Poštnina plačana r gotmiiii.
tHM^fSMeaMMMHMHniiriiNi-ai iMnumrinaaMi
IZHAJA VSAK TOKEK, 6BTRTEK IN SOBOTO.
III UMI III lllll—l JtKil     ■ 1 ■M»r"Jl^TM"*T1irM
Cena posamezni številki Din 130,
r. n. Licejska knjižnica
I
Ljubljana.
€£«msopl$ mm ftrgrovlvto, industrijo Irt obrt.
$&edništvo in upravnišlvo te v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. -- Sl. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SliS: letno 180 D, za pol lela 90 D, za četrt leta 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO V Til.
Teiefou št. 552.
LJUBLJANA, <lue 27. avgusta 1925.
t elefon št. 55
ŠTEV. ICO.
Dr. J. Pretnar:
Naš boj za izhod na Egejsko mnrje.
Komorska doklada pri novih hišah.
Reka, Split, Solun, to so tri naša bo)na polja za dohod na slobodno široko morje. Ovire, ki jih je slavila narava naši poli preko Splita in ki so bile samo tehničnega značaja, je odstranila liška železnica. Diplo-malični boj, ki smo ga bili za Reko, je končal zaenkrat v naš neprilog s kompromisom Sušak in Thaon de Revel. Sedaj je začel ali pravilnejše oživel naš boj za Solun, za doslop v Egejsko morje, za vrala na Vshod.
Kar so Reka, Sušak in Split se-verozapadnemu delu naše države, to je Solun naši Sumadiji, Slan Srbiji in iviacedomji. Tem krajem, polnim bogastva na rudah, šumah in prostranem polju, danes gospodarsko le v severnem delu v počelku razmaha, v velikem srednjem in južnem delu pa zanemarjenim in od stoletnih bojev oposlošenim, more odpreli vrala do njihove še velike gospodarske bodočnosli in blagostanja v glavnem samo pol do morja, a la gre preko Soluna. Solun, le sanje naše Macedonije in Slare Srbije, pa nam danes zapira komaj 70 km od Egejskega morja oddaljena grška meja, na las podobna meji, ki jo je proti Sloveniji postavila pred Trsiom in Reko Italija, boj, kakor smo ga bili za naš dohod na severni Jadran, se v drugi obliki ponavlja za Solun, le da imamo za nasprotnika mesto krepke nadmočne Italije, notranjepolitično razorano in mednarodno dokaj eksponirano malo Grško.
Aspiracije, ki jih je imela Srbija na Solun in dolenjo Macedonijo, sporedno z Grčijo in Bolgarijo, so se za časa balkanske vome likvidirale s kompromisom, ki v korist Grški koncedira politično oblast v Solunu in ob Vardarju tja do Djevdje-lije,' Srbiji pa daje gospodarske koncesije, predvsem v obliki tako-zvane »srbske cone« v solunskem pristanišču. Sad tega kompromisa je bila 1. 1913 sklenjena grško-srb-ska zavezniška pogodba, ki obve- • zuje pogodnika, da priskoči svojemu zavezniku na pomoč, ako bi bil napaden, ki torej zavaruje status guo posestnega stanja obeh zaveznikov. Da Grška svoje zavezniške dolžnosti ni izpolnila, marveč pustila Srbijo leta 1914, ko je bila napa- ! dena od Avstrije in leta 1915, ko so jo z boka in za hrbtom napadli Bolgari, na cedilu, je dognano- in pri- j znano. Ker pa je v interesu prijateljstva obeh strani, je bolje, da se s to ! žalostno, a za nas želo poučno afero ne pečamo, dasi je uprav v zad- ; njem času predmet diskusije v do- ! mačih in inozemskih novinah. Računati nam je le 7. dejstvom, da danes z Grško zavezniške pogodbe, • ki bi bila trden temelj nadaljnemu razvoju dobrih medsebojnih odno-šajev, nimamo več.
Od obeh strani, posebno pa od strani Grške, so se v zadnjem času podvzeli koraki za obnovitev zavezniške pogodbe iz leta 19 i 3. lu pa se pojavljajo velike težkoče. Od naše strani se je stavil pogoj, da se nam prizna pravo lastnine in uporabljanja onega dela solunske železnice, ki vodi od naše meje pri Djevdjeliju po grškem ozemlju na Solun, tako da bi imeli svojo železniško zvezo z našo svobodno pristaniško cono v Solunu. Velik del delnic te proge je namreč v jugoslovanskih rokah. Tej naši zahtevi
pa se grška vlada odločno upira in ne pristane niti na to, da bi se osnovala skupna jugoslovensko-grška železniška družba za to progo. Celotni položaj poostruje še slab rezultat pogodbe iz maja 1923 glede odstopa slobodne cone v solunskem pristanišču naši državi. Ta cona se nahaja v naravnost nepo-rabnem, zanemarjenem stanju, ni potrebnih pomolov, skladišč, uradnih poslopii in drugih pristaniških naprav, razen nekaj napol podrtih barak, morje bi bilo Ireba še očistiti in poglobiti itd. in cona leži v notranjosti splošne slobodne cone, ki je zabarikadirana sama z betonskim zidom, tako da je dotok prometa v našo cono preko splošne slobodne cone danes dejansko nemogoč. Grške oblasti pa vrhu tega store svoje, da je tudi osebni promet z našo cono zvezan z velikimi sitnostmi.
Narava in razvoj naših gospodarskih prilik v južnovshodnem delu naše države nas z vso silo žene in pritiska na Solun. Privlačnost tega pristanišča se čuti celo notri v naše severozapadne pokrajine države. Ovirati nas pri tem bi pomenilo zastavljati tok reke. Grčija danes pri svojih ekstremnih političnih pretenzijah, ki so se »i že toliko maščevale, žalibog ne uvideva v zadostni, meri našega težkega položaja in nujne potrebe, da dobimo razmahu našega gospodarstva sloboden izhod na Egejsko morje. Da bi naš gospodarski vpliv in moč na Vzhodu rastla, je jasno, a prav tako jasno je tudi, da Grčija v dobrih odno-šajih z nami gospodarsko in politično veliko pridobi. Da ji je naše prijateljstvo in zavezništvo, posebno politično, potrebno kot vsakdanji kruh, je že stara resnica, posebno resnična pa uprav pri sedanji in bodoči politični konstelaciji na Balkanu. Mi vidimo, kako živahno akcijo podvzame ravno Grčija za ustanovitev garancijskega sporazuma z našo državo in Romunijo in za ustanovitev balkanske arbitražne komisije s sedežem v Carigradu. Sporazum naj bi zajamčil neizpre-menljivost balkanskih državnih mej, sedanji politični status guo na Balkanu, ali z drugimi besedami: ohranil Grčiji one nenaravne meje na severu, kakor jih ji je pustila balkanska svetovna in turška vojna. Z ozkim, največ 70 km globokim in na stotine kilometrov razsežnim pasom odrezati od morja kar dve mladi, krepki in gospodarsko lepo razvijajoči se državi, to povsem naravno mora ustvarjati pri Grčiji utemeljeno bojazen, da teh meja sama brez garancije drugih za dolgo naj-brže ne bi mogla držati. Da se naša država prostovoljno odreka političnim aspiracijam na račun Grške in da bi ta našla v nas lahko svoje dobre prijatelje in zaveznike, vse to samo za gotove nam ne-obhodno potrebne gospodarske koncesije, to je vendar nerazmerno mala žrtev Grčije.
