Številka 215 TRST, v torek 6. avgusta 1907. Tečaj XXXII ■F Izhaja mki Aam ludi ob nedeljah In praznikih eb 5., ah panedeljklb ah 9. z]atra| Pcfiamlčce Številke eb prodajajo po 9 avfi. (6 rtotink) v mnogih tobakarnab v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Št Petru, Sežani, NabreŽini, Sv. Ladji, Tolminu, AjdovBČini, Foatojni, Dornberga, Solkanu itd. cm OGLASOV ae računajo po vntah (iiroke 78 mm, visoka 9'/, mm); zrn trgovinske in obrtne oglase po 20 lUtlak ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 atot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrata K 2. Mali oglasi po S atot. beseda, najmanj pa pa 40 atot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primrsko. V edinosti Je moči Virotalai uaia ca vsa leto 24 K, pol leta 13 K, 3 mesece 6 K —, os naročbe brez doposlane naročnine, ae uprava ne ozira, laitfiiii u ledellito iidaile .Ediiojti' itaie: ceioleao K 5*20, pol leta 2-eo Vsi dopisi naj ae poKljajo na uredništvo liata. Nefrankovan r pisma se ae sprejemajo li rokopisi se ae vračajo. Naročnino, oglasa in reklamacije je polil jati na upravo lista. UREDNIŠTVO: «L Olorglo Galattt 18. (Narodni dom». Izdajatelj in odgovorni urednik STEPAN GODINA. Lastnik konsordj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica GKorgio Galatti 5t. 18 sssssss Peitao-kraallalčal račua it. ftil-tea. —— Tsuroa iut. iia7. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". BRZOJAVNE VESTI. Bolgarski knei. DUNAJ 5. Bolgarski knez Ferdinand Je dospel siaoči semkaj iz Išla. j- Metropolit M&mdić. BEKA 5. Truplo metropolita Mandića Je bilo daaes iz Opatije prepeljano v srbsko cerkev na Reko, kjer bo jutri blagoslovljeno. Truplo prepeljejo potem v Sarajevo, kjer bo v petek pogreb. Sestanek v Swinemunde. SWINEMUNDE 5. Po včerajšnjem obedu na ladiji „Deutschland" sta oba cesarja s svojo okolico in povabljenimi častniki ostala dlje časa na krovu. Ob 11. in pol sta cesaija zapustila ladijo „Deutschland". S\VINEMUNDE 5. Ob 10. uri ^pred-poludne se je cesar Viljem podal na jahto ;,Standartu, od tod sta se cesarja skupno podala na ladijo „Deutschland". Ob 10. in en četrt je vsa eskadra odplula na vaje. Treme je lepo. Siamaki kralj v Berolinu. BEROLIN 5. Siamski kralj je dospel semkaj. V Berolinu ostane teden dni, nato se poda v Kassel, kjer se sestane s cesarjem Viljemom. Iz Pekinga v Pariz na avtomobilu. BEROLIN 5. Princ Borgheee je dospel semkaj danes ob 5. uri popoludne. Porcija. TEHERAN 5. (Petr. brz. ag.). Turške čete so že ponovno prekoračile perzijsko mejo, vsled česar je perzijska vlada vznemirjena, a ker se sama ne more postaviti v bran, je zato prosila pomoči rusko in an-sueško vlado. TEHERAN 5. Uradne brzojavke poročajo, da so turške čete s topništvom prestopile blizo Urmije na perzijsko ozemlje, razdejale eno vas, ter ubile 18 mož in 60 žensk in otrok. Na to so se polastile per-l zijskega šotorišča, iz katerega se je morala mala posadka umakniti. Dogodki v Maroku. BEROLIN 5. Iz Berolina poročajo: Uradna poročila potrjujejo, da so kabili iz okolice Casablanke onečastili špansko pokopališče. Španska odpošlje v Casablanko tri vojne ladij e s četami, ki bodo - operirale v Casablanki skupno s francoskimi četami. PARIZ 5. V Casablanko sta pod poveljstvom generala Doude odposlana dva ba-talijona alžirskih strelcev in en batalijon legije tujcev, skupno 3400 mož pehote z nekoliko topovi in 300 mož konjeništva. Čete se ukrcajo v dveh oddelkih in sicer eden na križarjih v Oranu, drugi na transportnem parniku ,.Nive;< v Alžirju. TANGER 5. (Nem. kab. družba). Francoski križar „Galilee" je prejel ukaz, naj ščiti Evropejce pri vkrcavanjih v Casablanki ter naj postopa kakor bodo okolnosti zahtevale. MARSILjA -5. Kakor poroča „Impar-cial" iz las Palmas, je odplula topničarka „Basan" v Casablanko. GIBRALTAR 5. Angležki križar }yAu-tris" je odplul danes v »Casablanko. TANGER 5. (Nem. kab. družba). Od včeraj prihajajo iz JJasagana resna poročila. Tamoioji inozemci so v nevarnosti pred roparske tolpo, ki je vsled dogodkov v Casablanki dobila pogum* Nemški poslanik je dal tamošnjemu konzularnemu agentu potrebna navodila. V Masagaji odide trgovski parnik, da v slučaju vkrca Nemce ia druge icozemce^ Francoski diplomatičci zastopnik je predlagal, da se odpošljejo v Masagan vojne ladije. Masagan Je primorsko mesto na sapadni PODLISTEK. Starca. 6 Povest grofa Leva Tolstega. Jelisej je bil šel pet verst, pričelo se je daniti. Usedel se je pod drevo, da je preštel svoj denar. Ostalo mu je sedamnajst rubljev in dvajset kapejk. No, sije mislil, s tem denarjem ne prideš čez morje; in da bi v Kri-stovem imenu zato beračil, to bi bilo za-me večji greh. Boter Je tim pride tudi sam tja in fco postavil za-me svečico. In na meni bo ležala obljuba do smrti. Učenik je dobrotljiv in bo imel potrpljenje. Jelisej je vstal, vrgel malho čez hrbet in krenil nazaj. Da bi ga ljudje ne videli, je naredil ovinek okoli vasi. In kmalu je dosegel svoj dom. Ko je hodil z Je timom, kako težka se mu je zdela pot J Marsikdaj je skoro presegalo njegove moči, ko se je vlekel za tovarišem. Ko pa je hodil nazaj, mu je dal Bog, da ni čutil nobene trudnosti. Igraje je stopal, lahko zastavljal palico, do sedemdeset verst je napravil na dan. obali Maroka, južno od Casablanke. (Op. ured.). Oqe volitve za goaoraln* svete na Francoskem. PARIZ 5. Doslej je znano 131 rezultatov od 141 ožjih volitev za generalne svete, izvoljenih je bilo 17 konservativcev in na-rodnih liberalcev, 19 progresistov in zmenili republikancev, 83 republikancev levičarjev, radikalcev in radikalnih sosijalistov m 18 neodvisnih socijalistov. PARIZ 5. Med radikal ci in socialisti je prišlo sinoči po razglasu izida ožjih volitev za generalne svete do hud& spopadov. So ci-jalisti šo hoteli radikalcem iztrgati trebojnico, pri čemer je nastal pretep. Socijalisti so vsprejeli orožništvo s psovkami. Na stotnika orožnikov je neka doslej še neznena oseba vrgla stekleni vrček, v^ed česar je bil stotnik na obeh očesih ranjen. Še le %o so prišli orožnikom na pomoč topničarji. je zopet nastal mir. Železniška nesreča pri dkngerra. PARIZ 5. Glasom zadnjih vesti iz An gersa je povodom železniške katastrofe pri Angersu ponesrečilo 50 oseb; med njimi ni nobenega tujca. Ranjenih je bilo 16 potnikov. PARIZ 5. O železniški katas'crofi v Angersu poročajo nastopne podrobnosti. V Loiro so padli lokomotiva, tender, poštni voz in en voz tretjega razreda. Pravi vzrok nesreče je še