TRGOVSKI Časopis as« trgovino, Industrijo In. obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za Va leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-69. t*to XVI. V Ljubljani, v torek, dne 23. maja 1933. štev. 60. Ha n&sfa/ ftoUufe Vedno več nedovoljenega prodajanja manufakturnega blaga po tujih potnikih Rastoče Število konkurzov in prisilnih Poravnav, vedno večje število odjavljenih obratov ter vedno manjši donos vseli tro-sarinskih davkov, vse to jasno dokazuje, da preživlja naša trgovina tako težko krizo, da je že več ko ogrožen njen obstoj. A trgovina je eden najboljših virov državnih dohodkov in eden stebrov državne finančne politike. C'e omahne trgovina, če preneha njeno delovanje, potem je tudi nastopila največja nevarnost za državne finance. Že zaradi tega egoističnega prin-c‘pa bi bilo zato pričakovati, da bo država Nad vse skrbela za razvoj trgovine, kajti cim večji 'dohodki trgovine, tem večji je donos državnih davkov. Zalibog pa moramo ugotoviti, da trgo-Vlna mnogo premalo občuti te blagodejne naklonjenosti. Ne bomo govorili o davčni l)|aksi) m .e z razrezom pridobnine naj-j udarila ravno trgovstvo, kakor to do-azujejo davčne številke iz kranjskega raja, jjjj objavljamo na drugem me-stu. 1 udi ne bomo tu govorili o neupravičenih privilegijih kouzumov in nabavljal-aih zadrug, s katerimi je ogrožana konkurenčna sposobnost legalne trgovine do te •fiere, da je že njen obstoj ogrožen. Tudi ^e bomo govorili o uvedbi monopola na šolsike zvezke in drugih ukrepih, ki so vsi zadeLi trgovino v nad vse občutni meri. Pač pa sinemo in moramo zahtevati, da se bodo upoštevali in izvajali vsaj oni redki ukrepi, ki jih je vlada izdala v zaščito "‘Kalue trgovine. In tu treba v prvi vrsti °meniti prepoved nedovoljenega krošnjar-lenja in obiskovanja zasebnikov po tujih Potnikih. 1P0 šesti uiri zvečer je sploh prepovedano vsako krošnjarjenje, a vsak dan se more vsakdo prepričati, kako se za io prepoved nihče ne zmeni. Prav tako je prepovedano krošnjarjenje L manufakturnim blagom, a kljub tej prepovedi se to prodajanje manufakturnega blaga po zasebnih stanovanjih vedno bolj ^>ri. A ne samo po zasebnih stanovanjih, 'emveč že kar tmli po uradih! In nihče se fle zmeni, 0leg tega niso ti potniki prav nikjer prijavljeni in zato ne plačujejo nobenih davkov, ne državnih in ne samoupravnih. Ves čisti dobiček, ki ga s svojim nedovoljenim Prodajanjem dosežejo, pa nosijo iz države 'll s tein še povečujejo že itak nad vse ob-®utuo pomanjkanje gotovine. , Poleg tega je izven vsakega dvoma, da velik del njihovega blaga v državo “tihotapljen in da je država s tem oškodo-Vfti»a še na carinskih dohodkih. iNeglede Qa to efektivno An gmotno Škodo pa so ti tuji potniki, ker ni nad njimi nobene prave kontrole, element, ki ni ravno državni misli v korist. Izključeno niti ni, da se pod videzom nedolžnih in nenevarnih prodajalcev manufakturnega blaga skrivajo agenti sil, ki so vse prej k0%rijateljJ0 razpoloženi do nasega naroda £ naveJ dr_ zave. Prav nobenega jamstva ni, da se obenem z nedovoljenim prodajanjem manufakturnega blaga ne vrši tudi nedovoljena propaganda proti naši državi. Ta moment je tem bolj upoštevanja vreden od nadurnih oblasti, ker je Dravska banovina °hmejna pokrajina ter zato tem bolj izstavljena tej propagandi. zato bi pričakovali, da bodo oblasti z vso pazljivostjo nadzorovale delovanje teh |ujih potnikov ter jim brez obotavljanja •akoj onemogočile vsako nedovoljeno pro-d®jo blaga s tem, da jim to blago zaple-mio, njih same pa izženejo tja, odkoder 80 prišli. Mesto tega pa vidimo, da se Prodajanje manufakturnega blaga po tujih Potnikih strahotno širi, da neprestano ra- ste krog njihovih odjemalcev, da je vedno več ljudi, ki krijejo sploh vse svoje potrebe pri teh tujih potnikih. Je namreč stara napaka ljudi, da so prepričani, da je vsako pod roko prodano blago cenejše in niti visoko naobraženi ljudje se ne morejo dokopali do tega spoznanja, da se zateka h prodaji pod roko samo blago, ki ima vzrok, da se