PoStnlna plačana v črotovtnl. Leto XVII., št. 49 LJubljana, petek 28. febrnarja 1936 Cena 2 Din UpravniStvo: UjuDijana, Knafljeva ulica &. n TeiefoD St 8122, 8123, Ijiseratnl oddelek: Ljubljana, Seien-burgova m. H. — Tet 8492, 2492, Podružnica Maribor: Sosposka ulica St. 11. — Telefon št 2455. .Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St 190. Računi pn pošt ček zavodih: Ljub* ijana St 11.842, Praga Oslo 78.180, 8124, 8125. 31266. Wien St 105.241. Vojaški udar v Tokiu Vojaški udar v Tokiu je prišel za Ev-;ropo povsem nepričakovano. Za notra-:nje japonske razmere se Evropec povprečno malo zanima, saj so mu preveč oddaljene, in taiko je ostalo na našem kontinentu bolj malo opaženo, da so se vršile na Japonskem pred kakimi desetimi dnevi volitve v parlament. Stranka, ki ji pripada večina članov dosedanje vtlade, je dobila veliko večino, dočim je ona stranka, ki jo podpirajo vojaški krogi odnosno fašistične struje, izšla iz volitev jako oslabljena; tudi levičarske frakcije so se v volitvah ojačile. 2e iz teh dejstev se zdi, da je krvavi vojaški udar v neposredni zvezi z izidom volitev. Vesti o krvavem vojaškem uporu v Tokiu so še vedno zelo pomanjkljive in si je težko napraviti zanesljivo sliko o razvoju dogodkov, še težje pa sliko o ozadju in pravem značaju vojaškega udara. Pred vsem preseneča način udara; akterji niso bili zadovoljni samo z odstranitvijo nekaterih političnih oseb, marveč so jih na brutalen način pomorili. Vojaški nastop je imel potemtakem značaj atentata na veliko. S tem se uvršča v niz atentatov, ki v novejši dobi na Japonskem niso prav nič redek pojav in ki so vsi v glavnem naperjeni zoper predstavnike japonskega parlamentarizma ter so tudi izhajali vsi iz istega vira. Zadnji je bil umor ministrskega predsednika Inukaja, ki je podlegel atentatu v letu 1932. Izvedba sedanjega tokijskega puča priča, da imamo opravka z nadaljevanjem iste akcije, samo da v povsem drugačni obliki, na bolj brutalen in mnogo bolj učinkovit način, in nedvomno tudi z ozadjem, organiziranim brez primere bolj na široko. Dosedanje vesti nas puščajo še na nejasnem v mnogih pogledih. Kdo je dejansko izvedel udar? V poročilih se navaja del redne vojske in se naglasa, da so pokol izvedli mlajši oficirji s svojimi četami. Ta stilizaciia bi kazala na zarotniško akcijo, ki bi jo bil izvedel samo manjši ali celo prav majhen del vojske. Toda nekatera dejstva se s takim tolmačenjem ne dado zadovoljivo spraviti v sklad. Oddelek vojske, ki je •zvedel pokol, po dosedanjih poročilih ni posebno velik in podoba je, da bi ga ostali oboroženi sili, ki v Toki ju pač ni majhna, ne bi bilo težko prisiliti k pokornosti. Kakor se mora sklepati po dosedanjih vesteh, se to ni zgodilo, marveč so se začela celo pogajanja med uporniki in preostalimi zastopniki vlade, odnosno njihovili pooblaščenci. Četudi so te vesti o tem nejasne in nezanesljive, vendar ostane presenetljivo dejstvo, da se zoper pučiste ne nastopa s primerno odločnostjo, kakor bi bilo pričakovati v normalnih razmerah. Če ohranimo sredi vseobče negotovosti ta vtis kot najvidnejši znak, prihajamo do domneve, da morajo stati za mladimi oficirji, ki so povzročili tokijsko krvoprelitje, jako vplivni, zelo mogočni faktorji. Ali z drugimi besedami, da mladi oficirji niso izvedli atentatov na svojo roko, marveč kot del preudarjene akcije militaristič^O-imperialistione stranke, ki ima značaj državnega udara imperialističnih krogov zoper premiroljuJsno politiko parlamentarnega režima. Od potrditve te domneve zavisi, kake posledice bo imel tokijski pokol. Če je res delo vojne stranke in čin široko zasnovane akcije, kakor so ga pojmovali domala vsi zunanji faktorji, potem se je v Tokiu dajlo znamenje za začetek silnega prevrata, ki bo Japonsko uvrstil neposredno med najbolj opasne rušilce miru. Borba med militaristiono stranko in parlamentom traja že dolgo. Prav za prav so ti krogi vedno ostali nezaupni napram parlamentu in so svoje nasprotje do njega ojačili v novejši dobi pod vplivom fašističnih stremljenj in uspehov v Evropi. Toda japonski militaristi so svoje težnje naslonili na stare japonske tradicije: v državi hočejo obnoviti tako rekoč stare fevdalne uredbe, ki so poznale privilegirano vojaško-viteško kasto kot vodilno v vsem državnem ustroju. Iz teh teženj se črpa en del pobude za nastope vojaških krogov, ki se obračajo zoper sedaj vodilno stranko, predstavi jajočo japonsko meščanstvo, ki je izvedllo veliki gospodarski preobrat z industrializacijo ter evropei-zacijo vsega gospodarskega sistema. Toda nasprotje nima svojega težišča v gospodarskem področju, dasi hoče vojaška stranka z afrontom zoper veleka-pital izpodkopati vladne pozicije, še bolj pa pridobiti kmeta za svoje imperialistične težnje. Zakaj v teh je jedro njenih prizadevanj, v teh vidi neposredno svoje cilje in podoba je, da je v njih tudi bistvo sedanjega konflikta. Vodilnim osebnostim dosedanje vlade je vojaška stranka očitala pred vsem, da ne skrbijo v zadostni meri za vojsko, da odrekajo denarna sredstva, potrebna za vojsiko, da se pripravi za velika osvajalna podjetja, pa da nasprotujejo ekspanzivnim stremljenjem samim. Zato se je srd zarotnikov obrnil s toliko brutalnostjo proti najvažnejšim predstavite! jem vlade, v prvi vrsti predsedniku ter finančnemu ministru. Po dosedanjih vesteh pa zarotniki nimajo namena po- Upor v Tokiju zadušen Uporniki so se umaknili zopet v vojašnice — ali okrepitev dosedanje zmerne struje v vladi diktatura Tokio, 27. februarja, n. V japonski prestolnici vlada po krvavem torku in sredi zopet mir. Proglasitev obsednega stanja in razni drugi vojaški varnostni ukrepi so imeli svoj učinek. Polki prve divizije, ki so sodelovali pri včerajšnjem prevratnem poizkusu, so že izpraznili vsa poslopja, ld so jih zasedli in »o se zopet vrnili v svoje vojašnice. V mesto je prispelo več polkov, da okrepe vladi zveste čete- Vlada je popoln goSpcdar položaja, čeprav nihče ne ve, kakšne posledice bo še imela krvava noč, v kateri so izgubili svoje življenje trije znameniti japonski državniki: predsednik vlade admiral Okada finančni minister baron Takahaši in admiral Sait«. Tudi v jokohami, Osaki in Kobeju je vzpostavljen red, vendar pa je tako v prestolnici kakor tudi v vseh večjih mestih na de- želi vojaštvo za vsak primer še vedno v pripravljenosti. Kakor se je zvedelo, je bil vojaški upor temeljito pripravljen že prel 14 dnevi. Princ Sajoni. k| je zvedel, kaj se pripravlja, se je mogel še pravočasno skriti. Sto žrtev Koliko žrtev je zahteval upor, še ni dognano, domneva pa se, da je na cbeh straneh okrog 100 mrtvih in ranjenih. Med ranjenci je tudi soproga umorjenega admirala Saita, ki je skušala braniti svojega moža. Ranjeni admiral Suzuki je podlegel poškodbam, dočim us^da čuvarja državnega pečata, grofa Kamina, ki je bil tudi ranjen in so ga vzeli uporniki za talca, še ni znana. vojni svet v mlkadovi palači Kako fe prišlo do kapitulacije upornih polkov prve divizije — Zahteve upornikov O pogajanjih z uporniki za obnovitev | odstranjena vsaka nevarnost in izklju- reda in miru se dosnavajo naslednje podrobnosti: Ponoči se je sestal vrhovni vojni svet, ki so se ga udeležili vsi princi, generali, admirali ter člani vlade v ostavki. Predsedoval je mikado, Začasni ministrski predsednik Gotc je poročal o po"ožaju, nakar še je razvila o dogodkih obširna razprava Po seji sta se generala Araki in Mazuki odpeljala v glavni stan upornikov. ki je bil obkoljen od pomorskih strelcev- Generala sta voditeljem upornikov razložila položaj in jih v interesu domovine prosila, naj opustijo vsako nadaljnjo akcijo ter se vrnejo v vojašnice. Uporniki so jima izjavili, da tega ne bodo storili vse dotlej, dokler Japonska ne dobi vojaške vlade, ki jo smatra, jo kot edino jamstvo za rešitev japonskega cesarstva. Pri pogajanjih je b:Io najprej sklenjeno premirje, ki je trajalo do nocoj. Med tem So se pogajanja nadaljevala in so Se uporniki končno umaknili v svoje vojašnice. Japonski vrhovni svet je sklenil na tpj seji tudi vse potrebne ukrepe, da se prepreči ponovitev podobnih dogodkov in širjenje alarmantnih vesti v državi. Začasna vlada, ki ji naeehije notranji minister Goto, bo vodila državne posle v permanenci, dokler ne bo popolnoma čeno vsnko novo presenečenje. Goto ali Osumi Po najnovejših vesteh bo sestavil novo vlado admiral Osumi. Vla''a bo imela baje popolnoma vojaški značaj s fašističnimi tendencami in bo vodila agresivno politiko. Ne glede na to, da so odstranili vse najbolj pacifistične elemente v dosedanji japonski vlad*, bi torej uporniki, čeprav Se morali vdati, v tem primeru vendarle dosegli svoj glavni cilj. V vladi prijaznih krogih pa nasprotno pričakujejo, da bedo končno vendarle zmagali zmerni element] in to tem bolj, ker se upornikom ni posrečilo spraviti s sveta najvplivnejšega japonskega državnika in pol'tika, princa Sajomja, čeprav je b"l v seznamu onih politikov, ki so j?h obsodili na smrt. Vsekakor je politična napetost v mi-ka^ovi državi mnogo več.ia kakor se je prvotno mislilo in je zato za splošni mednarodni položaj naravnost izredne važnosti, k'!o bo imel v bodoči japonski zunanji politiki glavno besedo: zmerni ustavoverni državniki ali pa ekstremni vojaški nacionalni krogi. icami Položaf na Japonskem fe resen in more priti na Dalmetn vzhodu do nezaželfenih dogodkov Pariz, 27. februarja, o. Službeni. krogi so zelo v skrbeh zaradi dogodkov na Japonskem, ker bi lahko imeli zelo r.epovoljne posledice v odnošajih med Japonsko in Rusijo. Francosko-ruski pakt v primeru vojne na Daljnem vzhodu sicer ne določa, da bi morala Francija Poslati Rusiji na pomoč svoje oborožene sile. skrb francoskih odgovornih krogov pa je tem večja, ker bi bila ruska moč v primeru take vojne zelo oslabljena in bi Rusi Franciji ne mogli mnogo pomagati, če bi jo njeni nasprotniki napadli. Berlin, 27. februarja, o. Tukajšnji politični krogi sodijo, da bodo poslednji dogodki na Japonskem gotovo negativno vplivali na francosko-ruski pakt. Posebno naglašajo, da bi se morala zaradi vojaške- staviti svoje vlade, marveč hočejo očividno prisiliti parlamentarce, da napravijo prostor t akim poli Likom, ki bodo vršili voljo vojaške stranke. V tem pogledu nam bo seveda šele nadaljnji razvoj pokazal pravo sliko. Povsem prirodno je, da je ves svet v izredni meri pozoren rta dogodke na Japonskem. Zlasti pa je tokijski pokol učinkoval na Kitajskem, kjer se dobro zajedajo, da je Kina prva, k2mor se namerava obrniti ojačeni japonski imperializem. Ne dosti manj močan vtis so napravile tokijske novice v Moskvi, kjer se že dolgo zavedajo položaja. Ali tudi v Berlinu, v Varšavi, v Londonu in Parizu, pa končno ne v zadnji vrsti tudi v Rimu so prisluhnili dogodkom na Daljnem vzhodu. Zakaj, ako se potrdijo postavljene a mneve v polni meri in v onem obsegu, kakor se nam same od sebe vsiljujejo, bo zgodovina res zabeležila tokijski pokol visokih državnih funkcionarjev kot uverturo v najresnej-šo dobo Daljnega vehoda, kot alarm aa Kitajsko in sovjetsko Rusijo, posredno pa tudi za Evroo® in ves svet. ga preobrata izpremeniti japonska zunanja politika v škodo dobrih odnosajev z Rusijo, kar bi izzvalo izredno slab učinek v Parizu. Resno presojanje položaja v Londonu London, 27. februarja. AA. Dogodki v Tokiju so imela velik odmev v tukajšnji javnosti. Današnji jutranji listi izražajo upanje, da ne bo prišlo do sestave kakšne diktatorske vlade radikalnih elementov ja-' ponske armade, da bodo vendarle vzdržali premoč elementi, ki spoštujejo ustavno politično življenje. »Daily Telegraph« pravi, da bodo imeli strašni umori v Tokiju dalekosežne posledice v državah Daljnega vzhoda. Nad japonsko vojsko je zavladaj nepremagljivi imperialistični duh. ki hoče izkoristiti celo neizmerno bogastvo Kitajske. »Times« pišejo med drugim: Najvažnejše je vznemirljivo »tališče javnega mnenja na Japonskem nap nam terorju, ki ga izvajajo patriotična društva. Japonsko javno mnenje je zmerom gledalo na Izzivalcev umorov v političnem življenju kot ni heroje ali mučenike. Sicer se more tudi tako razumevanje upravičiti, vendar pa je treba obžalovati nasprotje, ki vlada med realističnim razumevanjem poslovnega živ-njenja in med tradicijami in disciplino vojske. Občutje, da moderni razvoj Japonske ni bil popolnoma zdrav in »k'a-den z duhem japonskega naroda, je najbrž povzročilo simpatije pri občinstvu napram postopanju mlajših častnikov. Razburjena Moskva Moskva, 27. februarja, o. Vesti iz Toki-ja so izzvale v Moskvi veliko razburjenje. Če se uresničijo napovedi, da bo vsa oblast na Japonskem prešla v roke generalov, je izgubljeno vsako upanje, da bi moglo priti do zbtoeanja med Moskvo in Toki jem m da bi se odstranita neposredna vojna nevarnost. »Iizvestjia« pišejo, da gre n« Japonskem za huda nasprotstva. ki se vedno boLj po- ostrujejo in poslabšujejo položaj. Japonski velekapital se popolnoma zaveda, da brez velikega inozemskega posoj.la ne to mogoče začeti vojne, toda svetovni kapital 6d bo gotovo premislil posoditi političnim skupinam večje zneske, če bodo lahko že naslednji dan proglašene za izdajice. Ruski poslanik Jurenjev umorjen ? Dunaj, 27. februarja. w. Kakor poroča nika ameriška dopisna agentura iz Sšnga- Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Karodnina znaša mesečno Din 2&— Za inozemstvo Din 40«— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica & Telefon 8122. 3123. 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Stroesmayerjeva ulica fltev. JL Telefon St 86. Rokopisi se ne vračajo. pura, »o tamkaj razširjene govorice, da so japonski aktivisti umorili sovjetskega poslanika v Toblju Jurenjev«, ki je bil je čase ruski poslanik na Dunarjn. pozdravlja ideje upornikov Berlin, 27. febr. o. »Volkischer Becft-achtsr« pozdravi ja preobrat v Tokiju « naglasa, da gre za borbo pnoti strankarskemu sistemu in boljševizmu na Japonskem. M'adi voditelji japonske vojske so bili od vsega poč e tka na čelu brezkompromisnega nacio n al no- r e volu cioruarn e ga pobreta, ki naj bi obnovil nekdanje temeije stare Japonske. Proti temu pokretu je delala cela vrsta starih politikov, ki so bili prežeti z idejami zapade. Japonski je v veliki «ne-ri grozil tudi komunizem, ki mu je bilo treba napraviti konec v trenutku, ko se na kontinentu pripravlja obračun z bolj-ševiško tevarnostjo. Ozadje puča Stari spori med japonskimi politiki in armado, mučen vtis vladne volilne zmage na ekstremne imperiaHste London. 27. februarja, b. Včerajšnji dogodki na Japonskem so danes v ospredju vsega mednarodnega zanimanja. Kakorkoli pomembne bodo morda posledice krvavega upora, se mora mednarodna javnost zaenkrat zadovoljiti z zagotovilom ofici-elnih japonskih mest. da je včerajšnji vojaški upor v Tokiju za sedaj samo notra-nje-nolitična zadeva Japonske. Pri presoji ozadja upora in morebitnih njegovih posledic mora biti evropska javnost zelo pre vidna in gledati na najmočnejše stranke na Japonskem in po,;ticne smeri malo drugače kakor je to običaj v Evropi, kajti sicer si ne bo mogla ustvariti niti približne slike položaja. Poimi konservativec, liberalec. fašist, se ne krijejo popolnoma z »rmlognvni označbami na Jaoonskem. G* se včeniišnji voaški upor označuje kot delo radikalno-nacionalnih in fašističnih vojaških krogov, s; s tem samo bolj raz umljivo označuj; razp^oženje. ki je že več let vladalo v teh krogih Trebi se je »pomniti, da so ti krogi dali pebudo za celo vrsto atentatov in da je prišlo njihovo nezadovoljstvo do izraza zato, ker so hoteli predvsem razčistiti vprašanje zunanjepolitičnega prestiža Japonske, ki mu jc psfropanje Oksdove vlade baje škodovalo. Že od začetka vojnega pohoda proti Mandžuriji, ki so ga vojaški krogi izsilili proti volji v-lade. sta si bili japonska politika in armada v hudem siporu. Zadnje dogodke so pospešili še izida volitev z dne 20. februarja, ki so prinesle konservativni stranki Sejukaj hud poraz, liberalcem pa močno večino v parlamentu. Vse se zdi, da so hoteli vojaški krogi za nje neprijeten razvoj popraviti s sedanjim uporom. Vprašanje monarhističnega režima pri tem ni igTalo nob:ne vloge, ker je mika-do bolj božanski kot pozemski v'adar, ki mu ni treba polagati računov. Saj je značilen za to mišljenje svoječai?m atentat na prof. Minoba. ki se je drznil zaoisari, da mikado ni del božanskega bitja temveč nacionalna ustanova. Ruski pakt ratificiran Včeraj je francoska poslanska zbornica ratificirala francosko-ruski pakt s 354 glasovi proti 163 — Vlada id postavila vprašanja zaupnice Pariz, 27. februarja. gw. Na današnji seji zbornice se je začela zaključna razprava o ratifikaciji francosko-rusko pogodbe. V dvorani je vladalo že od vsega začetka zelo napeto razpoloženje. Ko je nastopil prvi govornik desničarski poslanec Duclos, se je že videlo. kako razdražena je predvsem levica. Govorniko-va izvajanja, ki se je odločno izrekel zoper Pogodbo, so stalno prekinjali z medklici. Hrup na levici se je še stopnjeval, ko je desničarski poslanec Henriot spravil na dan Eberleinovo afero, onega agenta Ko-minterne. ki so ga pred nekaj meseci zaradi komunistične propagandne in vohunstva aretirali v Strassbourgu. Henriot je izjavil, da je bil Eberlein ena izmed naj-odličnejših osebnosti Kominterne. ki je fi-nansirala mnogoštevilne komunistične liste in revije ter sploh plačala vso komunistično volilno propagando v Franciji. Komunistični poslanci so pustili govorniku komaj govoriti ter so ga obsipavali s kopico žaljivk. Podpredsednik zbornice Pathe, ki je vodil sejo, ni mogel napraviti miru. Henriot je svoja izvajanja zaključil 8 trditvijo, da Moskva ni izpolnila obveznosti. ki jih je prevzela s podpisom pogodbe, da se namreč ne bo več vmešavala v notranje francoske zadeve. Nato je sporočil predsedujoči Pathe. da je prijavljenih za razpravo še 27 govornikov, tako da današnja seja najbrže še ne bo poslednja. Ko je izPregovoril socialist Spinasse, je skušala desnica motiti z medklici in neprestanim hrupom. Razpoloženje v zbornici je postalo zopet precej napeto. Socialistični poslanec Bratske je zapustil svoje mesto in se vsedel med največje kričače na skrajni levici, kar je seveda tamkaj zopet izzvalo splošno razburjenje. Njemu je nato sledilo še več socialističnih poslancev, da bi ga po Potrebi zaščitili. Zaradi neprestanega hrupa je moral predsedujoči sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi seje je poslanec Spinasse lahko mirno končal svoja izvajanja. Zbornica je nato s 354 glasovi proti 163 ratificirala francosko-rusko pogodbo, ko se je pred tem še več govornikov, med njimi tudi bivši minister za letalstvo Pierre Cot, izreklo za ratifikacijo. Po njegovem govoru je predsedujoči Henry Pathe predlagal konec debate in takojšnje glasovanje. S tem je bil seznam ostalih govornikov izčrpan in je zbornica tako pričela glasovati, ne da bi se vladi ponudila prilika postaviti vprašanje zaupnice. Pogodba je bila pri tem s prej omenjeno veliko večino ratificirana Seja francoske vlade Pariz, 27. februarja. w. Na današnji seji ministrskega sveta je podal zunanji minister Flandin ekspoze o zunanjem položaj«. Poročal je predvsem o dogodkih na Japonskem po zadnjših poročilih ter obrazdo-žil delo koordinacijskega odbora in odboru strokovnjakov v Ženevi. Precej podrobno se je ministrski s*ret bavil s stališčem, ki naj ga zavzame francoska delegacija v Ženevi nasproti morebitnim predlogom za razširjenje sankcij-skih ukrepov proti Italiji. Stališče, ki ga je predlagal Eland-in in o katerem je b3 pozneje i izdan tudi kratek komunike, je miinistrekii svet odobril. Dasi fca komunike ne vsebuje nobenih podatkov, kakšne so smernice francoske delegacije, se vendar lahko sklepa, da bodo Francozi kljub med tem nastali izpre-membi vlade in vladne smeri v Franciji, prav tako kakor v času Lavala, nadaljevali prizadevanja, da se prepreči ostrejši nastop proti Italiji. Pariški tisk ponavlja v zvezi s tem govorice, da je italijanska vlada po poslaniku Cemittiju opozorila francosko zunanje mnnš?trstvo, da bo v primeru, če se Franoija ne bo uprla poostritvi sadkcij proti njej, smatrala rimske protokole z dne 7. januarja L 1935 «a nične. Oonova sankcljskih razprav V ponedeljek se bo sestal v Ženevi odbor osemnajstih k sklepanju o novih sankcijskih ukrepih Ženeva, 37. februarja. AA. Odbor osemnajstih se bo sestal v ponedeljek pod predsedstvom VasconceElcsa. Zasedanja se bodo udeležili poleg drugih Eden, Flandin in Motta ter bržkone tudi Litvinov in Ti-tulesou. Poljskega zunanjega mnistra Beoka bo zaradi njegovega uradnega obiska v Bruslju zastopal stalni poftjiski delegat pri Društvu narodov. Zasedanje odbora osemnajstih bo po sodbi tajništva DN trajalo kakih 10 dni, ker je dnevni red zelo obsežen. Razpmv-Ijali ne bodo samo o aa nkrijsh. temveč tudi o vseh predlogih za razširjenje sankcij, ki bi mogli priti na dnevni red. Med njnmi bo v prvi vrsti prepoved pristajanja italijanskih kidSj v kuka h sankcijskih držav. Razen o petrolejskih sankcijah govori poročilo odbora tudi o rirvajanju predloga za poostritev prepovedi izvoza blaga iz Italije. V krogli DN prevladuje mnenje, da se bo zasedanje odbora osemna iWih končalo v določenem nokn, ne da bi se stotem sabboij poostril Izjave Nj. V. kneza Pavla Knez namestnik je zelo zadovoljen s svojimi londonskimi in pariškimi razgovori, s posetom dr. Hodže in obiskom kralja Borisa Pariz, 27. februarja. AA. Današnji »Petit Parisien« priobčuje članek svojega posebnega poročevalca v Beogradu Luciena Bourgessa o razgovoru, ki ga je imel z Nj. Vis. knezom namestnikom Pavlom. Knez namestnik Pavle ima. svojo rezidenco na Topčiderskem Brdu. V kratkem se bo preselil iz svoje enostavne vile v lepše in večje poslopje v Blogu 18. stoletja, ki ga pravkar grade v Dedinjskem parku. Sprejemni obred je enak obredu pri sprejemu pri kralju. Francoski novinar popisuje nato, kako ljubeznjivo ga je knez-namestnik sprejel, mu pokazal nekaj lepih slik ter ga povabil na kosilo. Knez Pavle vodi razgovor z nenavadno spretnostjo, in pozna temeljito vsa evropska Politična vprašanja. Tudi kneginja se odlikuje z izredno živahnim duhom in z obilnimi darovi, ki jo je priroda tako bogato obdarila. Knez-namestnik pozna temeljito ne samo vsa notranja vprašanja svoje države, temveč tudi mednarodne probleme sodobnega sveta. Vedno se je zanimal mnogo za življenje tujih narodov, v zunanji politiki pa ni zanj nobene tajnosti. Knez Pavle, ki je sedaj na čelu kraljevega namestništva. izvaja vladarsko oblast v dnevnem in tako rekoč neprestanem stiku s predstavniki izvršne oblasti. Znan je po svojem svobodoljubju in je državnik globokega duha. Ima politične ideale, ki ge približujejo najplemenitejšim izrazom angleškega političnega pojmovanja. Ljubezen do Francije je v njem globoko vkore-ninjena. »Moje zadnje bivan'e v Parizu, pravi knez-namestnik, me je navdalo kakor tudi pri prejšnjih prilikah, s popolnim zadovoljstvom. V posebno zadovoljstvo si štejem. da sem lahko stopil v osebne stike s člani vaše vlade. Prav lahko smo spravili v sklad svoja naziranja. Tekom pomembnih razgovorov, ki sem jih imel s predsednikom Lebrunom, ministrskim predsednikom Sar-rautom in zunanjim ministrom Flandinom, sem skušal pojasniti želje Jugoslavije in možnosti, s katerimi razpolaga. Priznati moram, da so mi diplomatski razgovori tistih dveh dni v vaši prestolnici pokazali, kako upoštevajo v Londonu in v Parizu prav kakor v Pragi in Bukarešti jugoslovansko stališče o organizacijskih načrtih za podunavske države. Po drugi strani sem sprejel z velikim zadovoljstvom predsednika češkoslovaške vlade dr. Hodžo. Razgovor, ki sem ga imel z njim, je zapustil v meni najboljše vtise glede sedanjosti in bodočnosti našega sodelovanja s češkoslovaško republiko, ki jo vodi s tolikšno preizkušenostjo in avtoriteto moj prijatelj g. Edvard Beneš«. Ne postavljam knezu-namestniku vprašanja. kaj sodi o možnosti in uspehu pogajanj o podunavskem vprašanju. Knez se ne more spuščati v prerokovanja. Globoko pa sem Prepričan. da spremlja knez-namestnik z veliko naklonjenostjo prizadevanja za sodelovanje med državami srednje Evrope v soglasju z Veliko Britanijo in Francijo in da bo ta prizadevanja podpiral z vsem svojim vplivom v interesu Jugoslavije. Bolgarski kralj Boris se je na potu iz Pariza ustavil dva dni v Beogradu kot gost kneza-namestnika v njegovi vili. Med bolgarskim vladarjem in knezom-namest-nikom so se razvili zelo prisrčni razgovori. ki dopušča jo na'lepše izglede za odno-ša»e med obema državama. Bolgarska mora sama preceniti, ali naj prisfopi k Balkanski zvezi, ki že združuje ostale države Balkanskega polotoka. Rolsrarska je že izjavila z Ženevi, da hoče sodelovati z vsemi državami, ki so za mir. To pomeni * mnogo. Znani so tesni rodbinski stiki med jugoslovanskim in romunskim kraljevskim domom. Kraljica Marija, ki s tako plemenitim dostojanstvom prenaša žalost za svojim nepozabnim soprogom, in ki zdaj vzgaja svoje tri sinove v duhn kralja viteza. je sestra romunskega kralja Karola. V razgovoru s knezom namestnikom ome-njnmo globoko prijateljstvo kralja Karola za Francijo in za Jugoslavijo. S tem lepim poudarkom se konča moj razgovor s kne-zom-namestnikom. Tragična usoda je oropala Jugoslavijo njenega toli liubijenesra vladarja Taista usoda pa je ublažila nesrečo mlade kraljevine s tem. da je njeno čelo knez-namestnik. ki s svojimi izrednimi vrlinami. s svojo umnostjo in dobroto pripravlja temelje vladavine bodočega kralja. z modrostjo. ki jo priznavajo tako Jugoslovani kakor tujci. Bolgarija in Balkanska zveza Sofija, 24. februarja Bolgarski kralj Boris je za časa svojega bivanja v Londonu, povodom pogreba angleškega kralja in kasneje na povratku v Parizu imel mnogoštevilne razgovore z angleškimi in francoskimi državniki, sedaj pa jih nadaljuje in zaključuje v Beogradu. Ti razgovori — zlasti oni v Parizu — so mnogim inozemskim časopisom dali povod, da so objavljali domneve o morebitnem preokretu v zunanji politiki Bolgarske, predvsem v pogledu njenega stališča napram Balkanski zvezi, v katero — kakor znano — doslej Bolgarija ni vstopila Nekateri časopisi so prinesli celo iz Pariza vesti, da so francoski državniki kralju Borisu naravnost priporočili, naj bi bolgarsko zunanjo politiko privedel do odločitve za vstop v Balkansko zvezo. Vse to je izzvalo tudi v bolgarskem, zlasti v sofijskem časopisju živahno diskusijo o bolgarski zunanji politiki sploh in o njeni politiki v poglsdu Balkanske zveze posebej. Mnenja, ki so jih ob tej priliki podali najodličnejši bolgarski politični in drugi javni delavci, so vsekakor zanimiv in važen doprinos k zgodovini razvoja bolgarskega političnega življenja Iz teh mnenj izhaja nedvoumno, da velika večina bolgarskih politikov nagiba k prepričanju, da je vstop Bolgarije v Balkansko zvezo potreben. Seveda so pa različna mnenja o okoliščinah in pogojih, pod katerimi bi Bolgarija to mogla storiti. Najvnetejši zagovornik takojšnjega in brezpogojnega vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo je znani politični veteran Mi-hajl Madžarov. V sofijskem dnevniku »Mir« je takoj po prvih vesteh iz Pariza o razgovorih kralja Borisa objavil uvodnik, v katerem odločno zagovarja svoje staro, brezkompromisno mišljenje in prepričanje o potrebi ožjega sodelovanja Bolgarske z ostalimi balkanskimi državami. Naglasil je, da je po pariških razgovorih Bolgariji zopet odprta možnost, da dejanski — predvsem s takojšnjim vstopom v Balkansko zvezo — dokaže svojo dobro voljo, da hoče prispevati k očuvanju miru na Balkanu in v Evropi V sofijski »Zori« je odgovoril Madžaro-vu bivši predsednik bolgarske vlade Niko-la Mušanov. V času njegove vlade je bila ustanovljena Balkanska zveza brez sodelovanja Bolgarije, dasi je bila k sodelovanju vabljena Tudi Mušamov je načelno za vstop v Balkansko zvezo, vendar samo pod gotovimi pogojL Pred vsem bi po njegovem mnenju morale ostale balkanske države izpolniti svoje obveznosti iz mirovnih pogodb napram Bolgariji, kakor jih je Bolgarija napram njim do zadnje črke izpolnila V nasprotnem slučaju Bolgarija ne more vstopiti v Balkansko zvezo, kar pa po njegovem mnenju ne pomeni prav nobene nevarnosti za mir, ker je Bolgarija itak v smislu mirovnih pogodb razorože-na. Bivši bolgarski zunanji minister v vladi Ljapčeva, Atanasije Burov, se je tudi oglasil v >Miru«. Dasi v mirnejšem tonu nego Mušanov, vendar tudi Burov poudarja, da Bolgarija do danes še ni mogla vstopiti v Balkansko zvezo. Od premaganega naroda — tako meni Burov, ki se mu je zgodila krivica in ki je podpisal težko pogodbo — se ne more zahtevati, do podpiše novo pogodbo, ki bi pravno stanje Bolgarije še poslabšala Treba se je nadejati, da bodo naši balkanski sosedje pravilno ocenili to našo upravičeno občutljivost in da bodo v svojem navdušenem in iskrenem delu za mir in balkansko solidarnost olajšali naše sodelovanje v Balkanski zvezi s tem, da bodo v paktu Balkanske zveze izvršili spremembe, s katerimi se ne bo jemalo Bolgariji še ono malo pravic, katere ji dajejo pakt Društva narodov in mirovne pogodbe. Burov obenem izraža nado, da bo novi predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža tudi zastavil svoj vpliv v tej smeri. Prilično enako stališče zavzemajo tudi še mnogi drugi bolgarski javni delavci. Vsi poudarjajo potrebo okrepitve Balkanske zveze z vstopom Bolgarije, obenem pa pravijo, da se Bolgarija za vstop ne more odločiti za ceno novih obvez, dokler niso j izpolnjene napram njej obveze iz mirovnih pogodb, kakor n. pr. dostop Bolgarije na Egejsko morje, vprašanje bolgarskih manjšin, arbitraže itd Izgleda torej, da sodelovanje Bolgarije v Balkanski zvezi še ni tako blizu, kakor mnogi mislijo ali vsaj želijo Treba bo še mnogo dela, da se odstranijo ovire. Glavna naloga pri tem pripada Bolgariji tn Jugoslaviji, katerih naroda se bolj in bolj zavedata svojega bratsva. Skrivnostna plavolaska izsledena ? Porto Allegre (Brazilija), 27. februarja w. Tukajšnje varnostne oblasti so na prošnjo francoske policije aretirale neko Katarino Schuisser in njenega ljubimca Alberta Birinskega. Schuisserjeva je baje ona plavolasa teroristka, ki se je v času marsejskega umora pojavila v Marseilleu in takoj nato izginila brez vsakega sledu. Parček so prijeli v trenutku, ko se je pripeljal iz Sao Paola. Oba sta nekaj mesecev živela skrito v Sao Paulu, dokler je ni francoska policija izoledila ter zaprosila za njuno aretacijo. V prtljagi aretirancev so našli mnogo propagandnega gradiva in kup listin, ki nedvomno dokazujejo, da sta bila v zvezah z ostalimi terotisničnimi elementi po vsej Južni Ameriki. ^lemanti o atentatu na Stalina Moskva, 27. februarja, w. V zvezi z vestjo iz StockhoVna, da je bil v Moskvo pozvan slavni švedski kirurg za možgane prof. Olivecrona, so se tukaj razširile govorice o atentatu na Stalina. Zastopnik sovjetskega zunanjega komisarijata ie te govorice demantrnal kar najbolj odločno. Prof. Olivecrona je sedaj tudi sam izjavil, da so ga sovjetski zdravniki pritegnili k zdravljenju tajnika osrednjega izvršilnega odbora Akulova, ki je 18. t. m. podel in si nalomil lobanjo. Akulov je bil prei član kolegija GPU in glavni državni pravdn;k. Prof. Olivecrona je mnenja, da bo Akulov ozdravel, ce ne bo komplikacij. Beležke Varaidin je dobil novega župana M es to Varaždin je bilo ie več mesecev brez župana. Kakor poročajo adaj zagrebški listi, je bil za novega župana imenovan odvetnik dr. Vladko Milkovič, ki je nekdaj pripadal samostojni demokratski stranki, a se je kasneje precej nmaknll iz politike. Volitve v Baški V nedeljo, 21. t m. so se vršite občinske volitve v Baški, znanem kopališču na otoku Krku. Postavljeni sta bvli dve listi: lista bivše HSS in nevtralna gospod-reka lista. Volilo je 677 voMcev, od teh 636 za listo HSS z nosilcem Nikolo Vukaševičem, trgovcem iz Bašike ter 41 volilcev za nevtralno listo, katere nosilec je bil pristaš Ljotičevega »Zbora« Nikola Barac. Zveza kmečkih fantov in deklet V Zvezi kmečkih fantov in deklet so nastala zadnje čase nesoglasja zaradi gledanja na splošno politično situacijo. O tem so očividno razpravljali tudi na nedeljski sejri glavnega odJbora Zveze, ki je bila v Celju in na kateri je bila med drugim sprejeta naslednja izjava. »1. Glavni odbor Zveze ni nikogar pooblastil za kakršnakoli politična pogajanja in za tozadevno sodelovanje, ker je značaj organizacije le kul t u rno-pros v e t en. 2. Glavni odbor istotako ni nikogar pooblastil za vstop v konzorcij kakega političnega lista. 3. Z ogorčenjem odklanjamo zlonamerna podtikanja in sumničenja, da se v km e teko mladinsko gibanje vrivajo ljudje s komunističnimi težnjami, istočasno pa pozivamo vsa včlanjena društva, da o vstopu posameznikov v organizacijo temeljito presojajo, vse sumljive pa brez oklevanja izključijo.« Iz govora ministra Djure Jankoviča V Beogradu je imel v restavraciji »Ribnica« minister za šume in rudnike Djura Jankovič konferenco JRZ in je dejal med drugim: »Prijatelji, ki živimo v Beogradu, smo bili priča bolnih pojavov v našem političnem življenju in v okrilju naše radikalske stranke. Delili smo se in razlikovali po gostilnah in kavarnah, kjer smo posedali in se sestajali, ne pa po programu in gledanju na potrebe naroda Na ta način so se ustvarjale ob gostilniških omizjih koterije in skupine, ki so rušiie temelje naše stranke. Prišel pa je trenutek, ko je prišel na čelo naše JRZ dr. Milan Stojadinovič in z njim dr^ Korošec in dr. Spaho, ki nista pripadnika nobene gostilne, temveč pristaša čiste programske politike JRZ. Mi hočemo močen jugoslovenski narod. To mora biti program vsakega političnega človeka«. Fino razlikovanje Klerikalni listi po svetu so nanajrazličnej še načine tolmačili in komentirali volilno zmago levičarskega bloka na španskem. Najbolj pa se je odrezalo giasilo češke klerikalne stranke »Lidove Listy« v Pragi, ki je prišlo v svojem razmišljanju o španskih volitvah dobesedno do naslednjega Rezultata: »Ve španelsku katolička strana poražana nebyla jen jeji nepfatele nabyli vrehu. Na španskem ni bila poražena katoliška stranka, samo' njeni sovranžiki so prišli na površje«. /atikansko glasilo o hrvatski Katoliški akciji Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« objavlja poročilo o položaju Katoliške akcije v zagrebški nadškofiji. List obširno poroča o zadnji škofijski skupščini Katoliške akcije ter o sklepih, ki jih je objavilo tudi »Jutro« S posebnim poudarkom ugotavlja »Osseriratore«, da je Katoliška akcija v zagrebški nadškofiji daleč od vsake politike, čeprav je v najožjem stiku z ljudstvom, ki mu je vedno pripravljena pomagati. Nova brazilska ustava Po vzorcu avstrijskih kieriKaicev so izdelali nedavno tudi brazilski klerikalci novo ustavo, ki je tormuliiana na osnovah načel papeških euciklik »lierum novarum« in >Quauragesmio anno«. Načrt ustave so izdelali odlični klerikalni voditelji na zahtevo brazilskega diktatorja Ufciuiia Var-gasa, ki je ukinil dotedanjo svobodomiselno ustavo. Nova ustava je bila kakor avstrijska, uveljavljena >v božjem imenu« in daje katoliški cerkvi n&jualeKOSeznejše pravice. Sloni na načelu sodelovanja med cerkvijo in državo, priznava samo katoliški zakon, in zato Beveda prepoveduje lo-čkev zakona, oprošča duhovnike vojaške službe, daje menihom zopet volilno pravico, uvaja najstrožji nedeljski počite*., priznava katoliške delavske organizacije ter določa, da se vrši vzgoja mladine v sporazumu 8 cerkvenimi oblastmi. Zanimivo je, da sta bili doslej obe ustavi, ki slonita na načelih papeških enciklik in ki jih prikazuje vesoljni klerikalizem kot remek delo katolicizma, avstrijska in brazilska, uveljavljeni pod diktatorskimi režimi. Smrt znamenitega ruskega fiziologa , Moskva, 27. februarja b. Danes je v 87. letu starosti umrl slavni ruski fiziolog Ivan Petrovič Pavdov, ki se je največ bavil s srčnimi boleznini ter raziskavanji srčnega in živčnega sistema. Znana je tudi njegova teorija o refleksih. Pavlov je bil za svoje znanstveno delo že 1. 