Mi moramo in hočemo na Egejsko morje. To se da doseči z gospodarskimi koncesijami glede Solunske železnice in solunskega pristanišča, ki nam bodo omogočile živahne gospodarske stike z Grčijo samo, kakor tudi v Vshodom. Suverene pravice in politični interesi Grčije pri tem ne bodo trpeli niti najmanje. Na Grčiji sami je le-
Davčni uradi razpošiljajo te dni pozorilne položnice. Na njih so navedeni posamezni davki in zapazili smo, da se nahaja med njimi tudi komorska doklada (doklada za vojaška prevozna sredstva) pri hišah, ki so davka začasno oproščene.
Opozarjamo, da je v členu 14. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece julij-november 1925 iz- j rečno določba, ki oprošča novo- i /grajena poslopja tudi te doklade. , Opozorilne položnice so bile torej najbrž že prej napravljene, predno je izšel ta zakon, ali so pa nekateri davčni uradi to določbo še prezrli, j Ker izračuni davčni urad invalidski davek s komorsko doklado vred definitivno šele koncem vsakega leta, bo vsak urad predpis lahko še
popravil. Vsem posestnikom hiš, ki so začasno davka proste, priporočamo le, naj pazijo tudi sami, da se jim komorska doklada ne bo pred-pisavala od hiše, o čemur se prepričajo v začetku 1. 1926 lahko v davčni knjižici. Pri tolikem zaposlenju davčnih uradov se take pomote namreč lahko dogode.
Od hiš, ki so davka in doklad proste, torej od onih hiš, ki so bile zidane po 22. juliju 1920, se plačuje pri davčnem uradu samo invalidski davek, sicer pa prav ničesar, zlasti ne komorska doklada.
Ta poslednja doklada se seve ne plačuje tudi od vseh drugih hiš, ki so bile zidane in so davka še proste ter plačujejo samo navadne doklade.
K. Tiefengruber:
Tekoči premog, uspeh moderne kemije.
Ravno sedaj se siri po časopisju presenetljiva vest, da se je posrečilo znastvenikom spremeniti kurilno silo premoga v tekočino, torej izvleči gorljivo snov z isto učinkovitostjo, kakor jo ima surovina. Zanimanje za ta napredek človeškega izuma je seveda lem živahnejše, čim utegne ta iznajdba povzročiti popoln preobrat v gospodarsko-industrijskem oziru. Poskusi v kemičnih laboratorjih so se vršili precej tajno in šele najnovejši uspehi so v toliko prišli v javnost, da so celo optimisti prepričani, da nado-inestuje takozvano premogovno olje popolnoma bencin in sorodne proizvode, ki so jih industrijske države dobavile iz tujih krajev.
Nemčija, ki si prisvaja prvenstvo v tej analizi premoga, upa postati eksportno središče za novo snov ter ustaviti sploh uvoz bencina za svojo industrijo. Odločilne važnosti je okol-nost, da pride novo sintetično kurivo neprimerno ceneje kakor vsak drug dosedaj rabljeni materijal.
Že celo vrsto let deluje profesor dr. Bergins pri Heidelbergu na izpopolnitvi tega problema, ki ga sedaj praktično udejstvuje premogovna družba Avag : Berlin in sicer v njenih ani-linskih tovarnah na Badenskem.
Po najnovejših poročilih se je podjetju posrečilo producirati premogovnega olja za lastno porabo v zadostni količini, upati pa je, da začno kmalu 7. ekspertom tega predmeta. Zanimivo je dejstvo, da je v poteku likvidacije Stinnesovih podjetij neki konsorcij z obširnim premogokopnim posestvom pritegnil na sebe tudi delnice raznih tovarn, ki se bavijo z oljno produkcijo najbrž z namenom, novo oživljeno industrijo združiti v ogromno celoto v svrho izdatne eksploatacije domačega premoga. Predno pa si zamere nova iznajdba priboriti prerokovano gospodarsko važnost, bo treba pomiriti razburjenje, ki se že danes pojavlja v premogovni in kemični in-
’ žeče, ali si hoče v nas pridobiti do-; brega soseda in zaveznika, kakršen ji ie bila Srbija, kljub žalostnim iz-i kušnjam in kakršnega Grčija v svojem eksooniranem položaju pač zelo potrebuje. Poqrešno pa bi bilo, ako bi v tem našem boju za izhod na morje hotela Grčija zavzemati vlogo Italije v našem jadranskem sporu, ker bi v tem primeru svoje moči daleko precenjevala, -voiii-vddvb
d ustriji Nemčije. Hud boj se bije med tema industrijskima strokama in oči-vidno bo zmagala to pot kemija.
Učenjaki so že davno ugotovili, da
■	vsebuje premog gotovo količino mastnih snovi; ekonomična izraba te sestavine iz premoga je bila pridržana šele novejšim poskusom. Približno 10% mastnih snovi se je dalo iz premoga v obliki raznih oljnatili preparatov izvleči, ko se je profesorju Ber-ginsu posrečilo na še tajni način priti do sledečega uspeha: Iz 1000 kg premoga so dobili 150 kg bencina, 200 kg težkega olja, 70 kg mazilnega olja in 60 kg kurilnega olja. Do zaželjene-ga cilja pa so prišli kemiki v Muhl-! heimu pri proizvajanju sintetičnega bencina iz premoga pod imenom ; >synthin«.
j V poteku premogovnega razkroja na plin odcejata se dve tekoči plasti r prva vsebuje precej organičnih kislin, druga pa predstavlja čisto, hitro spuh-'■ tečo rumenkasto tekočino: >synthok. Ta snov se pomeša z bencolom, zmes se razgreje do visoke temperature ter se pod precejšnjim pritiskom zgosti v sintetični bencin.
Za produkcijo premogovnega olja so rabljive samo izbrane vrste surovine, >synthin< pa je mogoče dobiti iz vsakega premoga.
Središče, oziroma sedaj še edino podjetje te vrste je tovarniška skupina v Mannheimu, kjer se produkcija 'Sjnthina«. po najnovejših izkušnjah sistematično vrši in sicer do skrajne izrabe premoga.
Tej panogi industrije je sedaj posvetila tudi država svojo pozornost ter subvencijonira podjetje, da bo v stanu vso količino porurskega premoga, ki ga je preko devet milijonov ton, napraviti tekočo ter s tem zaenkrat odstraniti konkurenčne skrbi nemške industrije. Upajo tudi uporabiti avstrijske zaloge rjavega premoga v predelavo na olje.
