St. 12. V Trstu, sredo 24. marcija 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. .V ti i nvt: j* tiot*. .Mtloftt" uk*i* viakn irado cm* i« ti* Im« je 4 gU. 60 kr., /.» polu lat* 2 gld. 30 kr., /* ■■•trt l«t* I gld. fS kr. — /a oznanil*, kaknr t adi la poaluiir« ■« plačuje ra navadim trlatopno vrsto: 25 kr. <'« tinkn i kr*t, će M dah* ii kntj M ć* « tlaka U km. Za veej« črke po prostoru. Pri večkratno tukanji je n-na » primari manjka. Naročnina naj sp pniiljn npravniatvit (Vednt* Romuna št, JOB). — V-n drugo uredniitvu. — N..franki ran a plama «e II"' uprejem*}«. — Roknpini bri>/. poaebne vrednoati ne vračaju. — Po«*iii>tii* it.illke k« dobivajo po l« kr. » okolicit Na Oprinali. nn Prom-kii, v H:irk«ili, v H»foviii, v Skerlnji in M. Magdaleni POZIV. (Pomagajte nbozim!) V saboto, dne 3. aprila t. m. napravite društvi Edinost in tržaška slovanska čitalnica velik koncert v gledišči Fenlce v korist stradajočim v Trstu in okolici, Istri in na Goriškem, pri katerem bodo sodelovale prve pevske moči iz Trsta in okolice, (zbor nad 100 pevcev in pomnoženi dobroznani Hajdrihov kvartet) po tem slavni 0|erni tenorist, gosp. Franjo Gerbec in izvrstna pevkinja gospa Milka Gerbčeva, popolni orkester imenitne vojaške godbe polka Hess št. 49 iz Gorice pod osobnim vodstvom tržaškemu občinstvu priljubljenega kapelnika, gospoda Milier-a in še innogo drugih izvrstnih moči tržaških in goriških. Program: 1. Wagner. — Ouvertura k operi „Rienzi" — vojaški orkester. 2. Hajdrih. — „Hercegovska" — poje zbor s kvartetom. 3. G. Meyerbeer. — Romanca za tenor iz opere „Hngenotti", I. dejanje — poje gosp. Franjo Gerbec. 4. Hajdrih. — ,V sladkih sanjah" — poje pomnoženi kvartet. 5. Lumbye. — „Nočne podobe" — fantazija za godbo in solo na citrah — vojaški orkester. 6. „Visoki C* — igra v enem dejanji. 7. (Jh. Gounod. — Dvospev za sopran in tenor iz opere „Romeo in Julije", IV. dejanje — pojeta gospod F. Gerbec in gospa Milka Gerbčeva. 8. Deklamacija — gospodičina E. Hakljeva. 9. Hajdrih. — „Sirota" — poje pomnoženi kvartet, 10. pl. Zaje. — „Nočni straćari" — poje zbor. 11. Donizetti. — Keminisceoce iz opere „Lneia di Lamcr- moor" — vojaški orkester. Po dovršenem programu se začne domara zabava v gledišč ni restauraciji, pri kateri bode svirala vojaška godba in bodo pevali razni pevski zbori jao programu, katerega priobčimo prihodnjič. Začetek koncerta točno ob 8'/( uri »vtčer. Vstopnina : parterre soldov 60. „ galerija „ 40. Sedeži 1. vrste (fotelji) gold. 1.—. „ II. , (klopi) sold. - 60. Vstopnina k domači zabavi: soldov 20. Milosrčnosti te ne stavijo meje. Sedeži se kupujejo do petka 2. aprila v tržaški čitalnici. Ker je namen te veselice popolnoma humanitaren pa tudi rodoljuben, vabita podpisana odbora vse prijatelje člo-večanstva in posebno slovenske rodoljubje, naj se vdeleže te veselice in Še posebe prosijo tudi take, ki se ne morejo vdeležiti, da pošljejo svoj obolui. V Trstu, dnć 25. marcija 1880. Zdruiena odbora „ Edinosti" in tržaške slovanske čitalnice. Perice v tržaškej okolici. m. Bralec, ki je pazljivo čital prej sne članke, moral se je prepričati o resnici naše trditve, da ima ta ženska obrtnija veliko važnost za duševno in materijalno stanje naše domovine, da iz nje izvira veliko napak, ki škodujejo našej omiki i našemu pravemu blagostanju; moral bo nam pritrditi, da je ta zadeva vredna resnejega premišljevanja in preiskovanja, kako bi se ta bolezen odpravila ali vsaj olajšali nje škodljivi na&topki. Marsikdo nas vpraša: Zakaj pa bo se te ženske temu tako težavnemu, tako škodljivemu in nezdravemu poslu tidale? Ali jih reB tare taka revščina, da si morajo s tako neugodnim delom kruh služiti; ali nemajo druzega lažjega in bolj primernega opravila? Več vzrokov sili naše okoličanke k „perilu". Prvi vzrok je navada in moč posnemovanja. „Navada je železna srajca", posebno kmetom velja ta prigovor, kmetje so naj konservativniši ljudje. Kar so prijeli od svojih roditeljev in kar so se od svojih sosedov naučili, tega si ne dajo več odvzeti in teško se tega odvajajo. Kdor ima priliko o tej zadevi z našimi ženskami govoriti in ko jim natanjko dokaže, koliko škode one ITALIJA V SOLNCI I TIHI. Italija je v zgodovini tako pomembna dežela, da enake na svetu ni. Sicer so narodi v Aziji in Afriki poprej dobili zgodovinsko ime, a razen Kitajcev so vsi starodavni zgodovinski na-rodje nže mrtvi, i večidel so imele kratko slavo države, katere so razni mogotci ustanovili. Cirtis, Kserkses, Aleksander, Timur i drngi so bili zvezde, ki so se naglo utrnolc. Ne tako Italija; ona je v Evropi edina, ki ima zgodovinski pomen ožc okoli 3000 let brez prestanka, če tudi je imela druge narode, nego jih ima sedaj, kajti sedanji Lahi so nov, mešan rod. 700 let pred Kristovim rojstvom sta Kini sezidala Itotnnlus i Uemus in od te dobe v Italiji ni nehalo politično gibanje ter v tej deželi