekakor mogoče znatno on the causes and possible mitigation Tako se zmanjša verjetnost trkov ptic v vetrnice!«. zmanjšati negativen vpliv proizvajanja vetrne ener- strategies. – Biological S takšnim razmišljanjem poenostavljamo realnost, saj gije na naravo. Spoprijemanje s podnebnimi spre- Conservation 179, 40–52. negativno posledico (izgubo habitata) opravičujemo s membami je nujno, vendar nikakor ne s poenostav- – MarTin, G.r. (2011): površinsko pozitivnim učinkom (manj trkov), čeprav ljanjem procesov umeščanja obnovljivih virov ener- Understanding je ta posledica dejansko enako ali še bolj škodljiva. gije v prostor. To običajno vodi v degradacijo okolja bird collisions with man-made objects: in še posebej narave, ki je vendarle najučinkovitejše a sensory ecology Velike ujede so življenjsko odvisne od t.i. jadral- in najcenejše orodje za preprečevanje in tudi lajšanje approach. – Ibis 153: 239-254. nih koridorjev, ki se oblikujejo zaradi orografskih posledic podnebnih sprememb. Vetrnice na ptice ne vplivajo le direktno (prek fizičnih trkov), temveč povzročajo tudi funkcionalno izgubo življenjskega prostora. Določene ptice se namreč aktivno izogibajo območju ob vetrnici in ga uporabljajo manj kot pričakovano. foto: iStock Svet ptic 03, oktober 2025 27 Izbrane vrste ujed Tokrat vam predstavljamo nekatera morda manj znana dejstva šestih izbranih vrst ujed, ki se pojavljajo v Sloveniji. Vse so občutljive na grožnje vetrnih elektrarn (VE) in bi v našem prostoru bile, poleg beloglavega jastreba, med najbolj prizadetimi vrstami zaradi nepri- merno umeščenih vetrnic, pa tudi zaradi elektrokucije. Besedila: Matej Gamser PLANINSKI OREL (Aquila chrysaetos) Kralj neba, kot mu tudi pravimo, v Slove- niji večinoma prebiva v hribovitem in go- ratem svetu. Obvezen element njegove- ga velikanskega teritorija so neobljudene velike in odprte (t.j. negozdnate) površine (goličave, travniki, pašniki...). Odrasle pti- ce so vselej zveste svojim teritorijem, ki jih v letu označujejo z vratolomnimi valo- vitimi serijami ter »osmicami«. Neodrasli osebki pogosto vandrajo, zato opazova- nja slednjih ne pomenijo nujno, da orel tam stalno prebiva. Pozor: pri splošni pre- soji starosti se v prvi vrsti zanašamo na videz repa in ne toliko na morebitno beli- no v perutih, saj je slednja zelo spremen- ljiva (npr. 10+ let star orel lahko še vedno kaže pravo (ali »lažno«!) belino, najdejo pa se prvoletne ptice, ki so praktično brez nje). Močno občutljiv na grožnje VE in elektrokucije. foto: Davide Scridel RDEČENOGA POSTOVKA (Falco vespertinus) Tipičen predstavnik t.i. »loop migration« selivke. Gre za selit- veno strategijo, pri kateri spomladanski in jesenski selitveni koridor bistveno odstopata, lahko tudi več kot 1000 km. Pri nas je spomladi (npr. maja) bistveno pogostejša in številčnej- ša kot jeseni (npr. avgust—oktober), ko smo lahko nadvse srečni, če opazimo že en osebek! Le-ta bo najverjetneje sve- žega mladostnega videza, kar lahko opazovalca prvi hip pre- seneti. Zakaj? Ker bo bistveno drugačna od tistih, ki smo jih vajeni spomladi (razlog: na prezimovališču se delno »preob- lečejo«). Občutljiva na grožnje elektrokucije in VE. foto: Gregor Domanjko SRŠENAR (Pernis apivorus) Med selitvijo družabna ujeda (saj jo včasih opazujemo v jatah), a na gnezdiščih je vse prej kot taka. Aktivno varuje meje teritorija pred »vsiljivci«, pogosto s »ploskanjem« hrbtnih strani peruti. To počnejo tudi v poznem gnezditvenem obdobju (npr. avgust), ko se nekateri sršenarji že selijo, nekateri pa še skrbijo za naraščaj. Slednji s »ploskanjem« pogosto dajo opazovalcu namig, da so v bližini seleči-se sršenarji. Njihovo določanje velja za zahtevno, sploh v kontekstu sršenar-kanja. Tematika si zasluži svoj prispe- vek, zato tukaj le en »eliminacijski« namig, ki znatno olajša določe- vanje na slovenskih tleh, tudi ob neidealnih opazovalnih okolišči- nah: »kanjelika« ujeda, ki izrazito goli letalna peresa (t.i. golitvene vrzeli), ni sršenar. Spomladi bomo opazovali zgolj odrasle osebke, kajti mlajši ostanejo prvo leto v Afriki. Občutljiv na grožnje VE. foto: Matej Gamser 28 Svet ptic 03, oktober 2025 OPAZOVANJA UJED V NARAVI RJAVI LUNJ (Circus aeruginosus) Kot gnezdilca ga pričakujemo v mokriščih, na selitvi pa se lahko pojavlja v (pol)od- prti krajini. Poznospomladanska opazova- nja (npr. od sredine maja naprej), ne glede na habitat, v katerem smo ga opazovali, so lahko pri interpretiranju dvoumna oz. jih je treba obravnavati previdno! Glede na sezono bi jim načeloma lahko pripisali »opažen v gnezditvenem obdobju (koda 1 v NOAGS)«, toda: zakaj gre pri tovrstnih opazovanjih vselej za »samice«? Kje so potemtakem samci? Resnica je, da gre pri teh poznospomladanskih opazovanjih naj- večkrat za mlade (t.j. v 2. koledarskem letu starosti), spolno nezrele ptice, pri katerih spolni dimorfizem še ni razvit, in so (žal) zares podobne odraslim samicam. Posle- dično je pri vnosu v NOAGS bolj primerna koda »0 – opažen v gnezditvenem obdob- ju, a tu ne gnezdi« ali »-1 – izven gnezdit- venega obdobja«. Občutljiv za grožnje VE. foto: David Knez MOČVIRSKI LUNJ (Circus pygargus) Vrsta se v Evropi spopada s hudim upadom populacije, a ponekod »uspešno« izvajajo intervencijske varstvene ukre- pe (npr. sezonsko izločanje kvadrata 50x50m z gnezdom iz kmetijske rabe, ograjevanje gnezd, vzreja mladičev v ujetništvu...), ki pa niso vselej sistemski, in žal kljub izredno velikem vsakoletnem angažmaju slonijo na prostovoljstvu. Morda se moramo zahvaliti njim, da močvirskega lunja pri nas še opazimo na selitvi. Predvsem spomladi. Kajti ima podobno selitveno strategijo kot rdečenoga postovka. Ta ujeda je manj odvisna od pomoči vzgonske termike pri letu, zato jo lahko opazimo že zgodaj zjutraj, ko »kanje še spijo«, in ne nujno visoko v zraku. Občutljiv za grožnje VE. foto: Nik Milek KANJA (Buteo buteo) Najpogostejša in najštevilčnejša ujeda pri nas. Posledič- no jo obravnavamo kot primerjalni standard ali merilo, po katerem se ravnamo pri določevanju ujed nasploh. A vendarle se še vedno zgodi, da se prav vsak izmed nas kdaj »popraska po glavi« in poglobljeno tuhta o pravkar videni kanji. Npr. 1) kanja lebdi. Ne le rjasta in koconoga, tudi navadna kanja lahko presneto dobro lebdi. 2) »Bela« kanja. Navadna kanja se lahko pojavi v marsikateri barvni kombinaciji. Različno svetli osebki so praviloma bolj po- gosti severneje od nas, a to še ne pomeni, da jih pri nas ni oz. da tisti s severa v hladnem delu leta ne priletijo k nam. Te nas lahko pri določevanju zavedejo v smer kocono- ge kanje. 