Leto IV., t lov. <3
V IJimiJaní, «reOA eno 21. rcBruarín W23
P o «masna Rtv. it*«* T Cln
4 rlutrvf.
(U» «e>c¿Au IV- Ola
U HMMUIM
0(Ua r»
ürcdniiívOJ iükioAU... t»u «L iA/i T«icJo« M. n
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlfttvot
L|abt|ana. ISlanMt ■L *L M Telet U. M,
Poíruin.'coi
KlfOmr. buvtnki <Cm
m. i t «i. u. a
Kitna PO vuiu. roko*. urvtU it«*. 11.R4J,
Ljib.'jana, tO. februarja.
Par*« )e iztekel rok u violi to v fcarwlkUlAkih ¡W U •kll|li¿illhkv volitev. 8 Una j* grujr&dja »uaiik Uvr-|eML
¡íiiís rt «da Slovenija *« pač ne mor«
EltolIU. da »e it) krf|>ko to postro ,«> «•13*. V LJubljani Je vloženih andcm t t« nicvlo. u dótelo doect. v Mariboru U luicnadlli iub* v tej deiell te prav nič več n«- more
Velik• j Kritične važnost! }«, da »o ffemd v poelndnjem hlj« Izdat! parolo es «amuelo jen nastop v maril>orskeni okrolju. T» ukrep jo naravna |w*«loiloa newečne vladne [*>!itike jirvtoklih tod-Bov. Arrntl t Rlciwtiiflov* cen te »o bu-diM na delo Nemcc bi wmíkiitarjo, dajali Jim potuho in tnjroto»lla. Vojska In ©rožniki «o r.-\nje nastofilll ne da jih branijo na mirnem jositt trmvc^ pri in kovanju hitrte. Poirajflti lit f*>
Ei.iill ««» »e l njimi, a ko je tnfet »trn oviti o>l|>iir rariarjene javnosti »o »e |»četi nazaj umikati In drsi «o Interno neprostano capotavljali Nemcem, da bol" držali Itosedn, je vendar ncm&ko vnUvu podalo neraupno. In tako je prišlo ca «■««k slučaj do wunoslojnih Cinikih kandidatur. k| »o kakor poteči meč na-t irlavo nunre&noga kandl-(Sata dr. Stojadlnovida. Jež. aH ir.isthilte oldjul»«. al| un volimo go«tv ScJiauerja. Tn lekef la bj bila razv«icli|. ▼a. ako M n.vtop Nemcev sam f«u sebi E« U'l teko žalosten ¡«jar: Nesrečna ra-Hkalska |»slitika flm j« dala pogum.
vU«io Ki»<i«. Hriliarja no postali drzni oid pktttremril elemnnt!. k! «rto jceJ držali na tleh. Duhovi, ki jih je klicala radikalnka stranka na pomoS. go |«T»-to¡>ill meje in td.ij le 5« ol>etaj<\ da pojdi» v tem «lufaj« twč v radikal ■ki klub ne coeji. Stojajlinovlri, ampak g. Selmner.
Ml «no •»'«I«» mISljnnJo o »omnstoj-Jym nastojiu Nemcev ;<rl na* v Slov« tlji to o|«'i<iv*»o poudarili. SodaJ ,« ▼»taja |«red itami celo pirvratek k £ta-Ji-rcilaf^t« u. kar t»lkrf(o |>rfnrla¿aino ■a narnrftodt nrznosno Uzjvanjrt.
1'alItIS:.- rrcli»Ia telo orijpnt.lfcO;p eam«« f-riliajak» i rail|ka!«ko »lrae.ko p-vIJ r Slovenijo: kot njihov« fturv na*tt>|«ji> t^M-l«1 ofilvldaoprldob Z j •* n i t denarjem.
On tri »o bili hoji v Plcrv*fi|j!. Sfivrslfi furm i. A t« VTM* rrilohij« i« t>Uino
▼idoli- kupii komu!)l»tl<\iie, n.vr*5swv pm'lj.'ilnt» inükr m.vlfarori«. ncrnfiirjf !n {»turl.u-Ii jih »a radikaUk© katedida. te. T>-sr» 5»> ni l-il«»I
Tu'!i v I.julilj.ui| k« r«4!kall vloiili Tt» dejstvo «amo (»riia. kdo je hll rsetm klrrikalcev In kiimunUtov tiža !Vc»n. ko V- t.il pripisan «nafrwlni blok». Na FlMw^<,v| c«^ti [blí ¡«krono IcIp da cwlal>c ta i.lfik ln rafe IH videli bv<>lj>-iic|ra klcill<al<*a ln komunista tamo k»-r kandlda'» iiJ'iramo «rtm!. nc f* vla.la. Vm> kimie<lijn. kl Jlh íc'aj B?nnia c«*!». Ilriliar. ne IkxIí) premotil^ Ljii'"liane. Vemo. da Je ¿e-tanj¡ vla<i5 v»« k akt volilni manever In Aa l»'iam«> o;»ra» |tJ t |i>i<lin| brc* vnakih eknit>lj»T. 7. «r<«M». Mriliarjcm pt« («i? Mentol o«l «topnje do «topnj«. Ped.ij bi t» «telioifilnio konfno »lovo hotel Sc fr-krat »[iravitj v I.hMjan! do imatre — klerikalce. In t« le »ato, ker n* gre vsem r jrlavo. da |H)Iitiii:ia u;>rava ni trrm-xka ap-ntura.
Pomemlrne -o rprtthllkanflk® Vnr*d1-tl.istl na Siaierikem. „JDS ne bolo íl.olovftln. paí r« twm «tran-Kfi"i V| "ra le .rn( ip»r>ch na dcma"o-pi^h. Tnliir». iln Ihj kandidatura d-. No vafana b"'"« ne?« »nrredno . »tanov. »V«	Pn.f-nlk» In reK
indn.»riiea Madlara Geia nartnerja na a-M SKS
Tndi .fH-HatlMl bi klerikalci ru-•e* J leni. n.id I Kij vrsi me<1
V tem metcÍH na, rw<T;i ^^Jr, n„n. Iklh kandé'atov |n .n-etrj^ klerikalna real-cija kli^eVi na de|a
K<l«r potriivta na v»# te	^^
»tvoj. ki jih Je vrrcl r,a polije, ta tucn	da nam treha na jrecticj^c
ftíri'aelje. da v viharju, ki nam pretresa pila.In «Irmmvtnn. » t» a » i m o demokrate k I h rod: kajti na tem hro.!n te na'iaja <1 r l a r n s I d e j a. I d e \ a • ▼oh ode In loeijalo« prarls « o» 11.
Poi kaneleria Scipla
v Beograd
TOTUJE NOCOJ PREKO MARIDORA LN 2AGRC3.V.
C00grad, SO. («bniarjv p. Av»lr!]ikl ¡ Seipel v «premstre «nn-vn>f» »Intatra ivtinl kancclar dr. 6«i(>«l do<|>« * IUo-J nt d }utri f'0[;oldo» vb iT. «rt. N^pruU
na ¡* oJpoiaval «prj«ulk aT<t:IJ*kc^a
pualanlUva * Beogradu J r. iludingrf. Or. Scipel aiUm v Qeu£ra>>d Je kooca te^a ledna. V tatole lyitjut u.lupul k« ¿asupisja.
KanccSif ScSpct potu> * C*»j¡raá preko Maribora !n Zagreba.
Dunaj, 20. februarja. J. Dane« eb T JO zvečer je avatrijtki tveaol tanonUr is.
dr. 0rQnl«rv»f> ta rri referente* p»e-ko Maribora la tairreh» oilp»4ovaJ » b«u grad. Ha kolodvora M j*	aiboglb
prijatelje* pu»it>v|lo od nJega ewit>Ja Ju-fToalvvaiiaken poslaniMra » o>t|xa*iii-kom dr. ll»dijea na tel«. !>'■ Scipei •» )e pred odhudoia Uvaltito nu;o*arjai • ilaal Jago.lv«anekega putlanikva. Vai» me poročevalca Je Izjavil, da ne moie dati Izjave^ doloteae u Javbeet^ tole po •vojea povmlka.	,
Zasedba nevtralne cone ob albanski meii
NASA MEJA 7. AUUNIJO nF.riNI nVNO POLOCFNA. — O.NILU0-GOČENJE ZBIRANJA RAZDOJNlSKIll TOLP.
Priprave za pogreb
minisira Rašina
POORCTJ SE !ZM?S! DREZ CrRKVCNIII ORRItPOV. - 5()Z\LJE PREZIDENTA MASAR Y KA. - VPR.VSANJE NASLEDS1 VA.
Ucofrad, 20. februarja, r. V »tnlslu sklepa velepoftlanUke kon>rence v Parizu M danes naj» tete rascdl« tadujl del nevtralne eoo» med Jugoslavijo in Aihanljo, in sicer od GJaravtce do Kora-be, Uvzemil SOOoieterskl pas • obeh ttra. r.l, ki ostane i» nezaseden, dokler ca bo-do postavljeni mrje.l kamni MoJa eJ Cjanivlce do GJafs-rro^iu v sreeil pr»> ti DJakovleL Je Uta kakor Je bila dok* ¿ena na londonski konleiencl leta 1913, In gre (>otctn ob razvodje med VeHkln io Mailio Drinom poleg vati Junlk. V tem razvodju Je blio glavno gneido od-metuiko*. Od Gjafa FraSIda gre meja ob gorskDi grebenih Dabtrl^a ta Korotnlka in ob Drli:u proti vasi Vrbnlca, ki Je priznana oašl driavt, In nat9 proti Jugu do Korene Ccz gorski oknsj. kl Je bil * e©-loti prUaao oaii dri^ti, UvzsctU nekaj vasL
S tez» |e deilnftlvoo dolofena mejna £rta meit JujccibolJ. in Albanijo ia a!»i-njetu uevtraioa eosa od aatja Uojaoe do
▼asi Lin ob Ohridskem Jezera. NaCa vlada pa &l Je pridržala pravita, da isliUvl U nekatere manjše korekture.
Do vedera al nikaklb imnuCII 0 eventualnih lacidcutih pri zasedbi, tako da m more smatrati, da te Je taaedba Uvr-Ua niroo bres tpopadov.
URADNI K0VCN1K B,
Cengrad, £0. februarja, p. Danoa J» ela da izdnia nastopni komunike: Po sklepa f>oaianiike koufuience * 1'arlza bodo av 5e tete dane* tas«d!e tati nji del nevtralne eone med nato dr lavo la Albanijo, io sicer na Sni OJaravica Rorab. Dalje proti Djakovici gre mejna trta kakor 1913 po razvodja mod Bolim In Velikim Drinnnt. Sel» Junik t okolio«, kl Je bilo srviiUAe odmetni kih tolp. se to{iet trs ia Jugoslaviji S tem Je definilivno določena naAa me]a napram ADuluIJI. la •!cer na vsej doltlni od est^ Uojane do I.lna ob Obridukem Jeseca. NaAa vU>la ti Je rezorvlrsla ptavip». da te UvrJi aa bekaunh Uw',kih korektura.
Praga. tO. Irt^verla J. Trepio dr. Rs-tlna to dane« p««cesti U zavoda ca sodno medlctno. kjet te |e vrl.'ls oiatina u6-dukcila, v oaioOni tr.uzrl. kjer t« Izpostavljeno dsne« ta lutrL t>iycn dl,>l>an^l ikega (boia. papc&kl niincll * Pragi |t danes « imena «teb dMuntJlsfciii isstup n;kuv tzrazti dr llaitšu to ¿eiko»ki»aiki vladi svoj« tulaijt ob priliki unttt di. RaSIna.
Piedsolnft Matarrk Je r**dal zastopnika mlnlstrtkess pre(t\eiii<lka UstiioroJ-ao ptamo, kj« ga naproia. aaj stavi predlog glede sateCbe flnan£ne<a mlnt> Mtttva ter taraJa lello da bo novi fl-nanicl mlntssei nadaljeval tradlclle dr. RaSIna. Nadalje stav) predsednik tasluce dr. Railoa ta asunovite* driavt te« p^-udar|a Izrecno kot aje^ovo na|vtC|o zaslugo, da M )« previat U vi lil brez krvoprellti«.
Dalje tporoCa predsednik Matarrk. da le dolovil en rnHlloo ieSklh kron za ustanovitev liiRda. ti katerega naj te vzaine-Jo tredstva ta dijake, kl te mislijo po-svotitl fivijcnaketna dela dr. Ka&iaa, dr-¿avat apravk
Ralinov testament
»Ton»» rrtvfuri;>Ae vW« ( Wirim te ¿i. oktobra Uvr iti pr* vrat. In tlf* a8 ¿r. šv*tJa. dr. Soukup *tt Si?U*trnf.
Fraza. 20. lebiu^tja i. Z oiUom M itvluCb* dr. koiina. na/ m nje i j nt irurla Uit*, h ttrkvrna vluU otlkJuaUa asi' ilrnco pri por.nto. Kitni truervvnciR ministra monstgnora Srcntla I» praiiH ruiilikol Kordoi i eilrvm aa Usiumtii-tcrlino odredbo dr. Hnitna. vztrajal pri prepovedi rrrkvcnth obrtdov prt pvf*-bn. trt da to prrdptsulrio tviojevnt ttf-kv< nt določb*. Po pititlm pa s* ¡¡ena laduMce.
Kdo bo R a lino v naslednik? Prata, februarja %. V poHtiCnlh krogih te Imenujeta kot aaslednlks dr. Raiina dr. Novak, dolgoletni sodelavec dr. RaMna In pristaS njegove deflacljska teorije, ter dr. Enclii, kl pa le odloici nasprotni dr. RsAinov« llr.anine politike, kar |e te večkrat tudi lavno Izrazil, iei da notranja vrednost kron« ne govarla runanjl vrednosti.
Žalna »cia p-rUraetifJt Praga. 2Cl tebruarla. a DanaSnSt Sija narodne skupidne le Mla posvečena spomine pokojnega dr. RaSIna. Se|» so Prsza. iti. iehrujria. t. Testament dr. j te odelel« vat ministri razen bolnega RaSlna, datiran t dne 12. novembra 1022 i ministrskega predsednika Svetile. |e pisan lastnoročno In zelo kratek. Vse-1 Predsednik parlamenta TumaCdt [o bule določbe, kako aaj te v lodbinl po- i Imel kraten govur. v katerem |c v lepih
stopa t njegovim premičnim tn nepremičnim pieuiožcnlem. Dr. Ra iln pole i tega Israta lello. naj se *]rgovo truplo teiH ur aaj pri krut tovori tU* UattJ
besedah slavil zasluge pokojnika. Govor prodsodnlka to poslanci poslulall stole. Nato j« Mla Mla t tank UkMi sakl]» Cena.
izmena ra^fikacijsklh listin
Rim. Vi februarja. L ItratJ J« vCeraJ podplMl zakon a odobritvi tantamnrrbe-rittkib konvencij. V CcSrtek dopoldne »e V pa le čl Clilrrl (zunanje mlnlstrvivo) Iz-0tenla)o ratifikacljnke listine tnnt<imar-pheriKke po-odhe Istočasno bo llnlltnn-Ska dvle"ar|ja pnrltptlčn« komisije, ka-fcor zatrjujejo laiki listi, pod vodstvom senatorja Quartlerija ie v Opatiji kjer a hiraünvaiukiv dttoet.Ila.
Pod nemškim priiiskom
NEZAUPANJE NLUCFV I-ROTI R VDIKALOM. - SKLEPI NOlSKE-OA G LA \ Nt; OA ODBOR.V.
Heosrad, JO. IdSniarl«. g. OJ zadnjega les tanka radlkulsklh pooblaščencev t nemškimi voditelji te It politična iltuaclja prcce) tprcmcnila Nemci so ponovno arglrall. da tt tZ£>vlniJo pogoji pakta St prid IS. marccm. ker lih le oster odpor v Sloveniji navdal t strahom, da 01 mogli radlkalti po volitvah pakt i:igrati In bi ostalo U pri obljubah. Nadalje so vU>iili veta proti kandidaturi drja Itipanlča na Štajerskem ter to ¡¡unč no zahtevali, da Jim vlada nt oteikočaje njihovih kandidatur v Vojvodini. Potiti-ven aspth to dosegli > t led* nosilca liste na Sla/crskc-m. ta katerega j* lil določen dr. Stojadinovif. Glede ostalih tah-n v so dobili Nemci le obljube. Pač pa se Je med nemSkimi kolonisti pojavila čedno huJSa. t bogatimi sredstvi In po madžarskih metodah nastopajoča rcdl-kaLka agitacija, kl grozi nemški Irontl. Vest •Deutsches Volksblatla•, da oni nemški državljani, kl to bili službeno vpi sani v volilni Imenik pa S. Januarju fin teh Je mnogo tisoč) nt bodo imeti volilne pravice. Jt Nemce silno razburila.
Zadnje dni so st vršile ponovne konte-rer.ct nemških taarnlkov, katerih se /«• udeležilo tudi pel delegatov ix Slovenije. Sklenjeno Je bilo. da Nemci t dejanji pokažejo tvoje nezaupanje radikalcem, od-nosno t primernim pritiskom Izsililo izpolnitev sklenjenega pakta. V Vojvodini so bili Izmenjani nekateri kandidati ki to znani kot prijatelji radikale*v, ta Slove-
nijo pa Jt bU storjen sledeči sklep:
V ljubljanskem okrožju, kjer radlkald nimajo nobenih Ugledov, glasujejo Nemci ta rcdlkalsko lista V eiar.bortkrm trtia kjer bi radlkald. ala Jih Nemd sklenjeno podprejo, m vgll aratl na mandat, naI se vloži samostojna nemška lista. Če radlkald do 16. marca Izpolnijo pakt ter Izvedelo rest It učijo gotovih, Nemcem odvzetih zavodov, bo nemška Usta preklicana, sicer pa bodo Nemci tU za vrvjo listo na volišče.
Za nedeljo se stZfe r Novi Sad Izredni tbor zaupnikov, kl bo razpravljat « spremembah v nemški volilni taktiki.
Za nositelja nemške liste » Maribora sta Ida določena sodnik Neurtcr, nosi-tdj liste v Velikem Bečkerekm odnotno urednik Schauer. tre z ki kandidat nem-tke stranke v S o.ti bo rs.
Sklepi nemškega glavnega odbora no bili sporoči«! ministra Stojadtnovlču. Danes se trdi. da le prlilo do sporazuma In da ncniSka lista v Mariboru ne bo vložena. (To nI točno, kakor |e rtzv kleti Iz delstva. da so Nemd !pak vložili svojo listo. Op. ur.).
Ustanovitev Naprednega bloka ▼ Ljubljani Je tuksiinle radlkalske kioge telo razočarala. Poročila pokr. namestnika so te glasila povsem drugače.
Beograjski listi beležijo IJuMJanskl napredni kompr(xn!s ter ga komentiralo povučlnl k«t razveseljiv enak konsolidacije nacijonainlli eioNicotuv.
Angleški parlament odklonil intervencijo
LLOYI) QHOKQE PRO H TRANCIJL London, Wt februarja, a Včeial )« cij« poncsieO. le konec z reparacijami.