skoraj nikoli ni bilo miru. Kim je rastel od dne do dne i zrastle ste tnn do Kristovoga rojstva taki peruti, da je ž njima pokrival skoro ves znani svet; ni Brenus, ni Pyrrhus, ni Hanibal ga ni vničil, ali vničil se je sam, ker si je nakopal se svojo sebičnostjo i krivico sveta proklestvo na svojo glavo. Od le dohe je bila Italija raznih narodov drajna; stal je pred Rimom Atila, šiba božja, i za njim drugih narodov kralji, ko so s planin ogledali lepo, rodovitno deželo; Nemci, Normani, Francozje, Španjei hc jej bili gospodarji, Gibelini in Gvelfi so jo ntcsarili; cesarji so postavljali in od-stavljali papeže, papeži so prokletstvom silili cesarje, da so bosonogi iz daljnih tujih dežel hodili v Rim i klečeč se pokorili. Vrstili so se v gospodarstvu razni narodi, druga vladna sistema je drugo podirala od najsvobodniše do najgrozniše republike. Tako ta lepa dežela nikoli ni imela miru, a vendar se je v njej v zadnjih stoletjih čudovito razcvetla umetnost: pesništvo, muzika, malarija i kipotvorstvo je dospelo do tolike slave, da jo Italija še dan dane« v umetnosti učiteljica vsem narodom. Ako pa slavimo Italijo zarad nje lepote, moramo odkriti tudi nje nagoto, ako hočemo biti pravični. Ona sanja še vedno o necih zastarelih pravicah, katerih si pošteno nikoli ni pridobila, njo vlada še vedno nek napuh, ki pa nema krepoBti starih Rimljanov in je tedaj toliko bolj zaničljiv. Še so jej pretesne meje, če tudi jih ni razširila s poštenjem i hrabrostjo; še bi si rada svojila tujo vlast, ako bi moč imela. Karol Albert jc leta 1848 izdrl meč zoper Avstrijo, da si prilasti Lombardijo, a v Novari se mu je zlomil. Od te dobe še ni kazala Italija odkritega poštenega lica, ni imela poguma, sama na noge stopiti, ampak skrivala se je za druge. I tako je prišlo, da jej je francosko-avstrijska vojna Lom bardijo v naročje vrgla, nemško-avstrijska vojna Beneško prinesla, i mej tem, ko so se Francozje i Nemci klali, polastil se je Rima laški kralj. Italijani, vedno tepeni, imeli so čudovito srečo, da bi morali zadovoljni biti s tem, kar so brez svojih zaslug dobili, kar jim je slepa sreča prinesla; imeli bi hvaležni biti i državo nrediti, razviti gospodarstvo s prenaredbo zemljiških razmer, ki so še prav take, kakor jih je uredil Cezar. Ali Italiji to ni prva skrb, laško rodoljubje sega dalj, sega Čez meje i pohlepno preži, ali je še v katerem kotu kedo še nerešeni, ki laški jezik govori, pa tudi se ne brani ljudstva družili pri tem opravilu trpe, navadno bo slišal od njih: „Tako smo vajene od mladih let, vse delamo tako, pri tem tudi vedno ostanemo, ker za to smo rojene in nam ženskam pri Trstu sc nc pristoje drugo delo". S tem odgovorom prestrigo one vsako daljno besedovanje o tej stvari. Od te navade oslepele ne čutijo v sebi nobene želje k zboljšanju svojega stanja, zabijo popolnoma na vsako od Boga in od sveta jim naloženo dolžnost in njih srce nc pozna druzega hrepenenja, nego da o pravem času vse svoje delo izvrše. Le s teškim srcem se taka ženska „perilu" odpove in nje najtoplejša želja v bolezni je navadno le ta, da bi mogla k malu zopet k potoku. Marsikteri bolj pametni mož, ki vidi, koliko škode njegovi hiši „perilo" dela, mora se pogostoma z svojo soprogo zavolj „mestnih cnuj" priČkati; ali malo i celo nič nc opravi, ker ona ima vedno sto in sto izgovorov, da se jej mož mora uduti. Da bi bile te žene v svojih mladih letih uživale vsaj nekoliko duševne omike, prav lahko bi tividile, kako greše zoper najimenitniče svoje dolžnosti in bi se tudi lažje ubranile tej navadi in škodljivemu izgledu. Drugi vzrok je lakomnost po denarji. Kukor povsod okoli mest, tako se kmečki ljudje tudi pri nas preveč zanimajo za pri-stranek zaslužek, denar v žepu in doma v skrinji jih bolj veseli, nego lepo obdelano njive, snažna in dobro urejena hiša, zdravi in pametno odgojeni otroci. Vsaka perica tc zagotovi, da tudi ženske morajo imeti kak krajcar, da si kaj kupijo, ker moški le zase skrbe in vse zapravijo. narodnosti, ker se upira na neke mršave zgodovinske pravljice, da celo na nečega laškega kralja pred rimsko dobo, ki je vladal v Trstu, ko so v njem — regljale še žabe! S tako zgodovinsko in jezikoznansko bedočo, katero celo mestni zastopi s tem podpirajo, da jej zbog znanstvene veljave (!) prisojajo darila, Blepari se italijanski svet i goji mej nevednim, lehkokrvnim ljudstvom irredentarBtvo, katerega italijanska vlada prav nič nc ovira, ampak s tem, da vse pripušča, daje mu potuba ter ga krepi. Cc tudi irredentovstvo samo ob sebi Avstriji ni nevarno, vendar jo sili k nenavadnim i dragim naredbam, k nečemu stanju, iz katerega se sčasoma mora vojna poroditi. Ne iz bojazni, ampak iz previdnosti jc bilo treba pomnožiti posadke na mejah. Da tako stanje nc more dolgo trajati, to je jasno. Pomenljive so o tej zadevi razprave zadnjih dni v italijanskem parlamentu. Govorilo je več