Posamezna številka 10 vinarjev.
SI6VJ44.	_____ If Liolani, v pondeljeK, a funija 1915.
Leto XLII1.
es Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . , £ 28-— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35*—
V	Ljabljanl na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2*—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: s
ia celo leto....... V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo InoMmstvo ■ „ 12--
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm); ia enkrat . ... po 18 v M dvakrat .... ,, 15 „ sa trikrat .... ,, 13 „ sa vočkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice iti:
enostolpna petltvrsta po 2Ivin.
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzomšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
03- Dredntštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne =a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnloe avstrijska št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona St. 188.
t Franc Ferdinand.
Danes popoldne tone v večnost leto, odkar ni več Franca Ferdinanda. Z blago svojo Zofijo je prelil kot mučenec kri za Avstrijo,
Največji Avstrijec je bil umorjen; ni mu bilo dano pogledati v bodočo deželo svojih načrtov in težkega dela in skrbi; predno je stopil v svojo državo: vsem narodom pravično in zadovoljno Avstrijo, mu je bilo vzeto življenje. Umorili so ga, ker je hotiel osrečiti svoje narode in jih storiti nepremagljive. Toda zadnji dih plemenitega ranjkega in njegovo src« je prešlo z elementarno silo v srca vseh avstrijskih narodov in sedaj živi Franc Ferdinand in njegov življenjski načrt v njegovih narodih, ki že enajst mesecev na prostranih bojiščih kujejo in ustvarjajo Avstrijo Franca Ferdinanda.
Kako ga je ljubilo jugoslovansko ljudstvo! Ni čuda, kjer naše slovensko in hrvatsko ljudstvo čuti pravico in ljubezen, tam vzljubi z vso bogato in zvesto dušo in srcem. Franc Ferdinand je bil upanje Jugoslovanov. Bil je tisti princ in bodoči vladar, ki si ni dal narekati sodbe o nas od kakih virov, hodil je po naši domovini, sinja naša Adrija mu je bila domačija, spoznaval je naš narod na njegovi rodni zemlji in videl mu je dušo in ker je bi' mož, je rekel: »To zdravo, dobro, cesarju skozi in skozi zvesto ljudstvo.« Franc Ferdinand je spoznal, da je temelj in bodočnost Avstrije Adrija in zemlja ob nji in da stoji na tej zemlji ob morju ljudstvo, pravi in zvesti stražar Avstrije. Zato je na slovenski zemlji, v Miramaru na morski skali rekel: »Ko bom jaz cesar, dobijo Hrvati svojo pravico.«
Naravno jc bilo, da je bila med Fran-com Ferdinandom in nami taka tesna zveza in srčna edinost. On, globoko veren katoličan, je imel tu doli na jugu ravno tako globokoveren hrvatsko - slovenski narod, oba sta imela veliko in neomajno vero v novo, na znotraj in zunaj veliko Avstrijo, oba sta videla že davno pravega sovražnika onstran Soče, oba sta imela enako ljubezen do skupne in ože jugoslovanske domovine. Kako je zadnje leto in dan izpričalo in potrdilo njuno naziranje! Franca Ferdinanda ni več, toda njegov načrt in duh živi in njegov jugoslovanski narod v Galiciji in ob Soči molče, s trpljenjem in smrtjo išče življenja Avstriji Franca Ferdinanda.
Ko so vozili mrtvo truplo plemenitega moža po slovenski domovini, je slovensko ljudstvo stalo ob progi, trosilo mu je rože na zadnjo pot, molilo zanj in 'ko so naše oči gledale na njegovo rakev, tedaj je pre-
LISTEK.
Iz nižine, po kateri teče Soča, kakih deset do petnajst kilometrov _ od italijanske meje proti morju, sc dvigajo nedaleč ocl idiličnega mesteca Gra-diške blizu vzhodnega brega Soče kot zadnji gorski razrastki višine šentmi-helske in šentmartinske do srednje visokosti (približno 200 m) ter prehajajo potem v nizkih gričih polagoma v ravnino. Ob teh holmcih se vije tir južne železnice iz Gorice nizdol proti Tržiču.
Nad Gradiško, ki s svojim starim pradom in svojimi zvoniki liki lahnemu dihu ob desnem nabrežju vstaja iz bujne planjave tvori Vipavska dolina nekako ločilnico med Trnovsko planoto in Hrušico z Nanosom na levi strani in na drugi med Krasom, ki posega kakor klin od Cičarije mimo Trsta in Tržiča v severozapadni smeri ter podaje roko razrast kom Idrijskega pogorja in končnemu gričevju in ravnicami ter dolinicam Julijskih alp.
hajala njegova duša v srca našega naroda in takrat je naša domovina od morja do Št. ilja prisegla večno zvestobo njemu in njegovi življenjski nalogi.
Ferdinandov načrt je zalo tako jasen in velik, ker odgovarja bistvu in namenu Avstrije in le vsled tega je razumljiva naša še vedno neomajna vera v bodočo resničnost, odtod izvira čudovita moč in junaštvo avstrijskih Jugoslovanov.
Na tisoče življenj smo dali v tej vojski za Ferdinandovo ljubezen in našo nado, milijon jugoslovanskih vojnikov je še v boju, ki ne morejo prej iz boja, dokler mrtvemu Francu Ferdinandu ne oživi njegov in naš ideal.
Franc Ferdinand, Tvoj testament jc našel zveste dediče in borilce na jugu.
XXX
Dunaj, 26. junija. Uradna »\Viener Abendpost« piše: Preteklo bo leto od nesrečnega dne, ko je nadvojvoda Franc Ferdinand s svojo prejasno soprogo vojvodi-njo Zofijo Hohenberško padel kot žrtev zločinske roke. Zvesto in prisrčno združena kakor v življenju, sta skupaj umrla kot mučenca za domovino, katero se je hotelo zadeti z njihovo smrtjo. Kar se je pod vlisom groznega dogodka le slabotno oglašalo v zavesti, je postalo nato čista gotovost. Sarajevski umor ni bilo samo dalo zapeljanih morilcev, sledi zločina so kazale na južno sosednjo državo, katero je nekdo večji in močnejši zlorabljal za napadalca proli monarhiji. Nadaljnji dogodki so odkrili veliko zaroto proti osrednjima evropskima velesilama, kateri se je hotelo oropati njune sameodločitve, sadov poštenega dela in ju ukloniti pod jarem sovražnikov obeh. Izbruhnil je svetoven požar, kakor ga človeštvo še ni videlo. Sramotno umorjenemu cesarskemu princu je svetila mrtvaška baklja, kakor dozdaj še nobenemu smrtniku. Avstrijska armada pa, s katero je Franca Ferdinanda vezala vsaka vez srca, mu je povrnila ljubezen z ljubeznijo in je njegovim manom pripravila častno slavlje. Kar so dosedaj storile habsburške armade in naša mlada mornarica, je obenem ena sama topla zahvala cesarskemu princu, kaj Ji cn ie pravočasno spoznal nevarnosti, ki so prežale na osrednji sili, Jasno mu je p- 'o. da monarhija nima večje in resnejše dolžnosti, kakor svojo brambno moč spraviti na najvišjo stopnjo popolnosti. On je pa tudi skalnato trdno veroval, da je naša armada zmožna največjih dejanj. Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil voditelj ljudi, ki hodijo pokonci, trdno in z zaupanjem, zaupal je v silo domovine in njene bodočnosti, vedsl je, cla je ta v viharjih preizkušena stara država s svojo neskončno obilico sil in ta-
v Strassoldo in Červinjan ter starodavni Oglej, in preko teh mest do italijanske meje, čez katero se. vale sovražne pehotne kolone, italijanska konjiča in topništvo, v smeri proti Tržiču, Gradi-ški in Gorici.
Nekdanja trdnjava Gradiška je že davno porušena, na mestu, kjer so bile svoj čas utrdbe, je sedaj krasen javen vrt s prelepo rotundo.
vojni poizvedovalen so dognali, da nameravajo Italijani prve večje sunke proti Soči poskusiti prihodnjo noč. V avstrijskem taboru, med pehoto, ki leži v utrjenih strelskih jarkih nizdol ob Soči in razpolaga z zadostnim številom strojnih pušk, je vladal svečan mir, grobna tihota. Noben šum, noben
lentov močna dovolj, da sc ubrani svojih sovražnikov, da ostane utrjena brarnba prava in nravnosti v Evropi in da sledi najvišjim ciljem. To vero ranjkega so vojni dogodki čudovito potrdili in zato so junaška dejanja naše armade veliko slavlje njegovemu spominu. Skoro se zdi, da je bil namen genija zgodovine, da je bil malo dni pred 28. junijem, ki je posvečen mu-čencu naše pravične stvari, Lvov iztrgan iz rok carjevih čet. Lvov prost, lo jc po-menjalo, da se je prem<3'č navadne množice klaverno razbila na prevladujočem duhu, na požrtvovalni ljubezni, na vzvišenem junaštvu naših in zavezniških nemških borilcev. Junaška pesem, ki gre od vpada ruskih milijonskih armad do slavne osvoboditve Lvova, vse pravljično, kar smo v zadnjih mesecih doživeli, vse poje obenem slavo plemenitemu ranjkemu, ki ni nikdar dvomil nad silo domovine in ki je v svojem delokrogu vse storil, da bo pripravljena za uro odločitve. Njegov spomin naj nam bo tedaj drag za vse čase. Nikdar ne pozabimo mučenca, ki je za svojo domovino pretrpel bridko smrt in čegar življenjsko delo se je sedaj tako veličastno izkazalo. Če njegov duh iz blaženih višav gleda doli na nas, tedaj bo videl slavno prerojenje habsburške monarhije. Prisrčno zbrani okoli svojega ljubljenega cesarja in kralja in previsoke vladarske hiše bodo narodi države doživeli novo slavo in novo srečo.^
Katoliška »Correspondenza« izjavlja, da se je omenjeni razgovor res vršil in sicer jc v glavnem pravilno objavljen, čeravno ne v vseh podrobnostih. Papež je hotel pravzaprav povedati ti ve stvari: V Franciji napačno sodijo sveto stolico. Papež lahko izreče samo splošen protest, ne pa posameznih obtožnic. Kar eni trdijo, drugi zanikajo. Sedaj se še ne da spoznati, kje je resnica. Drugič je pa hotel sv. Oče ugotoviti, da leže pomanjkljivosti garancijskega zakona v zakonu samem, nc pa v pomanjkanju dobre volje vladajočih oseb, ki so vedno kazale svoje prijateljsko mišljenje.
Izrecno se je tudi sv. oče pritožil, da je italijanska cenzura zlomila pečate in odprla dve pismi na Vatikan. Eno teh pisem jc bilo naslovljeno na vatikansko »poeni-tentiario«, na urad, ki ima v rokah spo-vedne zadeve in dis	tedaj stvari silno
intimnega in delikatnega značaja, kjer so ljudje najbolj občutljivi. Če posvetna roka laškega cenzorja odpira pisma s tako nežno vsebino, potem se verniki res ne bodo mogli z zaupanjem obračati v Rim.
Italijansko vlado so papeževe besede silno zbodle in uradno sedaj razglaša, da sc je od začetka vojne z vso strogo natančnostjo trudila, da more papež prav svobodno občevati z verniki. Svoji cenzuri je naročila, da naj takoj vsa pisma na papeža, cerkvene kongregacije »poenitentiario« in v zadevah »svete službe« takoj pošlje na naslovno mesto. Med stotinami vsakdanjih vatikanskih pisem se je po pomoti odprlo dvoje pisem, eno na državno tajništvo, drugo na »poenitentiario«. Pisma pa niso prišla iz tujine, ampak iz italijanske vojne zone. Vlada je cenzuri v tej zoni naročila, naj vsa cerkvena pisma takoj prosto pa-sira. Pisma sv. Stolice v Avstrijo se je z vso vestnostjo poslalo preko Švice in nosijo tudi pečat »Ziirich«. Prišli sta pa nazaj dve z opombo: »Nazaj, ker iz dežele v vojni.« Če so tedaj zveze med sv. Stolico in Avstrijo pretrgane ali otežkočene, je napaka samo pri Avstriji. — Tako vali italijanska vlada krivdo iz svojih ram.
»Osservatore Romano« ne zanika razgovora, toda 11111 pristavlja še bolj splošne opombe. Sv. Stolica jc odgovorna samo za uradne izjave, katere so bile od okrožnice 1. novembra žc večkrat podane iu (e jasno izražajo mnenje sv. Očeta. Vsa druga poročila so netočna, časih kar očividno.
Naš korespondenčni urad poroča iz Lugana: Papeževe izjave uredniku Satapie od pariške »Liberta« še niso demontirane. Pač pa je nasprotno gotovo, da mu je osebno znani kardinal državni tajnik Gaspari pripomogel do te avdijence, ki jo je t u ti i »Oservatore Romano« zabeležil, in da je smel pred-predložiti sv. Očetu vprašanja, ki so bila že prej predložena in s p r e-j e t a.
