Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo MO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. peHt-vrsta mali oglasi po 130 In 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm vUUne po Din 2*30, veliki po 3 In 4 Din, v urednlSlcem delu vrstica po 10 Din П Pri večjem □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljka ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici šl. 6111 ----" nkIr
Rokopisi se ne vračalo. nelranl
pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2329
Političen list za slovenski narodi
Uprava je vKopltarlevl ul.šl.e Čeleovnl račun: Clubllana štev. 1O.6SO ln 10.349 za Inaerale. Saralevošt.7303. Zagreb št. 39.011. Praga ln Dunaf »t. 24.797
London - Pariš - RJm
V jugoslovansko - italijanskem sporu oziroma v vznemirjenju na jugovzhodnem delu Evrope sploh je bilo opaziti dvoje stališč, ki sta se v svojih poročilih križali; oziroma je politična javnost skrbno pazila, kaj pravi ena, kaj pravi druga, kako govori London in kako govori Pariš. Bolj kot kdaj prej se je sedaj videlo jasno, da sta angleška in francoska diplomacija na delu, da se kosata ena z drugo in da se je Anglija vrgla po delnem pomir-jenju svojih kolonij na evropski kontinent in zlasti na tradicionelno vmešavanje v Sredozemsko morje. Pri tem pa, kakor da se ponavlja stoletna zgodovina, se je jasno pokazala njena tendenca: Francija je zrastla Londonu čez glavo, treba je zmanjšati njen vpliv, kakor je bilo treba zmanjšati Napoleona.
Ta srdit dvoboj ni najnovejšega datuma. Že ob priliki podpisa turško-italijanske pogodbe smo podčrtali, da je bila angleška diplomacija v zadnjem času zlasti ob vzhodnih obalah Sredozemskega morja vztrajno na delu. Grčijo si je znala ne samo ohraniti, ampak jo spraviti še krepkeje pod svoj klobuk, da je moral odnehati tudi Elevtheros Venizelos. Njen najvažnejši uspeh pa je brez dvoma od-vrnitev Turčije od Rusije; s posojilom so angleške banke urejevale pot Chamberlainu iu čez noč je bila prednja Azija prosta sovjetskega vpliva, Korak za korakom je šla Anglija za tem, da se odstrani turško-italijansko nasprotje. Kljub mosulskemu vprašanju, kljub lausannski pogodbi ter italijanski zahtevi po južnomaloazijski obali in naseljevanju v Ana-toliji na eni strani ter strastnemu mladotur-škemu nacionalizmu, ki pod vodstvom Kemal paše noče slišati o drugi narodnosti kot turški, o drugi Mali Aziji kot turškonacionajni, na drugi strani je prišlo te dni do podpisa italijansko-turške razsodiščne, trgovinske, prijateljske in vojaške pogodbe, o kateri glavno italijansko časopisje ne skriva, da ji je pripisovati velik pomen, in da je Jugoslavijo Italija prehitela.
Isto tekmo smo opazili na zahodnem delu Sredozemskega morja. Spravilo se je na diplomatsko mizo vprašanje, kako bodo na novo porazdeljene soudeležbe velesil na Tangerju; vprašanje, kdo naj varuje tuniško - afrikan-sko - tripolitansko obalo. In četudi se italijanske zahteve po popolni enakovrednosti niso povsem upoštevale in izpolnile, je vendar Italija na angleško posredovanje in pritisk izsilila svojo več ali manj pomembno soudeležbo. In najzadnje je stopilo na dan vprašanje Sredozemskega morja v naši neposredni bližini, našega Jadrana in italijanske ekspan-zivuosti proti severu in vzhodu.
Stalno torej ista linija: Dvoboj med Anglijo in Francijo, ki se je po angleškem mnenju prekrepko zajedla ne samo na kontinent, ampak tudi na morje. Nastane pa vprašanje, v koliko, z angleškega stališča vzeto, podpira Anglija Italijo radi njenega lastnega interesa. Ze v stari do predvojni angleški diplomatski normi o evropskem ravnotežju je bila, da se to ravnotežje vzdrži tudi v Sredozemskem morju, zibelki najvažnejših političnih dogodkov Evrope, Anglija stalna zaščitnica Italije. Razen tega načela o ravnotežju je prišlo tudi v poštev vprašanje angleške posesti v neposredni italijanski bližini. Odkar je nastopil svojo pot italijanski nacionalizem, je bilo treba ta nacionalizem usmeriti vstran, kjer bi bil od Londona sicer varovan, a angleškim interesom neškodljiv. To dejstvo je postalo posebno važno, odkar je italijanski nacionalizem dosegel svoj višek v fašizmu in Mussoliniju, ki je izdal parolo o starorimskem imperiju, katerega naj oživi ravno fašizem, o Sredozemskem morju, katerega naj bo Italija naraven gospodar, o kolonijah v Afriki in ob obrežju, katere potrebuje stalno naraščajoče italijansko prebivalstvo. Vsa ta smer brezdvomno ne gre tudi v angleški zamisel. Pomisliti je, do je Malta za Anglijo izrednega pomena; da je Sredozemsko morje za Anglijo pogoj, brez katerega ni Egipta, ne prehoda v daljni Vzhod. Italijo je torej bilo odvračati v tisto smer, kjer je bil angleški vpliv spodrinjen po francoskem, in to je v prvi vTsti ravno naša država Jugoslavija. Dve muhi z enim udarcem zasleduje torej angleška diplomacija. Spodrivati Francijo ln varovati sebe ter ugoditi tretjemu, v škodo Parizu, a v prid politiki Londona.
Kljub vsemu temu ostane odprto dvoje vprašanj: Ali. bi Anglija dovolila —■ strogo leoretično vzeto — trenotno kak vojaški spopad med nami in Italijo, in drugič, ali bi Anglija dopustila, da se Italija krepko zasidra ob naši jadranski obali. Zdi »e, da lahko zanikamo tako prvo kot drugo vprašanje. Kakor
Londot!! apelira na Italiio
v London, 2. junija. (Tel. »Slov.«) »Morning Post«, »Daily News« in »Daily Cronicle« danes soglasno predlagajo, da naj angleška politika Sredozemskega morja ustvari akcijo po načrtu v zadevi italijansko-jugoslovanskih odnošajev. »Morning Post« pri tem izjavlja, da naj se v obeh državah zunanja politika, še preden bi prišlo do novih razgovorov, odstrani iz atmosfere notranje politike. >Daily News« dovoljujejo Italiji, da se kot podlaga za mirno politiko sporazuma sprejme revizija kolonijalnega vprašanja v obliki novega ozemlja za naseljevanje, ker bo problem italijanskega prebivalstva, če se o njem prej ne razgovorijo sporazumno, prej ali slej prevladal Evropo. »Daily Croniele« pravi, da se moro obdržati sedanja meja med Italijo in Jugoslavijo samo na stroške možnih konfliktov. Poseben poročevalec »Daily Newsa« potrjuje iz Belgradu, da so pri zadnjih proti-itulijanskih nemirih igrali glavno vlogo ne nacionalisti, temveč komunistični hujskači. Dasi se v informiranih krogih smatrajo italijanske zahteve po odškodnini za neprimerne, se vendar upa, da bo prišlo do zadovoljivega sporazuma z Italijo, ker se stavljajo najboljše nade na strani Jugoslavije 11a izmenjavo misli, ki se vrši sedaj meil Belgradom, Londonom in Parizom o italijansko-jugoslovanskih odnošajih. — Iz Bukarešta se poroča, da o odgoditvi konference male antante ne more biti govora, ker je položaj dovolj razčiščen.
Pribičeoičeo rog nima odmeva
r Belgrad, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Celokupna javnost odlično odklanja način borbe, ki jo je uvedel Pribičevič g svojo družbo. V želja priti v vlado, hoče to izsiliti z obstrukcijo v skupščini in skupščinskih odborih in z izgredi, tako da je v hujskanju in netenju mrž-nje današnja opozicija dosegla višek. Moti pa se, če misli s takim delovanjem doseči svoj cilj. Dosegla je danes to, da izbruhe in obnašanje opozicije žo vsi obsojajo. Merodajni činitelji so že danes na jasnem, kdo so intelektualni krivci za poslednje krvave incidente in za hujskanje in netenje mržnje.
Današnji »Odjok«, Davidovičevo glasilo, piše v uvodnem članku ob takih Pribičevičc-▼ih nastopih in pravi, da je današnja opozicija, ki jo v glavnem vodita Pribičevič in Radič, svojo vlogo v teh težkih časih usmerila na to. da inoti konsolidiranje razmer v domovini. Ljudje, ki v tako težkih trenotkih s svojim zlobnim in za narod nesimpatičnim delom prirejajo znane scene v parlamentu iu ustvarjalo vso mogoče zapreke, pozabljajo na odgovornost, ki jo želijo napraviti vladi, ki pa bo padla na nje same. S stališča čisto strankarske politike bi se moglo odobravati to, kar delata Radič in Pribičevič, ker jih tako zlobno delovanje diskreditira v očeh ljudstva. Vendar pa moramo obsoditi to delovanje s stališča splošno političnega položaja naše države in razmer, v katerih se nahajamo.
Dalje pravi »Odjelc«, da je še bolj žalostno to, da govorijo o svobodi govora in tiska ravno tisti ljudje, ki so bili najhujši in najčrnejši reakcionarci, ko so bili na vladi, ki so izglasovali najbolj reakcionarne zakone, preganjali politične nasprotnike, popolnoma uničili svobodo tiska, vršili nad volivci nasilje itd. Koi/nu pa se ni treba čuditi ne Radiču ne Pribičeviču, kajti njuna preteklost in njuna mef&Uliteta jasno dokazuje, da onadva ne moreta biti drugačna. V vsem njunem delovanju ni niti najmanjše državniške, še manj pa politične modrosti. — Nadalje pravi »Odjek«, da se je radi Radičevega in Pribičevičevega delovanja pričelo v krogih vladne večine govoriti o tem, kako bi bilo treba zaščititi večino pred terorjem parlamentarne manjšine.
K položaju vlade samo nam izjavljajo demokrati:
»Vladni položaj je trden. Nikdar dosedaj ni bila ta vlada močnejša, kakor je sedaj po tej razdiralni obstrukeiji opozicije, po defetistični borbi radikalnih nezadovoljnežev. Videlo se je enkrat, da uživa vlada popolno zaupanje vseh činiteljev in da so zaman vsi napori, da hi s« z intrigami vrgla. Dokler vlada uživa zaupanje kroue in ima za seboj večino 200 poslanccv, so vse vesti o spremembah prazna bajka. Opozicija mora žc enkrat vedeti, da so vse njene nade zaman in da mora spremeniti svoj nelojalen in razdiralen način borbe proti vladi, katera borba gre na račun naše države samo. Vlada je popolnoma stabilna. Nobene intrige niso pomagale, da bi se patriotsko delovanje vlade onemogočilo.«
Še fininlnl odbor nima miru
r Belgrad, 2. jun. (Tel. Slov.«) Današnja seja finančnega odbora se je pričela ob 5 popoldne. Takoj po prečitanju zapisnika je Pribičevič zahteval besedo in ponovno izjavil, da opozicija ne more delati v skupščini, dokler ne dobi zadoščenja, in dokler se niso kaznovali tisti, ki so odgovorni za zaplenitev njihovega časopisja. Nadalje pravi, da se ne more mirno razpravljali, »kajti mi smo razdraženi«. (Medklic: »Razdraženi ste Vi, nihče drugi v državi ni razdraženi«) Pribičevič je skoro celo uro govoril o tem, kaka mržnja vlada v naši državi poslednje čase.
V istem zmislu je govoril Demetrovič (SDS), nakar je demokrat Sečerov ponovil, da vsi obžalujemo zadnje dogodke. Tudi sami vladni člani obžalujejo incidente. Odločno zavrača trditve, da je demokratska stranka odgovorna zanje. Člani večine ne odobravajo nasilja niti od zgoraj niti od zdolaj. Ugotovilo pa se bo, kdo nosi odgovornost, ali so za to odgovorni tudi državni organi ali kdo drugi. Poslanec je prišel v stik z mnogimi očividci, med njimi so tudi narodni poslanci. Vsi pripovedujejo, da je bilo orožništvo do skrajnih meja tolerantno in pomirljivo. Ko pa je prišlo do spopada, je seveda prišlo do nemilih prizorov. Vse to nam samo škoduje.
Kdo je pravi krivec teh izgredov? Kdo hujska dan na dan? Kdo neti niržnjo? Takšni krvavi dogodki ne služijo državnim interesom, niti njenemu ugledu. Zato se mora odgovornost natančno ugotoviti. Vi sedaj grozite, da boste onemogočili vsako delo v skupščini. Na dnevnem redu je obtožba opozicije, ki se mora vzeti v razpravo. Dokler se razprava o njej ne konča, ne moremo razpravljati o zahtevah opozicije glede ankete. Čemu potem tako hujskanje? Vlada je vedno pokazala dobro voljo, pa jo bo gotovo tudi pri tej priliki. Pribičevič trdi, da je mržnja dosegla vrhunec, da želi vlada državljansko vojno. Jaz pa trdim, da je večina kakor vlada tolerantna do skrajnosti. Mi ne želimo izzivati niti borbe niti mržnje. Zato večina ne more biti odgovorna za nasilja in krvave dogodke. Ko boste vi na vladi in Pribičevič notranji minister, potem dovolite, da se na ulicah postavljajo barikade in strelja 11a orožništvo! Vladna večina je že ponovno pristala na anketo. Vendar mora tak način borbe obsoditi, ker vam 110 1x) pomagal do tega, da bi se slrasti pomirile. Dalje je neumestna borbn v finančnem odboru, ker se mora razpravljati o važnih in splošno koristnih zadevah. Zato poziva člane finančnega odbora, da delajo.
Francija, ima tudi Anglija največji interes na miru. Ne samo radi Rusije, radi tlenja v kolonijah, radi dvoboja z Ameriko, ampak tudi radi matice-države, njenih gospodarskih razmer in mišljenja prebivalstva. Da bi pa Anglija dopustila gospodstvo Italije nad celini Jadranom, ne dopušča njena splošna sredozemska politika. Ze ob priliki, ko naj bi se bil izvedel v celoti londonski dogovor iz leta 1915, je Anglija italijansko zahtevo po Dalmaciji gludko odbila; brez dvoma ne iz ljubezni do Jugoslavije, ampak v interesu svojo
politike. Premočna Italija v sredozemskem morju in italijanski temperament, postaneta lahko najbolj kvarna ravno Angliji.
Vsled tega smatramo, da je naš najnovejši spor z Italijo — gledali v luči te velike diplomacije — tak, da ni nasedati razburljivim govoricam, dn je treba mislili realno ter vedno in povsod ohraniti hladno kri. Če kje, bo obveljala v zunanji politiki resnična vodnica pokojnega Pašiča: Ima vremena, ali po naše: Treba jo čakati in marsikaj začasno dopustili.
Nato se je soglasno sprejela prva tečkn dnevnega reda o dodelitvi brezplačnega materijala za graditev hiš dobrovoljcev. Ta zakonski predlog se je v finančnem odboru soglasno sprejel. (Medklic: »To je zaupnica vladi, ki skrbi za dobrovoljcel«) Nato se je seja zaključila.
Vlada odgovarja Italiji
Belgrad, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Snoči je zunanji minister g. dr. Marinkovič poslal tukajšnjemu italijanskemu poslaništvu odgovor naše vlade na njegovo noto, ki jo je izročil preteklo nedeljo in v kateri je g. Bodrero protestiral proti protiitalijansldm demonstracijam v Splitu in Sibeniku ter zahteval materialno odškodnino za škodo, prizadejano italijanskim podanikom v teh mestih. O sami vsebini odgovora naše vlade (ki se mimogrede rečeno predaja preje, nego se je iz Rima prejel odgovor italijanske vlade na našo protestno noto, ki se je izročila pred italijansko v Belgradu) smo dobili sledeče obvestila:
Na prvem mestu izraža naša vlada svoje obžalovanje radi dogodkov v Splitu in Sibeniku, ki so se po njenem mnenju dogodili radi tega, ker so v Split in Šibenik prišli glasovi o dogodkih v Zadru. Ti glasovi so morda bili pretirani in nenatančni, vendar pa so na mase vplivali tako, da so se dogodili nemili dogodki. Naša vlada je odredila radi tega preiskavo, ki je še v teku. Ugotovilo se bo, kdo je kriv. Krivci se bodo po državnih zakonih poklicali na odgovornost in kaznovali. Ravnotako se bo ugotovilo, koliko so odgovorni za te dogodke zastopniki oblasti. Če so oni krivi, bodo občutili posledice zakona.
V	noti se nadalje pojasnjuje, da so so demonstracije v Splitu in Sibeniku mogle dogoditi v teh razmerah samo radi tega, ker so nenadoma prišle vesti o dogoukih v Zadru. Vlada je odredila, da se preišče in ugotovi škoda, ki se je prizadejala ob priliki demonstracij italijanskim optantom in podanikom v Splitu in Sibeniku. Po ugotovitvi zneska s-e lw dala odškodnina.
Vlada je prepričana, da se bodo potem — po kaznovanju krivcev in po plačanju odškodnine oškodovanim — odnošaji popravili in da bo odgovor naše vlade, ki je navdahnjen z istimi lepimi željami, kakor tudi Bo-drerova nota od prejšnje nedelje, našlo razumevanje. Vlada izraža nado, da se bodo odnošaji med obema državama razvijali pravilno v prijateljskem zmislu. — Izročitev note je objavila belgrajska »Avalac, ki objasnjuje vsebino italijanske in naše note. — Inozemski komentarji poudarjajo, da se je znova pokazala velika miroljubnost naše države in da ua jugoslovanski strani ni iskati kamnov spodtike.
Ne radi Nettuna -
ampak Zadra
r Belgrad. 2. jun. (Tel. »Slov.«) Neresnične so vesti, ki so se razširile po tukajšnjem časopisju, da so se manifestacije v Sibeniku in Splitu izzvale ob objavah vladne namere, da bo od narodne skupščine zahtevala odobritev aettunskih konvencij. Te manifestacije so se izzvale z vestmi o p roti,jugoslovanski h manifestacijah v Zadru. Večji obseg in resnejši značaj pa so dobile in privedle do nemirov na italijanskem konzulatu, na posestvih italijanskih podanikov in institucijah radi neresničnih in tendenciozno v javnost spuščenih vesteh o napadih na konzulat kraljeviuo SHS v Zadru.
V	Zagrebu prepovedano zborovanje.
č Zagreb, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Za jutri, nedeljo, je bilo na dvorišču vseučilišča sklicano protestno zborovanje dijakov in meščanov proti nameravani ukinitvi nekaterih fakultet na zagrebški univerzi. Zagrebško redarstvo pa je shod prepovedalo, da ne bi pri tej priliki prišlo do kakih incidentov.
Obsojeni demonstranti v Sarajevu.
č Sarajevo, 2. junija. (Tel. »Slov.«) Radi zadnjih demonstracij je bilo včeraj poleg prejšnjih kaznovanih še 24 oseb. Sarajevski veliki župan je obsodbe takoj potrdil in so kaznovane osebe takoj morale nastopiti svojo kazen.
Mussolini se zahvaljuie Zadru
e Rim, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Podlajnik fašistične stranke Melchiore je poslal zadrske-niu fašistovskemu tajniku Avenantiju pismo, v katerem izraža Mussolini pohvalo zad rs komu prebivalstvu za tako vzorno vedenje za časa izleta italijanskih prostovoljcev in zn časa jugoslovanskih demonstracij.
ЧШс.'.
■J
4
Vsaka beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek5Din.0qlasi nad 9 vrstic seračunajo višje Zaoqlase >troqo t^ovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 20i'n.
Najmanjs'iznes«k10Din.Pristojbinaza Šifro 2 Din .V>ak ogla) treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo te.čejepriložena tnamka.Ček. račun Ljubljana10.3119.Те 12S-2S.
Prodajalka
želi mesta v trgovini ali kaj sličncga. - Naslov v upravi »Slovenca« pod: »Pridna« St. 4969.
K pošteni hiši
bi šla dama, ki je nad 12 let vodila gostilno in trgovino z mešanim blagom, vajena vseh gospodinjskih poslov. Nastopila bi lahko s 1. julijem. — Naslove reflektantov sprejema uprava št. 5019.
rnrni
Stavbeni tehnik
dober risar in kalkulant, se sprejme v stalno službo. Ponudbe z navedbo reierenc na upravo Slovcnca pod štev. 4936.
Mesarski pomočnik
in vešč prekajevalec, dober, samostojen, dobi stalno službo. Plača po dogovoru; nastop takoj. -Naslov v oglasnem odd. »Slovenca« pod št. 4967.
Mesarskega učenca
zdravega, krepkega, poštenih staršev, ki ima zadostno predizobrazbo, sprejme v izučbo mesarski mojster Valentin Ja-ger, Št. Vid pri Ljubljani. Hrana in stanovanje v _hiši._
Praktikantinja
la pisarno in trgovino, začasno brezplačno, se sprejme takoj. Naslov v upravi pod št. 5006.
Komfort. stanovanje
4 sob z vsemi pritiklinami, se takoj odda na Miklošičevi cesti (Vzajemna posojilnica). Informacije in ogled ob delavnikih med 2. in 4. uro popoldne pri dr. Oblaku.
Sobo
s kuhinjo ali s štedilnikom, iščeta za 1. julij ali pozneje v Ljubljani dve osebi brez otrok. - Pism. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »100«.
Meblovano sobico
oddam. — Ponudbe na upravo pod »Sobica«.
Neopremljeno sobo
išče boljši gospod. Pisma na upravo Slovenca pod šifro »Soba«.
Zaslužek
Najevčjo provizijo
nudimo potnikom za prodajo vrednostnih papirjev. Prosimo, prepričajte se. — Uprava »Merkur«, Ljubljana.
Enodružinsko hišo
kupim na Ježici, Novi vasi, Stožcah ali kje v bližini Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod »Enodru-žniska hiša«. Posredovalci izključeni.
Realitetna pisarna Ljubljana - Kolodvorska
ulica 29, proda na Kranjskem in Štajerskem več hiš, vil, gostiln, graščin, posestev in stavbišč — in odda stanovanja in lokale v Ljubljani in v Mariboru.
5—10
brezposelnim podjetnim osebam se nudi stalno dnevni zaslužek 50 Din. Ponudbe s prilogo 5 Din v znamkah za prospekte poslati upravi lista pod »Slovenija« št. 4870.
Upraviteljstvo hiš (posestev) - v mestu ali okolici, prevzame v Ljubljani stanujoči vpokojeni uradnik, ki opravlja tudi sodne prisilne uprave. -- Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vestno« štev. 2157.
Prodamo
Dražba premičnin
Danes 2. junija ob 14 se proda na Mestnem trgu 14 potom sodne dražbe večja množina različnega konfekcijskega blaga, kakor plašči, kostumi, krila, bluze itd., na kar se opozarjajo krojači, trgovci in drugi interesen-tje ter se vabijo, da se dražbe udeleže.
Pohištvo
dobro ohranjeno, se proda. Ogleda se v Gosposki ulici 4/1., poizve sc pa poleg hotela »Union«, pri sesalki bencina od 6. do 21. ure.
Fotoaparata
enega za 800 Din, drugega za 200 Din, ima naprodaj Ant. Kane, Ljubljana, Židovska ulica.
10 hektov vina
se proda. Cena Din 4.50 za liter. Vpraša se Jer-nejeva cesta 8, pritličje, Spodnja Šiška.
Pri nakupu
cementa Trbovlje in vse železnine, se priporoča tvrdka A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta.
Orehova jederca
prodaja, dokler traja zaloga, kilogram po 24 Din, tvrdka PETER ŠETINA, Radeče pri Zid. mostu.
Proda se:
1. Osterreichisches Zeit-sehrift fiir Vermessungs-wesen, 10 trdo vezanih zvezkov od 1. 1903., ko je začel izhajati, do leta 1913. S pestro vsebino iz nižje geodezije, opisi merilnih pripomočkov, z mnogimi tabelami in jed-načbami 2. M. Pleter-šnik: Slovensko-nemški slovar, trdo vezan v dveh zvezkih. 3. Ehre des Her-zogtum Krain, orig. Val-vazorjevo izdajo prve 4 knjige v enem zvezku vezane. To knjigo se eventuelno tudi zamenja za celotno delo poznejše Krajčeve izdaje, Naslov pove iz prijaznosti uprava Slovenca pod št 4935.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4
Otomane
630 Din, povzetje 40 več, v zelenem ali rdečem goblenu Pri večjem odjemu za hotele in prenočišča šc popust Solidno delo. — Rudolf Sever, tapetništvo, Marijin trg 2.
Prireditve
Ljubi trotek,
kam greš v nedeljo dne 3. junija, grem k moji matici na rajanje v »Hotel Tivoli«. Pridi tudi Ti, tam bo velika izbira čebelic.
Prijetno bivanje
Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanie, katero nai Vem preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska cesta 9, pleskarska in slikarska delavnica.
Industrij, podjetje v Bosni
išče za svoj
kamenolom
s pnevmatičnim vrtanjem strokovnega
preddelavca
koji bi bil pomočnik in namestnik poslovodje v kamenolomu. - Pqnudbe je poslati pod »S. 209« na Jugoslovcnsko Rudolf Mosse A. D - Beograd.
Kupim večjo množino
starih uteži
po 20 g. - Lovro Rozman,
spccial. delavnica tehtnic, Ljubljana, Pred prulami 5.
PSemtno moho
najboljših mlinov nudi najet neje veletrgovini, žita in mleVHkib izdelkov
VOLK. Lfiibltano
Realiova cest* s t. 24.
Zima
uajboljša in najcenejša pri
II. Masten
tovarna žime Stražište pri Kranju.
Pazite na obleke
ker si veliko veliko lahko prihranite, če io daste ftistlti in barviiti v ke mi4no pralnico, kjer je cena nainižja In najbolj solidna postrežba.
Шоп Doc
LJubljana Selcnburgova ulica 6. /I. Tovarna: VIC-GLINCE.
Najlepša
drva
Cebln, Ufolfova ul. 1/2
Gospodinje! - Poskusite
Krojaški mojster
sprejme delo na dom. — Naslov se izve v upravi »Slovcnca« pod št. 5001.
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvctska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8.
j idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga, j Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu
Trgovska hiša
z velikimi skladišči in trgov lokalom, se proda v Kranju št. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov:
Kati Vajt, Kranj.
Srebrne krone
zlatnike in različno zlato kupi F. Čuden, Preiernova 1, Ljublj.
Klavirji prvih svetov, znamki
ALFONZ BREZNIK
LJubljana, Mestni trg 3
Iv Instni hiftl poleg magistrata). Zaloga In Izposo 'ovalnloa naibuljeih klavirjev, pi nn.nov in harmonijev Steliwav. Ulisendorfrr FBrster, Hlltzl, Holmnn. Original Sti' gl. I'oura vila in ugla^evan e nnj-cenejše. - Nnjbocatol o Izbira vseh ostalih glasben h instrum. in strun.
Žena in njena hoja!
Neki duhoviti Francoz trdi: Plemenitost žene spoznaš po njeni hoii. Ritem, elastičnost, siguren korak so lastnost žene, ki se noče prištevati med povprečne.
PALMA-KAUĆUKPETE
Vam dajo siguren in elastičen korak. Na čevlje s francoskimi petami Vam vsak čevljar pritrdi nove tanke PALMA-LOUIS pete.
tečaj
Narodna skupščina potrebuje enega dobro izvežbanega
debatnega sfenografa
za stenografiranje slovenskih govorov.
Poleg teoretične in šolske kvalifikacije mora imeti kan-didat daljšo stenografsko prakso, da more stenografirati najmanj 120 besedi na minuto.
Izbrani kandidat bo najprej nastavljen kot honorarni skupščinski stenograf s stalnim mesečnim honorarjem 3—4000 Din po spoosbnosti. Kasneje bi se mogel potrditi in namestiti KOt stalni skupščinski stenograf I. kategorije odgovarjajoče skupine1, ako izpolni pogoje iz zakona o uradnikih in pravilnika o organizaciji službe v Narodni skupščini in skupščinskih nameščencih.
Pogoj je višješolska izobrazba — univerza, ob pomanjkanju kandidatov s fakultetno izobrazbo se pa sprejme v kombinacijo tudi kandidat z dovršenim izpitom zrelosti ali višjo strokovno šolo.
Z dokumenti opremljene pismene ponudbe s točnim naslovom naj se dopošljejo do 10. junija letos šefu stenograf-skega biroja Narodne skupščine.
Kandidati, ki pridejo v kombinacijo, se morajo podvreči praktičnemu izpitu za parlamentarne stenografe v Beogradu, event. v Ljubljani.
28. maja 1928. g., Beograd.
Iz Stenografskog Odelenja Narodne Skupštine,
Br. 930.
Špaga Grosuplje:
domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Svoji k svojim Grosuplje Pr» Ljubljani
Razstavljeno na Ljubljanskem velesejmu paviljon I 554—558
Henrik Sienkiewicz:
Na polju slave
[Povest iz 6asa kralja Jana Sobieskega.
24
»No, kako ee imate?« je vprašal Ciprianovič.
»Ta-le fantič nas je precej razpraskal,« je rekel Luka in pljunil, kajti kri mu je še vedno zalivala usta, »a ta račun že še poravnamo!«
»Roke kar ne morem premakniti,« je rekel Marko, »menda je izpahnjena. Naj mu rabelj sveti!« — »Matevžu pa je čelo opraskal,« je dodal Jan. »Da bi imel vsaj kaj pajčevine: zamašili bi si rane, pa bi se kri ustavila. No, sneg tudi za silo pomaga.« — »Saj bi ga bil dobro oesnil za slovo,« se je oglasil še Matevž, »da se mi ni kri ulila čez oči, tako cla nisem ničesar več videl.«
Sredi besede je umolknil in omedlel: izgubil je bil preveč krvi. Luka je besno zarjovel: »Pa kakšen hinavec je, pasja vera! Po zunanjosti kakor gospodična, pa piči kakor gad! No, mu že poplačamo to njegovo potuhnjenost!«
Prekinilo ga je konjsko prhanje. V megli so se prikazale sani in se ustavile v bližini. Tačevski je skočil s sani in velel vozniku, naj gre ž njim. Hlapec je začudeno gledal Tačevskega in Ciprianoviča. Kri, ki jo je zagledal, ga je tako prestrašila, da se je za hip obrnil h konjem in se prekrižal.
Vsi trije so znosili ranjence v sani. Bukojemski so se sprva upirali in niso marali od Tačevskega nobene pomoči, a ta jim je rekel: »Gospoda moja! Če bi bil jaz na vašem mestu, me vi menda tudi ne bi
pustili ležati tu na samem? To je vendar viteška dolžnost, zato vam moram pomagati in tudi sam ne bi odklonil slične usluge!« Te besede so jim šle k srcu in nehali so godrnjati. Kmalu so vsi udobno ležali v širokih saneh na mehki slami in na tihem so bili nasprotniku prav hvaležni.
»Kam pa naj jih zapeljem?« je vprašal voznik.
»Le počakaj malo, naložiš še enega gospoda! mu je zaklical Ciprianovič in k Jacku obrnjen, pristavil: »No, zdaj sva midva na vrsti. Pripravite se k
Jacek si ni mogel kaj, da ga ne bi prijazno pogledal: »Ali ne bi rajši pustila to stvar?« je vprašal. »Saj sploh ne vem, kako je prišlo do vsega tega. Vi ste me prijazno podpirali, ko so me oni štirje napadali. Čemu bi se torej dvobojevala?«
»Morava se in se tudi bova!« ga je kratko zavrnil Ciprianovič. »Razžalili ste me in vrhu tega zdaj ne smem omadeževati svoje časti. Ali me razumete? Morava se biti, pa naj tvegam življenje in naj pomeni ta boj mojo zadnjo uro!«
»Ha! Naj bo, a jaz tega nisem hotel!« je odgovoril Jacek.
Potegnila sta sablji. Ciprianovič ni bil tako močan kakor Bukojemski, zato pa je bil bolj izvežban. Moral se je šolati pri dobrem mojstru, kajti kazal je veliko izurjenost v napadu, spretno je lovil in odbijal udarce. Tačevski je bil že skoro pozabil na svojo jezo in najrajši bi bil končal dvoboj. Saj Bukojemski so prejeli svojo merico in to mu je zadostovalo. Pohvalil je Ciprianoviča: »Vi ste pa drugačen sabljač!« mu je rekel. »Vam ne morem tako zlahka priti do živega. Vi bi prav lahko ugnali tudi najboljšega sabljača!«
»Prav rad bi vam to dokazal!« je odgovoril Ciprianovič. Čutil se je počaščenega s priznanjem, ki
mu ga je dal Tačevski; veselilo ga je tudi, da je primerno odgovoril. Samo zelo izurjeni sabljači so si namreč med dvobojem lahko privoščili slične opazke in vljudnost med nasprotniki se je cenila kot dokaz pristnega plemiškega nastopa. Opogumljen je Ciprianovič obnovil svoj napad s svežo močjo, a po ponovnem srečanju je moral priznati, da tekmecu ni kos. Tačevski je prav spretno, čeprav nerad odbijal njegove udarce. Ni imel veselja za resen boj in je vso stvar smatral le za nekako vajo. Hotel se je samo prepričati, kaj zna Ciprianovič in v čem prekaša Buko-jemske. Pan Stanislav je to seveda razumel in zato ga je minilo veselje. Pričel je srdito napadati. Tedaj pa se je Tačevski nenadoma pripognil, kakor da bi se naveličal zabave, bliskovito izvedel tako zvani navidezni napad in skočil vstran, da bi se izognil sovražnikovemu udarcu. »Zadeti ste!« je dejal Ciprianoviču. Ta je res občutil, da mu je nenadna bolečina prešinila desno roko. Vendar pa je rekel: »Nič zato!«, in boj se je nadaljeval. A konica sablje Tačevskega je takoj pri prvem udarcu zadela Ciprianoviča v spodnjo ustnico, jo presekala in mu raztrgala kos kože na podbradku.
»Brada vam krvavi,« je dejal Jacek.
»Nič za to!«
»Hvala Bogu, da vam ni nič za to,« je odgovoril Jacek, »a meni je dovolj in ponudim vam spravo. Borili ste se res viteško!«
Te besede so Ciprianoviču zelo prijale. Trenutek se je obotavljal: obstal je in premišljeval, ali naj pristane na ponudbo, ali pa nadaljuje dvoboj? Naposled pa je vtaknil sabljo v nožnico in podal tačevskeinu roko: »Naj bo! Saj res krvavim.« Otipal si je z roko podbradek in začutil, da mu curlja kri.
« 3
ro a f1 -
C O
5' S'
I
i o
(Ђ «-•
k- p
в > r „ • d.
2.	k	c
T	="	C
P	»	oZ
~	S-	K
c S *
N. P 7* _ K
? S Ž № --• rz
-I B N
D" W 5g
tn * —
H»
s? e
£ o »S s »и 2
7 I p
<D
M ce
a. г
Z W
e -. 2. °
S.-S"
a cr
3 3
o
£ cr
i* p »
*	tn
<	o
S
f	N.
» 5!
«— D
Б'
50	p.
U	'J'
S a	<
B X-	°
2	*	e
3	F	=§
g E	f
Џ-B	»
. o	®
"	-
' N	K
.. '	a <03
m c-	S S P
I	*
а	C
S M	5!
« (ђ	tS
3 N	a
cl re	P
• ur	••
8
2 EE	<
5 »S
5 3-	S
V?	f.
Z* Jugoslovansko tiskarno v LJubljani] Karel Ca£.
Izdajatelj; dr, Fr. Kulovcc.
Urednik: Franc Ter«e£lav>
Prof. dr. V. Rožič:
Kam z našo deco
Umazane roke
umiti od olja /e navadno zelo teško. — Najlažje je, in poleg tega za roke popolnoma neškodljivo, če se vzame
chicht mov Ominol
Profesor Milovan Ristič v Belgradu je sestavil lepo 228 strani obsegajočo knjigo z gornjim vprašanjem, oziroma naslovom. Knjiga je tako praktična za današnje čase, ko iz vseh naših šol sili v svet mlad duševni proletarijat, kajti bodimo si odkriti, mi Slovenci profluci-ramo trenutno gotovo preveč mladine s srednješolsko izobrazbo. Da je to res, zato sta najboljša dokaza razpisa uradniških in podurad-niških služb pri oblastnih odborih v Mariboru in Ljubljani, kjer se je za 10 do 20 služb potegovalo nad 600 prosilcev! Vsa mesta v državni upravi so zasedena, oziroma prenapolnjena, istotako pri samoupravnih edinicali iu avtonomnih občinah. Uredništvo »Slovenca« bo storilo veliko uslugo staršem in dija-коф srednjih šol, ako priobči naslednje skromne informativne vrstice, iz katerih bo razvidno, kam, v katere strokovne in za življenje praktične šole se lahko obrne učenec-dijak: prvič po dovršeni ljudski šoli ali po dveh razredih gimnazije, realke in meščanske šole, drugič po dovršeni srednji nižji gimnaziji, realki ali meščanski šoli, tretjič po dovršenih šestih razredih gimnazije ali realke in četrtič končno po dovršeni srednješolski: gimnazijski, realčni ali učiteljski maturi.
V navedene štiri oddelke je razdelil profesor Ristič svojo snov in mi si bomo na kratko ogledali vsa štiri poglavja, kajti konec šolskega leta se bliža z brzimi koraki in starši kakor tudi učenci-dijaki nujno potrebujejo kažipotov in nasvetov za prihodnje leto. preden obširneje o tem govorimo, moramo ugotoviti, da je za Slovence nujno potrebno, da se v gospodarskem oziru preokrenemo z ozirom na nov položaj, ki ga imamo v novi svobodni državi. Priznajmo si, da nas Slovenija sama s svojim poljedelstvom in živinorejo ne more rediti. Treba je, da se na široko razmahnemo, da v prvi vrsti pogledamo po domači bogati državi okrog za kruhom — pardon — za delom. Doma se bo razširila še obrt in industrija, vsi pogoji za to so dani, a razširila se bo tudi drugod — zlasti v Srbiji, Bosni in Hrvatski. Zalo je naravno, da se moramo Slovenci veliko bolj ko doslej posvetili strokovnim, praktičnim poklicem.
A. Kakšnim, katerim praktičnim, strokovnim poklicem se torej lahko posveti učenec
po dovršeni ljudski soli
ali po drugem razredu gimnazije, realke ter meščanske šole?
Profesor Ristič nasvetuje sledeče strokovne šole in zavode: nižjo poljedelske in gozdarske šole, vrtnarske in sadjarske šole, za dekleta: gospodinjske šole. — Kje so torej te gospodarske strokovne šole, v katere se lahko gre po dovršeni osnovni šoli ali po dveh gimnazijskih ali realčnih (meščanskih) razredih?
Nižje poljedelske (gospodarske) šole so: a) vinogradniška-sadjarska v Bukov u (200 ha), v Vršcu iu Iloku. b) Kmetijsko-živinorejska v Kraljevu, v Šabcu, v Čupriji, v Aleksincu, v Bitolju, v Adi, v Slavonski Požegi, v Kri-ževcih (300 ha!), v-Banji Luki, v Butmiru. c) Specijahie poljedelske šole: za kmetijstvo in živinorejo v Gospiču, v Glavici, nn Grmu (Novo mesto), v Št. Juriju ob j. ž., v Rakičanih (292ha); za vinorejo in sadjerejo (specijalne): v Aleksandrovcu in v Petrinji; za vrtnarstvo in cvetličarstvo: v Novem Sadu in za mlekarstvo: v Skoti i Loki. Dalje šola za predelavo ии—мииаииаимц .матиидд—д
J. P.:
Urbanškova prva Izpoved
Ze koj ob rojstvu se je videlo, da ne bo kar tja v en dan. Zakaj kričal je na vse pretege in pri krstu, kjer je dobil ime Urban, je tako večal, da je orgauist, ki je tudi obenem cerkvenec in je držal torilo pod njegovo glavo, ko so ga kaplan Vinko krstili, takoj uganil, da bo to nežno dete v življenju pelo ali bas ali tenor.
Urban pa je imel za norca gospoda or-ganista. Ko je namreč zrastel Urban, se je izkazalo, da mu Bog za petje ni grla ustvaril, in ko ga je sedem let starega grdogledi učitelj krepko potegnil za lase k harmoniju, da bi poskusil njegov glas, je preigral vse tipke, bele in črne, in dognal, da Urbančkovega glasu ni v harmoniju, kar pa Urbana ni motilo, da ne bi napredoval v drugih vrlinah, s katerimi ga je Bog oblagodaril.
Torej s solzami in vpitjem je priroinal Urbanček v to solzno dolino, podobno kot drugi Adamovi otroci, samo da je bolj vpil, in je živel podobno kakor drugo ribniško seme v prelepi dolini sv. Štefana, papeža in mučenca, med Veliko in Malo goro, med Orlnekom in Jasovnico, v dolini, ki je je Bog vesel vselej, kadar sc nanjo ozre.
Eno leto je visel med življenjem iu smrtjo, potem jc ozdravel; ko je bil dve leti star, se mu je razvezal jezik; v tretjem je že znal ubiti šipo s kladivcem in prej kot bi bil mislil, je že trgal hlače na trdi klopi bistroumne ribniške šole. To so bila žalostna leta, in Urban se jih ni nikdar z veseljem spominjal. Zakaj nc samo takrat, ko je strogi šolnik poskušal njegov glas ob harmoniju, ne sunio takrat, ampak še ob raznih drugih pri-
(produkcijo) brezalkoholnih pijač v Aleksandrovcu Krumevačkem. Šola za izdelavo brezalkoholnih pijač v Aleksandrovcu v Srbiji je prva te vrste v naši državi in bi jo bilo zelo toplo priporočati.
Oblastne poljedelske šole so še: v Zaje-čaru, v Požarevcu, Lcskovcu, v Modriču in Liv-nu, v Kragujevcu, v Peči, Skoplju, Prištini, Sinji iu Metkoviču. Dalje so v raznih krajih Srbije iu Hrvatske razne gospodiujske šole, enoletni in polletni tečaji, katerih tu ne bom našteval. Tudi je vse polno drugih kmetijsko strokovnih šol, ki pri nas še niso znane in bi bilo dobro, da bi se naši kmelje in njih sinovi podrobneje seznanili z njimi. Tako imamo poljedelske postaje-zavode za preizkušanje in kontroliranje, za oplemenjevanje in gojenje semen v raznih krajih Srbije in Hrvatske ter v Beltincih v Prekmurju. Radi pre-malega prostora tu ne morem uavajati vseh mest (krajev) in zavodov. Kdor se torej zanima za katero vrsto nižjih poljedelskih strokovnih šol, naj se .nirno obrne za nasvet na ravnateljstvo Tehnčne srednje šole ali na Kmetijsko družbo v Ljubljani. Oba zavoda bosta radevclje dala nasvete in navodila staršem, kam in kako najhitreje in najboljše spravijo svoje ukaželjne sinove, da se s pridom posvete našemu narodnemu gospodarstvu, kajti nam vsem Jugoslovanom najbolj primanjkuje ravno strokovno usposobljenih narodnih gospodarjev in delavcev-strokovnjakov.
Dalje: obrtne in obrluotrgovske šole, ženske obrtne šole, državne tkalnice v Sarajevu, erarske kovinske delavnice v Sarajevu, obrtna šola v Zagrebu, meščansko-obrtna šola v Belgradu, trgovska šola belgrajske trgovske Omla-dine v Belgradu, razne vojne šole kakor so podoficirske šole in sicer: a) pehotna v Belgradu, 6) pehotna v Zagrebu, c) artilerijska v Cupriji, d) bolničarska v Nišu. e) inžener-ska v Mariboru, f) konjeniška v Nišu, g) pehotna v Bileču, h) zrakoplovna v Petrovaradi-nu, i) brodarska v Šibeniku, j) mašinska (strojna) v Djenoviču. — So pa še druge šole, v katere gredo lahko uaši fantje, ki so dovršili samo ljudsko šolo, a čutijo nagnenje, veselje, zanimanje in sposobnost za tisto stroko. Take strokovne šole so: vojna-godbena šola v Vršcu, vojna podkovska šola v Zagrebu, vojno-obrtna šola v Kragujevcu, obrtne šole železniških delavnic v Nišu in v Subotici, potem razne sanitetne (bolničarske) šole, lako je šola za dojilje iu čuvarice zdravja Rdečega križa v Valjevu, šola za babice v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu, razni desinfektorski tečaji v istih mestih kakor tudi državna šola za razkužitelje v Zagrebu, »Radiša« v Zagrebu, prva šoferska šola inž. A. Djoriča v Belgradu in šoferska šola M. Popadiča v Belgradu; potem je obrtna akademija za krojenje oblek in izdelavo ženskih klobukov v Belgradu in končno ruska daktilografska šola istotam.
V drugem delu svoje knjige navaja profesor Ristič šole, v katere lahko gre dijak
po dovršeni nižji gimnaziji,
realki in meščanski šoli. Take šole so v prvi vrsti vse tehniške srednje šole v državi, to je v Ljubljani, Zagrebu, Splitu, Sarajevu, Skoplju in Belgradu z različnimi oddelki in strokovno maturo, ki nudi dijaku iste ali še boljše ugodnosti kot srednješolska matura. Sem
likah, in teh se pri razboritem šolnikovem razumu ni nikdar zmanjkalo, mu je učitelj z brezobzirnim glasom zaupal, da nima pre-vrtanih ušes, in je hotel poslati štacnarjevega Mirkota, tistega s kratkimi hlačami in rumenimi nogavicami, ki je tako rad tožil, domov po sveder, da bodo Urbanu preluknjali ušesa. Lasje so planili Urbanu po koncu, ko je prvič to zaslišal, in kriknil je od groze in prihodnje bolečine. Ko pa je uvidel, da šolnik ni vzel tako dobesedno svoje pedagoške grožnje, se je te pohlevne njegove šale polagoma privadil in se je pozneje ob njej le še samo sramežljivo nasmehnil, in napredoval je tako naglo, da so ga še, preden so ga izpedili iz šole, izpustili k prvi izpovedi.
To je bil trd oreh za Urbana. Vest mu je sicer dodobra izprašala mati in ga naučila, kaj mora povedati. Iu vse je šlo dobro — dokler ni izpovednik odpri linice. Ko pa je odprl linico in rekel »Hvaljen Jezus«, tedaj je Urbanček venkaj buhnil rekoč: »Mati, al je aden nuoter.«
Mati, ki je ob izpovednici stražila svojega nadebudnega grešnika, ga je prestregla in poučila in ga s primernimi nagibi nagnila, da se je nagnil nazaj v izpovednico. In spet je šlo vse prav dobro — dokler ga ni izpovednik vprašal: »Ali se kesaš?« Na -kar se je Urban odsekal: »Nakk Mati pa, ki je s svojimi ljubečimi ušesi vse ujela, je brž začela ob izpovednici: »Saj se, saj se!«
Gospod je govoril Urbanu in mu prigovarjal, in spet je šlo vse prav dobro, — dokler se ni Urbanček prijokal iz izpovednico, in ga je mati, vesela nad tolikim ke-sanjem, sočutno vprašala:
»Zakaj pa jokaš?«
»Ze pokuro sm dobili tri očenaše, jest znam ua samu
spadajo dalje vse srednje poljedelske šole v Valjevu, Križevcih in Mariboru, trgovske akademije, dvorazredne trgovske šole, dalje geodetske šole, tekstilue šole v Leskovcu, Sarajevu in v Oroslavlju blizu Zagreba iu deloma v Splitu, dalje višja ženska obrtna šola v Belgradu, vojuoveteriiiarska šola v Zagrebu, drž. šola za sestre bolničarko v Zagrebu, šola za sestre »Socialno-higijenskega zavoda za zaščito dece« v Ljubljani, laborantska šola v Belgradu, višja gospodinjska šola za gospodinje v N. Futogu, poštno-telegrafska šola v Belgradu, pomorske trgovske akademije v Dubrovniku, Kotoru in Bakru, učiteljišča, katerih je državnih 41 v celi kraljevini in 5 zasebnih. Dalje: umetniška šola v Belgradu in umetniška akademija v Zagrebu, glasbena šola v Belgradu. konservatorij v Ljubljani in Zagrebu, igraleko-baletska šola v Belgradu itd.
V	tretjem delu navaja pisatelj one strokovne šole v naši državi, v katere lahko prestopi dijak
po dovršenih šestih razredih gimnazije ali realke. Take šole so: državna šola za davčne pripravnike v Belgradu, geometerski oddelki na tehniških srednjih šolah v Belgradu, Sarajevu in v jeseni 1928 menda tudi v Ljubljani; vrh tega tudi na tehniki v Zagrebu.
Istolako tudi navtična šola v Belgradu, državna železničarska in državna vojno-admi-nistrativna šola v Belgradu in vojaška akademija istotam.
V	četrtem poglavju je navedel pisatelj šole, katere lahko poseča
dijak-abiturijciit z maturo.
Te šole so: vse univerze in univerzitetne fakultete v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Subo-
Urbanove misli o slikarstvu
Tisti čas so bili Ribničanje razrinili svojo farno in dekanijsko cerkev, kakor je iz zgo-govine znano, in tisti čas so dali tudi Ribničanje svojo na novo razrinjeno cerkev nad velikim oltarjem slikat. Slikal jo je imeniten slikar. Brado je imel in dolge lase in dolge cigare je kadil, grdo je gledal in malo je govoril in imel je vse polno lončkov in loncev, tako da tisto lelo lončarju Matijcu in njegovemu liscu ni bilo treba s trebuhom za kruhom, ampak je Matijec piskrce komaj sproti napekel. V vsakem lončku je imel slikar čopič in drugačno barvo. In. iz lončkov je prekladal barvo na desko, in z deske je prekladal barvo na zid in je slikal presv. Trojico tako natančno, da je imel Bog Oče tako nagubano obleko, da bi jo človek z roko prijel.
Tako se je dogodilo, da je tudi Urban nekega popoldne splezal po dolgi lestvi gori na oder pod strop, uren kakor podlasica, ko je slikar napihoval plašč Bogu Očetu, in je prebrisano gledal slikarjevo delo.
»Kaj je fant?« ga vpraša slikar.
»Stric, kje ste se pa naučili tako lepo malati ?«
Slikar se je malo nasmehnil in rekel:
»Glavo je treba imeti, fant.«
»Glavo, kajne! Drugače bi ne videli,« je skromno pripomnil Urban in urno splezal, kot Cahej s fige, navzdol, zakaj slikar ga ni tako skromno pogledal.
—j---— -
Pomagale Bolgarom!
Darove sprejema upravuištvo »Slovenca«.
tiči in Skoplju, kakor tudi druge visoke šole z akademiško stopnjo. Take so poleg univerz in tehnike v Zagrebu: ekonomsko-komercijal-na visoka šola v Zagrebu, velika trgovska šola — Akademija trgovine v Belgradu, višje pe-dagogične šole v Belgradu in Zagrebu, apo-tekarske šole na univerzah v Belgradu in Za*, grebu, administrativne šole za Vojvodino v Somboru, pomorska vojna akademija v Dubrovniku II. in končno poštno-telegrafska šola v Belgradu.
Navedli smo pregledno vse glavne šolt, ki jih lahko obiskujejo učenci in dijaki raznih stopenj in kategorij. Kdor se hoče natančno poučiti o vseh strokovnih in drugih praktičnih šolah v uaši državi, naj si naroči Rističevo knjigo: »Kam z našo deco? ali »Skozi strokovne šole v življenje!« Dobil bo v tej knjigi obilo pobude za razne pajioge obrtne in trgovske, pa tudi poljedelske stroke. G. pisatelj pravi v predgovoru svoje knjige:
»Draga moja deca, treba je, da delamo vsi, prav vsi, in siccr nu pravem potu — v pravem poklicu. Naučite sc torej ali obrti duha ali rečne obrti. In najtežje, n najvažneje je: izbrati si pravi poklic.«
In za koliko učencev-dijakov je danes to glavno vprašanje! Koliko skrbi prizadevajo svojim staršem, ko ne uspevajo na gimnazijah in realkah! Zato dragi starši: poglejte okrog sebe po strokovnih, praktičnih šolah v naši državi in po teh pošljite svoje sinove in hčere v svet — v življenje, kajti dobra obrt ima še vedno zlato dno!
Opomba: Ravnateljstvo tehnične srednje šole v Ljubljani je z nasvetom staršem in učen. cem vedno radevolje na uslugo.
Chamfort:
Vojvoda in nadškof
Vojvoda A..., ki že več let ni bil na dvoru, se je vračal iz svoje namestniške po-krajine Berri v Versailles. Kar se mu prevrne in razbije voz. Bil je zelo oster mraz. Rekli so mu, da bi bilo treba dve uri, da popravijo voz. Vojvoda je zagledal neko pre-pregališče in vprašal, čigavo je; dejali so mu je za nadškofa iz Reims-a, ki potuje v Versailles. Poslal je svoje ljudi naprej in je pridržal le enega, kateremu je naročil, naj ne stori ničesar brez njegovega naloga. Nadškof je prispel. Med vpreganjem je vojvoda poslal svojega slugo, da bi prosil nadškofa pro. slora v vozu za poštenega človeka, ki se mu je razbil voz in je sedaj prisiljen čakati dve uri, da mu ga popravijo. Sluga je z naročilom odšel.
»Kdo je ta človek?« reče nadškof. »Ali je mož kot se spodobi?« — »Prepričan sem o tem, Vaša prevzvišenost, mož ima prav pošten obraz.« — »Kaj imenuješ ti prav pošten obraz? Ali je dobro oblečen?« — »Prevzvišenost: preprosto, toda dobro.< — »Ali ima kaj ljudi s seboj?« — »Prevzvišenost, premislil bom.« — »Pojdi in pozvedi.«
Služabnik se je vrnil: »Vaša prevzvišenost, ljudi je poslal pred seboj v Versailles.« — »No, to je že nekaj, pa ne še vse. Vprašaj ga, če je plemič.« Sluga gre in se vrne: »Da, prevzvišenost, plemič je.« — »Tako je prav! naj torej pride iu videli bomo, kaj je.f
Vojvoda se približa in pozdravi. Nadškof pokinia z glavo in se komaj zgane, da napravi majhen prostor v vozu. Zapazi kri! Svetega Ludovika. »Gospod, pravi vojvodi, žal mi je, da sem Vas pustil čakati, pa saj uvidite, da nisem mogel dati prostora v svo-
ZakosT o ureditvi sodišč
Za '.51. maja 1938 sta bila v Narodni skup-ši 'predle žena načrta zakona o ureditvi
e.
I'
\
ch
'i-'- iu : -.'•ona o sodnikih. Upravičeno smo V.ovali. da bosta la dva zakonska načrta i odloženi obliki brez težkoč izglasovana, , ■ prišlo do nettunskih konvencij.
Z izglasovanjem teh načrtov bil bi brez-•о-л::о storjen velik korak naprej v razvoju i!6..> zakonodaje, posebno pa v izenačenju na-? ya pravosedstvu. Naravnost epolialnega po-maivi pa bi bila nova sodna zakona za Srbijo in ( rno goro, ker bi s temelja preustrojila dosedanjo dokaj zastarelo ureditev tainošnje-ga ".c.dstva, četudi bi v teh pokrajinah nova sodna zakona prišla do prave veljave šele tedaj, ko bi bili izenačeni tudi kazenski in civilni zakoni ler zakoni o kazenskem in civilnem postopku. Ustvarjen je vsaj temelj za izgraditev enotne zakonodaje v naši državi.
Snov obeh načrtov je glede Slovenije dosedaj zapopadena v bistvu v zakonu o organizaciji sodišč od 27: novembra 1896. Že okol-nost, da bi bila la materija od sedaj naprej razdeljena v poseben zakon o ureditvi sodišč na eni strani ter poseben zakon o sodnikih na drugi strani, daje slutiti, da ho razporedba snovi drugače urejfena.
V	naslednjih vrsticah se hočem dotakniti nekaterih določb, načrta zakona o ureditvi sodišč, ki vsakomur že pri površnem pregledu tega načrta padejo v oči.
Načrt zakona o ureditvi sodišč ima 120 paragrafov, ki so porazdeljeni na 7 poglavij. Prvo poglavje določa, da ima biti v vsakem okraju redno po eno okrajno sodišče in sicer ne sedežu okrajnega poglavarstva. Ti sedeži so v načrtu izrecno navedeni. Istotako so v tem poglavju določena mesta, kjer imajo biti sedeži zbornih sodišč. V Sloveniji ostane tozadevno vse pri starem, razen da se spremeni ime okrajno sodišče v srezko sodišče in da dobi Slovenija poleg že obstoječih okrožnih eodišč še eno okrožno sodišče s sedežem v Murski Soboti. Posebna trgovska sodišča so predvidena samo za Belgrad in Zagreb. V ostalih pokrajinah države pa vrše sodstvo v trgovskih zadevah kot dosedaj redna okrožna sodišča. Mesto podpredsednika okrožnih in trgovskih sodišč ni predvideno, pač pa je tako mesto predvideno za apelacijska sodišča — toda tudi tam le za slučaj potrebe. Kot sedež osrednjega kasacijskega sodišča je v skladu z ustavo določen Zagreb. Poleg predsednika sta zanj predvidena dva podpredsednika in 60 sodnikov.
Drugo poglavje obravnava določbe o sodnem osobju. Za nas pomeni novota le uvedba tako zvanih sekretarjev, to so sodni pristavi (izprašani avskult&nti), ki so bili na tem polo/aju vsaj eno leto. Predvideni so dalje tudi sodniki-lajiki za trgovska in pomorska sodišča. Vsak sodnik je obvezan pri izvrševanju svoje službe nositi službeno haljo, ki se ima nabaviti na državne stroške in čije kroj predpisuje minister pravde.
Tretje, četrto in šesto poglavje vsebuje določbe o nadzorovanju sodno-administrativ-nega osobja, o poslih sodne pisarne ter o sodni upravi.
Peto poglavje govori o pravici sodnega oeobja do letnih odmorov — okrepčevalnih dopustov. Tozadevno so se vsi dosedanji načrti naslanjali na določbe, ki jih v tem pogledu vsebuje zakon o činovnikih. Sedanji načrt pa ustvarja za sodno osobje daljše odmore kot jih predvideva zakon o činovnikih. Odmor znaša za sodnike in sodne uradnike: do 10 službenih let 20 dni, preko 10 službenih let pa 40 dni; za zvaničnike in služitelje do 10 službenih let 15 dni. preko 10 službenih let pa :50 dni. Starešina odnosno predsednik sodišča ima skrbeti za to, da sodno usluž-benstvo dobi priložnost izčrpati pravico do vsakoletnega odmora, da pa sodni posli vsled letnih odmofov ne zastajajo.
V	sedmem in obenem zadnjem poglavju načrta so prehodna določila. To poglavje vsebuje največjo pridobitev celega zakonskega načrta, če ga primerjamo z vsemi drugimi dosedaj obelodanjenimi načrti zakona o ureditvi 'sodišč. V § 104 tega poglavja je namreč določeno, da obdržijo vsi sodniki dosedaj obstoječih sodišč svoje položaje tudi potem, ko stopi novi zakon o ureditvi sodišč v veljavo. Temu nasproti so namreč vsi dosedanji načrti, posebno tudi oni izza časa P^-režima, vsebovali v zloglasnem § 109 določbo, da se vfi sodniki stavijo pravosodnemu ministru za rok enega leta na razpoloženje, ko stopi žalen v veljavo. Ta določba se je zdela marsi-kcimi na prvi pogled nedolžna, posebno če je vedel, da je tudi zakon o organizaciji sodišč od 27. februarja 1896, ki velja še sedaj v Sloveniji predvidel, da se ima vsem sodnikom bivše Avstrije za cela tri leta ukiniti nepre-mestljivost. Ker bi se pa — kakor je pokazala skušnja — z ozirom na razdrapaue politične razmere v naši državi izpostavili sodni k i s tako določbo mili volji vsakokratnega režima, pomeni izločitev § 109 v starem besedilu tako za sodišča sama, posebni pa za sodnike veliko pridobitev. Tudi naša slovenska parlamentarna delegacija, ki je sodelovala v zakonodajnem odboru na ureditvi sedanjega načrta — SLS Je zastopal v zakonodajnem odboru poslanec dr. Hodžar — ima brezdvomno velike zasluge na tem, da se je dosegla ta izločitev. S tem je tudi zavarovana neodvianoet
monoSter ne iz§*ne s sueta
v Раги, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Angleški zunanji minister Chamberlain, ki potuje v Ženevo, bo danes imel z Briandom na Quai d Orsayu važne razgovore, pri katerih se bosta državnika po |>oročilu oficioznega »Petit Parisiena« pečala s poročilom komisije trojice, ki je bila.po svetu Društva narodov imenovana za preiskavo madjarske afere v Monoštru. Kakor ta list poroča, ue more poročilo te komisije niti odstraniti skrbi madjar-skih sosedov, niti ne more povečati prestiža Društva narodov, temveč je poročilo tako prazno in nerodno, da se niti ne upajo iz strahu pred polemiko poročila objaviti. Poročilo nikakor ni pojasnilo izvora vojnega materiala v Monoštru, niti njegovega namena. Svet Društva narodov se mnenju tega poročila ne more pridružiti, če noče težko kompromitirati svojega prestiža in svojega priza-
7. >
Zavlfarc'a v Trstu
o Trst, 2. jun. (Tel. »Slov.*) Današnji Popolo di Trieste« priobčuje pod senzacio-rtahrim naslovom »Nov divjaški napad v SpLi-tu — Italijani provocirani in pretepeni io krvj. — Dovoz vojnega materijala se nadaljuje« dolgo poročilo o dogodkih v Dalmaciji. List pripoveduje, kako so v torek orjunaši v Splitu do krvi pretepli dva Italijana in sicer dijaka Martinija in bivšega častnika'Lodro-ja. Policija je Italijana še aretirala in ju izročila na milost in nemilost pijanim morla-kom, mesto, da "bi ju ščitila. Na energično posredovanje italijanskega konzula sla bjla Italijana izpuščena. Policijski ravnatelj se je izgovarjal, da je šlo za pomoto.
V	četrtek se je razširila v Splitu vest, da nameravajo orjunaši vdreti celo v zasebna stanovanja Italijanov. Italijanski konzul je takoj interveniral pri velikem županu Pero-viču in zahteval zaščito italijanskih državljanov. Veliki župan je baje odgovoril, da nima zadostnega števila varnostnih čet in da mu ni mogoče jamčiti za vsakega Italijana. Italijanski konzul je baje odločno zavrnil velikega župana: »Ce nimate dovolj čet na razpolago, vam jih lahko nabavim jaz. Še danes vam lahko pripeljem vojne ladje!« Veliki župan *e je ustrašil tega energičnega odgovora in obljubil konzulu, da bo šo v teku tega dneva dobil ojačenje 40 orožnikov.
Ker je tržaško prebivalstvo mislilo, da gre za nova nasilja, se je list takoj razpečal.
V	drugem poročilu iz Zadra poroča »Po1 polo di Trieste«, da sta prispela v Split dva jugoslovanska parnika in sicer »Zagreb« in »Kosovo«, polna vojnega materijala. — Da
Chamberlain o Jadranu
v London, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Chamberlain je včeraj ob priliki prezgodnje proslave rojstnega dne angleškega kralja Jurija dal poslanikom tujih držav, ki so akreditirani v Londonu, dine, na katerem se je govorilo tudi o jadranskem problemu. Dasi ao bili udeleženci na dineju mnenja, da je baza za pogajanja zelo komplicirana in da je izključena stabilizacija političnega položaja na Balkanu, so menda udeleženci vendar prejeli velik vtis, da je zadnja eksplozivna poostritev razmer med Jugoslavijo in Italijo zelo škodovala angleški politiki.
Diplomatski dine je obenem podal angleškim politikom dragoceno psihologično in materialno podlago za izvršitev gotovih predlogov, ki bi utegnili tvoriti temelj za izenačitev moči v vzhodni Evropi.
Italijansko-turška pogodba se ocenjuje kot važen znak za to, da Italija stremi za tem, da tudi z onimi državami, s katerimi je do pred kratkim bila v nasprotstvih, do pomirljivega stanja, temelječega na sporazumu.
Aili bo angleška želja, da bi se razmere na Jadranskem morju in na Balkanu razčistile, privedla do dobrega rezultata, je v bistvu odvisno od razgovora med Chamberlai-nom in Briandom v Parizu.
Tudi Švica zasovražila Italijo
Bern, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Ker je italijanska vlada oziroma italijanska industrija odpustila v zadnjem času večje število švicarskih delavcev in nastavljencev v Italiji, vlada radi tega koraka v Švici veliko razburjenje. Vsi ti nastavljenci so bili že leta in leta v Italiji in jo morajo sedaj zapustiti in iti s trebuhom za kruhom. Švicarska vlada smatra to dejanje za dokaz neprijateljstva od strani Italije in se bo vložila v parlamentu interpelacija.
in nepremestljivost sodnika, zajamčena z ustavo.
Končno bi le še pripomnil, da bo morda marsikdo pri podrobni analizi sedanjega načrta naletel na določbe, ki mu bodo dale povoda za kritiko — toda priznati moramo, da so temeljne misli dobre in da jc le želeli, da bosta oba načrta čimpreje sprejeta. K.
devanja po miru, ter je pričakovati,' da bo sprejel sklep, s katerim se najostreje obsoja vsaka kupčija z orožjem. Morda bo stvar tudi odgodena do jesenskega zasedanja sveta Društva narodov. Tudi v neki drugi točki je komisija trojice napravila veliko napako, namreč glede definitivnega pooblastila predsednika sveta Društva narodov v času, ko ni zasedanja. Končno bo predmet razprav med Briandom in Chamberlainom tudi poljsko-lit-vanski konflikt. Sklop litvanskega parlamenta, da se Vilna določi za glavno mesto, se smatra za flagrantno kršitev zunanjepolitičnih običajev in mednarodnega prava, ki zahteva, da dobi Voldemaras resen ukor. Vol-demaras je dal brez števila dokazov zle volje, dasi je dobil s strani Anglije in drugih zavezniških držav naj!x>ljše nasvete, da naj ostane zmeren.
[iioio te!
it
gre za pomoto, je razvidno iz dejstva, da se parnik »Kosovo« že od včeraj nahaja v Benetkah, kjer so ga skušali napasti.
v Rim, 2. j unč (Tel. »Slov.«) Rimski listi z velikimi črkami objavljajo odgovor jugoslovanske vlado na italijansko noto. V svojih komentarjih poudarjajo soglasno, da se italijanski narod lahko izjavi za popolnoma zadovoljnega z vsebiuo note. »Tribuna« omenja, da je Italija znala biti v svojih zahtevah zmerna in da je imela voljo, uvaževati težkoče, v katerih se je nahajala jugoslovanska vlada radi tamošnjih strankarskih razmer. Po »Giornale d Italia« se dogodki lahko smatrajo za končane, ker se ni samo Italija, temveč tudi Belgrad obnašal lojalno. V komentarju dodaja list, da se želi razčiščenje v jugoslo-vansko-italijanskih odnošajib, ne samo v rimski in sedanji belgrajski vladi, temveč da ga želi Ludi ve« italijanski narod. Obžalovati pa je, da je v Jugoslaviji s podporo inozemstva še toliko sil, ki se protivijo razvoju politike sporazuma.
List izraža na koncu željo, da bi po teh krvavih in obžalovanja vrednih dogodkih prišlo tudi onstran italijanskih mej do pravilnega razumevanja politike in do razumevanja koristi, ki jih prinaša trajno razčiščenje razmer. »Lavoro d Italia« se boji, da bi tudi po ratifikaciji nettunskih konvencij, ki naj bi v Dalmaciji odprle aktivno gospodarsko izkoriščanje italijanskemu elementu, ne bili italijanski državljani izpostavljeni moralnemu in materialnemu bojkotu. ■ List izraža upanje, da bodo tudi v Belgradu pravočasno uvaževali ta stvarni položaj.
V boju za človeške pravice
v Dunaj, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Po včerajšnjih ponovnih manifestacijah solidarnosti nemškega dijaštva v Innshrucku, pri katerih je študent Rehvvald izjavil, da študenti v Innsbrucku veseli sprejemajo prijateljsko roko jugoslovanskih tovarišev in da skupno spontano akcijo proti Italiji smatrajo za bolj pomembno, kakor vso diplomacijo, je bila sprejeta resolucija, v kateri izražajo svojo odločnost vztrajati v boju za človeške pravice proti Italiji.
Nittijev manifest
Bivši italijanski ministrski predsednik je poslal v Italijo manifest, iz katerega posnemamo:
Italijanska ustava se že šest let vsak dan ponovno krši po oboroženi manjšini. Parlament je z novim zakonom uničen in potvorjen j v skupščino ljudi, katerih no bo nikdar volil narod, ampak fašisti. Nitti opisuje zgodovino italijanskega parlamenta, uničenje državljanske svobode po fašizmu, vse mora služiti kultu nasilja. Nitti omenja proteste sv. stolice. Mladim otrokom se že vsiljuje orožje v roke. Vsa Italija je postala ogromna ječa, kjer se več ne smeje, ne živi, kjer postaja beda vsak dan neznosnejša.
Nobena vlada, ki bo prišla za to, ne bo priznala faSistovske preteklosti, ker je vse nezakonito!
Nobile se išče
v Milan, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Parnik »Hobby«, ki je bil odposlan kot ladja-matica za pomožno ekspedicijo Amundsena in Els-vvorthsa na pomoč ponesrečenemu zrakoplovu generala Nobile, je dospel v Advenlbay na Spitzbergih, kjer je vzel na svoj krov severne pse za vožnjo po saneh. Parnik bo takoj nadaljeval pot v Kingsbay in na severno obalo. Tam bo parnik izkrcal letalo LUtzowa Holina, ki hoče že v ponedeljek prvič leteti. Včeraj je odplula od Spitzbergov premogovna ladja »Ingerfire« s kapitanom Riezerlassenom, da se v šestih dneh v Kingsbayu sestane z Ltltzow llolmom.
Spopolnitev francoske
vlade	j
v Pariz, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Danes je bil l.ouclier imenovan za naslednika delovnega ministra fuliieroea, ki je pri volitvah
Varujte
svoje noge ter nosite sedaj poleti sandale, katere kupite v najboljši kakovosti pri
R. SžermciM, Celje
po sledečih nizkih cenah: St. 19—24 Din 32'—, št. 30—35 Din 68"— št. 25—20 Diu 37-—, št. 36—42 Din 96"— št. 43-46 Din 109'—
propadel. Poincare namerava pomiriti avtono-miste radi aretacij v Kolmaru obsojenih avto-nomistiČnih poslancev s tem, da bi imenoval alzaškega poslanca katoliške ljudske stranke Oberkircha za državnega podtajnika. To se mu bo posrečilo le tedaj, če bo Oberkirch mogel doseči v razgovorih s svojimi političnimi prijatelji, da se mu dovoli sprejem tega mesta, ker so dosedaj njegovi politični pristaši zn vstop v kabinet stavili pogoj, da se aretirani poslanci izpustijo, dočim je Poincare dosedaj ta pogoj odklanjal.
zaupnico
v Atene, jun. (Tel. »Slov.«) Danes ponoči se je novi vladi Zaimisa izrekla zaupnica s 138 glasovi proti 90 glasovom. Voditelji republikanskih strank Mihalokopulos, Kafandaris in Papanastasiu priporočajo parlamentu, da se še pred novimi volitvami v parlament in senat, ki se imajo vršiti meseca oktobra, z ljudskim glasovanjem končnoveljavno razčisti vprašanje oblike vladavine. — Tekom parlamentarne debate je izjavil finančni minister in voditelj progresistov Kafandaris, da rojalisti nimajo nobene pravice braniti Veni-zelosu povrnitev v aktivno politično življenje, ker je star politik in je vse svoje življenje žrtvoval politiki. Naglasil je, da je popolnoma naravno, da bodo člani liberalne stranke izrekli Venizelosu zaupnico.
ŠvehSa pred katastrofo
Praga, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Stanje mini-i strskega predsednika Švehle se je toliko poslabšalo, da je treba pričakovati katastrofe. Bolniku je namreč odpovedala vsaka moč, tako da ne more ničesar več uživati.
Zadnji brzojav: O zdravstvenem stanju ministrskega predsednika Švehle je bil danes izdan sledeči uradni komunike: Bolečine v prsih in srcu so v zadnjem času izginile. Delovanje srca, pritisk krvi in stanje ledvic je trajno normalno. Ostale pa so še težkoče v trebuhu, kar je sedaj edini vzrok za resno bojazen, vendar pa je tudi v tem pogledu na-stopilb nekoliko izboljšanje.
Romunski general gr« v Varšavo
v Bukarešt, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Veliko pozornost vzbuja potovanje generalnega inšpektorja Margaresca in šefa generalnega štaba Sanisonoviča, ki se vrši na jnivaliilo poljske vlade, ker se smatra, da bodo razpravljali tudi o vojaških vprašanjih, dasi se poudarja, da ima potovanje privaten značaj.
Čangcolin odšel v Mandžurijo. General Čangcolin je danes odpotoval v Mandžurijo.
Poslanik dr. Koster na potu v Belgrad.
Nemški poslanik dr. Koster zapušča danes Ri-go, kjer zelo obžalujejo njegov odhod, ker si je pridobil splošne simpatije. Prevzel bo mesto nemškega poslanika v Belgradu.
Komunisti aretirani v Belgradu. V Belgradu je bilo aretiranih več tujih komunistov, ld so prispeli v Belgrad. Preiskava je v teku. — Dosedanji pomočnik šefa politične policije g. Života Sjmić je odstavljen s tega mesta.
Rekordi v zrrku
e Rim, 2. jun. (Tel. »Slov.«) Letalca Ar-turo Ferrarin in major Carlo del Prete sta se 81, maja ob 5.15 dvignila z letališča Monte Zelio. Po poslednjih uradnih poročilih sta pobila nemški rekord (pilota Ristio in Edzard) v zaprtem krogu 4660km; nadalje rekord Ze-dinjenih držav (Chamberlin) na daljavo v ravni črti 6094 km in rekord Združenih držav (pilotov Stinson in Haldeman) v vstrajanju v zraku 53 ur 35 minut. Letalca sta ostala v zraku do 11.50, 54 ur 30 minut. Okoli poldne je aparat napravil pot 7000 km. Ob 16.45 sc je letalo spet vračalo v Rim.
Olimpijada v Amsterdamu
Amsterdam, 2. jun. (Tel. »Slov. ) Danes se je vršila nogometna tekma med Belgijo in Argentinijo, ki je končala z zmago Amerikan-cev v razmerju 3 : ti. Jutri se vrši najvažnejša tekma te olimpijade Nemčija : Uruguay.
Vremenska n?*30ved
Novosadska vremenska napoved za node ljo B. junija: Zmerno hladno. Slab severni veter. Dež lx> prenehal. Ponekod bo oblačno.
Dunajska vremenska napoved za 3.junij: V južnih Alpah razjasnitev in hladno.
Aeroklub Ljubljana priredi danes od 10 ua letališču v Šiški pasažirske polete. Vabljeni, ki hočejo leteti.
* Rogaška Slatina najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in je-ler. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!
•k V »Vojni škodi« dosežeta največje ob-restovanje, акб jo ugodno kupite, četudj na obroke. Prihranite lahko par obrokov, zahtevajte ponudbo pri tvrdki: Dr. Ivan Cerne, Gospodarska pisarna, Miklošičeva 6, Ljubljana. \ščem poštene in solidne zastopnike. 3778
Cfublfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
Dnevna in nočna služba: Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Dunajski cesti. — Jutri nočno: Bohinjec na Kimski cesti in Lev-
stek na Resljevi cesti.
★
O Delegati inženerjev v Ljubljani. Včeraj, ob 8.12 so prispeli z belgrajskim brzovlakom delegatje srbskih in hrvatskih inženerjev v Ljubljano na kongres, ki se vrši danes in jutri. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki tukajšnjih inženerjev. Gostje so se nato udeležili otvoritve velesejma. Popoldne so si ogledali mestno klavnico. Ob 4 popoldne se je vršila v prostorih inženerske organizacije seja inženerskega osrednjega odbora Ob pol šestih zvečer pa je predaval v dvorani Kazine predsednik ing. Ranislav Avramovič o »komercializaciji železnic«. Predavanje je bilo dobro obiskano. Zvečer se je vršila v operi slavnostna predstava »Zaljubljen v tri oranže«. Danes se vrši v kazinski dvorani ob 9 svečana seja in kongres inženerjev.
O Dr, Laza Markovič, bivši minister in narodni poslanec, stalni delegat naše države na skupščinah Društva narodov, bo na svojem predavanju, ki bo v torek ob 8 zvečer v zbornici univerze, govoril tudi o zbližanju južnih Slovanov. Občinstvo vabimo, da se predavanja udeleži v najobilnejšem številu.
O Svetu slušateljev ljubljanske univerze. Štrajk je na mestu, kadar je smotrenl Tem smotrenejši bodi akademski štrajk (1 >či od štrajka akademikov). Če pa gotova skupina odredi, da se štrajka proti po4ci|i. proti temu, da izpolnjuje naša država mednarodne obveze — ali eventuelno proti slabemu vremenu, tedaj pa se kot ljudje in akademiki, ki smo sposobni s svojo glavo mislili ne čutimo zavezanim niti po svojem razumu niti po svoji vesti slediti pod neko 'erinko akademske solidarnosti sklepu, čijjir avtorji ga sami ne utegnejo zagovarjati. — Ljubljana, 2. junija 1928. — Voršič Josip, cand. iur. — V. K. Grossmann, cand. jur.
O Svetovna vojna v vseh frontah U. del se predvaja danes in jutri v kino »Ljubljanski dvor«. Strašne grozote svetovne vojne vstajajo pred nami; hite mimo nas. Pred predstavo je kratko predavanje v lažje razumevanje filma. Film predvaja Prosvetn» zvez«, v sledečih urah: nedelja: ob pol 11, 3, pol 5, 6, tri četrt na 8 in 9. — pondeljek: ob 4, en četrt na, 7, tri četrt na 8 in 9.
0 Razstava tehničnih projektov. Na tehnični fakulteti v Ljubljani, Aškerčeva cesta 11, je prirejena ob priliki glavne skupščine Združenja jugoslov. inženerjev in arhitektov razstava projektov slušateljev. Razstava je dostopna tudi širšemu občinstvu v dnevih kongresa (od sobote dne 2. do vštevši pondeljka dne 4. t. m.) od 8—12. in od 14.-18. ure. V teh dnevih so odprti v svrho splošnega ogleda tudi po publiki, ki se za to zanima, tudi instituti tehnične fakultete, in sicer ob urah, ki so navedene v oficijelnem programu inženerskega kongresa.
© Redna seja občinskega sveta bo v torek, 5. junija ob petih popoldne.
O Druitvo Pravnik, ki je imenovalo že pred leti svojega predsednika gosp. dr. Danila Majarona za svojega častnega člane, je naročilo pri g. akad. kiparju Ivanu Doli-n a r j u bronasto plaketo na marmornati olo-šči kot vidni znak častnega članstva. Pla'vcta je umetniški vrlo uspela. Bila je izročeni gospodu predsedniku včeraj, dne 2. junija na njegovem domu. Po dovoljenju gospoda slavljenca bo za nekoliko dni razstavljena v izložbi knjigarne L. Schwentner
0 Promenadni koncert godbe Dravske div. obl. v »Zvezdi« danes ob 11. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Čerin. Spored: 1. Muh-vič: Srb, Slovenec in Hrvat, marš. 2. Flotovv: Stradella, uvertura. 3. Zaje: Nikola Šubic Zrinjski. 4. Jaki: Odmevi iz naših krajev, jugoslov. pesmi. 5. Siede: Rajanje lutk. 6. Fu-čik: Ideali sanj, valček. 7. Čerin: Slovenski fantje, marš.
0 Promenadni koncert bo danes na Ve-iesejmu od pol 6 do 7 popoldne. Igra godba Dravske div. oblasti pod osebnim vodstvom višjega kapelnika dr. Čerina. Spored zelo izbran.
© Umrli so v Ljubljani v času od 30. maja do 2. junija: Peter Tomazin, posestnik, 69 let, Selce pri Kranju; Andrej Jančar, delavec, 73 let, Laze 35; Andrej Sorčan, mizarski pomočnik, 33 let, Sv. Matevž 8; Slavko Mihuš, sin strojnika, 11 let, Brezovica; Viljem Shubert, elektromonterjev sin, Žatec — ČSR; Anton Vode, šolski upravitelj, Rušnik — šola; Jože Pollak, sin industrijalca, 3 mesece, 'Levstikova ulica 12; Frančiška Kuralt, dninarica, 45 let, Železnica 36; Serugo Marijarub Dcrvarič, delavec, 30 let, Radonci.
© Smrtna nesreča na Aleksandrovi cesti. Družino mestnega tržnega nadzornika Vrtač-
Ko spite
Vam ni treba imeti ni-kakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete

