1 Leto XIII. | Štev. 140	TELEFON. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, četrtek 22. junija 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošli 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujin n 'Odin	Cena din 1-—
Prvi sporazum v Moskvi
Na včeraišnjem sestanku med Molotovom, Potjemkinom, ^trangom, Seed-som in Naggyarom je bila že podpisana predpogodba, ki določa sodelovanje Anglije, Franci;e in Rusije, dokler se ne sklene dokončna pogodba
PARIZ, 22. julija. AGENCIJA FOURNIER POROČA IZ MOSKVE: VČERAJŠNJA KONFERENCA MED MOLOTOVOM IN STRANGOM JE TRAJALA DVE URI. PRISOSTVOVALI SO JI ANGLEŠKI IN FRANCOSKI VELEPOSLANIK TER NAMESTNIK KOMISARJA ZA ZUNANJE ZADEVE POTJEMKIN. -TAKOJ PO KONFREENCI SO SE STRANG, SEEDS IN NAGGYAR SESTALI V FRANCOSKEM VELEPOSLANIŠTVU. IZDAN NI BIL NOBEN KOMUNIKE, POLITIČNI KROGI, KAKOR TUDI SOVJETSKI LISTI VARUJEJO NAJSTROŽJO DISKRECIJO. KtJUB TEMU SE JE POSREČILO IMENOVANI AGENCIJI IZ ZANESLJIVIH VIROV IZVEDETI, DA JE BILA VČERAJ ŽE PODPISANA PREDPOGODBA MED ANGLIJO IN RUSIJO. TA PREDVIDEVA TAKOJŠNJE FUNKCIONIRANJE MEDSEBOJNE POMOČI V PRIMERU NAPADA NA ENO IZMED PODPISNIC, ALI TUDI ŽE V PRIMERU NAPADA NA KATERO KOLI SOSEDO DRŽAV POGODBENIC. PREDPOGODBO STA J>OD-PISALA MOLOTOV IN STRANG TER VELJA, DOKLER SE NE SKLENE DEFINITIVNA POGODBA, KI JE ŽE NA VIDIKU IN SE TUDI ŽE IMENUJEJO IMENA UGLEDNIH ČLANOV RUSKE VLADE, KATERIH EDEN BO ODPOTOVAL V LONDON NA SVEČANI PODPIS POGODBE.
VČERAJŠNJA KONFERENCA. Iso se sestali na ponovno konferenco ko-MOSKVA, 22. junija. Včeraj popoldne I misar za zunanje zadeve Molotov, an-
gleški in francoski veleposlanik ter Strang in Potjemkin. Konferenca je trajala dve uri. O poteku varujejo najstrožjo tajnost. Včerajšnja moskovska »Pravda< je ponatisnila uvodnik nemškega sociali stičnega lista v Parizu »Der Neue Vor \varts«, ki naglaša, da je vprašanje zagotovil baltskim državam vprašanje drugega reda, glavno je, da se razprši ne zaupanje med Londonom in Moskvo.
POTRDILO O USPEHU.
PARIZ, 22. junija. Včerajšnji »Le Temps« naglaša, da ie angleški kabinet na torkovi seji naročil Strangu, naj pod-vzame vse, da razprši nezaupanje in pomisleke Molotova proti Angliji. Strang je v ta namen prejel važna pooblastila. Kot dober znak, da je Strangova misija bila že včeraj uspešna, je videti v soglasnih demantijih, ki so hkratu izšli tako v Parizu, Londonu, kakor tudi Moskvi, namreč da se pogajanja v Moskvi sploh ne tičejo garancij na Daljnem vzhodu.
Napetost na Vzhodu narašča
Japonska se ne ozira na angleške predloge za mirovno poravnavo spora. Japonska zasedba Svatova pomeni pričetek blokade vse Kita s* e. Poiožai v Tiencinu nespremen en. Konf renca generalnih štabov v ^ingapuru
TOKIO, 22. junija. Reuter poroča: Japonska vlada je odklonila zahteve Velike Britanije, da se prekličejo ukrepi, ki se izvajajo proti britanskim državljanom v Tiencinu in blokada Tiencina. S tem v zvezi pišejo japonski listi, da japonska vojska mora zasesti britanska selišča na kitajskem ozemlju, da na ta način zatre ognjišča pomoči Kitajcem proti Japoncem. Zaradi tega je smešno, ako angleška vlada misli, da je mogoče rešiti spor lokalno s kako ukinitvijo tiencinske blokade. V Londonu se morajo zavedati, da je cilj japonskih zahtev ta, da se zapro Čangkajšku vse dobave orožja.
JAPONCI V SVATOVU IN NA ČANG-SUJU.
SVATOV, 22. junija. Pod zaščito svojih bojnih ladij so se včeraj ob zori nenadoma izkrcale japonske čete tudi na otoku pred južnokltajskim mestom Sva-tovom in zasedle nato še obalo z motoriziranimi oddelki in drugimi četami, ki so zlomile že v začetku nepripravljeni kitajski odpor. Do opoldneva so Japonci mesto popolnoma zasedli. Svatov ima
60.000	prebivalcev in nima nobene mednarodne koncesije. V zaščito 60 Angležev je priplul pred luko angleški rušilec, v zaščito Američanov pa ameriški. Zastopnik japonske admlraUtete je izjvail, da je z zasedbo te luke, skozi katero je dobival maršal Cangkajšek podporo iz Evrope in Amerike, tudi še zadnji člen verige sklenjen. Šele sedaj bo mogoče izvesti popolno in uspešno blokado vse Kitajske. Drugo vojaško operacijo so pa izvršili Japonci včeraj na otoku Čangsu-ju, ki je oddaljen le nekaj milj od Amoja. Na otoku so važni petrolejski vrelci, razen tega je pa mogoče z njega kontrolirati A moj, v katerem imajo Američani važne interese.
JAPONSKI ULTIMAT V SVATOVU.
SVATOV, 22. junija. Japonske vojaške oblasti so včeraj ukazale, da moralo vse tuje vojne ladje Svatov zapustiti najkas; neje do danes ob 1. popoldne. V luki sta en angleški in en ameriški rušilec. Nl-kaklh znakov pa ni, da bi se pripravljala na odhod In da bosta upoštevala japonski ultimatum.
POLOŽAJ V TIENCINU.
TIENCIN, 22. junija. Čeprav je v mest« od včeraj zopet omogočen vsaj del-
ni dovoz hrane, zlasti tudi zelenjave in mesa, mleka še vedno ni mogoče_dobitl. Angleška oblastva so zato pozvala vse ženske in otroke, naj mesto čimprej za-puste. Včeraj je bil ustanovljen v koncesiji tudi prostovoljski odred, sestoječ iz 50 Angležev in 50 Rusov. Ustanovili so dalje tudi pomožni odred, ki ga sestavljajo sami Angleži, ni pa oborožen. Opravljal bo samarijanske in reševalne posle. Angleški poveljnik je zaprosil za ponoven razgovor z japonskim povelj-
nikom, a je prejel odgovor, da bi bil tak razgovor brez smisla. Na poti iz Šanghaja v Tiencin sta dva angleška parnika s hrano.
KONFERENCA V SINGAPURU.
SINGAPUR, 22. junija. Včeraj so prispeli sem že vsi angleški in francoski častniki, ki se udeleže današnje konference obeh generalnih štabov, vsega skupaj okoli 50 častnikov mornarice, pehote in letalstva. Namen današnje konference je izdelati načrt o skupnem nastopu angleških, francoskih, avstralskih in novozelandskih bojnih sil na morju, v zraku in na kopnem, ako se spremeni sedanji spor na Daljnem vzhodu v bojni spopad. Posebna pozornost bo posvečena spremljevalnemu sistemu trgovskih ladij pod zaščito bojnih. Vladi Avstralije in Novega Zelanda bosta sproti obveščani o poteku razgovorov, prav tako bo informirana tudi vlada USA.
Zaoisja
Abd-el-Azis Ibn Saud
Dinastija Ibn Saud izvira iz njenega ustanovitelja, vahabitskega voditelja Mohameda Ibn Sauda, ki se je 1. 1740. osamosvojil od Turkov. Toda kmalu na-
Anglija je združena in močna
WINSTON CHURCHILL: MED OPOZICI JO IN VLADO NI VEČ RAZLIKE! LORD HALIFAX: NAŠO V SPRAVO PONUJENO ROKO SO ODBILI!
LONDON, 22. jun. V klubu devetstotih je sinoči WinSton Churchill nazdravil na-vzočnemu lordu Halifaxu kot zastopniku vlade in izjavil, da sedaj med njim kot zastopnikom kons. opozice in vlado ni ni-kake razlike več v zunanji politiki tako v Evropi, kakor na Dalnjnem vzhodu. Ml vsi, je dejal, odobravamo smer zunanje po litike, za katero se je v zadnjem času odločil Chamberlain kot posledico razočaranja nad Monakovom. Danes smo veliko bolj pripravljeni kakor 1. 1914. Naša letalska sila je ogromno narasla. Letalska obramba je izpopolnjena do skrajnosti. Brodovje je silnejše in bolj pripravljeno kot kdajkoli prej. Ta moč in pripravljenost sta najboljša podpora zunanjemu ministru, da stori energične ukrepe. Lord Ha lifax je v Svoji zdravici odgovoril, da je še pred tedni obstajalo upanje, da bo nastalo pomirjanje. Prišlo pa je nasprotno. Našo roko, ponujeno v spravo, so odbili,
ne preostane nam torej nič drugega, kakor da smo pripravljeni na obrambo. Poga janja z Moskvo potekajo ugodno. Izbranje mirovne fronte sijajno napreduje. Danes je britski imperij zedinjen in ob celokupni podpori javnega mnenja ve jasno, kaj mu je cilj: moramo biti močni in silni.
Uradno pojasnilo o španski nevtralnosti
PARIZ, 22. junija. Iz zanesljivega vira je bilo sinoči objavljeno, da je španska vlada generala Franca sporočila uradno francoski vladi, da želi ostati Španija v primeru nove evropske vojne nevtralna.
V tem sporočilu je tudi obvestila Pariz, da je ponudbo Italije in Nemčije za sklenitev politične in vojaške zveze odklonila.
V enakem smislu je podal izjavo tud? sam general Franco in odločno zanikal vse nasprotne vesti in govorice
to so zavladali nad njegovim delom Arabije Egiptci, katerih so se Vahabiti osvobodili šele 1. 1820., zašli pa znova pod nadoblast Turkov. Tedanji voditelj RaŠid Ibn Saud je postal turški vali. L. 1902*je po pregonu Ibna Rašida - el - Haila zavladal Abd-el Azis Ibn Saud in se obdržal na oblasti kljub odporu Turkov, ki so ga končno 1. 1914. priznali kot valija. Abd-el-Azis Ibn Saud je do konca 1. 1916. ostal zvest Turkom, nato se je pa postavil na stran Angležev in se s svojimi četami bojeval proti centralnim silam, Turčiji, Avstriji in Nemčiji. Po zmagi je postal kralj samostojne Arabije, ni se pa uresničil njegov sen, da bi zavladal nad vsemi Arabci od Indijskega oceana in Trana do Turčije. V zadnjem času se zdi, da je zašel pod vpliv Italije in Nemčije, ki sta razvili povsod med Arabci ostro propagando proti zahodnima demokracijama, \Angliji in Franciji. • Od tod tudi obisk njegovega odposlanca pri Hitlerju v Berchtesgadnu.
Delež Italijanske mornarice v španski državljanski vojni
Uradni vojaški list »Forze armate« navaja, da so italijanske vojne in trgovinske ladje od decembra 1936 do marca 1937 prepeljale v Španijo 100.000 mož, 4370 velikih tovornih avtomobilov, 1200 tankov, 750 topov raznih kalibrov, 40 tisoč ton raznega orožja in streliva. V prevozu je sodelovalo 52 trgovinskih in 30 vojnih ladij. Članek podčrtava vlogo, ki so jo imele italijanske »prostovoljske podmornice« pri ustavljanju dovoza ruskih ladij v Španijo
Trade Unions prijaznejše Rusom
Prihodnji mesec se bo sestala v Curihu Internacionalna federacija delavskih sindikatov (International Federation of Trade Unions). Doslej so se angleški Trade Unions upirali, da bi se v mednarodno zvezo sprejele tudi ruske delavske organizacije. Vzporedno z angleško-ruskimi pogajanji v Moskvi pa so Angleži sedaj opustili dosedanji odpor in bo na dnevnem redu curiškega zasedanja predložena resolucija, da se v mednarodno federacijo delavskih sindikatov sprejmejo tudi sovjetske delavske organizacije. Na ta način bi se dosedanje število Članstva,, ki šteje 22 milijonov povečalo za 20 milijonov Rusov. Udruženje angleških inženirjev pa je na zadnjem zasedanju nastopilo proti pristopu Rusov, češ, da bodo federacijo sicer zapustile ameriške, holandske, švicarske in skandinavske organizacije. Po vsej priliki pa opozicija angleških inženirjev ne bo odločilna.