Prve volilne prognoze
TE-
OPACNO NARAŠČANJE ODPORA PROTI RADIKALSKE.MU — RORJU. - VEDNO VEČJE RADIKALSKE ZAGATE.
dane» konferenca, kaj Koriti. Minister Vujidič Je tatrjeval. da oa al kriv, Wm-»eč podre »ne oblasti
Radikal«ki glavni oilbor }• » pvrma
Beograd, SO. februarja, p». Gtavui odbor demokratske stranke Je danes oapra-vil «ploAcn pregled čez demokratske kandidature, ki »o postavljen« v »teb voliinlb okrožjih drla v*. Poročila te el» ne od poveodl ugodno in eo glasi pohralui-bena piosrnoz* sa volitve, da bo D3 Is-vojovala 07 do 100 mandatov.
Tekom ta/In j h dni to se ¡zgladila le nekatera n.vprotstva med kandidati in razcepljenih list ne bo tkoraj nikjer. Glavni odlior l« pozval vse kandidat«, kl nastopajo proti oficielnltn kandidaturam, da ukoi prekliče jo tvoje kandida ture, ker bodo sicer izključeni Is stranke. To te n.ina*a zlasti aa Kra?ujevae, Ilrot In Prokuj>lja. Spor v Uitoiia je poravnan ln Je bila vloien» kandidatska lista t nosilcem drjem. Ktimanndijem. V večini okrožji Je demokratnk» lista prva Glavni <*!l*ir j9 prejet zadn.ie dni obvestila. da odpor naroda proti nasilnosti la terorju oblasti onasno naraSča.
• Bati •• I« nerede«. V ri»<u M j« vrMla
nencl Situacija sa radikale postaja red no teija. Najnovejša telkoča )• oastala s nantojmm tajnost o jiiev** radikalskega kand.data La/arevi^a v Krajini proti V'o-lizarja Jaukovtča. ki bo gotovo propadel
V Samjev-» Je r presenečenje radikalov vložila Doto tudi tovtnlatična Srbska stranka.
Največ kandidatni* (11) fo Jt vloto-uib v Velikem [Mksmk.il (U v Mailbo-ra. Op. «red.).
PA6IČ RESNO B0LANT
Beograd, SO. februarja, p. Zaradi preo
bitnima In prena|H>meira dela s pripra vami za volitve te pt«di«ednik vlade Pa MS ne počuti dobro. Njejovi prijatelji to ▼ resnih skrbeh sa njegovo zdravja.
spoli i zbornica pričela debato • skupnem UptcRiinicvalncm predloga tlbcral-eev tn nacionalnih liberalcev k odgovoru na prcstolnl govot, v katerem te zahteva. na) t« napiotl svet Zve:« narodov, da neniudonu fnieeuj« komisijo Izvedencev, kl na| tako) poiočajo o plačilni nvožno-tti Nemčije In o najboljši metodi za ude) stile» teh plačil L k» d Oourge Je v debati Sicer povdarD prijateljstvo med Anglijo tn Francijo, obsodil pa nato brez ovinkov okupacijo Pocuhrla. čel da te * situaciji glede reparacljsklb plačil nI cg(>dtlo ničesar, kar bt zahtevalo tak nasilni korak. Ak« S« tedanji kv*ak Cfan-
Poležal v Prruhriu
Parit. tO. februarja. L Vslol mlločn«-ga in komsek ventuo^a posto|>anja fian-coskih taM>ll«uih oblaKti nmnAki odpor v rased^nem oremlju vidno krba. Sploh bi bil te Izginil (ta oe bi g» red no znova netili nekateri tovlmutl. ki d» tajo po nalog« nemAk« vlade ln težke industrij« t vsemi močmi aa tem. da te zaleden» pokrajin« ne |"j»nmp k nor-inalneuin iivljenjn. ker bi bilo to pioti intereaotn neuiAkega 4ovin!ima la kapitala.
V tolioto la nedeljo m Je r Pomhrjn znpei; mud.l prudv-dnik refHibllke W«ert
v	«premM»n protvetne.-a mlnintra llo» litra tn piiAtnega minl.tra Htin^la. fian-oo*ke oblasti to »ii-er vedel« ta njihov pr.bod. a to te omejile na ttroro kontrolo njihovem početja Mr Jim drugač« cito delal« sitnosti
Pred odločitvijo v Ar»qor¡
London, 20. februarja. J. Ancoraba mi rod na «kujiičiiia bo jutri pričela dehato o mirovni pojrodbi.
Obrambni minister antrorsk« vlade Je predložil narndni akuj^Mni zakimnki načrt ta nakna«len kre«llt 7 milijonov tur&kih funtov. Kev Je to razmeroma majhna vaota. vldljv v leta ugodit« iao-*e u dosego mini.
Konferenta o Južni železnici
Rim, CO. februarja, a. N"a danainjl drogi plenarni seji konference glede Južoe železnice t« je v prvem čitanju razprav- I Ijalo o beneškem dogovoru in do-lmoih predlogih posamcrnib d'tav. Pri taipra
vi	to pritli do $ 14. l*o prvem &Lauju te bo piedlo? Isrvčil tretji komisiji, kl rarpravlja o dogovora ln ki je Inicia d» tedaj že več tej; ta komisija bu Upi» minjevaln« predloge ločila redakcioiielno Id vtobinsko. Vfieiaj Je prva komisija za konveneijo glede prostega tranzita pri-
aku s« pa posreči, bodo trojki tako veliki. da te rcpsraclje ne bodo mogl« do» teči Uonir Law Is tloiO najtvljie. ka? K moid, da |e kol zaveznik odsvetoval Prancijl ta korak. Sedal mora posku&ati; da teli franetjo li tacate.
Honar La«, ki j« taklju&I adieroo de-trato. Je Izjavil da j« mnenj« vlade, da more francoska akcija roditi usodne posledica. Zato men!, da todaj na nobec način le ni prUet Cat sa Intervencijo.
Po govora Donar Uw» Je bil liberalni Uprrmliijevelni piediog «dklonjeo s 305 prati 1^6 gUaovook
Radlkalske nerseku* cUe v Mariboru
Inl. Vcdcnjak odpuIScn U državna »luiue ki pouuuu Lt stanovanja. Maribur, 20. lebruaija. Danct |e eri-5h v pisarno zastopnika aretiranih Or-iuna£ev drja Serncca. kjer Je bil cavsoS tudi odvetnik dr. Doitjančlč, gospodinja aretiranega Ini. Vedernjaka ter podal s sledečo izjavo:
.V nedeljo, 18. L m. I« bli faiL Veder« njak aretiran radi euina. da se Je udeležil napada ca Cirilovo tiskarno. Inž. Ve» dernjak trna v lilSi grofice Afžrertl v na-lanu eno sobo; v tstl blSI Je dr. Ptelier, načelnik urada za agrarno reformo, odstopil g. Vedcrnjaku kuhinjo, k! Je spadala k uradnim prostorom. Danes pa ms le dal dr. P t e I f e r poklicati ta ml lavi!, da le dobil brzojavko U lleogruda, s katero ¡e Ini. Vedernjak odpušfe* U ¿r-tavne tluibe. Dr. Pleiler It naročil, da mora M. Vedernjak takoj iskati drugo-.i stanovanja. Nagovarjal m* le no/ g rent zato k preiskovalnemu sodnika Kramer-ja ln naj Ini. Vedernjaka pregovorim, da prizna krivdo, ker so vse pričt potrdile ln da naj tlastl prizna, da le o» vodil ves napad no Cirilovo tiskarno Da bo dobil sicer 3 do i mesec* zapora, potem pa ga morda kralj pvnillostL
ln L Vedernjak ml i« pravil te pre?, da ga le dr. Pielfer približno pred 3 tedni vabil, da bi prestopil k radikalcetn in postal glavni ta|n!k radlkalske stranke Cei, da dobi fDO K na dan To ponudb« le Inž. Vederntak odkkinlL
Preiskovalni sodnik Kramer m! nI do«, volu govoriti t hi L Vedcrnjakom. pri-sta\ H pa I« da ga hoče |utrl taslifetj; če prizna, ga bode Upustil la preiskovalnega zapora.*
NAČELNIK TTAT.IJANSKEOA
GENERALNEGA ŠTADA. rim. aa februarja. I Za načelnika g*
oeralne^a Štaba je imenovan feldoaig»
čela svojo razpravo ter jo danes nada- .majster Carlo Montenari, dosedanji po-Unjfe	iveijuik gacnuU« v Ilirija.
Rekordi v volilnih skrinficah
V Ljubljani sssSam, na kranjskem dsset, na Siajertkam etfrcajs« ksnditíatniíi list
KANDIDATURE V LJUBLJANI. . Včeraj js bil za-inji dan za vložitev kandidatskih list Za mesto L J u b -l j s n o je vloženo sedem li«t Prva je 6LS (Dr. Cosar, J. Pire); 2. NSS (Ivan DerfiS. učitelj Ambrožič;; 3. Sociiaii-•tična stranka delovnega ljudstva (dr. Lj. Perič. Ivan Makuc); 4. Napredni blok (uro?. Josip Reisncr, dr. Vladimir Ravuiliar): 5. Narodna ljudska stranka {dr. Ivan Žusteršič, Karel Dermastija); 6. NRS, radikalska stranka (dr. Niko Zupeuiid. trpovec Vladimir Franke); 7. BSJ. oftcijelna ¡»oc.-de:«. stranka (Zvo-kumir Beniot. MiloS Trobonjač, kovač).
Radikalcl so se čele v zadnjem trenutku odločili, da vložijo v Ljubljani posebno listo. To je njihovo maščevanje za Napredni blok. ki je razbil mno-ce l[>ekulacije radikale Jdh maherjev, kateri so. kakor se eedaj vidi. po sve-
sročilo popolnoma pobiti «lalnJM hn»
dinarja! Na svoji lbti imajo «ulikalcl tudi Neme«.
Da ne bi manjlcal komičen moment, Je radikalsko glasilo en dan popreje,
nego se je to ros spodilo, javilo, da je lista vložena !n [»otrjeria. kar da jo «izzvalo navdušenje našopa ljudstva» ter razočaranje ln («ptujenosl pri nasprotnikih, zlasti pa tiri drmokratihl lika Lska lista ima ie to posebnost, da navaja kar devet «nosilcev». Za «nosilce» so avanzlrali namreč tudi okrajni kandidati
Prosencčenjo za Slršo javnost Je n e m 8 k a lista, Zadnje dni je bilo opažati mod Nemci živahen pokret, vršile so se konference In odposlanec nemžke-pa plavnepa odbora iz Novrpa Sada dr. Ncuner ee je mudil v Celju ln Mariboru. Nemci so na bno roko začeli
tu govorili, k čemur niso bili upravi- hirati kandidate in podpise ter so da-čenL RadikaicI ee motijo, »ko menijo, inc* rM vložili 8V°J° Iwta-. M pome" da bodo na prodni Ljubljančani dopusti- i s «1 vanje, ker *o na njo dali tudi U hudobne poskuse kršenja naprednih renepate - nemškiilarje. Hočejo torej
zopet uganjati štajercijanstvol Kaj je Nemce privedlo do samostojnega na-
poskuse kršenja naprednih vrst.
Radlkafeko listo ao vložili pp. tir. Lajean. prof. Pres! In tržni nadzornik P!e-melj. podpbsali so jo pcmajveč nastav-Ijenci Jadranske banke ln njeulh zahodov.
Presenečenj® v Ljubljani je lista í3rja. Susteršiča, katera Ima. kakor se tatrjuje, znatno privlačno silo za konservativne klerikalne krope, ki ne majajo krščanskega boljsoviátva drja. Co-tajja.
VOLILNO OKROŽJE LJUBLJANA . NOVO MESTO.
Za podeželsko volilno okrožje Ljubljana - Novo mesto ni bilo vloženih nič inanj nepo deset kandidatnih list, Jz* sicer po sledečem redu:
1.)	SIÍ5 (nosilec lisie dr. Korošec}.
2.)	SKS (nosilec Ivan Pucclj).
5.)	NI-S fnosilec dr. Ivan SuiterSič).
4.) NSS (nosilec R. Juvan).
6.)	JDS (nonilec dr. Grcpor Žerjav).
6.)	Slovenska kmečka republikanska itranka (nosilec dr. Stanko Šibenik, P&llipo pri Vrborekem).
7.)	Socijalistična stranka delovnega ljudstva (nwilec Vlad. Fabjančič).
8.)	NRS (nosilec dr. Niko Zupan«).
0.) Slov. republikanska (Novačano-
«*a) stranka (nosilec Josip Murn, posestnik v Kandiji pri Novem mestu).
10.) Bernotova S3J (nosilec Karel Ki-tovec, železniški uslužbenec v Ljubljani).
Zanimivo je bilo dane« cpasmtt! na 3eielni-m sodišču tak oz vano |K>!2evsko tekmo. NSS in JDS sta že v prvih dopoldanskih urah vložili svoja 'iste. proti |>oldnovu ffa so se hodniki dcželne-
fa sodiSča spremenili v tajinstveno dir-
ališče. Za vsakim oilom si zapazil gručo ljudi. katerih voditelj js drsal v rokah sešitek papirjev. To so bili pred-Japateljl raznih list, ki so se nahajali y tihem pa tem crditejšem medseboj-nem boju. kdo bo vlovil zadnjo Skrinjico. to se pravi, kotnu Vo uspelo, da pride kot zadnji pred zaključkom nrad-r.ih ur, torej {.red 14. uro, v zapisnik deželno*odnepa predsednika drja. Papeža. To je bilo zalezovanja, prisluškovanja, umikanja, skrivanja — in veselja za prostovoljne in neprostovoljno kibice! Od časa do časa je kroži! po bolnikih kak žurnalist. kakor aero-plan. ki opaztijo razvoj krvave bitke. Finale ee je razvil med radikalci. No-vačanovimi rermblikancl ln Berrotovci. Pni so imeli sicer v svoji sredi pre-izkušeiiepa lovca, tola na [>cm ?o gotovo srečali staro babnico. Sreča jim nI bila mila in premapala jih je pretka-fcost Novačanovih rejniblikancev, ki pa so zo|>et rodlepli prebrisani praksi p. Bernota. Tako je Bernotova SSJ dobila 10. in zadnjo Skrinjico.
Volilni senat je imel popoldne sejo, 8a afwobira predložene liste. Čtije se, da sta bili SKRS (to je Radiéeva čovje-canska republika v kranjskem izdanju)! in radikalska lista nepravilni.
KANDIDATSKE LISTE
V MARIBORSKEM OKROŽJU.
Tam jih je enajst . . . Najznačilnejša
radikalska, ki je prava sramotam naše |>o!itične razmera. Na tej listi se Je zbrala družba, ki povori za eebe in ne i>otrcbuje nobertepa komentarja. Nič manj nepo dva bivša komunistična prvaka, ki eta pri volitvah za Tistavotvorno skui»ščino nastojola kot komunistična karvliiiata, ftta sedaj na radikaUki listi. Prvi. Miha Koren, je bil nosil ee komunistične liste ter je J-rot narodni poslanec bil vmešan v znate komunistične st»letke. aretiran in končno iztiran iz BeoeTa<la. Med vojno io bil Isti Koren oKinski pL-^ar v Trbovljah in eden največjih avstrofilov ln «oinSkutarjev. katerepa s<. je balo. Dnitrl karnildat na komunistični listi je bi! železničar Jože N a c h 11 p a 11. So-daj sta o ha radikalca. Njima se je rui-dniiil bivši kandidat NSS brivec Blaž Zuf>ane r Laškem . . . To so po solbl radikalskepa plašila «Jutranjih Novo-iti» «možje, na katere lahko radikalna Stranka s ponosom pokaže» . . . Med radikalskiml kandidati se nahaja tudi maril>on»kl prlraarij dr. Janko D o r -a o v g e k In uradnik bc«rra>ikep p-csbiroja dr. Leo;x>ld Le n a rd. Nosilec te liste je pa finančni minister S t o j a d i n o v j é, katerepa največja x> oo «J. N.». da s« mu Jo po-
stoi«a, se bo polapoma že izvculelo.
Presenečenje jo tudi nastop Stjepana R a il i č a, ki se je	Novačanovi
refniblikanskl listi firo^liuui za nosilca svoje lastno kmečko rej/ublikaiiake liste.
S|H>red Fiit v mariborskem okrožju je ededeči: 1.) JDS (nosilec dr. Kukovec). 2.) SI^ (dr. Korošec). 3.) Slovenstva re-tmblikanska stranka (dr. Novačan). 4.) Socijallsilčno - komunistična (nosilec Rudolf Colouh). 6.) Kemika lista (dr. Schauer). 7.) Slovenska kmečlva repu-blikanaka stranka (Stjenan Ra^iič). 8.) Bernotova SSJ (Fran Koren, pekovski mojster v Celju). 0.) Neodvisna pop-po-darska stranka (nosilec Franc Zagorski, posredovalce zemljišč v Mariboru). Ta «tranka ja postavila katulidate le v okrajih Maribor, levi in dosni brep. ker drupod še nima pristaž^v. 10.) NSS (Anton Brandner). 11.) Rarlikalska lista (minister dr. Stoj.-ulinovlč). Pre.5-stavnlki radikalcev za ptavnl volilni odbor so: dr. Mirko Grascili, državni pravdnik na dopustu; Janko Tavčar, veleindustrijec v Mariboru. Natnestni-! ka: dr. Vilko Pfeifer, poverjenik okrožnega aprarnepa urada v Mariboru. In Alojzij S!ano-.-ec, trpovec v Maribonj. Radikaisko listo so vložili danes dve minuti prod 14. uro dr. GraselH. dr. Pfeifer, Janko Tavčar, Alojzij Slano-vec in strankin tajuik TrošU
NEiMSICA LISTA V MAR1U0RSKILN\ OKRAJU.
Nosilcc liste Franc Schauer. urcctolk «Cillier-Zeitune». Srezkl kandklatl:
Drežice: Anton Scnischcr, poses nik Pušcncl; namestnik AdolI Stammen, hišni posestnik, Ormož.
Celje: dr. Walter Rlell, odvetnik; na-mestnik Ivan Uerna, trgovec, Ce!)e.
Dolnja Lendava: Josip Fiirihner, pekovski mojster, Ptuj, Ivan Steudt^ posestnik. Ptul.
Konjice: Franc Posseck, rraščak, Po-eled; Karl Wesenschegg, posestnik milna, Konjice.
Laško: dr. Walter Ricbt ln Ivan Ber-na.
Ljutomer: dr. vnism Neaiur, okrajni sodnik Bačka-Palanka; Julij Glascr, mestni stavbenik, Maribor.
Maribor lavi bres: dr. Viljem Neu-ner. Julij aiassr.
A^aribor ¿csni brce: Valerian Spm-fchina, mehanik, Ptuj; Milan Petek, slikar v Slov. Bistrici.
Mozirje: Juslp Rerllst Jim., trgovec, Rouatcc; Pavel Plrlch, usnjar, Ptuj.