skriva. Vsled te težke ljudske zmote kupujejo ljudje za drag denar slabo blago, a nikdar ne morejo računati z nobeno odškodnino, ker je prodajalec tuj potnik, ki nima tu ne lokala, ne obrtnega lista, ki ga kratkomalo ni mogoče prijeti, pa naj bi zagrešil tudi najbolj ordinarno sleparijo. Naša trgovina propada, trgovina z manufakturnim blagom je v popolnem zastoju, tuji potniki pa delajo kupčije in sicer tako sijajne in dobre kupčije, da so mnogi pripeljali s seboj že tudi svoje žene. A če ni poslov, če trgovci ne prodajajo blaga, I>oteui tudi ne morejo plačevati davkov. In če oblasti ne ščitijo trgovcu vsaj one skromne pravice, ki jih še ima za vse svoje velike davčne dolžnosti, potem naj tudi ne pričakujejo davkov od trgovcev. Eno ali drugo, ker iz praznih trgovin ni mogoče iztisniti nobenega dobička in zalo tildi nobenih davkov. Zato si dovoljujemo staviti na ljubljansko policijo in vsa oblastva par nujnih vprašanj in upamo, da bodo ta vprašanja ugodno rešena, če ne že zaradi ozirov na legalno trgovino, pa vsaj zaradi rednega priliva državnih davkov: 1. Ali bo ukrenila policija vse potrebno, da se bo takoj nehalo vsako nedovoljeno krošnjartvo in zlasti prodajanje manufakturnega blaga po zasebnih stanovanjih in uradih s strani tujih potnikov? 2. Kaj misli ukreniti policija v poostritev kontrole nad tujimi potniki? 3. Ali bo še mogoče, da so v Ljubljani tuji potniki tudi po dva meseca in da jih nihče ne vpraša po poslu, ki ga tu vrše? 4. S kakšnimi ukrepi namerava policija zaščititi legalne pravice trgovstva in ga obvarovati pred nelojalno in nelegalno konkurenco tujih potnikov? 5. Kako misli zaščititi policija domače prebivalstvo, da ne bo trpelo škode vsled nakupa pri tujih potnikih? 1&/0& naše- k&cu&e- v Švica Beograjska »Politika« je priobčila zanimiv članek o prodaji naše koruze v Švico. Iz članka posnemamo: Švici dolgujejo naši uvozniki okoli 50 do GO milijonov dinarjev. Ker so Švicarji uvideli, da morejo priti do svojih terjatev samo na ta način, da kupijo pri nas blago, so se začeli pogajati za nakup naše koruze. Ker ne moremo več prodajati koruze v Avstrijo in Češkoslovaško, ima naša koruza slabo ceno in se prodaja po 50 do 60 dinarjev za sto kil, dočim se prodaja v Švici argentinska koruza po 130 dinarjev, franko švicarska obmejna postaja. Švicarji so hoteli koruzo direktno kupovati pri naših kmetovalcih. Jasno je, da bi v tem primeru cena koruze še bolj padla, ker bi nastopili Švicarji na našem trgu kot edini kupci. Ker pa se tudi našim izvoznikom ne dovoljuje direkten nakup pri producentu, temveč samo pri Privilegirani izvozni družbi, se tudi Švicarjem ni mogel dovoliti direkten nakup in so bili vsled tega Švicarji prisiljeni, da se pogajajo s Privilegirano izvozno družbo. Po daljših pogajanjih so Švicarji izjavili, da so pripravljeni nakupiti pri nas koruzo in sicer po isti ceni, ki se plačuje v Švici za argentinsko koruzo, toda pod pogojem, da kupimo ml v Švici za 150.000 švicarskih frankov plemenskih bikov, po daljših pogajanjih je prišlo do tega sporazuma: Naša koruza bi se prodala v Švico po isti ceni, po kateri se prodaja argentinska, to je po 9-10 švic. frankov. Od te vsote pa bi se odbilo 0 75 švic. frankov, kar bi se porabilo za nakup plemenskih bikov. Po tem sporazumu bi torej mi dobili za koruzo 8-35 švicarskih frankov, čeprav je znašala pariteta naše koruzne cene samo 7-60 švic. frankov. Prodali bi torej našo koruzo po višji ceni in bi poleg tega dobili še plemenske bike. Na vsak način bi torej napravili dobro kupčijo in Privilegirani izvozni družbi bi bilo k temu uspehu samo čestitati. Ko Je bil ta sporazum sklenjen, pa je bivši direktor Privilegirane izvozne družbe g. Leo Gottlieb, ki je sedaj lastnik izvozne tvrdke Gottlieb, ponudil svojo udeležbo pri tej prodaji koruze. On bi bil udeležen pri prodaji za 30°/o, za prav toliko Privilegirana izvozna družba, 40°/o pa bi bil delež zadružnih organizacij. Privilegirana izvozna družba ni hotela te ponudbe sprejeti, ker je bila kupčija že skoraj