Pomen nencina v svetovnem položaju
Zanimiva razprava VVickhama Steeda. Zgodovina razdora med Japonsko in Veliko Britanijo. Na Daljnem vzhodu gre za življenje ali smrt
LONDON, 22. junija. Znani angleški publicist Wickham Steed je napisal včeraj zanimivo razpravo o Daljnem vzhodu, v kateri pravi, da stoji vse angleško javno življenje pod vtisom dogodkov v Tiencinu in sploh v vzhodni Aziji. Temperatura narašča, nihče pa ne more trditi z zagotovostjo, ali je višja v Tiencinu ali v Gdansku. Kar zanima, je sploh vročina, ki zajema svet. Japonski nastop v Tiencinu je dokaz, da so zasnovali svojo politiko na široko. Tiencin je le pretveza za vzpostavitev japonske hegemonije nad Azijo in Tihim oceanom. Povodi so nevažni. Ako bi Anglija izpolnila japonske zahteve, bi Kitajci izgubili vsako zaupanje v veljavo Anglije. Z izročitvijo zahtevanih 4 kitajskih osumljencev bi Anglija izgubila v kitajskih očeh ves prestiž. To pa pomeni na Daljnem vzhodu življenje ali smrt. Zato je Anglija odklonila, a sledila je blokada s še daljnosežnejšimi zahtevami po sodelovanju Anglije pri vzpostavitvi novega (t. J. japonskega) reda na Daljnem vzhodu.
Japonska je bila od 1. 1903. do 1936., ko je pristopila k protikominternskemu paktu, formalno zaveznica Anglije. Rusija je pričela že 1. 1933. izdatno podpirati Kitajsko z orožjem proti Japoncem, a po zasedbi Mandžurije so jo pričele podpirati tudi Anglija, Francija in USA. Dejansko pa je Japonska prenehala biti zaveznica Anglije že kmalu po vojni. Najbolj je to čutila britska Kolumbija in z njo vsa Kanada, pa tudi Amerika (USA), a na jugu Avstralija In Novi Ze-land. Vplivne tajne družbe so pričele po svojih celicah subverzivno delovanje po teh državah in je znano, da so stale pod pokroviteljstvom japonskega generalnega štaba. Najbolj je trpela Britska Kolumbija, kjer bi postal položaj v primeru vojne najbolj izpostavljen. Zato je tam protijaponsko razpoloženje tudi najbolj
Dobili bomo egiptski bombaž
PARIZ, 22. junija. Pariški tisk poroča o ugodnem poteku egiptsko-turških pogajanj za politično in vojaško zvezo. »Le Temps« napoveduje pa tudi še nova presenečenja, trgovinske pogodbe Egipta z Grčijo, Romunijo, Jugoslavijo in Bolgarijo. Vse te države bo Egipt zalagal z bombažem. Egipt bo uradno priznal sovjetsko vlado v Rusiji in sklenil z njo zavezniško pogodbo.
Nemčija se je že odločila
BERLIN, 22. jun. (DNB.) Minister za propagando dr. Goebbels je na olimpijskem stadionu včeraj delaj: Imamo samo en cilj: Hočemo zavojevati vse, kar smo v zgodovini posedovali. Angleška tako imenovana pomirjevalna politika, ki ni nič drugega kot obkoljevanje, pa nam hoče to preprečiti. V Evropi imamo »amo dobre prijatelje. Smo najmočnejši na svetu, hočemo, kar vemo, in vemo, kaj hočemo. Mi smo se že odličili.
Nov Bonnetov ekspoze
PARIZ, 22. junija. Pred zunanjepolitičnim odborom poslanske zbornice je podal zunanji minister Bonnet ekspoze, v katerem je poudaril ugoden potek pogajanj med Francijo in Španijo, poudaril enotnost politike Francije z Anglijo na Daljnem vzhodu, izjavil, da je pri pogajanjih v Moskvi dosežen sporazum že v vseh točkah, težkoče dela samo še težavni položaj posameznih držav, v katerem se nahajajo. Minister je tudi izjavil, da bo že te dni podipisan sporazum med Francijo in Turčijo, in da bo francoska vlada pod-vzela vse politične in vojaške korake, da onemogoči napad.
FRANCOSKI PROPAGANDNI URAD.
PARIZ, 22. junija. Zunanji minister Bonnet je napovedal, da bo tudi Francija ustanovila po angleškem vzorcu poseben informacijski in propagandni urad.
naraščalo, a bilo ni dosti manjše kakor v ameriški Kaliforniji ali Avstraliji. Toda o tem podtalnem japonskem delu angleško javno mnenje v domovini ni vedelo skoraj nič. Niti javni delavci niso bili poučeni. Zato so angleški zunanji politiki zelo zamerili, ko kmalu po vojni ni bil sklenjen tihomorski pakt med Anglijo, Francijo, Ameriko in Japonsko. Zato tudi ni bilo nič čudnega, da je pripotovala istočasno, ko je Zveza narodov 1. 1934 obsodila Japonsko zaradi zasedbe Mandžurije, tja angleška trgovinska misija iz l.ondona, da naveže trgovinske stike z novo državo.
Tega na Dalnjnem vzhodu niso mogli razumeti. Ocenili so Anglijo že tedaj, da boleha za degeneracijo, paralizo in da se je loteva propadanje. Ko pa Japonska na kitajskih pobijščih zaradi izdatne ruske, angleške, francoske in ameriške pomoči ni mogla naprej, je v najbolj čudnem trenutku — ob času ko se ravno vrše v Moskvi pogajanja za sklenitev trozveze proti napadalcu — nastal, vsekakor po nasvetu iz Evrope, tiencinski incident Ako naj bi ta dogodek ostrašil kogar koli v Angliji, da ta zveza ne bi bila sklenjena, je treba reči, da bi bil to primer popolnoma neso-visle logike. Nasprotno, pravijo v Londonu. Vročico je treba zdraviti na dva načina: 1. na mrzli, 2. na topli način. Drugega, ki pomeni vojno, v Londonu ne žele. Za prvi način je pa najuspešnejše sredstvo čimprejšnja sklenitev trozveze. Nedvomno bo temperatura nato padla In vročico bo mogoče zdraviti v hladnem okolju. Vendar bo treba pri sporazumevanju pustiti v čakalnici vse »tope predmete«. Tiencin pomeni zato svetovno-politični dogodek prve vrste, ker gre za vprašanje nadvlade Japonske nad vsem Daljnim vzhodom. A1I če hočete: enako greše oni, ki pravijo, kaj nas briga Gdansk, kakor oni, ki trdijo, kaj nas briga Tiencin!
ITAUJANSKO-NEMSKI POMORSKI SPORAZUM.
FRIEDRICHSHAFEN, 22. junija. Včeraj je bil dosežen popoln sporazum o sodelovanju pomorskega orožja Nemčije In Italije. Italijanski admiral Cavagnari je snoči že odpotoval v Rim.
VARSAVSKI NUNCIJ V VATIKANU.
VATIKAN, 22. junija. Državni tajnik kardinal Maglione je sprejel nuncija v Varšavi, da prinaša s seboj odgovor Poljske na papeževo mirovno posredovanje. V Vatikanu zanikajo posredovanje in pravijo, da je nuncij dospel v Rim le zaradi imenovanja sedem novih škofov na Poljskem.
ODPOSLANEC IBNA SAUDA DEMENTIRA.
LONDON, 22. junija. Odposlanec lbna Sauda je na govorice, da sklepa njegova država vezi z osjo, odgovoril, da prihaja v Nemčijo iz zdravstvenih razlogov. Tik pred odhodom v Berchtesgaden je bil že v Londonu in Parizu. Dejal je, da je star prijatelj Anglije.
PORTUGALSKO TRGOVANJE.
LISBONA, 22. junija. Portugalska narodna banka je izdala dekret, ki praktično prepoveduje vsak izvoz v Italijo. S Portugalsko lahko poslej trgujejo le države z zlato valuto.
Borza. C u r i h, 22. jun. Devize: Beograd 10, London 10.7675, Pariz 11.7525, Newyork 443 devet šestnajstink, Berlin 177*95, Milan 23.34, Budimpešta 87, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25.
Dunajska napoved:	Bolj	oblačno,
zmerno toplo, pričakovati je krajevnih ne vi hi.
Mariborska napoved. Deloma oblačno, malo vetrovno in toplo vreme. Obeta se sprememba vremena. Včeraj je bila najvišja toplota 25.5, danes najnižja 14.7, opoldne pa 24.8.
Maribor, 22. junija.
Centralizem Prage v bivši Češko-slo-vaški gotovo ni predstavljal pravilne poti za rešitev notranjih sožitvenih problemov narodno neenotne države, in ako si odmislimo zunanje sile, ki so igrale pri dogodkih v začetku letošnjega leta usodno odločilno vlogo, je bil gotovo temeljna tragična krivda za tragični zlom. Ali razvoj dogodkov je pokazal, Ida je bi enako fatalen slovaški ekskluzivistični separatizem, ki pa — kar je najusodnejše — v svojem zadnjem bistvu niti ni izviral iz resničnh narodnih nagibov. Voditeljem Slovaške ljudske stranke, ki so odcepitev sklenili, je šlo pri osamosvojitvi Slovaške v prvi vrsti za interese njihovih svetovnonazorskih in z njimi tesno združenih strankarskih hotenj, ne pa morda za resnične težnje slovaške narodne samobitnosti. Ti voditelji se niso odločili za odcepitev od Čehov zato, da bi se v samostpjni Slovaški svobodno razvijal slovaški narod, ampak zato, da bi nad njim lahko zavladali samo oni po svojih svetovnonazorskih in strankarskih načelih ter ustvarili iz njega njim podvrženo in brezpogojno poslušno čredo. Hoteli so torej v bistvu isto, kar je hotel v bivši republiki Avstriji prelat dr. Seipel in kar sta nadaljevala po njem vse do tragičnega konca dr. Dollfuss in dr. Schuschnigg.
Slovaški monsignorji — kakor jih je v svojem listu imenoval sarajevski nadškof dr. Sarič, ki je že vnaiprej podvomil nad uspehi njihove politične modrosti — so zato tipični duhovni sorodnkii svojih avstrijskih vzornikov ter z njimi skupaj otroci nekdanje c. kr. dvojne habsburške monarhije. Tem ljudem je bila svoj-čas narodnost »poganstvo« in jim je v notranjosti njihovih duš tudi še sedaj, kadar koli in v kolikor koli se upira njihovim pravim namenom.
Narod priznavajo le kot sredstvo za svoje cilje, in v kolikokor res delajo zanj, delajo to iz posebnih namenov, ki so v bistvu drugotni, izvennarodni. Ker so s svojim bistvom prvobitno drugod, se v resnični problem modernega naroda sploih ne morejo vživeti, zato so pač sposobni za reševanje drobnih vsakodnevnih vprašanj, odrečejo pa popolnoma, kadar so postavljeni pred resnične narodne ali državne odločitve. Takrat svoje poslanstvo zavozijo in povzročijo svojim narodom nepopravljivo Škodo.