3) Rep kot pri koconogi kanji. Pozno spomladi/ poleti, ko se naše kanje golijo, je v redkih primerih moč opaziti rep, ki spominja na vzorec, značilen za koconogo kanjo. Pa vendarle ne gre za njo. Pri določevanju »anoma- lijskih« kanj bodimo vselej previdni. Močno izpostavljena grožnjam elektrokucije. foto: David Knez Svet ptic 03, oktober 2025 29 DRAGOCENO DEDIŠČINO SNEŽNIKA SKUPAJ POVEŽIMO V PARK // Gregor Kovačič Snežniška planota je pretežno porasla z gospodarsko N aslov prispevka je nastal v okviru vihranja NA KRATKO O NARAVNOGEOGRAFSKIH pomembnim gozdom, v različnih idej delovne skupine sodelujo- ZNAČILNOSTIH OBČINE manjšem delu jo pokrivajo čih pri projektu ustanavljanja Regijskega suha sredozemska travišča, ILIRSKA BISTRICA parka Snežnik, z namenom ustvariti vodilno misel ki so namenjena paši. foto: Tomaž Mihelič oziroma geslo, ki bo rabilo kot vodilo v procesu us- Občina Ilirska Bistrica je s 480 kvadratnimi kilo- tanavljanja parka od prvih zamisli do ustanovitve. metri površine druga največja v državi. V njej živi Geslo najbolje odseva in opisuje način, kako smo približno 13.300 prebivalcev. Poselitev je redka in si v Občini Ilirska Bistrica zamislili vzpostavitev izredno razpršena, na kvadratni kilometer živi 28 večjega območja zavarovane narave, ki smo mu ljudi. Občino označuje izredna pokrajinska pestrost, že na začetku nadeli delovno ime Regijski park ki izvira iz dvojnosti kamninske zgradbe. Prepleta- Snežnik. jo se kraška območja, zgrajena iz vodoprepustnih apnencev, praktično brez površinsko tekočih voda, Prispevek zelo verjetno nikoli ne bi nastal, če pod- in flišnata območja, ki so za vodo neprepustna in na pisani na zadnjih lokalnih volitvah novembra 2022 katerih je razvita gosta rečna mreža z glavno vodno ne bi kandidiral za župana Občine Ilirska Bistrica in žilo v pokrajini, reko Reko. Približno 60 % občine bil tudi izvoljen. Del volilnega programa je obsegal pokriva skupaj sedem različnih območij Nature tudi področje trajnostno sonaravnega razvoja 2000, ki so jasen kazalec ohranjenosti narave in občine in s tem povezanih razvojnih ciljev, ki so bili biotske raznovrstnosti prostora. Bogata naravna de- v prejšnjih mandatih povsem zanemarjeni. diščina s številnimi naravnimi vrednotami (izviri, jezeri, vodotoki, slepimi dolinami, jamami, zatrepi, Tako smo z odprtimi rokami sprejeli pobudo stenami …), tako lokalnega kot državnega pomena, Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slove- in zelo ohranjeno naravno okolje sta pomembna nije (DOPPS) za sodelovanje pri prijavi na EU LIFE dejavnika, ki povečujeta kakovost življenja, hkrati projekt. Kot enega izmed ciljev projekta smo zapi- pa prinašata razvojno priložnost za naravi prijazen sali ustanovitev večjega zavarovanega območja. K turizem z majhnim okoljskim odtisom. realizaciji tega cilja se je obvezala Občina Ilirska Bistrica, seveda ob pomoči preostalih partnerjev, IZHODIŠČA ZA ZAVAROVANJE predvsem DOPPS-a. Preostali partnerji, že omenje- ni DOPPS (vodilni partner), Elektro Primorska d. Narava je v Občini Ilirska Bistrica zelo dobro ohra- d. in Park Škocjanske jame, so prevzeli realizacijo njena. Skoraj 88 % ozemlja občine ima že različne drugih ciljev. Projekt je bil s strani Evropske komi- oblike varstva narave. Po ohranjenosti narave med sije potrjen v začetku leta 2024 kot projekt LIFE- pokrajinskimi enotami v vseh pogledih zbuja po- 23-NAT-SI-LIFE FOR LIFELINES, št. 101148381. zornost Snežniška planota. Zato smo se odločili, In delo se je začelo. da kot izhodišče zavarovanja narave predlagamo 30 Svet ptic 03, oktober 2025 širše območje Snežnika. Snežniška planota je pre- težno porasla z gospodarsko pomembnim gozdom, v manjšem delu jo pokrivajo suha sredozemska travišča, ki so namenjena paši. Na planoti je veliko območij z že obstoječim naravovarstvenim statu- som. Velik del planote sodi v vplivno območje Regij- skega parka Škocjanske jame, na planoti so številne naravne vrednote (prek 400), tako s statusom lokal- nega kot državnega pomena. Poleg tega to območje obsega tri ekološko pomembna območja ohranjanja biotske raznovrstnosti in tri območja Natura 2000, kar pomeni, da je naravovarstveni pomen Snežniš- ke planote prepoznan na evropski ravni. Del Snež- niške planote sodi v biosferno območje Škocjanskih jam kot Unescov program »Man and Biosfere«. Na planoti imajo varstveni statusi tudi številni varo- valni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, posebnost so štirje gozdni rezervati (Snežnik, Obramec, Zatreb-Planinc, Goljak). Gozdna rezer- veniji. Gozdni rezervat Snežnik je tudi uvrščen na Največjo populacijo vata Snežnik ter Zatreb-Planinc sta največja v Slo- Seznam svetovne dediščine UNESCO kot ena od BELOHRBTEGA DETLA (Dendrocopos leucotos) v lokalitet starodavnih prvobitnih bukovih gozdov Sloveniji najdemo prav na Gozdni rezervat Zatreb-Planinc, ki ga pokriva Karpatov in drugih delov Evrope. Snežniški planoti. Ta redek zrel bukov gozd, je eden izmed največjih v Sloveniji. gozdni specialist je vezan foto: David Knez na starejše bukove sestoje Izjemno pestra je sestava gozda (opazujemo lahko z veliko količino odmrlega drevja. značilne rastlinske pasove), na planoti je popisanih foto: Zoran Vidrih prek devetdeset različnih življenjskih okolij. Med živalskimi vrstami je izjemna pestrost metuljev, hroščev, ptic, dvoživk in sesalcev, tudi vseh treh velikih zveri (rjavi medved Ursus arctos, volk Canis lupus in ris Lynx lynx). Med pticami stopajo v ospred- je planinski orel (Aquila chrysaetos), beloglavi jastreb (Gyps fulvus), veliki skovik (Otus scops), slegur (Monticola saxatilis), kotorna (Alectoris graeca), kačar (Circaetus gallicus), belohrbti detel (Dendrocopos Gure – suha travišča na leucotos) in druge, pojavljajo se tudi netopirji, kot obrobju Snežniške planote, čeprav ponekod v fazi širokouhi netopir (Barbastella barbastellus) in mali zaraščanja, so še dom redkim podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), med dvoživ- vrstam ptic, denimo slegurju (Monticola saxatilis) in kotorni kami živi planinski močerad (Salamandra atra) tudi (Alectoris graeca). na vrhu Velikega Snežnika (1796 m). foto: Tilen Basle Svet ptic 03, oktober 2025 31 Prostor Snežniške planote (Snežnika) prebivalcem občine tradicionalno pomeni prostor druženja, spro- stitve, rekreacije, oddiha, iskanja miru, tišine in ob- čudovanja posebnosti žive in nežive narave. Enako ekosistemske storitve oziroma blaginjo izvrstno ohranjenega naravnega okolja izrabljajo tudi šte- vilni obiskovalci iz drugih krajev Slovenije, Evrope in sveta. Na planoti se izkorišča gozd, ekstenzivno kmetuje (pašništvo), do določene mere so razvite tudi turistične dejavnosti, ki še daleč ne presegajo nosilne zmogljivosti naravnih dejavnikov pokrajine. Snežniška planota je dom vsem trem velikim zverem, od katerih sta najbolj zastopana RJAVI MEDVED (Ursus arctos) in VOLK (Canis lupus). foto: Rok Mikuletič In želja snovalcev ideje o ustanovitvi Regijskega parka Snežnik je vso to dragoceno dediščino ohra- niti za zanamce. Z zavarovanjem več kot 200 km2 velikega območja narave bi bistveno prispevali k va- rovanju pomembnih življenjskih okolij, rastlinskih in živalskih vrst, kar je tudi dolžnost odgovornega upravljanja s prostorom in odgovornost naše gene- ZAKAJ USTANAVLJAMO PARK? racije do bodočih. In ravno v učinkovitem