Schichtovo Terpentin milo
terpentinovomilo
Delu slava, delu časti
IVAN CIBER praznuje danes petdesetletnico, cdkar deluje v tiskarski stroki kot strojnik.
Petdeset let dela je redek jubilej, posebno redek je pa tak jubilej v grafični stroki, v kateri gospodari grafičarjem predobro znana tuberkuloza, ki že v mladih letih prekriža marsikatere račune jubilejev. — Današnji jubilant je rojen 26. marca 1863 v Ljubljani. Dne 3. junija 1878 je vstopil kot vajenec v tiskarno R. Milic in bil po štiriletni učni dobi oproščen leta 1882. Tri leta je služboval nato v Celovcu. Dne 21. septembra 1889 pa je vstopil v Katoliško, sedanjo Jugoslovansko tiskarno, s katero je preživel slabe in dobre čase in dočakal njen sedanji višek. Drugo leto bo Ivan Ciber praznoval zopet jubilej, '10 letnico nepretrganega službovanja v Jugoslovanski tiskarni. — Tovariši želimo jubilantu zdravja in zadovoljnosti!
nika je včeraj zadel hud udarec, ki je zahteval življenje 201etne hčerke Zore. Včeraj ob 9 dopoldne je odšla gospa Josipina Vrtačni-kova z doma na Aleksandrovi cesli št. 16 na trg, doma pa je ostala sama hčerka Zora, dijakinja VIII. razreda II. državne realne gimnazije. Pred odhodom je mati naročila hčerki, naj si skuha kavo ali jajčka, nakar ji je ta odvrnila, da si bo skuhala najbrže jajčka Ko se gospa ob 10 dopoldne vrnila, ji je takoj udaril nasproti vonj po plinu, hčerka pa je sedela sključena na tleh poleg plinskega štedilnika, iz katerega je uhajal plin. Na štedilniku je bila še posodica z vodo in z jajci, deklica pa, ki je bila že mrtva, je držala v rokah vžigalice. Mati je hitro zaprla plin in odprla okna, nato pa tekla kot brez uma na trg, kjer je njen soprog ravno imel službo ter ga obvestila o strašni nesreči, ki se je pripetila. Oče je takoj obvestil rešilno postajo, nakar se je odpeljal na kraj nesreče rešilni avto. Reševalci so poskušali obuditi dekle z umetnim dihanjem k življenju, kar pa se jim ni posrečilo. Na lice mesta je prišla policijska komisija in zdravnik dr. Avramovič je moral žal ugotoviti, da je dekle žc mrtvo. Mlada Zora bi imela danes teden maturitetno izkušnjo. V šoli je bila pridna in nadarjena študentka, bolehala pa jc za hudo srčno napako. Kakor je komisija ugotovila, sta samoumor ali tuja krivda mladenkinc smrti izključena. Do smrtnega slučaja je prišlo najbrže radi tega, ker so Zoro napadle v trenutku, ko je odprla plin, zopet bolečine v srcu, nakar se je onesvestila, pri čemer se je radi vdihavanja plina zadušila. Zora je bila mlajša hčerka VrtačnikoviU, Nesreča, ki je Vrtačni.
kove zadela, je zbudila v mestu splošno sožalje.
© Demonstracije v gledališču pred sodiščem. Radi znanih demonstracij v gledališču, ko je akademik Delak iz lože pozival občinstvo proti upravniku Kregarju, se je imela včeraj vršiti pred okrajnim sodiščem razprava proti Delaku, katerega toži ing. Kregar radi omenjenih nastopov. Za razpravo je vladalo razumljivo zanimanje, zlasti med igralci, ki so prišli k razpravi v precejšnjem številu. Toda sodnik je razpravo preložil na 13. jun., ker ni prišel toženi Delak, kateremu se poziv ni mogel dostaviti, dasi se nahaja po zatrdilu g. upravnika v Ljubljani.
© Propaganda Dečle. Naše ženstvo opo zarjamo, da si na Velesejmu v paviljonu 1 ogleda razstavišče Dečle, da spozna pravilnost in ljubkost tega narodnega oblačila. — Akcija za propagando Dečle in Jugosloven-ska Matica.
© Zastrupljenje. V petek popoldne je zvedel višji stražnik Anton Sojer, da se je v poslopju glavne carinarnice zastrupila neka gispa. V poslopju je našel nezavestno Minko P., ženo carinskega uradnika. Kakor je izjavil njen mož, jc ženo bolel zob in je radi tega zavžila preveliko količino morfija. Zastrup-ljenko so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico, kjer so jo pravočasno rešili.
© Policijski drobiž. Aretirane so bile štiri osebe in sicer dve radi vlačugarstva, ena rad' pijanosti in ena radi nedovoljenega krošnjer-stva. — Mariji Jamškovi, stanujoči v Go'. o-ski ulici 10, je neki žepar zmaknil ročno torbico, v kateri je bilo nekaj nad 100 Din denarja in nekaj drugih predmetov. Jamškovi trpi 500 Din škode.
© Opozarjamo na današnji oglas o pri-vzetju trgovine gosp. Vlado Turka v Stre-liški ulici št. 22.
© Priporoča se manufakturna veletrgovina I. C. Мауег. Več v današnjem oglasu.
© Oblekce za procesije: Kristofič Bučar.
© Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.	3228
Priznano dobre barve
laki, firnež. steklarski klej, čopiči se dobijo pri tvrdki
I. Jančar. ljubliana
nasproti Frančiškanske cerkve.
МагЉог
□	Popravek. K naši včerajšnji notici »Vsem društvom v Mariboru« pripominjamo, da je treba pri objavi prireditev posameznih društev — za prvih i5 besed plačati 25 par, za vsako nadaljno besedo pa 3 I)in, ne pa 30 Din, kakor je bilo pomotoma natisnjeno.
□	Prosvetna zveza v Mariboru priredi od 7. do 10. junija v kinu Apolo filmsko predavanje »Mravlja in čriček«. Film ponazoruje z zanimivimi posnetki iz življenja mravlje, črička in čebelice vzgojni nauk, da se je treba v mladosti resno pripravljati za življenje. Film je pravi umotvor film-skc-fctogralske umetnosti. Več o njem na lepakih.
□	Umesten predlog. Na petkovi občinski seji je poudarjal obč. svetnik Hrastelj (SLS) pri razpravi o provizoričnem kopališču na Felberjevem otoku, da se mora provizorično kopališče graditi tako, da bodo vsi izdatki pri ureditvi provizoričnega kopališča samo prvi izdatek za redno kopališče. Da se bo pa mogla izvršiti ureditev tega rednega kopališča v čim večjem obsegu in pa da bo zares trajne vrednosti, ne pa kakšen uestvor, je stavil zelo umesten predlog, da se naj razpišejo nagrade z? najboljše tozadevne načrte, s čimer bi bila omogočena izbira najboljšega načrta. O predlogu bo razpravljal finančni odsek, ki bo odločil o načinu razpisa in višini nagrade.
□	Delavska kolonija. Celotni gradbeni stroški za delavsko kolonijo bodo znašali 4,339.130.10 Din. s posestvom vred pa 4,820.000 Din. Igrišče in javna pota popravi občina, kar bo stalo 200,000 Din. Hišic bo vseh skupaj 75 iu sicer tipa Л 18, tipa B pa 57. Hišice tipa Л imajo namreč kuhinjo ter dve sobi in
I bi prišle na 57.350 Din, nimajo pa podstrešnih sob. Hišice tipa B pa imnjo kuhinjo in 4 sobe (dve podstrešni) ter bi prišle na 74.550 Din. V kratkem ob-i iavimo razpis, da bodo naši Mariborčani vedeli, j kdaj naj se vlagajo tozadevne prošnje in kako naj 1 sc opremijo. Za manjše hišice s:c bo poleg amorti-
zacijskega zneska plačevalo mesečno približno 32C dinarjev, za večje pa približno 400 Din.
□	100 deložacij je že v Mariboru — tako sc vpili bolestni socialistični demagogi na zadnji seji občinskega sveta. V resnici pa je dosedaj prijavljenih 39 deložacij. Demagogijo uganjati na račun nesrečnih deložirancev je silno grdo.
□	Zasilne barake bodo Uogotovljene te dni. V njih bo 16 stanovanj. Naj pristavimo, da je poseben odbor obč. klubovih načelnikov pooblaščen, da po potrebi postavi z vsoto 1,000.000 Din nove zasilne barake. Pa bodo prišli ljudje, ki bodo na vso moč zatrjevali, da se nič ne dela.
□	Nemška čitalnica. »Politično in gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji« jc otvorilo za svoje člane in somišljenike čitalnico, ki se nahaja v novih društvenih prostorih Strosmajerjeva ul. 6.
□	Iz lajne seje občinskega sveta. Celotna dela pri graditvi delavske kolonije so se oddala >Mariborski gradbeni zadrugi«, v kateri so stavbne tvrdke Živič, Kiffmann, Accetto, Nassimbeni, Jelene in Klajmer. — Obrtniška dela pri stanovanjski hiši za šoferje so se oddala sledečim tvrdkam, in sicer pleskarska tvrdk. Philipp in Ambrožič, slikarska tvrdk. Tratner in Ambrožič, steklarska tvrdk. Bcrnkart in Gert, ključavničarska tvrdk. Kumerc in Sehitzl Helena, kleparska tvrdk. Karba in tapetniška tvrdki Kuhar. —- Park kavarna se razpiše.
□	Sobotni trg. Na včerajšnji trg so pripeljali špeharji na 26 vozeh 62 zaklanih svinj, kmetje so pripeljali 4 voze krompirja, 4 voze sena in 3 voze škupe.
□	Razglas. V sredo, dne 13. junija, se vrš; ob 11 prva (ustmotin) licitacija v pisarni garnizij-skega intendantskega skladišča v Mariboru (Ob že-reznici štev. 10) glede nabave potrebne količine kvasa za petrebe pekarne omenjenega skladišča od 1. julija do 30. septembra 1928.'
□	Obesil se je ЗГ> letni krošhjar Tomaž Kaj-fež v Kolodvorski ulici ob nekem plotu. K temu koraku se je odločil radi tega, ker je revež igral znano kočevarsko »fiks-niks« ter pri tem izgubil vse, kar je imel v svoji košari. Od žalosti in obupa se mu je baje omračil um in je v tem duševnem stanju izvršil samoumor.
□	V Slovenski Bistrici je zaslavil zloglasni dr. F. pri nekem hotelirju mikroskop, daljnogled, motorno kolo in šest knjig — Brehms: Tierleben —■ torej vse predmete, ki so se predvčerajšnjim še pogrešali v pestri zbirki, shranjeni v skrivnostnem nahrbtniku, in ki so bili ukradeni tukajšnji gimnaziji.
□	Tak mraz je pritisnil včeraj zjutraj v Mariboru, da je bilo vse v zimskih suknjah. Radovedneži so kar gledali proti Pohorju, nko se ni morda preko noči pobelila njegova častitljiva glava. Presenečenja letos niso izključena, dasi smo že v juniju.
□	Danes, 3. t. m. ob 8 na »Heuringenkonzert« v gostilno in kavarno (Pilsner UrqueTle) Tatten-bachova ul. 5. Ocvrti piščanci, pristen štajerski tra-minec ter unionsko pivo v sodčkih. Vljudno vabimo prijatelje kegljanja na popolnoma prenovljeno kegljišče. V nedeljo, 10. t. m. se pa vrši kegljanje za nagrade. — Ivan in Anica Mahajnc. (5026)
□	Gojzcrji in strapac čevlji I a kvalitete. Karo, Maribor, Koroška 19.
Električni toh za PEhlamno razsvetljavo
pri dnevni uporabi po 18.30 uri oddaja mestno električno podjetje s 50% popustom na osnovne cene. Cez 22.-6. ure zjutraj znaša popust 15%.
Ustmenn in pismena pojasnila daje
Mestno električno podjetje, tfaribor, Frančiškanska E
Telefon 300.
Cel/e
O V odvetniško pisarno g. dr. A. Ogrizrka v Celju je vstopi! s 1. junijem t. I. g. dr. Vekosla« Voršie, doslej koncipient pri odvetniku gosp. dr. Karlovšku.
0 Pogreb pokojnega dr. Flerinn. Truplo pokojnega višjega deielnoeodnega svetnika g. dr. Valentina Flerina leži na mrtvaškem odru v javni bolnici in bo pogreb danes ob pol 18. uri. iz bolnice na mestno pokopališče. — Pogreb general-majorja Huberta pl. Gelineka se vrti iz mrtvašnice ua mestnem pokopališču na isto pokopališče danes ob 16. uri.
0 Zn ključna produkcija gojencev celjske Glasbeno matice se vrši danes dopoldne ob 11. uri v Narodnem domu. Nastopi mladinski zbor pod vodstvom učitelja g. Cirilu Preglja in komorno-glns-bena šola g. ravn. Sancina.
0 Občeznana in renovirana prva kranjska vr-vama in trgovina s konopnino Ivan N Adamič je otvorila v lastni hiši v Celju, Kralja Petra cesta 33, podružnico, detajlno in engros trgovino vsakovrstnih izdelkov. Imenovano tvrdko radi solidnosti in izbornc- kvalitete njenih izdelkov toplo priporočamo.
f*- M ~*l I*-1 Ч-Г 'WV
Naročajte .Slovenca11

