242, štev. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . . K 84'— pol leta.... 42’— ietrt leta . . „ 21'— *a mesec . . „ 7*— *a inozemstvo: celo leto naprej K 95*— Pol leta „ ,. 50'— ietrt leta „ „ 26'— U mesec „ „ 8'— V Ljubljani, torek 7. oktobra 1919. II. leto. Na pismene naročbe brez poSUjatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino “ po nakaznici, m VižmL, 1VH Ljubi Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon štev. 360. - Upravnlštvo Je na Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 44. — —............... Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za'odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Regentova nezaupnica. Dr. Trifkovič je sestavil ministrico kandidatno listo in jo predložil v nedeljo dopoldne regentu v potrdilo, Prav čudna je bila ta listina. Duhovnik Korošec naj bi bil železniški, pravnik Jankovič verski, zobar Drin-kovič poštni, muslimanski konservati-V«C Spaho socijalni minister. In še par Podobnih stvari. Aii vseeno bi jo bil regent potrdil, ko bi ne imel tehtnih Političnih pomislekov proti njej. Naj-Pfe| se je Informiral, ali more upati °°va vlsda na podporo večine parla menta. Trifkovič si je mirne duše izmislil, da so mu socijali3ti obljubili omogočiti kvorum, dasi se jim to ni sanjalo. A regent'je hotel še na-“*ljnih garancij. Zahteval je od Trif-koviča pojasni), na kaki podlagi se sporazumel s hrvaškimi separatisti. Trifkovič ni vedel pravega odgovora, nakar je regent izjavil, da vlade ne ®ore potrditi, dokler mu Trifkovič ne predloži pismene pogodbe o pogojih, pod katerimi hočejo starčevičanci stopiti v vlado. Regentovo nezaupanje je težko, kil umljivo in opravičljivo. Saj je zahteval dr. Laginja v imenu Narodnega -kluba v svojem znanem govoru v parlamentu samostojno hr/atsko armado. Saj so se izjavili vodilni člani kluba Ponovno za kolikor mogoče neodvisno hrvatsko republiko. Saj so protestirali v Nar. predstavništvu prot1 temu, da je vlada prisilila puntarsko občino pri Sisku, da razglasi pozivne razglase za °TQžno vajo. Saj je poslanec Ivica Kovačevič javno izjavil, da so Hrvatje jkzbili že dve državi, pa bedo, če treba, *e tretjo — jugoslovansko. Ni čuda, da se regent boji, da bi Starčevičanci, akb bi prišli do vlade, zlorabili svojo fcioč v dosego teh svojih protidrzavnih Ciljev. Regent zastopa načelo popolne narodne »uverenltete in tudi zato ne more pripustiti, da bi vlada narodnih separatistov — in taka bi bila Trlf-kovičeva viada — ustvarila dejstva, ki bi prejudlc‘raia samoodločbi konstitu-ante. Zato se je hotel natančno prepričati o namerah in ciljih nove viacie. Kako prav je imel in na kako “hiih nogah je stala cela Trifkovičeva kombinacija, se je pokazalo že v kratkih urah. Poslanec Kristan je na dvor tehf -nično sporočil c* socljaUsti Tnf koviču niso prav ničesar obetali. General Hsdž č, dosedanji vojni minister, je izjavil, da v novi vladi r.e more obdržati svojega mesta, ker noče kumo-vah ob razsulu komaj vstvarjene na-fodne armade. Kujati pa so se začeli tudi Stsičevičanci sami, ko so videli, Ca se jim njihove nakane ne bodo posrečile. Tako je moral Trfeovič r?a včeraišni avdienci, ko naj bš predložil regentu zahtevane garancije, priznati svoj f asko in vrniti mandat ra Sestavo vlade. Nova tekma. V mednarodnem gosaodarsfcem življenju stopa na odločilno mesto Amerika; novo in nadvse važno dejstvo v knjigovodstvu starega sveta: Zedinjene države so upnik Evrooe. KsSto bodo nosile Angleška, Franca in Italija ogromno breme, ameriški dolg, ki postaja z vsakim dnem v*£ji in težji. Evropa mora kupovati V Ameriki živila, surovine in celo premog, ki ga rab! za svojo industrijo. Ameriška unija je improvizirala znatno trgovsko mornarico in stremi za tem, da si osvoji popolnoma trg v južni Ameriki in na Daljnem Vzhodu. Kako naj si zasigurajo evropske države svoj eksport in pomorski promet v tej konkurenci? Anglija je uvidela prva to pretečo nevarnost in se je lotila metodičnega reševanja problema. Francoska in Italija sledijo, kolikor pač morejo, svoji učiteljici. Angleška rešitev je ta le: vstva-riti se morajo domene v inozemstvu (dominijoni, kolonije, protektorati i. t. d.) v taki meri, da bo zamogla metropola od tara dobivati potrebno množino surovin in živil, k! jih mora sedaj kupovati v Ameriki, predvsem so pa potrebne te domene zato, da bo mogoče oddajati tja lastne industrijske izdelke, ki j?m bo v zaščito nacijoualna mornarica. To je tudi eden izmed vzrokov, vslcd katerih je Anglija zahtevala v mirovni pogodbi, d» se ji prepuste nemške kolonije kot conditio sme qua non. Sedaj je Afrika razdeljena. Britanskemu imperiju pripadejo — med drugimi bistvenimi cesijami — nemške vzhodno in zapadne afriške kolonije, Francija si zaokroži svojo srednjeafrišlco pose3t, a Belgija Kongo. Treba je samo še da se začne eksploatacija te ogromne površne, na kar bo treba seveda še nekaj časa čakat). h Azija? Ta je neprimerno bolj obljudena kot Afrika, bolj bogata in kulturna, torej iudš bolj potrebna industrijskih izdelkov in zato tudi naj-privlačnejši objekt za evropske trgo vce — obenenem pa sporno jabolko, ki se zanj bije cela Evropa in ta boj s to svetovno vojno ni končan. Danes je Azija v velikem svojem delu brez gospodarja: sesulo se je rusko carstvo, otomanski imperij in nemško cesarstvo, sami dosedanji despoti Azije. Nasledniki, ki sede danes v Versailles- u se ne morejo sporazumeti za dedščino. Odtod izvira konflikt med Kitajsko fn Japonsko, ter Ameriko radi Šantunga, odtod spori, ki jih ima Antanta med seboj v mali Atiji in Angleška na svojo pest »podjetja« v Palestini, Siriji in Mezopotamiji. vseh mirovnih prerekanj se ie Velika Britanija odlcčlla, da se preskrbi sama. Prvi rezultal: 9, avgusta se ie t)odp>3ala v Teheranu pogodba roed Anglijo in Perzijo. V tej konvenciji se sicer proglaša neodslanost in integriteta Sabove države, sropak vola-ške In administrativne, gosoodsrske ter finančne pravice se prepuščajo Angleški, kar je izraženo z eno besedo protektorat. Glavni motiv, ki ga je imela pri sklepanju te pogodbe Anglija je ta, da tvori Perzija stopnjtfče v Indijo, tisto Indijo, kjer leži ves trgovski in pomorski angleški zaklad. Perziia. ki je trikrat tako obsežna kakor Francoska je po naravi 2elo bogata dežela in Se ne eksploatirana. Med vojno je trpela pod Turki, ki so tam uprizarjali masakre, Angleži so danes tamkaj kot rešitelji in bodo konjunkturo gotovo izrabili. S to okupacijo je pa porušeno dosedanje ravnotežje v Orijentu in porodili se bodo novi konflikti med zavezniki samimi. Pariz je torej propadel tudi tu. V tej perspektivi bodočega gospodarskega boja je treba presojati tudi naš položaj, kajti tudi mi smo stopnjica k Orijentu — o čemur prihodnjič. Jugoslavija. j Dr. Trumbič zbolel. Ldu. Beograd, 6. oktobra. Minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič je lahko obolel in od snoči ni zapustil postelje. j Pašič na dopustu. Načelnik naše mirovne delegacije v Parizu, Nikola Pašič, je prosil za enomesečni dopust. Tefcora tega tedna odpotuje nazaj v Pariz in bo prebil svoj dopust v Franciji. Ministrska kriza. Vojni minister odklanja portfej. Ldu. Beograd, 6. okt. Vojni minister Hadžič je izjavil, da ne more vnovič sprejeti portfeja za vojsko im mornarico, ke se ne strinja s težnjo Narodnega kluba po hrvatskem domobranstvu ; zato odlaga svoj portfej. Regent z« koncentracijo. Trifkovič vrnil mandat. Ldu. Beograd, 6. okt. Kakor se govori v parlamentarnih krogih, je bila na merodajnem mestu izražena želja, naj se sestavi koncentracijski kabinet. Vsied tega je gospod Marko Trifkovič danes opoldne vrnil svoj mandat. Trumbičevl pogoji. Ldu. Beograd, 6. okt. Gospod Marko Trifkovič je, kakor znano, prosil dr. Trumbiča. naj v novem kabinetu obdrži portfej za zunanje posle. Dr. Trumbič je izjavil, da je pripravljen stopiti v njegov kabinet na isti podlagi, na kateri je »voječasno vstopil v kabinet gosp. Davidoviča, namreč