skupnem upravljanju obsežnega zavarovanega območja Večplastna naravovarstvena vrednost Snežniške pod eno streho na območju, kjer se danes križajo planote je nesporna, zato je ustanovitev regijskega interesi različnih deležnikov in kjer je upravljanje parka na tem območju logična razvojna usmeritev trenutno razpršeno med različne upravljavce, upo- lokalne skupnosti, ki je zavarovanje prepoznala kot rabnike prostora, vidimo pomemben prispevek z priložnost. Hkrati pa je s tem prevzela odgovornost ustanovitvijo regijskega parka. Razpršeno upravlja- za zavarovanje nase. Izkušnje iz približno dvajset nje ter pomanjkanje učinkovitega nadzora ponekod let stare zgodbe takratnega ustanavljanja zelo obse- na Snežniški planoti že pomenita določene težave, žnega regijskega parka s strani države na območju na primer z motornim prometom v mirnih obmo- več občin Primorsko-notranjske regije so pokaza- čjih. Učinkovito upravljanje prinaša tudi ustrezno le, da je treba ubrati drugačen pristop, od spodaj usmerjanje rabe prostora, zlasti v povezavi s prosto- navzgor, kar najbolje odseva vodilna misel naslova časnimi dejavnostmi in turizmom, ki sta povsod po tega prispevka. Da lahko naravo učinkovito varuje- svetu pomembna dejavnika v zavarovanih območjih jo in z njo tudi upravljajo lokalne skupnosti, kažejo narave, kot so naravni parki in podobno, ki se poka- uresničene pobude še iz časa o ideji skupnega žejo tudi v izboljšanju lokalnega gospodarstva. Tudi parka, ki so se izpeljale v obliki zavarovanj v Občini z razvojem novih storitev in turističnih produktov. Cerknica (Notranjski regijski park) in Občini Pivka (Krajinski park Pivška presihajoča jezera). Ustanovitev Regijskega parka Snežnik razumemo kot razvojno priložnost občine. Ohranjena narava in tradicionalna ekstenziv- na kmetijska kulturna krajina širšega območja PRISTOP IN DEJAVNOSTI Snežnika, skupaj z gozdarstvom in lovstvom, sta ZA ZAVAROVANJE skupna dediščina prebivalk in prebivalcev Občine Ilirska Bistrica. Na ta območja zelo dobro ohranje- Prva pomembna odločitev v povezavi z ustanav- ne narave, ki se prepletajo tudi z bogato arheološko, ljanjem Regijskega parka Snežnik je bila, da park etnološko in zgodovinsko dediščino, so domačini ustanovi občina. Pristojne državne ustanove smo o lahko upravičeno ponosni. tej nameri predhodno obvestili in z njihove strani 32 Svet ptic 03, oktober 2025 Čaka nas veliko dela, veliko usklajevanj, pridobi- vanja zaupanja deležnikov, katerih delovanje je na območju Snežniške planote zaradi zakonodaje že danes zelo omejeno (npr. kmetijstvo). V tem procesu želimo slišati mnenja, strahove, predloge čim več njih, poiskati skupne rešitve, kjer je možno, iskati drugačne možnosti, kjer dogovori morda zaradi varstvenih režimov ne bodo možni. Sam proces ustanavljanja parka je tudi odlična priložnost, da se lokalno prebivalstvo informira o naravovarstveni vrednosti in posebnosti Snežniške planote. Za- vedanje o naravovarstvenem pomenu je odlična podlaga ter hkrati jamstvo, da bo projekt zaživel in tudi dolgoročno obstal. Takšni in drugačni izzivi, problemi in tudi posamezne konflikte okoliščine se bodo vedno pojavljali. In v takih primerih je prav vzpostavljeno zaupanje med vsemi deležniki, upo- rabniki zavarovanega območja, zelo pomembno. tudi prejeli neformalno podporo. Podpora se kaže tudi v tem, da strokovne podlage za zavarovanje širšega območja Snežnika po službeni dolžnosti pripravlja Zavod za varstvo narave Republike Slo- venije. Druga pomembna odločitev je bila, da glede na naravovarstveno vrednost Snežniške planote ter predlagani obseg zavarovanega območja ustanovi- Snežnik slovi tudi po izjemno bogatem rastlinstvu. mo regijski in ne krajinski park. Regijski park po TRAVNOLISTNA VRČICA Zakonu o ohranjanju narave pomeni: »Zavarovanje (Edraianthus graminifolius) obsežnega območja regijsko značilnih ekosistemov je le ena od številnih imenitnih rastlin, ki rastejo na in krajine z večjimi deli prvobitne narave in območji ovršju hriba. naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli narave, kjer foto: Domen Stanič je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo urav- ZAKLJUČEK notežen. V regijskem parku morata biti opredeljeni najmanj dve varstveni območji tako, da je varstveno Narava je na območju Snežniške planote enaka, območje s strožjim varstvenim režimom oprede- nespremenjena in s strani človeka na podoben ljeno v manjšem obsegu in točkovno«. Snežniška način uporabljena že dalj časa. Kar je drugače v tem planota povsem ustreza omenjenim kriterijem. trenutku časa, je dejstvo, da novo občinsko vodstvo razume pomen varovanja narave in da je naklonjeno Tretja pomembna odločitev je bila, da park usta- ter tudi motivirano za izpeljavo vseh potrebnih nalog navljamo po principu od spodaj navzgor (bottom- za ustanovitev regijskega parka. Duh časa je tak, da -up), in to v dveh razsežnostih. Najprej, kot smo že nam lahko s skupnimi prizadevanji vseh vpletenih omenili, v odnosu država – lokalna skupnost; park deležnikov uspe z zavarovanjem ter s tem odpreti ustanavlja občina, in drugič v odnosu občina kot novo poglavje v razvoju občine. Prepričan sem, da ustanova – lokalni prebivalci ter uporabniki pros- zavarovanje odpira številne nove možnosti in pri- tora. Druga razsežnost za sabo prinaša veliko dela ložnosti in da bo organizirano ter upravljano varstvo z deležniki na območju bodočega parka, predvsem narave obsežne Snežniške planote občini v razvoj- pa tudi z lokalnim prebivalstvom, ki v tem prostoru nem smislu prineslo veliko. Pa tudi Sloveniji, saj bi v živi. Zavedamo se, da brez vključevanja vseh ome- enem koraku zavarovali dober odstotek ozemlja naše njenih deležnikov in podpore lokalnega prebival- države. Hkrati pa bomo z zavarovanjem v kontekstu stva park, četudi bi bil formalno ustanovljen, nikoli trajnostno sonaravnega razvoja poskrbeli za ohrani- ne bi v resnici zares zaživel kot zaključen prostor z tev narave tudi za prihodnje generacije. varstvenim režimom ter v upravljavskem smislu kot zaupanja vredna ustanova s pomembnim vplivom Veseli nas podpora sosednjih zavarovanih območij na nadaljnji razvoj občine. in tudi različnih strokovnih društev po vsej Slo- veniji. Najbolj pa nas veseli, da park kot območje Osnovne dejavnosti in časovni načrt njihovega varovanja narave ter hkrati kot razvojno priložnost uresničevanja sta začrtana in vsi deležniki, vpeti v vedno bolj ponotranjajo občanke in občani Občine projekt, sledimo zastavljenim korakom ter ciljem. Ilirska Bistrica. Svet ptic 03, oktober 2025 33 NJIHOV SVET Tolpa – ZLATI ŠAKAL (Canis aureus)  Par sto metrov od svojega doma pri Ilirski Bistrici sem jih prvič slišal aprila 2020. Od takrat redno tulijo v bližnjih vaseh in okolici. Nekajkrat sem jih videl v mraku ali temi. Podnevi jih težko vidiš, saj so zelo previdne in plahe zveri. Pri fotografiranju živali je pogosto tako, da nekaj let ni nič, nato pa v par minutah toliko, da ne veš, katero