Poštnina platana v gotovini Stev. 299 V Ljubljani, ponedeljek 30. decembra 1940 Leto V Vesti 30. decembra Ponoči je govoril Roosevelt Predsednik Zedfn en h držav je ob pol štirih z ufraj evropskega časa raz ožJ svo.e načrte Newyork, 29. dec. o. Ves ameriški tisk piše danes samo o tem, kaj bo povedal Roosevelt. — Predsednik Združenih držav Roosevelt bo govoril ob 21.30 ameriškega časa, to je ob pol štirih zjutraj po našem času. Govor bodo prenašale vse ameriške radijske postaje, prav tako pa tudi največje angleške radijske postaje po vsem angleškem “aperiju. Nikdo še prav ne ve, kaj bo povedal Roosevelt, vendar pa vsi listi skušajo podati glavne obrise tistega, kar bi Roosevelt lahko povedal. Tako objavlja list »Newyork Herald Tribune« članek dveh uglednih ameriških publicistov, Al-s°pa in Kintnerja, ki pravita, da bo Roosevelt v svojem govoru odkrito in javno napadel vse tiste ljudi, ki se zbirajo okoli odbora »Amerika najprej« in okoli odbora, ki se izreka proti temu, da bi se Amerika zapletla v evropsko vojno. Oba odbora s svojimi odseki agitirata za mir. Najbrž bo Roosevelt delo teh dveh odborov označil kot poskus, da naj bi se pozornost ameriškega javnega mnenja obrnila proč od vojnih vprašanj in da bi se tako zavrla proizvodnja vojnih potrebščin v Ameriki Roosevelt bi naj ostro nastopil proti lem ameriškim agitatorjem za mir, zlasti zaradi tega, ker meni, da je zelo nevarno preprečevati delo tistih, ki hočejo ameriške državljane stalno obveščati o veliki resnosti sedanjega mednarodnega položaja Isti list piše, da bo Roosevelt najbrž govoril tudi o novem načrtu, ki določa pomoč za Anglijo, in sicer v obliki posojil in posojanja vojnega materiala. »Newyork Herald Tribune« piše, da bi bilo potrebno, da vse ameriško javno mnenje soglasno podpre Roosevelta pri njegovem delu in da bi njegovi načrti morali biti čimprei sprejeti. List pravi, da bi bila okozicija v ameriškem kongresu proti Rooseveltovim načrtom o pomoči za Anglijo zelo majhna. Vsi ameriški listi menijo, da se je Roosevelt za svoje načrte odločil s tako silo in s takim prepričanjem, da nikakor ne bo mogel več odnehati ali pa se izogniti posledicam. Washington, 29. dec. Reuter. Nocojšnji govor predsednika Roosevelta bo poslušalo okoli 80 milijonov ljudi. S tem govorom se bo predsednik Roosevelt obrnil do ameriškega naroda v zvezi z dajanjem pomoči Veliki Britaniji. Včeraj je prispelo iz vseh krajev države v Washington veliko resolucij, brzojavk in zahtev. Po izjavi Rooseveltovega tajnika Earlyja se Amerikanci v teh brzojavkah energično zavzemajo za odločno politiko, pomagati Veliki Britaniji. — Izolacionistična propaganda je delavna in se trudi, da bi okrepila opozicijo proti politiki pomaganja in se pri tem poslužuje čustev tistih, ki se bojijo vojne. Tisk ostro kritizira senatorja Vilera in njegovo majhno izolacionistično skupino v senatu. Listi podjetja Crips Haurt, ki so ee v zadnjem času nagibali k izalocionistični politiki, so včeraj ostro napadli tiste Amerikance, ki so hoteli zaščititi državi osi. List »Newyord Herald Tribune« v svojem uvodniku piše, da se je druga svetovna vojna začela in da bo Nemčija napadla sedaj, če bi se pokazala ugodna prilika, da bi ta napad mogel služiti njenim interesom. Tako pravi list, je dajanje pomoči Veliki Britaniji potrebno in izključuje vsako razpravljanje. Washinglon, 29. decembra. AA. DNB: Ameriški predsednik Roosevelt bo govoril nocoj po radiu. Govoril bo v Beli hiši ob 21.30 no ameriškem času. Turin. 29. decembra. A A Stefani: List »Stam-pa« piše o politiki predsednika Roosevelta, ki gre za tem, da se Združene države sedaj zapletejo v vojno, in pravi, da stališče osi nasproti taki more-bitnosti ne more biti jasnejše in da je bil ravno zaradi tega zaključen trojni sporazum. Newyork, 29. decembra. AA. DNB: »Associated Press« je izvedel, da se je predsednik Roosevelt zaradi govora posvetoval s svojimi najbližjimi sodelavci. Roosevelt je pretresal posamezne točke govora tudi s člani ameriške vlade. Itali a in Nemčira ne moreta zaupati Rooseveltu Rim, 29. dec. AA. Stefani. List »Popolo di Roma« odklanja manevre v smislu možnosti mira, ki bi bil sklenjen na pravični in pametni podlagi. S temi manevri gre po eni strani zato, da se oslabi vojaška odločnost osi, po drugi strani pa za to, da se izkoristi neuspeh poskusov v cilju pritegnitve Amerike v vojno. Os ne more zaupati nobeni ameriški pobudi za mir, ker ve, da je ravno VFilsonov mir povzročil sedanjo vojno. Po drugi strani pa sta Italija in Nemčija v takem moralnem in vojaškem položaju, da morata samo odklanjati kompromisen mir, ki bi bil koristen samo za demokracije, ki so izključno odgovorne za vojno. Sedanja vojna je spor med dvema svetoma, ki se izključujeta in se med seboj ne poznata. Tu ni mesta za nikakršen kompromis. Zmaga ali smrt! Toda mi smo prepričani o zmagi in odločeni, da jo dobimo z najhujšimi žrtvami in proti vsaki sili, končuje list. Sv. oče papež Pij XII. je včeraj posamično sprejel veleposlanike Italije, Bolivije, Čileja in Francije in poslanika Liberije, ki so mu čestitali za Novo leto. Dansko ministrstvo za trgovino je objavilo odredbo, ki pravi, da se bo dne 3. januarja uvedlo strogo nadzorstvo glede uporabe mila. Uvedli bodo strogo štednjo z milom. Finska vlada je danes objavila uradno poročilo, da je v Petsamu (Pečengi) snoči zgorel samostan Ta samostan je bil eden od najstarejših na Finskem Kraj Petsamo s svojim zalivom je znan iz finsko-sovjetske vojne in so tam finski vojaki ves čas junaško in izredno uspešno odbijali napade sovjetskih čet, ki so bile v ogromni premoči. Ameriški pisatelj in publicist Karel Wiegand je zastopnikom tiska izjavil, da se Zedinjenim državam nikakor ni treba zaplesti v vojno. Egiptski vojni minister je odredil, da morajo vsi mobilizirani častniki in podčastniki iz rezerve ostati še šest mesecev v službi, dasi bi morali biti te dni odpuščeni domov. Tudi iz redne vojske ne more biti do nadaljnjega vpokojen noben častnik ali podčastnik Na Kitajskem je tudi zavladala ostra zima in so na božični večer v Šanghaju nabrali nad 200 zmrznjenih beračev. Samo v francoski koncesiji so jih nabrali 100. Mehiška vlada je objavila, da so oblasti odkrile zaroto. Zarotniki so hoteli ubiti sedanjega predsednika republike. Oblasti objavljajo, da so že v novembru odkrile sledove o tej zaroti. Švicarska letalska družba je objavila, da se bo dne 2. januarja 1941. obnovil letalski promet med švicarskim mestom Luganom m italijansko prestolnico Švicarsko uradno poročilo pravi, da so pri obnovitvi te letalske zveze italijanske oblasti blagohotno sodelovale s švicarskimi. Ta letalska zveza bc Švici omogočila redno poštno letalsko zvezo z Južno Ameriko. Turška vlada je zahtevala od narodne skupščine, da ji odobri nov kredit v višini 16 milijonov turških lir. bo vsoto bodo porabili za naročila letal. Srednjeameriška republika Salvador se mora boriti z velikimi gospodarskimi težavami. Ta država je namreč največ živela od izvoza kave, ^ kajti kava je glavni pridelek te države. Računajo, da ta država letos ni mogla izvoziti najmanj 600.900 vreč kave. Zaradi stiske bo država najbrž morala zahtevati posojila v Zedinjenih državah, Romunska vlada je pred nekaj tedni ustanovila odbor, ki naj pregleda, kako so Člani raznih vlad od leta 1930. do 1940. porabljali njim poverjene vsote denarja. Odbor je ugotovil, da so popolnoma pravilno uporabljali državni denar bivši predsednik vlade Julij Maniu, general Antonescu, ki je bil enkrat nekaj mesecev vojni minister. Prav tako ni mogoče ničesar očitati bivšemu propagandnemu ministru Crainicu. Ameriške vojne ladje mislijo spremljati angleške parnike, ki bodo vozili potrebščine iz Amerike v Anglijo. Te novice so se razširile v Berlinu in v Rimu, kjer so povzročile ostre proteste proti takemu postopanju ameriških oblasti. Prav tako izjavljajo v Berlinu, da bo vsekakor preprečen skupni angleški m ameriški nastop proti irski nevtralnosti. Mussolini je so to novico objavili v majhni obliki in v Moskvi se poudarja, da se nikakor ne more reči. da bi se bile vezi med Anglijo in Sovjetsko Rusijo zboljšale. Amnestija v Bolgariji Sofija, 29. dec. AA. DNB, Kakor se je izvedelo, bo za novo leto amnestija za politične In druge krivce. Izvedelo se je, da bodo amnestirane osebe, obsojene pred vojaškim sodiščem. Mraz v naši driavi popušča Belgrad, 29. dec. m. Po vsej državi je včeraj prenehalo snežiti, obenem pa je v severnih krajih popustil tudi mraz, tako da se je danes zjutraj temperatura gibala med —2 in —8 stopinjami Celzija. Nizka temperatura je bila samo v severozahodnih krajih države. V Zagrebu je znašala zjutraj —2, v Belgradu pa —6. Ker je mraz popustil, se je znova pooblačilo. Ozračje se je precej ohla-in na *er v Skoplju imeti danes zjutraj 19 stopinj Celzija. Ker so se vremenske razmere zboljšale, se opaža tudi že pri železniškem prometu že precejšnjo zboljšanje in vlaki nimajo Grška podmornica napad a italijanski Atene, 29. dec. Atenska agencija: Mornariško ministrstvo poroča: Grška podmornica »Papadineles«, ki ji poveljuje kapitan korvete Jatrines, je 24 decembra v Jadranskem morju napadla sovražnikove prevozne ladje, ki so prevažale iz Brindizija v Valono čete ter material. Podmornici se je posrečilo uničiti tri italijanske ladje v skupni tonaži od 25 do 30 tisoč ton Ko so bile ladje torpedirane, so se začele potapljati. Sovražne torpedovke, ki so spremljale prevozniške ladje, so poskušale napasti grško podmornico. Toda podmornici se je s spretnim manevriranjem posrečilo uiti temu napadu in se je vrnila nepoškodovana v svoje oporišče. Atene. 