muzejski ravnatelj Ljubljana jugoslavi j it. 292 Pnftt&iiui L tat izhaja vsaki daa 3 mnci L 22.—» L 6.50 nt — F w itrokosti 1 kol aiea, zakvala. (C. G. eem ta posla) V Trsta« t tetrtak. 8« decembra 1927. • L«to VI. poumcau itevnk« » cent. Letnik Lfl cljka. Naročnina: za 1 raesac L 8.—■ leto L 75.—, v inozemstvo mesečno st. — Oglasnina za 1 na prostora e m obrtne oglase L 1.—, za oemrt-, oglasa denarnih zavodov L 2.-s strani L 2.— EDINOST Uredništvo in upravniitvor Trst (3), ulica S. Franc esc o d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se poiilja}o izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pasma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne c Edinost*, Poduredniitvo v Gorici: ulica Giosuč Cardacci St. 7, L n. — Telel. St. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. FIKp Peric. Standard zlata Vsi pomembnejši denarni sistemi se dandanes naslanjajo na zlato, le nekatere gospodarsko bolj zaostale države, kot Kitajska, se poslužujejo srebra kot merila vrednosti in le popolnoma kulturno zaostalim narodom služijo še drugi različni predmeti za denar. Zlato je bilo poMloigi preizkušnji spoznano kot najbolj sposobno blago za denar in to predvsem radi sledečih lastnosti: zlato je redko in mrre radi tega vedno obdrži i vojo vrednost, je jako spo-Boi-no za branjenje, ker ne pokvari in kljubuje bolj kot vsaka druga stvar času in zunanjim napadom narave, more se prav lahko prenašati in prevažati, ker predstavlja že relativno majhna množina precejšnjo vrednost. Radi teh lastnosti more lažje nego vsaka druga f tvar izvrševati denarne funkcije, ki so merilo vrednosti, sredstvo za Š te d en je in omogo-čenje tržnega prometa. Če se je pa pred vojno držal nimbus zlata visoko in se ni u-pal nikdo dvomiti nad usposobljenostjo zlata za opravljanje denarne funkcije, je po vojni dobilo to trdno mnenje o zlatu neki tresljaj. Zlato se je izkazalo pomanjkljivo v svoji funkciji kot sredstvo za štedenje, ker kaže jako močne oscilacije napram vrednosti drugega blaga. Zlato je namreč izgubilo na vrednosti napram drugemu blagu in začasno je. padla njegova kupna moč na blagovnem trgu celo ]*>d polovico predvojne kupne rnoči in tudi sedaj še se more s 100 zlatniki kupiti le toliko blaga kot pred vojno s 70. Kdor štedi, pa mora biti pred vsem prepričan, da bo ohranil celo vrednost. Cena zlata pa, kot vidimo, ni več stabilna, ampak podvržena velikim, oscilacijam navzgor in navzdol kot vsako drugo blago na trgu. Važno je tudi dejstvo, da se je izkazalo v zadnjem času, da ni na svetu sedaj dovolj zlata na razpolago, kolikor bi ga potrebovali vsi narodi, ako bi hoteli uvesti v promet zlati denar. Navedene okoliščine so dale zadnja leta nekaterim znanim ekonomistom, kot n. pr. prof. Casselu, povod za ustvaritev struje, katera bi hotela sedanji konkretni denarni sistem, kateri se bazira na konkretnem blagu, ki je zlato, spremeniti z abstraktnim denarnim sistemom, namreč z neke vrste blagovnim indeksom, sestavljenim iz vseh vrst blaga. Vendar se odlikujejo vse te teorije po nejasnosti in tako je svet do sedaj rajši sprejel nekaj do sedaj poznanega in torej jasnega, to je zlato kot podlago za merilo vrednosti, kot pa da bi se spuščal na nepoznano nevarno polje, ki bi moralo biti še preizkušeno. Zanimivo je pri tem ugotoviti, da je celo sovjetska Rusija, ki se sedaj odlikuje po preizkuševa-nju različnih gospodarskih teorij, sprejela zlati denarni sistem, kajti ruski červonec predstavlja vrednost gotove množine zlata. Vendar pa se zlati denarni sistem v povojni dobi razlikuje jako od predvojne dobe. Razvoj do dandanes bi mogli razdeliti V tri etape: Najpopolnejša oblika je ona, ki je bila v praksi pred vojno. V prometu se je nahajal zlati kovani denar in le na njegovo mesto so se izdali tistemu, ki je to želel, bankovci. Tedaj ni le .-talo napisano na bankovcih, da dobi posestnik vsak čas zanje gotovo množino zlata, marveč je to bilo tudi res mogoče. Ta sistem je zahteval velikih množin zlata, kajti treba ga je bilo za kovanje zlatnikov v promet in za predpisano 40 X kritje v zakladnici za izdane bankovce. Danes je ta sistem v praksi le v Združenih državah in od letos naprej v Argentiniji. Povsod drugod se štedi z zlatom, ker ga ni dovolj za tako popoln denarni sistem. Tako je v Angliji določeno, da se ne kujejo več zlatniki in da se drži v prometu samo papirnati denar. Vendar pa je'v Angliji mogoče posestniku angleškega denarja, funtov, zahtevati vsak Čas zamenjavo bankovcev v zlato, ali samo v nekovano zlato fn po nekaj višji ceni, kot je l>aiiteta. Ta politika ima na-frien držati vse zaloge zlata v zakladnicah emisijske banke, katera ima na ta način večjo moč pri kontroliranju denarnega trga in držanju stabilnosti denarne vrednosti. Povsod drugod pa je pomanjkanje zlata še dosti večje m so emisijske banke prisiljene iti s štedenjem pri zlatu še dalje. Med vojno in med inflacijo so se zaloge zlata v Evropi jako znižale, obtok denarja pa se je nasprotno dosti zvišal. Zaloge zlata torej v skoro nobenem slučaju ne dosežejo niti polovico one višine, ki bi bila potrebna za normalni denarni sistem. Poleg- tega je . bilo ustvarjeno dosti novih držav, katere so si napravile nov denar in so morale iskati zlato za kritje prav na prazne blagajne. Tu se krije papirnati denar v prometu le deloma z zlatom in v velikem delu posebno še z inozemskimi devizami. Tako se je razvilo polagoma povsem drugo mnenje o stabilizaciji in solidnosti gotovega denarja. Sodbo si sedaj ne ustvarjamo toliko na podlagi razpoložljivega kritja kot po solidnosti celokupnega narodnega gospodarstva in posebno po aktivnosti ali pasivnosti prometa z inozemstvom. Sledeči podatki nam kažejo, koliko se je denarni promet zvišal od izbruha svetovne vojne do dandanes (v milijonih denarja dotične države): Obtok denarja 1914.: Italija 2.782, Francija 5.811, Španija 901, Nizozemska 316, Belgija 934; 1. 1927.: I. 18.089, F. 55.443, Š. 4.213, N. 820, B. 1.999. — Zaloga zlata 1914.: Italija 1.375, Francija 3.730, Španija 522, Nizozemska 163, Belgija 232; leta 1927.: I. 1.593, F. 3.680, Š. 2.603, N. 386, B. 1.144. Devize 1927: Italija 1.215, Francija okoli 24 milijard. Vse evropske države so končno zaustavile dolgoletno inflacijo in padanje denarne vrednosti. Težki problem je bilo pri tem vprašanje dovolj nega krit-ia, katero je bilo vsekakor dopolniti. Emisijske banke so pa pri tem zbrale nov sistem: kritje z inozemskimi devizami, t. j. s trgovinskim, vsak čas razpoložljivim imetjem v inozemstvu, in sicer največ v tistem inozemstvu, kjer se nahajajo največje množine zlata. To imetje v inozemstvu se je moglo potem investirati na denarnem trgu in tako kriti nekaj izgube na obrestih za ogromni kapital, ki leži drugače v bančnih zakladnicah brez obresto vanja. Držanje tako velikih mrtvih zalog zlata samo za denarno kritje je za države, kjer vlada pomanjkanje kapitala in se mora uvažati iz inozemstva po visoki obrestni meri, veliko breme. Pomislimo, koliko milijonov je treba plačati inozemstvu, za visoke obresti tam sklenjenih dolgov, za množino miljard, ki ležijo neuporabne v obliki mrtvega zlata v zakladnicah emisijskih bank. To je tudi ena vrsta davkov, ker pritiska to breme na narodno gospodarstvo v obliki višje o-brestne mere. Iz tega vzroka se je izkazalo dosti bolj primerno, dopolniti primanjkujoče denarno kritje ne z mrtvim zlatom, temveč z imetjem v inozemstvu, katero ostane v prometu in nosi obrestL (Konec jutri.) Zasedanje parlamenta Seji poslanske zbornice in senata RIM, 7. Danes popoldne sta zasedali istočasno oba zakonodajna zbora. Na obeh sejah so bili £brez sleherne razprave o-dobreni mnogi zakonski načrti. Jutri ob 16. uri se bo vršila tajna seja poslanske zbornice, ki