Stev. 265
V Trsta, v petak dne 23. oktobre 1914,
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega St 20. I. nadstr. — Vs» ci .pi?! raj se poiiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo In rokcp!« se ne vračajo, dajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinosti". — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Františka Asiškega št 20,
Tdefcn uredništva in uprave 5tev. 11-57. Naročnina maša: Za celo leto ....... K 24*—
i« pel leta.................12-—
za tri mesec«. . , . • ■ 6*—" Zrn aedeljsko Izđrjo za cele kta m 5H za (Ni kti................. 2-at
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po lOvtiL
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vlo.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta............. 2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inserstnl oddelek .Edinosti*. Naro£ntq> in reklamacije se pošiljajo opravi lista. Plačuje se Izključne Is
upravi .Edinosti*. — Plsča In to« h v Trsta. Uprave ta taseratal oddelek es nahajata v uUd Sv. rrančlflEi AsUlcega JL20. — PoitnohrairitelČnl račun «L &41.652.
Gblesovolno bitko v danem se nadaljuje z vso Ifutostlo
Z riuKo-pollskega bojliHa. Položaj ni francoskem bojlsfii v splošnem neizpremenjen. - Noše prednje dete dospele v černoulce
Trdimtii beli v srednji Galiciji Maši zasedli fersovice.
so prostori za prevoz omejeni na imenovano število. Kakor se poroča, so dobile nizozemske DUNAJ 22. (Kor.) Uradno se razglasa: ladje enako ugodnost. 22. oktobra, dopoldne. V bitki na obeh1
Ljuti boji med francosko - angleškimi in
straneh reke Strwiaz se nam je posrečilo, pričeti sedaj z napadom tudi v ozemlju južno od te reke.
Na ob vlada joči trigonometrični višini 663. jugovzhodno od Starega Sambora, smo zavzeli dve zaporedno ležeči obrambni poziciji sovražnika.
nemškimi četami pri Rousseleare.
AMSTERDAM 22. (Kor.) List »Tele-graaf« poroča iz Sluysa z dne 21. t. m.: Zadnji teden je zasedlo 40.000 Nemcev mesto Rousseleare v zapadni Flandriji. Nato so bili odposlani v ojačenje v Nieu-
verozapadno od imenovanega kraja p0rt in Dixmuiden in so pustili tu samo se »e nasa bojna črta približala veliki ce-! ioo mož.
sti, ki vodi v Starosol.	i Naslednjega dne zjutraj je prišlo iz
Po dosedanjih poročHih je bilo v zad- Vperna 200 francoskih dragoncev, ki so njih bojih vjetih 34t*0 Rusov, med njimi p0 dolgotrajnem boju prepodili Nemce
25
-?ev in uplenjenih 15 strojnih pušk. ■rednie čete so dospele v Cer-
kovice.
Z
omestnik šcia generali al ni major pl. Hoter.
m^tnM. _
smsKfl uradne poročilo o tjciožoja na IrancCiKcm bojišču.
EPI IN 22. (KorJ »Wo!ffov urad
po-
generalni stan, 22. oktobra, do-
iz mesta Rousseleare. Zvečer je prišlo iz Yperna nekoliko tisoč Francozov. Za-! sedli so mesto, postavili v bližini mesta ja štaba, ge-| svoje topove in zabarikadirali ceste. Na-! stavili so strojne puške na vratih onih hiš, ki stoje na vogalu in pa za visokimi poštnimi nabiralniki, kakor so tukaj v navadi. V pondeljek zjutraj so dospele nemške čete iz Briigge in Oenta ter so postavile topove vHooglede, Ardye in Ise-ghemu. Imele so dobre pozicije, posebno v 7 '( oglede, ker leži vas na nekem 80 m vi>jem griču kot je mesto.
Kmalo so pričeli boji med predstražami.
ra
£ ob Trerikem.	Francoska artiljerija je pričela prva stre-
!!	vo,nih lad" podpi";ljati. Nemci so obstreljevali mesto. Nem-
ška pehota je začela prodirati in se skrila
II S4
artiljerijo. !0 od Diunutdna je bii sovraž-
□n nazaj. Tudi v smeri proti,pri Rousseieare. Francozi so razstrelili iše čete uspesno prodirajo. vozove, Nemcem se je posrečilo pa vkljub - >v€™zaPadn° ,n vpadno od Lil- temu priti v mesto Nasta!o je strašansko » bih silno Kruti, toda sovražnik se klanjo po cestah Francozi so se morali
inaKnil polagoma na vsej fronti. umakniti. Umikanje se je izvršilo v pol-v smerl ,z	Vsine nem redu z vsemi topovi. Sli so samo do
"	* 50 i Ost - Nieniokerke, 5 km pred mestom.
Nemci so zasedli Rousseleare in upepel»li
Francozi najtežje izgube.

j* izven vsakega dvoma, da enQ celo uJ. da SQ imeli prostor za ar. o belgijske oblasti z veliko težavo pre-1 tiljerijo
»rosjle angleškega admirala, ki poveljuje | v to'ek zjutraj ^ je boj ponoviL An. »nriovja i>red Ostendom, da m bombar-, gieži so pri§H Francozom na pomoč. Ljut d:«-al mes.a. ^ ...	________boj je trajal celi dan.
FraiCUJkl ministri na bojišfn.	Belgijski listi se selijo v London.
PARIZ 22. (Kot.) Ministra Briand ml LONDON 22. (Kor.) List »Indipenden-Sarant sta obiskala včeraj veliki glavni j Ce Belge« izhaja od danes v Londonu, stan in prispela v Verdun. Pričela sta s j LONDON 22. (Kor.) List »Metropole«, pregledovanjem krajev v tamošnjem o- ki je poprej izhaja, v Antwerpnu, izhaja zemlju, ki so jih .Nemci tekom zadnjih bo-jod danes naprej y francoskem jeziku kot
i priloga londonskega »Standarda«.
je v razrušili.
Z nsisslio-rnskesn bojišča.
Boli na Rusko Poljskem in on praski meji.
BERLIN 22. 'Kor.) Veliki generalni stan, 22. oktobra, dopoldne.
Na severovzhodnem bojišču slede oddelki naših čet umikajočemu se sovražniku v smeri proti Osowiecu. Zajeli smo več sto ruskih vojakov in uplenili več strojnih pušk.
Pri Varšavi in na Poljskem se včeraj, po neodločeni bitki zadnjih dni, niso vršili boil. Dogodki se tamkaj še razvijajo.
Ponesrečeno uporniško gibanje no Portugalskem.