Rimska cenzura je smatrala za potrebno, da popolnoma prepove prinesti ali razlagati ta razgovor: najbrže zato, tla zabrani reakijo v besedah in dejanjih od strani rimskega prebivalstva, ki bi bila nov drastičen dokaz za negotovost in nečast papeževega položaja.
Italijansko časopisje je zelo neza« dovoljno vsled teb izjav, ker Vatikan ni zanikal papeževih izjav o vojnih grozovitostih. Položaj se je zelo poostril, ker so tako strašno razdrte sanje o nacionalnem papežu. »Corriere della Sera« zopet odločno zahteva, da Vatikan elementira svojo izjavo, ker vendar ne gre, da bi papež kot 11 a 1 i j a n svoje morebitne nezadovoljnosti z Italijo razlagal Francozom. Papež, ki jo svoj čas priporočal nevtralnost Italije pri svojih italijanskih prijateljih in listih, se obnašal kot tuja, skoro so-
gibljej ni izdajal pozornih straž, nič ni kazalo, da baterije po vrhovih čakajo le znamenja, da pridirjajoče sovražnike zdrobe. Celo italijanskim letalom, ki so čez dan iskala avstrijske postojanke, se ni posrečilo, cla bi več zapazila kakor strelske jarke ob Soči, v katerih so si avstrijski pešci: Hrvatje in Slovenci, Ogri in Nemci veselo kratili čas, radostno uživali menažo ter prepevali domoljubne pesmi.
Svetli večer je padel na ravan in krvavo jc zažarelo zapadno obzorje. Krog in krog tihota kakor za časa popolnega miru. Nobena reč ni oznanjala, kakšen vihar nam prinese bližnja noč, vihar, ki bo daleč prekašal vse, kar se jc doslej na polju vojne tehniko doživelo.
Tudi tam jc bilo vse mirno; toda olla je tišina pred nevihto, kajti z napeto pozornostjo je vse pričakovalo, kdaj sc priplazijo Lahi, da sc jim pokaže, kaj se pravi avstrijskega dvogla-vega orla zavratno, iz zasede in potuhnjeno napasti.
Na severnem in severozapadnem obzorju so še zažareli z večnim snegom pokriti gorski velikani v krasnem večernem siju, potem sc je zmračilo iu noč jc padala na široko kraiiuo.
I11 iz temnega zapada se je začelo plaziti in riti naprej, bližje, vedno bližje, sprva v širokih kolonah, potem v ločenih strelskih šesterostopih — vsega več kakor divizija italijanske pehote, ob bokih pa konjenica.
Potem so počili iz laških težkih topov, ki so bili nameščeni za pehotnimi črtami in so imeli naskok pehote pripraviti, prvi streli.
Avstrijske baterije
.so še vedno
molčale; zdelo se je, kakor da bi smatrale zdaj šc za nevredno odgovarjati na besno režanjc prihuljene trope.
Kakor osupnjeni so obmolknili tu-di laški topovi. Lahi so pač mislili, da bodo naše baterije, ko laška artiljerija prvikrat zagrmi, takoj odgovorile ter se izdale, kje stoje. Molk italijanskih topov jc trajal skoro četrt ure, dokaz, kako osupnjen in zmeden je bil štab. ki je vodil napad.
Končno so laški topovi vendar zo pet zagrmeli in kakor v naskoku so pridrveli proti strugi Soče pehotni oddelki, ki so se sedaj čutili varne, in podcenjujoč našo silo, mislili, da pridejo čez Sočo kar igraje. Pred krili in na straneh je pridirjala konjenica, ki ie nameravala naše strelske jarke kar preskočiti. Italijanski topovi pa so rjoveli kakor iz pekla v temno noč: na
vražna moč, ki se drzne poseči v italijanske interese in vprašanja vesti. —
Papež je izrekel tudi svojo bojazen glede položaja v Rimu, kjer se vedno nekaj kuha, in je imenoval rimsko ljudstvo za najbolj veternjaški narod sveta (il piu mobile popolo della terra), o katerem se ne ve, kako se bo obnašal pri zmagi ali pri porazu. List pričakuje, da bo papež te izjave prav kmalu zanikal, če ne, ga bodo k temu prisilili. Zgoraj navedena izjava »Osservatore Romano« »Corriera« ni zadovoljila in zato zahteva še v hujših besedah, da papež prekliče. Francosko časopisje jc tudi pobito in pravi, da je bilo politično nespametno objaviti razgovor. Klerikalna »Liberte« je hotela kaznovati vlado, ki je odpravila poslaništvo pri papežu. Namestu (ali pa poleg tega, op. ur.) tega pa je omajala vero ljudstva, ki pravi, da je statistika o nemških grozovitostih gotovo prenapeta. Ljudstvo gotovo bolj veruje papežu, nego svojim politikom.
»L' Information« piše: »Republikanci so strašno neljubo presenčeni.« Nekaj katoliških listov prinaša samo posamezne iznimke. »Matin« in »Echo« sicer cel razgovor, a brez opomb. »Temps« pa piše: »Gotovo se papež boji italijanske revolucije, ki bi mu vzela njegovo staro zavetišče. Za papeža bi bilo boljše, da nima posvetne posesti, potem bi bolj prosto sodil.« »Temps« grozi, da bo Italija morala iz ozirov na svojo suvereniteto odkloniti papeža, če bi hotel kasneje posredovati za mir. — Najhujše divja radikalno časopisje.
iz Lvova.
Sprejem avstrijskih čet.
Lvovska »Gazeta Codzienna« 23. junija v uvodnem članku z navdušenimi besedami izraža svoje veselje ob osvoboditvi Lvova ter opisuje sprejem avstrijskih čet. Najprej so prišle prednje straže avstrijskih ulancev in ogrskih huzarjev. Prednje straže so obsipali s cvetlicami, pešce pa so na trgu dvignili na rame in jih spremili v mestno hišo, kjer jih je prisrčno pozdravil mestni zastop s prof. Clamaczem na čelu. Na mestni hiši so izobesili poljske, avstrijske in mestne zastave. Meščani so zastave pozdravili z gromovitim ploskanjem. Zbralo se je mnogo mladine, ki je zapela avstrijsko himno ob spremljanju tisočere množice. Potem so zapeli pesem poljskih legij. Ko so prišle prve avstrijske predstraže pred mestno hišo, je zavladalo veselje, ki ga je težko popisati. Vse se je gnetlo okoli vojakov; obsipali so jih s cvetjem in jih objemali.
Popoldne so prišli večji oddelki avstrijskih čet. Meščanstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Bilo je mnogo ginljivih prizorov. Otroci so pozdravljali svoje očete, matere svoje sinove.
Požari.
V ponedeljek 21. junija so umikajoči se Rusi zažgali kolodvor, krasno dragoceno delo modernega stavbarstva; stal je 16 milijonov kron. Tisoči ljudstva so šli gledat strašne prizore. Zgorela so skladišča, vagoni, lope za lokomotive in delavnice. Vse je v plamenu. Lvovska sodrga je prišla iz svojih skrivališč in začela pleniti okoli kolodvora.
Od krasnih stavb so ostale le še gole stene in razvaline. Le glavno kolodvorsko poslopje še stoji. Trdna stavba se je upirala dinamitu, s katerim so jo skušali raz-dejati. Sosednja poslopja, pošta in stanovanja uradnikov so uničena in oropana.
Strašni prizori.
Lvovski »Nowy Wiek« poroča, da so v nedeljo 20. junija na glavnem trgu oro-
slepo, brez cilja in smotra so streljali na široko polje za Sočo; tuintam so razrili kakšno njivo, izkopali po travnikih in dobravah kako jamo, druge škode ni bilo.
Ta peklenski šunder pa so še ojačili pehotni streli in nepotrebne salve bersaljerov, ki so municijo potratno razsipali. Vse jc bilo bolj podobno slovesnemu patosu laških gledališč kakor pa bojnemu napadu. V ta hrušč in trušč pa zagrme nenadoma avstrijske bateriie
zaragljajo naenkrat strojne puške avstrijskih strojnopuškinih oddelkov ter zaprasketa tudi nagli ogenj avstroogrske pehote iz strelskih jarkov.
Celi škadroni italijanske konjenice, ki so odspredaj jezdili k naskoku, so se zgrudili pod uničujočim ognjem, v italijanski infanteriji je nastal nered; le bersaljeri so se držali, ker so bili naprej spoznali nevarnost naskoka in si poiskali kritij.
Italijanska pehotna divizija bi bila malodane ob prvem udaru strahopetno pobegnila, da niso častniki nastopili z vso odločnostjo ter spravili zopet nekaj reda v njene vrste.
Tako so laške kolone zopet pričele «apad na avstrijske čete. a bil ie kai-pada brezuspešen.
pali 30 trgovin. Razbili so tudi zaloge alkohola, ki je potem razvnel najdivjejše instinkte poulične druhali. Vojaški gubernator je 51 oseb zaradi ropanja obsodil na smrt; obsodbe so takoj izvršili,
V	ponedeljek so bile vse trgovine zaprte, Grmenje topov je utihnilo, Od kolodvora sem so se valili oblaki dima.
Okoli poldneva (21. junija) so se zopet oglasili topovi in strojne puške. V torek je bilo grmenje topov še strašnejše. Na vseh straneh se je valil dim, dvigali so se ognjeni stebri. Gorele so vojašnice, glavna pošta in kolodvor.
V	torek zjutraj so z vseh poslopij odstranili ruske zastave. Ob devetih se je v avtomobilu odpeljal ruski gubernator Šere-metov. Okoli desete ure so se umaknili ruski orožniki na konjih. Napetost je prišla do vrhunca. Lvov je pričakoval vhoda avstrijskih čet, ki so popoldne prikorakale v mesto.
Po odhodu Rusov.
Razbiti oddelki zadnjih ruskih čet so se deloma vdajali, deloma so se branili in iz maščevanja streljali civiliste. Rusi so v Lvovu pustili okoli 500 svojih invalidov.
V	mestu se je skrivalo nekoliko tisoč preoblečenih avstrijskih ujetnikov, ki so ob raznih prilikah ušli ruskim stražam ter se v civilni obleki skrivali v mestu. Meščani so jih skrivaj podpirali.
Pred svojim odhodom so Rusi v Kijev odpeljali mestnega načelnika Rutovskega, podnačelnika, več mestnih svetovalcev, vseučiliškega rektorja dr. Becka, superiorja jezuitov P. Sopucha, več sodnih svetnikov, uradnikov in odličnejših zastopnikov inteligence.
Zadnji dnevi Rusov v Lvovu,
»Nowa Reforma« povzema iz Ivovskih dnevnikov:
Nekoliko dni pred odhodom Rusov je mestno upravo vodil polkovnik grof Šere-metev; svojo pisarno je imel v namestniški palači. Mestni načelnik dr. Rutowski in oba podnačelnika so na ukaz gubernatorja Šeremeteva dne 20. junija popoldne odpotovali v Kijev, kjer ostanejo pod nadzorstvom tamošnjega mestnega sveta. Vodstvo lvovske mestne uprave je prevzel ma-gistratni ravnatelj Boleslav Ostrowski, ki je skupno z grofom Pininskim še pred odhodom Rusov organiziral meščansko stražo. Sedaj so prišli že avstrijski vojni orožniki in vojna policija,
Zadnja številka ruskega »Lvovskega Vojn. Slova« (organ generalnega štaba) je prinesla novico, da so še Rusi od Grodeka umaknili na lvovsko črto.
Avstrijske čete so v torek zjutraj prišle do Ivovskih utrdb. Pri okopih so bili hudi bajonetni boji.
Dne 20. in 21. julija je poulična dru-hal ropala po mestu. Na več krajih so izbruhnili požari, ki so jih zanetili umikajoči se Rusi,
Avstrijske čete v Lvovu.
Neki vojak, ki se je udeležil osvojitve Lvova, pripoveduje v »Novvi Reformi«: Že 21, junija smo upali, da bomo korakali v Lvov. Okrasili smo topove; a Rusi so se še držali. V mesto smo prikorakali v torek popoldne. Ljudje so nas prisrčno pozdravljali, obsipali s cvetjem, obdarovali s cigaretami, čokolado, kruhom, pivom; mnogo žensk je od veselja jokalo. Čudili smo se, ko so nas sredi množic pozdravljali neoboroženi avstrijski vojaki. To so bili vojni ujetniki, ki so v zmešnjavi zadnjih dni ušli ter se skrivali v mestu in okolici. Vmes je bilo nekoliko invalidov, a par tisoč zdravih vojakov.
Splošno je bilo v Lvovu in okolici malo mož, ker so jih Rusi odpeljali kolikor so mogli.
Zahodno od Lvova so Rusi uničili, kar so mogli, zlasti železniške postaje. Pri Lvovu so imeli silne utrdbe in okope.
V zadnjih bojih so Rusi zelo malo streljali iz topov in strojnih pušk. Na trideset naših topov je bilo komaj po šest ruskih. Ruski municijski vozovi so bili večinoma prazni in municijo so za vsak strel posebej prinašali k topovom.