Ne smemo se zato prav nič čuditi, da so tudi slovaški monsignorji zavozili slovaški narod v zagato, iz katere si ne vedo pomagati drugače, kakor da vtikajo glave v pesek in skušajo slepiti sebe in ljudstvo z zanikavanjem dejanskega položaja ter s silo dušiti odpor, ki se proti njim in njihovim dejanjem pojavlja na vseh koncih in krajih vsak dan bolj očito. Tudi v tem slede korak za korakom svojini avstrijskim vzornikom, dr. Seiplu, dr. Dollfussu in dr. Schu-sohniggu. Poznavalci razmer soglašajo v tem, da je Slovaška v notranjem razsulu hi da se vlada v Bratislavi bolj s igra vlado«, kakor pa resnično vlada. Prav tako so se igrali njeni vzorniki »vlado« v bivši Seipel-Dollfuss-Schusch-niggovi Avstriji in se dan za dnem globlje pogrezali v svojo absolutno nesposobnost. Samostojne Slovaške dejansko ni, še manj pa bi bilo mogoče govoriti o svobodi slovaškega naroda. Ta narod ne odloča ničesar in dejansko tudi ni odločal o svoji ohranitvi zveze s Čehi ali odcepitvi od njih. Zanj so sklepali in odločali njegovi »voditelji«.
Primer bivše Avstrije in sedanje Slovaške je zato naravnost vzoren dokaz, da morejo voditi narode in države dandanes samo ljudje, ki sta jim narod in država subjekt m ne objekt, ki zasledujejo prvotne in ne drugotne cilje, ki so dorasli vsej teži ter odgovornosti nalog, ki jih prevzamejo fn se ne vdajajo naivnim utvaram. Mimo tega morajo biti sposobni za široke razglede, za velika, hrabra dejanja, ki segajo nad polrtično-strankarski drobiž zadev in zadevic lokalnega kampanilizma. Tega bi se morali zavedati posebno po usodi Avstrije in Slovaške vsi narodi, pri katerih se morda pojavljajo podobni »voditelji« s podobnimi tendencami, ako nočejo, da bo tudi njih danes ali jutri zadela enaka usoda. Stojimo pred dogodki, ki bodo pre obrazili svet in ustvarili novo dobo zgodovine.. Preisdcušnie bodo ogromne in še
večje odgovornosti, ki bodo padle na tiste, ki bodo narode vodili, kajti samo od njih je odvisno, kakšna bo bodoča usoda po njih vodenih ljudstev. Iz nesposobnosti in neodločnosti zagrešene napake se ne bodo dale zlepa, ali pa sploh nikoli več popraviti.
V teh dogodkih se bo dokončno odlo-
čila tudi naša slovenska usoda, zato je skrajni čas, da pričnemo premišljevati, kako bomo uporabili izkušnje drugih in se obvarovali pred ponavljanjem njihovih, pa tudi lastnih preteklih napak, ki smo jih zagrešili več kakor smo jih mogli kot majhen narod brez škode prene-
Domači zapiski
Staroradikali in sporazum
»Hrvatski dnevnik« prinaša izjavo Stojana Špadijera, pristaša politične skupine Ace Stanojeviča: »Mi nočemo ovirati delo za sporazum, ki ga vodi g« Cvetkovič v imenu vlade in katerega rešitev je smatral glavni odbor stranke vedno za prvorazredno državno nujnost in potrebo. Mi ostanemo sicer v opoziciji, dokler se ne izvrši demokratski program naše stranke. Ne zahtevamo spremembe vlade in osebnosti v njej, temveč hočemo, da se zamenja ves današnji si" stem vladanja, ki je ovira za rešitev hr-vatskega in mnogih drugih državnih vprašanj. Prepričani smo, da je lahko priti do sporazuma po svobodni, suvereni volji Srbov, Hrvatov in Slovencev. Glavni odbor radikalne stranke zavzema stališče, da ne pojdemo v nobeno vladno kombinacijo, dokler ne dobimo zagotovil. da se bo narodu vrnila politična svoboda in razpisale svobodne volitve, katerih predstavniki bodo. edini imeli pravico, rešiti hrvatsko vprašanje.«
Ljotičeva tajna radiopostaja
Dimitrije Ljotič je začel z veliko propagando med narodom, piše »Hrvatski dnevnik«. Ima tajno radijsko postajo, preko katere oddaja ostre napade na dr. Mačka in združeno opozicijo. Razen tega izdaja vsak dan »posebna poročila«.
Za program naSe industrije
Zadnje čase slišimo tožbe, da se industrija seli s slovenskega ozemlja proti jugu. Zato je upravičeno vprašanje slovenske iavnosti našim gospodarskim krogom: Ali imate slovenski industrijski program? Kajti tudi slovenski industrijski kapitalisti ustanavljajo industrijska podjetja izven Slovenije. Slovensko ljudstvo je za industrijo zelo porabno, ne moremo si želeti, da bi se slovenski delavci trajno selili v južne kraje. Slovensko delovno ljudstvo želi, da bi slovenski gospodarstveniki, zastopniki delavstva in industrije stopili pred našo javnost z določnim gospodarskim programom, da bi javnost tako mogla nadzorovati, ali in kako se dela v tem pogledu po določenem načrtu. (»Slovenija«.)
„)ugoslovenski Čelik" oproičen vseh taks, carin in troiarin
Ministrski svet je na predlog finančnega ministra oprostil »Jugoslovenski Čelik« vseh taks, carin in trošarine. Ta akcijska družba iz Sarajeva je obenem prosta vseh drugih davčnih dajatev v državi, tako tudi uvoznih dajatev za ves material, potreben za oplemenitev rud in premoga pri proizvodnji železa, jekla in drugih kovin.
Trgovinski stiki z Anglijo
Naš izvoz v Anglijo, ki je bil prvotno daleč pod uvozom, je 1. 1936. dosegel prvi prebitek. Razlika v našo korist je znašala leta 1936	84.8, leta 1937
55.5 in prvih šest mesecev lani 68.6 milijonov din. »Slovenija« se zavzema za ustanovitev angleškega konzulata v Ljub, Ijani, ker bi se Vel. Britanija prav zdaj, ko se zanima za gospodarske stike z evropskim jugovzhodom, gotovo zavzela za ožje trgovinske stike s Slovenijo, našim lesom, svincem itd. v zameno bi pa dajala bombaž in druge uvozne potrebščine.
Italijani o našem sporazumu
»Jugoslovenska pošta« prinaša po »Corriere della Sera« med drugim naslednje: Beograd je v dvajsetih letih skupnega življenja poskušal razne sisteme, nekaj časa sistem močne roke, potem popuščanja in spoznanja z manjšinami. Dober prijatelj Jugoslavije more v sedanjem primeru le svetovati, naj bi obe strani -popustili. Zmerom imamo pred očmi, da so Hrvati brez vsakega dvoma Slovani, prav kakor Srbi, z razliko, da so bližji zahodni kulturi. Nezdržljivost med obema narodoma je trenutno poostrena le zaradi političnih borb, v katerih sta oba dela strastna. Sporazum med Hrvati in Srbi bo znatna etapa k dobri poti, ki je točno v sredini med poizkusi, da se jugoslovansko edinstvo vsili z ekstremnimi tendencami nadvlade drug drugega.
Novice
M miloščine, ampak javna dela v pomoč!
Prebivalstvu v poplavljenih krajih in krajih, kjer so pustoiila neurja, je treba nuditi možnost življenjskega obstoja z velikimi javnimi deli
Vode so odtekle, neurja so minula, po* letni dnevi nastopajo. Mnogi bodo pozabili na časopisna poročila o katastrofah, ki so letošnjo pozno pomlad zadele pre-bivalstvo v nekaterih pokrajinah Slovenije. Ponekod je ves lepo obetajoči pridelek docela uničen. Za novo setev je sedaj prepozno. Ljudstvo nemo zre na uničeno delo marljivih rok ter se vprašuje: kaj sedaj, kaj bomo dali v usta, kaj bomo položili na jesen in zimo živini v jasli?
V prizadetih krajih so se mudile posebne komisije, ki so ugotavljale škodo ter ugotovile, da gre v občutne milijone. V prvih dneh katastrofe so najpotrebnejši dpbiii podpore, Prav je tako! Toda to je samo za prvo silo, za nekaj dni. Kje je še jesen, zima in spomlad z novo setvijo? S podporami »karitativnega« ht trenutnega značaja ni mogoče nuditi prizadetemu prebivalstvu življenjske možnosti do nove setve oz. žetve. Številni dopisi, ki jih je prejelo uredništvo »Ve-čemika« iz prizadetih podeželskih krajev, jasno in nedvoumno pravijo, da je prebivalstvo sicer za vsako podporo iZ šTCa hvaležno, vendar pa. predlaga, naj se namčsto miloščine, ki zaleže samo za iiekaj tednov, poseže po sredstvih, ki bodo prebivalstvu nudila trajno pomoč ter ga celo obvarovala v bodoče podobnih liezgod in opustošenja. Kot preventivno sredstvo se sicer samo po sebi razume odpis davčnih in drugih bremen do prihodnje žetve. Kot trajno sredstvo pa naj se nemudoma pristopi k večjim javnim delom v prizadetih krajih. Z lučjo teh javnih del ne bo treba iskati! Prošnje iz Pesni§ke doline in drugih krajev, ki jih je »VeČernik« objavil že za časa poplav, so dovolj jasno povedale, kaj je treba Storiti. Strah In pomilovanje rtaj tie vladata zgolj takrat, kadar sta neurje in poplava že opravila svoje uničevalno delo, ko je prepozno. Že sedaj je treba misliti na nove katastrofe in storiti vse, kar je v danih razmerah mogoče, da se cele
slovenske pokrajine obvarujejo pred opustošenjem.
Javna dela v prizadetih krajih ne bodo samo dobro naložen kapital za bodočnost, ampak obenem najboljša podpora prizadetega ljudstva, ki naj bo edino udeleženo pri teh javnih delih kot delovna sila. Mezde za dobro naložena javna dela naj bodo torej podpora, ne pa
DOBRA HRANA — SVEŽE RITJE
PROIZVAJA! UNION, ZAGREB
miloščine kratkotrajnega značaja. To je želja samega prizadetega prebivalstva, ki bi rado z lastnim delom in zaslužkom dočakalo nove Setve In žetve prihodnje leto. Na pristojnih mestih imajo bržčas načrte za javna dela, ki jih imamo v mi-
slih, gotovo izdelane. Na dan z njimi in nemudoma lopate in krampe v roke! Kjer so rečne in potočne struge nujno potrebne regulacije, tam naj se prične s Sistematično regulacijo. Drugod, kjer je neurje s točo uničilo letošnji pridelek, je pa na pretek drugih javnfh del, ki bi dvignila tamošnje kraje in pomagala ljudstvu. Kajpada, pojavilo se bo vprašanje: kje najti za vsa’ ta dela sredstva? V tem slučaju to vprašanje merodajnih mest ne sme spravljati v zadrego, zakaj vprašanje je prvenstvenega značaja. Manj avžne stvari naj se odložijo na kasnejši čas, nemudoma pa je treba pristopiti k javnim delom v prizadetih krajih, in sicer ne zgolj zaradi tega, da bo v teh krajih ljudstvo prišlo do zaslužka, ampak tudi zaradi tega, da se v bodoče z dobro reguliranimi strugami, ki bodo nudile večjemu vodnemu navalu nagel OdtOk, zavarujejo pokrajine pred katastrofami, ki jih ti kraji doživljajo zaporedoma leto za letom.	-ž-
Nemštvo v Jugoslaviji
»Neues Wiener Tagblatt« je objavli 21. t. m. pod naslovom »Nemštvo pri naših sosedih« tudi podatke o nemški manjšini v Jugoslaviji, kjer navaja, da je vseh Nemcev v naši državi okoli 700.000, od tega 50.0000 v Sloveniji, 170.000 na Hr-vatskem in v Slavoniji, 460.000 v Sremu, Banatu, Bački in Baranji ter 25.000 v Bosni in Hercegovini.
O Nemcih v Sloveniji pravi dobesedno: »V Sloveniji so Nemci na Spodnjem štajerskem in žive pretežno v mestih, največ v Mariboru, Celju In Ptuju. To meščanstvo, pOhosno in samozavestno, prej polno blagostanja, je doprineslo med svetovno vojno največ človeških žrtev med vsemi Nemci na svetu. Kočevski je-ziikovni otok pa je, razen mesteca Kočevja, popolnoma kmetski. Tla so na kra-škem ozemlju izredno nerodovitna, da se
je moralo v prejšnjem stoletju preseliti v Ameriko okoli 28.000 Kočevarjev. Sedaj živi tam še okoli 17.000 Nemcev.«
Zaradi prijateljstva in dobrega sosedstva, ki veže Jugoslavijo in Nemčijo, bi bilo potrebno, da bi se v bodoče tudi v nemških in drugih tujih listih navajali bolj točni podatki o narodnih manjšinah v Jugoslaviji, kajti številke uglednega dunajskega dnevnika nikakor niso točne. Po svobodnem ljudskem štetju Iz 1. 1931., kt so se ga udeležili vsi novejši nemški leksikoni, živi v vsej Jugoslaviji samo
500.000	Nemcev, v Sloveniji pa točno 100 odst. manj kakor jih navaja dunajski dnevnik, namreč 25.000. Zelo pretirani so pa dalje tudi podatki o največjih žrtvah spodnještajerskih Nemcev med svetovno vojno.