LIZBONA 22. (Kor.) Poluradno se poroča: Tekom zadnje noči so bile železniške in brzojavne zveze vsled sabotaže za nekaj časa ustavljene, a takoj zopet urejene. V trenotku vlada v deželi zopet mir, razven v Braganzi in Mafri, kjer so bili poizkušeni upori, ki pa so bili kmalu zatrti.
Tolpo upornikov, ki je odšla iz Mafre, so zasledovale čete. Zdi se, da je vodja ponesrečenega upora bivši polkovnik Adriano, ki je bil že aretiran v Braganzi.
Demisija kabineta Bratina ni bili sprejete.
BLKAREST 22. (Kor.) Kralj Ferdinand ni sprejel demisije kabineta Bratianu, ki jo je podal Bratianu po smrti kralja Karla.
Angleški mornariški minister Churchill je baje spremljal angleške mornarje do Ant-werpna.
LONDON. 22. (Kor.) Mornarji, ki se vračajo iz Antwerpna pripovedujejo, da tih ie spremljal Churchill tja in da je ostal ž njimi v strelnih jarkih do zadnjega tre-notka. Churchill da je v nekem boju poizvedoval tudi o nemških pozicijah.
Italijanske odredbe glede prevažanja nemških in avstrijskih rezervistov.
LONDON 21. (Kor.) »Times« poročajo iz Buenos Ayresa z dne 18. t. m.: Tu je vzbudilo naznanilo iz Rima, da italijanski parniki ne smejo sprejemati več kakor 50 nemških ali avstrijskih rezervistov, ne da bi se jim bilo treba bati vmešavanja angleških ladij, veliko presenečenje.
Konzul je dosedaj nasvetoval Nem-cera. nai se nikar ne vračajo, toda sedaj
»Indipendence Belge«, ki je, kakor že rečeno, včeraj prvikrat izšla v Londonu, objavlja dopis ministrskega predsednika Asquitha, ki želi listu uspeh in izraža prepričanje, da bo list kmalu zopet izhajal v Bruslju in Ostendu in da bo hrabri belgijski narod s pomočjo orožja zaveznikov kmalu zopet popolnoma svoboden, ker je za svobodo žrtvoval že tako velike žrtve.
Transport prvih angleških ranjencev v London.
LONDON 21. (Kor.) Kakor poročajo listi, se pričakujejo v Londonu ta teden prvi ranjenci. Prvotno se je določilo, da se ranjeni in bolni vojaki odpravijo preko Marsilje v Egipt Odločili so se vendar za najkrajšo pot na Angleško.
Imenovanje barona Eagla finančnim ministrom.
DUNAJ 22. (Kor.) Jutršnja »Wiener Zeitung« priobči sledeče Najvišje lastnoročno pismo:
Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo izdati sledeče Najvišje lastnoročno pismo:
»Ljubi grof Sturgkh! Glasom vašega predloga imenujem voditelja finančnega ministrstva, tajnega svetnika, sekcijskega šefa, dr. Avgusta barona Engla pl. Main-felda s popolnim priznanjem njegovega delovanja za finančnega ministra.
Dunaj, 21. oktobra 1914. Franc Jožef, m. p. Sturgkh, m. p.«
»Ljubi baron dr. Engel! Imenujem vas za finančnega ministra.
Dunaj, 21. oktobra 1914 Franc Jožef, m. p. Sturgkh, m. p.
Vojni poročevalec Usta »Frankfurter Zeitung« o avstrijskih zaveznikih.
FRANKOBROD OB MENI, 22. (Kor.) Vojni poročevalec lista »Frankfurter Zeitung« piše: V težkih bojih, ki so jih izvo-jevali Nemci dosedaj na zapada, so nam stali naši zavezniki zvesto ob strani. Vojni poročevalec opisuje učinkovanje avstro-ogrskih motornih baterij pred Longwyjem, Givetom, Maubeaugem in Antwerpnom, kjer so se sponesli izvrstno. Zaveznikom se je podelilo tudi veliko število železnih križcev.
List zaključuje: To posebno nemško odlikovanje nosi sedaj marsikateri Avstrijec in Oger ponosno na prsih. Nosi je upravi-
čeno, kajti tudi on se je boril za prostost in veličino Nemčije in si je križec pošteno zaslužil.
ZeppelinL
AMSTERDAM 22. (Kor.) „Het Nieuws van den Dag" poroča iz Maastrichta: Danes sta letela dva Zeppelina nad Luttichom v smeri proti Antwerpnu.
Žitne zaloge v Antwerpnu nepoškodovane.
MANNHEIM 22. (Kor.^ „Khenania", spe-dicijska družba v Mannheimu je naznanila listu „Badische Landeszeitung", da so ostale glasom došlega poročila žitne zaloge v Ant-werpnu popolnoma nepoškodovane. Paro-plovba je sicer vsled potopljenih ladij ovirana, vendar pa bo ta ovira v kratkem odstranjena, tako da bo paroplovba tekom 10 dni v Antwerpen prosta.
Vojnopottni paketni promet.
DUNAJ 22. (Kor.) Dovoljeno je zasebnikom odpošiijanje vojnopoštnih zavojev od 24. oktobra dalje na sledeče vojno-poštne urade: 9, 11, 16, 21, 31, 33, 34, 3S, 39, 40, 44, 45, 46, 49. 51, 55, 61, 66, 68, 69, 76, 78, 81, 84, 84, 88, 95, 96, 106, 111, 113, 119, 140, 151, 186, 187, 188, 189, 190, 191, 211, 212, 300 do 311.
Sprejemajo se samo zavoji z uniformami in opremnimi predmeti — dovoljeni so tudi čevlji in perilo — in se zahteva omot iz nepremočljivega blaga, povoščenega platna ali leseni zabojčki; največja teža 10 kilogramov, največja dolgost 80 centimetrov.
Italijanski vojaški ataše pri cesarju v av-dijencL
DUNAJ, 22. (Kor.) Cesar je danes ob 1. uri popoldne sprejel z Dunaja odpoklicanega italijanskega vojaškega atašeja, oberst-lajtnanta grofa Abrisei v poslovilni avdi-jenci in istočasno v vsprejemni avdijenci njegovega naslednika majorja Henrika Fellianija.
Nadvojvoda Evgen nadzoruje bolnišnice nemškega viteškega reda.
DUNAJ, 22. (Kor.) Nadvojvoda Evgen je odpotoval danes v Freudenthal, Opavo, Wurdenthal in Lengendorf v svrho nadzorovanja bolnišnic za ranjence nemškega viteškega reda.
Razburjenje v Ameriki radi konfiskacije parnika »Brindilla«.