Vojska z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Odbiti ruski naskoki ob Dnjestru. — Neviteška ruska zvijača.
Dunaj, 26. junija. Uradno razglašajo:
Vzhodna skupina Pilanzerjeve armade je med Dnjestrom in Prutom zopet odbila naskok zelo premočnega sovražnika. Med temi boji se je posrečilo sovražniku, da je našo bojno črto na neki točki predrl. V več vrstah ponoči korakajoč na napad je prišla najsprednejša sovražna vrsta, ki jc bila popolnoma neoborožena in ker je držala visoko roke kvišku v znamenje predaje in zato ni bila obstreljevana, do naše. postojanke. Neposredno pred našo postojanko so vrgli Rusi v žepih obleke skrite ročne granate proti našim strelskim jarkom, nakar so naskočile zadaj se nahajajoče sovražne vrste. Došla naša ojačenja so vrgla po težkem boju Ruse iz njih postojank zopet nazaj in so jih več sto ujela. Podnevi in tudi danes ponoči je ponovil sovražnik napade z naskoki na raznih mestih bojne črte. Vsi sunki Rusov so bili odbiti z najtežjimi izgubami za sovražnika. Naša bojna črta je popolnoma neizpre-menjena. Honvedski huzarski polk št, 6 in hrvatska deželna bramba sta se v teh bojih posebno odlikovala. Pred ostalo bojno črto Pflanzerjeve armade je mirno.
Na višinah severnovzhodno od Zu-rawna in Chodorovva se boji nadaljujejo. Zvezne čete so vzele z naskokom več krajev in so odbile ruske protinapade. Sicer je položaj v Galiciji neizpremenjen.
Na Rusko-Poljskem so se razvili boji na črti Zawichost—Sienno—Ilža. Namestnik načeglnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Novi uspehi naših čet. — Rusj se zopet umikajo na celi črti. — Bohm-Ermollijeva armada ujela od 21. do 25. junija 71 ruskih častnikov in 14.100 mož ter zaplenila 26 strojnih pušk.
Dunaj, 27. junija. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Pri porazu pri in južno od Lvova so se umaknili Rusi z glavnimi silami v vzhodni smeri nazaj in so se zopet postavili na boj na vrhovih Dawidowke vzhodno od Miklaszovva in pri Jariczowstary z močnimi silami. Na tej bojni črti so naše čete v večdnevnih bojih vzele sovražne predpostojanke, se priplazile na razdalje za naskok na sovražne glavne postojanke in so končno na številnih mestih vdrle v nje. Posebno v odseku pri in južno od Bo-brke je bil sovražnik vržen iz skupaj se držečega kosa bojne črte. Od danes zjutraj nadalje se Rusi zopet na celi bojni črti umikajo. Tudi severno od Žolkiewa in severno od Rawaruske se umika sovražnik pred zasledujočimi zveznimi četami.
Na zgornjem teku reke Dnjester se nadaljujejo boji. Nemške čete so osvojile z naskokom po trdem boju vrhove pri Bu-kaczowih. Ob dolnjem teku reke od Halicza in ob besarabski meji je splošno mirno.
V bojih zadnjih dni je sama armada Bohm-Ermolli od 21. junija do 25. junija ujela 71 častnikov, 14.000 mož in zaplenila 26 strojnih pušk.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
služevali svoje navade, da bi izvabili z vih-tenjem belih robcev naše čete k sebi, da bi jih potem postrelili. Te dele ruskih čet smo uničili.
Najvišje vojno vodstvo.
CESARJEVO LASTNOROČNO PISMO GENERALNEMU POLKOVNIKU CON-RADU.
Dunaj, 27. junija. (Kor. urad.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Njegovo Veličanstvo je načelniku generalnega štaba, generalu pehote Francu baronu Con-radu pl, Hotzendorf, najmilostnejše dopo-slalo sledeče Najvišje lastnoročno pismo;
Ljubi general pehote baron pl. Conrad!
Slavno zavzetje Lvova je uspešen izraz velikopoteznega načrta operacij, ki sta ga izdelali vodstvi zveznih armad in izvedle hrabre armade.
Ko najhvaležnejše priznavam Vaše tozadevne odlične zasluge, Vas imenujem za generalnega polkovnika. Pozdravljam Vas, Moj ljubi generalni polkovnik, kar najod-kritosrčnejše.
Dunaj, 23. junija 1915.
Franc Jožef.
ODLIKOVANJE B6HM - ERMOLLIJA,
Dunaj, 26. junija. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana s« poroča: Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovo« lilo brzojaviti poveljniku druge armade generalu kavalerije Bohm-Ermolliju: S ponosom Me je napolnilo poročilo o zavzetju Lvova, ki ostane Vaša in Vaše hrabne dru-i ge armade zasluga. Zahvaljujem res pol-« nim srcem Svojim hrabrim četam in podeljujem Vam, ljudi Moj general kavalerije pl. Bohm-Ermolli vojaški zaslužni križ prve vrste z vojno dekoracijo. Svoje najtoplejše pozdrave in želje pošiljam Vam in svoji drugi armadi, — Franc Jožef,
BITKA PRI GRODEKU.
Berlin, 27. junija. (K. u.) Iz velikega glavnega stana objavlja Wolffov urad o bitki pri Grodeku in ob Were-szyci poročilo s sledečimi zanimivimi podatki:
Mogočna po naravi imenitno utrjena ruska postojanka.
Ponoči od 15. na 16. junija se jo pričel sovražnik umikati pred bojno črto zavezniških čet. Ni se dvomilo, da se umika v svoje postojanke ob reki Wereszyci v takozvano postojanko pri Grodeku. Wereszyca je sama posebi nepomembna reka. Ker je pa dolina široka in ker leži v njej deset jezer, je zemljišče za obrambo izvrstno pripravljeno. Kar jc manjkalo še nravni moči postojanke, so nadomestile umetne obrambne zgradbe, in sicer so segale v okolico Noral-Miasta. Rusi so delali tu več mesecev, da so ustavili postojanko, ki dela ruskim inženirjem vso čast„ S pomočjo tc izvrstno prirejene postojanke so nameravali Rusi ustaviti prodiranje zveznih armad, a pokazalo se je, da ruska armada ni bila sposobna izvesti načrta svojih voditeljev.
Presenetljiv napad 16. junija na cesti Janov—Niemirow. — Ruska brigada razkropljena in vržena za gozd. — Nie-mirov vzet.
Neki gardni kavalerijski polk, ki so mu priclelili topove in strojne puške, je bil tako srečen, da je presenetil in napadel neko rusko pehotno brigado, katero jc razkropil in pognal v gozd. Zvečer je bilo z naskokom vzeto mesto Niemirov.
Napad na glavne ruske postojanke.
Armade generalnega polkovnika pl. Mackensena so bile 18. junija razvrščene pred sovražne postojanke. Dan pozneje so pričele že napadati z naskoki. Glavni napad so izvedli gardni polki. Pred njimi se je nahajala zahodno od Magierovva po sovražniku zasedena višina 350, ki je tvorila ključ, središče cele postojanke. Ko se je pričelo daniti, so začeli grometi topovL Ruska artiljerija je zelo varčevala stre« ljivo in se je umaknila.
Rusi se morajo umakniti. — Usoda Lvova odločena zvečer dne 20. junija.
Sovražna postojanka je bila ob 7, zjutraj zrela za naskok in se je napa-i dla. Rusi so bili kmalu prisiljeni, da so morali izprazniti tudi svojo postojanko severno od črte Magierow in svojo postojanko južno od tam.
Postojanke pri Bialu in Piaskowi niso mogli več držati. Pozno zvečer je bila predrta cesta Lvov-Ravvaruska. Tu kakor tudi ob Wereszyci jc bila odločena usoda Lvova. Sovražnik se je od jutranjih ur naprej na celi bojni črti popolnoma umikal proti vzhodu. Zasledovanje se je takoj uvedlo. Zvečer 20. junija so stale c. in kr. čete že tik pred utrdbami Lvova.
NEMŠKI CESAR PRI NAŠIH ČETAH.
Dunaj, 26. junija. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Nemški cesar jc prišel dne 19. t. m. s svojim vojaškim spremstvom v Przemvsl. Ko
Z vrhov so se zabliskali žarometi in razsvetljevali italijan. vrste z otsri-mi, svetlimi stožci luči, avstrijska artiljerija je delovala smotreno in je svoje cilje natančno zadevala, tako da so morali laški topovi drug za drugim obmolkniti; sipala je cele snope raz-pokajočih šrapnelov v sovražne vrste, ki so se čedalje bolj redčile, dasi so skušale vedno nove rezerve izpopolniti nastale vrzeli.
Krik, jok m stok težko ranjenih in umirajočih vojakov je napolnil noč, ni bilo več mogoče zadržati laških vrst in kolon; v divjem begu so se razpršili več kakor cela divizija pehote in trije polki kavalerije nazaj proti italijanskim mejam, pustivši orožje, topove, in ranjence; svetili so jim na begu naši žarometi; kropili so jih šrapneli naših baterij in gnala jih je pred seboj i naša vriskajoča in ukajoča pehota.
Odločitev jc padla, avstrijski dvo-glavi orel je slavil prvo večjo zmago nad laškim verolomstvom.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Vzete ruske postojanke pri Frzaszny-szu. — Napredovanje napada pri Dnjestru.
Berlin, 26. junija. Uradno razglašajo: Južnovzhodno od Oglende (severno od Prasznysza) so bile vzete z naskokom ruske postojanke, nad 600 Rusov je bilo ujetih in zaplenjene i strojne puške.
Linsingenova armada napreduje z napadom na severnem bregu Dnjestra. Desni breg drži sovražnik še pri Hali-czu. Odkar se je pričel napad čez to reko, je ta armada ujela 3500 sovražnikov.
Med Dnjestrom in pokrajino vzhodno od Lvova se sovražnik zasleduje naprej.
Najvišje vojno vodstvo.
Uspeh ob Dnjestru in ob Rawaruski.
Berlin. 27. junija. Uradno se poroča: Nemške čete so z naskokom vzele vrhove med Bukaczowcami in Chodorowom in so ob zasledovanju došle v okolico Hreho-rowa.
Sovražne postojanke severozahodno od Ravvaruske so bile vzete, ob tej priliki je bilo ujetih 3300 Rusov in zaplenjenih več strojnih pušk. Tudi tu so se Rusi po-
$i je ogledal zopet osvobojeno trdnjavo, osobito utrdbo na severni bojni črti, se je podal vladar na Tatarski grič, kjer je c. in kr. poveljnik mostu v preglednem poročilu podal ustanovitev in zgodovino trdnjave, o njenih dogodkih in o njeni važnosti v sedanji vojski. Cesar je izvajanjem živahno sledil. Podali so se nato na bojno črto k zahodno od Janova v ljutem boju se nahajajočem beskidskemu zboru generalnega poročnika pl. Marvvitza. Cesar je častital generalu na njegovem uspešnem vodstvu podrejenih mu čet in si je pustil natančno poročati o poteku boja. Ko je cesar izvedel, da se ne daleč od tam nahaja v vročem boju c. in kr. pešpolk št. 34, ki nosi njegovo ime, mu je sporočil pozdrave. Polkovnemu polkovniku, ki se je kmalu nato javil, je izrazil cesar, da ga posebno veseli, ker se nahaja na bojišču svojega lepega polka. Z velikim zadovoljstvom je vzel cesar v vednost, da se je polk ves čas vojske odlikoval z železno izpolnitvijo dolžnosti, z izvrstnim duhom in z odlično hrabrostjo in je izjavil, da ga veseli ,ker more polku podeliti toliko železnih križev. Na bojišču se je prijavil itudi c. in kr. skupinski poveljnik, ki je obrazložil dosedanji razvoj boja in takratni položaj in je izjavil, da želi zdaj videti tudi avstrijsko-ogrsko artiljerijo v boju. Ne daleč od cesarjevega stališča je bila nameščena neka top-ničarska baterija; obe sta bili v ljutem ognju s postojanko, ki so jo Rusi še vztrajno držali. Vladar se je podal pred vsem k težki havbični bateriji, kjer je sprejel prijavljenje častnika, ki je vodil ogenj in je opazoval iz nepo-srednje bližine, nahajajoč se sredi baterije .streljanje in.se je poučil o vseh podobnih vprašanjih natančno in posebno o materijalu topov (Skoda, najnovejša vrsta) ter si jih je z največjim zanimanjem ogledal.