1904 nagra-i jen z Nobelovo nagrado. Proračun v načela sprejet enodnevni načelni razpravi Po brila Beograd, »7. februar, p. V imodui skupščini se je danes pričela in tudi tm končala načelna razprava o državnem proračunu. Po skrajšanem postopkiu sme v načelni razpravi govoriti samo po en govornik vsake parlamentarne skupine Ker opozicije ni bilo so razdelili govornike tako, da je prvi govoril za klub JRZ, drugi aa kiurb vladine večine, tretji pa za Narodni aeljaški klub. Glavni govornik kluba JRZ je bil poslanec dr. Voja Janjič, ki je posebno napadel Neodvisni klub, češ da neopravičeno kritizira gospodarsko in finančno politiko vlade. V posebno zaslugo Šteje vladi konkor-dat z Vatikanom, ki je bil podpisan lani poleti, a Iz neznanih razlogov še do danes ni predložen parlamentu v odobritev. Na koncu se je Izjavil za demokracijo. Glede volilnega zakona pa je dejal, da tajno glasovanje ni aktualno in tudi nI na dnevnem redu, češ da je program vlade v tem o žiru jasen. V imenu Narodnega seljaškega ktuba je poslanec Voja Djordjevič utemeljeval, zakaj je s svojimi tovariši ostal pri razpravi. Norčeval se je iz predgovomika Janjiča ter zlasti zavračal podtikanje fašizma in celo komunizma opoziciji, kakor se to zlasti v Sloveniji poskuša Izjavil se je za načrtno gospodarstvo. Proračun je sestavljen, kakor da smo v dobi največjega blagostanja Materialni in osebni izdatki v proračunu so v nepravem razmerju. Namesto 49 odstotkov bi Jugoslavija smela imeti samo 25 odstotkov osebnih izdatkov. Dokazoval je, da je proračun tudi nerealen in na koncu izjavil, da bo s svojimi tovariši glasoval proti. Seja je bila ob IS. prekinjena in se je nadaljevala ob I7.30. Govoril je v imenu Kluba vladne večine poslanec Zivko Sušič. Napadal je opozicijo, katere postopanje se mu zdi tudi zaradi tega neprimerno, ker nihče ne more vedeti, ali bo ta vlada izvajala ta proračun, ali pa katera druga. Ker se je posl. Sušič spuščal tudi v neka osebna razračuvanja, Je poslanec Neodvisnega kluba Strahinja Borisavljevič, opozorjen na to dejstvo, stopil v dvorano ter je z glasnimi medklici reagiral na Sušičeve napade. To je govornika spravilo iz koncepta in diskusija se je končala z ljutimi osebnimi obračunavanji med govornikom in posl. Borisavljevičem zaradi nekih sporov iz časa volilnih bojev. Poslanec Borisavljevič je zahteval besedo za osebno pojasnilo ter je zavrnil Sušičeve napade. Oglasil se je še član Narodnega seljaškega kluba, bivši minister v Jevtičevi vladi dr. Dragutin Jankovič, ki Je po pristanku Skupščine, akoravno poslovnik te- j« razprava bo ga ne dopudča smel govoriti, kovjč ae j« posebno pečal s kmečkim, šanjem ter je izjavil, da je njegov ktub pripravljen sodelovati z vsako vlado, ki si bo prizadevala rešiti kmedko vprašanja. Ob pol 9. zvečer je predsednik odredil glasovanje, ki je trajaio do četrt na Glasovalo je 179 poslanoev. Od teh 109 aa, 10 pa proti proračunu. Ker je predloženih nekaj BmandtaMom (dopotojeratoih predlogov) k ftnantoeum zakonu, o katerih mora razpravljati finančni odbor, Je predsednik napovedal pri. hoetajo sejo narodne skupSčine za ponedeljek ob 10. dopoldne. Sklicanje finančnega odbora Beograd, 27. februarja, p. Predsednik Finančnega odbora Mita Dimitrijevič je sklical za jutri popoldne ob 17. plenarno sejo finančnega odbora. Na dnevnem fedn je razprava o amandmanih in o aredbi glede spremembe invalidskega zakona. Slovenski poslanci JRZ in proračun Beograd, 27. februarja, p Na slovenskih poslancev, ki se je poro- dom intervencije ljubljanske depurtacij* ki je prišla v zadevi monopoJazacije in aoi-fifcacije šolskih ko>ig, je poslanec Mohorič apeliral na slovenske člane Kiuba JRiZ naj zastavijo svoje sile, da se bo tevedfo. ukinitev tozadevrah zakonskih doiočb. Opozarjal je da j« sprejetje proračuna v glavnem odvisno od njihovih glasov in da bi mogel njihov energična nastop defkii-foi-vno razčistiti to ki še marsikatero d«u-go vprašanje. Člani deputacije, ka ao oataJi v Beogradu, so s svoje srtnand čcvašzii skrajne napore, da »e ta sugesrtšja »vede. Res so tudii poslanci JRZ podpisali predlog amandmana k finančnemu zakonu a* domačijo šele zdaj žnioo talečega se snega in pritisnile na strugo Save. Veliki zavoj obrobne mač-vanske ravnine zaustavlja mogočno Savo, da še krepkeje pritiska na obrambne nasipe. Poplavna nevarnost je v Mačvi tem večja, ker je včeraj pričel naglo naraščati še Durov. V vsem obrobju Karpatov je zadnje dni deževje sprožilo narasle pritoke Dunava, ki je z dotokom Drave vred ob velikem zavoju pri Beogradu pričel odrivati normalni odtok Save. Tako je v času, ko je naša Slovenija že dalj časa ostala brez večjih poplav, najnižji ravnirosiki del države, ki zbira vode velikih rek, kiljub skromni snežni zimi zaradi obilega dežja v strahu pred uničujočo povodnijo. ;ff' i ' ' C v ' ^^ '' w Sremska Mitrovica, 27. februarja. V Mifcrovici in v vsem Sremu je postal položaj kritičen zaradi naglega naraščanja Save Včeraj ponoči je Sava poplavila staro Sremsko Račo, kjer je ostalo samo še nekaj močneje zidanih hiš, ki so prestale katastrofalno poplavo leta 1932. Na mač-vanski in bosanski strani rušijo savski valovi obalo in nasipe. Zaradi vedno večje nevarnosti je uvedena permanentna telefonska služba na pošti v Mitrovici, v bidj-bosudski vodni zadrugi in pri terenski sekciji. Ob nasipih so postavljene posebne straže, ki morajo takoj javiti vse nevarne pojave na nasipu. Nevarnost je še večja zaradi tega, ker so nasip na mnogih mestih od Broda do Mitrovice izrešetale poljske miši. Močnejši pritiski vode bodo prav lahko predrli poškodovani nasip. Ob nasipu so postavili tudi velike motorne pum-pe, ki mečejo do 1300 litrov vode v sekundi. Ce bo Sava pri Mitrovici narasla še za 150 cm, bo dosegla ono višino, kakor jo je imela leta 1932. ko je poplavila polovico mesta Pri Slavonskem Brodu je Sava že 715 cm nad normalo. Poplavila je Poloj, ki leži na bosanski strani. Poplavljeni so tudi predeli pri Svilaju in Novem gradu. Pri Sisku je Sava v 24 urah narasla za pol metra ter dosegla rekordno višino 752 cm nad normalo. šabac, 27. februarja. Po obvestilu tehničnega oddelka v šabcu je zaradi naraščanja Save nasip pri Mrče-novou v veliki nevarnosti Ob nasipu je že nekaj dni delalo 180 mož, danes pa dela že 300 ljudi iz okoliških vasi. šef tehničnega oddelka v šabcu inž Bojič je izjavil, da bo nasip izdržal naval reke, dokler voda ne bo narasla za več ko 40 cm. Kakor hitro bo pa Sava višja, bo nasip popustil in poplavljenih bo več vasi Prav taka nevarnost je tudi pri nasipu Črna bara — Ravnje ter nasipih Drenovac—šabac in šabac—Dumača. V pripravljenosti je tudi vojaštvo. Od Bosanskega šamca do Orašja se je Sava razlila že v torek, včeraj pa je porušila nasip pri vasi Domajevcu in se razlila na širino nekaj kilometrov škoda od vseh teh poplav in izlivov je ogromna, ker je pod vodo že nad 8000 ha. Pri Bosanskem Samcu je bila Sava včeraj za 640 cm nad nonmalo. Požarevac, 27 februarja. Velika Morava se k sreči polagoma znižuje. Največja nevarnost je pretila vasi Dragovou, ki je zavarovana z napisom, že od lani poškodovanim na nekaterih mestih. Vaščani so za silo nasip popravili in potem stražili ob njem tri dni in tri noči. Iz vasi so bili že odgnali živino ter odpeljali zaloge živeža in dosti druge svoje imovine. Zniža vanje reke je vse spodnje Pomoravje rešilo velike nevarnosti in skrbi. Smederevo, 27. februarja. Do včeraj je bilo dokaj nevarno pri mo-ravskem nasipu v Godominu. Ponoči pa se je začela voda zniževati in se zniža v eni uri približno za 3 do 4 cm Prebivalstvo pa je v velikih skrbeh zaradi naglega naraščanja Dunava. V zadnji noči je Dunav narasel za 15 cm in znaša njegova višina že 460 cm. Pri višini 500 cm pa bo treba že misliti na resno obrambno delo. V Godominu je še vedno dosti vode, čudno pa je, da ni voda prodrla do vasi L:pe, Ku-liča, šalinca in Radinca. To je menda prvo srečno naključje v povojni dobi. Razvoj civilnega letalstva v Mariboru Priključitev Maribora k mednarodnemu zračnemu prometu — Lepi uspehi jadralnega letalstva Maribor, 27. februarja. Na oblastni skupščini Aerokluba >Naša krila«, o kateri smo že na kratko poročali, je podal agilni oblastni predsednik g. dr. Josip Tominšek izčrpno in stvarno poročilo o razvoju in zastoju aviacije v Mariboru. Iz okvira tega poročila povzemamo posamezne ugotovitve, ki bodo prav gotovo zanimale vso javnost Ko je bila dana iniciativa za privatno letalstvo je bil naš obmejni Maribor med prvimi, ki je pokazal v tem pogledu največje zanimanje. V pričetku svojega obstoja je mariborski oblastni odbor Aerokluba prednjačil v vsakem oziru vsem klubom v naši državi. S pomočjo vojaških letalcev je priredil že prvo leto velik letalski miting, ki je še poživil zanimanje za aviacijo. Drugo leta pa je zadela klub huda nesreča. Akrobacije, ki so jih izvajali smeli piloti tvrdke Raab in Katzen-stein, so zahtevale človeške žrtve. Mariborčan g. Moravec je bil prvi, ki je kupil avion za civilno letalstvo v državi, in je tudi bil Maribor prvi, ki je zgradil hangar. Pobudo za jadralno letalstvo je prvi dal v naši državi Maribor, ki je tudi organiziral prvi mednarodni jadralni let iz Gradca v Maribor in nazaj. Kakor v neštetih drugih primerih j« tudd v tem Maribor sejal, a želi so drugi. Akcija za civilno letalstvo je naletela na nepričakovane ovire, ker je Maribor obmejno mesto, kjer ni prostora za večjo letalsko postojanko. Oblasti niso odobrile načrtov za zgraditev aerodroma, za katerega je bil že odobren kredit milijon dinarjev, niso odobrile postavitve potrebnega modernega hangarja, za katerega so bili izdelani vsi načrti in je bil preskrbljen tudi kredit. Te ovire so ubile vnetim po bo mikom civilnega letalstva velik veselja do nadaljnjega dela, dornadaljnjih strem ljenj po napredku . Zadnji čas je, da nastane v presoji položaja Maribora preokret. Stereotipni po-o meje se morajo opustiti Tudi Ljubljana je blizu meje, pa je ne smatrajo za obmejno mesto. Bližina meje pri današnji tehniki oborožitve je povsem relativna, ker današnja tehnika sploh ne pozna mej. Naša skrb mora biti osredotočena na pridobitvi aerodroma in priključitvi Maribora na mednarodne zračne prometne zveze. Za oboje se je mariborski oblastni odbor potegoval lani v organični zvezi. O tem so razpravljali tudi na konferenci Zvez za tujski promet in je resolucija vsebovala zahtevo priklopitve Maribora na zračni promet prog Ljubljana—• Zagreb—Beograd, Ljubljana—Celovec— Solnograd—Nemčija. Ljubljana—Milano, Ljubljana—Praga. V ta namen je nujna potreba po zgraditvi aerodroma prav na severni meji naše banovine, v Mariboru, prvenstveno zaradi visoko razvite industrije,bližine slovitih zdravilišč in letovišč in ugodnih klimatskih prilik, ki so predpogoj živahno razvijajočega se tujskega prometa. S tem bi bila obnovljena akcija tudi za civilno letalstvo. Sporectao s splošnimi organizatornimi intencijami je klub intenzivno gojil jadralno letalstvo, čeprav so mladi in navdušeni jadralci navezani na lastno moč ln sredstva. V Mariboru imamo dve jadralni skupini, eno v Studencih, drugo v mestu. Studenška je zgradila eno. mariborska pa tri jadralna letala Obe skupini imata več izkušenih pilotov, ki so dosegli že lepe uspehe v jadranju. i V nedeljo dne 1. marca izide prvikrat novi roman »Jutra« Zadnja stran izpod peresa H. C VETI NA Napeto in živahno pisana, bo ta zgodba skrivnostnega zločina uklepala bralčevo zanimanje od usodne noči vse tja do končnega raz-pletka. Prepričani smo, da bodo tako bralci kakor bralke navdušeno pritrjevali naši izberi. Pozor na začetek v nedeljo 1. marca. Poletni semester zasega vseučilišča Ljubljana, 27. februarja. Od 1. marca do 30. junija bo na našem vseučilišču trajal poletni semester. Za slušatelje, ki stopajo prvikrat na univerzo, bodo vpisovanja od 1. do 5. marca, za slušatelje, ki so bili že prej vpisani, pa od 1. do 10. marca. Prestopi iz ene na drugo fakulteto in naknadni vpisi predavanj ali vaj bodo samo do 25. aprila. Slušatelji, ki za prejšnji semester še niso poravnali vseh taks, morajo vse plačati pred vpisom, sicer jim prejšnji semester ne bo potrjen in se jim vpis za Poletni semester ne bo dovolil. Naknadna vpisovanja bodo dovoljena le na motivirane prošnje, opremljene 8 potrebnimi dokazili, in sicer le do 20. aprila. Za naknadni vpis na univerzo je treba plačati takso 50 Din in 5 Din za prošnjo, za naknadno overenje indeksa pa 20 Din. V zimskem semestru je študiralo na naS univerzi 1783 slušateljev. Na filozofski fakulteti je bilo vpisanih 452 rednih slušateljev in 2 izredna, slušateljic 219 rednih in 2 izredni, na juridični fakulteti 625 rednih slušateljev in 59 slušateljic, na medicinski 162 slušateljev in 44 slušateljic, na tehniški 774 rednih slušateljev. 3 izredni ter 16 rednih slušateljic. Na teološki pa 173 rednih ter 2 izredna slušatelja. Akademske oblasti za studijsko leto 1935/36 so: rektorat univerze, rektor prof. dr. Samec Maks. prorektor prof. dr. Slavič Matija, vršilec dolžnosti univ. sekretarja Zalar Viktor, sekretar filozofske fakultete, univerzitetni svet: predsednik-rektor. podpredsednik prorektor. poslovodja prof. dr. Korošec Viktor, člani vsi redni profesorji, univerzitetni senat: predsednik-rektor. člani: prorektor. vsi dekani in prodekani, univerzitetna uprava: člani: rektor in vsi dekani, dekanat juridične fakultete, dekan Prof. dr. Dolenc Metod, prodekan prof. dr. Krek Gregor, dekanat filozofske fakultete: dekan prof. dr. Kos Milko, prodekan prof. dr. Nahtigal Rajko. dekanat medicinske fakultete: dekan prof. dr. fterko Alfred, prodekan prof. dr. Knnskv Evvega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna družba »Jugoslavija« Svojcem smrtno ponesrečenega naročnika 10.000 Din. K K I N O SLOGA Telef. 2730®® Premiera Ufinega najnovejšega velefilm a ZELENI DOMINO Film o današnji pošteno se boreči mladini, ki se otresa starih predsodkov in si samolastno po svoji volji kuje svojo usodo. Film o usodnem dominu, ki prinaša nesrečo in uniči srečo dveh zaljubljencev. Kari Ludvik DiehI in Briglta Hornev. KRASNO IN NEPOZABNO dobili mnogi tujci, ki so se deklarirali za prijatelje poljskega naroda. Po trditvi pisatelja Panduroviča nima Košutič ne formalnih, ne stvarnih in tudi ne moralnih kvalifikacij za vseučiliškega profesorja. Svoj članek je »Slobodna Reč« zaključila takole: Po tem javnem predavanju pred velikim številom ugledne publike vprašujemo, ald je vse to, kar je navedel predavatelj, res ali ne? Ako je res, je to strašen dokaz moralne bolezni, ki je zavladala na naši najvišji prosvetni ustanovi, in ki jo je treba takoj radikalno odpraviti, one, ki so jo zakrivili, pa klicati na odgovornost. Ako pa navedbe g. Panduroviča niso resnične, potem naj nosi odgovornost on. V tem primeru pa vprašamo, rs kaj ni od vseučilišča in od g. Košutiča nobenega odgovora na javne trditve. Zahtevamo iz-javo univerze in tudi izjavo g. Košutiča. k^r ne moremo dovoliti, da bi se nerpoštovanje zakonov, korupcija in samovolja na škodo naše mladine, znanosti in duševnega življenja širila z najvišjih prosvetnih ustanov. Kaj je torej z zadevo g. Košutiča in kakšne kvalifikacije ima za položaj, ki ga zavzema že toliko let? Drevi nastopi prof. Lightman Ljubljana, 28. februarja. Orglice pozna vsak in skoraj ga nd, ki jih ne bi v mladosti preizkušal. Za glasbo vneti in nadarjeni so se na orglicah tudi marsikaj naučili, a nihče tega instrumenta ni jemal za resno, češ da je to pač le mu-ziciranje, ki je za mladino. Ne tako prof. J V: aJRT tmm i i. Maks C Lightman, ki se je na orglicah izpo polnil do vLrtuaznostL Kritike soglašajo v tem, da je mož res neprekosljiv mojster na orglicah, da ga je užitek poslušati in da zadovolji tudi najbolj razvajeno glasbeno publiko. Tako poroča > Notic Zttricher Zeitung« v svoji kritiki, da je Lightman pravi umetnik na orglicah, saj izvabi iz malega instrumenta prave koncertne tone. Odlikuje ga nenavadna dihalna tehnika, na orglicah pa, izvaja vse komade, moderne šlagerje, kakor klasično godbo, spretno imitira ruske balalajke in zaevira najbolj poskočno koračnico. Lightman nastopi drevi fn jutri v soboto pred večernima predstavama v Elitnem kinu Matici, na kar občinstvo posebej opozarjamo. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčlca zapeko dolnjih organov dobro ln naglo. Mnogoletne izkušnje u6e. da uporaba FRANZ-JOSEFOVE vode odlično regulira funkcije črevesja. Ogi. reg. B. br. 3WT*36. Domače vesti Iz Ljubljane • Jubilej zagrebške v«eučiliike knjižnice. Dne 21. februarja 1911, torej pred četrt stoletjem, so začeti na nekdanjem Mažu-nmifevem, zdaj Mandljevem trgu v Zagrebu graditi poslopje za vseučiliščno knjižnico in za deželni, zdaj državni arhiv. Načrt poslopja je izdelal lani umrli ariutefkt Rudoif Lubin&ki. Vodstvo knjižnice v novem poslopju je prevzel pred 25 leti pisatelj dr. Velimir Dežeiič, zdaj pa je ne Čehi ustanove dr. Mate Tentor. • Potovanje predstavnikov primorskih letovidč v Češkoslovaško. Iz Sušaka je odpotovala na propagandno potovanje v Češkoslovaško skupina gospodarstvenikov in predstavnikov turističnih ustanov iz Crik-venice, Sušaka, Raba, Novega Vinodo;'a in Baske. Ekskurzijo je organizirala Jugoslo-vensko-češkoslovaška liga v Crikvenici, da se tako vrne obisk mnogoštevilni m češkim gostom. Ekskurzija bo trajala 18 clni in bodo ekskurzisti v raznih mestih predavati o lepotah naših primorskih krajev. Posebno pozornost posvečajo ekskurzisti velikemu praškemu sejmu in napravam kar-ilovskega kopališča. • Pred koncertno turnejo Trboveljskih slavčkov. Kakor smo že poročali, se bodo Trboveljski slavčki udeležili mednarodnega kongresa za glasbeno vzgojo prve dni aprila v Pragi. Ker so pa ostali brez vsakršne podpore za pot, bodo prihodnje dni priredili po nekaterih večjih krajih Slovenije koncerte, da sd potne stroške sami prislužijo. V soboto 7. marca bodo nastopili v Mariboru, naslednji dan v Rušah, 15. marca v Celju, 16. v Ljubljani in 19. v Litiji. Povabilo v Prago je za naš elitni mladinski zbor in za njegovega dirigenta Šuligoja brez dvoma častno priznanje, saj »o organizatorji kongresa sami označili zbor kot »brez dvoma največjega in umetniško najbolj sposobnega«, pa ne more biti dvoma, da mu bo naša kulturna javnost s številno udeležbo na teh koncertih omogočila pot na kongres, na katerem bodo Trboveljski slavčki vsekakor dostojno zastopali našo mladinsko glasbo. • Narodna biblioteka v Kraguievcu, ki je zdaj državna ustanova, je obhajala te dni brez vsake slavnosti 70 letnioo svojega obstoja. Kako važen činitelj je bila ta biblioteka za kulturni napredek Knagu-jevca in širše okolice, vedo najbolje tisoči in tisoči bivši dijaki kragujevških šol, ki so bili .in ostali njeni najpridnejši obiskovalci. Ob ustanovitvi je bila Nerodna biblioteka priključena gimnaziji in za temelj svojega poslovanja je dobila iz Beograda 850 knjig. Zdaj je Narodna biblioteka v Kragujevcu največja knjižnica Šumadije. Ima nad 10.000 knjig, med njimi tudi zgodovinsko važna dela. • Važno poglavje iz naše politične zgodovine. V nacionalni uri radia bo danes m jutri predaval o 30 letnici zmage srbsko-hrvatske koalicije upokojeni šef Centralnega presbiroja g. Milan Marjanovič. • Uvedba novega potniškega vlaka na progi Slovenfgradec-Dravograd- Meža. Pri-čenši od 1. marca dalje vozi na progi Slo-venjgradec-Dravogred-Meža nov potniški vlak im bo odhajal iz S^ovenjgradca ob 5.28 in prihajal v Dravograd-Mežo cxb 5.55, kjer bo imel zvezo na potniški vlak proti Mariboru. Z. K. D. Danes ob pol 15. uri veselje za staro in mlado po znižanih cenah Si31y in Mieky revija Enotna cena 3.50 Din ELITNI KINO MATICA » Občni zbor Ribarskega društva v Ljubljani se to vršil 7. marca ob 20. v hotelu Metropol z običajnim dnevnim redom. V Ri-biško-lovskem vestniku objavljeni termin za 29. februarja je preklican. Člani iskreno vabljeni. * Pomanjkljiv govor je marsikomu huda ovira t življenju. Pa ga je tudi težko ali ceLo nemogoče popraviti, če je napaka zastarela • Zato bi morali že pri otrocih paziti, da se ne ugnezdi vanje kaka resna govorna motnja. Kaj in kakšne so govorne motnje in kako se jih ubranimo, o tem bo predaval v radiu 29. t. m. ob 18.40 avtor znane knjige »Govorne motnje«, strokovni učitelj Vilko Mazi. na kar opozarjamo zlasti roditelje, pa tudi vzgojitelje naše mladina. * Velik požar v Šibeniku. V sredo zvečer je v Šibeniku izbruhnil ogenj, ki je uničil v Težaški ulici tri eno nadstropne hiše. Dve hiši sta pogoreli do temelja, od tretje pa so ostali samo zidovi. Vzrok nesreče še ni ugotovljen. škoda je veliko večja, kakor pa znaša zavarovalnina. V zadnjetn času je bilo v Šibeniku mnogo požarov. * Sleparija z lažnim saharinom. Neredki so primeri, da ljudje na deželi kupujejo od neznanih krošnjarjev saharin in drugo blago, ki mu je odtegnjena svobodna prodaja, a skoraj zmerom 6e nazadnje izkaže, da so bili nesramno osleparjeni. Brez dvoma je teh goljufij mnogo več, kakor jih cloženejo oblastva, ker jih oškodovanci ne upajo prijavljati žandarmeriji in policiji, v zavesti, da so tudi sami ravnali napak. Bred kratkim sta dva takšna trgovci ča ko-lovratila po kočevski okolici, pa sta neki stari ženici obesila na vrat 50 škaitlic »saharina«, ki p«a je bil v resnici samo mešanica sladkorne sipe in kuhinjske sode. Orožniki pa so sleparja izsledili in aretirali Bila sta dva mlajša brezposelna delavca. eden iz Mengša, drugi pa iz Skfll pri Velenju. Za goljufijo bosta morala dajati odgovor pred sodiščem. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko hi škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. TOLŠČI PODVRŽENIM IN MIŠIČA-STEVI, PRI KATERIH SE KAŽEJO ZNAKI RAZNIH TEGOB ZARADI NEZADOSTNEGA IZLOČANJA SOKOV, pomaga odlično večtedenska pitna kura z naravno FRANZ • JOSEFOVO grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a pod nadzorstvom svojega zdravnika — delati kuro za hujšanje. Ogi. reg. 8. br. 10485/35 V®e prijatelje Ljubljanskega Zvona opozarjamo na jubilejni koncert pevskega zbora, ki bo v ponedeljek 2. marca ob 20. v Filharmonični dvorani. Koncert nam prinaša izključno le slovensko narodno pesem v interesantni priredbi naših najboljših avtorjev. Mešani zbor Ljubljanskega Zvona šteje okrog 70 pevk in pevcev, katerega je izvrstno izvežbal njegov zborovodja Dore Matul. Sedeži po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice. u— Rezervni oficirji Aktivna in rezervni oficirji bodo priredili svoj družabni večer v sredo 4. marca ob 20.30 v dvorani So kola I na Taboru. Za udeležbo so se po-s«a posebna vabila. Oni gg. rezervni oficirji, ki iz kateregakoli razloga naso vabila prejela in se želijo udeležiti družabnega večera, se prosijo, da javijo svoj točen naslov na telef. štev. 2175 in 2245 in sicer najkasneje do ponedeljka 2. marca do 12. ure. Vstopnine ni nobene. Uprava oficirskega doma v Ljubljani. u— Prirodoslovno društvo bo imelo v soboto 29. t. m. predavanje v dvorani mi-bo ravnatelj mestne plinarne g. inž. Bartl neraloškega instituta na univerzi. Govoril o čiščenje svetilnega plina in o fabrikaciji bencola. Na zanimivo predavanje se vabijo člani in vsi, ki se zanimajo. Začetek ob 18. V SOBOTO VENČEK slušateljev abiturlentskega tečaja Ronny — buffet do 2. ure zjutraj. I Jubilej. Franjo Skalja, čevljarski pomočnik, praznuje danes v krogu svojih prijateljev in znancev 70-lefcnioo rojstva. Kljub 7 križem je čil, vedno vesel družabnik in dober pevec. Čestitamo! u— Drevi predavanje o Ga-Pa. V dvorani Delavske zbornice bo zvečer ob 8. zanimivo športno predavanje o zimski olimpiadi v Ga-Pa. Nad 300 diapozitivov bo spremljalo predavanje g. Kosa. ki ga priredi Foto Tourist Lojze Šmuc iz Ljubljane. Poleg vseh tekmovanj boste videli vse jugosloven-ske tekmovalce v raznih tekmovanjih. Smo-leja na 50 km. Pračka v smuku in slalomu ter vso našo ekipo. Slike naših fantov niso bile še nikjer objavljene niti razstavljene. Zanimanje za predavanje je veliko, mnogo vstopnic je že prodanih, zato naj si posetniki v teku dneva preskrbe vstopnice pri Šmu-cu na Aleksandrovi cesti, zvečer pa se bodo preostale dobile pri blagajni v Delavski zbornici. Cene so 8, 5, stojišča pa 3 Din. Vabimo športno občinsktvo zvečer v Delavsko zbornico. u— Drevi ob 20. bo v Hubadovi pevski drvonami intimni koncert pod naslovom »Bolgarska pesem«. Spored obsega naslednje točke: 1) Uvodna beseda Emila Adamiča, 2) Vtedigerov: Hrepenenje. Igra na klavirju -prof. Šivic. 3) Korenčan Štefka zapoje 1 narodno in 3 Dobri Hristove samospeve s spremi j evan jem klavirja. 4) Pančo Vladngerov: »Romanca«, pesem. Igra na violini prof. Pfeifer Leon. V II. delu po odmoru zapoje Korenčan Štefka 4 samospeve Dobri H ris t o va, prof. Šivic zaigra na klavirju »Rondo« in »Bolgarsko rapsodijo« skladatelja Mičo Todorova. naito pa zapoje oddelek zbora Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča dve narodni pesmi. »Rodno pesem« in »Šumi Marica«. Sedeži po 10, stojišča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice. u— Violinski koncert Rupel-Zarnikova. Prva točka zanimivega violinskega koncerta, ki ga priredi s spremi jevan jem Zore Zornikove na violinist Karlo Rupel je Mozartov koncert v g-duru. To svoje delo je napisail Mozart v 19. letu svoje starosti leta 1775. V njem 6e je skuša.1 otresti dotedanjih vplivov. Zlasti znamenit je Ada-gio v tem koncertu, ki je ves ena sama lepa strastna melodija in ki ga smatrajo vsi kritiki loot enega najlepših instrumentalnih stavkov nesmrtnega Mozarta. Ostale točke sporeda so dela skadateljev Bacha, Beethovna. Kogoja in Škerianca. Prodaja vstopnic bo od ponedeljka dalje v Matični knjigarni. Koncert b0 v petek 6. marca ob 20. v Fillharmonični dvorani. u— Morala go®pe Dulske« se uprizori nepreklicno zadnjič v soboto, ob 20.15 in v nedeljo, ob 15. kot popoldanska predstava. Kdor se želi dobro zabavati, naj ne zamudi ogledati si to duhovito komedijo. Mladini vstop na dovoljen. u— Delavski prosvetni večer »Zarje« bo v soboto 29. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Program je lep, pester in umetniško zanimiv. Igral bo mandolinski orkester »Zarje«, taimiburaški zbor »Ljubljana« delavska godba »Zarja«, pel bo mešani zfbor »Zarje«, pisatelj Angelo Cerkve-nik bo predaval o temi: Umetnost, tenden-oa in propaganda, operna pevka Marta Obervvalderjeva bo pela arije rt oper »Cigan baron«, »Netopir« in »Seviljskn brivec«. Nov bo nastop »Dekleta na vasi«. Narodne pesimi, povezane v venček m pevsko dramatično predlnašane in oblikovane. Prvi poskus novega oblikovanja narodne umetnosti. Vstopnice se dobe v Delavski zbornici, u— Društvo »Tabor«. Drevi ob 8- važna pevska vaja za mešani zbor Zaradi nameravanega koncerta, ki ga bo drubštvo priredilo, se pozivajo vsi pevci in pevke, da se današnje vaje sigurno udeleže. Pevovodja. u— Sokol Ljubljana—Šiška. Dr. Marjan Ahčin bo predaval drevi ob- 20. o telesni hi-gijeni. Po predavanju film »Svet se menja«. Vstopnina 3 Din. u— Gospodinje, udeležite se danes ob 4. na Bregu 8. predavanja o pravilni kuhi na električnem štedilniku. Vstop prost. u— Dvojčki v rojstvu in smrti. Znano je, da so krvne in duševne vezi med dvojčki mnogo globljih kprenin, kakor so sicer vezi med brati in sestrami. To staro resnico je na žalosten način potrdil tudi dvojni samomor, ki je v sredo in četrtek presenetil Ljubljano. Včeraj smo že zabeležili. da so v rdeči hiši na Poljanah našli 48 letno Minko Vovkovo v njenem stanovanju zastrupljeno s plinom, včeraj zjutraj pa je bila obveščena uprava policije, da so našli v pisarni centralne ambulante 2e-lezničarskega bolniškega fonda na Celovški cesti mrtvo laborantko te ambubnte. i Ivanko Burjevo, ki je bila dvojčka Mari- I je. Burjeva je stanovala ▼ sobici v poslopju ambulante, ponoči pa je odšla v pisarno, odprla pipo plinske pečice in legla na tla, da je umrla na povsem enak način kakor njena nesrečna sestra. Za seboj je pustila samo poslovilno pismo, naslovljeno na njeno sestro Rezo in na nečaka, ki jima je bila Burjeva rse življenje vneta podpornica. Smrt sestre Minke jo je očitno tako po trla, da je ▼ neizmerni žalosti odšla za njo. a— Pusta so Pokopavali. Med starimi običaji kurentovanja, ki so se ohranili ie do danes, je pokopavanje pusta prav gotovo tista atrakcija, ki ji je ostalo najmanj romantične prisrčnosti in ki jo ljudje in oblastva zaradi^ njenih grobih izrodkov po pravici preganjajo. Na letošnjo pepelnico so to navado, ki je tudi v ljubljanski okolici že domala izumrla, skušali oživiti štirje delavci v Zgornji Šiški. Napravili so slamnatega moža, ga privezali na desko in ga vlačili ves dopoldan od gostilne do gostilne, na vsaki postaji pa so se kajpak malo podprli za svojo žalostno pot Pustni pogreb je privabil tudi mnogo radovednega občinstva, a polagoma je zavzel že takšne oblike, da je morala intervenirati policija, ki je z aretacijo pogrebcev končala komedijo. u— Se ranjenci s pepe'nice. Na kirurškem oddelku so včeraj sprejeli v oskrbo 26 letnega dninarja Jožeta Ložarja. ki je 06tal brez dela in brez strehe nad glavo, pa je v Sneberjah pomagal fantom pusta pokopavati. Pri tem ga je neki nedober znanec iz Zadobrove sunil z nožem v desno roko. Prav tako je moral v bolnišnico 21 letni visoko-šolec Rudolf Š.. ki mu je v neki krčmi v Komendi nekdo vrgel kozarec v obraz- V Strahomeru pod Krimom pa je postal žrtev otroškega veselja 7 letni Ivan, sin hlapca Božiča, ki se je razigrane volje na cesti obesil na voz, pa je padel pod kolesa, da je dobil nevarne poškodbe po životu. še ena žrtev pustnega popivanja Ptuj, 27. februarja, žalostno je dejstvo, da mora naše časopisje poročati skoro dnevno o pobojih, ki so zlasti pogosti v ptujskem srezu. Da je naša podeželska mladina tako podivjana, j je pripisovati slabi vzgoji in pa nesrečne- 1 mu alkoholu. Na deželi *e vse premalo veleatrakciji 1. v »Elitnem kinu Matici44 Osebno gostovanje slavnega virtuoza na orglice prof. Maxa Llghtmana (samo pri predstavah ob 7.15 in 9.15 zvečer) 2 PREMIERA VELEFILMA: Adoif (znan iz filma »Maskarada«) in S T B IL L E S C H M I T Z v prekrasnem in napetem delu, polnem ljubezni, razkošja, lepote in godbe Bil sem Jack Mortimer Film, ki je največja senzacija sezije! Nov »Paramountov« tednik ! Vstopnina običajna od 4.50 do 12.— Din! Vsled ogromnega zanimanja za te dve atrakciji in da se prepreči naval na blagajnah predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15. dalje 2 atrakciji v Elitnem kinu Matici Iz Maribora Iz Celja e— Opera v Celju. V marcu bo prvo gostovanje ljubljanske opere v celjskem gledališču. Dan predstave in naelov opere bo še objavljen. Prosimo vse, ki so se abo-nirali za vse tri operne predstave v Frajle-tovi trafiki ali pa že prej v knjigarni »Domovini«, da se najpozneje do 7. marca zanesljivo oglasijo v Frajletovi trafiki na Dečkovem trgu zaradi izstavitve legitimacije in plačila prvega obroka. Prosimo pa tudi vse one abonente, ki so že plačali prvi obrok in jim je bila zadevna legitimacija izstavljena že v knjigarni »Domovini«, da se prav tako javijo v isti trafiki z legitimacijo zaradi Pregleda in sigurnosti, ker je bil seznam opernih abonentov zaradi premestitve lokala za predprodajo vstopnic na novo sestavi ien. Opozarjamo abonente, da jim bodo po 7. marcu brez izjeme sedeži prodani drugim interesentom, če se do tega dne ne bodo prijavili v Ali fe Vaša prebava v redu? VZEMITE ZVEČER DVE DO TRI MALE ARTIN-DRA2EJE in zjutraj boste imeli lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah ▼ Škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 7724/34. stori na prosvetnem področju tn premalo se mladina odvrača od alkohola. Popivanje in veseijačenje se najtooljgojita ob pustnem času.. Sicer so pohodi maškar oblastveno zabranjeni, vendar pa se mladima nap'je vina po privatnih hišah in raznih zidanicah. Poročali smo že o dveh človeških žrtvah pustnega popivanja v Savcih in Cirkovcah, a zdaj .smo doznali Se za tretjiprimer. Na pustni torek proti večeru se je zbralo več fantov in deklet pri posestniku Podgoršku Gregorju v Gruškovju ▼ Halozah. Med fanti sta bila 261etni Gabrovec Janez, posestnikov sin iz Brezove gore in pa 231etni Kozel Jožef, posestnikov sin iz Gruškovja. Ob tej priliki se je seveda tudi precej pilo in okoli 21. je prišlo med fanti do prepira, med katerim je nekdo udaril Kozla tako močno, da je ta padel po tleh Ko se je pobral, je zdajci stopil k njemu Gabrovec ter ga brez vsake besede zabodel z nožem v levo stran vrata. Kozel se je zgrudil ves krvav na tla. Priskočili so mu sicer takoj na pomoč, toda rešitve ni bilo, ker je imel prerezano žilo odvodnico in je po dveh urah izkrvavel. Bil je do zadnjega pri zavesti ter je tudi izpovedal, da ga je Gabrovec zabodel. Kozel je dobil en Vbod tudi v levico. Gabrovec je po zločinu pobegnil in ga iščejo orožniki Mrtvega Kozla pa so prenesli v mrtvašnico k Sv. Trojici v Halozah, kjer se je izvršila sodna obdukcija. Uboj s karabinko Križevci, 2j. februarja. Vsa okolica je pod vtiskom žalostnega dogodka. Bile je na pustni torek, ko so pokopavali pusta fantje iz Stare vasi in fantje iz Bučečovcev. Ko so se vračali starova-ški fantje iz neke gostilne, so jih fantje iz Bučečovcev začeli preganjati Starovaški fantje so zbežali domov. Kmalu pa so se 191etni šoštarič Rudolf, hlapec iz Stare vasi 4n njegov brat Alojzij od Male Nedelje in 161etni Gregorinčič Stanko iz Stare vasi, vsi razgreti napotili proti Bučečov-cem. šoštarič je vzel s seboj karabinko in pet nabojev in že med potjo izzival nasprotnike s streljanjem. Ko je trojica prispela v Bučečovce se je srečala z želarskim sinom Vrbanjščakom Alojzijem z Bučečovcev. Ta se je hotel trojici umakniti, a šoštarič je že ustrelil s karabinko proti njemu. Krogla je Vrbanjšča-ka zadela pod desno bradavico in izstopila na hrbtu. Nesrečnik se je zgrudil na tla, napadalci pa so pobegnili. Domačini so Vrbanjščaka naložili na voz ln ga peljali k zdravniku. Poškodovanec pa je že med potjo v Stari vasi umrl. Naši orožniki so ubijalca kmalu izsledili ln našli tudi karabinko. šoštarič je izročen sodišču, s katerim je imel že večkrat posla. Iz Ptufa j— Kino bo predvajal v soboto ob 20. in nedelio ob pol 19 in pol 21- film »Noctur-no«. Predigra kulturni film in Foiov tednik. Frajletovi trafiki. Abonentom brez operne legitimacije ne bo dovoljen vstop k predstavi. Neabonenti pa dobijo vstopnice, ko bo datum predstave objavljen v časopisih. e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 2. marca ob 20. bo predaval v veliki dvorani Narodnega doma znani umetniški fotoama-ter in planinec g. Cvetko Švigelj iz Ljubljane na podlagi mnocrih umetniško dovršenih značilnih skioptičnih slik o »Naših Alpah poleti in pozimi«. Da bo ustreženo tudi smučarjem in ostalim ljubiteljem krasot zimske prirode bo predvajal še svoja dva sijajna smučarska filma »Na snežnih poljanah pod Bogatinom« fn »S smučmi na Uskovnico« ter dodal končno še svoj film »Lov na planinskega orla«. G. Švigelj je dosegel s svojimi predvajanji in razstavami po Nemčiji in v Parizu odlične uspehe in zelo laskave ocene. Predavanje bo nudilo občinstvu izreden užitek. e— Enemu so preklali lobanjo, dragega ustrelili v roko. V zadnjih tednih se silno množijo žrtve napadov. Vsak teden pripeljejo več poškodovancev v celjsko bolnišnico. Da se taka divjaštva zajezijo, bi bilo potrebno. da bi sodišče eksemplarično kaznovalo storilce. V sredo so sprejeli v bolnišnico spet dve žrtvi napada. Ko Je sedel 27 letni brezposelni, na Mariborski cesti 1. stanujoči elektrotehnik Emil Benkoč v sredo opoldne na klopi v gozdu nad mestnim par kom in podprl glavo z levo roko. je nenadno počil strel iz samokresa. Krogla je zadela Benkoča v levo roko in obtičala. Krogla je kalibra 8 mm. Benkoč nima pojma, kdo ga je obstrelil. Okrog 23. se je vračal 33 letni brezposelni zidar Ivan Okorn z Lave iz Lo-kroca domov. Na poti so ga napadli štirje neznanci s koli in mu preklali lobanjo. e— Žrtve nesreče. Ko se je 3 letna delavčeva hčerka Štefka Moravjofova lz Bukožla-ka pri Celju igrala v sredo doma na postelji t otroki, ji je edsn izmed otrok po nesreči stopil na desno roko in io zlomil. Istega dne se je 31 letna, v Levstikovi ulici 2. stanujoča delavčeva žena Marija Praznikova pri sekanju drv usekala globoko v levo roko. V ponedeljek ponoči je padel 47 letni pri g. Adamu Kinclu v Št. Jurju ob južni železnici zaposleni delavec Fran Jevšenik s Kinclovega kozolca ter se nevarno poškodoval po glavi, nogah in hrbtu. Te dni je padel 71 letni Ivan Vrhovšek. delavec brez posla in stalnega bivališča na neki gozdni poti in si hudo poškodoval levo stran prsnega koša. e_ Kino Union. Danes ob 16 30 in 20-30 velefilm »Pesem nad pesmimi« ln dve predigri. a— Mariborski gospodarski teden. Včeraj zvečer je bil pri »Zamorcu« Bestanek, ki sta ga sklicala gg. Krajcer in Novak in na katerem se je razpravljalo vprašanje organizacije mariborskega gospodarskega tedna. V okviru Mariborskega gospodarskega tedna naj bi se namreč priredila razstava obrtnih, trgovskih, industrijskih in kmetijskih izdelkov. Kakor znano, imamo v našem mestu zadrugo »Mariborski teden«, ki že nekaj let &em prireja tako zvani Mariborski teden, in to z velikim uspehom. Letos se je ustanovil poseben pripravljalni odbor, ki namerava prirediti »Mariborski gospodarski teden«. Iniciativnost gospodov pripravljalnega odbora je vsekakor treba pozdraviti, ne gre pa, da bi se sile cepile na škodo splošnosti. a— Maribor za zdravstvo, prosveto ia obrt Iz pravkar natisnjenega proračuna mestne občine mariborske Posnemamo, da je mestna občina votirala v proračunskem letu 1936/37 za zdravstvo 2,053.500 