List slovenskih delavcev v Ameriki« (The only slovenic newspaper in the eastern States, issued every Tuesday, Thursday and Saturday.) v Stev. 62. YORK, 23. maja 1903. Leto X. Viharji na zapadu. Tornado v Kansas. Salina, Kans., 22. mnja. Tekom zadnjih 24 ur razsajal je tukaj t ret i i tornado, ki je napravil obilo Škode. Dve osobi sta bili usmrteni. Ashland, Ivans., 22. maja. V tukaj Biiji okolici razsajal je včeraj torna do, razdejal j<- v našem mestu 20 najlepših hiš. K sreči pri tem ni bil ni hče nsmrtea, toda več ljudi je bile ranjenih. Na polju napravil je vihar veliko škodo; ktero pa še ni^o cenili Salina, Ivans., 23. maja. O viharju ki je razsajal v eountyju Salina, se poroča, da je zahteval na raznih kr;v jih človeške žrtve. V Assariji je pur rušil več hiš. Dečka farmerja Ni Olsona, sta bila u smrten a. V mestu Wright so podirajoča se poslopju usmrtila 4 osobe. Viharju je sledil dež in toča. V okoliei Bridgeport a izpadala toča 20 minut in vse polju opustosila. Iz Ashlanda se poroča, da je tamkaj vihar porušil pet hiš, dočim i i nad 50 poslopij poškodovanih, Chickasaw, Ind. Terr., 2'». maja. A' Lone Woll'u, 35 milj zapadno od tukaj je razsajal izredni vihar. Veter je vrgel ženo farmer j a Ilargana n ograjo; bila je na mestu mrtva. Cincinnati, O., 23. maja. Ob reki Ohio je napravil vihar veliko škodo Več osob je bilo ranjenih. Vihar j • napravil veliko Škodo v Delhi, Hom« City in Fernbanku. Nevihta v Nebi Omaha, K >r.. i': m ii.Pi- ski-V dolini ob reki Papio, 20 mili zapadno od tu kaj, napravila je nevihta mnogo ško de. V par minutah spremenila se je mala reka v deroči vek sedaj % milje širok in svoje vode po polju. V daleč na okrog vsa polj; ša $100,uk. k ter i je v ter i razliva la je vničila Skoda zna- Y ill ar v To x asu. Amnrillo, Tex., 2:1. maja. Včeraj v eountyju Panhandle razsajal j vihar, kteri je raz Wilsona, blizo Ilerf va žena in njen otrok sta bila Mr. W ilson je nevarno ranjen. Zgubljen purnik. Lastniki pet role i škrg Razne nesreče. Knzstrelba plina. Minoli četrtek popoludne pričele je na tovornem kolodvoru New York .Centralne železnice v Mott Ha^en -V. V., goreti. Ogenj se je razširil tudi na plinarno Pinteh Co., kjer iz delujejo plin za železniške vozove.Ko ie v plinarni pričelo goreti, k sreči ni bih več delavcc*v v poslopju. Na kolodvoru, kjer je več rezervarjev za plin, pripetile so se štiri razstrelbe ktere so poslopje deloma razdejale -Tedna razstrelba je bila tako jaka, da je "»00 funtov težki kos železa odletel 150 čevljev daleč in usmrtil Italijana Giuseppe ("areno. Promet na har lemskej železnici je bil radi tega nad uro vstavljen. Otrok zgorel. Desetletna I.aurentina, hčerka ITuch ( in Ellene Murphyjeve, je včeraj zgorela v hiši svojih starišev v Fresh Kill, med Rielimondom in < rifFordsom, S. I., Richmond Borough v New Yorku. Predno so ogenj zapazili, je bilo že celo prvo nadstropje v plamenu in dimu. Alurphvjeva obitelj, oče, mati in štirje otroei so hitro bežali na pr< sto in se srečno rešili, dočim se Laurentina v dimu onesvestila in zgorela. Požar je nastal vsled razstrelim petrolej s ke svetilke, ktera ju običajno vso noč gorela v gostinskej sobi v pritličju. Škoda znaša $5000 in se pokrije s zavarovalnino. Sedem konj zgorelo. V. IIC 81 K pet je na la več kriti i da se parnil odpljul i k. Pa., k , so prt ri pa miku oieja. i\i e jadranl ? p; zat v čeraj je pričelo goreti v hlevu it 2-! Oak St., v New Yorku. Ogenj »n je. tako hitro razširjal, da niso zamo-gli rešiti v hlevu se nahajajočih se dem konj, kteri vsi so zgoreli. Nad hlevom je stanovalo več obite-lji, k ti ■re so se s pomočjo policajev resile. Gospa Franeesca Pietate, ki je stanovala v drugem nadstropju, je svoje šeSt mesecev staro dete vrglt* skozi okno nekemu policaju, kter* ji dete srečno v naročje vjel, ne da bi 1 hišo M. K I so kaj poškodovalo. Na to se je sama i. Pesestnik.' rešila po gasilskih rešilnih lestvah ta bila ubita Hotel zgorel. Mamaroneck, N. Y., 23. maja. Med j včerajšnjo nevihto vdarila je strela v tukajšnji Harbor Island hotel, kteri se je takoj vžgal in zgorel. Lastnik W. M. Tompk ins in njegova obitelj so se n šili. Hotel se ni bil odprt za letošnjo poletno sezono, tako, da v stavbi r.izun Tompkinsonove obitelji ni nihče stanoval. Hotel je bil krasna dva in pol nad-Rtr pja visoka stavba, ktero so zgra »iiii leta 1870. V njem so stanovali ve." i noma gledališki igralci. parnika "S. •h", kteri je dne 22. su Sabine Pass v Marcus »mor pa še sedaj ni do ričaiti, da se je potopi! je bilo 1,050,000 galon pitan v New York do-e ""Skoda" nazn Jamaieo jadranka r deč po s petrolejem poka r dovolj no dokazuje k potopil. Najbrže se jo s kako drugo Indijo, n,i i potopili, ne da se mo ija, da ;iio. Razstelha autoniohila. hatti . i Strel D. I njen r bi vozu pri to pri i uoli četrtek Pop oludne pripetila 1 na 47. ulici :o 3. Ave., Man- m I io rough v ^ evv Yorku, ra;: L vtomobib a, kt eri je last Tom. )e \\ 'i t ta. De) set o^ob je bilo rr- Vsa okn la v okolici so bila ita i in tudi i stop nice, vodeče n: dičn o železni co s o se vnele. Pri ji k f voznik eil. da je avto- il pc »kvarjen, rad ii česar je vsta* da v oz preišč e \ istem trenotk i 1 je avtoniob lili tr-iail il g« r>reti. Kmalo n » la lice mesta in > pr d i a isii gasil vtomobil ci r obl i vati, radi česa? >tel razli ftel. Škoda znaš t Zopet sled pošiljatelja dinamit-nega kovnega. Butte, il policija je prave za di "Umbria" ^ Semkaj j< tektiv, d ont., 22. maja. Tukajšnj prepričana, da so se pri - i Žrtev solnearice. Elmira, N. Y., 22. maja. Farmer-ski delavec E. L. Austin je včeraj, ko je delal na polju, umrl radi solnča- riee. Nezgoda na železnici. Tifton, Ga., 22. maja. Blizo tukajšnjega kolodvora skočil je osobni vlak 1 i i ton Thomasville & Goulf železni-en raz tir. Dva potniška voza sta pall po nasipu navzdol. Osem osob je bilo ranjenih. Parnik zgorel. C oderieh, Ontario, 22. maja. Parnik "Pfohl" iz Buffalo, N. Y., je na potu i>o Huronskem jezeru zgorel Ogenj na parniku je nastal radi raz-strelbe petrolejske svetilke. Vsled pi ara 11:1stala je med mornarji pa nika, vendar se je pa posrečilo kapi tanu mornarje pregovoriti, da so pri čeli gasiti. Po osemurnem gašenju pa vendarle morali umakniti [požaru in bežati v rešilnih čolnih V temi so se rešilni V tuk; S CIO: a n; Znt jem notni napad na parnil: prnti obrežju. __ le V titkajMi.1 m mestu I 5olni razkpopili in dosedaj je dospel pel neki newyorski de. J semkaj ]e jeden 5oln jde sleilove pošiljal cev I Premogarji v nevarnosti. posilj mi Rossenu se je mudi! mestu mesec dni in je p 11 Pomnožite v Židov v (liicagi. Chicago, 111., 22. maja. Semkaj Victoria, B. C., 22. maja. Iz mesteca Frank, kjer se je nedavno podrl vrli gore Turtle Mountain in usmrtil več ljudi, se poroča, da se je sedaj ra na zapadnej strani razdvojila iride v kratkem v tukaj Razpoklina v skalovju je 4 čevlje ši-t;o'Hj kiŠinev, ih Zidov roka in kaeih 3000 čevljev dolga, radi rouii ivi tamos česar se je bati nove katastrofe. Go-prevoznih lisi verner je ukazal policijski konjiči. da opozori prebivalstvo na pretečo poroča, da Šnje mesti kajti prijatelji in njih Židov so tolik kov poslali v Kišine sinevskim Salomonom so nabrali tu 'nevarnost in da tamošnji krajzaved-kajšnji Izraelci $20,000. no ostavi. Za podporo ki Iz delavskih krogov. Štrajk delavcev pri newyorškem prodoru. Minoli četrtek pričela je policija brutalno postopati proti štrajkarjem pri gradnji podulične železnice. Policija je namreč dobila obvestilo, da Italijani skabom groze, radi česar ie policijsko ravnateljstvo takoj posl lo rezervo na lice mesta. Policaji so tebi nič