/ /
a//e novega
KOLEDAR
Nedelja, 3. junija. Prva pobinkoštna nedelja. Presv. Trojica, Klotilda, Pavla, Oliva. — Lunina sprememba. Ščip ob 13.14. Po Her-schlu se napoveduje veliko dežja.
Ponedeljek, 4. junija. Frančišek Kar., Op-tat, Kvirin.
ZGODOVINSKI DNEVI.
3.	junija. 1916 so bili državni poslanci dr. K. Kramar, dr. A. Kašin, Vincenc Červinka in Josip Zamazal od domobranskega sodišča na Dunaju obsojeni radi veleizdaje na smrt. — 1878 je umrl skladatelj Anton Heidrich. — 1875 je umrl francoski operni komponist Ge-orges Bizet (»Carmen«). — 1899 je na Dunaju umrl komponist Johann Strauss jun.
4.	junija: 1872 je umrl poljski skladatelj Stanislav Moniuszko. — 1701 je umrl avstrijski feldmaršal Starhemberg.
★
ic Prireditev Slovenske orlovske zveze. Po petih letih se bo letos dne 1. julija zopet zbralo v Ljubljani orlovstvo cele Slovenije, da pokaže od sadov telesne vzgoje svoje organizacije. Prijatelji orlovstva, pripravljajte se ua ta dan, da z našo mladino proslavite veliki orlovski praznik v beli Ljubljani, da vidite, kako Stadion v svatovski obleki sprejema cvet slovenske mladine!
*	Vožnja po Rcui, kakor trdi pisatelj Stritar, nudi najlepše vtise, kar more nuditi Srednja Evropa. Lepoto te vožnje bodo občutili oni, kateri se pridružijo izletnikom dne 10. julija, ko potujejo preko Miinehena, Main-za v Kelmorajn in dalje v Kevelar. V Mun-chenu si bodo izletniki ogledali vse umetnostne zbirke in muzeje, prav tako v Kolnu, kjer posetijo največjo svetovno razstavo »Presse«. Na božji poti v Kevelarju se snidejo z našimi izseljenci. Nato obiščejo Essen, največje industrijsko mesto, ter se vrnejo 18. julija domov. Vožnja, hrana in stanovanje stane 2600 Din. Oglasiti se je treba do 10. junija v Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva 5.
ir Potnikov v Lurd in Pariz se je priglasilo toliko, da Prosvetna zveza ni mogla sprejeti vseh. Sprejelo se je 48 izletnikov. Med priglašenci je nad polovico učiteljstva, več duhovnikov, trgovcev in par uradnikov.
•k Umrl je 1. junija v Starem trgu pri Ložu v starosti 80 let g. Janez Lavrič, oče občinskega tajnika v Starem trgu in g. V. La-vriča, kateheta v Kočevju. Pogreb bo danes.
*	Danes teden k Sv. Joštu nad Kranjem! »Krekova mladina« priredi za delavstvo z Gorenjske in ljubljanske okolice pridigo s sveto mašo in taborom. Sodelovala bo jeseniška delavska godba. Na taboru bodo govorili tovariši France Terseglav, Pukšič in akademik Edi Kocbek. Po taboru prosta zabava. Odhod iz Ljubljane s turistovskim vlakom (polovična vožnja!). S postaje Kranj skupen odhod na goro ob pol sedmih. Tovariši in prijatelji: Na svidenje!
*	Tragična smrt odvetnika dr. Tomaža Horvata. Pred kakimi 14 dnevi je izginil ptujski odvetnik dr. Tomaž Horvat ob takih okoliščinah, da se je bilo bati najhujšega. Zal se je izkazalo, da je našel smrt v valovih Drave. Truplo so prošli petek našli pri Sv. Marku in ga prepeljali v Ptuj. V soboto se je vršil pogreb 74 letnega staroste ptujskih odvetnikov ob številni udeležbi, ki je pokazala, kako veliko spoštovanje je užival pokojnik med
Ptujčani. Razen svojcev so se udeležili pogreba g. dr. Lapajne, univ. prof. iz Ljubljane, predstavniki oblasti in zavodov, številni stanovski tovariši in mnogo drugega občinstva. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika dr. Anton Brumen ter so pevci zapeli žalo-stinko. Pred dvema letoma je umrla žena pokojnega dr. Horvata ter je cd tedaj bilo opaziti pri njem znake depresije in melanholije, ki sta ga gnali nemara v smrt.
•k Umrla je v Dobrniču dne 1. junija Marija M u s a r , rojena v Radečah pri Zidanem mostu. Pokojna je bila sestra Franceta Musarja, šolskega upravitelja v Šmarju pri Ljubljani in misijonarja Josipa Musarja v Afriki. Bila je zelo marljiva in vneta za vse dobro, zlasti je podpirala misijone.
k Ali ste že zahtevali »Katalog slovenskih kn^ig«, ki ga je izdala Nova založba v Ljubljani? V njem najdete seznam vseh knjig, ki se danes dobijo, njih cenct in ime založnika. Uvod, ki stoji na čelu Kataloga, vas por uči tudi o zgodovini Nove založbe in njeruli nalogah za prospeh dobre slovenske knjige.
k Opozorilo vsem onim, ki iščejo drž. služb v Skoplju. Po poročilu velikega župana skopeljske oblasti se pojavlja v Skoplju dan na dan brez števila ljudi iz vseh krajev naše države, ki iščejo ondi službe po raznih državnih uradih. Vsi ti prosilci so napravili pot za чп, ker v državnih uradih v Skoplju ni nobenih prostih mest; tako potrošijo ti prosilci po navadi brez hask ves denar, ki so ga prinesli s seboj, potem pa nadlegujejo velikega župana v Skoplju s prošnjami, da jim z denarno podporo omogoči vrnitev. Veliki župan pa tem prošnjam ne more ustreči, ker ninm za to nobenih denarnih sredstev. — Vsled tega opozarjamo vse prizadete, naj ne iščejo službe v Skoplju, da se izognejo nepri-likam.
Združene katoliške organizacije na Viču
prirede v proslavo
25 letnice obstoia
Katoliškega prosvetnega društva Vič za ljubljansko okolico na Viču
katoliške prosvetni dan
SPORED:
Dopoldne :
Ob 9 sv. opravilo v farni cerkvi sv. Antona P.
Ob 10 LJUDSKI TABOR na trgu pred cerkvijo.
Popoldne :
Ob 2 večernice in blagoslov v farni cerkvi
Ob 2.30 KONCERT ljubljanskega pevskega okrožja na veseličnem prostora pri g. Pavliču poleg farne cerkve pod vodstvom g. prof Bajuka. (Sodeluje nad 200 pevcev.)
Ob 4 VELIKA TOMBOLA z glavnimi dobitki: krasna kompletna sobna oprava, moško kolo, vreča moke, seženj drv, jagnje in nad 200 manjšimi krasnimi dobitki: kvatern in činkvinov — Po tomboli: VELIKA LJUDSKA VESELICA z izrednim pestrim sporedom in sodelovanjem godbe prosvetnega društva, pevskega krožka itd — CELODNEVNA PROSVETNA RAZSTAVA \ Društvenem domu. — V slučaju slabega vremena sc proslava preloži na nedeljo 10. junija t. 1.
ir Poroka. Na Žalostni gori pri Mokronogu sta se poročila g. France Kovačič, pro-govni delovodja, in Kristina Verščaj.
k Žensko delo v begunjski kaznilnici.
Delo je najboljši vzgojitelj in poboljševalec. Zato se tudi kaznjenke v ženski kaznilnici in prisilni delavnici v Begunjah pri Lescah (Slovenija) zaposlujejo z raznimi ročnimi deli. Tu se izdeluje belo vezenje z ažurom in rešilje, dalje ročna dela v Toledo tehniki in drugih modernih vrstah po najnovejših francoskih vzorcih. Nadalje se izvršuje filet vezenje v vseh oblikah in vrstah ter barvaste vezenine v volni in svili. Na velesejmu je razstavila begunjska ženska kaznilnica sv'cja ročna dela v paviljonu H; med drugim tudi pletenine: otroške oblekce, avbice in čepice — ročno in strojno pletenje. Občinstvo naj ne zamudi lepe prilike, da si ogleda te izdelke.
ir Zahvala. Tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so našemu rajnemu dobremu očetu, staremu očetu, soprogu, gospodu Josipu Sclivveigerju, davčnemu ek-sekutorju v pokoju v Novem mestu, izkazali poslednjo čast in tako posvedočili svoje prijateljstvo do njega. Zlasti se zahvaljujemo g. zdravniku dr. Pavliču ter g. priorju in vsem gg. usmiljenim bratom kandijske bolnišnice .^га ljubeznipolno nego in skrb za rajnika ob bolezni, č. g. p. Bernhardu, šmihelskemu župniku g. Trškanu in g. kaplanu Pečniku za vodstvo kondukta kakor tudi g. p. Severinu, O. F. M., ki rajnika ni samo na zadnji poti spremil, ampak ga tudi ob bolezni poeečal in tolažil' ter po njem služil sv. mašo zadušnico, g. šef-uredniku »Slovenca« Francu Terseglavu, novomeškemu godbenemu društvu, prijateljem pevcem _ rajnika in stanovskim tovarišem, ki so počastili njega spomin s prekrasnim vencem ter vsem drugim Novomeščanont, ki ko se udeležili pogreba. — Rodbina Schvveiger.
ir Kongres Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. У dneh '.), in 10. junija se vrši v Splitu deseti redni letni koiigres železničarske organizacije Združenja jugoslovanskih narodnih Iželemičnrjev in brodarjev. Kongresa se udeleže delegati in člani oblastnih organizacij Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Subotica, Sarajevo in Split (bro-darji iz Dalmacije). Člani združenja imajo kot železničarji prosto vožnjo. Odsotnost za kongres je zaprošena. Vse tovariše delegate in-člane pozivamo, da zaprosijo za družinske člane proste karte službenim potoni. Odhod 8. junija. Čas odhoda sporočimo. — Oblastni odbor UJNŽB, Ljubljana.
★ Električni tok ubil otroka. V Veliki Jelši pri Karlovcu se je pripetila strahovita nesreča. Na žico, spojeno z električnim tokom, je stopila štiriletna Ružica, hčerka posestnika Veselija. Tok 220 vlotov je otroka sežgal.
-k Strah med potniki brzovlaka. V četrtek je skočila lokomotiva brzovlaka Sušak— Karlovec blizu riosta preko Kolpe s tira. Med potniki brzovlaka je nastala velika panika, toda k sreči se ni pripetilo nič hudega. Ako bi vlak le trenutek poprej skočil s tira, bi padli vsi vagoni v Kolpo.
k Grczen zločin cigana. V vasi Horgoš pri Subotici se je te dni pripetil grozen zločin. 22 letni madjarski cigan Stjepan Csore jc odvedel šestltcno deklico Marijo Guszar v vinograd, rekoč, ji, da ji bo dal črćšenj. Deklica je, nesluteč kaj hudega, odšla s ciganom, ki jo je izrabil za svoje živalske strasti in jo petem zadavil. Deklico so našli šele zvečer v vinogradu. Obraz ji je bil ves razpraskan, na vratu pa so bili sledovi davljenja. Orožništvo v Horgošu je takoj uvedlo zasledovanje, toda storilec je že pobegnil na Madjar-
jem vozu kakemu nemaniču. Vem, da ste plemenitaš. Vi ste bili v službi, kakor vidim?« — »Da, prevzvišeni.« — »In potujete v Versailles?« — »Da, prevzvišeni.« — »Najbrže v pisarne?« — »Ne, nimam nič opraviti v pisarnah, grem se zahvaljevat.« — »Komu? Gospodu de Louvois1?« — »Ne, prevzvišeni, kralju.« — »Kralju? (Sedaj se je nadškof umaknil in naredil nekoliko prostora.) Kralj Vam je torej nedavno kako milost naklonil?« — »Ne, prevzvišeni, to je dolga zgodba.« — »Le pripovedujte!«
»Dve leti je od tega, kar sem oženil svojo hčer z nekim malo bogatim človekom (nadškof je zasedel nekoliko prostora, ki ga je prej odstopil), toda zelo slavnim človekom.« (Nadškof je zopet odstopil prostor.) Vojvoda nadaljuje: »Njegovo Veličanstvo se je blagovolilo zanimati za to ženitev (nadškof je napravil mnogo prostora) in je obljubil mojemu zetu prvo vladno namestništvo, ki bi se izpraznilo.« — »Kako vendar! Kakšno majhno namestništvo, brez dvoma? V katerem mestu?« — >To ni le v mestu, to je vlada čez celo provinco.« — »Ojoj!« pravi nadškof in odskoči v kot voza, »čez celo provinco!« — »Da, in ker je ena izpraznjena, gre tja.« — »Katera neki?« — >Moja, provinca Berri, ki jo hočem prepustiti svojemu zetu.« — »Kaj! Gospod, vi ste guverner... vi ste torej vojvoda iz...« In hotel je kar stopiti iz voza. »Toda, gospod vojvoda, kaj ne govorite? To je vendar neverjetno; toda kam ste me spravili? Odpuščanje, da sem Vas pustil čakati... Ta ničvredni sluga, ki mi ni povedal... Zelo sem srečen, da sem se verjel Vaši besedi, češ, da ste plemič: Koliko ljudi pravi to, pa
* Minister Ludovika XIV
niso plemenitaši! Ah, gospod vojvoda, jaz i sem ves zmeden.« — »Pomirite se; oprostile I slugi, da je rekel le, da sem pošten človek; ! oprostite tudi meni, da se Vam nisem pred- ' slavil, ko sem prosil, da bi me sprejeli v svoj voz.« (Iz francoščine prevel Bg.) |
Opomba: Objavljene 1. 1785. pred fran- : cosko revolucijo.
Cfublfan sko gledališče
DRAM V Začetek »b H nečer
Nedelja, 3. junija: FANNY, TETE, STRICI ITD. Izven.
Ponedeljek, 4. junija: HERMAN CELJSKI. Red A. Torek, 5. junija: Zaprto.
Sreda. 6. junija: STILMONDSKI ZUPAN. Red D. Četrtek, 7. junija: HERMAN CELJSKI. Ljudska predstava pri zniž. Cenah. Izven.
OPERA Zafetek oh pol R »večer.
Nedelja, 3. junija: KNEGINJA ČARDASA. Opereta. Izven. Ponedeljek, 4. junija: Zaprlo. Torek, 5. junija: DEKLE ZLATEGA ZAPADA. Red C.
Sreda, 0. junija: ČARDAŠKA KNEGINJA. Opereta.
Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Četrtek, 7. junija ob 15. uri pop.: F A UST. Ljudska predstava pri zniž. cenah Izveu.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 3. junija ob 20. uri: JESENSKI MANEVER. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat. Ponedeljek, 4. junija: Zaprto. Torek. 5. junija ob 20. uri: OTHELLO. Ab. D. ! Kuponi.
Sreda, 6. junija ob 20 uri: PUSČAVNIKOV ZVONČEK. Ab. B. Premijera.
Prireditve in društ*'em<&
Vsaka objava pod toni naslovom ninra plačati in sicer prvih 15 besed po 25 par. trsaka nadaljna beseda po 3 Din.
»Sočiiir izlet četrtek 7 jun k Jakobu ob Savi. Zbirališče Tabor ob 14, odhod tečno ob 14.15 pop. n Odbor.
Dnnes vsi k Urbaniku na veselico, gasilnega društva v Stožicah.
Cerlku&ni ve&tnik
Marijanska kongregacija zn gospodične p-i So. Joieju v Ljubljani: V ponedeljek, dne 4. junija ob pol sedmih zvečer je shod.
Kodni mesečni shod križanske moške knngrc-»racijo za mesec junij je danes popoldne ob K. uri. Radi posebno važnega oznanila prosimo polnoštevilno.
Duhovno vaj«, za duhovnike v Domu bodo od 18.—22. junija. Prosimo pravočasne priglasitve.
Kn/lge in revije
Dijaški list »Mentor«. Pravkar je izšla zadnja (9.—10.) številka letošnjega letnika tega res dobrega dijaškega lista, kakor si lepšega ne moremo želeti za našo srednješolsko mladino. Vsebina je sledeča: Kaj smo iu kaj hočemo. — Sempronij Tiro, Iz dnevnika starega profesorja. — A. Komar, Utopija. — P. C. Tacilus, Upor legij ob Renu. — M. P., Z dijaške ekspedicije. — F. Bizjak, Radio. — V. Rožič, Nekaj misli k izberi praktičnih poklicev in Tehniška erednja šola v Ljubljani. — Kaj nam piše češka dijakinja. — Drobiž. — Na ovoju razpisuje uredništvo tri nagrade za najboljše dijaške prispevke, uprava pa sporoča, da bo tako kakor lani, oskrbela tudi letos vezavo tega letnika za naročnike, ki to želijo.
I*r»iz;vedovanfa
Najdena ura. Pri župnem uradu v Stranjah se nahaja žepna ura, ki jo je bržčas izgubil kak turist in sicer v času od 17. maja dalje. Ce bi jo kdo pogrešal, naj se obrne na imenovani župni urad (pošta Kamnik), ali pa na uredništvo »Slovenca", ka-•nor lahko vsak pošlje popis izgubliene ure.
uregu;e najbolje prebavo, CIsll it loaec ln {reva sigurno pa priletno. 1 ojmog v vsaki leharnl oin 4 —
sko. Madjarske oblasti so bile takoj obveščene o tem in upanje je, da zločin ne bo ostal nekaznovan.
k Ant. Rud. Logatov enoletni trgovski tečaj, Maribor. Od ministrstva za trgovino in industrijo v Belgradu koncesijonirani zasebni trgovski tečaj je za Slovenijo nova ustanovitev . in opozarjamo na to prav posebno vse starše in druge interesente. Prospekti se lahko dobijo brezplačno v prodajalni Ant. Rud. Legat et Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100, ali pa se zahtevajo pismeno. Na velesejmu v Ljubljani se dobijo prospekti na prostoru imenovane tvrdke in sicer paviljon H 417-149.
k Letos že drugič razstavlja v paviljonu J 603—605 prva tovarna kocev in posteljnih odej v Sloveniji: Konianditna družba Anton Šinkovec, Grosuplje. Vsakdo že na prvi pogled lahko spozna lep napredek te mlade industrije. Dočini je lansko leto izdelovala le koče za konje in za vozovfc, vidimo letos, da je svoj obrat izpopolnila, da dela poleg dosedanjih vrst tudi v resnici ugajajoče volnene posteljne odeje v poljubnih barvah. Veseli nas, da se sedaj tudi ti vsem potrebni predmeti izdelujejo pri nas, še bolj pa, da je to domač kapital.	5092
k Ob priliki občnega zbora zveze trgovskih gremijev, kj se bo vršil 9. in 10. junija v Novem mestu, naprošamo vse udeležence občnega zbora, da takoj sporočijo zvezi v Ljubljani, če reflektirajo na prenočišče in na slavnostni obed. Vabimo kar najvljudneje vse cenjene člane, da se v obilnem številu udeležite lega občnega zbora. Ogledate si obenem lepo Dolenjsko, ki je vsled svoje naravne krasote prav mična in privlačna. Torej na-sviclenje v Novem mestu člani in tudi drugi prijatelji trgovstva! — Gremij trgovcev za politični okraj Novo mesto.	E046
k Foto-aparate in vse potrebščine v največji izbiri dobite vedno po nizkih cenah v dregeriji »Adrija« Mr. Ph. S. Borčič preje B. Čvančara, Ljubljana, Šelenburgova ulica 1.
k Izseljevanje v Kanado. Zastopstvo Cunard Lire i:i \Vhite Star Line v Lj'ubljani,
Kolodvorska ulica 41 a. sprejema Še do na-' daljnjega prijave izseljencev za Kanado, kateri so zmožni dela na polju in deloma nemškega jezika.	5049 k Priznano desinfekcijsko in toaletno sredstvo »Sanoform.. imajo stalno v zalogi vse^ lekarne in drogerije.
-jV Dražba lova občine Skomer v konjiškem okraju se vrši 6. junija pri okrajnem glavarju v Konjicah in se vabijo interesent-je, da se iste v obilnem številu udeleže, osobito, ker je to prvovrstno lovišče. — Občinski urad Skomarje.	5026
k Novost zn tehnična podjetja, geometre, stavbenike je Ozalid TS originalni inozemski s temnočrnimi črtami. Kopira jako liitro. Zahtevajte ponudbo pri zastopniku Iv. Bonaču, Ljubljana.	5014
k Zobni atelje dentist F. Palovec, Ljubljana, Kongresni trg 14, ne sprejema od 1. do 30. junija.	4241
k Pri isiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josef«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josef« voda tudi proti pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri haemorrhoidah in pro-siatnlnih boleznih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	8823 k Jeklene valjčne zas'ore ter vsa ključavničarska dela izvršuje in se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avg. Mar-tiiK č, Ljubljana, Rimska cesta 14. Več v današnjem oglasu na zadnji strani. 495£ k Fotoaparate kupite najbolje pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9.
•fc Bančna poslovalnica Bezjak prilaga današnjemu listu naročilnico za srečko Drž. razredno loterije. Opozarjamo!
k Kako so izboljša neredno odvajanje? Način je zanesljiv in lahek. Devetdeset odstotkov ljudi trpi nn neredni prebavi, preobili želodčni kislini, napetosti. Vsi si morejo olajšati to gorje, ako jemljejo po vsaki jedi noževo špico Magna-praška v pol čaši vode. Ta prašek takoj nevtralizira preobilno kislino, preprečava raztvarjanje hrane in tvorbo plinov ter tako brez bolečin urejuje prebavo. Pri svojem lekarnarju kupite še danes omot Mag-na-praska in ga rabile po navodilu, kj je priloženo omolu. Dobite gu v vseh lekarnah in drogerijah, kjer pa ne, pa pišite ponj naravnost na naslov: Laboratorij »Alga«, Sušak.
k Edina ljubljanska zvonarna Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, prej Samasa, razstavi nn letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija štiri zvonove skupne teže 2570 kg v sestavi D, Fis, A, H. Zastonmk name jc vse dni na sejmišču.
Biserna poroka Ivana in Ivane Barle
Danes 3. junija obhajata gospod Ivan Barle, nadučitelj v pokoju, in njegova blaga gospa soproga Ivana Barle v Kandiji pri Novem mestu v rodbinskem krogu šestdesetletnico nad vse srečnega zakona. Šestdeset let je minulo, odkar sta stopila kot ženin in nevesta pred altar Gospodov, da si podasta roke v večno zvezo, doba dveh generacij. Zares lepa iu-ganljiva slovesnost, če pomislimo, kako majhno je število onih srečnih, ki dočakajo zlato poroko, kaj še biserno. Gospod Ivan Barle je bil rojen dne 15. oktobra 1841 v Pirničah, fara Smlednik na Gorenjskem, njegova soproga pa 21. jan. 1847 v Toplicah pri Novem mestu. Kljub visoki staroSti sta oba jubilanta še tako pri moči, tako čila in zdrava, da ju mora človek naravnost občudovati. Poročila sta se dne 2. junija 1868. Slavljenec je služboval svoj čas kot učitelj in nadučitelj v Tunjicah pri Kamniku, v Budanjah pri Vipavi, v Podzemlju pri Črnomlju in slednjič v šmihelu pri Novem mestu. V trajni pokoj je stopil 1. 1903. po 42 letnem vestnem in požrtvovalnem službovanju. Iz njih zakona je izšlo 11 otrok, od teh je ži-
vih še osem. Kljub mali svoječasni učiteljski plači so imeli vsi otroci izvrstno vzgojo, tako da so danes skoraj vsi po službah ua vodilnih mestih. Janko je ravnatelj nadškof, pisarne in stolni kanonik v Zagrebu, Gustav je prvi drž. pravdnik v Novem mestu, Alojzij je orožniški podpolkovnik in pomočnik poveljnika orožn. polka v Nišu, Konrad je šolski upravitelj v Metliki, hčerka Marica je učiteljica v Smihelu pri Novem mestu, da ne omenjamo še ostalih otrok, ki so v privatnih službah najbolje preskrbljeni. Slavljenca zreta lahko danes z veseljem na svoje plodonosno šestdesetletno delo, na svoje pridne otroke, ki so njun ponos in radost ter jinm delajo prijeten večer življenja. Srečna rodbina, kjer vlada taka harmonija in taka medsebojna ljubezen, kakor v rodbini naših slavljencev. Vsi znanci in prijatelji se vesele izredne sreče, ki jo je dobrot-ljivi Bog naklonil rodbini Barletovi ter žele, da bi dočakala slavljenca še sedemdesetletnico srečnega zakona. Temu se pridružimo tudi mi z željo, da ju gospod Bog oliraui do skrajne meje človeškega življenja.
KOPALIŠČE L.IPIK шшшшшшшвшкшшшшл
Nenadkriliivi uspehi zdravljenja. Moderne naprave svetovnega kopališča.
Opozarjamo trn Izvanrcdne ugodnosti spomladnc sezone (do 15. junija). l'opoini penzijon. sestoječ Iz: stanovali 8 postrežbo tn razsvetljavo, dnevno prehrane, kopeli 8 perilom, plačilu zdravniških in službenih jiristojbi
stanovanju
_____________________.___________....	_	. prl»toJl>ill
ter enkratne zdravniške pregledbe velja za ošebo in teden: za dr ž. ln samoupravno uradniku. Častnike, vpo kojence, Invalldo in Člane bolniških blagajon od П1п 380 — do 580'—. z« vso ostalo pa od Din 4Ж— do 700 —. Zahtevaj ie prospekte od Uprave kopali&ća Liplk.
gospodarstvo
VIII. ljubljanski velesejem
Slovesna otvoritev
Otvoritev osmega ljubljanskega velesejma se je izvršila včeraj, v soboto, dne 2. t. m. na slovesen način. Odlični zastopniki in številno občinstvo so zelo dvignili sijaj otvoritve velesejma, te naže ugledne in pomembne ustanove. Otvoritev so počastili s svojo navzočnostjo gg. minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič, zastopnik zunanjega ministra rtr. Predič, divizijski general Nedič, kot zastopnik Nj. Vel. kralja, ljubljanski veliki župan dr. Fran Vodopivec, mariborski veliki župan dr. Fran Schaubach, predsednika obeh oblastnih odborov dr. Marko Natlačen in dr. Josip Leskovar, mestni župan dr. Puc, prosvetni šef dr. Capuder, predsednik Zbornice TOI Ivan Jelačin, zastopnik univerze dr. finialc, finančni delegat dr. Rupnik, zastopnik prometnega ministrstva ravnatelj Kneže-vič, ravnatelj Delavske zbornice Kopač, narodna poslanca minister n. r. Sušnik in Kremžar, številni oblastni poslanci in ljubljanski občinski svetniki. Mesto Ptuj je nastopal župan g. Brenčič. Dalje so bili prisotni: general Popovič, številni univerzitetni profesorji, zastopniki raznih industrijskih in trgovskih korporacij in ženske organizacije, Številni častniki in zastopniki Orlovske zveze.
Prav častno so bile na otvoritvi velesejma zastopane tuje države. Prisotni so bili: Poljski generalni konzul Barthel de Weydcn-thal, turški konzul Munir Ihrahiins Bey, italijanski generalni konzul Gavotti, avstrijski generali i konzul dr. Herman Pleinert, angleški trgovski ataše Миггау Harvej-, češki ataše Sieber iu drugi.
Dalje je prisostvoval otvoritvi ljubljanskega velesejma predsednik zagrebškega velesejma g. Šandor Ale\ander, v velikem številu pa so otvoritvi velesejma prisostvovali zlasti zastopniki inženerjev, ki so ravno prišli s helgrajskini brzovlakom. Poleg raznih javnih oblasti so bile zastopane skoro vse ugled-nejše korporacije in organizacije.
Slovesnost je otvoril predsednik ljubljanskega velesejma g. Ivan Bonač, ki je pozdravil vse prisotne zastopnike in se jim zahvalil za udeležbo. Govornik je naglašal med irugini: »Ljubljana je s svojimi velesejini Pokazala, da hoče obdržali sloves žarišča slo-
venske kulture in gospodarske iniciativnosti. Moralni, kakor tudi praktični uspehi naših velesejniov nas vzpodbujajo, da ji ta sloves ohranimo ludi za naprej. Naše narodno, kulturno in gospodarsko življenje še dolgo ne bo moglo pogrešati tako važne institucije kot je Ljubljanski velesejem. On združuje razmetane gospodarske sile in kot tak porok, da je pred nami bodočnost svetlejša od preteklosti in boljša mimo sedanjosti. Ljubljanski velesejem poglablja gospodarske odnošaje med posameznimi pokrajinami, vpliva poživljajoče na medsebojno trgovino in pospešuje zdravo tekmovanje med izdelki domačih tvor-nic in onimi iz tujine.«— Govornik je nato apeliral na drtfavno upravo, da podpira velesejem z modro ekonomsko in finančno politiko. Obenem pa je izrazil veselje, da je naša oblastna samouprava jrokazala popolno razumevanje za važnost naše institucije in se zahvalil ljubljanskemu in mariborskemu oblastnemu odboru za dobrohotno pozornost in gmotno podporo, ki sta jo naklonila ljubljanskemu velesejmu.
Po govoru predsednika g. Bonača jc občinstvo vzkliknilo na njegov poziv Nj. Vel. kralju, pokrovitelju velesejma, trikratni il\-vio!<; godba pa je zaigrala državno himno.
Nato je govoril minister za kmetijstvo
Svetozar .Stankovič.
Izvajal je: Ljubljanski velesejem spada med one institucije, ki jih je naše gospodarstvo ustvarilo po vojni, da v tem času, ko je bila izmena blaga zelo ovirana, ko naši trgovci in industrijci po večini niso vedeli, kuj naše gospodarstvo sploh proizvaja in v koliko more kriti svoje potrebe v domovini, pokaže svojo moč in stopnjo razvoja. On je bil pijo-nir v kraljevini SHS na tem polju dela in je služil drugim za vzor.
Dežela, v kateri se ta sejem vrši, naša Slovenija, je obdarjena z izrednimi prirod-ninii lepotami, obenem pa je naša gospodarsko najnaprednejša pokrajina. Veliki deli industrije (mizarske, usnjarske, železarske in druge) so dosegle znatno stopnjo razvoja in tudi obrt se nahaja na taki stopnji razvoja, da zahtevajo njene izdelke celo v inozemstvu,
Posebni razstavi, hotelirska in mizarska, ki sta prirej mi na letošnjem velesejmu, imata
za naee gospodarstvo posebno važnost. Tuj-sko-proinetna industrija, ki se zadnja leta pri nas vedno bolj razvija postaja važen či-nitelj v našem gospodarstvu.
Mizarstvo predstavlja pri nas v državi, ki dobiva iz svojih gozdov muogo surovega materijala za ta del industrije, euo najvažnejših onih panog dela, ki imajo najpovoljneje prirodne pogoje za čimboljši razvoj, zato se mora s posebnim zadovoljstvom pozdraviti vse ono, kar ima za cilj, da pospešuje napredek te panoge.
S tem in željo k čimvečjenui uspehu, mi je čast proglasiti, da je ta velesejem otvorjen.
Zastopnik zunanjega ministra dr. Predič je pozdravil otvoritev velesejma v imenu zunanjega ministrstva. Zunanje ministrstvo stremi za čim ožje stike z gospodarstvom, kar se je pokazalo na zborovanju zbornic v Osijeku in kar hoče dokazati tudi pri ljubljanskem velesejmu, ki ga bo podpiralo v vsem njegovem stremljenju.
Vsi trije govori so bili sprejeti s toplim odobravanjem.
Po končani otvoritvi so si vsi udeleženci z ministrom Stankovičem na čelu ogledali razstavne prostore iu se izrazili ugodno o vtisih, ki so jih dobili na velesejmu.
Prvi utisi z velesejma
Prvi dan velesejma je v splošnem potekel v zadovoljstvo razstavljalcev in obiskovalcev. Vreme, ki navadno ni naklonjeno našim velesejmskiin prireditvam, je bilo še nekako ugodno, le mraz jc pritisnil tako neprijetno, da se živahno življenje kar ni moglo razviti niti v razstavnih paviljonih, niti drugod na velesejmskih prostorih. Zato so tudi vse raznovrstne in raznoimenske okrepčevalnice danes še samevale, zabavišča pa itak običajno ožive šele ob večerih.
—o—
Razstava sama po paviljonih sliči precej onim iz prejšnjih let, za spoznanje je bogatejša in tudi pestrejša.
V	paviljonu E prevladuje pohištvo. Krasne spalnice in jedilnice šentviških mizarjev občuduje vsak obiskovalec. Odlikuje se krasna Kregarjeva spalnica iz afriške breze. Kakor je les eksotičen in delo kakor bi bilo lito v modele, ni cetia 18.000 Din previsoka. Zelo vidna je tudi oprava tvrdke Erman 8t Arhar. »Javor« iz Logatca zavzema cel oddelek paviljona. Mnogo obiskovalcev se ustavi pri Pogač-nikovih fotografskih aparatih, nič manj zanimiva ni monumentalno razporejena razstava sladkogorske tovarne lepenke. V tem paviljonu je razstavila tudi knjigoveznica KTD svoje vzorne izdelke, njej nasproti skuša na originalen način pokazati »Organizator« koliko se prihrani na času in delu ter koliko bolj ekonomski je moderni način knjigovodstva, ki mu je glavni princip kartoteka. Vredno si je ogledati v tem paviljonu izdelke tvrdke Dolžan, ki je razstavila 1epe%krasnc letvice, tapetne late in pa okovje. Toliko bolj je ta delček razstave zanimiv, ker je vse delo domače.
Paviljon F je zavzela težka industrija, stroji, elektrotehnika. Stroji za obdelovanje lesa firme Klein 8: Stiefel so že vsako leto vzbujali pozornost. V teni oddelku je posebnost pleti.ni stroj tvrdke Kos, ki je navaden ročni stroj priredila za pisane vzorčaste pletenine.
Avtomobilski oddelek razstave je priredilo Udruženje slovenskih avtomobilnih trgovcev v Ljubljani in razstavilo v paviljonu O avtomobile najrazličnejših tipov. Krasne karoserije so to, močni stroji. Zlasti ta del razstave daje našemu velesejmu internacionalni obraz.
Takoj ob vstopu v paviljon M ti pade v oči lepa razstava štedilnikov tvrdke Koloseus. Sicer pa prevladujejo tu pletenine (Štora), čipke, perilo, klo-bučarstvo, pletilni in šivalni stroji. Pri tvrdki Legat zanimajo vsakogar mali, a zelo spopolnjeni računski stroji itd. Bar je razstavil nov model Remington stroja, Noiseles 6, ki piše skoro popolnoma brez vsakega ropota. Ob dejstvu, da se v kratkem otvori naša radiooddajna postaja si marsikdo ogleda njegove radioaparate. ki so solidni pa poceni. Odlično mesto je po pravici dobila letos družba Fructus za svoio razstavo Vl'eckovih posod za vkuhavanje živil (sadia, sočivja, mesnin). Koncem tega paviliona ima tvrdka Peteline zanimiv oddelek s šivalnimi in ple-tilnimi stroji ler kolesi.
Paviljon K je pod tehničnim arangemenfom ing. Faturja dobil lepo lice z razstavo slovenske moderne umetnosti 1918—1928. Zanimivi so posamezni oddelki, kot propagandni, dekorativni, grafični, fotografični. S kiparsko in slikarsko razstavo je »Moderna galerija* gotovo dosegla namen, ki ga je imela s to prireditvijo, da namreč pokaže, kaj so naši moderni producirali v prvem desetletju po ujedinjenju.
V	paviljonu L jc nameščena stalna higienska razstava, ki ji je glavni poudarek v oddelku »Higiena na kmetih*.
Francosko-iugoslovanske trgovinske zveze
Cf. France M i k o 1 i č , ravnatelj francosko-jugoslovanske agencije v Parizu, je prispel v Ljubljano in je organiziral s sodelovanjem velesejmske uprave na velesejmu posebno francosko razstavo. Razstave se udeležuje nad 80 francoskih tvrdk v posebnem francoskem paviljonu. Razstava je vzbudila vsesplošno veliko zanimanje in pričakovali je še nadalnjih poglobitev stikov s Francijo. Želeti je, da se francoska razstava na prihodnjem velesejmu ponovi v še večjem obsegu.
Naš urednik je obiskal g. Mikoliča, ki mu je najljubeznivejše dal naslednje informacije o možnosti večjih slovensko-francoskih gospodarskih zvez:
»l'o vojni se je francoska trgovina zelo razširila. Francozi so se začeli intenzivneje zanimati za zunanjo trgovino, saj so videli pri drugih velikih narodih, da je treba iskati kupcev, ne pa čakati, da pridejo k njim. Po ameriškem in nemškem zgledu so začeli z intenzivnejšim obdelovanjem trgov, uvideli so, da se dajo tudi v tk/v. revnih državah, kjer ni blagostanje visoko, plasirati njih produkti. Saj tudi njih industrija Izdeluje v velikih količinah masne predmete, ki morejo lako po kvaliteti kakor tudi ceni zdržati konkurenco 7, drugimi državami. Posledica teh modemih trgovskih naziranj
je naravno večja gospodarska ekspanzija Francije vsepovsqd in tudi naravno v Jugoslaviji.
Slovenija je z izidom svetovne vojne izpadla iz kompleksa Avstro-Ogrske in je začela delati v zunanji trgovini na lastno roko. Dočim se je iz Slovenije pred vojno le malo izvažalo skozi Trst v Francijo, je danes že znaten izvoz in pričakovnti je še večjega izvoza, saj je dovolj predmetov, ki se dajo v Franciji ugodno prodati. Tako se že izvažajo iz Slovenije, ozir. bi se dali izvažati v večjih množinah v Francijo les, hmelj, sadje, fižol, čipke, zdravilno rastline itd., torej v glavnem hranila in sirovine.
Na drugi strani pa je možno še znatno povečati francoski izvoz v Slovenijo, kar naj posjieši tudi francoska razstava na velesejmu. Sicer so slabe izkušnje odvrnile Francoze od našega trga, vendar je gotovo, da se bodo naše trgovinske zveze povečale. Te razstave se udeležuje nad 80 tvrdk, ki so večinoma pripravljene oddati zastopstva ali za celo državo ali pa samo za Slovenijo, nadalje iščejo neposrednih zvez z veletrgovci itd. Razstava ima namen vzbuditi interes Francozov za jugoslovanski trg, in obratno zanimanje Slovenije, ozir. Jugoslavije za francoski izvoz.
Končno je omeniti, da kaže zadnje čase vedno več zanimanja za plasiranje pri nas tudi francoski kapital; zaradi večjega izvoza lesa v Francijo zadnje tri mesece so se francoski industrijci začeli zanimati za eksploatacijo gozdov in za nakup gozdnih posestev.
BILANCE IN POSLOVNA POROČILA
Bilance sladkorne industrije. Poročali smo že,
da se je čisti dobiček velikobečkereške sladkorne tovarne v tek. kampanji dvignil na 19.4 milj. Din napram 11.3 za kampanjo 1926-27. Ravno tako je narastel tudi čisti dobiček novovrbaške tovarne od 2.9 na 3.66 milj. Din. Tudi ravnokar objavljena bilanca osješke sladkorne tovarne za 1927-28 izkazuje povečanje dobička od 4.5 na 6.3 milj. Din in se bo izplačala divideuda 28 Din (za 192tf-27 20 dinarjev).
Isis, d. d., Zagreb, izkazuje za 1927 izgubo v znesku 3.3 malj. Din (čisti dob. 1926 65.258 Din). Ta izguba je nastala v zvezi z likvidacijo saharin-skega posla. Izguba se odpiše od rezerv, ki znašajo 3.7 milj. Din.
Zveza rudarskih podjetnikov ima občni zbor 10. junija v Belgradu.
Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagrebu ima občni zbor 18. junija ob 17 v borzni sejni dvorani.
STATISTIKA KONKURZOV V MAJU.
Po statistiki »Jugosl društva za zaščito upnikov« je v mesecu maju t. 1. število konkurzov napram aprilu nazadovalo za 35, od 105 na 70. Lani v maju sta bila registrirana 102 konkurza, letos v maju 70, torej za 31% manj
Po pokrajinah se razdele konkurzi v maju (v oklepaju maj 1927): Srbija in Črna gora 48 (65), Slovenija in Dalmacija 7 (17). Vojvodina 8 (8), Hrvatska in Slavonija 5 (12), Bosna in Hercegovina 2 (—).
Sledeča tabela nam kaže statistiko konkurzov v zadnjih mesecih:
	1927	1928
januar	79	79
februar	121	63
marec	149	104
april	77	105
maj	102	70
Skupno je bilo v prvih 5 mesecih t. I. razglašenih v celi državi 441 konkurzov napram 528 v prvih 5 mes. lani, torej 87 ali 16.5% manj. Razglašenih je bilo v Srbiji 314 (lani 347), v Hrvatski 45 (67), v Sloveniji in Dalmaciji 45 (53), v Vojvodini 32 (52) in v Bosni 5 (9). Število konkurzov je torej letos padlo v vseh pokrajinah.
RUDARSKA IN TOPILNISKA PROIZVODNJA.
V letu 1927. smo v naši državi producirali (v oklepajih podatki za 1926): železne rude 836.099 (366.624) ton, pirita 57.003 (53 376) ton, bakrene rude 288.040 (220.0(6) ton, manganske rude 1971 (1244) ton, kromove rude 8756 (15.983) ton, bavksita 100.327 (131.828) ton, svinčene rude 16.446 (79.531) Ion,* cinkove rude 1066 (581) ton, antimonske rude 1162 (740) ton. marmorja 3070 (3062) ton, asfaltnega kamna 45 (85) ton. mlinskega kamna 1071 (1395) kosov, gipsa 1063 (620), magnezita 1680 (—) ton, slane vode 3,399.854 (2944.284) lil, zemeljskega plina 603.940 (644.378) m\
Topilnice pa so natopile: bakra 12.863 (S167J) ton, svinca 10.671 (9.809) ton, sirovega železa 22.650 (18.769) ton, autiinona 149 (95), cinka 3.184 (2376) ton in soli 54.765 (52.260) ton.
♦ Svinčena ruda 1927 70%na; 1926 navadna.
Itadiocmannci jsko termalno kopališče 36—89° C
DOLENJSKE TOPLICE
Toplico pri Novem ineslii. žel. poslala Straža-Toplice. ozdravijo siirurno revmntizem nevralgrijo. isohias. ženske bolezni, ostarclost itd Vsaka luknjanja kura čvrsti in pomlajuje. Uspehov Iprii že stoletja starega zdravljenja ne doseže nobono druga terapija. ■ V pred-sezoni in popconi znatno znižane cene. 20 dni z vsem pavSalno 12ii(i D i n Sezona od mala do oklobra. Žele/.-nični popusti. Kina restavraciji!. Zahtevajte prospekte.
Prodaja soli. S 1. julijem 1928 se uveljavijo novi predpisi za nadrobno prodajo soli. Po finančnem zakonu (čl. 81) so prodajalci dolžni razprodati vse količine nabavljene soli pred L julijem. One količine, ki jih do tegn dne ne prodajo, smejo prodati samo po določeni monopolski ceni.
Društvo narodov o premogu in sladkorju. Gospodarski odbor D. n. je sklenil predložiti I), n. glede premoga predlog, da skliče konferenco gosp. organizacij v svrho proučevanja krize in naj se strokovnjaki izjavijo za mednarodno akcijo ali ne. Tudi glede krize sladkorne industrije predlugn sklicanje konference strokovnjakov, ki se naj izjavijo za ali proti mednarodno akcije.
Iz nemške avtomobilske industrije. V Nemčiji je bilo koncem lanskega leta 19 avtomobilnih tvornic napram 9 konccin 19?5. Modelov ee je izdelovalo lani 40, 1925 pa 71; produkcija osebnih voz je znašala lani 61.000 kom., 1925 pa 39.000.
Borsza
1. jim lja 1928.
DENAR.
Devizni promet jc bil tn teden (samo 5 borznih sestankov) manjši: znašal jo 15.7 milj. napram
(Motoklnh Ljubljana)
MOTOCIKLJSTIČNA DIRKA
ua dirkalitču v O. M. Polju je proslavljena in »e bo vrnila To. junija 1Q2S.
Dopisi
Kamnik
Umazano dejanje socijalpalriotov. 2e pred-j včerajšnjim smo poročali, kako so nastopili in napadli socialisti delavca, ki ni hotel drveti za njim čez drn in strn ter se je ojunačil in jim očital, da ne postopajo prav v sedanjem mezdnem boju. Udarili so v listu po njem z loparjem Pa to jim še ni zadostovalo. V svoji razredni zavednosti so šli in pobrali pri sodelavcih podpise zalo, da tovarna tega delavca, čeprav je oče treh otrok in dober delavec, odpusti samo zalo, ker si upa misliti po svoje in ne trobi v socialistični rog. Taka je tedaj toliko hvalisana solidarnost teh gospodov napram sodelavcu. Gospodje »tovariši«, ali se nič ne sramujete tega svojega dejanja? Ne veste, da delavci vidijo dobro i besede i dejanja in da vas bodo po dejanjih sodili, ne po besedah? In oni, ki ste podpisali poziv na odstranitev, ali se zavedate, kaj ste storili? Kaj pa, če jutri, recimo, vašim »tovarišem« voditeljem ne bo všeč vaše zadržanje? Prav tako bodo storili z vami, zapomnite si to, delavci! Mesto, da bi uspešno vodili borbo za dobro obnovitev pogodbe, pa se pehajo, da odstranij sodelavca, ki je s svojim postopanjem hotel samo dobro svojim sotr-, pinom in je imel pogum, da je sedanjim voditeljem povedal v brk, da so zanič! Tako daleč gredo gospodje socialisti, da groze s štrajkom, ako tovarna ne bo ugodila njihovi zahtevi po odstranitvi tega delavca. Mesto, da bi štrajk raje prihranili za mezdni boj, za kar ga bodo morda še krvavo potrebovali! Upamo, da vodstvo tovarne, čeprav je kapitalistično, ne bo šlo na lim socialnim pairiotom v tej zadevi in bo pokazalo več srca. za delavca-trpina, kakor pa delavski voditelji! Teh pa naj bo sram takega početja!
Čudno postopanje oblasti. Dne 1. t. m. se imela vršiti licitacija kamniškega občinskega lova pri tukajšnjem okr. glavarstvu. Prišlo je skupaj pet interesentov, ko se je pojavil zastopnik lovskega društva in predlagal, naj se licitacija odgodi za iri tedne. Kljub temu, da so zastopniki občine m zbrani interesentje protestirali proti tej odgoditvi, češ, da ni postavna in jim nikdo ne bo kril stroškov udeležbe, je glavarstvo odgodilo licitacijo in jo preložilo na zahtevani termin. Ne vemo sicer, kakšni razlogi so vodili lovsko društvo pri tem postopku, šo manj, kakšni vzroki oblast, da je pristala na odgoditev; razumemo pa nejevoljo zbranih interesentov radi tega postopanja in prosimo, da prihodnjič oblast postopa bolj obzirn napram njim.
Tržič
Pevski koncert priredi moški in mešani zbor našega prosvetnega društva v nedeljo 10 t. m. ob tretji uri popoldne na Breznici v društvenem domu.
Lepo teraso delajo te dni nad jarkom med cerkvenimi hišami pod župniščem. Potrebno je bilo to že iz zdravstvenih ozirov, ker so iz neurejenega jarka prihajale preje vsakovrstne dišave. Križ. pred katerim ie bil doslej na Telovo tudi blagoslov, je odstranjen in namesto njega bo letos za četrti evangelij na praznik postavljena zasilna kapelica; za pozneje bo pa žtipna cerkev postavila lepo, novo kapelico, pred katero bo rečji in lepši prostor kot pred dosedanjim starim križem. Delo vrši domačin g. zid. mojster Rotar po sporazumnem naročilu občinskega in župnega urada.
Kri je tekla za zaključek binkoštnih praznikov pri Sv. Ani. V noči so se zabliskali noži in trije so jih krvavo občutili.
Samomor, že četrti tekom enega leta, smo imeli zo|>e! v preteklem tednu. Ustrelil se je z malo flo-bertko 25 letni predilniški delavec Valentin Peni. Počil se je v sence in je obležal takoj mrtev.
Trbovlje
ф Obletnica 1. junija. V petek je bila četrta obletnica spopada med orjunaši in komunisti. Takrat so bile na obeh straneh žrlve. Orjunaši so ti-stikrat tudi justificirali rudarja Fakina, ki je postal žrtev njihovega ianatizma. Takrat so zapirali delavce kot glavne krivce, orjunaše pa pustili na svobodi. A danes po štirih letih? Na spomenik padlim trem orjunašem so v četrtek neznani ljudje obesili velik trnjev venec z orjunaškim znakom in dva venca. To ie žandarmerija dopustila. Ni pa dopustila, da bi kdo izmed delavcev smel pokloniti svojim žrtvam kakšen venec in tudi zbiranje na pokopališču je bilo zabranjeno. Že na predvečer 1. junija in drugi dan so patruljirali orožniki po pokopališču. Tudi okraj-ni glavar se je dotični dan mudil v Trbovljah, ako bi slučajno prišlo do izgredov, kar je pa bilo izključeno. Kakor se čuje, ga je pozvala za to občina. Kakšne obzire je pri tem imela občina, je popolnoma nejasno. Delavci in delavke so pa vseeno hodili posamezno na pokopališče in se spominjali padlih žrtev, čeprav so motili svečani pokopališčni mir orožniki z nasajenimi bajoneti.
Način postopanja TPD pri zaračunavanju mlužbenskega davka. Na to notico, priobčeno v številki 115. našega lista, nam je Delegacija ministrstva financ v Ljubljani sporočila sledeče: »Pri izračunavanju uslužbenskega davka se uporablja lestvica za tedenske dohodke le tedaj, kadar zaslužek predstavlja plačilo za 6 ali 7 dni. Kadar pa se dnevna mezda izplačuje v presledkih, ki vsebujejo več kot 6 ali 7 dni, se mora po pravilniku vsota izplačanega zaslužka deliti s številom delavnih dni. Na I tako ugotovljeni dnevni zaslužek odpadajoči davek se zopet pomnoži s številom delavnih dni in doblje-I ni znesek predstavlja davčno vsoto, ki se mora pri izplačilu odtegniti. Ker izplačuje TPD rudarje 15-dnevno, mora v smislu pravilnika čl. 95 pri izračunavanju davka uporabljati lestvico za dnevne dohodke.«
I '
ф Razočaranje. Novovpokojenci so se prvega tega meseca zelo veselili v nadi, da bodo dobili nazaj vso pokojnino, ki jim je bila utrgana. A razočaranje je bilo nadvse veliko, ko je ostalo vse pri starem. V »pomembno zmago rudarjev«, »Juiru« in demokratom noben rudar več ne veruje. Kakor je znano, se je celo glavni odbor braiovske skladnice pritožil na višji državni svet, da bi se ja delavcem ne dak> to, kar jim po vsej pravici gre.
Fledlerfevo patentirano sredstvo za pospeševanfe rasti las
99
GAMMA"
je obenem najboljše sredstvo proti izpadanju las, perhajem in krhkosti las. Daje življenjsko zmožnost lasnim koreninicam in odgaja puhaste lase v močne. Vporaba je enostavna ter se že po prvem poskusu pokaže kot zelo potrebna. Zdravniško preizkušena in priporočena. Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako je tam ne dobite, obrnite se na edino Glavno zastopstvo za SHS:
Drogerlla „NADA" Kolar I Gabri«, Subotica Telefon St. 637
Cenn iz Subotice: '/< 1 Din 65—, Vj 1 Din 85'—
Ptuj
ф Seja mestnega svoia. l)ne 30. maja 1928 se je vršila javna seja občinskega sveta. G. župan M. Brenčič je poročal, da so šolske sestre v 'Mariboru pristale nit pogoje glede dekliškega Internata v Mladiki. Za gojenke se bo plačevalo mesečno 650 Din. Internat bo imel kmetijsko gospodinjsko šolo ter meščansko gospodinjsko šolo. —
Soglasno se je odobril dopis na upravo zveze avtonomnih mest ozir. predlog, da se nn občnem zboru ukrene vse pot robno, da pridejo občine do svojih pravic glede vojašnic. — Soglasno se je spre/jel predlog glede rešitve vprašanja velike vojašnice in vojašnice .Kralja Petra. Prva ponudba se glasi, naj vojaški erar proda veliko vojašnico mestni občini, dočim ta proda erarju vojašnico kralja Petra in se kupnina določi po mešani komisiji iz zastopnikov vojaštva in mestne občine. Ako bi pa vojaški ernr vojašnice ne hotel kupiti ozir. prodati, nnj se med mestno občino in vojaškim erarjem sklene najemna pogodba glede obeh vojašnic za daljšo dobo let. — Potrebnim pogorel-cem se dovoli 20% popust za žaganje stavbnega lesa na žagi meslne občine, v izjemnih slučajih pa 50% popust. — Soglat se prizna krajevna potreba za koncesijo /.a prevažanje oseb na progi Ptuj—Rogaška Slatina ter sv. Rolfenk v Slov. gor.— Ptuj—Sv. Barbara v Hal. — Soglasno se je sprejel predlog, da se tvrdki Emil Fluss za ustanovitev tvornice tkanin prepusti potrebno zemljišče brezplačno na razpolago pod gotovimi garancijami, da pride do realizacije tekstilne tovarne ter da je projekt soliden ne pa kaka špekulacija. — Sklene se nn sejmišču pregledati prostor za stavbišče ob cesti ter uvesti akcijo, da bi se za stavbišče pridobili tudi prostori zemljišč, ki to |>od agrarno reformo. — Nakazala so se raznim strankam stanovanja v dominikanski' vojašnici. Nato so se določile razne podpore mestnim revežem in je po slučajnostih sledila tajna seja.