Din, in sicer za konjača 9.000 Din, za cepivo in drugo 17.000, za raztelesenje 1.500, za razne stroške 8.000, za zdravstvene ustanove 10.000, za ortopedično telovadbo 8.000 in za preskrbo mesta t vodo 2 milijona dinarjev. Za znanost umetnost in prosveto pojde 258.100 Din, in sicer za subvencijo Narodnemu gledališču 115.000 Din, za subvencijo Glasbeni matici 18.000 Din. za subvencijo Muzejskemu in Zgodovinskemu društvu 12.000 Din, za Javno študijsko knjižnico 58.100 Din, za razne podpore kulturnim društvom 40.000 Din, za revne dijake pa 15.000 Din. Za obrt, trgovino in tujski promet je votiranih v proračunu 221.000 Din. in sicer za pospeševanje obrti 200.000 Din za subvencijo tuvsko-Prometnim ustanovam 21.000 Din. a— Starokatoliška cerkev. V nedeljo 1. marca bo po službi božji občni zbor cerkvene občine v mali dvorani Narodnega doma-Vsi verniki vabljeni! a— Okoli železnica! skih zadružnih hiš. V Mariboru sta dve železničar&ki stanovanjski hiši, v Betnavski in Kejžarjevi ulici, v katerih stanuje 62 železničarskih rodbin po razmeroma ugodnih cenah. Hiši sta bili svojčas zgrajeni z izrecnim namenom, da se na ta način zasigurajo cenena stanovanja članom občekoristne splošne stavbene zadruge železničarjev. Ta zadruga ima svoj sedež na Dunaju, ima pa še vedno precej članov v naši državi. Povsem naravno bi bilo, da prepusti zadruga svoji navedeni hiši jugoslovenskim članom, ki so omogočili, da sta se hiši svoječasno mogli zgraditi. Tukajšnji zadružni člani so v zadnjih letih ponovno skušali pridobiti od zadruge mariborski stanovanjski hiši, pa so vsakokrat zvedeli, da hiši nista na prodaj. Sedaj pa se čnje. da je zadruga obe hiši že prodala in hoče kupnino potegniti v svojo dunajsko zadružno blagajno. Naravno je. da je ta vest povzročila veliko vznemirjenje med stanovanjskimi najemniki, ki so imeli včeraj zvečer sestanek, a— Namesto venca na grob bo darovali bratje Skabarjevi v spomin Pokojne Terezije Martelančeve 150 Din za primorske emigrante. a— Vsakoletna mariborska pepelnična tradicija je postala velikopotezno zamišljena kuharska razstava pri Orlu, ki je tudi letos ob preizkušenem kuharskem mojstrstvu kuharja Karla Wolmutha in slaščičarja Gašperja odlično uspela. Letošnja razstava ne zaostaja v smislu podanih strokovnjaških izjav v ničemer za sličnima prireditvami v ostalih mestih naše države in je bila izpopolnjena t vinsko pokušnjo. Razstavo si je ogledalo v enem dnevu okoli 3000 ljudi. Grdo izkoriščanje revščine V zastavljalnico romajo tudi razne listine od Soferskin izkaznic do vseučiliških diplom Za osebne listine dobi revež po 10 do 20 dinarjev, ker računa tajna zastavljalnica s tem, da bo v zadregi, ko mu bodo zastavljeni dokumenti nujno potrebni, gotovo kje našel denar, da dokumente reši. Po 10 do Zagreb, 27. februarja. Zagrebška policija je posvetila večjo pozornost raznem tajnim zastavljalnicam, ki grdo izkoriščajo bedo prebivalstva. Meščani so se v dobi krize navadili na obisk zastavljalnic. Zastavljali so vse, kar so imeli še iz boljš:h časov. Vsak gre pač v zastavljalnico z upanjem na boljše čase in v prepričanju, da bo zastavljene predmete kmalu ppš?1. To upanje pa se mnogokrat izjalovi. V zadniem času se zastavljalo tudi nairazličneiše listine potni i!sti. legitimacije, domovmee. šoferske izkaznice in celo vseučiPške d'nlome. V javnih zastavljalnicah se kai takega seveda ne da zastaviti, pač pa smreiema-io v zastavo rezne dokumente špekulanti, k* imajo tajne zastavljalnice. Razvila se je brezobzirna špekulacija z revščino. 20 Din se da za kako legitimacijo le za kratko dobo. Po poteku tega časa naraščajo obresti in drugi stroški in mora potem revež drago plačati rešitev zastavljene listine. Na policiji so se v zadnjem času zgla-sili že nekateri Šoferji, ki so bili zastavili svoje poklicne izkaznice. Eden teh revežev je po 5 letih brezposelnosti našel dobro službo, ki je pa ne more nastopiti, ker nima denarja, da hi rešil svojo zastavljalo izkaznico. Policija ima v evidenci že mnogo takih in podobnih primerov in bo strogo z globami in z zaporom kaznovala izkoriščevalce reveže*, Gospodarstvo Iz letnega poročila Narodne banke V sredo je imel v Beogradu širši upravni odbor Narodne banlfe sejo, na kateri so razpravljala o dnevnem redu rednega letnega občnega zbora delničarjev, ki bo 8. marca. Na tej seji je bilo prečitano tudi obširno letno poročilo naše novčanične banke za preteklo leto, iz katerega posnemamo naslednje zanimive podrobnosti: Povečanje zlate podlage V teku lanskega leta so se znatno po-veeale zlate in devizne rezerve. Od 22. januarja, ko je bilo po odplačilu revolving kreditov izvršeno razčiščenje bilance, pa do konca leta, se je vrednost zlate rezerve skupaj z oficielno premijo povečala za 228-5 milijona Din, vrhu tega so narasle devize izven podlage v istem času (skupaj s premijo) za 297 milijonov Din, tako da je znašal dotok zlata in deviz preko pol milijarde. Od zlatih rudnikov in privatnikov je lani Narodna banka odkupila za 165 milijonov ; Din zlata (od zlatih rudnikov samih za 119 milijonov); v prejšnjem letu je znašal odkup zlata od rudnikov in privatnikov 137 milijonov (od zlatih rudnikov samih 57 milijonov). Poleg gornjih količin zlata je Narodna banka v pretklem letu prenesla iz inozemstva v svoje tresorje za 232 milijonov Dan zlata, ki je bilo prej deponirano zunaj. Povečanje denarnih pošiljk izseljencev Po dolgi vrsti let rapidnega nazadovanja denarnih pošiljk naših izseljencev smo lani prvikrat zopet zabeležili povečanje. Denarne pošiljke naših izseljencev so leta 1929. dosegle še rekordno višino 888 milijonov Din, od tedaj pa je bilo gibanje vrednosti teh denarnih pošiljk naslednje: 1. 1929. 888 milijonov Din 1. 1930. 740 » » 1. 1931. 573 > » I. 1932. 206 > » L 1933. 122 » > 1. 1934. 120 » > 1. 1935. 192 » » Pošiljke naših emigrantov so se torej lani v primeri s prejšnjim letom dvignile za 72 milijonov Din ali za 60%. Navzlic temu pa še znatno zaostajajo za prejšnjimi leti, zlasti za 1. 1929. Naše obveznosti nasproti inozemstvu Letno poročilo navaja tudi naše obveznosti nasproti inozemstvu, izvzemši klirinške obveznosti. Terjatve inozemstva v naši državi po vezanih dinarjih so znašale ob koncu lanskega leta 372 milijonov Din; od tega odpade na svobodne dinarje 46 mili- jonov, na začasno vezane dinarje 38 milijonov, na vezane dinarje 29 milijonov, na interne dinarje inozemstva 118 milijonov in na prej svobodne dinarje 141 milijonov. Vrh tega je bilo za 67 milijonov kupon-skih dinarjev. Naše obveznosti po svobodnih in vezanih dinarjih so se zadnja leta gibale takole (v milijonih Din): konec leta 1932. 1933. 1934.1935. svob. dinarji 185 56 48 46 zač. vez. din. 86 98 81 38 vez. din. 91 50 39 29 interni din. — 5 55 118 prej. svob. din. — 143 126 141 skupaj 362 352 349 372 kuponski dinarji 6 113 67 385 462 439 Dočim je zadnja leta vsota svobodnih dinarjev, začasno vezanih dinarjev in vezanih dinarjev precej nazadovala, se je na drugi strani povečala vsota internih dinarjev za notranja plačila. Kuponski dinarji, ki so prejnšje leto narasli na 118 milijonov, so lani nazadovali na 67 milijonov. Skupaj je znašal ob koncu lanskega leta naš dolg nasproti inozemstvu po vezanih dinarjih 439 milijonov nasproti 462 milijonom pred dvema letoma. Kreditna politika Poročilo navaja tudi zanimive podatke o sestavi meničnega portfelja ob koncu lanskega leta. Od skupnega eskonta menic v višini 1523 milijonov je lani odpadlo na banke 849 milijonov, na industrijo 407 milijonov, na izvoznike 116 milijonov, na uvoznike 71 milijonov, na obrt in malo industrijo 23 milijonov in na kmetijske zadruge 34 milijonov. V primeri z zadnjimi leti je bila razdelitev eskonta naslednja (v milijonih Din): ob koncu leta 1932. 1933. 1934. 1935. den. zavodi 1251 1084 842 849 industrija 520 463 428 407 izvozniki 109 105 115 116 uvozniki 107 82 71 71 V primeri s prejšnjim letom se razde -tev meničnega portfelja ni mnogo spremenila. Medtem ko so od konca leta 1932. do konca leta 1934. denarni zavodi odplačali za 409 milijonov meničnih posojil, se je lani njihova zadolžitev pri Narodni banki povečala, toda le za majhno vsoto 7 milijonov. Krediti industriji pa so lani ponovno nazadovali za 21 milijonov. Krediti obrtnikom in malim industrijcem so ostali točno na lanski višini 23 milijonov, krediti zvezam kmetijskih zadrug pa so narasli le za 4 na 34 milijonov. Gospodarske vesti -- Naša delegacija za trgovinska pogajanja s Španijo odpotuje 9. marca. Kakor znano so bila naša trgovinska pogajanja s Španijo že ponovno odložena. Sedaj poročajo iz Beograda, da bo naša delegacija vendar odpotovala v Španijo, in sicer 9. marca. Sestava delegacije ostane nespremenjena pod vodistvern dr. Save Obnado-viča (člani dr. Čuvaj, inž. Manojlovič in Petrovič), kot ekspert pa bo delegaciji še prideljen inž. Ivan Dubravčič, tajn k Centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Tu0 gg« 246—266: >2< 225—245; »5« 205 do 225; »6« 190—205; ,7« 160-170; »8c 105—110 Otrobi: baški 101—103:sremski 96—98. Fižol: haški uzanCni 190—200. + Budimpeštanska terminska borza (27. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: za marec 17.11—17.13, za maj 17.52—17.58; koruza: za maj 14.62—14.65. hihhu* Uverpool, 26. febr. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za marec 5.76 (prejšnji dan 5.76), za julij 5.60 (5.59). Newyork, 26. febr. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marec 11.10 (11.10), za julij 10.42 (10.27). Pred pomladansko modno revijo Ljubljana, 27. fetoruarja. Lepi uspehi, ki jih je dosegla modna revija ob priliki zadnjega obrtniškega tedna, so napotoli Obrtniško društvo, da ohrani revijo kot stalno prireditev, ki naj bi dvakrat na leto prikazovala naši javnosti vzorne izdelke naših krojačev, krojačic, modnih salonov in šivilj. Tako se bo od 21. do 29. marca vršila v vseh prostorih Kazine .velika spomladanska modna revija, za katero se je že ob prvih pripravah priglasilo okrog 30 udeležencev in udeleženk. Kakor lani, bo aranžman tudi tokrat v veščih rokah inž. arh Mesarja, a tvrdkam, ki so nastopile lani, se bo letos jx> vsej priliki pridružila Se vrsta novih sodelavcev, tako da bo revija v resnici v vsakem pogledu prava atrakcija. V prirejanju teh revij je obrtnikom naše oblačilne stroke vodilo, da ob vzorcih, ki jih prinaša moda v svetu, z delom domačih rok in domačega okusa polagoma ustvarijo lastno modo, ki se, razume se, ne more povsem odtrgati od mode ostalega sveta, a mora imeti vendarle tudi nekaj domačega, nacionalnega tona. Spomladanska revija bo pokazala nmoftioo moških in ženskih oblek v vseh barvah tn vseh kombinacijah ln naši obrtniki se bodo potrudili, da stavijo občinstvu na ogled stvari, ki bodo fine in poceni obenem. Za revijo je zagotovljenih že mnogo modelov, ki bodo zavoljo nizkih cen dostopni pripadnikom vseh slojev. Revija se bo vršila v veliki kazinski dvorani vsak večer, na obe nedelji in na praznik Marijinega Oznanjenja pa bodo tudi popoldanske raprize, da si bodo predvajane modele lahko ogledati tudi interesenti z dežele. Borba proti Bati in zanj Dvodnevna anketa ▼ Beograda — nizacije na strani Bate INSERIRAJTE V »JUTRU«! Beograd. 26 februarja 2e nekaj mesecev sem je spor med čevljarji in firmo >Bata< v kritični fazi- Po vsej državi se je organizirala akcija, da se »Batu prepove vsaj sistematično organizirana prodaja obuval po znižani ceni. Akcijo čevljarjev podpira usnjarska industrija, pa tudi sama čevljarska industrija, ki v »Batinih« cenah vidi nad močno konkurenco. V mnogih krajih so se s čevljarsko obrtjo Izjavili solidarne tudi 09tali obrtniški krogi. Ponekod je prišlo do solidarnih demonstracij, da so n. pr. vsi trgovci in obrtniki za določen čas zaprli svoje lokale. Tu ln tam so se izvršile demonstracije tudi naravnost proti prodajnim lokalom tvrdke >Bata< ln ponovno je bila tvornica tudi ovadena, češ da prireja prodaje v nasprotju s predpisi obrtnega zakona. Na drugi strani tudi firma »Bata« ne drži križem rok. Trudi se. da bi dokazala, da je boj proti njej organiziran prav za prav od židovske usnjarske industrije, ki se boji za svoje dobičke in da so čevljarji le sredstvo in žrtev zakulisnih kapitalističnih spletk. Stalno ponavlja firma »Batac tudi to, da čevljarska obrt ne propada zaradi nje in da je sicer res. da proti njenim čevljem izdelki ostalih tovarn ne morejo konkurirati glede cene. da pa njena produkcija ne gre na Škodo čevljarjev. Ta borba je vzbudila tudi v krogih kon-zumentov veliko pozornost in pojavlja se kot tretji činitelj na bojišču intervencija tistih, ki čevlje kupujejo in nosijo. Stvar se je pričela z opankamL »Bata« je namreč ▼ južnih krajih pričel prodajati kmečke opan-ke po 29 dinarjev in protestni zbori obrtnikov in trgovcev v teh krajih zahtevajo predvsem, da se prepove prodaja teh opank. Kmetje so začeli sedaj pošiljati deputacije v Beograd, češ da je obuvalo sedaj edini industrijski proizvod, ki s svojo ceno odgovarja nizkim cenam kmečkih proizvodov, in naj se nikar ne dovoli, da bi se obutev podražila- Stvar je končno našla svoj odmev tudi v sami narodni skupščini in pred par dnevi je 25 poslancev izročilo ministru trgovine dr. Vrbaniču posebno predstavko. v kateri se poudarja, da so »Batinic izdelki znižali ceno obutvi za 60 do 70 odstotkov ter omogočili mnogim stotisočem. ki bi sicer morali hoditi bosi, da obujejo vsaj gumijaste opan-ke ali gumijaste škornje. V tej bojna atmosferi je sklical minister za industrijo in trgovino za danes anketo o vprašanju »Bate«. Na anketo so prišli zastopniki zainteresirane obrti ln industrije iz vse države. Konzumenti oficielno niso bili zastopani, bili pa so navzoči zastopniki kmečkega zadružništva. Iz Slovenije je prispelo povodom ankete v Beograd okrog 40 delegatov, vendar pa m je mogla ankete same udeležiti le petorioa, kar je izzvalo precejšnjo nejevoljo. Anketo je vodil minister dr. Vrbanič. ki je v svojem uvodnem govoru poudaril, da mora država kot taka voditi računa tudi o interesih naroda kot konzumenta, obenem pa je podčrtal težko krizo v našem čevljarstvu, ki zaposluje do 15-000 ljudi, prehranjuje pa jih z rodbinskimi člani vred blizu 100 000. Predsednik zveze čevljarskih mojstrov LJubomir Sušakovič je odločno zavračal očitke, da bi bili čevljarji orodje v rokah usnjarske industrije. Čevljarji so se prvi dvignili in industrija se jim je pridružila. Kot posebno težko vprašanje Je govornik označil »Batine« popravljaVnic«. Zastopnik Akcijskega odbora aa zaščito usnjarske industrije Najman iz Zagreba je razpravljal o postanku in razvoju podjetja »Bata«, ki je v svojih tvornicah na Češkem 1- 1917. proizvajalo 10-000 parov čevljev na dan, danes jih pa že 200.000 parov, število čevljarjev na Češkem se je v tem času znižalo od 60.000 na 17.000. >Bata< pokriva na Češkem 90 odstotkov konzuma. Danes se tudi v CSR vrši živahna borba proti >Bati«, ki je izjavil, da je pripravljen reducirati svojo produkcijo, toda bi istočasno odpustil 10 tisoč delavcev. Jugoslovenska tovarna »Bata« v Bo rovu ima 40 milijonov dinarjev kapitala, 89 milijonov se nahaja v rokah čsl. državljana Jana Bate in njegove familije. V Borovu izdelujejo danes 15.000 do 20.000 parov dnevno, ki jih razpečavajo po državi v 400 podružnicah. Gospod Najman je ostro kritiziral tudi reklamo »Bate«. Dokazoval je da so »Batini« čevlji v Jugoslaviji dražji, kakor na Češkem, in je izrekel svojo bojazen za narodno zdravje, ki trpi škodo zaradi gumijaste obutve. Predsednik Obrtne zbornice v Banjaluki Toša Zurunič Je predočil, da postaja položaj čevljarskih obrtnikov vedno bolj prekaren. Sedaj hoče »Bata« graditi še tovarne za usnje, ker upa. da bo mogel pri nas kupovati kože pod svetovno pariteto. Delegat Milan Cupak je podal statistiko čevljarske obrti, ki zaposluje danes 21.000 mojstrov s 17000 pomočniki in vajencL Obratni kapital v čevljarski obrti se ceni na 150 milijonov, ki so čisto nacionalni kapital, štirikrat večji nego glavnica »Batinih« tvornic v Borovem. Čevljarski obrtniki so plačah 1. 1933. nad 15 In pol milijona javnih dajatev. Njihova gospodarska moč je sedaj izčrpana. Najhujše so pa prizadeti čevljarji s popravljalnicami. ki obstojajo pri pr družnicah »Bate«. V imenu usnjarske Industrije Je govoril g. Jakil iz Karlovca, ki je dokazoval, da je pri čevlju kakovost enako važna, kakor cena. Na Češkem pridejo trije pari čevljev na osebo, v Nemčiji pa samo par in pol. Dokaz, da so nemški čevlji, ki 90 sicer nekoliko dražji, po kvaliteti dosti boljši. G. Jakil je trdil, da nizke cene »Batinih« čevljev niso samo posledica dovršene organizacije dela, temveč tudi slabše kakovosti. Tajnik Jugoslovenska delavske zajednlce Antič se je odločno zavzel za »Bato«. Njegova izvajanja so Izzvala hud vihar. Nekateri navzoči delegati so mu očitali, da Je podkupljen, Češ da Je prvotno bil proti »Batic, sedaj pa zanjo govori. Antič je na očitke razburjeno odgovarjal, da takoj izvrtl samomor, če mu to dokažejo. Nato Je dobil besedo zastopnik »Batinih« tovarn dr. Velimir Bajklč. izdajatelj »Narodnega blagostanja«. Pobijal Je iznešene očitke ter zatrjeval, da je akcija proti »Bati« propadla, ker se je proti njej uprlo razpoloženje naroda, ld danes nima denarja, da bi plačeval drage čevlje, temveč kupi, kar je dobro in poceni. 