poslancev pro in contra, ali i« vhcli govorov diha neka negotovost, neodločnost, bojazen. Poslanec Martelli je trdil, da politiški svet misli, da hoče Italija meje razširiti. Vlada naj se o tem izreče, da sc ti oblaki razkadč. Pri« jateljske razmere z velevlasti so potrebne. On pripoznava, da i000 gold. dobilo, mislim, da jo največ kriva deželna vlada, ker je dotično prošnjo poslala ministerstvu kmetistva, ne pa ministerstvu notranjih zadev. Zakaj se je to zgodilo, to meni nt umevno, ker gosp. de Pretiš je vendar gotovo vedel, da ima Taaffe na razpolaganje 100,000 gld. za podporo po sluhej letini zadetih dežel, ne p:t Falkcnhaim. Nekateri slabi jeziki to ravnanje razlagajo i trdč, da tako delajo tisti, kateri najprej vse obečajo, potem po nič ne store. Uže v začetku, ko ju baron de Pretiš semkaj prišel, raznasala s t* je vest, da novi namestnik ne bode tako prijazen nam Slovencem, kakor je bil njegov prednik; to se je potem od neke strani oporekalo, nli kakoršne so doslej stvari, bode, žali Bog, vendar le res. Da velika revščina vlada po gorenji okolici, da so nam zbog prehude zime večidel, kar je starih trt, pomrle in se razpokale, da so tudi oljike vsaj za eno ali dve leti uničene, da bomo zbog preračunamo, koliko je pravega čistega dobička pri tem dohodku, kako je plačano teško, 10—12 do 16 ur na dan skoraj ves teden trajajoče, jako vtrudljivo delo, nahajamo, da je to prav majhen dobiček, posebno če pomislimo, knko dobro sc sploh tukaj v Trstu vsako drugo delo plačuje in kako nizko veljavo imu denar pri nas. Najboljši dokaz, da „perilo" nc prinaša nobenega dobička in da ta zaslužek ni v korist naši okolici, pa je ta, da mej tem, ko se „perilo* ztnirom bolj širi, blagostanje zmirom bolj propada, in siromaštvo kaže svojo revo tudi tam, kdor ga do zdaj ni bilo, Če tudi so ostale naše ženske zuiirom enako delalne in pridno. Nobena hiša ne more pokazati, da si je pomogla s pranjem ali da bi s tem bila premoženje otela pogubi. Marsikteri okoličan mi poreče: „Pa za božjo voljo! od česar bi živeli, ako opustimo perilo v tej hudi zimi, ko je mraz vso po zemlji požgal, ko nemamo nikakega pridelka uže toliko let in ko nemamo zaslužka, kdo bi nam skrbel za kruh in vsakdanje potrebe? I)a ne bi vsaj ženske b perilom kaj zaslužile, morali hi vsi za lakoto umreti". Take besede bodeš šlišal vsak dan od naših kmetov in od mestne gospode. Ne morem tajiti, da ni nekoliko resnice v teh besedah; ali to velja le prav redkim hišam v okolici. Najprej moram izreči, da tisti okoličan, ki trpi lakot ali pomanjkanje in ima zdrave ude, ni vreden usmiljenja. Vsak dober delalec ima vedno, tudi po zimi, toliko zaslužka, da prav lahko in dobro živi sebe in svojo družino. Dela je tukaj zmirom toliko,, da ga nam ni potrebu iskati drugod in zaslužki so tudi toliki, da bi si lahko vsak delalcu nekoliko prihranil za slabe čase, ko nc more hitro najti dela, ali ko ga slaba vremena zadržujejo. Pomislimo še to, koliko zapravlja naš okoličan brez potrebe; poglejmo v prenapolnjene krčme in videli bomo, kam zahaja ves denar, ki ga prinašajo delalci po teškem delu domii. Strmeli bomo in obžalovali, da toliko zaslužka požira pogrešna potrata; okoličan ne pozna veljave denarja, ker ga obilo služi, ako le hoče. Pravega uhoštva v našej okolici ne poznamo; tnke potrebe in revščine, kakoršno letos opazujemo povsod drugod, tukaj se uikder ne vidi. Tu bi lahko cvetlo pravo blagostanje; naši okoličani bi lahko bili izgled dclalskemu stanu, ako bi bilo več omike mej njimi in posebno, ako bi uiueli dobro gospodariti. Ne smemo pozabiti, da ima večina naših okoličanov svojo hišo in tudi kos zemljišča; koliko je to vredno v našej okolici — blizu tako velicega mesia, kder sc vsako malo zelišče dobro proda — tega mi ni treba razlagati; le to hočem omeniti, da tak majhen kos zemlje prav lahko družino živi po zimi in po leti, ako ona le nekoliko umeje kmetištvo in vrtnarstvo. Koliko težje je pa živeti ubozemu delalcu v mestu, ki mora vedno toliko od svojega vsakdanjega dohodka si odtrgati, da stanovanje plačuje, ki nema nič zemlje, na kterej bi vsaj za svojo družiuo kaj pridelal. In vendar vidimo, da ta delalec v mostu, nko ni zapravlji- l vec, prav lahko shaja z svojimi vsakdanjimi zaslužki, da on z svojo družino boljšo hrano vživa, da mu niso otroci tako raztrgani; njegovej ženi pa sc ni treba s perilom ali s kterim drugim delom ukvarjati, ampak ona navadno ves dan svoje otroke varuje in h š-na opravila izvršuje. Tako vidimo tudi pri naših rojakih v gornji okolici, kateri imajo še manj zaslužkov in vendar se, kolikor nam je znano, kmetištvo tam boljše drži, nego zdolaj in ljudje tudi ne umirajo za lukoto. Torej smemo s prepričanjem trditi, da v naši okolici blizu mesta v resnici ni uboštva in kar ga je — ju le po kakej redkej nesreči — večinoma pa le vsled zapravljivosti in slabega gospodarstva. Iz