Murska Sobota: Josip rilrlhncr ln Ivan Stcudte,
Ormož: Anton Sentscher. Adolf Stammen. Murska Sobota: Josip Flrth, posestnik.
Prevaljo: Ivan Scha'.er, posestnik. Slovenji gradeč; Jakob Frltz, posestnik, Dolsa vas.
PiuJ: Valerij an Spruschina. MIlan Petek.
Slovcnjgratkc: Ivan Schalcr, Jakob
Frltz.
Šmarje: Josip Derllsg ¡tm, Pavel Plrlch.
Predstavniki liste za glavni volilni odbor so: dr. Oto Blankc, odvetnik v Mariboru. dr. Edmund Kupnik, odvetniški kandidat v Mariboru. Namestnika: dr. Lotar Muhlclscn, dr. Frltz Juritsch. ob.i odvetnika v Mariboru. Listo so vložili JuliJ Frtmer, dr. Wiestaler. dr. Kupnlk, Kari Nassko In dr. BrandstSttcr, koncl-pljent pri dr. Orosclu.
Za nemško listo le tipično, da kandidira poleg nemškutarlev tudi Julius Gla-ser, ki Je reden član ln odbornik klerikalno stranke In Ima posebno veliko besedo v klerikalni obrtni zvczl.
r.
r
4- Javen shod Jugoslovansko demokratske stranke z* pol jare* o dolino «e vrši v nedeljo, dne 4. mara 1923 ob 3. popoldne v Sokotskem rfccio v Gorenji vasi nad Skofjo Loko, SomlSIleuike Iz ol>čin: Poljane, Trata, Ja»-orje in Oselica vabimo, da pc «b>wa zanesljivo iu mr.opobrojno udeleže.
-f Volilni shod JDS v Celja. V četrtek. dne 22. februarja se vrši v po-stilnižkih prctetoiin Narodnepa doma sestanek učiteljstva vsoh šol, davčne-pa okrajnepa oblast v a ln davčnepa urada, ki je namenjen rnzpovctm o volitvah v narodno sku|«ščino.
Krajevna organizacija JDS Hrastniku je únela r solxMo svoj plav-ni letnj oW-ni zbor. ki jo izpadel zelo ut-vlno. Udeležba j© bila lepa ln svo •wistop k stranki je prijavilo zopet več vrlih mož Ir.mod delavstva, zl.ie.ti pa iz-med rudniškepn nodura<ltiištva in ttrad-niStva. ki je se.i:>.j po večini v JDS. 0 ravnatelj Gnus je razložil propram etranke ter se dotaknil raznih aktualnih vjwaSanj. Vclutvo orsanizaclje se je Izlrralo tako . le: p. ZavraJek. pred-»e<Í!Ük; p. Griv**, pod[rre>b«e«lnik; p. M. Roí. tajnik; p. DoIinAek. blapajruk. Nadalje so v odboru rastofrtiiki %-»ch stanov. Imena odbornikov jamčijo, da se bo delalo i «o vnemo v korist naroda in stranke íji s tem obenem v korist vseh. ki so v stranki udruienl.
-j- «Naprej» prenehal Izhajati. Oflri-jelp.o dasi'.o SSJ (Bentotove stranke) «Na:>rej» včeraj ni več Izšlo. Cujemo. da jo tiskarna ustavila list. ker p. Ber-not ni mctrul več plačevati računov.
«Koranov puč.» K tej notici nam p!Se rosjx dr. M. Koran: «Zopet sem prisiljen apelirati na Vašo prijaznost s [iroiu k», da priobčite t ozirom na Vašo iz «Nnjireja» posneto vest «Koranov puč» ftledečo vrstice: Brez moje mlno-st| so- me zastoi»nikl Bernotove onrani-zacije v popa jan jih t mariborskimi so-eij.iltsti }>rodlapali ta n<*ilca 3L"»te na 3tajiíi*l;ém. Jaz sem Izjavil, da sem ¡irlpravljen to kartdklaturo sf>rejeti. če se more i njo doseči razčiščen je razmer v stranki. Mari!>or Je to mojo kandidaturo odklonil, čosar pa Mariborčanom nlsiem zamoril, kar ee Ee vidi iz te pa. da sein 5e	* "o forslral ma-
riborsko kandidatsko Ii*to in da «em zanull druiračnepa 6tališča Bernotove onranlzacije it nje izstopil. Pač pa so me ncwniniiale kranjske Bernotove or-iranizaeije za nosilca liste na Kranjskem in v Ljubljani; te kandidature, kakor vsako drupo. pa sem odklonil.»
+ Propias Irankovccv. «Hrvatska Hisao» priniia propia» frankovske stranke. Proplaa bazira na kaj-dlnalni laži. kako so frankovci moško na-«to-|v».li [»roti ustvarjanju te «današnje fak-tične države». Dejstvo pa je. da so frankovci dne 20. oktobra 1918 pro planili likvidacijo svoje etranke ter s|«rejell sklep hrvatskepa «.bora, sloneč na narodnem iu državnem edin-stvu.
svem
šah
Slmnltcnska Šahovska produkcija. Jugoslovanski šahovski mojster vse-učiliški profesor Inž. dr. Milan Vidmar priredi danes, 21. t. m. ob 8. url zvečer v šahovskem klubu v ljubljanski Narodni kavarni, (zadnja soba) slinultansko šahovsko produkcijo. K prireditvi se vabijo vsi ljubljanski Sahistl brez Izicnie. Oni, ki Imajo svoje deske, na| Jih prlns-seio seboj. Pri tej ptdlki bo najbrže tudi kralko predavanje o šahu.
—	Zopet poboj med fašisti la komunisti. V noči od nedelje r.a pondc-Ijek so se peljali vldcmskl fašisti Iz Ven-zona. kjer so «pomagali» pri občinskih volitvah za mesto Venzone. k! Je hudo komunistično. Par kilometrov od mesta pri cest! pa so se zabarikadirall nekateri venzonski komunisti, ki so obstrelill več fašistov, ki so se peljali z avtomobilom. Zato so okraji Vidim, Tarccnto. Gemona, Buia in Tricésimo odredili fa-šlstovsko mobilizacijo in koj drugo Jutro je množica črnih srajc poplavila Venzone, ga «razorožila» in vlekla na sodišče sedemnajst osumljencev. Mimogrede so se peljali fašisti še v Tolmczzo, kjer so požgali tamošnjo delavsko čitalnico.
—	Elektrifikacija švicarskih železnic naglo napreduje, tako, da bodo vsa elektrifikačna dela na švicarskih progah dovršena že leta 192S, torej 5 let prej nego Je bilo predvideno v prvotnem načrtu. Obratovanje na približno 1550 km dolgcin železniškem omrežju bo zahtevalo ckolu 4C0 električnih lokomotiv in motornih vagonov.
—	Poboj med moasrhlst! In socialisti ua Dunaju. V soboto zvečer Je prišlo koncem monarhističnega zborovanja v XIII. okraju do hudega spopada med monarhistl In soclatniml demokrati. Nekaj monarhistov Je ubežnlo na cestno železnico, ki Je ravno vozila mimo. Sledili so Jim delavci ln v vagonu Je prlšio do streljanja. En delavec Je bil ustreljen v srce, dva monarliista sta pa težko ranjena. Storilci so aretirani
Frosveia
Ljh'h!janskn drama. Sreda, 21.: «Za pravdo in srce». C. Četrtek. 22.: «Idljot». Začetek ob pol 8. B Petek. 23.: «Vojiiek». E. Sobota, 24.: «Ugrabljene Sablnke». D.
Ljubljanska opera.
Sreda, 21.: «Nižava». A.
Četrtek. 22.: «Rlcoletto». Oostovanjt ge.
Vesel-Pola Iz Zagreba. D. Pettk, 23.: «Oorcnlskl slavčck». V prid
Udružcnlu gledaliških Igralcev. Izv. Sobota. 24.: «Mciistofeles». B.
Mariborsko cledaliSč®. Sreda, 21.: Zaprto.
Četrtek, 22.: Gostovanje baletnega sn-
sambls zagrebške opere. Izv. Sobota, 24: Schtaherr: «Ono». Premiera. A.
Oa»Iswi}i jr«. Tfnfc» Vnri Pofa v LJabl>ai. 8100A J» futuivai« prr.4 t
▼lopi Ijikme o<IHSns ias7ebiks kolorv turka. pa. Vesel Pola. žeis je velikanukl ospeb io (rila po vsakem dejanju poklicana do iest-krat pred zastor. Itnponlrala je s svojo ra/lidrano U.V>Uujo pevsko tehniko, čustvenim In dramatsko livim petjem ter t Izredno temperamentno ipro ln mimiko. Cnictnica ivojo partijo živi in v pet J« nikoli o* fortira trliuu; sato pa doseza Intimne efekt«, ki so lepši nejro še tako silen material. Polep ve-leslmpatifnepa pt»»tj» »ta se odlikovala g. Z a t h e j. ki Je bil po glasu, pml&-van ju. i pri ln tr.iski lzt>oren ter j. Ko-ni, ki ie imel v vsakem ozira srečen večer ter je prejel dva venca, pafl v znak priznanja ta vzorno marljivost in vztrajnost. Gdč. Sfilijrnjeva, pp. Rratuž. Mntačičcva L dr. so bili povsem na tvojem mostu; tudi zbor Jo |k>1 lepo, tal, včasih neritmično in j« par krat zašel v navskrižje z orkestrom. Opero je tempo-ramentno dirijrlral g. Neffat. Na dru-ro postovjinje p«. Vesel-Pola v vlopi OH'!« — «Ripolettu» opozarjamo naJo publiko.
Z ljubljanske opere. Ga. I/>v»etova je tnpet okrevala In nastop t petek t obljubljeni opori «Gorenjski shviek. kot Minka. — V korlat Udr. (riod. ipralcev »s uprl7.nri t petek po daljSi pavr.l zopet oriljuliljena opera «Gorenjski slavček». Ker je vedno veliko zanimanje, opozarjamo občinstvo, d.i il p«*krbl vstopnire prsvoč.i»no. Naročila »prejema pisarna Udr. rled. Ipralrev, dramsko pledaliSče, pritl;Sje. vsak dan o<l p«jl 2. do 4. pop.
SchPnherrjeva miJnovejSa drama v mariborskem rliitalliču. Dne 2-1. februar, ja bo v maribnrskara ple«laliiču premiera narnovejie dram« tnnnojja dramatika K. Schfinherrja «Ono». Draina k» bila doslej uprizorjena samo še na Dunaju in «e nahaja v rokopisu. Kritika Jo J« nrl-itela tn»d naJl>oljAs Rcl.AnlierrV?va dela. Duhoviti dramatik je v nji silno poenostavil orlrsko tehniko: nastopata samo Ive osobl — zdravnik ln njepova lena. Posku* Jo tedaj tudi i te «trani zanimiv, ker Je nevaren. Pet dejanj pa umo Ive ofcbil Kljub temu pa je drama na Dunaju nspela. Nima dejanja» a v nji «e razmahu.» 6oi oder vihamo življenje: Iva v bistvu railifiru» inaiaja se krcieta In borita do uničenja slabšepa: vsa dra^ ma jo polna pibanja ln nnjieiostL «Ono» rešuje zanimiv soelalno-medicinski problem: ali smejo tuliorkiilo7.nl starši ro<li-ti otroke? Na tem problemu s« razbije življenje tuberkuloznega t<lravnika, tu r.mapa Instinkt prirode ln materinstva, zmapa žena. Mariloirsko pledaliJko občin stvo pričakuje uprizorite» t velikim zanimanjem.
Mariborsko r'e<lat'.*f«. V nedeljo Jo ob polnem glodaliAAi posloval v «Fau-stn» g. Knlttel It Zaprti!,», ker je g. i*o-vilski It Ljubljane rostoranje nenadoma oilporedaL V vlopi Sieprla <« t uspohtim nastopila pdS. Kopojeva. Knittel, Arhi-pov in ga. Uitrovičova »o želi topet mno ,'o apiav?a. Ga Mitrovičova pa se bo mo rala potruditi da <i<opoIni tudi ipro. ki o je pdč. SuSterSičcva boljše podalo. V potek dr.e 23. februarja «e vrSi premiera operete «Pri treh mladenkah». To opereto Utejojo med najpriljubljeneiSa Sehu-bertova oderska dela ln je žela povsod ;zrcden uspeh.
Ličarjev koncert v Ljubljani. Prazna fllhannonična dvorana v poudeljek ravno ni bila, toda tdl »e nam. da je bolj polna, kadar funkcionira tista žalostna kinematografska plahta, ki visi kakor bel memento na etoni in čaka, da s« muze izselijo iz hiJe, da bo mogla zopet nuditi svojo banalno zabavo. — Profesor Ličar nam js v pondoljek tveier impo-nlral po svoji mehki lepato-ipri in svoji intuitivno-murikalni reprodukciji. Vsake-pa izmed šestih delov Kreislcriane je izrazito individualiziral, da »o «tali druj poleg drugega kakor zbirka taniniivih psiholoških tipov. Glaz.unovepa variacije na ruski tema »o mojstrski kos. pisan ta orkestralnega komponista presenetljivo klavirski. Za Milojevičeve str ari se je liolj težko navdušiti: nimajo muzikalne mo£i in eo čiisovno zaostale. Ve» svoj silni temperament je mogel položiti g. Ličar v ritem Smetanove skladbe, ki je taktično ukresala ogenj v publiki. Pri tem je pokazal pianist silno kulturo igranja v forte mestih; žel je obilo ploska in je moral ie nekaj dodati. Dosegel jo prav lep umetniški uspeh.
dfvte&fl» s9o casCals R prepričanost-; Obranit« mu kvaležen spomin. (Glej sa* vezni poziv!) — Odbor Sokola L lo društva za Zrradbo.
Jezdni odsek Sokola Ljubljana, se vdeleži pogreba br. dr. Ivana Tavčarja star., ki se vrši 22. L m. ob 4. orl Izpred mestni ga magistrata. Polnoštevdna udeležba dolžnost! Prijave sprejema br. tajnik Milan SterJckar v Motal hranilnici. Zdravo!
Sodnlfa
Proces Vožstfak ccnira «Slov».
nec». Leta 1921 Je pos!. dr. licgumd Vo-Snjak v nstavetvornl s.Vu?šf!nl v svojem jovoru omenjal znano Izjavo slovenskih kulturnih delavcev ter pri t;J priliki trdil, da so duSevni etc! manllcsta dvojica blbliotekara bivše dvorske bečke biblioteke». S to enuncljacljo dr. Vošnjaka, Id Je bil takrat Je vseučillškl profesor v Ljubljani, se Je pečal univerzitetni svet ljubljanski univerze ter podal Izjavo, v kateri obsoja dr. Vošnjaka, da Je v svo« jem parlainriUarnem govoru očital vse. uiiliškemu profesorju dr. Prijatelju av-strljakantstvo. Z ozlrom nato le priobčil «Slovenec» meseca julija 1921 članek «Obsodba», v katerem !e med drugim ljuto napadal dr. Vošnjaka, U |e bil takrat kandidat za poslanika v Pragi, da r.i mož, ker Je v e d o m a govoril neresnico.
VčeTaJ se Je radi tega VTŠfla na tožbo
dr. Vošnjaka pred senatom dež. sodišča v LJubljani obravnavo proti odgovornemu uredniku «Slovcnce», MIhi Moškerct^ zaradi prestopka zoper varnost CastL Obtoženec le nastopB dokaz resnice la zaslišano Je bilo več prič, med n|lml gg. minister na razpoložcnlu dr. Žerjav ut dr. Kramer, vseuč. profesorji: dr. Prijatelj. dr. Kidrič, dr. Dolenc, dr. Hsupt-mann. dr. Lapajne. Dokaz resnice tc otv tožencu v nlkakem nzlro ni posrečil, vsled Cesar Je bil odgovorni urednik «Slo venca» obsojen na 1000 Din globe, ali 13 dni zapora. Pri obravnavi se Je tudi ugotovilo. da dr. Vošnjak nI mogel očitati avstrljakantstva prol. Prijatelju, ker Je notorlčno (kar Je posebel povdarjal priča dr. 2erjav), da Je dr. Prijatelj Se zt časa vojne dejansko pokazal, ne le, da nI bil avstrljakani, temveč da Je Iskreno želel postanek naše narodne države.
Objave
Spori
Sestanek smučarjev Ljubljanskega športnega kluba radi nedejske tekme se vrši danes zvečer ob 8. uri v kavarni Zvezda. Načelnik sckcije.
LJub!J. nogometni pedsaves. (Službeno) Seja poslovnega oObora se vrši v četrtek 22 t. ni. ob pol 8. url zvečer v Športni zvezi. Narodni dom. Po seji posl. odbora točno ob pol 9. ur! seja upravnega odbora. — Tajnik.
Smučarski odsek športnega kluba 'Ilir.Ju» v Ljubljani p&zlvljs vse svoje člane na sestanek, ki se vrši v četrtek ob 8. uri zvečer v Prešernovi sobi pri Novem svetu. Ker se bo razpravljalo o nedeljski smučarski tekmi, sc piosl pol-noitevilne udeležbe.
Sokolsivo
Sokol I. ▼ LJubljani, poživlja svoje članstvo, da polnoštcvllno Izkažejo zadnjo čast prcm nnlemu br. dr. Ivan Tavčarju, ki si I« stekel za naše društvene težnje mesto časti in dobrotvornostl. Umrli brat Je v celi svoji preteklosti ; združeval v sebi vzorno sokohko har-[ menilo svoboda, -i«neljubi«, združeno s
•	Mestni magistrat vabi Mine posest-nike, da na dan pogreba častnega ms-ščana ln dolgoletnega župana g. dr. Ivana Tavčarja po možr.nstl razobesilo žalne zastave, zlasti ob progi sprevoda, to Je od magistrata - Strllarlcva . Prešernova ulica - Dunajska cesta do sv. Krl-štola.
•	Ljubljanski v Zveri včlanjeni moSK zbori se odelelc pogreba g. dr. Ivana Tavčarja korporativno z zastcvaml ln pojo O. Devovo tVlgred se povrne» ter J. Pavčlčevo «Narodno nagrobnlco». Zbirališče v četrtek ob pol i. uri popoldne pred mestnim magistratom. Arhivarji naj prlnc-so note seboj!
•	TovariSi •Jedranail». Preminul !•» častni član našega druStva g. dr. Ivan Tavčar. Izkažimo mu poslednlo čast s polnoštcvibim spremstvom na njegovi zadnji po t L Udeležimo se pogreba z žalnimi trakovi. — Odbor.
•	TovurlSi Triglavuni! Udeležite se polnoštcvllno s trakovi pogreba našega častnega člana, pokojnega gospoda dr. Ivan Tavčarja. Zbirališče ob pol 4. pred univerzo. Odbor.