Otigiiiciftiv	g
on^Mi лЧспспсоаХ
ла сстк in сЈОЈ-рсЗ.-
Ozičaz & ж c-jac
§tf«»iC>HK|C4>a «fica 3
Bled. V predseziji so tekom meseca maja t. 1. na Bledu bivali: 17 Angležev, 99 Avstrijcev, 07 Ceho-slovakov, 2 Danca, 19 Francozov, l Holandcc, ^Italijanov, 1 Japonec, 285 Jugoslovanov, 2 Madjara, 176 Nemcev, 3 Poljaki, 2 komuna in 1 Švicar. Skupaj: 687 oseb. Od teh so bili po poklicu: 12 zdravnikov, 24 državnih uradnikov in 425 oseb z raznimi drugimi poklici. Spremstvo je obstojalo iz: 16 otrok izpod 12 let, 187 odraslih oseb in 23 služinčadi. — Kakor iz teh podatkov razvidimo, se obeta, če bo količkaj lepo poletje. Bledu rekordni obisk in to posebno Nemcev, ki se zelo zanimajo za naša kopališča in se v velikem številu priglašajo za stanovanja po hotelih in penzijah.
Dob. Slavnost v spomin doseteletnice konca svetovne vojne prirede bivši vojaki v Dobu v nedeljo 10. junija. Dopoldne ob 10 sv. maša za padle vojake domače župnije. Nato zapoje moški zbor na pokopališču nekaj žalostink. Popoldne ob 3 govorita na vrtu g. Fr. Drolke g bivši kural Fr. Bonač in g. Jože Pire in prav tain vrtna veselica, pri kateri bo sodelovala domžalska godba Ker je čisti dobiček namenjen za spomenik padlim vo.iakom domače župnije, ste posebno bivši vojaki vljudno vabljeni.
Dobrepolje. V nedeljo, dne 10. junija bo pri nas prireditev ribniškega orlovskega okrožja. Pri-četek ob 1 popoldne, ko se otvori sprevod s kolodvora na Videm. Po večemicah javni telovadni nastop članov, članic, mladcev in naraščaja, nato prosta zabava pri kateri bo smel tudi vsakdo loviti svojo srečo (srečolov). Zaradi ugodnega dohoda in odhoda vlakov se nudi tudi drugim izven naše doline priložnost, da posetijo prvi letošnji nastop v našem okrožju.
Ituše. Socialisti so otvorili v Lakošejevi hiši svoj konzunr, v Rušah so zdaj trije konzumi, dva ima krščanska socialna stranka, tretji je novi socialistični. — »Sokol« je kupil dva vrta za novi Sokol-ski dom nasproti šolskemu jxwlopju; za začetek hoče pozidati samo telovadnico. — Prosvetno društvo je priredilo zadnjo nedeljo zanimivo igro »Begunka«. Igralci so svoje vloge z malimi izjemami rešili vrlo dobro, nekateri prav mojstrsko, tako da so jim bili poslušalci iz srca hvaležni za prijetno razvedrilo. Odbor bo moral seveda resno misliti na to, da ei izpopolni oder v svoji dvorani, ker so stroški za drugo dvorano previsoki. S pomočjo blagih prijateljev in dobrotnikov, zlasti iz Smolnika in Loga, si je "društvo lepo ogradilo in uredilo prostor za prihodnji društveni dom; seveda teži društvo še dolg za kupljeno posestvo in dokler dolg ni poravnan, večji razmah društva ni mogoč. — Pretekli teden je voznik, ki vozi sodavico iz Maribora, na trgu pred posojilnico zvrnil poln voz in pobil vse steklenice. Zavil je z vozom h koritu, da bi napojil колја, konj pa se je obrnil prenaglo, tako da se. je voz prevrnil. — Večerna šmarnična pobožnost je bila izredno dobro obiskana; veličasten je bil zlasti sklep v četrtek zvečer. Iz več ust si slišal: Kako škoda, da je že konec lepega meseca I— V nedeljo se izvoli novi cerkveni konkurenčni odbor, ki ga čaka težka naloga, da izvrši potrebna popravila na cerkvi in cerkvenih poelopjih. Treba bo modre glave in inočne roke; občina Ruše voli dva zastopnika, ostale tri občine vsaka po enega.	|
Strokovna skupina privatnih in trs. nameščencev v Ljubljani
Na občnem zboru skupine izvoljeni odbor se je na seji konstituiral takole: Božič Ivo, predsednik, Kokolj Emerlk, podpredsednik, Korun Julij, tajnik, Valant Milan, blagajnik, Hočevar Metod, gospodar. Namestnika: Burkeljc Rozamila in Rožer Ignac. Nadzorstvo: Silvester, Rutar J., Tutta O. Odbor je iz svoje srede delegiral v upravni odbor hranilnega odseka tt. Kokolja in Koruna, iz članstva pa je bil na občnem zboru izvoljen tov. Slak Jože kot tretji član, v nadzorstvo odseka pa tt. dr Stanovnik Aleš in Krek Mihael. Odbor skupine vabi vse ljubljanske in okoliške privatne in trgovske nameščence, da se včlanijo v skupini. Naš cilj ni samo, da ostane položaj nameščencev vsaj tak kot je, ampak naša parola je: Položaj zboljšati! Na£? skupna vez in naše glasilo je tednik »Del. Pravica«. Skupina ima v svrho podpore revnih članov v njihovi sili ustanovljen podporni fond, v katerega prispevajo vsi člani mesečno po Din 4-. Zadnji občni zbor je ludi določil članarino skupini in sicer Din 1-—, tako da plača vsak član, s članarino Din 5-— J. S. Z., skupno 15 dinarjev vštevši naročnino za list. Skupina ima svoj sedež na Starem trgu št. 2, v prostorih Jugoslovanske Strok, zveze, kjer se lahko vsakdo včlani ali pa to stori pri naših zaupnikih. Vse dosedanje člane kakor tudi vse one, ki bi se hoteli nam pridružiti, pa opozarjamo, da se vrši prihodnji sestanek skupine prihodnji torek 5. junija v konzumni kleti,' zadnja soba. Kongresni trg št 2. Na sporedu je referat o naši organizaciji. Poroča tov. žužek France. Po referatu razgovor o našem življenju in vsakovrstno. Nameščenci! Vstopimo v enotne vrste! Na svidenje!
Slovenca Baraga in Knoblehar sta med največjimi misijonarji 19. stoletja. V bajnem svitu svetega junaštva nam ju prikazuje moderni življenjepis
.Slovenska misijonarja Baraga in Knoblehar*
ki je ravnokar izšel. (Str. 68.)
Vsak Slovenec v mestu in na deželi naj kupi in bere to knjigo, vsaka slovenska hiša naj jo ima na mizi. Lepe slike in predvsem zemljevidi krasijo knjigo. — Cena zelo skromna:
6 Din.
Naročite v bukvarnah ali pri Unio Cleri, Pred Škofijo 4, Ljubljana.
Spori
PONOVNI FINALE ZA PRVENSTVO L. N. P.
ASK Primorje in I. SSK Maribor ponovita danes oto 17. uri na prostoru Primorja odločilno tekmo za letošnje prvenstvo LNP. Kot predigra se vrši ob 15. uri 30 minut prvenstvena tekma rezervnih moštev Primorja in Hermesa. Na bin-koštno nedeljo odigrana prva tekma Primorje : Maribor je prinesla zmago Primorju (2 : 1). Maribor pa je vložil protest proti priznanju tega rezultata radi nekih pogreškov sodnika. LNP je ta protest uvaževal in odredil, da se finale jutri ponovi.
SPORTKLUB (GRADEC) : ILIRIJA.
Današnja revanšna tekma med graškim Sport-klubom in Ilirijo se prične ob 15. ?gra se ob vsakem vremenu.
TENNIS-TITRNIR ZA PRVENSTVO UUBLJANSKE UNIVERZE.
Tekmovanje za prvenstvo ljubljanske univerze ee vrši v okviru akademskega športnega dne danes od 8 dalje na igriščih TKD Atena pod Ti-volijem. Turnir bo vsekakor zelo interesanten, ker se ga udeležijo najboljši igrači ljubljanskih klubov, ki so zlasti v turnirju Atena-Klagenfurt AC izkazali vkljub razmeroma zgodnji sezoni že uprav odlično formo; da omenimo le sijajen uspeh g. Blfei-weissa, ki je v krasnem Stilu porazil najboljšega igrača K. A. C. Maurerja. Zato vlada upravičeno velik interes za to prireditev, predvsem za sreča-njo Bleiweis—Dncar, ki bo vsekakor tvorilo višek in največjo atrakcijo turnirja. Izgledi so čisto negotovi — velika rutina Dacarjeva bo v kolosalni formi in vigranosti Bleiweieovi naletela na hud odpor in so vsake prognoze nn izid popolnoma nemogoče. — V doublu pa je situacija znatno jasnejša: par Darar-Bleiweiss tu brezdvom.no nima nikake resnejše konkurence. Upoštevati pa je seveda treba dejstvo, da so v sjK>rtu presenečenja silno vnžen faktor in je treba v vsakem slučaju ž njimi računati.
* * *
S. K. Jadran. Danes ob pol 16. uri morajo biti pred igriščem Ilirije sledeči igralci radi prvenstvene tekme Z. S. K. Ilirijo: Logar P., Carl, Stei-ner, Sever, Valentič, Slapničar, Januš, Koman, Ba-novec. Seidl, Kocjan. Rezerva: Giirtner L. — Tajnik.
V Novem mestu se vrši danes prvenstvena tekma med domačim in SK Elanom in prvakom ljubljanskega II. razreda SK Reko.
Radio
Ponedeljek, 4. junija.
Zagreb: 20.90 Koncert poljske glasbe. — Breslau: 20.30 Vokalna glasba. — Praga: 2010 Poljska glasba. Himna — Moniuszko: Uvertura k operi »Hrabima« — Pesmi — Karlovicz: Koncert zn vijolino s spremljavo orkestra — Pesmi — Szy-manovski: Godalni kvartet — Rožicky: Boleslav Hrabri, simf. pesnitev. — Leipzig: 20.15 Večer poljske glasbe. — Stuttgart: 20.30 Vesela večerna prireditev. —- Bern: 20.30 Zabavni večer. — Katovice: 20.30 Prenos iz Varšave: Poljska glasba. Moniuszko: Uvertura k operi »Verbum mobilen — Rožicky: Baletna glasba iz >Pan Tvardoveki« — Karlovicz: Vijolinski koncert — Karlovicz: Li-tavska rapsodija — Rožicky: Dva nokturna za vi-jolončelo — Noskovsky: Steppe. — Rim: 21.15 Lahka glasba. — Langenberg: 21.05 Poljska glasba in poezija. Prastare pesmi, simfon. trilogija — Klavirski koncert — Recitacije iz del poljskih pesnikov — Pesem o sokolu, simf. pesnitev (Fitelberg) — Druga simfonija. B-dur (Szymanovski). — Berlin: 20.30 Poljski večer. — Dunaj: 20 Poljske pesmi, arije in narodne melodije; 20.30 Humor, šala in vesela glasba. — Miinclien: 21 Večerni koncert. Baritonski solospevi. — Milan: 21 >La gran Via«, opereta (Chueca in Valverde) ter »П Re di ohez Maxi<m (Costa).
Torek, 5. junija.
Zagreb: 20.35 Operne arije in dueti (sopran in tenor). Puccini: .Madame Butterfly<- ter »La Bohemec — Smetana: »Prodana nevesta'. — Bre-
HALO!
„Sum, sum..." bodo čebelice in trotki peli na čebelarskem rajanju, danes ob 3. uri popoldne v „Hotelu Tlvoii
Naj ne manjka nobenega ljubitelja teh ljubih živalic. Nasvidcme!
slau: 19.45 Nebesni pojavi v juniju: 19.50 Poročilo o umetnosti in literaturi. — Ргада: 19.30 Komorni koncert iz Brna. — Leipzig: 20.15 Svetopisemske osebnosti v poeziji — Stuitgart: 19.45 Zvezdnato nebo v juniju; 20.15 »Sen kresne nočk, (Shakespeare).- — Bern: 20.30 Koncert; 21.20 Orkestralna glasba. — Katovice: 20 30 Koncert Mozartovo glasbe. — Rini: 21.45 »L'Aia nell' Iuibarazzo«. komična opera (Donizetti). — Laneenberg: 20.20 »Skrivni zakon«, opera v 2 dej, nato poročila iz športne ollmpijnde v Amsterdamu. — Berlin: 19.35 Predavanje: Socialna misel v moderni literaturi (Rusija); 20.30 Poljuden orkestralen koncert. — Dunaj: 19 »Siegfried«, opera v 3 dej. (Wa-gner). — Miinchen: 18.15 Koncert skladb za harmonij. Zachau: Fuga, D — Paelielbel: Fuga, A-mol — koral za orgie: Oče uaš... — H. Bach: Orgelski koral: Kristus je vstal — J. Bach: Fuga, Ee-dur; 19 »Nižina«, opera v 3 dei. (d' Albert). —
Sreda. 6. junija.
Zagreb: 20.35 Klavirske sonate. —..Breslau: 20.30 Koncert skladb za dva klavirja. — Ргада: 19.15 Koncert godbe na pihala; 21.15 Zabavna glasba. — Leipzig: 20.15 Koncert del nemških komponistov. — Stuttgart: 20 Humoreske; 20.30 »Aus der Welt des Knaben \Vunderhorn«:' Recitacije — Pesmi od Brahmsa — Nemške narodne pesmi. — Bern: Od 20. ure dalje: Melodije na' orglice1, veseloigra in orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Večerni koncert. — Fraiiluurt: 20.15 Zabavna prireditev. — Rim: 21.10 Koncert. — Langenberg: 20.10 Poročila iz amsterdamske olimpijade; 20.20 Groteske v prozi in glasbi. — Berlin: 21 Sonate. Haydn: Sonata G-dur — Mozart: Soru D-dur
—	Grieg: Son. C-mol; 22.30 Valčki. — Daventry: 20 Orkestralni koncert. — Dunaj: 20.30 Arije in pesmi. Poje Bolgar Aleks. Krajev. Leoncavallo: Prolog iz >Bajazza< — Spasov: Oanas Augen — v. Wrangel: V mojo dušo... — Puccini: Iz »Tosce«
—	d'Albert: Plesna pesem iz »Nižine«; 21 Sere-nada na trgu. Fr. Sehubertov program. — Miinchen: io Skladbe za trio (klavir, čelo in vijolino); 20.50 Zabavni koncert. — Milan: 20.50 Lahka glasba.
Četrtek, 7. junija.
Zagreb: 20 Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — Breslau: 20.30 »R6sicke? Geist«, komedija. — Praga: 20 Simfonični koncert češke filharmonije. — 1/oipzig: 20.15 Orkestralni koncert.
—	Stuttgart: 30.15 Tri igrice od A. Fliegelove: :>Mrtvi gost« — »Norec« — »Sveta deželam. — Bern: 20.30 Vijolinski koncert; 21.30 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Kranklnrl: 20.15 Koncert komor- kvarteta. — Rim: 21.15 »Pariški navihanec«, opereta (Montanari). — langenberg: 20.10 Poročila iz amsterdamske olimpijade; 20.20 Koncert. VVallace: Uvertura k operi »Maritana« — Vijolinski soli: Chopin: Nocturno — Kreisler: Dunajska pesem —• Kienzl: Iz opere >Evangeljnikc — Gounod: Pomladna pesem — d' Albert: Scene iz opere: »Mrtve oči« — Ziehrer: Valček — Urbach: Koračnica; 21.30 Zabaven večer. — Berlin: 20.3(1 »Pet Frankfurtovcev«, veseloigra (ROssler). — Da-vcntry: V2.15 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 10.15 Koncert zbora »Wioner SSngerknaben«; 11 Koncert simf. orkestra; 19.15 >(i6tterdtiinmerungc, opera v 3 dej. (Wngner). — Miinclien: 17 Koncert Schubertovih komornih skladb; 20 Simfonični koncert. Variacije in rondo na staronemško narodno pesem — Kantata; 21.45 Zabaven koncert. —
Precizne ure
Schaffhausen Ornega, Doxa itd. dobite najceneje pri urarjn
t. Vilhar, Ljubljana
Sv. Petra cesta 36
Petek, 8. junija.
Zagreb: 20.35 Pesmi in arije za sopran solo s spremljavo klavirja, vijoline in vijolončela. — Breslau: 20.30 Vesel večer. — Praga: 21 koncert iz Brna. — Stuttgart: 20.15 Simfoničen koncert. Ravel: Ma mčre Г oye — Mahlcr: Pesmi — Gla-zunov: Četrta simfonija. — Bern: 20 Športno predavanje: Носкеу; 20.30 Operetni večer; 21.20 Orkestralna glasba. — Katovice: 20.15 Prenos koncerta iz Varšave. — Frankfurt: 20.15 Stuttgartski simfon. koncert. Nato koncert iz Kassela. — Rim: 21.15 Koncert. — Langenberg: 18 Koncert iz-Kol-na; 20.10 Poročilo o nogometu iz amsterdamske olimpijade; 20.20 Koncert skladb Mozarta. Brahmsa in Beethovna; nato poročila iz olimpijade. — Berlin: 17 Zabavna glasbu; 20.30 Zborovski koncert. — Dunaj: 20.30 »Častilci solncac, tragedija v 5 dej. (Voltaire). Ob priliki 150letnice njegove smrti. — Miinrhen: 20 Pesmi in arije. Arija iz »Don Giovanni« (Mozart) — Liszt: Čudovito mora biti; 0, pridi v sanjali — Brahms: V gozdni samoti.; Majska noč — R. Struuti: Sen v mraku; Prijazni privid. — Milan: 20.50 Koncert.
Sobota, 9. junija.
Zagreb: 19.30 Prenos iz ljubljanske opere.
—	Breslau: 18.55 Zanimivosti in tajnosti iz uredniškega pulta; 20 »Leteči Holandec«, opera v 3 dejanjih (Wagner). — Praga: .18.55 Dve vdovi«, opera (Smetana). — Leipzig: 20 15 Pestra glasba.
—	Stuttgart: 15 Operne arije in dueti; 20.15 Zabavna prireditev. — Bern: Od 20.30 naprej: Orkestralna glasba in narodne pesmi, izmenjaje. — Katovice: '20.15 Poljuden koncert iz Varšave. — Frankfurt: 16.30 Koncert Schumaimovih skladb. Prvi stavek iz tretje simfonije — štiri pesmi — Prva sonata za vijolino in klavir — Scherzo iz tretje simf. — Štiri pesmi — Iz kvarteta za klav., vijol., vijolo i nvijolončelo — Sostenuto assai, al-legro ma non troppo, Scherzo; 19.30 »Leteči llo-landec«, rom. opera (Wagner). — Rim: 21.15 »Andrej Chenier«, opera v 4 dej. (Giordano). — Langenberg: 20.10 Iz amsterdamske olimpijade; 20.30 Vesela prireditev, nato poročila iz olimpijade. — Berlin: 20 »Poslednja omama«, komična opera (Gluck). — Daventry: 21 Poljudne orkestralne^toč-ke. — Dunaj: 17.15 Glasbena akademija; 2o,1 >Hanca gre plesat«, opereta v 3 dej. (Eysler). — Miinchen: 20 Operetni večei. — Milan: 20.50 Koncert s pestrim sporedom.