meni nič pričeli štrajkujo«*« Italijane pretepati. Na 4. Ave. in ulici stalo je kacih 200 Italijanov kteri so se pogovarjali o štrajku, 1. t so prišli policaji in jih razpodili. bo le po napadu se je zvedelo, da je pol1-cija mirne štrajkarje napadla, ker je nekdo javil, da nameravajo vodovod ne cevi s kamenjem razdejati, kar p i ni bilo resnično. Kljub brutalnosti policije se Italijani ne puste premotiti in štrajka;: « mirno dalje. Njim pomagajo tudi ženske, ktere so že vse polno skabev pridobile, da so se pridružili strni-karjem. One prihajajo samo k gradnji in odvedo skabe s seboj. Velik štrajk preti v Philadelphia . Philadelphia, Pa., 22. maja. Tu kajšnji tkalci so nedavno zahteva'i uvedbo splošnega deveturnega dnevnega dela, kar so pa delodajalci, ozi roma združeni tovarnarji zavrnili Sedaj so delavci sklenili svoje zaitc ve ponoviti, in ako delodajalci seda; ne privolijo v njihove zahteve, pričeli bodo dne 1. junija štrajkati. Prazno valo bode na tisoče delavcev. Tisoč delavcev odstranjuje brzojavne žice. Philadelphia, Pa., 22. maja. Državno okrožno sodišče v Pittsburgu j< razsodilo, da ima Pennsylvania železnica pravico, odstraniti brzojavne droge in žico na svojej poti. Takoj ko je sodišče izdalo razsodbo, poslala je imenovana železnica nad 1000 delavcev na svoje proge; delavci so ta koj pričeli odstranjevati drogove ii« žico, ktera je last Western Union Telegraph Co. in ktere stoje na poti Pennsylvania železnice. Razne brzo javne postaje so popolnoma isoliru ne. Dosedaj napravljena škoda pre seza $300,000. Aretirali štrajkarje. New Orleans La., 23. maja. Sodnik Boorman je včeraj pri državnem okrožnem sodišču obsodil jednajst bivših štrajkarjev in vslužbencev poulične železnice v tromesečno ječo-Obsojenci so bili obdolženi, da so "povodom štrajka služabnikov tukajšnje poulične železnice preprečili razvoz pošte s poulično železnico. Konec štrajka v Denverju. Denver, Colo., 23. maja. Štrajk 10 tisoč tukajšnjih delavcev raznih obrti, kterega so občutili vsi meščani, je končan potom posredovanja odbora trgovske zbornice in tukajšnje unije stavcev. Obe stranki sta sklenili kompromis, kteri pa pomen j a za delavce zmago. Svinčev radnik v plamenu. Canon City, Cal., 23. maja. Poslopja in rov svinca "Terrible Mine" na polupotu od tukaj v Silver Cli.T so v plamenu. Škoda znaša $50,000 in se pokrije s zavarovalnino. Tovarna zgorela. Harrisburg, Pa., 23. maja. Tukajšnja glavna livarna jekla, ki je last Central Iron and Steel Company, j« včeraj zgorela. Škoda, ktera se pokri je s zavarovalnino, znaša $250,000. Požar napravil $500.000 škode. Chicago, HL, 22. maja. Šestnad-stropno poslopje štev. 242 Jackson Boulevard, je včeraj zgorelo. Vsa za loga tvrdke Strauss, Eisendraht Ar Co. je vničena. Škoda znaša $500,000 Še vedno gozdni požari. Utica, N. Y„ 22. maja. Gozdni požari v Adirondakih postali so zopet tako veliki, kakor so bili pred dvema tedni. Kar preje ni požar uničil, bode sedaj trotovo. 801etni samomorilec. Osemdesetletni Adolf Wuerth, št. 414, zapadna 22. ulica Manhatan Borough v New Yorku se je včeraj v svojem stanovanju zastrupil s kar bolno kislino. Nemiri na Hrvatskem. Tudi v Dalmaciji je opažati revolucionarno gibanje. Zagreb, 21. maja. Povodom spo minskega dneva smrti bivšega hrvat skega bana Jelačiča, pripetili so st včeraj v Zagrebu novi nemiri. Mno žica je metala na policijo kamenje; 35 osob je bilo aretiranih. Radi nemirov je v raznih hrvatskih zaporih nad 2000 osob zaprtih-Sedaj pripravljajo prostore za na-daljne jetnike. Vlada je razpustila občinski svet v laski, Culuici. Semen in Dragi. Zagreb, 22. maja. Vstaja se širi pa vsej Hrvatskej in bode brezdvomno prekoračila tudi dalmatinsko mejo. Povodom predvčerajšnjih slavnosti v spomin smrti pokojnega bana Jela-čiča, kteri je dne 20. maja 1859 umrl vršili so se v tukajšnjem mestu veliki nemiri. Policija je z golimi meči na padla množico in ranila mnogo osob Nad 350 ljudi je bilo aretiranih, med njimi mnogo dijakov in žensk. V Zagrebu vlada sedaj vojaštvo, ktero je zasedlo vse glavne ceste. Iz Oeden burga dospeli so v Zagreb štirje za vojsko opremljeni polki. V Bukari in Meji skušalo je več tisoč seljakov razdejati železniški nasip. da tako preprečijo prihod vojaštva. Na petih mestih so odstranili relse in sprejeli došlo vojaštvo s kamenjem. Več vojakov je bilo ranjenih. Vojaki so na to na neoboroženc ljudstvo streljali ter napadli z bajoneti. Mnogo osob je ranjenih. Slovanski narodi v Avstriji prire dili so v vseh večjih mestih protestno hode, da tako protestirajo proti barbarskemu postopanju vlade, ktera je ukazala na Hrvatskem nad 2000 osob zapreti. Dne 24. t. m. nameravajo dalmatinski Hrvatje po vsej Dalmaciji pri rediti velike demonstracije, da take protestirajo proti vladi. Vzrok nemirom je v prvej vrsti sovraštvo, ktero goji hrvatski narod proti ciganskim Madjarom. Da je pa prišlo sedaj do nemirov, navesti moramo dva vzroka: Splošna nezadovoljnost povsod i čez mero izkoriščanega ljudstva, ktero je r»o vladinej krivdi siromašno. Nadalje je pa nemire provzročil tudi sedanji tiranski ban Khuen Iledervary, kteri izkorit sča Hrvate v prid ogrski vladi. Kljub ljudskim protestom pridobiva lopov-ski ban na Hrvatskem več denarja, nego je to po zakonih opravičen. Baš radi tega postaja sovraštvo do cigan sitega bana in ogrske vlade od dne do dne večje. Revolueijska agitacija se razprostira od Oseka v Slavoniji, pa vse do Jadranskega morja. Nemiri v Ivriževcu so nekako soci jalistični, kajti ljudstvo je tamkaj napadlo le bogate izkoriščevalce. V Zagrebu in okolici so nemiri na rodni, dečim so oni ob obrežju v prvej vrsti naperjeni proti uradnikom. Lopov Iledervary je že 20 let hr vntski ban, kterega nihče v Avstriji niti na Hrvatskem ne more videti Dasiravno je rojen in vzgojen na Hrvatskem, ostal je še vedno mongolski barbar, kteri se šteje k mad-jarskim "aristokratom", kterih cilj ni nič drnzega, nego na azijatski način izkoriščati ljudstvo. Zadar, Dalmacija, 23. maja. Dal tinska politična zjedinjenja pro» i so cesarja Fran Josipa brzojav no, naj stori nadaljnem prelivanju krvi na Hrvatskem konec. Dalmatinski poslanei z Biankinijem na čeli. napotili so se na Dunaj, da izprosijo na "dvoru'' avdijenco, da na ta način osobno posredujejo v prid Hrva tov v banovini. V Ivriževeu so včeraj zaprli 150 seljakov in žen brez najmanjega povo da. Položaj jetnikov je skrajno žaloi sten in nevaren, kajti radi izjemnega stanja je vse mogoče, da jih po pre-kej sodbi obsodijo v smrt. Zagreb. 23. maja. Zagrebške bolnice so polne ranjencev, kteri so dobili svoje ozlede v pouličnih bojih. Kljub nemirom, pa gre lopovski ba n Iledervary vsaki dan na običajno šetnjo, naravno, da ga spremlja orožništvo. 38 osob obesili. Trst, 23. maja. Tukajšnje slovensko in hrvatsko časopisje objavlja da nes senzacijonalno vest, da so v sredo v Zagrebu po določilih izjemnega stanja 38 osob obesili in 4 na drug j način usmrtili. Vojaštvo se je brani- lo na množico streljati. Ministerski predsednik Koerber vesti še ni *v> trdil. Spomenik mučenikov iz 1. 1776. Društvo Sons of the American Revolution naznanja, da mu še ved no primanjkuje $2500 do svote $200,-000 za zgradbo spomenika jetnikov vojske za neodvisnost kolonij v letu 1770. Jetnike so namreč Angleži za Pri i na ladije, kjer jih je na tisoče umrlo. Kongres je privolil v to svrhu svoto $100,000, newyorska država $25,000 in mesto New York $50,000 pod pogojem, da mora ljudstvo samo nabrati še primanjkujočih $25,000 Angleži so vojne jetnike v newyor-yorskej luki naložili na stare ladije na kterih so vsled kužnih boleznij pomrli. Na ladijah je pomrlo nad 15. 