okolice siromakov, ki bi po svetu beračili, ne poznam in tudi pomoči in darov ubogim, za ktere sc vedno nabira t našem mestu, menda prav malo ali nič ne hodi mej naše Slovence v okolici, ker večjidel take milosti ne potrebujejo; le leta 1860 je mestni magistrat delil moko revežem v okolici, ali potem ni bila potrebna nikoli več ta pomoč, če tudi eo od tega časa letino vedno slube in se je zemljišče zmirom bolj zapuščalo. Pri tem takem ne more nikdo trditi, da je pranje mestne bele obleke potrebno okolici; niti nboštvo, niti pomanjkanje ue sili naših žensk k temu delu, ampak le njih stara slaba navada, njih nevednost in pohlepnost po dozdevnem dobičku, ki pa rodi le pravo širomastvo iu pohujšuje narod na vse strani. S tem spisom nismo imeli tega namena, da bi odvruoli našo Tudi Vam č. gg. okoli^auski poslanci ua srce polagamo, da se za to potrebno delo potegnete, saj tudi VaSe besede morajo toliko veljati, kolikor mestnih poslancev. Jaz sam dobro znam, da moje pisanje in tudi Vase netrudijivo govorjenje cisto nič ne pomore, kakor ciganski blagoslov, ne škoduje, pa tudi ne rabi pri naŠeni sedanjem inngUtratu, ker nema za nas srca. Ali starega konja jc treba v eno mer drezati, sicer na cesti zaspi Da bi pri tej cesli primanjkljaj imeli, naj bi n*e bilo, ali ker tako lep dobiček nosi, naj se zanjo tudi skrbi. Dajte Bogu, kar je božjega, caru, kar je carjevega (Mat. 22.) in narodu, kar — plati. Bog živi Vas in nas!*) toliko, kolikor na Angleškem, znto bo to imelo mnogo vpliva na volitve. Av/gani bo zopet začeli vojno zoper Angleže. Mesto Kha-rikar so jim užc vzeli i zropali. Angleški zavezniki so odpali in orožje obmoli zoper Angleže; mnogo rodov se jc uprlo; Angleži morajo pričeti novo vojno, ali pa zapustiti Avfganistan. — To ne ostane brez vpliva na volitve v angleški parlament; škoditi mora gotovo sedanjej vladi; uže jc slavni i mogočni lord Derby, ki ima mnogo vpliva na angleško velikaše, odpovedal sc načelom Bcakousficldovc vlade ter se pridružil Gladstonovcj stranki. Ako zmore ta stranka, jako bo to koristno Avstriji, vzlnati pa vsem Slovanom. Domače stvari. Politično društvo „Edinost" je prejelo to le pismo: „S telegramom od 17. t. m. mi je bilo naročeno, naj se čestitemu društvu zahvalim v imenu njegove e. in kr. visokosti, presvitle-ga gospoda prestolnega nastopnika, višjega vojvoda Rudolfa, za čestitanje k njegovej previsocej zaročitvi". čast mi jc, naznanjati to spoštovanemu društvu. V Trstu, dnč 18. marcija 1880. Pretiš s. r. Društvo vojakov doftlužnikov v Trstu je zadnjo nedeljo prvikrat stopilo v javnost pri pogrebu brzojavnega uradnika Eina-nncla Svobode To je bil res lep pogreb, ker seje razen brzojavnih tega imeli tudi letos slabo letino: v*e to bi moral g. namestuik vedeti in ako vse to vć, moral bi tudi po vsej pravici na to delati, da se deželi vsaj toliko pomaga i na nas ima toliko ozira, kolikor se je na naše sosrde pri enakej priliki itm-lo ozira, saj nismo kakovi irredentovci se doslej, da bi se morali uže naprej kaznovati. Ker uže o irredtntovt-ih govorim, potrebno »e mi zdi oposoriti, naj bode alavna vlada previdniša, i naj bolj pazi, da se tudi po našej okolici ne vzgoje, kar se prAv lahko zgodi, posebno zatn, ker se vedno ustanavljajo nove laške šole po slovenskej okolici, za katere magistrat tako očetovski skrbi. Vselej je kedo naših poslancev zoper take laške šole protestiral, ne zato, da protest obvelja pri municipji, ampak zato, da slavna vlada ne bi takih šol fotrdila; ali tudi tukaj smo se prevarili; dokaz temu je škedenski italijanski razred, za katerega vrli, vsega spoštovanja vredni Skedenci nikdar niso prosili, in vendar ga je na predlog g. barona Pretisa ministerstvo potrdilo. Da jc imel g. namestnik količkaj dobre volje, ne udal bi se bil italijanskej poželjivosti, ampak vzel bi bil šolsko postavo v roke in Italijanom pokazal, da se na postavne) podlogi ne more ustreči njih toliko gorečtj želji, ker s tem bi se žalila slovenska naroduost. Tisti italijanski roditelji pa, katerim avstrijski krnh tako dobro diši, če je tudi večidel od slovenskega davkoplačevalca kupljen, gotovo bi tudi svoje otroke pošiljali k sv. Jakobu v šolo, ker jc le '/« ure od njih bivališč odaljena, in zakaj ne, saj morajo otroci slovenskih roditeljev po celo uro daleč hoditi v šolo in sicer v zgorenji okolici, kder jc veliko hujša burja in mraz, nego pri tižašken arsenalu, pri vsem tem pa njih roditelji morajo za eno in drngo šolo davke plačevati. Ali ne bi bolj prav bilo, da bi slavna vlada bila pri tej priliki, opozorila italijanski magistrat ter mu estro zažugala, naj skrbi prej, da ne bode okoli 400 slovenskih otrok brez š ilc v rocolskem okraji nego da je podpirala za par laških otrok v slovenskej Škednji laški razred. Nerazumljivo jc res, kako se more potezati deželna vlada za laške šole v okolici, ko vendar vidi in ve, d,i je okolica