RADIO potrebščin
^^ vnajvečfi izbiri stalnovzaiogi pr
FRANC BAR, Ljubljana, Cankarlevo nabr.5 TeleL40;
Лљ Juha
тжсс
T. D.:
Ivan Sadar
(Ob drugi obletnici njegove smrti 3. junija 1926.)
»Sklenil sem pisati zase in kogar bo zanimala moja literatura, bo moral priti po rokopise.«
Napisal v dnevnik 5. I. 191 i.
Ko je pred dvema letoma umrl koprivniški župnik Ivan Sadar na ponesrečeni operaciji slepiča v Ljubljani, jih je zelo malo vedelo, da je umrl človek, ki se je vse življenje bavil z umetnostjo in se intenzivno pripravljal za svoje veliko poslanstvo, s katerim je neprestano prepričeval sam sebe. Pa ker sc je zavedal še svoje nepopolnosti, bodisi radi ocen svojih prijateljev ali pa iz čudovite ljubosumne občutljivosti, se je umaknil vase in si čudaško sani sebi stavljal probleme in jih zase reševal: »Pa naj me zapusti cel svet, jaz bom pes ni ko v al dalje« (Dnevnik 1911). In tako se je zgodilo, da je po njegovi smrti nekdo rešil vso ogromno njegovo literarno ostalino, da ob priliki kdo pogleda v to zaprto srce, mu da do zraka, da se izpove in lahno umiri. Zdi se mi, da je sedaj ob obletnici prilika, da vsaj opozorim na zanimivega samotarja, razmišljajoče-ga duha, ki je delal in zopet delal in ni čakal na slavo sveta. Pristen tip slovenskega duhovnika!
Ivan Sadar (rojen na Cerovcu pri Litiji 1890) je pripadal literarni generaciji, ki je zorela lik prod vojno in se je zbirala okrog Izidorja Cankarja. Celo predsednik je bil literarnega krožl-.a (Kobkr, Malc-šič, Mavrič, Pucelj-Gorenjko, Prezelj...), Ki se je zbiral v Alojzijevišču. Rast in hotenje, vzore in boje te generacije je čudovito resnično in umetniško zanimivo napisal Sadar v treh zvezkih-dnevnikih. »Sledovi mojih stopinj«, ki so prav tako kleni, problemov polni in življenjsko krvni kot Debevčevi in bi izčiieeni bili živa kronika mladega resničnega človeka, idealnega dijaka in bogoslovca, ki se bori z Bogom in življenjem. Morda primerna za Mentor? Vsekakor pa važen kulturen dokument te generacije. V teh časih je Sadar pisal prozo in zlasti pesmi, ki jih ni prenehal nikdar (v zapuščini so 4 urejene zbirke in več zvezkov sonetov, ter polni notesi). V razmerah, v kakršnih sem, sem samo površno pre-čital te nagromadene rime, pa bojim se, da bi iz vseh komaj mogel sestaviti zbirko, ki bi bila pomembna za naš čas: refleksija, uinslveno priliko-vanje in slikanje verzov je zamorilo čuvstvo. Zato je Sadar Medveda tako vzljubil (ekscerpti njegovih sentenc!) kot morebiti le sc Ketteja. Pesnik-Iilozoi, ki gleda slikarsko (alegorično) ua svet. »Idejo za vsako pesem bom skušal zanaprej v mislih naslikati, da bodo tako moje pesmi bolj konkretnejšega značaja.« Siccr pa so se mu posrečile le žive impresionistične sličice (par jih ie priobčil D. i. S. 1914), ki izrazno prehajajo že v ekspresijo:
Mrak leži okrog težak; mučen mir veže zemljo in nebo v tesne mreže. Kako s težavo mimo okna se v daljavo rije netopir...
(Ena melanholična.)
Boljša je proza teh zgodnjih let. Odlikuje jo točno in ostro opazovanje kretenj in likov, v celoti pa vezanje fantastično-duhovnega z realnim (v ku-peju, Priseljenec, Na žalostni gori itd.) Pozneje se je vsehoij posvetil teoretičnemu študiju umetnostnih teorij in poetik in upodabljajoči umetnosi, kamor je težil s svojim drugim umetnostnim talentom (poskušal se je vpisati na akademijo v Pragi!) Na svojih službah se je še vedno intenzivno pečal z vsemi umetnostnimi problemi, zbiral gradivo za monografijo o celovškem Progarju ( v zapuščini jc več Prog. pisem in Fr. Kraljevi spomini iz učne dobe pri njem) in mnego je prevajal iz italijanščine (Evfia-ristične iskre, Carduccija) latinščine (Izpovedi sv. Avguština, I. in I!, knjiga, vse brevirske himne v verzih), francoščine (Merimee: Colomha, La Bre-ie: Moj stric in moj župnik, iz nemščine Hauff: Jud Siiss;? Setkin klobuk; Caldcron: Sanje, ki so resničnost, Schiller: Viljem Teli iid. Goetheja, Li-liencrona) iz ruščine( Koljcova itd); poleg tega je pripravljal gradivo za Zgodovino koprivniške fa-e, Življenjepis bv. Neže in pripravljal za tisk premišljevanja o Mariji... in sestavil cele kope pridig... Vse v rokopisih!
Dušno pastirstvo ga- je vedno bolj sililo v praktično delo, postal je nekak vporabni prigodničar. predvsem v dramatiki, ki se je je zadnja leta zlasti oprijel in mu je kot miselno gradečemu človeku vse bolj pristojala kot lirika. Njegovih svetopisemskih dramatičnih prizorov je neštevilno, skoro vsako r *znači!nejšo epizodo iz sv. pisma je postavil v ver-zificiran dialog (Salamonova sodba, Pametno in nespametne device, Jtidita, Job, Oznanenje Marijino), dalje legende (Šv. Alojzij, Sv. Aleš, Skriti biser, ter posamezne značilne deklamatorične prizore (Na velikem trgu v Zagrebu, Jesenska pesem)... Poleg izvirne ljudske igre Grajski hlapec, je prevajal za ljudske odre predvsem nemške jezuitske prireditve mladinskih iger (Schvveder: Ljudski prijatelji, Isola: Prisiljen advokat itd.). Hotel je napisati medvojni roman, katerega je večkrat in v številnih vartjantah snoval (Milijonarji ua deželi. Spori, Ana,...) pa preko prvega poglavja nikjer ni prišel. Sploh je značilno zanj mrlizčr.o snovanje dispozicij in storij, ki jih je vsak dan spočenjal, vsak dan začel pisati, a nikdar prišel preko začetka, tako, da niti kratke skice niso popolne. Krivda je pač v tem, da je pisal zase, da ni bil izpostavljen Kritiki, in se je vse preveč vdajal svoji brezvolji in neustaljenosti. V hlastanju za motivi, in neprestanem snovanju, ni imel časa za oblikovanje. Hotel je vse, celo epos o Kristusu je snoval (»S tresočo roko začenjam kar ni še Slovenec. — Rad bi trpljenje ouisal Zveličarja, našega Kra ja!«), a končal ni ničesar. Samota, zagrenienost in nezaupljivost ter ne-energija sta ga ubijala. Ko bi se podvrgel javni oceni, bi se omejil in. rasteh Kam?
Te vrste pišem v spomin slov. duhovniku, ki je visoko v hribih živel s sodobno umetnostno kulturo (bil je eden prvih čestilcev' in naročnikov I<ra-Ijev), ki je delal, snoval in pisal, ter čakal svoje ure, v katero je veroval, da pride. Naj bodo 3pomin
1
'VTJHT1
тчпдид! |»Ц
Siovend mte
obupni klic obmejnih bratov in hitite nu pomoč
SSovensk! Stražo
idealizmu njegovemu in njegovi ponižnosti in njegovemu velikemu stremljenju! Ob oblctnici smrti njegove občutim bolj kot kdaj prej v življenju tragiko te žrtvujoče se duše in zdi se mi vredno, da se vsaj za hip ustavimo ob njem, ki je toliko v sebi doživljal, in nam ni mogel povedati. Z zaprtim srcem je težko v grobu in morda še pride čas, ko bo izpregovoril. Zasluži vsekakor, da mu živi vsaj ime.
KašoJišks razstava na „Prejs v K®'m
V mednarodno razstavo tiska, takoz. »Presso« v Kolnu je okusno urejena tudi razstava dela katolicizma na obogatenju in oplemenitenju človeške kulture. Kdor le bežno premotri tozadevno vlogo katolicizma, bo priznal, da so stali prireditelji take razstave pred izredno težko nalogo. Dasi je razstava mednarodna, vendar naravno prevladuje predočitev kultur, dela katolicizma v Nemčiji ali nemških katolikov. Za razstavo ima največ zaslug ravnatelj Marschall, ki je imel pregledati, izločevati in razvrščevati ogromen materijal, ki je dohajal z vsega sveta.
Razstava sama se nahaja nekoliko vstran od široke razstavne ulico v stari benediktinski opatiji Deutz, katero so provovrstni zastopniki moderne religiozne umetnosti izpremenili v razstavni prostor. Glavni povdarek je tu na kipu Kristusa, stoječega na zemeljski obli sredi notranjega dvorišča, iu obdanega od štirih evangelistov — moderno delo od Marije Eulonbruch, kojega trpo-ascetični izraz našemu1 času pač ni lahko dostopen V križnem hodniku pa so razvrščena stara dela krščansko umetnosti, krucifiksl, rplikviatji, kipi. Odtod začnemo obhod po razstavnih prostorih.
Razstavo uvajajo podobe, ki nam predoču-jc-jo, kako se je tekom časa izpreminjalo upodabljanje evangelistov, začenši z lepim posnetkom podobe sv. Lukeža v katakombi Commodille, preko književnih slik v evangellarjih (pravo mojstrsko delo je v kolnski katedralni biblioteki nahajajoči se Hildfordski evnngeliar iz 9. stoletja) do vveze-nih podob v prcdragocenih Whnhausenerskih stenskih preprogah,. sredi sobe pa stoji razkošna Heribertova skrinja, delo subtilne zlatarske umetnosti s sijajnimi cmajli.
Naslednje sobe so posvečene bibliji, potem passionalom, legendarijem, hageografijam in mar-tirolo<?ijom ter romarskim knjigam. Kot posebno dragocen objekt iz te bogata zbirke omenjamo samo Liber pontificalis iz 11 stoletja, ki je takisto last kolnske stolnične knjižnice. V prostoru bogoslovne znannsti imamo • '"me rokopise in knjigo cerkvenih učenikov iz vseh stoletij. Tu imamo komentar pisma do Rimljanov ki se pripisuje svetemu Ambroziju, neko delo sv. Bede iz leta 800, Sunimo sv. Tomaža Akvinskega iz 15. stoletja, poseben prostor pa zavzema pravilo sv. Benedikta, ki se nam (»rezentira v celi vrsti izvodov, med katerimi omenjamo samo rokojus Ftirstenbergske knjižnice v Donaueschingenu iz 12. stoletja, ki nam priča o nedosežni pisarski in slikarski umetnosti benediktincev. Globok vtis napravi poznogotiška pisarska soba, v nadaljnjih prostorih pa vidimo ► rcJnjeveško kjijigovcsaišfto •.nnctiiast. V usnju in srebru, slonovi kosti in emajlu, kameji in biserih se vrstijo izbrane knjigovpznlške umetnine druga I za drugo. Zlasti so tu odlikuje srednjeveški srebr-uinar Anton Eisenhotts.
Poseben oddelek je posvečen tudi ltturgičnl knjigi, kjer kraljuje mogočen bralni pult. kojega naglavni del tvori orel z razprostrtimi peroti, po-znogotiSJca umetnina najindividualnejšega kova. Na stenah vidimo izbrane miniature pretenke oblikovalno zmožnosti metliške pisalske umetnosti, pred nrini pa ležijo missali, graduali, racionali, sakra-mentnii iu antifonali v tolikih izdelkih, barvah, vedno novih motivih iu podobah, da se mora duh tudi modernega Človeka v spoštovanju priklonili. Najstarši sakramentnli so iz 9. stoletja, večina mis-Silov pa je iz 14. in 15. stoletja.
Tudi duhovna pesnitev in igra zavzemata sebi dostojen prostor. Tu vidimo zelo interesantno skupino odrskih modelov, n. ju-, pasijonski oder v £-'eh\vediseh-Gmiindu, v Valienciennesu (1547), jezuitski oder v Kolnu iz leta 1627. in druge. V neki sobi imamo spominske predmete na škofa Heriber-ta in benediktinsko opatijo Deutz, n. pr. zlato opa-tijsko palico, prastare paramente itd.
Zasluge cerkvenih kulturnih delavcev za prosvetno znanost nam predočuje posebna soba. Tu vidimo zemljepisno karto Španca Beatusa iz leta 730., takozvano Ebstor-karlo iz leta 1284., dela sloveče nune Rosv ithe (932—1002), pesnice in drama-ličarke, ki je bila najboljša svojedobna poznavalka j rimskih klasikov, originalni rokopis knjige »De flnimalibus« od Alberta Velikega in »Physico« sloveče nune Hildegarde von Bingen (1098—1179).
Posebno skupino tvori katekizem. Ta je iz-I redno bogata, saj se je delo sv. Petrn Kanizija od prve izdaje, to jc 1. 1557. do srede 19 stoletja tis-i kalo na 159 krajih v 700 različnih izdajah. Ostali del razstave, ki se nanaša na moderno dobo, opišemo prihodnjič
P smo \?, 1 ^reba
Ni bil ravnatelj naše drame zastonj jx> celem svetu. On je pravzaj)rav neki gledališki večni Jud, ker se je vozil iz enega mesta v drugo, še v onem času, ko se ni nadejal, da bi mogel postati znamenita osebnost zagrebške Talijo. Sedaj mu je to dal Bog in prinesla sreča, pa se mu ni treba truditi, da bi hodil po novih potih. Da dokaže svoje zveze, nas preplavlja z gostovanji, ki smo se jih — hvala njegovemu trudu — že dosita naveličali. Človek bi rad videl na odru naše igralce, pa ne morejo in ne morejo priti na vrsto. Jaz sem Vam že poročal, kako so naši judovski someščani širili nosnice, ko so poslušali Burgteater in občudovali mongolsko lice simpatičnega gespoda Pavla Wegenerja ter gledali njegovo slabo trupo. Od tedaj jim je g. Begovič pripravil novo veselje in dovedel v Zagreb gosp. Moisslja, Eriko Wagner in dunajsko Renaissance-Bilhne. Kritika je zabeležila kvaliteto njihove igre (ga. Podgorska, divna slovenska igralko, ki je tako izvanredno nastopila v Karležini drami >V agoniji -, so je morala čudom čuditi, da je videla obraze, ki nikakor niso poselili predstav, v katerih se je ona tako sijajno odlikovala), pa je popolnoma pozabila omeniti, da je bilo več nerazumevanja nego občudovanja. Igralci so brez dvoma igrali dobro, ali publika je bolj uživala svoje lastne toaleto in na-šminkane obraze nego umetnost. To je ona ista publika z malimi izjemami, ki pride vsako soboto pred sinagogo v Štrossniaycrjevi ulici, da pokaže svoja polna lica in dragocene obleke. Ona je brez dvoma globoko hvaležna g. Regoviču, da tako skrbno prirejuje revije zagrebškega Izraela
Nismo pa ostali samo pri Nemcih Prišetal je k nam tudi g. Иепгу Demazzei, svojevrstna mešanica Italijana, Hrvata in Bolgara. Njegov nastop je
bil prisrčno pozdravljen. Dograjeni tenor z odlično široko modulacijo glasu in dob-o igro je osvojil publiko. Izrael je bil manj zastopan. A kot največja slaščica so prišli pariški pevci iz »Opere Comi-que<. Dali bodo tri predstave, na katerih bodo pokazali tri stare, toda popularne komade. Radovedni smo, če bo zagrebška judovska publika te predstavo j)osetila, in bomo o tem poročali prihodnjič.
Nedavno sem Vam omenil novi književni list »Književnik;. čudne so zgode in nezgode tega imena. Svojčas je bil »Književnik* priprava za .Itt-goslavensko akademijo. Po vojni je »Književnika zopet pokrenil prerano umrli pesnik A. B. Šimič, ki je v njem objavljal svojo dobro pisane razprave, v katerih je napadal časnikarje. Treba je priznati, da je točno opazoval (spomnite se samo vlogo našega povojnega časnikarstva) in bil neobičajno duhovit. Po njegovi smrti je list osvojila skupina okoli »Hrvata«, to je one hrvatske inteligence, ki je že dolgo brez vsake jafje idejne orientacije. Toda g. Mate Anžekovič, ki je nekaki Zois te skupine, je pritegnil zu sotrudnika g. Krležo, ki daje Ion iistu. Vi poznate našega Krleža. Dokler piše literarno stvari, ostaja v svojem ambientu iu daje brez dvoma jake stvari. Ker je pa impulziven in preveč sekstantski, se na literaturi seveda ne ustavlja. On hoče biti nekak ideolog in vodja, pa postaja preveč patetičen in katerikrat naravnost smešen. Ima ve zahvaliti samo naši hrvatski nemarnosti, da ga nobeden pošteno nc prime zn ušesa in ne dokaže, kako plehko sodi o nekaterih stvareh. Tako se je v predzadnji številki tega lista spravil na Ivana Meštiovica, hoteč z grotesknimi vzpored-bnmi dokazati »plitkost« Meštrovičevega kulturnega nazora in prikazujoč v čudni svetlobi njegove nacionalne nazore. Krleža nas ne more iznenaditi
niti s tem, dn skuša zasenčiti celo ime Meštro-
viča, toda čudno jo vsekakor, da more g Anžekovič, veliki borec za hrvatstvo, prinesti tak članek na čelu svojega lisla, ne glede, da temu članku manjka vsega, kar bi gu moglo napraviti vsestranskega in objektivnega. Tistega roganja Kristusu pa sploh nočem omenjati, ker bi to bržčas prišlo jako neprav spoštovanemu g. Barcu, ki se trudi, kako bi svoje federalilte pokazal kot nekake katoliške borce in ortodoksne vernike.
Svetlo točko tvori naše društvo sv. .Tero-nlma. Njegovo delovanje v zadnjem času zasluži veliko pozornost iu priznanje. Te dni je izšel znani roman kardinala Newmana iz prvih vekov krščanstva, »Kalista«. Delo je v izbranem jeziku prevel g. Petar Grgec. Družba sv, Jeroilimn je vzela v svoje izdajateljstvo tudi revijo hrvatskih katoliških pisateljev »Hrvatsko Prosvjetoc, ki н svojo resno in solidno kritiko vzbuja vedno večje zanimanje med hrvatsko jiubliko, jmsebno odkar jo pritegnila med svoje redne sotrudnike naša najboljša starša pesnika g. Vladimira Nazora in Dragutina Doinja-niča. »Hrvatska Prosvjetac posveča stalno pažnjo ludi reprodukciji slikarskih del in je prinesla n. pr. nekaj novejših izdelkov našega uajboljšega grafika g. Vladimira Kirinc.	Disky.
Velika razstava kitajske umetnosti v Berlinu. Družba za vzhodno azijsko umetnost prireja v zvezi z Državno akademijo umetnosti obsežno razstavo kitajske umetnosti, ki se bo vršila od januarja do marca prihodnjega leta v prostorih Akademije. Priprave so že v teku. Zastopnik družbe se je. pravkar odpeljal v Ameriko, da stopi v zveze s tamošnjimi zbiratelji.
Zoper vojske
Četudi se države dalje oborožujejo, se vendar že same strašijo bodočih vojska. Ako jc bila namreč že zadnja vojska polna grozot, bodo grozote prihodnje vojske še brez primere večje in strašnejše. Prihodnja vojska bo '■kemična vojska«, to se pravi, v njej ne bodo več cdlcčali topovi, ampak kemija strupenih plinov. S plini bedo skušali zastrupiti drug drugemu armade na fronti in prebivalstvo za fronto. Iz aeroplanov bodo metali bombe, ki bodo v nekaj trenutkih s strupenimi plini pomorile cela mesta in vasi. To ne bo več vojska čet zoper čete to bo barbarsko pokončevanje vsega življenja.
Tega torej so se ustrašili tudi državniki. Odgovornost za prihodnjo vojsko je prestrašna iti noben resen državnik se je ne upa prevzeti. Zato ni čuda, da je premišljeni Američan Kellog započel protivojno акчјо. Vse velesile naj bi sklenile med seboj protivojni pakt in naj bi sc zavrzale, da bodo vsako vojsko z vsemi močmi preprečevale. Še ovira pretirani nacionalizem željo po bratstvu narodov, še se upira pohlepni imperializem mirnemu razoreževanju, vendar le še blazni oholež drzjio režija s sabljo.
Krščanski naredi se morajo te močne mirovne težnje le veseliti. Saj ni nič bolj nekrščan-skega kaker sovraštvo, sovraštvo med ljudmi, sovraštvo med narodi, in ena največjih dobrin na zemlji je mir. S slavo božjo in mirom na zemlji sc 'e začela krščanska blagovest.
Res cia krščanska morala ne obsoja vsake vojske. Kakor se sme braniti posameznik, tako se smejo braniti tudi narodi in države. Toda biti mora vojska le »ultima ratio«, zadnje sredstvo, in je torej le dovoljena, če je res takšno sredstvo: res sredstvo in res zadnje sredstvo. A katera vojska je dandanes takšna? Zato jc dejal že Leon XIII: Ljudstvu se vojska vedno bolj gnusi. Upravičen gnus, če kdaj kateri, zakaj vojska mora biti kdaj potrebna, a nikdar ni brez velikega gorja, zato ni boljšega prizadevanja, kot je to, da bi se vojska zabranila.« (De munere pacifico Ecclesiae commisso, U. febr. 1880.) Benedikt XV. pa je v svetovni vojski rotil vojskujoče se države, naj vendar nehajo s strašnim divjanjem in klanjem, »saj so drugačna pota, drugi načini, da se krivice poravnajo!« (Ad beatissimi Apostolorum Principis, 1 nov. 1914.) —
Nemški filozofi (Scheler, Gomperz in dr.) so res početkem svetovne vojske vojsko proslavljali. Vojska je Schelerjp nekaj, brez čes3r »nc bi bilo rasti in razvoja držav, najmočnejša sila, ki tvori države, ljudstva in narode, »skrivnostna ura, ki se ob njej poraja duhovna kultura«; nje zadnji smoter je »najvišje dospodstvo duha na zemlji«. »Prava vojska ni boj za bitje, ampak boj za višje bitje, boj za moč in svobodo, boj za novo porazaelitev kolektivnih duševnih moči, boj za go?podst- o... Mir je le zgolj ne-Tativna in odnosna ideja vojske, podstava miru po bitju in pojmu jc vojska kot pozitivna svetovna naprava.« Res je strašna, a nje strašno delo je »veličastno«. (Scheler, Das Genius des Krieges; prim. Čas XII, 1918, 62—75.) Seveda, tako so modrovali, ko so bili še trdno prepričani, da bodo pogazili vse sovražnike in bo Nemčija zagospodovala na morjih in od Hamburga do Bagdada. Zato jim svetovna vojska ni bila »svetovna vojska«, ampak, kakor je izrecno dejal Scheler, »nemška vojska«.
A tudi te nemške filozofe je bojna filozofija minila. Ko so se začele nemške bojne vrste majati, ko jc začelo giniti zaupanje v nemško moč in zmago, ko so se bolj in bolj kopičili ranjenci in invalidi, ko je začela lakota moriti delovno ljudstvo, ko so vsi začeli uvklevati, cla je nemška vojska izgubljena, tedaj je bilo ludi te filozofije konec. Ne slava vojski, ampak kletev, jz-
pečetka pridušena, a vedno glasnejša, vedno strašnejša kletev zoper vojsko in vojske je začela bruhati iz srca nemškega naroda, dokler ni podivjala v splošno revolucijo, ki je prevrgla .dinastom prestol, cesarja pa vrgla kot izgnanca iz države To je sodba ljudstva in narodov o vojski. Podobno jc bilo v Rusiji, Avstriji itd.
Zato je pa zadnji čas. da vsi, državniki in narodi, iščejo tistih »drugačnih potov«, -drugih načinov«, kako bi se krivice med državami poravnale in odločala pravica.
Telesna kultura
Materialistično svetovno naziranje se je v filozofiji sicer precej preživelo, v praktičnem življenju pa čutimo prav za prav šele zdaj njegove posledice. Poglejmo na socialno polje, na politiko, na umetnost, povsod nam zija nasproti nakremženi obraz materializma. Ta duh se izraža tudi v n£gi telesa, ali kakor pravijo >Koerperkultur , ki pa mnogokrat ni drugega nego evfemistični izraz za >Nacktkulturr, ki kaže ostentaliviio nagoto.
Ali gre telesu nega? Brezdvomno! Saj jo potrebuje s higieničnega, estetičnega in tudi z etičnega stališča. Glavna stvar je, da imamo o telesu pravi pojm. Materialistična literatura mu posvečuje naravnost religiozno pozornost. Ta literatura ne prizna netvarne duše v človeku, zato pa poslavlja telo za malika, kateremu je treba služiti.
Krščanska vera pa nam nudi o telesu druge nauke, telo je sumo po sebi dobro, saj ga je Bog ustvaril ter ga določil za stanovanje naše du^e. Sin božji je sam prevzel človeško telo, radi tega smo njegovi sotelesniki, kar je gotovo vzvišeno sorodstvo. Cerkev posvečuje telo pri zakramentih z maziljenjem, predvsem pa se posvečuje človeško telo pri svetem obhajilu, ko sprejme Telo Gospodovo. Ta združitev z Gospodovim Telesom nam jamči, da bodo ludi naša telesa vstala slavno od mrtvih. — Po izrecnem nauku sv. Pavla je naše telo tempelj sv. Duha, katerega moramo torej nasiti iu častiti v svojih telesih.
Iz tega sledi jasno, da tudi kristjan ne samo sme, temveč mora spoštovati svoje telo. Ga ne sine prezirali, kakor so ga prezirali Maniliejci, ki so učili da izhaja iz nekega zlega prapočela, to naziranje je privedlo do žalostnih izrastkov, kakršni so bili n. pr. Fla-gelanti.
Svojega telesa torej kristjan ne bo sovražil, temveč ljubil ga bo in gojil. Gojitev telesa pa mora zopet imeti svoje meje. Ako se priporoča danes »šport«, je to do neke gotove mere v interesu telesne kulture, žal pa se stvar pretirava, šport postane namen samemu sebi, mesto da bi služil telesu, v kolikor je telo stanovanje duše. Dejansko stanje nam kaže, da med tem ko se krepčajo telesne mišice, obnemogujejo duhovne peruti. V šport jo zašel zgolj fizični princip moči in ginina-stične izurjenosti, dočim je duh potisnjen v ozadje. Smisel za tekmo na polju idej pone-liu je med mladino, svet se zanima le, kdo bo dal gumijevi žogi boljšo brco, kar vodi к surovosti. — Ne obsojamo telesne kulture, ob« soditi pa moramo kult telesa. Kot kristjani ne smemo pozabiti, da je telo vsled izvirnega greha postalo duhu nepokorno ter nositelj po-željivosti. Proti tej poželjivosti se mora boriti celi človek; v tej borbi ue zadostuje gimnastika telesa, temveč potrebna je tudi gimnastika duha, ki se zaveda temeljnega nauka krščanske nravnosti: premagaj samega sebe! Želimo torej naši mladini več gimnastike duha, in nc samo par ritmičnih, tuintam pa že surovih kretenj.
Ko pridejo nad mladino ona neizprosna leta, o katerih mora reči človek, da >nut ne ugajajo«, in ko pridejo še bolj neizprosne skrbi za življenje, ne bo mogel nuditi šport človeku one moralne opore, ki je v življen-skem boju vsem brezpogojno potrebna. Sama kultu r« lelesn nam nikakor ne zadostuje, mi rabimo predvsem kulture srca in kulture duha I
27.8, 20.75, 16.8, 18.8 v prejšnjih tednih. Mesec maj je beležil rekordni promet 89.8 milj Din napram 72.6 v aprilu, 72.2 v marcu, PO v februarju in 80.4 milj. Din v januarju. Največ prometa je bilo ta teden v devizah: Dunaj, Curih in Praga. V tečajih deviz ta teden je omeniti skoro pri vseh devizah učvrstitev, ki pa je koncem tedna nekoliko popustila.
Zagreb. Berlin 1360, Curih 1095, Dunaj 799.75, London 277.46, Newyork 56.82, Pariz 222.75, Praga 168.50, Trst 290.25—299.75.
Curih. Belgrad 9.185, Berlin 124.20, Budimpešta 90.C0, Bukarešt S.20, Dunaj V3.02, London 25.335, Newyork «8.80, Pariz 20.43, Prag« 15.375, Trst 27.84, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 86.70.
Trst. Belgrad 33.42—33.45, Curih 304.50 do 367.50, London 92.68—96.71, Ne\vyork 18.95—18.96, Pariz 74.75—74.80.
Dunaj. Devize: Belgrad 20.5075, Kodanj 190.80, London 34.70625, Milan 37.4475, Newyork 710.65, Pariz 27.9875, Varšava 79.67. — Valute: dolarji 708.25, lira 37.50, eeškoslov. krona 21.0525.
Praga. Devize: Lira 177.%, Belgrad 59.40, Pariz 133, London 164.80, Ne\vyork 33.745.
Dinar. Newyork 176, Berlin 7.41, Londou 277.35.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Tržišče vrednostnih papirjev se ta teden ni dosti izpremenilo. Med državnimi papirji so ta teden 1% invest. pos, in agrari le malenkostno va-riirali. Tudi vojna škoda je >a teden bolj malo va-riirala. Dnevna tečajna razlika je znašala 1—2 točki, preje pa 3—5. Napram prejšnjemu lednu je le majhna razlika v tečaju. Indeks vseh državnih papirjev (7% invest. pos., agrari in vojna škoda) je znašal koncem maja 49.91 (nominale 100), napram 48.75. Koncem marca se je torej dvignil, to pa zaradi višjih tečajev vojne škode, ki je vodilen papir. Indeks je sestavljen po tečajih zadnjega borznega sestanka v mesecu iu je znašal:
december	1927	46.02
januar	1928	48.22
februar „	49.69
marec „	48.80
april „	48.75
maj „	49.91
Bančni papirji so čvrsti, Praštediona je ta teden postopoma narasla od 850 na 890, pa je še kljub temu znatnemu dvigu njen rendit znaten, saj znaša pri kurzu 890 (dividenda za 1927 80 Din) 9%. Tudi renditi drugih banCnih papirjev so znatno nad obrestno mero za nevezane vloge in zato je zanje večji interes publike in kakor smo že poročali, tudi inozemstva. Rendit Jugobanke pri kurzu 87 (dividenda za 1927 8 Din) 9.2%, Hipobanke pri kurzu 58.50 (dividenda za 1927 6 Din) 10% in Srp-ske banke pri kurzu 138 (dividenda za 1927 13 Din) 9.3%. Ker se je rendit Praštedione izenačil z ostalimi vodilnimi papirji, je pričakovati ustalitve tečaja: vsekakor moramo omeniti, da ni samo pri nas v Sloveniji obrestna mera v padanju, ampak se pojav opaža zaradi znatne ponudbe cenenih inozemskih denarnih sredstev v celi državi. Kakor običajno industrijski papirji izkazujejo le malo prometa in tudi ne izprememb v »ečajih.
Belgrad. Narodna banka 7075. vojna odškodnina 446.75. Zem. banka 59, Rdeči križ 58, 7% invest posoj. 90,50, agrari 57.50.
Dtmaj. Podon.-savska-jadran 82.05, Živno 113.75, Hipo 7.25, Alpine 43.10, Greinitz 4.20, Trbovlje 63.70, Mundus 194.90.
BLAGO.
Novi Sad. Pšenica: bč. 350—355, potiska 355 do 357.50, gor. ban. 350—352.50, juž. ban. 347.50 do 350; oves: bč., slav. 245—250, mac. 222.50 do 227.50; koruza: bč. 290—295, bela 300—305, ban. 290—292.50, srem. 290—295; moka Og in gg 475 do 485, št. 2 460—470, št. 5 440—450, št. 6 420 do 430, št. 7 356—360. št. 8 240—245; otrobi: 210 do 220. — Promet: 9 vag. pšenice, 4 vag. koruze, 3 vag. moke, 13 in pol vag. otrobov.
Budimpešta (termin, borza). Tendenca čvrsta. Pšenica: okt. 30.82, 30.88, zaklj. 30.80—30.90, marec 32.92, 32.88, zaklj. 32.94—32.96; rž: okt. 26.44,
26.52, zaklj. 26.54—26.56, marec 28.30, 28.48, zaklj. 28.50-28.52; koruza: maj 24.96, 24.94, zaklj. 24.94 do 24.96, julij 28.90, 29, zaklj. 28.98-29.
Inž. J. Rataj:
Preskrba meit z mlekom
Nekaj zgodovinskih podatkov; predvojna preskrba velemest v Avstriji in Nemčiji.
Brezdvonino mesta v preteklih časih, ko še niso zavzemala večjih obsegov, niso bila navezana na uvoz mleka izven svojih teritorijev. Meščani so se v teh časih po večjem še sami ukvarjali s poljedelstvom in rejo mlečnih krav in tako sami pridobivali potrebno mleko za se in pa za tiste someščane, ki se sami niso mogli baviti s poljedelstvom.
S porastom mest, posebno še z intenzivnejšim razvojem trgovine in obrti, ki nista več dopuščali, da bi se mogel meščan v večji meri ukvarjati s kmetijstvom, pa so si meščani začeli iskati potrebnega mleka po bližnjih vaseh. Te so seveda začele polagoma ta položaj izkoriščati in posvečevati proizvajanju mleka potrebno pozornost. Prvotno so meščani brezdvonino sami hodili k vaščanom po mleko. Pozneje pa, ko so se okoliški vaščani v tej novi pridobitveni panogi dovolj »razširili«, je pa naenkrat bilo dovolj bele tekočine, meščan je postal gospodar situacije, je mirno ostal doma in kmet mu je rad prinašal mleko v mesto in celo na dom.
Na tak način se je polagoma razvila zlata doba mlekaric. Zlata je bila ta doba tako za meščana, ki je vsak dan dobival dobro, sveže mleko »s prst debelo smetano«, že za zajutrek, zlata doba pa tudi za mlekarice, ki so vsak dan brezskrbno opravljale svoja jutranja pota polna idile, k svojim strankam v mesto. Najlepši je bil za nje seveda prvi dan vsakega meseca, ko so se vračale domov z lepimi novci v culici.
Pojav mlekaric je sicer posebno tipičen za Ljubljano vsled špecijelnih njihovih vozičkov, vršila pa se je na enak ali podoben način aprovizacija mleka tudi v drugih mestih v gotovih dobah in do gotove obsežnosti teli.
Idilo mlekaric je najprej začel motiti pojav železnic. Dobavni krog za mleko se je z razvojem teh povečaval, javljati so se polagoma začeli v mestih novi ponudniki za mleko. Dobro zasidrane mlekarice pri svojih odjemalcih t. zv. >kontih« niso imele vzroka se bati. Drugače pa je bilo s tistimi, ki so s svojimi odjemalci bile na slabih nogah. Vsak dan je v teh novih razmerah mogla nastopiti kriza in skrb za novega odjemalca.
Veliko večji preobrat pa je pojav železnic v preskrbi mleka povzročil v že tedaj velikih mestih, katerih potrebe na mleku že tedaj ni mogla v zadostni meri več pokriti bližnja okolica. Železnice sicer niso bistveno spremenile dotedanje aprovizacije, pač pa so pripomogle, da je polagoma jela prihajati v velika mesta večja množina mleka, ki se je enako razpečavala kakor prej. Železnica je omogočila in povzročila, da je nastalo po vseh večjih mestih veliko število večjih in manjših trgovin z mlekom.
Lastniki in voditelji teh trgovin so izhajali iz različnih meščanskih me-a.ncyaMoeooa jali iz različnih nešolanih slojev i- saj je bila mlečna trgovina že od nekdaj prosta obrt — in torej samoumevno niso imeli potrebne izobrazbe. Znanje o mleku je bilo takrat še zelo omejeno, tehniške priprave za pravilno ravnanje z mlekom pa še sploh niso obstojale.
Srednji devizni tečaii na liubli. borzi od29. V. dol VI. 1928
Dne	Berlin	Curih	Dunaj	London	Newyork	Pari*	Praga	Trsi
29.	1360.75	1095.—	799.55	277.45	56.82	_,_	164.511	299.Ш
30.	1360.75	1095.—	799.80	277.42	56.81	—.—	—.—	299.36
31.	1360 —	1095.—	799.95	277.47	56.8!	223.75	168.50	—.—
1.	1360.25	1095.—	799.70	277.46	56.81	223.75	168.50	—.—
	—.—	—•	.	—. —				—.—
Če končno še upoštevamo, da je vsled velikega števila samostojnih- podjetnikov tudi na tedanjem trgu vladala že precejšnja konkurenca, potem si lahko predstavljamo, da tedanja preskrba mestnega prebivalstva z mlekom ni bila ravno idealna tako v kvalitativnem, kakor v higienskem oziru.
Odrešenje iz te mlečne mizerije so prinesli nenadni vspehi mikrobioloških in fizijo-loških raziskavanj mleka. Pasteur je odprl znanosti nov svet mikroorganizmov. Njemu so sledili drugi številni učenjaki, ki so proučili dobre in slabe lastnosti teh mikroorganizmov zlasti bakterij, poiskali so tudi pota in sredstva, s katerimi se mofe delovanje teh izkoristiti, pospešiti ali tudi preprečiti. Pridobitve teh raziskavanj so postavile celo higieno na popolnoma novo, znanstveno podlago. Na isto znanstveno podlago se je oprlo tudi moderno mlekarstvo,. špecijelno preskrba ljudi s svežim mlekom. Za praktično izkoriščanje uspehov mlekarsko-bakteriološke vede so se polagoma iznašle potrebne tehnične naprave: pa-sterji, sterilizatorji, raznovrstni hladilniki, enostavne metode ze preiskovanje mleka in moderno mlekarstvo je skupaj.
Na podlagi navedenih znanstvenih pridobitev in modernih tehniških iznajdb se je ena izmed prvih ustanovila 1. 1888. še danes znamenita >Wiener Molkerei« na zadružni podlagi z dnevno kapaciteto 15.000 1. Do začetka vojne je narastla na dnevnih blizu 90.000 1 z ca. 120 lastnimi prodajnimi lokali na Dunaju in okolici. Njeno članstvo je tvorilo ob začetku vojne ca 110 veleposestnikov iz bližnje in daljne dunajske okolice.
Skoro istodobno z ustanovitvijo »Dunajske mlekarne« se je začel 1. 1882. baviti z moderniziranjem mlečne aprovizacije v Px-agi inž. Kirschner, najemnik Švarcenbergovih posestev v Radlicah pri Pragi. Uredil je na najetem posestvu moderno mlekarno s kapaciteto 8000 1. Posel pa mu je šel sprva počasi od rok. L. 1895. pa je krog njegovih odjemalcev vendar tako narastel, da je bil prisiljen obrat povečati na dnevnih 30.000 litrov. Obenem pa ga je preselil iz Radlic na Smichov (predmestje Prage). L. 1910. pa je postal že tudi ta novi obrat premajhen. S prizidanjent novih delov pri stavbi mlekarne in zamenja-шлз dosedanjih strojev z večjimi, se je kapaciteta na novo povečanega obrata dvignila na dnevnih 100.000 1. Tik pred izbruhom vojne se je nova kapaciteta tega velemlekarskega obrata izrabljala do 75.000 1 dnevno.
Zadnje leto preteklega stoletja se je na Dunaju ustanovila »Niederosterreichische Molkerei« t. zv. »Bauernmolkerei«, ker je zbirala in predelavala v nasprotju z »Dunajsko mlekarno« izključno mleko malih kmečkih na-biralnic po Nižjeavstrijskem. Iz razmeroma skromnih začetkov se je do izbruha vojne tudi to podjetje razvilo v ugledno velepodjetje z blizu 100.000 1 dnevne predelave. Na vsak način nam je ta mlekarna tipičen zgled, ko-ljko premore zadružna organizacija pod smo-trenim trgovskim in tehničnim vodstvom.
Da bo slika dunajskega predvojnega mlekarstva popolna, naj navedem še zelo moderno zgrajeno in opremljeno mlekarno, znano pod MAG (Milchindustrieaktiengesellschaft). Ustanovil jo je 1. 1907. isti inž. Kirschner, kakor praško »Rudličko mlekarno« in se je pod raznimi imeni do izbruha vojne razvila tako visoko, da je mogla v letih 1913. in 1914. postaviti novo mlekarno s stroški 2.5 milijona kron in dnevno kapaciteto 90.000 1 dnevno.
V Nemčiji se s svojo mlečno aprovizacijo najbolj odlikuje Berlin. Bolle je staroznano mlekarsko podjetje, ki je prvo izkoristilo vse pridobitve znanosti in vse moderne tehnične iznajdbe nu mlekarskem polju. Vsled svoje obsežnosti — Bolle je bil znan kot največje mlekarsko podjetje na kontinentu, dnevna kapaciteta preko 150.000 1 dnevno, zaposluje preko 2000 ljudi, kapaciteta hladilnih strojev ca. 1 milijon kalorij — in financijelne moči je zmožno uporabljati vsa sredstva, da nudi občinstvu
vedno prvovrstno mloko. Podjetje vzdržuje svojo lastno poskusno mlekarno tako za poskusno vseh tehničnih iznajdb v mlekarski tehniki, kakor tudi vseh novih pridobitev znanosti.
Šele v vojni dobi (1. 1917.) pa je v Berlinu nastalo kot nekako združenje nekaterih ostalih berlinskih velelrgovcev z mlekom pod imenom MLG (Milchlieferungsgesellschaft) podjetje, ki je v različnih delih velemesta postavilo šest veleobratov, v katerih predeluje skupno dnevno ca. 6—700.000 1 mleka. Ce vzamemo to iz več obratov sestoječe podjetje kot enoto, bo to pač brezdvomno največje podjetje na svetu.
Izmed številnih nemških velemest naj navedem le še Draždane, ki se odlikujejo s svojo istotake zelo moderno urejeno in zelo ob-sežno »Genossenschaftsmolkerei«. Po večini ostalih nemških velemest pa se je do izbruha vojne ohranil star, rekel bi srednjeveški način aprovizacije mleka potom neštevilnih večino-ma malih trgovcev in je ohranil na sebi tudi več ali manj vse napake, ki 9Ц lastne temu načinu oskrbe mleka.
Telefon 3353 — Najstarejša kleparska delavnica
JAKOB FLIGL
LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG 5.
kritje zvonikov, napeljava strelovodov in preizkušnja starih napeljav
STAVBENI • GALANTERIJSKI KLEPAR
izdelovalec vseh vrst kopalnih kadi in krovec leseuocementnih streh "
VODOVODNI INSTALATER
Neprava modernih kopalni«, stranišč in drugih sanitarnih naprav
GILLETE
KNOVN THE
----Soku
WU.S.A.
LOOVOI
N0	N0
2502
STROFFlNG	NONING
in vse druge britvice vseh znamk prodaja in sprejema v brušenje
DROGERIJA „ADRIJA"
Ljubljana, šelenburgova ulica 1
Štev. 11.816 adm. 1928.
Od senata slobodnega in kraljevega mesta Sombora.
mms
za nabavo stikalne naprave za mestno električno centralo v Somboru.
Mestni senat slobod. in kralj, mesta Sombora razpisuje tem potom ofertalno licitacijo na dan 26. j u n i j a za nabavo kompletne stikalne naprave za mestno električno centralo obenem z dogradnjo obstoječe zgradbe v svrho nameščenja omenjene naprave v isti.
Licitacija se bo vršila 26. junija 1928 dop. ob 11. uri v mali dvorani mestne hiše.
Navodila in specialni pogoji se morejo dobiti proti plačilu 50 Din v pisarni mestne električne centrale vsak delavnik ob uradnih urah.
Iz sednice senata slobodnega in kraljevega mesta Sombora, dne 19. maja 1928.
Dr. Štefan Maksimovic s. r.,
mestni načelnik.
Direkcija državnih železnic v Sarajevu.
Dir. št. 14.476/28.
hatečaf
Gradbeni oddelek direkcije državnih Železnic v Sarajevu razpisuje ta natečaj za popolnjenje izpraznjenega mesta
nadzornika mostov
s sedežem v Sarajevu s prejemki v smislu zakona o državnem prometnem osobju.
Splošni pogoji za nameščen je so:
1.	Da je prosilec državljan kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev.
2.	Da ni mlajši od 25 in ne starejši od 35 let.
3.	Da je dovršil osnovno šolo in obrtniško ter da se je izučil kovaškega ali ključavničarskega obrta, ali pa dovršil 4 razrede kake srednje šole in se priučil katerega navednih obrtov.
4.	Da se more izkazati z najmanj dveletnim uspešnim delom v kaki tovarni železnih mostov in sicer kot mojster-monter in da je bil vodja skupine pri montaži najmanj dveh železnih konstrukcij.
5.	Da je zadostil vojni dolžnosti.
6.	Da je telesno in mornlrift sposoben za izvrševanje eksekutivne železniške službe kakor tudi, da ne boleha na vrtoglavici (to treba dokazati s potrdilom železniškega zdravnika).
Lastnoročno pisane prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti morajo prosilci predložiti direkciji državnih železnic Sarajevo, gradbenemu oddelku, najkasneje do 30. junija 1928 do 12. ure.
Sarajevo, 25. maja 1928.
DIREKTOR.
Tvrdko
Gričar 8 Mejač
najdete le v
Geslo tvrdke:
Naibolfše priporočilo ie dobro blago
lotil/O I se zdravi in jGlllVđ ! ozdravi v
zavodu dr. Pečnika, pošta Rog. Slatina, okolica. Zahtevajte prospekti
Zastopnike in potnike
v vseh večjih krajih Slovenije — išče za vsakovrstna zavarovanja
Herceg - Bosna
splošno zav. dr., podružnica Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 7.
CI jI/p za legitimacije
OIIIVC izvršuje najhitreje fotograf HUGON HIBŠER, Ljubliana, Val-vazorjev trg.	2583
Pili« in sloro železje, UUIIJC baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše A. Ar-beiter, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem stalne na biralce in nakupovalce.
X
NAJBOLJŠI PREMOG
Cabin U/olfovt 1/2
KruSno moko n
rženo moko
vedno svcJso, kupite zelo ugodno pri
4. VOLK. LJUBLJANA
ltesllcvn eesln Z4.
O. M. C.
/.namovan bel in barvan Perl prejica št. 5—8, kvač-kanec št. 30—100 iu Moullnč
v veliki izbiri ln nujceneje pri
Osvald Dobelc
trgovina galant. io pletenin
UUBURHI, Pred Skofllo 13.
Žimnice
modroce, posteljne mr?l« želez, posteli« (zložljive), otomane. divane tn druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapelolko. Krekov trg Ii 7 (poleg Mestnega doma).
Domači vrt
Spisal M. Humek. Brol. 33 Din, vez. 40 Din. — Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
Vsakovrstno
zlate*
po najvišjih cenah. ČERNE, jnvelir, Ljubljana,
Wolfova ulica št. 3.
1. VARDIAN
Sisau 53. Hrv.
Priporoča svoje najboljše
Tamburice
Aleksandrovo, otok Krk
Restaurant-Pension
Kvarner
Pension 50—55 Din dnevno. Izvrstna kuhinja, lepa lega. Obvestila K. Orlic, restavrater.
Drva
bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTI
▼ Ljubljani, za
gorenjskim kolodvorom,
Pozor I
P. n.
Pozor I
Dovo'jujem si cenj. občinstvu vljudno sporočili, da sem otvoril v Ljubljani. Komenskega ulica 36, svojo pisarno, ki se bo pečala z apenturnimi in komisijskimi posli vseh vrst, nadalje z raznimi informacijam , preskrbo raznih trgovskih naslovov, posojil, inkasom i. t. d.
Za naklonjenost se cenj. občinstvu najvljudneje priporočam in beleiim	г odličnim sprilovanjem
Josip Turnar.
W