000 ljudi. Resnične sanje. Sedemletni Harold Fach, štev. 10. ulica, Brooklyn Borough v Nev* Yorku, je v minolej noči sanjal o Trip to the Moon" v Luna parku na Coney Islandu. Naenkrat je padel raz luno in se zaletaval ob oblake in ko je prišel konečno na zemljo ter počasi odprl oči — stal je v ozkej. temnej luknji. Strahoma je gledal krog sebe in pri tem mislil, da je v resnici padel raz luno. Harold je deloma* pravilno .sanjal kajti v spanju padel je iz 5. nad stropja v odprtino za vspenjačo, ktera je le dva čevlja široka. Radi šuma se je probudila gospa O'Brienova. Ona je tudi sanjala da je v vspenjacinem prostoru vse polno miši, radi česar je napravila luč in pogledala v prvo nadstropje ter v strahu pod seboj zapazila malega Harolda, kteremu se ni nič žalega zgodilo in je veselo odšel nazaj v peto nadstropje k svojej materi. Mnogo naseljencev. Minoli četrtek dospelo je v new-yorško luko 6000 naseljencev, kterih skoraj polovico je prišlo s hambur škim parnikom "Pennsylvania", nam reč 2728 potnikov. Toliko potnikov z jednim parnikom letoš še ni prišlo v Ameriko. Prihodnji teden pride baje parnikom "Patricia" 2900 potnikov medkrovja. „0n revient toujours!" Pri nekej obiteljskej slavnosti v New Yorku, h kterej je bila povabljena tudi vdova Charlota Ilyerjeva, povprašal je neki gost, imenom Nathan Henderson, kedo je imenovana gospa ktera mu je posebno ugajala. Na to ga je gospodinja predstavila. "Nathan Henderson?" ponovila je gospa Ilyerjeva, in takoj spoznala — svojega soproga, od kterega je bila 37 let ločena. Pred 37. leti jo je videl zadnjikrat in tako je ni več poznal. Par dni potem jo je vprašal« se li hoče z njim poročiti, v kar jc privolila. Dne 22. aprila sta se poro čila in še isti dan je zvedel, da je nje gova nova soproga ista, ktero je prei! 37 leti ostavil. Na to sta se napotila na ženito vanjsko potovanje v iste kraje, kakor pred 43. leti, ko sta se prvič poročila Sedaj sta se vrnila v New York, kjer bodeta živela kakor jerebice in go-lobje. Deficit pri glavni pošti. Washington, 22. maja. Generalni poštni ravnatelj Payne je v svoje veliko začudenje dognal, da v oddelku za prosto dostavljanje pisem na deželi primanjkuje $227,467. Radi tega bodo odslovili superintendenta Ma-chena. Dobrodošel dež na Puerto Rico. San Juan de Puerto Rico, 22. maja Neznosna vročina in dolgotrajna su 5a je pojenjala radi deževja, ktero j t sledilo nevihtam. V raznih krajih na otoku bilo je čutiti tudi potres, kteri je trajal po štiri sekunde. Dolgotraj na suša je napravila na polju veliko škodo, ktera bi bila še večja, ako bi ne deževalo. Take vročine, kakoršna je bila sedaj, na Puerto Rico še nihče ne pomni. San Juan, 22. maja. Radi vživanja s ptomainom namešanega mleka, zastrupilo se je 18 osob, ktere so stano vale pri gospej Harringtonovej. Boh nike zdravi 11 zdravnikov, kteri bode vse zastrupljence rešili. Tudi v bolnici je zbolelo več po-strežnic radi vživanja tacega mleka. Vstaja v Macedoniji. Vesti iz Balkan*. London, 21. maja. Iz Carigrada se poroča, da bodo vse albanske glavarje v mitroviškem okraju vjeli in poslal i v Carigrad. Sofija, Bolgarska, 21. maja. Iz Ma-cedonije prihaja ved.io več begunosr na bolgarsko ozemlje. Največ j 1 , _ pride iz okoliceAdrianopelja. 0m pripovedujejo o grozovitih činih Turkov. . Bolgarski obmejni stražarji poročajo, da nameravajo Turki zasesti strategične točke blizo Dormonhove* ga in Lilkovega. Bolgarska vlada j« porti naznanila, da bode vsako prekoračenje meje z vojaško silo preprečila. Takoj na to je turška vlada tamkaj zbrano vojaštvo odpozvala. Carigrad, 22. maja. Generalni inšpektor za uvedbo reform v Macedo ni j i, Ililmi pasa, izdelal je načrt za naselitev maeedonskih Bolgarov v Malej Aziji in na maloazijskih oto> kih. Vendar je pa dvomljivo, bodo li velevlasti v to privolile. Sedaj se je pa Ililmi paša odločil vse macedon-ske jetnike poslati v Anadolijo. Carigrid, 23. maja. Vesti iz Albanije postajajo vedno redkeje, kan znači, da se vladi ni posrečilo deželo pomiriti. Sedaj se je zvedelo, da so nameravali Arnavti napasti srbski samostan Dehani pri Ipeku, v kterem je več ruskih redovnikov. O tem je rusko poslaništvo naznanilo porti, na kar je vlada poslala samostanu vojaštvo na pomoč. Vojaški krogi žele vojsko z Bolgarsko. Vlada je pozvala v Kajzarije rezervo pod zastavo. Iz srbskih obmejnih pokrajin se poroča, da se tamkaj zbirajo srbska čete, ktere nameravajo priti v vilajet Kosovo in med ljudstvom v Starej Srbiji agitirati proti štambulskej >. vladi. Dvojna elektrokucga. Prihodnji ponedeljek bodo v državnih zaporih Sing Sing, N. Y., na ele« ktričnem stolu usmrtili dva obsojenca in warden Johnson je radovednežem že razposlal povabila, da vidijo osodo "elektricitete". Oba obsojenca st-i morilca; po rodu je prvi zan^orec in drugi Italijan. Zamorec Artu? Flaningan je na begu iz policijskega sodišča na 54. ulici v New Yorku. ubil paznika McGoverna. Beguna so kasneje vjeli in je bil dne 3. septembra 1901 obsojen v smrt. Italijan Antonio Triola je v ljubo* sumnosti umoril svojo ljubico, italijansko igralko Mamie Cereli. V smrt je bil obsojen dne 29. aprila 1901. Proti pijancem. New Haven, Conn., 22. maja. Mayor John P. Studiey naročil je poli ciji, v bodoče vsacega pijanca, kterega dobe na ulici, aretirati. Mayor je to storil radi tega, da prepreči nemire, kteri zamorejo nastati radi štrajka pekov, voznikov in drugih delavcev. Sedaj nameravajo tudi služabniki poulične železnice štrajkati* Kri in nasilstvo. Zgodovina starega, srednjega in novega veka pripoveduje dosti o krvavem nasilstvu, ker telesna moč je imela in ima še dandanes povsod prvo mesto. Močni, siloviti narodi podjarmijo slabotne ravnotako lahko ko* močan mož kakega slabotnega prit-likovca. Cez trupla premaganih stopajo brez vsacega sočutja, ker: bodoč nost mora biti zmagovalčeva! Proč tedaj z duševno in telesno slabostjo, ktero lahko in gotovo premagamo, ako pijemo Trinerjevo zdravilu^ grenko vino. To popolnoma naravno zdravilo takorekoČ vlije novo moč v živce in mišice, napravi človeka pod-vzetnega in pogumnega, ker celo telo prenovi. Vse to so pa samo nasledki očistene krvi in drugih telesnih organov. Kdor pije to zdravilno grenki* vino, opazi sam lahko, da mu postaja lice lepo naravno rudeče in da se vsakovrstne pege zgube. Ravno tako dobi vsak slast do jedil in kar je dosti vredno — dober spanec. Dobi se v lekarnah in pri izdelovalcu, Jos. Tri-ner, 799 So. Ashland Ave., Chicago. His-, Pilsen Station. Naročujte in priporočujte "Glas Naroda". Za celo leto stane le $3.00, Entered January 1902, as ac-cond-elass matter, Post Office at New York, N. Y„ Act of Congress of March 3d, 1879. «9 Glas K-irodaM» List slovenskih delavcev v Ameriki Urednik: Editor: ZMAGO SLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York City. Na leto velja list za Ameriko . .$3—, „ pol leta............1-50 Za Evropo za vse leto . . gld. 7.50, „ pol leta . . gld. 3.75 „ četrt leta . prid. 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dv< številki. niti izgovoriti več ne smejo. A Nem- znaniti s to "civilizacijo", oni se w čija, ta država "lepih čednosti in puste izkoriščati in nečejo uvideti strahu božjega" je bila prva, ki je da je dobro mučiti se za druge ljudi -tiskala okrvavljeno sultanovo roko kteri jih v zahvalo uprav nečloveški ter se izrekla za njegovo zaveznico \ mučijo. O "prostem" delu oni nečejo Po vsej Rumunskej pričelo se je pro Vsled tega pač ni čudno, da se tud:' | ničesar vedeti, pač pa si v svojej ka- tižidovsko gibanje, trko, da se je bat za sedanje turške grozovitosti v Ma- Evropejske in flrngs vesti, j Krairsko slovensko katoliško podporno drištvo Bukarešt. Rumunska. 