bo, kakor smo že javili, razpravljala o svojem notranjem proračunu in o delni spremembi svojega poslovnika. Predsednik osrednjega statističnega urada pri on. Bžusseliniju RIM, 7. Danes je načelnik vlade sprejel predsednika osrednjega statističnega zavoda prof. Konrada Ginija, ki se je pred dnevi povrnil iz Južne Amerike, kjer je imel celo vi sto predavanj. Prof. Gini je eden izmed onih potnikov, ki so se rešili s pamika «Principessa Ma-falda». Tekom dolgega in prisrčnega razgovora je prof. Gini poročal načelniku vlade o svojem potovanju in o delovanju osrednieea statističnega zavoda. RIM, 7. Jutri zjutraj se sestane v palači Littorio pod vodstvom on. Tura tija osrednji medsindikalni odbor, ki se bo nadalje bavil s sindikalnim položajem In z delovanjem pokrajinskih medsindikalnih. odborov pri ugotavljanju cen. iilczilttl promet le*« 1929-27 RIM, 7. Iz poročila uprave državnih železnic za poslovno leto 1926-27 izhaja, da je bilo tekom omenjenega poslovnega leta izdanih 117,629.809 potnih listkov. O mednarodnem potniškem pr*-, metu izkazuje 1,415.361 potnikov. Promet prtljage je znašal 68 milijonov lir. Denarne kazni radi poškodb in onesnaženja železniških vagonov so donesle železniški upravi lepi znesek 495.707 lir. Na normalno tirnih progah je bilo naloženih 64 milijonov 982.011 metrskih ton blaga in za 133.692 vozov živine. Tržaški blagovni promet izkazuje napram predidočemu poslovnemu letu porastek 0.93%, reški pa 2.95%. Vrtikoo In ČenosMka Pogajanja za odstranitev spora se nadaljujejo RIM, 7. Čim je prispel bivši čehoslovaški poslanik pri Vatikanu g. Krofta v Rim, so se že pričela pogajanja med njim in kardinalom Gasparrijem ter o-stalim osobjem papeškega državnega tajništva za ureditev starega spora med Vatikanom in Čehoslovaško republiko, ki je nastal, kot znano, radi praznovanja čehoslovaškega državnega praznika, posvečenega spominu Jana Husa. Čudežne ozdravljenje po li-letni bolezni RIM, 7. Veliko zanimanje je vzbudilo danes v rimski javno, šti in časopisju čudežno ozdravljenje 40-letne Marije Palladi-no, žene čuvaja v vili- Umberto, ki se tekom dolgih 10 let ni mogla niti ganiti s svojimi udi. Med tem časom je preizkušala vse sloveče zdravnike, -da bi ji spet povrnili zdravje, toda zaman. Leta 1920. so ji zdravniki dejali, da za njeno bolezen ni leka in da te bolezni niti ne poznajo. Rekli so tudi, da bi mogla ozdraveti edino le na čudežen način. Leta 1926. se je podala bolnica v Lourd, toda tudi kopel j v čudotvorni vodi ji ni nič pomagala. Preteklega septembra pa se je bolnica vnovič podala v Lourd. Izgledalo je spet, da tudi tokrat zaman. Ko pa se je vračala iz Lourd a proti Rimu, je začutila še v vlaku, da so se njeni udje razgibali. Od tega trenutka ji je šlo polagoma na bolje in danes že lahko o-pravlja vsa hišna dela, katerih se prej ni mogla niti dotakniti. Razumljivo je, da je Palladino vsa srečna vsled svojega čudežnega ozdravljenja. Kazov. Povrh tega so bili skoro vsi obtoženci obsojeni na 3 leta posebnega policijskega nadzorstva ter na izgubo državljanskih pravic za daljšo ali krajšo dobo. t poslovilni avdijenci RIM, 7. G. Renća Besnarda, dosedanjega francoskega poslanika v Rimu, je včeraj sprejel v poslovilni avdijenci Nj. Vel. kralj. Danes se je g. Besnard poslovil od on. Mussolinija, jutri pa bo s svojo ženo odpotoval proti Parizu. Njegov namestnik, De Beaumarchais, bo prispel semkaj v prvih dneh januarja. Ponoven sestanek Pogreb eomm. GUcoaolHjt MILAN, 7. Danes popoldne je bil na slovesen način pokopan ponesrečeni tajnik lombardskih sidikatov comm. Giacomelli. Pogreba so se udeležili poleg delavskih organizacij in ogromne množice ljudstva tudi zastopniki stranke in raznih oblasti. Nadaljevanje procesa proti kap. Giuliettiju RIM, 7. V procesu proti bivšemu poslancu Giuliettiju in tovarišem so tudi danes zagovorniki nadaljevali stoje obrambne govore. Scialojo in Briandom ŽENEVA, 6. Davi ob 11. uri je I odpotoval Litvinov iz Ženeve. | Izgleda pa, da se bo ruska dele-i gacija, ki je odpotovala že pred ' Litvinom proti Berlinu, v krat-j kem spet povrnila v Ženevo. Danes sta se spet sestala Sciar | loja in Briand in sta tudi skup-i no obedovala. Kot zatrjujejo po-j litični krogi, se oba državnika i nista razgovarjala le o vprašanjih, s katerimi se bavi svet Družbe narodov, marveč tudi o zadevah, ki se tičejo naravnost Italije in Francije. Njun današnji sestanek je le še bolj omilil sodbo o napetosti v odnošajili med obema državama, če se bo dobro razpoloženje, ki se je u-stvarilo povodom tega in vče-razšnjega sestanka ohranilo še nadalje, bi se utegnilo v bližnji bodočnosti zares doseči zbliža-nje med Italijo in Francijo. ŽENEVA, 7. Povodom razgovora, ki sta ga imela včeraj on. Scialoja in minister Briand so se danes zjutraj znova razširile vesti o predstoječem sestanku francoskega zunanjega ministra z načelnikom vlade on. Musso-linijem. Podrobnosti teh govoric gredo za tem, da je bilo baje na včerajšnjem sestanku določeno, da se bo vršil sestanek koncem tega tedna v Domodos-soli, kjer bosta imela oba državnika bajć v vlaku svoj najavljeni razgovor. Tako francoski kot italijanski viri so te govorice takoj dementirali. Prehinjenje posojanj za sklenitev trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo DUNAJ, 6. Delegat je avstrijske vlade, ki so se mudili več tednov v BeogTadu v svrho pogajanj z jugoslovensko vlado, so se povrnili na Dunaj. Pogajanja so bila prekinjena, ker so zahtevali avstrijski delegati nova navodila s strani svoje vlade. Tekom teh pogajanj so se rešila že mnoga vprašanja. Poglavitna vprašanja pa, kot povišanje avstrijskih carin na uvoz poljedelskih pridelkov in s tem v zvezi tudi povišanje jugoslo-venskih carin na uvo® gotovih industrijskih izdelkov, pa so o-stala še vedno odprta. Avstrija je stavila svoje zahteve že ob pričetku pogajanj, za jugoslo-venske zahteve pa je bilo doznati šele tekom pogajanj, spričo česar je smatrala avstrijska delegacija, da se mora tozadevno domeniti s svojo vlado in z ar« strijskimi »industrijskimi podjetji. Nastali položaj se v dunajskih političnih krogih ne preso* ja kot kritičen, posebno še, ker se je že od vsega začetka pov-darjalo, da pogajanja ne bodo potekla gladko in brez vsakih težkoč. . mestnika finančnega ministra poraz Velje Vukićevića. Poseben pomen je pripisoval včerajšnji avdijenci Ljube Davidovi-ća, o katerem pravi, da je obrazložil kralju politični položaj, vsled Česar bi naj bil kralj uvi-del, da ima Davidović za seboj parlamentarno večino. V novo vlado, je dejal, bo vstopila celokupna Kmetsko-demokratska koalicija in on ne bo vstopil v to vlado brez Pribičeviča in Pri-bićević ne brez njega. Glede zu-nanje-političnega položaja, je povdarjal, da je treba Jugoslaviji .sporazuma z Bolgarijo in Nemčijo. t procesa proti milanskim komunistom RIM, 7. Danes zjutraj se je pred posebnim tribunalom zaključila obravnava proti osmim milanskim komunistom. Opoldne- je bila proglašena razsodba, glasom katere so bili obsojeni: Ivan Vegetti na 5 let ječe, Josip Parravicini na 4 leta, E-mil Oggioni na 3 leta in 4 mesece. Srečko Lampertico na 3 leta, Ferrucio Code na 2 leti, 7 mesecev in 13 dni, Evgen Bra-mo na 6 let, Renat Benetton na 2 leti in 6 mesecev, osmi obtoženec Atilij Lasiraghi pa je bil o-Ol'Oščen rarii iM\mnrxik^nb rl/v- Raditeve izjave o ju goslov enakem notranje- in zunanje-političnem položaju BEOGRAD, 7. Po današnji seji skupščinskega finančnega odbora je dajal Stjepan Radić novinarjem zelo obširne izjave o političnem položaju v Jugoslaviji. Predvsem je naglašal, da se neizogibno pripravlja vladna kriza in nastop koncentracijske vlade. Razgovori z radikali se šele razvijajo in se bodo zaključili okrog Božiča. Gotovo je, je dejal Radić, da