Zopet požar na Dravskem polju
V HAJDOŠAH STA SINOČI POGORELI DVEMA POSESTNIKOMA GOSPODARSKI POSLOPJI.
Kmalu po 10. uri je sinoči bilo plat ^vona. V plamenih sta bili gospodarski poslopji posestnikov Zupančiča Antona
in Kranjca Franca iz Hajdoš pri Ptuju. Na kraj požara so takoj prihitele gasilske čete iz Gereče vasi, Hajdine in Ptuja, ki so požar omejile, da se ni razširil še na sosednja poslopja. Gospodarski poslopji pa sta pogoreli do tal. Požar je uničil večjo količino letošnjega sena, vse gospodarsko orodje, zgorela je tudi svinja, dočim so ostalo živino rešili. Škoda je znatna ter je le malenkostno zavaro-v.ana. Vzrok požara je neznan, splošno
pa sodijo, da je bil podtaknjen.
Na Dravskem polju, zlasti v okolici Ptuja in Hajdine, je bilo v zadnjih mesecih zaporedoma že več požarov. Prebivalstvo je zaradi tega upravičeno razburjeno, saj Vsakdo leže zvečer spat zaskrbljen, da ga v noči ne bo presenetil pOžaf. Splošno se sodi, da je na delu zločinska roka, ki iz sadističnih nagibov požiga domove in gospodarska poslopja. Krajevne oblasti in orožnlštvO so neumorno na delu, da izsledijo brezvestnega zločinca.
VLAK POVOZIL DELAVCA.
V Paki pri Borovnici je povozil brzo-vlak na progi Ljubljana-^-Rakek sezonskega delavca na železnici, 18-lotnega Marčiča iz ptujske okolice. Do nesreče je prišlo, ker se je Marčič ognil na progi. ko je Šel zjutraj na delo, osebnemu vlaku, istočasno pa je privozil iz nasprotne strani brzec, ki je butnil vanj in ga vrgel z razbito glavo in z zlomljeno ndgo na železniški nasip. Delavci so takoj priskočili k ponesrečencu, ki pa je v nekaj sekundah izdihnil.
m. Sprememba v poštni službi. L pošte Maribor I jo premeščen na pošto v Šmartnem ob Paki Emil Kolbezen.
o. Letošnji kongres Združenja poštarjev in poštnih uradnikov bo v Splitu od 25. do«27. junija.
o. Državna prometna železniška šola sprejme v prihodnjem šolskem 'etu 70 kandidatov. Pogoji za natečaj so razvidni lz zadnjih Službenih novin o. V krogu svojih otrok in vnukov je včeraj obhajal 60-letnico svojega življe* nja trden slovenski korenjak g. Grubel nlk Alojz, posestnik pri Št. Janžu nad Vuzenico. Kot zaveden Slovenec je
vzgajal svoje otroke v slovenskem duhu s trdim prepričanjem, da jim bo vzcvetela lepša bodočnost. Bil je med ustanovitelji Hranilnice in posojilnice v Vuzenici ter član načelstva od vsega • po-četka. Zadnja leta pa je predsednik načelstva. V usodnih povojnih letih je spretno županovil tukajšnji občini o. Društvo kmetskih fantov In deklet v Vuzenld ima v nedeljo, 25. t. m., ob 9. url svoj redni letni občni zbor.
0. K našemu poročilu o skorajšnji nesreči pri prelazu gornjeradgonske železniške proge, ki je brez zapornic, pojasnjujemo, da usodnega večera ni vozil čez prelaz avtobus podjetje Lininger, kot je bilo to razvidno iz navedbe imena šoferja, ampak da je bil to mestni mariborski avtobus.
o. StoŠič Dragici, po rodu iz Kostanje, ki je stanovala svoječasno v ulici Miloša Velikega v Beogradu, bi rad Izseljeniški komisariat v Zagrebu, Palmotlčeva ulica 59, izročil neko nujno vest iz Amerike. Če kdo ve za njeno bivališče, ga naj iavi Izseljeniškemu komisariatu.
o. MotocIkHst povozil ptujskega mlinarja. Na Dolenjski cesti v Ljubljani je neki motociklist podrl in poškodoval mli-
narja Benedikta Ribiča z Dominikanskega trga v Ptuju.
o. Hlapcu, ki je prodajal koruzo, crknili konji. Posestnik in industrijalec Ivan Rogina iz Makol je prijavil oblastem svojevrstno tatvino. Imel je hlapca, ki je prodajal zmleto koruzo, namesto da bi z njo krmil konje, zaradi česar so konji tako oslabeli in poginili.
Ceffe
SMRTNA NESREČA PRI KOPANJU NA LJUBNEM.
V ponedeljek popoldne je v okolici Ljubnega pri kopanju v Savinji utonil 11 letni sin posestnika Silvester Ročnik p. dom. Logarjev. Pri skoku v vodo je nesrečno udaril s sencem ob kamen, bc onesvestil in se v vodi zadušil. Njegovi mlajši sestri sta ga skušali rešiti, pa je bilo prepozno.
c Protituberkulozna liga v Celju se vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k dobremu uspehu protituberkuloznega tedna, najlepše zahvaljuje.
c Aretirali so v zvezi z nočnim napadom pri Romovih na Polulah Alojzijo Omerzo, sestro pred 2 letoma v Galiciji pri Celju ustreljenega roparja Omerza. Tudi njenega brata, Id se je do nedelje klatil okrog Celja, pa je po napadu pri Romovih neznanokam izginil, zasleduje Orožništvo.
*Veli&o se govori
vendar so merodajna samo dejSiva.
In dejstvo je, da ni Aspirine brez i»B a y e rujevega križa.
ASPIRIN
tABLere
Ofjls, 1 reg. pod S. bfojem 92608 bS Ž. dO. IMA
c Sokolsko društvo CClje I priredi v nedeljo 2. julija cvetlični dan, v nedeljo 16. julija popoldne pa telovadni nastop.
c Umrl j e v Socki pri NoVi cerkvi C90 letni preužitkar na Selah Janež 4 Pintar. Rajni je bil ugleden posestnik in 65 let župan v občini Nova cerkev.
c Pogreb Marije Podrepškove, ki se je na Cesti na grad smrtno ponesrečila pri
fiadcu s češnje, je bil včeraj zvečer ob epi udeležbi občinstva na okoliškem pokopališču. Pokojna Zapušča moža in 3 nepreskrbljene otroke.
c Stražo na Hrib sv. Jožefa! Hrib sv. Jožefa nad Celjem je danes močno naselje s skoro 50 vilami. Na la hrib se dan za dnem zatekajo razni potepuhi in delomrž-neži ter beračijo po hišah, kjer so podnevi doma skoro same ženske. Dasiravno so vrtovi po večini Zaprti, so ti klateži tako predrzni, da vrata Za vsako ceno skušajo odpreti, ali pa pridejo na vrtove kar preko pfotov. Beračijo navadno za denar. A ko kateremu ponudiš delo, ga z ražnimi izgovori odkloni. Hišni posestniki Hriba sv. Jožefa, ki je danes najbližji sestavni del mesta, prosijo predstojnlštvo policije, da uvede na hribu stalno policijsko Stražo, če že ne podnevi, pa vsaj v nočnem času. Saj pri mestnih davščinah, ki se uporabljajo tudi za stražo, nismo prav nič prikrajšani.
c Umrl je v celiski bolnišnici enoletni sinček posestnika Antona Jelena iz ŠevČ-nik pri Velenju.
c Borza dela. 20. junija je bilo V evidenci 508 brezposelnih, 445 moških in 63 žensk.
c Delo dobi pri Borzi dela: 6 hlapcev, 4 urarji, 2 zlatarja, 1 frizer, 1 krojač, 1 žagar, 4 poljski delavci, 4 kmečko dekle, 1 natakarica, 1 sobarica, 13 kuharic, 2 gospodinji, 2 postrežnici, 3 služkinje.
c Nesreče. 51 letna dninarica Helena Kokot iz Zibike jo padla s Češnje in si zlomila levo roko. — 8 letni sin zidarja Jošt iz Ardina je padel z lipe in dobil težke notranje poškodbe. — 47 letni delavec iz Zabukovce Maroh Ivan je padel pri delh V keramični tovarni v Libojah m si prerezal kite na desni roki. •— 30 letni zobotehnik Slavko Šlander iz St Pavla je padel med vožiyo z motornega koles« in si zlomil levo roko V ramenu.
Če poč! cevka.
»Ne ozirajte se na to, s kleparjem se ne moremo zediniti glede cene popra-vtia.«
Zborovanje učiteljstva v Vuzenici
Preteklo soboto je zborovalo učiteljstvo dravograjskega okraja v Vuzenici. Napovedano predavanje o slovenskem pravopisu in narečjih je moralo vsled odsotnosti predavatelja odpasti. Vrzel je izpolnil tov. Doberšek z nadaljevanjem svojega zadnjega predavanja o narodnih vprašanjih. Po situacijskem poročilu so sledile volitve delegatov za banovinsko skupščino JUU v Ljubljani in državno skupščino JUU v Banja Luki. Za delegata sta bila izvoljena predsednik Gal-lob Rudolf, šol. upravitelj v Mežici in učitelj Vollmaler Karel iz Vuzenice. Sprejetih je bilo tudi več resolucij stanovskega in pedagoškega značaja.
Ob sklepu je učiteljstvo prevzelo razna oblačila za revne dojenčke, otroke in tudi odrasle — dar požrtvovalnih družin in slovenskih klubov iz Ljubljane. Oddali jih bodo revnim družinam severne meje v svojih Šolskih Okoliših. Vsi s« iskreno zahvaljujemo za velikodušni dar s prošnjo nadaljnje pomoči. Učiteljstvo neumorno zbira podatke o gospodarskem stanju naših družin ter skuša predočiti dobrim, požrtvovalnim družinam in merodajnim oblastem socialno stanje obmejne vasi in njenega prebivalstva. Po svojem položaju si od prometa odcepljeni kraji res zaslužijo popolno podporoL
Maribor
Utihnili so stroji, delavstvo je ostalo brez kruha
Pred nekaj meseci je prinesel »Večer-nik« vest, da namerava tekstilno podjetje Schonsky-Pollak prenehati obratovati ter prepeljati svojo tekstilno tovarno v Egipt. Tovarna je vest demantirala kljub temu, da so začeli počasi z de-montažo strojev, jih nalagali na avtomobile in prepeljavali v Zagreb. Pred nekaj tedni pa je bilo odpovedano okrog 250 delavcem v predilniškem obratu. Tkalnica je sicer delala naprej, ali preteklo soboto je znova grozilo, da bo dobilo odpoved še delavstvo v tkalnici. V soboto sicer ni bik) odpovedi, pač pa so dobili tkalniški delavci odpoved sredi tedna. Z zadnjo odpovedjo je znova kakih 150 delavcev, delavk in njih družin brez kruha. V kratkih štirinajstih dneh bodo utihnili v tekstilni tovarni zadnji tkalski stroji. Nato bodo delavci naložili stroje, na katerih so producirali tovarnarju kapital in služili kruh zase in za svoje družine. Človeku se nehote vsiljuje primera, kakor da bi delavci kopali sami sebi grob, ali zabijali sami sebi krsto.
Ali kaj bi s sentimentalnostjo! 400 ljudi je v kratkem času brez zaslužka in postavljenih na cesto, omajana pa je istočasno eksistenca enkrat, če ne dvakrat
toliko ljudem, namreč svojcem in družinam onih, ki so bili zaposleni v tovarni.