21. maja „Glaa Naroda" izhaja vsak četrtek in soboto. torek „GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plač 80 centov. Dopisi brez podpisa in osobnost se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati p< Money Order. Pri spremembi kraja naročniko-v prosimo, da se nam tudi prejšnje bi valisČe naznani, da hitreje najdem« naslovnika. Dopisom in pošiljatvam narediti naslov: ,,6LAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, Cit.v — Telefon 3795 Cortlandt. — Turške grozovitosti. Dolgo časa se je prikrivalo, kar s» »uprizorili Turki po znanem dinamit nem atentatu. Sedaj pa tudi turšk viri ne taje več, da so se Turki ma sčevali nad Bolgari v Solunu. Pri znava j o pa, da je bilo usmrtenih "s a mo" 51 Bolgarov. V resnici pa se j( izvršilo pravcato klanje. Kar so le mogli Turki doseči s kroglami, sab ljami in gorjačami, vse so pobili prizanašali niso niti otrokom. Tru pla so pometali skupaj, kakor mrho vino, jih na gnojnih vozovih peljali na morski breg ter jih potopili morju. Gledalo se ni, kdo je kriv al« nedolžen, tako razmišljevanje se vidi turškim pravnim pojmom brezpo trebno, kadar se gre le za "kristijan ske pse". Atentati so obsojati kot hudodel atvo, naj jih je izvršil kdorkoli. V vsaki državi bi se kaj tacega z vs strogostjo kaznovalo. Toda najprej bi se morala vendar vršiti stroga preiskava, kdo je kriv in kdo nedol žen, ne pa vse skupaj pavšalno ka snovati z grozno smrtjo. Pri atentati v Solunu pa je še dvojno vpoštevgti: Kristjani so vsled neznosnega tla canstva do skrajnosti obupani. Ak<. so hoteli lia silovit način storiti temu konec, česar drugače spremeniti niso mogli, postopali so v službi človeški* ga prava in za svobodno in kulturel no idejo. Enakih političnih zločinov v podobnem položaju se je izvršilo tudi drugod na stotine. Kaznovani se bili krivci, pa le krivci. Toda never jetna ni obdolžitev, ki jo je čitati i ruskih listih, da so pravi provzročite lji solunskih atentatov Turki samv ki so pač vsega zmožni, samo, da 1 zadržujejo reforme. Atentat da je bil rezultat spletk proti Bolgariji in Srbiji. Navodilo k tej spletki pa jt baje prišlo iz Berolina. Take sumnje niso povsem neopravičene. Saj pripoveduje neki poročevalec "Information" iz Macedonije. da je povsod srečaval ubežnike, naj več od Turkov onečaščene bolgarsl: { deklice in žene, ki so pripovedovale da so prihajali turški vojaki, ki zna jo bolgarsko, v njihove vasi preoble čeni za vstaše ter se tudi za take iz dajali, potem so pa plenili, posilovali ženske ter morili. Na ta način hočeji Turki ščuvati prebivalce zoper vsta Še ter opnavičiti na zunaj, da so pri morani rabiti silo. Ubežniki so mne nja, da mora splošna revolucija vsak čas napočiti. To, kar počenjajo sedaj Turki po kristjanskih vaseh in kar so storili v Solunu, spominja živo na turško klanje med Armenci. Takrat se je v Ca rijrradu pred očmi sultana Abdula Hamida "rešilo" armensko vpraša nje na ta način, da se je v jednem d,uevu nad 8000 Armencev pobilo ka* kor stekle pse kar s poleni in gorja eami, njih trupla pa so pometali \ Boapor. In vsa Evropa je molčala edini Gladstone je imel toliko, srca in poguma, da je to nečloveško turško krvoločnost v angleški zbornici po zaslugah obsodil ter izrekel, da je v z ana prej ime Turek tako omadeževano, da ga kulturni in pravični ljudje ^edoniji dela isto Nemčijo za nepo -redno sokrivo. Vse pričakuje, kaj b<< storila na to Rusija, ki je bila tak« ijudomila, da je pustila življenje celo morilcu svojega konzula. Po vsem, kar je storila dosedaj Turška, pač ne bo nihče verjel, da ji ie za resnobo reform. Sicer se baš se daj poroča, da so se začele vojne operacije zoper Albance, ki se vstavljajo reformam. V ta namen je baje odrinil Šakir paša od Prizrenda z eno brigado preko Milanovac-planine v Djakovo, z drugo brigado pa Nasir paša od Ferizoviča v Mitrovico. Ne poroča pa se nič, da bi se na tej poti bilo kaj zgodilo Albancem. Prehodi turške vojske bodo imeli pač najbrže Irug namen, a plačali bodo slovanski kristjani. O Balkanu in tamošnjih razmerah ameriško časopisje, ktero zajema svoje novosti iz angležkih in deloma tudi nemških virov, naravno le malo poroča, dočim donaša o kišinevskih dogodkih, kjer so pobili in poklali par čifutov, tudi najmanje podrob nosti. Naravno, na Balkanu teče slo vanska kri, ktera za angležke kra marje ni toliko vredna, kakor ona njim sorodnih kišinevskih Zidov. ferskej pameti domišljajo, da met1 prelivanja krvi. Tudi iz Rige, Odjes« prostim" in pogodbenim delom ni in raznih mest na Poljskem se poro mnogo razlike. Na Kafre se toraj ni ča o protizidovskej agitaciji. ..... ! Petrograd, 22. maja. V vladinih Radi tega so posestniki rudnikov kroRih opažati je vznemirjenje in predlagali v južno Afriko uvažati ki- skrbj da se p0vodom 200 letnice ob tajske kulije, ktere je zelo lahko iz-;sranka Petrograda (koncem maja) konscati. Toda belo prebivalstvo v;ne pripete resni nemiri. Policija J> južnej Afriki se takej rešitvi tega I rosila podjetnike, naj dovolijo vprašanja protivi, ker Kitajce v juž-' svojim delaTCem na dan 200 letnice Delodajalci in Kafri. % Angležka vlada, zlasti pa posest uiki rudokopov v južnej Afriki, so v zadregi. Radi jugoaf riške vojske ta-mošnja rudniška obrt ni napredovalo in delavci, kteri so bili preje tamkaj zaposleni, so se razšli. Ker pa rudni ki brez delavcev ne morejo ostati treba je prej ko mogoče prazne pro store v rudnikih in pralnicah dia mantov napolniti z delavci, da se ne inudoma nadomesti radi boerske voj ->ke zgubljeni dobiček. Toda podjetni kom primanjkuje delavcev. Bele de lavce bi sicer dobili, treba jim je 1» lati primerno plačo in na tisoče v drugih deželah brezposelnih delavce1" bi se napotilo v Afriko. Toda kaj ta cega si gospoda posestniki ne žele Ako že hočejo imeti delavce za vsak;; ceno, hočejo dobiti pred vsem cene delavce in cene delavne moči. To je sedaj geslo jugoafriških posestnikov rudnikov in angležke vlade. V Afriki imajo sicer na milijone črnih delavcev, ktere so že pred vojsko izkoriščali. Toda tamošnji Kafri niso dovolj "Kafri", da bi delali in zaslužili več, nego potrebujejo. Oni prenehajo z delom, ako mislijo, da so dovolj storili. Kafrom je pravo lenobe sveto, kajti njim so še vedno neznani pojmi o "civilizaciji", ktera uči, da je delavčeva dolžnost, deset dvanajst ali petnajst ur na dan de lati — seveda za druge, ne da bi oni dobili popolno vrednost za svoje delo Oni so krščanskemu nauku mnogo bolj pristopni, "o evangeliju kapi talizma, po ki pre ji je oni delaveo najboljši, kteri v dolgem delavnem času največ dela stori. Neumni afriški Kafri namreč mislijo, da so le zato na svetu, da vži-vajo brezskrbno življenje. Njim jc seveda mnogo ljubše, da njihove žen ske obdelajo potrebno polje, ktero jim nudi vse ono, kar potrebujejo za živež, nego da bi bili zaprti v rovih in tamkaj iskali zlato ter diamante — za druge ljudi. Njim je mnogo dražje, da jim solnce sije na vrat nejfo da bi bili zaprti v rudokopih. Pred boersko vojsko delalo je v rudnikih v Tramvaalu poleg belih tudi vse polno Kafrov. Slednji pa so bili večinoma pogodbeni delavci, kteri h pogodbe so bile veljavne za dobo treh let. Oni so bili pravopravi sužnji, dasiravno jih ni nihče tako na* žival. S tako vrsto delavci oskrbovali so posestnike rudnikov, glavarji kafr-■jkili rodov, za kar so dobili primerne nagrado. Sedaj pa vse kaže na to, da se glavarji branijo ponovno pričeti s svojo staro človeško kupčijo, ali pa da Kafri svojih glavarjev v tem ozi ru nečejo slušati. Radi sužnjištva v jugoafriških rudnikih