PRIPRAVE NA XI. KONGRES ZSMS
Mladim manjka samoiniciativnosti
Javno razpravo o osnutkih dokumentov za bli-žajoči se kongres ZSMS smo v naši občini pričeli že v sredini marca. Nosilec javne razprave je bil odbor za vodenje razprave pri OK ZSMS, sestav-Ijen pa je bil iz članov predsedstva, članov odbora za statutarna vprašanja in pritožbe in delegatov za XI. kongres ZSMS. Omenjeni odbor se je z doku-menti podrobno seznanil na enodnevnem študij-skem seminarju, predsedniki in sekretarji OO ZSMS pa na tridnevnem seminarju, ki se ga je udeležilo 70 od 110 predstavnikov OO ZSMS.
O poteku javne razprave, o sprejetih stališčih in podanih pripombah na dokumente za kongres so mladi naše občine razpravljali na četrti seji občin-ske konference.
Ne moremo mimo dejstva, da se je omenjene konference udeležilo le 52 odstotkov delegatov, da je bila torej konferenca komajda sklepčna, da
so bili mladi vse preveč nemi, premalo zagreti za uveljavljanje svojih mnenj in stališč svojih osnov-nih organizacij. Temu je morda kriva slaba orga-niziranost javne razprave, slaba motiviranost, da bi sooblikovali programske usmeritve, ki jih bodo morali v naslednjem obdobju uresničevati, kajti, ne moremo govoriti da je mladina nezainteresira-na za svoje in za probleme okoli sebe.
Kakorkoli že, javna razprava o osnutkih doku-mentov za mladinski kongres gre h kraju. Mladin-ska organizacija v naši občini je oblikovala svoja stališča, predloge in mnenja, za katere meni, da morajo postati sestavni del predloga dokumentov, ki naj bi jih sprejel kongres. Če pa so stališča,
sprejeta na seji občinske konference, zares vsa in tista, za katerimi stoji vsa viška mladina, je težko reči, pa čeprav so jih delegati sprejeli in z dvigom rok potrdili. Zakaj takšen dvom? V poročilu o poteku javne razprave so namreč zapisali, da »smo preko zapisnikov posameznih OO ZSMS in obiskov ijgotovili, da so na tak aii drugačen način razpravljali o osnutkih dokumentov v približno 60-70 odstotkih osnovnih organizacij ZSMS. Točnega števila ni mogoče ugotoviti, ker so se v nekaterih sredinah o tem pogovarjali, pa še nima-mo zapisnikov oziroma obvestil o tem.
Ne razprava zaradi razprave
Osnovno vodilo pri vodenju razprav je bilo, da le-te ne smejo izzveneti kot razprava zaradi raz-prave, ampak morajo temeljiti na delu in tematiki
posamezne sredine, kjer so mladi organizirani. Njihovo delo, problemi in stališča pa so bila osno-va za preverjanje posameznih vsebinskih področij iz dokumentov.
Osnovna ugotovitev v razpravah je bila, da je za mlade v posameznih sredinah posebno prvi del programskih usmeritev napisan na previsokem nivoju in mu zato niso bili kos. Posamezne opre-delitve je zato potrebno bolj razjasniti in približati širokemu krogu mladih. Razprava je dala široko podporo opredelitvi, da obstaja specifičen druž-benoekonomski in politični položaj mlade gene-racije prav na tistih področjih, ki jih programske opredelitve najbolj poudarjajo - nagrajevanje po delu, stanovanjska problematika, vzgojno-izobra-ževalni sistem ipd. Pri nekaterih področjih delo-vanja, kot je na primer aktivnost mladih pri delu temeljnih delegacij in delegatov, je potrjena for-mulacija o pretrganosti osnovne delegatske vezi, med delegatsko bazo in temgjjno delegacijo, po-trebno pa je tudi poudariti, da mladim manjka več lastne samoiniciativnosti, prodornosti, angažira-nja. Mladi so v razpravi tudi poudarili, da bi bilo potrebno več spregovoriti o vzrokih za velik upad aktivnosti mladih ob'prestopu iz osnovne v sred-njo šolo in o nalogah in metodah delovanja mla-dih v srednjih šolah, kjer OO ZSMS slabo deluje-jo. Naši mladi so bili tudi mnenja, da je potrebno v programske usmeritve zapisati več o načinih idejnopolitičnega izobraževanja, sprejemljivega za mlade, zavzemati pa se je potrebno tudi za to, da bodo posamezne dolžnosti v KS prevzemali mlajši kadri kot doslej in da je potrebno preseči nezaupanje do njih. Veliko razprave so vzpodbu-dile usmeritve na področju ohranjanja revolucio-narnih tradicij. Stališče mladih je, da ne more biti nikakršnih razprav ne različnih mnenj o temeljnih vrednotah in pridobitvah NOB in socialistične revolucije, in da je potrebno nekatere trditve v usmeritvah, ki so dokaj nejasno zapisane, v pred-logu dokumentov spremeniti.
Razprava pa je potekala seveda tudi o osnutku statuta, na katerega so mladi imeli številne pri-pombe, od tiste, da je potrebno opredeliti institu-cijo izključitve člana ZSMS iz organizacije, pa vse do pripombe, da mora statut vsebovati določbo, kdaj sploh stopi v veljavo.
NINA LEGAT-ČOŽ