perfektna in dobiček zasigu-ran. Dovoljenja za uvoz plemenskih bikov iz Švice pa vseeno Privilegirana izvozna družba ni mogla dobiti, temveč je dobil to dovoljenje Gottlieb in zadružne organizacije. Vsled tega je morala sprejeti Priv. izvozna družba Gottlieba kot soudeleženca pri kupčiji. Svoje poročilo zaključuje »Politika« z besedami: čisti dobiček pride torej po končani kupčiji v zasebne roke, a ne v roke gospodarskih organizacij, ki predstavljajo široke narodne sloje. Sliu^una czdcužeH{a i/ V nedeljo, dne 21. t. m. popoldne se je vršila v restavraciji »Pri solncu« v Kočevju redna letna skupščina Združenja trgovcev za sodni okraj kočevski. Skupščino je otvoril in vodil predsednik združenja Franc Huber, ki je podal po čitanju zapisnika zadnje skupščine in otvoritvenem nagovoru, v katerem se je spominjal preteklo leto preminulih članov, pregledno predsedstveno poročilo. Združenje se je v preteklem letu zavzemalo za vse težnje in želje svojega članstva. Izvršilo je mnogo intervencij pri obrtni oblasti in mestni občini, zlasti pa se je tudi zavzemalo za premestitev pošte v središče mesta. Poročilo omenja nato škodljivo poslovanje kon-zumov In nabavljalnih zadrug, ki zaposlujejo tudi upokojene državne nameščence, borbo proti, v kočevskem okraju jako razpaslemu krošnjarstvu in neupravičenemu posečanju zasebnikov po tujih potnikih in skrajno neugodno stanje v denarnih stvareh. Po poročilu predsednika se je razvila debata o pravilni izpopolnitvi davčnih napovedi in o odredbi sreskega načelstva glede izpremembe nadpisov. Blagajniško poročilo je podal I. Ho-nigman, član nadzorstvenega odbora, P. Kresse pa je predlagal upravi razreš-nico, ki je bila soglasno odobrena. Isto tako je bil soglasno odobren proračun za tekoče leto, ki izkazuje Din 17.950— dohodkov in Din 17.950— izdatkov. članarina je ostala neizpreme-njena in znaša 30, 60 in 120 Din. Tajniško poročilo tajnika M. Jamška navaja statistične podatke združenja in izkazuje konec pretekle poslovne dobe 174 članov. Zvezni tajnik Igo Kaiser je podal nato obširno in pregledno poročilo o sedanjem gospodarskem položaju in delovanju Zveze ter zlasti povdaril potrebo po osnovanju gospodarskega sveta, postavitvi gospodarskega programa in solidarnosti stanovskega gibanja. Pri »Slučajnostih« se je obravnavalo o nekaterih internih zadevah združenja, nakar je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje. I/aieti cazfUs fcmsUc UpCCU/l ŽUf%OMh/ vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, župni uradi, prdsvetna društva, tujsko-promelne ustanove in večje železniške po--staje Dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije lin ustanove, katere bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo aia urad velesejma. Pri dohodu im velesejem doplača imetnik legitimacije razliko v ceni, t. j. Din 27-— pri velesejmski blagajni, kjer dobi potrdilo o obisku velesejma nakar mu vozni listek velja za brezplačen povratek. CZd/uaptctteAjc SKUPNI DAVEK NA KORUZNI ZDROB V konkretnem primeru smo se informirali na merodajnem mestu in ugotovili, da podlega koruzni zdrob Istemu skupnemu davku, kakor koruzna moka, ker je zdrob gotova vrsta moke. Povišanje skupnega davka na pšenično moko in zdrob je bilo posledica ukinjenja mlinskega pavšala, ta pavšal se je pobiral samo za pšenico, ne pa tudi za koruzo. obdcu !xtyova Statistika pridobnine za kranjski okraj. — Davčne uprave naj bolj upoštevajo sedanjo težko gospodarsko krizo. in se blago, ki se je kupilo pred časom po višji ceni, le počasi odprodaja, je marsikdo prisiljen prodajati tudi pod nabavnimi cenami, posebno, če leži blago že več let neprodano. Iz statističnih podatkov, katere nava-; am, je razvidno, da se pridobnina v letu 1932 ni mnogo znižala v primeri s prejšnjim letom, dasi je promet v letu 1931. rapidno padel, a še v večji meri . e padel tudi čisti dobiček, ker se je nasprotno s padanjem prometa zvišala režija vsled novih davkov. Da je davčna uprava to premalo upoštevala, nam kaže davčna statistika. Pod