0 nadprodukciji obutve ni mogoče govoriti, fle danes pride na vsakega jugoslovenskega državljana letno samo po pol para novih čevljev. Dr. Bajkič Je dokazoval. da se Je število čevljarskih delavnic odkar je »Bata« v državi povečalo, ne pa skrčilo. Poveličeval Je pomen »Batine« indu-sUjje *a naše m sodna gospodarstva Vm. kar se pri dm izdeluj« aa potreb« čevljarske industrije, kupi »Bata« v Jugoslaviji. Leta 1996. ji plačali za surovine 87-7 milijona dinarjev, za mezde in plače 62 milijonov, na javnih dajatvah pa 38.5 milijona dinarjev. Cisti dobiček »Batinih« tvornic pa je samo 4 milijone. Zadnji govornik na včerajšnji anketi Je bil poslanec in znani vodja Glavne zveze srbskih zemljoradniških zadrug g. Voja Djordjevič, ki se je v imenu kmečkega prebivalstva silno vneto potegnil za »Batine« čevlje in opanke. Češ da bi naši kmetje hodili danes bosi da ni »Bate« Anketa se jutri nadaljuje. Zaključek ankete Beograd, 27. februarja, p. Danes se j« ve« dan nadaljevala anketa o borbi proti in za Bato. Govorili so zastopniki ene in druge strani. Tajnik ljubljanske zbornice TOJ o s papirnatima podplati, ker so jih dobavljale velike tvrdke. To je za vojsko mnogo bolj nevarno kakor pa sovražna letala. Proti dr. Pretnarja je nastopil dr. Ve6-mAr Bajkrč, ki je dokazoval, da je obstoj Bate v Jugoslaviji le v interesu širokih slojev, ker »o se ztaradi tega skoro sa polovico pooanift čeviji. Glede ugovorov zoper gumijasto obutev je navajal mnenje londonskega Higienskega zavoda, ki zanika, da bi bila mošnja gumijaste obutve škodljiva. Ljudje nomajo denarja in baš zaradi tega kupujejo cenene čevlje pri Bati. O kaki hiperprodubcsiji ne more bifti govora, ker še vedno pokmoa jugoslovenskega prebivaHrtrva hodi bosa. Zato tudi ne drži, da bi čevljarji propadali zaradi Bate, marveč zaradi tega, ker so za današnje razmere predragi. Ako pa bi se čevlji ročnega izdelka poceniti, bi tudi Bata ne mogel več obstojati. Med ostalimi govorniki je govoril tudi zastopnik zveze imdiuBtrijcev za dravsko banovino g. Kuster, ki se je solidariziral z ornimi, ki zahtevajo omejitev obratovanja tvrdke Bata. Izrazil se je tudi proti temu, da bi se Bati dovolila ustanovitev tovarne za predelavo kož in izdelavo usnja. Ob 18. je trgovinski minister dr. Vrbanič zaključil anketo z zahvalo vsem sodelujočim ter izjavil, da bo ves problem predložni vladi v končno rešiitev. * Borba za opanke Kakor poročajo beograjski listi, je okrog 200 kmečkih zadrug;, občin in kmetov iz Bijeljine poslalo predsedniku vlade spomenico, v kateri pravijo, da ne soglašajo z akcijo, ki se vodi proti Bati. Tivarju in drugim sličnim podjetjem. Cene kmečkih pridelkov bo danes tako zelo padle, da kmet ne more več kupovati industrijskih in obrtnih proizvodov. Posebej pravijo o akciji proti prodaji opank, ki jih je začel izdelovati Bata: Naši nasprotniki so se zagnali proti sirovemu in gumijastemu opanku, ker »Škoduje« kmetovemu zdravju. Pobrigali smo se za narodno zdravje, imamo doktorje, brezplačno lekarno in brezplačno bolnico, manjka nam samo higijenična obutev. Tudi brez meščanov vemo, da »o škomj; boljši od čevljev, čevlji boljši od usnjenih opank, a ti zopet boljši od sirovih. Toda oni nočejo vedeti, da so celo sirove opank i boljši od raztrganih in ti boljši od bose noge. Nočejo vedeti, da je oena goveji živini petkrat padla, da torej- tudi za meščansko blago ne moremo več dati. Brez denarja ni zdravja. Doda sedaj je denarnica važnejša od zdravja Polovica naroda ni v stanu, dati več kot 30 dinarjev za obutev, za ta denar pa je mogoče dobiti samo gumaste opanke; ti »o boljši od vsakega čevlja. Pravijo, da se poti noga v njih. Mi sicer tega ne verno, toda tudi če bi tako bilo, Je bolje, da so vlažne noge od potu kakor pa od brozge. Narodu pre-ostajajo ali gumasti opanki, ali bosa noga. Obrtniki se varajo, ko mislijo, da bi njihovo blago bolje šlo, če bi se prepovedali sirovi in gumijasti opanki. Nimamo denarja za dražjo obutev in nimamo. Čitamo, da je to tuj kapital, ki povzroča cenenost. Ce je tako, hvala mu, ko sinovi našega naroda niso na to priMi. Pravijo, re maramo ne Tato ne Bato. Toda mi vam zopet pravimo, dajte nam samo poceni blago, pa naj ga dela kdor hoče. naj ga dela magari država. Samo cen da nam ne dvigate in vržete v suženjstvo milijonov kmečkega naroda " Drag rokopis Pri dražbi knjižnice znane zblraflce umetnin T. Belinove so te dni r Parizu prodali neki rokopis Boccaccijevlh del lz 15. stoletja sa četrt milijona frankov. Gre za neki francoski prevod, ki je okrašen s 75 krasnimi miniaturami ln so ga Izdelali okrog: 1. 1450. po naročilu nekega plemiča Claudea de Vlssaca lz Au-vergne. Rokopis Je ohranjen v najlepšem stanju. Več interesentov se Je zanimalo za to delo, končno je prešel v last pariškega zbiratelja umetnin za 240.100 frankov. Tudi drugI rokopisi Iz te knjižnice so ili za velike vsote, tako neki kodeks s 121 miniaturami za 76.000 fr., neki drugI rokopis Le-f ran ca iz 15. stol. s 140 miniaturami pa za 70.000 fr. Vsega skupaj so iztržili za knjižnico Okroglo 12 mibjona frankov. Hbesinski Razputin Zunanji minister Beletin Geta Haruj, skrivnostna prikazen v bii-—'7::iii--iiiiiii=:žini črnega cesarja — Bivši suženj in nosilec puške Ena izmed najbolj vplivnih jn pri tem najbolj skrivnostnih osebnosti na neguše-vem dvoru je Beletin Geta Heruj, abesinski zunanji minister, abesinski Razputin, kakor ga imenujejo, kajti njegov vpliv na vladarja je brezmejen Malo vemo o njegovi karieri. Mali, neznatni mož s snežno belimi lasmi in kratko bradico na zunaj prav malo spominja na velikega, krepkega Razputin a, toda če mu pogledaš v mrzle, globoke oči, ki izžarevajo silno mag-netsko moč, boš razumel, zakaj ga primerjajo z usodnim ruskim menihom in zakaj je mogel doslej samo s temi svojimi očmi premagati vsakega svojega nasprotnika Rodil se je kot sin sužnja. V svoji mladosti je bil služabnik na dvoru Lidža Ja-suja. Znal je obrniti vladarjevo pozornost nase, tako da je postal njegov > nosilec puške«. Haile Selasie, takrat še ras Ta- Tisočletno življenje v ledu Moskovska akademija znanosti je objavila presenetljivo vest. da je uspelo raziskovalcem Skorovodinske opazovalne postaje v arktični Sibiriji oživiti žuželke in druge nižje živali, ki so ležale že tisočletja otrple v zaledenelih tleh tundre. Te živali pa se niso samo zbudile po toliko tisočletjih, temveč se razvijajo in množijo dalje, tako da živi v laboratoriju omenjene postaje sedaj prava predzgodovinska favna. Manj profesorjev v Rusiji Svet ljudskih poverjenikov je v Moskvi sklenil novo, zelo strogo ureditev podeljevanja akademskih naslovov. Tako bosta naslova »profesor« in »docent« vezana v bodoče le na določena službena mesta. Doslej so bili boljševiki glede takšnih naslovov zelo širokogrudni. tako da so naslovi Polagoma izgubili značaj nekega odlikovanja nosilca. iimiiHiimiiinmi Največje kopališče Najmlajša celina noče po velikopoteznosti nič zaostajati za Ameriko. Tako je sydneyski občinski svet sklenil, da zgradi največje kopališče na svetu. V njem bo 150 m dolg in skoraj 100 m širok bazen, poleg njega pa cela vrsta manjših bazenov. V kopališču bodo kabine in slačišča za 10.000 oseb. Zgradba bo pokrita s stekleno streho, v vročem letnem času pa se bo streha odstranila. tako da bo kopališče dobivalo svež zrak in sonce. Otvoritev te ogromne naprave bo bržkone letošnjo jesen. Francija za emigrante Francoski minister za pošto je dovolil natisniti serijo znamk po 75 centimov, ki pa se bodo prodajale po 1.50 fr. Razlika med tema dvema cenama pojde v prid posebnemu fonda za politične emigrante, ki jih živi mnogo v Franciji fari, je bdi tedaj guverner Hararja. Ni znano, kako sta si postala Tafari in Beletin Heruj zaupna prijatelja, dejstvo je, da je začel zadnji podpirati Tafarijeve častihlepne načrte in da mu je izdajal vse intrige na cesarjevem dvoru. Nekega dne je izdal tudi Lidža Jasuja in v zahvalo za to ga je neguš imenoval za svojega zunanjega ministra. ČJganka je, na kakšen način si je gel do danes obdržati naklonjenost Halleja Selasieja in imeti nanj tako ogromen vpliv. Haile Selasie je namreč svojo absolutistično moč zelo pogosto dokazoval s tem, da je menjaval svoje najintimnejše svetovalce. Prihajali so in odhajali, njegov zunanji minister pa je ostal in stoji še danes ob strani svojega gospoda kot najvišji mož v državi poleg njega. Ni čudno, da se 10 milijonsko ljudstvo boji in klanja pred tem možem kakor pred samim cesarjem. Boje se ga, pripisujejo mu skrivnostne moči in mnogi zrejo s fanatično zvestobo in z občudovanjem nanj. Abesinski Razputin opravlja svoje posle v širni palači zunanjega ministrstva, ki je evropsko urejena. Na razpolago mu je tudi elektrika, toda prostore razsvetljujejo samo sveče. Dvajset služabnikov spremlja ministra k avtomobilu (italijanske znamke), kadar se odpravlja. Ti možje bi znali povedati gotovo marsikaj — a molče kakor grob. Beletin Geta Heruj stanuje v razkošni vili pri Gulaliju, do katere je dal zgraditi posebno avtomobilsko cesto. V tej vili, ki je že palača, ne stanuje sam 3 svojimi ženami in služabniki, temveč je tam zbrana vsa rodbina, množica nečakov in nečakinj. Vsa ta rodbina živi povsem po angleškem vzorcu Minister sam govori izvrstno angleščino, njegova sinova Sirak in Jurij sta študirala v Oxfordu in stojita danes na čelu mladega abesinskega nacionalnega gibanja. Dekleta v hiši nosijo evropska oblačila, le o evropski obutvi nočejo ničesar slišati V hiši je seveda tudi velika knjižnica. Ta obsega poleg nekoliko tucatov angleških del mnogo amharskih knjig, posebno takšnih politične vsebine Med njimi jih je lepo število, ki jih je napisal Beletin Geta Heruj sam Tu bi bilo pripomniti, da se Haile Selasie sam često udejstvuje kot pisatelj. Vodi tudi sam edini abesinSki redni list, tednik »Luč in mir«, ki izhaja v Adis Abebi V tem listu opisuje abesinski zunanji minister pogostoma svoja potovanja, ki ga vodijo po vsem svetu, tudi v Ameriko in na Japonsko. Zadnje potovanje ga je vodilo baš na Japonsko. Kakšen cilj je imelo to potovanje ni do danes še nihče natančno zvedel. Gotovo pa je, da se zunanji minister tedaj ni pogajal samo zaradi gospodarskih stikov, kakor je bilo tedaj objavljeno. Italijanska borba proti sankcijam 1 , m f«(| Pogled v veliko dvorano v Milanu, kamor prinašajo patriotični Italijani vsakovrstno šaro: stare cunje, papir, kosti in slično, kar more rabiti za izdelovanje vsakovrstnih produktov, ki bi jih drugače morali uvažati iz inozemstva Pacientka svojega bivšega moža Iz življenja ameriške filmske zvezdnice Mary Astorjeve Ameriška filmska zvezdnica Mary Astor-jeva je dala javnosti nekaj snovi za razgovore. Mlada, lepa žena, ki se je v svoji filmski karieri pridobila že nekoliko odličnih uspehov, je prišla pred kratkim kot rekonvalescentka Po težki hripi v bolnišnico v Renoju. Zbolela je med težavnim delom za nov film v Sierri Ne vadi in njeno stanje je bilo nekaj časa videti obupno. V bolnišnici v Renoju jo je prevzel v oskrbo njen bivši mož dr. Thorpe, od ka- terega so jo bili ločili komaj štirinajst dni prej. Listi pišejo, da se je dr. Thorpe zavzel z vso močjo za svojo bivšo ženo in se ne gane od njene bolniške postelje, ameriška javnost pa se vprašuje, zakaj sta se dala še mlada človeka prav za prav ločiti, če se imata, kakor vse kaže. še vedno rada. Poročila sta se pred petimi leti in iz tega zakona izvira sedaj triletna hčerkica Ma-rilvn, ki je ostala po ločitvi pri materi, čeprav je bil zakon ločen po njeni krivdi Majimovitejši gledališki ravnatelj Bratranec grofice Barbare Huttonove V amerišikih krogih je zbudila veliko pozornost vest, da namerava 20-letni Jimmy Donnahue prevzeti ravnateljstvo enega izmed broadwayskih gledališč. Mladi mož je bratranec najbogatejše ženske na sve- Proti Amba Alagiju tu, grofice Barbare Haugwitz-Reventlow ali Huttonove, dedične Woolworthovih milijonov. Njemu samemu so na razpolago ne'z-črpni denarni viri, tako da mu bo borba proti konkurenci lahka. Pogajal se je že z najbolje plačanimi odrkimi zvezdnicami in zvezdniki Newyonka Med drugim namerava angažirati Dixie Dunbarjevo, Lu- pe Velezovo in druge V komparzeriji bodo sodelovale same prominentne gledališke moči, a skupina njegovih girlov naj bi se prekašala znano Ziegfieldovo skupino. Doslej so o mladem milijonarju vedeli samo to, da je za gledališče nad vse navdušen in da se je udejstvoval tudi kot odrski avtor. Sedaj je skupaj s Felfccom Fer-ryjem izdelal revijo, ki jo bodo prvič uprizorili v njegovem gledališču. Umorjeni japonski državniki Življenje Okade, Saita in Takahašija Ekstremno orientirani japonski nacionalisti so izvršili državni udar, katerega žrtve so postali trije ugledni politiki: min. predsednik Okada, finančni minister Takahaši in admiral Saito. Pobudo za pač je dal kapetan Manaka, ki je dobil ukaz, naj se vkrca za Mandžukuo. Namesto da bi izvršil povelje, je prišel v Tokio, zasedel policijo in nekaj ministrstev ter izvršil z oficirji in moštvom L divizije udar, ki je bil v glavnem naperjen proti finančnemu ministra, ker se je upiral povečati državni proračun za vojsko. Proti pučistom je morala nastopiti cesarjeva garda, ki je napravila red, vendar pa je vsa Japonska v obsednem stanja Na sliki: O k a d a, Takahaši in Saito Japonski državniki, ki jih je državni udar ekstremnih nacionalistov pomel s pozornice življenja in politike, so bili preizkušali možje. Ministrski predsednik Kei-seuke Okada (roj. L 1868.) je bdi po poklicu pomorski častnik in je bil od L 1920. do 1923. načelnik oddelka za vojno mornarico. Pozneje je bal imenovan za državnega pod tajnika v ministrstvu za mornarico. L. 1924. je dosegel imenovanje za admirala. S tem je prišel v vrhovni vojni svet. Od 1. 1927. do 1929. je bil minister za mornarico, potem je zopet vršil admiralsko službo, šele 1. 1934. v juliju mu je cesar Hirohito poveril listnico min. predsednika. Okada je bil velik japonski domoljub in se je udeležil vseh japonskih vojn. V svetovni vojni je poveljeval japonski mornarici pri napadu na Cingtav. Admiral Makato Saito je bil rojen 1858. V službo japonske mornarice je stopil L 1873. in 1. 1912. Postal je veliki admiral, od 1. 1913. do 1914. je bil minister za mornarico. L. 1919. je bil imenovan za guvernerja Koreje, ko pa je prevzemal to službeno mesto, so vrgli nanj bombo. Malo je manjkalo, da ni postal žrtev atentata. Kmalu pa si je umel pridobiti naklonje- lllll MM««M >HIIHI »»»»«»«»■» Nesreča v rudniku V jami madžarskega rudnika pri Miskol-czu se je zgodila, kakor smo že Poročali, nesreča. V nekem rovu, v katerem je bilo zaposlenih 45 rudarjev, se je zrušila kame-nita plast v širini 10 m in zadelala vhod. Radarje je popolnoma odrezalo od sveta. Takoj so organizirali rešilno moštvo, ki je po šestih urah težkega dela prodrlo do zaprtih rudarjev in jih vse rešilo. Zunaj se je bila med tem zbrala velika množica ljudi, ki so s strahom čakali vesti o ponesrečencih in so si oddahnili, ko bo videli, da hujšega ni bilo. Osemnajst ur pod vodo Sovjetski potapljač Konstantinov je pred kratkim potolkel svetovni rekord v bivanja pod vodno Površino. V bližini Barentsovih otokov pri Novi zemlji je popravljal 18 ur poškodovani trup vojne ladje »Musson«, ki se je tam potopila. Navzlic polarni noči, snežnim viharjem, strašnemu mraza in drugim neprilikam so sovjetski potapljači celih 23 dni z občudovanja vrednim pogumom delali ob tej ladji in so svoje delo opravili tako dobro, da jo je bilo mogoče dvigniti in prepeljati v Kildinski zaliv. Balon v višini 43 km Opazovalna postaja v Moskvi je te dni spustila registrirni balon, ki je dosegel višino 43.300 m. V tej višini so njegovi aparati zabeležili temperaturo minus 43 stop., torej znatno manj nego so jo izmerili v nižjih ozračnih plasteh. Iz tega bi bilo razvidno, da najnovejša teorija, po kateri se ozračna temperatura v neki višini prične spet dvigati in doseže končno mnogo stopinj nad ničlo, ni brez podlage. Zračni Pritisk v tej višini je bil 55-krat manjši nego na površini zemlje. Boksanje s smrtnim izidom Med nekim boksarskim matchom v Poznanju je poljski boksač Urbaniak dobil tako nesrečen udarec v glavo, da je nekoliko ur pozneje umrl za pretresom možganov. Priprave za novo rusko polarno odpravo Ladja, ki bo podobna Nansenovemu brodil „Fram" Arktični zavod v Leningradu je pripravil vse potrebno za zgradbo novega ekspedicij-skega broda, ki bo rabil kot oporišče novi znanstveni odpravi v Arktido. Načrte za ta brod je izdelal vodja zavoda, sloviti prof. Samojlovič v družbi s svojim asistentom r>rof. Wiesejem. Parnik bo precej podoben slavnemu Italijanska letala v zraku nad gorovjem Amba Alagi, kateremu se zdaj približuje j vojska maršala Badoglia i Hauptmann dokončno obsojen na smrt Kakor poročajo iz Trentona, je vrhovna dločilna instanca potrdila sedaj dokončno Hauptmannovo obsodbo na sinrt Usmrtitev se to izvršila v tednu, ki bo sledil 30. miren. »Framu«, s katerim je Nansen izvedel svojo znamenito polarno ekspedicijo. Obsegal bo 1000 ton, opremljen bo z jadri in z Dieselovim motorjem 400 KS kot pomožnim strojem. Ko ga bodo dovršili, ga spravijo s 15 učenjaki in vso posadko v Arktido in bo v njenem ledov ju štiri leta plul sem in tja. V tem času bodo učenjaki vršili svoja opazovanja arktičnih hidro-grafskih, bioloških m vremenskih prilik. ZA SMEH IN KRATEK CAS »Prosim te, sedaj -šteješ 43 let in nisi s svojim slikarstvom dospel še nikamor. Pusti to mazanje, kaj poštenega itak ne bo nikoli iz tebe. Rafael je bil v tvojih letth že pet let — mctork noet Korejcev. L. 1927. se je udeiežil ženevske konference za omejitev oboroževanja na morju. Saito ni pripadal nobeni politični stranki, zato je po atentatu na min. predsednika Inukaja L 1932. obrasoval nadstrankarsko vlado. Vodil je napram Kitaski zmerno politiko. Nič manj strpljiva m bila njegova politika proti Rusiji. Zrušili so ga v juliju 1934, toda ne zaradi spletk vojaške stranke, ampak zaradi nesoglasij v notranji politiki. Korekijo Takahaši je bil rojen L 1654. v Sendaju. Preživel je zelo pustolovsko mladost, prepotoval je Severno in Južno Ameriko. Od tam je prišel v službo Japonske banke. Tam je začel kariero kot podrejen uradnik. L. 1911. je dosegel mesto guvernerja pri tem zavodu. V rusko-japonski vojni ga je vlada poslala kot svojega agenta v Ameriko. L. 1912. in 1913. je bil finančni minister, po smrti umorjenega min. predsednika Hare je prevzel Takahaši za kratek čas tudi predsed-ništvo vlade. Pozneje je postal minister za poljedelstvo. Finančno ministrstvo pa je voda zopet od 1. 1927. do smrti. Nova odkritja v Dolini kraljev V Luksorju je neka ameriška znanstvena odprava odkrila dva nova groba egiptskih faraonov. Na sliki vidimo vhod v razvalino nekdanjega svetišča ANEKDOTA Jožef II. je. kakor znano, rad potoval in-cognito. Nekega dne je dospel v Lvov, najel si je v hotelu sobo m se dal vpisati kot grof Hochberški iz cesarjevega spremstva. Odšel je v sobo in se začel briti. Sobarica je radovedno lazila okrog njega, pospravljala to in ono. končno ga je vprašala, kakšno službo ima pri cesarju. Jožef se je mazal z milom dalje in odvrnil mirno: >Včasih ga obrijem.