Tudi pri topničarski bateriji, ki je trajno streljala čez havbično baterijo, Se je mudil cesar več časa in je kot natančni strokovnjak orožja z največjo pozornostjo sledil ognju, vodstvu ognja in učinkovanju kakor tudi delova-ju častnikov in moštva. Vladar, ki je imel prvič priliko, da je opazoval av-stroogrske čete v ognju, je bil s tem, kar je videl, zelo zadovoljen in ni opustil, da bi ne bil osobito nasproti c. in kr. .zbornemu poveljniku, ki sc jc prišel javiti, izjavil, da je zadovoljen s tem, kar je videl. Dolgo časa se jo cesar mudil v postojanki baterije, jasno znamenje njegovega zanimanja in pač tudi njegovega zadovoljstva o vojskovanju c. in kr. čet. Ko je zapustil cesar, ko se je pričelo mračiti, vzorno izbrane in pripravljene artiljerijske postojanke, so ga čete, ki niso takrat stale v boju, večinoma Ogri, pozdravljali z glasnimi hura-, hoch- in eljen-klici. Ta spontana poklonitev je izrazila vesel ponos naših vrlih čet, da vidijo zaveznika ljubljenega svojega cesarja in kralja v svoji sredi in cla mu morejo pokazati, česa da so skupno z Nemci se vojskujoče avstrijske čete v obrambi svoje domovine sposobne izvesti. Vzorno so se držali častniki in vojaki, vsi prešinjeni veselja clo boja in zavesti, cla zmagajo, niti sleclu utrujenosti, kljub na tedne dolgim bojem večkrat ponoči in podnevi vedno umikanje naprej. Povsod le neupogljiva volja nadaljevati za cesarja in za domovino zmagoslavni tok. Ob visokem umevanju nemškega cesarja za vojaška dela, posebno glede na moralne sile armade se sme trditi, cla so vtisi, ki si jih jepridobil ccsar Viljem ob svojem presenetljivem prihodu v okrožju av-stro-ogrskih čet, bili najboljši. Ne le čete, ki so bile obiskane, marveč cela c. in kr. armada čuti s polno hvaležnostjo posebno čast, ker je prišel nemški ccsar med nje na bojišče v urah najbolj vročega vojskovanja.
XXX NEIZVEDENI RUSKI NAČRTI V LVOVU.
Dunaj. »Vidensky Noviny« poročajo. Zadnje dni ruskega gospodstva v Lvovu se je splošno znalo, da nameravajo Rusi Lvov zažgati, preden ga za-puste. Rusi so pa izpeljavo zavlačevali in so v zadnji uri zažgali le neko tvor-nico v predmestju, ki je tudi zgorela, a avstrijske čete so vkorakale tako presenetljivo hitro v mesto, da Rusi svojega načrta niso mogli več izvesti. Tudi drugega svojega načrta, da bi odvedli v Rusijo vse moško od 18. do 50. leta, Rusi niso mogli izvesti.
KOLODVOR IN POŠTA V LVOVU PO-ŽGANA.
Dunaj. »Novva Reforma« poroča iz Krakova: Rusi so vpepelili v Lvovu kolodvor in pošto.
ZAHVALNA BOŽJA SLUŽBA OB ZAVZETJU LVOVA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 27. junija. (Kor, ur.) Po-,vodom zopetne osvojitve Lvova je bila v
Budimpešti zahvalna božja služba, ki so se je udeležili v Budimpešti se nahajajoči člani dvora, ministri in drugi visoki dostojanstveniki.
padec lvova in francozi.
Pariz, 26. junija, (Kor. ur.) Da prikrijejo mučen vtis, ki ga je po ruskih dnevnih poročilih razširjeni padec Lvova provzro-čil, naglaša francosko časopisje, da umikanje Rusov in posebno izpraznitev Lvova ni nikak poraz in da se je to le zato izvedlo, da se zavzamejo boljše postojanke. Nekateri listi, med njimi »Figaro«, izjavljajo, da so provzročili umikanje pomisleki glede na organizacijo, izdelovanje streliva in orožja in pa premoč artiljerije osrednjih držav.
Geni, 27. junija. (Kor. ur.) Velikansk vtis, ki ga je zavzetje Lvova po avstrijskih in nemških četah povzročilo v Franciji, sili dotično časopisje, da je izpremenilo svoje komentarje o izpraznitvi Lvova. Listi zdaj izjavljajo, da sta dosegli osrednji državi velik moralen uspeh, ki bo tudi na inozemstvo močno učinkoval. Del časopisja, kakor »Matin«, »Petit Parisien« in »Petit Journal« sodijo, da je ruska bojna črta na Poljskem odrezana od ruske bojne črte v vzhodni Galiciji in pričakuje, da se bodo umikali Rusi tudi na črto za Vislo, Podpolkovnik Rousset, ki je sodil dozdaj zelo optimistično, priznava danes v listu »Li-berte«, da armade osrednjih držav daleč prekašajo armade zaveznikov glede na opremo, izobrazbo in gibčnost kakor tudi v vztrajnosti.
ENTENTA bo »obračunala« šele spomladi.
»Times« piše o padcu Lvova: Mi mislimo, da niti Angleška in nič manj tudi Rusija nista mogli spraviti vseh svojih čet na glavna bojišča. Zato je mogoče, da bomo obračun z osrednjima velesilama odložili do prihodnje spomladi.
tarnopol v ospredju.
Bern, 27. junija. (Kor. ur.) V »Bundu« piše Steegemann o vojnem položaju na vzhodu: Zdi se, da sodijo Rusi, da se pred Brodyjem še lahko branijo, bodisi šele zato, da pridobe na času, ker ofenzive zdaj neposredno ne morejo pričeti. Očividno bo zdaj Tarnopol v ospredju.
v čem obstoji rusko vojskovanje. — nvo ruska ofenziva — v dveh mesecih.
Vojaški sotrudnik piše v »Nowoe Vrer mja«: Nemci bi radi na ruski fronti izzvali veliko bitko, ki bi znala predrugačiti potek cele vojne. Z ozirom na razmere in ogromne sile, 'katere je sovražnik vrgel na našo fronto, pa je naša naloga, da se mu ustavljamo in 33 ne spustimo v odločilno bitko, ampak ga z zadnjimi stražami neprestano nadlegujemo in istočasno izpraz-njujemo ozemlja brez velikega vojaškega pomena. Nemčija je zato vrgla take množice na rusko fronto, da popravi vojaški ugled osrednjih velesil. Če bi se Nemcem posrečilo že v začetku vojne nastopiti v okolici Lvova, bi to bila resna nevarnost za naše obmejne province. — Vojaški sotrudnik »Corriera« pa piš^ iz Petrograda: Ruski vojaški krogi opravičujejo umikanje iz Galicije s tem, da so r7.i:si že od začetka morali varčevati s svojimi silami in jih prihraniti do trenutka, ko bo sovražnik opešal. Tako je boljše umakniti se, kakor pa trdovratno vztrajati na postojankah. — Tudi rusko časopisje se tolaži, da Rusija hrani svojo armado za boljše čase. V dveh ali treh mesecih bodo pa začeli z učinkovito protiofenzivo.
UMIKANJE RUSOV S POLJSKEGA.
Berlin. Major pl. Schreiberhofen piše v »B. Z. a. M.«: Popolna izpraznitev južne in srednje Poljske se najbrže uresniči bodoče dni in se tako pojavi ena najvažnejših posledic, ker je bila ruska armada ločena.
XXX
v moskvi povzročena škoda
znaša 40 milijonov rubljev.
Petrograd, 26. junija. (Kor. ur.) »Reč« poroča: Med nemiri v Moskvi je bilo 80 požarov; oropanih je bilo 475 trgovin in 217 zasebnih stanovanj. Škodo cenijo površno na 40 milijonov rubljev. Lastniki stanovanj so bili v 113 slučajih Nemci, Avstrijci in Ogri, 579 je bilo Rusov, 90 s popolnoma pravimi ruskimi lastnimi imeni.
XXX
ruski CAR ne odpotuje NA bojno črto.
Kristijanija. Car je opustil svoj načrt, da odpotuje na bojišče in se je vrnil v Carsko Selo.
ruski Ministri na dopustu.
Kodanj. »Russki Invalid« poroča: Ruski ministrski predsednik in ruski zunanji minister nastopita sredi julija dopust.
KAZNOVANI RUSKI GENERALI.
Berlin. Listi poročajo iz Kodanja: Veliko ruskih generalov so prisilili, da so morali odstopiti.
KUROPATKIN NOVI RUSKI VOJNI MINISTER.
Kristijanija. > Aftenposten« poroča iz Pariza, da je bil 25. t. m. imenovan Kuro-patkin za vojnega ministra. ImenoVan je bil za vojnega ministra general pehote Ku-ropatkin, ki se ne sme zamenjati z nekda-
njim vrhovnim poveljnikom Kuropatkinom v rusko-japons'ki vojski.
FINSKO V BOJNEM STANJU.
Kodanj. S Finskega se poroča: Go-neralni gubernator Leyn je razglasil, da sc nahaja Finsko v vojnem stanju.
Vojska
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Odbit italijanski napad pri Sagraju.
Dunaj, 27. junija. Uradno se poroča: Ob kanalu pri Tržiču je bil včeraj južno od Sagraja odbit sovražni napad. Ob Soči in na ostalih bojnih črtah so se sicer bili le boji s topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Artiljerijski boj ob Soči. — Odbiti napadi
Italijanov na goriško mostišče.
Dunaj, 26. junija. Uradno razglašajo: Sovražni artiljerijski ogenj ob Soči traja naprej.
Več napadov na naš utrjeni most pri Gorici je bilo zopet odbitih z velikimi izgubami Italijanov.
Na koroški in na tirolski meji se ni nič važnega zgodilo.
Namestnik načelnika generalnega štaben pl. Hofer, fml.
XXX
Naša obramba ob Soči,
Uspehi naše artiljerije.
Dunajska »Zeit« priobčuje:
Vojni poročevalski stan, 26. junija: Za uspehe naše obrambe ob Soči se imamo v veliki meri zahvaliti delovanju naše artiljerije. Tej poveljuje na enem odseku ob Soči podpolkovnik Rihard Korner pl. Sieg-ringen, izredno zaslužen častnik. Pod njegovim izvrstnim poveljstvom je naša artiljerija doslej mogla zadržati desetkratno sovražno premoč.
Izredno lep artiljerističen čin je izvedel polkovnik med boji za goriško mostišče, Z baterijo 30'5 cm topov in z enim bataljonom pehote za kritje je šel čez most pri Ločniku daleč pred našo infanterijsko fronto in pričel obstreljevati kolodvor v Krminu, kamor so ravno došla italijanska ojačenja.
Učinkovanje naše artiljerije.
En 1 sam strel je ubil 35 Italijanov, druge krogle so opustošile postojanke na bližnjem gričevju in so popolnoma zmešale vrste sovražnikov. Ne more se dovolj pre-hvaliti, kako dobro da zadeva naša artiljerija.
Kako Italijani tratijo z municijo.
Tucli Italijani znajo meriti, vendar pa ne poznajo naših postojank in so doslej kljub temu, da so porabili ogromno municije, le malo zadeli. Izračunali so, da vsak ranjeni Avstrijec stane Italijo 6000 lir; toliko municije vsakokrat porabijo! Pri Plaveh imajo Italijani postavljenih 250 lopov in kljub temu se je nadporočnik Wojna drznil med temi strašnimi artilerijskimi postojankami z oklopnim vlakom tja in nazaj. Železnica vozi po dolini severno od Gorice celo na zahodnem bregu Soče in se jo lahko od obeh strani obstreljuje. Nadporočnik se je dosedaj že večkrat peljal s svojim oklopnim vlakom v od sovražnika zasedeno Gradiško ali pa na drugi strani do Plav, je podnevi in ponoči nenadoma pričel streljati s svojimi strojnimi puškami proti iznenadenemu sovražniku in se je še vedno nepoškodovan vrnil v Gorico ter šel mirno v kavarno.
16. junij pri Plaveh.
Po dolgotrajnem in strašnem artilerijskem ognju so se Italijani pri Plaveh pripravili za naskok — bilo je to 16. junija. Kakor vedno, so tudi topot čakali na noč.
Med avstrijskimi četami se je tam nahajal odličen bataljon, katerega poveljnik major Turudija, tisti, na katerega glavo so Srbi razpisali 10.000 frankov, je tudi tu pokazal svojo sposobnost. Pustil je, da so Italijani prišli čisto blizu in jc šele takrat uničujoče padel nad nje. Tudi na drugih točkah se je razvilo grozno borenje, mož proti možu, puškina kopita in kamenje je služilo kot orožje, vojaki so se grizli med seboj, končno se je pa vztrajnosti naših čet posrečilo, da so po petkratnem sovražnem naskoku vrgle Italijane v dolino nazaj. Tri-tisoč mrtvih in še veliko več ranjenih Italijanov je obležalo na tleh. Med mrtvimi je tudi general Tirenli, poveljnik ravenske brigade, ki se je skrčila na 600 mož, dalje en polkovnik in več štabnih častnikov črnovojniškega polka št. 125.
Kralj Viktor Emanuel na ironti.
Proti Soči operirajo 1., 2., 4., 6. in 7. italijanski armadni zbor ter en konjeniški zbor. Čete so zbrane iz vseh delov Italije. Ko so Pijcmontezi pri Plaveh napadli, je videl sam kralj Viktor Emanuel poraz svojih ožjih rojakov.