•	Gasilci! Pogreba velezaslužnega dr, Ivana Tavčarja, ki Je bil častni člatt Ljub. prostov. gas. In rcš. društva sa udeleži to društvo korporativno. Vabimo vsa gasilna društva, da se vsal po deputacljah udeleže pogreba, k! bo v četrtek 22. t. m. ob 4. pop. Zbirališče točno ob po! 4. pred Mestnim domom. Oprava: slavnostni kroj s čepico brez sekire. —
•	Poziv hišnim posestnikom.' Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani poziva gg. hišne posestnike, naj v znak žalosti ob Izgubi svojega bivšega zaslui nega predsednika, dolgoletnega člana bivšega ljubljanskega župana, neustrašenega zagovornika naših pravic g. dr. Iv. Tavčarja, razobesijo žalne zastave. Pogreba se udeležimo po nioŽDostl vsL — Pndsedništvo.
•	Vsem trgovcem. Da spodobno po» častimo tudi ljubljanski trgovci spomin blagopokojncga gosp. dr. Ivana Tavčarja, odrejam, da so v četrtek, dne 22. t. m. «e trgovine od 4. ure popoldne dalj« zaprte ter poživljam vse člane gremija. da se polnoštcvllno udeleže pogreba. Načelnik Fran Siuplca.
•	Gospodarski odsek Sokola Ljubljana vabi vse člane ln vse. ki so sodelovali nz maškcradl. na sestanek v četrtek 22. t . m. ob 8. uri zvečer v odborovl sobi v Narodnem domu.
•	Celjsko pevsko druiivo Ima svoj red nI občni zbor v sredo, dne 21. Isbruarja t. L v mali dvorani Narodnega doma ob 20. url. Dnevni ri-d običajen.
•	Zadruga mesarjev in preka/eralcev v Ljubljani uljudno vabi vse člane na polnoštevilno udeležbo pri Izrednem občnem zboru, ki se vrši Jutri 22. februarja popoldne ob 4. url v gostilni Petra Ko-šaka v vrtnem salonu.
•	Kino Matica v Ljubljani pred vala ofi 19. — 21. t m. grandlozno detektivsko dramo «Človek s pol telesa*: kralja podzemeljskih razbojnikov. Od 22. — 25. t m. pustolovska drama «Madste l kai-njenik». v glavr-i vlogi znameniti «Mači-«te*
Domače vesli
•	SoínTJe Vísde k smrti drja. TavCer.
C. Miui»tf»kl predsednik Nikola Pašič
l*j»lal včeraj pokrajinskemu namestniku Hribarju brzojavko, v kateri v Svojimi in r imenu vla/ie izraža toža-Ije rodbini pokoj. dr. Tavčarja. Namestnik rinbar je takoj po*etii rodbino pok. dr. Ta v čari« in jej izrekel sožalje Imouorn vliuio. Z namestnikom je |>ose-til rodbino drja. Tavčarja tudi minister Velir-ar Jankovič. kJ se je mudil v Ljub. Ijaid tur je izrazil svoje najtoplojSe so-lalje. Ministrski predsednik Pašič je o« Ir edil, da se pogreb dr. Tavčarja vrši na državne stroške. Na krsto bo dala vlada položiti veneo.
•	V Imenu JDS za mariborsko oblast Je minister n. r. dr. Kukovee izrazil rodbini umrlega dr. Ivana Tavčarja toialje na bridki izgubi
•	Krajevna organizacija JDS v Ko-ttvju njun [<oíi!ja ob smrti drja Ivana Ta v čar ja sledečo brzojavko: Žalujemo Ob sjorti velikega moža In predstavnika osvobodilnih idej drja. Tavčarja.
•	llolečkova prosluva v Ljubljani. JutriHovaosko - češkoslovaška liga v Ljubljani priredi dne 25. februarja ob II. dujKildne v univerzitetni dvorani pred«vanje o pisatelju in novinarju Josipu Ilolečku, ki izpolni dne 27. februarja 70. leto svoje dol*. Jofdp lloleček, prevodnik u<Lruženja češkoslovaških novinarjev, je s številnimi spisi in članki vneto pospeševal medsebojno spo-ti ta vanje češkoslovaškega in jugcelo-vanukega naroda ter zato v polni meri ta»!uži. da se naša javnost v obilnem Številu odzove vabilu lige ter se udele-ii t«? proslave. Govoril bo dr. Ivan Lah. Vitirp pro»t.
•	Prooietnl minister dr. Vellzar Jankovič je [«iijic! 20. t, m. z dopoldanskim vlakom, ki pa je imel večurno zamudo, preko Kari ovca v Ljubljano. Danes se pelje na Bled. odkoder se povrne po|>oldne naravnost v Beograd.
•	Dvorski ples, ki se je vTŠil dne 18. februarja, j« usjtel — kakor poročajo Iz Beo<rrada — sijajno. Prisotnih je bilo okoli 700 oseb. Kralj in kralTisa t.ta utvorila ples s kolom. Zapustila sta dvorano okoli 1. ure po polnoči; Uit» |« je trajal do 3. ure.
•	Pokojnina učiteljev In učiteljic. Ministrstvo pnssvcte je odredilo, cia Imajo učitelji in učiteljice ljudskih šol v Sloveniji. Dalmaciji, Bosni in Hercegovini ter Hrvatski in Slavoniji pravico do pokojnine od dneva vstopa v učiteljsko služIjo. Dokler ne polože prak-ličiK-pt izpita, imajo učitelji in učiteljice prav ico do |>okojnino v iznosu polovice plače. Po položenem praktičnem Izpitu morajo za pokojnino In napredovanje najmanj pet let službovati v stalni učiteljski služb} od časa. ko «o položili [«Taktični izpit.
•	«Mariborska afera.» Pod tem naslovom |>riobčuje beograjska «Politika». ki je natančno poročala tudi o Celjski aferi, daljše poročilo iz Maribora. KI intro, a pravično kritizira defe-tUiično delo mariborskih klerikalnih listov. kakor tudi radikalsko barantanie s Nemci. Na» more samo veseliti, da tako ugleden beograjski list. kakor je «Politika», objektivno obvešča svoje íitaudje o naših rarmerah. k! po ne le v jugoistočidh krajih države, amr»ak tudi v prcstolici sami 6e V6e premalo mane.
•	Zborovanja v Mariboru. Za danes ao sklicali klerikalci ob pol 20. uri javen *hod v Gambrinovo dvorano, kjer hočeta Zeliot in dr. Jerovšek navdati Orjimo. R.tU teea sklicuje Orjuna isti večer ob 18. veliko protestno zlorova-nj<- svojih članov v Narodni dom. Pomirjeni duhovi se bodo torej vnovič razburili
•	Volilna železnica. Pokrajinska Oprava razglaša: Na ponovno urgenco ministra dr. Zu|wniča v vladi in pri ministru saobračaja se jo ustanovila sekcija /a t rasi ra nje železniške proge Kočevje . Stari log - Vrbovsko in Črnomelj . zveza s to progo, kakor tudi za priJi-'o St. Janž - Sevnica. Za načelnika skrije je imenovan inž. Pudolf Kav-
za člana pa Leopold Stibil. (Isto vest smo čitali pred približno dvema mesecema, pa se ne vemo dobro spominjati. v katerem namenu je bila takrat objavljena. Sedaj gre za kuglice In »e morda res izplača — V3aj pri Ko-Sevarjih.)
•	Boj proti špekulantom z devizami.
Do 15. febiuarja ja finančno ministrstvo na |x>dlaKÍ pravilnika o trgovanju z devizami in valutami kaznovalo že celo vreto špekulantov. Celokupna vso ta kazni znaša 9.972.000 dinarjev; txl tega je bilo vplačanih doaodaj žo 3 milijone 775.000 Din.
•	Se o aferi tvrdke Hacker A Co. Včeraj je |irisj)el v Beoirrad inšpektor finančnetra ministrstva Starčevi«, ki je poiočal finančnemu ministrstvu o rezultatih [veiskave, ki jo je vodil v Zagrebu radi konkurza tržaške tvrdke Ilacker & Co. Po njegovem poročilu so poleg doKodnj že znanih oseb in zavodov, ki «o bili odkriti že takoj po po lotnu tvrdke, vpleteni v afero tudi razni ujrlodid zasTcbški tr-rovcL Finančno ministrstvo stoji na stališču, da so tudi Ü sodelovali na pndcu dinarja in bodo sato kaznovani z denarno glo!>o 300.000 do 500.000 dinarjev, prizadetim han-kam ;«a l)o tudi odvzeto dovoljenje tr-eovanja z devizami In valutami. Dose-áaj je končana preiskava proti 22 zagrebškim podjetjem, v prvi vrsti proti Cnkompt . tanki, pričakovati 1» je 6e paila! iniih urui&kar,
*	tnsolvenca Coopcrsfftf OltiTlane ▼ Trstu. Cooperativa Giuliana v Trstu, k one um na zadruga, ki je bila up tan ovije na kot konkurenca Delavskim kon-sumnim zadrugam (Coo|»erativo Ope-raie) je ustavila plačevanje In prosila za SOodstotno {»oravnavo. Vzrok Insol-venco jo baje j>ožar trgovine na trgj GoldonJ in pa splošna kriza v trgovini. Glavni upnik je Narodna iveza zadrug, ki je posodila zadrugi dva milijona lir. Koliko snašajo pasiva, ie ni znano. Zadevo ima v rokah tržaško eodišče.
*	Poražena komltajka četa Mod vasema Bezikovo in Preseko v Makedoniji je naletela orožniika patrulja na komitaško čoto. ki je Imela namen Iz-rofati va3 Preseko. Itazvil se je boj, v karerem je bil en komitaš ubit. eden težko in dva lahko ranjena Drugi so pa zbežali {«reko meje. Pri mrtvem in težko ranjenem komitašu sta se nagli — bolgarski vojaški puški
*	Ali res — atentator? Kakor čitamo v splitskih listih, je tamkajšnja policija aretirala nekega Isme»la Kurtagiča iz V lav?raco v Bosni, mladeniča v starosti £8 let, ker je «nekoliko pristašev in jirijateljev dr. Trumbiča posumnjalo. da je Kurtagič hotel iz političnih razlogov izvršiti atentat na dr. Trumbiča.» Ta sumnja je nastala vsled tega, ker so videli, da je Kurtagič |>riše! v Trumbičevo stanovanje. Pri preiskavi je policija našla pri Kartutriču namesto bomb In revolverjev — album avstrijskih patrljotičnih slik iz vojne dobe. katere je vedno nosil v svojem ročnem kovčku. Kurtagiča so pridržali v rapiV ru. dokler ne dusj^jo Informacije od policijske uprave v Sarajevu. Kurtagid je izjavil, da je pristal — hrvaškega blolca.
*	Nacionalistično zborovanje v Ze-
muntu V nodeljo so je vršilo v Zemumi veliko zbjrovanje nacijonalistov, katerega je otvoril [»re<lsednik krajevnega odbora Momiilo Sokič. ki je nairlaSal potrebo solidne organizacije, ki bi pro-fiairirala idejo narodnega In državnega odinstva. Tajnik Milan Zivkovič je govoril o programu organizacije, dr. Ivo Mogorovlč ra o ideji jugo^lovanstva. Bilo je navzočih mnogo beograjskih gostov.
*	Novi pravilnik za poštno službo.
Dne 1. marca se uveljavi pri vseh poštah naše kraljevine novi pravilnik za tuzemski poštni promet, ki vsebuje veliko novih in tudi za občinstvo važnih predpisov, ki se od dosedanjih bistveno razlikujejo. Poštna direkcija v Ljubljani pripravlja slovenski prevod novo-era pravilnika. Interesenti se opozarja io na slovenski poštni pravilnik, ki bo stal 10 dinarjev. Dobival se bo v pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani. ako se ga naroči do konca tekočega meseca.
*	Stanovanjska sodišča. I* Beorrada se brzojavno poroča: Ustanovljenih je pet stanovanjskih sodišč: za Slovenijo
v Ljubljani; ra Srbijo, Črno goro in Vojvodino v Beogradu; za Hrvatsko in Slavonijo ▼ Zagrebu; za Bosno In Hercegovino v Sarajevu; za Dalmacijo pa v Splitu. Ta sodišča rešujejo stanovanjske zadevo v zadnji instanci ter so njihovi sklepi končnoveljavnL
*	Velika železniška nesreča pri Ko-toribi. V pondeljek, dne 19. februarja ob 18. uri se jo prikrila v Murakerosz-turu pri Koloribi velika železniška nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev. Na postaji je stal tovorni vlak iz Barcsa in na po.-tajo ie privor.il brzo-vozni tovorni vlak št. 933 iz Pra?er-skega. V^led nesporazuma pri signalih jo zavodi! brzovozni tovorni vlak v stoječega tovornega. Obe lokomotivi in več Vagonov je skočilo s tira. Prtljažni voz pragerskega vlaka je bil popolnoma zdrobljen. Prtljažnik Jakob Kitak in kurjač Jožef Hajšek sta ostala na mestu mrtva Strojevodja Karei Gabr-šček iz'Pragerskega je dobil težke notranje poškodbe, zaviraču Karlu Mlakarju je zdrobilo levo nogo. Oba težko ranjena so prepeljali v mariborsko bolnico. Skoda je velika.
*	Odlikovanja v šolski služb!. Odlikovani so: z redom sv. Save 4. vrste Božidar Vale nt a, nadučitetj v Ljubljani; z redom sv. Pave 5. vrste pa: Jerica Zem-l'an. upraviteljica gospodinjske Solo v Ljubljani; Konrad Darle, nad učitelj v Metliki; Zivana Mitrovič, učiteljica v Ljubljani in Slobodan Zivojinovič, učitelj v Rojancih.
*	lzpremembe r državni službi Državni svetnik dr. Štefan Sagadin ja imenovan za člana stilnega pravniškega odbora pri generalni direkciji državnega pravdnega zastopništva. Ostavko na državno službo sta podala: ini. Herbert Scloeppl, furnskl komisar pri direkciji iuin v LJubljani in Kristijan Pertot, višji peometer v Kamniku. Simon Meršol, inšpektor finančne kontrole v Ljubljani, je «talno upokojen, istotako tudi Ivan lirus, rudarski računski cficial r Zaimkov cl.
*	Zdravstveno stanje v LJubljani V tednu od 11. do 17. februarja se je v nieilnl občiul ljubljanski ro«lilo 28 otrok, umrlo pa 19 moSkih In 7 lensk, skupaj torej S8 oseb in sicer: 7 oseb u je-tiko, 4 ra srčno hibo, 8 za mkom. S ta možgansko kapjo. 1 za življcnsko slabostjo, 8 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. 1 oseba pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Na Infekcioznih iMjler.nih sta oboleli dve osebi: 1 na da-vici, 1 pa na duSjivem kašlju.
*	Inšpekcija dela v Celju. Uradno se nam sporoča, da se res opusti Inspekci-> dela K Celju. PtarzaocaT ie isU bila
etkJno politiko s 4ne 85. mTgvia lOSt, «Uradni Ust» s dne 28. dooemUra 192S. Skoro ves njen delokrog je dodeljen Inšpekciji dela v Maribora, kamor naj *e vsi inlereoentje obračajo za vsako uulevo ter naolovljnjo tvoje vlog«, ki te tičejo njeneg» delokroga. Glede vodstva ras-llrjene mariborske Inšpekcije dela pa niso nastale nlkak* spremembe.
•	Srebrna porok«. V krogu trojih sorodnikov sta obhsiala včeraj v LJubljani srebrno poroko Fran in Ana Usadi a it Krftkega. Na mnoga letal
•	Za iols nI kuriva. Kakor nam poročajo, te t današnjim dnem začasno ukine pouk na dveb državnih ta vodih. In tioer oa državni tehniMri srednji Ml In na drl trgovski akademiji — ker Jo zmanjkalo kuriva. Vsa prizadevanja, dobiti potrebni kredit sa nabavo premoga, so Oitala brezuspešna. Zato mors pouk na najvišjem in največjem obrtnoSolskein in Istočasno tudi na najvišjem trgovskem učnem zavodu v Sloveniji prenehati Po. leg teh dveh So! morajo prenfhatl tudi dra;'o učne prireditve, ki to n-vtan^ne pod streho tehniške srednje »ole (prej državna obrtna šola), namreč delovan> na keramičnem oddelku, pouk v koiar-tkem tečaju In v tečajih Urada za pospeševanje obrta. Prizadetih Je nad 600 učencev In učenk.
•	Promenada v Selenburgovl nllel. Prejeli smo: V nedeljo opoldne je Igrala r ljubljanski Zveidl kakor običajno, god ba Dravske divizije. Dan je bil lep. skoraj pomladanski in Zvezda polna. Občinstva je bilo toliko, da Je bila tudi vsa Selenhurgova ulica polna. Mislimo torej, da ob taki priliki ni umestno, da se po tako napolnjeni nllel vozi V nedeljo je pridir-jal med mnoiloo Izvošček In konj »e je začel vsled godbe plaiitl Da ga ni urno prijel neki gosp-^l, bi se bila tgudila lahko nesreča. Ako IzvoAčekI sami niso toliko previdni da bi vsled voinje po napolnjeni promenadi lahko trpeli škodo — da ne goro rimo o obzirnosti do občinstva — bi bilo prav, da bi se za tisto uro dolodila za vozove druga pot.
•	Nenavaden nspeh «Trlglavsnskega plesa v Maribora». Iz Maribora poročajo, da je vrgel «Triglavanski ples», ki se je vrš!J dne S. februarja v Mariboru nekaj nad 150 000 kron čistega dobička ki se bo uporabil ta revne «Triglavane».
•	Originalni ribniški venec, ki je bil poklonjen pevskemu zboru Glasbeno Matice r Ljubljani o priliki njetrovega nedeljskega koncerta t Ribnici, je razstavljen v ¡7!jžbenem oknu Matične knjigarno v poslopju Filharmonične družbe na Kongresnem trgu. Venec je vzbudil «plošno zanimanje vsled lire, ki je pri-ivriiena na vencu In sestavljena iz raznoterih minljatnmih Izdelkov ribniike «silhe robe» t»ga slavnega Izdelka domače obrti naiih vrlih In rstrajnih Rib-nlčanov.
•	Pobiranje pasjega davka v Ljubljani Pobiranje pasjega davka ta loto 1J123 »e je pričelo včeraj. Ta davek je plačati v okrož-.i ljubljanskega mesta za vsakega psa, izvzemšl za one, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj s| preskrbe 7a to leto veljavnih pasjih znamk najkasneje do dne 1. marca 1923 pri mestni blagsjniei proti plačilu 10O Din. Z oiirom na <5 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo tak*o, ker bo polo-vil konjač od 1. marca dalje vse one pse, ki ee dobe na ulicah braz veljavnih znamk.
•	Vojaški novinci, ki so prihajali zadnje dni v Ljubljano, so napravili v pijanosti med vožnjo v železniških vor.ovih precej rabuk in škode. Razbili so več oken in vrat. Prijavljeni so vojaškim poveljstvom, kjer se bodo zadeve poravnale. — Novinec Anton JanSič je udaril v svoji razposajenosti v okno stanovanja Ane Lončarjeve, razbil isto in se pri tem tako poškodoval da so ga morali odpeljati v bolnico.