so se stoprav pred vojsko od dne do dne množili protesti, tako, da se posestniki rud nikov sedaj več ne upajo s sužnji štvom ponovno pričeti. Položaj črnih pogodbenih delavcev je bil uprav ob upen. Razlika med troletnim pogod benim delom in troletno ječo je bila ta, da so jetniki morali opravljati manj dela in da so imeli boljšo hrano, nego pogodbeni delavci, kteri so kar trumoma umirali radi pljučnih bolezni. Pogodbeni delavci so dobivali $12 do $15 na mesec, beli delavci pa do $4 na dan. Sicer je beli de lavec na dan izvršil več dela, nego Kafer, toda razlika plače je bila vse iedno tolika, da je beli dobil za isto lelo dva- do trikrat toliko, nego Kafer. Naloga posestnikov rudnikov je se laj dobiti za svoje rove istotako cent lelavce, kakor so bili Kafri, ne da bi slednje s pogodbenim delom izkori ščali. Kafri se absolutno nečejo se- nej Afriki vsakdo tako^sovraži, kakoi v Ameriki. Radi tega tudi jugoafriški posestniki rovov kočljivo vprašanje do sedaj še niso rešili. Tri ali štiri dolarje na dan, ktero svoto je vsaki beli pred vojsko zaslužil, sedaj nečejo več plačati. Kafri so za tako delo kljub svojih kaferskih možganov prepametni in končno ne bode preostalo nič drrn gega, nego pričeti z importf ranjern Kitajcev. Na ta način bode končno tudi južna Afrika mongolizirana toda kaj to mar posestnikom rovov ko jim vendar delo Mongolov donaša tisočere dobičke! Delavska vest iz Fairmonta, W. Ta. Nedavno smo poročali, da je Fair- j aaont Coal Co. za novo leto in Veliko noč svojim 12,000 delavcem povišala plačo za 10 in 5, toraj skupno za 15 odstotkov po novem letu. Od 1. apri la nadalje dobiva delavec, kteri je imel preje po $1.30 na dan, po $1.60 Zajedno je bila tudi plača za voz premoga povišana, tako dobi delavec, kteri ie imel preje 40 centov od voza sedaj 52^ centov. Ker je bila fairmontska pokrajina v krogih premogarjev radi ugodne plače, že preje na dobrem glasu, obudilo je ponovno povišanje plače med delavci pravo iznenadenje. Družba plačo svojim vslužbencem ni povečala na njihovo izrecno zahtevo, temveč prostovoljno, dobro vedoč, da ima opraviti z vestnimi delavci, kterim je tudi prospeh družbe pri srcu. Toda medtem, ko zadnja iznenada v delavskih krogih še ni pozabljena evo druge: Družba je za svoje vslu-žbence zgradila 500 novih hiš in 250 koč, ktere so sedaj na razpolago delavcem. Hiše so zgrajene iz najboljšega materijala, oskrbljene z kloseti ognjišči itd. V vsaki hiši je po pet sob, vse krasno zgrajene. K vsak^j hiši gpada približno oral zemljišča Delavci zamorejo rediti krave, prešit če, kokoši itd. in prostor rabiti za vrt. Ker so potni stroški oženjenih premogarjev mnogo večji, dala bodiljat P. O. Box 1.05, Ely, M j Zato pa sodniki tam strogo pazijo kje imajo ljudje med priseganjem le-, vo roko. Na Bavarskem pa poznaj« j drugo sredstvo,, da kriva prisega ne j škMuje duši. Oni, ki hoče krivo priseči, se mora pred vstopom v dvoran« ! drgniti ob podboje pri vratih. Na ta I način se pusti duša zunaj in človek ; brez duše lahko mirno priseže, saj ne [ more hudič vzeti duše. Po nekod se [ čutijo ljudje pred hudičem že tedaj .varne, ako so okna zaprta. Zato se ; večkrat zgodi, da pusti sodnik, ak-i ; se mu zdi zaslišanec med prisego ne | zaupljiv, naglo odpreti okno, nakar I se vsak zboji krivo izpovedati. Kak-I šno metodo imajo pa na Gočah, je seveda njihova tajnost. Izpred sodišča. Kazenske razprave i pri ljubljanskem deželnem sodišču Mihael Hubad, hlapec iz Dornic pri Zapogah, je vzel v Podgori Josipu Kratkyju 12 K vredno suknjo, v Št. Vidu Francetu Jenku dva domača zajca, dva para čevljev in klobuk: koncem sušea v Spod. Šiški Janezu Hostniku žepno uro, 2 Iv vredno britev, dve srajci in žepni robec; Ma tevžu Berniku pa je iz zaklenjenega t i t . • -i „ t - . _-x ' kevčega obleko, klobuk in srajco. Kea . . >\< !• ■ i'!wij]ati na 1. tajnika: Josip Agnic, i . , .. „ , __ „' . J T , ! je bil Hubat ze dvakrat radi prestop d! : ].«: SV«,UMU zastopniku m nobenem drugem.,^ tatvine kaznovan, ffa je sodiš5e nr. URADNIKI: Predsednik: -Tottn Habjan. P. O. Box 303, Ely, Minn. Pod pre«t -"'link: J«»sii» Pf.zdibo, 1202 S. 13tli St., Omaha, Neb. I. tajnik: Josip Agnič, P. O. Box 206, Ely, Minn. II. tajnik: Joiin Lovšin, P. O. Box 201, Ely, Minn. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Pakiž, P. O. Box 278, Ely, Minn. Zunič, l.il 7th St., Calumet, Mich. Gorišek, 5136 Ruby St., Pittsburg, Pa. POROTNI ODBOR. š\ik, predse«Lnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. Germ, 1103 Cherry I. A Hey, Braddock, Pa. St., Calumet, Mich. ■ na.i se pošljejo blagajniku m. in po svojem zastopniku. Ivan Govže, Društveno glasilo je ..GLAS NARODA". K K društva sv. društvu Barbare PRISTOPILI: 4. Fed<-i.il, Pa., Rešek Gregor rojen 1861. Društvo šteje 42, udov. ;v. J<»; i ia Aldrid-e, M<>nt., Frelin Marko, 1877, liežen Janez, 186:). Društvo šteje 61 udov. K društvu 76. Društvo šteje 32 udov. K društvu t,Sokol*' št. ;»S, Pneblo, Lesar 1863, Fran Presetnik 1876. K društvu sv. Barbare št. 33, Tre ■ Rilitaršič 1^71.'. Colo., Math. Darovir 1873, Rork 1S6- 5. Frank C le 1877, Josip Žele Društvo šteje 36 udov. le, Pa., Jakob Ausin 1879, Frank Društvo šteje 32 udov. SUSPENDIRANI: Od društva ..S<»k<>1 • -t. :'»>. Pueblo. Colo., Makso Bajer, x\nton Stup-nik. Janez Trontel, Frank • 11 i 1 i, Anton Zuidaršie. Društvo šteje 34 udov. Od društva sv. Rail »aro št. I. Federal, Pa., Anton Klančar. Društvo šteje 41 udov. ODSTOPILI: < f; št. -1, Klvi a, Colo.. Tliojnaž Paternoster, Janez !; aii . M. ; lil. Frank Anzelc. Anton Mazi; Anton isan. Društvo šteje 60 udov i i a. CoiK'iiinugli, Pa., Frank Menko, Frank Kova-Milavt' -. Jane. Korevc, Josip Slak, Janez Oblak, Janez Pajk. Frank IVtrovčič, Janez Rožanc. Društvo šteje 36 udov. 1<>. S«. Lorain, O., Anton Bombač I. Društvo šteje 34 udov. Od Društva sv. Jo; Paternoster, Boh suspen« Od društva sv. Al« či»\ Andrej Od društva sv. Alojzija št. Od društva sv Od društva sv Jožefa Mihael ČRTANI: 14. Cr< i Arhan; ket, Cal., Peter Rogina. Društvo šteje 38 udov. t. 4o. Claridge, Pa., Janez Šalahar. Društvo šteje 31 udov. 'Km a Imena zastopnikov Za društvo sv. Janeza Kr Za društvo sv. Cirila in M Za društvo sv. Jožefa štev Za društvo sv. Jo/.efa :tev. 30, C i Za društvo sv. Jožefa štev. 20. S; Za društvo Sladko Ime Jezus šr«'\ NAZNANILO. via \ . Ii ui u.Nii . pri glavnem zborovanju: ■lika š . 37, Cleveland, O., Joe Perko. Ki, Johnstown, Pa., Fran Gabrenja. Fraiieico, Cal., Ivan Stariha. •iholm. Minn., Ivan Kočevar. ta, Minn., Josip lvern. "J "i. Fv« leth. Minn., Ivan Primožič. S Za društvo sv. Jožef.. nand Volk. Ze društvo Srca Jezusa št Za društvo sv. Cirila in .M in Anton Gerzin. Za društvo sv. Cirila in Metoda š Brožič in Marko Pctrič. Za društvo sv. Barbare *r. 5, S:' Za Društvo sv. Barbare štev. 3i>, !_'. Pittsl urg. Pa., Andrej Skrabec in Ferdi- Ely. Minn., Ivan Prijatelj in Ivan Mrhar. ia s . 9, Calumet, Mich., Miha Klobučar 1, Ely, Minn., Josip Smuk, Jurij a, Minn., Josip Videtič. »slvn. Wash., Anton Jamašek. Za društvo sv. Jurija št. 22. So. Chicago. 