29 decembra. AA. Atenska agencija: Neki list poroča, da grškim četam v Albaniji poveljuje angleški general Atenska agencija je j>o-oblaščena izjaviti da ta vest ni točna in da vsem edinicam grške vojske poveljujejo samo grški generali in častniki. Atene, 28. decembra. AA. Atenska agencija: Uradno poročilo št. 63 vrhovnega poveljstva grške vojske pravi: Včeraj so bile izvedene posamezne uspešne operacije. Ujetih je bilo nekaj italijanskih vojakov. Italijansko vono poročilo Nekje v Italiji, 28. decembra. Stefani: Uradno poročilo št 205 vrhovnega poveljstva italijanskih sil pravi: V obmejnem pasu Cirenajke je začelo topni štvo in patrole živahneje delovati. Na bojišču pri Bardiji so naše hitre kolone, ki sodelujejo z letalstvom. v puščav' uničile nekaj sovražnih blindi-ranih avtomobilov. Dve naši torpedni letali sta napadli in zadeli neki vlačilec in eno kontratorpedovko. Eno naše letalo se ni vrnilo. Na grški fronti so akcije krajevnega značaja. Topniški ogenj je razpršil sovražnikove sile. Letalske sile so napadle pomembna sovražnikova oporišča za preskrbovanje na Sredozemskem morju. V Vzhodni Afriki je topništvo in patrole delavno na obeh straneh. Tudi konjenica sodeluje na obeh straneh. Neki lovski oddelek je letel nizko De!ež nemškega Berlin, 29 decembra. AA. DNB. Današnji »Volkischer Beobachter« prinaša članek vodje nemške delavske fronte dr. Leya jx>d naslovom: »Fronta in domovina« Članek med drugim pravi: Veliki nemški uspehi, ki smo jih dosegli leta 1940. so prizadejali našim nasprotnikom hude udarce. Kjerkoli so Nemci naleteli na sovražnika, so ga pobili v bliskoviti vojni. Ostal je samo še en nasprotnik, ki pa >e najhujši in najbolj žilav od vseh. Toda on je že hudo ranjen. V svojih nadaljnjih izjavah pravi dr. Ley, da so k tem uspehom pripomogli poleg nemških vojakov tudi ustvarjalni stanovi nemškega naroda. Velik deiež pri tej zmagi ima naš delavec in vsi tisti, ki so kovali orožje in izdeloval' 'relivo. Vojak na bojišču in delavec doma tvo , usodo, ki je vezana ns dvojno zajednico. Zahvaljujoč tej za-jednici se je pokazalo, da so točne trditve, da najboljši vojak na svetu razpolaga z najboljšim orožjem. Na koncu svojega članka je dr. Ley zapisal, da se mora zadati smrtni udarec molohu svetovnega kapitalizma, ki si je nagrabil blaga povsod po 6vetu in s katerim bi moral razpolagati tisti, ki pošteno dela in proizvaja. Dr Ley je nadaljeval: Kadar bomo to dosegli, boš dobil svoj pravični delež pri tem tudi ti. nemški delavec. Mi narodni socialisti pa ti obljubljamo še nekai: Obljubljamo ti, da si boš po izvojevani zmagi ustvaril svoje socialistične želje. Po tej zmagi boš boljše živel, ka- prevoz na Jadranu nad sovražnikovim ozemljem in uspešno obstreljeval sovražnikove čete na pohodu. Več mehaniziranih vozil je začelo goreti. Ta oddelek letal se je spoprijel s petimi sovražnikovimi lovskimi letali tipa »Gloucester« in sestrelil eno sovražnikovo letala. Sovražna letala so v Abesiniji bombardirala mesta. Toda ni bilo niti žrtev, niti škode. Eno naših letal se ni vrnilo. Poročilo z naše me;e Belgrad, 29. dec. m. Tudi danes 60 se boji na grško-italijanskem bojišču v Albaniji nadaljevali v nezmanjšanem obsegu. Tako poročajo iz Bitolja, da v okolici Podgradca ni bilo važnih sprememb, dočim so se ob izviru reke Škucnbe in Devoli ter London, 29. decembra. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo poroča, da so angleška letala v noči od sobote na nedeljo napadla podmorniško oporišče v Lorientu in da so bombardirala razne pristaniške naprave vzdolž francoske in holandske obale. Berlin, 29. dec. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemške pomorske edinice so z uspehom napadle neki sovražni konvoj v severnem Atlantiku. Pri tej priliki je bila potopljena ladja s tonažo 5000 ton. Druga ladja je bila hudo jx>ško-dovana. Poškodovana je bila tudi neka težka sovražna križarka. Nemške pomorske edinice niso utrpele nobene škode. Neka podmornica, ki ji poveljuje kapitan korvete v. Stockhoun javlja, da je do sedaj potopila 64.0C0 ton sovražnikovega brodovja. Med ogledniškim jooletom je neko nemško letalo vrglo bombe na pristaniške naprave v Sout-haumptonu. Manjši oddelki letal so napadli mesto na obali Kanala. Angleška letala niso jjonoči metala na nemško ozemlje bomb. Sovražna letala so letela nad zasedenim ozemljem in ni bila napravljena nobena večja škoda. Protiletalsko topništvo je sestrelilo neko sovražno letalo. delavstva po zmagi kor pa si živel dosedaj. Preskrbljen boš za starost in razpolagal boš z velikimi ustanovami za obvarovanje delavskega zdravja. Imel boš priložnosti, da se boš usposabljal v svojem poklicu. Doživel boš socialno akcijo za zagotovitev zdravih in lepih stanovanj. Glej, nemški delavec, taki bodo plodovi tvoje zmage. Zdruieire jugoslovanskih kemikov Bcigrad, 29. dec. V mali dvorani hotela »Im-perial« je bil danes dopoldne ustanovni občni zbor Združenja jugoslovanskih kemikov. Za predsednika je bil izvoljen šef kemičnega laboratorija rudnika v Trebči, Stevan Ilič. Na občnem zboru so bila sprejeta pravila novega društva, j>o katerih boco redni člani lahko postali vsi absol-virani kemiki s filozofsko ali tehnično fakulteto ali kako drugo visoko šolo. Sprejet je bil tudi sklep, da ee ustanovi »Zadruga združenja jugoslovanskih kemikov za izdelavo kemičnih proizvodov. * Belgrad, 29. dec. m. Snoči so v narodnem gledališču uprizorili opero »Prodana nevesta«, ki jo je prišel gledat tudi Nj. Vel. kralj Peter II. v spremstvu guvernerja armadnega generala Kostiča in načelnika glavnega general štaba. južno od Tepelinija boji nadaljevali z nič manjšo srditostjo kot. prejšnje dni. Zlasti živahno se je na obeh straneh udejstvovalo topništvo. Hudi boji so bili tudi v okolici vasi Malnin, Trebinje, Čema in Hudinšte. Ker se je vreme zboljšalo, so se bojev udeleževala tudi letala. Iz Ohrida poročajo o hudem topniškem dvoboju pri Podgradcu. Topovi so grmeli tako močno, da so šklepetale šipe in se tresla vrata v Ohridu. Iz Djevdjelije prihajajo poročila, da so divjali boji tgdi okoli Mare, kjer sta se sovražnika vkopala dvesto metrov drug od drugega. Ob morju so grške čete nekoliko napredovale. Grško vojno ministrstvo je snoči poklicalo pod orožje vse kovače, mehanike, puškarje, elektrotehnike in kotlarje letnikov 1921 in 1924. Kakor poročajo grški časopisi, so zdaj v Ameriki zbrali za pomoč Grčiji 750.000 dolarjev, to je 120 milijonov drahem. Poleg tega so Grki iz Kosturja, ki žive v Ameriki, zbrali 32.000 dolarjev. Združenje Grkinj v Ameriki je zbralo 500.000 dolarjev. Denar so Grčiji že poslali. London 29. decembra. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost sporočata, da so sovražna letala včeraj hudo napadla neko mesto v jugozahodni Angliji. Nastalo je nekaj joožarov, ki so jih hitro omejili. Tvarna škoda ni velika in tudi človeških žrtev ni bilo mnogo. Smrtna kazen za veržzn.ke v Italiji Rim, 29. decembra. Stefani: Nedeljski italijanski listi komentirajo nov red preskrbe v Italiji in predvsem poudarjajo, da pomeni ta novi red osredotočenje vsega v rokah kmetijskega ministra in ministra za gozdove, ki je v tem smislu dobil naj-obširnejša pooblastila. Vse do včeraj, pravi na primer list »Voce d ltalia«, je bil mehanizem preskrbe, proizvodnje, razporeditve in potrošnje v Italiji razdeljen na več odsekov, ki so delali po lastnih smernicah in z neenakimi sposobnostmi in pristojnostmi. Zato je sedaj avtarkija gotovo popolnoma ustvarjena in zaradi tega doslej Italija v gospodarski proizvodnji življenjskih potrebščin ni dala vsega, kar lahko da. Tako je prišlo do diktature, ki jo nalagajo vprašanja in časovne za hteve in ki bolj odgovarja duhu fašizma. List »Popolo di Roma« pravi, da nova organizacija ne bo privedla do birokratske konstrukcije, ker jo razumejo tako, da se istočasno ugodi zahtevi centralizacije in zunanji razgibanosti. Po drugi strani listi poudarjajo in odobravajo skrajno strogost sankcij proti tistim, ki verižijo, zn katere je predvidena tudi smrtna kazen. To kazen izreka sodišče za zaščito države. Upa in verjame se, da se bo morda ta kazen uporabljala samo za tiste maloštevilne osebe in nesocialne elemente, ki si bodo gotovo premislili izvrševati zločine proti domovini. To zločinsko delo proti domovini se bo zavrlo i novimi strogimi sankcijami. Rim, 29. decembra. Stefani: Danes je bil v uradnem poročilu objavljen dekret o novem načinu prehrane Kmetijski minister bo pristojen za vsa vprašanja nabavk in porazdelitve življenjskih potrebščin za vojaštvo in za civilno prebivalstvo. Po tej novi uredbi bo kmetijski minister nadzoroval vse gospodarske ustanove, ki se bavijo s predelavo življenjskih potrebščin tako, da je določena cena življenjskih potrebščin, kakor tudi poostrene kazni v primeru prekršRve odredb, nabavk in razdelitve življenjskih potrebščin. Mrac v Spenili Madrid, 29. decembra. AA. Havas: Po vsej Španiji traja še naprej velik mraz. V Barceloni sta dva zmrznila. V Alinanteu, kjer temperatura še ni padla pod ničlo, odkar pomnijo, je sedaj padla na —4 stopinje. Tudi v Cordobi je tak hud mraz. Angleški [eta'ski napadi na podmorniška oporišča Papežev blagoslov Jugoslaviji in našemu kralju Rim, 29. dec. AA. Sveti oče Pij XII. je danes sprejel jugoslovanskega poslanika dr. Niko Miro-ševiča-Sorga in osebje poslaništva, ki so svetemu očetu voščili novo leto. Sveti oče jim je želel srečo in podelil svoj blagoslov Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku in vsemu jugoslovanskemu narodu. Jugoslovanski poslanik dr. Miroševič se je s svetim očetom pogovarjal' pol ure Po avdienci pri sv. očetu je z osebjem poslaništva obiskal državnega tajnika kardinala Magliona in mu voščil novo leto. Njegova ekse-lenca Maglione se je prisrčno zahvalil za čestitke in želel v novem letu vso srečo. Nocoj se je začel najhujši letalski napad na London London, 29. dec. o. Takoj, ko se je zmračilo, so priletela sovražna letala nad London. Reuter poroča, da je napad, ki še vedno traja, eden najhujših, kar jih je doslej bilo nad Londonom. Kot dež padajo zažigal ne in težke eksplozivne bombe v vseh okrajih Londona. Podrobnosti o tem napadu doslej še niso znane. 500 radijskih postaj prenaša govor Roosevelta Wnshington, 29. dec. o. Nad pet sto radijskih postaj bo nocoj prenašalo Rooseveltov govor. Nad dvajset kratkovalovnih postaj bo pa prenašalo govor predsednika Združenih držav v več jezikih. List »Washington post« pravi, da bo Roosevelt izdal apel na vse ameriško prebivalstvo, da v čim večji meri pomaga Angliji. Anglija ne meče sence na egipisko neodvisnost Kairo, 29. dec. AA. Reuter. Predsedništvo ministrskega sveta poroča: Nekateri v Egiptu na dva načina razumejo stavek iz Churchillovega govora, ki se glasi: »Ni bilo treba osvajati Egipta, ki je pod angleško zaščito.« Ko smo stopili v stik z Lampsonom, smo dobili od Edena pojasnilo, da ta stavek ne pomeni nič drugega kakor obveznost, ki jo je bila angleška vlada prevzela nase na podlagi pogodbe glede obrambe Egipta in da Anglija ne meče nobene sence na neodvisnost Egipta. Angleški napad na petrolejske na» prave v Rotterdamu in Anversu London, 29. dec. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo je izdalo sledeče naknadno poročilo o delovanju angleških bombnikov v teku pretekle noči: Angleški bombniki so napadli petrolejske naprave v Rotterdamu in Anversu, kakor tudi pristanišče v Boulogneu in Cherbourgu. Dve naši le-iali se nista vrnili. Lepa slovesnost na našem dvoru »Zimska pomoč« v radeški občini Lepi in posnemanja vredni zgledi, k ako je treba v sedanjih težkih časih pomagati revnim Radeče, 28. dec. Nezavidljive svetovne razmere, ki dobivajo poleg drugega izraz tudi v težkem dobavljanju oz. pomanjkanju najosnovnejših pridobitnih in življenjskih potrebščin sploh, vplivajo zaradi gospodarske in politične povezanosti v mednarodni skupnosti tudi na našo državo s prav posebnim obeležjem. Današnje državno vodstvo postavljajo pred čisto drugačne naloge In v skladu z razumevanjem in izvrševanjem teh posebnih socialnih nalog, mora uravnavati družba svoje potrebe. Toda ne samo vrhovno upravno vodstvo, temveč tudi banovina in občina, ki imata radi tesnejšega stika z ljudstvom celo lažji in boljši pregled življenjskih razmer, morajo skrbno voditi nadzorstvo nad proizvodnjo in potrošnjo pomanjkajočih živil, oblačil in kuriva. Še večf Današnji čas zahteva od vsakega posameznika, ki mu je sreča dala zadosti sredstev, da pomaga tistim, ki niso prejeli toliko darov. Družba in posameznik morata roko v roki sodelovati pri vseh plemenitih akcijah bodisi v korist splošnih ali pa v pomoč posamezniku; in ena takih socialnih akcij je pomoč v lajšanju bednega položaja revnih, takoimenovana zimska pomoč. Plemenito socialno gibanje pod geslom: »Zim- i.ska pomoč«, ki se je na pobudo našega kraljevskega doma razširilo skoro že po vseh mestih in občinah, je obrodilo tudi v naši občini že lepe sadove. Veliko socialno aktivnost kaže radeška občina zlasti pod sedanjim upravnim vodstvom, ki se dobro zaveda, da mora ona kot najtesneje zvezana upravna edinica storit; za svoje občane mnogo koristnega. Glavno karitativno delo oprav-lj;l_ občina z denarnimi podporami občinskim revežem, po številu preko 40, in z vzdrževanjem onemoglih v hiralnici, ustanovi Nikolaja viteza pl. Outmannsthala. Da oskrbujejo č. sestre sv. Vincencija preko 20 bolnih in onemoglih občanov, kateri si niso mogli ustvariti zadostne preskrbe za stara leta. Poleg teh stalnih podpor oskrbuje občina prebivalstvo tudi z nakupovanjem enotne krušne moke in koruze, ki jo po lastni ceni razprodaja svojim občanom. Za letošnji božič pa je razveslila reveže tudi z moko. Razdelila je med Nova avtomatska telefonska centrala v Skoplju - odprta Skoplje, 20. dec. AA. Danes dopoldne ob 11 so v novi palači direkcije pošte in telegrafa svečano izročili prometu novo avtomatsko telefonsko centralo. Svečanosti so se udeležile ugledne osebe, med njimi pomočnik bana Aleksander Cvetkovič, komandant armije general Ilija Drasič, skopljan-ski metropolit Josif, predsednik mestne občine skopljanske Mihajlovič in številni drugi. S te svečanosti so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku, predsedniku kraljevske vlade in poštnemu ministru. Zastopnik poštnega ministra, Vojislav Popovič, načelnik telefonskega oddelka v ministrstvu je imel govor ler izročil Skoplju novo telefonsko centralo. Nato je govoril skopljanski župan in je v imenu občine dal 30.000 din nagrade teleionistkam stare telefonske centrale. najpotrebnejše 430 kg enotne krušne moke in zmlete koruze. Mnogo dobrega za uboge pa stori tudi samostan čč. sester sv. Vincencija Pavelskega na Marijinem dvoru pri Radečah. Njihova dobrotljivost je znana zlasti revnim okoličanom in brezposelnim, ki si vprav pri njih potolažijo lačne želodce. Te dni pa so čč. sestre namesto venca in cvetja na grob našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca počastile spomin velikega dobrotnika ubogih z darom 500 din, ki se naj uporabi po želji dobrosrčnih darovalk za olajšanje težkega zimskega življenja radeških občinskih revežev. Pa tudi radeški trgovci so letos pokazali, da kljub drugačnemu javnemu mnenju niso »brez srca« za revne sloje našega okraja. Sklenili so namreč, da ne bodo poklanjali letos običajnih novoletnih daril oz. običajnih odstotkov glede na vrednost pri njih kupljenih stvari, pač pa so raje na splošno pohvalo in priznanje vse radeške javnosti podarili 4000 din za revne šoloobvezne otroke, in sicer radeški šoli 3300 din, šoli v Svibnem