bo sedanja vlada padla. Politični položaj se razvija v tem zmislu. Glede dopusta finančnega ministra dr. Bogdana Markovića, je dejal, da je odšel le zato, da se ne vrne več na svoje mesto. Radić je naglasil, da pomeni imenovanip> dr. Snaha, za na- Atentatorji tz Stranice izsledeni BEOGRAD, 7. Iz Radovišta poročajo, da so orožniki včeraj popoldne izsledili komitsko tolpo, ki je izvršila atentat v Strumici. Enega izmed napadalcev so videli v bližini Rado-višta, druga dva pa so zapazili v strumiškem srezu. Oblasti so takoj organizirali širokopotezno akcijo, da se onemogoči napadalcem pobeg preko meje. Po poročilih, ki jih je prejelo notranje ministrstvo, je upati, da bodo napadalci še tekom današnjega dne aretirani. Velik nežir v Dubrovniku DUBROVNIK, 7. Tu je preteklo noč pogorelo skladišče »Dubrovačke Plovidbe», kakor tudi tovarna za barve. Požar je nastal nekoliko pred polnočjo, in sicer je izbruhnil ogenj najprej v skladišču paroplovne družbe ter se nato razširil na navedeno tovarno. Radi vetra je obstojala velika nevarnost, da se požar razširi tudi na bližnje skladiščen bencina in barv ter na mestno električno centralo, ki je oddaljena od pogorišča komaj 40 m. Policija je dala izprazniti vse okoliške hiše. Prvi so prihiteli k gašenju mornarji z vojne ladje «Kobac». Kmalu za njimi so prišli na pomoč tudi drugi vojaški mornariški oddelki 13 komandantom pomorske akademije Cvetkovićem in polkovnikom Božovićem na. colu. Vsled velike vročine se je vnel tudi gozdič na bližnjem o-toku Lapadu. Tvornica barv je docela uničena in prav tako je pogorelo skoro vse gradivo za popravljanje ladij «Dubrovačke Plo-vidbe». Škoda se ceni na najmanj 3 milijone dinarjev. Tvornica barv je bila zavarovana komaj za 300.000 Din, skladišče «Dubrovačke Plovidbe* pa za 1 milijon Din. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen oziroma, da je nastal radi električnega kratkega stika. Poraz romunskih liberalcev pri občinskih volitvah v Galacu BUKAREŠT, 7. Pri občinskih volitvah v Galacu je liberalni kandidat podlegel kandidatu nacionalnih zaranistov. Ko je bil objavljen izid glasovanja, so priredili nacionalni zaranisti velike manifestacije po vsem mestu. Poostreno izjemno stanja ▼ Velikem Varadinu BUKAREŠT, 7. Nad Velikim Varadinom je bil proglašen poostreni preki sod. Policijo in o-rožnništvo je nadomestilo vojaštvo. Danes je pričelo odhajati iz mesta dijaštvo, tako da se ni bati novih nemirov. Romunskim listom je prepovedano pisati o izgredih v Velikem Varadinu. DosodkTTneMKi Callesove izjave o verskem vprašanju NEW YORK, 7. Predsednik Calies je izjavil poročevalcu lista «Change Telefonic» glede verskega vprašanja, da sporazum ne bo mogoč, dokler ne izide inicijativa iz katoliških krogov, ki pa zaenkrat o tem nočejo ničesar vedeti. «Edino kar zahtevamo od katolikov je, da ne kršijo zakonov. Notranji položaj države je zadovoljiv. Povsod je opaziti znake zaupanja in stabilnosti. Pričetkom prihodnjega leta bosta vladala po vsej državi popoln mir in red.» Newyorški poročevalec angleškega «Timesa» poroča svojemu listu sledeče: Mehiški vojni minister naznanja, da nadaljujeta dve koloni, ki brojita vsaka po 5000 mož, pod poveljstvom Odprta Je lekarna v Barkevljah Riviera 5 (12*9) Lastnik L HARA6A6U«. enega generala zasledovanje takozvanih verskih fanatikov v državah Jalsce in Aqua-Callien-tes. Izdano je bilo povelje, da se aretira nadškof v Guatalajari, ki pa je že pred 8 meseci izgi^ nil. Aretacijsko povelje pravi, da ga je treba istakniti živega ali mrtvega. Veliko železniška nesr ca na Španskem MADRID, 7. Iz Ovieda poročajo, da sta se v bližini tamkajšnjega kolodvora trčila brzi in tovarni vlak, pri čemur so 3 o-sebe izgubile življenje, 10 pa jih je bilo ranjenih. Materialna škoda je ogromna. Politične beležke Po sestanku Cliamberlain-LJtvinov Briand, ki je vnet zagovornik Družbe narodov, je že večkrat dejal, da je ženevska ustanova prekoristna že radi tega, ker daje raznim državnikom priliko, da se sestanejo in porazgovore o tem in onem. Tako se mudi prilika, da se nesoglasja, ki obstojajo med raznimi državami, odpravijo, da ee spori rešijo. Nov dokaz, da je ta trditev po vsem upravičena, je prinesel te dni sestanek med angleškim zunanjim ministrom in načelnikom sovjetske delegacije j>o zaključitvi sej pripravljalne konference za razorožitev. Spor, ki je izbruhnil med Anglijo in ZSSH povodom prekinitve di-plomatičnili odnosa je v, se je bil v poslednjih mesecih tako poostril, da ni bilo prav 'nobenega, upanja, da bi se oba velika naroda, ruski in angleški, v do-glednem času sporazumela. Nasprotno: vodilni politiki na obeh straneh, predvsem pa v sovjetski uniji, so s svojimi govori in nastopi le še povećavali mržnjo med obema državama. Iz obeh taborov je bi Jo nekaj časa slišati jezno rožljanje z orožjem, ki ni nič dobrega obetalo. V takšnih prilikah je pač malokdo pričakoval, da se bosta v Ženevi sestala k prijateljskemu — vsaj diplomat i čno prijateljskemu — razgovoru zastopnika obeh spornih taborov. In vendar se je ^neverjetni dogodek«, kakor se izraža < Giornale d'Ita-lia», izvršil. Litvinov in Cham-berlain sta se sestala in sla 3 tem prebila ledeno steno, ki je ločila Veliko Britanijo |od sovjetske Rusije in ki se je bila baš v poslednjem času močno odebelila. Kakor je bila prej zelo neverjetna, tako je po tem sestanku postala verjetna čimprejšnja odstranitev spora meti obema državama in s tem tudi vzpostavitev rednih diploma-tičnih odnosajev. Seveda obstojajo glede tega mnoga vprašanja, za katerih rešitev bo* treba! na obeh straneh mnogo dobro volje, in ni mogoče torej prt rokovati še ničesar določenega, vendar pa — led je prebit. Kakoi^ .poročajo nekateri listi. sta se Chamberlain in Litvinov razgovarjala skoro samo zadnjega je izgledalo, da eporazuin ne bo mogoč ter da JmhIo Zid je samostojno nastopili pri volitvah in sicer v dveh skupinah. Ustanovitev enotnega manjšinskega bloka pomeni za poljsko politično javnost veliko iznenađenje. Sicer mnogi nagla-sajo, da je blok postavljen na zHo trhlo podlago, da je zgolj d^lo volilne aritmetike in da se J;;> morda zrušil še pred no bo prišel dan volitev. Mnogi židovski krogi, pred vsem premožnejši, bi namreč radi videli, da hi Žid je pri bodočih volitvah pomagali vladnim strankam, in v lem zmislu tudi delujejo. Poljska socialistična stranka se že dol^ro pogaja z zemljoradničkim «\Vizvolenjem» za s"ku-pon nastop, do pravega sporazuma pa pogajanja le nočejo privesti. Docela samostojno bo nastopila neodvisna kmetska stranka. Desničarska agrarna stranka «PIAST» in krščanski demokrati so že sklenili volilni sporazum. Tej skupini se bo morda pridružila še narodno-demo1 kratska stranka. Rcmnnska vojska Pred nedavnim so new-yorški listi prinesli vest, da je Romunija zvišala letos svoj proračun vojnega ministrstva za celili pet milijonov dolarjev in da znaša ta proračun eno petino vsega državnega proračuna. Mnogi listi so radi tega ogorčeno napadali Romunijo, češ da se obo-ro-žujc in izdaja toliko za vojsko baš sedaj, ko se v Ženevi državniki trudijo, da bi skrčili oboroževanje. Romunski listi sedaj ostro odgovarjajo ameriškim, zakaj vest, ki so jo prinesli ne odgovarja resnici. Proračun romunskega- vojnega ministrstva znaša namreč manj kot en milijon lir, računano v našem denarju, kar je vsekakor zelo skromna svota za vojsko, ki šteje 150.000 mož. Sploli očitajo romunski politični krogi bukareštanski vladi že od zi^l j učit ve vojne dalje, da vse premalo skrbi za vojsko, ko je vendar zunanji položaj države takšen, da se Romunija, ne more počutiti po vsem varno. Rusija se še ni odpovedala Re-sarabiji, Madžari ni^o prav nič zadovoljni » položajem, ki ga je ustvarila trianonska pogodba. Pred vnanjimi napadi