111., Frank Medoš, Anton Mertič. Za društvo sv. Barbare št. La He, 111., Josip Bregač. Za društvo Sokol --t, ;»S. Pueblo, <'« lo., Frank Medica. Za društvo sv. Alojzij.i Is. iSprings, Wyo., Frank Keižišnik. Za društvo sv. Alojzija št. 19. So. ,orain, O., Frank Justin. Za društvo sv. Jožefa št. ill. Elyr . Colo., >osip Jarc. Za društvo sv. Mihael Arhan; ■! • 4o. Claridge, Pa., Josip Matko. Za društvo sv. Barbare št. 39, R«>- ; n, Wash.. Anton Jamaček. Društvam spadajočiiii J. S. v. Jeduote naznanjam, da se bliža čas glavnega zborovanja, zato i >j društva meseca aprila izvolijo odposlance in jih naznanijo odboru • ednote, d a imena odposlancev priobčimo v glasilu. Na svidanje dne 5. julija v Oni ah i, Neb.! Josip Agnič, L tajnik. Drobnosti. V Ameriko se je odpeljalo dne maja ponoči z južnega kolodvora Ljubljani 27 izseljencev skegja. vzgled ni posestnik v 86. letu svojq starosti. Bil je izvrsten narodnjak U?r vrl vzgojitelj svojih otrok, ki za vzt majo častna mesta na Slovenskem iu na Hrvatskem. N. v m. p.! Kranj Legar na Vrhniki je več osob bolnih. N > jako ^lri ter _ _ __ ______ ________ _ _ /arno je oboli" 1 frospod Makso JelovSek. velepo sestnik in tovarnar. Fzrok in nasta' nek te bolezni je slaba pitna voda Štirje javni vodnjaki so zaprti. V krškem okraju je 3. maja padala debela toča, ti r sosebno v vinogradih napravila občutno škodo. Y Črnomlju in okoliei je letos izvan redno mnogo majnikovih hroščev, ki bodo gotovo na sadjem flrevju napra vili mnogo škode. T'mrl je na Ivrec vinah pri Sv. Miklavžu blizo Ormoža Ivan Trstenjak- V kašo padel. Dne C. maja zvečer pustila je delavčeva žena M. Bergan lova v Dovljah št. 10, občina Cerklje, -vujtira 1 leto starega otroka Ivana Berganta samega v kuhinji na ognjišču. kjer je hladila skledo kuhane kaše . Otrok se je prekucnil in padel z obrazom v kašo. Otrok je bil prepe lian v ljubljansko dež. bolnico, kjer je driigi dan umrl. O krivi prisegi ima kmečko ljud stvo povsod prav čudne pojme. V srednji Nemčiji verujejo kmetje, da smojo mirno krivo priseči pred sodi :čem, ako med prisego drže levo roko na hrbtu. Na ta način leva roka od 10 mesecev težke ječe obsodilo. Posestnika sina France Kovaeič iz Go mile pri Ši. Jernej" in Janez Zupan« čič iz Št. Jerneja sta bila od redarja na ljubljanskem kolodvoru prijeta ko sta nameravala odpotovati v Airu • riko ter se hotela izogniti naboru , stavi; imela sta na tuje imena se gla-seča potna lista. Obsojena sta bila na 14 dni strogega zapora in denarne globe vsak 10 K. — Terezija Marguč posestnica na Studencu v Škofjiloki, je pustila svojo triletno hčerko Ivan ko brez nadzorstva okolu letati: otro ka je pahnila petletna Katerca Bez nik v komaj 25 korakov od hiše odd;; ljeni potok "Soro", kjer je utonil Obsojena je bila na 7 dni zapora. — Delavca in brata France in Janci Tomšič sta z nekim tretjim še nepo znanim tovarišem na Klancu ulomil-v hišo Antona Pirca in vzela: 1 ni kelnasto žepno uro z verižico, 1 neženskih čevljev, 1 dežnik, kos črneg usnja in mošnjiček z vsebino 1 K 2> v. V noči od 11. do 12. novembra m, 1. sta ušla iz litijskega sodnega zap-', ra, kjer sta seboj vzela jedno erari čno suknjo, vredno 8 K; tudi sta ; t brez dela potepala po Kranjskem in Koroškem. Janez Tomšič je bil obsojen na 10 mesecev, njegov brat p. na 6 mesecev težke ječe, potem se bo deta pa oddala v prisilno delavnico — Jože in France Dimic, posestnik;, sina, sta letos 19. marca pred Ocep kovo krčmo v Križu zaradi nekega dekleta napadla Jožefa Letnerja in ga je Jožef Dimic na levili sencih in na levem lici z nožem ranil, France Dimic ga je pa z neko trdo rečjo p<> glavi vdaril in ga lahko poškodoval Jožef Dimic je bil obsojen na 3 mesece ječe, France pa na 4S ur zapora Nemiri na Hrvatskem. Po vsi Hrvatski so razširjeni oklici, s kterim". naznanja "Zbor narodne obrane", da je nad hrvatskim banom grofom Khuenom Iledervaryjem razglašen * nagla sodba. To pomeni naravnost poziv, naj se bana ubije. Ti oklici v obliki uradnega razglasa so razširjeni po vseh krajih Hrvatske. Ob enem se razširja oklic na narod, ki it pisan v vehementnih silno sovraštvu proti banu razodevajočih izrazih, m kterim oklicem se narod naravnost poživlja na revolucijo. To je sad kru tega madjarskega tiranstva. Nevolj < je tolika, da je treba le male iskric« in na Hrvatskem bukne na dan plamen revolucije. Iz Zagreba se poroča o dekliški dc monstraciji proti Madjaronom, da so policaji 14 deklet s sabljami ranili Neko preparandinjo je policaj zasle doval do gornjega mesta. Dekle se j » skrilo v neki vrt, a policaj jo je po padel in jo dvakrat s sabljo vsekal Čez glavo in čez roko. Dekle se je seveda brezzavestno zgrudilo na tla Ali se je potem čuditi, da je nastala revolucija na Hrvatskem? Kje je resnica? Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni. , P, tem dejstvi je vsak razumen Človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdrav-nlk 06 b!lzo pregledati, ker iih ie nemogoče drugače ozdraviti, -ko porotno sodišče Magdaleno Vaši- I Vsak zdravaik je sp soben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo t di, da ram ore ozdra- ček in njeno sestro Marijo Blašek | v,tl VSAKO bolezen, je to nespam-tnost 1 jem v Rimu sta se vzdignila dva žei ] j nijska častnika v zrakoplovu. Pri Ca stelnuovu je začel zrakoplov padati i ter se je enemu častniku posrečilo I skočiti na tla, z drugim častnikom pa se je zrakoplov zopet vzdignil in I izginil. — Princezinja Lujiza je baje i dobila od soproga prisrčno brzojav* ko. Od druge strani se to zanika ten j pravi, da je prestolonaslednik le od- j ' rpdil srle^e H^dočnos+r otTolca. — Za lakoto umrla je v Budimpešti 55letnn vdova pruskega kapitana Tempelho- j j fa. Tudi njena lSletna hči je bila : blizu smrti, ker že tri dni nista niče-! snr jedli. — Na smrt obsodilo je brn- Po vseh veSicih mestih vstanovljajo zavode za raznotere bolezni, in na Čela vsakega a ie zdravnik strokovniak. INSTITUTE. samo da ker sta skupno moža prve zadavili.— V Altoni je bil obsojen avstrijski 20* i Tako jenast-l naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAT letni grof Artur Kalkreuth zaradi se izpolni ona med stovanskim ljudstvom v Ameriki opazujoča se praznota, kajti siromakeT tatvine na 6 tedensko ječo. — Ured- .stanujoče daleč od veli'-ih središč običajno nepošteni zdravniki osleparij---. Oni ne vedo' nik "11 Faro" v Neapolju, Cioecarese 01 se °brn,h' da bi se rcšili bole'ni' ktera >ih tla5i-je bil obsojen na tožbo nekega po- ' slanca v triletno ječo in v globo 2000 Universal MpdiOfll Itltfitflfp ima Z3 vsako bolezen poseb-lir. Več odgovornih urednikov pa v. ilCUIVUI llldUltUC nega zdravnika špecijalista jednoletno ječo in po 1000 lir globe j ln Vam naznani: — Drugi Jockey klub. V narodni ka» j zini v Budimpešti so imeli aristo I kratie klub za prepovedano bakarat 110 igro. Igralo se je tako visoko, da ie pl. Juszih v par urah priigral 2, 400,000 Iv. — Spomenik Johanesu Brahmu so odkrili na Dunaju v nav- j zočnosti na učnega ministra viteza' , Pišite Universal Medical Institutu v N-w York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkrito- Ilartela — Mitnice pri mostovih «0 f1511?^2 sramovanja tako natančno, kakor da pišete svojeo.u prijatelju. Vaš slučaj bo-iiarieia. Ulimce pri mostov in SO ; lezm b. de .dravn ska konferenca pre skala, in ako b de strokovnjak one vrste bolezri, za proste pridODninskoga davka. J\a pri- , ktero Vi bolu,ete, uvide), da Vas zatrore ozd aviti, poslali Vam Sodemo z eksp esom zdra- tožbo občine Velikovca, kteri je dav Vlla v klerokoli mesto Zjed. držay Canade nli Mehike. ena oblast predpisala pridobninski ! ..