Dogodki v imenovani tekstilni tovarni so se razvijali, kakor so bili predvideni. Kapital je odšel tja, kjer se čuti varnejšega. Pred dobrimi desetimi leti je bila na sedanjem tekstilnem obratu majhna Zelenkova tkalnica, ki jo je pozneje kupil in povečaval od leta do leta nov tovarnar. Kapital, s katerim je. povečal obrate, sp mu producirale roke našega domačega delovnega ljudstva. Od tega kapitala je 400 ljudem ostala danes negotova bodočnost.
Tovarna je odšla s kapitalom in stroji,
in nihče ni ničesar ukrenil. Da se država v bodoče zavaruje proti takim dejanjem, ki pavperizirajo njeno prebivalstvo, je nujno potrebno, da izdela zakon, po katerem ne bo možno, več izseljevanje industrije iz države,. Če ne gre drugače, naj država prevzame tovarho ali jo pa podržavi; saj gre pri taki demontaži za zaslužek več. sto ljudi, ki ostanejo brez kruha. V strojih: ki jih je odpeljal tovarnar iz države, je tudi kapital, ki je bil »pridelan« na našem ozemlju. Zaradi tega	.
bi bilo nujno potrebno izdelati zakon, ki, “o*"**© lepo *®ni se predstavil, bi zabranjeval izvoz osnovnega produk- No, jutri se posledn)i bo pojavil.
cijskega kapitala čez mejo.
Razburljiv večerni prizor na mostu
IZVOŠČEK KAJBA SE JE HOTEL POGNATI V DRAVO.
Včeraj okoli 7. ure zvečer so bili pa-santi na mariborskem mostu priče majhne drame, ki se je pa k sreči končala brez težjih posledic. Od Glavnega trga se je pripeljal s svojo enovprežno kočijo 41-letni izvošček Alojz Kajba iz Stritarjeve ulice. Sredi mosta je izvošček svojo kočijo ustavil, stopil iz nje in se začel vzpenjati na ograjo mostišča. K
sreči je bilo takrat na mostu precej pa-santov, ki so izvoščku preprečili pogu-bonosni skok v Dravo. Prišel je stražnik, ki je naložil izvoščka, ki je bil v popolnoma opitem stanju, da ni vedel niti povedati, zakaj si je hotel končati življenje, na kočijo ter predal konja , nekemu delavcu, da je prepeljal izvoščka na njegovo stanovanje.
Matura na državni klasični gimnaziji
Na podlagi uspehov pri pismenem višjem tečajnem izpitu, ki se Je vršil od 12.-14. junija, je bilo 15 pripravnikov, med temi G pripravnic, oproščenih ustnega izpita, 1 pripravnica pa je bila odklonjena za 1 leto. Oproščeni so bili: Barle Lilijana Brezovšek Marija, Klasinc Marija, Kova-čec _ Vlasta, Ladra Anton, Ločičnik Vladimir, Mlakar Franc, Perne Metka; iz a razreda; iz b razreda: Heric Stanko, Kikelj Jaroslav, Krepfl Ivan, Novak Anton, Smi-goc Franc, Stibler Štefanija, Vesenjak Jo-
Ustni izpit se je vršil od 16.—21. junija pod predsedstvom ravnatelja Martina Mastnaka. Izpit je napravilo 32 pripravnikov, med temi 2 pripravnici: Breščak Ksenija, Cig&t Stefan, Cugmas Janez, Ceh Jožef,
Dimnik Maks; Dobrodel Stanko, Domik Franc, Flis Dragotin, Iršič Ivan, Jurkovič Vojmir, Klugler Bernard, Kurzmann Erih, Leskovar Leopold, Luskar Franc, Lužnik Ivan, Marinič Julijana, Marion Ljubomir, Marotti Miroslav, Marovt Stanko, Bogi Du-
ARETIRAN POŽIGALEC.
Mariborska policija je aretirala 27-Iet-nega Jožefa V;ajs a, po rodu iz Kostrivnice pri Šmarju. Vajsa je že dalje časa zasledovala orožniška postaja v Rogatcu zaradi dveh požigov. Pri zaslišanju je -	j , w Vajš priznal, da je 11. marca zažgal v
St°" in gospodarsko poslopje Koloman, Zimic Alojz, žagar Alojz; pri-, posestnika Jerneja Lampreta m hlev An-vatisti: Bratuš Marijan, Knez Rudolf, Lo- tona Novaka. Ogenj je podtaknil zaradi gar Alojz, Magdič Anton. — Popravni izpit nekega, maščevanja. Vajsa je predala po-
1
ščenjih 24 pripravnikov, med njimi 1 učen- PO temeljiti preiskavi oddali pristojnemu ka; izpit je napravilo 48 pripravnikov, sodišču, med njimi 12 učenk, popravni izpit v avgustu imajo 4 pripravniki.
Veselo živel na tuje stroške
Mariborska policija je že dalje časa vodila preiskavo o 27 let starem trgovskem potniku Rudolfu Seliškarju, ki je zapravljal v mestu denar v družbi nekega lepega in lahkoživega dekleta. Neko ljubljansko podjetje je namreč javilo policiji, da ga je Seliškar oškodoval za okoli 40.000 din. Fant je imel od tvrdke zastopstvo, da po Mariboru zbira od trgovcev naročila za plastično reklamo. Za vsako napravljeno reklamo je tvrdka poslala fantu provizijo in potne stroške.
m. Natečaj za sprejem 1! vojno-držav-
nih gojencev za študij medicine na beograjskem vseučilišču je razpisalo mini-stvrstvo vojske in- mornarice. Pojasnila _	za brezplačni študij kandidatom daje
Fantu pa ni delo prav nič dišalo. Se- mestni vojaški urad, Slomškov trg 11. znanil se je v Mariboru z neko deklico. _	,	,
ter namesto da bi nabiral naročila, pod,-! Abs°lventi meščanskih šol so po pisoval sam razne tvrdke na naročilnice	trgovinskega	ministrstva	opro-
in jih pošiljal v Ljubljano, kjer so re-	^ceni sprejemnega izpita za	trgovsko	_	----------
klamne ploščice izdelali in jih pošiljali	akademlJ<>- trgovsko šolo in	v	strokovno	„špijonka Suzy	pustolovni velefflm	iz
trgovcem. Seveda ni noben trgovec hotel	šol° Y °b,™ciu ministrstva	za	trgovino ,	^ovne^.^ne	V giaVni vlogi	zname-
sprejeti naročenega blaza. Seliškarju so	”	|	mta Iepotlca Jean Harlow'
prišli tako kmalu na sled ter ga. aretirali j m- . . ■°l®kt!viii pogodbi bodo raz- Radio v nekem mariborskem hotelu, kjer je ve-, Previjali v nedeljo, 25., jun., pekovski po- I	Petek,	23. junija
seljačil z dekletom. Oddali so ga v za- m0^niki iz mesta in okolice..	|	^	Ljubljana:	12.	Za	naše	prijatelje;	13.20
m. Zvečer bo v mestnem parku koncert od pol 21. do 22. ure. Igrala bo godba Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev pod vodstvom kapelnika Schčnherrja.
m. Konec pasjega zapora. Na Pobrežju je popolnoma ukinjen strogi pasji zapor.
m. Prve mature. Malo maturo na realni gimnaziji v Mariboru je napravilo 51 dijakov: 2 z odliko, 23 s prav dobrim, 26 pa z dobrim uspehom. 14 dijakov ima popravni izpit. Malo maturo so položili tudi trije privatisti.
m. Žensko kolo so ukradli na Vodnikovem trgu med kupovanjem zelenjave zasebnici Elizabeti Mihelčičevi s Pobr-ž-ja. Kolo je znamke »Brandenburg« in ima ev. št. 128790 2-19.
m. Železniško legitimacijo za režijsko vožnjo le izgubil ključavničar drž. železnic Maks Serdišek na poti iz Studencev do gl. kolodvora.
m. Kronika nesreč. S kolesa je padel in si zlomil ključnico klepar Janko Pistotnik iz Ruš. — Prav tako je padel s kolesa mizar Ferdinand Koren iz Podvelke pri Breznu ter si nalomil nogo.
Nočna lekarniška siužba: (od 17. do vključno 23. junija) Lekarna pri sv. Are-hu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalen-ska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70.
Kino
* Grajski kino. Danes prekrasen film o večno zasneženih poljanah »Bela smrt«. Hilde Sessak, Rene Delgten.
* Esplanade kino. Do vključno četrtka sijajna opereta »Čarobna Igra« z Marto Eggert.
* Kino Union. Do vključno petka
nore mariborskega okrožnega sodišča.
Čas borovnic je v deželi...
Zadnje dni so oživeli mariborski okoliški gozdovi. Staro in mlado odhaja v gozdove ter nabira jagode in borovnice. Seveda je taka bi ra prezgodnja, zakaj borovnice dozorijo šele ob Jakobovem, to je v juliju. Prav do takrat ne bo v okoliških gozdovih nobene borovnice več. Bilo bi povsem zaman prepovedati po večini siromašnim otrokom, ki se pasejo po borovničevem blagru ter si polnijo košare in lončke, da bi čakali na ta termin. Borovnice poleti in gobe in kostanji jeseni so še edini sadeži v naši civilizirani in med lastnike razdeljeni zemlji, ki jih lahko siromak trga in nabi-
ra. čeprav niso zrasli na njegovem in čeprav mil ni, treba plačati zanje nobenih pristojbin.
Treba je samo malo pogledati v naše okoliške gozdove, pa boste na vsakem korauk srečavali rajde otrok, ki se pase-
m. SPD v Mariboru je preložilo na je- s Pes?H? k srcu in domovini; 18. 2enska
S^ /10- $ePMem^a^Vfk? nar°ldl!C> .P": ! vodila dijakom^podLFcefV^nS; reditev pri Mariborski koči, na kateri bo Lovšetove in prof. Dušana; 21.10 ” proslavilo 20-letnico svojega obstoja. mandolin; 22.30 Angleške plošče.
'	'	•	•	t
Kvartet
Beo*
m. MaKdalenska meščanska šola bo ' f£gs -3. in 24. junija razstavila šolske izdelke pesmi Južne Srbije poje Zlata Gjungjenac;
ii^pni^pv Oavctairo n/lnrta HAnnlžlnn ' W IS Stravinski PnmlflHnn	._
učencev. Razstava Ido odprta dopoldne ^2.15 Stravinski „Pomladno svetišče", in popoldne.	I	18-	Vojaški	orkester;	19.50 Pucci-
____________________________________________ ni jeva opera „Turandot“. •— Rennes: 20.30
r	^	v	Mozartova opera „Carobna piščal". —
Gospod Bubalo! Ni mogoče I Bukarešta; 20.05 Pucinijeva opera „Mada-«	.	.	v	-	•	,	XI	mV‘	spslavih	šoIsko nalogo- Preveč .me Butterfly“. - Budimpešta? 20.30 Ope-
jo po borovnicah. V rokah imajo lončke, bi bila učena. ,	j rctui ve^ej.; _ parJr PfX; 20.30 Simfo-
• Firenze: 19.20 Operetn Kdnigsbprg: 21. Plesna glasba
Filozof Bubalo':	____
ne bo tako. Saj znam tudi neumno pisati..
Prepričani bodite, da nični koncert. — Firenze: 19.20 Operetna
...j.	v.*«..:	^—s.	t"~* —
po prstih in okoli ust pa so zamazani z borovničevim sokom, ki je sedaj že precej kiselkast. Ali mladež se ni meni za to. Za nekaj časa bo za siromašno mladino iz j Maribora in maribor. periferije borovni-1 čev blagor edina hrana, katere se bodo JETIČNI JOŠKO FALANT SE JE POGNAL S I. NADSTROPJA CELJSKE
lahko po mili volji najedli vsak dan, ki	  •	*---------
ga'ne bo kazilo vreme.
Zaradi neozdravljive bolezni v smrt
ZA MARIBORSKIM MOSTOM ŠE S PLOČNIKI.
Včeraj smo pisali o nevzdržnem stanju na mariborskem državnem mostu, kjer znova prekopavajo pločnik in naglasili potrebo, da se razdrto cestišče čimprej uredi. Tudi ostali pločniki po Sodni in Kopališki ulici, kjer je poštna uprava polagala kable, so ostali samo na pol zasuti. Potrebno bi bilo, da sc razdrta cestišča takoj popravijo.