•	Motorna brlzga-na s konjsko prlpre-go za Do-.nžnle. Istočasno z avtomobilno motorno brizgalno za Ljubljano, je prispela iz Linca tudi motorna brizgalna s konjsko priprego za Domžale. V nedelo so prišli gasilci iz Domžal na okrašenih vozovih v Ljubljano, odkoder so potem v spremstvu odpeljali briz.galno domov. V Domžalah se je vršil slavnostni sprejem z nagovorom župana, nakar je sledila takoj preizkušnja brizgalne v tovarni Bistra, ki se je obnesla izvistno in v splošno zadovoljnost. Prisostvovali so ji poleg župana ter gasilcev tudi Inž. Ro-senbauer iz Linca. starosta gas Iske straže Fran Barle iz Ljubljane in nadzornik ljubljanskega gasilskega urada, Janez Kolesa. Brizgalna jo velikega pomena ?a j Domžale, ksr je tamkaj jako razvita in- 1 dnstrija in je tako »oskrbljeno 7a požarno varnost v veliko večji meri, kakor do sedaj. Upamo, da se bodo »ganila tudi dnira mesta, zlasti ona. kjer je razvita Industrija, kajti le t modernim orodjem ie mogoče napovedati požarom odločen m tudi zmagovalen boj.
•	«Avtomoblllsl» n» Viča. V nedeljo zvečer je tavonl znani avtomobili«! tudi na Vič. Pripeljal te je s šentjakolmkl-mi Igralci Vkljub blata in slabi viski razsvetljavi se je njegova vožnja sijajno posrečila, ker je bilo vodstvo v dobrih rokah. Državni pravd nlk ne bo Imel rzro ka posegati vmes. Občinstvo je napMnl-lo dvorano riškega lokala In je doživela ve^er tmeha, kakor ga že dol^o nI bilo. Predstava je sijajno uspela In je želeti da vrli Šentjakob Jani zavozijo s av-tomobilfstoin ie kam.
•	Z Zidanega mosta nam poroča»: Dne 18. januarja je neki Ljubomir Mitič ukra. dol na tukajšnjem kolodvora Iz vagona le pes» vola z vrednosti 1U00 Din ter
Din. Miti« te Je Ultnolfteioa oeobju predstavil kot spremljevalne radona, v katerem je bila živina Milana Pasovea ls Zagreba železničarji to mu verjeli ter je lopov noovirano izvriil tatvino. — Dne 17. februarja Je tukajšnje orožniJtvo izsledilo Mitlča na kolodvoru ln ga Izročilo todiAču.
•	Slovenski fantje Is Vranje t Srbiji nam poročajo: Dne 31. Januarja jo slavil svojo krsno tlavo 1. pešadijski polk t Vranji r Južni Srbiji, obenem pa tudi mesto Vranje 461*tnieo osvoboditve od turškega Jarma. Hrana slav« te Je obhajala na tloreeen način. Ob desetih dopoldne je bilo v Tojainici polka po običaju v prisotnoetl v»ega moštva, meščanstva In Sokola «tečonje kolača». Opoldne je bilo v trečano dekorira.nl ter t evet-iem oznljšanl dvorani «Oficirskega doma» dobro pogoščeno rse moitvo polka Pri IsU mizi so sedeli vsi oficirji s komandantom polka in komandantom mesta, krasen vzgled res prave demokracije jugoslovanske vojske. Po obedu je govoril g. piikovnik Alekvinder 8tankovi6, ki je svoj govor zaključil t napitnico Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljici Mariji Trikratni gromki llvin-klicl to tledi-li njegovemu govoru, vojaška gol ha pa
zaigrala državno hbnno. V dragem sovorn se Je komandant polka g. Stan-kovič spomin.al padlih oficirjev ln moštva L pr.lka v borbi za tvobodo, nakar ie ad ju ta nt kapetan Toma Stankovlfi pre čital dolg imenik padlih horojet. V na. daljniem govoru je g. polkovnik poudaril posebno naklonjenost Nj. Vel kralja Aleksandra do junaške?« L polka ki te je boril tudi za našo Koroško ter prečita! njejrov-o čestitko k slavi, g. adjutant pa Je prečita! »e nad 50 čestitk, ki to prispele od različnih komand llrotn našo domovine. Sledila Je deklamacija ter ¡rovor ln čeetitke komarxlanta me«ta g. polkovnika Milorada Popovlča. Po ta-kljuffku slavnosti te je pričela vojaška reseliea, pri kateri Je komandant polka plesal s vojaki vred narodno kolo. Slovenski fantje smo Imeli pri tej »lavi priliko videti prisrčnost ln bratstvo pri srbskem delu našega naroda.
•	Požar na Jescnlcah. Na železniški postaji r.a Jescnicah je požar uničil leseno lopo, ttoječo pri kurilnici, v kateri so se shranjevali razni aparati ln armaturni deii ta lokomotive. Vse to Je deloma tgorelo. deloma pa »e raztopilo. Skoda znaša baje pol milijona kron.
•	Ve!ik požar r Zagreba. V Zagrebu ie prošlo nedeljo nastal velik požar v poslopju tvrdke Aranjac 4 Popovič. Požar je nastal v delavnici nekega sobosli-karja. ker je bila puč preveč takurjena. Ojrenj ie uničil vso talogo. Skoda inaia 6 milijonov Din.
•	Smrt pod ledom. Delavec S tipe Mr-šta Iz Llštana je »el te dni na delo v Livno. Da si okrajša pot. šel Je preko lamrznjenega potoka. Led se mu je p"d nogami udri in Mršta je izginil pod ledeno skorjo. Trupla doslej Se niso našli.
•	Poskušcn samomor. Z Jesenic nam poročajo: Na Savi se je preteklo nedeljo zabodel v pijanosti s nožoin S91etnl tovarniški delavec Janez Do v lan. Rana ni globoka ker je konica noža zadela ob prsni koš. Dovžan je potegnil nož iz prsi in se hotel zabosti še enkrat, kar pa so navzoči preprečili. Ranjenca bo pre-pel flli v tovarniško bolnico.
•	Velikodušen ropar. Na poti od Lesc to Begunj je doslej neznan moški napv del ženo tovarniškega delavca Gabrijelo Svetina ter ji iz nahrbtnika iztnral večjo vsoto denar a Ker je oropana žen* prosila tolovaja, naj ji pusti trdo zasluženi denar, jI je ropar milostno vrnil tri bankovce po 100 Din. Potem je ropar izginil v bližnjem pozdu. Orožništvo se zanima za «iismipcnejra» tolovaia.
•	Velike tatvine v okottšu Zatmdea. V nedeljo so neznani lopovi odprli s ponarejenim ključem kaščo Antona Novaka v Kamnem vrhu in ukradli za 12.000 K raznih moških oblek. Odprli so s silo tudi skrinjo, v kateri je imel Novak 8000 kron svoieca denarja in 700 dolarjev 'najmanj 70.000 Din), ki so bili last nje-?ove:ra sina Josipa, Vrhutega so se polastili tudi stroja za striženje las. Iz Kamnega vrha so se podali tatovi r A letini s in poselili najprei kaščo Franceta Hočevarja, k:er pa so dohili samo nekaj obleke. Pri Janezu Mukičn »o se polastili 1 onf.no nahrbtnika, v katerepa so «pravili 7M ukradeno bla^o. Na zaslolo-vanju zločincev so našli ljudje v bližini Ambrusa vso ukradeno obleko, denar in stroj za str.žen« las pa' so storilci odnesti s seboj. Najbrže so na imenovanem kraju pregledovali svoj plen in pustili manj vredne stvari na cesti. Jugoslovanski denar je obstojal iz različnih bankovcev, cd delarskih bankovcev pa je bil eden za 500, dva pa po 100 dolarjev.
•	Specialist za tuje zimske stik nje. V ncograilu ie policija a'elirala neke?a 50-Ictncra Filipa ,fan«ena zaradi tatvin tlm j skih sukeni, ki jih je ukradel r raznih javnih lokalih po lastnem priznanju na policiji f>4. Aretiranec j« čisto miren iu ravnodušen in daje tudi naslove onih, katerim je ukradene zlniske suknje prodajal. Tako se je dobilo že mnoso ukradenih zimskih tukenj. od katerih so bile mnogo ie prenarejene In morda se dobijo tudi druge, ker Jansen ima Itboren spomin in pove vedno nove naslove, kakor hitro se nanje spomni Policija je te^a specialista ta ilinake luknje Izročila sodišču.
•	Cev HI domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši In najcenejšL Zahtevajte Jih povsod. Glavna zaloga na drobno ln debelo Ljnbllana, Breg it. 20 ln Aleksandrova (MU it, U
Seja obftnsfceso «veti
V Celiu rgf
V Celja. 19. lebrarte
Ob 18. otvort lupan dr. Hraiovec oiv člnsko selo ter Imenuje overovsteljent zapisnika obč. odbornika Rebcka In Mo<
dlca.
Na podlagi odloka \Hje*a lolsken sveta t dne 30. deccmbra 1922. se prizna stanarina voditeljem mestnih šol v Izmeri 25% letne temeljne plače na Istem zavoju. Vodovodnemu molstru ln pomočnika se honorlra odslei nadurno delo v primernem razmerju s mesečno plačo. V domovinsko zvezo se sprelmejo Ro|nii; Anton. Klrblsch Josip tn Cander JuriJ.
Užltnina na meso se poblr» odslel hx3 od uvoženega mesa. Določi se najemnina za poslovne prostore pollcl|skega urada, trgovske ln rudarske šole. ki so v mestnih poslopjih. Parcelacljskl načrti onega dela Jožefovega hriba, ki le namenjen xa stavbKče za vile, na) se takol Izvede po strokovnjaku, da se more ostali del po» gozdltl
Glasom dopisa delegacije ministrstvi financ se odobri 10% režijski prispevek za pobiranje užitnlne od strani driave. Dovoli se enkratna Izredna podpora v znesku 500 Din pofarnl brsmbl v Gaber-ju In 200 Din z nakupom kolekov bolnici v Zvomiku v Bosni
Bakteriološki Staniči v celjski bolnfri se dovoli Izjemoma poraba električnegi tok« v znanstvene svrhe. Prt reviziji porabe električnega toka paviallrancev s--) )e ugotovila precejšnja zloraba. Tem strankam se |e električni tok ustavil, » bodoče pa se bo zahtevala od njih popol na odškodnina. Športni klub Cclle je pc-novno prosil za prepustitev mestne Oli-zlje. Proti glasovom socljallstlčnega kluba se sklene komisij one Ini ogled In ugotovitev pogojev.
Pavšallrsnje nočnega davka se odlož dokler ne bo potrebnih statističnih podatkov za to. Nekutere zadeve se vrne):-odsekoui v Izpopolnitev potrebnih Informacij
Ob pol 19. nri zaključi župan občlnsk-sejo«.
Dopisi
CCNTIBA V PREKMURJU. Preteki teden so kmetje Iz naše vasi nagnali dvs katoliška popa, ki sta prišla agltlrat za znanega bivšega klerikalnega poslanca Klekla. Povedali so jima, da ne maralo medveda za poslanca, ki Je prespal celo leto v svojem brlogu v Crenšovclh, dc ma pa ljudem pripovedoval. ka| vse Je baje dosegel za svoje vollice. Vemo pai predobro, da ¡i med nami nabrane darove pošiljal neodrešeniin strlkansklm zamorčkom, za nas pa nI ukrenil nI j druzega. kakor da so morali naši vojaki po nepotrebnem v Makedonijo ln Črno goro. Zato nai prekmurski kmet voli samo kmcta-domačlna demokratskega duha, ki pozna kmečke potrebe in zna ceniti kmečko delo ln kmečke želje. Prefc-murcl bodo 18. marca oddali zato svoje glasove domačinu Štefanu Kuharju 1? Marklšcvca pri Murski Soboti.
VRTAČE PRI SEMIČU. Na novega leta dan sta bila posestniku Plutu na Vrtačah pri Semiču ukradena dva vola. Plut le razpisal za onega, ki bi Izsledil ukradena vola, 2000 kron nagrade. Vola sta bila II. ali 12. januarja po veliki požrtvovalnosti orožnikov Prlnčlča iu Zilavca, postaje Koprivnik pri Kočevjv, po pet dnevnem nepretrganem napomer' ter z Izdatki združenim zasledovanjer izsledena, istotako tudi storilec. Ko ser se slučajno sestal z enim od omenjeni' orožnikov hi Iz radovednosti vprašal ali je prejel od Pluta razpisano nagrado, sem zvedel, da nista dobila nikake nagrade. Pripomnil je še: «To Je naša službena dolžnost». V resnici pa vendar služ bena dolžnost ne zahteva toliko požrtvovalnost! In Izdatkov, kakor sta iih Imeli omenjena orožnika. Res prevelika in tudi nepotrebna skromnost. Radovednež.
SOlTZa dne 20 febr.
Zagreb, devize: Dunaj 0.14825 — O.HMO, Berlin 0.48 — 0.49, Budimpešta 3.90 — 3.95, Bukarešt 47.50 — 48.50. Milan 501 — 504, London 493 — 494. Newyork ček 104 — 105, Pariz 625 — 029, Praga 311.50 — 312.50, Sofija 58.5" — 59.50. Švica 1975 — 1980, Varšavj 0.28. Valute: dolar 102 — 103, avstrijske krone 0.143 — 0.144, češke 306 — 307, madžarske 3.65 — 3.75. franki 62f. lire 491 — 495. tlekil: Ljubljanska krc dilna 215 — 220. Slavenska 102.50 — 10^ Praštcdiona 1150 — 1160, Dubrovnišk-; paroplovna 1400, Trboveljska premoge kopna 800 — 860.
Beograd, devize: Bukarešt 47 — 45 Berlin 0.50 — 0.54, Dunaj 0.1485 — 0.15. Budimpešta 4 — 4.10, Solun 117 — 12-, Sofija 61 — 63. Praga 305 — 312, Svlcs 1985 — 1990, Milan 502 — 510. Londot 492 — 497, Newyork 103 — 107JO, Pa rlz 630 — 640.
Curih: Berlin 0.0237. Newyork 529.7?, London 24.87, Pariz 32.17, MHan 25.4C. Praga 15.67, Dudlmpešta 0.195. Bukarešta 2.40. Bcogrsd 5.05. Sofija 3.05, Varšava 0.0145, Dunaj 0.007450, »vstrll. krr. ne 0.0075.
Prssa: Dunal 4.75, Berlin 14T/,, Rlr. 164.25, Budimpešte 1.26, Psrlz 2072". London 160'/,, Newvork 341.75, Cnrih 640.75, Beograd 33.75, svstr. krone 4.7'. lire 165.
Odgovorni nrednlk Pr. BrotovIL Lastnik In Izdajatelj Konzorcli «Jutra». Tisk DelnUke tiskarne, d. d. v Llubilact
O starih £a$Ui pri starih Kranjcih
V	ijoJorlal sioučaratva Imamo Slo-Tenci pct-ebco ia&tno snesto. 0 tem se je «icer že o] wlovs.no pisalo, toda le » stro-iovoeto časopisju, liio da Je potrebno, ¿a m 9 stvarjo seznani tudi širše cbčln-•ivo, kateremu doslej ttrokovoo časopisje nI bilo pristojno. Stvari na ljubo Je tudi dobro, i« ¡»onAvljajjio, kar Je morda S« komu mano, kajti smučarstvo se razvija tudi pri nas jako naglo in bo morda poetaJo zopet naš narodni tport, kar je nekdaj it bilo, morda »e razširi tekom Saša v naši zemljepisno nad v» lep! državi v jugoslovanski narodni timski aport, kakor ee polagoma tudi torieiika Tki/jb banatikim Is »reaisklns ravninam raivija * jugoslovanski poletni narodni l pori. i» »e Urimo liven SloveniJ na Hrvatsko, t Bosno !a » »rbeko gorovje ins h naš« tlovenek* planln»kc divtzJJ« Sbflt velika narodna Jugoslovanska pLv alpska anaa<U, Id bo kinai« Uuli Jiviiml tis ©bofotePA t smr.it.
V	trojen livrie*aJ>Ju «p»wta nuuate-aso pod iporton» aamrxi » najbolje» po-CEiBB besed« telovadi«. higieno, poleg sabavt !a oddiha. In obenem epotnavartje S prtrodo, t strukturo našega gorovja, g nz&tiom llvljeiija v prirodi. • »likom t domačini i rastlinstvom, t«r?iljeplsjem in «obenem ee tiri • Lakänim športom uvest, !iaXo treba ceniti In širiti ljube&on do domovin« . . , Dvojna dobrota za mestne lijudi. ki »ode * pisarnah In »• tu kUaJo f težkera delu, ah p» Ufr jo potnej« u. iüve v 5<t»tiln?-h ta pri alkoholu, kanu-Äih, plodih, dima, prahu . . .
Odkod torej Uvlra aaše cmučarutvof
Velezan'mivo Je I ta naa I ta oetall gret, k a/ t« povedati o smučarstvo »la». sd nai rojak Johann Weickhard Valvasor •r tvojem opisu Južnega dela Slovenijo, v «Ehre des ilerzogthuma Craln», Ljubljana (Nürnberg). 1&S9. Tu najdemo v L tveifcu (knjigi IV\ ki pripoveduje «Voa den Natur-Raritaeten». poglavje 23.: «Da* XXVIII. Capittel. Von selua-mer Cberlaufung der Schnee-Berge»..,
Slavni ta pcpl» pričenja.* «Wann tu Wintora-Zoiten is dem hohe« AJp-Oebir-ge ein dicker Sc.bnee fallt . . .»
»Kadai tapad» w visokem alpskem gorovja debel «neg, kl i&meta vsa pota, tako, da ne moreš hoditi po n.5h, ker M - crlr.o vdiral in globoko pogiezaA, tA-Strat se poslužujejo mallinih, 1* tankih va-jie spletenih krpelj (Körblein), nekatera so spleten» tudi lz motvoza, — hi »I jih privežejo pod noge. Z njimi »to pa jo po nicga ramo le »trab a dt m m p» yreuiIlL Tudi bs Jt »neg meiiok In «vet, kajti firoks krp!je te zadrta, da m na rdsrei t s.'ieg. To Je čudovita iiftajdbal Č« pa je «nag anrzel In trd, s! pri vežejo pod noge lelei», k! te Imenujejo kram-reži. Ta Imajo po Sest o*trih konlo. Uporabijo jih tudi po leti, kadar hodijo na vitr.ks kamnite planina, ker ponekod bres nph nI mogoče hoditi
V	nekaterih krajih na Kranjskem, tlv iti pri Turjcku bi tam okrog, pa imajo kmetje neko redko Iznajdbo, katere Se ni-fflm nikjer drugod In v nobeni deželi videl. takšno namreč, da se t njo po tlml, kadar je eneg, peljejo čez visok hrib In navzdol t neverjetno brzino. Vzamejo aaaireč dve leseni deščici, ki sta po četrt paica debsdi, pol čevlja žirokl in približno pet čevljev dolgi Spredaj to te deščice Lakrivljene in navzgor upognjena. V tredinl je pritrjen ssnjat Jermen, äamor vtakneä nogo. Na vsako nogo pride po ena takšna deščica. Rmei ima t roki tudi močan fcoiee, ki ga postavi pod pazduho, nanj naslonjen «e telo nagne »2?aJ, s njim krmari in m tako odrine bidj po največji strmini navzdol Piar ta »nvr bi moral pis&tL da etnakne ali tleli cavtdaL Stoji ra^nrei na deščicah ta te saočno ter t vso silo nasloni na kolee, pn saimkne tako naglo navtdol da nad k rili vsako pričakovanj» In da v brzini prav cifi ne taostaja ta onimi, ki «e na tlo-Landskem na drsalkah drsajo po ledu.