Danes vse to niso več provizorični problemi, z gotovimi dejsvti računa svetovna industrija, kateri se odpirajo z novimi izumi kemije dosedaj še neznana pota razvoja.
Zelo zanimiva je zgodovina >syn-thola« kot kemične iznajdbe. Komaj se je izvedelo o podrobnostih v industrijskem izkoriščanju tega premogovnega ekstrakta, pa pride iz Amerike poročilo, da je >synthol identičen s tekočim kurivom amerikauskega izvora. Ampak tudi ta snov temelji na patentih nemških izumiteljev, ki so 1 bili registrirani v Ameriki že pred
Stran 2.
TIHiOVSKl LIST, 27. avgusta 1925.
——i-n ■ »RMON wmMnMKMMU wtfxm *.wtrmv*L\i’Y»Mr±JKm
Štev. 100.
vojno, samo da ni bilo zanimanja za stvar; šele ko se je zaznalo za uspehe nemških kemikov, so baje po naključ-bi razkrili tudi v Ameriki tajnosti svojčas priglašenega patenta.
Posestnica patenta je tudi skupina badenskih anilinskih tovarn ter cenijo njegovo vrednost na 100 milijonov dolarjev; ko se v Ameriki posreči pojasniti natanko proizvajalni način nemške iznajdbe, je pričakovati tudi tam popoln preobrat v industriji.
Dne 11. avgusta t. 1. je dr. Bergins brzojavno obvestil londonski dnevnik >Daily New«, da se mu je pravkar posrečilo 1000 kg premoga srednje kalorijske kakovosti prekrojiti v 500 kg olja. Po najnovejših vesteh je madžarska vlada sklenila z izumiteljem pogodbo za izkoriščanje ogrskega pre- j moga v tekoče kurivo.
Že dol j časa zasledujejo madžarski industrijski krogi opisani pokret, sc- ; daj pa se je osnovala z državno pod- : poro družba za proučevanje Bergin- ; sove iznajdbe. V preizkušnjo je po- ! siala ta skupina 100 kg premoga iz : Borsodskih rudnikov v Mannheim, i kjer so iz njega izcedili 28 kg tekočine. Poskusni premog je vseboval 3000 kalorij. V isto svrho so preizkusi s prav zadovoljivimi uspehi že deset raznih vrst domačega premoga ter se sedaj odločili na Madžarskem zasnovati podjetja, ki se bodo bavila s prepariranjem tekočega premoga po Berginsovem načinu..
Madžarska potrebuje 1,245.000 ton premoga na leto, od tega se doma nakoplje samo 860.000 ton; razliko na premogu ter potrebni bencin, približno 60.000 hi, mora država uvažati.
Po strokovnih proračunih pa daje nova iznajdba državi možnost se glede industrijskega kuriva popolnoma Osamosvojiti, ker je namreč za te vrste analiziranja v tekočino vsak pre- i niog sposoben ter se bo dal tudi manjvreden rjavi premog tamošnjih rudnikov v celoti izkoriščati.
V. Ljubljanski velesejem.
Opozorilo razstavljalcem velesejma, j
Ravnateljstvo velesejma naproša vse razatavljalce, da bodo z opremo dodeljenih koj in razvrstitvijo razstavnega bla- i ga je že v petek, dne 28. t. m. popolno- | nia gotovi. Je to v interesu razstavljal- j cev samih, kakor tudi sejmske uprave, | da se v soboto dopoldne prilikom otvoritve reprezentira odličnim gostom letošnji velesejem kompletno dovršen.
Število razstavljalcev na letošnjem velesejmu. V. Ljubljanski velesejem bo nudil sila pestro sliko. Iz Slovenije razstavi 442 tvrdk, iz Hrvatske 54, iz Srbije
14,	iz Avstrije 21, Češkoslovaške 37, Francije 6, Italije 23, Nemčije 30, Rusije 1, Švice 5, Amerike 13, Anglije 7, skupaj 653 tvrdk, od teh 143 iz inozemstva.
Permanentne legitimacije Ljubljanskega velesejma veljajo letos izjemoma tudi za brezplačni vstop na vinski prostor po 6. uri zvečer, na kar zlasti opozarjamo naše občinstvo, da se pri nakupu raje odločijo za legitimacijo kot za navadne vstopnice za enkratni obisk.
Lastnike privatnih paviljonov na sejmišču opozarja sejmska uprava, da morajo biti paviljoni do dne 27. t. m. reno-virani, kakor zahtevajo tozadevna določila. V nasprotnem slučaju bo sejmska uprava žal primorana, da pusti urediti privatne paviljone na stroške lastnikov. Inženjer sejmskega urada je strankam z nasveti vedno na razpolago.
Industrijsko in poljedelska zadružništvo v Rusiji.
Ob polovici sedanjega gospodarskega leta je imelo sovjetsko zadružništvo okoli 46.000 najraznovrstnejših zadružnih organizacij. Organiziranih je bilo v njih okolo 4 milijone poljedelskih ekonomij, to je 20% vseh. Seveda so te organizacije precej nedovršene. Oblike in vsebina teh organizacij se kažejo ravno v njih raznovrstnosti, ki je v neki meri odsev ne-edinstvenosti poljedelskega gospodarstva in njegovih naravnih in kulturnih pogojev v vsej sovjetski Rusiji. Med temi 46.000 zadrugami morajo
najti najenostavnejše oblike pripro-stih skupin, ki vodijo elementarno operacijo medsebojnega izmenjavanja in pa prodajalna društva, ki izvajajo samostalno izdelovanje poljedelskih produktov in čim več kolektivne poljedelske ekonomije. Kosmati obrat za prošlo gospodarsko leto je znašal okoli 740 tisoč rubljev. Od tega je izvoz v inozemstvo znašal 25 milijonov rubljev. Produktivni značaj poljedelskega zadružništva se jasno kaže toliko v organizaciji okoli 20.000 kolektivnih gospodarstev, kolikor v poljedelskem delu. Začetkom leta 1925 je imelo to zadružništvo okoli 15.000 industrijskih podjetij, pri katerih je prve produkte izdelovalo okoli 50.000 delavcev.
Vendar se položaj kolektivnih ekonomij stalno slabša. Mnogo starih likvidira, da odstopi mesto zopet novim. Industrijsko produktivno zadružništvo napreduje postopno, razlogi za to so v vedno večjem povpraševanju in v nakupovalni zmožnosti tržišč, v znižanju davkov in v znatno ugodnejših pogojih za individualno izdelovanje in podjetnost.
Financijelna sposobnost industriji-skega zadružništva je razvidna iz stanja njegovih centralniii organizacij. i’ako je centrala zveze vseruske kovinske industrije imela 1. oktobra 1.
1924	bilanco v višini 6,488.000 rubljev; 1. aprila 1925 že 7,618.000 rubljev. Centrala zveze za izkoriščanje gozdov 1. oktobra leta 1924 v višini
6.200.000 rubljev, a 1. aprila leta 1925
6.569.000 rubljev. Trgovska aktivnost industrijsko - prod uktivnega zadružništva se kaže tudi v porastu obrata v času med 1. januarjem in 1. oktobrom 1924 in cd 1. oktobra 1924 do
1.	aprila t. 1.