pa bi se morala romunska, vlada pred vsem zavarovati z dobro vojsko. In napadi od zunaj, tako naglasa j o romunski listi, so zelo verjetni. «Na Madžarskem, je Romunija predmet ogorčene mržnje«, je pisal te dni «Nea-mul Romanesc», list, ki izhaja v Bukareštu — «in to samo radi tega, ker so bili Madžari poraženi in so morali povrniti Romunom tisočletna prava. Vse, kar je romunskega, to Madžari sistematično očrnjujejo. Kot sovražniki Romunije izrabljajo \se svoje sile, da pripravljajo javno mišljenje za svojo stvar. Na Angleškem se z vprašanjem optant o v, o katerem bo razpravljal svet Družbe narodov, vlači po listih in se slika na predavanjih in celo v službenih krogih kot problem, ki ga je treba prav sedaj rešiti in sicer, po mnenju mnogih, samo v korist Madžarov. Slično kampanjo vodijo Madžari tudi glede trianon-ske pogodbe.» Spričo zunanjega položaja Roju unske se v državi vedno bolj u;nožijo zahteve po izboljšanju in izpopolnitvi vojske. Drobne vesti Dragulji carske družine Iz Moskve je dosla v London 4e dneve zbirka draguljev, ki so bili last carjeve rodbine. Angleški draguljar Snoumen jih je kupil za 100.000 funtov (okoli devet milijonov lir). Dragulji — 80 po številu — so razstavljeni y izložbi trgovine draguljarja Snoumena v Regentstreet-u. Za posamezne koee so kupci ponujali ie velikanske vsote. Snoumen je izjavil časnikarjem, da se je za te dragocenosti pogajal nad eno leto s sovjetsko vlado. Najlepši predmet cele zbirke je z briljanti posejana namizna ura, ki je stala v sobi carice v Carskoj em selu. DNEVNE VESTI Za povzdftgo živinoreje Kmetijska potovalna šola tržaške pokrajine je kupila in razdelila letos med posamezne spušče-valnice bikov 19 bikov clkaste sim-menthalske pasme in 12 rjavkaste planinske pasme. Vsi biki se nahajajo sedaj že v spuščevalnicah in so živinorejci zadovolini z niimi. fokrtifiski losputaskt sveti Kot smo le poročali, je minister za nacionalno gospodarstvo poslal prefektom natančna navodila zaf ustanovitev pokrajinskih gospodarskih sveiov, kateri prevzamejo tudi posle dosedanjih trgovinskih in obrtnih zbornic. Poslovna doba teh poslednjih je potekla 1. de-cenubra. Do 10. t. m. morajo biti predloženi prefektom proračuni za prvo poslovno leto, ki jih sestavijo od ministrstva imenovani podpredsedniki pokrajinsk. gospodarskih -svetov. Število članov gospodarskih svetov bo znašajo 12 do 25. Ministrstvo je odredilo, da se določi dejansko Število med tema mejama v prvi vrsti na podlagi gospodarske važnosti posameznih pokrajin. rt o gro&a Simono Gregarflča Prejeli smo: V novemberski Številki «Našejra giasa» sc.ni čit.al o grozni zapušče-nosti greha našega slavčka pri Svetean Lovrencu. Iz dopisa je izgledalo, da je poprej bila na grobu sama gmajna, gmajna. Kes, vse ni tako v redu, kot 'bi bilo želeti, a vse tudi ni tako, kot je zapisal oni gospod. Po onojem mnenju naše skromne gorske cvetlice še niso podivjane ali divje rože. In če tudi bi bile, vseeno predstavljajo ljubezen našega gorskega ljudstva do velikega sorojaka izpod Krna. In niti svežega cvetja, da ni biio na grobu... Vse so morali prinesti Oni ljudje, vse tudi cvetje, ker drugače bi bil grob popolnoma zapuščen, bil bi brez svežega cveta, niti ena sveža glavica bi ga ne krasila. — Priznam, da so oni, ki so na Vse svete okrasili grob pod Krnom, napravili hvalevredno delo, katerega jim nikdo ne odreka. Pozlatili so tudi črke, tako da ima sedaj spomenik vse drugo lice. Hvala jim v imenu vseh Gorjano-v. hvala jim za njihov ljubev.e-nski čin. Resnici na ljubo pa naj ho povedano. da grob ni bil brpz svežega cvetja. Na njem je hilo nekaj priprostih, a v svoji pri prost ost i vendar lepih križan tem. Prinesla pa jih je prijateljska roka. kateri ni bilo do tega, da bi kdo vedel, kdo je. Tudi cvetlice na grobu niso podivjane, ampak samo priproste gorske cvetke so. kot je bil tudi naš slavček v svoji ljubezni priprost gorski sin. Še enkrat izrekam hvalo onim, ki so ga obiskali na Vse svete, a tudi ti naj vedo, da njegov grob ni tako zapuščen. Ko stopajo naši pastirji s planine, mislijo nanj, visoko pod Krnom prepevajo njegove pesmi. In tudi marsikateri šopek očnic priroma na njegov grob. Vem tudi, da se bo dobila ljubezniva roka, ki bo zasadila na njegov grob rušo očnic, rušo divjega gorskega cvetja, da mu bodo delale družbo, ker on je bil vendar gorski sin in je ljubil planine. Toliko resnici na ljubo, v zadoščenje onih Gorjanov, ki radi pogledajo na njegov grob, v zadoščenje onih, ki so položili na njegov grob priproste šopke in jih bodo redno polagali. J. G. SMRTNA KOSA Včeraj zjutraj ob 2 je umrl v Ricmanjih veleč. g. župnik Josip Sancin o 85. letu starosti, previden s sv. sakramenti umirajočih. Pogreb bo v petek, 9. t. m. pred-poldne ob lOih s sv. mašo. Pokoj njegovi duši1. POSTNE POfclUATVE ZA BOŽIČ IN NOVO LETO Poštna uprava »poroča: Da se ob času božičnih in novoletnih praznikov olajša delo poštne uprave spričo dejstva, da je v tem času velik poštni promet, se priporoča občinstvu,,naj piće naslove na poštnih pošiljatvali zelo jasno ter naj dost.-ivlja k naslovu tudi pokrajino, v l.atero je pošilja-tev namenjena. Priporoča se dalje, da občinstvo prileplja znamke v desnem kotu kuvert. Posetnice in razglednice ki naj bodo frankirane z znamkami po 10, oziroma 20 vinarjev, naj se stavijo na pošto v posebej za to določene špranje, ki bodo odprte na glavni pošti. NOVE VRSTE CIGAR IN CIGARET V PRODAJI Finančna intendanca sporoča, da je bila dopuščena, z nedavno (ministrsko odredbo prodaja sledečih cigar in cigaret francoskega monopola: -Cigare Imperiales po L 2.75 komad, cigare 01ympicos po L 2.50 komad. Cigarete Gitanes Vizir po L 0.40 komad, cigarete Amazones Vizir po L 0.40 komad, cigarete Sultanes po L 0.35 komad. Imenovane cigare in cigarete se prodajajo razen v državni prodaji tudi po onih tohakarnah Trsta, Tržiča, Gradeža in Postojne, katere imajo dovoljenje za prodajanje inozemskega tobaka. Kupljeno je bilo dalje pet Merjascev nemške oplemenitene pasme ter razdeljeno prašičerejram pokrajine. URNIK TRGOVIN ZA DANES Pokrajinska federacija trgovcev sporoča: Danes, na praznik Brezmadežnega Spočetja M. D., se bodo vse trgovine zaprle ob 13. uri. MAŠE IZSELJENKE V MILANU. Pišejo nam: Vsepovsod po državi je raztresen naš živel j, v vsakem mestu najdeš rojaka, največkrat docela slučajno, in še več rojakinj, ki si služijo kruh na i-aziične načine. Tudi v Milanu je mnogo naših deklet. Sem zahajajo največ nase Kraševke in Brike. Počutijo se dobro. Podnebje odgovarja skoro docela našemu v Julijski Krajini, le jesenska megla jima je nova. Ljudje so prijazni. Radi imajo naša dekleta. V liscih je videti večkrat oglase slične vsebine: Išče se služkinja za majhno družino. Prednost imajo Slovenke«, ali «prednost dekletom' iz Julijske Krajine« itd. Plačane niso izborno, vendar zadovoljivo. Opaziti je eno njih dobro lastnost, drže se resno in pametno in drže na svojo čast. l>o danes se ni še zgodilo, da bi bila katera odpu.