vsa slovenska, ko jej vendar nc more biti neznano, daje v Trstu in okolici vsaj 50,000 do 60,000 Slovencev, ako ne več, ki pa šs ene popolne slovenske normalke uemajo! So li kde na Avstrijskem, v blaženej kulturnej deželi, take razmere, da bi 60,000 prebivalcev ni ene normalke ne imelo ? Užc leta i leta prosimo, pa vse zabadava, treba bo tedaj potrkati v državnem zboru; društvo „Edinost" gotovo to stvar k malu v roke vzame in ukrene, da se polašče-vanju slovenskega naroda konec stori in jez postavi zatiranju avstrijske zavesti po mestnih organih. Ni moj namen napadati g. namestnika, pač pa opozarjati ga, naj vendar tudi za uboge okoličane nekoliko po očetovo skrbi, vsaj v teh slabih časih. V Greti, dne 20. marcija. Tri leta je uie minolo, kar je naš slavni tržaški magistrat ukrepal, da sc preloži cesta, ki drži iz Trsta na Prosek in od tam dalje v vlaško deželo. Celi dve leti je gosp. iniener z svojimi pomagači ineril in meril in zopet premeril, tako, da je to stalo skoraj polovicu onih novcev, ki so bili za novo cesto namenjeni. Kadar je pa bilo in ženirsko delo dokončano, zaspala je na magistratu tudi volja za novo cesto. Rečeno je bilo, da Be začne cesta v znožji tako zvani pontar, v začetku Grete, do trdnjavice Krešič na Greti vsa z nova delati, in sicer nižje od denašnje ceste, da bi se po malem strmina ceste odvrnola, da bi lažje vozniki svoje teško obložene vozove premikali in tudi veliko nesreč, kakor so se uže godile, odstranile. Ali gosp. magistratovci se ne sprehajajo po tej cesti, in kder se oni ne sprehajajo, tam se navadno tnalo brigajo za nevarnosti. Ako bi šlo za kako sprehajališče v mesto, kak ljudski vrt za gospodo, in potrošiti 30 do 40 tisoč, za kakih 5 let pa zopet vBe razdreti, bilo bi morebiti drugače. Če se pa v okolici kaj potrebuje, za to ni novcev. -— Saj po tej cesti hodijo le schiavi, njim je uže dobra; ali pustite okoličane, jemajte obzir na one, ki vam plačujejo VBak dan rabnino te ceste. Ker vam ta cesta od Trsta do sv. Križa vsako leto 7500 f., pravim sedem tisoč pet sto fo-rintov čistih dohodkov nese, tedaj vendar ne boste dokazovali slepemu občinstvu, da vam okolica denarje ji, — ker jih vam v resnici daje. okoličanke od te domače obrtnije, uže zavolj tega ne, ker vemo, da k ljuba vsem našim dokazom je nobena ne opusti in da so vse besede o tej zadevi prazne, ali želeli bi vsaj, da bi razuraniši možje — in teh imamo, hvala Bogu, še obilo v našej okolici — posebno gospodje duhovniki in učitelji tej stvari obmoli svojo pozornost. Dobro vemo, da je teško spremeniti ljudsko mišljenje v takih zadevah, ali truditi se moramo nevednemu, zanemarjenemu ljudstvu jasniti revno stanje, kuzati mu, kde jc prav za prav glavni vzrok toliko njegovih nesreč in denašnjih tako slabih razmer v našej domovini. Kamor koli ee ozremo po naših krajih, povsod opazujemo žalostne prikazni, povsod vidimo mnogo strupa, ki mori nevedno naše ljudstvo, na vsak korak nahajamo zapeljive priložnosti, kte-rim sc ne morejo braniti ni mladi ni stari. Dan za dnevom slišimo, kako se emirom bolj širijo slabi nauki, ki se selijo iz pokvarjenega mesta v družbe naših kmetov, da jih zapeljujejo v Še večjo nesrečo, sploh ima nbogi, zanemarjeni naš okoličan toliko slabih izgledov, da je ujegovo poštenje v vednej nevarnosti. Pri tako neugodnih i žalostnih okoliščinah sc moramo mi, ker nam je bila sreča dana, da smo se mogli boljše odgojiti in se ubraniti škodljivemu uplivu spridenega sveta, da smo si pridobili nekoliko več znanja in koristnih skušenj; ki imamo gorko ljubezen do svojih bratov: moramo se združiti k neumornemu delu, v pomoč ubogemu, nevednemu našemu narodu, da ga otmemo preteče pogube. Vsak izmej nas naj se potrudi po svojej moči z besedo, dejanjem in dobrim izgledom, da dosežemo plemeniti svoj namen. Naš zaveznik pu, na kterega se moramo posebno zanašati, ta nam mora biti ženski spol. Žena, ktera daje človeku živenje i živež v prvih letih, in ktera mu je tudi najprva učiteljica, ima vedno veliko moč na moški spol. Od nje jc odvisna dobra odgoju naše mladosti, utrjenjc dobrih nrav, domačih šeg in narodnega jezika. Naš ženski spol je večinoma ostal zvest vsem domaČim načelom in le potem ni več upanja za uašo deželo, ako sc on spridi. Mi sc moramo tedaj posebno potezati za to, da se stanje naše ženske v okolici zboljša i povzdigne na stopinjo, ki jej pristuje. Ona je bila do sedaj le sluškinja in delalka pri hiši; ona uživa premalo spoštovanja ko mati in ko hišna gospodinja. Premalo se skrbi za dobro odgojo mladega dekleta in za preimenitni poklic, kteremu je namenjeno. Pri nas mora žena vse prebili, za vse skrbeti, truditi se, dokler ji moči dopuščajo, uživati pn ne srne nikako dobrote, ni-kake pomoči, nikake tolažbe in nič veselja. Mi moramo vedno poudarjati, da naša okoličanka ni več kmetica, kakor je bila nekdaj, ampak da je sedaj uže bolj