neznan. Ko je pnri del vlaka padel v reko, sta kurjač in vod ja vlaka skočila v vodo in sta se plavaje rešila. Med potniki, ki so ostali na most n, je sastala velika panika, ko so videli grozen prizor. Večina njih je bila vsled g rožnega sunka ranjena. Ko se je prvi strah polegel, so zapustili vozove in mnogi potniki so potem pomagali na reševanju. Pogreb patrijarha Brankovima. KARTjOVCI ' o. Včeraj se je na zelo slovesen način vršil pogreb • patrijarha Bran« kovica. Cesarja je zastopal zborni poveljnik FZM Grba, med drugimi so bili navzoči tudi zastopniki Rrhslrega I .ralja in srbske vlade. Socijalnodemokra* tični onod razpaščei i. HOHEWVALD 5. Pi »licija je razpustila poljski socijalno-demokrati« Jni shod za pokrajino Poznanjsko, ki s« g je včeraj tuka vršil. Iz južne Fr? ateoske. ARGILLIERS -5. ' Sinoči so priredili Marcelinu Albertu sovr ažno demonstracijo. Vsled pretečega vedenja, mani&stantov se je moral Marcelin Albert zapreti v svojo hišo. RUŠTj A. General Kajsan neumno — je bil šel in ni došel, samo denar je zapravil. Ču-dih so se in potlej so pozabili. Tudi Jelisej ni več mislil na to, čvrsto je poprijel za je bila v začetku. V njo jedino stavljamo svoje nade. Koalicija stoji še vedno na stališču, da ima nadaljevati borbo ne samo doma proti Rakodczayu (ki še ni sestavil ne stranke, ne vlade) ampak tudi borbo v Budimpešti do skrajnosti. Radi tega skušajo Madjari zrušiti poslanca Supila kakor vodjo koalicije, ali tudi tu se izj al ovijaj o vsi manevri. Toliko sem vam mogel zbrati političnega drobiža. Značilna razprava v Vidmu. Videm, 4. avgusta. Včeraj se je vršila pred tukajšnjo okr. sodnijo prvega okraja jako značilna razprava, ki razsvetljuje tukajšnje življenje političnih 1 begunov s Primorskega ter postopanje naših sodnikov nasproti prvim. Neki, 23-letni Artur Leoni iz Tr3tar agent neke banke v Milanu, tožil je tržaške begune Ferlugo, Bruno in Fanna radi razža-ljenja časti, pretenja in telesnega poškodovanja. Toiitelj ia prišel na razpravo. Ferluga taji, da bi bil tožitelja imenoval avstrijskega vohuna, misli o njem pa lahko, | kar hoče ; tudi mu ni žugal in ga tudi ni naklestil. Leoni da izkorišča tržaško ime^ in se ga je podpiralo le radi tega, ker je mo-j ral pobegniti iz Trsta in se sedaj klati po vsej Italiji; od povsodi, poročajo le slabo o njem. Leoni se je predrznil blatiti in natol-' cevati ime črez vse častivrednega tržaškega ! patrijota, ki je dobil zavetišče v Vidmu. J Priča noče imenovati imena dotičnika pred j sodnijo, ker je isto vklesano globoko v srca ; vseh tržaških rodoljubov. Ko se je praznovala stoletnica rojstva Garibaldija v Vidmu, prišel je tudi Leoni sem, kakor tudi razni drugi avstrijski vohuni; enega so tudi oblastni je kakor takega razkrinkale, da bi delal zdražbo med Tržačani. Skušal je med njimi, ki se bojujejo za tržaške pravice, napraviti prepir, z obrekovanjem in sumničenjem ; takrat so Leonija ttudi dobro naklestili. Ostala dva obtoženca sta potrdila izpoved Ferluge v vsem. — Branitelj Je preCital pi=JUU> očeta Lcouija, v katerem se mu zahvaljuje za natanjčno, a žalibog žalostno poročilo o življenju svojega sina. Priča Bernard Malusa, trgovec v Gemoni pravi, da je malo manjkalo, da ni bil Leoni na Garibaldijevih slavnostih v Gemoni in v Osoppu radi izzivanja „conciato per le feste". Priča je bil šel v Trst, ker se j i seznanil z njegovim bratom, kateri mu je rekel, da je Artur družbinski izrodek. V Rimu da se je mislil dati krstiti in stopiti v samostan. Giacomo Guardiero, upravitelj lista „II Crociato*1, je neki večer, ko je bil v krčmi z Fannam in Ferlugo, tudi zapazil, da Leoni hoče tržačane izzivati. Državni pravdnik je potrdil, da sledi iz razprave, da je Leoni ne samo izrodek, marveč da je prišel v Videm z namenom izzivati gospode, katere mora vsak spoštovati, ker imajo ideal, ker so delavni in dobri) ter je predlagal, da se obtožence reši obtožbe radi pomakanja dokazov in ker sploh niso nič zakrivili; tožitelja pa naj se obsodi v sodne stroške. Ker se je tudi branitelj pridružil temu predlogu, ga je sodnija seveda potrdila. Ta razprava govori dosti jasno sama ; ne potrebuje torej nikakega komentarja ali pojasnila. _ Dogodki na Hrvatskem. Ustavna stranka. Členi bivše narodne (madjaronske) stranke so definitivno sklenili, da ne bodo podpirali oje delo; navozil s sinovo pomočjo drv za zimo, mlatil z ženskami, pokril šupo in oskrbel ulnjak. Deset panjev z zarodom vred je dal sosedu. Stara zaradi zaroda ni hotela prav na dan z besedo, Jelisej pa je vedel, k^j je šlo sosedu; namestu deset sedemnajst panjev. Ko je bilo vse opravljeno, je poslal sina iskat dela. Sam se je spravil nad svoje zimsko opravilo: plefcel je opanke iz lubja in dolbel panj ove. * * * 'Ves dan, ko je ostal Jelisej vv koči pri bolnih ljudeh, ga je čakal Jefim. Šel je bil samo malo naprej in se potem usedel, čakal je in čakal, zaspal, se prebudil, sedel še nekaj časa — tovariša ni bilo, Jefim je gledalf kar mu niso pale oči iz glave. Že je izginilo sokice za drevesom — Jelisej a ni. Će ni šel mimo ? je premišljeval. Ali pa se je peljal mimo — kdo ga je vzel na voz — med tem ko sem jaz spal in me ni zapazil. A saj bi me bil moral videti. V stepi se ahko daleč vidi. Lahko bi šel nazaj, a morda' gre on med" tem naprej. Zgrešiva se — in! potem je še slabše. Boljše da grem naprej, v prenočišču se potem jđobiva. Ko je prišel v vas, je prosil županovega pomočnika, če bi došel star možiček, naj ga pelje v kočo, kjer je ostal on čez noč. Jelisej pa ni prišel. Jefim je nadaljeval svojo pot, vprašal vse ljudi, če so videli plešastega starčka. Nihče ga ni bil videl. Jefim se je čudil in je šel sam. Dobiva se, si je mislil, kje v Odesi ali na ladji. In ni več premišljeval o tem. Medpotoma seje sešel z nekim romarjem. Romar je nosil čepico in kuto, njegovi lasje so bili dolgi. Goro Atos je bil obiskal in zdaj je romal v drugič v Jeruzalem. Našla sta se v prenočišču, prišla v pogovor in potovala skupaj. Srečno sta dospela v Odeso in čakala tri dni, da je odrinila ladja. Z njima je čakalo mnogo romarjev iz različnih krajev. Zopet je poizvedoval Jefim po Jeliseju — nihče ga ni videl. Romar je poučil Jefima, kako treba napraviti, da se prepelješ zastonj na ladji. A Jefim ga ni poslušal. „Dam rajši denar," je rekel. „Zato sem ga vzel seboj." (Pride še.) dtrun II »EDINOSTc Stav. 215 V Trstu, dne 6 avgusta »907 sedanjega bana Rakodczaya in da ostanejo v opoziciji vsaj toliko časa. dokler bo