fotografijo izbrati. Ker me šakali tokrat niso prepoznali, je bila izkušnja še toliko bolj zanimiva. Le nekaj metrov stran od mene so se grizli, drsali, igrali… Modna pista – MALA BELA ČAPLJA (Egretta garzetta)  V času omejitev zaradi covida sem mesec odsotnosti od službe izkoristil za spoznavanje življenja ob jezeru blizu doma. Postavil sem si maskirni šotor in vsak dan zahajal na lokacijo, kjer sem lahko v miru opazoval in fotografiral ptice ob vodi. Najmočnejši gen – RJAVI MEDVED (Ursus arctos)  Ob srečanju s tem orjakom se je zgodilo toliko razburljivih stvari, da sem o tem napisal blogerski prispevek. Vabljeni k branju: https://www.rokmikuletic.com/8-minut/ 34 Svet ptic 03, oktober 2025 SKOZI OBJEKTIV “Včasih se je treba samo usesti, čakati, poslušati, opazovati. Kmalu lahko opazimo, da se v naravi vedno nekaj dogaja. Tako naravo tudi začutimo. In če nekaj čutimo, to lahko tudi spoštujemo ter obvarujemo.” ROK MIKULETIČ O FOTOGRAFIRANJU: Odkar pomnim, sem navdušen nad naravo in živalmi. Resneje sem se s fotografijo začel ukvarjati pred dobrimi desetimi leti. Od takrat naprej večino prostega časa preživim v snežniškem gozdu in okolici. Na tem območju sem rojen in z njim čutim posebno povezanost, zato že od samega začetka vse moje fotografije nastajajo samo na tem območju. Vabim vas k branju in ogledu prek 60 blogerskih prispevkov, ki so na voljo na moji spletni strani: https://www.rokmikuletic.com/blog/ Najdete me tudi na Instagramu in Facebooku. OPREMA: Nikon D500, AF-S NIKKOR 200-500mm f/5.6E ED VR Svet ptic 03, oktober 2025 35 TERENSKI KOTIČEK HITRI NAPOTKI ZA OPAZOVANJE UJED // Dejan Bordjan V ečina izmed nas ima svojo najljubšo Na ugodnih mestih se POMEMBNA JE URA pogosto zbere večje število skupino ptic. Za nekatere so to sove, skriv- ujed, ki skupaj izkoriščajo nostne nočne plenilke, za druge pa gorske Ujede so splošno razširjene in nadpovprečno termiko. Na fotografiji so beloglavi jastrebi ptice, za katere potrebujemo dovoljšnjo mero fizične velike ptice, a jih kljub temu zlahka spregledamo. (Gyps fulvus) in krokar kondicije. Nekateri imajo najbolj radi vodne ptice, Veliko vrst je razmeroma neaktivnih, oz. se zadr- (Corvus corax). ki jih lahko nekoliko bolj ležerno opazujemo skozi žuje v kritju. Kljub pogosto skrivnemu življenju foto: Domen Stanič celo leto. Za mnoge pa so najljubše ptice ujede. Te s jih izkušenejši opazovalci ne preganjajo po skritih kombinacijo redkosti, veličastnosti in lovske spret- kotičkih. Namesto tega čakajo na del dneva, ki ga nosti pritegnejo pozornost večine izmed nas. Ker so na kratko imenujejo kar »termika«. Gre za čas, ko opazovanja ujed redkejša, v nadaljevanju podajam sonce segreje zrak blizu tal, da se ta začne dvigova- nekaj praktičnih napotkov, kako povečati število ti. Dvigajoči zrak (termične vetrove) ujede ujamejo srečanj z njimi. v svoje široke peruti in se kot z jadralnim padalom dvignejo v višave. Večja kot je ujeda, bolj ključno vlogo pri njenem premikanju opravlja termika. Ta je še posebej pomembna, ko ptica potuje na daljše razdalje. Takrat se s pomočjo termičnih vetrov dvigne visoko v zrak in potem prejadra dolge razda- lje s postopnim zmanjševanjem višine, nato najde nov steber dvigajočega se zraka in ponovi vajo. Na lep sončen dan se termika pojavi nekje med osmo in deveto uro zjutraj. Prvo se na nebu pojavijo vrste, katerim je termika samo v pomoč, na koncu pa tiste, za katere je termika nujna. V slednjo skupino spadajo jastrebi, ki jih lahko pričakujemo šele po deseti, oz. pogosto šele po enajsti uri. Termični vetrovi nastajajo zaradi sonca, zato se po- javijo samo takrat, ko sije sonce. Na oblačen dan se lahko pojavijo kasneje, kadar koli pač posije sonce. To nam lahko omogoči precej vznemirljivo popol- dansko opazovanje ujed. Termika se zvečer umiri, zato se takrat umiri tudi aktivnost ujed. A tudi večer je lahko zelo zanimiv. Takrat se na skupinskih pre- Za opazovanje ujed je Ujede so precej raznolika skupina, ki zajemajo nočiščih zbirajo lunji (Circus spp.). Zbirati se začnejo priporočljiv spektiv, saj nam približa pomembne srednje velike in velike ptice, vse od samca skobca kakšno uro pred sončnim zahodom. Če poznate detajle na ptici, ki bi jih (Accipiter nisus) do rjavega jastreba (Aegypius dobro prenočišče lunjev, se lahko v določenih delih drugače spregledali. monachus). Kljub temu so za večino značilne dolge leta nadejate pravega spektakla z več deset igralci. foto: Sandy Sancin in široke peruti, oster vid ter prehranjevanje z živalmi. Lovijo vse od žuželk in deževnikov do MESEC SE OD MESECA RAZLIKUJE zajcev, ptic in mladičev sodoprstih kopitarjev. Mnoge hrano pogosto dopolnjujejo z mrhovino, ali Izbira dela leta je za opazovanje ujed prav tako po- pa so celo v celoti odvisne od nje. Tradicionalno v membna kot izbira dela dneva. Seveda se ujede pri to skupino štejemo tako ujede (Accipitriformes) kot nas pojavljajo skozi celo leto, a se njihovo število in sokole (Falconiformes), vendar se bom tukaj osre- aktivnost čez leto močno spreminjata. Spomladi je dotočil samo na ujede (orli, kanje, jastrebi...). Nekaj možno številčno največ ujed videti konec marca, navodil sicer drži tudi za sokole, a se zaradi oblike med selitvijo rjavih lunjev (Circus aeruginosus). Tem peruti in načina lova vseeno med sokoli in ujedami se pridružijo druge vrste lunjev, škarniki (Milvus pojavljajo pomembne razlike. spp.) in ribji orli (Pandion haliaetus), pa tudi skobci 36 Svet ptic 03, oktober 2025 (Accipiter nisus), kragulji (A. gentilis), kanje (Buteo SRŠENAR buteo) in občasno celo kak orel. Zanimiv čas za (Pernis apivorus) je razširjena gnezdilka in opazovanje je tudi konec aprila in začetek maja, ko najštevilčnejša selivka nas množično preletavajo sršenarji (Pernis apivorus). med ujedami pri nas. Tem se pridruži večina prej omenjenih vrst. Srše- foto: Dejan Bordjan narji polnijo naše nebo tudi v drugi polovici avgusta in začetku septembra. Jesenska selitvena sezona se umiri konec oktobra s kanjami, skobci in orli. Zadnja ujeda, ki se seli čez naše kraje, je pepelasti lunj (Circus cyaneus), ki se lahko v topli jeseni k nam priseli šele novembra. V času selitve so zanimiva tudi prenočiš- ča lunjev. Tudi tukaj je posebnež pepelasti lunj, ki se najštevilčneje zgrinja na prenočišča pozimi. Poletje in pozna pomlad sta dober čas za spremljanje ujed, predvsem gnezditvene aktivnosti. Ta čas je tudi najboljši za opazovanje beloglavih jastrebov (Gyps dolin, ki pa ležijo v smeri selitvene smeri. V prvo fulvus), ko se premikajo med Kvarnerjem in Alpami. kategorijo spada sedlo Suha, v drugo pa npr. Colska Če izberete pravo lokacijo, se lahko nadejate več deset dolina med Trnovskim gozdom in Nanosom. Za teh orjakov, ki z lenimi zamahi temeljito češejo po- maksimalen uspeh izbrano lokacijo obiščite na krajino za naslednji obrok ali steber toplega zraka. sončen dan po prehodu fronte. LOKACIJA, LOKACIJA, LOKACIJA Vsi doslej našteti napotki pa vam