davčno upravo Kranj je bil predpis pridobnine za leto 1931-32 ta: Proti previsokim davkom se čujejo v javnosti ostre pritožbe in marsikatero zabavljanje gre na račun previsoke pridobnine. Sedanja pridobnina je nekak nadomestek prejšnje dohodnine, ki pa je imela to prednost, da je predvidevala eksistenčni minimum, ki z dohodnino ni bil obdačen, medtem ko je po sedanji pridobnini obdačen že najmanjši čisti dobiček. Naše pridobitno gospodarstvo se že od uveljavljenja zakona o neposrednih davkih bori za spremembo tega zakona, da bi se pridobninska osnova, ki je danes 10%, plus dopolnilni davek, znižala in da bi se določil eksistenčni minimum. V svrho odmere pridobnine je vsako privatno pridobitveno podjetje po zakonu dolžno napraviti davčno napoved z navedbo čistega dobička, ki ga je doseglo v preteklem letu. že način te napovedi je za današnje čase nepravičen, ker posli konstantno padajo. Cisti dobiček, napravljen v prejšnjem letu, izgine v tekočem letu in čeprav dela podjetje z zgubo, mora vendar plačati davek na podlagi čistega dobička iz prejšnjega leta in s tem svojo zgubo za tekoče leto še poviša. Davčna uprava le v malokaterem slučaju upošteva napoved zavezanca, ampak čisti dobiček oceni po svobodni oceni in na podoben način kakor se je ocenjevala prejšnja dohodnina. Zakon o neposrednih davkih določa, da je davčna napoved verodostojna samo tedaj, ako je napravljena na podlagi pravilno vodenih knjig. Pri nas imamo največ malih trgovcev in obrtnikov, ki ne vodijo knjige, kakor to zakon predpisuje in bi bila radi tega njihova davčna napoved brezpredmetna, ker po zakonu ni verodostojna. Potom tajništva nekega trgovskega združenja je napravilo v tekočem letu davčno napoved 337 članov, od katerih niti. eden ne vodi redno svojih knjig. Zakon se naj zato spremeni, da bo odgovarjal interesom večine in ne samo interesom večjih podjetij, ki vodijo različne knjige in se jim more čisti dobiček oceniti po njihovi napovedi. Višino čistega dobička ocenjuje za vsako podjetje posamezno na podlagi predloga davčne uprave davčni odbor, ki zastopa davkoplačevalce, oziroma pridobitnike dotlčne občine. Ali se čisti dobiček pravilno ocenjuje po davčnih odbornikih? Po izkušnjah, ki sem jih imel in za kar imam precej konkretnih primerov, lahko trdim, da je bil marsikdo obremenjen višje, kakor pa je dejansko znašal njegov čisti dobiček, pa čeprav je morda napravil davčno napoved povsem pravilno in po dejanskem stanju svojega obrata. Davčni odbor je v svojem delu sicer avtonomen in ima proste roke ter ocenjuje davčne zavezance svoje občine po svoji najboljši volji, vendar pa je kolikor toliko vezan, da ne gre za več, ko za 20—25% nižje, kakor je predlog davčne uprave, ker sicer se vsled prenizke odmere pritoži zastopnik davčne uprave na reklamacijski odbor. Davkoplačevalec se more sicer tudi pritožiti, vendar pa je malo upanja za ugodno rešitev njegove tudi upravičene pritožbe, ker ne more dovolj no utemeljiti pravilnosti svoje davčne napovedi, ko pa navadno ne vodi redno svojih knjig. Pred zasedanjem davčnega odbora sestavijo davčne uprave na podlagi uradno dognanih podatkov predloge za vsakega davčnega zavezanca posebej. Ti predlogi so navadno tako visoki, da se tudi po znižanju 20—25%, katero zahteva davčni odbor, vendar doseže kvota, ki je predpisana za dotično davčno upravo, ne oziraje se na to, če je dosegljiva ali ne. Vsled tega praktično ne pridejo davčni odbori do one veljave, kakor bi jo morali imeti. To se je posebno videlo pri ocenjevanju čistega dobička za leto 1932, ko so bili davčni predlogi po večini za 20—25% višji, kakor je znašal predpis za leto 1931 in je po omenjenem znižanju ostala višina čistega dobička skoraj pri vseh ista kakor v letu 1931. Davčne uprave sestavljajo predloge na podlagi uradno dognanega prometa, katerega je kdo imel v preteklem letu. Vprašanje nastane, da-li je ocena čistega dobička po doseženem prometu pravilna! Danes, ko cene stalno padajo C1KORI1A Maš pravi domači izdelek Pridob- nina