na Ogrskem na krmilu stranka neodvisnosti. Sklenili so pa, da ostanejo zbrani v nadi, da pristopijo k njim še oni elementi, ki so za obstoječi dualizem v monarhiji in za današnjo ogrsko nagodbo. Stranka se bržkone ne bo nazivala več „narodna", ampak ustavna stranka. V začetku septembra, a najkasneje oktobra začne zopet izdajati svoje politično glasilo. Načelnik stranke bi imel postati dr. Tomašič. Volilna reforma za češki deželni zbor. Neki komunike vodstva mlad o češke stranke se bavi z vprašanjem volilne reforme za češki deželni zbor in konstatuje, da bodo Mladočelii, kakoi je umevno samo ob sebi} za splošno volilno pravico. Treba bi pa pre-tresovati vprašanje, ne bi-li bila morda umest-neja četrta kurija, ker bi se s tem ojačil ljudski element. V vsakem slučaju bi se moralo spremeniti vladno predlogo, po kateri bi se imelo v 4 kuriji voliti 22 čeških in 14 nemških poslancev, ker bi se s tem Številom še poslabšalo ▼ deželnem zboru razmerje Cehov do Nemcev.__ Interpelacija. Dr. R y b a r a in drugov na njegovo Ekscelenco gospoda finančnega ministra glede rabe slovenskega in hrvatskega jezika se strani primorske finančne prokurature in primorskih davčnih oblasti. Z naredbo finančnega ministerstva od 20. junuvarja 1861 št. 2700-21, zb. n. fin. min. s;. 5, je bilo finančnim prokuratorjem naloženo, da se imajo v vseh [slučajih, zastopajo Ji tožečo ali toženo stranko, v svojih sodnij-tkih govorih in vlogah posluževati načeloma in v kolikor je to možno onega pri sodniji običajnega jezika, katerega govori in umeva njihov nasprotnik. Dasi je bil ta le predpis izdan izrecno tudi za „avstrijsko-ilirako primorje" in dasi so v tej kronovini slovenščina in hrvaščina na sodnijah običajna jezika, je pri primorski finančni prokuraturi predpisano pravilo v občevanju s slovanskimi strankami le jako redka izjema. Omenjena finančna prokuratura odgovarja sicer pravilno na njej doposlana slovanska pisma v istem jeziku, pred sodnijami poslužuje se pa napram slovanskim strankam, celo v čisto slovanskih okrajih, skoraj izključno nemškega in italijanskega jezika. Tako se sestavljajo tožbe in odgovori na tožbo, kakor drugi v pravdnem postopanju navadni spisi izključno v obeh teh jezikih in i zlasti se nikdar ne vlagajo izvršilni predlogi v slovenskem ali hrvatskem jeziku. Gotovo ne sluzi v olajšavo strogosti in neugodnosti, ki so združene z iztirjevanjem davkov, ako nastopajo uradi proti davkoplačevalcu še v tujih jezikih in so radi tega občinstvu dvo-stroko nesimpatične. Ista jezikovna praksa vrši se tudi pri primorskih davčnih uradih, ki vlagajo izvršilne predloge kakor zastopniki eraija pri iztirjanju davkov in pristojbin le v nemškem, odnosno v italijanskem jeziku. To postopanje je za prizadete stranke radi nedo voljnega znanja omepjenih dveh jezikov, izlasti v čisto slovanskih okrajih zelo neprijetno in združeno s stroški in izgubo časa, poniževalno za slovanske narodnosti in vrhu tega ne odgovarja gori navedenemu predpisu. Podpisani si dovoljujejo radi tega vprašanje : > Je-Ii Vaši Ekscelenci znana gori opisana praksa in namerava li Vaša Ekscelenca ukreniti potrebno, da se bodo primorska finančna prokuratura kakor tudi primorski davčni uradi posluževali tudi pred sodiščem ustmeno in pismeno, napram slovanskim strankam slovenskega oziroma hrvatskega jezika Dunaj 22. julija 1907. Dr. Rybaf, Grafenauer, Iv. Hribar, Kalina, Dr. Krek, Ježovnik, Dr. Laginja, Gostin-čar, Mandić, Dr. Trešić, Prodan, Peric, Dr. Hlibowicki, Spinčić, Biankini, Dulibič, F. Iva-nišević, Ivčević. _ Dnevne vesti. Gospod namestnik princ Hohenlohe je v soboto nastopil štirinajstdnevni dopust. Dr. Laginja o Slovencih. Istrski poslanec dr. Matko Laginja je imel 18. t. m. v poslanski zbornici v razpravi k bud-getnemu provizoriju daljši govor, v katerem je govoril kmalu v začetku o Slovencih. Rekel je : „Naši najbližji rodni bratje, Slovenci, ki zavzemajo Kranjsko, del Koroške, velik del Štajerske ter Goriško in prebivajo tudi v Trstu, čeprav le kakor manjšina vendar kakor avtohtono prebivalstvo, stojijo dandanašnji kulturelno tako, da^v vseh teh deželah ni niti jedne prave srednje šole s slovenskim učnim jezikom, kaj še vseučilišče, do katerega ima l1/, milijonski narod pravico na vsak način. Po mojem mnenju nikakor ni zdrava ta ideja, ako se trdi, da le narodi 40 ali 60 milijonov bi imeli pravico do višje kulture in do višjih učilišč. Ce omenjam, da prosijo Slovenci v Trstu, ki so avtohtona manjšina dežele, oziroma tamkajšnje občine, že 20 let za ljudsko šolo v svojem materinem jeziku, in sicer toliko pri občini, kolikor pri vladi, ter iste' doslej še niso dobili po 20 letih, ter da mo-' rajo, da se kolikor toliko narodnostno ohranijo, vzdrževati privatno šolo, katero obiskuje nad 700 otrok, iz svojih ne vedno bogatih sredstev, potem je kulturelni položaj tega naroda s stališča vlade, po mojem mnenju, označen zadostno. Ne more pa se reči, da bi ljudstvo ne imelo morda nobenega hrepenenja, nobene želje po napredku in kulturi. Ta mali narod, če ga ločite od nas Hrvatov, izkazuje neki unicum v Evropi. Ima n. pr. društvo za izobrazbo ljudstva, „Družba sv. Mohorja", katero podpira nad 80.000 Členov in čegar publikacije se čitaj o letno ali boljše rečeno vsaki dan, kajti ne le višji izobraženci, marveč nižji in pred vsem nižji sloji prebivalstva čitajo te publikacije; to je znano. Ta narod ima gospodarske organizacije, ki so že lepo napredovale. V jeziku tega ljudstva se uraduje mnogo, skoro izključno na Kranjskem, velikem delu na Štajerskem in Goriškem. S stališča vlade se torej ne more trditi, da ni treba tega jezika še razvijati z državnimi sredstvi, češ, da bi ne bilo potrebe za to. ^ ^ Naloga in dolžnost vlade je, vsaj s stališča vzgoje dobrih, ljudstvu blizu stoječih uradnikov uvesti jezik tega naroda v šole, v srednje šole in eventuelno v visoko šolo. Sveta dolžnost vlade je, ker drugače ostane sramota, da prisili tržaško občino, ki končno vendar ni velesila, k temu, da napravi Slovencem v Trstu potrebno ljudsko šolo, ali če že to ne gre iz kakršnegakoli vzroka — kajti mi vemo, da avstrijske vlade imajo tam doli obilo obzirov — naj senapravi iz državnih sredstev slovenska šola, in to z večjo pravico, nego da se srednje šole z nemškim jezikom vzdržujejo sredi slovenskega in laškega prebivalstva. Dotakniti se hočem še razmer justične uprave. Lahko bi bilo, slovenskemu narodu tudi v tem oziru vstvariti vsaj nekoliko v sprejemljivejši