s pridržkom, ki se nanaša na notranjo politiko. G. Davidovfč in Demokratska zajednica sta svoječaeno vzela ta pridržek na znanje; prav tako ga je sedaj vzel na znanie tudi g. Trifkovič. Wilson nevarno bolan. Vesti o Wilsonovi bolezni si zelo nasprotujejo. Nekatera poročila pravile, da je njegova bolezen lahnega značaja in da se je že njegovo stanje zboljšalo; druge, zlasti novejše vesti pa govorijo o "smrtni nevarnosti nje-R°ye bolezni. Te poslednje vesti bodo naj hrže. tudi resnične. Kakor pravi poročilo iz Washirtgtona. boleha Wilson na močni zrahijanosti živčevja, kar postane lahko jako opasuo, ker vsled želodčnih slabosti ne more uživati nikakršne hrane in če pa kaj zaužije, zopet vse izbljuje. Toliko je gotovo, če tudi kmalu ozdravi, da se dolgo ne bo zmožen popolnoma opravljati svojih uradnih poslov. Kakor poroča »Echo de P*ris« iz _Washingtcna, ae bo moralo poveriti reševanje nujnih stvari nctraniein zunanje politike komu drugemu/ Ta drugi naj bi bil podpredsednik, ki bi Kadomestoval Wilsona do njegovega popolnega okrevanja, če se namreč kaj hujšega ne pripeti. Zmede v Italiji. Pred razsulom. Ldu Haag, 5. okt. Kakor poročajo iz Ženeve, stoji Italija pred najtežjo krizo, ki jo je kdaj imela prestati. Delovanje socljalistov postaja čimdalje opasnejše. Tudi razmere v armadi Se slabšajo od dne do dna, ker po3ta]a kršenje pokorščine čimdalje splošnejše. Volilni boj v Italiji. Ldu Milan, 4. okt. Dku. Volilni boj se je začel. V Bologni je prišlo do spopadov. Na nekem shodu v Rimu so bili pretepi. Zopetna uvedba cenzure v Italiji. Ldu Berlin, 5. okt Ministrski predsednik Nitti je v vsej Italiji zopet uvedel cenzuro. S to naredbo je do končno veljavnega sklepa miru prepovedano širiti vesti, ki ogrožajo obrambo države ali mednarodne cd-nošaje. -Prepovedano je tudi psovati in žal.ti armado. Ratifikacij® mirovne pogodbe v Italiji. Rim, 5. okt. »Popolo Romane« priraša vest. da je ministrski svet v včerajšnji seji sklenil ratificirati obe mirovni pogodbi potom kraljevega dekreta. * 6 Boj za jadransko obalo. Tittoni hoče mirno poravnavo. Ldu. Berlin, 4. okt. -Berllner Tagebiatt" poroča: Tittoni bo šel te dni v Pariz, da doseže končnove-»javno ureditev jsdranskega vprašanja potem poravnave in da ako mogoče še pred volitvami poravna reški *por na miren način. Franc.-angl. priprave v Jadranu. BaSrar, 5. okt. Danes sta se pred Opat jo zasidrali francoska in angleška tGrpedovka. D' Annundo za itško-jugosiovan-Sko spravo. Bakar, 5 okt. Današnji reški „Popoto« objavlja preglas, ki ga je naslovil D’Annun2io »narodom Hr-vatske« in kjer izvaja, da so tako Hrvatje, Jrafccr Italijani žrtve mednarodnih židovskih špekulantov, k: si prizadevajo sejati razdor med obema narodoma. Sj-oj preglas završuje z vzklikom: »Živela italijanska Reka! Živela italijansko - slovanska sloga!« Versttrio je, da so italijanski aeroplani na raznih krajin Hrvatake Jzmetavall izvode tega proglasa. Jugoslovanska mi roljubnost. Ldu. L y o n, 4. okt Ameriška mirovna deiegbCija je prejela včeraj poročilo generaia Andreja, poveljujočega ameriškega generala v Adriji, ki pravi, da Jugoslovani vse poskušajo, da bi se ognili spopadu z Italijani. Jugoslovansko poslaništvo v Parizu je uradno izjavilo, da so vse vtsti o mobilizaciji v Jugoslaviji popolnoma neresnične. D’Aniiunzfo, pograbi! Ldu. N e w-Y o r k, 5. okt. Milijonar Carrr-;lne iz Bellinzone, ki je kot vojni doba v tlel j v Chicagi zaslužil mnogo milijonov, je stavil vse svoje imetje D’A:;mini:iu na razpolago. Itahj«ni v Albaniji. Ldu. Luga n o, 5. okt. »Secolo« javlja: Spričo ogroženega položaja v Albaniji, so Italijanske vojne ladje pred snočnem odplule v smeri proti Valoni. Akciji ob albanski obali bo neposredno sledil pohod v Srednjo Albanijo. Promet med Reko in Trstom vzpostavljen. Ldu. Bakar, 5. okt. Kakor se poroča, je promet med Reko in Trstom zopet vzpostavljen, toda tujci se morajo na postaji v Matuljah podvreči zelo strogi kontroli. Reka pred gospodarsko katastrofo. Milan, 5. okt. (Izvirno.) „Cor-riera della Sera" poroča iz Reke, da postaja gospodarski položaj mesta akoravno ne obupen, vendar pa dan-zadnem kočljivejši. V meito je pravkar dospelo precejšnje število klavne živine iz Hrvatske (1), meso pa se bo razdeljevalo neposredno na povelj-ništvu. S tem odpadejo prekiipci, in se pričakuje, da bodo cene mesu, ki je bilo zadnje dni že po 56 kron kilogram, zopet padle. Skrajno pomanjkanje trpi prebivalstvo tudi na kurivu. Več jadernic, ki bi bile morale z bližnjih otokov pripeljati drva na Reko, so med vožnjo krenile proti Bakru in tamkaj izkrcale svoj tovor. Največ »preglavic dela poveljništvu trajno naraščajoča brezposelnost. Proti tej pa je poveljništvo brez moči. Ker je vsa plovba ustavljena, je polagoma pojemalo in končno prenehalo V3e delo v pristanišču. Tako so danes razne kategorije delavstva brez zaslužka. Pomanjkanje sirovin, strojnih nadomestnih delov, premoda itd. bo tudi v ooem majhnem številu obratov, ki še niso zaprta, v kratkem ustavilo vse delo. Kakor na morju, tako je tudi na kopnem prenehal ves promet. Brezposelni sicer prejemajo od Con-sigiia nazionale podporo, z ozirom na draginjo pa bo treba ta prispevek precej povišati. Razna poročila. r House pojde domov. Ldu. Lyon, 5. oktobra. Polkovnik House se bo v najkrajšem času odpeljal iz Pariza v Brest, kjer se bo vkrcal na parnik „Great Norshern* za v Zedinjene države. r Nove volitve na Francoskem. Ldu. Lyon, 5. okt. V torek bo francoska vlada predložila poslanski zbornici zakonsko predlogo o volitvah za novo zbornico. Vlada bo predlagala, naj se sedanja zbornica razide dne 30. novembra 1.1., a volitve naj se vrše dne 8. decembra. r Skrčenje osebnega prometa na avstr, progah. Dunaj, 5. okt. Nem.-avstr. drž. urad se je po temeljitem prevdarku odtočil, da od 12. t. m. naprej deloma ustavi, deloma na najnujnejše skrči promet z osebnimi vlaki na vseh progah. r Nemci so še vedno stari. Bern, 5. oktobra. Tudi za prusko Mazurijo velja ljudsko glasovanje. Ker pa je antanta zadnji čas obrnjena drugam, hoče nemška vlada pripraviti ljudsko glasovanje po svoje. Nemci zapirajo prebivalstvo, o katerem vedo, da bi se izjavilo za Poljsko, v celih masah. Pretveza za te persekucije so politični zločini (!). r V letalu na severni rtič. Ldu. Nauen, 6. oktobra. Nemški letalec Friedrich Christiansen je poletel a svojim letalom od Bergena čez Norve-gijo do Severnega rtiča in nazaj. zrelosti in kulture. In ta naša monarhija je najliberalnejša, ker ima v njej kraljestvo najbolj omejene pravice. Korupcija, ki se je razpasla pri nas, je materijelna korupcita. Naša država je bogata toda tega bogastva naši ljudje niso znali izrabiti; ako bi bili to izrabili, bi bil kurz dinarja višji od kurza franka ali lire. Samo bogastvo naših vodnih sil, ki jih je več kot deset milijonov, je vredno čez dvajset milijard v zlatu. In kje so še pravljična bogastva Bačke, Banata in Ma-cedonijel Sama Bačka ima toliko žitnic, da lahko prehrani 14 milijonov prebivalcev naše države. In kje so poleg tega še naši gozdovi, ki jih je pred vojno imela sama Hrvatska in Slavonija za šest milijard ?1 in rude In zdravilni vrelci in drugo? Samo Hrvatska s Slovoriijo ima danes več živine nego pred vojno. Ta bogastva je treba pametno izrabiti in urediti, pa bo naša valuta poskočila in naša bodočnost bo zagotovljena. To pa je treba storiti čimprej. Novinarski kongres. Drugo zborovanje sosveta civilnega komisarja za Prekmurje. Zborovanje se je vršilo 2. t. m. v Murski Soboti. Prišlo je nad 60 članov sosveta in več zastopnikov ljutomerskega okraja. Zastopnik Deželne viade v Ljubljani je bil poverjenik za soci-jalno skrbstvo g. Prepeluh. Po običajnem pozdravu in po trikratnem »živijo« na kralja Petra in regenta Aleksandra je prešel civilni komisar Lajnšič na dnevni red, v katerem so se obravnavala mnoga aktuelna vprašanja Prekmurja. Med drugim se je sklenilo, da se preišče zanesljivost