LONDON 22. (Kor.) »Times« poročajo iz Washingtona z dne 19. t. m.: Časopisje živahno razpravlja o konfiskaciji parnika »Brindilla«, last »Standard Oil Compa-ny«. »Newyork American« piše, da bo vložen pri angleški vladi najbrže protest. »Washington Post« piše, da Amerika ne sme trpeti tega, da bi si kak narod prilastil pravico, da nadleguje, preiskuje in konfiscira ladje z blagom za nevtralna pristanišča, ki niso v nobeni zvezi z vojskujočimi se narodi.
Nadvojvoda Salvator v DJakovaru.
OSJEK 22. (Kor.) Nadvojvoda Franc Salvator je prispel v svrho nadziranja bolnišnice Rdečega križa v Djakovar. Nemška kri žarka »Emden« potopila zopet
Novo nabiranje vojaštva v Srbiji. Spopad z bolgarsko - turško tolpo v Novi Srbiji.
SOLUN 21. (Kor.) Vsled velikih izgub namerava pričeti Srbija z novim nabiranjem vojakov do starosti 50 let.
Med Bolgari in mohamedanci vedno bolj naraSČa ogorčenje nad srbsko upravo v Novi Srbiji
Močna turško-boigarska tolpa je napadla tri srbske vasi v okraju Velesu. Prišlo je do hudega spopada s srbskimi brambovcL Na obeh straneh so imeli občutne izgube.
Štirinajst v Casabtanca v Maroku nastanjenih Nemcev pred vofcrim sodiščem.
BERLIN, 22. (Kor.) Wolffov urad poroča: Po uradnem poizvedovanju se je dognalo, da je prišlo 14 v Maroku živečih Nemcev v Casablanca baje radi zarote proti francoskemu protektoratu pred vojno sodišče.
Nemške interese v Maroku zastopajo Zjedinjene države. V Casablanca jih zastopa ondotni italijanski konzul in sicer zato, ker Zjedinjene države nimajo tam svojega zastopnika. Amerikanska in italijanska oblast se izrecno zavzemata za o-grožene naše Hudi.
Nemška vlada je podvzela vse korake, da razjasni zadevo In da Nemcem, ki so v francoski oblasti, pomaga na vse možne načine.
Francoska vlada je bila obveščena o tem, da bo nemška vlada zahtevala strog
račun za vsako protizakonito postopanje proti obtoženim Nemcem.
Poštni promet v vzhodni Prusill odprt Oklic guvernerja v Kiaučau.
BERLIN, 22. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« piše: V vzhodni Prusiji je ves ix>štni promet zopet v starem tiru; samo v nekaterih obmejnih krajih v okraju Gumbinnen so še nekatere omejitve.
V oklicu, ki ga je izdal guverner kiau-čauskega ozemlja dne 13. avgusta t. 1. je rečeno: Nikoli ne izročimo prostovoljno niti najmanjšega koščka zemlje, nad katerim plapola državna zastava. Iz tega kraja, ki smo ga tekom 17 let negovali z ljubeznijo in vspehom, se ne umaknemo. Ako hoče imeti sovražnik Tsingtau, naj pride in si ga vzame. Našel nas bo na svojih mestih.
Napadi na angleškega mornariškega ministra Churchilla.
LONDON, 22. (Kor.) »Morningpost« zahteva od Churchilla, da naj doženejo v admiraliteti, kako je nastalo mornariško znamenje brodovja, katerega znamenja se smejo posluževati državljani sovražnih narodov na nevtralnih ladjah. Objavljenje znamenja vzbuja v ljudstvu srčno željo, da bi zvedelo, kdo je ukazal dati to znamenje in kako politiko isto zasleduje. Tudi zavezniki bi radi vedeli, kako je moglo tako izvanredno znamenje doseči vojno brodovje.
Potop petih angleških parnikov.
LONDON 22. (Kor.) Lloydov zastopnik v Kolombu brzojavlja admiraliteti, da je nemška križarka »Emden« potopila angleške parnike »Chilko«, »Troilus«, »Ben-more«, »Član« in »Grand«, kakor tudi za Tasmanijo določenega poglobljevatca »Pourabbel«, ladja »Oxford« pa je bila uplenjena.
Kolera.
DUNAJ 22. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje stvari poroča: 22. oktobra so bili ugotovljeni trije slučaji azijske kolere na Dunaju, dva v Volšperku in šest na Moravskem. Na Dunaju, v Volšperku in pa v dveh slučajih na Moravskem gre za vojake, ki so prišli s severnega bojišča. Nadalje je bilo v Galiciji v 12 krajih 120 slučajev kolere.
Razpravo proti atentatorjem Principa m sodruM.
SARAJEVO, 21. (Kor.) V daljni razpravi je bilo zaslišanih še veliko prič. Nato so se prečitali odlomki iz knjige »Narodne obrane«, iz katerih sledi, da se v Bosni in Hercegovini bori za »Narodno obrano« srbsko društvo »Prosvjeta« v Sarajevem. Namenom »Narodne obrane« služijo tudi gospodarske zveze, čitalnice, društva proti alkoholu i. t. d. »Narodna obrana« združuje vse srbske Sokole. Tej združitvi pripada v Bosni in Hercegovini 22 sokolskih društev in dalje društva v Dalmaciji.
Iz zapisnika glede od izvedencev podanega mnenja o bombah se dožene, da gre za ročne granate, kakor jih rabi srbska armada. Sestavljene so ravno tako, kakor onih 19, ki so se našle v Brčki, ki so bile zavite v originalnem makulaturnem papirju kragujevačkega arzenala in ki so izvedencem že znane. Takih ročnih granat ne rabijo, razven v Srbiji, nikjer v Evropi.
E Pozivni razšlo*.
(Priobčili smo že ta razglas pred par dnevi med brzojavnimi vestmi, a ker nam je bil sedaj doposlan uradno, ga priobčuje-mo vnovič, kakor smo ga prejeli. — Uredništvo.)
Na podlagi Najvišjega poziva cele c. kr. in kr. ogr. črne vojske bodo k službi z o-rožjem pri črni vojski klicani:
Vse v letu 1878. do leta (vključno) 1890. rojene, črni vojski podvržene osebe, katere so bile do leta (vključno) 1913. pri naboru ali pri pregledbi za službo z orožjem nesposobne najdene, ali katere so bile potom superarbitracije (nadpregledbe) iz vojske, vojne mornarice, deželne bram-be ali iz orožništva odpuščene, ako bodo sedaj pri Izbiranju (naboru) za službo pri črni vojski z orožjem kot sposobne najdene.