pridejo še najbolj prav, če izberete pravo lokacijo za svoje opazovanje. Seveda je izbor lokacij odvisen od vaših želja. Če vas zanimata večje število in večja pestrost vrst, vas bo najbolj pritegnilo katero izmed selitvenih »ozkih grl« (ang. bottleneck). Čeprav je takih lokacij pri nas verjetno več, pa bi vam v spomladanskih dneh (april in maj) priporočil obisk Breginjskega Stola, ki je naše edino mednarodno priznano ozko grlo za ujede, ki ga preleti več tisoč ujed. Z malo sreče lahko tam na ugoden dan vidite več sto sršenarjev pomešanih z lunji, škarniki in lokalnimi jastrebi ter planinskim orlom (Aquila chrysaetos). V jeseni pa bi vam predlagal obisk sedla Suha v Karavankah, kjer se prav tako lahko na dober dan zbere tudi več kot sto ujed, ki jih lahko dopolnite še s tisočimi sele- čimi se pevkami. Če vas v poletnem času zamika opazovanje jastrebov, vam priporočam obisk enega izmed vrhov visokih kraških planot, kot je območje Če pa se res želite naužiti ujed v večjem številu, se Za termiko so najbolj ugodna Volovje rebri, Vremščice, Slavnika ali Trnovske- vam splača obiskati katero od mednarodnih ozkih strma gola ali travnata pobočja, ki so obrnjena proti ga gozda ali pa južni del Julijskih Alp (Breginjski grl. Teh je po Evropi veliko, od juga Skandinavije, jugu. Na sliki so pobočja stol, Krn). Za opazovanje večernega zbiranja lunjev prek Alp in Pirenejev do Sredozemlja. V naši nepo- Breginjskega Stola, kjer lahko spomladi opazujemo pa vam pozimi priporočam Naravni rezervat Iški sredni bližini je eno blizu Arnoldsteina na avstrij- množično selitev sršenarjev, morost na Ljubljanskem barju za pepelaste lunje ter skem Koroškem. Tam naštejejo nekaj tisoč ujed čez poletje pa številne zadrževalnik Medvedce med avgustom in aprilom beloglave jastrebe. v drugi polovici avgusta. Za še več vznemirjenja foto: Dejan Bordjan tako za rjave kot pepelaste lunje. lahko poskrbi ozko grlo na Gibraltarju, kjer med majem in decembrom med prečkanjem ožine naš- Če vas mika odkrivanje lokalnih ujed in želite tejejo tudi več kot pol milijona ujed ter prav toliko mogoče najti še kakšno ozko grlo, je v nadaljevanju štorkelj. Pred 17 leti so dokazali obstoj izjemnega nekaj napotkov za iskanje primernih lokacij. Tukaj ozkega grla v Batumiju v Gruziji. Ker so tam ujede sta dve možnosti. Veliko ujed lahko vidite na ob- na selitvi stisnjene med Črno morje in Kavkaz, jih močjih z dobro termiko. To so proti jugu usmerjena med sredino avgusta in koncem oktobra neredko pobočja z bornim pogosto travnatim rastjem in po preštejejo več deset tisoč v enem samem dnevu. Na možnosti nekaj golimi skalami. Še posebej so zani- dan, ko jih preštejejo več kot sto tisoč, opazovanje miva pobočja, ki se nekoliko razlikujejo od okolice, bolj spominja na selitev lastovk kot ujed. so višja ali večja, z več golimi površinami. Druga možnost je iskanje prelazov v grebenih, ki ležijo Karkoli izberete, želim vam uspešno opazovanje prečno na glavno smer selitve (SV-JZ), ali večjih ujed! Svet ptic 03, oktober 2025 37 MI ZA PTICE IN NARAVO MLADI ORNITOLOGI RAZISKOVALI SREDIŠKO POLJE Z DRAVO IN OKOLICO // Monika Podgorelec Opazovanje kravjih čapelj V eč kot desetletje ste v Svetu ptic lahko Letos se je tabora udeležilo 17 mladih ljubiteljev ptic (Bubulcus ibis), kvakačev (Nycticorax nycticorax) prebirali poročanja o mladinskih taborih in narave iz cele Slovenije, starih med 12 in 17 let, in malih belih čapelj DOPPS-a s strani »izkušenega mačka«, ki so pod vodstvom petih mentoric in mentorjev ter (Egretta garzetta) na Tilna Basleta. Letošnje vodenje 36. mladinskega dveh somentorjev začetek šolskih poletnih počitnic Varaždinskem jezeru foto: Dejan Bordjan ornitološkega raziskovalnega tabora (MORT) sem, izkoristili za raziskovanje ptic, travnikov in biodi- na Tilnovo prošnjo, prevzela z veseljem in radove- verzitete Krajinskega parka Središče ob Dravi, Sre- dnostjo. Delo in druženje z mladimi imam rada, diškega polja, reke Drave in njenih akumulacijskih zato sem nestrpno čakala teden med 28. junijem in jezer ter bližnjih Ormoških goric. 4. julijem. Takrat smo se mladi in (so)mentorji zbrali v prav posebnem počitniškem hotelu – Osnovni Taborski dnevni program je generalno sledil načrtu: šoli Središče ob Dravi. Spalnica je bila sicer samo dopoldansko raziskovalno delo na terenu po skupi- ena (telovadnica) in postelje preproste (blazine in nah, po kosilu krajši počitek (zaradi zgodnjega vsta- V iskanju in čakanju rjavega srakoperja (Lanius collurio) spalne vreče), a zaradi izvrstne hrane in gostoljubja janja ob svitu in vročinskega vala) ter popoldanska foto: Monika Podgorelec šolskega osebja to zagotovo ni nobenega motilo. druženja z obogatitvenimi dejavnostmi. Mladi raziskovalci so delovali v petih skupinah. Vsaka od njih je nosila prepoznavno ptičjo broško in bila osredotočena na določeno ornitološko temo: vodne ptice, ujede in sove, rjavi srakoper, ptice kul- turne krajine ter gozdne ptice. To pa ne pomeni, da je ista skupina na terenu vsak dan raziskovala svojo temo. Z leti se je izkazalo, da je raziskovanje za mlade najbolj poučno in zanimivo, če en dan na terenu raziskujejo temo drugih skupin, proti koncu tabora pa zberejo podatke na svojo temo vseh skupin in jih obdelajo ter predstavijo na plakatu. Tako se poleg prepoznavanja ptic urijo tudi v sporazumeva- nju ter beleženju in izmenjavi terenskih podatkov. Izmenjava »liferjev« (prvič opaženih vrst) in redkih opazovanj je seveda stekla spontano še pred kosilom, sistematična poročanja skupin pa smo, sede v krogu, opravili pred večerjo in nočnimi tereni. Ste res verjeli, da so mladi po dopoldanskem terenu in kosilu šli počivat? To sem pri načrtovanju urnika očitno verjela samo jaz. Takrat se je začela tekma 38 Svet ptic 03, oktober 2025 mladih v prepoznavanju štirih skrivnostnih foto- grafij, ki jih je pripravil Dejan. Kakšna neverjetna motivacija! Nekateri so tudi po več kot uro z novim slovenskim priročnikom za ptice sedeli pred skriv- Ste res verjeli, da so mladi po dopoldanskem nostnimi fotografijami in pilili svoje znanje! Potem ko so skoraj pregreli svoje možgane, pa so razmigali terenu in kosilu šli počivat? To sem pri še svoje mišice s skupinskim badmintonom. Veselje je bilo opazovati to sodelujočo mladinsko ornitolo- načrtovanju urnika očitno verjela samo jaz. ško skupnost; tudi predzadnji dan na finalu skriv- nostne fotografije! Ko je največja vročina v dnevu popustila, smo svoj ustreznih semenskih mešanic v kmetijskih trgovi- čas namenili tudi čofotanju v lokalnem naravnem nah in invazivnostjo tujerodnih vrst. Obiskali smo dravskem kopališču v Grabah in obisku nekaterih gozdne travnike v Krajinskem parku Šturmovci, na lokalnih znamenitosti. V središki oljarni smo po južnem nasipu Ptujskega jezera pa smo v več skupi- prikazu izdelave bučnega olja degustirali bučne nah nabrali semena značilnih rastlin suhih travišč, dobrote. Najbolj so nam šle v slast serdiške nutele – npr. pokončnega