pri Radečah pa 700 din. Radeška društva pa so razveselila svoje manj premožno članstvo s posredovalnim obdarovanjem sv. Miklavža, dočnn si je šola izbrala kot primernejši čas za razdelitev daril božičnico. Po novem letu pa se odpre tudi šolska kuhinja, kjer bodo otroci dobivali brezplačno vsako jutro skodelico toplega mleka. Vsem zasebnikom pa je dala prav lep in posnemanja vreden zgled ga Podvinec Hela, soproga pokojnega tovarnarja usnja, ki je tudi letos pokazala svoje dobro srce za uboge in sirote. Poklonila je za zimske pomoč 2000 din. Tudi vodstvo tovarne papirja na Njivicah pri Radečah se trudi, da bi olajšalo delavstvu skrb v pridobivanju življenjskih potrebščin. Že v drugo je razprodala po lastni ceni večjo količino enotne krušne in bele moke. Poleg tega pa je tudi letos obdarovala za božič svoje uslužbenstvo in njihove otroke. Radeče Občina Radeče je odkupila od g. Slapšaka Leopolda, trgovca z usnjem iz Celja, dve hiši, kateri bo podrla in lako pridobljeno zemljišče uporabila za stavbeni prostor za nov občinski dom. Enako namerava občina podreti tudi svoje lastno poslopje, v katerem se sedaj nahaja občinska pisarna. S tem odkupom so storjeni prvi dejanski koraki, da bo mesto Radeče kmalu dobilo občinski dom, dostojen našega posavskega mesta in s tem povečalo število domov, ki so v zadnjih dveh letih vzrastli v Radečah. Iz papirnice! Po šestdesetletnem vestnem nem opravljanju ravnateljskih poslov je dal slovo svojemu položaju g. Anton Krisper, ravnatelj tovarne papirja na Njivicah pri Radečah. G. ravnatelj, ki je lansko leto slavil osemdesetletnico svojega uspešnega življenja, je bil med svojim delavstvom iii uradništvom jako priljubljen, ker je bil vedno dostopen za delavčeve in nameščenske potrebe in prošnje. Njegovo dobrotljivost so vedno dobro spoznavala tudi vsa radeška in okoliška društva, katera je jubilant rad gmotno podprl bodisi z denarjem bodisi s papirjem. Želimo 11111 prijetno bivanje v Radečah! Vroča prošnja Akademskega kluba strojnikov Podjetja naj omogočijo'inženirskemu naraščaju predpisano in potrebno počitniško prakso Slušateljem tehnične fakultete je predpisana vsakoletna počitniška praksa, kjer naj bi si bodoči inženirji pridobili praktično spretnost in sposobnost izdelati to, kar konstruirajo. Pa tudi podjetja sama zahtevajo kot pogoj za sprejem v službo večmesečno ali celo večletno prakso. Vprašanje pa je, kje naj bi si slušatelji tehnične fakultete tako prakso pridobili. Zato si je nadel Akademski klub strojnikov (AKS) za glavno nalogo, preskrbeti svojim članom pri podjetjih mesta za počitniško prakso. Že v prvem letu svojega delovanja pa je v tem svojem stremljenju naletel na velike težave. Večina podjetij je namreč sprejem počitniških praktikantov odklonila. To se je ponavljalo vsako leto, ko se je AKS obrnil nanje s podobno prošnjo. Redke so tvrdke, ki so naše člane sprejele v počitniško prakso, še redkeje so pa one, ki so praktikantom za njihovo delo dale tudi nagrado oziroma plačilo. (Tvornica vagonov in mostov v Slavonskem Brodu, J. Hutter in drug v Mariboru, TPD v Trbovljah, \Villmann v Ljubljani, Maloželezniška družba v Ljubljani.) Jasno je, da vpliva pomanjkanje prakse na uspeh študija, zato so se letos odločili, da se it sedaj, ko se leto nagiba h koncu, obrnemo s poniž- Belgrad, 29. dec. m. Danes, na praznik pravoslavne mladine so bile takoimenovane »mate-rice« tudi na dvoru. Kakor doslej vsako leto, sta tudi letos Nj. Vel kraljica Marija in kraljevski dom oblekla in bogato obdarovala 380 revnih otrok, ki so bili danes povabljeni na dvor. »Ma-tericam« na dvoru je prisostvoval tudi Nj. Vel. kralj Peter II., poleg njega pa še Nj. kr. Vis. kneginja Olga ter Nj. kr. Vis. kneževič Aleksander, kneževič Nikola in kneginja Elizabeta. Člani kraljevskega doma so se pripeljali na dvor točno ob pol 4 popoldne. Pred vhodom v stari dvor jih je sprejel in pozdravil upravnik dvora, brigadni general Jovan Leko. Ob vstopu članov kraljevske hiše v slavnostno dvorano starega dvora, kjer je bilo zbranih 380 siromašnih otrok s starši, dalje vsi mali maturanti iz posa- meznih banovinskih mest, ki Ee mude že vec dni kot gostje v Belgradu, je orkester kraljeve garde zaigral državno himno, vsi navzoči pa so visoke goste pozdravili s prisrčnim m dolgotrajnim vzklikanjem. Ko so člani kraljevske hiše zavzeli določene prostore, je stopila pred kneginjo Olgo učenka IV. raz, ljudske šole »Kralja Petra 11.«, Radmila Maksič ter s krajšim toplim nagovorom pozdravila kneginjo Olgo, nato pa ji ovila noge z zastavo, kar je običaj pri »matericah«. Tako se morajo matere odkupiti otrokom za darila. Za učenko je v imenu malih maturantov in gostov kraljevskega doma pozdravila člane kraljevske hiše maturantinja Jelica Teofilovič iz Skoplja. Potem je bil v starem dvoru izveden zelo lep umetniški in zabavni spored. Miom v trgovino z zlatnina na Sleda - pojasnjen Družba mednarodnih zločincev je izvršila na Btedu celo vrsto vlomov.. no prošnjo na vsa strojna podjetja v državi, zlasti pa še v dravski banovini, naj nam zagotove v svojih delavnicah po nekaj mest, kjer bodo naši člani med velikimi počitnicami lahko prakticirali. Večina naših članov je iz manj premožnih družin in so doma izven Ljubljane. Žato je njihovim staršem nemogoče še med počitnicami prehranjevati svojega sina v drugem kraju, daleč proč od doma. Zato prosi Akademski klub strojnikov, ki je zato najbolj poklican, vsa strojna podjetja, da določijo že sedaj, ko se zaključujejo bilance, nekaj kredita za mezde počitniškim praktikantom. — Enako veseli bi bili, če bi naši marljivi člani prejemali za svoje delo brezplačno stanovanje in hrano. Zlasti apeliramo na vsa državna podjetja strojne stroke, naj naši prošnji ugode in naj počitniškim praktikantom plačajo vsaj toliko, da se bodo v času prakse lahko skromno preživljali. Naglašamo, da je v interesu strojnih podjetij samih, da omogočijo inženirskemu naraščaju prakticiranje v svojih delavnicah, ker le na ta način bomo vzgojili sposobne inženirje, ki bodo s svojimi deli lahko tekmovali s tujci. Zato naj vodstva podjetij naših prošenj, ki jih bomo v bližnjih dneh poslali, ne prezrejo in nam jih ugodijo! Akad. klub strojnikov. Bled, 29. decembra. Že pred nekaj dnevi smo na kratko poročali v našem listu kot prvi, da so oblasti prišle na sled vlomilcem, ki so opravljali svoj tatinski posel letos poleti na Bledu. Tako je bilo v noči od 29. na 30. avgust vlomljeno v podružnico ljubljanske tvrdke A. Božič, trgovino z zlatnino in urami na Bledu in so vlomilci odnesli zlatnine, dragih kamnov in ur za mnogo nad 100.000 din. O vlomilcih ni bilo dolgo nobenega sledu in ves trud oblasti je bil zastonj. Te dni pa je prišlo do senzacionalne aretacije na Bledu, kije pojasnila, da so vlomili v trgovino z zlatnino A. Božič na Bledu nevarni mednarodni vlomilci, isti pa so vlomili med drugim tudi v banovo vilo »Zlatorog« na Bledu, v vilo sv. Štefana in še v druge vile. Okoli Bleda se je gibal sumljiv mož, ki je na cesti od Lesc do Radovljice iskal priliko, kako bi vlomil v tamošnje samotne vile. Med drugim je hotel vlomiti v samotno Šmitovo vilo. V bližini pa stoji vojaška straža. Vlomilec je spravil svoj kovčeg v bližnji grm in z druge strani skušal priti v bližino vile. Mimogrede se je ustavil tudi na radovljiškem drsališču. Ko se je vračal proti svojemu cilju, je prišel preblizu stražarskemu mestu in vojak ga je aretiral. Pred poveljstvom vojaške straže je izjavljal, da je delal na Bledu, zato so ga dostavili orožniški postaji na Bledu, ki je v njem razkrinkala silno nevarnega člana mednarodne vlomilske tolpe — Osojnika Franca, 26 let starega, _ ki je doma iz Rogoznice pri Ptuju, zadnji čas pa je največ živel v Gradcu in Dunaju, kjer ima tudi sorodnike. Po ostrem zasliševanju je kmalu moral priznati celo vrsto vlomov — priznal je tudi največji vlom, vlom v trgovino Božič na Bledu. Posvet v Rosegerjevi kavarni v Gradcu Osojnik Franc vloma ni izvršil sam, ampak v družbi dveh sotrudnikov, ki sta se že udejstvovala kot mednarodna vlomilca. Sta to v Gradcu rojena Novak Franc in Mayer Karl. Velike vlome na Bledu in v okolici so vsi trije pripravljali na posvetih, ki so jih imeli v Rosegerjevi kavarni v Gradcu. Osojnik je že več časa pred vlomom opazoval trgovino Božič na Bledu in proučil vse potrebno, nato pa je bil ves načrt dogovorjen na sestanku v Gradcu. Vsi trije so z