Vsak hip »e tnajo umakniti vsemu temu, f:ar jim je na poti, bodisi dreveeu. bodisi velikemu kamnu ali čemurkoli. Noben Lrib ®ai ni prestrm, niti preveč zaraščen s drevjem, da ee oni n» bi mogU ea :a nnSIn peljati nsvidoL Kajti tvojo vožnjo <rihigajo in krivulja jo po kačje, kadar Jim kakšna tapreka napoto dela. Ce pa je pot čisto prosta, nezaratöena Is brst u. «rek, smuknejo lepo caiumoM navzdol, in ticer ve» Saj tako stoje to tadaj na kole« naslonjeni; na u kolec se opirajo t takšno močjo in tako trdo In trdno, k». kot da . nimajo niti udov niti tklepuv.»
Skoda sicer, da nI Valvasor dodal temo poglavju bakroplsne slike, kakor }:h naj-demo pri drugih njegovih opisih. Pri pokornem čitanju opisa najdemo najprej«. Sa poznajo Kranjci krplje in dereze sploi-ao v visokem alpekous gorovju in deret« iodi poleti, smučanje, tisto posebno umet-tost, «da se pelješ po hribu navtdol». pa poanajo le kmetje «bei Anersjierk und 3ort herum», torej v nepu«r«<dn| bližini Ljubljane, pri Turjaku in tam okrog, to je od LJubljane nekako do Loža In Ribnice, kajti Turjak Je po svoji legi tn «vo-jgro pomena kot tedež ttarega uglednega pleini&kef» rodu tu kot trdnjava v tako oortani pokrajini približa© esntraina točka.
Terminologije Valvasor ne podaja, rct-»ravo uoio pa podaja telo nazorno. 8mu-55, kakor jih on opbuje, zaostajajo ta nio-derno obliko U Telemark In so tnatno krajše ter rcatno širše, nimajo torej tisto obliko, kakor se je v blošk;h vaseh ohranila do današnjih dni. Bližjega opisa ni, šudi nam ni bogvekaj potreben. Izvestni tnaki kažejo pc-znavalcu smučanja, da se yaivaaor teza poala nun ni lotil, ker m
Je «de! uajbr?	te
koliko opasan kali, trnu čar Je Je pa (1» dai, četudi morda ne najbolj*il> 1» sigumejših, a« «e to le od daled To n> govem opisu bi bilo nafluei * njegovi dobi slovensko tmučaratv« vttrajaio pri slabi tačetniškl raj vadi Jahanj» na kolcu (Stockrellerel). Valva^KJ»* tmuia/ trdo kakor da nima »klrpov. > Ur«J.w močno oprt na kolo«, j» tudi »a ku»*e »k
m] wln)n te i ajbt tonil Todn*
m tako smučati, nasloni te nazaj, bodi v tki epik. kolrah In pata tnl la krmari t koK-rm. pa bul neprestano na hrbtu ta na tleh, »muči bul * trak Ui&il (lavo pa nui v »neg. To torej kale. da Valvasor U tvo> «rar» Inventlun» al te» reukl proučil, tako težavna In Aadna te m« Je «dela. Is venda/ nI no^uM. da bi start Kraajui >— bifl tako Ud»
mtol	m fein, tajo m um fa
daje Itputevakv da JUa nI not«« hrib [•rvtlrm. turna M pre^uaLa, povaod ti u|«)d ta p»«ohh»/k puvsud m tnajo uo^akiiiU diev^i in kaoMxiju. vijujcajo »e la krivulj»jo oktog njrga. kjer p« je |iut prosta, tam j» pobrišejo navtdol. da te Valraautj« utL da kai lete!
T« na torej m «ue« da (ttl>aAi> K hiui> kulr«. Btarv«4 kal«, da *m aajl
predniki vtljdi VaJv^orjrv^or» ««p» tnaaja bitt»a lega »puru atoiail dubr« pozruUi ratvilo pravo tehniko »mučanja, to je. da to Uvrtevall celo tako tvaoo «»lajjm». »vobudno naglo krmanenje r teieuu med »apiekaml la «kljub njim. tri da to e« tnali pri naglem smučanju izogibali. m da M padli, vijugati m In kri-v»IJSU, da to K»«J morali poznati i.ncA-r«uj« t	«pure la uror».
Preminili Jo danes naS Častni mo§čan, dolgoletni občinski svetovalec in prezaslužni mestni župan, gospod
slovenski pisatelj, blvSl kranjski deželni poslanec In odbornik, ljubljanski državni poslancc v dunajskem parlamentu, poverjenik v nasi prvi narodni vladi In kesnele zastopnik mesta L!ubl|ano v narodnem predstavništvu, predsednik raznih naSih kulturnih In gospodarskih Institucij, Imcielj reda sv. Savo II. stopnic, častni občan več oučin, častni član raznih narodnih korporacij itd., Itd«
Krsta, ob kateri žaluje vsa Ljubljana, bo v četrtek, dno 22. februarja položena javno na svečan mrtvaški oder v vostibulu ma^i-stratnega poslopja in odundcd bo ob 4. popoldne mrtvaški sprevud.
Odšel je izmed nas mož, kateremu ohranita mesto Ljubljana in ves narod trajen in nevenl.iv spomin.
V LJUBLJANI dne 10. februarja 1921
Mestna občina ljubljanska
Priloga ^Jutru* iU 43, dn* ti. februarja 1039,


Dr. Tavčar kot župan
0>l 1. IPS-I—'910 je bO {*>k«»jniii
eden Itnu.il najagilnejših olxiiiisUili Svetnikov ln j»odžu|*in ljubljanski. Deloval je tw ča.* v tiajv nžnejših odsekih [n j, iIju-.i] » jiotrurtiii in tuili kesuejši dolij » ¡ravnih, fiiiaitCuih, stavbnih in foUkth ta. levih ¡vtruOal neštetokrat na javnih, tajnih lu klulsjvih sejah. V ma-gistratjicm «»b<t.ku je liil 25 let kot obč. »vttuik in kot i*o<isoduik-lupcui nad 0 Ust
I*o *«|»»eir.lcr*kih dogodkih r Ljubljani je Ui oW. »»et razpuščen. in na-Stopila je dola vl.-ulnepa komisarijata. Dne 18. decembra 1911 pa jo bD It-»oljen ta žu]«iria Jr. Iv. Tavčar bi [*> fjjen dne 15. januarja IU12. Znjtttioval Se tiato nepretrgoma do 1. jui ija 1021.
Za ljubljanskega žu>«inr. je bila [>rav ta dol<a najopaznejša. najtežja bi tudi najmanj hvaležna. Po krvavi k a ta ttrofl. ki je ustavila vse slovensko ljubljansko prebivaMvo » najostrejše tasjrutje |>rnti oprt*! nji ln deželni vladi in $«• posel*»} |<roti vojaštvu, je bilo lui<niiovo imclovanjp v*ak hip kočljivo ln ovirano. Vrhu tega jo delala kli«l-kAlua višina v deželnem odboru ob (laškemu svetu ljubljanskemu nepre rtane ovire ter je Ltivala » najilob neisimi iikanami.
Zu;«n «fr. Iv. Tavfiar Je bil «jrretno {sgtaiil silno na|*>to»t proti 27. |cž-polku. Ta diplomatska fiotcza ne je Kmalu na to, v vojni doli za ljubljansko meeto izkazala za jako koristno. Ob Izbruhu vojne t Italijo so Nemci
fredbigali. naj »e Unij Ljubljana eva ulra. oziroma naj »e vojna črU umakne tako. da bi ¡»riila Ljubljana v območje italijanskih tuj «v. Dr. Tavčar Je v oinV v;uijn s generalom Coroevi-¿em mnogo pri;»otnogcl, da se je ta Strašna nesreča preprečila.
Mod vojno je l>ila Tavčarjeva glavna Skrb in nikoli dovolj priznano delo: m^atitf» ajirov izacija. NaŠe mesto je bl Su iu»ii v nAjftl:il>&! iloM iv tajdiiiji dr. Tavčarjevi ln njegovih neumornih K> delavcev a;>roviziuidrana i živili in t kurivom bolje, nego marsikatero boga tejše ln geografsko dosti ugodneje lo-leče mestu. Zujmiiovi [irijazni etiki t etap. «tac. f<oveIjnIkom polkovnikom KMnselirot lom so <l<*-egH, da »o «e ži HNkJ trad.«)orti za naie ni<«to Itvrše vali kolikor možno ¿!a«Iko. Vojaštvo je ti» dr Tavčarjev vpliv fsjelavijaJo celo vajaeke kimje ln vozove na razjolagin Tako je imela Ljubljana tudi vsaj ia silo ve»ino dovolj premoga in drv.
OjK-tovano je bila velika nevarnost, da se ukine mestna avtonomija in po sadi na županski stol ali častnik tli nemški uradnik; dr. Tavčarjevi jioli-tik|. vršeni če>to s skrajnim sam oza trije vanjetn. j« se je poarečilo, odvrniti «udi to nevarn<»t.
Pod lujvaiiOTu Tavčarjem Je bila Otvorjena tudi mestna ¡»ckarija, ki je f<rSti«kaia na ceno kruha, kakor je Bploh inetna aprovizaeija pritiskala na cene vseh najpotrebnejših živil. Takrat je Imel 2u|<mi dr. Tavfiar c»l|>rte roke aa nve sloje, ia meščane, delavce, »vo
ie uradnik«, zlasti za modne reveže .e kdor gn je gbiial vsak dan na delu. fcakt» sam ure iu ure pl<al nakaznice sa denarno |*»mof ali za raziia živila, kdor je videl, kako m> lačne množice na.->kakovnle luiiansko pisarno, pobi jal«i »leklu in vdrle razburjen«* |>rav do njeiove pLviiliie mize. |>ozna dr. Tav-Č.-ujevo delo ti«tr dolm. Kaj vi,e je «to ril ta tihe. «ramežljive reveže, catane SalNdeželiO le v njih srcih.
"Ko m» »e «»glašale ;>rw lantavlce »v-o b«»le ¡e neeel ljubljanski žufAn srebrni
rog na fronto naAlin fantom. To ¡9 Itr i» alo mnogo hude krvL Ali |>orabil je |xi!iko drugače, n«go »r» [rričakova.li visoki in>.t|iodje AvetrijancL Nagovoril je i»!k v (tloveMkein K-&iku In sbulka materinščina Je vl»ol>0 dviLiiila n» roiltko ta v ost na£l'i fantov. Navdušeno rlovctifko vojaštvo mu J« U|*og>«» konj« tor ga v triurr.fu vorilo lasuio ročno. Zavtilalo m je	da je dr.
1'avCa/ no le tu|nui slov«u»ke Ljubljane. nego tuill kol |>oliUk. novinar ln pisatelj hml>er buro« i» alvveobk« m-rixlfie jravire.
Dr. Tavčar )e pridobil mestno pristavo n* KodeDcvem. kjer Ima mesina občina lastne konje In v»ch vrst vozfl», d« Iz-vršule v la«nl režiji od konca L 1913 dalje vse mestne vožnje. osrcxi»toča vse ekonomatsk« mestne potrebe ter prl-hranja občini ie dolga leta težke st'> tisočake. V vojni dobi le bila mestna pri* stava In Je prav tako danes »sej Javnosti velekoristna praktična naprava.
Dr. Tavčar Je pospešil reuulacljo Ljubljanice, skrbel je za oiepšanje obrežnih zidov ter za njih arhitektonsko okrasitev Zal, da je vojna delo ukinila, tako da ie danes ni dovršeno. Takisto sc |c pod n|e-zoviin predsedstvom sklenilo postaviti ob Ljubljanici tržnice, kar tudi še ni !zvrš> no. Izvršila pa se jc regulacija severnega dela Ljubljane, Izvršili so se kanali zbiralniki na obeh straneh Ljubljanice v zvezi t regulacijo reke, razširila Ia poglobila sc je nekdaj strma ccsta za Ora-dom ob Gruberjevem prekopu, ¿gradil se Je leta 1918. novi betonski ientpctcrski most, novi Iclezobvtuiukl mo&t tik železnega železniškega mostu In novi lo-»cul (provlzorui) niu»t t Opvkarske cc»tc na Prule.
Dr. Tavčar |« dosegel tftnilljonsko mestno posojilo ca tlakovanje ljubljanskih cest ln trgov ter sc le t delom že pričelo. Nabavil ie v to svrho tudi parni ccmiiI valjar. Trudil sc |c ta pridobitev vodne »>'■« na LjuLiJonlcL Akdja J« Ul tMtala brci uspeha.
I* županske n)ecov» doti« se le pomnožilo mestno Ijuosko šolstvo ti dve. meščansko šolstvo ¿a štiri tole. ukinil Je obe ncm&kl ljudski ioll tu Sosczel eno samo petrazieono manjšinsko iolo et oba spola. Uivia mestna vlila dekliška šola se Je preosnovala » dekliški lice J. pozneje v tciuko KoJbo Ia iclon.ii»' <tnuia/lja
L. IV M. |e dr. Tavčar notanovU Mestni pogrebni zavod, kl le vnn.no utelcn-ln upiavljan, I. IVI A. Jr f$>»tab"nckUa| delniška plinarn^.m>ivs'čtn mestna In ustano-vil Jc mestno galerijo, kl je daliea velik del Narodne galerije. Za prostore te galerije se Je moral boriti t vojaštvom, a rešil Je v Interesu naše umetnosti, za katero je dokazoval vedno največji tmlsel In okus, dvorane, k)er Je Uanus svetišče naše oblikovne umetnosti.
Kot župan pa se Jc dr. Tavčar vedno smatral tudi za prvega mestnega uradnika. Zato Je skrbel ia blagor in pravice svojega uradništva kot najplcmcnl-tclšl tovariš In dober oče. Ako ostavija kot dober, štodljiv, vodno previden gospodar za seboj ugled nad vse vestnega mestnega finančnika, ostane spomin na župana očeta In tovariša pri vseh mestnih uslužbencih od najvišjih do najnižjih vočno ljub Ui drag.
Dr. Tavčar — novinar
Pokojnik Je bil od tvoje nihuluMl do prvd drema letima eden najsiJajuej&li naSih novinarjev.
Pisal je čisto »roj. prav p»i«ebno «lm-patičun slog. r».7pol4gal t bogatim, bl»
•toa» JmIVom, pe«nl5Vtm pofetms, p».
M rt mi, krepkimi prtep>4ot>anii t«f Ji soli! «toj« ebu.ka, notle«. polemik^ kriti, k* ln feljeton« • humorjem la tatiro. Ta-ko Je bilo čila nje njegovih novlmklh eplfcov *e«lno losnlče» atluk. Vm. kar je napisal, n* J» priteklo b flotioVe^a prepriftanja la besed« to •>« vtaU U srca w w< a.
Vol, ki > ¡JubO lepoto, »1 t* •*•)« IJa-bmiU <lo lepot«, »legauo« la grtMij* b««*. d« ia «lavka nikoli tatajil niti ko« »o-vinar. I'I«J J« t Audovlto latikot«. a ville tem« j» * pra? tako čudovito vestnostjo popravljal In piliL UaUik&tetl a>-gov «pi* je I zini (t prv« rok«.
Cut pravi£no«4l bi |>o*Utti<»ll J« bU v «jom ra?vit do skrajnosti; uto je bit ob-¿ii il ji v m I« u «tako knvto». kl «o jo prizadeli njnmu. nego tt.<ll u krivlro. ki J» jf |>riu«l«l komu ua. Zato Jo > prt prvi priliki popraviL
Zadnja leta M j« zlasti tre d 3 Milil no vplivati na Ion novinarske polemik«. MU no nn&lAn. poznavajoč *»» «fTlnlnajSa dela i»k svetovnih «lor»t«v. «poraMJa. joč vs«J( «voboJiil iu u» spoznavanja tudi najmodeiiieji« i(:an«tvene. politične In lc|»>«lovn« ti le r a* ure. js bil pokojnik irlolMtkn liubraten mol Od bolezni Jo» Jurdi&t. ko Je pt«*sal sredniUv« «SI.»», | N'ajo,la». do zadnjih le« Je bil dr. Tav j fiar silno a^llen novinar, tef-urmlnlk. n» : kaj let tutli o<ll>ornik Oruitva slo*. nikar je» ln piMtelju*. na<l »tiridonot let pa Juta «Slo». Naroda« la «Naroda« lU-karn*a.
Dr. Tavčarjevo delo v javnosti
Pokojnik Je I.U po svoji mnogostran-
skl delavnosti pravi orjak. Urednik «Slo ven«keg« Naroda«, nekaj let tudi urednik • Ljubij. Zvon.i«, pisatelj. deL In državni poi>lanoc In detel, odlionilk. Ijubljuntkl ol»4. svetnik, podtupan ia lupari, predhodnik Slovenske Matic«, starosta ljubljanskega Sokotv pred«e<lnik lirama 116 nega druftva. pred»e<lriik moetne pičla. Mike oprav«, odbornik «Drull* »v. Cirila In Metoda«, odbornik • ft.id'nn>>». pro<U«*<lnIk «I.Jiibljansk« krnl.tn« bmv ke«, član dlee.iplinarn« komiflje o«lvetnl-Ske komore Itd.. J« p>kojnik povsut tudi resnično delal ter Irtvoval čas, talent in denar.
Zares, ogromna j« bila njegova energija in vztrajnost, d* je vse to zmagoval r čudovito lahkoto. In «e toiko liobn, ;e Je »«Ino razmišljal, da diamatiTlra «V|. •oAk« kronike l del la da napiV 1« 1
det Ba\» ft	twB »«Vaj Mlin
svoji» pualetlA^tM OlararuUa uirloo.
Značilni Izreki
»Kmet b troil. C* Ims *o'jr» Ia Mnc Mpraio, č0 Ima prtmemo umito, ia le ml}* U nIe iivljcnjt m Jave A. it mi.it a doliuv. pat pa pultu hi*v* m h Ima tu pito tdtuvth in pokornih olruk, ¡a ktmt krati. atvJvitra o4 v»*co i^rliU
To I« podob« kmeta Ivana Tavčarja
'Slovenska kmetica. U vrtino te premalo tpoilulcmot ¡'udobna d muli. ki Poearuna ia odrgnjrna vuititi po tnduU i/tem skttUivlu! ['ritlna ti pri dela, vrtino si v t krite ti. Aa bl u ne podrl kak vogel hiš*. Ja bl mu t nt tnoiil preveč v piv ni te, da U te otroci ne apridi. Mulo hrt al od ilvljtnja. uboga ti mutt niču.' A tvoja le *tntiur t usluga, tla le tlairna In razi rt ena nvvcrnka domovina pitala (kupuj! Te domovine prvi UtOrr ti II. tlo vrnsie kmetici. tU trti aovojno na tla ml ln pod rattrguno odrto, ta* tri. kur motu ia otroka ostane!»