položaj. Višja deželna sodnija v Gradcu ima brez dvoma preveliko število agend. Ako se je že neče — zopet iz kakoršnihkuli vzrokov — deliti, se more po analogiji tega, kar je bilo uvedeno po 50 letih nekdaj na Tirolskem, po analogiji Tridenta, urediti vsa reč v Ljubljani tako, da bi tam uradovali slovenski senati višje deželne sodnije v Gradcu za Kranjsko, za del Koroške in za slovenski del Spodnje Štajerske. Kar se tiče gospodarskega položaja slovenskega prebivalstva, se sklicujem na izborna izvajanja zelo čislanega gospoda poslanca Povšeta. Členi volilnega odbora „Narodne delavske organizacije" so pozvani, o«* se udeleže prve seje volilnega odbora, ki se bo vršila nocoj, dne 6. t. m. točno ob 8. uri zvečer v telovadnici »Tržaškega Sokola«. Zaupniki „Narodne delavske organizacije", katerim so bili izročeni bloki za nabiranje vstopnin v organizacijo, so naprošeni, da izročijo bloke, oziroma kasirane vstopnine najkasneje do 8. ure zvečer današnjega dne v društveno pisarno (Via Geppa št. 15, I. nadstropje), ali pa po 8. uri zvečer v Sokolovo dvorano, kjer se bo vršilo posvetovanje volilnega odbora. Potrebno je to, da bo volilni odbor imel pregled o udih, ki so vstopili v organizacijo in na katere mu je reflektirati na ustanovnem občnem zboru kakor na eventuelne kandidate. Iz sodnijske službe. Sodni praktikanti: Venceslaj Mangiarello, dr. Karol Peteani, Anton Kraljic v Trstu, Rihard Vergna v Gradiški, Anton Cigoj v Gorici, Milan Zgom-bić in Hugo Harabaglia v Rovinju so imenovani avskultanti. Vročina. Včerajšnji dan je bil najvro-čeji tega poletja. Ob . 2. uri popoludne je kazal toplomer v senci + 30° C. Okolu 5. ure popoludne se je bilo nebo pokrito z gostimi oblaki, vsled česar je bilo postalo grozno soparno; a dežja ni bilo niti kaplje. TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Dva huda pevca. 19 letni mizar Ev-gen Z., ki stanuje v ulici della Madonnina, in neki njegov prijatelj sta predsioočntjim, idoča okolu 11. ure po gori rečeni ulici, na vse grlo prepevala. Prišel je pa redar in jima velel, naj molčita in n^j ne motita nočnega miru. Ker pa ona dva le nista hotela jenjati, ju je redar proglasil aretoranim. Na to sta se f a oba pevca zakadila vanj, ga pograbila za prsi in ga skušala podreti na tla. Pri tem delu je bil pa Evgen Z, posebno hud, dočim je njegov prijatelj previdno pobegnil od tam. Ko je Evgen ostal sam, ni bilo redarju težko ga vkrotiti in ga odvesti na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga djali pod ključ. Zopet roparski napad ? Glasbeni učitelj gospod Aleksander Gianfre, stanujoči v ulici di Torre bianca, je prijavil včeraj na policiji, da so ga predsinočnjim malo pred 1. uro trije zlikovci napadli v ulici Vienna, ko se je on vračal proti domu. A on da je jako energično nastopil proti njim: vzel da je iz žepa ključ hišnih vrat in z istim pognal napadalce v beg. Gnal da jih je tako do trga pred kolodvorom južne železnice, kjer da so se mu skrili ob skladišču „SyllosM. A vso pot od ulice Vienna, fpa do tega skladišča, da ni naletel na nobenega redarja(!). Radi nevarnega groženja je bil are-tovan predsinočnjim v ulici di Riborgo mizar Karol L. stanujoči v ulici di Riborgo št. 35. ! Grozil je pa trgovcu s pohištvom Antonu Maladosso, ki stanuje v isti hiši kakor Karol j L. Rekel mu je namreč: „Za te ni več ; kruha!" in ga je zvečer čakal na ulici pred hišnimi vrati. Požar v Lonjerju. Gasilci so bili včeraj malo pred poludne telefoničnim potom obveščeni, da gori neka hiša v Lonjerju. Pohiteli so takoj z brizgalnico v Lonjer, a tam so našli že pogašeno. Vnel se je bil dimnik hiše Andreja (?) Bizjaka, a ogenj se je bil razširil tudi na streho. Lonjerci so sami pogasili, vendar je zgorela polovica strehe. Škode da je 500 kron. Bizjak je zavarovan. Lep soprog in oče. Frančišek B., raa-gistratni nižji uradnik, ki stanuje v ulici sv. Frančiška, je oženjen in ima tri otroke. In ta oče treh otrok, katerih najstarejemu je 9, a nsjmlajemu 3 leta, je bil dne 3. t. m. are-tovan, ker je par dni prej posilil 13 letno Marijo B., ki je služila pri qjem. — Nam se o tem človeku pripoveduje, da je nekoč lanskega leta psoval in sramotil slovenske stanovalce iste hiše z : „divjaki", „barbari", „ščavi" itd. Sedaj se je pa nesrečnež sam pokazal kakor pravega „divjaka" in „barbara". Za 200 kron mleka ga je osleparil. Posestnik Anton Zlobec iz Kranj e vasi je vložil na tukajšnji policiji ovadbo proti nekemu Aleksandru R. Temu človeku da je on še dne 24. aprila t. 1. izročil več vrče v mleka, v skupni vrednosti 230 kron. Tedaj da mu je Aleksander R. dal le 30 kron, a mu obljubil, da mu ostalo plača v obrokih. A od tedaj ni Zlobec Aleksandra R. več videl. Nezasljiva teta. 24 letni mornar Ivan Padovan je bil odpotoval meseca marca t. 1. v Ameriko. Pred odhodom je pa izročil svoji teti Antoniji T., ki stanuje v zagati della Punta, 260 kron denarja ter jo prosil, naj denar vloži v poštni hranilnici in mu hrani knjižico. Padovan je bil odpotoval s parnikom „Sofia Hohenberg" in s tem parnikom se je teh dni zopet povrnil v Trst. Seveda je šel takoj k teti, a tu je zvedel na svojo žalost, da je teta zapravila ves njegov denar. Padovan je teto ovadil policiji. Neznan tat je predvčerajšnjim vlomil v stanovanje 35-letne Helene Stokič, v zagati Sporcavilla št. 2, in jej odnesel par finih čevljev, vrednih 20 kron, in pa 20 kron denarja. Smeinica. Na gimnaziji je profesor razlagal dijakom, kaj da je „anahronizem" : „Kakor veste je bil Aleksander Veliki sin »Filipa Makedonca. Ce bi kdo rekel, da je bil Aleksander Veliki rojen prej, nego Filip Makedonec, bi bil to „anahronizem." : — Neki dijak se je na to oglasil: „Moj stric je torej anahronizem !4 — Profesor : „Kako to?" — Dijak: »Ker sem se jaz rodil prej, nego moj stric!" _ BoUdu in vreme. — Danes: Spreme-njenje Jezusa na gori; Dobrovit; Vlastica. — Jutri: Kajetan, spoznavalec; Damir; Vidojka. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 4- 30° Celzius. — Vreme včeraj: deloma oblačno. Društvene vesti in zabave. Delavsko podporno društvo v Trstu prosi tem potom še enkrat najuljudneje vsa ona bratska društva, katera nameravajo na kak način udeležiti se slavnosti 25 letnice razvitja društvene zastave, da to javijo prire-jevalnemu odboru najkasneje do polovice tega meseca, da utegne isti pravočasno sestaviti program slavnosti same. Do sedaj so se prijavila, da bodo sodelovala na tej slavnosti sledeča društva: „Balkan" kolesarsko društvo v Trstu, korporativno ; Sokolska buzetska godba; „Čitalnica", Sv. Jakob, korporativno; pevsko društvo „Ilirija", Sv. Jakob, korporativno s zastavo; pevska društva: „K o 1 o", Trst, „Slava" Sv. M. Magdah, „Slovan" Padrič, vsa korporativno z zastavami ; „Tržaško pod p. in bralno društvo" korp. z zastavo. Na slavnost razvitja zastave pev. društva „Ilirija" pri sv. Jakobu so nadalje naznanila svojo vdeležbo sledeča društva : 11. Čitalnica od sv. Jakoba v Trstu korporativno; 12. Pevsko društvo „Zvonimir" iz Rocola korporativno ; 13. „Del. konsumno društvo" pri sv. Jakobu po deputaciji ; 14. Pevsko društvo '„Zarja" iz Rojana korp. z zastavo; 15. Pevsko in bralno dr. „Slavec" iz Ricmanj korporativno. Slavna društva! Ker se bliža čas za sestavo slavnostnega programa, se vljudno prosi vsa ostala društva, ki se še niso zgla-sila, da to blagovole storiti do sobote kajti pozneje prijavljena ne bo mogoče več dati v program tiskati. Slavna društva, dragi bratje Slovani! dne 25. avgusta hočemo pokazati na slavnosten in dostojen način obstoj slovenskega in slovanskega življa sploh v Trstu, ko bodemo pod okriljem naših praporov v slavnostnem sprevodu pokazali našim sovražnikom, da smo tukaj doma in da tudi ostanemo enakopravni z drugimi narodi avstrije. Čitalniški orkester pri sv. Jakobu priredi, kakor že objavljeno prihodnjo nedeljo 11. t. m. svoj prvi vrtni koncert se sodelovanjem popolnega pevskega zbora „Čitalnice" na vrtu „Konsumnega društva* pri sv. Jakobu. „Tržaško kolesarsko društvo Balkan" vabi uljudno vse svoje vže pristople člane, kakor tudi one kolesarje, ki bi radi pristopili k temu društvu, da se gotovo ude-j leže prvega občnega zbora, ki bo dne 7. t.; m. ob deseti uri zvečer v prostorih Trgovsko izobraževalnega društva ulica S. Francesco št. 2. I. Na tem občnem zboru se bodo prečitala pravila in dala članom potrebna pojasnila, ob enem se bo vršila tudi volitev novega odbora. _ Darovi. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija je poslala gospica Olga Gombač iz Matavuna 14 kron iz družbenega nabiralnika gostilne „pri Škocijanski jami". Vrlim domačim gospicam lepa hvala da skrbe, da nabiralnik vrši svojo narodno dolžnost. Vesti iz Goriške« Iz Trnovega na Tolminskem. Pred prihodom namestnika princa Hohenlohe je tolminski glavar g. Prinzig (pokvarjeni PrinČić) dal obvestiti vse občine, da pride gospod namestnik. Vspodbujal je občine, naj prirede namestniku slovesen vsprejem. Le z našo občino je napravil izjemo. Nam je priporočal, naj ne delamo nikakih priprav za vsprejem, češ, da se g. namestnik ne ustavi na Trnovem, ampak da poj de le mimo. To pa je bila g. okrajnega glavarja le — pobožna želja in mi se nismo dali zavesti. Postavili smo ličen slavolok, pri katerem smo pričakovali gospoda namestnika, ki se je tudi ustavil (čeprav to ni bilo ljubo gosp. glavarju). Namestuiku smo izročili prošnjo zastran nove ceste, ki naj bi Šla kakor gre stara skozi vas. Tu je bil ravno vzrok, da je bil glavar proti temu, da bi mi namestnika slovesno vsprejeli. On je uamreč že od nekdaj nasproten rečeni naši želji, ker bi hotel, da bi šla nova cesta močno oddaljeno od vasi, oziroma visoko nad vasjo, vsled česar bi bila vas zelo zapuščena. No, gospod namestnik princ Hohenlohe nam je obljubil svojo pomoč in če nam pomore do uresničenja naše želje, mu bomo zelo hvaležni na tem. Zavod „Elizabetišče" v Tomaju, vzgojevališče za deklice (internat) začne s šolskim poukom dne 1. septembra t. 1. V zavodu je trorazredna ljudska šola z vsestranskim temeljitim poukom po Ijudsko-šolskih načrtih na Primorskem. Zavod ima jako lepo lego s krasnim razgledom. Stanovanja in spalnice za gojenke so zračne in prostorne. Deklice se vzgajajo v njem v pravem krščansko-narodnem duhu Notranje gojenke se poučujejo vrhu navadnih predmetov tudi še v šivanju, vezenju na stroj, likanju in večje imajo priliko vaditi se gospodinjstva : kuhanja, pranja, raznih vrtnih del itd. Uče se tudi nemškega jezika. Mesečna plača je 24 kron. Zavod se priporoča slovenskim starišem vse Primorske. Kdor želi še natančnejših poročil radi obleke, perila itd. naj se oglasi do 15. avgusta na vodstvo, da mu isto pošlje izvestje. Gojenke naj se zbero v zavodu že 31. avgusta, da prisostvujejo šolski sv. maši dne 1. septembra. V Biljani v Brdah se je imel dne 3. t. m. konstituirati novi občinski zastop. Do tega pa ni prišlo, ker ni iz političnih razlogov došla tretjina starešin na volitev. Nedošlim starešinam se je naložila kazen vsakemu po 40 kron. Tifus. Pišejo nam: V Miniku, občina Kožbana v Brdah, razsaja že več časa tifus, ki je zahteval že nekoliko žrtev. Bolezni je največ krivo pomanjkanje zdrave pitne vode. Vlada je nemudoma odredila, da se napravita v omenjeni vasi dva vodnjaka. Cesar je podaril pogorelcem v Ponikvah na Tolminskem 5000 kron. Vesti iz Istre. Za pomoč bednemu prebivalstvu. — Posl. M atko Mandić, dr. Laginja, prof. Spinčić in tovariši so vložili v zbornici poslancev nastopni nujni predlog : Tužni klic siromašnega prebivalstva krajne občine Dekani, politični okraj Koper v Istri, je vspodbudil glavarstvo te občine, da se zateče k podpisanim z vročo prošnjo za državno pripomoč, ker se to prebivalstvo v^led suše in drugih elementarnih nezgod nahaja v obupnem stanju. Skoro dva meseca trajajoča suša uničila mu je vsako nado na polju, na senožeti in deloma v vinogradu. Krompirja, fižola, žita ni niti za seme. Oljke, ki dajajo glavni dohodek temu prebivalstvu, so trpele vsled prošle hude zime toliko, da ne bodo dajale sko/.i več let nikakega ali le malo sadu. Poslednja skromna nada temu prebivalstvu je v vinogradih, v kolikor jih je z veliko muko in tujim denarjem obnovil z ameriškimi trtami ; ali če bo nesrečna suša še nekoliko trajala, izgine še ta nada, tudi če bi ne bilo neprestane nevarnosti od strašne toče, ki leto za letom pustoši v tej siromašni pokrajini. Ozirom na to žalostno stanje tega prebivalstva Btavljajo podpisani sledeči nujni predlog : Visoka zbornica izvoli skleniti : C. k. vlada se poživlja, da prebivalstvu krajne občine Dekani, politični okraj Koper v Istri, kateremu sta huda zima in dolgotrajna suša uničila skoro vse proizvode zemlje, podeli izdatno državno podporo, da prehrani sebe in svoje blago bodoče zime in da mu dade priliko, da si bo moglo tudi samo na javnih delih, ce3t itd kaj prislužiti. V formalnem pogledu predlagajo, da se ta nujni predlog razpravlja z vsemi, po pravilniku dopuščenimi prikrajšanji ter da