-čena radi tatvine ali poneverbe. Zato jim gospodarji zaupajo. . Od prostih urah se rade zbirajo, da si povedo novice z doma. Tedaj tudi zapoje jo kako lepo pesem. Prostodušno žive v miru in de-lu in veseli smo jih lahko. Od drugod nam ne pošiljajo takih poročil. So mnogo bolj žalostna. V Milanu je tudi več naših fantov, ki iščejo njih e enkrat orisal, kaj pomeni izguba fantiča za njegovo družino in prosil je porotnike pravičnega zadoščenja. Obravnava se nadaljuje zelo hitro. Ni skoro mogoče zasledovati pričanja vseh prič. Ako ne pride do močnejših incidentov, bo usoda Bernetiča zapečatena že koncem di-ugega zasedanja porote v tej obravnavi. Zasliševanje prič: Grgič Marija je bila na veselici v Trebčah. Bernetič je plačal več pokalic z bankovcem za 50 lir. Bil je veselo razpoložen, kot vedno. Franc Križmančič je delal z Bernetičem približno en mesec pred zločinom. Ni bil hudoben in ne nasilen vedno vesel in ni nikdar tožil o bolečinah v glavi. V gostilni na Katinari so spili vsak po pol litra vina. V drugi gostilni so pili pivo. V pondeljek je prišel obtoženec na delo opoldne. V toiek je o-stal malo časa na delu. Vilhelm Bizjak, gostilničar na Katinari. pove, da je obtoženec v resnici pil v njegovi gostilni na i dan zločina. Vinjene Vodopivec je slišal v 5 gostilni prepir, v katerega je bil ; vpleten tudi Bernetič. Mihael Kocjan, bivši župan Ba- j zovice, je sam pomagal aretirati j zločina in pove, da je ta šel s ka-rabinerji ne da bi se zoperstavljal. ' Ve, da je obtoženec večkrat tožil o ; bolečinah v glavi, ne ve pa od kdaj j da čuti te bolečine. On je našpJ j zločinca in ga predal oblasti. Križmančič Vida je prejela raz- j gledttico, katero ji je pisal obtože- ne«. Bila je na ptaeu. Tam ni — Sla Bernetiča. deta posne je ga \§ zagledala. Potem so tli skupaj v Padričah v gostilno. Bernetič jI j* večkrat tožil o bolečinah v glavi. Matej Grgič pozna obtoženca iv kot otroka. Bernetič je celo trpeA v glavi in uganjal večkrat nesmiselnosti. Frančiška Kocjan pove, da Bernetič nekdaj ni hotel ubiti neka mačke, četudi x»u je ponujala 3 Hr, češ, da se mu mačka smili. Tako gre obravnava naprej. Vsa ta pričevanja pripravijo Bemetičeve-ga branitelja dr. Ivana Kezirha do govora, v katerem zahteva, da »e Bernetič preda psnhijatroir v progi ed. Odvetnik Kedch pravi: Bernetič je danes pojasnil nekaj, kar prej ni p jvedal in sicer, da trpi v gftavi. tvakšnu ><■ ta bolezen, ne varno. Toda o tem se govori v obravnavi. Zločin je zase stra^fn in toliko večja je na.ša dolžnost, da predremo v najskrivnejSe kotičke njegove du5e. Pripeljali smo za to priče, kakor veleva zakon. Priče so nam dale neko nejasno sliko o tej bolezni. Vi veste, gr. predsednik, s kakšnim čustvom se mi sužnji tope lotevamo takih obravnav in da ni na§ namen v tam drugi, kot is!:a-nje pravice. Tej ne moreni zadostiti brez spričevala. Ta -človek, ki je dovršil najo-studne.rši zločin, ki je tako grenko plakal po zločinu, ki ga najdemo tu mirnega, tako čudno mirnega, ki je bil tako miren dan po zločinu, drugi dan po zločinu, ta človek je ravnal drugače kot drugi ljudje. Odvetnik Sandro, zastopnik ri-vilne stranke, se protivi predlogu brambe. I>r«avni pravdnik je tudi mnenja. da ni v obravnavi elementov, ki bi opravičili psihijatriČni pregled obtoženca. Ako pridejo v obravnavi na dan ti elementi, se on. — državni pravdnik — ne bo pro ti vil uporabi -Člena 309 zak. kaz. > * >«•., ki ukazuje pregled obtožen-čt ve psihe. Tudi odvemik Poilucci, ki skupno t. odvetnik«iTii Kc/.icheitt brani Bernetiča se vneto poteguje za spričevalo psihijatrov. »ele tam zvedela za zločin. Od sosedov se je čulo, da je Mislej v prepiru že večkrat grozil starcu. In zlasti, ker so se v hiši večkrat prepirali, sosedje trdijo, da se ni čuditi, če se je kaj takega zgodilo. Vendar pa je novica o zločinu pretresla vso vas in vso severno Vipavsko dolino, kamor se je razširila Že takoj v nedeljo zjutraj. Truplo v Soči Nekateri delavci iz predilni-ške tovarne Brunuer so našli v Soči truplo neke ženske, ki jev z namenom, da si vzame življenje, skočila z mosta 9. afvgusta v mrzle SoČine valove. Truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico na pokopališče in do včeraj še ni bilo spoznano. Rojeni in mrtvi Kojenih je bilo v zadnjem ted^ nu 6 moških in 9 žensk. Umrli so* dr. Pittamitz Al fonz, 80 let — dr. Gino Ličen, 81 let — Pavla Zavrtanik, 25 let —■ Karol LrUtman, 56 let — Marija Gorja«, 82 let — Ivan Cossar, 54 let — Lucija Sellig, 75 let — Albina Meri jak, 1 leto — Anton Jelen, 75 let — Marij;* Beu*o, 6? let — Marija Kaus, 39 let. Sklepi upravnega odbora goriške pokrajine s seje dne 1. dec. 1927. A) - ZADEVE, KI SO SE O DOB HILE BREZPOGOJNO Bilje: Nabava dvokolesa občino. Kojsko: Povišek prispevka goriškemu kmetijskemu uradu. Gojafce: Odstop z^mlji.-!ča nacionalni ustanovi Balilla nasad liktorskega gozdiča. ftt. Viška gora: Odpust plačo-vanja kavcije Štefanu Bremcu. Prvadina: Izredna odškodnina občinskemu uslužbencu. Ribemberk: Cestna zavarovanja. Gabri je, Breginf: Davek na živino. Bregi&j: Letni davek na licence (pripust niče). Brestcvica: Davek na obrt, trgovino in patente. Štanjel, Miren, Žaja in Komen: Proračun za 1. 1927. Vrtcvin, Kamnje, St-Ia, šsmpns, Kojsko in Tolmin: Družinski davek. Gorica: Sprejetje ceste na Sv. Mark v lastno oskrbo. Livek: Sprejetje bivših vojaških cest v lastno oskrbo. Bovec in Gorica: Davek na obrt in pristojbine na patente. Rihemberk: Plačevanje prispevka zavarovalni blagajni za uradnike in nameSčenc*". Tolmin: DoloMtev poviška na komplementarni davek za 1. 1928. Dornberg, Prvačina, KožUana: Prispevek za pokrajinsko letala «Santa Goriiia». Ajdovfcčina: Odstop potrebnega zemljišča za eportno udejslvova-nje v brezplačno uporabo. Kamnje, Tolmin: Prispevek k stroškom za turistični izlet v Rim. Vojsko: Nabava pisalnega stroja. Goječe: Davek na spe. Kobarid: Oddaja v najem prostora za nacionalno ustanovo Ba* lili a. Livek: Sprejem bivše vojaške ceste Livek - Stara meja med občinske. Komen: Ureditev dolga pri Kmetijski posojilnici. Trstu, dne 8. decembra 1927. •EDINOST« m. Tolmin.: Odobritev ukrepa o-krb. Martinarci glede odstopa emljišča nacional. ustai*>vi «Ita-la Redenta». 1) - ZADEVE, KI SO SE ODOBRILE POGOJNO OZ. DELNO Gfobrije, štoverjan, BenSe, Vrab- iie: Pristop k pokrajinskemu u-iruženju samobitnih činiteljev. Bovec: Družinski davek za leto 1927. Skrilje: Davek na vozila in slu- žinčad. Vrtojba: Hekurs Andreja Kebra ^a-oti davku na obrt, trgovino in patente. C) - ZADEVE. V KATERIH SE JE IZRAZILO UGODNO MNENJE v Gorica: Nakup hi»e in dvorišča od Aleksandra Lav ar oni j a (Via Sauro št. 20 poleg gostilne Prin-ičeve) in enega kosa zemljišča id Josipa Loria. D) ZADEVE, KI SO SE ODLOŽILE Sp. Idrija: Davek na živino. Pokrajinska upiava: Znižanje vozarine po železnicah deželnim uradnikom. Lokavec: Rekurs Petra Culota. Šempas: Rekurs Ivana Rijavca '.oper družinski davek za 1. 1925. Štanjel: Odpust plačevanja kavcije Ivanu Švaglju. E/ - ZADEVE, KI SO SE ZAVRNILE šempas: Rekursi Antona Grudna zoper družinski davek in Matevža Komela zoper družinski da-vek za 1. 1925. hi 1927. Vrtojba: Rekurs Andreja Kebra zoper letni davek na licence. Sspred sodili Obtežen, da je po krivem prisegel Pred goriškim kazenskim sodi-ftšem se je mora! zagovarjati neki Anton Kosmač iz Mod reje pri Ba-i. ker je bil obdolžen krivega pričevanja pred sodnijo v Tolminu. Pričal je namreč, da sta dva psa, ki sta napadla nekega Petra Vuga, bivšega orožnika v Gorici, bila privezana, ker pa ni odgovarjalo resnici. Obtoženec pravi, da ga niso dobro razumeli, ker je govoril slovensko. Rekel da je, da sta l»ila psa tisti večer, kljuli prepovedi gospodarja, prosta. Sodišče ga Je oprostilo. Ksr so prekoračili mejo Obtoženi so bili Ivan Just, Marija Hladnik ter Ivan Bogataj, da so prekoračili državno mejo brez potnega lista. Ivan Just je bil obtožen še posebej, da je hotel podkupiti finančnega stražnika ter da je nosil pri sebi nož prepovedane velikosti. Just se zagovarja, da je prišel iz Amerike pred kratkim, zato ni mogel poznati meje. Nosil je s seboj nož, ker ni vedel, da je to prepovedano. Trdi tla ni hotel podkupiti finančnega stražnika Finančna stražnika sta potrdila obtožbo. Sodišče je kaznovalo Ivana Ju-sta s 3 meseci in 3 dnevi zapora ter s 50 lir globe. Toda vse to le pogojno. Mariji Hladnik je prisodilo 10 dni zapora. Ivani Bogataj pa 3 mesece pogojne ječe. SRPENICA. Smrtna kosa. Kruta smrt jo iztrgala iz naše srede, v cvetu mladosti, priljubljenega 