NOVO MOTORNO KOLO SO UKRADLI
Ponoči je neznani storilec odpeljal iz dvorišča Kneza Koclja ulice 18 novo motorno kolo zastopniku Evgenu Ž e 1 e z n u, ki stanuje v isti hiši. Motorno kolo je bi-
lo znamke »Ardie«, brez evidenčne šte-
Celje, 22. junija.
V celjski bolnišnici se je že dalj časa
vllke ter vredno 10.000 din. Za storilci;^'1"8 'nte™*“ "dd?Lk“/5?-,e‘nI ^ ni nikakeca sledn.	sestnlkov	sin	Joško	F	a	1	a	n	t	Iz	Hrarauš
POROKA NA SMRTNI POSTELJI.
Pred kratkim smo prinesli vest, da je pri podiranju padlo drevo na pomožnega delavca Lovrenca Cankarja iz Pobrežja. Cankarju je zlomilo hrbtenico ter so ga v zelo kritičnem stanju prenesli v bol-
pri Vel. Plrešnicl. Zadnje dni je bil precej potrt In molčeč. Bolehal je za odprto tu-| berkulozo, kar }e fanta spravljalo v obup.
BOLNIŠNICE TER OBLEŽAL MRTEV.
Sinoči je. svojemu trpljenju sam napravil konec. Okoli 2Q. ure se je nenadoma povzpel na okno I. nadstr. bolnišnice ter se pognal v globino, kjer ie negibno obležal. Padec le bil smrten. Zaradi težkih notranjih poškodb in ran na glavi je Fa-lant kmalu izdihnil.
Drzen vlom v trgovino
Celje, 22. junija j ni bila kdo ve kako naklonjena. Odnesli
    .	Okoli	polnoči	so	doslej še neizsledeni so le okoli 100 din, dočim so drobiž po
nišnico Nesreča sp ie 7$rodila dan nrpH	vdrli	v	trgovino	ge.	Olge	Suša	25 in 50 para celo pustili. Pač pa so
^	nntviVri ■	t“	M	Kekovi cesti 3f. Trgovina jc oddalje- potem naložili precej špecerijskega	bla-
njegovo poroko z zaročenko, s katero je na samo kakih 10 minut od levškega ga in tobaka ter cigaret, v skupni \
vred-
imel otroka. Ker je bilo Cankarjevo sta- mostu, kjer so pred dnevi zločinci umo- nosti 6000 din. Suševi so sicer čuli ropot nje zelo kritično, se je poročil na smrtni rili Antona in Rozalijo Ocvirk. Vlpmilci v trgovini ter šli pogledat, medtem pa
 ........  se	je	poročil	na	smrtni	nl1 Anl°na in Hozaiijo ucvirk. Vlomilci v trgovini ter sn pogld .... _____________________________ ^
nnstplii	rH	sv/iipra	ntrnkn	Np	so se splazili najprej skozi okno	umival-	so zlikovci že pobegnili. Ponekod so	za-
postelji,	da	pozakom	svojega	otroka.	Ne-	niee	kJ<.r s0 izl.^ali šip^ od tod pa so	portUi raoCne p^tne odtise, ki jih je poli-
Kaj ani	po	poroKi je	v^anKar	umrl.	vdrli	skozi vrata v trgovino. Tu	so naj-	cija fotografirala ter uvedla preiskavo.
—-------- prej	stikali za denarjem, pa jim	„sreča‘‘.
K uit uta
Likovna razstava prekmurskih umetnikov
V drugem nadstropju novega Trgovskega doma v Soboti razstavljajo v posebni sobi mladi prekmurski likovni umetniki svoja dela. Razstava je ena izmed tistih tako pomembnih manifestacij slovenske pripadnosti Prekmurja, ki že sama na sebi dokazuje kulturni in nacionalni napredek Prekmurja ob priliki sedanjih proslav dvajsetletnice. Uspehom mlade prekmurske generacije v javnem življenju, v književnosti in napredku gospodarstva, se je s temi umetniki odprlo novo področje.
Svoja dela razstavljajo akad. slikar Karel Jakob, stud. kiparstva v Ljubljani Franc Kuhar in mladi samouk Albin Sagadin.
■ Slikar Karel Jakob razstavlja petnajst del. Je od razstavljalcev najstarejši ter je že večkrat razstavljal (v Mariboru in lastna razstava lansko leto v Soboti). Tri dela so že bila razstavljena, ostalih dvanajst je sedaj prvič razstavljenih. Med novimi deli je „Misijonsko delovanje sv. Cirila in Metoda" nagrajeno na konkurzu banske uprave. Od drugih so za Jakoba značilne „Prekmurska ravan“, »Ivanci", „Cerkvena ulica".
Franc Kuhar razstavlja enajst svojih kiparskih del iz mavca in lesa. Vse
kaže, da se bo ta mladi in prvi prekmurski kipar razvil v izvrstnega oblikovalca. Predvsem naj opozorimo na njegov les „Vezač“ in mavec „Slaba letina", „Mati“. Njegov najboljši portret je „Moj školnik", portret šolskega nadzornika g. Antauerja. Njegovo, najnovejše delo je portret soboškega župana g. Hartnerja.
Mladi samouk, absolvent mešč. šole g. Albin Sagadin iz Beltinec, razstavlja petero svojih del. Naj omenimo njegov motiv iz Ižakovec.
Kot gost razstavlja akad. slikar prof. Rajko Šubic pet akvarelov in eno olje. Med njimi so zanimivi olje „Orač“ in akvareli „Portret sestric" in „Deklica s psičkom" ter portret gdč. G. M.
Na hodniku sta razstavila vsak po nekaj slik absolvent lendavske mešč. šole Gabor in kmetski fant Ritocz.
Slikarji so sedaj v materialnem pogledu še slabo odrezali. Edino g. Jelačin, predsednik zbornice TOI je kupil po eno delo od prvih treh. Tudi ind. g. Benko je že nekaj obljubil. Prepričani smo, da bodo posebno imo-vitejši obiskovalci „Prekmurskega tedna" in tudi domačini, nakupili še precej ter tako omogočili mladim umetnikom eksistenco in razvoj.
k Gostovanje mariborske drame. Kakor lani, tako namerava mariborska drama prirediti tudi letos med počitnicami vrsto gostovanj po deželi. Nedavno je gostovala ena njena skupina z »Dvema tucatama rdečih rož« v Ljutomeru, preteklo soboto pa druga pri Sv. Lovrencu na Pohorju z Bevkovo komedijo »Partija šaha«. Obe gostovanji sta lepo uspeli.
k Vladoša Simčičeva angažirana v Ljubljani. Gdč. Vladoša Simčičeva, ki je v zadnjih dveh sezonah večkrat nastopila kot gostinja v naši mariborski drami, je za prihodnje gledališko leto angažirana v Ljubljani.
k Gledališče brez sprememb. V prihodnji sezoni ne bo v mariborskem gledališkem ansamblu nobenih sprememb. Edino subreta ga. Marica Lubejeva in teno-
slutiti, da bo postavil tudi še precej boljše rezultate ter zboljšal lanskega, čim bo prišel v ostrejše konkurence. Rekord v skoku ob palici brani s 375 cm Bakov (1937), najboljši lanski rezultat pa je dosegel Lenert (BSK) s 370 cm.
Na tabeli najboljše petorice v državi na podlagi letošnjih rezultatov zavzemajo torej Mariborčani trenutno prav častna mesta, ki jim bodo gotovo dala vzpodbude še k nadaljnjim uspehom, in to tudi v ostalih disciplinah.
rist g. Angel Jarc, ki sta bila lani angažirana le provizorično, sta sklenila letos z upravo redni angažma.
k Beograjska opera v Frankfurtu. V Frankfurtu ob Meni v Nemčiji je te dni gostovala beograjska opera z »Erom z onega sveta« in »Vragom na vasi«. Nastopilo je 135 solistov, zboristov in članov baleta. Nemci so sprejeli Beograjčane z velikim navdušenjem.
k Madžarska likovna razstava v Londonu. Te dni je v Londonu velika reprezentativna razstava sodobnega madžarskega slikarstva in kiparstva. Londonska kritika je sprejela Madžare v splošnem simpatično.
k Pariška Ačademle Goncourt je sprejela med svoje člane znanega filmskega igralca in pisatelja Sacho Guitryja:
Nov Staričev uspeh v Nemčiji
O nedavnem Staričevem uspehu v Nemčiji smo že poročali. V nedeljo je ponovno stai'tal na travnatem dirkališču vra-tislavskega stadiona v skupini do 500 cera. V tej grupi je tekmovalo 32 tekmovalcev različnih narodnosti. Razdeljena je bila v dve skupini, v prvi s 13 vozači je s tar tal tudi „leteči Kranjec" Starič. Dir-kališčna proga je obsegala 5 krogov po 800 m. Starič je takoj prevzel vodstvo ter ie vodil 4 kroge. Vozil je s povprečno brzino 97*272 km ter je postavil novi rekord proge v času 29 3/5 sek. Nato se je utrgal oblak ter onemogočil nadaljnjo dirko, Starič sam je padel na razmočeni progi. Za doseženi uspeh je dobil Starič KTJ  v-jjjjjj-v-i—i-- --------i-1 —	*..j:
asno častno plaketo, sprejel pa je tudi vabilo na mednarodne dirke v Kotzenau 13. avgusta.
KUKULJEVIČ PREMAGAL AUSTINA.
V tretjem kolu teniškega tekmovanja za prvenstvo Queen’s kluba v Londonu je Kukuljevič premagal Angleža Austina z rezultatom 6:4, 6:4.
DANSKA PRVAK SKANDINAVIJE
V okviru proslave petdesetletnice obstoja danske nogometne zveze je bil v Kopenhagnu turnir državnih reprezentanc Finske, švedske, Norveške in Danske za neoficielno prvenstvo Skandinavije. Prvo mesto je odnesla Danska, ki je premagala Finsko s 5 :0, Norveško s 6 :3, proti švedski pa je izgubila z 0:1. V nedeljo. 25. t. m., bo zaključek jubilejnih prireditev z reprezentančno tekmo proti Nemčiji.
žport
Napredek mariborske atletike
Bliža se sezona glavnih atletskih prireditev, v katerih bodo tudi mariborski atleti prišli do veljave, kakor kažejo to dosedanji letošnji rezultati, zlasti ako vzamem^ za merilo najboljšo petorico v državi.
Posebno je to treba reči o Gujzniku(2), ki je dosegel v metu kladiva v nedeljo v Varaždinu znamko 41.96 m ter je s tem zasedel trenutno tretje mesto v državi, na prvem je inž. Stepišnik (Ilirija) z 48.80, na drugem pa Goič (HAŠK) z 43.60 ra. Ako upoštevamo, da je bil najboljši
&
1 E V PRVIH 3 URAH
bosie lahko opazili blagodejni u-činek kolesterina Solea-kreme po baržunasti nežnosti kože.
* {foma ta ikyfyio- *
■rnefvuma
kože
1. 1938 10.29 ra, je že iz tega razviden lep napredek. Rekord v metu kladiva brani inž. Stepišnik s 50.24 m, kar predstavlja obenem tudi najboljši lanski rezultat.
Na lestvici petorice najboljših v državi —. sodeč po letošnjih rezultatih — je v skoku ob palici na prvem mestu Smerdel (Maraton) s 340 dočim je na tretjem mestu Rapidov atlet Oroszy, ki je dosegel 320 cm. Smerdel je lani sicer dosegel znamko 345 cm, dejstvo pa, da je letos s 340 cm na prvem mestu po rezu!-
Zmaga Američanov v mešanem doublu.