rihtarjev (županov), da se odslovi več madžarskih učiteljev, da se ustanovi v Murski Soboti Še to jesen gimnazija in meščanska šola s slovenskim učnim jezikom itd. Reševala so se tudi razna gospodarska in cerkvena vprašanja. Izvolil se je posebni železniški odsek, ki ima nalog, ukreniti potrebno giede vpostavitve vsaj enega mostu preko Mure in soglasno z drugimi železniškimi odbori proučevati razmere radi zgradbe železnice iz Prekmurja čez Muro. Do sedaj je bil v Prekmurju veljaven civilni zakon, civilni komisar pa je začasno odredil, da se sklepajo zakoni v cerkvi, in sicer vsak po svoji veri. Ker so notarjuši odstavljeni, naprosili so se župnijski uradi (katoliški kakor evangelijski in židovski), naj vodijo še naprej matrike in sicer rojstne, mrtvaške in poročne. Rešeševala so se še razna manjša vprašanja. Zborovanje je v vsakem oziru pokazalo soglasje in navdušenje za smotreno delo, da se urede razmere v Prekmurju. Vse potrebne priprave za I. jugoslovanski novinarski kongres so v teku. Poseben odbor bo izdelal za kongres podroben program, zabavni odbor pa bo skrbel za priredbo velike novinarske zabave. Radi dogovorov 3 srbskimi novinarji, sta odpotovala iz Zagreba v Beograd zastopnika »Hrv. nov. društva«, g. K. Kovačič in g. A. Brozovič. Na kongresu, ki bo brezdvomno kulturen dogodek prve vrste, se otvori tudi novinarska razstava, ki bo odprta dne 18,, 19. in 20. okt. Razstava pokaže vse propagandistično delo časopisja za časa vojne v inozemstvu. Zato so naprošeni vsi, ki imajo knjige, brošure, letake, ali slične stvari, ki so izšle za časa vojske ali kasneje v inozemstvu, da jih odstopijo za čas razstave Hrv. nov. društvu v Zagrebu. _______________ Politične beležke. b Bogastvo Jugoslavije. V Splitu je prošii teden govoril poslanec dr. Tresič-Pavičič in dejal med drugim tudi to-le: Jaz sem republikanec, toda ker mi leži na srcu blagor naroda, sem zatajil svoje republikanske ideje in se poklonil veliki in slavni dinastiji Karadžordževfčev. Naša država more j toraceml biti samo monarhija, kajti mi še nismo tebe in zreli za republiko, ki zahteva mnogo S goltnež« Kedaj se zdramite? Kedaj pride v vaša srca zopet žarek idealnega rodoljubja? Mnogo narodnih požrtvovalnih delavcev, prijateljev Ciril Metodove družbe je v vojni prekinilo svoje rodoljubno delovanje. Mnogo jih je, ki so si pridobili v dobi materijjlizma ogromne svote. Kje ste vsi vi, ki vam je usoda naklonila bogastvo? Zakaj se ne spomnite v dobi sreče svojega naroda, ki je vpotrebi, ki zdihuje po pomoči. Darujte vsj, ki imate nakupiče-ne tisočake, vsaj eden 100 od svojega bogastva »Družbi sv. Cirila fn Metoda« — domu na oltar. Oj kako plodonosno bi bilo to naloženo za blagor onih bratov, ki so v sužnostf. Kako prijetno zavest bi uživali darovalci, kako lahko bi pogledali vsakemu rodoljubu v oči, češ: Glej brat, od mojega dela, napora in truda, od denarja, ki sem ga dobil iz izžefe krvi naroda, iz zemlje, pognojene s trupli borcev za svobodo, dal sem svoj obulus zopet narodu, da se vzdigne, da vz-cvete njegova blaginja v bodočnosti. Komu v korist? Tebi in tvojim po-Ne pusti, da bi padla na tvojo hišo psovka »samo- d Dr. Lovro Pogačnik umri. V nedeljo popoldne ob 5. (17.) uri je umrl državni poslanec dr. Lovro Pogačnik. V prvi Narodni vladi je bil poverjenik za narodno brambo. Svojo politično karijero je začel kot tajnik VSLS. Obenem je. bil organizator Orlovskih odsekov in prvi načelnik Zveze Orlov. V političnem boju je bil korc-cilljanten ter je zato vžlval tudi pri naprednih strankah splošen ugledi. d Regent se bo tekom tega tedna preselil v svoje stalno stanovanje v Beogradu. Kralj Peter ostane še nadalje v dvoru na Topčiderskem griču. d Ustavljeno imenovanje. Glasom vesti Časopisja, je papež ustavil bule za imenovanje Akšamoviča škofom v Djakovu in Uyaradiju škofom v Križevcih. Vprašanje se bo reševalo šele po definitivnem sklepu miru. d Sokolski legljonarji za osvoboditev Reke. Hrvatski »Sokoli« pripravljajo legije, k! bodo v alučaju potrebe osvobodile Reko od d’Annun-zievlh arditov. Josip Hanuš, dr. Milan Dežak, Radoslav MuSevIč in dr. Freu-denreich poživljajo na vstop v legije poleg akademikov posebno delavce in kmete. d Demonstracije v Celovcu. Dne 1.1. m. so se vršile v Celovcu demonstracije radi pomanjkanja živil. Ljudje so klicali pred deželno vlado: »Wenn es nicht bešser wird, geben wlr die Jugoslawen holenl« (Ce ne bo bolje, pojderao po Jugoslovane.) Nekaj mesarjey je rekio, da se ne dobi meso preje, dokler ne pridejo Jugoslovani. Z druge strani se javlja, da pričakujejo Celovčani naše čete danes ob treh popoldne. d N« šesttedensko orožno v»jo so bili vpoklicani nekateri viso-košolci, ki so v sredi Študij in imajo že več semestrov. Nihče ne povdarja, da imajo s tem škodo itd., ker so se vzele počitnice onim, ki so trpeli celo vojno in postali malodane prestari za težavno študiranje. Moštvo se odpušča vedno pravočasno domov, rezervni častniki ne, čeravno imajo isti v ci-vilu ravnotako odmerjen Čas kot moštvo. Poživlja in prosi se merodajne faktorje, vojaške oblasti in poslance, da poskrbe, da se bodo dijaki pravočasno odpustili iz vojaške službe. Zamudili smo dosti v vojski, več ne smemo. d Fantje letnika 1895 še vedno ne vedo ali in kedaj bodo odpuščeni.' Prosijo dravsko divizijo tozadevnih pojasnil. d Umrl je v Kranju triletni sinček Vaško g. dra. Pregeija. d Važno za mornarje. Likvi-dirajoča sekcija mornarice vojnega ministrstva na Dunaju bode izplačevala deposlte moštva bivše avstro« ogrske mornarice. Daljna pojasnila in prijavnice se dobijo pri Evidenčnem in informativnem uradu vojne mornarice v Ljubljani, Dunajska cesta 31, pri Mornaričnl Vojni Staniči v Zagrebu, pri delegatu ratne mornarice na Sušaku in v Splitu in pri lil. po morski obalni komandi v Boki Kotorski. d Ustanovitev iredentističnega veledrustva — .Narodne Obrane*. Sporočamo slovenski in hrvaški javnosti v vednost, da odstopamo danes od nas železničarjev in drugih meseca svečana 1919 zasnovanega povzetja za ustanovitev iredentistične .Narodne Obrane" — katere ustanovitev smo morali potem iz važnega političnega vzroka za čkoro pol leta odložiti " ker bo isto sedaj nadaljeval odbor* ki ga je postavila pisarna za za»t', deno ozemlje, s katero smo že svoj čas stopili v stik. Vse naše dogovor' proglašsmo zato neveljavnim. d Na nasiov deželne vlade* Pri vladi sedi še vedno na toplem stolcu gospod Mlekuš, k! je spravil? ječo puljske narodne voditelje in por-zročil, da so z aretiranci ravnali skraj-no brezobzirno. Zakaj ne dado nje-govega mesta drugemu, narodnem« človeku? Saj jih je mnogo takih, ki so trpeli svoj čas zaradi svoje nat! rodnosti, ki pa danes kot begunci* stradajo. I d Dolenjske železnice. Upravni? svet dolenjskih železnic, doslej na Dunaju se na novo sestavlja. Predsednikom se je izvolil g. Franc Šuklje* podpredsednikom g. Dragotin Hribar* nadalje so se poslali v upravni svet gg. J. Knez, E. Jarc in odvetnik dr* Lavrenčič. V kratkem se preseli upravni svet v Ljubljano. Želeti je, da se popravijo krivice, ki jih je zadalo sovražno gospodovanje dunajskih mogotcev našim privatnim železničarje# in njih delničarjem. d Nesreče. Matevž Dolinar j* Loga je basal puško - dvocevko, pr* tern pa kadil. Vnel se mu je smodnik in cel naboj mu je buknil v glavo* Zadobil je poškodbe po obrazu)* na levi roki. — 4 letni sin delavk Alojzij Dolenc iz Sp. Gorij «e ie obešal na voz, ko so spravljali ktom' pir domu. Voznik ga je podil proč, toda otrok je lezel naprej na voz. Pri teni pa je zašel z desno nogo v kolo, ki mu je nogo strlo. — Ko je hotel v soboto trgovski vajenec Kap Kos konj« prevpreCl v drugi vož, ga je konj udaril s kopitom na glavo ter ga težko poškodoval. d Poživljamo vse starešine 1» vlsokošoice, posebno one, ki se nameravajo udeležiti zagrebškega kongresa dne li., 12 in 13. t m. na pred-sestanek v Ljubljani, ki se vrši danes* v torek ob 20. uri v mestni posvetovalnici