22-Ietnega mladeniča Ludvika Trebše. poštnega uradnika, domačina. Z njim smo izgubili vrlega fanta ter značajnega družabnika in drustvenika. Njemu večni sladki sen. težko prizadeti družini naše iskreno so- POUENJA TRIBUŠA Tatovi in novi zvonovi Sporočajo nam: Predzadnji torek po noči je neki vlomilec poskušal s tatinskim namenom prodreti zid v trgovinske prostore g. Rijavca v na£i vasi. Domači ga niso slišali pri kopanju zida m malo je manjkalo, da ga ni preluknjal. Na srečo ga je zalotil pri delu nekdo, ki je slučajno šel mimo, ter ga odgnal. Dobili smo nove zvonove Zanimivo je, kako smo jih vozili v cerkev. Gospod župnik je namreč najel voznika za prevoz zvonov z druge vasi. To pa ni bilo pogodu domaČim fantom iz našo vasi, zato so sklenili, da bodo sami preskrbeli za prevoz. Ko so namreč od župnika najeti vozniki prenočevali na Slapu in hoteli drugi dan pelja-tj dalje zvonove v Tribušo, so tribuški iantjcl najeli avtomo,- bil, se odpeljali na Slap in pri-ptregli k avtomobilu vozove z zvonovi ter odpeljali vse skupaj v cerkev ter jo nato zaprli. Bili so namreč užaljeni, da g. župnik ni najel njih. Za dostojen sprejem novih zvonov so dekleta že pridno opletla slavoloke ter jih okrasila z venci. VIPAVA Razdeljevanje gozda. V kratkem se prične pri nas raz-> deljevanje gozda, ki je bil do sedaj skupna last občanov, ki so v njem imeli svoje «deleže». Gozd bodq sedaj razdelili tako, da bo na gotovega upravičenca do «deleža» prišel kos gozda v njegovo popolno last, s katero razpolaga, kakor hoče. Le v slučaju, da bo svoj kos gozda popolnoma posekal, bo primoran ga znova nasaditi na svoje lastne stroške, da tako ne bo trpelo prekoristno gojenje gozdarstva, posebno ker ima naš1 Nanos koliko** toliko že kraško lice in je vedno izpostavljen nadležni burji. Razdelitev gozda se med ljudstvom popolnoma odobrava, ker je vsakdo prepričan, da bo svojo lastnino bolj skrbno čuval in svoj lastni gozd bolj gojil. Iz tržaškejjokrajine IZ BORŠTA Dovolite g. urednik, da tudi mi napišemo par vrstic za Vaš cenjeni dnevnik. Gotovo se boste čudili temu našemu — skoraj bi se reklo — sovražnemu dopisu, toda stvar je tako resna, da se ne more več molčati. Dogaja se namreč nekaj nedelj zaporedoma, da po avema-riji vidiš polno vas mladine, posebno pa še 15-16 letnih fan-tičev. Gotovo si boš mislil, dragi čitatelj, da smo to sami domači fantje, toda motiš se, to je večina naših sosedov kakor na pr. iz Bo!junca> itd. Nič ne bi imeli mi proti temu, ako bi fantje lepo mimo šli svojo pot, kakor delajo starejši, toda stvar ni tako. Kadar se ti mladeniči do dobrega napijejo, potem se začne pravo razsajanje: razbijajo se vrata, mečejo tramovi čez cesto, opeka s streh, vmes seveda kričanje, ki drami ljudi in jim povzroča strah. Tako junaško delo smo imeli priliko opazovati preteklo nedeljo, pri katerem se je še najbolj odlikovalo neko še prav mlado fante. Fantje Bolj unča ni, ne tako naprej, posebno vam starejšim fantom polagamo na srce, da mladež bolj poučite, kaj je grdo in slabo in kaj je lepo in prav. S tem, dragi fantje, zaključujemo naš skromni dopis, želeč, da bi se kaj takega več ne dogajalo med nami. — Fantovska Boršt. Reška jokrajina VRCMSKI BRITOF V petek, 2. t. m., smo položili k večnemu počitku tukajšnjega trgovca Janka Dekleva. Z njim je izginil ugleden mož, ki je u-žival splošno spoštovanje radi svoje naobrazbe in dobrine. In to je posebno dokazal njegov pogreb. Ko so domači pevci pred hišo žalosti odpeli v srce segajoči «Vigred», se je razvil žalni sprevod, kakršnega Vremski Britof še ni videl. V dolgi, nepregledni vrsti so bile zastopane vse vasi od Postojne do Sežane in od Trsta do Prestranka. Ko so utihnili na pokopališču zadnji akordi nagrobnice «Bla-gor mu», je stopil k odprtemu grobu g. Albin Štrekelj. ki se je v toplih besedah poslovil od svojega prijatelja. Govoril je pred vsem o plemenitem srcu pokojnika, katero je bilo odprto vsakemu, ki je trkal wa njegova vrata. Z veselimi se je veselil, z žalostnimi je delil žalost. Vrem-ska dolina mora plakati za takim možem. In res so se solzile oči nepregledne množice, ko se je poslavljala od svojeg-a prijatelja in dobrotnika. Znanost inumetnost Franco Alfano (K letošnji operni sezoni) Troje je čini tel jev sodobne .italijanske operne glasbe: F rance sco Malipiero, Ildebrando Piz-zetti in Franco Alfano. četudi so si v iskanju izraznih sredstev dokaj različni, vendar se v osnovnem principu umetniškega ustvarjanja bistveno ne razlikujejo. Vsi trije so si edini v tem, da hočejo s svojo umetnostjo preskočiti XIX. stoletje in se združiti z umetnostjo italijanskih klasikov. V tem, da iščejo v tradicijah svojega naroda vzročnost današnjega bistva, se tedaj močno približujejo ruski moderni in Malipiero sam trdi: ^Obnovitev naše stare, velike umetnosti se je uveljavila predvsem z vzpostavitvijo gregorjanskega korala, ki zavzema pri Italijanih isto mesto, kakršno zavzema naix>dna pesem pri mlajši ruski šoli.» (Revne Mušica le, 1. I. 1927.). Sploh je Malipiero navdušen zastopnik mlajše italijanske šole, ki skuša izkoristiti vsako priliko, da uveljavi svoje misli in nazore. O tem so nam priča njegovi številni spisi in celo njegova deda, kjer često parodira lirično opero preteklega stoletja. Pri uresničevanju svojega ideala mu je pač najbližja simfonična glasba, ker ga pri odru ovira silna tradicija italijanskega preteklega stoletja. Vendar se je tudi na tem polju poizkusil («Sedmero pesmi», «Orfej» i. dr.), kjer stremi za tem, da bi ustvaril čisto novo odrsko delo, na povsem novi podlagi in brez nikako opore v romantični operi. V «Sedmero pesmih» nam prikaže sedmero povsem različnih dejanj, brez nikake zveze, za vsako izmed katerih si je izbral drugačno besedilo italijanskih «settecentistov». V bistvu niso tedaj to nič drugega kot pesmi, prirejene za oder in primerno inscenirane. Nekaj drugačnega je «Orfej», ki se vsaj nekoliko približuje strukturi bivše opere, a tudi to je preveč smel poizkus, da bi ne naletel na odpor občinstva in kritike. Zato se Malipiero kot operni skladatelj ni preveč obnesel, vendar je on iia tem polju še najbolj samonikel. Toliko bolj pa se s tem vprašanjem bavi Pizzetti, a s povsem drugačnega stališča. Njemu služi kot izhodišče ravno ono gledališče, proti kateremu se Malipiero tako trdovratno bori, le da skuša Pizzetti opero 20. stoletja izpopolniti, oplemenititi in spraviti v sklad z zahtevami sodobne glasbene estetike. «Zanj je opera v bistvu glasbena drama, to se pravi življenje v nastajanju, delovanju in ne zamaknjenost, ki se mora izogibati vseh liričnih oaz, pravih zastojev, kjer se gibanje drame ustavi, zagati in izgubi svojo dinamično sposobnost« (G. M. Gatti v L'Esa-me, september-oktober 1924.). Zate se v svojih delih izogiba takih liričnih momentov, da lahko osredotoči vsa svoja sredstva v iskanju silnega dramatičnega izraza. V tem smislu so spisana njegova številna oder-ska dela, med katerimi pred-njačita «Fedra» in «Debora in Jaele». Tako opažamo na eni strani Malipiera, izrazitega simfoničnega skladatelja, ki se dotak-ue opere le zato, da ji odreče vse one sposobnosti, ki jih je bila pridobila v teku svojega plodnega 19. stoletja, ker je navdušen oboževatelj starejših klasikov, h katerim bi se rad povrnil. Na drugi strani pa stoji Pizzetti, izrazito operni skladatelj, ki se sicer bori proti romantični operi, a se je ne more tako j zlepa otresti. Franco Alfano i tvori med tema dvema nekako j zlato sredino. Bližji je Malipie- j ZAHVALA. V dolgotrajni bolezni in ob smrti nepozabnega očeta oz. brata, strica itd. gospoda JANKOTA DEKLEVA smo prejeli premnogo izrazov naklonjenosti in sočustvovanja. Čutimo dolžnost, da se tem potom še posebej zahvalimo g. dr. Francu Ambrožiču za