II .1	Hg1! n ITIB—■ME>
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
začimbo. — Na vlogo nisem dobil odgovora.
Proti carinarnični razsodbi sem prijavil pritožbo na finančno ministrstvo. V njej sem navajal te-le razloge :
a) Po car. tarifi in komentarju k isti spada sveže in suho lovorovo listje izrečno v t. p. 29, t. 3, ne glede na njega uporabo. Samo nadaljno predelano tako listje in veje utegnejo morebiti spadati v t. p. 35, ker se, ako so nadaljno predelane, barvane, lakirane, formulirane itd., ne morejo uporabili kol začimba. Brezdvomno je zakonodajalec lovorovo listje uvrstil v t. p. 29, t. 3, samo iz razloga, ker bi — preden so se uveljavili novi minimalni in maksimalni carinski nastavki — tako perje po t. p. 35 plačalo manjšo carino nego po t. p. 29, t. 3. Ni baš logično, da se to zakonsko določilo sedaj razumeva narobe ter se lovorovo listje uvršča v t. p. 35. Ako bi prevladalo tako naziranje, bi carinarnica morala uvrstiti v t. p. 35 vsako rastlino, ktera je po t. p. 36, t. 2, oproščena carine!
b) Doslej so vse carinarnice ocari-njevale sveže in suho lovorovo perje in veje pravilno po t. p. 29, t. 3. Enakega naziranja je doslej bila tudi carinarnica v Ljubljani, katera je pri prvem pregledu prijave našla za pravilno; stoprav o priliki nadpregleda je na prigovor organa mesne kontrole uvrstila to perje v t. p. 35. Uvrščenje blaga v tar. postavke je samo privilegij carinskih uradnikov, carinskega biroja in carinskega sveta, ne pa drugih organov.
c) Sama carina za predmetno blago znaša njega dvakratno vrednost ter je lastnik dopustil, da blago rajši propade, nego da bi plačal carino. Neopravičena je torej zahteva carinarnice, da se vplača tudi vsota 1231.20 dinarjev za carino.
(Dalje aledi.)
(Nadaljevanje.)	j
XXII. ODLOČBA DRŽ. SVETA 'j ŠTEV. 10.199 OD 2. OKTOBRA 1934. i
Carinamica v Ljubljani me je 6. de- ' cembra 1923 kaznovala z globo 6156 Din z motivacijo, da sem nepravilno prijavil 97 kg lovorovih vejic po t. p. 1 29, t. 3, namesto po t. p. 35 kot vejice za okrasje.
V tozadevnem zapisniku sem se proti temu branil, in sicer:
Blago je prijavljeno pravilno in soglasno s tarifo, ker navaja ta lovorovo listje kot izrečno spadajoče v t. p. 29, t. 3, ne oziraje se na njega uporabo. Ne more se torej sveže lovoro listje uvrstiti v nobeno drugo tarifno postavko, ako ni dalje predelano. Da slučajno veje za ukras iz št. 35 izkazujejo višjo carino, ni to za tarifiranje merodajno. Ako bi obveljalo carinar-nično naziranje, bi se dosledno morala skoraj vsaka rastlina, ki je po t. p. 36, t. 2, carine prosta, uvrstiti v t. p. 35 iz razloga, ker je iz nje mogoče napraviti veje za okras iz t. p. 35! Vprašam: bi li carinamica uvrstila sveže lovorove veje	v	t. p.	35	tudi
tedaj, ako bi po tej	postavki	bile ca-
rine proste? — Do danes so ljubljanska in vse carinarnice ocarinjevale lovorovo listje in veje zmirom po t. p. 29, t. 3. Tudi predmetno deklara- . cijo je carinarnica po prvem urad- j nem pregledu našla za pravilno in šele pri nadpregledu jo osporiia in to na prigovor organa mesne kontrole. Uvrščenje blaga v tarifne postavko je pa pridržano edino carinskim uradnikom. Carina po t. p. 35 presega dvakratno vrednost osporenega blaga, zato prosim, da se vzamejo vzorci in pošljejo predpostavljenemu oblastvu v novo tarifacijo.
Carinarnica je ostala pri svojem obsodilnem rešen ju. Obrnil sem se ! predvsem na Carinski bir^, proseč,
\ da se blngo	v\\	izdal
i uveronjo št. 44^	r’^r	v °	1^23,
glasom	r ~ ' p- '"riniti
po t. p. 35! P” M - mu uvr "in sem se dalje pritožil ^a Carin*' i pvet, ar-gumentujoč VpV-r zgodaj in poudarjajoč, da je predmetno lovorovo listje sedaj že suho ter da se vsled tega i ne more več rabiti za drugo nego za
Ako piješ „Buddha“£4>
vživaš že na zemlji ral!
Trgovina.
Važno za izvoznike v Poljsko. Poljski ! gospodarski komitet ministrov je z od- i lokom z dne 10. t. m. sklenil, da se ima za blago, katero so naročili poljski uvoz- ‘ niki v času od 1. marca 1925 do 19. maja 1925 v državah, ki stojijo s Poljsko v pogodbenem razmerju, plačati carino po . carinski tarifi z dne 23. junija 1924 pod j pogojem, da dokažejo, da so naročili bla- j go v gorinavedenem času in da so bla- t go predložili najkasneje do 12. oktobra
1925	Upravi obmejnih carinarnic za ca- \ rinjenje, Natančnejše pogoje za to olajša- ; vo je dobiti v pisarni zbornice za trgovi- ■ no, obrt in industrijo v Ljubljani.
Indeksne številke za veletrgovino na Češkoslovaškem. — Indeksna številka za veletrgovino se je na Češkoslovaškem na temelju cen v mesecu juliju 1. 1914 (— 100) tekoni meseca julija 1925 zni- , žala od 1009 na 992 točk, to je za 1.7%. Znatno pocenitev izkazujejo: razstlinska . živila (— 9.5%) in sicer krompir — 32.1, pšenica — 22.6, rž — 14.7, ječmen —
11.9, domača pšenična moka — 7.4, inozemska pšenična moka — 5.8. Podražila so se pa živalska živila izvzemši govejega mesa, ki se je pocenilo za 3.8%, in sicer telečje meso + 28.6, prašičje meso -f 13%, jajca 6% itd. Indeksna številka domačega blaga se je pocenila za 2.4%, inozemskega blaga pa zvišala za
0.9%. Celotni indeks v zlatu je znašal dne 1. avgusta t. 1. 144.4, (dne 1. julija I 1925 pa 146.9).