na magistratu. Na sestanku sc vroče tudi legitimacije za znižano vožnjo in prenočišča. — Dr. Slavko Fornazarič, za starešinstvo; Ljubo Zupan* za Slov dlj. zvezo; Stanko Sila, z* akademike begunce; Vladimir Svetličič* za akad. dobrovoljce; Janše Novak i« Gustav Omahen. d Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj vabi svoje Člane na izredno zborovanje, ki se vrši v četrtek dne 9. oktobra t. 1. v Kranju oh dveh popoldan v prostorih ljudske šole, Na dnevnem redu je razprava o 1 narodnih SoJah za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter o drug,h važnih novejših šolskih naredbah; vr~ hutega se vrši razgovor o koncertu, ki se priredi na korist učiteljskemu konviklu. Pridite polnoštevilno! d Mesto okrožnega zdravnik« v Kostanjevici se razpisuje menda že petič a še ni gotoyo, če se bo oglasil kak kompetent. Gg. zdravnikom* ki bi imeli veselje do bivanja na deželi, bodi pojisneno, da je občinski odbor v Kostanjevici sklenil, dati (naturalno) stanovanje v občinski hiši S petimi sobami, velikim vrtom, kletjo* drvarnico in kuhinjo vsakokratnemu okrožnemu zdravniku brezplačno na razpolago. To je z ozirom na občutno pomanjkanje stanovanj po mestih ih na deželi lep dar občine kostanjevih in bi gg. zdravnikom kazalo razml-šljevati o kompetiranju na to mesto Pripomniti je le še, da dobi kostanje-vlškl okrož. zdravnik najbrže tud* zdravstveno okrožje na Raki in da o® Novega mesta do Krškega odnosu0 do Brežic ni nobenega zdravnika. d Mesto okrajnega sluge z* vrhniško občino razpisuje okrajno gl«' varstvo v Ljubljani, Prošnje do 15* *-ra. Invalidi imajo prednost. Plača le- tnih 1000 K z 30% dragirriske doklade. d Pregled poštnih in brzojavnih pristojbin ]e ravnokar izšel v II. izdaji, ki vsebuje tudi najnovejše določbe glede inozemskih pristojbin in tektonske tak3e v jako pregledni obliki in zanesljivo izračunjeno. Naroča se pri vseh poštnih uradih v področju ljubljanskega ravnateljstva ali pri izdajatelju, višjemu poštnemu oicljalu K. Tlefengtuber pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Cena 2 K. d Podružnica SPD v Slcv. Gradcu javlja, da ae planinska koča na gori sv. UrSuie zatvori dne 13, t. ni. Dne 11. in 12. okt. 1919 se vrši na »Urški* še zaključna veselica. ve« J Pripravljalni odbor Narodne Soeijalne stranke ima danes zvečer točno ob 8 uri svojo redno sejo. Dnevni red: Program in organizacijski red. Prosimo vse tovariše, da sc seje Polnoštevilno in točno udeleže. 1 Društvo tehnikov v Ljubljani v sredo, dne 8, t. m. ob 20. uri v ^rušt.enam lokalu važno odberovo “ejo. Navzočnost vseh odbornikov neobhodno potrebna! 1 Cvetlični dan. Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov je priredilo v zvezi z odborom jugoslovanskih žena in odborom za airočad v soboto popoldne in v nedeljo do-Poldne in v nedeljo dopoldne cvetlični dan v prid menzi in knjižnici jugo-fiovanskih tehnikov vj.jub)jani. Zvečer j® priredil skupni odbor veselico v Narodnem domu. Gmotni uspeh cvet-Hčnega dne bo po vseh sodbah prežgal svoto 30 000 K. * Nogometna tekma ,,Ilirija s Ati. Športni klub Celje je izpadla z rezultaiom 4:2 (polčas 1:2) za »111-fljo«. A. s. K. goji zastarelo, visoko Jgro »tare šole, ki napram premišljeni, «itri kombinaciji ne more uspeti. Poleg {•ega se je pokazal A. S. K. precej brezobzirnega. Sicer je moštvo v Splošhem tehnično dobro, gibčno in umor — »Ilirija« ni bila v najboljši formi. Obramba ji je bila nezanesljiva in napadalska vrsta z rezervami na krilih v prvi polovici absolutno ni funkcijoniraia. V drugi polovici se je moštvo, predvsem sredina napadalske in krilske vrste, vendarle vigralo in prisililo A. S. K. docela v obrambo. — Gledalcev je bilo do 3000. 1 Društvo inženirjev v Ljubljani vse svoje člane na sestanek, ki «e vrši dne 7. okt. ob 20. uri v posvetovalnici na me3tnem magistratu. Na dnevnem redu je poročilo odbo-[ovo in poročilo o poteku in sklepih beograjskega kongresa, ki se je vršil 27. in 28. septembra, 1 Žrtev požara na Marijinem trgu. V soboto zvečer je v deželni bolnici umrla gdč. Danica Šolarjeva, učiteijiščnica iz Rakek«. Podlegla je neznosnim opeklinam, ki jih j« zado-bila pri požaru na Marijinem trgu. p°fireb nesrečne žrtve se je vršil Včeraj popoldan. . 1 v°J"« prodajalna na Bregu bo radi poprave lokala od 6. do 12. oktobra zaprta. 1 Koncert za invalide in vojaštvo, ki ga je priredilo v nedeljo pevsko društvo »Ljubljanski Zven«, je sicer kot koncert pod dobrim vodstvom uspel, samo cbiskan je bil «labo, ker se vsled brezbrižnosti vojaških oblasti vstopnice niso pravo-Casno razdelile. Zato se bo najbrže koncert tekom 14 dni ponovil. Verižništvo. (S sobotnega shoda v »Unionu".) Okoli 3000 ljudi je prišlo na sobotni shod. Gosp. Deržfč, ki je shod otvoril, je predvsem ožigosal viado, ki je tudi bila povabljena na shod, pa vendarle ni poslala tja svojega zastopnika. Za njim je govoril g. Lilieg o obupnem položaju državnih in zasebnih Uradnikov. Dejal je, da je treba železne roke, ki bG producentom, verlž-nikora in prekupčevalcem zavila vra- tove. Nato je nadaljeval govor zopet g. Derž;č. Vsebina govora je v kratkih besedah sledeča: Kaj imajo od Jugoslavije tredaj, ker smo uresničili svoj idea! ? Verižnlšlva, prekupčevalstva in navijanja cen je kriva le naša vlada, ki je marca meseca proglasila prosto trgovino. Vojni dcblčKarjl, ki so v Avstriji živeli cd 25% dobička, žive sed,tj od 100%. Ndjvečii avstrijski pa tri joti so danes največji Jugoslovani, ker jira nese. Poglavitno zlo našega življenja pa liči v tem, da se v druge krsje izvaža bisgo, ki ga ss.ml nimamo za (;r/o porrebo. Ta izvoz je povzročil strašno korupcijo z izvoznicami. Od takšnih kupčij na račun in v škodo ljudstvo strašno bogatijo nekateri zavodi. Iz Ljubljane *e je od 25. sept. do 1. okt. izvozilo 6 vagonov jajec; od teh je šlo 5 vagonov v Nem. Avstrijo, eden pa v Italijo. Dasi je bil poslednji vagon ustavljen v Borovnici, je vlada zaukazala, da mor* naprej v Trat. Z?, ta vagon jajec je interveniral na železnici tud! zastopnik tvrdke Pollak, ki je izjavil, da so ta jajca kompenzacijsko blago za 60 vagonov cementa, ki se ga bo poslalo iz Splita. Torej za blago, ki pride h našega jugoslovanskega SpIIts, je treba poslati v italijanski Trst cel vagon jajec. Danes se ie zahtevalo zopet dva vagona za izvoz jajec in sicer enega za 110, drugega za 104 zaboje jajec pod številko izvoznice 27.659 cd 23 septemb. t. 1., naslovljeno zopet na Fratelli Glonlre, Trst, kot kompenzacijsko blago za obleko, katero smo mi prejeli, ki pa se ni nikjer razdelila. (Silno ogorčenje.) Tako daleč nas je dovedla prosta trgovina, da smo izvolili v teku tedna okrog enega milijona jajec, pri nas jih pa primanjkuje. Krivi so tem razmeram urad za uvoz in izvoz, tvrdka »Impex«, Zadružna zveza, Vojna zveza, spedicijska tvrdka Balkan in slični drugi spekulanije. Prizadeta pa Je tudi tvrdka Pollak, iti poleg tega, da se bavi s tako umazano kupčijo z jajci, še nezaslišano navija c4ne usnju. Tako kupujejo tt veleusttarji po 28 k kosaad kože, za ustrojeno kozo pa zahtevajo IM do 150 K. Naša vlada se ob vsaki priliki izgovarja, da so \i neznane odredbe beograjske vlade. To je smešno 1 Župan ljubljanski je zato zahteval, naj se radi krompirja uvede preiskava, ki je pa še od nikoder ni. Zato brezpogojno zahtevamo, da se takoj izvede. Krivci m or nje priti pred sodišče! Naša prva dolžnost je, da škodljivce izstrebimo fz svoje srede. Za g. DeržiČera je govoril še g. Urbančič za Zvezo poštnih organizacij in za njim v imenu NSZ. g. Brandner. Prečifane so bile sledeče, z odobravanjem sprejete resolucije: Na javnem protestnem shodu, dne 4. septembra v hotelu Union zbrani zastopniki narodnostanovAkih organizacij: Zveza jugoslovanskih železničarjev, Zveza poštnih organizacij, Zveza jugoslovanskega učiteljstva, Društvo državnih nasiavijencev, Narodna socijaina zveza, Društvo zasebnih uradnikov in zborovalcev vseh slojev mesta Ljubljane: 1.) protestiramo naj-odločnejse proti nezaslišani korupciji in navijanju cen, ki jo hočejo razni vojni dobičkarji in brezvestni prekupčevalci ob popolni pasivnosti in direktni podpori vlade uveljavljati v naši domovini. 