nemudoma napoti odboru za državno podporo trpečim vsled suše ali elementarnih nezgod. Slavnost razvitja zastave bralnega in pevskega društva „Prešeren" v Bo- » fistn, drse 6. avgusta 1 yO' J&DJJNOST« žtv. 215 Stran III ljuncu vršila se je miaolo nedeljo veličastno. Udeležba je bila nepričakovano velika od vseh krajev „Brega" in od drugih strani Istre. Posebno mnogoštevilno sta bila zastopana tudi Trst in okolica. Oficijelno ah korporativno ali pa po deputaciji so bila zastopana iz Trsta in okolice ta-le društva: Čitalnica pri sv. Jakobu, pevsko društvo „Ilirija" pri sv. Jakobu, „Kolo", pevsko društvo »Slava" od sv. Marije Magdalene spodnje, pevsko društvo „Zvonimir" iz Rocola, pevsko društvo „Slovan" iz Padrič, „Trž. podporno in bralno društvo" in „Delav. podporno društvo". Izletnike je pričakovalo izven vasi od poslanstvo društva Prešeren s kumico g.co Marico Primožič in vrsto deklet v narodni noši. Mile goste je pozdravil v vznesenih besedah predsednik „Prešerna" gosp. Josip Kralji č, a zahvalil se je na pozdravu v imenu tržaških gostov g. M a k s o € o t i č. Pb glasovitih živic-ilicih se je razvrstil dolgi sprevod in korakali smo ob veselih zvokih in ob glasnem pokanju topičev, ter pod krasnima zastavama „Kola" in „Trž. podp. in bralnega društva" v prijazno bolj unško vas, ki je bila vsa v trobojnicah. Nad vhodom na veselični prostor — razsežen in lep vrt gostilne Venturinijeve — je bil prirejen iz zelenja kaj ličen balkon, s katerega so gOspice sipale cvetje na prihajajoče goste. Kmalo na to so došli gostje iz raznih vasi Koperščine, na čelu jim društvo „Ilirija" iz Pobergov in „Vodnik" iz Doline, in je društvo „Prešeren" tudi tem priredilo slovesen vsprejem. Na slavnostnem prostoru je bil jako ukusno prirejen velik oder. Gin razvitja se je vršil jako svečanostno in ob velikem navdušenju množice. Gosp. učitelj Anton Urbančič je v daljšem, lepo sestavljenem in z navdušenjem govorjenem govoru podal nekoliko zgodovine iz življenja društva „Prešeren" ter označil globoki pomen te današnje slavnosti ter je končno dal znamenje, da je pala zavesa z nove lepe zastave. V tem hipu je zaorilo od navdušenja med občinstvom, ki je z viharnimi klici pozdravljalo novo zastavo. Na to je sledilo običajno zabijanje žebljev « primernimi izreki. Kumica, gospica Primožičeva: Krasna zastava bodi buditeljica in zbirališče tvojemu ponosnemu društvu Prešeren! Anton Kraljič v imenu Prešerna: Zastava, razvij se Slovencem v ponos ! Makso Cotič za „Kolo" : Zastava razvita si ! Vihraj vsikdar ponosno in bodi simbolom poštenja, značajnosti in ljubezni do naredne svobode. Vihraj vsikdar na čast njim, ki so te razvili! Josip Rože za „Trž. podp. in bralno diuštvo" : Vihraj zastava na obalih sinje Aorije in probujo in razvoj tlačenega nam naroda ! Anton Miklavec za „Slavo": Slovenska zastava ! Okolo tvojega droga naj se zbirajo vaščani iz Bolj unca, dokler naš mili narod pride do vrhunca. G. Perhavec za čitalnico pri sv. Jakobu: Zvezda vodilnica bodi in prava do zmage pot, z upom da gledati more v boljšo bodočnost Tvoj rod! Ali edina mu bodi zastava, edina Slave zastava ! Župan Pangerc za občino dolinsko: Zastava, simbol Slovencev, ob zabijanju žeblja prešine naj Brežane Prešernov duh ! Nadačitelj Bunc za društvo „Vodnik" v Dolini: Vihraj zastava v srečnejo bodočnost našega naroda! Iv. Počkaj za „Zvonimir" v Rocolu: Ponos zastave naj Te, o narod, združuje ! Za „Slovana" v Padričah predsednik : Vihraj zastava v ponos tržaško-okoličanskih in istrskih boriteljev do slavne zmage. BoloniČ za „Del. podp. društvo" : Zastava krasna, ti nas vodi k ujedinjenju in svobodi. Pod okrilje Tvoje zberi vse sinove in vse hčeri. Prah za „Ilirijo" pri sv. Jakobu : Od obali sinje Adrije srčne pozdrave! Vihraj ponosno! Pod tvojim okriljem naj se zbirajo sinovi Slave! A ti njih vodi do boljše bodočnosti. Za „Ilirijo" v Pobegih predsednik: Kakor buditeljico naroda Te razvijamo, da se bo tako tudi naš narod razvijal! Za pevsko društvo „Slavec" iz Ricinanj Ivan Berdon : Kakor najbližji sosedje bratom v Boljuncu se te radujemo o zastava in kličemo : Vihraj ponosno v čast vsem Slovencem in Hrvatom v Istri ! Godba je zasvirala naš veličastni „Naprej" in ob teh majestoznih akordih se je izvršil ganljivi čin posestrenja nove zastave z drugimi zastavami in ko se je še prečita'a brzojavka drž. poslanca Mandića: „Vaša prosvetna misel naj bj dostojna pesnika velikana prisrčno pozdravlja vseh". — In v tem hipu je navdušenje poskočilo na svoj višek in občinstvo je ploskalo in navdušeno klicalo : „Živio naš Mandić !!" Sledilo je na to nastopanje posamičnih pevskih društev v plemenito tekmovanje. Občinstvo je pevce ob nastopanju in odhajanju burno pozdravljalo. V ocenjevanje se ne mo- i remo in tudi nočemo spuščati, le tega ne smemo zamolčati, da se je društvo Prešeren temeljito pripravilo za to slavnost in smo konstatovali velik napredek v tem pevskem zboru. Glede godbe pa moramo konstatovati, da že dolgo ni bilo občinstvo s kako civilno godbo tako zadovoljno, kakor to pot v Bo- ljuncu. Po oficijelnem programu se je razvilo bujno življenje ob sviranju godbe, pevanju, prižiganju umetalnih ognjev in le veliko prehitro nas je čas silil na kolodvor v Boršt. Konečno beležimo še Boljuncem na čast, da je bila v vseh gostilnah jako dobra postrežba s pijačami in jedili ob povsem primernih cenah, kar je tudi veksalo zadovolj-nost gostov s tem izletom. Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1906 do 31. julija 1907 je prišlo v Opatijo 27.278 oseb. Od 24. do 31. julija 1907 je na novo došlo 1013 oseb. Dne 31. julija je bilo v Opatiji 3274 tujcev. Vesti iz Kranjske. Prvi slovenski penzionat ženskega vzgojevalnega in naobraževainega društva „Mladika" v Ljubljani, Gosposke ulice št. 8. Ta prepotrebni zavod so ustanovile rodoljubne slovenske dame za deklice slovenske in sploh slovanske narodnosti, ki obiskujejo Cesarja Franca Jožefa I. mestno višjo dekliško šolo, oziroma licej ali kako drugo slovensko šolo ? Ljubljani. S to ustanovitvijo se omogoči starišem, da pošiljajo svoje hčerke v narodna učilišča. V zavodu dobivajo deklice temeljito teoretično in praktično izobrazbo ter skrbno meščansko vzgojo kakor bodoče dobre in skromne gospodinje. Skrbi 6e tudi za to, da se deklice priuče lepim vnanjim občevalnim oblikam in da se sploh vzgoje za praktično življenje. Čutstvovanje se jim blaži z gojitvijo glasbe in petja, z deklamacijami in s pri« mernim čtivom ter z