Železniški promet v tržaškem pristanišču v meseca aprilu t. 1. V mesecu aprilu t. 1. je dospelo v tržaško pristanišče po železnici v celoti 1,056.396 q blaga in sicer v glavnem iz Italije 434.642 q, iz Češkoslovaške 269.973 q, iz Avstrije 207.540 q, iz Jugoslavije 118.266 q, iz Nemčije 14.976 q, iz Ogrske 7236 q. Izvozilo se je iz Trsta po železnici v isti dobi 1,471.899 q blaga in sicer v Avstri-| jo 435.873 q, v Italijo 295.251 q, na Če-I škoslovaško 288.311 q, v Jugoslavijo
163.736 q, v Nemčijo 126.045 q, ua Ogrsko 84.283 q, ua Poljsko 62.731 q in v Švico 13.941 q. Napratn mesecu aprilu L 1924 se je promet v letošnjem mesecu aprilu povečal za 105.138 q, to ie za 7 'A%.
Prodaja odpadkov od starih rekord-vijakov in starega razbitega stekla. Direkcija državnih železnic, ekonomsko edelenje, Ljubljana sprejema do 10. oktobra 1925 ponudbe za nakup 8.000 kg starega razbitega stekla in 10.000 kg odpadkov od starih rekord vijakov. Predmetni oglas^so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Pro.laja premoga. Državni premogovnik v Skalah proda dne 3. septembra 1.1. ob 11. uri na javni dražbi 50 deseltouskih vagonov premoga.
Konktuzi iti poravnave v Avstriji. V Avstriji je bilo v juniju 60 in v juliju 48 konkur7ov .ter v juniju 205 ki v juliju 188 prisilnih poravnalnih postopanj izven tečaja.
Pocenitev švicarskih svilenih izdelkov. — Zveza svilenih pomožnih industrij je spričo težkega položaja, v katerega je zašla švicarska sviiena industrija zaradi angleške carine, sklenila, da zniža cene za barvanje in izgotavljanje svilenih fabrikatov.
Izvoz živine v Švico. — (M 1. avgusta t. 1. se sme živina uvažati v Švico samo, ako je transport opremljen s zdravstvenim poverilom, ki se glasi na švičar-skega prejemnika in na namembni kraj v Švici. Transporti, ki nimajo tega poverila, se na meji zavračajo in pošiljajo na oddajno postajo.
Uvoz krompirja v Italijo. — Italija dopušča samo uvoz semenskega krompirja proti posebnemu dovoljenju kmetijskega preizkuševališča v Milanu (La-boratorio di Patolcgia Vegetale del Re-gio institute superiore agrario), ki uvoženi krompir preizkusi. Uvozna dovoljenja dobe samo kmetijske družbe, korporacije itd., ki so zaprosile za uvoz do 31. avgusta 1925. Krompir se sme uvažati samo preko gotovih carinarnic, od katerih je naši kraljevini najbližja carinarnica v Vidmu.
Kriza rumunskega pšeničnega trga. Radi visokih izvoznih carin, ki izvoz žita iz Runurai je zelo obtežujejo odnosno celo onemogočajo, je v Stari Rumuniji in v Banatu padla ceua pšenici v nekaj dneh od 1600 lejev na 800 lejev. Da se omogoči izvoz, zahtevajo poljedelci in vele-mlini od rumunske vlade, da zniža izvozne carine za žito za 50%.
Industrija.
Nova sladkorna tovarna v naši državi.
—	Udruženje producentov sladkorne pese namerava ustanoviti lastn^ sladkorno tovarno v St. Sivcu (Bačka). Poljedelsko ministrstvo je ustanovitev že odobrilo.
Denarstvo.
Obtok bankovcev Narodne banke. —
Narodna banka je imela po stanju dne
15.	avgusta t. 1. v obtoku za 5824.7 milijonov dinarjev bankovcev. Obtok se je izza zadnjega izkaza po stanju dne 8. avgusta t. 1. povečal za 42.9 milijonov dinarjev.
Češkoslovaška bankarstvo. V Češkoslovaški obtoji 215 bank, od katerih jih je 35 velikih in srednjih na Češkem, Moravskem in v Šleziji, ostale pa so večinoma manjše banke ua Slovaškem in v Karpatski Rusiji Njih delniški kapital znaša okroglo 2300 milijonov Kč in rezerve okroglo 1000 milijonov Kč Vloge znašajo nad 8000 milijonov Kč. Vloge pri 372 hranilnicah presegajo znesek 11 milijonov čeških kron, pri več kot, 6000 posojilnicah znesek 13 milijard Kč. Da se kreditno gospodarstvo vzdrži zdravo, skrbe zakoni o jamstvih hranilne vloge,
o	obveznosti bančne revizije, o dolžnostih bančnih zavodov glede depojev v vrednostnih papirjih in končno o nadaljnjem, na samozavarovalnih principih temelječem stalnem fondu za zavarovanje denarnih vložkov.
Zlati ažijo na Bolgarskem. — Bolgarsko finančno ministrstvo je odredilo, da ostane dosedanji 1500% zlati ažijo še nadalje v veljavi. Ta odredba pa se ne tiče cementa, ki se carini po 100% ažiju (1 zlati lev — 100 papirnatih levov). Od
1.	avgusta 1925 se pobira 1500% ažijo tudi na pšenico, s čemur se je ažijo na pšenico zvišal za 1400%, kajti do 1. avgusta t. I. je tudi na pšenico znašal ažijo samo 100%.
Štev. 100.
TRGOVSKI LIST, 27. avgusta 1925.
Stran 8.
Carina.
Carinski prejemki v I. desetini meseca avgusta t. 1. — V I. desetini meseca avgusta t. 1. so naše carinarnice pobrale 48,512.697 Din carine. Največ so pobrale: Zagreb — gl. kolodvor 7,028.161 Din, Beograd — žel. postaja 6,175.432 Din, Beograd—Sava 5,520.233 Din, Ljubija- j na 4,543.793 Din, Maribor 3,380.161 Din, Subotica 2,991.480 Din, Novi Sad 2 milijona 495.503 Din, Split 1,931.113 Din, Sarajevo 1,643.498 Din, Sušak 1,142.683 Din in Zagreb — posta 1,141.584 Din. Donos carinskih prejemkov je napiam zadnji desetini meseca julija t. 1. padel za 7 milijonov dinarjev, kar je naravna posledica mrtve sezoue v mesecu avgustu t. 1.
Pobiranje uvozne carine na žito in moko v Italiji. — V Italiji se od 24. julija t.
I. dalje pobira uvozna carina na sledeče vrste blaga (carina v zlatih lirah za 1 q): pšenica: 7.50, rž: 4.50, pšenična moka:
II.50, ržena moka: 6.50, ovsena moka: j 6, moka iz rmene koruze: 3.15, zdrob: 15.50, testenine iz pšenične moke: 16, ■ oves: 4, otrobi: 2.	j
Carinski ažijo v Rumuniji. Pri plačevanju carine v zlatu se v Rumuniji preračunava 1 zlata leja za 40 papirnatih lej.
Znižanje carinskih postranskih pristojbin na Ogrskem. — S 15. avgustom t. 1. je Ogrska ukinila pobiranje carinske manipulacijske pristojbine, ki je znašala pri uvozu 1% in pri izvozu 1% od vrednosti. V bodoče se bo ta pristojbina pobirala samo še za lignit, šoto in koks.