„ V slučaju pa, da je V. ša bolezen neozdravljiva, ali. da j- treba da se Vas osobno 1 1 t i i n - - . j preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam Doiasni i Vašo bolezen • laveK oa aonoaKOv mitnice OD arav-, Vedeti morate da ie več bolezni, ktt*re ni mogoče ozdraviti le p^tom vživanja zdra- ski:m mostu, je upravno sodišče raz vil in tudi več tacih, ktere ni mogoče 'z Vašega pisma takoj spoznati Unive sal Medical sodilo, da niso mitnice privatno gc» 11 stitute ima mnogo e!ekiričnih strojev, s pomočjo kteriv se oslabele osebe krepe, organizmu spodarsko podjetje ter SO davka pro- : !hvolDei ses:^ i^1! se "ova suh. se odebele. dei>eli se osrtč, i reskrbi se ro« moč .. . .. H . izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in l~o!ečine. Ste, all SO V najemu ali ne. — Z oper- j Rentgenov! ,li x iarki omogočijo vpogled v not.anjort Človeka. Na ta način je videti 111111 pevcem Irancem Navalom-Po vse notr nj5 poškodbe, kterih s prostim cčtsora ni mogoče opaziti. Ksdi tega pa Vas lahko ak0 ste b0ln'- — ako ste v new yorku ali daleč proč — ako so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen za neozdravljivo — ako jo vam nevešči zdravniki odvzeli stotine in stotine DOLARJEV in vam kljub temu niso povrnili dragocenega zdraT. Y. Eahae. Sin (milijonarja): "Danes ponoči se mi je sanjalo, da so dolarji na zemljo padali!" — Oče: ''Sramuj se, Johni, take sanje imaio le siromaki." Xapačni poklic. Gospica (častniku kteri se ie izjjavil, da ne pleše): 'Kaj vi ne plešete, gospod nadporočnik? Zakaj ste pa postali vojak?" EKSPRESM PARNIK „ Kaiser Wilhelm II." odpljuje 26. maja ob IO. uri dopol. v Bremen. Krasni poštni parnik ,,R< d Star" črte odpljuje iz New Yorka v Antwerpen diič 30. maja ob 10. uri. Rojake, kteri se nameravajo s temi parni ki podati v staro domovino, opozorujemo, da se začasno oglasijo, ker ti parni ki so vedno prenapolnjeni zaradi hitre vožnje in naj brzo pišejo pod naslovom: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York J. Badmelich priporoča Slovencem in Hrvatom £VOj saloon, 4-36 Watson Avenue, Butte, Mcnt. Vedno V.dem točil sveže pivo, fina kalilo* aiška vina, vsake vrste žganje, prodajal izvrstne sinod ko in pte-^^i postregel s tečnimi ie&ili. Za obilen poset se priporoča J. BADMELICH, 436 "^atson Avenue, Butte, Mont. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam 3voj lepo urejeni SALOON, 198 Corner ±th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni \rhiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. V obilen obisk se priporoča: (31dc) John Puhom Begun. (Dalje.) T'opovic je sledil s svojimi očim "•astnikom, kakor zaljubljeno d k Le. Nobena stvar v življenju mu ni tako dopadla, kakor ta lepa obleka in nobene stvari na njej še ni videl svoje žive dni. Pač je imel tak fez (pokrivalo), kakor podčastniki, toda nje« eov fez je bil že ob barvo vsled dežja in solnea, oni podčastnikov je bil lepo temno rudeč in imel nov črn svilen čopič. Dopali so se mu tudi črni čevlji in zlati gumbi, najbolj pa mu je dopala tesna obleka. Da so pa delavne roke pokrivale rokavice, ktere še ni videl vse žive dni, se mu je pa najbolj čudno zdelo. Misel, da bode sam kmalu oblekel tako obleko ga jo tako razdražila, da se je tresel na vsem životu, njegova mati ga je vpra Sala skrbno: "Ali se bojiš, Milo?" Citluk je prišel na vrsto še le proti večeru. Ko je bil Popovič pozvan zvlekel je svojo roke iz one svoje ma tore, in ne da bi se ozrl šel za poti častnikom. Bil je uvrščen v 15. sot» nijo v Mostar. Podčastnik je razpostavil svoje novince v vrsto in jih potem odpeljal v šotnijsko barako. Ko je stotnik vse ogledal in vsacega po imenu vprašal so bili odpeljani v sobo za možtvo. Mati Popoviča mu je sledila. Po tem je čakala, da se je zmračilo, na dejala se je, da Milo še enkrat vun pride. Ko je uvidela, da je vse čaka nje zaman, razgrnila je ob zidu ba* rake svoje ogrinjalo in se vlegla. Narednik je že nestrpno čakal no vince; še ta večer jih je nameraval obleči, da lahko drugo jutro prično 7 vežbanjem. V kotu slabo razsvetljene sobe je bil kup stare obleke, s čevlji in fezi. Stari vojaki so pomagali novince slačiti in oblačiti. Ko je bil kd. opravljen, spustil je v zadregi roke, ogledoval se je in boječe smejal. Popoviču ni bilo potreba svoje obleke primerjati z ono podčastnikov da bi sprevidel, kako grozno grda j-njegova. Njegovi čevlji so bili zakr pani in umazani, platnene hlače so na nogah visele kakor vreče, na zelo ponoeeni, široki suknji so bili sicer rumeni gumbi že zeleni postali. Sla ba razsvetljava male petrolejke jt obleko še bolj grdo napravila. Stari vojaki bo novincem še poka žili kako imajo razprostriti odejo in rjvhe, potem so morali vsi iti h po čitku. Ko so bili že vsi novinci v po Bteljah, šel je četovodja za ogrinjalu svoje postelje in čez nekaj časa uka* zal staremu vojaku, da naj ugasna luč. Kasneje je prišel desetnik in s sve-tilnico vse preiskal. Pristopil je k vaakej postelji, in ako je kak novinec predno je zaspal, vsled strahu odejo čez glavo potegnol, mu je to doli po-tegnol, zopet ako je kdo sanjal o do godkih dneva in se razkril, je tega zopet pokril. Tako je namreč ukazal polkovn i zdravnik. Ko je desetnik vstopil, si je Popovič z vogalom rjuhi obrisal obraz, ko je pa k njegovi po Btelji pristopil, je zaprl svoje oči. Popovič je bil tako žalosten, da ni mogel zaspati. Dasi sedaj ni videl lepe obleke podčastnikov, niti svojt zamazane, vendar se je kljubu temo-te pomnoževala njegova žalost; in ko je mislil, da bode moral drugo jutro zopet to obleko obleči, se je pričel jokati. Ker se je bal, da ga bodo slišali stiskal je zobe in ustnice in samo sol ze bo zalivale njegov obraz. Kasneje je Popovič jenjal jokati toda zaspati ni zamogel. I-ežal je z odprtimi očmi, ne da bi na kaj mislil. Na pašniku je večkrat tako ležal in gledal sivo kamenje ali v modro nebo, ne da bi na kaj mislil, dokler se ni probudil ob zatonu eolnea, ali ga vzdramilo zvonenje ovac, ali pa so se mirujoči udje oživeli, potem z veseljem skočil kvišku; to noč se pa čas kar ni pomikal naprej ; jokanje in žalost sta ga oslabela in postal je stra hopeten; ko je komaj jutro napočilo in se spomnil, da bode zopet moral obleči grdo obleko, skočil je kviško kakor bi ga kdo s palico vdaril, brze. se opravil v svojo staro obleko, zavil v odejo in se splazil iz sobe. Na vogalu barake se je Popovič še enkrat obrnil potem pa pričel bežali bežal je čez vežbališče do vznožja hri ba Pod veleča. Potem je hitel navzgor do kamenitega brloga, tam se zavil v odejo in zaspal. Popovičeva mati je čakala do jutra pred barako, ako bi zamogla še enkrat ž njim govoriti. Slišala je vpitji/ podčastnikov v barakah, semintja je tudi kak novinec prišel po vodo, ali pa zunaj čevlje snažil, toda Popoviča ni bilo. Konečno so prikorakali po dva in dva, na prostem so se razpo stavili v dve dolgi vrsti. Popovičeva mati je bila kratkovidna in ni zamogla spoznati kedo bi bil njen sin; bli Žje pristopiti si ni upala. V vojaškej obleki so jej bili vsi jednaki in se je vsakemu smijala, ker vsakdo bi bi\ lahko njen sin. Ko je četovodja odpeljal oddelek na vežbališče, je za njim nekaj časa gledala, potem se je obr nola in nameravala domu iti. Stotnik se je danes nekoliko za-kasnol. Pri zajutreku je pregledoval nov časnik in v njem zagledal krasen ženski obraz in ta mu je tako dopa-dal, da je celo na "raport" pozabiL Prišel je po bližnji poti mimo vodnjaka, to pot v obče ni vporabljah ker se je moral pod drevjem obilo« krat pripogniti; narednik mu je šel nasproti. "Gospod stotnik, naznanjam po-nižno, da je jeden novincev pobeg nil." "Kedo?" "Popovič." "Popovič--Popovič? Kedo je ta?" "Oni iz Citluka — z dekliškim obrazom." "Oh — oni z lepimi ženskimi očmi — no, mogoče se Še najde." (Konec prihodnjič.) NAZNANILO. Slov. katol. podporno družtvo sv Barbare štev. 4 v Federalu, Pa. spadajoče k J. S. K. Jednoti, pri redi dne 30. maja VELIKO VESELICO, na prostem, namreč na prostoru Mr Ivan Keržišnika. Pričetek ob 2. uri ponoludne. V s p o r e d: Ob uri pričetek plesa. Ob 5. uri skupna večerja. Ob 7. uri šaljiva igra na dobitke. Potem zopet ples in druge zabave. Tukajšnje in okoliške Slovence vljudno vabi k obilnej udeležbi ODBOR Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV svetovni, prenovljeni ti SIDRO 99 Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. in razne renin at ične neprilike. S A no I 25ct. In 5 Oct. v vseh lekarnah F. At Rfchter & Co. 215 Peart Street, New York. JE HAJBOLJA. Ko dobimo Vaš nnslov, poslati Vam hočemo na prosto pregledanje naslednjo krasno l4Varatno zlato ur.» z dvojnim pokrovom, navi-jakom in krasnim ameriškim medaljonom <£ o 7C in ekspresne stroške. C, O. L). 