stoklasca, trizobe kukavice in “bučotele” različnih okusov. En popoldan smo si piramidastega pilovca, navadne migalice, navadne ogledali obnovljeni grad Borl in grajski interpre- glote idr. En čoln na Dravi je bil pevsko- veslaško razpoložen, dokler posadka ni zagledala belorepca (Haliaeetus albicilla). foto: Monika Podgorelec tacijski center o biotski pestrosti ob Dravi. Med Po enotedenskem raziskovanju ptic se je na najbolj zabavnimi trenutki je bilo čolnarjenje po seznamu vrst nabralo kar 135 vrst ptic, med ka- Dravi med Ormožem in Središčem ob Dravi, tudi terimi so bile najbolj zanimive: belolična čigra zaradi nastopačev belorepcev in čudakinje pribe (Chlidonias hybrida), črnonoga čigra (Gelochelidon na dravskem prodišču. Maks in Dejan sta nam v nilotica), polojnik (Himantopus himantopus), nilska naravnem rezervatu Ormoške lagune vsem skupaj gos (Alopochen aegyptiaca), kravja čaplja (Bubulcus predstavila tudi metodo mreženja in obročkanja ibis), kvakač (Nycticorax nycticorax), kostanjevka ptic. Vsi skupaj smo en večer od blizu spoznali tudi (Aythya nyroca), tatarska žvižgavka (Netta rufina), netopirje (obvodne in drobne), ki smo jih ob Dravi nevestica (Aix sponsa), črni škarnik (Milvus migrans), ujeli v mreže, spet drug večer smo obiskali Varaž- rjavi lunj (Circus aeruginosus), belorepec (Haliaeetus dinsko jezero, kjer smo poleg malih belih čapelj in albicilla), škrjančar (Falco subbuteo), mali deževnik kvakačev opazovali še kravjo čapljo na gnezdu in (Charadrius dubius), čebelar (Merops apiaster), veliki mladiče čopaste črnice. skovik (Otus scops), pegasta sova (Tyto alba), plotni strnad (Emberiza cirlus), smrdokavra (Upupa epops) Tabor je bil organiziran v sklopu projekta LIFE FOR in brkata sinica (Panurus biarmicus). SEEDS (LIFE20 NAT/SI/000253), zato smo poleg raziskovanja ptic na taboru spoznavali tudi pomen Rezultate raziskovanja ptic in svoja doživetja so vrstno pestrih travišč in se seznanili s problemati- mladi ornitologi predstavili na zaključni priredi- ko obnove travišč, v povezavi z nerazpoložljivostjo tvi na Osnovni šoli Središče ob Dravi, kamor smo Svet ptic 03, oktober 2025 39 KDO SMO BILI IN KAJ SMO POČELI Skupina »Ujede in sove« Udeleženci: Beti Bauk, Tisa Golob, Uroš Kovačič, Mitja Tuljak Mentorica: Neža Kocjan Skupino za raziskovanje »ujed in sov« so sestavljali najmlajši udeleženci in prvopristopniki mladinskega tabora. Ne glede na to pa je bilo njihovo prepoznava- nje ptic na izredno visokem nivoju. DOPPS-ov plakat »Ptice Slovenije« kot učni pripomoček jih zato ni prav nič zanimal! Podnevi je bila skupina osredotočena visoko v nebo, iščoč ujede, ponoči pa je na vso moč napenjala ušesa in oči za sovami. V času tabora so evidentirali 10 vrst ujed, med bolj zanimivimi so bile: črni škarnik, rjavi lunj, sokol selec, belorepec, sršenar in škrjančar, največ pa je bilo postovk in kanj. Večina ujed je do 9. ure bila opazovana na prežah, po 9. uri pa so prevladovala opažanja letečih ujed v zraku. Na Motivacija za določanje povabili starše, sorodnike in lokalne deležnike. Na taboru so opazovali štiri vrste sov: pegasto in lesno vrst v tekmi »skrivnostna fotografija« je bila zelo visoka, začetku je zbrane nagovoril novi direktor DOPPS-a sovo, velikega skovika, najpogosteje pa so slišali pi- saj je vsak dan trajala več kot Tilen Basle in ravnateljica šole, gospa Jasna Munda. skajoče oglašanje mladičev malih uharic. dobro uro. Z zanimanjem so se prireditve udeležili tudi župan foto: Monika Podgorelec Občine Središče ob Dravi, direktorica občinske Skupina »Vodne ptice« uprave, domačin g. Jurij Dogša, ki je tudi član Udeleženci: Meta Dular, Žan Gider, Tatjana upravnega odbora DOPPS in vodja Zavoda RS za Orlenko, Lovro Tuljak varstvo narave območne enote Maribor. Mentor in poročevalec: Rok Lobnik »V sklopu tabora smo se osredotočili na popisovanje Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli. Zame to v ptic tako na stoječih kot tekočih vodnih telesih. Tako primeru mladinskega tabora zagotovo drži! Besede smo popisali več odsekov reke Pesnice, napravili toč- mlade ornitologinje: »Kok mi je tu fajn! Mi je tak kovni popis kanala reke Drave za HE Formin ter med všeč tu, ker je taki dober 'vajb'.« so me iskreno po- skupinskim čolnarjenjem po reki Dravi popisali še božale. Hvala najboljšim mladim! Zdaj vem, da za staro strugo med Ormožem in Središčem ob Dravi. naravo še obstaja upanje! In hvala najboljšim men- Število vrst vodnih ptic je bilo najvišje na stari strugi, Udeleženke in udeleženci toricam, mentorjem in somentorjem – za odlično najnižje pa na Pesnici, število osebkov pa je bilo na letošnjega tabora na obisku sodelovanje, pomoč in predloge. Posebna zahvala kanalu Drave presenetljivo nekoliko višje kot na stari gradu Borl, skupaj s svojimi mentoricami in (so)mentorji pa gre vsem na šoli – ravnateljici Jasni, odličnim strugi, kar je morda posledica suše in hude vročine v foto: Monika Podgorelec kuharicam, hišniku in čistilkam. času tabora. Med popisi stoječih voda smo ocenili še 40 Svet ptic 03, oktober 2025 količino nabrežne in plavajoče vegetacije. Število vrst in osebkov ptic je bilo opazno višje, če je bilo tam več vegetacije. Od zanimivejših vrst smo se srečali s kvaka- čem, kravjo čapljo, vodomcem in malim deževnikom.« Skupina »Rjavi srakoper« Udeleženci: Aljaž Sever, Karlo Šalej Eržen, Andraž Ščavničar Somentor: Jaka Zlobko Mentor in poročevalec: Dejan Bordjan »Skupina za rjavega srakoperja je tako kot druge skupine popisovala tako vrste kmetijske krajine kot gozdne vrste in vodne površine. Ponoči smo se neuspešno, a pogumno odpravili na lov tudi za sovami. Kljub temu pa je naše osnovno poslanstvo bilo izkoreninjanje invazivnih rastlin ter popiso- vanje rjavega srakoperja. Za prvo nalogo smo pri- redili tekmovanje v hitrostnem puljenju s tekom. Za drugo pa smo popisali in zbrali podatke za 10 ploskev, razporejenih na Središkem polju, v Sloven- skih goricah in Halozah. Rjavih srakoperjev je bilo dovolj, da so nas navdušili. Tako kot pretekla leta so tudi letos prevladovali samci, ki so posedali po grmovju, drevesih in žicah do 6 m visoko. Preseneti- lo nas je, kako so gozdovi privlačili srakoperje.« Skupina »Ptice kulturne krajine« Udeleženci: Jakob Duraković, Hana Movrin, Svit Dimic Mentorica in poročevalka: Lana Klemenčič S tem boš: »Med tednom smo na Središkem polju opravljali transektni popis ptic kulturne krajine. Na popisnih • postal(a) del društva, ki trenutno z več kot točkah smo med peto in deveto uro zjutraj deset 1000 člani rešuje največje naravovarstvene minut beležili vrste ptic in njihovo številčnost. Pri- probleme in aktivno prispeva k veljavi varstva dobljene podatke smo primerjali s podatki, ki so bili po enaki metodologiji pridobljeni v letu 2018. Vrste, narave v naši družbi, zabeležene na največ ploskvah, so bile grivar, črno- glavka in siva vrana. Najštevilčnejše od zabeleženih • dobil(a) obilo priložnosti za sodelovanje vrst pa škorec, siva vrana in grivar.