meščanka, da toraj potrebuje večje izobraženosti, zavednosti in izkušenosti, da more nspešniše izpolnjevati svoje dolžnosti ko odgojiteljica svojih otrok in ko razumna gospodinja. Skrbimo, da se bude mej ženskim spolom tista plemenita čutilo, ki ta spol tako odlikujejo, s kterimi žene svet blažijo iu osrečujejo, Pametnu odgoja in izomikanje žene povzdiga nje veljavo in jo časti v človeškem društvu, to je prav v sedanjih časih pri vseh narodih imenitno prašanje. Le mi sc za to prav nič nc menimo, to nam jc zadnja naša briga iu vendar nikder ne bi bilo tako potrebno, kakor pri nas, posebno ua deželi. Ali ta naša pregreha se uže sedaj hudo nad nami maščuje, kakor smo uže dovolj dokazali. Našim okoličanom, mladim in starim, vcepimo ta nauk, da žena ni od Bogu namenjena teškomu delu, ona nema skrbeti za vsakdanji kruh, ampak ustvarjena jc le, du svoje otroke goji, varuje, podučuje in da oslane zvesta tovaršica svojemu možu, ki jc nje reditelj iu varuh. Naše perice bi morale opustiti težavno in jako škodljivo opravilo, ki nikomur ni v veliko škodo. Le tisto ženske, ki nikake druge pomoči uemajo, naj bi se s tem pečale. Drugim pu svetujemo, naj posvete svoj čas iu vse svoje moči le svojej družini in svojemu gospodarstvu ; tam najdejo pravo plačilo, največjo korist in uživale bodo zadovoljno in mirno živenje. Priporočamo jim tudi posebno, naj sc poprimejo vrtnarstva, ker v tem iu sploh v kmetištvu leže zakopani veliki zakladi naše okolice — te zaklade treba poiskati in jih koristno rabiti, O tej zadevi hočemo prilično Hvojn misli povedati. Rodoljub. uradnikov, kolikor jih ni bilo v slnibi, vdeležilo pogr. ba toliko1 veterancev, kateri so tudi preskrbeli vojaško muziko. Piruhi Kranjrcni. Kranjska dežela uže mnogo let ni do-I ila tako lepili piruhov, kakor letos. Dobil i je namreč našega lojaka in vrlega rodoljuba, dvornega svetnika i drživnega poslan-1 en, gosp. Andreja \\ inklerja za deželnega prvomestnika Mi eo- i stitamo bratom na Kranjskem na tem imenovanji, ker je narodnemu napredku i splošnemu razvoju kranjskega ljudstva jako dt.bro došlo. Winkler je pravičen, pošten, rodoljuben, v npravi temeljito izurjen praktičen in jako marljiv mož, ki sc je doslej I priljubil še povsod, kodar je nradoval. Njegov prodnik, gosp. Knlina, ki je imenovan bil za dežel- 1 negn numestnika na Moravskem, zapustil je tudi dober spomin, ker je bil pravičen. Slovcnce na Kranjskem tudi to veseli, da deželni šolski nadzornik, gosp. Pirker, ki je kakor mora tlačil slovenščino v ljudskih šolali, pobira šila i kopita. Naj ido, kamor mu drago, v šoli jc njegove oblasti konec, i konec bode, tako vsaj upamo, tndi skoro narodnega zatiranja. lioveja kllga. Naše deželno namestništvo je prepovedalo uvažati živino i druge reči, po katerih sc lahko živinska kuga za t rosi, iz zaderskega političnega okraja; enako prepoved je dala tudi pomorska oblastnija za uvožnjo iz Smirne, ker je tudi tam živinska kuga. Duiu^jftka slovanska društva so 15. t. m. napravila sijajno „besedo" v korist stradajočim Istranom. Polkovnik krnnjskega polka je dal muziko brez plačila. K besedi so prišli tudi slovenski državni poslanci. Prihodnjič več o tem. Avgtlttt Z a hml, železniški uradnik v Logatcu, je hudo bolan. On je bil ustanovitelj barovniške čitalnico in v Trstu marljiv podpornik vseli narodnih zavodov. Bog mu zdravje povrni! Bazar, kateri so napravili Tržačanje 19., 20. in 21. t. m. v pripomoć ubogim v Trstu in Istri, dal je 23,000 gld. Čištega dohodka. To jc res lepa pomoč uhozim i dela čast radodarnim Tržačanotn. Matične knjige se dobivajo v tržaškej Čitalnici; to dajemo na znanje gg. udom s prošnjo, naj blagovole ponje poslati, ali jih sami vzeti. Ponarejenih bankovcev in srebernih goldinarjev se je obilo zntrosilo mej ljudstvo. Naj tedaj vsak, ko denar prejema, dobro pazi, du sc ne ogoljufa. Iz Zadra je pripeljal zadnji teden Llojdov parnik 10 ua več let t teško ječo obsojenih hudodelcev. Moške so poslali v Koper in ženske v Begunje na Gorenjsko. NenuMiraka nesramnost. Ljubljanski dopisnik v „Pressc" so čudi, da je minister poljedelstva na tihem poslal miuisterske-ga tajnika Heska v Idrijo, da preišče tamošnje razmere, še bolj čudno se mu pa zdi, dn poslanec, večidel narodnjake (national-clcricnle Partei) zaslišuje. Trdi, da so bile razmere v Idriji prav dobro, dokler ni ultramontanski rovar Treven do neke veljave dospel ter Idričanc i rudarje zoper ustavoverne višje uradnike naprl. Mi srno preverjeni, da preiskavo odkrije nesramnost dopi-sunovc trditve i da tudi Idriji posijo boljši dnevi. Ncmčurskcga lajanja i zatiranja mora biti k tnalu konec. Cenik raznega blaga. Kava: Listnica upravniitva. Tisti gospodje naročniki v Trstu i zunaj Trsi«, ki naročnine Se niso plit lili, vljudno ho napritšenl. nuj jo kakor hitro mogoče pošljejo, dn se jim posiljH-tev Hal« ne u.tuvi. Olje: Sadje: Rlž ali Slanina