veščo in požrtvovalno zdravniško pomoč, preč. g. župniku Gaberščku za duševno tolažbo in spremstvo na zadnji poti, dalje gosp. podesta inž. Zasso, zastopnikom premogokopne direkcije in upravništvu lista „Edinost" ter tukajšnj. učiteljskemu zboru za čaščeče spremstvo, nadalje domačemu pevskemu zboru pod vodstvom preč. g. župnika Martina Gorše za tolažilno petje, postojnskim pevcem, ki so prihiteli tako od daleč, da izkažejo pokojniku zadnjo čast, g. Albinu Streklju za ganljiv nagrobni govor ter premnogim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja. Slednjič naj bode zagotovljena naša hvaležnost vsem onim, ki so pokojniku v bolezni na katerikoli način izkazali pozornost in vsej množici, ki je prihitela od blizu in daleč, da ga spremi na zadnji poti. (1249) VREMSKI BRITOF, dne 6. decembra 1927. ZafllJOŽl OStali. ru, kadar ima za vzornike Mon-teverdija, Frescobaldija in druge, a je v operi še vedno suženj, sicer v manjši meri, melodrama. O svoji glasbeni estetiki je pisal v različnih listih, kjer priznava, da je stremel za uresničenjem neke pevne glasbene drame, to se pravi dati petju tako prostost, da bi lahko stalo samo zase, brez pomoči harmonije. (A. de Angelis: «Diziona-rio dei Musicisti»). Franco Alfano se je rodil v Po&illipu pri Neapolju 8. marca 1876. Študiral je prvotno v svojem rojstnem mestu, pozneje na Lipskem. Bivanje na Nemškem mu je veliko koristilo, ker si je zamogel razširiti obzorje in otresti vseli onih vplivov, katerim bi se v domovini ni mogel izogniti. V Breslavu je prvič nastopil kot operni skladatelj («La fonte di Enchir»), nekaj let pozneje pa se je preselil v Pariz, kjer je nastopil s par baleti. Njegovo prvo važnejše delo pa je «Vstajenje«, na besedilo Tolstega, ki se letos prvič izvaja v Trstu, čeravno je delo dokaj staro (1904.). V tem delu pričenja prevladovati oni princip, ki je kakor umetniška morala Alfana: iz zla v dobro. Princip, ki kot praktična norma, kakor jo on sam označa, nima vrednosti enake vsem abstrakcijam, četudi etičnetra značaja, ki pa ima za nas estetično važnost, ravno zato ker se zdi vsrkana v notranjo ^izraznost njegove glasbe» -(Guido Pan-nain). Čeravno se Alfano v tem delu ne prikaže še v vsej svoji izraziti, samonikli naravi, ker je bilo svojedobno gledališče preveč pod gospodstvom versi-tične šole, vendar si je s tem delom zaslužil ono ime, ki ga je poneslo v svet. Naslednje delo («11 principe Zilah») ni imelo zelo velikega uspeha in Alfano sam g-a ni spisal z velikim veseljem. Čutil je, da je med njegovim Umetniškim principom in takratnim gledališčem prevelik prepad, da bi ga bilo mogoče prekoračiti neposredno. Zato se je posvetil simfonični glasbi, ki mu je dala priliko, da se približa k italijanskim klasikom simfonične glasbe. Nastala so dela kot «Suita romantica» in «Sin-fonia in mi», ki so mejniki sodobne italijanske simfonike. Šele ko si je na tem polju osvojil popotno oblast nad svojo u-metniško osebnostjo, se je povrnil k gledališču (L'ombra di don Giovanni, La Leggenda di Sakuntala, Madonna Imperia), kjer je zamogel uresničiti svoj umetniški ideal popolnoma prost zunanjih vplivov. h. i- ■ i ŠIRITE 19 li ■ i 8 S Mesečno družinsko revijo! S Naročnina za celo leto 16 L S S Naslovi S 5 frleste, Casella postale 348 g ZAHVALA. Za vse ganljive dokaze sočutja, ki so nam došli ob priliki smrti našega dragega očeta JOSIPA SARDOte se vsem blagim srcem iskreno zahvaljujemo. Posebno smo hvaležni g. profesorju Filipu Terčelju, ki je pokojnika previdel s tolažili sv. vere. Naša zahvala naj gre g. zdravniku dr.ju Silviju Morpurgo, ki je vestno in požrtvovalno oskrboval pokojnika. Zahvaljujemo se gg. pevcem za žalostinke, vsem prijateljem, znancem, ki so pokojnika spremili na poslednji poti in sploh vsem, ki so nam izkazali svojo naklonjenost in sočutje. Vsem Bog plačaj! Sv. maša zadušnica za pokojnega se bo brala v petek dne 9. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Ivana. (1284) GORICA, 6. decembra 1927. Družina Sardoteva in sorodniki. BEKL1TMCH00L Fabio Fitai vodi v vseh jezikih. 23, pouk m pre- 1542 SPALNI divani, otomane navadni in luksusni. Ferjancic, tapetnik, via S. Mau-rizio 9. 1579 ŠTEDILNIK se proda za L 180. Via Media 6, kovač. 1590 K II A C Socicta Ligure Lombarda, IlVHj Trst, Piazza Scorcola 3, Te Icfon 32-37 je najboljši po moči. trajanju in izdatnoeti. Zastopnik v Cerknem: Maks Štucin. 1641 FIAT-Dunaj kamijoĐ, vozi 5 ton. z novimi gumijami, se proda za 17.000 lir. Izredna prilika. Monfalcone Casella postale 13. 1649 ACQUA DELL'ALABARDA, vsebuje kinin in je najboljše sredstvo pt-oti izpadanju lasi. Lekarna Castellanovich, last-' nik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42 (Sv. Jakob); v Gorici: Fiegel, Via Carducci 9. 1594 HIŠA, gospodarska poslopja in posestvo je naprodaj pri Ivanki Bubiuč v Šapja-nah št. 44, lega železniška postaja Sa-piane. Cena po dogovoru. 1654 IZREDNA PRILIKA! Vsled bolemi od-dam dobro vpeljano skladišče v sredini mesta. S. Lazzaro 6. 1653 SOBICA, čedna, se odda poltenemu delavcu. Via Ponziana 62, vrata 11. 1651 UČENEC, krepak, od 15 let naprej, se •prejme v pekarsko obrt. Franc Jančar, Divača. 1652 PAZITE! Najboljše, najlepše, najccnejše obuvalo dobite pri Rebctt - Trst - Car-ducci 36._1158 V GORICI -OREFICERIA MODERNA -, C orao Verdi 13, ure, srebrnina, zlate-nina po zmernih cenah. Poprave ur se se izvšujejo točno in hitro. Kupuje se srebrn in zlat denar. Najboljše cene, 1597 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, H Ugo Polonio 5, Trst. 1452 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slaivec, via Ginlia 29. 1592 Rlno„Itor-Optine MANUFAKTURE PAULATTO TRST VIA DANTE 10 - VIA MAZZINI 32 PuDH. TVTAN ■ TrittU. nvn learicloaKis mazila DVA NIH ti oigraii raćikato KI n KURJA OČESA 3 Dobiva — v vteti tokar m t po aiiSani cani L 3.— fUIMU SPOHZA - Iia Tur S. rini 18 - Trst Danes od 16. naprej — zadnji dan 99 Kraljica mode Izreden film za gospe. «« V petek, soboto in nedeljo se bo vprizoril toliko pričakovani film Doncdskg srca In modra Donavo iz operete .An der sehonen, biauen Dnnau" Ne zamudite ! Ne zamudite! Družbeni oklic. V soljo to, 19. decembra 1927, ob 9.30, se bo vršila v sobi št. 28 Kr. Preture v Kopru javna dražba vložka št. 753 v Lazzarotto^ obstoječega iz liiše iu vinograda. Gonilna vrednost L G,235,35, najmanjši ponude-k L 3.11770. Pojasnila daje Benporath, Trst, Via Roma 3, III. (1285 ZLATARNA AlberS Pcvh T"st, Vin Mazzini tC Kupnje zlato srebro in krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. PODLISTEK Crni Sovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (66) Spisal James Oliver Curvvood Prevel France Majrajna. Ni ji povedal v tistem trenutku, ki jo Bigot držal njeno roko in ko eo njeno oči tako goreče zrle v njegove, da je v tistem trenutku zagleda! pri odprtih vratih za hip obraz de Peana, ki se je režal, zmagoslavno, namigavajoče, polu ostudne pomeni jivosti. V! tem kratkem hipu je odkril, kar bi odkrilo samo bliskovito hitre oči Cr-•ne^a lovca — odkril in spoznal jo Bigotovo dušo vso golo in nago. Ko jo Bigot pol ure kasneje1 vstopil v sobo, je takoj zaslutil spremembo. AniČin, obraz je (bil močno zardel, Davidov je bil deu in bkd. Napravil je hitro zaključke, ki so bili napačni. Radi Nancike Lotbiniere sta se sprla. Bigotova obzirnost je bila brezhibna. Kazal se je, da ni opazil ničesar in povedal je Davidu, da je pravkar prejel prošnjo od Petra Gagnona, ki želi, da bi David stanoval z njim v njegovem stanovanju, ki bo dvc.ma povsem zadoščalo, kajti zelo želi imeti tovariša pri sebi. Nato je Bigot podaril Anici veliko rdečo rožo, ki jo je držal v roki. V cvetličnjaku vzgojeni evoti so bili v Quebecu zelo redki in njegov dar bi razveselil kraljico. Aničina