« na različnih delavnicah in pri prostovoljnem naravovarstvenem delu, Skupina »Gozdne ptice« Udeleženci: Ema Božič, Neža Dular, Teodor Raz- • lahko postal(a) aktiven(a) član(ica) regionalnih bor šek ali Mladinske sekcije in se udeleževal(a) Somentor: Žan Tertinek Mentor in poročevalec: Maks Sešlar ornitoloških taborov in srečanj za mlade, »V skupini za gozdne ptice smo se posvetili različnim • se lahko udeleževal(a) mesečnih predavanj o tipom gozdov v okolici tabora in primerjali njihovo vrstno pestrost. Prav tako pa smo s skupnimi močmi pticah in naravovarstvu in vodenih izletov po ugotavljali, kako v tem času pada aktivnost gozdnih Sloveniji in tujini, ptic glede na ure v dnevu. Ugotovili smo, da aktivnost ptic strmo pade po osmi uri in da naša zgodnja vstaja- • prejemal(a) poljudno revijo Svet ptic nja tako niso bila zaman. Prav tako pa smo ugotovili, (4 × letno) in po želji strokovno ornitološko da v tem času ni bistvenih razlik med vrstno zasto- panostjo med različnimi tipi gozdov (dobovje z belim revijo Acrocephalus. gabrom, poplavni gozd s topoli in vrbami, bukov gozd z gradnom). Število zabeleženih parov ptic na Informacije dobiš na: hektar je bilo najvišje v poplavnem gozdu.« DOPPS, Tržaška c. 2, 1000 Ljubljana, GSM: 041 712 796 (pisarna) dopps@dopps.si www.ptice.si Svet ptic 03, oktober 2025 41 foto: Jure Novak FOTO VTISI S SKUPINSKEGA POPISA NA JUŽNIH OBRONKIH SNEŽNIKA V iskanju kotorne na Gurah foto: Tilen Basle BELOGLAVI JASTREB foto: Dejan Bordjan Skupinska fotografija tistih, Ornitologi-botaniki ki so vztrajali do konca foto: Dejan Bordjan foto: Tilen Basle 42 Svet ptic 03, oktober 2025 Večerni pogled na suha travišča Gur pod Razborjem. Popisna točka za foto: Dejan Bordjan spremljanje ujed z osnovno opremo foto: Tilen Basle PLANINSKI OREL foto: Dejan Bordjan Pogled na Gure z Razborja foto: Blaž Blažič KOSEC med obročkanjem foto: Nik Milek Svet ptic 03, oktober 2025 43 FOTOULOV BELE ŠTORKLJE ZNOVA PODIRAJO REKORDE // Urša Očko Rezultati letošnjega že B ela štorklja (Ciconia ciconia) je ena redkih ptic, Bele štorklje so nas z rekordno zasedenostjo gnezd 27. popisa BELE ŠTORKLJE (Ciconia ciconia) prinašajo za katero lahko trdimo, da jo je imel priložnost razveselile že leta 2023, leta 2024 pa še z rekordnim izjemno novico: zabeležili opazovati prav vsak izmed nas. To ni prese- številom poletelih mladičev – pri nas je takrat gnez- smo največje število netljivo, saj brez sramežljivosti gnezdi v neposredni dilo 311 parov, poletelo pa je 673 mladičev. Letos gnezdečih parov in poletelih mladičev doslej! bližini človekovih bivališč. Zaradi svoje velikosti in smo te številke še presegli – v Sloveniji je gnezdilo foto: Urša Očko značilne črno-bele obarvanosti jo zlahka opazimo tudi 321 parov belih štorkelj, iz naših gnezd pa je polete- s prostim očesom – bodisi med njenim prehranjeva- lo kar 807 mladičev, torej 134 mladičev več kot lani. njem na travniku bodisi takrat, ko nam v letu prečka Gre za najvišje številke v zgodovini popisa! pot. V času gnezdenja številne domačine vsakodnevno pozdravlja s klopotanjem kljuna, še več veselja pa pri- KAJ SE DOGAJA? našajo gnezda, polna mladičev, ki so nas razveseljevala tudi letos – ponovno v rekordnem številu. Bela štorklja je ena izmed vrst, ki ji globalno se- grevanje koristi. Milejše zime ji omogočajo krajše Popisa se Popis bele selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnez- z veseljem štorklje leta ditvenim območjem, kar opažamo tudi v Sloveniji. udeležijo tudi 2025 naši najmlajši V zimi 2024/2025 smo zabeležili rekordno število foto: Zarja prostovoljci. Platovšek prezimujočih štorkelj, ko jih je prezimovalo najmanj foto: družina 20. Podatke o prezimovanju sicer zbiramo prilo- Šobot žnostno – na podlagi večkratnih opažanj štorkelj na istem območju skozi zimo. Posledično obstaja verjetnost, da je pri nas prezimovala še kakšna štorklja več. Tudi višje povprečne temperature v spomladanskih mesecih očitno pozitivno vplivajo na bele štorklje. Te jim skupaj z zgodnejšimi prihodi omogočajo, da prej pričnejo z gnezditvijo in ugodno vplivajo na preživetje mladičev ter količino dosto- pne hrane. Tudi v večini držav Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, kjer bela štorklja gnezdi, populacija kaže pozitiven trend. Preliminarni re- zultati 8. mednarodnega cenzusa bele štorklje, ki je potekal leta 2024 pod koordinacijo NABU-ja (nem- Vseslovenski popis bele štorklje na DOPPS-u po mednarodno uveljavljeni škega BirdLife partnerja), kažejo, da se je svetovna metodi opravljamo že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija obiš- populacija štorklje v zadnjih desetih letih povečala čemo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverimo zasedenost ter za dobrih 20 %. Ali bodo bele štorklje zaradi glo- gnezditveno uspešnost. Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki balnega segrevanja na boljšem še naprej, ni mogoče nam vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih napovedati. Globalno segrevanje namreč prinaša za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Posebno pozornost name- tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme, kot so nimo tudi pregledu gnezda, da ocenimo, ali je to stabilno in varno. močna neurja in suša, ki lahko resno ogrozijo gnez- ditveno uspešnost in preživetje, zlasti mladih ptic. 44 Svet ptic 03, oktober 2025 NOVICE DOPPS Nov sodelavec v Ljubljanski pisarni Besedilo in foto: Tilen Basle Julija letos smo na društvu zaposlili dr. Dejana Bordjana. Dejan je na DOPPS-u in v širših ornitoloških krogih poznan obraz, z drugimi besedami je »stara sablja«. Srečali ste ga lahko na društvenih izletih, predavanjih in delovnih akcijah, v revijah Svet ptic in Acrocephalus pa ste lahko prebirali njegove članke. Če na nasipu zadrževalnika Medvedce vidite silhueto ornitolo- ga, je velika verjetnost, da je to ravno on. Dejan je po izobrazbi doktor bioloških znanosti, posebej pa ga zanimajo vodne ptice, ujede in selitev ptic. S svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem bo okrepil ekipo Varstveno ornitološkega sektorja, s prefinjenim smislom za humor pa polepšal naše skupne trenutke. Veseli me, da se nam je pridružil in želim mu veliko uspeha, motivacije in dobre volje. Pestra terenska sezona projekta LIFE FOR LIFELINES Besedilo: David Knez, foto: Nik Milek Z delom pri projektu LIFE FOR LIFELINES smo leta Od drugih vrst pa je treba posebej omeniti tudi 2025 začeli z vso paro. Poleg monitoringa selitve velike skovike (Otus scops), podhujke (Caprimulgus ujed na Volovji rebri in v Sanaborju smo v maju europaeus), kosce (Crex crex), poljske (Alauda organizirali tudi terenski vikend. 