pohištva
4
Priporoča se Vam, da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik.
tovarniika zaloga pohištva
Si. VID nad L|ubl|ano (nasproiž Kolodvora ViZmarle)
M
V	globoki žalosti naznanjamo, da jc naša srčnoljubljcna hčerka in sestra, gospodična
Zora Vrfačnik
dijakinja VIII. razreda II. drž. real. gimnazije
v soboto, dne 2, junija nenadoma preminula.
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 4. junija ob 2 popoldne iz hiSe žalosti, Aleksandrova cesta it. 16, na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 2. junija 1928.
Globoko žalujoči ostali,
Б9КЛ
Vsaka beseda 50par ali projtor drobne vrstice 1 SODin. Najmanjši znesek 5Din. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje La oglase strogo trgovskega in reklamnega гпаеаја vsaka vrstica2Din Najmanjši zneseklODin. Pristojbina za iilro 2 Din Vsak oglas treba plačali pri
raa
naročilu.Nfl pismena vprašanja odgovarjamo le,če je prllože na znamka. Čekovni račun Ljubljana *10.'3'»9. Telefon štev.232fr
■C I '■• v «> • v » •
iluzbeucejo
Šofer
vesten, trezen in zanesljiv, 36 let star, išče službe. Ruski odbor »Šoferju«, Ljubljana, Jurčičev trg 3.
Šoier
išče primerne službe in želi tako) vstopiti. - Poizve se Jugo - avto, Dunajska cesta.	5035
Deklica
poštenih staršev, pridna, 15 let stara, bi se rada šla učit v trgovino z nieš. blagom, ima dobra šolska spričevala 5 razr. ljudske šole, pripravljena je nastopiti takoj. Naslov v upravi »Slov.« št. 5045.
Trgovska vajenka
boljših staršev,	že dobro
izurjena, želi	premeniti
mesto. Naslov	v upravi
Slovenca pod	št. 5094.
Učenec
išče mesta v trgovini. Alojzij Peternel, Bistrica 13, p. Podbrezjc, Gorenj.
-ir :	• g'
Zaslužek
Postranski zaslužek
Kdor si želi zagotoviti dobro eksistenco, naj pošlje v pismu 3.50 Din za prospekt in pojasnilo na upravo »Slov.« št. 4906.
Stanovanje
v novogradnji na Miklošičevi cesti, obstoječe iz 3 event. 2 sob, predsobe, kuhinje, kopalnice - se odda s 1. avgustom. -Ponudbe sprejemu Pokojninski zavod, Gledališka ulica št. 8/IV.
Prazno sobo
v nizkem pritličju, Gledališka ulica 8, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani.
Sijajen zaslužek
nudimo vsem potnikom, ki obiskujejo privatne stranke po deželi. Dober predmet — majhna kavcija. Osebno predstaviti: Specialimport, edina veletrgovina г oljnatimi slikami, I.|uhljana, Vošnja-kova ulica 4.
Zastopnike
za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk — Bančna poslovalnica Beziak, Maribor, Gosposka ulica 25.
Stavbeni tehnik
dober risar in kalkulant, sp sprejme v stalno službo. Ponudbe z navedbo refercnc na upravo, Slovenca pod štev. 4936.
Vajenca
sprejme Albin Jančar, splošno mizarstvo, Smlednik — Mfcdvode.
Prodajalka
»gilna, poštena, sc sprejme!,' s kavcijo, v trgovino ž1 mešanim blagom. Ponudbe' »Takoi« št. 5000.
Pekovskega vajenca
poštenih staršev, starega 15—16 let, sprejme Peternel, pek, I. del. kons. društvo v Kranju.
Strokovni kovač
z najboljšimi izpričevali, osebno izurjen v pod-ovanju konj, išče mesta pomočnika - Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 25 podruž. Celje.
t
Pekov, pomočnika
mlajšega, tudi za razna-šanjc peciva, in dobrega dclavca, sprejme Peternel, pek, I. delav. kons. društvo, Kranj.
Hišnika ali hišnico
vajenega vrtnega dela, se sprejme. — Naslov v upravi »Slov.-i št. 4945.
Učenec
pošten, se sprejme v trgovino z meš. blagom. Naslov v upravi Slovenca pod št. 5070.
Čevljarji, pozor!
Otvoritev zasebnega tečaja za gg, mojstre in pomočnike, ki sc vrši 3. julija t. 1. Interesenti, zahtevajte prospekt. Vod. tečaja Josip Stcinman, Ljubljana.
сдакш
1928 !
Prosim, dvignite pismo v \ipravi »Slovenca«.
Opozarjam
go. N. S., dn bom proti
nji in proti vsakomur, ki bo širil neresnične vesti o moji hčeri Heleni, in splošno o nas, sodnijsko postopal — Toni Josip, Orlova ulica 15. 5040
Informacije Maribor
trgovskega značajaj posreduje zopet otvorjeni oddelek »Marstan«, Maribor, Koroška ccsta 10.
Največjo provizijo
nudimo potnikom za prodajo vrednostnih papirjev. Prosimo, prepričajte sc. — Uprava »Merkur«, Ljubljana.
Do 500 Din dnevno
agilnim tudi več, sigurnega zaslužka, ki st ga vsak dnevno sam pridrži, nudimo damam in gospodom kot zastopnikom. -Brez kavcije. Kraj neomejen. Za stroške, pojasnila in drugo poslati 10 Din v znamkah na upravo »Merkur«, Ljublj.
Din 600.— mesečno
zaslužite lahko doma z lahkim delom. Primerno za moške in ženske, zlasti še za mladino. — Za pojasnila, pouk in vzorec priložite 10 Din. Ako sprejmete delo, sc vam denar vrne. Zaslužek zajamčen! — Nikaka prevara! — Cenj. ponudhe pod »Postranski zaslužek« na poštni predal št.
6, Ptuj, Slovenija.
Stanovanje
Starejšemu gospodu ali dami oddam 1 sobo do smrti za 15.000 Din pod šifro »prijazen kraj«.
Stanovanje
2 sobi za samce ali zakonski par brez otrok dam do smrti za 25.000 Din le starejšim pod šifro »mirno stanovanje«.
Neopremljeno sobo
išče boljši gospod. Pfsma na upravo Slovcnca pod šifro »Soba«.
Meblovana soba
če mogoče s kuhinjo ali brez — na Rimski cesti ali kje v bližini, sc išče. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Rimska cesta« 5039.
Kot sostanovalko
sprejmem gospodično. -Pred škoiijo 20/11.
Stanovanje
1 sobo in kuhinjo ali sa mo sobo s štedilnikom, išče mlajša stranka z 1 otrokom, najraje v šent-vidskem okraju ali pa v Šiški, za takoj ali s 15, junijem. Poftudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod: »Mirna in snažna stranka« št. 5053.
Stanovanje
(soba, kuhinja, shramba), se odda takoj za 500 Din v novi vili v Mostah. Naslov se izve; Močnikova štev. 13.
Stanovanje oddam
ali mesečne sobe duhovnim gospodom zraven stolne cerkve. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 5068.
Dve sobi
se oddasta v bližini glavne pošte prazne ali me-bllrane, vhod iz stopnišča. Naslov pove uprava lista pod št. 5074.
Sobico
majhno, opremljeno, v novi vili, oddam gospodu. Naslov v upravi pod št. 5072.
Gostilno
vzamem v najem ali na račun na prometn. kraju najrajši kje na Štajerskem aH Dolenjskem na deželi ali v kakem industrijskem kraju- Ponudbe z navedbo prometa in pogojev na npr. »Slovcnca« pod »Dober uspeh«.
I/ aa «	
ШШ	ишр
Meblovana soba
lepa, z 2 posteljama, v prijaznem kraju na deželi, blizu postaje, pripravna za letoviščarje, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5079.
Soba
opremljena, s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, v bližini šent-peterske cerkve, sc odda solidnemu gospodu takoj. Naslov pri upravi Slovenca št. 93.
Kot sostanovalca
sc sprejmeta dva gospoda. - Hrenova ulica 19, pritličje.
ICffgnfl
Dijakinjo
boljše rodbine sprejmem v prihodnjem šol. letu, Glasovir na razpolago. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 5000.
Dva dijaka
se sprejmeta na stanovanje in zajtrk. Dobro nadzorstvo. Naslov pove uprava liala pod 5095.
Vnaiem
Restavracijo - hotel
vzamem v najem ali na račun. Pismene ponudbe pod »Zmožnost« št. 4910 na upravo lista.
Gradbenega lesa in desk
različnih dimenzij potrebujemo 3 do 4 vagone. Ponudbe poslati na Stock Cognac Medicinal, Po-žega, Slavonija.
Registrirno blagajno
dobro ohranjeno, kupim, - Pisma z navedbo cene pod šifro »National 5030« na upravo »Slovenca«.
Prodairii
Damsko kolo
dobro ohranjeno, sc proda. Poizve se v pekarni Achleitner, Celje.
Delnice
Zadružne Gospodarske banke prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5091.
Harmonike
prodam 4 in 5 vrstne za ugodno ceno. Štefan 5, mestna hiša za Bežigradom, I.j'ibljana.
II		3Bi
		»Bkil
Lovski Gordon - Settri
se oddajo 10. junija trije mladi, krasni in čistokrvni. Naslov pove uprava lista. — Ponudbe na upravo lista pod Gordon-Settri št. 5002.
Damsko kolo
prodam za 800 Din. — Zadnik, Bežigrad št. 14.
Klavir
kratek, črn, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca pod štev. 5033.
Trgovina
Na račun sc odda ali proda trgovina z mešanim blagom, prometni kraj, s celo kontesijo in vsemi pravicami, radi bolezni. Ponudbe: Eksistenca sigurna št. 4999.
Poslovni prostori
Aleksandrova 5, pritličje, sc oddajo od 1. VIII. 1.1.
Lovci!
Dne 9. 6. t. 1. ob 11 dopoldne se vrši pri Srez-kem poglavarstvu v Kočevju javna dražba lova občine Livold pri Kočevju za dobo od 1. av. gusia 1928 do 31. marca 1934. - Županstvo občine Livold, 30, maja 1928.
3 dijakinje in
1 soliden gospod
se sprejme na stanovanje
s celo oskrbo. Ponudbe
na upravo Maribor.
Večji lokal
v novogradnji na Miklošičevi cesti sc odda s 1. avgustom. Ponudbe sprejema Pokojninski zavod, Gledališka ulica 8/IV.
Večja branjarija
ob prometni cesti in industrijskem mestu, s celim inventarjem in prostim stanovanjem, se takoj po nizki ceni da v najem. Vprašati pri upravi Maribor pod značko 13.000 Din.
Trgovino
z mešanim blagom, dobro idočo, v mestu ali na deželi, iščem. C^nj. ponudbe na upravo lista Maribor pod »Kup ali v najem«.
Ženski šivalni stroj
poceni proda Rožanc, Belgijska vojašnica. Metelkova ul. 2, Ljubljana.
Pletilni stroj št. 8
se proda po zelo ugodni ceni. Pouk brezplačno. -Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 5054.
Kolarji
13 lepih jesenov naprodaj za posek, pol ure od Ljubljane. Mangart, pošt. predal 43, Ljubljana.
Lipove hlode
od 30 cm debeline naprej, lepe, kupim. Mangart, poštni predal 43, Ljubljana.
Star denar
Proda sc zbirka starega denarja: baker in srebro, še za časa rimskega cesarstva, pri Andreju An-derluch v Cerovcu 47, p. Rogaška Slatina.
Krojaški stroj
veliki, znamke »Gritzner«, malo rabljen, fini kakor nov, se proda za polovično ceno vrednosti, pri Andreju Anderluch v Cerovcu 47, p. Rog. Slatina.
Izredno ceno
kočije - paruč, 2 eno-vprežni, 1 dvovprežno. — Troger, sedlar - tapetnik, Mozirje.
Fine koncertne citre
sistem violina z mehanizmom, krasen glas, ceno naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« pod »Sistem violina« št. 4919.
B. S. A. motorno kolo
750 cm3 vsebine z velikim priklopnim vozom, temeljito prenovljeno, z novo pnevmatiko, elektr. razsvetljavo, naprodaj. — Ogleda se pri L. M. Ek-ker Sinova, Slomškova ulica 4, Ljubljana.
Lepa hiša
naprodaj, v kateri sc nahaja dobro vpeljana gostilna in pekarna, se radi družinskih razmer lakoj proda po jako ugodni ceni. Naslov na upravo Slovenca Maribor.
Zastonj
dobite kamen za zidanje iz kamnoloma Lesno brdo. Alojzij Vodnik, Ljubljana.
Kapitalista
za finansir. prodaje malih avtomobilov svetovne znamke in najcenejše na trgu išče seriozen avtom, trgovec, ki trguje tudi s kolesi, motornimi kolesi in gramofoni. Potrebno je najmanj 100.000 Din. — Resne ponudbe se prosijo pod: »Odlična eksistenca« št. 5047 na upravo »Slov.« Osebni razgovor mogoč 4. ali 8. junija v Ljubljani.
Enodružinsko hišo
kupim na Jezici, Novi vasi, Stožcah al: kje v bližini Ljubljane. Ponud be na oglasni oddelek Slovcnca pod »Enodru-žniska hiša«. Posredovalci izključeni.
Realitetna pisarna Ljubljana - Kolodvorska
ulica 29, proda na Kranjskem in Štajerskem več hiš, vil, gostiln, graščin posestev in slavbišč — in odda stanovanja in lokale v Ljubljani in v Mariboru.
2 posestvi naprodai
Na prijaznem gričku med postajama Zidani most-Rimskc toplice 2 pose stvi naprodai, 25 minut od glavne ceste, na lepi solnčnati legi. — Cena 45.000 in 20.000 Din. Več pove Jože Dremelj, Dolenje št. 28, Zidani most
Lepo posestvo
10 minut oddaljeno od Kočevja, prenovljeno stanovanjsko poslopje s 4 sobami, kuhinjo, kletjo prostorna veža, hlevi, skednji, vse v najboljšem stanju. Lep vrt s sadnim drevjem, polja, travniki in gozd se proda pod zelo ugodnimi plačilnimi po. goji Pripravno za upokojenca, ki se bavi z obrtjo. Podrobna pojasnila daje resnim kupcem posestnik Ivan Stine, Mahovnik pri Kočevju.
Stavbena parcela
se proda iz proste roke s hišo, gospodarskim po slopjem in sadnim vrtom, skupaj v izmeri čez 3000 m1' ob kolodvoru v Kan-diji pri Novem mestu, kjer je projektirana tudi železnica na Brežicc. Zelo pripravno za gostilno ali kako drugo podjetje. Naslov v upravi pod »Lepa prilika« 4318.