To J« Tavčarjeva p«a«ta slovenski materi.
Tavčarjev tlavocpcv «tocnaaS seski}! p«
s« glasi tako-!e:
»To le naio edina neskaljenn prijateljica. vedno ti kute en in Isti obrui. tn tvesta ti ostane, če lo i* tolikokrat ta-tajii! Zemlja domača. nI prutna beseda: Del Je mojega tlvljcnja. In če se nI vta-me del nje, se ml le vzelo tudi tlvljrnle. Ko si oglodan čo kosti, ko te pvvsotl preganjalo, kakor bl u biU tube ratra-»I* po Ivofcm Mesa. tr tprrline tlumaCa zemlja t istim obratom, kukor le I* sprelela nekdtil, ko to te Se v tIM polagali. Kisi dotlvel ipomtadl. da M le ne bilo oblemclo njeno cvetje. Iu ne leseni, da U ti ne biLa tipala svu/tA «uJov Alo-goie. do ¡e triko umri ti. — mola vero to nit — Ali toliko tu.'.licm. da bl rul*e umrl sredi domače doline, bodisi vd glada. nego na ilclrm ttolu nemškega cesarja. kjer U imel vsega no kupe.»
Kako Je mislil o umetnost!. |e dr. Tavčar povedal v Izidor Cankarjevih «Obiskih«, o priliki diskusije • Ivano Cankarju ter o pojava slovenske najmlajše literarne gcneraciJe v zadnjih letih. Povedal je pt »steno svoje mnenje. Za nas ostane glavno dejstvo, da si Je pokojnik postavil vclJi in trajen spomenik i literarnimi deli. v katerih se j« poka/ai pravega umetnika, pesnika, naš« remije, kl ca le rovlila tn (a sopel sprejema vase.
Politični odmevi.
Avstrijska zunanja politika
. - "f ^ m. Dunaj, 19. febr.
(VHfhr ne je ustavilo rajiidno rn-datij»> avstrijske krone, «o dunajski državniki «koro neprestano v Inozemstvu. Istočasno so jotihnile vosti o no-izngibnotn poginu drobne avstrijske republike z «vmlcno glavo». Največ zaslug na tem ima sodanji «vstri.Hri kancler, (n-elat Scipel. ki je. po>ujoč iz ene države v drugo, od prostolice do prestolic* povdarjal. da avstrijska republika hoče živeti, da pa jo je tre!w pri tem prizadevanju krepko podpreti, ako naj ne izgine s zemljevida za vedno. Z drugimi besedami: Avstrija manifestira svojo voljo do samostojnega življenja in išče r.of>ot svoje mesto v svetovni jKilitikl. Kaj ia zasleduje Avstrija v krogu «ve t ovne polivke. o tem je povedal Srif«oI f*ir mi«li. N. t. m. na sestanku dunajskih katoliških dijaških »vez. Dejal je:
«Po dolgem času resignacije smo prišli do »ivznanja. da se moramo opredeliti na t »ram svetovni politiki, ako nam je do življenja. K sreči «o ml-mili čanL ko so različna presojanja rešitve svetovnih v;>rašanj grozila raztrgati avstrijsko IjmLstvo na drol«-e. Daleč v ozadje je jotisnjena diskucija 0 vjirašanju. aH je silnižitrv Avstrije
z Nemčijo naJ knmčnl politični cilj. Rešitev tega problema leži 6e v ne-dogiednl tK>ločri<*»ll. ln kar je glavno: vjiraAaiijr o!«»tiija avstrijske republike danee v<-č ne vrnemlrja onih, ki hočejo s [««itiVidin delom «vstrijr-ko Ijuilstvo rešiti, ga vzdržati ter ga nanovo i*ro čiti. V času največje stiske smo uvideli. da je treba povojno avstrijsko pasivnost na<IomesiitI z aktivnim delom: da moramo drug«, velike narode opozoriti tidse. »ko nočemo biti zgolj olijokt tuje j>olitikc. kadar se bo o«'1o falo o naši u>odi. Svet je r.aš položaj doumel tor Uvidel. da Id pr^iienilo rar. kosanje avitrijske reimblike nov vulkan za eelo Srednjo Evropo. — V 1/OtmIoiiu smo «e pogajali za zunanje posojilo. To posojilo nI «amo zadeva na'e rejinblike. marveč tudi stvar onih. ki imajo denar. S tem |osofi!om l>o (>oložen eden ruijvažiiejših temidjev za zgra-Uio svetovne |>olitiko Ako se nam prwreč! ozdraviti Avstrijo. l>o s tem pridobila tudi misei Zvez« naro dov.»
Zunanje posojilo je mod tem Avstriji zagotovljeno v obliki treh milijonov funtov kreilita. za kateroen Jamčijo Anclija. FranciLi. Pn-Urija. Nizozemska. Svira in Švedska, torej. Francijo ln Relgijo Izvzenišj. «;tme države s [>rvo vrstno krepko valuto. — Pnslsedr.ik avstrijske Narodne banke dr. Ileiseh. ki se je v tozadevni niHjl miulll r I^on-
<Tf*in.	h r ir|e£, «e J» Ee vrni
dimov s najboiJSbrd rtlal tn na-lami da Je sedaj mogoč« takoj «aieti f »tv «rnlni delom ca dejansko Oadrat* Ijenje avstrijske drlavo. —
Jutri »l|>utuje kancler ftelpel r Beti /fr»«i. Obisk »veznem kanci« Ja v jus gladoven?Id prontollci e« j« |r"i|iravljfj le doljro in i« Nuno en člen v sadnjih fotovanjih SelfJa okolu tavemiiki!: iu ilrugih Avstriji prijaznih vU-L V litičnem oziru je ot>isk pomembeB zlasti uto. ker Izpričuje avstrijsko mi roljubnost napram soneiliijiin nas led. stvenbn državam. Avstrija «lokazuj^ Ida hoče pri konsolidaciji Sri*lnj« Ev. rope fvin.igati ter delati na to, da se seibnje stanje vxdrij ln utrdL
Sel j »lo* obLsk pa tma tvolejf tega Se poseljen namen: fK>krcnItl ln provestj razgovore o avstrijsko-jugoslovanskih . gws|v«Iarskih o 1 noša jih. Ti «o «icef me-1 ol>oma državama ž« preeej dobri, a »e morajo še izloljšatL Paralelno 1 j gospodarskimi otlnoAaji [« ur bodo morale obrav-Tiavatl tmli politične smernice. Na.lejat! se Jc. da bcogrsibkl dr-žavnikl ob tej priložnosti ne bodo «v «bili načeti tudi vprašanj» firavic :n zaščite Slovencev na KoroSkem. Cita brižueje «e l«o refiilo to vprašanje, tem lejiAe bo Avstrija pokazala #v<»lo voljej do spoštovanja kraljevine SUŠ In Ig priznanja jmvic, ki kto>Io slovenski narodu! manjiiui na Kuruikain.
Pismo iz Hrvatske
Zagreb, 14. fehe.
Radič obeta absolutno rmago svoje mirotvorne republike. Navsezadnje ako ¡Tlakujejo do zadnjega vsi Hrvatje tanj, bi sicer Mirne dobil absolutno večino, tola le |<rav pičlo, nikakor ne tako kakor obeta v svojem ¡red bol nem unagtmlavjiL Kajti saj t stare-slavni Hrvatski Slavoniji vr*.-ga skuje? nj več [irebivalstva hrvatske «narod, nosti« neiro malo iuuI polovico, to je Poleg pravovernih llrvjtinv jo je v Ilrvatnki Slavoniji idi «uinj nego 21%, to je ena četrtina, v absolutnih številkah GGO.OOO Srbov. Ontai.ek, ki j» kakor vMi.no, še vedno Jako znaten, oilp^la na m&njtiiii«, na Nuac«, Uad-žare In Crboslovak«.
Srbj jn-evla/lujejo v Liki. ▼ lakolm«' novuni lbt>iiji. ki leži južno od Pniriaje mod Uno in Kor:uio. oziroma Glino tja do btr-a!««ke moje. in v Sreznu. V LikJ in v Raidji »o glasovali SrW jiretežni za deniokratiOte lisuv. Ie v Srcuio bna. jo mod njimi radikali večje število vržein-ev. Toila tu<H med Hrvati nikakor ni »>«• iflafovalo ra^llčovsko ali za« jedničarsko, zlasti Prbnorje je |ira» ka. kor Dalmacija močno naeijoiiaJističrvT, — Srl»ov fo le mnogo tu»li » sroditd mtsj Savo ili bravo, okrog Delov ara. Pakraca, Daruvara, Poteg«, K o» tajnica.
V Slavoniji osoblto v Sremu Igrajo večjo vlogo tudi Neinci. ki jih je v celem 122.000. Interesantiio je, da sfl Nemci v na5i kraljevini centralistične orijeutiraiii; fKuvelmo velja to o vojvodinskih Svabih. Kajti oni jničakujeja največjega n.osjTotJstva od domačih Srbov oziroma Srbohrvatov, proti katfr riin U|«jo najtj tg.'liiml>? pri srbijan-skih politikih, ki *o bolj «str|mi.. ket [OČ niso Imeli doslej v |>o<lrobnem txij3 z nemškim ži vijem. Torej lato razmerji kakor «ino ga Imeli l»riliko konetatirati v Sloveniji.
Koliko so M.vliarov vpl<a!1 r volilne imenike, ne vemo. Vseh Madžarov f lianovini je sedaj še ve<lno 70.200, to-[«t skoro vsi v Slavoniji, slasti r vi-rovitišM žti|>artlji
Na|s«slovi imamo is Cchodovake. U jih je v-seh skupaj «7.000. vrvi v Slavoniji in pa v belovarski luiariijl. Ako ros [KBit.-ivijo svojo volilno listo, j'c* akoro toliko ko irotovo, da ne dobf niti «nega marelata. V tem oziru Imajo gotov o oni Slovaki v Rački mnogo ve! n I Kinja na man-lat, ker bivajo bo!{ kompaktno. To-la tudi tamkaj ne morejo dobiti več nego enetra jioslanca.
Maskarada
Ana J• »'aH rnzžarjenep» obraza *
zavilianiini rokavi i„ v U-iom |*rod|«5 ni k n ob étodiluiku ln CVtU prod|»usUie krof«.
Ttslaj je jtrirkalo oa kuhinjska rra. ta: «lie. jas s«a — oJjítí!. j« klical ionski glas.
«Krofe cvrera — vrat ne smem od preti, sieer ml prehlade in se «eso dejo!, je zatipila Ana ln trosla |*jnev nad livlin «^njcio. «IJI okoli «kozi sta nov xn je!«
Kmalu nato je prišla torej _ 0k0n Sruhinje ÍX Sol* — gos J «a Mici v elo-gantneni kožuhu ln koketn<*m klobnt ku. V« *f Je smejalo n« nji. Zdaj )>a je lavihnila «voj nošnk:
«Oh. kakimi atmosfera! Kako moreš Str|«-ti na (nisino nedeljo [»>;ioblrie za pokl«i».ko vročim itodilnikoinV A zunaj Bije najiiivnejAe zimsko »olncc ln po Vfco.! <odlo — pwtje — smeh!»
•Jat vendar ne utognejn. Pei< «e vrne vak čas l» Ooronje va.<i, bi dotlej morajo biti krofi ¿v to vi!» je dejala An*.
«PejiJ n« firlJ«. Pozdravlja te In ti «poroča, <la «e vrne šele zvečer.»
Ana je okamenela: «Kje si govorila t njim?»
«V mestu — na cvetličnem konti. 0. tvui Peni je Mdul mod tremi mladimi
damami na cvetllčiuvn vozičku ter metal koriamioli! Res. okus ln humor Ima tvoj mož voziček je bil d ra lest no de koriran. Iwb-a sta bila krasna, a njegove til dame ena icjiša ln adajš* kot druga!»
«0, kako mora bit! tako brezsrčen! Zagotavljal mi j« vendar —»
«Za|«ljale so jra poč! Ampek tudi sama si kriva: s svojim fanatičnim go *|MnlinjKtvom zafiravljaS vsakršno uži vanje Življenja in končno zapraviš še moževo zvesto!«»! Tvoj mol je mlad. ti I« («ostajaš filUter! Četnu oo groi t njim? Mar t« ui vabil?»
«O. da. Prod 14 dnevi je «rovoril le o cvetličnem korzu. Celo klobuk Iz sv-rikel mi je hotel naročiti. A m jo. k meni «e je alclo U> gola potrata in vozariti
ljudem na ogled 6« mi je »delo preveč neumno.»
•Prodrago. neumno!» se Je rogala
Mici «Saj to Je: denarja ti je lal. ko modna si. zato mora tvoj mož svoj >Uj nar ln svoj ternjiorament potroSiti p«č t ilnisrimi damami, kl Imajo več hurmir ja! Brez otrok sta — čemu torej pariš? rv<,j mol pa se taliva na vo zičku. kl «) ga [>o njegovem navodil» tako kra«no nzaijšajf gornjevniks po štarjea. učiteljica in knjitr«vodkinja Popi je pač s svojimi 35 leti mlajši, ne. go tj • svojimi 29 leti. ti stara, tre ar 06 ta matrooa.'»
«Oh. t«l»i je lahko!» je tavwlihiilla Ana. «Tvoj mož ima tagotovlji-no (»o kojnino. midva pa morava itoditi ta Itudočuost . . .»
«Ne govori noumno«ti, Ana! Tvoj mol ta«1itži trikrat več nego moj — troje otrok Imava — vsako obleko si moram trikrat prenarediti in končno it njih Še otrokom sešiti oblekce . . . 0. mi moramo Utrditi, vama pa ni prav nič treba. In vendar grem i možem na vsak plos, na vsak izM. na vse bril«, sem pri vsakem športu. Njega ne puščam nikoli «amega. In tudi dano« «em si s možem ln otroki ogledala kono, če frrav smo morali iri peJ tjn ln razaj. Ni nam Škodilo — «dravl, veseli «uto se vrnili.»
•Am|iak krofe moram pripraviti sama! Dekla jih no ina.»
«Jaz »cm jih nacvrla sinoči, ko je vse s[cilo; zato ecin danes svobolna!»
«Se noč naj torej žrtvujem? 0. 13 let delam, itodiin. w>m mu tvesta. da nikogar niti u« leipli^lam ... on )• »e 'akole taiovj t drugimi in m« slepari!»
«Sama «5 kriva! Ro.II živahnejša, «lo bre volj«, a ne le dolgočasna ln »koj« iriK<i>uilinia. Saj si vendar lepo. stasita. s ja» majhna o<Icvetel* žabica. In ven <lr znam svojega moža vedno drlatl. zanimati, vsak dan, vako uro ituovs osvojili!»
«Oemu? Mar nlsetn njegova lena? Mar ul njecova dolžnost, d« mi je
zvest? liaha! S« lorhn naj se uuij! Mo ia («raviea Je . . .1»
•	Vsaka pravica nalaga drJtnosti. Ana! Ako imamo žene (»ravico na ljubezen svojih mož. potem Imamo tudi dolžnost, to ljul»ezen gojiti, ivdžigali in vzdrlevnti prko in plamtečo kakor Ves talke večni ogenj! Saj vendar veš. 'Ia »<i Vestalko. ki Je ^i"tila, da je oge.tij zamrl, živo tazi bili! ln lena, ki pusti, da zamre možova ljubeten. se za tida pač sama.»
«Jat se ne fiouižujem! TI [O ee le — vzroka Ima? morda! Mene nj (oljubil in objel fie nik«lar nikoli nol«n drug moški, kakor moj mož. Uto zahtevam od njega ali j« ... ali [o «e ločim!»
Mici se je »buncjala, a v očoh j jr JeziKi zaMiskalo.
«IlabahjL.' Vk*. s Cim «e »««lajle ba ha.A? S svojo revščino! Ničesar nisi do živeta — ničesar užila — življenja ne l»>tnaA. a s« vendar tdii vtvUena uad menoj!»
•	Ne, ne. nisem t« hotela lalltl!» «e
Je [K>k«s;ila Ana.
«Kaj taliti! Saj si govorila rcenlco* Ali f*» i«oj<lei na maskarado?» ie »i>ra šal Sliei. «Tvoj mol [*>jde gotovo.»
«Ne |»>j<le!» jn vzk?|sda Ana. «Na pravim mu doma tak ples. da mu pre ide w veselje za maskara/lo!»
«G«»tovo pojile!» je v-ztrajjila Ifici. j «Pravil Je mojemu motu. da gre s »vo- i
jimi gorenjevaškimj tremi grxcijaM Celo maske jim je določD!»
«Torej grem še jaz,» se j« Jezne vzravnala Ana. «ga zasačim ln flagran. ! ti in |>otcm sc ločim! A tí croé s m» noj'»
«Ne, ja» n« morem, ker se mojem?
možu ne ljubi. Pa tudi nove maske ni. mam. Tebi jo lahko posodim ciganski kostim: lep je ie. »vilen. lahko «1 ga ¡ iwirediS.» je vzpodladala MicL i «Jaz « svojimi rumenimi larnil kcfl ciganka? Ne. n.» — ln tvoje krilo bi ml ne M-galo <lo kolen!»
«Tein bolj! Saj tmaJ lej«, ravni
«Kot Solnce pojdem! Razpustim d svoje lase . . . telki so ln posti . . f ne bo me sram ... In kar precej s< o»l|sdjem k šivilji. Du torka mora bit? gotovo, ua naj stane kolikor hoiol»
n.
Z veselo hudobnostjo Je frlpoved» vala Mici <Iorna svojemu moža Franca kakšno sfdciko j« uprizorila.
«Ani morava vsaj enkrat zmesti mo žgane! 0]«»zori PejJta, midva [«v jo ta, (»eljeva. da se tudi Ana vsaj enkrat da poljubiti i »o tujih ustulcali!»
«Pa čemu?»
«Ker se čuti » svoji fllistroznostl ta, ko vzvišeno nad nami ki stno vesel« In nikomur ne kvarimo dolT« vol jet Ana mUli da ü mura Pcw vodno ležati
Kulhirn! pregled
Zbornik za nmctnoshzo
zgodovino
- JUto II. 1922., št. 3.—4.)