21 članov in pro- arvensis) in hribske škrjance (Lullula arborea), rjave stovoljcev DOPPS-a se nas je zbralo v Knežaku, kjer srakoperje (Lanius collurio), drevesne cipe (Anthus smo od petka do nedelje na širšem območju Snežni- trivialis), mlinarčke (Curruca curruca), pisane penice škega pogorja popisovali redke vrste ptic in beležili (Curruca nisoria), repaljščice (Saxicola rubetra), premike planinskih orlov (Aquila chrysaetos), belo- skalne (Emberiza cia) in velike strnade (E. calandra). glavih jastrebov (Gyps fulvus) in kačarjev (Circaetus Avgusta smo na treh lokacijah na Volovji rebri gallicus). Med vikendom smo zbrali 700 podatkov o postavili snemalnike zvoka za spremljanje nočne 84 vrstah ptic, ki jih v tem času lahko srečamo na selitve ptic. Na dveh lokacijah trenutno ponovno Volovji rebri. Med ujedami so prevladovale kanje vzpostavljamo kamere na gnezdih velike uharice (Buteo buteo), beloglavi jastrebi, kačarji, planinski (Bubo bubo), ki bodo dogajanje na gnezdu pre- orli in sršenarji (Pernis apivorus), zanimivo je bilo našale v živo na naši projektni spletni strani: tudi opazovanje malega klinkača (Clanga pomarina). https://lifeforlifelines.ptice.si/. Svet ptic 03, oktober 2025 45 Pet kraških kačarjev z GPS-oddajnikom Besedilo in foto: Domen Stanič Za nami je dolga terenska sezona spremljanja kačarja (Circaetus gallicus) na Krasu. V spomladanskem in poletnem času smo v okviru projekta Kras4us (Interreg Ita- lija-Slovenija) intenzivno iskali gnezda te redke ujede. Eden izmed ciljev tovrstne aktivnosti je natančno kartiranje vseh (ali vsaj večine) kačarjevih gnezdišč na Krasu, z namenom zagotavljanja njihovega dolgoročnega varovanja pred morebitnimi nep- rimernimi gozdarskimi posegi. Kot je sicer znano, kačar na Krasu gnezdi izključno v gozdovih črnega bora. V letošnji sezoni smo na območju Natura 2000 Kras in na njegovih obronkih našli 6 kačarjevih gnezd. Ugotovili smo tudi dodatnih 6-7 zasede- nih teritorijev, katerih natančne lokacije gnezda nismo mogli potrditi. Na podlagi le- tošnjih dognanj lahko z dobro mero gotovosti trdimo, da območje Natura 2000 Kras naseljuje vsaj 10 parov kačarja. Zadnja faza terenskih aktivnosti pa je bila namenjena opremljanju mladičev z GPS-oddajniki. Pozno poleti smo z GPS-oddajniki uspešno opremili 5 kačarjev, za kar je bilo treba preplezati visoka borova drevesa in priti do gnezd. Spremljanje osebkov na daljavo s pomočjo teh oddajnikov nam bo razkrilo glavna območja prehranjevanja te redke vrste orla na Krasu, kar bo v pomoč pri usmerjanju bodočih naravovarstvenih akcij. Obenem bomo lahko opremljenim osebkom sledili na njihovi je- senski selitvi in na prezimovanju v Afriki. Gre za prvo tovrstno raziskavo o kačarju pri nas. Udeležili smo se WildLIFE Crime Academy v Španiji Besedilo: Urša Očko, foto: Wildlife Crime Academy in Urša Očko Oktobra 2024 smo pričeli s projektom WildLIFE Crime Academy, ki ga koordinira Vulture Conservation Foundation, DOPPS pa sodeluje kot projektni partner. V petih letih trajanja projekta želimo okrepiti kazenski pregon, izboljšati sodelovanje na nacionalni in medna- rodni ravni ter povečati zmogljivosti za boj proti kriminalu nad prostoživečimi živalskimi vrstami. To bomo dosegli s specializiranimi programi usposabljanja, delavnic za izmenjavo znanja ter tesnega sodelovanja z vladnimi organi, nevladnimi organizacijami in forenzič- nimi strokovnjaki. Junija 2025 smo se skupaj z Inšpekcijo za lovstvo in ribištvo ter Veteri- narsko fakulteto v Ljubljani udeležili posebnega izobraže- vanja WildLIFE Crime Academy v Španiji. Izobraževanja, ki so vključevala tudi praktična usposabljanja, so bila zelo zanimiva in poučna, celotna izkušnja pa nepozabna. Vsi štirje udeleženci smo po zaključku uspešno opravili prvi izpit, nadaljevanje pa nas čaka že novembra. V letu 2026 se bodo usposabljanja prve in druge stopnje ponovila, udele- žilo pa se jih bo še šest oseb iz Slovenije. Naš cilj je, da se iz- obraževanj udeležijo vse ključne slovenske organizacije, ki imajo pomembno vlogo pri obravnavanju in preprečevanju nezakonitega lova. Zato smo med drugim k sodelovanju povabili tudi Policijo in Vrhovno državno tožilstvo. 46 Svet ptic 03, oktober 2025 Prva žetev semen z električnim krtačnim strojem Besedilo: Katarina Denac, foto: Monika Podgorelec Sredi junija, ko je dozorel pokončni stoklasec (Bromus erectus) na travnikih ob Dravi, smo v okviru projek- ta LIFE FOR SEEDS opravili prvo žetev semenskih mešanic z električnim krtačnim strojem, t.i. eBeetlom. Ta omogoča zbiranje semen nizko rastočih rastlin in krtačenje na strmem terenu. Semena smo želi dva dni zapored, enkrat na ravninskem travniku v Zrkovcih, drugič na nasipu Ptujskega jezera, kjer smo uporabili posebna kolesa s špicami, ki preprečujejo zdrse. Nakr- tačili smo okoli 33 kg semenskega materiala, ki ga sedaj sušimo, jeseni pa ga bomo posejali na vrstno revnih travnikih v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Študentski tabor projekta LIFE FOR SEEDS 2025 Besedilo in foto: Polona Božič Na vrhuncu letošnje sezone semenenja, med 4. in 11. julijem, Slovenije so nam na goričkih travnikih predstavili projekt LIFE IP je potekal tretji študentski tabor projekta LIFE FOR SEEDS. CARE4CLIMATE. Na mokrotnih travnikih v Motvarjevcih pre-a Dvanajst udeležencev, študentov različnih naravoslovnih in izkušajo učinkovitost različnih metod odstranjevanja tujerodne tudi družboslovnih smeri je pod mentorstvom štirih botanikov zlate rozge (Solidago spp.) pa tudi ukrepe za varovanje metuljev priskočilo na pomoč Krajinskemu parku Goričko pri nabiranju travniškega postavneža (Euphydryas aurinia) in strašničnega mra- semen za semensko banko. Hkrati smo zainteresiranim študen- vljiščarja (Phengaris teleius). V Dolencih smo videli, kako različni tom na terenu predstavili naš projekt, delo varstvenega biologa režimi košnje travnikov vplivajo na emisije toplogrednih plinov, ki ter valujočo goričko pokrajino. Večino suhih terenskih dni smo jih Gozdarski inštitut Slovenije beleži s pomočjo posebnih meril- tako z vrečkami v rokah preživeli na Goričkem. Spoznavali smo nih naprav. Ker so udeleženci pokazali interes tudi za ornitologijo, značilne vrste habitatnega tipa polnaravnih suhih travišč s smo jih na deževen dan popeljali na izlet na Račke ribnike, Ptujsko kukavičevkami. Semena smo nabirali na skupno 18 travnikih, jezero in zadrževalnik Medvedce. Ptice smo opazovali tudi v Na- razpršenih po pretežno vzhodni polovici krajinskega parka. En ravnem rezervatu Ormoške lagune, kjer smo si sicer ogledali dup- dan smo posvetili drugemu izmed prioritetnih habitatnih tipov likat semenske banke, vzpostavljene v projektu LIFE FOR SEEDS. vzhodne Slovenije – vrstno bogatim traviščem s prevladujočim Organizatorji tabora se zahvaljujemo Osnovni šoli Rače za gosto- navadnim volkom (Nardus stricta). Obiskali smo volkovja v okolici ljubje, Krajinskemu parku Goričko ter Gozdarskemu inštitutu Rogle in bili presenečeni nad številčnostjo tamkajšnjih nabiralcev Slovenije za zanimivo predstavitev projekta in vsem udeležencem zdravilne arnike (Arnica montana). Kolegi z Gozdarskega inštituta za prijetno ozračje na terenu. Svet ptic 03, oktober 2025 47 trgovina.ptice.si