2.) Zahtevamo takojšnjo konfiskacijo nakupljenega krompirja In eksemplarično kazen z zaporom vseh, ki so v samopašne namene nalašč povišali cene, in izgon tujihj špekulantov. 3.) Zahtevajo takojšen preklic vseh, po 2. septembru izdan!h živilskih izvoznic iz Slovenije in natančno kontrolo teh, s sodelovanjem akcijskega odbora narodno-stanovskih društev. 4.) Ves izvoz in uvoz naj vzame država v svoje roke s sodelovanjem akcijskega odbora na podlagi nove trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo. 5.) Skrite zaloge moke naj se, akojih razne družbe in veletrgovine tekom treh dni prostovoljno ne naznanijo, eruirajo in zaplenijo. 8) Za živila, ki so v Sloveniji odveč in se bodo izvozila, naj se kot kompenzacija preskrbi obleka in usnje. Službene obleke vseh onih državnih nattavljencev in onih v velikih podjetjih, katerim po zakonu ista pristoja' brezplačno, se morajo še pred zimo nabaviti in razdeliti. Mestne aprovizaclje in one industrijskih krajev v celi Sloveniji se morajo preskrbeti z najporrebnejltiml živili za celo zimo in to po cenah, katere bo predlagal akcijski odbor. Vlada rnora dati potreben kredit na razpolago lu prispevek za prehrano ubožnih slcjev. 7.) Cene vseh živijenskih potrebščin morajo se takoj znižati s sodelovanjem akcijskega odbora. 8.) Vsa imenovana narodnoatanovska društva se strnejo v enotno falango v obrambo domovine in naroda pred notranjimi izkoriščevalci in vojnimi dobičkarji in zunanjimi špekulanti iti pošljejo po dva člarta v skupen akcijski odbor, ki se proglasi do udejstitve vseh zahtev za permanentnega. 9.) Vlada prizna akcijski odbor narodnostanovskih društev za soodločujoč faktor pri vseh izvoznih kupčijah z živili in kurivom. Ako vlada tekom osmih dni na to resolucijo ne da popolnoma pritrdilnega odgovora, izjavljajo zastopniki imenovanih koaiiranlh društev, da bodo z vsemi razpoložljivim sredstvi delali na to, da se korupciji in navijanju cen naredi konec in tudi preko vlade varujejo koristi in čast naroda. Hočemo biti pošteni in delavni stanovi poštenega, treznega in delavnega naroda in ne naroda goljufov in veriž-nikov. Ako vlada tega noče podpirati, potem bodo naroduostanovska društva na lastno pest preprečila vsak izvoz in vsako korespodenco verlžnikov, prekupčevalcev in vojnih dobičkarjev. 10) Zastopniki narodnostanovsklh društev poživljajo vse svoje člane in zborovalce k miru in redu. Članstvo združenih organizacij se mora slrogo držati navodil in ukrepov akcijskega odbora. — II. Zastopniki koaliraulh narodnostanovsklh društev zahtevajo, da pokrajinska vlada izposluje pri centralni vladi takojšnje izplačevanje od posameznih diuitev zahtevanega enkratnega nabavnega prispevka. Obvestilo. V akcijski odbor izbrani člani koallranih narodnostanovsklh društev so se v smislu sklepa javnega protestnega shoda dne 5. oktobra 1919 zglasili pri predsedniku deželne viade gosp. dr. Brejcu in mu predali resolucijo. Tekom razgovora o vseh aktualnih vprašanjih, tikajočih se vseobčlh življenjskih potrebščin je na prošnjo in zahtevo gosp. predsednik izjavil, da ie pripravljen za torek, dne 7. X. ali četrtek, dne 9. X. leta 1919 sklicati skupno sejo vseh poverjenikov in predstojnikov avtonomnih skupnih uradov In akcijskega odbora narodnostanovsklh društev. Pozivamo ona narodnostanovska društva, katera niso včlanjena pri raznih Zvezah, naj pristopijo k njim »orodnim Zvezam ali pa priglasijo vstop v akcijski odbor, Narodni Dom, pisarna ZJŽ. Akcijski odbor narodnostanovsklh društev. Slabo žigosani bankovci. Ker prihajajo delegaciji ministrstva financ vedno in vedno pritožbe, da se zasebniki in čestokrat celo javni uradi branijo sprejemati bankovce z nejasnimi, nečitljivimi ali zbrisanimi Sigh se ponovno razglaša, da se po izrecnem naročilu ministrstva financ zdne 25. julija 1.1. J. br. 1922 vsi javni uradi zavezani, da brezuvetno sprejmejo takšne bankovce. Ti bankovci so potemtakem polnoveljavni in ni torej tudi noben zasebnik upravičen, da jim odreka zakonito plcčllno moč. Izvzeti so poleg nežlgosanih le očitno krivo žigosani bankovci, to so taki, ki nosijo kak brezdvorano neveljaven žig, n. pr. odtis pečata kake zasebve osebe, ali odtis kovanega drobiža itd. Pripomiuja se še, da bode tukajšnja finančna deželne blagajna zanaprej dosledno odklanjala zamenjavo pt> mankljlvo žigosanega denarja. Takšna zamenjava je brez pomena, ker blagajna nima niti časa, niti zadosti osebja, da sproti nanovo žigosa vse pri njej se stekajoče bankovce in je torej primo/ana, da j'h spravlja take, kakoršne dobi zopet v promet. Begunci za samopomoč. Z begunskega tabora v Ptuju sta bili odposlan? ti-le spomenici: I. Osrednji vladi, Narodnemu predstavništvu in Jugoslovanski delegaciji mirovne konference v Beogradu. Zastopstvo celokupnega ljudstva iz po Italijanih zasedenega ozemlja, zbrano na velikem Taboruv Ptuju dne 25. septembra 1919 protestira enoglasno proti brezbrižnosti, katero ksže večina poklicanih faktorjev Jugoslavije glede vprašanje celega po Italijanih zasedenega ozemlja, oziroma prizadetega naroda ter izraža svoje ogorčenje nad notranjo razkosanostjo v prednačenju za politično hegemonijo. Ne interes celokupnosti, ampak starokopitno nenarodno pehanje po osebnih koristih je gonilna sila v gotovih krogih. Od vojske izčrpani narod, piedaera pa mi iz svoje zemlje pregnani primorski Jugoslovani a studom in trpkostjo gledamo to počenjanje, ter dvigamo danes svarilen glas proti istemu, ker dnevi so šteti, ko pade kocka naše narodne usode. Mi jugoslovanski begunci in izgnanci smo edini v namenu, da si izvojujerno z vsemi po naravnih zakonih odobrenimi pripustnimi sredstvi pravico na zunaj in na znotraj, da pošljemo na lastno odgovornost zantopnike v Pariz ter organiziramo to narodno delo doma in pri svojih bratih na severu za našo rešitev. Ideal nase misli je francoski narod, ki je z narodnim zastopstvom v Lotaringiji in Alzaaiji dokazal, kaj znači volja naroda ter izvojeva! na ta način osvoboditev omenjenih provinc. Sram nas je, da nam v teui oziru prednjačijo zastopniki ljudske volje na Koroškem, ki so na lastno pest izvojevali s svojimi, po narodni volji izvoljenimi delegati v Parizu več, nego naš! oflcijeir.i zastopniki, ter smo zaupajoč na lastno sfjo in pomoč severnih bratov, pričeli takoj rešilno d»lo v navedenem cmislu. Poživljamo Vas. zastopnike Jugoslavije na pariškf konferenci, da poročate naši javnosti o tem, kaj se je storilo v Parizu za našo sveto stvar ter prisegamo, da ne odjenjamo, dokler ni vse jugoslovansko ozemlje rešeno iz rok zakletega sovražnika na jugnzapadu. II. Vsem zastopnikom velesil v Parizu. 1. Celokupno zastopano ljudstvo iz po Italijanih zasedenega ozemlja, tako begunci kot izgnanci, sporazumno s člani zastopstva iz zasedenega ozemlja, se zgraža nad kratkovidno in kruto obsodbo pariške konference glede narodnostnega vprašanja in času neprimernega podjarmljenja enega naj-Intcligentnejših narodov, ki prihaja v poštev pri strašni operaciji, izvršeni od ljudi nepoznavajočfh duš tega naroda in opozarja na nemoralnost zahtev imperialističnega Rima. 2. Velika skupščina konštatlra, da so vse velesile, zastopane na mirovni konferenci, dale popolno svobodo divjaškim narodom (Indija, Hln-dustgn, Afrika) in so jih stvorile v posamezne države s popolno svobodo v narodnostnih, verskih in upravnih vprašanjih. V očfgled temu se dviga celokupni naš narod kot en mož proti aspiracijam Italije napram prizadetim Slovanom in je pripravljen z vsemi sredstvi, naj si bode tuoi z življenjem zaslguratl neodvisnost in svobodo za po Italijanih sedaj zasedeno ozemlje, ki je izključno naša last. 3. Opozarjamo velesile, da je naš protest čin obupanega človeka — in v to so nas dovedli Činitelji mirovne konference. 