—	Ukinitev te pristojbine pomeni vpo-števaje znižanje davka na poslovni promet izdatno olajšavo, ker so znašale postranske pristojbine do 15. avgifita t. 1. 4%, po tem dnevu pa samo še 2% od vrednosti.
Davki ta takse.
Davčna obremenitev v Nemčiji. — Na davkih se je pobralo v Nemčiji v 1. 1907: 3270 milijonov mark, v 1. 1913 : 5078 milijonov mark in v 1. 1924: 10.268 milijonov mark. Na vsakega prebivalca v Nemčiji je od celotnega plačila davkov, carin in taks odpadlo v 1. 1907 : 52.75, v J. 1913: 75.83 in v 1. 1924: 164.37 mark.
Promet.
Nove telefonske linije. — Sl. septembrom t. 1. se uvedeti med Čakovcem in Trstom in med Brčko in Reko novi telefonski zvezi. Za en razgovor se bo pobirala pristojbino 2.2 zlatega franka.
Izvoz in uvoz
Izvoz lesnega materijala za lesene ža-
■	boje v Ameriko. Neka velika amerikan-ska tvrdka potrebuje za svojo tovarno stalno velike množine lesenega materijala za zaboje. Interesenti, ki bi se zanimali za to dobavo, naj pošljejo svoj natančen naslov Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bo potem poslala skupno naslove vseh prigla-šencev trgovski agenciji na Dunaj, katera je zanje zaprosila.
Nemški uvoz in izvoz premoga- Kakor kažejo statistični podatki je Nemčija glede svojega premogovnega gospodarstva v letošnjem prvem polletju dokaj dobro
►drezala. Dočim je znašal uvoz premoga v vrednosti skupno 99 milijonov mark, jje dosegel izvoz 184 milijonov, tako da znese aktivno okroglo 85 milijonov. Izvoz premoga iz Nemčije stalno rase, da-3i še daleko ne dosega prdvojne količine. Uvoz pada od marca do marca (januarja 19, junija že samo 13 milijonov M.), to kljub temu, da je morala Nemčija uvažati gotovo količino poljskega premoga. S 15. junijem je ta obveznost odpadla, tako da utegne bilanca izpasti v bodoče . Ae ugodneje.
Uvoz in izvoz Češkoslovaške. V letih 1920 do 1924 izkazuje češkoslovaška zunanje trgovinska bilanca stalno aktivist. Vrednost izvoza je presegala vrednost uvoza v letu 1920 za 4185 milijonov Kč, 1. 1921 za 4878, 1. 1922 za 5390, leta 1923 za 2351 in leta 1924 za 1160 Kč. V letu 1924 so bili najvažnejši uvozni predmeti volna in bombaž (4615 milijonov Kč), žito, moka, stročni sadeži (2355 milijonov K.), mast (800 milijonov Kč), /.Ivina (827 milijonov Kč), svila in svilnato blago (526 milijonov Kč). V istem se je izvozilo po vrednosti najvažnejših predmetov: Volnenih in bombažnih izdelkov za 4292 milijonov Kč, sladkorja za 2432 milijonov Kč, lesa in
premoga, za 2224 milijonov Kč, stekla in j steklenih izdelkov za 1239 milijonov Kč ; ter železa in železnih izdelkov 1071 milijonov Kč. Največji uvozni in izvozni delež imajo Nemčija (na prvem mestu) Madžarska in Avstrija odnosno Poljska. ;
UBITI "■ l Ml ■ I iHMIurno.Vr.
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Celju je v zadevi ureditve vprašanja prevoznih tarif na železniški progi Grobelno — Rogatec na svojo vlogo od Zveze trgovskih gremijev in zadrug prejel obvestilo, da je slednja po gospodu Mohoriču kot pomočniku ministra šum in rud v predmetni zadevi in- j tervenirala pri merodajnih faktorjev ter je bil uspeh intervencije ta, da je prišlo vprašanje naših lokalk i pred ministerski svet in da je bila j ustanovljena posebna komisija stro- , kovnjakov iz ministerstva trgovine \
in industrije, ministerstva financ, ministerstva saobračaja in minister-stva pravde, kakor tudi glavne kontrole iz drž. sveta, ki bo proučila pravna in finančna vprašanja vseh lokalk, da se sedanje nejasno stanje potem na podlagi zaključkov te komisije enkrat končnoveljavno uredi. Kar se tarifnih vprašanj iiče, se pripominja, da jih ne bo mogoče preje rešiti, dokler ne bodo pravna in finančna vprašanja popolnoma razčiščena. Glede uvedbe direktnega frankiranja na gorenji progi je načelnik komercijelnega odelenja dr- . žavnih železnic dr. Markovič obljubil, da bo zadevo ugodno rešil. Vendar do danes predloga ni mogel izvršiti. V vseh slučajih napačnega tarifiranja se prizadeti opozarjajo, da v takih primerih pravočasno vložijo reklamacije za povračilo preveč vplačanih zneskov.
Ta
»tak
kovosf
Razno.
Poset Lvvovskega velesejma. Večje število zastopnikov zagrebških gospodarskih krogov se udeleži letošnjega velesejma v Lwovu, ki se otvori 5. septembra t. 1. Zastopniki bodo prisostvovali tudi kon-1 lerenci poljskih in češkoslovaških zbornic, ki se bo vršila v Lvvovu najbrže 7. septembra. Obiskalo se bo pri tej priliki nekatere večje industrijske centre Poljske. Celo potovanje bo trajalo približno 10 do 12 dni. Zastopstvo odpotuje iz Zagreba dne 3. septembra. Želeti bi bilo z ozirom na veliko važnost razvoja 1 gospodarskih odnošajev med Poljsko in uašo državo, da se potovanja udeležijo tudi gospodarski krogi Slovenije. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo najkasneje do sobote opoldne.
Vojvodinski gozdarski kongres. Go-podarske korporacije v Vojvodini sklicujejo na dan 30. avgusta t. 1. II. vojvodinski gospodarski kongres v Subotico. Na dnevnem redu so strokovna preda-, vanja in referati o davčnem vprašanju v Vojvodini, o organizaciji zveze vseh vojvodinskih gospodarskih korporacij, o prometnih potrebah Banata in o gostilničarski obrti.
Otvoritev velesejma v Subotici. Dne 23. t. m. je minister za trgovino in industrijo dr. Krajač otvoril velesejem v Subotici. V njegovem spremstvu so se nahajali: zastopnik vojnega ministra general Damjanovič, načelnik ministrstva po-Ijoprivrede in vod Stojanovič in od ministrstva zunanjih del Bondi. Na pozdrav predsednika Vojvodinske trgov, zbornice Koste Milosavljeviča je odgovoril minister trgovine in industrije dr. Krajač, ki je obljubil vojvodinskim krogom od svo-i je strani vsestransko zaščito. Prvi dan je posetilo razstavo 15.000 oseb, kar je vsekakor velik uspeh. Od tega je bilo 5.000 oseb iz dežele, a 2000 posetnikov je prišlo z vlaki iz Budimpešte.