Vrsta obrata Celoten predpis za 1932 Din 127.687—-, na osebo Din 180—. Iz gorenje statistike je razvidno, da so bili trgovci tudi v Tržiču v letu 1932. povprečno na osebo za Din 50— višje obremenjeni, kakor v prejšnjem letu, čeprav je v Tržiču trgovina nazadovala na prometu za najmanj 50%. Skupna statistika izkazuje, da so v letu 1932, v splošnem vsi obrti dosegli vsaj delno znižanje, le trgovina je primorana nositi večja bremena, kar gotovo ni pravično in tudi ne v skladu s poslabšanjem gospodarske konjunkture. Iz navedenih številk pa se tudi vidi, kako zelo je nazadovalo vse gospodarstvo. Tako vidimo, da je prenehalo izvrševati svoj obrt 45 trgovcev, 9 gostilničarjev, 141 obrtnikov in 32 drugih obratov ter 2 industriji, skupno torej 229 obratov. Finančna oblast si je za te izpadke pravočasno preskrbela druge vire dohodkov s tem, da je povišala in nanovo uvedla razne davščine. Z njimi so obstoječi obrati še bolj obremenjeni, ker morajo, dasi komaj prenašajo že dosedanja bremena, plačevati večje davke še za one, ki so prenehali obrt izvrševati. Vprašanje je, koliko časa bodo mogli še ostali obrati ta bremena prenašati, ker so danes tudi njihove rezerve že izčrpane. Statistika tudi kaže, da so posebho prizadeti obrtniki, ki so padli na pridobnini za leto 1931. in 1932. skoraj za 45% in od katerih je obrt odjavilo 141. Te. odjave gredo ponajveč na račun čevljarske industrije, ki je bila posebno razvita v tržiškem okraju. V občini Križe je leta 1931. bilo 100 čevljarjev, leta 1932. le 76. 366.026' 298.382' Trgovina Gostilni- čarstvo Obrtniki Industrija Ostali Celoten predpis za leto 1931. je znašal Din 1,113.341-—, ali na osebo Din 1831-—, za leto 1932. pa Din 931.531—, ali na osebo Din 1602—. Predpis je torej manjši za Din 181.810, ali pri osebi za Din 229—. To zmanjšanje pa je le navidezno, ker se je med tem povečal davek na poslovni promet za 100% in se nanovo uvedel 10% luksuzni davek, kar bo v državni blagajni prineslo mnogo več, kakor pa je izpadla pridobnina. Iz navedene statistike je razvidno, da so gostilničarji, obrtniki in ostali v letu 1932. s pridobnino manj obremenjeni kakor drugi sloji. Navidezno so tudi trgovci manj obremenjeni. Ako pa podrobneje pregledamo statistiko, vidimo, da gre povprečno manjša obremenitev le na račun par večjih lesnih podjetij, ki so že v letu 1931. obrt le deloma izvrševala. Faktično je trgovina s pridobnino za leto 1932. višje obremenjena, kar dokazuje statistika po posameznih občinah, od katerih navajam samo mesti Kranj in Tržič. Mesto Kranj: Pridob- nina Vrsta obrata Priporoča *e Trgovci Gostilne Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega zganja in špirita TELEFON: 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajte špeoijalne ponudbe I Obrtniki Industrija Industrija je v letu 1932. s pridobnino mnogo manj obremenjena v občinah Križe, Predoslje, Sv. Katarina in v Tržiču, a ima večjo obremenitev v občini Kranj. Posebno velike izpadke beležijo večje industrije, kar je tudi znak, da se tudi te bore z obstojem. Najbolj pa je pridobnina padla v občini Sv. Katarina, ki je imela v letu 1931. še Din 50.039 — predpisa, a nazadovala v letu 1932 na Din 15.701—, kateri izpadek gre na račun industrije. Pri sestavi letošnjih davčnih predlogov bo morala finančna oblast postopati zelo oprezno in davčne predloge sestavljati po faktičnem stanju obratov ne oziraje se na predpisano kvoto, ker je gotovo, da v sedanjem položaju gospodarstvo predpisane kvote ne zmore. Saj je že v preteklem letu bilo izvršeno nad 1200 davčnih rubežni samo v našem okraju in se kljub vsem pritiskom predpisana pridobnina le težko izterjuje. Posebno težka naloga pa čaka davčni odbor v tekočem letu, ako bo hotel na eni strani pripomoči državi do neobhodno potrebnih sredstev, a na drugi strani pravično in nepristransko oceniti davkoplačevalce, katere zastopa. Zmago Kožman, tajnik Združenja trgovcev v Kranju. Ostali Celoten predpis za 1931 Din 389.247—, na osebo Din 370—. Celoten predpis za 1932 