K Izbiranju (naboru) nI treba priti:
1.	Onim, kateri v službi črne vojske že stojć — tudi brez orožja — ali kateri Že na kak drug način aktivno vojaško službo opravljajo^
2.	zdravnikom (doktorji medicine),
3.	gažistom v pokoju in v razmerju izven službe, potem vsem tistim, kateri sol
pri vojakih služili, pa sedaj od države penzijo imajo,
4.	osebam, katere so vsled kake poškodbe za vsako službo nesposobne, od službe pri črni vojski sploh oproščene, če imajo črnovojno izpustnico (Abschied) ali pa črnovojni oprostni list, oziroma katere so bile svoječasno iz nabornih listov izbrisane,
5.	onim, kateri so bili potom nadpregle-da (superarbritacije) šele v času njihove črnovojne dolžnosti kot »za službo z o-rožjem nesposobni« imenovani,
6.	osebam, katerim manjka ena noga ali ena roka, katere so na obeh očeh slepe ali gluhe, katere so po sodniškem izreku slaboumne, ako niso od črnovojne dolžnosti že oproščene, potem vse slaboumne in padavici (lomljenju) podvržene osebe, ako pri naboru eden dokaz te bolezni pred-leži.
IZBIRANJE:
Da se zatnore sposobnost za službo pri orni vojski z orožjem dognati, morajo vse imenovane črni vojski podvržene osebe pred jedno izbiralno komisijo črne vojske priti. Te komisije bodo od 16. novembra do 31. decembra uradovale.
Kraj, dan in ura uradovanja teh komisij bode posebnim potom razglašeno.
Črni vojski podvržene osebe imajo n:i kraj te izbiralne komisije in nazaj prosto vožnjo na železnicah in na parobrodi!-. Kdor hoče to pogodnost uživati, mora v občini svojega bivališča (pri občinskem tiradu, pri magistratu) do 31. dne oktobr i 1914. 1. za izdanje jedne črnovojne legitimacije (črnovojno izkaznega lista) prosi'
One črni vojski podvržene osebe, katere ne bivajo v političnem okraju svoj j domače občine, morajo se na vsak nat'n do vključno 31. dne oktobra 1914. pri občinskem uradu (pri magistratu) njihove:..,' bivališča s svojimi dokumenti, kakor krstni ali rojstni list, domovinski list, delavsko knjigo i. t. d. javiti, kjer potem e -den črnovojni list dobe.
Izkazni list črne vojske se mora dobro shraniti in se mora k izbiranju seboj prinesti.
Te v tem razglasu imenovane črni vojski podvržene osebe, katere na določt i dan vsled neizogibne zapreke k izbiranju niso mogle priti, morajo se pri jedni pozneje določeni komisiji javiti. Kraj in čas uradovanja teh komisij bode posebno razglašeno.
NASTOP SLUŽBE:
Poziv za nastop službe tistih, kateri f > bili pri izbiranju kot sposobni najdeni, bode pozneje razglašen.
Kam da morajo sposobno najdene osebe odriniti, bodo te osebe pri izbiranju izvedele.
POGODNOST:
Tiste črni vojski podvržene osebe, katere spadajo med osebe, imenovane pod § 29 vojaškega zakona — (posvečeni duhovni, kandidati za duhovni stan po zakonu pripoznanih cerkev in verozakonskih društev) — se k črnovojni službi z orožjem ne bodo vzele; vendar pa morajo k izbiranju priti in tam na podlagi svoi:i: dokumentov ta svoj poklic dokazali.
Crni vojski podvržene osebe, katcie bi imele po vojaškem zakonu pravico iu pogodnost enoletne službe, lahko dobč. ako to dokažejo, dovoljenje tudi v službi Črne vojske enoletni znak nositi.
POZIV IN BOSNIJE
Da se na znanje, da bodo tudi osebe iz Bosnije in Hercegovine, katere so leta 1878. do vključno leta 1890. rojent, In ka tere so evidenci druge reserve t odvržene. k službi z orožjem poklicane. Ako 'e osebe v kraljevinah in deželah monarhije bivajo, morajo se v času od 5. dc 10 novembra leta 1914. pri občinskem uratfu. oziroma pri magistratu njihovega, bivališča z v tem razglasu Imenovanim -kumentom javiti, kjer dobe eu izkazul !fct, katerega se mora dobro shraniti. 5 (cm izkaznim listom se morajo te osebe kakor hitro mogoče pri c. in kr. poveljstvu do-polnitvenega okraja, v katerem njihovo bivališče leži, k izbiranju javiti.
Službi obvezane esebe, katere spadajo evidenci druge reserve, imajo, ako poka-žejo izkazni list, na železnicah In na paro-brodih prosto vožnjo do najbližjega c. iu kr. poveljstva dopolnitvenega okraja in nazaj v njihovo bivališče.
Neizpolnjevanje teh ukazov se po obstoječih zakonih ostro kaznuje.
V Trstu, dne 23. oktobra 1914. I.
C. KR. NAMESTNISTVENI SVETNIK V TRSTU.
Uradni pečat
IZBIRANJE OSEB IZ IN HERCEGOVINE.
Stran II.
»EDINOST« št. 265.
V Trstu, dne 23. oktobra \9\4.
Mm politične vesti
Mesto Stre t v Bukovini še ni zasedeno. Vest o naznanjeni reokupaciji mesta Stret ob rumunski meji po naših četah, je biLa preuranjena. Pač pa so prispele naše čete Jugozapadno od Kutega do reke Veliki Seret.
O povraiku bukovinskega deželnega
predsednika se poroča: Po izpraznitvi Cernovic se je bukovinska deželna vlada preselila iz Cernovic v Dorno Vatro. Po vpadu Rusov na Karpatske prelaze se |e bukovinski deželni predsednik grof Me-ran preselil v Bistrico na SedmograŠkem. Grof Mcran se je sedaj najt rž e^ vrnil v Dorno Vatra '
riščanja splošnosti po posameznikih, ki bi hoteli bogateti na škodo ostalega prebivalstva.
Mak«tmaJue ceae živil
Tudi na Nemškem so se oglasili klici po maksimalnih cenah Živil In to $e prej nego pri nas v Avstriji. Če pa primerjamo cene na Nemškem z onimi pri nas v Avstriji, moramo reči, da odpor agrarcev proti interesom splošnosti na Nemškem ni tako velik, kakor je pri nas. V naslednjem naj podamo po bcrolinskem »Vor\vaertsu<; nekaj podatkov o razmerah na tamošnjem
Sličice iz volne.