« VSAK DAN ENA »Francelj, ali res ne smeš nikoli Kulturni pregled Razgledi po revijah »Letopis Matice srpske«, najstarejšo kulturno revijo v Jugoslavija (pravkar je nastopila 110 letnik), ureja sedaj znani vojvodinski publicist in kritik Vasa Stajič, ki bo —kakor vse kaže — razširil krog sodelavcev in dal tej častitljivi reviji mladostno lice. V pravkar izišlem januarsko-februarskem zvezku prinaša na uvodnem mestu esej Mija Mirkovima »Zapad živi ■ strahu«, zanimiv prispevek k neizčrpni problematiki sedanjosti. Strah, osebni in grmad ni strah, postaja vedno bolj gibalo sodobnega zgodovinskega dogajanja. Pisec osvetljuje z novimi pogledi dej6!trvo, da zapadni svet nima več svoje »univerzalne ideje«, ki mu je nekako do svetovne vojne nudila zavest trdnosti. Odtod duševna negotovost sodobnega sveta. Še bolj pa vpliva na reševanje in nereševanje perečih vprašanj sedanjosti dejstvo, da zapadni narodi čedalje bolj izgublja svoja tržišča na vzhodu in v Afriki. Civilizacijsko »poslanstvo« zapada je doživelo globoko razočaranje in stvaren polom. Mirkovič navaja iz izvrstne Siegridove knjige »La crise de 1'Euiope« (Pariz 1935) ugotovitev, do so se vzhodni narodi navzeli od zapadnih samo njihovega materializma. Posnemajo zapadno industrijo in se osa-mosvojujejo gospodarsko, posnemajo pa tudi vojaško organizacijo in tehniko in postajajo živa nevarnost za evropske pozicije izven Evrope im s tem za Evropo samo. Pisec statistično navaja, kolibo nacionalnega premoženja So zapadni narodi naložili v kolonijah in sploh na vzhodu i-n v koliki meri zavisi njih blagostanje od teh investicij, ki s© danes postale pravno negotove in ki utegnejo v primeru bodoče vojne propasti. S te strani čakajo Evropo črni časi in morda »propad zapada« ni samo filozofska fantazija. Izmed ostalih člankov v tem zvezku je treba omeniti ponatis govora, ki ga je *nel ljubljanski vseuč. prof. dr. Nikola Radojčič na svečani svetosavski seji Matice Srpske: »Mitropolit Štefan Strantimi-rovič.« Gre za osebnost piosvetitelja vojvodinskih Srbov, ki ga odlični zgodovinar prikazuje z jasnimi in svetlimi potezami, opisujoč tudi dobo in delo velikega mi-tropolita. Novi Slan Srpske akademije Veljko Petrovič je prispeval lep esej o portretu v likovni umetnosti, jAnica Sa--vič Rebac pa razglablja v daljšem članku o platonskem in krščanskem pojmovanju ljubezni. O rasnem vprašanju kot kulturnem in nacionalnem problemu v Jugoslaviji razpravlja beograjski zdravnik dr. Svetislav Stefanovic, Pisec navaja dosedanja raziskavanja in rezultate o rasni sestavi jugoslovanskega prebivalstva, omenja tudi delo ljubljanskega znanstvenika docenta dr. B. Škerija in njegov časopis »Evgeniko« in poudarja važnost rasnih ali evgeničnih stremljenj za bodočnost vsega našega naroda. Meni, da je neobhodno potrebno sodelovanje vseh posameznih delavcev in stremljenj na področju duševne higiene, rasne higiene ali evgenike. zaščite rodbine, matere in otrok ter postavlja tale nekoliko megleni vidik v bodočnosti: »Po razbitju turškega in avstrijskega imperija se jugoslovanska ljudstva nahajajo pred velikim zgodovinskim poslanstvom, s čigar izvršitvijo se morajo uveljaviti v kulturni zgodovini človeštva. To poslanstvo pomeni v nacionalnem pogledu poslov a-njenje teh krajev Evrope, v rasnem pa uveljavijenje v evropski kulturi boljšega, višjega, heroičnega in obenem humanega dinarskega tipa človeka. Le ta je po usodi določen, da s svojimi visokimi rasnimi kvalitetami ustvarja ne samo svoje nove državne organizacij« namesto preživelih in propadlih, marveč tudi nove, samosvoje oblike družbene organizacije na osnovi sinteze individualnega in kolektivnega duha ter nove kulturne vrednote svojega izrazito samoraslega »oojstvenega« rasnega tipa .... « Dr. Svetislav Stefano-vič morda nehote samo utemeljuje politično in kulturno nadvlado središčnega ozemlja, dinarske ra-ta) na Pruskem in Zgornjo Lužico m pripoveduje o mrtvih ostankih nekdanjih slovanskih gospodarjev Baltiškega morja, o in" Va joči betvi slovanstva v Blatih južnov/aiodno od Berlina in o zadnji trdnjavi lužiškosrbske kulture Budyšinu. Žalostni spomini, ki kažejo, da je narod, Jd ga stisne nemški oklep, neizprosno obsojen na smrt. Glasen memento onim, ki verujejo t možnost prijateljstva med Nemci in Slovani — 4 osrčju Evrope!... Izmed ostalih člankov in esejev v teh dveh številkah je treba omeniti še nekro-loge Paulu Bourgetu in Rudyardu Kip-lingu, prevod potopisa Franka Wollmana 0 Pagu iz knjige »Severozapadni Jugosla-vie«, o kateri je obširneje poročalo tudi »Jutro« in članka o liriki Desanke Maksi-movič (Siniša Kordič) in o Mozartovi operni glasbi (dr. Miloje Milojevič). Izmed pesniških in proznih prispevkov je treba omeniti pesmi Desanke Maksimo-vič, Pešičeve prevode iz Blokov e lirike in konec Milana Begoviča novele. »I Lela če nositi kapelin«. (Kakor znano je Be-govič predelal to novelo v dramo, ki so jo za njegov jubilej uprizorili v Zagrebu). ★ V 8. zvezku »Javnosti« je izšel članek znanega zgodovinarja Ferda šišiča »Ban Jelačič o sebi.« Najnovejše objave iz rodbinskega arhiva grofov Jelačičev so znatno osv stili e osebnost bana Jelaoiča in ga pokazale kot iskrenega in širokosrčnega hrvatskega patriota, ki je postal žrtev habsburške zahrbtnosti nasproti prebujenemu hrvaitstvu. Tudi Jelačičev primer kaže, kako dvolična je bila politika Franca Jožefa in njegove kamarile nasproti Hrvatom. Nedvomno so Jelaoičeve zaupna pisma važen političen dokument. Izmed ostalih člankov je treba omeniti zanimive podatke v prispevku Guida Tartaglie »Stav italijanskih intelektualaca« (Meri-netti, Soffici, Bontempelii itd.) in v književnem pregledu daljše poročilo o mednarodnem zborniku v. spomin Leva Tolstoja. Ta znameniti zbornik je izšel nekako ob istem času, ko je reakcionarna »Hrvatska Straža« v Zagrebu nezaslisno surovo napadla Tolstoja in njegovc delo; koristno in zaslužno je, če se t tem okolju poudarja resnimča in neminljiva vrednost ruskega genija. ★ Zagrebška »Nova Evropa« je prinesla v prvih dveh letošnjih zvezkih nadaljevanje ankete o vprašanjih naše notranje politike (z odgovori St. D. Deliča, N. Tintiča. J. Doroškega, J. M. Prodanoviča, dr. Tartaglie in F. V. Lupisa-Kakiča). Izmed ostalih člankov je vreden posebne pozornosti idejno — politični esej Bogdana Ra-dice »Sta da se radi.« »Pokušati graditi, 1 pored razvaljenog društva, u mraku i u plamenu — drugo ne preositaje. Sve izno-va! Iz temelja! ...« »Posred ove tragične ruševine, koja živi u srcu našega sveta, namta se čini, da je potrebno da se jedna generacija izdigne sa čvrstim ubedjenjem, da dolazi vreme kad se oseča potreba zidanja i grad jen ja.« Pisec odklanja boljševizem in fašizem. Potreben je tedaj nov naičrt za »zidanje«. Kakšen? S kakšnim gradivom? Pisec nam tega ne pove, zato njegov, sicer vzpodbudni in politično _ — diagnostično dokaj pravilni esej izzveni v prazno.- Zanimiv je tudi članek slovecega sociologa in pravnika Slobodana Jovanoviča »Engleski socializem.« Pisec poroča v zborniku »New Trende in Socfflbsm«, ki je lani prinesel idejne članke mlajših članov angleške Labour-party. Angleški mladi socialisti zastopajo v nasprotju z revolucionarnimi marksisti demokratično metodo in polagajo veliko važnost n* samo na proletariat, marveč tum na osrednji stan. Pravilno sodijo, da »o uspehe fašizma zakrivili komunisti, ki s« da; nes že zelo močni srednji stan preplašit; s pretnjo revolucije in diktature prole-tariaita. Izmed ostalih člankov »Nove Evrope« naj cmenimo kritično poročilo dr. A. Je-lačiča o novem Ehrenburgovem, tudi idejno zanimivem romanu »Drugi dan« m N. Fedorova članek »Lav Tolstoj i njegov literarni uticaj.« Tudi ta članek je nehote dober odgovor on:m. ki se samo iz "ltra-montanskega zelotizma zaletavajo v tolstoja. ' Zapiski Histoire de Yugoslavie par Stanoye Stano-yeviteh. Belgrade 1936. Bureau Central de Presse. V lični knjižici na 136 straneh, opremljeni s sliko kralja Petra II. in kneza namestnika Pavla, je izšla kratka francoska zgodovina Jugoslavije. Knjižica je razdeljena v tri poglavja, katerih prvo prikazuje srednjeveške države današnjih Jugoslovanov. drugi del njih usodo pod tujimi gos-podstvi, tretji pa pot k osvobojenju in samo zedinjenje v nezavisni Jugoslaviji. Spis je namenjen tujcem in izdan v informativne svrhe, zato je razumljivo, da navaja samo najvažnejše pojave in kaže našo preteklost v močno zgoščenih podobah. Ker je znana Stanojevičeva teza. da je središče celotne jugosiovenske državnosti v preteklosti in sedanjosti na ozemlju predvojne Srbije, ki je po nastopu Karadjordjevičev prevzela vlogo in nalogo Piemonta. je umljivo, da je težišče njegovega pregleda v zgodovini Srbov. Pisec pa se ozira tudi na hrvatske in slovenske pojave, čeprav zlasti slednje motri kot čisto periferne. Tudi v okviru takega pregleda je 16 vrst o slovenski reformaciji nemara vendarle premalo. To velia tudi za ilirizem in posebej še za slovenski preporod.- Takega priročnika za našo skupno zgodovino, kakor je Stanojevičeva »Histoire de Tougoslavie«, doslej še nismo imeli v tujem jeziku, zato utegne dobro rabiti v propagandne namene zemljepisna skica današnje Jugoslavije in zgodovinski zemljevid postopnega osvobojevanja jugoslov. dežel v dobi 1815-1919 izpopolnjuje besedilo, ki je opremljeno tudi s slikami Črnega Juija. Aleksandra KaradjordjeviČa, Petra I. Aleksandra I. in svečanega akta dne 1-decembra 1918- Nova številka >Proteja«. Ilustriran časopis za poljubno prirodoznanstvo >Proteus«, ki ga izdaja Prirodoslovno društvo v Ljubljani, prinaša konec vzorno splsanega i>o-Ijudnega uvoda v umevanje težkih geometričnih in naravoslovnih problemov, ki so se zgostili okoli pojma Četrte dimenzije. Avtor dr. Pavel Grošelj je tudi s tem spisom pokazal, da je naš najboljši sodobni popularizator prirodoznanstvenih vprašanj, kar je v nemali meri zasluga njegovega literarno izšolanega sloga. Dr. S. Jenčič je prispeval članek >kako pridobivamo sladkor«. v katerem razglablja kemično in tehnično plat zastavljenega vprašanja. V rubriki »Drobne vesti« čitamo sestavke P. Gro-šlja o »konjski sili«, o velikosti ln sta ros'i vesoljstva, ter po F- Mortoou posneto aktualno kramljanje »Prirodoslovec • Abesiniji« Pogovori zaključujejo Številko, ko Je tudi primerno ilustrirana. »Protens« je edin slovenski poljudno - prirodoznanstven list in vreden toplega priporočila. Jogoslovenska dramateka tvorba v iraškem gledališču. Pravkar izišlo *. letno poročilo odbora Ceškoslov. - jugoslov. lige v Brnu prinaša na uvodnem mestu poročilo kapelnika A Balatke o jugoslov. dramatskih delih v ondotnem deželnem gledališču. To gledališče je edina češkoslovaška scena, ki vsako leto uvršča v svoj repertoar tudi jugoslov. dramatska dela. Brno pozna Nu-šiča, Begoviča Cankarja in Krležo v avtentični režiji dr. Branka Gavelle, ki je bil do nedavnega režiser brnskega gledališča. Lani so uprizorili dva baleta Krešimira Bara-noviča in Krleževo dramo »V agoniji«. V sezoni 1935/36 ima brnsko gledališče na repertoarju Cankarjeve »Hlapce« (v prevodu pesnika in kritika dr. Rajmunda Habfi-ne. Op. ured.) pretresa pa se tudi možnost uprizoritve Novačanovega »Hermana Celjskega« (v prevodu dr Bohuša Vybirala). Kteniatx rdgovc enaitx bsfkpz rdgovciat O moderni madžarski literaturi piše v 3. Številki praških »Razgledov« (Rozhledy) Ondfej Dčnes. Pisec ugotavlja, da je madžarska knjiga zelo poceni, zato se tudi mnogo konzumira. Izmed vseh slovstvenih zvrsti stoji najvišje. lirika. Po Adyjevi smrti je največji madžarski sodobni pesnik Mihael Babits, predstavitelj pesniške šole, ki zastopa načelo »1'art pour l'art« in ga pojmuje v smislu francoskih parna- Tej okrog revije »Nyugat« (Zapad), pripadajo najpomembnejši liriki (Ignotus, Saap, Ko-sztolAnyt L dr.). Manjša skupina ae pat-bliiuje hipermodemim zapadnim smerem in ae bavi tudi a socialnimi motivi. Nenavadno živahno delujejo romanopisci. Medtem ko novela skoraj le izginja ia prozne epike, je roman močno priljubljen. V zadnjem času so vidno v modi zgodovinski romani. Najboljše so pisali Sur&nyi in sed-mograjska pisatelja Gul6csy in Makkay. Izmed vojnih romanov so vredni pozornosti Merkovicseva »Sibirska garnizija«, Fabdanija »šest konjev, Štirideset mož« in zlasti Kunca »Črni samostan«. Konservativni krogi najbolj čislajo starega Hercze-ga, »mojstra kompozicije in stilizacljec Med najboljde literarne spise sodijo romani dveh realistična pisateljev Mora in Kobora. Prvi je nedavno umrL Njegov poslednji roman »Zlata krsta« se dogaja ▼ Dioklecijanovi dobi, torej tudi na tleh naše Dalmacije. Velik pomen imajo Se vedno naturalistični pisatelji, med njimi zlasti Desider Szabd, ki pa že nekaj časa molči, žensko prozo zastopata pisateljici Kaf-kova in Erdčsova, originalen humorist Je Karinthy. Izmed najnovejših pisateljev je najbolj zaslovel Kčrmondi, čigar romani (n. pr. »Via Podmokli«, »SkuSnjava v Budimpešti«) se prevajajo tudi v tuje jezike. V dramatiki uspevajo poleg Herczega Len-gyel, Szenes, Fodor. V splošnem Ima sodobna madžarska literatura znatno višino, čeprav politično ozračje na Madžarskem ne vpliva ugodno na njen razvoj. ŠPORT Skakalne tekme v Planici odgodene Vršile se bodo nepreklicno 15. marca Zaradi skrajno neugodnih snežnih razmer je moral odbor »Planice« preložiti skakalne tekme za teden dni V Planici sicer zadnje dni po malem sneži, ln bi se do nedelje, najbrž nabralo dovolj snega, toda upoštevati je treba tudi to, da se mora sneg najprej uležati, da bo skakalnica res v idealnem stanju. Tudi za trening mora ostati saj štiri dni časa, da tekmovalci lahko skakalnico dobro preizkusijo. Čeprav bi bila, kakor rečeno, skakalnica že v nedeljo najbrž uporabna, so tekme vendar preložene, ker se hočejo prireditelji ogniti vsakega rizika za tekmovalce. Novi termin je tudi za skakalce s severa ugodnejši. Prvega marca so namreč največje nordijske nacionalne zimske tekme v HoLmenkollnu in ae zaradi njih nekateri pomembnejši skakalci tekem v Planici ne bi mogb udeležiti Zaradi preloženega termina pa bodo lahko prišli prav vsi, tako da bomo 15. marca videli v Planici res vso svetovno skakalno elito. Nocoj pričakujejo v Ljubljani trenerja Sorensena, ki pojde. takoj v Planico, kjer bo pregledal in preizkusil skakalnico. Nedeljsko podsavezno prvenstvo nam privede v Ljubljano ljubega gosta, prijateljski klub SJC. Celje, simpatično enaj&torico iz lepega Celja. To moštvo, ki ga sestavlja cvet celjske mladine, bo naletelo v nedeljo na drugo Ilirijo, saj kano-ni bodo najbrie morali ostati za bariero, ako jim suspenz ne bo med tem časom dvignjen. Toda tudi razpoložljivo moštvo Sirije se zaveda svoje važne naloge in če bo ponovilo svojo nedeljsko igro z malo manj igračkam ja in nekoliko več izdrži j i-vositi, bo pojutrišnjem vsekakor napeto. Službene objave LNP 18. seja k. o. dne 25. IL 193« Kaznujeta se: Schweighofer Kari in An-toličič Franjo, oba Železničar, po S 18 z uporabo §S 13 in 14 k. p s sedemdnevno zabrano igranja. Kazen teče od dneva objave. V zadevi postopka proti igralcem Ilirije zaradi prestopkov na tekmi Primorje - Ilirija dne 16. t.m. se počaka na zaslišanje igralcev Lah Aleksander, Jug Frane, Zupančič Boris, Berglez Lado ln Unterreiter Josip. Lah Aleksander in Jug Frane se bosta zaslišala preko kluba. Zaslišanje Fila Franja. Gradjanski, se bo izvedlo preko CSK. Spremeni se suspenz po § 67 v suspenz po § 55 k. p igralcem: Zupančič Boris, Berglez Lado. Unterreiter Josip, vsi Ilirija. 20. seja p. o. dne 26. II. 1936 Spored prvenstvenih tekem 1. marca t 1.: V Ljubljani, igrišče Primorja v kolikor Ilirija ne javi pravočasno drugega igrišča, ob 15.30 Ilirija - Celje s predtekmo ob 14., službujoči Bucik, Ilirija 10 rediteljev. V Mariboru, igrišče Maribora, ob 15.30 Maribor - CSK, predtekma Maribor - Rapid rez. ob 1390. službujoči Mozetič, Maribor 10 rediteljev. V Celju, igrišče Celja, ob 15-45 AOetiki-Rapid, predtekma ob 14.15. službujoči Mah-kovec Atletiki 10 rediteljev. V Kranju ob 15.80 Korotan - Primorje i predtekmo. službujoči Kern, Korotan 10 rediteljev. Odobri se prijateljska tekma Jugoslavije 1. marca M. Sporazumno z Marsom in Mladiko se določi njuna prvenstvena tekma podmladka na 8. marca tL Poziva se Brod, da do prihodnje seje p. o. ukrene potrebno za verifikacijo svojega igrišča, sicer se bo odredila prv. tekma Brod-Moste na drugo igrišče. Odobrijo se mednarodne tekme Železničarju z Wiedner Sportfreunde Wien 12. in 13. aprila v Mariboru. 31. maja ln 1. junija ti. na Dunaju. Vloga se odpošlje na MZF VN. Vzame se na znanje prijava Jugoslavije za udeležbo na prv. tekmovanju podmladka-. Verifikacije igralcev: S pravico nastopa z dnem objave: za Ilirijo Lazarevič Radomir. S pravico nastopa 7. marca t. L za Trbovlje šturbej Franc, aa Maribor Leitinger Ml-hajlo. Vidic Erik. za Mladiko Kobal Branko. za Rapid Filipec Franc. Š orav!co nastopa 26. maja in 26. avgusta 1936 za Mladiko Fister Janez, za Mara Va-hen Stanislav. Citajo se za Svobodo - Zg PeterKn Kn-gelbert. Mostar Evgen, Zupančič PaveL s tem, da bo sledila verifikacija po sporočitvi potrebnih podatkov. Veže se po S 8. III. spL prav. ca Mars Vahen Stanislav do 31, marca 1607. Suspendirajo se do poravnave članarine prejšnjim klubom: Samarin Stanko, Slavr ja, Dragar Anton. Moste. Lotrič Božo, Slavi j a. V roku treh dni imajo dostaviti sarvezne izkaznice z odjavami: Železničar za Leitin-gerja Mihajla. Slovan za Vidiea Erika, bivša Svoboda - Mrb za Filipea Franca. Korotan-Kranj za Ffstra Janeza, Primorje za Vahna Stanislava. Po sodnikovi prijavi se preda k. o. Fran-geS Franc, Železničar. Prijava Zagorja proti Litiji z dne 2L t m se ne obravanava. ker ni taksirana. 