rdečica se je poglobila Se bolj. Becede, s katerimi se mu je zahvalila, »o ji nekoliko trepetale. Se vedno obziren je Bigot v kočiji sedel poleg Davida. Presene- čen je bil, ko ga je Anica prosila, naj jo odpelje zopet v samostan. «Kaj, pokvariti hočete naš izlet,« jo je šaljivo pokaral, vkljub temu Ee je resnično razočaranje izražalo v njegovem glasu, razočaranje, ki ga niti ni poskušal zakriti. «Ali je mogoče, Anica?» «Obžalujeim,» je dejala Anica. David ni rekel ničesar, le gledal je naravnost predse. Bigot ni hotel deklice siliti, da ostane, dasi bi rad. Končno je pa bilo zanj kakor naladč, da je prišlo do preloma med Anico in Davidom. David ji je pomagal iz kočije, kakor ji je že stokrat pomagal iz čolna. V nagrado mu ni mehko stisnila roke kot je storila vedno, le dotaknila se ga je s konci prstov. On sam se pa tudi ni potrudil, da bi dobil kaj več. Nasmehnil se je in priklonil ter rekel zbogom, in zopet tako, kakor da bi bil ob njeni strani Crni lovec. S hitrim, gorkim smehljajem se je ozrla v Bigota. «Rožo bom čuvala kakor zaklad, monsieur,» je rekla in ju zapustila. Bigot se je tolažeče smejal, ko sta se odpeljala. «Nikar si tega preveč ne jemljite k srcu, David,« ga je tolažil. «To, da ste poljubili Nanciko Lot-bmiere, ni tako velik zločin, da bi se radi njega dolgo kujala, dasi je mogoče, da se bo navadila vihteti ta prestopek nad vašo glavo kot v.edno preteči meč. Par dieu, te ženske!» Ni kazal, da pogreša Anice in ko sta se peljala navzdol po ulicah, da vidita, če so pripravljena veSala za usmrčenje, ki se bo izr vršilo zvečer ob solnčnem zatonu, je pripovedoval veselo zgodbo o rablju Jeanu Rathier. Pristni epos je ta zgodba, je menil Bigot, in ne bi smela za toniti v zgodovini, kar pa se bo najbrž kmalu zgodilo. Jean je umoril oseninajstletno dekle, neko Jeano Couc — usoda je neki hotela, da je žrtev imela tako krstno ime kot morilec. Rathier je bil sojen in obsojen na smrt na vešalili, prej pa naj bi mu polomili noge z železnim droprom. Obsodba je brila potrjena, a kar nenadoma se je pojavila nepredvidena zapreka. Uradni rahel j je umrl. V tej zadregi so uradniki justice poklonili obsojencu namesto smrti malo zavidano službo rabila. Rathier jo je sprejel. A to še ni tako smešna stvar, kar bo David kmalu videl. Rabljeva žena in njegova hčerka sta bili kmalu nato obtoženi, da sta se udeležili nekega ropa, in bili sta spoznani krivim. Hči, ki je imela ukradeno blago, je bila obsojena, da bo pretepena, a ne javno. V to določena nuna — la Mai-tresse de Discipline — v generalni bolnišnici, je kazen izvršila. Toda mati, Rathierova žena, je bila obsojena, da bo pretepena javno i^a mestnih ulicah. To je bila najlepša stvar, kajti meščani so imeli priložnost gledati nenavaden in smešen prizor, kako Rathier. que-beški rabelj, biča svojo lastno ženo. Mož je vršil to s tako vnemo, da je bila obsojenka ob komcu napol mrtva. Privezana je bila ka^ kor običajno na zadnji del volov-skega voza —■ istotako kakor Carbanac, ki bo bičan dane«;!*) *) Bičanje Rathierove žene koti je opisano zgoraj, se je vršilo po ulicah Saint John, Sain Ane im Saint Louis ter je končalo na trgrj Gornjega mesta. - Op. pisatelja. i •EDDIOCT«_ flovostl iz im\Mm M 1. Vpliv visokogorskega podnebja na človeški organizem Angleški fiziolog in potova-lec Barcroft si je nadel zanimivo nalogo, da bo preiskal vplive visokogorskega podnebja i lna> človeški organizem. V7 to s vrbo je priredil ekspedicijo med prebivalce Visokega Peruja. Njegova proučevanja so se vršila v krajih, ki ležijo od 3360-5000 m nad morsko gladino. To so pretežno kraji, katerih prebivalstvo se bavi s težkim rudarskim delom. Ozračje je tam že tako redko, da omrtvičuje delovanje človeških organov in ljudje so prisiljeni, da posegajo po raznih sredstvih, ki to delovanje vsaj začasno pospešujejo. Zelo je razširjeno med njimi žvečenje kekainih listov, ki vsebujejo med drugimi dražili snov, iz katere pridelujejo kokain. JBar-croft si razlaga na ta način nenavadno živahnost in potrebo po gibanju, ki so ji podvrženi prebivalci Visokega Peruja. Njih žene zelo rade plešejo in so zmožne vzdržati včasih do pet ur v tem opravilu, ne da bi kazale najmanjše utrujenje. Še bolj zanimive so posledice, ki jih povzroča stalno bivanje v visokih legah na človeško telo že na zunaj. Barcroft je meril prsno koše peruanskih domačinov in je ugotovil, da je v goratih krajih njih povprečna širina okoli 15% večja nego v ni-žavi. To bi bilo razumljivo, ker potrebujejo pljuča v visoČinah radi redkejšega zraku hitrejšega in globljega vdihavanja. Prsti peruanskih delavcev so tam veliki in debeli kakor bobenski bati. Človek, ki živi dalj časa v An-dah, dobi modilkasto kožno barvo, ki pa postane takoj rožnata, če vdihava dotičnik kisik ali če se popelje v nižje lege. Ta modra barva kože je torej posledica dejstva, da je v visočini manj kisika nego v nižjih zračnih plasteh. Barcroft opozarja v tem pogledu na sličen pojav pri zadavljenih ljudeh, ki postanejo pred smrtjo tudi vsi modri v obraz. Z merjenjem je ugotovil, da je kri andeškega človeka nasičena povprečno s komaj 85% one množine kisika, ki jo hrani v sebi kri nižinskega človeka. Sposobnost do duševnega dela jo v visokem orr-«?f-> ■ 1o zmanjšana iri se omejuje na najbolj preproste za-ucve. .. ki hočejo izvršiti kakšno težje računsko delo, so na pr. prisiljeni odpotovati v nižinske kraje. Kri normalnega človeka vsebuje povprečno 5 mil ionov rdečih krvnih telesc. Barcroft pa je dognal, da se to število pri gorjancih v Andah pomnoži na kakšnih 7 milionov. To zaradi tega, ker je kostni mozeg pri njih v živejšem delovanju in ker spravlja, v krvni obtok več mladih rdečih telesc, nego starih pomre. Zelo značilno je to, da kaže kri v takšnih vroč in ah pretežno alkalično reakcijo, če prav se kemično ni spremenila na videz čisto nič. To pomeni, da so rdeča telesca zmožna navezati nase več kisika nego med dolenj-ci. Podrobneje pa ta pojav še ni proučen. Tudi tkaniue goijan-Čevega telesa izkoriščajo manjšo množino kisika v krvi bolje nego pri drugih ljudeh, in to je dobro, ker je težko telesno delo v Visokogorskih rudnikih mogoče samo zavoljo tega dejstva. V splošnem se počuti andeško ljudstvo, kar se tiče zdravja, izvrstno. Trpi kakšenkrat na vnetju dihalnih organov, pa tudi to velja bolj za ono ljudi, ki š? niso dolgo časa naseljeni v Visokem Peruju. Aklimatizacija, počasno prilagodenje visokemu podnebju, izvršuje tu čudeže. Barcroft je prepričan, da bi mogel človek z lahkoto in brez pomoči aparatov s kisikom stopiti na najvišji vrh sveta, Če bi se polagoma navajal na njegove zračne pr ilike. Kakor znano, je skušala zadnja angleška ekspedicija na Mount Evercst približno na ta način izvršiti svojo nalogo in jo je izvršila tudi v resnici bolje nego vse prejšnje ekspedicije. — Bokidćs in inja rivali- I. Se-savcl. Založila Jugosloven. knjigarna v Ljubljani. Cena Din. 30. Za Miklavža in Božič je izdala Jugoslovenska knjigarna krasno ilustrirano kiijit?o za malčkf in za šolarje. Knjiga prinaša 15ii giik naših cetveronožnili živali, katere lxi ;rle uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, !. n. Sprejema navadne hranilne vloge nq knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter J li obrestuje mr po 4% ^sm vetje in stalne vloge po dogovoru. j Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menlre, za stave In osebne kredite. --Obrestna mera po dogovoru.--- Bi [gipsao vm!d2 celite (»[e) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt. Ste v. telef. 25-67. Manjši sin. FERRO CHINA PIGATVJ Okrepi« vala o sredstvo, predpisano od zdravniških ivtoritet oroti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKRFVANJE " LEKARNA ZATtETTl - TRST - V!a Mazzinl