General je moj stric. Ko so Rusi vdrli v vzhodno Prusko, so zasedli med drugim tudi 'mesto Rastenburg. Bivakirali so zunaj na planem in prihajali vsaki dan v mesto na-kupovat živil in drugih potrebščin. Obnašali so se povsem mirno in razven tega, da so razdjali tamošnji častniški kazino, od katerega stoji sedaj samo Se zidovje, niso nadlegovali nikogar. Na glavnem trgu imenovanega mesta stoji hotel „Zur Stadt KOnigs-berg", njegov posestnik nosi hne roškega generala Rennenkanapfa. Hotelir sicer nI prav v nobenem sorodstvu z ruskim geuaakHn istega imena, vendar mu je dejstvo, da tudi on nosi slučajno isto ime, nekoč stužflo jako dobro. Zgodilo se je pa to tako. Nekoč (e prijezdilo deset kozakov na hotelsko dvorišče in zahtevalo od hlapca konj. Hlapec je odgovoril, da jih nimajo in jih zato tudi ne morejo dati. Kozaki se pa niso pustili odpraviti kar tako meni nič, tebi nič. Postali so nadležni in začeli vihteti svoje sulice nad prestrašenim hlapcem. Hlapec si iz zadrege
trgu. Tudi v Nemčiji se izvaja oderuštvo i nj zna]	ati zato je krcpko poklical
v prvi vrsti z zadržavanjem zalog vele- svoj ^s^tarja: gospod Rennenkampfl agracev. katerih tamkaj ne brani tako. ka- ~ ~	1 B -r -	- -
kor pri nas ono časopisje, ki se izdaja za branitelje kmetskih koristi. Tako je n. pr. dr. Helm, voditelj bavarskih kmetijskih društev in državni poslanec, objavil članek, ki je naperjen proti veleagrarceni in v katerem izjavlja, da je cena 6 mark (7 kron) za metrski stot krompirja precej visoka in da se prav lahko prodaja metrski stot po 4 marke 40 pfenigov. to je 5 kron 20 vinarjev. Naši agrarni
Na oknu gori se prikaže hotelir ter takoj pojmi situvacijo in po ruski zakriči nad ko-zaki: „Če se ne poberete takoj, povem svojemu stricu generalu."
Pomagalo je; kozaki so odšli nemudoma.
DomaČe vesti.
Državni poslanec dr. Otokar Rybar se
časopisi!je tc dni mudil na Dunaju, kjer je v mi-pa naravnost poživljajo na oderuštvo. tr- nistrstvu za pravosodje in deželno bram-
deČ, da je normalna cena za metrski stot	J " "
krompirja 10 do 12 kron. Na Nemškem se
pa tudi znajo posamezne občine braniti jako odločno proti takemu podraževanju. Tako je uadžupan giessenski ustanovil cc-no dobremu krompirju na 6 pfenigov iT narjev) za kilogram. Prodajalci niso hoteli več prodajati in so trdili, da so že prodali svoje zaloge. Občina pa je dala nato po policiji dognati resnico, je zaplenila zalogo krompirja ter krompir prodala sama in iztrže*'! denar potem izročila trgovcem. V Budingcnu je določi/ okrožni urad najvišjo ceno za krompir na 5 mark 50 pfenigov metrski stot, a onega, kdor bi prodajal dražje ali bi zatajil svojo zalogo, doleti globa do 300:» mark ali pa zapor do šestih mesecev. V svrho primerjanja z našimi razmerami so tudi zanimive maksimalne cene drugih živil, kakor so določene v večjih mestih, n. pr .v Hannovru. Urad jc določil, da smejo biti najvišje cene: za a -meriško mast 90 pfenigov (K 1.08) za funt, za svinjske kotlete 1.10 M (K 1.32), pleče 90 pfenigov (K 1.08), spodnji del 83 pfenigov (K 1.02), posušena slanina 1 marko (K 1.20) za funt. Salami po raznih vrstah 8u pfenigov do 1.15 M (K 0.96 do K 1.35»), najfinejše namizno sveže maslo 1.55 M (K 1.86), ržena moka 20 pfenigov (24 vinarjev), pšenična moka 25 pfenigov (30 vinarjev), sol 11 pfenigov, sladkor 24 do 25 pfenigov (28 do 30 vinarjev). V manjših občinah so bile določene maksimalne cene znatno nižje. — Če primerjamo te cene z našimi cenami, se moramo naravnost čuditi, kako je vendar mogoče, da so cene živil v Nemčiji, ki je vendar tako izrazito industrijalna drŽava, toliko nižje, nego so pa pri nas v Avstriji, v povečini agrarni državi. V Nemčiji, ki mora velik del svojih živil uvažati, so živila cenejša, nego pri nas, kjer nam skoraj zadostuje domači pridelek. Naj se le pri nas uvedejo vsepovsod maksimalne cene, pa bo tudi pri nas mnogo bolje v tem pogledu in to tembolj, če se pritisne na veleagrarce in veletrgovce tako. kakor so znali napraviti na Nemškem. Maksimalne cene od-pra\ ijo špekulacijo, in tako se ? • dogo-
bo že v drugič interveniral radi raznih oblastvenih odredeb za časa mobilizacije v našili pokrajinah. Bil je povsod najdo-brohotneje sprejet in so s posebnim zanimanjem poslušali njegove želje in pojasnila.
Važna razsodba državnega sodišča o volilni pravici v mestnih kurijah na Kranjskem. Državno sodišče na Dunaju je razglasilo v sredo razsodbo na pritožbo dr. Riharda Karbe in tovarišev v Kamniku radi vpisa v sosednjih občinah stanujo-čih volilcev v kamniško volilno listo. Državno sodišče je spoznalo, da se je z razsodbo kranjskega deželnega predsednika zgodila kršitev politične pravice volitve v kranjski deželni zbor. V utemeljevanju se naglaša, da govori zakon samo o krajih in mestih, ne pa o občinah in krainih občinah. Radi tega zamore priti za volilno listo mestnih kurij v poštev le mesto Kamnik, ne pa tudi pet občin, ki so zvezane z njim v politično krajno občino.
Šolska vest. Gosp. Anton Vovk, učit. kandidat iz Kopra, je imenovan za suplenta na C. M. deški šoli v Trstu.
O dr. Tonetu Gosaku se je raznesel glas, da je padel na bojišču; sedaj pa smo doznali, da ta vest ne odgovarja resnici, pač pa, da je dr. Gosak težko ranjen. Ta vest bo v tolažbo njegovim Številnim prijateljem in spoŠtovalcem na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in v Trstu. Dr. Gosak je odvetnik v Ptuju in med najagilnejimi boritelji za pravice našega naroda na Štajerskem. Radi svojega slovenskega rodoljubja je mora! pretrpeti že marsikatero neprijetnost in materijalno škodo od nasprotne strani. V Trstu ima mnogo znancev, ker je bil pred nekoliko leti praktikant na tukajšnji deželni sodniji. Želimo g. dr.u Gosaku, da bi čim prej, pred vsem pa: popolnoma okreval.