Gostilno
ri farni cerkvi blizu aribora in lepo plodo-vitno kmetijo proda po ugodni ceni Realitetna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska ulica 29.
Mlin
ali tudi žago želim kupiti v mestu ali blizu mesta v prometnem kraju. Naslov v upravi Slovenca pod št. 5048.
•t
POSEST"
Realitetna pisarn«, dražba z o. r.
LJUBLJANA žžiffi
- PRODA:--
Vilo, enonadstrop.. novo-zidano, tri- in petsobno komfort. stanovanje, 600 m- vrta, tik Tivolija, 340 tisoč Din. Letni donos 50 tisoč Din. - Vilo, novo-zidano, enonadstr., 6 sob, kopalnica, krasno urejeno, 1100 m8, blizu Dunajske ceste, 325.000 Din. -Vilo, novozid., enodruž., 6 sob, pritikline, velik vrt, Kodcljevo, 225.000 Din. - Hišo, enonadstrop., 6 lepih stanovanj, 2500 nr vrta, tik tramvaja, blizu Karlovskega mostu, 160.000 Din. - Hišo, novo-zidano, enonadstr., trgovina meš. blaga, vinotoč, 3 lepa stanovanja, velik vrt, blizu Dunajske ceste, 325.000 Din. Cisti donos 50.000 Din. - Hišo, dvonadstropno, trgovina mul. blaga, 8 stanovanj, velik vrt, predmestje, 200.000 Din. - Hišo, dvonadstrop,, 8 stanovanj, velika delavnica, dvorišče, center, 250.000 Din. - Hišo, novo-zidano, ' 2 stanovanji po 2 sobi. pritikline, velik vrt, Rožna dolina, 130.000 Din. - Hišo, visokopritl., šest stanovanj, velik vrt, Udmat, 130.000 Din. - Hišo, novopreurejeno, enodružinsko, 4 sobe, velika delavnica, 800 m- vrta, Šiška, 82.000 Din. - Hišo, enonadstr., 5 stanovanjskih prostorov, dvorišče, blizu Kongresnega trga, 90.000 Din. - Dve novo-zidani stavbi, ca. 400 ur zazidane ploskve, izredno solidna zidava, 700 m2 stavbišča, posebno pripravno za mesarsko obrt, par minut od klavnice in mestnega centra, 300.000 Din. - Hišo, pritlič., novo-zidano, 2 sobi, kuhinja, pritikline, 1000 m5 vrta, Vič, 45.000 Din. - Gostilno, enonadstrop., 12 sob, kuhinja, vse pritikl., gosp. poslopja, 14 oralov posestva, gostilniški inventar, opremljene tujske sobe, tik kolodvora večjega trga, 290.000 Din. - Hišo, pritlično, 4 sobe, pritikl., iep vrt, vpeljana elektrika, vodovod, 20 minut od post. Podnart, 30.000 Din. - Krasne solnčne in suhe parcele tik elektr., vodovodne napeljave, Podrož-nikom, v izmeri 1100, 1200, 1800 nr, po 35 Din. -Večje število stavbišč ob Dunajski cesti, Bežigrad, Rožna dolina, Trnovo, po ugodnih cenah. — Poleg tega v Ljubljani razne druge stanovanjske, trg. hiše, vile; na deželi veliko Število hiš, gostiln, trgovin, kmečkih posestev, industrij itd.
Divane
modroce in vse ostale tapetniške izdelke izvršujem po naročilu najceneje. Franc Iskra, tapetnik, Vič 16.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Klavirji
Tovarna in zaloga klavirjev,
firvovrstnib instrumentov ntz-ičnili tvrdk — kakor ludi lastnih izdelkov. Poseben oddelek zu POPRAVILA Ušla-sevanje iu popravilu za Glasbeno Matico, Konservatorij in drage institute se izstavljajo od moje tvrdke. 1 očmi postrežba, zmerne cene; tndi na obroke. ■ Izdelovalec klavirjev R. VVARBINKK. Ljub Ijana - Gregorčiče a ulica 5.
I. nadstropje.
Dežnike
popravlja in izdeluje nove Ivan Pavlin, Razpot-na ulica 6, Trnovo.
čč. duhovščini
sc priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAŽIČ, Celje, Na okopih štev. 5.
Selitve
v inestu iu nn deželo strokovno in najcenejšo
potom !> 1 o ven i a t r a n s p o r
Ljubljana Miklošičeva cesta št. Telefon št. 27IS
Kupim večjo množino
starih uteži
po 20 g. - Lovro Rozman, special. delavnica tchtnic, Ljubljana, Pred prulami 5.
Trgovska hiša
z velikimi skladišči in trgov, lokalom, se proda v Kranju št. 109, na Glavnem trgu, nasproti župne cerkve. Ponudbe na naslov:
K a t i V a j t, Kranj.
Prijetno bivanje
Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanje, katero nai Vam preskrbi tvrdka Josip Marn, Dunajska ccsta 9, pleskarska in slikarska dclavnica.
Industrij, podjetje v Bosni
išče za svoj
kamenolom "•C
s pnevmatičnim vrtanjem
strokovnega
predcieSgvcćš
koji bi bil pomočnik in namestnik poslovodje v kamenolomu. - Ponudbe je poslati pod »S. 209« na Jugoslovensko Rudolf Mosse A. D. - Beograd.
Nogavice
žepne robce, samoveznice, kravate, vezenino, rokavice itd. kupite najceneje 1« pri tvrdki
Osvald Dobeic
irgovina galant. iu pletenin \ JUBLJAMA, Pred Skotila 15.
Hrastove hlode
deske in frlze
kupujem proti takojšnjemu plačilu
IVAN ŠIŠKA.
tovarna paiket in parna žag* Uubllan«, Metelkova ulica št. 4
Mizarstvo
Za stavb, in pohištv dela se priporoča tvrd. Trink, Ljubljana, Linhartova ul.
Brezalkoholna restavracija
Mrzli Studenec na Pokluki
se priporoča turistom
Iščemo
agilne agente (zastopnike) za prodajo držav, vredn. papirjev na obroke v celi kraljevini SHS. Nudimo najboljše pogoje. Prednost imajo oni, ki so se žc bavili s tem poslom. Ponudbe je poslati na Banka agrarna, Beograd, Kn. Mihajlova br. 41.
KUPUJEMO /ialo, srebro. plul in in plačamo 1 srebrno krono !>ln :i*6U, .-n rebrn i kroni Din 7**20. r> srebrnih krou Din 18'
Prevzamemo tudi druge kovine iu plačamo •ifljbolje. - Tovarno la Joieaje dragih kovin, Sp.SiSktt, Sv lerne.in cesta štev -

Gospodinje! • Poskusite
idealno sredstvo za pod-žiganje drv in premoga. Zahtevajte PLAMEN pri Vašem trgovcu
Gostilniško hišo
lepo, visokopritlič., prodam po celo ugodni ceni. Več gostilniških in privatnih sob, inventar, veliko gospodarsko poslopje, velik vrt za zelenjavo, 4 orali rodovitnih njiv, več betoniranih kleti, prometni kraj,' 10 minut do železniške postaje. Lastnik Franc Su-sterič, pošta Slivnica pri Mariboru.
Večje posestvo
z mlinom v zelo lepem kraju ter vse v dobrem stanju, se zaradi preselitve proda. Cena po dogovoru. Lastnik posestva Anton Poglajen, Jablan-ski potok, Šmartno pri
Litiji.
Parcela
vogalna, solnčna lega, suh, peščen teren, sc takoj proda. Naslov v upravi lista pod 5071.
Oglaševanje Maribor
za tu- in inozemske liste posreduje novi reklamni oddelek »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10.
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d. d, Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme, Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8.
Kose
iz najfinejšega jekla, zajamčene, srpe in brusne kamne, kakor tudi drugo železnino in posodo, port-land cement. — Prietni malinovec in vsakovrstno špecerijsko blago po najnižjih cenah priporoča Jos. Jagodic, Celje, Glavni tr&
Bucike poceni!
L. Vllhar
urar
Ljubljana Sv. Petra c. 36
uajboljša in uajcenejša pri
Maslerl
tovarna žime Siražišie pri Kranju.
'.Jflrtb,Jur)ei»MJ7
priporoča najboljše tamburice, par-tlUr«, ttiunr ol» In na cotrehiiine it na Otartlta
Odlikam na parliki Ceniki frnnko. rantatl
„Planatka"
zdravilni ia
prenavlja, čisti in osve /nje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delo vnnjo i roves. napihovanji!, obolenju lnokračno kisline, jeter. žolen ln žolfini kamen. Vzpodbuja iipetil in izborno učinkuje pri urtoriosklernit. •Planlnka« čaj Ji", pristen v plombiranih paketih po Din 2П'— i. napisom proizvajalen •
Lekarna. 1! nhovec Ljubljana. Kon grrsn 11. ,,obi se v vseh lekarnnhl
Foto-atelje
D. Rovšefe
Ljubljana Kolodvorska nllcn št. 34
se vljncliiopriporočaslav nemti občinstvu v mestu In n.irle/.eli,posebno/nnH-kanje skupin, ler zn vsa drilgn v 1'ofoirr. stroko spadajoča tleln.
Izvršujem prvovrstne povečane ,llke ua papir m platno. — Nn zahtevo pridom fotografirat Inrij nndom.Ceno zelo zmorno.
P. n. r. kolesom prlpo-roenm preizkušeno prvo vrstno foto-plošče, pa-|)1гД in druge potrebščine. francoskih in drugih tovarn.
Velespoštovnnjciu
O. RovSek.
EM. FISCHER
Zagreb, Sudnitka 3/10
dobavlja kolesa, dele koles, pneumntike, šivalne stroje, gramofone, uramofonske plošče, ter nogometne žoge
po najnižjih cenah. Zahtevajte veliki ilustr. brezplačni katalog.
Odkod utrujenost?
F. Stanley Kent je na delavcih v angleških tovarnah proučeval utrujenost in njene vzroke. V ta namen si je izbral 26 delavcev v tovarnah niunicije in obvez. Ugotovil je zelo zanimiva dejstva.
Podaljšanje delovnega časa preko 10 ur dnevno, je zmanjšalo proizvajalno sposobnost; nekateri delavci s svojim delom niso bili pravočasno gotovi iu so morali delati preko ure. Skrajšanje delovnega časa za 16.5 odstotkov je pospešilo produkcijo za 8 odstotkov. Pri osemuruem delavniku se je pa zvišala delovna sposobnost za 12 odstotkov. Nočno delo se je izkazalo kot utrudljivejše nego dnevno.
Upanje ua prosi dan vpliva odločno poživljajoče: ob sobotah je nmcfiina izdelkov splošno poskočila. V teku dneva se giblje delotfna sposobnost naslednje: v prvi delovni uri je najnižja, proti poldnevu najvišja. Nezadosten nočni počitek in nezadostna prehrana sta se vselej jasno pokazala v zmanjšani delovni sposobnosti.
Vsa ta dejstva so se na podlagi večletnih raziskavanj neizpodbojno ugotovila. To pa biologiji, ki raziskuje življenske pojave, ni zadostovalo. Skušala je dognati, kako se dogaja v telesu utrujenost, kakšne izpremembe se pokažejo v prizadetih udih in odkodi dejstvo, da se obenem z mišicami utrudi kolikor toliko tudi živčevje. Za ta raziskavanja so se poslužili živali.
Predvsem so dognali, da se med delom pri presnavljanju začno kopičiti posebne snovi. neke vrste odpadki, ki potem vedno bolj ovirajo mišice. Mosso je dokazal, da raznaša kri te odpadke po ostalem telesu in kamorkoli pridejo, povzročajo utrujenost tamkajšnjih mišic. Ce je Mosso n. pr. spočitemu psu A odvzel kri in jo vbrizgal istotako spočitemu psu B, ni nastopil nikak učinek. Ce je pa kaka mišica psa A pod vplivom električnih dražljajev delala le dve minuti in se je potem kri lega psa vcepila drugemu psu, jo cepljeni pes takoj pokazal znake utrujenosti: srce mu je začelo hitreje bili in pljuča hitreje delovati.
Nadaljna raziskavanja so dognala, da sestoje snovi, ki odpadajo med obratom, iz ogljikovo kisline, mlečne kisline in raznih kalijevih soli. Te snovi se vlegajo med mišicami iu tankim živčnim koreninjem, tako, da postanejo živci nekako izolirani od mišic. Živčni dražljaji na mišice prenehajo in tako imajo mišice čas, da si odpočijejo.
Da temelji utrujenost in odpočitek res na teh dogodkih v telesu, je nesporno dokazal Anglež Burridge, ki se je za svoja raziskavanja posluževal žabe. Odkod pa potem okrepitev, nova sposobnost za delo? Burridge je mnenja — to še ni raziskano — da med od-počitkom uniči odpadke neka posebna snov, k r e a t i n, katere bistvo je še nepojasnjeno.
Po; po kateri je plul zrakoplov »Italia«.
• Nordptf NĆRDL/CHES
EtSMEER

^ .кљч *. v Spifzbergen c^
'Eckjt-J.
Območje, v katerem iščejo ftnlio« in Nobilu.
Med znanstveniki, ki so prispevali k razjasnitvi trudnostnega vprašanja, je tudi Šved Palmen. Ta je proučeval trudiiost sam na sebi. Posebno zanimive so njegove ugotovitve, kako vpliva na telesno delovno sposobnost tobak. Dognal je, da more pušenje izpočetka delavnost pač pospešili, da se pa kasneje učinek izprevrne v nasprolno stran, to jo utrujenost nastopi še hitreje in močneje. Če je pa telo že preje utrujeno, potem pušenje ne le nič ne pomaga, marveč le pospeši popolno utrujenost. Vsak ve iz lastne izkušnje, da se da telesna Utrujenost nekaj časa premagovati, dokler se pač telesni utrujenosti :ie pridruži še duševna. Duševna utrujenost pa ne nastopi na ta način, da bi kri izločene snovi zanesla v možgane, marveč sla Pierou in Legeudre v zadnjem času neizpodbitno dokazala, da tudi naše nikdar mirujoče živčne celice proizvajajo svoje trudnostne snovi, ki nastajajo pri presnavljanju in potem ovirajo živce pri njihovem delu.
KAKO SE VOZIMO OB NEDELJAH.
Ob nedeljah — če ne nagaja dež — hite vozila z izletniki na vse strani. Zelo različna so ta vozila.
Najskromnejši, dasi po svoji vsebini ne najcenejši, je gotovo otroški voziček. Vozniki tega vozička se omeje le na neznaten izletni radij. To je pravo vozilo za žene in dekleta in ga tudi večinoma krmari ženska roka. Ako ga vodi moški, potem ima naslov >ata« ali pa
očka«. On je lastnik in odgovarja zanj. Šoferske izkaznice zanj ni treba imeti in tudi davka zanj zaenkrat ni treba plačati; ravno tako ne potrebuje posebne garaže. Zakaj si ga kljub tem ugodnostim ne nabavi vsakdo, je uganka. — Gonilna sila tega vozila ne dosega čisto ene konjske moči. Vozilo ni vselej brez glasu in brez duha, toda zato ga pa ni treba napajati z bencinom. — Večina teb vozil je zgrajenih kot enosedežnik, dajo se pa v sili porabiti tudi kot dvosedežniki. Tre- in četverosedežniki, ki so izredno redki, povzročajo svojim lastnikom veliko skrbi in razburjenj.
So ljudje, ki se malo brigajo za modo in si, če treba, skrojijo obleko sami po svojem lastnem okusu. Tako so tudi avtomobilisti, ki si zgrade sami svoj mali avto. S takim vozilom je treba prav in po pameti ravnati, pa dela srečnemu izumitelju in lastniku veliko veselja. Ko ga po mnogem prigovarjanju in tapljanju spravi v dobro voljo, da med velikim grmenjem in dimom starta, potem je lahko precej gotovo, da bo prišel z njim do prve vaške krčme. Tam se bo takoj zbral okoli njega — okoli vozila namreč — velik krog prijaznih ljudi, ki ga bodo gladili in prigovarjali kakor telesno in duševno nekoliko zaostalemu otroku. Gotovo, da talc-le lasten izdelek na avtomobilski tekmi ne bi dobil prve nagrade, toda če mu bo njegov lastnik enkrat napisal spričevalo, bo dobil dober red:
Bil je zvest, priden, voljan in pošten; zahteva le veliko potrpljenja in razumevanja.«
Velika znamka! Haldilec je tri metre dolg, vse se sveti v laku, blesteči kovini in brušenem steklu. Vozilo obdaja sij bogastva in gospoščine. Svet ga občuduje kakor kako filmsko zvezdo. Na vratcih nosi droben mono-grain, v notranjosti sive svilene blazine, globoke in široke kakor otomane. Šofer je podoben angleškemu lordu, gleda preko radovednežev, ki se zbirajo okoli vozila, in ne skriva, da se mu to preprosto ljudstvo gabi. V >veliki znamki« se vozi samo prva družba, v njej se ne izgubljajo denarnice, marveč samo čekovna nakazila. V njej se vozi tajni komercialni svetnik.
Ob robu ceste stoji — naslonjen na krmilo otroškega vozička — njegov tretji knjigovodja Pla/ivček iu gleda za njim... Ej, kaj — morda tudi Plazivček še dospe do tajnega ko-mercijalnega svetnika in »velike znamke«. Samo znati je treba.
\VASHINGTON KOT VERSKO SREDIŠČE.
Ko eo po amerilki državljanski vojni ustanovili kot glavno mesto Washington, so hoteli takoj sezidati narodno cerkev. Toda druge posvetne naloge so to delo odrinile v ozadje, kasneje so na to pozabili in tako protestantski Američani še danes nimajo svoje osrednje cerkve. Sedaj jih bodo prehiteli katoličani s svojo katedralo, ki ji je leta 1920. kardinal Gibbons položil temeljni kamen. Ta katedrala, za katero so prispevali tudi kanadski in mehiški katoličani, bo ena najlepših katoliških cerkva na svetu. Imela bo prostora za 10.000 ljudi. — Ameriška episkopalna cerkev pa bo stala na Mount Albansu v Washing-tonu; po višini presegala Washingtonov spomenik za sto čevljev. Imela bo 7500 sedežev, a v celoti bo v njej prostora za 27.000 ljudi. To bo največja angleška cerkev na svetu.
Knko bodo uničili zaloge strupenih plinov
Nemški listi poročajo, da bodo preostale zaloge fosgena hamburške tvrdke Miiggcn-berg, kjer se je pripetila zadnja velika eksplo-
zija, pogreznili v morje. 3000 steklenic bodo ! naložili na ladjo vlačilko in jih odpeljali iz luke. Na odprtem morju jih bodo naložili na parnik. Iz dveh velikih tankov, ki sta še polna, bodo izpraznili fosgen v 300 literskih steklenic na zračni pritisk in jih prepeljali na isti parnik. Parnik bo plul potem daleč ven na Severno morje in tam smrtonosne steklenice pogreznil na dno morja. Bojazen, da bi se mogel potem strup po ribali zopet zanesti med ljudi, je neopravičena; kajti razkroje-valni produkti — solne kisline in ogljikove kisline — se bodo nahajali v tako minimalnih količinah, da na zastrupitev ni misliti. Za uničenje fosgena je dala vojska na razpolago 100 pijonirjev.
Rešilna ekspedicija za Fawcetta.
Pred tremi leti se je odpravil britanski raziskovalec polkovnik Faweett s svojim sinom in prijateljem Rimmellom v neraziskane pokrajine Matta Grossa v Braziliji. Zadnje vesti o tej trojici so dospele v svet spomladi 1. 1925. in povedale, da so dospeli v ozemlje Indijancev Ba-kairi, severno od Cuvabe in da je Rimmella pičil neki mrčes, kar mu napravlja velike bolečine. Oba domačina, ki spremljata ekspedicijo, jih hočeta zapustiti, ker se bojita divjih indijanskih plemen; s 14 tovornimi osli so velike težave.— Tako se je glasilo to zadnje poročilo; poslej ni bilo o ekspediciji nobene sledi več. Le toliko so dognali, da hodi po listih predelih neki zapuščen, apatičen belec, ki daje na vprašanja čisto zmedene odgovore. Domnevali so, da bi to utegnil biti Fawcett, ki je kdo ve kako izgubil svoja spremljevalca in je sedaj mrzličen taval okoli. Sedaj se je cdločil raziskovalec Južne Amerike — Dyott, da gre Favvcetta iškat. To je egremna nalega! Ozemlje Matto Grosso obsega 500.000 kvadratnih kilometrov in prebiva na njem do pol milijona Indijancev, ki se jih zaradi njih divjosti boje vsa sosedna plemena. Fawcett je nameraval te Indijance obvladati s tem, da bi se jim s strelnim orožjem in raznimi znanstvenimi poizkusi pokazal kot višje bitje, vsled česar bi se ga bali. Je pa lahko mogoče, da so si hoteli Indijanci takega mogočnega čarodeja obdržati in ga niso več izpustili. — Dyottova ekspedicija pojde v smeri »Zlatega rudnika mu-čenikov«, ki so ga odkrili Portugalci pred 200 leti in ki skriva baje ogromne zaklade. Kakor pripoveduje sporočilo, so Portugalce, ki so rudnike odkrili, njihovi indijanski služabniki umorili. Rudnik domnevajo severno od Smrtne reke med Hingu in Aragnayo in menijo, da je bil šel Favvcett prav ta rudnik iskat.
*
»Italianissima Zara«
Pod tem naslovom poroča »Frankfurter Zeitung« z dne 31. maja: »Ena izmed neumnosti, ki jih je prinesel mir po veliki svetovni vojni, je bila izločitev Zadra, bivšega glavnega mesta Dalmacije. Zader je sedaj italijanski izrezek na jugoslovansko-dalmatinski obali. Italijani so se pri svojih zahtevah glede Zadra sklicevali na zgodovino. Cesar Avgust je iz stare Jadere napravil rimsko kolonijo; Benetke so gospodovale Zadru 700 let. Vse to pa ne more izpremeniti dejstva, da je bila ločitev od Dalmacije za mesto nesreča. Slovansko ni samo zadrsko zaledje, od katerega je sedaj odtrgan, marveč so slovanski tudi otoki pred mestom.
Nato navaja frankfurtski list, kako opisuje današnji Zader Henri Baerlain v »Manchester Guardianu«; »Italianissima Zara je nad vse bedna. Od prejšnjih 35.000 duš je ostalo sedaj samo še 5000 ljudi. Ceste s svojimi slikovitimi hišami iz srednjega veka so zapuščene in ob Baerlainovem prihodu ni bilo v luki niti ene ladje. Zader je moral postati italijanski zaradi svojega strategičnega položaja, toda vodo ima napeljano z jugoslovanskega ozemlja in mu jo morejo Jugoslovani vsak hip zapreti. Мзга-skino pač ne more nadomestiti vode, čeprav so ga vsa skladišča polna. Razen višnjevca proizvaja Zader še cigarete, ki jih z veliko muko vtihotapljajo v Jugoslavijo. V mestu izhaja samo en list — fašistično glasilo, ki grmi proti hrvaščini, čeprav Hrvate silno radi vidijo, če pridejo iz okolice na trg. Ce bo ta položaj še nekaj časa trajal, bo Zader kmalu popolnoma mrtev. Zamenjajte ga ali pa ga podarite Jugoslovanom!« — Tega seveda fašistična Italiji — zaključuje Frankfurter Zeitung« — ne bo nikoli storila, ker smatra Zader kot italijansko stražo na dalmatinski obali, ki naj v prebivalstvu ohranja nado na osvobejenje. Toda v Zadru ve vsak otrok, da je 98 do 99 odstotkov Dalmatincev Jugoslovanov, ki italijanske straže prav nič ne rabijo.
Županje prodirajo
Na Angleškem in skandinavskih deželah ne manjka ženskih županov, iu to tudi v večjih mestih. Sedaj so začele županje prodirati tudi v Nemčiji. Nedavno so v mali občini Uhyst na Saškem (okraj Kamenz) izvolili za župana Elizabeto v. Wilcke.
Lastavica kot pismonoša
Neki rudar v St. Aroldu na Lotrinškeni ima pod svojo streho vsako leto ljubega gosta: lastavičjo družinico. Ko so se lani jeseni lasta-vice pripravljale na odhod, je rudar ujel staro lastavico in ji na peroti pritrdil drobno pisemce naslednje vsebine: . Poleti sem stanovala pri A. H. v St. Avoldu, Lotaringija. Ko se povrnem, mu bom morala povedati, pri kom sem prebila zimo,« — Te dni se je lasta-
Novi grški ministrski predsednik Zaimis, ki"
je spodrinil Venizeloea.
vi ca zopet vrnila pod stari krov. Rudar jo je ujel in našel na njeni peroti to-le pisemce: »Pozimi sem stanovala v mojem gnezdu pod streho Jožefa Bady-ja na otoku Martinique, Bady mi je naročil za mojega starega gospodarja prisrčne pozdrave!
Proti afriškim običajem v kopališčih
Italijanska kat. akcija bo tudi letos sodelovala z javnimi oblastmi, da se v kopališčih iztrebijo afrikanski običaji, to je, da bi gostje pozabljali na vsako dostojnost in prihajali v kopalnih oblekah celo v javne lokale. Ker so v novi italijanski kazenski zakonik sprejeli med drugim dva člena, ki se nanašata na javno moralo v kopališčih, bo mogoče brezobzirneže postaviti pred sodišče in kaznovati.
Tajna zasebna sodišča še vedne na delu?
V	Cesarskem gorovju tirolskih alp so našli te dni v neki razpoki nago truplo mladega moža. Razne telesne poškodbe so kazale, da so mladega moža neznani storilci umorili in truplo nato vrgli v skrito skalno razpoko. Poizvedbe so dognale, da je bilo truplo istovetno z 191etnim visokošolcem Hansom Neumannom iz Rostocka, ki je študiral v Berlinu in nazadnje v Munchenu. Šel je pred nekaj časom na izlet v alpe z nekaterimi svojimi tovariši, ki so se vrnili sami in niso nikogar obvestili, da se je Neumann ponesrečil. Neumann je bil menda član nekega tajnega društva in domnevajo, da je postal žrtev tajnega sodišča. Nemške oblasti so uvedle preiskavo.
Divjajo!
O binkoštnih praznikih se Je pripetilo v Parizu in ostali Franciji 101 avtomobilska nesreča. Smrtnih žrtev je bilo pri tem 35, ranjenih pa 151 oseb.
Vročina
V	Parizu so imeli te dni 29 stopinj Celzija v senci.
Ali poleti?
Nemška letalka Thea Rasche je določila svoj polet Newyork-Berlin za 10. t. m., če bo vreme ugodno. V ta namen je kupila letalo Bellonca.
Spopad radi »svete« krave.
V	Malipuru v Indiji so muslimani, ki so zaklali neko sveto kravo, povzročili velik krvav spopad s Hindujci. Dva muslimana in dva Hin-dujca sta ubita, veliko pa je težko ranjenih.
Mehikanski nadškof v Cherbourgu. S par-
nikom »Leviathan« je danes mehikanski nadškof Ricarda Ruez y Flores dospel v Cher-
b"iir'T
I Mrs. Elizabeta Ryan, najboljša ameriška igralki v tenisu, je o praznikih igrala v Berlinu.
Vljudno naznan|am, da sem otvoril detajlno ln engros specialno trgovino
vrvarskih lastnih Izdelkov
v lastni hist v Celju, Kralja Petra cesta 33.
Cenj. obCinstvu In gg. trgovcem se priporoča Ivart N. Adamič
Centrala:
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31 Podružnici:
Maribor, Vetrinjska ulica št. 20 Kamnik, Šutna 4
V Ljubljani, dne 1. majnika 1928.
P. n.
Slavno občinstvo mi je čast obvestiti, da sem z današnjim dnem prevzel od svoje mame, gospe
njeno trgovino z mešanim blagom v Streliški ulici 22, ki jo bodem pod svojim imenom vodil v nezmanjšanem obsegu dalje.
Zagotavljam cenjeno občinstvo, da se bodem slejkoprej potrudil nuditi pri najboljši in točni postrežbi izvrstno blago in se priporočam za naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
' Vtodo Tnrft. ЦкђНана
Strelišho ulica 22.
Citr^lSl	ISSodas,-
od 195.-Din.'daly?- Gramofoni od. 345.-'Din-Ročne harmomkg
Na.jvetjaot.pr tvpdk&gla/benihin/lpumenlov ТкШЈТсе
Meinel & Herold
Tovarna, glazbil, gramofonov in harmonik
Maribor -л
Karpo/ilja prvovrAne kvalitetne, izdelke po nrednoni/kih cenah
Preko 100.000 alizbil/roo prodali v preteklem letu k&rdokAluJe /plldnost nwe tvrdke in nizke žene!
Violine
Od 95-Din
n Zahtevajte nveliki bmptatni katalog
Vsem, ki so ga poznali, naznanjamo, da jc naš iskreno ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod .
Jožef Kaplja
posestnik na Viru
V soboto >dne. 2. junija, po dolgi- in-mučni bolezni, v 77. letu starosti, previden s sv. zakramenti,, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek dne 4. junija ob 9 dopoldne iz hiše žalosti, Vir št. 1, v farno cerkev v Dob. Ljubljana - Jarše, dne 2. junija 1928.
Žalujoče rodbine: Kaplja, Štefančič, Per, Giovanelli.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je danes dne 2. junija 1928 v visoki starosti 75 let umrl naš dobri oče
Mm Ušlalear
posestnik v Prcdosljih nad Kranjem
Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil v ponedeljek dne 4. junija ob XA10 dopoldne iz našega doma na pokopališče župne cerkve v Prcdosljih. Prosimo tihega sožalja.
Predoslje nad Kranjem, dne 2. junija 1928.
Brez posebnega obvestila.