vlakom iz Gradca odšli v Špilje, nato pa po skrivnih potih čez mejo, nakar so se z avtobusom odpeljali v Maribor. Iz Maribora so odpotovali na postajo Bled-Jezero in nato so v Zaki čakali na ugodno priliko. Na večer vloma so dobro večerjali v restavraciji v Zaki, nato pa so mimo Mlina odšli proti hotelu »Toplice«. V burni in viharni noči so nato vdrli v trgovino med polnočjo in eno uro zjutraj. Ključavnice so sneli z veliko zložljivo železno palico, eno pa tudi prežagali z železno žago. Delali so z gumijastimi rokavicami in steklo na notranjih vratih sneli z de-mantom. V trgovino se je baje zaprl nato sam Novak, ostala dva sta pa v primerni razdalji čakala in stražila, da ne bi kdo prekmalu prišel. Osojnik bi naj bil stal pri kavarni »Toplice«, Mayer pa na drugi strani hotela »Toplice«. Ukradeno blago so odnesli v kovčegu in v treh aktovkah in sicer so se motali tako previdno iz Bleda, da so hodili do postaje Bled-Jezero skoraj štiri ure. Tam so sedli ob 5.05 na vlak proti Jesenicam, toda na Jesenice niso upali, ker so mislili, da je že vlom odkrit in da je policija alarmirana. Zato so izstopili na postaji Dobrovi in odšli peš čez mejo, onstran meje pa so se z avtobusi odpeljali v Celovec. Poprej pa so se ustavili ob Vrbskem jezeru, kjer so dragocenosti in drugo sneli iz etuijev in nastavkov. Ukradeno blago prodano na Dunajsi Osojnik vali sedaj seveda vso krivdo na ostala dva vlomilska tovariša. Pravi, da so blago odnesli na Dunaj, kjer je Novak prodal ukradeno zlatnino, ure in drage kamne svojemu stalnemu židovskemu kupcu v Marzstrasse. K prekupčevalcu s takim ukradenim in nedovoljenim blagom je odšel baje Novak sam, izkupiček pa sta delila samo Mayer in Novak, Osojniku sta dala samo 1500 mark. Osojnik, ki je naš državljan, je živel na Dunaju nato pri svoji sestri Tereziji Hebner na Wie-nerstrasse 89 in' se gibal nato čez mejo in zopet nazaj v Nemčijo s ponarejenim nemškim potnim listom. Osojnik med drugim še ni opravil svoje vojaške dolžnosti in zato se je tudi skrival pred našimi oblastmi. V oktobru je bil tudi v Zagrebu in se je skrival več dni pri neki Mili Petrič na Zrin-jevcu. Družba je nato še večkrat prihajala v Jugoslavijo in vlamljala in je tako v zadnjih dneh bilo izvršenih na Bledu kar dvoje vlomov. Toda pred nekaj tedni bi naj bila Novaka v Gradcu doletela nesreča, kajti zasačen bi naj bil pri neki hotelski tatvini zlatnine. Sodišče v Gradcu ga ima sedaj v zaporih, ni pa še žnano, ali je bi! že obsojen. Blejsko orožništvo je tako sedaj prišlo na sled zelo nevarni in silno izurjeni mednarodni vlomilski družbi. Ljubljana od sobote čez nedeljo Ljubljana, 29. decembra. Današnja nedelja je bila ena najbolj pustih, kar smo jih zadnje čase doživeli. Kaj malo je bilo ljudi po cestah. Tudi promenada je bila dolgočasna kot že zlepa ne. Le prav stalni sprehajalci so prišli, da se pogovore o vsem, kar jih zanima. Tudi vreme ni bilo takšno kakor je obetalo jutro. Kazalo je, da bo sonce sijalo kot v najlepšem zimskem dnevu. A le malo je pokukalo izza oblakov, pa se je spet skrilo. Nebo je bilo oblačno. Smučarji so pohiteli v velikem številu na Dolenjsko, kjer je sedaj še največ snega. Poseben vlak jili je odpeljal proti dolenjskim gričem. Vesele urice so spet preživeli. Krasno sonce je sijalo ves dan, vsaj tako so pravili, ko so se vrnili zvečer v Ljubljano. Tisti pa, ki so ostali v mestu, so šli v gledališče in kinematografe, ki so bili pri vseh predstavah povsem zasedeni. Tudi kavarne so imele lep obisk, kakor je pač navada ob takšnih dneh. Bolj redki pa so bili tisti, ki so jo mahnili v ljubljansko okolico na koline in cviček. Visoko številko smo že pisali včeraj in zato je le še malo denarja v žepu. Držali so se bolj doma, pa so vseeno tudi preživeli nedeljo. Drsalci so jo mahnili popoldne tja pod Cekinov grad, kjer je bilo prav živahno. Drobiža in starejših se je kai tilo. Mraz je precej popustil in samo še dobrih osem stopinj pod ničlo je čez dan kazal toplomer. Požar v trgovini V soboto v opoldanskem času je gorelo v znani modni trgovini Pirnat na Ajdovščini. Ce ne bi ognja pravočasno opazili, bi lahko povzročil hudo škodo. — Ko so odšli v soboto opoldne prodajalci h kosilu, so še prej dobro naložili peč 3 premogom in drvmi, da jih ne bi zeblo, ko se bodo vrnili na delo. Naložili pa so le preveč- Dimniška cev je speljana tjiko, da vodi tik ob polici, na kateri so naložene škatlje z manufakturnim blagom. Zaradi velikega ognja se je cev tako segrela, da so pričele tleti tudi škatlje in blago v njih. Ogenj, ki je dajal precej dima, so takoj opazili. Stražnik je še z nekaterimi drugimi vdrl v trgovino. Ogenj so najprej omejili, uato pa čisto zadušili. V trgovino so bili poklicani tudi gasilci, ki pa so imeli le nalogo še natančneje pregledati, da se ne bi ogenj spet pojavil. Škoda, Id je zaradi požara nastala, je precejšnja. Zaradi dima, ki se je zajedel v blago, pa je škoda, ki jo trpi lastnik, še nekaj večja. Trgovec pa je bil k sreči zavarovan. Zadnja pot Rudolfa Pečjaka Danes je nastopil zadnjo pot na pokopališče k Sv. Križu zgodaj umrli ravnatelj meščanske šole za Bežigradom g. Rudolf Pečjak. Pogreb je bil ob treh popoldne z Za!. Na zadnji poti so pospremili spoštovanega šolnika med ostalimi tudi naslednji predstavniki našega šolstva: banovinski inšpektor Silvo Kranjc, insp. Žitnik, banovinski inšpektor za meščanske šole VVagner Rudolf, referent ministrstva prosvete Rožman Maks, njegov stric dr. Gregorij Pečjak, gimnazijski ravnatelji Remec, dr. Capuder, dr. Pečovnik Poureba so se seveda udeležili tudi vsi pokojnikovi tovariši, ravnatelji meščanskih šol iz vse Slovenije. K slovesu je prihitel še prof. Arh Jože iz škofovih zavodov, ravnatelj Marijanišča dr. Pogačnik Jože in upravitelji ui učitelji mnogih ljudskih šol. Pogrebne obrede je opravil katehet bežigrajske meščanske šole prof. p. Tavčar ob asistenci 00. frančiškanov. Pa še mnogo drugih prijateljev in znancev je prišlo po zadnje slovo. Pevski zbor učiteljev in pevskega zbora »Ljubljane« je zapel tri pretresljive žalostinke. Na Žalah, v cerkvici in na grobu so mu pevci zapeli v zadnji pozdrav. Od spoštovanega pokojnika se je v imenu Slomškove zveze poslovil banovinski nadzornik Ivan Štrukelj, ravnatelj viške meščanske šole Anton Fakin in v imenu učiteljev Makso Jovan. Govorniki so se od pokojnika poslovili na Žalah. Na grobu pa je spregovoril svojemu ravnatelju učenec 4. razreda Koman Ivan v imenu učencev zavoda in učitelj Rožmah, ki se je od svojega predstojnika poslovil v imenu učiteljstva bežigrajske šole. Giude zemlje so začele padati na krsto, prijatelji pa so žalostni zapuščali njega, ki jim je bil vedno dober tovariš, dober predstojnik, dober vodnik. Seja ljubljanskega mastnaga sveta Jutri, v ponedeljek ob šestih popoldne bo v veliki dvorani mestnega poglavarstva seja mestnega sveta ljubljanskega. Dnevni red bo naslednji: Naznanilo predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje, poročilo finančnega odbora, poročilo gradbenega odseka, poročilo personalno-pravnega odbora. Na tajni seji bodo odobrili zapisnik zadnje seje in pretresli poročilo personalno-pravnega od bora. žrebanje gasilske loterije Danes popoldne je bilo v Gasilnem domu žrebanje gasilske loterije. Loterijo je priredila prostovoljna gasilska četa za Ljubljano-mesto za 70-letnico svojega obstoja. Srečke so gasilci že nekaj dni prodajali po mestnih ulicah. Na važnejših križiščih ulic so imeli postavljene glavne dobitke, motorje. Glavni dobitek avto pa so vozili po mestu. Razen navedenih dobitkov je bilo še nekaj ženskih koles, lep šivalni stroj in dva najmodernejša radio aparata. Pa še štirje motorji znamke A rdi e so zelo privlačevali nakup srečk. Da je bila loterija res bogata, naj priča še to, da so gasilci zbrali razen omenjenih še 432 praktičnih dobitkov. Žrebanje je bilo najavljeno za danes in se je tudi ob prisotnosti državnega organa izvedlo. Prodanih je bilo lepo število srečk. Loterija se je gasilcem gotovo izplačala. Z denarjem si bodo nakupili novega gasilnega orodja in drugih potrebščin. Dve deklici sta iz velikih žar vlekli številke tistih, ki bodo prejeli lepe dobitke. Da bomo ustregli vsaj onim, ki nestrpno pričakujejo izida današnjega žrebanja, naj navedemo vsaj številke glavnih dobitkov: avto št. 1710 moška kolesa št.: 23.063, 20.929, 32.330, 3.812 4.250, 18.757, 14.941; ženska kolesa št.: 13.371. 