Pogled tja čez preko volne. Pred par dnevi smo omenjali na tem mestu odgovora v »Arbeiter Zeitung« na izvajanja znanega italijanskega umetniškega historika Domenico Gnollija v »Giornale dlta-lia«, kjer izreka nado, da pride po vojni do zveze med kulturnimi narodi. Gnolli je
jvraštvu, ki bi se ne dalo pomiriti. Ali niso občine in republike Italije, ki so smrtno sovražile druga drugo, danes po-bratjene v ujedinjenju naroda? Poprej so bile Florenca, Benetke. Genova domovina, danes je Italija. Velike krize preobra-žajo duše narodov in odpirajo nove izglede, vzbujajo nova čutstva in misli, dovajajo do novih tvorb, ki so se poprej zdele neverjetne. Na mislih tako bogat in glo^ bok mislec, kakršen je Maeterlink, pričakuje tudi po zaključku vojne ustanovitev Zjedinjenih držav Evrope. Gotovo da se to ne zgodi takoj, ali v krvi narodov, ki se pomešuje na bojiščih, v mrtvecih, ki pokrivajo isto zemljo^ se ne staplja in združuje le trohnenje, ampak novo življenje, da potem iz velikih, ali nepopolnih kultur narodov nastane evropska kultura.
Naj bi ta vizija v tej muke polni uri poslala svojo čisto luč preko neizmernega morja krvi! — V slovesni uri, v kateri se zapira ena doba in se odpirajo vrata druge dobe, je naši Italiji, tej deželi večnega povraćanja, prisojena velika in plemenita naloga v službi kulture, če se bo znala izogibati strastem in posebnim interesom.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili včeraj sprejeti črno-vojnik Alojzij Tommasini, Ivan Kinkela od pisarne 3. bataljona 97. pešpolka, Ivan Mandić od trena, doma iz Doboja, Josip Škrinjar od obrežne straže, Fran Zorzenon, železničar m črnovojnik Fran Jurica. Izpuščeni so bili iz mestne bolnišnice štirje vojaki. — Iz pomožne bolnišnice v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintracht" je bilo včeraj odpuščenih in poslanih na dopust na svoje domove do popolnega okrevanja 21 vojakov. — V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-ameri-kane" so bili včeraj sprejeti vojaki 97. pešpolka Ivan Kalin od 3, Ivan Viviani od 13., Ivan Ribarič od 5.f Krištof Bašič in Edvard Evard Dovgan od 11. ter Ivan RenČelj in Anton Steraj od 10. stotnije in Alojzij Duj-mović od maršbataljona 97. pešpolka; dalje OUvijer Peršič od 1. huzarskega polka, Renat Smerdu od 9. sanitetnega oddelka, Peter Josip Mirkovič od 13. stotnije 2. pešpolka, Josip Sirk od 9. stotnije 47. pešpolka, Josip Springer od c. kr. vojne mornarice, Menotti Minutti od dopolnilnega bataljona 47. pešpolka, Virgilij Rubini od 13. stotnije 4. bo-sansko-hercegovskega pešpolka, Josip Szu-dravaj od 58. pešpolka, Alojzij Tavčer od 12. stotnije 2. pešpolka in Josip Štringar od 4. stotnije 30. pešpolka. — Petdnevno opazovalno dobo je v tej bolnišnici dovršilo 18 vojakov. Na dopust je bilo poslanih iz te bolnišnice do popolnega okrevanja 27 vojakov.	___
Samomor. Snoči, malo pred deveto uro, je bil zdravnik z zdravniške postaje telefo-ničnim potom pozvan na pomoč v hišo Štv. 522 v Škorklji (Pendice di Scorcola), češ da je tam treba njegove pomoči za nekega mladeniča, ki se je ustrelil z revolverjem. Zdravnik se je takoj podal na označeno mesto in našel 2e mrtvega 18 letnega Bogoljuba Markla, dijaka VIII. gimnazijskega razreda, sina višjega zdravstvenega nadzornika pomorske vlade dra. Teofila Markla. Dečko se je že ob 5 popoldne zaprl v svojo sobo in se tam ustrelil z revolverjem v desno sence. Ko je prišel zdravnik, je bil nesrečni mladenič 2e popolnoma hladen.
Umrli so. Prijavljeni dne 22. t. m. na mestnem fizikatu: Mattarelli Amalija, 53 let, ul. P. Besenghi št. 28; Ricci Lidija, 28 let, ul. Sv. Lucije št. 6; Mozetič Eliza, 22 let, ul. Maiolica štev. 12; Kesel Albert, 91 let, Kolonja št. 46; Bampi Josip, 32 let, Skorklja št. 22; Jelavič Marija, 31 lett ul. F. Venezian št. 27. — V mestni bolnišnici dne 19. t. m.: Bratuš Bruna, leto dni; Villiti Ivan, 8 let; Križmančič Ivan, 3 dni, Gradišar Marija, poldrugo leto; Puholzer Monika, 30 let. — V mestni ubožnid : Rozman Jera, 74 let; Tercon Marija, 88 let.
diti potem, da padejo cene celo pod dolo-i zaključil svojo razpravo tako-le: Zdelo ceno višino. Posebno v takih razmerah, bi se absurdno, ako bi v strašni uri kla-kakor živimo dandanes, je nujno potreb- nja med narodi govorili o zvezi med na-no, da se nemudoma napravi konec izko- rodi, toda zgodovina ne ve ničesar o so-
PO P LISTEK
Vihar In tlilna.
M. C.
Tu končujejo memoari Fulvie, ki sem jih v paketu prejel iz Chamounixa dne 20. avgusta. Tem zapiskom so bile, istotako datirane iz Chamounixa, pridodane nastopne kratke vrstice:
*Potem, ko sem dolgo razmišljala, sern našla. V Turin sem prišla dne 3. avgusta po osemmesečni odsotnosti. Napravila sem bila svoj načrt. Poiskala sem nekaj znancev, ki so sloviti strastni hribolazci. Izražala sem neodklonljivo željo, da bi splezala na Mont Blanc. Prosila sem jih, naj mi poiščejo primerno družbo, ki bi se Jej mogla pridružiti in ki bi me podpirala v pripravah. Ta čudna domislica je bila pri dami. došli direktno iz Amerike, čisto naravna!
Malo dni za tem sem Izvedela, da dva mlada človeka, prijatelja neke znanke, nameravata na Mont Blanc In sicer sredi avgusta. Odpotovala sta že v Chamou-nix.