PetrollJ l>omačl Tržno poročilo. Posli so zopet manjši, ker se bližajo prazniki. Kava — se prodaja še vedno po nespremenjenih cenah, ki so Še vedno primeroma nižje, nego pa v nemških Inkah; naročbe dohajajo namreč prav pičle, kar jc uzrok, da cene nijso zopet kaj poskočile. — Sladkorja — tendenca je še vedno ugodna, vendar pa nij še prave srčnosti za špekulacijo. Olje — še vedno mlahovo, akopram jc dovožnja prav neznatna. To blago pa utegne v kratkem na bolje krenoti. Sadje — brez posebne promembe, vendar pa utegne nastopiti mlahovost prccej po praznikih. Rii _ v boljšem menjenji, i terjajo imetniki celo nekoliko više cene. Petrolij. — Cene tega blaga so poskočile te dni za 4% in utegnejo še poskočiti, ker je vse blago v magazinih in trdnih rokah, ladij pa se tako hitro ne pričakuje. Vomati pridelki. — Kupuje se danes koruza z malimi po-lajšanji, pšenična cena pa je nekoliko bolj napeta. — Moka fina za malenkost ccneja — nizka pa gre od rok po nespremenjenih cenah. Tendenca žita — dobra. — Fižol za malenkost slabeji. — Maslo strašno zanemarjeno, kakor tudi slive. — Krompir za '/a for. ceneji. Les — koroško colarce so za malenkost poskočile, vse druge baže les pa zanemarjen in terjajo kupci niže cene. Seno in slama — prodajata sc po nižih ccuah vsled močne-jega dovoza zadnje dni. Vrednostni papirji — posebno državna renta je zopet poskočila in se utegne kaj časa vzdržati na tej visočiui, ker politično obnebje se je začelo zopet čistiti. Koliko časa bo to trajalo, ni soditi, ampak preveč ne smemo zaupati še vedno nejasnemu položji. Valute so še vedno primeroma visoke. Žito i Moko............ Ovlon biser......... . plaht, lina in tinjlineju . . . , „ srednja in ' , lina . . , , nalive ...... Portorieo........... Malabar nalivi- ........ La Guavru.......... St. Dumi u«"......... Dnhin............ Hio najfineja......... , fina........... , '/, finn in navadna..... Santos navadim in lina...... Java Malang.......... Costaricca.......... Manila........... Guntemala.......... Sladka skorja......... Nageljnovi cvečiči (šibice)..... Poper Singapore ........ . Ilntavin......... 1'iment Jamajka........ Iraber............ Sladkor avstrijski v stokih rnflnirnn . . , v kosih .... Itn), jedilno navadno ...... „ lino In najfinejše namizno . . , Levantinsko in Albaneško jedilno . . Corfii jedilno Ano in nnjflneje . . . Dalmacija jedilno flno in nnjflnejše Istra . . . Laneno ........... Povoljno ali bombažno...... iti bje haraburško (3 krone) .... Oleln............ Pomerančp Sicilije (1 zaboj) , . . . Limoni „ (1 zaboj) .... Kaperi „ fini...... • '/, «ni...... Rožiči pulješki......... „ grški......... Mandlji pulješki........ „ romanski....... „ siciljski........ , pulješki grenki..... Lešniki novi ital......... . istrski....... Cešplje suhe it. Bosne in Srbije nove, * . . »tare „ „ It kranjske in hrvatske . Pinjoli........... Fige Calamata v vencih..... „ , v vrečah ..... . piiljcške v sodih...... „ iz Smirne........ Cvebe Kleme......... , Cisnie ......... „ Stanchio........ . Samoa črne....... Rozine Sultan ......... Grozdiće (opasa) grško ..... „ rudečo (korinte)..... „ sieiljsko Lipari..... laftko pšeuo t Italijanski navadni do ■/, Italijanski Ani in najfinejši .... Indijski........... lu mast: Slanina amerikanska . . . Mast llankroft......... „ Wilcox......... Loj dalmatinski........ , tržaški .......... Stearina ........... Sveče iz stearine........ „ iz pnratine........ v sodih........... v zabojih.......... pridelki: Maslo štajeriko I. vrste . . Maslo hrvatsko........ Leča............ PiŽol svitlo rudeči....... . temno rudeči....... . bohinec . . ....... „ rumeni......... „ zeleni.......... , kanarček ......... „ cukrenec (koks) ...... , beli dolgi........ . , okrogli........ „ mešan nov........ „ , stari........ Konoplje drobne........ , debele........ Proso belo .......... Zelje kranjsko ........ Kornn ........... Pšenica ruska......... „ banaška in ogrska .... Koruza flalac, Ibrailn ...... „ Odesa . ....... , ogrska in banaška .... , hrvatska........ Rž. G al ar, Odesa........ Ječmen........... Oves bauaški, ogrski....... in z« l < M• K od f. | do f. 80 60 86 78 71 06 106 80 69 165 53 49 62 30 35 32 48 60 44 44 46 47 37 34 58 33 3 4 65 30 7 110 108 107 125 30 95 32 24 14 71 16 15 13 32 29 27 23 25 30 34 17 20 15 46 53 60 38 39 82 98 92 10 12 71 58 15 12 U 13 12 12 12 15 13 12 10 9 27 U 13 U 4 13 8 8 75 50 50 121 — 145 — 145 130 — 97 -120 — 130 80 Moka Ogrska 0 12 3 6 9 .'17«, 21 lil, a K 22.»t. 21't, 2« ,, I'1',, lV|n, Hiif H.2» utrobi debeli........... , drobni............ ajdova.............. koruzna.............. vino ill špirit: Špirit rtitinironi 36" hektol. . . ! . Kum Jamajka (liter).......... , Demerari ......... , . St. Jogo ........... Vino cipersko (hektoliter)........ . Malaga (nroba)......... , refošk iz Istre (botelja)....... , istersko (hektol.)