vdeleževanjem primernih umetniških prireditev. V higijeničnem o žiru se jim krepi telo z zdravo in zadostno hrano, s previdnim in individualnim utijevanjem, z igrami in s telovadbo, z izprehodi, s kopelmi itd. Zavod ima hišnega zdravnika, ki je za slučaj potrebe vsak čas na razpolago; za obolelo gojenko pa se vestno skrbi v posebni izolirani sobi. Občevanje v penzionatu je domače. Izkušene dame skrbe z modro previdnostjo in strogostjo, ljubeznivo in materinsko za gojenke. ki jim postane vsled tega penzionat prijetno bivališče. Penzionat ima značaj slovenske domačnosti. Hišni red navaja gojenke k točnosti, vestnosti, redoljubnosti in ljubezni do domačih opravil. Sprejemajo se redne in izredne gojenke. Prve stanujejo v internatu, kjer uživajo vso oskrbo, druge so le čez dan v zavodu. Vpisnine je plačati 4 krone. Redne gojenke plačujejo po 60 K na mesec in to za stanovanje, hrano in nadzorovanje pri pouku. Izredne gojenke, ki ostajajo čez opolu-dne v zavodu, plačujejo po 16 K na mesec. Ce dopušča prostor, se sprejemajo tudi starejše gojenke za posamezne mesece. Te plačujejo po 70 K na mesec. Plačevati je naprej. Vpisani gojenki, ki pa ne vstopi, se ne vrne vplačana mesečnina. Pri vpisovanju je predložiti zdravniško in zadnje šolsko spričevalo ter krstni list. Odbor izobraževalnega ženskega društva „Mladika" ima pravico, da v posebno nujnem slučaju, ko bi po kaki gojenki drugim b disi v zdravstvenem, bodisi v moralnem oziru pretila nevarnost, to gojenko odslovi, kar se nemudoma naznani starišem. Za izpopolnjevanje splošne izobrazbe so na razpolago izkušene moči. Za pouk v glasbi in v raznih jezikih se določujejo dogovorno s stariši posebni honorarji. Tudi plesa, združenega s poukom v dostojnem vedenju se uče gojenke v zavodu. Vsak mesec se pošiljajo starišem računi o izdatkih za izredne učne potrebščine, za obiskovanje gledališča, za toalete itd. Skrb zavoda pa bo, da se deklice vadijo pri vseh svojih izdatkih štedljivosti in skromnosti. Perilo se pere v zavodu, in sicer životno proti primerni odškodnini, namizno in posteljno pa brezplačno. Vsaka vedna gojenka prinesi s seboj primerno zalogo zaznamovanega perila in drugih potrebnih tudi zaznamovanih stvari, in sicer : 1. odejo, 3 rjuhe, 3 odej ne prevleke, blazino in 3 prevleke; vse kolikor mogoče preprosto izdelano. 2. 6 navadnih prtičev, 3 manjše kavne prtiče, 6 brisalk, 2 otirači za {rotiranje in 3 brisače za snaženje umivalnika ter vrečico iz debelega platna za nesnažno perilo. 3. 6 dnevnih in 3 nočne srajce, 6 poletnih in 6 zimskih hlač, 3 poletna in 3 zimska spodnja krila, 12 parov poletnih in 6 parov zimskih nogavic, 24 žepnih robcev, 1 kopelno obleko; 4. potrebno obleko, ki bodi okusno toda preprosto prikrojena in okrašena; 3 temno-modre in 2 bela predpasnika, 2 para temno- C. kr. austrijske drž. železnice Dobavni razpis. Vsled v „Osservatore Triestino" dne 14. avgusta 1907 nahajajočega se razglasa, razpiše se za uradno okrožje c. kr. ravnateljstva državnih železnic v Trstu, za dobo let 1908 in 1909 konfekcijoniranje uniform in dobava krznarskega blaga. Ponudbe (ceniki) se do najdalje 10. septembra 1907 do 12ih opoludne pri vložnem zapisniku c. k. ravnateljstva drž. železnic vsprejemajo. Pogoji in drugi pripomočki se pri omenjenem c. kr. ravnateljstvu oddelek 2. lahko upogledajo prevzamejo ali proti po-šiljatvi poštnine kupijo. '77777! Tovarna pohištva ulica delta Cesa it. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni ■T NA ZAHTEVO. ... UMETNI ZOBJE Plombirai^je zobov. Izdiranje zobov brez — vsake bolečine v zobarskem kaMaet* Dr. J. Čermak»§. Juscher TRST ulica della Catarma Mav. 13, IL aatot ZAHVALA. Potrtim srcem se podpisani v imenu ostalih žalujočih zahvaljujem za izkazana so-čutstva prigodom mojega dne 3. t. m. v Postojni umrlega brata, gospoda Milana Dolenc-a ces. kr. sodnega pristava v Postojni. za sijajno udeležbo pri pogrebu od strani c. kr. uradništva, županstev v Postojni, Hre-novicah, Slavini in Senožečah, vseh narodnih društev, posebno Čitalnice in Sokola v Postojni, za prekrasne vence in za ganljivo petje pri hiši žalosti in na grobu. BUZET, 5. avgusta 1907. Dr. Šč i to mir Dolenc c. kr. sodni pristav. •seitzegitgezegg Denarna posojila JkII7f0" jE ttvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se jo na JOSIPA ZIDARIo ulica della Caaorma it. 14, I. nadet od 9.—12. predpol. in od 3.—6. popoludm? ANI ON KUKIZ Trgovina, oziroma krojačnic^ Trst, ilica Torreite št. 34 (t m\ M: „JtUa nuova citte di Criestc". VELIKA ZALOGA {zgotovljenih oblek za odrasle in dečk = vsake vrste. > ■ Delavske hlače prve vrste, kakor tui = blago vseh vrst iz najpopolnejše novo^* Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema cd 12. do 1. in od 5. in pol do S. In pol pop Čokolada Kakao Edina zaloga tvrdke Kug-ler - Henrik Gerbeand FlUNCESCA VOOLSEK — Trst, ulica San Spiridloue 6. m BONIVENTO & Comp Artistično - kromolito-graflčni zavod I. reda. TRST, ulica Tiziano Vecellio št. 4. — Tel. 19-97 Sprejema vsakovrstna trgovinska dela reklamne lepake, naslove, napisne listke itd. in jamči za perfektno in lepo izvršitev. - Poseduje stroj povsem nov, in najnovejega zistema. Zlato kolajn« : SUVAJ - TUŠIH PALERKO. Zlat« kolajne: SUKAJ•TUŠIH PALERKO. L. Magrini & Figlio TRST, ulica S. Giovanni št.14 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA T GLASOTIRJEl Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Friedrich Ehrbar na Dunaja Koncertni mm Mar so na razpolago gg. fconcertisto?. — HARMONIJI, ELFKTB. AUTOMATICNIPIANINI, PHONOLA. ■V* Daje » n&Jom, v zameno na obroke. Popravlja fn akordira. Cene zmerne. (Dalje na 4. strani) a g^A solidno in elegantno jfAliiOgtiA PO zmernih cenah « rOniSiVO Rafaele £talia č6tt6tifititititi66l6č6ti JUUUUUUUUU TRST — Via Malcanton 7 Avtorizovano podjetje za čiščenje in svitljeiije parket o v MARCO BENIZZI, Trst, ulica Roiano 2 Telefon 1968 Cene jako zmerne. Ceniki in vzorci sob na željo brezplačno. Delo zajamčeno, najveća točnost. Stran IV »EDINObT« št. 215 V Trstu, dne 6. avgusta 1907 fflOTEL BALKAN HOTEL BALKAA modrih rokavcev; 2 para črevljev, 1 par Afganistana 2 meseca m galoš, 1 par domaČih črevljev. vsak komad 300 kron, dočim Telovadsko obleko, bluze in predpasnike v Afganistanu le 40 kron. preskrbuje na željo starišev tudi zavod. - 5. preprosto malo košarico za ročna dela VCSti s potrebnim šivalnim orodjem. I . * 6. 2 glavnika, lasno in zobno ščetico,! , PoilTwl,ec1_rT 7.