Brzojavili smo in povprašali, da-Ii me sprejmeta v družbo.
Sprejela sta me. Včeraj zvečer sem se sestala ž njima. Danes sem pripravila vse za pot na Mont Blanc. Naročila sem si čevlje s 26 žeblji. Razun tega z železom okovane gorske palice, zelene pajčolane, počrnjene naočnike in vse polno stvari v varstvo življenja.
t Kdo je mogel misliti, da hočem v smrt?
In vendar je temu tako! Najdem kako razpoko, kako globe!, ki me sprejme; vržem se v kak prepad; kjer je toliko nevarnosti, se more naiti smrt ob vsakem koraku. Samomor je tam lahek tn ostane prikrit. S te partije se ne povrnem več! Poizvedovala sem po Wetfardu; ni ga več v Turinu. Kje neki se nahaja? Nič ne vem. Ne bom ga videla nikdar več!
Njegova pisma imam pri sebi; vsa njegova pisma, celo tisti zadnji bilet, kjer mi je naznanil smrt mojega očeta. Tista pisma, ki so se mi zdela nekdaj tako hladna in ki so mi sedaj tako draga! Pod snegom Mont Dlan ca bodo ogrevala moje u-bogo zamrznjeno srce. Te svoje zapiske oddam na pošto šele kratko pred odhodom na veliko gorsko pot, s katere se ne povrnem več. Kadar jih prejmete, ne bom več med živimi. Zamenjajte imena in potem priobčite moje memoarje. Ne pa tega pisma! Ne izdajte mojega samomora!
Fulvia.
36.
Paket z memoari Fulvie mi je došel dne 20. avgusta zjutraj. Nahajal sem se v svoji pisarni. Odprl sem ga, ali ko sem opazil, da ni nič kupčijskega v njem, sem ga potisnil na stran vkljub radovednosti, ki mi jo je vzbujal. Že osem dni sem zelo zanemarjal svojo pisarno, da sem se bavil izključno s svojo zakonsko sobo, kajti že je krepko dete razširjalo svoj krepki glas v otožnih zvokih. Bilo je to prvo živahno veselje, ki sem je občutil od Ženitve sem. Ta nemelodični krik je nekaj vzbudil v moji notranjosti. Objel sem svojo soprogo s Čutom najgloblje hvaležnosti.
Nato je bil krst, potem čestitke; najeti
K 15.23. (To svoto hrani uprava lista.) — 2. Materi pod orožje poklicanega tovariša Hermana Ipavca s Prošeka K 20. — 3. Za šolske potrebščine otrokom pod orožje poklicanih očetov na a) deški šoli K 9.S6, b) dekliški šoli pri Sv. Jakobu K 9.87. Skupaj K 54.96.
Darovi za Šentjakobsko podružnico CMD.: Nabiralniki so dali od 1. 8. 1914 do 30. 9. 1914. v gostilni: 1) Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu K 23.07, 2) Gospodarskega in konsumnega društva Jadran" K 1.38, 3) gostilna F. Strancar - H 4.50. Nadalje so darovali: Ivah Kerže en podnožnik, Šentjakobska mladina dala na račun čistega dobička Šentjakobskega plesa do danes K 200. — Vsem darovateljem se odbor najprisrčneje zahvaljuje.
U Hefi iru
Gdč. Marica Petrlčeva, učiteljica v Golcu v Istri, je nabrala med goliškimi ovčarji volno za Rdeči križ in Jo doposlala v Trst
MnvL
Učiteljstvo CM. Sol v Trstu je darovalo v oktobru t. L 1% svoje plače v sledeče dobrodelne namene: 1. Za Rdeči križ
je bilo treba dojilko — za tem nje prihod v našo hišo; trebalo je ukreniti dispozicije; končno odhod dojilke z detetom, kar se je zgodilo danes zjutraj iako rano.
Vse v moji hiši se je povrnilo v mirno stanje in jaz sem odhitel v svojo pisarno, da z vnemo nadomestim izgubljeni čas. Bil sem iako zadovoljen s to tiho srečo, ki jo dala zakon, kjer ne primanjkuje ne blagostanja, ne zdravja, ne mladosti, ne miru. Ce bi bila še ljubezen položila vanj svoje Žareče iskre, bi bil celo srečen — tako sem bil le zadovoljen. 2e sem delal za svojega sina.
PovrnivŠi se ob 5. uri iz pisarne, sem šel k svoji soprogi, ki je ostala še v sobi, da jo pozdravim; potem sem sedel k mizi; čim sva popila kavo in odslovila služkinjo, sem legel udobno na počivalnico v bližini balkona, odprl manuskript Fulvie, katere pisavo sem izpoznal že na kuverti ter sem govoril sam sebi: Ce bi bil poročil Fulvio, bi bil te dni obedoval v njeni sobi pri mizici njene postelje.
Vsebina teh memoarjev me je sedaj razburjala, sedaj razdraževala. Večkrat sem kak stavek, ki se je mene tikal, Čital ponovno in sem se z očmi, uprtimi strmeče v nasprotno hišo, poglobil v misli, in na pol z veseljem, na pol z obžalovanjem sem se spominjal, kako sem bil ljubljen. Nepričakovani sestanek s Fnlvio na svatbenem potovanju v Genovi me je za trenotek maščeval za nje sarkazme, zalučane proti meni radi tiste borne primere z bolnikom na putiki. Ali nje mala radovednost glede mojega zakona in pa besede: »Opazila sem takoj, da sta bila mož in lena«« ki so bile gotovo ironično mišljene — »o me Jezile.
Vesti iz Gorlšlie.
II.	izkaz zbirk poslanih podružnici Rdečega križa v Tolminu. Darovali so: Zabče (g. Bravničar) K 7.13, Podbela (obč. zbirka) K 47.90, Orehek-Ravne (čg. vik. Fran Hliš) K 58-70, Podmelc (cerkvena zbirka) dodatek K 60, Volče (županstvo) gč. Ivanka Podreka, Anka Andrejčič K 52.80, Volče K 124.90, Volče K 44.10, Vas Sela (gč. Rajer Jelica) K 51, Vas Ciginj K 32.80, Vas Ko-zaršče K 25, Vas Ušnik K 17.80, Ostalež obč. (čg. kur. Kos) 19. 8. K 212.33, 11.9. K 61.03, Srpenica (čg. žup. Kunšič) K 26.81, Livek (županstvo) K 55.70, Jeleršče (čg. kur. Sok Anton) K 50.59, Dolenja Trebuša (čg. kur. Fr. Klopčič) K 34.10, Hudajužna-Obloke (gč. Jelka Kemperle) K 76, Hudajužna (podž. Ti rkar) K 10.50, Podmelc (gdč. Josipina Jelinčič) K 11, Grahovo (županstvo) K 2, Bovec vet. društvo K 100, Obloke (županstvo) K 15, Soča županstvo K 78.80. Vas Žaga (gč. Milka Rot, EI. Kavs, Mar. 2agar) K 156.10, Vas Srpenica (gč. Aug. Hrovat, Ana Rot, Jos. Trebše) K 149.30, Vas Log Ćezsoča (gč. Fr. Bergine, Milka Hrovat) K 90.56, Zbirka mons. Kragelj v cerkvi Tolen K 216.19, Županstvo v Logu K 185, dek. Peternel v Kobaridu (v cerkvi) K 16.