Število laških topov.
Število italijanskih topov je zelo veliko. Pri Zagraju jih cenijo na 200, pri Pod-
z Italijo.
gori na 300, pri Plaveh na 250. Aii vsled ožine terena ne morejo razviti svojih sil; dosedaj smo se jih mogli ubraniti brez posebne težave. Soško fronto naše čete sijajno branijo.
XXX
Pismo z italijanskega bojišča.
Po Lahu že precej udrihamo. Dasi ima po številu ogromno artiljerije, vendar se mu hlače tresejo, ko gleda pred seboj sicer ozko, a globoko, mrzlo in deročo Sočo. Pri Plaveh je pokopal okoli 1500 svojcev-mrtvih; dal nam je z artiljerijo štiri dni mir ter jo je v nasprotnih hribih nekam popihal. Tam so bili topovi na gosto kakor v dolgi rojni črti. Nekaj gorskih baterij pa ima tik za železniško progo. Od tu frčijo laške granate proti našim skrivališčem, ampak samo zemlja zadrhti pred njimi. — Ljudi je precej ostalo še doma, žanjejo dozorelo žito. Naši Bošnjaki ne morejo pre-hvaliti njih dobrega srca.
Italijanski zrakoplove!.
Iz Vipave poročajo:V soboto, dne 19. t. m., ob 9 .uri zjutraj smo videli nad našo dolino krožiti laški zrakoplov. Govori se, cla so ga potem v Golici naši razstrelili. Kanonado z bojnega polja čujemo dan na dan.
Italijanska ofenziva stoji. Ženeva, 2(3. junija. Rimski listi priznavajo, cla italijanska ofenziva začasno stoji. »Tribuna« miri ljudstvo. Pomisleke vzbujajo velike terenske tež-koče. Cadorna je sedaj dal geslo: Odpor, napade odbiti, osvojene mejne kose vzdržati. Sijajne zmage bodo prišle šele kasneje. Ženevski »Journal« pravi, cla dosedanje italijanske operacije nasprotujejo običajnim nazorom in zalo se 110 cla kaj reči naprej. Avstrijske obmejne utrdbe so dobro utrjene in imajo najboljše branilce. Ne bo jih tedaj zadela usoda Luttieha ali Namura.
Kako postopajo Italijani v zasedenem ozemlju,
o tem se v Gorici marsikaj pripoveduje. Tržaška »Edinost« piše o tem: Tako pravijo, da, ko so prišli v Brda, so za ljudmi, ki so začeli bežati klicali v slovenskem jeziku: »Ne bežite, ne bojte se! Damo vam belega kruha.« In res so jim dali nekaj belega kruha.
Ali potem so šli iskat v vsakem kraju župana in internirali so navadno župana, občinskega tajnika, učitelja, duhovnika in še druge može. V	so
jih zaprli v grad barona Tacco. Slovensko med Italijani govorijo beneški Slovenci, katere porabljajo v to, cla izprašujejo slovensko prebivalstvo in potem tolmačijo svojim predstojnikom. — Pri	so Ita-
lijanski kolesarji ustrelili nekega fanta, ker jim ni hotel odgovarjati na razna vprašanja. Dobili so tudi	kaplana don Grattona ter ga vprašali razne stvari. Ker jim ni hotel odgovoriti, mu je italijanski oficir grozil z revolverjem, mecl tem pa so pregnale naše puške sovražnika in don Gratton je mogel zbežati na varno. Dekan častitljiv star mož Filipič je prebival v jarku. — Pripovedujejo Furlani, kako so postopali v Šlorencu pri Moši s tamkajšnjim duhovnikom Kavčičem (je sicer iz zapadnih Brd iz slovenske vasi doma, pa je italijansko vzgojen), katerega so prisilili italijanski kolesarji, da je moral sesti na kolo in nekdo ga je moral voziti okoli v posmeh italijanskega vojaštva.
Iz Gorice.
Prebivalstvo v Gorici je mirno. Pre<\ peto uro zjutraj se ne sme iz stanovanja, zvečer morajo biti ob 10. uri doma. Krčme in kavarne se zapirajo ob osmih zvečer, le nekateri hoteli in dve kavarni so odprte do 11. ure. Čuje se grmenje topov izza višin desnega brega Soče, čujejo grmenje veličastnih naših topov — vsemu se je prebivalstvo mirno privadilo in z veseljem sprejema na znanje ugodna poročila z bojišča, kako naše vrle čete odbijajo napade sovražnika. — Umevno, da je odšlo iz Gorice precej prebivalstva, toda ostalo ga je še toliko, da jc takole dopoldan ob 8. ali 9. uri prav živahno po mestu, zlasti po Corsu in okoli pokritega trga. Piva v Gorici ni, tobaka tudi ne; zlasti je hudo kadilcem. Vina je še precej.
Črcšenj je v Gorici na trgu obilo, seveda vipavskih. Prodajajo jih 1 kg po 40, 48, 56 do 64 vinarjev; včasih pa kar za vsako ceno. V normalnih časih sc proda na goriškem trgu črešenj okoli 19.500 do 20.000 kvintalov za nad 1 milijon kron. Vsega sadja in sočivja itd. se razpečava na leto na trgu v Gorici za nad 3,600.000 kron. Koliko bo letos? — Jajca so v Gorici sedaj neizmerno draga. Jajce stane 20 vinariev.
V Gorici izhajata sedaj dva slovenska Ji sla' »Primorec« in »Novi čas«.
O narodnostnih razmemh v goriški deželi co Italijani čisto napačno poučeni, — Tako čujemo, da imajo na svojih zemljevidih goriški politični okraj zaznamovan za popolnoma italijanski. V resnici pa je v vsem velikem goriškem okrajnem glavarstvu samo ena občina furlanska, in šc ta ne vsa. To je Ločnik. Žc ime kraja kaže, kak rod prebiva od nekdaj tod. Tolminski politični okraj, ki je čisto slovenski, imajo označen za narodnostno mešan, istotako sežanski, dasi je v teh dveh okrajih le tupatam kak Italijan.
Pri Tolminu in Krnu.
Budimpešia. Poročevalec »Esti Uj-«aga« je obiskal poveljnika čet. ki stoje pri Tolminu. Poveljnik mu je izjavil: Ni je sile na zemlji, ki bi nas mogla vreči. Svoje postojanke lahko držimo tudi proti desetkratni premoči. Sovražnik že ve, komu je vrgel lahkomišljeno rokavico in ima povod, da grenko obžaluje svoje izdajalstvo. Ne moremo si predstavljati, kako more misliti, da bi nasproti naši armadi, ki je utrjena po boju z neprimerno bolj trdim 111 hrabrim sovražnikom, ki ima na tisoče izkušenj, tudi s premočjo mogel uspeti. Razloček kakovosti ne vzravna le razmerja sil, marveč odločuje celo nam v korist. Ni besede, da bi mogel dovolj svoje vojake pohvaliti. Nobenega napora ni, ki bi jih preplašil. V ozemlju Krna se nahajajo naše postojanke 2000 metrov visoko, ob robeh prepadov vodijo le tesne, vrtoglave steze. Kdor hoče iti tja gor, mora imeti srce na pravem mestu. Kljub temu nam dovažajo gor živež in strelivo in odvažajo po istih potih ranjence, Ne le z zaupanjem, marveč z gotovostjo pričakujem bodočih velikih dogodkov.
X X
v A
Velika oblegovalna vojska proti Avstriji.
Curih, 26. junija. Vojaški sotrudnik milanskega »Corriera« piše o prvem mesecu vojne: Dosedaj premagane težave so velike, toda še težje bodo prihodnje. Italijanska meja ni na nobenem kraju tako od narave in umetno utrjena, kakor je avstrijska meja proti Italiji. To morajo Italijani vedno imeti pred očmi, če hočejo presoditi, kako ogromne težave ima Italija premagati. Res so se dosegli uspehi, ker Avstrija ni takoj nastopila z ofenzivo. Vsak dan vojne iznova kaže, kako velike nevarnosti groze Italiji od strani Avstrije. In zato je zaupanje potrebno za podlago uspeha. Podjetje je treba dobro pripraviti. Gre se za veliko oblegovalno vojsko proti Avstriji.
italijanski nastop ne vpliva na splošen bojni položaj.
Bern. 27. junija. (Kor. ur.) V »Bundu« razpravlja Steegemann o položaju glede na italijanskem bojišču: Že ob začetku vojske vidimo, da zavzema značaj stoječe vojske, za katerega so Italijani malo sposobni. Na splošen vojni položaj dozdaj nastop Italije ni čisto nič vplival.
XXX
Lovori naše mornaricc.
Šibeniška »Hrvatska Misao« poroča: Križarica »Helgoland« je sodelovala v prvi vrsti pri napadih na italijansko obalo. Poveljnik ladje je linijski kapitan g. Hinko Zaje, junaški sin naše bratske Slovenije, ki jc sedaj star 45 let, z dušo in telesom, pravi, neustrašljivi pomorščak. Grofica Sofija Wickenburg, soproga reškega guvernerja, kuma »Helgolanda«, je poslala čestitko poveljniku in vsej posadki zaradi uspešnega bombardiranja italijanske obale. Kapitan in moštvo se je za čestitko zahvalilo in izjavilo, da je storilo le svojo dolžnost.
XXX
Italijani morajo s težkimi izgubami izpraznjeni Libijo,
London, 27. junija. (Kor. ur.) »Mor-ningpost« objavlja sledeče uradno poročilo iz Rima 24. t. m.: Potrebna izpraznitev zaledja v Libiji se je izvedla s težavami in deloma s težkimi izgubami. Po spletkah Senusov so v nevarnosti celo važna središča.
Lugano, 25. junija. Ker so umaknili svoje garnizije iz notranjosti Libije, ostanejo Italijani še gospodarji ozemlja med Džebal-Tartuno in morjem. Med umikanjem so imeli deloma ljute boje in velike izgube, ki so jim jih povzročili vstaši. Veliko askarijev se je pridružilo vstaŠem. Vendar, pravi Corriere je položaj v Libiji sedaj zadovoljivo urejen.
XXX
Neurje v Italiji.
Genova, 26. junija. (K. u.) Strašno neurje je zopet obiskalo Saveno in Riviero. Napravilo je veliko škode. Ponesrečilo je tudi več oseb. V Genovi se je podrla streha neke vojašnice in nekega žitnega skladišča. Uničene so brzojavne. in telefonske žice elektrarne. V Sa-voni je udrla voda v žitne zaloge vojaške uprave, ki jih je zelo poškodovala. V več krajih so polja poplavljena. Deželna cesta je na več mestih, posebno med Genovo in Ventimiglio popolnoma uničena. Tam so morali celo železniški promet ustaviti, ker se je podrl nek most. Škodo morajo popravljati vojaški oddelki.
Veliko poneverjenje na Laškem.
Chiasso, 26. junija. (K. u.) Glavni blagajnik državnega carinskega urada v Benetkah je odveden v zapor, ker je poneveril 500.000 lir. Več drugih urad-; nikov jc osumljenih, da so mu pomagali poneverjati in da so tudi sami po-neverjali.
Naš podmorski čoln potopil italijansko torpedovko.
Dunaj, 27. junija. Uradno razglašajo: Neki naš podmorski čoln je 26. junija v severni Adriji torpediral in potopii neko italijansko torpedovko.
Mornariško poveljstvo.
Se nekaj o 43 do letnih črnovojnikiii.
Da se popravijo mnoga napačna poročila glede prebiranja 43 do 501etnih se s pristojne strani poroča, da se bo vršilo prebiranje obenem in na isti način za tiste, ki so svoječasno služili kakor tudi za tiste, ki niso služili. Uradnih zdravnikov civilnih oblasti pri prebiranju ne bo. Vendar se pa bo prebiralnim komisijam naročilo, naj se pri razsoji o sposobnosti za črnovojniško službo z orožjem ozirajo na zdravstveno stanje, na katero vpliva višja starost. Poleg tega bodo za sposobne spoznani črnovojniki ob svojem vpoklicu še enkrat zdravniško preiskani od komisije, v kateri bosta poveljnik dotične nadomestne čete in en vojaški zdravnik.
Vežbanje na novo prebranih se bo vršilo tako kako se jc vršilo pri mlajših letnikih. Ker bodo 43 do 501etni vpoklicani takrat, ko bo le še malo naknadno prebranih vpoklicanih, se bo vežbanje vršilo posebej ter jih bodo vtežbali v prvi vrsti podčastniki starejših letnikov, v kolikor bodo na razpolago. Vežbanja v lastnih podčastniških šolah ne bo.
Pogrešane družine z Goriškega.