14.797, 27.877; dva radio aparata št.: 27.8S8, 24.383; šivalni stroj št.: 22.570; motorji št.: 22.965, 19.528, 4.651, 20.710. Vsi drugi dobitniki pa bodo zvedeli izžrebane številke iz ostalega dnevnega časopisja. tu in tam Proračun zagrebške občine se je občutno povečal v primeri z lanskim. Občinska uprava se je sicer trudila, da bi vse nepotrebne izdatke črtala ali pa zmanjšala razne druge, manj nujne izdatke na najnižjo stopnjo, vendar so nastale neizogibne potrebe, katere je povzročilo sedanje vojno stanje v Evropi. Posebno močno se je povečala postavka za socialno skrbstvo. V celem ie proračun za 56 milijonov dinarjev večji kakor lanski. Ponovna razprava proti morilcem profesorja Šuflaja se je začela pred zagrebškim sodiščem. Nedavno je sodišče obsodilo morilca, bivšega policijskega agenta Zwergerja, na dosmrtno ječo, njegovega pomagača Beloševiča, ki je bil tudi policijski agent, pa na pet let robije zato, ker da je bil z napačnimi navedbami zavajal oblasti na napačno sled in s tem skušal prikriti prave morilce Stol sedmorice pa je to obsodbo Beloševiča razveljavil zato, ker je bil mož obsojen za dejanja, katerih sploh obtožen ni bil. Sodišče je moralo sestaviti novo obtožnico in začeti z novo razpravo Obtoženi Beloševič vztrajno zatrjuje, da je čisto nedolžen in da nima z umorom nobene zveze. Hud mraz s snežnimi zameti je povzročil še mnogo drugih skrbi prizadetim ljudem, kakor pa samo prekinjen promet. V Slavoniji, ki je znana po svojih bogatih hrastovih gozdovih, je začelo v mnogih krajih zmanjkovati drv. Ljudje so bili v mnogih primerih brez drv in so tudi božične praznike obhajali v hladnih stanovanjih. V severni Bosni pa so se začeli pojavljati volkovi v tolikšnih tropah,kakor ljudje skoraj ne pomnijo. Volkovi so naredili že velikansko škodo v stajah Sedaj so se začeli približevati naseljem samim in zato si ljudje po nastopu mraka sploh ne upajo iz svojih domov. Tudi južna Srbija ima iste vrste nadlego. Tam pa so se krdela volkov pomnožila še zavoljo tega, ker divja v Albaniji vojna in je streljanje ter eksplozije granat prepodilo zverjad na našo stran. Sarajevska gozdarsko-kmetijska fakulteta bo začela redno delovati prihodnji mesec. 10. januarja se bodo namreč začela predavanja. Imenovani so že bili novi profesorji in dekan dr. Stanoje Ne-deljkovič. Začasno bo fakulteta nastanjena v prostorih muslimanske kulturne organizacije Gajret. Novi dekan je izjavil za javnost, da se bo morala novo ustanovljena fakulteta boriti še z mnogimi začetnimi težavami, kajti tudi enak fakulteti v Zagrebu in Belgradu še nimata vsega, kar bi nujno potrebovali. V Trogirju so bile danes velike slovesnosti ob 700 letnici,0odkar je bila sezidana znamenita tro-girska stolnica, ki je mojstrsko delo hrvaškega gradbenika Radovana. Na zidovih cerkve se je sčasoma nabralo mnogo nesnage in drugega škodljivega materiala. Zdaj so zidove očistili in tako je stolnica dobila spet svoje lepo, pristno zunanje lice. Cerkev je znova posvetil škof dr. Bonefačič, obenem pa so odkrili spomenik graditelju Radovanu, s katerim se sedaj ponaša hrvaška stavbena umetnost in tako dokazuje, da je imela že pred 700 leti odlične zastopnike, ki so izpričali stvariteljsko sposobnost hrvaškega naroda. Železniška uprava bo začela s pogajanji z našo domačo strojno industrijo za nakup večjega števila lokomotiv, osebnih in tovornih vagonov. Gre za 20 novih lokomtiv, 114 osebnih in 424 tovornih vagonov. Vrednost te nabave znaša okrog 150 milijonov dinarjev Prometni minister ima namen vsa ta naročila oddati domači industriji. Če bi pa domača industrija dela ne zmogla, se bo železniška uprava morala obrniti na tujino in tam nakupiti ves nujno potrebni železniški material O sestavi novega občinskega odbora v Sarajevu razpravljajo bosanski časopisi. Srbsko usmerjeni listi pišejo, da bo v novi občinski upravi 20 odbornikov muslimanov, 11 Srbov, 11 Hrvatov in trije judje. Župana bi dobili muslimani, prvega podžupana Srbi, drugega pa Hrvatje. Sarajevski Hrvatje pa pravijo, da bi takšna razdelitev ne bila pravična in dejanskemu stanju odgovarjajoča, ker so Hrvatje po številu takoj za muslimani v Sarajevu. Zato zahtevajo zase prvega podžupana in nekaj več odbornikov, kakor pa Srbi. Da bi se izognili vsem neprijetnostim, predlagajo, da se število občinskih odbornikov razdeli v sorazmerju s številom prebivalstva posameznih narodov. Za rojstni in godovni dan sarajevskega nadškofa dr. Ivana Sariča so prišli v nadškofijsko palačo čestitat predstavniki vseh oblasti in vseh organizacij. Tako je prišel ban Mihaldžič, poveljnik armadne oblasti general Miljkovič, muslimanski verski poglavar reis-ul-ulema Fehim Spaho, pravoslavni metropolit Petar Zimonjič, vsi sarajevski katoliški župniki, stolni kapitelj, zastopniki katoliških prosvetnih in verskih organizacij in številni drugi, Brzojavno pa so nadškofu dr. Šariču čestitali minister dr. Miha Krek, minister dr. Šutej, hrvaški ban in drugi. Izredni občni zbor nemške gospodarske centrale, ki je zveza vseh nemških kreditnih in gospodarskih društev v naši državi, je bil oni dan v Novem Sadu. Zborovanje je vodil dr. Tischler ki je predlagal za svojega naslednika v društvu dr. Awenderja, voditelja znanega obnovitvenega gibanja med Nemci v naši državi. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Ostali odbor nemške gospodarske zveze tvorijo znani voditelji nemških političnih in gospodarskih organizacj z Vojvodine al Slavonije. Nadzorstvo nad peko ljudskega kruha bo poostrila zagrebška občina zaradi tega, ker so prihajale stalne pritožbe, da se vsi peki ne drže navodil in določenega načina mešanja moke ter da ločenih tež. Občina, ki nima na razpolago toliko osebja, da bi z njim sleherni dan in stalno mogla nadzidati vse peke v mestu, je pozvala prebivalstvo, naj za vsak primer posebej obvešča oblasti, ker bo sicer nadzorstvo brezplodno in nemogoče Le tako bo mogoče v tem pogledu narediti potre ten red. Novo skupino ponarejevalcev dolarskih čekov so prijeli v Glini na Hrvaškem. Pojavljati so se začeli v večjem številu dolarski čeki, kateri so bili v bankah pravilno vknjiženi, le da so bile številke prenarejene Goljufe so začeli zasledovati v Sušaku, od tam pa je vodila sled v Glino. Kmalu so organi policije izvedeli za dva bogata Glinča-na, ki so ju potem obiskali, seveda preoblečeni v civiliste, z namenom, da bi kupili od njiju čeke Glinčana sta šla na limanice in tako so ju razkrinkal, Imela sta doma več čekov, na katerih sta povečala število dolarjev od 10 na 1000 in podobno Imela sta poseben aparat, da sta svoje delo temeljito opravila in celo za oko strokovnjaka skoro neopazno Preiskava je spravila na dan še nekega drugega udeleženca, iščejo pa še nekoga, ki je v zadnjem času nakupil več nepremičnin okrog Gline. Niti pa vodijo še v Subotico in v Sušak Ponarejalci so kupovali dolarske čeke od ljudi, ki imajo svoje rotake v Ameriki in so od njih dobivali v pismih čeke Zasebnikom so jih radi prodajali zato ker so dobili zanje več, kakor pa so dale banke. Dogodek, o katerem zdaj po Lfssfeljam šušljajo... Težki milijoni čakajo, kilo jih bo podedoval Zadimiva zgodba Kamničana, ki si je v Ameriki nabral ogromno premoženje, a dsdsesv ni imenoval zapuščino, toda doslej še vedno brez uspeha. Treba je dokazati sorodstveno zvezo tned izumrlo skupino in še živečo skupino dedičev. To bi bilo pač najlaže dognati iz zapiskov iz rojstne knjige domačega župnega urada. Nesreča je hotela, da je požar sredi preteklega stoletja un-ičil župnišče in tudi vso župnijsko knjižmeo arhiv in sploh vse važne listine. Dediči so torej brez dokazil. Skupina treh ljubljanskih odvetnikov se je sedaj spet lotila te stvari. Članek v avstrijskih (dunajskih) listih je tedaj navajal natančno rojstni kraj tega bogatega amerikaniziranega Slovenca. Pisec se seveda ni zavedal, da bo vprav članek nekoč služil kot dokaz upravičenosti do večsto-milijonske dediščine Pred dvema mesecema je odšel na Dunaj kot odposlanec teh treh odvetnikov nek časnikar, da pregleda tiste dunajske liste od leta 1860—1870 v vseh mogočih arhivih ter ugotovi natančno čas, številko lista in datum, kdaj je list izšel, ter tudi prepiše ves članek. Časnikar je ugotovil, da se je med tem časom ta rod upravičencev do dediščine razdelil deloma na kamniško okolico, deloma na Zasavje, deloma pa se je tudi razkropil drugam po svetu. Ker pa je ves