4 Ns iščite izhoda iz sedanje negotovosti s sofističnimi formulacijami potrebe imperijalfzma; izvršite kot naš narod želi, kulturno delo inizva- MiHununiJAK jajte iz grozot vojske pravico, da težko preizkušeni na§ narod pride v mirno delovanje in se mu povrne, kar je po krivici dosedaj izgubil. Iz Celja. Velecenjeni g. urednik! Opazuje se, da je Vaš cenjeni list v zadevi čiščenja zadnji čas nekako skromnejši postal. Ta popustljivost je še mnogo prerana, kajti korupcija in brezdelnost cvetela, da je groza. — Povdarja se vedno, da je naša država demokratska država, a pri naših uradih lahko demokratizem z lučjo pri 'belem dnevu iščete, pa ga ne bodete našli. V naši mladi državi se ne podpira vojnih invalidov, če tudi bi njej pri tem ne bilo treba niti beliča izdati, imela bi lahko še od tega dobiček, če pripomore invalidu do samostojnosti in mu da priliko, da postane gmotno dobro podkovan državljan in davkoplačevalec, pač pa se podpira gotove protežiraace in ljubljence na vodilnih mestih ter vojne dobičkarje, slednje menda, ker imajo za gotove namene preyeč cvenka, pardon žigosanega papirja. Človek mora biti res s potrpljenjem namazan, da lahko pol leta čaka, kdaj se bode kakšnemu vodilnemu gospodu vzljubilo, da reši prošnjo prosilca, ki je bil ves čas na fronti pa ni vojni dobičkar. Toda potrpljenja bo zmanjkalo prav kmalu. in še nekaj od celjskega mestnega urada: Če pride stranka ure daleč, da bi opravila poset pri mestnem uradu, vidi na pisarniških vratih napis: »Danes se ne občuje s strankami 1« 1. Ako se stranka kljub temu drzne vstopiti najde gospodične, ki lepo za mizami presedajo in odgovarjajo: »Danes ni nič, danes ni uradni dan.« 2. Celo v vojnem času se je nepretrgano občevalo s strankami, takrat je bilo gotovo mnogo posla. Tudi zaradi vodovoda ste mestni urad celjski opozarjali v Vašem listu, istočasno je dregal »Slovenski Narod« pomagala pa je samo par dni. Prišel je baje inženir iz Ljubljane, a to je tudi vse, kar se je storilo. Da bi mestni urad dognal, kje tiči krivda, da jfe rezervar vodovoda vedno prazen in stranke v nadstropjih brez vode, tega ne dočakamo. Zgodilo se je tudi, da je nadzornik vodovoda zaprl vodo v hiše, kjer se je pralo perilo doma v pralni kuhinji namesto v Savinji, uradni vodja pa jo ukazal vodo odpreti, ne da bi izvajal posledice in krivca kaznoval. Treba bo železne metle In brezobzirnega postopanja nasproti vsakemu, naj si je doiičnlk tudi visc-ka oseba. Enaka pravica za vse, kjer se gre za obči blagor. — Ako se gotovi Hišni posestniki in perilje ne bodo hoteli pokoriti, naj se iim voda v pralnih kuhinjah popolnoma zapre in odvzame, ravno tako tovarnam, v kolikor te rabijo vodo za industrijo; dovoli se jim naj samo poraba pitne vode. Zadnjič sem Vam poslal notico z raznimi pritožbami. Opazil sem, da se je kmalu potem mostič popravil, da je vodovod nekaj časa bolje fun-kcijoniral in tlak na Cankarjevi cesti (Ringu) in pred kolodvorom popravil. Hvala Vam za Vaš trud, priporočam Vam pa, da se tudi v bodoče nesutrašeno potegnete za obče ljudske koristi. Celjski meščan. Pokrajinske vesti. p V Labod je dospel pred kratkim nov vojaški zdravnik. Pravijo, da je bil doslej na Dunaju. Po njegovih računih soditi, je to prav verjetno. Nekemu slovenskemu posestniku je za enkratni obisk na pol ure oddaljenem domu, kjer si Je pogledal dva bolna otroka, računal celih 400 K, štiristo kroni Tako nČčloveko-ljubno poštopanje je obsodbe vredno že samo na sebi, naravnost nedopustno pa je v današnjih razmerah v plebi- scitni coni, tik za demarkacijsko črto. j Oblasti naj zdravniku narečs, da ne sme računati več, kakor je v navadi pri drugih jugoslovanskih zdravnikih, ali pa naj polijejo na Koroško dovolj civilnih zdravnikov, ki bodo čutili z ljudstvom. t p Lsbodski tabor. Ob priliki velikega ljudskega tabora za labodsko dolino praznuje narodni svet obenem otvoritev prve čitalnice in knjižnice v Labodu. Z otvoritvijo čitalnice bo slavnost in pomen tega dneva povečana. Slovenc?, Slovenke pridite v Labod 12. oktobra. Pridite k tej veliki manifestaciji, pridite k slavnosti novoustanovljene čitalnice. Društva, pridite s prapori, da s temi blagoslovite n; še novo delo, ralado čitalnico! p Videm ob Savi je debil nove »odlične goste« iz Ljubljane In Gradca: ravnatelja »Kranjske slavbinskedružbe« Pammer z rodbino. Čudno se nam zdi, kaj še delajo pri nas ti veleger-mani, saj je Pan;mer svojo vilo že prodal nekemu Zagrebčanu za naravnost horendno ceno. Njegova žena je bila svoj čas slovenska učiteljica, a danes noče znati več slovensko. To je sicer vse prej kakor značajno, a nas vsejedno ne briga dosti, če se bo res kseiila. Prav pošteno pa nas briga, da tej odpadnici na ljubo nemškutar! vsa videmska gospoda, ki gre v svojem suženjstvu tako daleč, da govori celo med teboj nemško, ako se kdo od Pammerjevih ljudi ie od daleč pokaže. Sramota za naše Posavje. 1 p Iz Celjske garnizije nam tožijo, da moštvo 44. pešpolka od 1, srept. do 5. okt. ni še niti vinarja prejelo. Računski podčastnik pravi, dn nima denarja. Apeliramo na Dravsko divizijsko oblast, da poseže malo vmes, ker težko verjamemo, da bi se denar res ue nakazal. Ako bi se hoteli nekateri gospodje m&lo potruditi, bi že dobili denar od divizijske iniendanee tudi za moštvo, kakor dobvo vemo, da so ga dobili za svoje plače. p Rogsik« Slatina. moi% imeti vedno kakega tirana. Prej je bil to ravnatelj dr. Mulil, lzdaj poskuša biti neki uradnik, ki pa se briga za vse prej nego za svoj urad Zgodi se, da kar na lepem zapre pisarno v času, ko prihaja največ strank, vedno pa živi še v prepričanju starih birokra tov, da so ljudje samo adi njih na svetu. Taka metoda pa v kraju, kjer bi bilo s prijaznostjo in postrežlji-vostjo pridržati in privabiti goste, nikakor ni na mestu. Ravnotako ni na mestu in diši že precej po korupciji, da ima dotični gospod v najemu stanovanje, opremljeno deloma od zdravilišča in da plačuje zanj komaj toliko, kolikor porabi elektrike. Ker pa »e ga vsi boje, se nihče ne upa nastopiti proti tej zlorabi. In tako se seje razdor in sovraštvo med slovensko inteligenco na Slatini, ko bi bilo vendar tako nujno potrebno, da bi se združili v drug* so bile zavrnjene. Razen tega se je nakazalo 18 dobrodelnim zavodom (sirotišnicam, zavetiščem itd.) v prvi vrsti vsa živila in druge stvari, ki so bile v t*ko malih množinah, da niso prišle za splošno razdelitev v poštev, potem tudi približno polovico manu-Ukturnega blaga. Za oropane kraje na Koroškem je namenjeno 6 zabojev stare obleke in del manufakturnega blaga. Industrijski kraji so se mogli le v mali meri upoštevati. Razdelitev. Komur je bila prošnja ugodno rešena, ta bo obveščen morajo seveda ravnotako, kot vsi drugi zsvodi in inštitucije prijaviti. Ako kdo izmed ljubljanskih ob* vezance/ ne ve, ali se rau je treba priglasiti ali ne, naj se obrne ob delavnikih med 9. in 12. uro dopoldne, na ljub. mestni magistrat, Galetova hiša, I. nadstropje na levo, obrtni oddelek, druga vrsta na desno, kjer je oddajati tudi prijave. S tem se izjemoma stavlja zadnji rok za prijavo še do 7. oktobra 1919, pri Čemur se pa nujno opozarja na to, da je od s posebno dopisnico, ki velja za legi- ministrstva dani rok potekel že 4. av- Umacijo. Kdor se s to dopisnico ne ne izkaže, ne dobi blsga. Razdeljevalo se bode v Oblačilni Poslovainici, Šolski drevored št. 2 od 8. do 12. in od 14. do 16. ure in sicer od 6. do 11. oktobra za mesto Ljubljano, od 13. do 18. oktobra za ljubljansko Gkolico. . j Prosilcem ostale Slovence se do j poslalo blago po pošti gusta 1919, velik del obvezancev se pa vkljub ponovnemu pozivu po časopisju sploh ni prijavil. Kdor ne more dati vseh potrebnih podatkov, sc more vseeno prijaviti s kolikor mogoče natančnimi podatki in navesti natančne vzroke nepopolnosti prijave. ____________ Sokol. Proda se: 4 vagone svinjske masti prodam po dnevni ceni. Natančnejša pojasnila Davorin Frančič, Ljubljana, Gosposka ulica 4. 