Kam se pride, če vladajo generali. Kako ga vojaška vlada v Grčiji rada polomi, nam razen naše lastne skušnje pri pogajanjih z Grško, kaže tudi sledeči zanimivi primer. General Pangalos, najnovejši diktator Grške, je poskusil svojo srečo — kakor običajno politikujoči generali — s pobijanjem korupcije. Za objekt si je izbral nič manj, kakor pod protektoratom Društva narodov stoječo be-. gunsko komisijo, ter nekaj njenih grških I uradnikov zaprl in jim zapretil s smrtno ! kaznijo. Izgloda, da je vrli general šele
kasneje zvedel, česa se je pravzaprav lotil. Begunska komisija je namreč ena najuglednejših ustanov Društva narodov, pod katerega pokroviteljstvom je bilo provedeno posojilo desetih milijonov luntov šterlingov za naselitev 1,250.000 grških beguncev iz Turčije. V kaotični in koruptni državi je uprav navedena komisija v Solunu izvršila odlično delo pod vodstvom Angležev. Posledica tega usodnega koraka je ta, da so uradniki komisije v velikem strahu, in ne morejo zato prosto in uspešno delati. Angleška vlada se seveda upira, predlagati Društvu narodov neobhodno potrebno novo begunsko komisijo. — Pač general v porcelanski izložbi.
Izgledi za fižolovo letino so dokaj ugodni, tako glede kvalitete, kakor glede , količine.- Za novi fižol vlada že precej-; šen interes. Te dni je prišlo do sklepov i na bazi 2.50. Povpraševanje traja še nadalje na bazi 2.35.
Zakon o kmetskih kreditih. Zbirka zakonov XVIII. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena brošuri Din 8.50, s poštnino Din 7.—. Pravkar je izdala Tiskovna zadruga v svoji zbirki Zakoni 18. snopič, v katerem objavlja j Zakon o kmetskih kreditih, ki ga je v preteklem zasedanju sprejela narodna skupščina. — Nanj opozarjamo vse prizadete sloje, zlasti pa razne kmetijske zadruge in posojilnice.
Častno zastopstvo frankfurtskega sejma za Slovenijo. Kakor doznavarno, je poveril urad frankfurtskega sejma, ki se vrši od 4. do 7. oktobra t. L tvrdki Milenkovič & Co., Ljubljana, Prešernova ulica 7, častno zastopstvo frankfurtskega sejma. Tvrdka daje interesentom brezplačna pojasnila o sejmu.
Koliko radio aparatov je v naši drža-i vi. — Po uradni statistiki je v Beogradu 126, v Zagrebu 226, v Novem Sadu 133,
v	Ljubljani 51, v Sarajevu 51, v Splitu 35 in v Skoplju 5 radio aparatov, odnosno se od tega števila plačuje letna pristojbina.
Naši odnošaji s Turško. Pravkar je prispel v Beograd in izročil pismo svoje vlade ministrstvu zunanjih del g. Hikmet j Bej kot predstavnik Turške. — Naša dr-I žava, kakor znano, ni hotela podpisati ; saarske pogodbe, ker s Turčijo ni mogia i doseči porazum glede nekaterih perečih j vprašanj gospodarskega značaja. Zato tudi diplomafični stiki niso bili urejeni. Imeli smo v Carigradu za zastopstvo naših interesov samo predstavnika vlade
g. Trajana Živkoviča. — Z dohodom Hikmet Beja se uvajajo sedaj redni diplomatski stiki s Turško. To je za nas in za vso Turčijo v gospodarskem oziru velike važnosti, ker moramo z ureditvijo solunskega vprašanja pričakovati, da se naša izvozna in uvozna trgovina orijen-tira tudi v smeri Male Azije, ki se pod novim režimom Kemal Paše gospodarsko vrlo lepo razvija.
Gospodarski položaj v Nemčiji. — Po
poročilih pruskih trgovskih in industrijskih zbornic za mesec julij t. 1. se splošen gospodarski položaj v mesecu juniju t. 1. ni izboljšal. Težave pri prodaji blaga so se še celo poostrile in zadele tudi na blagovne vrste, ki so se dosedaj še lahko prodajale. Položaj se je nekoliko izboljšal samo v kalijevih rudnikih, v gomje-šlezkih premogovnikih, v tiskarnah in v posameznih panogah tekstilne industrije in v pivarnah. Težave pri prodaji blaga so posledica pomanjkanja'kapitala, katero povzroča vedno počasnejše odplačevanje dolgov. Na notranji trg Nemčije pa vplivajo tudi še vedno nejasne perspektive za končno reformo davčne in carinske zakonodaje.
Snovanje čeho-slovaško-ruskega trgovinskega društva. V zadnjem času so se čehoslovašlci krogi začeli zanimati za vprašanje ustanovitve meševitega čeho-slovaško-ruskega društva, ki bi ob sedanjih razmerah omogočalo čehoslovaški industriji dShod na rusko tržišče. Uspe-\ vanje obstoječih meščanskih trgovskih društev daja povod temu, da se razvoj čehoslovaških gospodarskih zvez nadaljuje v tej sureri.
Tujski promet Avstrije. — »Statisti-' sche Naclirichten« objavljajo podatke o tujskem prometu leta 1924 v Avstriji.
■	Ta promet, ki donaša Avstriji lepe denarje, je bil v letu 1924 še močnejši nego leta 1923, padel je samo na Dolenjem Avstrijskem. Po državni pripadnosti odpada glavni pritok na Nemčijo, tej sledi Čehoslovaška in za njo Madžarska, Poljska, Rusija, Jugoslavija, druge balkanske države, Italija, Francija, Anglija in Amerika. Skupno število tujcev je znašalo okrog 2 milijona 800 tisoč. Od tek je odpadlo na Dunaj 479.000, na Dolenjo Avstrijo 470.000, Gorenjo Avstrijo 360 ' tisoč, Saicburško 358.000, Štajersko 530 . tisoč, Koroško 155.000, Tirolsko 336.000,
, Vorarlberg 98.000, Burgenland 17.000. — Prav zanimivo in tudi potrebno bi bilo, da bi se tudi pri nas, vsaj za Slovenijo sestavila kaka statistika o tujskem pro-‘ metu, ki je za naše kraje tolikega go-[ spodarskega pomena.
1 Porast delniških družb v Italiji. »Tribuna«, objavlja pregled porasta delni-’ ških družb v Italiji, iz katerega je raz-v
: vidno, da jih je bilo leta 1913 še 5921 z , glavnico 5643 milijonov lir, leta 1923 je poraslo število že na 6734 s kapitalom [ 23.421 milj. lir, leta 1924 na 88Ž2 z glavnico 28.260 milijonov lir, 30. junija t. 1. pa je število delniških družb znašalo 9682 z glavnico 32.737 milijonov Rr. — Tak pojav vsekakor ne more odgovarjati realni konstruktivni in finančni kapaciteti industrije ter izziva na produkcijskem in delavnem trgu zmedo, ki utegne slabo vplivati na njegov nadaljni razvoj. »Tribuna« smatra nacijonalno-industrij-sko ekspanzijo sicer za koristno za bilanco plačila v inozemstvo, a treba je, da se ta pojav prilagodi in spravi v sklad z vsemi drugimi ekonomskimi faktorji dežele.