Išče se Terezija Školaris, iz Kanala, ki ima pri sebi tri otroke; kdor kaj o nji vi, naj sporoči Ani Školaris, iz Vipolž, sedaj v Št. Vidu št. 23 nad Ljubljano. — Desetnik Josip Kogoj, 7. pešpolk, 4. XII. marškompanija, Gradec, Sackstrasse št. 16, doma iz občine Aiba, vas Podtravne št. 213, išče svojo družino; pojasnila naj se mu pošljejo na zgoraj označeni naslov. — Učitelj Črnigoj Vekoslav (sedaj: K. u. k. Einj. Freiw.-Baon., IV. Komp., Frie-sach, Koroško) prosi adreso svojega očeta Josipa, knjigovezca in posestnika na Cesti pri Sv. Križu na Vipavskem. — Kdor kaj v£ o družini Hvala iz občine Volče, ki je morala vsled vojske zapustiti svoj dom, naj to naznani upravništvu »Slovenca«. — Svoje družine iščejo sledeči očetje: Andrej Stanič, iz Gornekovega št. 50, pošta Kana!, občina Ajba; Andrej Jerončič, Potravno, občina Ajba, pošta Kanal; Andrej Peternel, Kostanjevica št. 60, občina Ajba, pošta Kanal; Mihael Melinik, pošta Ročinj, občina Ajba; Andrej Ravnikar, Sredinje, pošta Ro
čin j, občina Ajba; Martin Žbogar, vas Lošca, občina Anhovo, pošta Plana; Štefan Medvejšček, Go-lijenca, pošta Kanal; Josip Hvalica, občina Ajba, pošta Ročinj, Kdor kaj vč o družinah teh naštetih, naj to naznani imenovanim, kateri sc vsi nahajajo pri III. nad. alarmkompaniji 97. pešpolka, pošta Križevci pri Ljutomeru, Štajersko. — Karel Sivec (p. d. Lorenček), iz Iderskega št. 4, Goriško, išče svojo družino; pojasnila Karlu Sivec, k. u. k. Mili-tarbauleitung, Col pri Vipavi (Nanos). — V Komendi pri Kamniku h. št. 3 biva od 22. junija Marija Mavrič, rojena Gabrijelčič, tajnikova žena iz Anhova pri Kanalu. O vojnih razmerah članov svoje družine bi rada izvedela čim preje, ker sc želi vrniti domov, kakor hitro bo to mogoče. — Kdo ve kaj za Andreja Grom pri železnici v Divači; Ivana Grom, posestnika v Smokuču, Gorenjsko; Josipa Grom, posestnika v Poljčah, Gorenjsko; Antona Legat, posestnika v Hrašah, Gorenjsko; Adolfa Babuder, trgovca iz Trsta, Via Torre bianca št. 11. Pojasnila Francu Grom, 97. dom. p., Radgona, Štajersko. — Črnovojniki; Kristančič Alojz, Markočič Janez, Skočaj Janez, Zorzut Jožel, Sre-brnič Franc, Sirk Ludovik, Zukuati Rudolf, vsi iz Medane, politični okraj Gradiška, ne vedo za svoje družine in sorodnike. Zato jih pozovejo tem potom, upajoč, da bodo čitali »Slovenca«, da se javijo, kje so in pošljejo svoja poročila na naslov gori omenjenih mož in mladeničev, ki so sedaj vsi pri 97. pešpolku, III. nadomestna stotnija v Križevcih na Štajerskem,
Zaključek Dosenskeoa veleizdajaiskeoo procesa.
Sarajevo, 26, junija, (Kor. ur.) Kot dodatek veleizdajalske sodne razprave Princip in tovariši se je izvedla te dni pred okrožnim sodiščem v Travniku glavna razprava proti 39 srednješolcem, ki so bili kot člani v službi velikosrbske propagande se nahajajoče organizacije srednješolcev obtoženi hudodelstva ali pregreška motenja javn/ega miru in reda. Razprava se je tako končala, da je bilo obsojenih 31 obtožencev v zapor ali v ječo od enega meseca do treh let. Osem obtožencev jc bilo oproščenih,
CZ3 CZ3 CZ3 CZ3 CZJ IZD CZ3 CT3
mile »Slovenca".
Boji n ZiMi.
Nemško uradno poročilo.
Pri Souchezu vrženi zadnji Francozi iz nemških jarkov. — Izjalovljeni francoski napadi ob Mozi.
Berlin, 26. junija. Uradno razglašajo: V bojih, ki se že več dni neprestano bijejo v bližini za še v sovražnih rokah nahajajoče se dele naših postojank severno od Soucheza in na pol-potu iz Soucheza v Neuville so bili danes ponoči vrženi zadnji Francozi iz naših jarkov.
Na Champagni IfI* Souainu smo razstrelili dele sovražne postojanke.
Na vrhovih ob reki Maas vzhodno od Combresa so se skoraj povsod zlomili francoski napadi že v našem ognju, kjer je vdrl sovražnik v naše jarke, je bil z velikimi izgubami v boju mož z možem vržen nazaj.
V zasledovalnih sunkih smo zavzeli neko sprednjo sovražno postojanko.
Najvišje vojno vodstvo.
Uspeh Nemcev ob Mozi,
Berlin, 27. junija. Uradno razglašajo: Sovražno artiljerijo, ki jc stala poleg katedrale v Arrasu, so obstreljevali naši; neko municijsko skladišče je zletelo v zrak. Na vrhovih ob reki Mozi smo včeraj presenetili na grebenu južnozahodno od Les Eparges z napadom. Po kratkem boju je bil greben v naši roki. Vsi napori sovražnika celo noč, da nam ga zopet vzame, so se izjalovili. Naš plen pri Bandesapt se je povišal na 268 ujetnikov, 2 revolverska topova, 5 strojnih pušk in na 7 večjih in manjših metalcev min.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 23. junija, v sredo popoldne. Severno od Arrasa se je celo noč streljalo s topovi. Nemška protinapada proti pokopališču v Neuville in proti labirintu smo docela odbili. V Argonih se v jarkih ob cesti iz Bimarville v Vienne de Chateau nadaljujejo boji z ročnimi granatami. Na ostali argonski fronli so Nemci sicer porabili obilo streljiva, a s pehoto niso napadli. Na višinah ob Mozi ob calonnskem jarku smo proti koncu dneva vzeli del druge nemške črte. V Lotringiji smo odbili protinapade na utrjene postojanke pri Leintrey-ju. V Vogezih se je sovražniku v La Fontanelle zvečer posrečilo ustaliti se v okolici La Sapt, potem ko je na fronti 200 m zmetal preko 4000 granat na našo naprej potisnjeno utrdbo. Pač pa smo zadržali nemško ofenzivo in s sijajnim protinapadom smo si zopet priborili skoro vse vzeto ozemlje; sovražnik se je obdržal le na skrajnem delu utrdbe. Pri reki Fechti smo zasedli Sondernach in smo potisnili svojo črto naprej na pobočja vzhodno od vasi.
Ponoči: Severno od Soucheza smo nalahno prodirali in odbili nemški protinapad. V odseku Angres—Mouris kanonada še ni prenehala. Na višini 108 pri Berry au Bac smo spročili mino, ki je napravila 35 m širok lijak in resno poškodovala nemške jarke. Na fronti Perlhes—Beausejour v Champagni boji z minami in ljuta kanonada. Na višinah ob Mozi je sovražnik danes zjutraj silovito napadel pri calonnskem jarku in si zopet priboril svojo drugo črto. Popoldne je drugič napadel. Ustavili smo ga, sami začeli ofenzivo in se ustavili v drugi sovražni črti. Na porobkih gozda Le Pretre je sovražnik posebno silovito obstreljeval našo postojanko pri Quart en Reservie. V Lotringiji smo vzeli dve utrdbi pri Leintvey-ju, nekaj mož in dva častnika. V Vogezih nevihta in gosta megla.
Obstreljevanje Diinkirchna.
Dtinkirchen, 27. junija. (K. u.) List »Fare clu Nord« poroča: V torek je padlo 45 granat na Dtinkirchen in okolico. Potem ko je padla prva granata, so letali nad Dunkirchnom, da poizve-do, kako da učinkujejo krogle v Dtin-kirehnu. Večina krogel je padla v Dtinkirchen. Predmestja so le malo poškodovana. Razburjenje v mestu je bilo strašno.
Pobitost. Angležev radi položaja na bojišču.
London, 27. junija. (K. u.) »Times« izvajajo v uvodniku: Dejanski položaj je tak, da le malo napredujemo proti sovražniku. Francoska postojanka severno od Arrasa jc sicer ugodna, a posredno se ne pričakuje, da bi mogli prodreti nemško črto. Angleška armada svojo nalogo ne more prej izvesti, dokler ne dobi več težkih topov in strojnih pušk, kar pa lahko traja še mesece. Pričakovati sc mora, da se podaljša stoječa vojska na zahodu. Na vzhodu je uspešno prodiranje osrednjih držav nekaj časa zavleklo zopetno rusko prodiranje. Vso, kar moremo pričakovati, je, če Rusi čez poletje drže svoje postojanke.
Anglija pomnoži število mornarice.
London, 27. junija. (K. u.) »Reuter« poroča: Vlada je predložila naknadni mornariški proračun, s katerim zahteva še pokritje za novih 50.000 častnikov
in mornarjev v tekočem proračunskem letu, ki se konča 31. marca 1916. Zadnji mornariški proračun je proračuna-val potrebščino za 250.000 mož.
Sestanek državnikov entente.
Bosendaal, 27. junija. Iz Havra poročajo, da se bo koncem junija vršil v Calaisu važen sestanek francoskih, angleških in belgijskih državnikov.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 26. junija. (Kor. urad.) Na dardanelski bojni črti pri Ariburnu je bilo ponoči začasno obstreljevanje na obeh straneh. Pri Sedil Bahru ni sovražnik od 21. junija, ko je bil vržen v bitki nazaj v svoje prejšnje postojanke, nič resnega podvzel. Neka turška poizvedovalna patrulja je presenetila pri Sedil Bahru v delu njegovega strelskega jarka sovražnika in ga uničila s strojnimi puškami vred in se vrnila z obilnim plenom nazaj. Na ostalih bojnih črtah se ni nič bistvenega zgodilo.
Carigrad, 26, junija. (Kor. ur.) »Agence Telegraphique Milli« poroča iz turškega glavnega stana: Na kavkaški bojni črti poizkuša sovražnik, ki se umika pred našimi ponovnimi in uspešnimi napadi v okolico pri Kaleboghasi, z vseme silami, da sc drži z došlimi ojačenji v pripravljenih postojankah, da se izogne umikanju svojega desnega krila.
Na dardanelski bojni črti je bilo 25. t. m. slabo streljanje. Popoldne je naša artiljerija zadela dvakrat nako sovražno ladja pri Kaba Tepe, ki je pričela goreti. Nadalje je zadela neka kroglja naše artiljerije neko sovražno torpedovko. Neki transportni parnik, ki je izkrcaval municijo je zadela artiljerijska krogla. Zadeti parnik sa je moral odpeljati od brega, ker je izbruhnil na krovu požar.
Južno od Sedil-Bahra je sovražnik večkrat napadel dele utrdb našega središča, a je bil vselej odbit z izgubami. Na desnem bregu se je bil le dvoboj pehote in artiljerije. Po številu ladij, ki odvažajo ranjence in po kupih mrličev, ki še niso odstranjeni sc cenijo sovražne izgube v bitki 21. junija nad 7000.
Na ostalih bojnih črtah se ni nič važnega zgodilo.
PREPREČENO ANGLEŠKO IZKRCANJE ČET V ILIDŽE.
Carigrad, 27. junija. (Kor. ur.) Zasebno se poroča: Neka angleška ladja je 25. t. m. poizkušala, da izkrca v Ilidže pri Ed-remidu severnovzhodno od Mythilen vojake, a so jo krepko obstreljevale sovražne baterije. Sovražniku so z velikimi izgubami izgubami preprečili izkrcanje vojakov.
SULTANOVO ZDRAVJE.
Carigrad, 26. junija. (Kor. urad.) Sultanovo stanje je zadovoljivo.
Z juga.
ANGLEŠKE BOJNE LADJE NA JADRANSKEM MORJU.
Chiasso. »Stampa« poroča, da odplova več starih italijanskih ladij pred Dardanele. Anglija odpošlje zato svoje najnovejše bojne ladja na Jadransko morje.
XXX
DRAČ SRBI PROGLASILI ZA SRBSKO
MESTO.
Genf. »Journal de Gene ve« poroča: Vi Drač došli Srbi so proglasili, da so zasedli mesto za srbsko kraljestvo.
FASIČ O POLOŽAJU.
Chiasso. Pasič je izjavil nasprot\ sotrudniku »Giornale dltalia«: Srbi odločnega koraka Italije nikdar ne pozabimo. Nastop Italije nas je navduŠiL Gotov sem, da bosta Italija in Srbija tudi v bodoče sosedno prijateljsko živeli. Srbija potrebuje Italijo. Dan, ko se sklene mir, pomeni konec Avstro« Ogrske. Ta dan jc blizu. (Pa menda vendar ne. Op. ur.)