1617 Agra matična harmonika na 4 redove, 43 tonov, z 12 basi, skoro nova, prodam za 800 K. Tomo Zagajski, Novo mesto 36, hiša Pintar. Lopa skoro nova vila, tik kolodvora Žihpolje, tričetrt ure od Vrbskega jezera z 6 sobami, kuhinja, klet in vrt se za 30.000 K takoj proda, j Pojasnila se dobe v glavni j tobačni zalogi v Borovljah, j Kolobarje suhe iz me- j hkega lesa za podkuriti od- j daja v vsaki množini F. & ( A. Uher, veletrgovina z pre- 1 mogom, Ljubljana. j Poštarska kočija s streho ! je naprodaj; pred par leti j npva, preoblečena z usnjem. Poizve se Ivan Nučič, Draga, 'j Pošta Ig. _________ Dolžnost prijave. Vsa društva, organizacije, blagajne, zavarovalnice, podjetja, denarne In druge zavode in sploh institucije, ki nudijo svojim članom in nameščencem zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode ali za pokojnino, ali ki jim dajejo redne podpore ob bolezni, »mrli. iznemoglosti, starosti, doživetju {(Otovega roka (poroki, vojaški službi itd,) iti brezposelnosti še enkrat nujno opozarjamo na naredbo ministra za Socijalno politiko z dne 13. 1019. objavljeno v CX '(110) števIM Uradnega lista z dne 23. junija 1919, v81ed katere je bilo treba vse take ua-tedbe že do 4. avgusta 1919 prijaviti politični oblasti 1. stopnje (okrajnemu glavarstvu, oziroma mestnemu magistratu). Naredbo naj natanko prouče la priiavo, opremljeno z vsemi potrebnimi podatki in prilogami, nemudoma odpošljejo, ker bi se jih moralo sicer iz ozira na javni blagor kaznovati. Gre namreč za primerno Ureditev socljainega zavarovanja, torej .*otovo eno izmed najvažnejših nalog tnootfffns države pri reševanju soci-jalnega vprašanja. Prijaviti se morajo n. pr. vse bolniške blagajne, bolniška društva, nezgodne zavarovalnice, pokojninske zavarovalnice in zavodi, pokojninska društva, samostojni pokojninski fondi, nadomestne pogodbe ta pokojninsko zavarovanje bratovske skladnice, registrirane pomožne blagajne, vzajemno-zavarovalna društva, za bolezen, smrt, iznemoglost, staro3t, doživetje, brezposelnost, vsa taka podporna društva, bratovščine, organizacije in sploh vsa Zavarovalna in podporna društva te Vrste po cesarskem patentu iz i. 1852 in po društvenem zakonu iz 1.1867, tako zlasti tudi razne stanovske in strokovne organizacije obrtnikov, trgovcev, kmetov, prostih poklicev, delavcev, nameščencev, podjetnikov itd., ki daiejo svojim članom ali njihovim svojcem redne podpore v zgoraj navedenih slučajih. Prijava je obvezna tudi za vse delodajalce i n i> o d | e t J a, ki svojih nameščencev za pokojnino nimajo zavarovanih pri »Začasnem občem pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani-temveč potom nadomestnih pogodb lastnih pokojninskih fondih ali pri nadomestnih zavodih za pokojninsko zavarovanje, bodisi, da ima zavod svoj sedež v tuzemstvu ali v inozemstvu. K prijavi so obvezane vse zgoraj navedene institucije in podjetja, najsi So dolžna do zavarovanja ali do rednih podpor po zakonu ali pravilih ali pa jih nudijo prostovoljno. Po naredbl se sicer na prvi pogled fte bi bilo treba prijavljati zavarovalnicam na delnice, onim vzajemnim zavarovalnicam r.a življenje, ki vrše zavarovanje kot obrt v yečjem obsegu, in društvom za zavarovanje zoper elementarne nesreče; ta oprostitev velja pa le glede njihovega zavarovalniškega poslovanja kot takega, nikakor pa ne glede pokojninskega zavarovanja njihovih nameščencev potom nadomestnih Pogodb ali pri nadomestnih zavodih •*a pokojninsko zavarovanje, katero j* in vloma varne VVertheim- blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne ra vzidati in vsakovrstne VVertheim-blagajnice izdeluje tudi vsako popravo izvršuje tvrdka Franc Schell, umetni štev. 31. 1026 »Sokol I.c naznanja, da se spremene telovadne ure vsled preselitve iz telovadnice na Ledini na realna gimnazijo (Poljanska cesta) sledeče: Janstvo: v ponedeljek, sredo in petek od 8—10 ure zvečer. Cia ni- _ ce: v torek in soboto od pol 8—9 S ^‘blagsinfiarsklključavničar ure zvečer. Vaditeljski zbor pa iz- ‘ v Mariboru, Koroška cesta ventega v četrtek. Gojenke: v torek »n soboto od 5—7 ure zvečer; izventega pa v čefrtek od 5—7 pripravljalne ure za vad. zbor. Šolski naraščaj-deški: v pondeljek in petek od 5—7 ure zvečer. Obrtni naraščaj: telovadi tu Ledini (U. m. d, lj. šola, Komenskega cesta) v torek in petek od 7—9 ure zvečer. Članstvo in naraščaj se opozarja, da je vhod v telovadnico na realni gimnaziji izkijučno le iz Ciril Metodove ulice, na Ledini p* iz Kad Kotnikove ulice skozi šolski vrt. Posečanje naraščaja v sok. telovadnice. Javnosti v vednost na-I znamjamo, da je posečanje 3okol3kih i telovadnic mladini dovoljeno z odlo-! kom deželne vlade v Ljubljani z dne 12,/Xll. 18. Nesnovane govorice od CS35SUS5SS3 Hajiapšs darilo mladini je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske „DORE“, Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4-—. Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zresni knjigarni r Ljubljani, Marijin trg 8. Naznanilo. Cenjenim odjemalcem naznanjam, da sem prestavil svojo stojnico pod mestnim glediščem v lokal v starem mestnem magistratu na Slovenskem trgu. — Za obilen obisk se priporoča A. LIKL mesar v PTUJU. Dibri sodi za vino ali mošt se oddajo ; za nje vzame tudi dober hrušev mošt. Ign, Pasr, Jesenice, Gorenjsko. Prodam hišo z gospodarskim poslopjem vred in vrtom, 1 njivo in 1 travnik; redi se lahko krava. Naslov v upravništvu. W r ^ ' jvrVoftc j»i)\e Priporoča se partija dam- t skih nogavic, bel in črn su- ( kanec znamka pismo In ve- , riga pri tvrdki Jos. Peteline, ! Ljubljana. Kupi se: Kupim takoj dobro o- , hranjen ročni voziček na 4 kolesih. O. C onca 7,ax«cexvi ML atva, drve 5, oVVctoti d tertalič, Ljub-ijana, Resljeva c. 29. 1509 Kupim škarje večje vrste za rezanje železne plošče-vine. Ivan Scharner, ključavničar, Žalec. 1518 Koslterue posodo od ameriškega petroleja kupuje Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ul. 12. ____________________ Kupi se trgovina sama ali z posestvom v trgu ali , _ , z posestvom v trgu ali v strani nepnjateijev sokolstva naj ne i malem mestu na spodajem plašijo občinstva. Sokolstvo hoče ne- i Štajerskem. Ponudbe na na- moteno vršiti svoje delo, za telesno In nravstveno vzgojo naroda. Pevci in pevska društva — pozor! MALA PESMARICA (žepna izdaja 11 X15 cm) St. 1. Davorin Jenko: Što čutiš, Srblnc tužnl? Moški zbor. Kulturni pregled. k „08«“ satirično-humoristični list, je začel izhajati v Sarajevu pod uredništvom Jovana Protlča- Karikature riše znani karikaturist prof. Karle Mijlč. k »Priroda*, popularni časopis hrv, prirodoslovnega društva, 8. štev., ima vsebino: Gv. Sajovic: Zgodba sklednice (slovenski pisana). — V. Vouk, Psihologija bilja. — f E. H teckel: Granice prirodne nauke. — Pabircl — Razgovor. Ponovno najtopleje priporočamo tudi Slovencem, zlasti naši mladini, ta popularni časopis, ki je edini v tej stroki. Letno stane 16 K, za učitelje in dijake 10 K. Naročuje se v Zagrebu, Dsmetrova k Nove muzikalije. Izšie so „TrI slovanske pesmi." (Bože pravde. Lepa naša domovina in Tam, kjer beli so snežnlki.) Za citre priredil in izdal Ivan Kferle v Ljubljani, Krojaška ulica št. 8. Cena 1 dinar ali 3 krone. Pošilja se proti predplačilu! j slov: Marija Turk, Novo-1 mesto št. 220. Službe *. Sprejme se kleparski I. II. Ten, 1. II. Bas. . — =F—^ i Što du - tiš, ču tiš, PSf1"" -17-.. [4* J 1 r ču - tiš, St. 2. Ivan pL Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. Moški zbor. Vsaka pesem stane 1 K; 11 izv. 10 K. — Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8. Gospodarstvo. g Prodaja lesa. Pri gumarskem odseku zsmaijske vlade v Sarajevu prodalo se bo dne 21. oktobra 1919 ob 10. uri potoni pismene d ažbe 2000 bukovih dreves na panju, ki bode dal 10000 kubičnih metrov iesa. dalje 1900 jelk, ki bodo dale 2500 kubičnih metrov lesa. Izklicna cena je skupno 335 900 K, vadij znala 34000 K. Razgei je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Izdajatelj in odgovorni urednik,-Ant«*« Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. se učenec pri gospodu Mavro Tajhner-ju, Panonska ulica v Ptuju. Pogodba s starši ali sorodniki ustmeno, tudi pismeno. 