postopek precej drag, so ti trije ljubljanski odvetniki sklenili voditi vso stvar brezplačno, seveda dokler jo bodo zmogli, sicer bo zopet vse skupaj — žalostno zaspalo! Žalostni paradoks je, da če nimaš denarja do-I volj, tudi do denarja ne moreš. -k. Življenje je večen lov za srečo. Toda tudi naključje dostikrat lahko človeku prinese srečo, v kolikor seveda zlato pomeni srečo. Zlasti se človeku prileže velika in bogata dediščina daljnega sorodnika tam v »bajni« deželi. Okrog leta 1850 se je izselil iz okolice Kamnika tam proti Tuhinjski dolini podjeten fant v vabljivo deželo Ameriko. Utiial si je pot kot kolonist najprej v Južni Ameriki, kmalu se je pa preselil v Severno Ameriko. Nakupoval je zemljišča, parceliral jih m prodajal. Kopal je zlato, uredil velikansko farmo in se konec koncev tudi oženil z ameriško bogatašinjo. To je bilo približno v letih 1860—1870. Avstrijski listi na Dunaju so se tedaj spomnili tega našega rojaka z daljšim člankom. Omenili so seveda bolj na kratko, da je to Slovenec iz Kamnika, na dolgo in široko pa so opisovali, da je to podjeten Avstrijec! Kamničanu je bogastvo silno naraslo. Pozabil je popolnoma na domovino, amerikaniziral svoje ime in tudi umrl v Ameriki. Njegovi potomci so razmnožili to bajno bogastvo še bolj. Usoda pa je hotela, da so vsi ti potomci izumrli brez sorodnikov, premoženje je pa ostalo ter znaša danes po površni cenitvi okrog 50 milijonov dinarjev samo v premičninah, nepremičnin pa še niso ocenili. Dsdiei brez dskazll Amerika išče sedaj že dve leti dediče. Skupina dedičev tam od Kamnika se poteguje za to Prava poročila o dogodkih doma in po svetu izveste v »Slovenskem domu«. S svojimi romani vas prijetno zabava. — Naročite »Slovenski dom« takoj! Če ste njegov naročnik, imate pravico, da si kupite »Slovenčev koledar« le za 18 din. Za nenaročnike velja koledar 28 din. Za koledar s poslovnim delom je doplačati 6 din. Naročite takoj »SL dom« in »Sl. koledar« za 18 din. Mariborski dogodki čez nedeljo Ljubljana Maribor, 29. dec. V postelji se je obesil. 58 letni hlapec Marko Jurij iz Košakov je bil že dalj časa bolan. 2e večkrat je- hotel iti v bolnišnico, pa je vedno odhod odložil. V noči na soboto se je v postelji obesil in so ga zjutraj našli mrtvega. Zasačena tihofapka. Marijo Tajmut so imeli že dolgo na sumu, da se bavi s tihotapstvom oziroma s prodajo tihotapskega blaga. Te dni so jo orožniki srečali, ko je stopala od državne meje proti Črni. V rokah je nosila vrč za mleko. Orožniki so jo ustavili in povpraševali, od kod pride in kaj nosi. V vrču je res imela mleko, pod obleko pa je imela skrit zavitek saharina. Ker je spoznala nevarnost, da ji saharin najdejo, je segla po zavitku in ga hotela odvreči v Mežo. Zavitek pa je padel na obrežje in tako so orožniki dobili dokaz, da se bavi z nedovoljeno trgovino. Na domu so ji naredili hišno preiskavo ter so tam odkrili nekaj saharina. Ogenj uničil hlev. V Zg. Polskavi je na hlevu posestnice Matilde Koban nastal požar. Plameni so gospodarsko poslopje in hleve uničili in povzročili večjo škodo. Ni ugotovljeno, kako je požar nastal. Med odbijače je zašel. Na postaji Pragersko se je pripetila huda nesreča. Poštni uslužbenec, 29-letni Franc Šober iz Sp. Polskave je nakladal na vlak vreče. Pri tem je zašel med odbijače vagonov, ki so ga stisnili ter ga poškodovali. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Žrtve poledice. V mariborsko bolnišnico so bile prepeljane tri žrtve poledice. 83 letna posestnica Kunigunda Matjašič iz Limbuša je padla na poledeneli cesti, ko se je vračala iz cerkve, in si zlomila desno roko v komolcu. 65 letni posestnik Alojzij Tomažič iz Zg. Dupleka je padel na cesti in zlomil levo roko, na domačem dvorišču pa je padla in si zlomila desno roko 73 letna zasebnica Terezija Limovšek iz Slov. Bistrice. Plačilni listek je ponaredil. Pri cestnih delih okrajnega cestnega odbora je bil zaposlen neki Jožef Esih iz Križevcev. Ko je delo zapustil, mu je delovodja izstavil plačilni listek, s katerim bi se moral zglasiti na cestnem odboru, da bi likvidirali račune. Mož se je na cestnem odboru res zglasil. Predložil pa je ponarejen plačilni listek, s katerim je neupravičeno dvignil 600 din. Orožniki sedaj Esiha iščejo, vendar ’se jim zna spretno skrivati. Smrtna kosa. V Slovenski ulici št. 40 je umrla 83 letna mestna uboga Marija Furlan, v bolnišnici pa 18 letna Pavla Obrovnik. Naj v miru počivata, sorodnikom naše sožalje! Darute za šOiSke kuh;n:e! V Sloveniji je po sedanjih podatkih okrog 70.000 otrok, ki obiskujejo šolo Ti otroci nimajo zadostne hrane. Med njimi je celo nekaj deset-tisočev, ki dobesedno gladujejo Cnija za zaščito otrok sprejema skoraj vsak dan številne obupne prošnje od svojih krajevnih odborov, šolskih ravnateljstev, občin, društev, javnih mladinskih zaščitnih delavcev itd, da naj bi se nakazale njihovemu kraju ali šoli podpore, bodisi v denarju, bodisi v živilih. V tem pogledu je dejansko stanje najobupnejše v onih hribovskih občinah in naseljih, ker so potrebe resnično največje, ki pa so tako skrite, da se jih le malokdo spomni, kadar je treba pomagati. Dolžnost vseh nas Slovencev je, da pomagamo tem otrokom. Sredstva Unije so premajhne, da bi bilo mogoče uslišati vsaj najnujnejšim prošnjam. Javnih kreditov v te svrhe ni. Tako nam ostaja na pragu letošnje negotove zime edina pot, prositi vse one, ki bi lahko kaj dali, da prispevajo. Zato s tem člankom naprošamo vso slovensko javnost, ustanove, društva, zosebni-ke itd., da pomagajo tešiti glad svojega naroda. Pošljite svoje prispevke ali v denarju ali v živilih Kar koli je uporabljivo, vsebo Unija hvaležno pre- jela. Denar pa nakazujte na poštno ček. račun št. 13.882 s pripombo: »Za šolske kuhinje«. Kiličino in vrsto hrane, ki jo je javnost pripravljena nakloniti stradajočim otrokom, sporočite Uniji, da vam bo dostavila obvestilo, kam jo lahko, pošljete oziroma kam jo lahk pride iskati. Vse, kar boste poslali, bo Unija izključno porabila za prehrano stradajočih otrok. Vse, ki imajo radi naše otroke, ki jih skrbi naš mladi rod, prosi Unija, da vzamejo ta poziv na znanje. Imena darovalcev bc Unija priobčila v časopisju. Lokal Unije je na Aleksandrovi cesti št. 4. Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Denar za Silvestrovo dobite, če nam iz podstrešij in kleti prodaste nerabno železje, kovine, steklenice in drugo Plača najbolje »Melalia*, Gosposvetska 16. f Prostovoljna gasilska četa Bizovik javlja vsem članom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš dolgoletni član in častni član, gospod IVAM BRESKVAR Pogreb našega tovariša bo v ponedeljek, dne 30. decembra ob 15 iz hiše žalosti v Bizoviku na farno pokopališče v Bizoviku. Bizovik, dne 29. decembra 1940. Koledar Danes, ponedeljek, 30. decembra: Evgenij. Torek, 31. decembra: Silvester. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste-Zaloška cesta 47. Podružnica SVD Šiška ima svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v petek, dne 3. januarja 1941 ob 19 v deški ljudski šoli v Sp. šiški. Uvod bo strokovno predavanje. Vabimo vse člane za točno udeležbo. Važno za rezervne oficirje. S 15. januarjem 1941 se prično prostovoljni tečaji za strokovno izpopolnjevanje rezervnih oficirjev glavnih rodov vojske. Tečaji bodo organizirani v obliki predavanj, diskusijskih večerov in oglednih vaj na terenu, predvsem iz vidika sodobnih vojnih izkustev. Podrobnejša pojasnila dobe rezervni oficirji pri pododborih in poverjeništvih Združenja rezervnih oficirjev. Za Ljubljano in bližnjo okolico sprejema prijave zaključno do 5. januarja 1941. ljubljanski pododbor: Zvezda — Kongresni trg. Vabijo se vsi rezervni oficirji, da se teh večernih tečajev v čim večjem številu udeleže. Koroške narodne napeve je ujvorabil skladatelj Matija Tomc v svoj* Tidelni suiti »Nizki rej«, ki jo bo danes zvečer izvajala Ljubljanska Filharmonija na simfoničnem koncertu UJME pod taktirko D. M. Šijanca v veliki unionski dvorani. Na narodno tematiko so opira tudi »Rapsodično kolo« Filipa Bernarda; snov je zajeta iz »Turjaške Ro-zamunde«. To delo nam bo tolmačil mladi dirigent Samo Hubad. Največji del sporeda pa dirigira Mito Zebre in to poleg svojega dela tudi Osterca in Lajovica (Pesem jeseni). Vstopnice se dobe v Matični knjigačni, sporedi istotam. Za zimsko pomoč so podarili v počaščenje spomina pok. dr Antona Korošca: 700 din urad-ništvo Hranilnice dravske banovine, 700 din uslužbenci Mestne hranilnice ljubljanske, 300 din Slovensko čebelarsko društvo v imenu vseh slovenskih čebelarjev, 500 din hotel Metropol-Miklič, 1500 din direkcija drž. železnic v Ljubljani namesto venca na krsto bivšega večkratnega prometnega ministra, 200 din g. dr. Josip Prodan in g Pungartnik Milko, 300 din Savez nesamostojnih zobotehnikov Jugoslavije: namesto cvetja na krsto pok dr, Milju-tina Zarnika ie podaril mestni gradbeni direktor v p. g. inž Matko Prelovšek 100 din, g dr. Miran in g. inž. Marko Bleivvets-Trsteniška po 100 d domače Mihelnova Franca iz Žagarskega vrha, fara Javor pri Ljubljani, pa je prišla v Ameriko 1. 