III.	izkaz darov Rdečemu križu v Tolminu. Darovali so: 1. Zbiika čg. župnika Jos. Peternel Št. Viška gora K 247.49, županstvo Livek K 39.22, g.a Zaletič Ravne K 5, občina Kred II zbirka K 11.66, čg. vikar Josip Abram, Obloke K 20, 6. zbirka čg. kurata Kunsič, Serpenica K 69.20, 2. zbirka čg. župnika Peternel Št. Viška gora K 101, c. kr. finančni oddelek v Preginju K 30, Vas Kred K 10.60, 2. zbirka gč. Zore Ostan Bovec K 14.73, čg. J. Ivančič, Sebretje K 10, čg. Ivan Setjak, Stržišič K 10.06. Zbirka g. Ivanšek orož. postajevodja Slov. Bistrica K 15.20, g. Anton Kalan, Kobarid K 5, gg. Ciril Ivanšič in Ivan Bonač, Cerkno K 3.49 in sta se zavezala poslati vsak mesec 1% njune plače za Rdeči križ. Istotako je obljubil čg. vikar J. Abram, da bo pošiljal do konca vojne mesečno po 10 K Rdeč. križu.
Perilo so poslali: 1. ročni voziček poln rjuh in druzega perila občina Volče. 2 zavoja perila iz Št. Viške gore, potem čg. župnika H. Peternel, 3 zavoje perila iz Srpe-n.ce potom čg. kurata Krusič, 1 velik zaboj perila iz Bovca potom čg. dek. I. Vidmarja, g.a baronica Bann (Tolmin) je darovala nove flanete in bombaževine za perilo in obveze, g.a Zinka Cazafura (Tolmin) 6 novih, kompletnih blazin, 8 srajc, 2 rjuhi, 12 žepnih rut. Manjše množine perila so darovali v Tolminu mons. Kragelj g. dr. Gruntar, g.a Berlot, g.a Slamič iz Loga pri Bovcu, g.a Mar. Šernuta. Vas Kamno zavoj rjuh.
ČEŠKO - BUD JE VIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste Štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
:: HALI OGLASI ::
□□
□o □□
se računajo po 4 stot. besedo-Mastno tipkane besede se računajo enkrat več. — NajmanjBa : pristojbina znaša 40 stotina. :
Heblooana sobo najem gospodu ali g ošpic i
v ulici Commerciale §tv. 11, HI. nadst.
4000
CffeMUf (udova), ki je vsled sedanje vojne zelo UUjPU oškodovana, iiče kakoršnatl-bodi aluibo. Izvrstna spričevala. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod »Udova 4004".	4004
Trgovski pomočnik
stroke
„^_______________—-r—.____j.Velfi
mora biti deželnih jezikov. — Anton Potatzkj nasl. Gorica. Haštelj 7.	1124
Odda se
takoj soba in hrana 2 mladeničema. Ul. Marco Polo Btv. 3, Uf. n. 112G
II11 Vili fAVfl rtare kovine. — Anton Oerneka, ul.
AUpiljBIll Olmo 4, Zaloga koles za vozove. 1120
vešča slovenskega, italijanskega
___^_______ in nemškega jezika ter strojepisja
išče primerne službe v trgovini ali pisarni. — Po-— ----1.*.- .MARLJIVA" na Inseratni od
Gospodično
nudbe poslati pod Edii
delelt Edinosti
1126
7nn.mn litmu pasteriziranega mleka Jako tUU JUU lllTUV močnega imam za takoj ali s 1. novembrom za oddati. Več pove lastnik mlekarne Ivan Vidmar, čraivrh nad Idrijo.	1127
StedllnlKI	nOT*» železni od K 10
merciale štv. IG.
naprej, se prodajajo v ulici Com-
1131
postrežnica za nekaj ur na dan. Naslov lile M* ulica Galileo Galilei štv. 8, IV. nadstropje, leva vrata.	4008
Podpirajre družDa sv. Cin/a In Metodija!
ZDRAVNIK
MeOr.Karol Perničič
ordinira od 11-1 pop.
Trst, ulica Bonomo 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Trgovina jestvin in delikates
MARCEL LAZSkU
Trst - ulica Belvedere št. 57. - Trst. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. — Vino In likerji v steklenicah. — Postrežba na dom. Razpošilja se pakete od 5 kg naprej : Kave. olja In dr.
p:
JHM
? Skladišče o$!]b in drv f
za letim Mi d stirt. mtenjala
Josip Hiceu
i ItAtfca Idil MSi. ha) Id. 2832 1
i i
Mano Conlorti
Via Campanile 20
Novi dohodi!!
Bolne bluze po K	7*20
Razne bluze „ „	720
Razna krila „ „	11*50
Modra in črna krila „	12'--
VestaUe iz barhanta (fušfanjn) in flanele no K 8,10.12. H. 16, 18. - Volnene vcstaUe od K18-45.
Nowe obleke (modre in barvane. - NOVI POHODI PLAŠČEV dolgih In kratkih
NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU
registrovaaa zMfruga z omejenim jamstvom
Nova alica štv. 1&, II. nadstropje.	Nova ulica itv. 13, II. nadstropja
3vloge na knjiike - 4*U-51»
Daje posojila na menjice in vrednote na mesečna alf ted. odplačila.
Eskomptuje trgovske menjice. PMSm
m m neaeCjie obrok«



Anton Breščak
Gorica - Gosposka nI. (G. Carduccl) H, o lastni hffl-Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. = V zaloti dna vedno nad 50 modernih jedilnih In spalnih sob.
Cene od 300 do 3000 K soba. i Edina slovenska delavnica tapetarU« ■
M0u Izbera slik, stollc kakor tudi železnega pohlitra.
Sprejema naroftlla za opreme >11, hotelov I. t. d.
mimic^aoisviiir«