XXX
ČRNOGORSKI GENEBAL V PETRO-GBASU.
Moskva, 26. junija. (K. u.) »Rusko Slovo« dne 20. t. m. poroča, da je došel črnogorski general Marinkovič s posebnim naročilom črnogorske vlade v Petrograd. Sprejel ga je zunanji minister Sasonov.
XXX
IZJAVA RUMUNSKEGA KRALJA.
Bukarešt. Rektor vseučilišča v Jassy» ju Jakob Nezrutzi je v neki avdienci vprašal kralja Ferdinanda, če sme več časa potovati v inozemstvo, da se pozdravi. Kralj mu je baje odgovoril: Mirno odpotujet« lahko za vsaj osem tednov.
IZJEMNO STANJE V BUKAREŠTU.
Bukarešt, 26. junija. (Kor. ur.) »Inde-pedence Roumaine« poroča: Policijski pre-fekt je izdal razglas, s katerim se v bodoče prepove vsako zbiranje na cestah.
RUMUNI ZAPRLI RUSKO MEJO.
Berlin. »Voss. Ztg.« poroča, da so Rumuni popolnoma zaprli rusko mejo.
D ANNUNZIO V BUKAREŠTU.
Bukarešt. Rumunsko časopisje zelo hladno pozdravlja d'Annunzia, o katerem se piše, da pride v Rumunijo.
XXX
VENIZELOSOVA STRANKA OSLABLJENA.
Atene, 27. junija. Vcnizclosova stranka se je oslabila, ker je stranka prejšnjega ministra Rallisa prestopila k vladni stranki. Ker je Rallisova stranka precej močna, Venizelos ne bo mogel razpolagati z večino v zbornici.
VPOKLICANJE POD OROŽJE NA GRŠKEM.
Genf. Švicarski brzojavni urad po-foča iz Aten: Vojni minister je vpokli-cal pod orožje letnika 1912 in 1911. Pod orožjem so tudi obdržali letnik 1913.
ANGLEŠKO VOJAŠKO POSLANIŠTVO ZAPUSTI GRŠKO.
Kolin, 27. junija. (Kor. ur.) »Kolnische Zeitung« poroča iz Aten: Angleško vojaško poslaništvo, ki je delovalo več let na Grškem, zapusti deželo sredi julija letos, ker poteče tozadevna pogodba.
XXX BOLGARIJA IN SPORAZUM ŠTIRIH.
Budimpešta, 26, junija. Kakor poročajo iz Sofije, je odgovor entente na zadnjo bolgarsko noto že dospel v Sofijo, ni pa še bil oficijelno izročen vladi. V stranki starih stambulistov je nastal razdor. Njen predsednik Genadiew je bil preveč ruso-filen in zato je nekaj poslancev pod vodstvom prejšnjega ministra javnih del Petkova ustanovilo nov klub,
BOLGARSKI BERLINSKI POSLANIK
ODLIKOVAN.
Berlin, 26. junija. (Kor. urad.) »Lokal-anzeiger« poroča: Nemški cesar je zaslišal v glavnem stanu bolgarskega poslanika generala Markova v poslovilni avdienci in mu je podelil briljante k redu Rdečega orla I, razreda.
Hrvaški sabor.
Pretekli petek in soboto je bilo zasedanje hrvatskega sabora zelo živahno ter so se vršili burni prizori. Poslanec Jalža-betič je podbana Fodroczyja napadel, ker je rekel, da hrvatski kmet samo pije in pase lenobo, ne dela pa ničesar. Radič je vmes razburjen klical. Poslancu Milesniču odvzame predsednik besedo, ker imenuje dosledno bana podkralja. Pri tem pride do razburjenja. Radič je napravil več med-klicev. Hrvatsko-srbska koalicija je predlagala, naj se Radič izključi za 15 sej. Predlog obvelja. Radič je zahteval besedo in napadal koalicijo tako, da je predsednik sejo prekinil. Ko je v saboru zopet mir, predlaga večina, da se Radič izključi za še nadaljnjih 15 sej. Predlog obvelja. Tako je sedaj Radič izključen za 30 sej v blagor srbo-hrvatske in hi vatsko-srbske koalicije.
Poslanec Zagorac je imel velik govor, v katerem je poudarjal, da je združitev hrvatsko-slovenskih zemelj kategoričen imperativ monarhiji. Citiral je dr. Šuster-šičeve besede v Opatiji: »Slovenci hočemo s Hrvati živeti in umreti.«
Boji pri meslu Mehiko.
Pariz, 27, junija. (Kor, ur.) »Temps« Je poučen po mehikanskem poslaništvu, da se ustavne Caranzove armade ljuto bojujejo z vstaši blizu mesta Mehiko. Caran-zova armada je zdaj gospodar osem deve-tin cele republike.
Razna poročilo.
SIJAJEN USPEH VOJNEGA POSOJILA.
Dunaj, 27. junija. (Kor, ur,) Poštnohra-nilnični urad obvešča, da so dozdaj podpisali na drugo vojno posojilo nad 2400 milijonov kron. Pri vseh popisovalnicah sc podpisovanje še sprejema. Rok za podpisovanje se namerava podaljšati do 5, julija, da se upoštevajo želje, nastale z ozirom na vojsko z Italijo in na velike uspehie orožja v Galiciji,
OBISKI DIPLOMATOV.
Dunaj, 27. junija. (Kor. ur.) Državni kancler pl. Bethmann-Holhveg in državni kancler Jagow sta, ko sta došla iz nemškega glavnega stana, obiskala zunanjega ministra barona pk Buriana. Državnega kanclerja je sprejel cesar.
: Naročajte »Slovenca".:
Z: -
Avstrijski gorski tren.
Ljubljanske novice.
—	Darovi za slovenski zavod za slepce: Oton Ploj, c. kr, notar v Črnomlju, 100 K; Jakob Zadravec, posestnik paro-mlina v Središču, 20 K; notar Demšar v Ložu 3 K; dr. Alojzij Merhar v Ljubljani 2 K; dr. Aleš Ušeničnik 10 K; dr. Franc Ušeničnik 10 K; Delavsko konsumno društvo v Ljubljani 50 K; Alojzij Kocmur 10 kron; Več darovalcev 23 K 48 v; dr. Svetina 2 K; dr. Grivec 2 K; dr. Kokalj 2 K; Več darovalcev 9 K 60 v; gospa Marija Prašnikar 20 K. Skupaj 264 K 8 v. — To niso prihranki pri pijači le enega dne, ampak mnogih dni. Bog živi veledušne darovalce! Naj slede drugi! In naj živi zdrž-nost, združena z dobrodelnostjo!
lj Umrla je hčerka restavraterja gosp. Friedla, gdčna. Josipina Friedl.
—	Iz umobolnice pobegnila. Dne 13. junija je ušla iz zavoda samska vpokojena učiteljica Valentina Stopa r, stara 31 let, bosonoga, razoglava, odeta v krilo sivkaste barve. Je srednje velikosti, krepke postave, simpatične zunanjosti, lasje močni, kostanjeve barve, obrvi se stikajo nad nosom. Oči rujavosive, nos kratek, top, obraz okrogel. Ker so uradna poizvedovanja doslej bila brezuspešna, se prosi vsak, kateri bi zamogel dati kak podatek o bivanju iste, da to blagovoli sporočiti uredništvu ali vodstvu deželne umobolnice na Studencu.
lj Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v torek, dne 6. julija 1915 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljanski okraj) v torek, dne 6. julija; za II. mest ni okraj (Mestni trg, Stari trg, Karlovška in Dolenjska cesta) v sredo, dne 7. julija; za III. mestni okraj (Gradišče z okrožjem I. državne gimnazije z Dunajsko cesto) v četrtek, dne 8. in v petek, dne 9. julija; za IV, mestni okraj (ulice vzhodno Dunajske ceste, Št. Peterski okraj in Vodmat) v soboto, dne 10. julija in nedeljo, dne 11. julija; Od 12. julija dalje za Spodnjo Šiško in za vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh. Uradne ure izplačevanja cd 3. do 6, popo-hidne. Stranke se prosijo, da se natančno drže teh določb.
lj Iz ruskega ujetništva se je po osmih mesecih oglasil Josip S e v e n c iz Ljubljane. Z njim se nahaja tudi Matevž Jeromla, posestnik iz Kleč.
lj Otvoritev nove trgovine. Splošni zavod za uniformiranje Baek & Fehl z Dunaja je vsled vojnih dogodkov premestil svojo tržaško podružnico v Ljubljano, Stari trg 8. Tvrdka dobavlja uniforme naši armadi in mnogim uradom. V Krakovem je vojskovodja Danki izrazil tvrdki pohvalno priznanje.
lj »Judita iz Betulije« kinematogra-fično uprizorjena: Od jutri do četrtka 1, julija predstavlja »Kino Central« največjo pridobitev kinematografije v tej sezoni, uprizoritev »Judite iz Betulije«, veliko dramo v 4 dejanjih. Kdo ne pozna povesti o lepi Juditi iz Betulije, ki je vzela glavo Holofcrnovo, da je rešila svojo domovino. Vse tedanje dogodke, vse tamošnje kraje, tamošnje ljudstvo, njegovo tedanje trpljenje in boli nam oživi ta velikanska slika, ki je pač doslej največja senzacija v letošnjih predstavah. — Več lepaki in letaki,
lj V vojaško službovanje vpoklicana družabnika tvrdke I. Ciuha, »Pod tran-čo«, vljudno javljata p, n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Dnevne novice.
-f Deželni odbor vojvodine Kranjske jc ob osvoboditvi kraljevega glavnega mesta Lvova najspoštljivejše ča-stital Nj. cesarski in kraljevi visokosti presvetlemu gospodu maršalu nadvojvodi Frideriku na novem presijajnem uspehu in pozdravil preslavne cesarske armade. V odgovor na to častitko
je došla gospodu deželnemu glavarju ta brzojavka: »Najiskrenejša zahvala za patrijotsko častitanje, izraženo junaški armadi in meni ob srečni osvoboditvi Lvova. Maršal nadvojvoda Friderik.«
-j- Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila polkovnika Ivan Konschegg in Vcndelin Co-lerus pl. Geldern. Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 17. pp. Anton Lu-kanc pl. Savenburg, prideljen trd. poveljstvu v Sarajevu. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil ognjičar 3. težke hav-bične divizije Mozetič Anton.
—	Osebne vesti iz Gorice, Drž. pravd-nika namestnik g. Josip Zorzi v Gorici je premeščen, kakor čujemo, pod višje sodišče v Gradcu; te dni sc je odpeljal tja. Prvi drž. pravdnik g. Andrej Jeglič pride baje v Novo mesto.
—	Iz vipavske dolino. V noči od 17. na 18 .t. m. je divjala po naši dolini h u d a b u r j a, ki je napravila na sadnem drevju in poljskih pridelkih, deloma tudi na trti občutno škodo.
—	Ženske na dunajski cestni železnici so dne 25. t. m. prevzele skoraj vso službo.
—	Proti vohunom. Ker ima sovražnik največji interes na tem, da dobi kolikor mogoče natančne podatke o moči, o postojankah in o dovažanju naših čet, dalje o vseh uredbah za preskrbo in o transportih ranjencev itd., pošilja v našo deželo svoje zaupnike, preoblečene na vse mogoče načine. Dobi se jih preoblečene kot potepu-.he, kotlarje, brusače, krošnjarje, begunce i. dr., da celo v uniformah vojakov, častnikov in civilnih uradnikov se priklatijo k nam, da bi mogli tako nemoteno izvrševati svoje škodljivo delo. Prebivalstvo se tedaj poživlja, da gre varnostnim organom tudi z dejansko opmočjo na roko, da se ogle-duhov obranimo, in da se jih izsledi in zapre. Vse naznanitve naj se prijavijo pri najbližjem vojaškem poveljstvu, pri političnih oblasteh (c. kr. okrajnih glavarstvih), v policijskem rajonu Ljubljana pri c. kr. policijskem ravnateljstvu, pri najbližnji orožniški postaji ali pri občinskem uradu.
—	Svarilo. Prebivalstvo se opozarja na to, da je vsako povpraševanje moštva na železniških transportih po moči in cilju transporta brezpogojno prepovedano. Ako bi se kdo po tem ne ravnal, se bo proti njem primerno postopalo.
—	Županstvo senice naznanja po ukazu merodajnih ^ti, da na sv. Petra dan, 29. junija 191. ne bode običajnega semnja.
Prostovoljci proti Italiji. Iz drniške in prominske občine v Dalmaciji jc odšlo 500 prostovoljcev v boj proti Italiji.
—	Iz Trsta, Redno uradovati je, kakor nam javljajo uradno, včeraj 22. t. m. zopet pričelo c. kr, obrtno sodišče, razsodišče zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo ter razsodišče za pokojninsko zavarovanje. Vsi trije uradi poslujejo v ulici della Procu-reria št. 2/lV.