1909. Slavnost zlate poroke je bila v cerkvi sv. Vida. — V Clevelandu O. je umrl rojak Louis Lekše, v starosti 65 let. Pokojni je bil doma iz iare Leskovec pri Krškem in je prišel v Cleveland pred 43. leti. Zaptišča soprogo, sina in 3 hčere, v starem kraju pa enega brata. — V Rus-seltonu Pa. se je pri delu v jami smrtno ponesrečil rojak Frank Penko, star 51 let. Doma je bil iz Zarečja na Notranjskem. — V Clevelandu je po dolgi bolezni umrl Dominik Koščak v starosti 52 let, ki je stanoval na East 172nd St. Doma je bil iz vasi Plešivca, fara žalna pri Grosupljem na Dolenjskem. Zapušča ženo Uršulo. V Ameriki ie bival 33 let in je bil član Ameriške legije. — V Clevelandu je na svojem domu na East 43rd Street umrla Neža Pižem, rojena Kumel iz vasi Pod-gozd pri Žužemberku na Dolenjskem. Stara je bila 64 let. Zapušča soproga, dva sinova in tri hčere. — V Trinidadu, Colo. je umrl rojak Frank Cesar v starosti 29 let. Rojen je bil y Ameriki in je umrl za posledicami jjoškodb, ki jih je dobil v premogovniku v Pennsylvaniji že pred petimi leti. Zapušča starše, brata in tri sestre. — V Clevelandu je umrl rojak Blaž Dolinar v starosti 63 let. Rojen je bil v Škofji Loki na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1903 ter se poročil z Ivano Kordiš, doma iz Travnika pri Loškem potoku. — V Veroni, Pa. je umrla rojakinja mrs. Mary Sreuot, rojena Slavec, doma iz Knežaka na Notranjskem v starosti 44 let. — V Jolietu 111. je hotel enajstletni deček Laverne St uk el skočiti na neko vozilo pri tem pa je prišlo do nesreče. Padel je pod kolesa, ki so ga smrtno poškodovala. — V Tire Hillu, Pa. sta bila na lovu po nesreči obstreljena rojaka Adolf Debeljak in Joseph Grabovšek, prvi v glavo, drugi v nogo. je-Ploska. Ta dela so do sedaj veljala okrog lOO.COO din; gradi se tudi podaljšek banovinske ceste 11-180 Glogovnica-Dob, za kar j« bilo letos izdanih 30.000 din. Hudo neurje je naredilo veliko škode iu cesti Zagorje-Kotedrež. Da so cesto vsaj za silo popravili, je odbor nakazal občini Zagorje 5000 din, banska uprava pa je nakazala iz svojega proračuna 22.000 din, obenem pa je tudi dovolila cestnemu odboru, da za to cesto lahko porabi 28.000 din. Stroški za gramoz so do sedaj znašali 247.785 dinarjev 9 par. Žborovalci so soglasno sklenili, da se nabavi drobilec za drobljenje gramoza iz sredstev proračuna za leto 1941-42, to pa pod pogojem, če bo tudi banska uprava prispevala vsaj jiolovico k nabavi. Na predlog predsednika g. Mahkovca je odbor soglasno sklenil, da se izplača vsem občinam v območju litijskega okrajnega cestnega odbora, razen Zagorja in Litije, jx>dpora za vzdrževanje občinskih cest po 2500 din. Občina Zagorje je že ob priliki letošnjih poplav prejela 5000 din, občini Litija pa se je odobrilo 1000 din. Med revnejše občine bo naknadno razdeljen razpoložljivi znesek. Odbor je na predlog podnačelnika g. Pevca odobril letni obračun za računsko leto 1938-39, ki izkazuje 1,926.973.70 din dohodkov in 1,889.180.02 din stroškov. Zoper obračun, ki je bil razgrnjen na vpogled v vseh občinah okrajnega cestnega območja, ni bilo pritožb ali ugovorov. Iz vsega poročila se vidi, da se vodstvo okrajnega cestnega odbora trudi, da bi razpoložljive zneske res porabilo v pravi namen — to je za zboljšanje naših cest! Če si dva kupita eflako suknjo... Svojevrsten prepir pred ljubljansko kavarno, o katerem bo moral zadnjo besedo spregovoriti sodnik Vsakovrstne tatvine se vedno bolj množe po Ljubljani. Zelo priljubljeni predmeti tatinskega udejstvovanja so n. pr. kolesa, dežniki in suknje po javnih lokalih in slično. Da bi si pa gospodje ponujali suknje drug drugemu, kaj takega se pa še ni zgodilo. V kavarno sredi Ljubljane sta na božične praznike zašla dva gospoda Usoda je hotela, da sta si oba nabavila pred časom suknje v isti konfekcijski trgovini, prvi preje, drugi nekoliko pozneje Zato je bila pač tudi suknja prvega nekoliko bolj ponošena' Gospoda se do usodnega srečanja v kavarni preje nista prav nič poznala. Cim je prvi gospod hotel zapustiti lokal, je drugi ogorčeno stekel za njim in javno pred lokalom ugotovil, da je ta suknja ukradena. Javno ga je torej obdolžil tatvine l Nastal je zalo tudi javen škandal. Šele v lokalu so ugotovili, da sta vsega tega krivi — enaki suknji Vse bi se dobro izteklo, da ni drugi gospod sedaj ■'opet ugotovil, da je suknja na gospodu A, pravzaprav last gospoda B, in da jo je namenoma oblekel, ker je pač manj r>onošena. Vsak teh dveh gospodov je ogorčeno trdil, da je boljša suknja njegova Prišel je stražnik, ni pa mogel o stvari pravilno razsoditi. Kako naj bi pač vedel, kdo ima prav. Gospoda sta se legitimirala ter trdila, da bosta od trgovca prinesla dokaze, da sta tam kupila suknje in kdaj. Eden njiju je celo trdil, da to suknjo nosi samo ob nedeljah, zato je boljša. Drugi je dokazoval, da izredno pazi na obleko! Zaenkrat sta obdržala suknji, prvi slabšo, drugi boljšo obljubila vse dokaze ter odšla domov. Končno besedo bo moral spregovoriti — sodnik! Kotrišks okrai potrebire normalnot mo tclem co Konjiški okraj je piecej industrijski, saj se nahaja v njem lepo število industrijskih podjetij in drugih manjših obratov, od katerih jih je največ v dolini Dravinje in v njeni bližini. Razen tega je zelo razvita lesna trgovina, ki je takorekoč najvažnejši izvozni produkt naših krajev poleg sadja in premoga ter manjše količine vina. Navedene gospodarske panoge datirajo večinoma iz dobe pred svetovno vojno, le industrija se je v manjši meri pri nas povečala z ustanovitvijo ene tovarne v Zrečah, kar pa ne pomeni kakšen večji plus. Že tedaj je gospodarska potreba narekovala zgraditev normalnotirne železnice, kar pa se je na žalost spregledalo zaradi gospodarske kratkovidnosti, kakor danes pravijo vsi pametni ljudje v konjiški dolini Nihče od odločujočih tedaj ni pomislil, da niso kraji z industrijalizacijo in gospo- darskim napredkom na višku, temveč, da se je šele pričelo z dviganjem Po krivd' nekaterih ljudi, ki imajo interes na tem, da je v konjiškem okraju čim manj tovarn in obratov, kjer bi bilo zaposlenih mnogo delavcev, kateri danes nimajo kaj delati in jesti, se po vojni industrijalizacija okraja ni dvignila; vendar pa upamo, da bo piišcl čas, ko bo ob Dravinji še več tovarniških dimnikov kot jih je danes. Ne bili bi pa tedaj mnogo bolj upravičeni govoriti o potrebi po nornialnotirni konjiški železnici kot smo dans, kajti naše gospoedarstvo bi z direktnim prevozom pridobilo mnogo več na prevoznem času in prodajni moči. Industrija, natovarjanje kamna in premoga, sleherno jesen izvažanje velikih količin sadnega pridelka in vse ogromno lesno bogastvo, ki se producira s Pohorja dan za dnem skupno s poživljeno bodočnostjo v gospodarskem oziru, se izražajo v zahtevi po normalnotirni železnici. Z njo bi se v gospodarstvu konjiškega okraja pričel nov čas splošnega razvoja. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustila 27. t. m. naša dobra žena, mati, teta in stara mati, gospa n Frančiška Cfžman r.i. Medved roj. trgovka in posestnica Pogreb predrage pokojnice bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Tacen št. 73, na farno pokopališče v Šmartnem pod Šmarno goro. Sveta maša zadušnica bo darovana 3. januarja 1941 ob 8 zjutraj v stolni cerkvi v Ljubljani. Tacen, dne. 30. decembra 1940. Žalujoči soprog FRANb. - Sinova: JANEZ, FRANCE. - Hčerki: MARIJA, ŠTEFANIJA — iu ostalo sorodstvo U Ju«o.lo.»n.fco tUkare. t UHbl|.o.. Jote Kramar.* ~ Lda|a.elJ. .n» iol. sod,. ~ Urednik Mirk. J..orn.k ~ KokoD.-o, o. .r^amo ~ »Slo.eo.k, dom- . .afcMa .»ah de.a.n.h ob 12 ~ V Donedelikib t« latr.nllk ~ Me.e»oa aanrfnln. Je H din «• lnoiem»l»o 28 dlo ~ Samo ponedeljki >Slo»en»kl dom« »elj.