17. seja s. o. 24. U. 1936 Dopis poverjeništva Trbovlje v zadevi »kandidatov« se odstopi u. o. Odstopi se sodnikovo poročilo o tekmi Alrmp-Amater poverjeništvu v Celju t svrho zaslišanja pr. ss Seitla. Opravičilo ss Dolinarja zaradi izostanka 10. februarja t. 1. se vzame na znanje. Vzame se na znanje sporočilo ss Betetta, da za nedoločen čas ne bo sodil tekem. Ne lastno prošnjo se odobri pr. ss Kušar-ju dopust za nedoločen čas. V zadevi znižanja kazni as Jordanu se vloži formalni protest na s. o. JNS. Vzame se na znanje izjava ss Deržaja, da se odpoveduje sojenju tekem ASK Primorje. Vzame se na znanje izjava pr. ss. Kušarja, da se odpoveduje sojenju tekem Svobode-Lj. Naprosi se u. o., da uvede posebne znamke, s katerimi bodo sodniki plačevali takse ne svojih poročilih. Poverjeništvu Trbovlje se sporoči, da se mora vsak kandidat, predno bo delegiran k tekmam, pravilno prijaviti in plačati predpisano takso 100 Din. Določi se plenarni sestanek ljubljanskih sodnikov 2. marca t. L Službeno iz t. o. LNP. Delegirajo se k tekmam 1. marca t L: IHrija-Celje Ramovš, stranska Erlich, Hobaoher, predtekma Štiglič; Maribor-ČŠK Dolinar, stranska delegira poverjeništvo Maribor; Atletilki-Rapid Čamernik (sporazum), stranska delegira poverjeništvo Celje; Korotan-Pri-morje Lukežič, predtekma Sketelj. Prihodnji plenarni sestanek ljiibljansllrih sodnikov bo v ponedeljek 2. marca t L ob 19.30 pri Slamiču. Turistično-sportni odbor za dvig lahke atletike in pripravo atletov ca olimpiado. (Službeno). Obveščajo se klubi 1'Krija, Jadran, Korotan, Planina, Primorje, Sloga in Slovan, kakor tudi vsi njihovi člani lahko atleti, da s 1. marcem prenehajo gimna-stični treningi v telovadnicah in sc prične redni treningi na igrišču Primorja, in sicer do 15. marca takole: v nedeljo, 1. marca ob 930. torek 3. marca, četrtek 5. marca, soboto 7. marca vsakokrat od 10.30 do 12. in od 16. naprej, nedeljo 8. marca od 9JO naprej, torek 10., sredo IL, petek 13. in eoboto-M. marca od 10.30 do 12. hi od 16 naprej ter v nedeljo, 15. marca od 9.30 naprej, v nedeljah pa od 9J30 naprej. Atle-m treningi vršili na igrišču vsak dan z izjemo ponedeljka od 10.30 do 12. in od 16. naprej, v nedeljah po od 9.30 naprej. Atleti, obiskujte točno in redno treninge, ker sezona prireditev je pred vratmd. Max Deutz, prvi trener plavalne sekcije IHrije, diplomirani športni učitelj na visoki šoli za telesno kulturo v Berlinu bo vodil večerne pavalne tečaje T zimskem kopališču SK Ilirije Tečaj prične s 1. marcem Prijavite se čimprej, ker je število udeležencev omejeno, pri blagajni kavarne Evrope aH pa pismeno na plavalno sekcijo Sirije, LJubljana, kavarna Evropa. Dva izleta na oBmpiado v Berlin m posebnim vlakom priredi »Putnik« od 1.—16. avgusta 1936. Prvi vlak odhaja is LJubljane 31. Julija, drugi vlak pa 8. avgusta ob 7.22 preko Maribora. Cena izleta t. J. vožnja UL razreda, stanovanje (skupna ležišča), aajutrek, prevoz od postaje do stanovanja in obratno, Je Din 1224, doplačilo na IL r. znaša Din 416, doplačilo na stanova- nje r fhali* MM> Dfea SB8. n oJIntiiaiV) ntoo t teb cenah ipožteta Kdor nima potnega Bata, potuje lahko • kolektivnim potnim Ustom, sa kar plača Din 50. Podrobnejše informacije m programa dobite ▼ PutnScovfh bUjetarnicah, Ga-Jem ulica aa nebotičnikom in v hotelu Metropol- Prijave se prejemajo do 6. Julija 1966. SK Jadran. Danes ob 20. sestanek I. moštva in juniorjev v gostilni M. Soklič- SK. Svoboda. Danes ob H. obvezen trening za vse igralce. Ob 19. članski sestanek važen zaradi nedeljske tekme z Reko. STK Moste (nog. sek) Drevi ob 20- sestanek pri Bajen- Vsi, ki še niso oddali opreme gospodarju, naj jo prinesejo na sestanek. SJC. »Istra«—Ježica. Danes bo ob 1950 uri članski sestanek pri »Rebcu« na Tyr-ševi cesti, (nasproti art. kasarne). Sestanek je strogo obvezen za vse člane. Prinesite s seboj članarino in vpisnino. Tajnik. LZSP prelaga svoje prvenstvo v Planici na 7. in 8. marec. Zeleniškt smuk za prehodni pokal tvrdke Glanzmann & Gassner v Tržiču bo izvedel šestič SK Tržič 1. marca s startom na Zelenici ob 13. Proga bo v glavnem ista kakor druga leta, le oni neugodni del skozi gozd se tokrat oPusti, zato bo pomaknjen start nad Zeleniško sedlo. Proga teče od starta do cilja po prostem terenu. Tekmovalec ni vezan na progo in pridejo zaradi tega za dosego čim boljSega mesta v ospredje tehnične zmožnosti in njih obvladanje posebno na večjih strminah. Tudi za gledalce Je opazovanje tega tekmovanja lahko dostopno, katere popeljejo avtotaksi Poceni do cerkve Sv. Ane, od tu do cilja je peš Se pičle. ure. Vljudno vabimo vse verificirane tekmovalce na medsebojno borbo Vestnik ZKD Dramski tečaj ZKD se vrši redno vsak ponedeljek in petek od pol 8—9 ure v Kazini IL nadstropje. Gojenci se opozarjajo, naj redno obiskujejo predavanja. Tečaj bo trajal predvidoma do konca aprila in bo nudil obiskovalcem vse, kar potrebujejo voditelji in režiserji dramskih krožkov. Tečaj je na razpolago vsem interesentom proti mesečnemu prispevku 20.— Din za kritje režijskih stroškov. Vpisovanje je v pisarni ZKD Kazino H. nadstropje med uradnimi urami. Predavanja ZKD; Pri Sokolu na Jesenicah drevi ob 20. uri bo predaval g dr. Mis Franta, zdravnik, o temi: »Resne besede zdravnika mladim ljudem«. — Pri Sokolu na Ježici drevi ob 20. uri bo Predaval g. dr. Kuščer Ljudevit o temi: »Življenje pod morjem«. — Pri Sokolu v Tržiču 2. marca t. L ob 20. uri g. Viktor Pirnat o potovanju 8 »Kraljico Marijo« (Alžir in Tunis) m. deL — Vajenski dom Ljubljana 2. marca t. L ob 19. uri g. ing. Rus Jože o temi: »Človek in stroj«. Posečajte klno-matlneje ZKD, ker Je Osti dobiček namenjen Izključno za kulturno delo na deželi. Sok Vaditeljski zbor Sokola Ljubljana L ponovno poziva člane z izpolnjenimi 35 leti, da se do konca t. m. prijavijo k telovadbi •starejšega oddelka. V društvu se bodo začele podrobne priprave za letošnje prireditve, zato se po 1. marcu nove prijave ne bodo mogle več upoštevati. Telovadba starejše vrste je v torkih in petkih od 20. do 21.30 skupno i mlajšim članstvom, toda v posebnem oddelku. Vaditeljski zbor pričakuje odziva vseh bratov, katerim je telesna vzgoja potrebna, in katerim je do napredka društva. Češkoslovaško Sokolstvo je izgubilo v umrlem umetniku, kiparju in slikarju Oto-marju Rablu navdušenega pristaša in sodelavca. Kdo se ne spominja krasnih soh na zletišču VL vsesokolskega zleta 1912., ogromne sohe »Slavij e« ob VEL vsesokol-skem zletu leta 1921. ter za zletno sceno >Tyrševe sanje« na IX. zletu osrednje scenarije. Vse to je ustvaril br. Rab! v svojem navdušenju za sokolsko delo. Iz življenja na deželi Iz Zagorja i— Smrt ga je rešila. V torek so pokopali na zagorskem pokopališču rudarja Urba-nija Franca iz Potoške vasi. Pokojnik je skoro Štiri leta ležal hudo bolan. Pogreba se je udeležilo veliko število tovarišev in občinstva. Blag mu spomin. z— Uradni dnevi kmetijskega referenta v Zagorju. Po sklepu proračunske seje sreskega kmetijskega odbora v Litiji, bo imel kmetijski referent g. šušteršič od aprila dalje vsako drugo sredo v mesecu uradni dan dopoldne od 9. do 11. v občinski pisarni v Zagorju, od 14. do 16. pa v Izlakah (posojilnica). z— Zagorski pust nekdaj in sdaj. Kdor je videl pred 10 leti, kako je zagorsko prebivalstvo častilo stare pustne običaje, danes Zagorja skoro ne more spoznati. Koliko se je takrat popilo in pojedlo v pustnih dneh. Tista množina jedi bi sedaj zadostovala za dva meseca. Veselja v dolini ni več. Borba kje naj se zasluži kak dinar, je čedalje večja. Brezposelni in siromašni otroci so porabili te dni. da so maskirarti potiraM darove le zato. da se nasitijo. * VTC. Po daljšem presledku zopet enkrat gostujejo Šentjakobčani. V nedeljo ob 20. uprizore v tukajšnjem Sokdskem domu veseloigro »Škandal pri Bartlettovih«, ki je doživela na šentjakobskem odru več razprodanih hiš. Dve uri smeha. Mladini neprimerno. trebanfe v dri fair. loteriji V. razreda Žrebanje 25. februarja 1836. Din 8.000.— št.: 62.047, Din 2.000.— Št.: 5350, Din 1.000^— št: 10.870, 10.894, 15.701, 33.022, 33.031, 46.147, 62.074, 75.671, 89.871. ZADRU2NA HRANILNICA r. z. z o. z. — LJUBLJANA Sv« Petra cesta lo »jtrnRO« st # 8 Ettek, E. »OS Zane Grey: 79 Teksaški iezdec »Poggm je mrtev! Razsbreljen na kose!« je odvrnil Mac NeMy. »Boril se je kakor tiger. Dva fanta mi je ustrelil, dva pa ranil. Tri samokrese je izpraznili, preden smo ga podrli.« »AM ni — nobeden — ušel?« »Tisti, la je držal konje, Ftetdrer, je ostal živ. Druge smo pastire&ii. Da, Duane, delo je opravljeno, korenito opravite no.« »In — c »Ray Longstrethova je bfla stoorag ves čas pn*i vas. Pomagala je zdravnik«. Stregla vam je. In, Duane. snoči, ko vam je predla siiaba, hudo slaba, je bila menda volja gospodilone Longstrethove tista, ki vas je ohranila. Zdaj vas spravimo v domači kraj, m gospodična Longstrethova pojde z vami. Duane, to vam je čudovito dekle. NikoM ni obupala nad vami, nikoli m izgubili« poguma, riiti za trenotek ne. Polkovnik Longs-treth je takoj po iboju odpotoval v Louisiano. Jaz sem mu svetoval. Ljudje so bffi pireveč razburjeni BoPje je bdlo zanj. da je izgini!«. »AH je mogoče, da bom — spe* — ozdravel?« »Mogoče? Ne, gotovo je, da ozdravite! Svinec se vam bo pa studil vse žive dni. N-u, vam to ne škodi Duane, ves jugozahod pozna vašo zgodbo. Nikoli več se vam ni treba sramovati, da ste Buck Duane. Madež je izbrisan. Ves Teksas misa, da ste bil ta leta tajni jezdni redar. Junak ste. In zdaj rrfislite na dom, na mater, na svoje pilemenito dekle, na prihodnost.« Jezdni redarji so spravili Duana domov v Well-ston. Odkar je bfl Duane odšel v pregnanstvo, so bili zgradridi železnico. Wellston je bil zrasel. Hrumeča množica je vak>vala okoli postaje. Ko so pa prinesli Duana iz vlaka, je nastala tišina. Morje obrazov se je zgrnilo okoli njega. Nekatere je poznal — sošolce, prijatelje, stare sosede. Mnogo rok se je dvigalo v nem pozdTav. Tako mu je mesto, ki je bil moral pobegniti fe njega, voščilo dobrodošlico. Nekaj trdega v njem se je zilo-mik). Ta sprejem ga je hkratu ranil in krepil. V njegovem mrzlem bitju in njegovem trudnem duhu se je izvršila izpremeirtba. Pogled mu je postai mehkejši. Tam je stala bela hiša, njegov stari dom. Kako čudno in vendar kako resnično! Srce mu je burno utripalo. Mar je bilo res že toliko let? Vse je bPo obenem domače in tuje, in vse je b lo videti večje. Tovariši so ga zanesli noter itn ga položiti na posteljo. Hiša je bila tSba, hkratu pa pok« ljudi Duanovi pogledi 90 reka* odprtih vrat Nekdo je vstopal — visoko dekfe v bet obleki, s temnimi, vlažnimi očmi in jasno svetlobo na obrazu. Vodila je staro, sivolaso ženico s trpko začrtanim obrazom. Njegovo maaslo*a '5 Din. Najmtp'51 tnesek 17 Oln- Hotelska kuharica Iti zna samostojno voditi obrat, stara 40 let, dobi takoj službo. Ponudbe s Bilko pod »Hotelska kuharica« na podružnico Jutra Maribor. 4944-1 Vzgojiteljico » dečka 8 let, z znanjem aemškesra jezika in klavirja sprejmem takoj. Ponudbe na pošt. pret. 240, Beograd. 4033-1 Kovaškega pomočnika c podkovs&o šolo in mojstrskim izpitom, iščem. — Najraje iz ljubljanskega okraja. — Vprašati pri K. Raiišp, BtnepHerjeva 19, MnTibor. 49T4-1 Vse bančne in kreditne posle nakupe ln prodaje lahko uredite najugodneje potom Trg. ag. bančnih poslov Alojzij Planlnsek Ljubljana. Palača Dunav« telefon 35.10 Bet. hovnova ul. 14..11 4725.16 Vsaka Seseda 50 par; davek Oin, ra dajanje aaslova S Din. najmanjši TTe pod »Brea otrok« na ogl. odd. Jutra, 4BG0-21e Sobo odda Beseda I Din. davek J Din, za »t«) ali dajanje oaslcva 5 Din. Najmanjii «n-»*k H Oh«. Mesečno sobo b separiranim vhodom iz stopnjišča oddam v centru mešata za takoj. Ogledati Knafljeva 18/H. 4893-23 Sobo sončno, mirno, g kopalnico oddam v centru mesta. — Naslov v v®eh poslovalnicah Jutra. 49l5&-e3 Opremljeno sobo oddam eoi aJi drema osebama. Ncelcrv v veeh poslovalnicah Jutra. Sostanovalko sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4884-23 Informacije Beseda I Dta. davek S Din, za Ilfro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjii znesek 17 Dia Grafolog, hirosof N. Sadlucki na Jesenicah Sprejema dnevno: JMS, 14-10. Ostane do 18 marca potem Skofja Loka. Naelov Jesenice, Hotel, »Novak«, soba 6. 4877-81 V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Amenkaoec, AgdJan in pošten, Akademik X, Briljant-no, Blizu sodišča, Črne oči, Dravska banovina, Do 600 tisoč gotovine, Dober zaslužek, Duše-most, Fiksnim in provizija, Golica, Gotovima takoj, Gramoznica, Hočem zaslužiti svojo plačo,, Inženjer, Iotabulaoija I. mesto, Jesen Ia, Krom baker, Kompleten, Loikomo-bila, Ljubljena, Ljubim otroke, Marljiva, Meblova-na soba, Napredek, Nemka, Nadeja, Nujno in sigurno, Običaji, Prvovrsten, Poštenje, Poštenost, Prijazna, Parter, Prilika, Prva moč, Rododendron, Reoen gospod, Rezervaff, Redno, Rabim takoj, Samostojen vrtnar, Stalno, Sigurna bodočnost, Takoj oa delo, Tu, Tri, Takojšnje plačilo, Trden značaj. Takojšnja oddaja, Takoj 270, Ugodno, Unrverro ,Vpeljana, Vrtna delavka, Veeten inštruktor, Varno in zaslužek. Zvesta hvaležna, Zagreb, Zanesljiva 890, Zanesljiva 22. Razno Beseda I Dta. davek Dta aa Hfro aH dajanje tastov a ! Sla. Najmanjii znesek X! Dta Telefon 2059 . Stiha drva. premog. * jJL^ Rarbopakete W ^ dobite pn L POGAČNIK Bohoričeva oL fit 5 BSSISBEIB INSERIRAJ v „JUTRU" HHHHHfBH Z nobenim drugim re-klamnlm sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desettisočem čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevnika je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu in knpcu. Ji PROTI INFEKCIJI se lahko najuspešnejše varujete, ako že s predčasno, skrbno in pravilno nego telesa preprečite obolenje. Čvrstost telesa, poja-čuje odpornost organizma, sposobnost za delo in ohranitev duševnih sil so najboljši pogoji za dolgo življenje. Kdor ima v svoji hiši stalno pripravljeno steklenico DIANA FRANCOSKEGA VINSKEGA ŽGANJA, se lahko prepriča, da ono osvežuje in krepi Kot domače sredstvo se priporoča za ohranitev jeklene elastičnosti mišičevja, pomir-jenje živcev, osvežitev vsega organizma in povečanje odpornosti kakor tudi za odstranitev nerazpoloženja, utrujenosti, in trenutne slabosti. Dobiva se povMč Tužnim srcem naznanjamo, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod MIRO KUKEC, dijak V. razreda m. drž. gimnazije, dne 26. t. m. po kratki in mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 29. februarja 1936, ob pol S. uri popoldne, izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. febr. 1936. Globoko žalujoči starši, brata in ostalo sorodstvo. JOŽE MUSAR Sv. Petra cesta 61 Telefon 3240 mesar In prekajevalec LJUBLJANA Celovška cesta 48 Telefon 2030 ŠOLSKI DREVORED lastna hladilnica P. N. Vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu da o tvorim v soboto, dne 29. februarja svojo higijenično urejeno PODRUŽNICO • MESNICO na CELOVŠKI CESTI 43 Potrudil se bom, postreči cenj. občinstvu vedno s svežim in prvovrstnim mesom po solidnih cenah. Imel bom stalno v zalogi šunko in vse vrste mesnih izdelkov. — Na željo sprejmem tudi telefonsko naročilo in dostavim na stanovanje vsako množino. Cenj. občinstvu se najtopleje priporočam JOŽE MUSAR, mesar in prekajevalec. Rešena trpljenja nas je za vedno zapustila naša nepozabna sestra in najboljša teta, gospodična IVKA BURJA uradnica Centralne ambulante Drž. žel. Po njeni želji jo položimo k večnemu počitku skupno z njeno sestro, gospo Minko Vovko v petek, dne 28. februarja 1936, ob 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Poljanska cesta štev. 15 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 27. februarja 1936. ROZA BURJA, sestra MARJAN in KAMILO VOVKO, nečaka. Izredna pena brez mila ne kril volnenih tkanin ^ _ v vodi v trenutku 9°«" P®""neišl Kot Jo zahteva jt,.10 IN' d,aker,cal vode. KI ."""'^Tvolnenihjkan,-Brez milne pene v , ,,.Qze_ nU. k. lo ie ,ree° f Bab"e TEXIt matl;Texl. nlmamjle « n c „...0 ».«•» •• * "ve.u eio tiso* sTo penOPbrez usedline. um' nim pranjem! T E XI L jU t»QOV«ko '"»• tif»ol»l-•attft. hi Stavil« 1 promet tvrdka: Cosmochemla. [ Zagreb Čudite se delu, ki ga more opraviti ta pena brez mžla Nase gledališče DRAMA Petek 28-: Zaprto. Sobota 29.: Goljemanov. Izven. Cene od 20 Din navzdol. I® bolgarske literature je uprizorila naša drama pred dvema sezonama dramo Goljemanov, ki jo je napisal bolgarski avtor Kos tov. Drama je imela pri prvi uprizoritvi na slovenskem odru jako lep uspeh. V soboto 29. t m. jo ponovi naša drama in sicer kot zaključek bolgarskega tedna, ki ga je v mesecu februarju priredila v Ljubljani bolgarsko - jugoslovenska liga. Predstava je izven in veljajo cene od 20 Din navzdol. OPERA Petek 28.: Ob 15. Kraljičin ljubljenec. Dijaška predstava. Cene od 5 do 15 Dia Sobota 29.: Katarina Izmajlova Izven. Znižane cene. Šentjakobsko gledališče: Sobota, 29. febr. ob 20.15: »Morala gospe Dulske« Nedelja, 1. marca ob 15: »Morala gospe Dulske«. Zadnjič. Nedelja. 1. marca ob 20: »Škandal pri Bart-lettovih«. Gostovanje na Viču. Mariborsko gledališče Petek 28-: Zaprto. Sobota. 29. ob 15: Ples v Savoyu. R A B 1 O Sobota 29. februarja. Ljubljana 12: Plošče.— 12.45: Vreme, poročila.— 13: Cas, spored- obvestila.— 13.15: Plošče._ 14: Vreme, borza— 18.40: Zdra* in pomanjkljiv govor (g. Vilko Mazi).— Cas. vreme, poročila, spored, obvestila.— 19 30: Nac. ura— 20: Zunanjepolitični pro-gled (dr. A. Kuhar)— 20.30: Po slavni ribniški dolini (pester večer spisal in vodi g. Jakob Zvan)__22: Cas, vreme, poročila, spored.— 22.15: Vesela ura Radio orkestra. Beograd 16.20: Trio Kurilov— 17: Lahka glasba— 19.50: Plošče,— 20: Lahka m. plesna muzika__23.20: Narodna glasba.— Zagreb 1215: Plošče— 17.15: Orkestralen koncert— 20: Violinske skladte.— 2030: Maja Strozzi poje z orkestrom,— 21.30: Pevski kvartet— 22.15: Ples— Praga 19.1»: Lahka godba— 20.10: Smučarski večer,— 20.55: Vlasta Burian govori.— 21.10: Lahka glasba— 22.30: Ples__Varšava 20: Zvočna igra— 2,1.30: Humor— 22: Simf. orkester. Dunaj 12.20: Koncert orkestra.— 16.15: Orkester mandolin— 19.30: Orkestralen in klavirski koncert— 20-30: Humor,— 22.20: Lahka glasba.— 23.05: Nadaljevanje koncerta,— 23.45: Ples— Berlin 19: Kienzlove skladbe,— 20.10: Orkestralen koncert— 22 30: Zabaven program.— 20: Ples— Miinchen 19: Orkestralen koncert— 20.10: Veselje h koncu tedna— 22-30: Kakor Berlin-Stuttgart 18: Plesi in pesmi,— 19: Koncert solistov,_ 20.10: Večer iznenadenj.— 22.30: Iz Berlina— 24: Simfoničen koncert ZAHVALA Vsem, ki so tolažili med boleznijo, doma in v bolnici našo nepozabno soprogo In mamico, pokojno gospo JOŽICO ŠUŠTERŠIČ GOSTILNI CARKO PRI SLEPEM JANEZU, izrekamo najlepšo zahvalo. Prav tako vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji okrasih grob z venci in cvetjem. Posebno še šolskim vodstvom narodne in meščanske šole v Šiški, obrtnemu društvu v Šiški, Narodni čitalnici in gasilski četi v Dravljah, Sokolu v Šiški in St. Vidu, Gostilniškemu udruženju za Dravsko banovino _ za Ljubljansko okolico in za mesto Ljubljana, prečastiti duhovščini iz Dravelj in St. Vida, za sožalje in spremstvo do groba. Vsem, ki so se nas spomnili z izrazi sočustvovanja pismeno aft ustmeno in nam s tem lajšali neutešno bol, srčna hvala. ZAPUŽE, LJUBLJANA. SOPROG IN OTROCL Urejuje Davorin Ravijea, — Izdaja b konzorcij »Jutra« Adoll Rihnikat, — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttak&rnar* Fran« Jesertak. — Za dat jt - m k