°Ja* °grski državni ščetico za nohte, krtačo za obleko, 3 kose Poslanec Ludovik Hallas je bil pozvan na j mjja> , vojaške vaje in sicer kakor infanterist, ker se 7. vsaka gojenka prinese s seboj malo Je biJ- Pfej °^ekel lastništvu. Poslal je pismo | in veliko žh'co, vilice in nož ter obroček poveljniku polka, v katerem se je pozval na za prtič. določbo, da se poslanci za čas zasedanja ne Vodstvo zavoda poroča starišem vsak smej® pozivati na vojaške vaje in da radi mesec o napredku v šoli, o vedenju in zdrav- teSa »e pride. PoveljniŠtvo polka mu je pa! stvenem stanju gojenke. V izrednih slučajih odgovorilo, da sedaj ne zboruje državni zbor se stariši takoj obveščajo. \ m da 8e mora predstaviti polku. Odbor jamči za korektno vodstvo in ======= vestno oskrbništvo v zavodu. j Tujci v hotelu „Balkan". Uslužbenci državne in iužne Želez-1 ~ . s1. .__, « . niče ter poštni in brzojavni uslužbenci Na novo so došh ** 5' av&usta: I so priredih včeraj popoludne in zvečer v prid eim^e^rovc^^rželi kupiti vino r^ oglasi pri G. Malalan na OpČinah št 177. Oddaja od 56 litrov naprej po zmernih cenah. 900 Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih --mineralnih vod - Angelo Devetak - Trs! nlle* Acquadotto 32. — Tel. 1448 C Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TfcST ulica S. Spiridione Ste v. 6. r- MALI OGLASI. L Mali oglasi računajo se po 3 atot. besedo; mastaotiakane besede se računajo enkrat Najmanjša pristojbina 40 stotink. ---- Plača se takoj. - _____ _ ____ ___ Grull E., uradnik, Samnouller F., potovalec, svojemu pogr'ebn^V zakladu vrtno'veaeUco [.tđt TO V restavraciji pri „Levu44. Veselica je bila K., trpovec, GsoHhoffer F., iniener, Westthal A. in prav izborno obiskana. Za zabavo in razve- Prini D. J., dvorni svetnik, DUNAJ; ZensančiČ J., dritev so skrbeli vrli tamburaši, ki so krepko trgovec, LJUBLJANA; Kundic A., dijak, ZAGREB; udarjali, da so morali runoma vselejdodati gft-j^ESS*VS-fe po en komad, pevsko društvo „Ljubljanski temeŠVAR ; Neumann F., diur., BOSKOVICE; Zvon" je pa istotako izvrstno pelo krasne Gmeindel J., učitelj, Voracek B,. učitelj in Beichert pesmi. Bogat srečolov ter šaljiva pošta sta O- ^ši* revident, PRAGA ; Storkowska L., zasebnik hila od obiskovalcev nrav z veseliem snreieta KRAKOVO ; Stehlek F., zasebnik, PLZEN; Motycka nua oa ooisKovaicev prav z veseljem sprejeta. v zasebnik, PLZEN; Knapp F. zasebni, PRO- Prireditelji veselice so svojo nalogo prav STEJEVO; Mayer F., odvetnik, SO&TANJ; Straus dobro rešili. Čistega dobička je 98 K 49 stot. M., zasebnik, CELOVEC; Auerhan Dr. J., častnik, Vsa čast prirediteljem in sodelovalcem. Gra-1 SMICHOV. jati se pa mora nedostojnost takih posetni-kov, ki si s tem delajo veselje na veselici, da okraske poškodujejo ali jih pa celo kradejo. Izlet gojencev dunajskih zavetišč. Danes v torek pride ob 10. uri 46 minut s posebnim vlakom 360 gojencev vojaško organiziranih dunajskih deških zavetišč z zastavo in lastno godbo Ljubljano. Za prenočišče prepustila jim je vojna uprava tukajšnjo infanterijsko vojašnico. Opoludne korakali bodo po mestu ter priredili podoknice pri deželnem predsedstvu, vojaškem poveljništvu in županu. Po kosilu, ki ga preskrbi ljubljanska ljudska in dijaška kuhinja, si ogledajo ljubljanski grad, popoludne pa polože venec pred Radeckijevim spomenikom pod Turnom, kjer bo proti večoru tudi koncertovala njihova godba. Večerjo jim priredi z ozirom na humanitaren v namen navedenih društev mestna občina v Svicariji ob 7. zvečer. V sredo zjutraj odpotujejo dalje y Trst. Vesti iz Koroške. Cesar na Koroškem. Kakor poročajo iz Celovca pride cesar tjakaj dne 4. septembra na velike vojaške vaje. Ivanka Doreihini TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohiitva, manifaktur, ur, slik, zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke. Virgilio Cisilino TRST, ulioa Barriera vecchia 4- Velika izbera igrač, drobnarin, srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, parfimov itd. WW po konkurenčnih cenah. Pestunja 14-15-letna ^T*: liče. Vaalov pove Inseratnl oddelek Edinosti 906 nflQnnHi£na vešča slovenskega, nemškega in UU9|IUUIUIIOOtfHHKXX BOGOMIL PINO bivši urar v Sežani ima Bvojo novo prodajalttico ur Cene primerne ter hitra postrežba. V svoji! gostilni »Pri Svari c toči izborna črna in! bela vina. Vsa pojasnila daje z udanost- j nim priporočilom Načelatvo Angelo Lizza slikar, dekorater, slika izveske itd., lakira Trst — ulica Paduina St. 9 (vogal oliea Chloua). Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, omet- J nisko delo. kakor sobe izveske in laldranja. v TRSTU Po 10.000 metrov 3lica Tincenzo Belllnl štev. 13 nasproti cerkve sv. Antona novega prodaja vsakovrstne ure in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. HJttOOOOOOO koJe 9e zvr_e | _ | _ . — j poštnem povzetju. | — | — | — | [ točno in hltr0 P° zel° nizkih cenah. i Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNIC A : „ALLA CITTA DI LONDEA" ni. Poste nnove St. 5. {vogal al. Torre biar.c* FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, mlies teli' Aeqme4«tt« It 91 ItttriiiTtn delMehSii (eliliia i prlUtUil mehanično delalnico •fnjou T?«IJ»T« tUktoKna rMiTttlJtr«, ITOMI», td«f«n«v, atraloTodsT, k^kor lodi mehaal4a» D M t md b aiaktroUknlko, kakor popreT« dlnualfi-i«t*r]«T ln preoanor* rratlljk kfck*rin«f» »1 Tkalnica Emil Fuchs Nachod (Češko — Krkonoše) Bik ■lltCBB, Cea« Jak« znern« !■ Izvrilttv p«p«lat. EDINA HLADILNA PIJAoA JE: Sumeči citrat Šumeči citrat „ZIRILLI" od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnih lastnosti, napravi jako prijetno, >w okusno in hladilno pijačo K.er se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini. Šumeči oitrmt „Zirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, subota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste. Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ako se pije Sumeči citrat „Zirilli", kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi. Snmeči citrat „ irilli" je vrhu tega najvspešneje sredstvo proti morski b*. ''zni. NB. Šumeči cHtrat „Zirilli" ni enak drueim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten okus in napravi izvrstno šumečo hno i* *w»ha na orevaro: poknsiti ie treba, akc ima limonadov okus. V steklenicah nosi znamko tvrdke limonado. Ako se kuptge na drobno, paziti je treba na prevaro ; pokusiti je treba, Telefon 9t. 1863. Tovarna: Trst, ulica Alessandro Manzoni št. 6. Telefon št. 1863.