......... , teran „ ........ , vipavsko » ........ , hrvatsko . ........ , ogrsko „ ........ . dalmatinsko „ ........ PredlVO konopljeno Ferrara ....... . . . , Bologna.......... . Cesena .......... dolgo čiščeno . ........... „ , nnjflneje......... za dreto .............. Razno blago: Kafra............ Orehi levantinski . ........ , Virh............... Oreški (Muškat).......... T i............... Vanilja (t kilo)........ Žafran španjskl , ........ Galun............... Potašelj.............. Soda............... Rij domači in tirolski ......... „ istrski . . . •........ , Kolofonij amerikanski......... Votlec (Dimstein)........... Mjilo kandijsko ........... . Corfi............. Cunje............... Gobe za konje............ . za toaleto........... JeŽice iz Azije........... , grške ........... , domače........... Žveplo rimsko v kosih......... „ sicilijansko zmljeto....... Ribe — polenovke nove ........... „ stare........... Arnlkl Yarmouth (1 sod)........ Sardellc istrske , ........ Koie — usnje za poplate........... usnje teletina . ........... „ kravinn bela in črna ....... kože surove volovske domače...... dalmatinske in bosenske........ amerikanske............ kravje iz Indije ........... telečje.............. jančje dalmatinsko.......... zajčje (100 komadov) . ........ Volna bosenska.............. nlbaneškn.............. grška............... Iz male Azije............ istrska............. . Peske t" debele In 7" široke zn 100 komadov 3/ II * /l ■ FSkurete" '/," " j \ Remeljni " - Dile 2" „ Les; 8/9 „ 8&0 eolov 10/14 „ „ 1200 8/12 „ „ 1200 10/14 » „ 1200 8/12 ■ „ 1200 10/14 „ 1200 100 komadov 100 s 100 • za I cola IV. Seno Slama , 2" mere nove , ...... . t'/, ......... Deske po l" debele in V Široke za 100 kom. » . . . 8/9 . . 100 , » . » 10/14 . „ 1200 „ 7, . . 8/14 „ , 1200 V, . . 10/14 „ „ 1200 Skurete '/," laške mire debelo 8/12 , 1200 „.....10/14 » 1200 M /Remeljni '/s" ... .100 kom. s 7. V, - . ioo . U • • ■ . 100 . ■8 Dile 2" debele cola .... 5 I j i/ 9 ..... J lirami od %*do •/, kubični čevelj '* \ , '/. do '/., Bordonall od 24' naprej , Drva za kurjavo bukova seženj . Oglje bukovo z» 100 K.° . . . po takih cenah prodaja se tukaj dobro volovsko (dun. cent) . . navadno .............. (škopa) ržena....... za steljo pšenično ..... magazinu za 100 K.' Diinf^jeka BoraR dne 23. marcija. Enotni drž. dolg v bankovcih..........72 gld. 40 kr Enotni državni dolg v srebru ..........VI Zlata rentu.................87 1860. državni zajem..............128 Delnice narodne banke..... ........836 Kreditne delnice...... ..........298 London 10 lir storlin ............. 118 Srebro...................— Napoleoni....................................9 C. kr. cekini............................... 100 državnih murk.............. 65 47 57 25 Poslano,*) 8 št. Da bc Svetoivanci opravičimo nasproti poslanemu Vašega lista, naznanjamo to-lc: 1. Nam ni znano, da si je g. pisec onega poslanega nakopal bolezen zbog poduČevanja v petju; — nolezen ima morda druge uzroke. 2. Tudi ne more omenjeni gospod trditi, da je brezplačno podučeval. — Ali ni bira, katera se mu je dovolila, nič? — In pevci so se gotovo tudi še posebno pokazali hvaležni za poduk. *) /a sestavke pod tem naslovom Jo uredništvo le toliko odgovorno, kolikor iuu postava nalaga. ••d i d« i 5 * 10 _ it; — 21 — 10 — 12 — 41 25 41 50 — 8« 1 H — 57 — TJ — 32 _ 40 35 — GO — 10 — 12 — l — 1 20 24 — 35 — 3č> — 48 — ie — 26 — 10 — 14 _ ii — 16 — 10 — 15 — 45 — 47 _ 52 — 54 — 42 — 44 — 72 — 83 — -r. — 83 — 81 — 9B _ IB5 — 172 _ IG — 17 _ 48 — 58 _ 300 — 375 — 160 — 600 — — 58 _ 40 — 75 _ 8 75 9 _ 21 — 22 _ 6 50 — — 7 25 7 50 6 — 11 — 4 — 8 _ 45 — — — 25 — 33 _ 10 — 18 — & — 17 _ 9 — 35 — 24 — 28 50 12 50 18 _ 14 — 15 — 7 — 7 75 7 50 8 50 24 — 31 — 20 — 23 _ 22 — 23 50 15 — 24 — 165 — 185 357 — 616 _ 145 — 250 _ 110 — 134 — 70 — 100 _ 108 — 130 _ 125 — 150 _ 190 _ 200 _ 50 — 80 — 25 — 28 _ 86 — 100 110 — 115 _ 140 _ _ _ 120 — ~ - 34 35 4» _ 52 _ 89 _ 90 _ 60 _ 62 _ 68 _ 71 _ 52 _ 54 _ 58 _ 60 55 _ 57 _ 27 _ 30 . 26 — 27 — m — !et — 12 -— 124 — 31 — 24 — 16 — 18 30 60 31 50 36 _ 37 _ 66 — 69 5! — 52 _ 54 _ 56 _ 43 — 44 _ 45 _ 47 _ 45 _ 47 23 __ 24 _ 23 _ 24 _ — 13 — 14 — U — 11} _ 40 _ 42 — 4'J — 52 12 — 15 _ 2 50 2 75 1 20 1 30 90 1 10 1 40 1 70 1 20 — — 3. Kako je hotel gospod, ki je bil organist, imeti pevce brez podučevanja? Pri sv. Ivanu, 14. marcija 1880. — V imenu pevcev /. M. Udoviv, m. p. — Lovro Žerjav, m. p. — Ant. Kormet, m. p. Velika zaloga posebno dobrega belega ali visoko rdečega dolenskega vina po 5 do 5'/a gold. vedro proti pešilatvi posode pri Cvenkeljnu V Sevnici (Lichtemvald) Štajersko. J®_ Najboljši isterski refošk po 1 gold. botelja. Kdor ga želi kaj kupiti, naj se obrne do (10) Upravniitva. Lastnik, društvo „EdlUONt". — Ildatelj in odgovorni urednik: Ivan Tosti. Ti.k avstrijskega Lloyda.