1516 Iščem službe plačilnega n atakarja najraje i z ven Lj ub-ljane. Pismene ponudbe pod »Kavcija” se prosi na upravo »Jugoslavije”. 1615 Blagajničarko, veščo, prvovrstno moč, koja bi bila zmožna popolnoma knjigovodstvu, kakor tudi slovenskega in nemškega dopisovanja išče papirnica Uranus, Ljubljana, Mestni trg 11. Mehaniki in ključavničarji se sprejmejo takoj pri ortopedičnem zavodu Bre-zovmk in Pušenjak nasproti obrtne šole. 1510 Viničarska družina z 3 do 4 delavskimi močmi se sprejme pri Avgustu in Matildi Stanitz, Breg pri Ptuju. Usnjarske pomočnike išče tovarna usnja proti dobri plači. Vstop v najkrajšem času. Ponudbe na uprav-ništvo tega lista pod št. 308. Urarski vajeiiec se takoj sprejme pri urarju F. C iden Sin nasproti glavne pošte v iLjubljani. __________________ Absolventlnja trgovske šole z 1 letno prakso, išče službe kot k^ntoristinja tu ali na Hrvaškem s popolno 03krbo v hiši. Ponudbe pod „15./X. !9l9.“ na upravo lista. Razno: Sprejmete, se d ra mlajša dijaka na hrano in stanovanje. Več se izve v upravn. Meblovan kabinet se zamenja za prazno mesečno sobo. Le pismene ponudbe pod,Modni 3alon‘ na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 1514 Trgovci z manufakturo ! Ob prihodu v Ljubljauo, oglejte si trgovino Svetozar Koser, Kolodvorska ul 24 pri „Tišlerju“, kjer dobite vedno flno in navadno moško sukno, hlačevino, parhent, plavino, ceflrje, moške in ženske nogavice, rute, robce, sukanec, klobuke itd. po najnižjib dnevnih cenah. Vsako drugo zažeijeno blago preskrbim v 4 dneh. Štev. 2163. RAZGLAS. Mestno županstvo v Kranju razpisuje službo tretjega redarja katero se lahko takoj nastopi. Plača po dogovoru. Prošnje opremljene z dokazili dosedanjega službovanja je vložiti do 20. oktobra 1919 pri podpisanem županstvu. Mestno županstvo v Kranju, dne 2. oktobra 1919. Zupan: F. Polak, s. r. uspeha imajo oglasi ? dnevniku »Jugoslavija" 1 Najboljše 3 iščete slu- J mnta kaj naprodaj ozi-i, ali pa če r0ma hočete kaj Ako ibe kupiti ali zameniti y J^jgOSlSVtji* tedaj inserirajte Zobozdravnik dr. Franc Kartin bivši asistent profesorja Metnitz-a na Dunaji se je preselil v Maribor in ordinira od 8. t. m. naprej Grajska ulica (Burggaase) št. 9 v hiši Wagerer od ,/29.—12., > 23.(V215.)-5.(17). [_ na mirnem prostoru 'J z dvoriščem in vr-I tom se proda. — . Kupna cena okoli 800.000 kron. Naslov za pojasnila pri upravi lista pod št. 50. Krojačnica in zaloga zimskega blaga KELC in LEŠNIK v MARIBORU, Stolna ulica št. 5 se priporoča vsem Ju- gošlovanom. Postrežba solidna. Erd»l kremo SI, n, >/4, Gl, lifičiio (biks) Indigo modrilni esenc in Glacč riž, ima za oddati Osvald Debele, agentura, Ljubljana, Martinova cesta 15. Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno Narodni dom v Celju. Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogo-brojen obisk, ivan in Aha Černe z Goriškega, K. Linhart, urar Karija Tarezija g. 7. Veika zaloga zlatih, srebrnik In niklastih ur kakor Omega, Schaffbattsen, stenske ure z nihalom po najnižji coni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 99C Skladišče in lokal Stojanovič Milisav kr. srpski »rt kapetan Stojanovič Radmila roj. Glinšek po/očena. Čakak 6. oktobra 1919 Ljubljana Dr. med. Klara Kukovec strokovna zdravnica za ženske in otroške bolezni prej v Trstn, ordinira sedaj v Gospodski ulici 2 v Mariboru od 8.-9. in 14.—14. ure. Dr. Rlojz Visenjak Prca slovenska trgovina Alojzij Brenčič se išče za takoj v mestu; lokal event. za novo leto. Ponudbe pod „ Skladišče" na Anončni zavod Drago Beseljak. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. Mesarija moderno urejena, na prometnem kraju v neposredni bližini Celja, z nekoliko zemljiščem se proda. — Prodobnosti pove iz prijaznosti A. ŠTERN, B. Ipavičeva cesta štev. 12. Zelo ugodna prilika za interesente! Proda ali zamenja se trinadstropna vogelni hiša na Dunaju v XIII. okraju, obstoječa it 32 stanovanj, treh trgovskih lokalov, delavnici, skladišča. — Pogoji so zelo ugodni, ker st proda le vsled družinskih razmer. — NatanŽ' nejša pojasnila: Ljubljana, Sv. Petra cesta 56- 7 PTUJU, Panonska ulica, se cenjenemu občinstvu uljudno priporoča s svojim modnim vsakovrstnim blagom. Kupim vsako množino jabolčnika kakor tudi ^20 jabolčnega kisa. Ponudbe b navedbo naj nižjo priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih poljedelskih strojev po najnižjih cenah, kakor: reporeznic, drobilnih mlinov, plugov, slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, stiskalnic za grozdje, čistilnic (pajtelnov), trijerjev, brzoparilni-kov, gnojnih sesalk itd. Za jesensko gnojenje ima na razpolago kostno ih o k o. množine in cene na Ljubljana 1., poštni predal štev. 168. Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z o. z, v .Ljubljani, Marijin trg 8, IVolfova ulica 1 Poštni čekovni rsčun št. li.323. Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljana.T.št.54. sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči v3V’v odvetnik v Ptuju je odprl svojo odvetniško pisarno v hiši gospoda dr. Stuheca v Ptuju. Pristrio-voščen domač izdelek ,Hif“-krema glfevna zalogu in zastopstvo za Slovenijo po tovarniških centih. J) ALTESSE" cigaretnega papirja Cigaretnih stročnic Edino zastopstvo za Slovenijo Oroslav Čertalič Ljubljana, Reseljeva cesta Ste*. 20. od 4—10 kosov kupim. Ponudbe z navedbo naj-nižje cene na podjetje S. Marjarovič v Gio-boker: psi Brežicch. lstotam se dobi še druge vrste cigaretnih stročnic in papirja ter pisemski papir, pralno in toaletno milo, kolomaz, vaselina, ličila itd. Samo na debelo. BARVA in KEMIČNO - ČISTI vsakovrstno blago obleke in PERE in SVETLOUKA domačo -perilo ovratnice, zapesnicr (pošilja po isto na dom) in srajce tova rna j os. Reich Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3. Podružnica v Mariboru: Gosposka u lica. Prva jugoslovanska tovarna čistilnega praha nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček »Sidolin" — tekočina v malih steklenicah — najboljše Čistilo za vse kovine. A, mdeslcb, m., MK, Pr»h s« nrpfiftiMa ‘udi v celih vngouili. račun ter jih obrestuje po PF“ 4°|0 čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlanatelji dobe poštne ooloiilice. Inkaso faktur In trgovske Informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje, in na blago ležeče v javnih skladiščih. Tipski krediti pod najugodnejšimi pogoji. = Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom, Sirite med narod v//Aj v •. vsak« vrste in v vvafe; :;3nohtni kupuje 'vedno te •. začuje sajbohe j. Ku$la&, Kron), t Gorenjsko) sledeče knjige in brošure: 1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v : Koroške- Cena 4 K. 2 Poglavje o stari slovenski demokracij!. (Gosposvetsko polje.) Spisal dir. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K. 3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K. 4*. Problemi snalega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K. 5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Airev Cena 2 K. Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom? Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije" v Ljubljani la pr* ih norfni».nieah v Celin. Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter t njenih podružnicah v Celju, Mariboru, vseh knjigarnah. m m Ustanovljena leta 1831. OBČNA ZAVAROVALNICA Ustanovljena leta 1831. (Assicurazioni Generali v Trstu). Generalni zastop za Slovenijo v Ljubljani, Marijin trg — Sv. Petra cesta štev. 2, v lastnem domu. Zavariije zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. Družba je izplačala za Škode nad poldrugo milijardo kron. Premoženje družbe znaša preko 550 milijonov kron. a i u S