Pedeset rasprava o savremenih finan-! sijskim pitanjima. Pod gornjim naslovom, redakcija velikog ekonomskog časopisa »Bankarstvo« izdaje jednu opsež-i nu i aktuelnu edicij u, ko ja obuhvata pedeset originalnih rasprava o savreme-nim pitanjima naše finansijske politike.
—	Medu autorima nalaze se: Ministar Finansija Dr. M. Stojadinovič (Beograd), 'italijanski Ministar Finansija, conte Vol-pi (Rim), bivši bugarski ministar Kosta Todorov (Beograd), bivši Ministar Trgovine i Industrije n. r. Dr. Duro Šurmin (Zagreb), podpredsjednik Bankovnog Drad-i Čehoslovačkog Ministarstva Fifi 'ji, Dr. Vilim Pospešil (Prag), urednik londonskog »The Econo-i s,« Le. nard J. Reid (London), Dr. Vlada T. Markovič (Beograd), Dr. Juraj Vrbanič (Zagreb), Nikola Berkovič (Sarajevo), Alojzij Tykač (Ljubljana), Oskar Weiszmeyer (Zagreb), Dr. Stanko Šver-ljuga (Zagreb), Dr. Mirko M. Kosič (No-
\
TIKbOVSKI LIST, 27. avgusta 1925.
vi	Sad), Dr. O. Frangeš (Zagreb), Nikola Stauarevič (Beograd), Dr. Miroslav Stojadinovič (Beograd), Milan Prpič (Zagreb), Dragutin Hribar (Ljubljana), Dr. Nikola Stojadinovie (Sarajevo), Jaques Reiss (Zagreb), Dr. Blagoje Bojadijevič (Skoplje), Ernest Griinwald (Zagreb), Dr. Gustav Gregorin (Ljubljana), Svetozar Milinov (Zagreb), Milan Krešič (Zagreb), Dr. Radoslav Pipuš (Maribor), M. D. Jankovič (Niš), Dr. Pero Mitrovič (Sušak), Konstantin Dožudič (Belišče), ing. Konstantin čutukovič (Osijek), Josip Selak (Zagreb), Dr. Franjo Pavlič (Beograd), Dušan Uzelac (Beograd), prof. Bran. Todorovič (Beograd), Aladar Merkler (Sarajevo), Dr. Milan Ulinansky (Zagreb), Dr. Pavao Frohlich (Karlo-vac), Feliks Fischer (Velika Kikinda), ing. Rado Lah (Ljubljana), Jovan P. Mi-hajlovič (Beograd), prof. Stevo Oster-niann (Zagreb), Milan Juzbašič (Daru-var), Dr. Vidan O. Blagojevič (Beograd) i mnogi drugi poznati javni radnici. Po-red originalnih rasprava, ova puflikaci-ja sadržaje interesantne grafičke crte/.e i statistiku. Obradena su sva pitanja, ko-ja su u vezi sa finansijskom politikom vlade. Cijena 100 dinara u knjižarskoj prodaji. Dobiva se u svima večini knji-žarama i kod izdavača: Administracija Bankarstvac u Zagrebu 6, Marovska 30.
banke: den. 20, bi. 25; kom. zadolžnice Kranj. dež. banke: den. 20, bi. 25; Celjska posojilnica: den. 201, bi. 204; Ljubljanska kred. banka: den. 225, bi. 265; Merkantilna banka: den. 100, bi. 100, zaklj. 100; Prva hrv. štedionica: den. 910; Kreditni zavod: den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne: den. 90; Trb. premogokopna družba: bi. 340; Združ. j papirnice Vevče: den. 112; Stavbna družba: den. 165, bi. 180. i Blago: Bukove deske, od 2 m dolž. ‘ naprej, 25 mm, od 12—30 cm sir., fco ; meja: den. 530; jelove deske, monte, j 20 mm in 25 nun, media 28 cm, 400 m3, i fco meja: bi. 510; testoni, 4—10, monte, j fob Sušak: den. 555; bukova drva, suha, ! fco Podbrdo, 20 vag.: den. 21, bi. 21, j zaklj. 21; pšenica domača, fco Ljubljana: | den. 275; otrobi pšenični, fco Postojna | trans.: bi. 200; oves slav., par. Ljub-| ljana: bi. 185; laneno seme, fco Ljub-| ljana: den. 545; riž italijanski, gl. vzor-
■	ca, fco Postojna trans.: bi. 516.
Tudi jaz Vam priporočam to milo z znamko „ GAZELA". Moje perilo se kar blešči, gotova sem pa tudi ze zdavnaj. Tudi Vi bosie dosegli to z uporabo GAZELA -mila
Tržna poročila.
Mariborsko sejmsko poročilo (21. avgusta 1925). Na svinjski sejem se je pripeljalo 192 svinj in 4 koze, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari, komad 90 do 120 Din, 7 do 9 tednov stari 150 do 170 Din, 3 do 4 mesece stari 175 do 250 Din, 5 do 7 mesecev stari 300 do 350 Din, 8 do 10 mesecev stari 375 do 575 Din, eno leto stari 675—1250 dinarjev; 1 kg žive teže 13 do 14, 1 kg mrtve teže 15 do 17 Din. Prodalo se je 111 svinj.
ljubljanska borza.
26. avgusta 1925.
Vrednote: Ivesticijsko posojilo iz leta 1921: den. 76; zast. listi Kranj, deželne
29. AVGUST - 8. SEPTEMBER 1925
pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstvo kralja
štev. 90.
Colombo Ceylon Tea , Adria* prašek za pecivo Vanilin sladkor
Veletrgovina
kolonijalne in Špecerijska robe
la Knoch-jermena
Vedno na skladišču.
A. Lampret
Ljubljana
Krekov trg 51.10.
Zaščitni znak.
Skladišče v lekarnah ali drogerijah ali naravnost iz ivornlcc in glavnega skladišča
Oglašajte v,.Trgovskem listu !
TRG. IND. D. D.	^	M
™ Tiska knjige, pravila, cenike, račune, letake, časopise, lepake, brošure, posetnice in razglednice. Izvršuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine. **"' Lastna knjigoveznica.
LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL, 13. - TEI.EFOM 552
** **" n i«mii»'i	'	    -	i	'i'	^	i'i t	T	ptpuc	_	nrfonvornt	urednik	F.	JERAS.	Ti»k	tiskarne	»Merkurc,	trgovsko-industrijske	d.	d
i	lAstatk i» ladajatelj: >Merkur<, tr§ov»ko-indu*trijika d. d., Ljubljana. — Urednik dr. 1. PLESS. Odgovorni %