—	Toča na južnem Ogrskem. V petek je na ozmelju železniške proge Pečuh— Doljnji Miholjac padala silna toča ter je napravila mnogo škode. Tudi v Gorcseyu in Oysadu je padala kakor oreh debela toča.
—	Smrtna kosa. Hum pri Ormožu: Umrl je tukaj po dolgi in mučni bolezni daleč na okoli znani g. Jožef Š t e b i h. — V Zadlogu pri Črneinvrhu je umrla gostil-ničarka g. Barbara V o n č i n a , stara 69 let. \	r„
—	Dijaki pri mlačvi. Ravnateljstvo obrtne šole v Gjuru je v posebnih tečajih 22 gojencev teoretično izvežba-lo, kako se ravna z mlalilnicami. Praktično so se gojenci izvežbali v tvornici Soma Kovacs. Nato so jih takoj sprejeli v službo veleposestniki iz okolice. Dajo jim 100 kron mesečne plače in prosto oskrbo.
—	Strah pred letali. V neki župniji na Koroškem so na Tclovo doživeli sledeč dogodek: Med procesijo začujejo zamolklo kiopotanje ietaia. Izprva menijo ijudje, da pride kak avtomobil, a ker ga ni, kiopotanje pa prihaja vedno bliže, sc le začnejo
nekateri po zraku ozirati. Naenkrat zagledajo prvič v svojem življenju letalo. Lepo in mirno je plulo ravno nad procesijo. »Taljanski aeroplan!« zašumi med prestrašenimi verniki. Vseh sc polasti veliko razburjenje, in nekateri vidijo cel6 že, kako da je lctalec začel metati bombe, hudobneži pa polagajo g. župniku na jezik celo besede: »Rešite se, kdor sc more!« Vse je letelo narazen v bližnje hiše. Toda kaj delajo bombe, da še niso padle na. tla? Letalec se spusti čisto nizko, nekateri menijo da zato, da bo lažje zadel. Tedaj pa začne letalec, ki je zapazil plašljivost ljudi, mahati z belo zastavico. Bil je naš letalec. In procesija se je vršila nemoteno dalje, letalo je pa odplulo naprej ponosno in mirno kakor velikanski orel. Ljudje pa nimajo več strahu, zlasti odkar vedo, da laški letalci ne morejo preko gorovja, nad katerim razsajajo hudi vetrovi.
—	Da kdo ne pozabi! Ukaz z dne 19. aprila 1915 drž. zak,, št. 101, določa, da so bili do 5. maja imetniki obrtnih kmetijskih in gospodarskih obratov svoje obratne uredbe, ki sc ne rabijo in ki so docela ali po pretežnem delu iz aluminija, svinca, bakra, medi, niklja ali rdeče litine, dolžni naznaniti oblastvu. Nadalje določa ukaz, da se mora tudi po zgoraj navedenem roku vedno v teku 8 dni naznaniti tudi one posamezne uredbe obratnih naprav, ki se trajno nehajo uporabljati, isto-> tako tudi, ako sc jc obratovanje teh' uredb zopet pričelo. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, na katerih so na zadnji strani razvidni vsi v to svrho potrebni podatki. Opustitev teh naznanil se kaznuje z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev.
—	Županstva, pozor! Ferdinand We-ras pl. Kurlow, roj. 14. julija 1878 na Dunaju, pristojen v Kromeriž, govori češko in nemško, ter Karel Kcil, rojen in pristojen v Kromeriž na Moravskem, po poklicu tiskar, se klatita brez posla po svetu in izrabljata na račun svoje domovine občine pri županstvih podpore. Županstva se opozarjajo, da, ako ni zares nujne potrebe, naj nobenemu ne dajo ničesar, marveč ž njima, kjer bi se utegnila zopet pojaviti, obravnavajo po odgonskih predpisih.
—	Na kozah jc umrlo od 13. do 19. junija na Dunaju 14 oseb, v ostali Avstriji pa 46 oseb.
Podobe kot spomin na prvo sv. obha« jilo s primernim podpisom in prostorom za vpis imena (velikost 18Vj X 78 cm.) ima po zelo nizki ceni v zalogi Katoliška Bukvama v Ljubljani. Podoba, ki predstavlja Jezusa z sv. hostijo, je v najfinejši izvršitvi v mnogih barvah z zlatim ozadjem. Ker sc Katoliška Bukvama s prodajo podob ne more baviti, odda te slike pri naročilu na vsaj 50 izvodov pod svojo ceno, in sicer samo po 10 vinarjev (50 izvodov torej K 5.—) mesto po prejšnji ceni 20 vin. za izvod.
i SANATORIUM - EMONA I
1 ZA- NOTRANJE ■ IN • KIRURG Iu^E • BOLEZNI. L, •PORODNIŠNICA.	k
i J LtJUBLtJANA • komenskega-ulic a-4 ft J SEF-znm/t-iKipmvaj-D^ FR. DERGANC I
'ŽELODČNA TINKTURA
lekarnarja PlCCOUja
v Ljubljani
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
1 steklenica 20 uinargeo. TM
Naročila po povzetji.
ki je dovršil živinorejski tečaj, želi službo na kakem večjem posestvu. Naslov pove upravništvo tega lista pod št, 1276.
SSJbelo t>ino
izključno fini rizling, večjo množino proda Fr. TOMŠIČ, vinogradnik, Videm ob Savi.
OB VES TILO!
Naznanjamo, da ima sedaj podružnica „Croatie(( v Trstu, • (zavarovalne družbe v Zagrebu) -
svoj tačasni sedež v Ljubljani, Marije Terez. cesta te k. o, pri tvrdki i Kmet & Co. na kar se ceni. zavarovanci opozarjajo
1278	J J '
AN TIK V ARI JAT KATOLIŠKE BUK VARNE V LJUBLJANI
ima na razpolago po skrajno nizki ccni:
Kleyers Encyklopadie der gesamten maihem., techn. und exakten Natur-Wlssenschaften: Siaudacher, Lehrbuch der Grundrech-nungsarten mit Buchsiabengrolien.
I.	Teil: Elemente der Buchstaben-rechnung, der Verhaltnisse und Pro-portione. Broš. 3 K.
Staudacher, Lehrbuch der Grundrech-nungsarten mit Buchstabengrdflen.
II.	Teil: Elemente, Lehrbuch der Zablenlehre. Broš. 3 K.
Fromter, Lehrbuch der Grundrech-nungsarten. I. Buch: Das Rechnen mit unbenannten ganzen Zahlen. Broš. 2 K. Maier, Lehrbuch der Grundrechmmgs-nrten. III. Buch: Das Rechnen mit unbenannten gebrochenen Zahlen. Broš. 2 K.
Schiiler, Lehrbuch der unbestimmten
Gleichun^en der ersten Grades. Broš. 2 K 80 vin. &Ieys?r, Lehrbuch der Gleichungen des
I.	Grades mit einer Unbekannten.
Broš. 5 Iv.
Prange, Lshrbuch eier Gleichungen des L Gratles mit mehreren Unbekannten.
Broš. 4 K,
Elind, Lehrbuch der Gleichungen des
II.	Grades mit einer Unbekannten.
Stuttgart 1891. Broš. 6 K. Kleyer, Lehrbuch der Zinscszins- und Rentenreehnunjj. Stuttgart 1885. Broš. 4 Iv.
Kleyer, Lehrbuch der ariihmeiischen und geometrischen Progressionen der zusammengesetzien, liarmoni-schen Ketten- und Teilhruchreihen.
Stuttgart 1884. Broš. 3 K. Kleyer, Lehrbuch der Korperberech-
nungen. I. Buch. Stuttgart 1886. Broš. 9 K.
Kleyer, Lshrbuch der Logarithraen.
Stuttgart 1884. Vez. 4 K. Cranz, Lehrbuch der analyst;sehen Geometri der Ebene. I. und II Teil
Vez. 9 K.
Zinimermann, Klustrierie Geschichte des orientaliscfeen Krispes von 1576 1878. VVien 1878. Vez. 6 K. Drumann-Srcebe, Geschichte Roms in seinem Obsrgange von der repnbli-kanischen zur monarchischen Vev-fassung. Berlin 1899. 3. zv. Vez. 10 K. Zeitschrift des dentschen und osterrei-chischsn Alpenversines. Miinchen Jahrg. 1911, 1912 ,1913. Vez. po 4 Iv.
Sprejme se v trgovino s špecerijskim blagom izurjena
Kupim vsako množino dobro ohranjenih • i • ■ •■	v
Fr. Stupica, trgovina z želernino, Ljubljana. Išče se za dobo nekaj mesecev
poštna pomočnica
zmožna pošte in brzojava. Takojšen nastop službe. Ponudbe pod »Dolenjsko, 1303« na upravništvo »Slovenca«.	1303
popolnoma vešča slovenščine in nemščine ter deloma italijanskega in hrvaškega jezika, knjigovodstva in korespondence, išče primerne službo.	1304 2
Naslov: »Starejša zanesljiva moč 1304« na upravo lista.
se Išče v Celiti
ali kakem drugem kraju na Spod. Štajerskem.
Zeli se 2 sobi in kuhinja brez pohištva, ali pa soba in kuhinja meblirano za mesec avgust. Ponudbe pod šifro M. S. 1305 na upravo lista.
srednje starosti, vojaščine prost, ki je tudi do-vršil trgovski tečaj, zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi spremeniti službo s 1. avgustom. Sprejme tudi delo v pisarni. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na upravo „Slovenca" pod št. 1298.
vsake vrste in množine kakor tudi
kupi Franc Pogačnik, Llubljana, Dunajska ce-sta št. 38, nasproti mitnice.	I3i>0 3
70 do 350 kg težke kupuje Vnovčevalnica za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29. 1307 2
ki mora oskrbovati tudi tobakarno. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema uprava lista pod štev.: „1290".
ki je dovršil vsaj tri gimnazijske razrede, se sprejme takoj v drogerijo A. Kane.
Istotam se sprejme tudi
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
° W	n
w H
■je ve
katere imajo 10 prednosti:
1.	Niso nosilcu škodljive. 6. So na leta irpežne.
2.	Učinkujejo zanesljivo. 7. Ne skvari jih mokrota.
3.	So brez duha.	8. So poceni.
4.	So snažne.	9. Zabranijonovenalezbe
5.	So pnročue.	10. Pošiljajo se v pismih.
Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legarja. Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja: Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. K. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Iioschier (,,Pri orlu"), Kamnik.
(Hrvatsko) |6jjjjfl ^jg reVfflatjzgffl jsch,as
Pojasnila in prospekte brezplačno pri ravnateljstvu. 723 (20)
-rti;7'
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in ljubezniva tolažila, ki so nam došla povodom nepr.cakovane h.pno smrti naše iskrenoljubljene matere, stare matere tašče, sestre, tete in svakinje, gospe	'	"»aiere,
TEREZIJE MAGUŠAR
posestnice
izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo.
Stvo n^mSHir„SlZ.a!;.Val-iUi|emu za Poklonjeiio krasno cvetje ter mnogobrojno sprem-st\o nam drage pokojnice k večnemu počitku.
V Krop!, dne 15. junija 1915.
1306

Žalujoči ostali.
Toporišča
(držaje) za krampe, lopate, kladiva In sekire kupuje trgovina s stroji in že-leznino FR. STUPICA v LJubljani, Ma-
rije Terezije cesta št. 1.	1280 3
[
Cebala
nova aleksandrijska, veleprima, v vrečah po 50kg, se takoj dobi in razpošilja tvrdka
Iv. A, Hartmann nasl.
A. Tomažič, LJubljana.
a*" Otnoriteu trgovine dne 1. julija 19!5.

Splošni zavod za uniformiranje


v
m -
T&m Vrr V: —rs V- - --•-	..
Ljubljana, Stari trg 8, ob cestni železn.
Izdelovanje svitlo-rujavih in zelenkasto-rujavih (zelenih) uniform iz platna in volne. - Zaloga vseh opravnih predmetov in čepic.
Centrala:	Podružnice:
Dunaj IX./1.	Trst, Krakov, Črnovice.
J

J
Na najvišje povelje Njegovega c. ||f in kr. Apostolskega Veličanstva.
31. c. kn državna loterija vojaške dobrodelne namene
Ta tisnarna loterija vsebuje 21.146 dobitkov v Gotovini v skupnem znesku 625JO kron.
Cilaviii dobitek znaša 901^000 krilil.
za
skupne
Srečkanje se vrši javno na Dunaju 15. julija 1915. Srečka stane i krone.
SroSke bo dobe pri oddelka dobrodelne loterije na Dunaju III Vorderi, Zolhmi.t-r,... r, „
>,ba°nLh	postnih,NSiSJStaTS^SSBhuradi" meVatoS:
oah itd. Igralni naorti za kupoe zastonj. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.	^
Od general, ravnateljstva državne loterije. (Oddelek za dobrodelne loterije.)

BlajboSfia in nafsignrnsžša prilika za šfedenfc?
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ti cela dežela Kranjska
ter jih obrestuje po 43i«°jo brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Haželsfvo.