V mednarodnem prvenstvu Francije v tenisu je v finalu francosko-jugoslovanski par Mathieu-Kukuljevič izgubil proti ameriškemu paru Fabvan-Cookc s 6:4, 1:6, 5:7.
s V wimbledonskem teniškem turnirju za
mednarodno prvenstvo Anglije bo tekmovalo v singlu 118 gospodov in 86 dam.
s WimbIedonski teniški turnir se bo pričel prihodnji ponedeljek. Za konkurenco, ki se že od nekdaj smatra za nekako neoficielno svetovno prvenstvo, vlada veliko zanimanje. Lani si je osvojil večino naslovov Donald Budge. Za turnir so prijavljeni tudi naši igralci.
s Kvalifikacijsko tekmovanje se bo v nedeljo nadaljevalo s povratnimi igrami drugega kola: Skopski SK—Borac (Petrovgrad), Balšič—Bata, Vojvodina—Zak. Tekme bo do v Skoplju, Podgorici in Novem Sadu.
s Zagrebški nogometni sodnik Mlinarič ie podal izjavo, da v celoti odobrava delovanje „Hrvatske športne sloge" ter se solidarizira z ostalimi hrvatskimi. sodniki. Nasprotne vesti so prišle v javnost po nesporazumu.
s Za akademske igre na Dunaju, ki bodo od 20. do 27. avgusta, se je doslej prijavilo 15 držav, med njimi tudi Jugoslavija.
s Angleška nogometna reprezentanca je v Johannesburgu v Južni Afriki premagala nogometno reprezentanco Južne Afrike s
s Za olimpijski turnir v Helsinkih se
i. L-/-.1 a i	j	—e—
rezultat atleta Gujznika v metu kladiva vltatib oficiclnih konkurenc v državi, da je kot 41 narod prijavila Španija.
Safi
Partije iz Stuttgarta
94. BUDIMPEŠTANSKI GAMBIT.
(3. kolo v Stuttgartu)
Beli: Staldi.	črni: Richter.
1. d4, Sf6 2. c4, e5 3. dxe5, Se4 4. Sf3, Sc6 5. e3, d6 6. Le2 (s tako pasivno igro beli pač ne more priti v prednost; vsaj na d6 bi vzel in nato šele igral Le2), Lf5 7. Da4 (prenagljen in docela nelogičen vpad), dxe5 8. 0—0
(na 8. Sxe5 bi sledilo 8____Lb4-f-), Sc5 9.
Ddl, Ld6 10. Sc3, g5 (črni je v otvoritvi dobil toliko prednosti, da preide že sedaj upravičeno v napad na kraljevem krilu) .11. Sb5, g4 12. Sxd6-j-, exd6 13. Sel, e41 (zelo lepa žrtev kmeta, s katero pridobi črni polji e5 in d3) 14. Lxg4, Lxg4 15. Dxg4, Se5 16. Df4, Tg8 17. f3, Da5 (da prepreči Ld2) 18. fxe4, 0—0—0 (beli ima sicer dva kmeta več, toda črni je popolen gospodar šahovnice) 19. Sc2, Tg4 20. Df5-f-, Se6 21. b4, Da4 22. Df2, Tdg8 23. Sel, Sg5 24. Khl, Sxe4 25. Df5-U Kb8 26. Lb2, Sxc4 27. Ld4, Scd2 28. Tf4, Txf4 29. Dxf4, Dd7 30. Sd3, Db5 31. Dxf7, Dg5 (črna dama je končno prišla na pravo mesto ter bo odločilno posegla v napad) 32. Sel, Sg3-}-! (matna mreža je sedaj spletena) 33. hxg3 (boljše 33. Kgl, kar pa bi belega tudi več ne rešilo), Db6-J 34. Kgl, Tf8 35. Lg7, Dxe3-f- in beli preda.
š Prvenstvo Kube je z 9 in pol točkami osvojil M. Blas Aleman. Prvak Uruguaja pa j c postal Rotunno, ki je v matchu porazil bivšega prvaka Olivera 4 in pol : pol.
E. S. BRUCE:
49
Uustai/kilt6i/a
»Tega, česar vi ne veste, bi bilo za -nekaj debelih knjig,« je odvrnil Beeke. »Ali res mislite, da sem tepec? Povem vam, d,a sem vrelec učenosti na vseh področjih znanosti, dragi moj, to pa zaradi tega, ker jemljem svoje delo resno; ko sem bil toliko star kakor vi zdaj, nisem zapravil niti minute. Delal sem po osemnajst ur na dan in delam toliko še danes,« je grenko dodal. »In kaj imam od tega? nič! Pasje življenje je to! Pogosto sem se že vprašal, zakaj ste si vi izbrali ta poklic. Vaš oče je grof, denarja imate polne žepe, pa se lotite detektivskega poklica. Zdi se mi, da morate biti čisto prismojeni.«
Eustace se je začel smejati.
»Na pravi sledi ste, kaj, prijatelj,« je dejal. »če ne bi bilo vse v redu, ne bi bili tako nataknjeni.«
*
Hitro in brez težav sta našla Datchett Towers, dom sira Philipa La ver ja. Grad je bil že star. Okoli njega je bil gozd. Strežnik jima je pokazal v kotu vrata v hišico, kjer je stanoval Field. Tam sta dobila komisarja Nasha, ki je bil od dol-
gega čakanja že hudo nestrpen.
Dolgo vas že čakam, gospod Beeke,« je nataknjeno rekel. »Mislil sem, da so vam zaupali to zadevo.*
»Mislite lahko še dalje, ker je res tako,« je odvrnil Beeke. »Ničesar niste odkrili, kajne? Saj se mi je zdelo, da bo tako. Sicer pa ničesar drugega nisem pričakoval...«
»Če me hočete jeziti...«
»Samo drobiž vam vračam iz denarja, ki ste mi ga dali,« je dejal Beeke. »Upam, da ste pregledali vse, kar je bilo treba.« * Nash si je obrisal čelo.
»Pregledal sem vso hišo od podstrešja do kleti,« je zagodrnjal, »pa nisem ničesar našel. Če je bil Page tu umorjen, morilec ni pustil sledov. Tudi vse Pageove stvari sem premetal, pa ni bilo med njimi prav ničesar pomembnega. Videl sem njegove račune, njegove knjige. Vzroka, zakaj naj bi ga bili ubili, nisem odkril.«
»Oziroma ga še niste odkrili,« je zagodel Beeke. »Tudi jaz bom vse premetal. Ni me treba čakati. Kakšna ura počitka vam ne bo škodovala.«
Komisar Nash je kar besnel od jeze,
pa ni rekel niti besede. Beeke očitno ni dosti dal na njegovo prebrisanost, in tega niti prikrival ni. To ni prijetno za človeka, ki je vajen, da ga spoštuje in skoraj občuduje vsa okolica.
Beeke je začel natanko preiskovati hišico. Eustace mu je po svojih močeh pomagal. Skupaj sta pregledala vse, kar sta našla: pisma, odTezke čekov, celo vse dnevnike in revije, ki sta jih dobila v hiši. Beeke se je zanimal zlasti za dnevnike. Športne strani je pri tem najnatančneje pregledoval. Molčal je, le včasih je zagodrnjal kaj nerazumljivega.
»To je poučno, Eustace, vražje poučno!« je naposled vzkliknil.
»Srečen sem, da ste mi odkrili to skrivnost,« je dejal Eustace. »Mislil sem že, da ste pozabili, kakšno nalogo imava. Pregledovanje dnevnikov pomeni po mojem skromnem mnenju zapravljanje časa, vendar pa se mi zdi, da že morate imeti svoj načrt. Če se vam ne zdi preveč in-diskretno, mi povejte, kaj ste odkrili.«
»Če ne bi bili tako omejeni, bi bili morali že tudi sami kaj zavohati,« je odvr* ni-h Beeke. »O Pageu ste vedeli prav toliko kakor jaz. Zakaj vsega ne premislite?«
»Zdaj že začenjam verjeti, da sem res omejen,« je otožno dejal Eustace. »Ali imam glavo res samo za okrasek in za I to, da se po njej praskam?«
Besen je bil sam nase. Saj je res vedel o Pageu prav toliko kakor Beeke, vendar pa ni mogel uganiti, kaj more Beekea v dnevnikih tako zanimati. Inšc bolj je začel občudovati svojega šefa.
*
Zvečerilo se ie že, ko je Beeke pregledal spalnico, ki si jo je bil prihranil za konec. Spet se je vedel pri iskanju prav nenavadno. Gledal je samo razne malenkosti, ki bi jih bil kdo drugi zavrgel: koščke papirja po žepih v oblekah, stare gledališke programe, vstopnice za kinematografe in zabavišča. Za prstne od-tiske se sploh ni zmenil. Njegovim očem pa ni ušla niti najmanjša malenkost.
»Mislim, da bo to dovolj,« je nazadnje rekel.
Govoril je utrujeno in vse na njem je izdajalo slabo voljo. Toda Eustace, ki ga je že dobro poznal, je bil prepričan, da je zadovoljen z uspehom preiskave. Komisar Nash in sir Philip Laver, ki sta se pogovarjala v veži, pa seveda nista poznala Beekeove navade, da se pretvarja.
“Nič novega?« je škodoželjno vprašal Nash. »Vidim, da niste imeli prav nič več sreče kakor jaz. Nikakšnega migljaja ali rdeče niti?«
»Zadeva je vražje čudna,« se je izmaknil Beeke in zavzdihnil.
Nash in Laver sta se spogledala.
(Dalje'sledi.)
Zanimivosti
Raketa, zračna ladja bodočnosti
Orjaško vsemirsko letalo, ki bo preneslo zanamce v dveh in pol urah iz Evrope v Kalifornijo
Kakšna pa bodo letala, ki bodo v tako kratkem času premerila velike razdalje med obema celinama? Prav za prav to ne bodo avioni v današnjem smislu, nego vsemirske ladje, ki se bodo premikale izven območja dosega zemeljske privlačnosti. Saj ste čuli nedavno poročilo o senzacionalni potezi ruskih bombarder-jev, ki so se dvignili na Ledenem morju, preleteli brez pristanka vso Rusijo, »bom dardirali« Črno morje in se vrnili znova na sever? To hitrost jim je pomogel let v veliki višini, dočim bodo letala, zračne ladje bodočnosti — rakete hitele neprimerno brže skozi vsemir.
Po teoretični zamisli, ki jo je že 1. 1917 razložil ruski inženir Šerevskij, bi se morala
tračna ladia pomikati v visokih sferah
ozračja s hitrostjo 8 km na sekundo!
Za vsemirsko ladjo je potrebna Še večja hitros: 11.18 km na sek.! To so že kozmične hitrosti, ki si jih na zemlji ne moremo predstavljati. Za to je treba najti pravi pogonski material s silno notranjo energijo odbojnih udarcev. Tekoči vodik ali kisik dajeta, kadar se mešata v plin veliko odbojno silo.
Vsemirski brod je orjaška raketa, na zunaj podobna zrakoplovu, z ostrim prednjim delom in velikim krmilom. Pri-ostrenost je potrebna zaradi upora v zraku. V sprednjem delu bo imela takšna ladja bodočnosti oddelek za padobrane, kabine za posadko in instrumente. Največji prostor bodo zavzeli tanki za pogonski material. Slede shrambe za uži-ganje in cevi za spuščanje plina. Pričvrščene bodo podolžne cevi za odbojne udarce plina, tako da se bo ladja lahko vrtela okrog podolžne ošl Ker je temperatura pri izpuhu enaka oni pri topovskih Izstrelkih, se bo morala tehnika še pobrigati, da najde tako odporen pa lahek material.
Šerevskij je izračunal, da bi morali pri njegovi zračni ladji
zapuščati plini cevi s hitrostjo 5000 m na sekundo!
Vsak kg pogonskega materiala bi nudil v teku ene sekunde odbojni udarec, enak 510 kg! Obremenitev potniške kabine, težina pogonskega materiala, instrumentov in ladje bi tehtala 16 ton. Odbojna sila bi morala biti precej večja. Za petkrat močnejši odbojni udarec bi bila potrebna sila 80 ton, to je izguba pogonskega materiala 175 kg na sekundo! Dobljena hitrost 8.12 km na sek. zadostuje za zemelj sko ozračje. Ljudje bi kljub temu morali pri odskoku rakete z zemlje ležati v kabinah, ker bi ne prenesli pritiska.
Kakšen bo pa polet v tej zračni ladji?
Reoimo v Ljubljani ali Mariboru stoji blizu tovarn, ki proizvajajo tekoči vodik in kisik, ob 15. uri 33 m dolga, svetla raketa. Njena podolžna os je pridvignjena v kotu 55 stopinj. Ladja je usmerjena točno na San Francisco. Potniki se že spenjajo v raketo. Na preplašeno vpra-
ZMEŠANI POJMI.
— Tovariš, vpraša Sinjelkin učitelja Si korkova, povej mi, kaj je to subjekt. Povsod čujem to besedo, pa je ne razumem.
— Tako je ta reč, odgovori Sikorkov, subjekt sem n. pr. jaz, ti ali kaka druga oseba.