Din 419.615—, na osebo Din 351—. Iz navedene statistike je razvidno, da je trgovstvo v Kranju vkljub nazadovanju prometa višje obdavčeno v letu 1932, in sicer povprečno za Din 64— na osebo, medtem, ko se je pri gostilničarstvu vsaj deloma upoštevalo njegovo slabše stanje in se znižala pridobnina. Mesto Tržič: Rridob nina Vrsta obrata Trgovci Gostilne Obrtniki Industrija Ostali Celoten predpis za 1931 Din 156.675 na osebo Din 206—. T r Stran 4. Statistika ofaneiMga pcaneta sU&zi Jtladtoe Maribor je glavna obmejna postojanka v naši državi, ki izkazuje naj večji carinski promet. Poleg tega je Maribor — tudi glavno središče tihotapstva za gotove vrste blaga, ki se dobi v skrivni prodaji povsod v državi ter dela tako nafi monopolni upravi, kakor tudi regularni trgovini znatno škodo. Radi tega bo gotovo zanimivo, če objavimo nekaj številk o prometu mariborske carinarnice v zadnjih treh letih, tembolj, ker so te številke kakor barometer, ki nam jasno kaže vso skalo razvoja naše in vzporedno tudi svetovno gospodarske krize. 2e dohodki carinarnice v treh letih nam povedo dovolj. Leta 1930-31 še Din 116,107.134— dohodkov, leta 1931-32 samo Din 93.165.484— in lani le še Din 48,359.571—. Torej padec za 59%! Znižali so se v istem razmerju tudi depoziti: leta 1930-31 25,299.186, leta 1931-32 Din 17,233.094 in leta 1932-33 Din 10 milijonov 866.846-—. Se zanimivejša je statistika uvoznih in izvoznih deklaracij ter poštnih paketov. Leta 1930-31 je bilo 26.359 uvoznih deklaracij, 2001 izvozna, 50.815 poštnih, 8175 deklaracij za manjše količine in 73.884 uvoženih poštnih paketov. Leta 1932-33 pa so znašale te številke: uvoz. dekl. 12.420, izvoznih dekl. 1820, poštnih dekl. 19.000, za manjše blagovne količine 4280 in uvoženih paketov 29.000. Glavno uvozno blago, ki gre skozi Maribor, je železo in železni predmeti, premog za plinarne, tekstilne sirovine in stroji ter industrijski predmeti. Uvažajo največ Nemčija, češkoslovaška in Avstrija. Izvaža se skozi Maribor največ: žive svinje, živa živina, mesni proizvodi, cijanamit, kalcijev karbid, sveže sadje, gtfgjggdegjd Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 31. maja t. 1. ponudbe o dobavi dinamo-olja, 200 komadov širokih lopat za premog, 100 komadov okroglih lopat za pesek, 50 kg bo-raksa v kosih, 100 komadov »Staufer mazalica ljevanih« br. 4 in 100 komadov br. 5, 10 kg šelaka in 100 kg hydrola. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 31. maja t. 1. ponudbe za dobavo profilnega železa in razne železnine ter do 21. junija t. 1. ponudbe glede dobave 260 m jeklenih brezšivnih manesmanovih cevi. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 2. Junija t. 1. ponudbe o dobavi 35 ton kovaškega koksa in 12 ton livarskega koksa. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do dne 6. junija t. 1. ponudbe o dobavi raznega orodja. Dne 2. junija t. 1. se bo vršila pri 1. ve-locipedskem bataljonu v Ljubljani ofertna licitacija o dobavi delov za kolesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem bataljonu.) Dne 3. julija t. I. se bo vršila pri inže-njersko-tehničnem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija o dobavi električnih žarnic. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Zenica s pirejema do 8. junija1 it. 1. iponudibe o dobami električnega iniaitenijala. Dne 3. junija t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofeirtna Licitaci j« o doba v i varnostnih naprav. zaklana perutnina itd. Tudi izvoz gre v glavnem v Avstrijo, Cehoslovaško in Nemčijo. Carinarnica more cariniti vse blago, izvzemši izdelkov iz dragih kovin, igralnih kart, cijano-vodikovih preparatov, vžigalnikov in kresilnih kamenčkov, droži, narkotikov in strupov. Zato pa je pri večini teh predmetov živahnejši ilegalni uvoz potom tihotapstva, ki ima v Mariboru svoj center in glavna skladišča za nadrobno prodajo v notranjost. Ostra obmejna kontrola in stroge kazni so sicer nekoliko omejile tihotapstvo, pa je še vedno v polnem cvetu. Najobičajnejši