4>0 — Jamčirm 2o let. Verižica in medaljon za vsako uro. To so najboljše ure za navedeno ceno in izgledajo, ka kor zlate ure po $40. Ako nam pošljete $3.75 z naročilom, Vam damo tudi fini žepni nož. Jedro uro lastonj, ako kupite in prodate šest ur. Ženske in možke. Pošljite za 4 ct. znamk za naš veliki cenik s popisom 600 raznih ur, zlatnine, diamantov, stenskih ur, pušk, ri-Tolverjev, instrumentov, kariilcega orodja 'n druzih stvari, ATLAS JEWELRY CO., Dept. X, 163 Randolph St., Chicago, 111. Hočeš razveseliti svojega moža? l)a! D< bro! Kupi ter postreži svojemu inoi.-z lepim kesom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršicu, 301 Northern Avenue, Pneblo, Colo. Telefon: 439 Union. Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojak« in drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastni Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil ^ S-^-T-OOInT ^ od gospoda J. Ktublerja ir Duluth^ Mirni«, 217 W. Superior St. Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke tor pošiljam denar T staro domovino. Rojakom preskrbi in delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Dulnth, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem Se spoštovanjem (31 j1; Josip Sch.arabon. Prodajamo, dajemo na posodo, Dopravljamo in zamenjamo pisalne stroje, (TYPEWRITERS) pripravljene tudi za slovanske jezike. Prodajamo priprave h strojem. Prodajamo posamezne dele. Preskrbimo stenografe in poslo-valce na stroju. ALT VAM ZAHOREMO] [ POSTRECl ? Remington Typewriter Company, 327 Broadway, New York, N. Y. Matija Pogorele, prodajalec V UR, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište pon; Cene uram so naslednje: Xikel ure 7 Jewels $G.— 15 Jewels Waltliam $9.— Srebrne ure z enim pokro- vom $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma $16.— in višje. Boss case 20 let garancije : 16 Size 7 Jewels $lo.— „ v JJ £18.— Boss case 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels 825.— ,« n li ,, $30.— Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da sem otvoril nov SALOON, 422, 18th Street, Chicago, III. r kterem bodem vedno točil sveže pivo, izrstna vina m whiskey ter prodajal fine amotke. Za obilen obisk se priporoča S poštovanjem LENABD PUH. 422—18th St., Chicago, 111. 12 in. Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri jnaštfcJh urah je Elgin ali Waltliam, kakoršnega kdo ž«-li. Blago poši Ijarn po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. M-.nji zneski naj se poši Jjajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. P0G0RELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej pc šiljajo pod naslovom: MDA^vn-MnTn Care of B. Schuette, m rOgOPgiC, 52 State St., Chicago, 111. Družinske pratike po 15 centov in Slovenska pratika po 10 cen tov je zopet dobiti, ker jo imam v zalogi. F. G Tassotti, 108 Meserole St., Brooklyn Borough. New York, N. Y. Pošilja denarje v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kur-zu, preskrbi parobrodne listke (šif* karte) v staro domovino in obratno po izvirnih cenah. Se priporoča brookl.vnskim Slovencem ter jamči za solidno in hitro postrežbo. Nabiram tudi naročnike in naročnino za "Glas Naroda'7. Svoji k svojim! (Ijan04) TslcoTO Cenjenin/ rojakom naznanjam, da so HARMONIKE ktere j az izdelcjem v Washington!! patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bod*" jemalci zadovoljni. Naj toj 'le^e s< priporoča John Golob, 124 Bridge St., Joliet, Illinois. 89 E. IMadison Street, Slika predstavlja srebrno uro za. go spode. 18 Size Screw B navijak. Cena uram : Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrna ura...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite cro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da'xie 2 kamnov........$14.00 telafon kadar dotr^i ns v York In ra veš kako priti k Fa. Sakskr-jl *' a! l. tj to 3795 Oortl*rdfci;. j v -r* Ofmoapie Ueneraie Hao,!**Mi!m DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS SV!C0 'PiNSBPUKl "JSM^NA. POŠTNI FARNIKI SO J „La Lorraine", na dva vijaka....................................12.000 ton, 25.000 konjikth moči, 1 La Savoie", „ „ „ -----------------------is.coo „ 25.000 „ „ , 'La Touraine«', ,, „ „ ..................................10.000 „ 12.000 „ ,, ,L'Aquitaine"t » »» .....................................10.000 „ 16.000 „ „ „La Bretagne",................................................................8.000 „ 0.000 „ „ „La Champagne"...........................................8.coo „ 0.000 „ „ „La Gascogne",.................................S.000 „ 9.000 ,, „ Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo. uri dopoludne. Parniki odpljujejo i* pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: La Gascogne 28. maja 1903 *La Savoie julija 1903. *La Savoie 4. junija 1903. *La ToirMne 9. julija 1903. 1 „ ---------.1 ^---1 n,i° - ■----1(3. julija 1903. L'3. julija 1903. 30. julija 1903. La Savoie La Bretagne *La Lorraine La Champagne junij 11. junija 1903. 18. junija 1903 25. junija 1903. La Lorraine La ('Iiampagne La Gascogne Opomba: Vse ure sr, najboljše delo Elgin in VValtham ter jamiene glede kakovosti. Za obile naročbe se •oriporočam. Jacob Stonichp 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. (jj) ■ rj Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Klim agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Holland-America Line (HOLLAXB-A 3LER IS K A ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in r>oš':o Zj,3r!.,;jcnib držav med NEW Y0RK0M in £07 ESSAMOM preko Bo*jlogn2-s^r-Mer£ NOORDAM, parnik z dvojnim vija STATENDAM, parnik z dvojnim kom, 12,.ion ton. ,A -An . „ nu,m.u .. • vijakom, 10,o00 ton. RYNDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,oOO ton. . . POTSDAM, varnik z dvojnim \ija j ROTTERDAM, pamik z dvojnim kom, 12,500 ton. vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring ic. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. BRNO, 2i Krona. Parniki o <1 p 1 j u j e j o: Iz BOTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo ob 10. uri zjutraj. -- = HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. rn ks> b ii A M iu ii (I^rekoiiiorska parobrodna družba ,,Riuleča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * * * * * + * * * * * Philadelphia in Antwerpenom, ill za morje, Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton.j KROONLAND.........127G0ton. ^EELANB............1190." ton. FINNLA.ND...........127C0ton. Pri eenah 7.n medkrovje so vprtšteto vse potre >seine, dobra hrana, najboljša postrožha. Pot čez Antve; .:>n je jedna najkrajših in najprijetnejš I^otnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, 1'rin Hrvatsko, Dalmacijo i:i (iiuge dele Avstrije. Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street.— Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sretlo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na: Office, Z3 Broadway, New York City. Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts., ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike. . • -