— Aha, zdaj razumem, de Sinjelkin in
gre.
Ce znekaj dni se spet oglasi:
— Tovariš, kaj je pa to objekt?
— Objekt? To je n. pr. glavnik in podobno.
— Zdaj razumem, pripomni Sinjelkin in gre.
In spet sc vrne:
— Kaj pomeni, tovariš Sikorkov, beseda ideja?
— Ideja? To je ono, kar imamo tu, odgovori Sikorkov in pokaže s prstom na
— Zdaj vem vse, je vesel Smielkin in gre Cez nekaj časa sreča Sikorkov na seji
mestnega sveta zakonski par Sinjelkina.
Moža pokliče k sebi.
— Takoj, ni in se obrne k ženi:
akoj, pravi Sinjelkin, samo trenutek,
— Slišiš, subjekt, daj mi ol>jekt, da si počešem idejo ...
šanje dame, ali ne bo megleno nebo motilo poleta, ji odgovore:
— Ne mislite na to. V nekaj sekundah bomo nad oblaki!
Iz San Francisca pride radiogram: Vreme je lepo, sončno. Pristajanje po-voljno.«
— Torej, na pot!
Vrata se zapro. Ura je točno 16. Znak z zvoncem, 60.000 eksplozij na sekundo vrže raketo v zrak. V glavi trepeče, vsi udje so težki kakor svinec. Hrup je ponehal, čuje se le enakomeren izpuh v ceveh. Ladja hiti s strahovito brzino v zrak. Pritisk je zelo neugoden. Ena, dve minute! Hrup postaje zdaj še večji, dokler ne intervenira vodja. Tri minute...
Naenkrat preneha ropot. Nastane velika tišina, silno olajšanje za potnike. Ladja leti svobodno., v kabini nastane zmešnjava. Dama se naenkrat znajde z nogami navzgor na tleh, moški balancirajo na glavi stoje.
Pod nami leži temna plošča, zemlja. Evo, tu je Atlantski ocean, zadaj že je Evropa, tam v megli se že vidi Amerika.
Dvanajst minut letimo nad Atlantikom. Naša hitrost je večja od premikanja zemlje, sonce se pomika od zahoda proti vzhodu!
Že smo nad Ameriko. Pod nami je Kanada, minili smo velika jezera, na zahodu se že blišči Tihi ocean. Po 27 minutah poleta se raketa nagne v navpično smer, stranska krmila stopajo v akcijo. — Občutek, da težine ni, pojema, vodja prime za krmilo, da privede ladjo v zaliv San Francisca.
Spuščanje je sijajno!
Silna brzina, s katero smo hiteli skozi atmosfero, traja še nekaj časa. Dve uri poleta. Smo točno nad velemestom. Spet se počutimo zemljane. V velikih spiralah se bližamo cilju, 10.000, 5000, 1000 metrov — evo, po 2 urah in 37 minutah se
Pozor! kliče pilot. Ne glejte v son-; zračni kolos dotakne zemlje.
ce, nevarno je!
Sleparski trik drzne lepotice
V pisarno neke banke v New Yorku je vstopila mlada plavolaska, se predstavila kot direktorjeva ljubica in zahtevala od uradnika izplačilo 5000 dolarjev. Možu je podtaknila pod nos stekleničico in zagrozila, da bo dvignila v zrak vso palačo, če ji ne ugode. Uradnik je ček izpolnil, ko je pa blagajnik okleval, je dama energično izjavila, da stoji pred vhodom eden njenih pajdašev s strojno puško. Dobila je denar in ko je spravljala bankovce v torbico, je imela ves čas v eni roki stekleničico. če bi ji padla na tla, bi že bilo
ZAROKA V DVIGALU
V Nev/ Yorku seveda. Mladi parček se je odločil, zaročiti se v liftu. ženin je bil lastnik tovarne za izdelavo dvigalnih naprav, nevesta pa hči konkurenčne firme. Tako sta si napravila reklamo, stopila sta v najvišje dvigalo sveta, v nebotičniku Empire State Building. Zaroka, ki ji je prisostvovalo 34 oseb, je trajala tri ure. Ves ta čas se je dvigalo normalno dvigalo in spuščalo.
PŠENICA ZORI
V Podonavju, na Madžarskem, v Vojvodini ift Romuniji rumene velike ploskve zlate pšenice in skoro bodo pospravljene nepregledne njive valujočega žitnega morja. Na Madžarskem kakor v Vojvodini računajo na večji iznos letošnje žetve kakor lani. V Romuniji bo žetev kar odlična. V Bolgariji dozoreva pšenica tri tedne prej kakor lani.
POZOR!
Cenjenim strankam sooročam, da sem preselila svoi brivsko frizersko salon iz Tržaške c. št. 63 v Nasipno št. 90. hišo S-Šramela. Skrbela bom za dobro postrežbo ter konkurenčne cene. Cenjenim strankam tudi za nadalje priporočam. Rehar Matilda. 5622—1
PREDRZNI RAZBOJNIKI
Trije oboroženi razbojniki, ki so se predstavili kot policijski agenti, so udrli v stanovanje bogate ameriške vdove, ki je v družbi petih dam sedela pri kartah. Razbojniki so oropali ženske vsega, kar so imele pri sebi in pobrali v stanovanju vrednosti za 200.000 dolarjev. Po dejanju so se »kavalirji« še celo uro zadržali pri damah v »prijetnem« kramljanju ...
BIK NA STREHI HIŠE
V Aljmašu se je pasel bik na strmem bregu, tik nad hišo nekega kmeta. Naenkrat je bik skočil na streho in se sprdha-jal po njej. Gospodar ga je preganjal, toda bik se je vzpel k slemenu. Streha se je pod njegovo težo udrla in bik je padel na dvorišče. Pripetilo sie mu ni nič, le na eno nogo je šepal.
TRIBUNE ZA BREZPOSELNE
Radovedneži imajo včasih mnogo opravka za .svoj »firbec«. Ko so v New Yorku podirali nebotičnik, se je radovednežev kar trlo. Neki podjetnik je postavil pred nebotičnikom tribuno za brezposelne gledalce. Upa, da bo tako zainteresiral mednarodni »flrbec« in prišel s svoj-imi tribunami tudi v druga mesta, kjer bodo podirali stare hiše.
vse poslopje v razvalinah in uradništvo mrtvo, si je mislil ravnatelj. Direktor' je opremil damo do avta, zunaj se mu je posrečilo skrivaj namigniti stražniku. Dekle so pograbili, ji previdno vzeli dve stekle-ničici, v katerih je bila — čista voda ...
NEZAŽELENA DEKLICA
Na nekem angleškem otoku so se že več desetletij rodili samo dečki. Družine so bile ponosne na to, da so v petih stoletjih dale le moške potomce svetu. Zdaj se je pa rodila deklica, kar je ostale Člane družin zelo razjezilo. Zahtevali so, da oče in mati deklice nemudoma zapustita otok, da ne bosta pokvarila stoletne tradicije mnogoštevilnih družin z moškimi potomci ...
ZA SRCE SE ZANIMAJO Medicinska veda zaznamuje zadnje čase mnogo smrti zaradi oslabelosti srca. Tako je tudi v Sofiji umrlo lani na oslabelosti srca 2560 ljudi, t. j. 15% vseh smrtnih primerov. Smatrajo, da so boleznim srca največkrat vzrok preveliko uživanje alkohola in tobaka, dalje neredna hrana, velika živčna naprezanja in neredno življenje. Medicinci se zavzemajo zdaj, da zmanjšajo smrtnost na posledicah srca.
Sokolstvo
1. Sokolsko društvo Muta—Vuzenica priredi v nedeljo, 25. t. m., ob pol 16. javni telovadni nastop na lastnem letnem telovadišču v Vuzenici. Požrtvovalni sokolski delavci, ki so v kratkem času obstoja društva uredili krasno letno telovadišče, vsekakor zaslužijo pri svojem delu, da jih prijatelji Sokolstva od blizu in daleč podprejo z udeležbo na javnem nastopu.
1. Starejši člani telovadci Sokola Ma-
ribor-matica se opozarjajo, da se vrši do preklica redna telovadba vsak ponedeljek in četrtek na letnem telovadišču od 19. do 20. ure.
c Zleta v Sofije se udeleži od Sokolskega društva Celje-matica okrog 100 Članov in članic.
MALI OGLASI
CENE MALIM OOLASOMi V mallb oglasih ttano vsaka beseda SO oar: oaimaniSa orlstolbloa z* «e
oglase le dio 6______  Dražbe,	orekilci. doolsovanla in žcnltovaolskl oclasi din t.— oo besedi. NaimamSI
znesek za te oclase le din 10.—. Debelo tiskane besed« se računalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znala dlo 2.—. Znesek za male obUm s* olaCule takol orl naročilu oziroma ca le vDOslatl * olsmn skupni t naročilom ali oa oo oo&tnl položnici na čekovni račnn it- J1.409 Za v»e olsmena odgovore slede mallb oglasov »e mora ortlotltl znamka za 3 dlo
Razno
Oseba, ki mi posodi din 4000 za kratek čas, dobi
STALNO SLUŽBO Ponudbe na upravo ood »Takoj«.	5667—1
MORSKE RIBE
vsaki četrtek, petek in soboto dobite v novo urejeni restavraciji Plauc.	5671—1
Posest
SREDNJE POSESTVO
z lepo hišo, sadonosnik. njiva . travnik, prodam Štok An drej, Ješenca, p. Rače.
5661—2
Prodam po zelo nizki ceni no vozi dano
TRISTANOVANJSKO HIŠO
z velikim ograjenim vrtom na lepem kraju, 10 minut od postaje Hoče. Rogoza št. 65.
5662—2
Prodaln ___________
PRAV DOBRO KISLO ZELJE
ie še pri Lovrecu. Vodnikov trg.	5673—4
Stanovanle
Sončno
TROSOBNO STANOVANJE
s kopalnico in vsem komfor-toin se odda s 1. lulijem. Vprašati stavbena pisarna, Vrtna ul. 12.	5623-5
SOBA IN KUHINJA
vodovodom in elektriko se takoj odda. Gosposvetska 44, Pobrežje.	5663—5
Stanovanja išče
DVOSOBNO STANOVANJE
neopremljeno, s kuhinjo in ko palnico, na levem bregu Drave, sončno in mimo, iščeta novoporočenca s 1. avgustom Čistost predpogoj! Ponudbe s točnim noslovom in ceno pod »Cisto stanovanje« na upravo »Večemika«. 5670—6
Sobo odda
Odda se
SOBA S ŠTEDILNIKOM
Mesarski prehod 5. 5660—7
Odda se
MEBLIRANA SOBA s posebnim vhodom. Gregorčičeva 8-II.	5665—7
Službo dobl
Pridno
KROJAŠKO POMOČNICO iščemo. Eks>pres* Marijina ulica 24.	5659-9
Sprejme se
FRIZERSKA VAJENKA
prednost ima ona katera se je že učila. Vprašati Ana Hauptman, frizerski salon, Studenci pri Mariboru.
5664—9
Iščem za takoj dobro, samostojno
ŠIVILJO
pod stalna. Hitler A., modni salon. Ruše.	5666—9
SLUŽKINJA ZA KUHINJO
se sprejme takoi. Gostilna »Ljutomer«. Stibier. 5668—9
ŠIVILJO
začetnico, za konfekcijo takoj sprejmem. Gregorčičeva ul. 14-11. vrata 6.	5672—?
Službo »Me
1ŠCEM POSTREŽBO
za celti dan, zastoraim vsa hiš na dela. Frankopanova 10.
5669—10
Kupim
Kupim par dobro ohranjenih VINSKIH POLOVNJAKOV Barič. Tezno. Maistrova 24.
5675—3
Kadar poiliete denar po poiti, ni sledu o bojazni—
zakaj bi se torej Dali naročiti blago po poStl?
Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar.
Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica
Zagreb, lllca 4 In 6
Dopisi: Zagreb II., poštni predal
Zgublleno
Kdor je zgubil
URO ZAPESTNICO
naj pride po njo. Aleksandrova c. 85, Pobrežie. 5674—11
IFiRSBIRinBRIHK.
Izd (o in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku. - Rokopisi se ne fračajo. — Uredništvo in ugrava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva itev. 23-67 to uprave itev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 4U9.