tihotapski predmeti so saharin, cigaretni papir, vžigalniki in svila. Vrednost vtihotapljenih predmetov gre letno v težke milijone in le neznaten odstotek se jih zapleni. Carinarnica ima vsega skupaj šest oddelkov, od katerih glavni je v St. liju na državni cesti Dunaj—Ljubljana—Trst. Ta cesta je obenem glavna vrata za avtomobilski mednarodni promet v našo državo. Tudi ta kaže splošno nazadovanje. Leta 1930-31 je pasiralo šentiljsko carinarnico 5299 motornih vozil, uvozilo pa se jih je istočasno 1626 in potnikov se je z njimi pripeljalo 13.281. Leta 1932-33 pa vozil 3800, uvoženih 1799 in potnikov 12.793. Važne so številke o potniškem predmetu, ki dokazujejo, da je Maribor naša najvažnejša obmejna postojanka za turistični promet. Leta 1930 je pripotovalo skozi Maribor 133.768 potnikov, odpotovalo 143.795, tranzitiralo pa 60.783. Leta 1932 pa je znašal promet 112.688 došle-cev, 113.329 odišlih in 40.666 tranzitni-kov. Potniški promet torej v primeri z blagovnim še ni tako nazadoval ter se je razvijal za nas celo ugodno, če upoštevamo nazadovanje potniškega tranzita. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. juinija it. 1. ponudbe o dobavi 800 kg ječmenove kave, 2800 kg svinjske masti, 750 kg cikorije, ‘1500 kg riža, 600 kg sirove kave, 2000 kg bučnega olja, 3500 kg koruznega zdroba. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA OBČNI ZBORI XII. redni občni zbor Prometnega zavoda za premog d. d. bo 31. maja ob 11-30 v poslovnih prostorih zavoda v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1. RINKOŠTNI IZLETI ZVEZE ZA TUJSKI PROMET Za binkoštne praznike priredi »Zveza za tujski promet v Sloveniji« (zastopstvo »Potnika«) v Ljubljani te izlete: A. v Logarsko dolino: a) z odhodom v soboto 8. junija; b) v nedeljo 4. junija in c) v ponedeljek 5. junija; vselej ob 4'45 izpred Ljubljanske kreditne banke čez Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčavo. Povratek v nedeljo in ponedeljek 5. junija zvečer. Cena vožnje Din 105’— za osebo. Cena izleta c) vožnja in prehrana (zajutrek in kosilo) Din 135'—. B. na Koroško: Odhod v nedeljo 4. junija ob 5. izpred Ljubljanske kreditne banke. Ljubljana—Kranjska gora—Podkoren —Villach (kosilo), Spittal—Millstatt (prenočišče) — Radentheim — Al rit z — Annen-heim — Kamzelhohe — Villach — Podkoren — Kranjska gora — Ljubljana. Cena izleta: vožnja, prehrana in prenočišče (2 kosila, 1 večerja, 1 zajutrek, 1 prenočišče), napitnine in takse Din 385•— za osebo. C. v Benetke: odhod v soboto 3. junija ob 5. izpred Ljubljanske kreditne banke preko Trsta (kosilo), Monfalcone, Benetke. Povratek v ponedeljek ob 12. uri preko Treviso, Monfalcone, Gorice, Ajdovščine, Vipavske doline, Kalce v Ljubljano. Cene izleta: vožnja, piehrana in prenočišče vštev-ši napitnine in takse Din 710-— za osebo. f\t 1 barva, plesiru in ke- A6 v lA uran •»>£»« obieu, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike iu manšeto. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. It. Telefon it. 22-72. Konkurzi in prisilne poravnave Razglašeni so konkurzi o imovinah: zapuščine umrlega slaščičarja Emila Brandta v Kosezah pri Ljubljani. Kon-kurzni sodnik Avsec, upravnik mase odvetnik dr. Ražem. Oglasitveni rok do 17. junija, ugotovitveni narok dne 22. junija ob 9. uri; odvetnika dr. Godniča v Vranskem. Konkurzni komisar dr. Mak, upravnik mase odvetnik dr. Laznik v Celju. Oglasitveni rok do 1. julija. Ugotovitveni narok dne 13. julija ob 10. uri pri okrožnem sodišču v Celju; zapuščine Marije Schoner v Laškem. Konkurzni komisar dr. Pernat, upravnik mase odvetnik dr. Drnovšek v Laškem. Prvi zbor upnikov dne 29. maja ob 10. uri pri sodišču v Laškem. Oglasitveni rok do 1. julija, ugotovitveni narok dne 10. julija ob 10. uri. Končano je poravnalno postopanje trgovca Kosmača Svita v Lučah in tvrdke Manot, mehanične pletarne v 2alcu. III. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA O STANJU IIMELJSKIH NASADOV Žalec v Sav. dolini, 20. V. 1033. — Od našega zadnjega poročila Imamo hladno vreme s padavinami, kar ne pospešuje rasti inlade rastline ter ovira nadalnje napeljevanje Vi—1 m visoko zrastlih trt k drogom. Neugodno vreme ovira tudi rahli janje zemlje s kultivatorjem in brano. Stanovitno lepo vreme je nujno potrebno. Za ostanke letine 1029 in 1930 še ni zanimanja. --------- »ti > » « m ------ »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 20. maja objavlja med drugim: Pravilnik za obračunsko pobiranje drž. trošarine na električni tok v drž. in samoupravnih elektrarnah — Odločbo o privatnih in dopolnilnih izpitih na srednjih šolah — Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. iuMHtia tcywuta V Sofiji so se začela trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in Bolgarsko. Sovjetska vlada je kupila 'na londonski borzi 15.000 stotov kanadskega žita. Žito je bilo takoj natovorjeno na parnik in prepeljano v Ljeningrad. Proti prepovedi uvoza svinj v Avstrijo so se pritožile države, Iti so prizadete od tega uvoza. V svoji pritožbi so se sklicevale na obstoječe trgovinske pogodbe, ki dovoljujejo prepoved uvoza le v primeru svinjskih kužnih bolezni. Med Francijo in Italijo je bil sklenjen sporazum o uporabi minimalne tarife za obojestranski uvoz vin. Lansko leto so veljale obojestransko maksimalne tarife in zato je padel francoski izvoz vina v Italijo od 890.000 lil na 4500, italijanski izvoz v Francijo pa od 823.000 hi na 14.000 hi. DAVČNA VPRAŠANJA Na potniško prtljago se še nadalje pobira le 10% skupnega davka, kakor pojasnjuje davčni oddelek finančnega ministrstva. Sodne poravnave in tudi zapisnike o sodnih poravnavah je treba kolkovati po taksnih predpisih iz tarifne št. 1. odstavka 1. in tarif. št. 8. zakona o sodnih taksah. MEDNARODNI INDEKS CEN NA DEBELO Mednarodni indeks cen na debelo za prvo tromesečje 1933 izkazuje, preračun na zlato podlogo, v večini držav znižanje cen. V Nemčiji je indeks narastel najprej od 91 v januarju na 91*2 v februarju, a je potem padel na 91-1. V Franciji je ostal konstantno na višini 78, v Belgiji je padel od 75 v januarju na 73 v marcu, v Holandiji od 75 v januarju na 72 v marcu, v Združenih državah Sev. Amerike od 87 v ja-nuarju in februarju na 86 v marcu in v Angliji od 69 v januarju na 70 v februarju in nato zopet na 69 v marcu. LJUBLJANSKI TRG Na trgu je že prvi krompir, in aicer ita-1‘lanski in se prodaja po 6—8 Din kg. Tudi črešuje so že na trgu, večinoma iz Istre in Vipave. Prodajajo se po 12—15 na debelo ter po 14—18 Din kg na drobno. Tudi prvi jurčki so bili že na trgu in so bili takoj 'razprodani. Navadna merica je bila po 5 Din. — Jajc je še vedno na trgu mnogo in se prodajajo večinoma po 50 par, a se jih je dobilo tudi 22 za 10 Din. Dobra jabolka so bila po 8'50 Din za kg. Graha je precej na trgu in se prodaja v strokih po 8 Din kg, merica luščenega pa velja 2 Din. Tržaška glavnata solata se prodaja po 5—6 Din za kg. MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM Na svinjski sejem dne 19. inaja 1933 je bilo pripeljanih 301 svinj. Cene-so bile te: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, 110 do 120, 7—9 tednov 180 do 210, 3—4 mesece 250 do 350, 5—7 mesecev 450 do 550, 8—10 mesecev 650 do 680, 1 leto 750 do 850, 1 kg žive teže 7-50 do 8, mrtve teže 10-50 do 12 dinarjev. Prodanih j© bilo 216 svinj. Narodno gledališče v Ljubljani drama Torek, 23. maja: Zaprto. Sredas 24. maja: Karel jn Ana. Red C. Četrtek: 25. maja: Roksi. Izven. Znatno znižane cene od 15 Din navzdol. Petek, 26. maja: -Zaprto. Sobota, 27. maja: Tartuffe. Premiera, Izven- OPERA Torek, 23. maja: Andre Chenier. Red B. Sreda, 24. maja: Marta. iRed Sreda. Četrtek, 25. maja: Grofica Marica. Izven. Znižane cene. Veletrgovina kolonijalne In Špecerijske robe (Jv l> CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-žrkosllkarstoo Ih pleskarstvo Vta dela Izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70. Ureja ALEKSANDER ZRLEZNIKAB. — Trgoviko-induttrijako d. d. »MERKU*« kot Izdajatelja ln tiakarja: O. MICHALEK, Ljubljana.