Žalujoči ostali.
Zahvala
Za obilne dokaze globokega sočuvstvovanja ob smrti našega srčno ljubljenega, nadvse dobrega in vse prerano preminulega soproga, oziroma brata, gospoda
Jakoba Leskošek
kakor tudi za krasne vencc in cvetlicc in za mnogoštevilno častno spremstvo k zadnjemu počitku dragega rajnega izražamo tem potom našo globoko občuteno in prisrčno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, gospodu sanitetnemu svetniku dr. Jesenku za požrtvovalno in ljubeznivo zdravljenje med dolgo in težko boleznijo, Mesarski zadrugi in vsem drugitn dragim prijateljem in znancem.
Celje, dne 1. junija 1928.
Globoko žalujoča: Marija Leskošek,	Matija Leskošek,
soproga,	brat.
L. Mikuš - lubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila toJno in solidno
Najpopolnejši STOEWEB
šivalni stroji '
« Šivilje, kroiaie In ie«-liaTti! ter id vsak dom Preden ii nabav. stroi, ogle-te si to izrednosl pri tvrdk'
L. BARAGA
Mublrana Selenburgova ulica St. 6/1. Jrezpiafenpouk. IS l.janu.
TalotOD stev VSO
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je naš ljubljeni brat, gospod
Mihael Šinkovec
v petek 1. junija po kratki in mučni bolezni, previden s sv, zakramenti, v 71. letu stacosti, mirno fjr,, Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega bo v nedeljo ob 3 pop. iz deSelne bolnišnice na pokopališče k Sv. K^žu.
Ljubljana, dne 2. junija 1928.
Žafujoči bratje.
Vsemogočni je poklical k Sebi v petek zvečer našega očfcta
Janeza Lavriča
ko je bil dopolnil osemdeset težkih let. Pokoj njegovi duši!
Stari trg pri Ložu,al. jnnija 1928.
Otroci: JANEZ, obž. tajnik, MARIJA, FRANCE, MATEVŽ, FRANČIŠKA, VINKO, katehet.
Zahvala
V imenu vseh sorodnikov sc zahvaljujem vsem, ki so spremili na zadnji poti pokojnega očeta
Antona KaSana
posebno častiti duhovščini, zlasti č. g. Hartmanu, gasilcem L dr.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
Suha pri Škofji Loki, 2. junija 1928.
IVAN KALAN,
župnik v Kncžaku.

7f»h%f»»jjj» vsem, ki so počastili zad-£- Ш1 » Cl i t! n jikrat našega predragega brata, strica in svaka, gospoda
Henrika Podkra'ška
profesorja srednje tehnične šole v pok.
s cvetjem, spremstvom in z iskreno mislijo, Zahvaljujemo se srčno prečastite-. mu p. dr. Angeliku Tomincu za tola-žilne obiske, preč. sestri prednici zavoda Vincentinum za tolažilno molitev ob smrtni uri. Naša najiskrenejša zahvala pa bodi izrečena ravnatelju g. dr. Reisnerju, profesorskemu zboru in šol. mladini za korporativno spremstvo, gg. pevcem za v srce segajoče žalostinko ter g. prof. Volaušku, ki je v vznesenih besedah proslavljal njegovo gorečnost za izvrševanje njegovih dolžnosti in tako pretresljivo jemal slovo od svojega tovariša, zahvaliujemo se tudi žc-lczničarski godbi »Sloga« za pozdrav in končno številnim prijateljem in znancem, ki so nepozabnega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 2. junija 1928.
Globoko žalujoče rodbine: Podkrajšek, Aleksandrovič, Smolič.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«,
Hranilne vloge se obrestujejo
najugodnejše.
Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi 1i v tekočem računu. Posajila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
Tovarna pohištva
Franjo Vehovar, Celje
Izdeluje vsakovrstno pohištvo od navadnega do najfinejšega luksuznega pohištva, kakor tudi za pisarne, banke, hotele itd.
Velika zaloga Celje, Glavni trg 12
stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa, smrekove
skorje, cele zdrobljene, smrekove hme'ove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo.
f. Sw. Peter v Sovingshi dol.
postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemično čistiti, barvati, plisirali in likati v tovarni
Josip Reich
Ljubljana, Poljanski nasip 4—6. Sprejemališče: Selenburgova ulica 3.
Izvršitev v 24 urah. — Postrežba točna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev.
3usosk*vanska knjigama v
priporoča:
Adam dr. Kari, Christus unser Bruder. 129 str. Vez. 26 Din.
Brey H., Von ewiger Licbe. Euharistische Gedanken. 184 str. Vez. 54 Din.
Dirks C. J., Zu Jesu Fiissen. Bctrachtungen iiber Lebcn, Leiden und Verhcrrlichung unseres Herrn Jesu Christus. 7 zvezkov po 49 Din (vez.).
Drexel A., Jesus und die Seele. 96 str. Nevez. 11 Din.
Gruber P. D., Praktische Herz - Jesu - Verehrung. Zwolf Vortrage fiir die ersten Freitage oder Sonntage im Monat. 98 str. Vezano 45 Din.
Hacndly P. A., Religiose Zeitgedanken. Gott - Christus. 92 str. Nevezano 27 Din.	•
Lippert P. S. J., Der Menschensohn. Bilder aus dem Seelcn-leben Jesu. 232 str. Vez. 49 Din.
Lucas J., Dic Rcichtiimcr des gottlichen Herzens Jesu. 428 str. Vezano 80 Din.
Mateo P., Hin zum Konig der Licbe. 307 str. Vez. 60 Din.
Morganti P., Der Heiland und sein Priester. (»Sic ergo vos orabitis«.) Vertraulichc lintcrredungen in Geist und Spra-che der Heiligen Schrift. 592 str. 2 zvezka vez. 225 Din.
Pascher J., Das Herz des Konigs. Briefe iiber die Herz-Jcsu-Litanei. 192 str. Vezano 68 Din.
Pitynek A., Ani Herzen Jesu. 33 zeitgcmasse, volkstiimlichc Herz-Jesu-Lesungen. 280 str. Vezano 70 Din.
Reatz August, Jesus Christus. Sein Lebcn, seinc Lchre und sein Werk. 395 str. Vez. 150 Din.
Rottig J., Der Rasttag am Herzen Jesu. Anleitung zur monat-lichen Geistessammlung. 149 str. Vez. 28 Din.
Sasse P. N., Azn Herzen Jesu. Zehn Predigten iiber das Gebet; »Seele Christi, heilige michl« 78 str. Vez. 35 Din.
Scharsch P. S., Gctteswegc in der Seele. Mahnvvortc zum Lc-ben in Gott. 189 str. Vez, 34 Din 50 par.
Schenz Dr. A., Jesus und Wir. Im Spicgel des Kirchenjahres. Klcinc Exliorten fiir die Sonntage und Festtage des Herrn, wclchc sich leicht zu erspricsslichen Predigten bezw. Bctrachtungen erweitcrn lasscn. 136 str. Nevez. 37 Din.
Scheuer Mutter M. R., Frcudenflammchen. 213 str. Vez. 48 D.
Strobele G., Das Haus in der Sonne des gottlichen Herzens. Rettet die Familiel 137 str. Vez. 75 Din
Wilms P. H., Der Koni^sname Jesus. Ervviigungen zu den An-rufungen der Litanci vom siisscn Namen Jesu. 283 str. Vezano 59 Din.
Zicrter P. P. B,, Predigten iiber das allerheiligste Sakramcnt des Altars. 4 zvezki. Nevez. po 25 Din.
KOMERCIJALNA SANICA D. D.
Podružnica Ljubljana, Mestni trg št. 3 Telefon št. 2005	Afllacija Danke iehoslovašklh legij, Praga	Telefon št. 2005
Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije.
Prodaja drž. srečk na obroke. Nakup in prodaja deviz in valut. Brzojavni naslov: Komercbanka.	Poštni hran. račun št. 13.320
i I ШПСОШЛАП11 pisalni stroj ima soetoonl slooes. nad 2.000.000 itrolco o I I lit DIDIIAJI Mnblfana, Selenburgoua ')Ulvl#CKvVVWU prometa, ncdoscglllD o irpcinostl In nslcd tega najcencill. LUIIi ОиКмЧН) ulicafl/l. Telefon st. 2800
Francoska linija — French Line Cie. Gle. Transatlanllque
Za Severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzoparniki Važno Havre—Newyork samo S'/г dni čez morje
J, Ameriko Argentino, Chile, Uruguay vsak teden iz Kavre, Bordeaux in Marsilije:
Cie. Chargeurs Reunis,
Sud - Atlanti que, Transport Maritimes.
Izvrstna hrana, izborita postrežba,
vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IV9N RRflHER, Ljubljana
Kolodvorska ulica štev. 35.
Novo opekarna - peCarlfa
no CrnucaJi
Zidna opeka prvovrstna. Lončene peči — Štedilniki. Interesente vabi aa ogled.
Se priporoča
Гг. lerho
SploSnl
clcklro - material
elektro-a parate in stroje dobavi iz svoje zaloge najugodnejše
Clehfrolnduslrlla
Dergodac & Comp.drulba z o. z. LiuDiiono, Kolodvorsko ulico 3
Telefon int. 2314
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D.. LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
РрртПП domači in inozemski za domačo ж *	kurjavo in industrijske svrhe.
Kovaški premog vseh vrst.
Koks livarniški, plavžarski in plinski.
Brikete.
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičevo iS/i.
AVTO
izkušenega avfomobilista.
Zakaj!
Sadje v gospodinjstvu.
Konzerviranje sadja In zelenjadl. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-.
Jugoslovanska knjigama v Ljubljani.
IVAN FIGAR
TVORNICA ZA IZDELOVANJE IN POPRAVILA VSAKOVRSTNIH PIL (TURPIJE) IN RAŠPEL
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA - VOšNJAKOVA UL. 6
Nizka
nabavnr cena! Mala uporaba
bencina! Neomejena
irainostl Minimalno izrablienie!
Tehnična dovršenost!

Kdor se zanima
da kupi solidno zajamčeno trpežno pohištvo si lahko ogleda vsak dan v novih lokalih nasproti kolodvora Št. Vid-Vižmarje. Sprejemajo se naročila po danih načrtih (risbah). Istotam si og edate najmodernejše pohištvo. ki bo razstavljeno od 2.—II. ninl,n v L ub-Ijanskem velese mu v paviljonu E .t. 58.—Si. Se priporočam in vabim na ogled
IS! Andrej Kregar ši.vki nad L?ubi-Sn«
Avto promet vsako uro.
Cene primerne.
Cenik na zahtevo.
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima stalno na zalogi po najnižjih cenah:
vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, umetna gnojila, poljedelske stroje itd.
Izključno zastopstvo kisove kisline za Slovenijo
Velika
rezerva sile! Ideal slabe ceste!
(„Schuiingachse")
Naiokusneiša
izvedba! Zelo e egantna liniia!
Ugodni plačilni pogoji!
WECK
Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše in aparati znamke za vkubavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši.
Tovarniška »1I/JC/,>Ј/\Г P" zaloga	tvrdi{j
„FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10Ц.
Na velesejmu paviljon »// 456*.
Vsakemu sadjarju |e nujno potreben
Humekov »Praktični sadjar«
ki vsebuje ves pouk, ki )e potreben za vsakega, kdor ima na svojem vrtičku ka| sadnega drevja Besedilo spremljajo števil, slike eno- in večbarvne
Generalno zastopstvo: FERRUM D. D.
I Zagreb, Hatzova 14/g
Telefon 42-26. Ljubljana: J. Kraker, Poljanska c. 3. Tel. 2343. Maribor: R. Pelikan. Kralja Petra C. Tel. 4S8. Heograd. Ferum rt. d.. Kr. Milana 54. Tel. 3187. Pos tit • ob fr su Ljubljanskega velesejma dne
3. do 11. junija 1928 naA l»stui puvil on. »Potni ki avtomobili« .Tovorni avtomo tli« »Omnibusl In avtobusi« »Rc>llnl avtomobili«
Sprejmemo zaatopnike.
Bneiše so svetovro znsni proizvodi
/oc. Sklla
! Immo
Automobili vseh vrst za vse svrhe najnovejše konstrukcije: Osebje !ype: 509A, 503, 520 Tovorne	509F, 503F, 507F, боз
Nedosegljivi specialni izdelki tovornih automobilov posebne tipe za autobuse:
Soc. an.„*PA" Torino :урз: 250/10, зо, si, 34 Stroji za čiščenje cest S^JC. an. »S. I. M " Mitfal*©	Požarne brizgalne
Plačilne olajšave Zahtevajte ponudbi -i
Plačilne olajšave Zahtevajte ponudbe
TlilUMPH-AUTO d. z o. z,
LJUBLJANA
Dunajska cesta 36 telef. 2187
MARIBOR
Frančiškanska ul. 13 teleff. 133
Brzojavi t TRIUMPH-AUTO
LION svečice
zanesljive
trpežne pa cenejše od vseh drugih
Glavno zastopstvo za S. H. S.
Z lat ko A. Fischer Zagreb Mažuranlčev trg 14.
Prospekti in ceniki na zahtevo.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašaio nad 120 miliionov dinarjev
Špaga Grosuplje:
domač slovenski izdelek
Svoji k svojim
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pn Ljubljani
Razstavljeno na Ljubljanskem velesejmu paviljon I 554—558

Vulkan in lurške kose
•se dobijo v' trgovini železnine
Korallja
Maribor, Aleksandrova cesta 42.

Sanatorium Dr. Hansa
Graz, K6rblergasse 42. Telefon 2352.
Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje. — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. —
2 leti kredita
Veeh vrst
stroii za mizarje in koiarie
posamezno in v celoti г ali brez mon tir. motorja
Polnojarmeniki Welker Werhc I. Wacltst€in
Wien X.. Laienburgerstrasse 12
Priporočam tudi izvrstne brusne kamne, motike, vile za gnoj in steljo, srpe, grobne križe, vsakovrstno železje, traverze in apno po nizki ceni. Solidna postrežba.
Veliko Vam JkorSsti
fce si omislite
ali
'GRnzNER^^ šivalni stro
znamke Grilzrter in Diamant
edinole pri
ЧЈr ey • ■ lu И hL4 Л i Л V C&J
bliAu Prešernovega spomenika 15 letna garancija. Pouk vezenja brezplačen.
Cene/še kot Dn
RAZPRODAJAH
sc- dobt vsakovrstno manu/akturno blago samo pri
1RP/N. MARIBOR, Glavni trg štev. i7.
m
VOLNA
VEDNO IHAJA NOVCI
PRIHAJAJOČE STI
A.E.SKABERNE
LJUBLJANA.
„Spectmm" d. d.
!nž. Kopista, Dubsky in Krsfčć
tvornica ogleda; in brušenega stekla Ljubljana VII
Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Iteograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—C mm, ogledala, brušeua v vseh velikostih in oblikah, kakor ludi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala.
LJUBLJANA. Prešernova ulica Stev. 50 (v lastnem posiopfn)
mm
Po zelo znižanih cenah
prodaja manufakturna trgovina
DolCelu Marini
Maribor
Gosposka ulica št. 27.
moško sukno, damsko sukno, haseha. Crep-de-chine, umetno svilo, Foulard svilo, volnene delene, poldelene, cefirje, ba-tiste, etamine, najrazličnejše platno za perilo in posteljnino i. t. d.
Lokomobile
Motorji Diesel in Sautreras
Jarmetiiki
Plnl & Kay. Kompletne žage Ugodni plačilni pogoji.
BRAĆA FISCHER d. d.
Zagreb, Gundullćeva ulica Зв.
Zelo znižane cene!
Dvokoles« novi model: IMh mo lorjl, otroiki in ii;ra£ni vozički, najnovejši bivalni stroji in pnevmatika -Michelin. Posebni od-delek za popolno popravo, umaj-liranje in poniklanje dvokoles, otroSkiti vozičkov. Šivalnih strojev itd. Proda}« na obroki-. — llnstrovuni ceniki franko-
„TRIBUNA" F. B. L.
tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska resta štev. 4.
Najstarejša tovarna
pohištva
I. I. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. t)
priporoča svojo veliko /.alogo vsakovrstnega pohištvu, žimnic, zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah.
rjBun: дум .........
ObPEstov-inia vlog. nahup in prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut borzna naročilti predujem* in krediti vsak? vrste, eskomnt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd
Brzoiavke: Kredit Ljubliana Tei. Z040 Ж1 Z548: interurban Z7D6 Z806
шжива
жлжгаств«
Dr. M. Slavie:
Na Sinaj
1. Na Karmelu.
Španski zakristan mi ljubeznivo razkaže cerkev. Mene je zanimala najbolj votlina pod presbiterijem — nekaka spodnja kripta-kapela, kjer je altar s kipom preroka Elije, ki kaže s povzelignjeno desno roko in z resnobo v obrazu vso Elijevo versko odločnost in gorečnost. Pri tem altarju, pri sv. Eliji, sem hotel ma-ševati za praznik Kristusovega vnebohoda. Medtem je prišel k nama namestnik samostanskega priorja, tudi Španec, ki se je zanimal za mojo domovino, škofijo itd., češ da je mislil, da sem kak zaostali španski romar, ker je bila prejšnji dan velika španska romarska družba pri njih. Pri sv. maši mi je stregel 18 leten dečko. Čudno svečana se mi je zdela najina daritev v Elijevi votlini ob spominu na Elijevo kar-melsko daritev. Zdelo se mi jc venomer, da bo Elija slopil ven iz votline in bo zaklical, kakor nekdaj pri svoji daritvi na Karmelu: :>Kako dolgo omatnijetc na dve strani? Če je Jahve Bog, hodite za njim, če pa Baal, hodite za onim! : (III. Kralj 18, 21.) Prosil pa som Boga pri tej sv. daritvi, da bi tudi zame kot nekdaj za Elijo veljale evangeljske besede: Vstani, jej; zakaj ti imaš še dolgo potk
Po sv. maši sem se v zakristiji podpisal v spominsko knjigo, kakor je to običajno, da vedo, kateri tujci mašujejo v dotični cerkvi. Potem pa sem šel v cerkev, ker se je ravno pričela slovesna sv. maša pri glavnem altarju karmelske Matere božje. V kom so prisostvovali vsi menihi, bilo jih je kakih 15, in tudi skupno peli enoglasno koralno sv. mašo. Menihi so se mi zdeli s svojimi resnimi obrazi in s svojim odločnim, krepkim petjem kakor Elija s svojimi preroškimi učenci. Zlasti mašnik s svojim močnim basom, v katerem je energično pol sv. mašo, mi je vsiljeval
misel, da je tak moral po vsej priliki biti gorečnež Elija. -
Ko pridem po slovesni službi božji zopet v zakristijo, pristopi k meni dečko, ki mi je bil prej mi-nislriral ter reče: : Vi govorite tudi slovensko! : — »Seveda,. mu rečem, iz česa pa sklepate?« — Videl sem vaš podpis v spominski knjigi z domovinskim krajem Ljubljano.« — Kdo in odkod ste pa Vi?« — »Jaz sem Mozetič, rojen v Kairi, ali inoji starši, ki so zdaj sicer tudi v Kairi, so iz Renč pri Gorici. Bil sem že enkrat v Gorici, moj mlajši bral je tam v malem semenišču, jaz pa sem tu novinec za red Karmeličanov.« — Razume se, da je zdaj Mozetič dobil od prednika dovoljenje, da je smel z menoj tudi ven iz samostana. Ker sem jaz njegov rojak ali >kom-patriot«, kakor je on rekel predstojnikom.
Vesel sem bil, da sem lahko s tem slovenskim dečkom hodil po Karmelu, kakor nekdaj prerok Elija s svojim dečkom. Z veseljem mi je pripovedoval moj dečko, kako tudi muslimi časte preroka Elijo. Že na predvečer njegovega praznika, 20. julija, pridejo muslimi, Arabci, tudi Druži, ter pojejo in plešejo nekako kolo in streljajo iz pušk v zrak. To petje traja celo noč. Na praznik sam pa arabski poglavarji prirede na svojih brhkih konjičkih fantazijo«, kjer kažejo svoje jahalne umetnosti. Na ta praznik je okolica kar-melskega samostana vsa polna kristjanov, judov in muslimanov, ki v lepi slogi časte vsak po svoje velikega preroka. Nekdaj ni bilo take sloge. Ko je Napoleon 1. 1799. oblegal Ako, mu je služil samostan kot bolnišnica za ranjene vojake. Ko je Napoleon odšel, je pustil nad 2000 ranjencev in bolnikov v bolnišnici, Turki pa so vse pomorili. Menihi so pozneje njihove kosti pokopali v skupen grob, nad katerim je mala piramida z lepim napisom: >Quomodo ceci-derunt fortes in bcllo« t. j. kako so padli junaki v boju (II. Kralj 1, 25). kateri verz je vzet iz krasne elegije, s katero opeva David padec kralja Savla in svojega prijatelja, Savlovega sina Jonatana v bitki
proti Filistejcem na gorah Gelboe.
Prekrižala sva z Mozetičem Karmel po dolgem in širokem, pogledala razne votline, ki so nekdaj že Eliji služile za bivališče (ena laka se imenuje Elijeva preroška šola), pozneje pa krščanskim puščavnikoni. V 12. stoletju je nastal red Karmeličanov s samostanskim življenjem, ki se je kmalu razširil tudi po Evropi. Karmelfčanka je bila mlada svetnica Terezija deteta Jezusa, Karmeličanke imamo tudi pri Ljubljani. Pod Karmelsko goro pri morju so Karmeličanke, med katerimi je tudi, kakor je pravil Mozetič, Slovenka, doma bojda nekje pri Mariboru, pa je služila že prej v Kairi. Zdaj v Karmelskih votlinah ni več puščavnikov, pač pa so na Karmelskem grebenu, kake pol ure od samostana proti vzhodu, krasni hoteli- obkroženi z bujnim rastiinstvom, za letoviščarje. Ob teh vilah imajo nemške boromejke, sestre sv. Karla BoTomejskega, lepo gostišče, krasno novo stavbo, za romarje, ki si hočejo tu odpočiti. Tudi v Karmelskem samostanu je gostišče za romarje, kakor tudi v Haifi v zavodu Boromejk, ki imajo tam tudi nemško šolo in bolnišnico. Zato bodo v bodoče romarske skupine tudi ta Karmel lažje jemale v svoj program, tembolj ker gre železnica iz Afulc-Nazare-ta v Haifo in iz Haife ob morju do proge Jafa-Jeruza-lem, če že kdo ne bi hotel vzeti avtomobila, ki je še prikladnejši za potovanje, ker ga romar lahko povsod ustavi, kjer hoče kaj videti.
Elijev cleček je želel na Karmelu, da bi prikazal že kak oblaček, ki bi prinesel dež. Ta dež je prišel v obilni meri, tako da se je moral Kralj Ahab urno peljati v svojo letno prestolico v Esdrelonu. Moj dečko je brez ozira na la Elijev dež večkrat zavzdihnil: Oh, da bi bil dežd! (tako je izgovarjal). Potila sva se namreč močno pri najinih pohodih. Dežja sicer ni bilo, ali vendar se je enkrat nebo nekoliko stemnilo, in padlo je kakih deset pristnih deževnih kapljic i/, oblačka, ki je prišel od morja. Sicer pa ni dežja v Palestini od spomladi do pozne jeseni.
Ill = l!l~
S E
e t»
=3 =
3 r
C5 гг
to o
O ™
B- 5f
vr < a
> t~ C*
u. C
fS
S- РЧ S >
« И
3
4
o _
N O M 2. s- to
O
J I F
j?
54 <0
►o O o >
ЧДЈ —
p- O
<15 g
SE a
o p

_ D
B g'
2. e
pa
o
O ® e- o
Г
s
o P
8bs
os S: to
F g
Б-
S" EE
e
N4 'Л5
TO — u
T a.
s -«'
Ml r e'
n er
<
<D »
n< > S5
3 IF1
_ ■ E fl
2£ 3- S
a "-s ^
illEIIIE .
Spafia - ineftoz
Pravilni slovenski izrn/. zu »špago« jo »motvoz«. Sedaj to ves, drugi čitatelj, a treh« ie, da tudi veš, da sc izdeluje najboljši motvoz in vsi vrvnrski izdelki v domači slovenski tovarni sredi Slovenije v: Tovarni motvoza iu vrvarni d. d.,
Grosuplje pri Ljubljani, ki ruzstuvljn no velesejmu v paviljonu I "554— 558.
Svoji k svojim!	:-:
Sladki vrh
Izdeluje rjave (patent-) lepenke in vse vrste ovojni papir.
Pošta; St. IIj v Slov. gor. Telefon št. 1 Brzojavi: Sladkogorska.
luCe - Savinjska dolina
Naznanjava
vsem letoviščarjem, turistom in ljubiteljem prekrasnih savinjskih planin, da sva z novim letom 1928 prevzela
HOTEL OJSTRICA
in vse tujske sobe na novo opremila. Sveža topla in mrzla jedila kakor tudi prvovrstna štajerska vina vedno na razpolago. — Od 15. maja dnevno auto-zveza.
■> Priporočata se
Josip in Anica Boltin.
Predno gradite
vodno kolo
zahtevajte ponudbe za
^odne turbine
od tvrdke
G. F. Schneiter
podjetje za gradnjo vodnih turbin Škofi a Loka

- motooz
Pravilni slovenski izraz za »špngor je »motvoze. Sedaj to \eš. dragi čitatelj, n treba je, dn tildi veš, dn sc i/delu jc najboljši motvoz in vsi vrvnrski izdelki v domači slovenski tovarni sredi Slovenije v: Tovarni motvoza in vrvarni d. d.,
Grosuplje pri Ljubljani, ki razstavlja nn velesejmu v paviljonu I 554—ЧЧ8. Svoji k svojim!	:-:
Kopališče Koviljača.
Najlepše in najboljše moderno urejeno zdravilišče. Slovito radi svojega zdravilnega blata in mineralnih voda: žveplene, železnate in bakrene. Čist gozdni zrak. Diven cvtlični park. — Krasna okolica. Koncerti prvovrstne godbe. — Igrišča. — Tenis. — Zogometne tekme. — Gledišče. — Bioskop.
Indikacije: Revmatične bolezni, škro-fuloza, malokrvnost, išias, vse vrste kroničnih eksudatov, ženske bolezni, rahitika in vse nerednosti otroškega zdravja itd.
Sezona traja od 1. maja do 15. septembra. Sobe treba vnaprej naročati. Vsa pojasnila daje
Kopališka uprava.
Ugoden nakup!
za nakup raznovrstnega poljedelskega orodja, kakor motorji na bencin in petrolej, vratila, mlatilnice na ročni ali transmisijski pogon, čistilnice, trijerji, kosilnice, slamoreziiice, Sack-ovi in drugi plugi, bakreni kotli in vsi za poljedelstvo potrebni stroji in priprave. — Vse stavbne potrebščine kakor: železo, traverze, cement, strešna lepenka, okovje
za vrata in okna itd. itd.
Oglejte sa ж*з1осјо i V NIas!«e cene!
Puch" kolo
ki je najboljše!
Dobi se po solidni ceni In ludi na obroke le pri tvrdki
UudsUa posojilnica
v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Canhorjeva ulica $1. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njej najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv in lastnih hiš vsi čiani z vsem svojim premoženjem.
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni in Invalidni davek plaiuis posojilnica.
Hranilne vloge nad Din 52,000.000'-
IMoiPanOŠlO se oblečetc, ako kupujete gotove ircdJLClSCjC moSjte in deške obleke domačega izdelka pri JOS. OLUP — Ljubljana, Stari
trg št. 2, ki ima v zalogi tudi sukno in hlačevino iz svetovnoznanih čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperje, jopice in perilo. — Obenem se priporoča znana gostilna »POD TRANČO« kjer se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina,
špaga - moJvoz
Pravilni slovenski izraz za »špugo« je »motvoz«. Seda j to veš, d ropi čitatelj, a treba jc, du tudi veš, du se izdeluje najboljši motvoz in vsi vrvnrski izdelki v domači slovenski tovarni sredi Slovenije v: Tovarni motvoza in v varni d. d.,
Grosuplje pri Ljubljani, ki razstavlja nn velesejmu v paviljonu I 554—558. :-:	Svoji k svojim!	s-:
Spaga - motvoz
Pravilni slovenski izraz za »špugo« je »motvOz«. Sedaj to veš, dragi čitatelj, a treba je, da tudi vos, du se. izdeluje najboljši motvoz in vsi vrvarski izdelki v domači slovenski tovarni sredi Slovenije v: Tovarni motvoza in vrvarni d. d.,
Grosuplje pri Ljubljani, ki ruzstuvljn nu velesejmu v paviljonu I 554—558. :	Svoji k svojim!	:-:
PRIPOROČAMO VAM,
da si naročite
IGN. VOK
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.
Za potovalno sezono
priporoča kovčke, torbe, nahrbtnike itd. v veliki izberi vseh vrst in tudi v vseh cena h
Ivan Kravos, Maribor
Specijalni kovčki in torbice za potnike in vzorce se izgotove v lastni torbarski delavnici, na Slomškovem trgu štev. 6.
Prvovrstni švetishi
posnemalnilti za mleto®
od 75 do 375 litrov, iz švedskega jekla, 10 letna garaucija, vsi imajo krožnike v bobenčku. Zahtevajte prospekte od
„ттт"
družbe z o. z.
Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Iščemo povsod uvedene zastopnike.
Raznovrstne okrasne letvice Vam nudi:
i L'sSSSiШШШ
Specialna .r.deiovalnica okra.nlh letvic
IVAN DOVZAN, Ljubljana Vil.
l.iublj. velosojma pav.£-37.Z&b(cvaito vzorci, in oonifco
Cenjenemu občinstvu sporočam, da prodajam zaradi preselitve svojo bogato zalogo vseh vrst ur, zlatnine in srebrnine po globoko znižanih ccnah,
Ivaž Pakiž
LJUBLJANA, Stari trg štev. 20
in na ljubljan. velesejmu PAVILJON H 446. 448. Ne zamudite prilike!
Obiskovalcem velesejma
se priporoča veletrgovina z železnino
Sclmeider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta 16
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Ustanovljena leta 1860.
ALOJZIJ VODNIK
LJUBLJANA, poleg gl. kol.
Cerkvena umetna dela: altarjl prižnice, obhajilne mize Itd. Marmornate plošče za mo-bilje, elektromonter je strojarje, trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stop-njišča in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele marmornati kamini za salone in elegantna stanovanja, kameniti lijaki za kuhinje.
———ИIII J|HI«IW
ved uo na naše podjetje V teh vprušanjil. Vam je vedno drage voljena razpolago
\
BRZOJAVKE:
JUGOIISKARNA LJUBLJANA
Najuovejši kamin za salon
ilustracije, kataloge, prospekte, toda se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo,
Zahvala.
Spoštovani gospod
lekarnar Stanko Hočevar na Vrhniki.
Z veliko zahvalo se Vam zahvaljujem za Vaš Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev
proli rdečici. Odkar imam ta prašek, mi ni še poginila nobena svinja in ga rabim že iri leta. Tudi svojim sosedom sem že veliko pomagal, akoravno mi je, dokler nisem rabil Vašega praška, vsako leto poginilo :a to boleznijo nekaj prašičev. Ker je ta nesreča velika za kmeta, se Vam zahvaljujem, da sle obvarovali nesreče kmetsko ljudstvo. - Z največjim spoštovanjem in zahvalo
/ože Nachtigai,
posestnik, Hajhovc, p. Trebelno pri Mokronogu.
Ta prašek se dobi
edino v lekarni na Vrhniki
in stane 1 zavoj 12 Din. 10 zavojev 100 Din. Če se pošlje denar naprej, poštnine prosto, sicer povzetje. Razstavljen tudi na velesejmu.