, Zadnja fteviika Zbornika vsebuje Članke dr. Pr. Mcsesncla, ki objavlja pisma Janei» Sublca Vojtehu Hjnaisu, sedemnajst dragocenih pisem, ki bodo pojasnila marsikatero vprašanje In ki so va-len donesek k poglavju slovenske umetnostne zgodovine !z konca preteklega Stoletja. Dalje objavlja dr. Evgen MOller Dlthcnhof o freskah na grada Bokalce Članek, v katerem dokazuje, da Je Ml ivtor nekaterih fresk holandsk! slikar Al-manach, ki Je živel v 17. stoletju, In od-
£ira vprašanje, oll Je slika! ostali del bo-
alšklb fresk Giulio Ousgllo, kar ss pa najbrž nc bo potrdilo. Vsekakor Je Članek, £epray Črpa le arhivatne vdre In se opira na logične kombinacije, tudi zelo dobrodošel. Neprecenljive vrednosti pa ie ravno za današnje čase, ko Je lanska zgodovinska razstava otvorila intenzivne Študije naše umetnosti v preteklosti, članek I. Vrhovnika. ki |e Iz ljubljanskih Župnijskih ln škofijskih arhivov nabral lepo Število sanlmlvih «Arhivskih paber-fcov o nekaterih slikarjih in kiparjih od 15. do 18. stoletja».
Prof. Izidor Cankar poroča o lanski fcgodovinski razstavi slovenskega slikarstva ter sumlra njene uspehe, katerih Eia.nl Je dokaz eksisicnce našs lastne fcmetnost! od začetka 18. stoletja dalje, ¡dokaz, čigar pomena danes še niti prav eccnit! ne moremo. Simon Ogrin nadallu-Je v «Spominih slovenskega slikarja» svoje umetniške memoare, dr. Franc Štele pa svole začeto delo «Umetnostni spomeniki Slovenije», kjer zaenkrat topogra-fično obdeluje umetnostne spomenike de-fcanljc Kamnik. Zbornik oblavlja dalje poročilo Istega avtorja o varstvu spomenikov, poročilo o delovanju Narodne Galerije In Umetnostno zgodovinskega dru-fiiva. nekaj književnih poročil in blbllo-graflčn! pregled umetnostnih publikacij v letih 1921 in 1922. Iz tega pregleda Je razvidno, da je baš «jutro» v zadnjih dveh letih posvečalo največ pozornosti ffimctnostncmu dogajanju v naši državi, t."ko v kulturnovzgojncm kakor tudi in-formatlvnem pogledu.
Konccm zaključenja drugega letnika te fca na» prepotrebne in v Jugoslaviji dotlej edine umetnostno zgodovinske revije ee le pokazalo, da je revija storila ogromno delo doslej, da pa Je bilo potrebno. da Je uredništvo naslovilo na zadaj! stianl nujno «Prošnjo naročnikom» In prijateljem slovenske umetnostne znano-
sti, naj, Ce morejo le kaj ntrpetl a slovenski kulturni davek, poravnajo zaostalo članarino in naj — se odzovejo i pre-plačill. Zbornik Je namreč v tako težkih gmotnih prilikah, da Je umetnostno zgodovinsko društvo io parkrat obupalo nad izdajanjem to revij«, ker J« naročnikov zanjo £e vedno premalo ia ker danes Izdajanje revije, čeprav brez slik ogromno stane. Apeliramo na slovensko Inteligenco, naj ne dopust!, da bi prenehala ta edina Jugoslovenska umetnostno zgodovinska revija, k! tako marljivo zbira gradivo za ono veliko zaradbo, ki bo enkrat najlepši dokument naše kulture, za sistem naše umetr.ostne !n kulturne zgodovine. Naročnina Je vendar razmeroma majhna. Z? tekoče ieto znaša 50 Din. Zbornik sc naroča pri uredništvu Zbornika, Ljubljana, Kclezijska ulica I, ali pa pri Umetnostno zgodovinskem društvu v LJubljani.
Ju «to slovanski nmetnlkl r Prag!. Zadnje dni >9 go-Jtova! r praškem Divadlu naš dalmatinski rojak, ki si jo bil v Ameriki in v Londonu pridobil ime svetovnega tenorja, Tino Pattiera. Pel je glavni vlogi v Trubadurju in Bohemi in je vzbudil toliko navdušenje za svoj lepi glas, da ga praško časopisje skoro ni mo;:lo prehvalitl. Nedavno so praški časopisi poročali tudi o uspehu našega igralca Mihe Kovaieviča, ki jo v komornem gledališču v Pragi igral glavno vlogo v Oi.elu in vzbudil veliko pozornost kritike. Skoro ravno takrat, ko jo gostoval Kovačevi»! r Pragi, je tam otvorila tudi jugoslovanska razstava, o kateri smo bili kratko l« poročali. V prostorih parlamenta je razstavilo pet naših mladih kublstov In «Izraznikov», slikar Miloi Beria, Marin T&rtaglia It Splita, ki je že na V. jugoslovanski razstavi v Beogradu pokazal to!i odlično kvalitete, dalje risar Milan Konjorič. kipar Josip Turkalj in Frano Cota. Turkalj in Tartaglla sta naAla največ umevanja praške publike ln sta icla najsi ja ju« ie kritik« časopisja.
Igor StravlnskJj, te veliki maki Schflrv-berg, jn bil na sporedu IX. Intimnoga večera Hrvatskega glasbenega ta v oda 16. t. m. Ga. Maja Strozzi je pela nekaj njegovih pesmi, katere j« komponist avo-je Ca*ie posvetil njej. g. Bol» Pečic pa j« izvajal devet njegovih klavirskih ko:n;>o-sieij, mod njimi tudi «liagtlme«. Ta koo-eort je bil prva prilika v Jugoslaviji, da so 80 izvajale skladbe Stravinskoja, ki je po elementarni sili svojih del tako čudovito hitro zaslovel po vaom svetu.
lz
ij enja in sveta
Država brez plesa
Ko so začeli PrancozI zasedati nemško tuhrsko ozemlje. Je odredila nemška vlada narodna žalovanje. Kakor strela z Jasnega. Je pade! odlok: Plesati se nc sme več! In vsa Nemčija Je otrpnila: vse plesne zabave so bile odpovedane. Samo Berlin Ima 15 etablismanov, ki so prave plesne palače z ogromnimi dvoranami za ogromne množice plesalcev. Poleg teh ¡e v Beilinu še okoli 500 plesišč, barov In kondltorfi, kjer se Jc doslej vedno vztrajno plesalo. Vladni odlok Je vsem uplhnil taC življenja. Okoli 30.000 uslužbencev Je ostalo brez zaslužka. In vsi protesti so gaman. Plesišča so mrtva, temna. Vrata to zaprta. Godbe so utihnile. Gostilne so Odprte ie do H. ure zvečer. Baje se Je cato znova razpaslo tajno ljubimkanje. Zafcal dekletom Je dolgčas. Presedati .Vodno 1» po kinih, je sčasoma pusto In tudi predrago. Dolgčas pa Je morali vedno sovražen. Nič plesov, nič balov, nič tnaskerad! Mladina Jo obupana. Frak ln pumpi so postali odveč ali pa se uporabljajo le v zaključenih družbah. Tam se ie pleše skrivaj, ob tihi godbi, ob klavirju. Toda ie po Imovltih hišah. Ker
borataSI so lahko debr« rolje tudi med
vsesplošno žcluttfo naroda. Nemci so bil! preveč objestni, zato danes Jcčd.
Iznajdljivost samomorilcev
Življenja siti ljudje se ne zadovolje vedno s tem, da bi si vzeli življenje z običajnimi sredstvi. Marsikdo pride na naravnost čudežne Idcle in Iznajdllivost samomorilcev, ki se poslužijo svojih zadnjih duševnih In telesnih moči samo za to, da bi Iznašli kak nov In uspešen način smrti. Je skoro neomejena.
Tako s! le nekoč neki Francoz vzel življenje z raketa Napravil si Je namreč ogromno raketo, se privezal nanjo, za-žga! vžlgalno vrvico In le zletcl, kakor Je želel, v zrak. Neki drug mlad Prancoz v Parizu le iznašel posebno metodo, da bi se razstrelil v zraku. Slišal Je, da Ivorl žveplo s kloroktsllm apnom močno razstrelilno snov. Zato Je napolnil ploščici z znatno množino obeh teh snovi, jih potem pogoltnil In lege! v posteljo v trdni veri, da bo tako] eksplodiral. Dobil pa J« samo močne bolečine v želodcu, ki so ga prisilile, da Je vstal s smrtne postelje In poklical na pomoč zdravnika. V bol-
M M M KWw ftfflt lB
življenj« Jc bflo rešeno Neki v K H zdravnik v glavni londonski bolnišnici Je govo. rD nekoč s svojim brivcem o samomorilnem poizkusu v »oscSčinl, pri katerem se
življenja sitemu mežu vsled pomanjkanja anatomskih znanosti nI posrečilo, da b! si prerczal vrat, ampak se Je samo močno poškodoval. Ker se Je brivcc zanimal za stvar, mu le zdravnik pojasnil natančno, kako b! se moral samomorilec postaviti, da b! dosegel svoj cilj. Brivec ¡e odšel takoj po tem razgovoru v drugo sobo in si po vseh pravilih umetnosti prereza! vrat.
Francoska Ksantfpa
Poznamo le grško Ksantlpo, ieno So-kratovo. Baje Je bila neznosno Jezična In zlobna. Njeno Ime Je ponalo večno slavno samo zaradi njens j ničnost! In zlob-nosti. Tako da imenujemo žc tisoi let vse hudobne žene Ksantipe.
Zdaj poročajo o francoski Ksantlpl, ženi preiekturnega uradnika Estenava. Mož je že 55 let star, soliden, tih. Te dni Je prišel na pariško policijsko ravnateljstvo ter Je mirno povedal, da Je svojo ženo zadavil. Dvajset let Je bil oženjen, in dvajset let mučenik svoje Ksantipe. Nobenega zajtrka, nobenega obeda, nohtne večerje ni vžil vseh dvajset let, ne da bi žena iezikala ln ga zlobno ne dražila. Dvajset let Je prenaša! ziobno jezlčnlco mimo, tiho. Te dni pa mu Je zagrozila, da ga polije z vitrijolom ter Jezikala ln Jezikala. Tedaj Jo Je mož zgrabil ln jo zadavil. NI nameraval umora. le prcvcC in predolgo se Je veselil, ko Je videl žcr.o prvič tekom 20 let molčečo. Vprašali »o ga, čemu se nI ločlL Odgovoril Je, da Je bila iena vzorno poštena, zato *c točiti ol mogel Reveža so zaprli in pride prod porotnike.
X Tntankbamcn ta moda. Orob faraona Tutankhamena Se nI odprt, a moda se Je že polastiJa nove klejs. Toda moda ne posnema stare egipčanske noše ljudstva niti prekrasnih oblek faraonskih, nego J« uvedla modo — mumij. Tesno zvezana, obrise telesa Izražajoča, vtisi mu-mlje napravljajoča mora biti najmodnejša angleška dama. Gospa Asuulthcva Je pri* Sla na poroko tajnika princa «aleskcga v terakotno barvan! toaleti čisto mumij-skega kroja, ob bokih nagubančcr.ega In t diademotn s skarabejem. Oospa Asqul-thova, soproga blvšc*3 ministrskega predsednika, je eksccntrlčna modna dsma. ki zbuja vedno senzacijo. Seveda najde vedno posnemalk. Tako Jih Je našla tudi sedaj. Sarkolag še nI dvignjen iz egiptske-ga trobila, a Tutankhamen je že moden. Vprašanje pa Je, bo l! mumijska moda našla Izven Anglije prlstašinj. Mogoče Je. da bo vplivala na pariško linijo. Ali dospe tudi do nas. Je zelo dvomljiva ln če dosp«, mar bodo tudi Slovenke tako modne, da bodo posnemale ia žive — mrtvece?
X Jezero r Davosu. Z cora. ki obdajajo Jezero v Davosu v Švici. tudi marsikateremu Slovencu znanemu zdravilišču za bolne na pljučih, se le odtrgalo okoli 150.000 kubičnih metrov skalovja ln zemlje ter Je zdrknilo v Jezero. Naprave, ki so lih postavili ob Jezero za črpanje vode, so Izginile. Eden tamkaj zaposlenih Je pravočasno zbežal, drugega Je požrla voda. k! Je zavalovala pod silno maso razgibanega terena.
X AIrikansRI slon ▼ službi Človeka. Veliko veselje In pozornost vzbuja v državah, katere Imajo v Afriki kolonije, da se Je posrečilo ukrotiti afrlkanskega slona, ki Je veljal za posebno divjega, ter ga postavili v službo človeka. V belgijski koloniji Kongo so gradili tovarno za bombaž. Ko Je bilo treba prevažat! go-tove sestavne gradbene dele, niso mogli uporabljat! ne črncev ne kamijonov, zato so poizkusil! s sloni. Vpregll so Jih šest ter za vprego uporabljali vrv! zvite Iz lian (tropišklh rastlin). Slon!, ki so Jih gonil! črnci, so delo gladko opravili ter prevažali vse težke tovore od Buie do Bambile, na razdalji 230 km.
Gospodarska vprašanja
Angleška zunanja trgo- ! dostavi rokno in podlogo za puiče
„ __ _ r i i . : ter suknjiče, vse ostalo pa Izdelovale!}-
vina v problem letu | Interesen,tje ^ bhko natanftleJSe £
formacij« pri oddelku HI/4 gornjega rav-
nateljstva, kamor naj tudi pošljejo na), kasnejo do 5. marca L L tozadevne olor* tfc
Angleška zunanja trgovina t leto 1325. izkazuje sicer napram L 19S1. tnatno tholj&injft, toda jn ie daleč od predvojnega (trnju. Vrednost uro« ie je ▼
lanskem letu napram 1921. rmanjtala u
82 milijonov na 100-J milijone funtov SterltngOT. Po teli uvot n« kale znatni* ~ Kr.dtljevanje politike aeltadj«. Ti Izprememb. Na drugi «mul pa je vred- J n<K>?™l» poročajo: T« dni j« Imel nost Izvoz« narasla od 810 milijonov 1 "pravni odbor Narodne bank« ««Jo, U-funtov Itsrllnpov v letu IW1. na 82« ml- itan * prisortvoval tndi finančni minlMat lijonov funtov »eilingov v letu 1021. idr- StojadmovM. Na sej! J« generalni Izvoz je tudi po teti «talno narMteL ; ravnatelj g. Novakov« podal poročilo e Od MjvainejSih izvoznih predmetov i iv°*m PoU>™iju v Ljubljano povodom r« je ▼ proilem letu Uvozilo; premoga i Tratenja o dr nami krizi, ker st prt 64,198.000 ton (v latu 1021. le 84.0Bl.000 ! IJ"«»Unskih bankah občuti veliko po-ton), metalurgičnih produktov n.401.000 m*n-,l!llni« gotovine. Na «rji se je govo-
ton (2.7C5.000), bombažnih tkanin 4181 milijonov kvadratnih jardov (2iH)2 milijo, na), volnenih tkanin 184 milijonov kvadratnih jardov (117 milijonov), lanenlb tkanin 77 milijonov kvadratnih jardov (40 milijonov) itd.
Na prvem n;o«tu kot Izvorni predmet je torej premog, katerega izvoz je ogromno narastel in dosega 1« prod vojn« di* menzije. Najnevarnejši tekme« aiigluAke-ran premogu, to je ameriški, je popolnoma odpadel. Hudaraka »tavka v Ameriki j« povzročila ogromno akrčnitje produkciji pieuioga. saj je ameriška industrija ta čana stavke morala celo uvajati angleški premog.
Možnosti razpečanja angleškega premoga so se pa po novom letu Ae povečalo. AnglcAka premogovna Industrija Je pre-
rilo tudi o konkurzo tržaške firme Ilackor in komp. v ivezl s poslovanjem nekaterih zagrebških bank. V poglodo vprafcuija pomanjkanja denarja ie dosežena pr>polna soglasnost med finančnim ministrom in Narodno banko. Dr. Stoja-dinovič vztraja nailai'e na stalUča politik« de na ci Je, to je. da se ne bodo dajali v«5 krediti. Po njegovem mnenju bo po mouieut&nl krizi priAlo do ozdravljenja in učvričenja domače valute in s tem v zveri do padanja cen in nocenenjs življenja. Za^lnva tvrdke llacker in komji. »o bo enor:;iči;o ruvrlalje ratiskovala ia. se bo»lo valutni špekulanti poleg izgube, ki to jo utrpeli zaradi konkuraa omenjeno tvrdke. ie ks-novali od strani driave.
■» Zavod za obračunavanje. Iz Zagreb* poročajo: Na konferenci o zadevi ure-
jela t zadnjem času nebroj naročil Iz ^J9	zavo.« v tnkajtaj.
evropskih driar, zlasti li Nemčije, k» P0*™*0'« Narodne banke se je dospel ter« industrija je uradi t-v^l* Po- i ^P0'" •^0,ra,Ulra: , Ilrvol^'n P0^ ruhrja po Francozih bret premoga.	odhor/ kl ^ 'r,!e,al P«'ovmk novega
Angleika Industrija icleta In jekla «l- |	» ohm ^nuivanje v krdu Naro<i-
cer kale napredek, toda j« M dale« od P.e bank": Odl;or	11 «f- doktor
stanja pred vojno. Njena lanrka oroduk- ^ostrenčite, glavnega ravnatelj Jug*
cija dosega komaj polovico predvojne. Tudi njej se zaradi zasedbe Porubrja obo-!a precejšen dobiček. Tako je podaba, da bodo imel! od zasedbe Poruhrja toč» korist Angleži nego Francoti, ki so s tem nemAko rcvanlno misel le okrvplIL Težaveu je pololaj r tok stilni Industriji. k! «I nikakor ne more priboriti na.
slavonske bank«. Lavoslava ITelmbaoha, ravnatelja Centralne banke in Franj» Dvofaka. mvnatol a Hipoiekarne lianke. Prosior tj» ti.vod je pripravijon v x«greb-3kl zgradb! Narodne bank«.
— Povija r J« cen »ladltorjn. Domafie tvomic« sladkorja so i 15. t. m. povijal« coii« krisUlneDiu sladkorju na 85 K. a kockast«mu na »2 K za kg. Te cene ss
zaj predvojnih tunanjih trgov. Indija, k! jo bila pred vojno najboljša odjemalka : razumejo pri nakupu celih vagonov, angleikega blaga, kupuje «edaj le male " ülajiava ca lelcznleab ra zagreblkj
blaga, kupuje «mini mnoline. Tudi notranji trg no more »prejeti večjih količin.
Angleika Industrija TTtrajno lS5e «u-nar.j« trge, kl jih je mod vojno Izgubila. Zlasti tekstilna industrija, ki je nj.Ha.i-neji* eksfKirtna industrija, sc mnogo prizadeva najti izhod Iz zagate, kar se ji pa v večji meri tako dolgo ne bo posrečilo, dokler se ne zoolj&ijo več ali manj valutno razmere v večini evropskih držav.
TR2NA POROČILA.
Zn*reb5kl žitni tr* (19. t m.) Postavno b*Ska, oonosno vojvodinska postaja notlrajo: pšenica 4J5 — 455, tur-ščica žolta nova 237.50 — 262.50, umetno sušena 295 — 305, rž 362.5 — 387.5. ječmen za pivovarne 337.50 — 362.50, za krmo 300 — 320. oves 275 — 300. fižol pisan! 425, bel! 400 (405), moka pšenič-i nioo za sukno.
veliki sejem. Prometno ministrstvo je do. volilo posetnikom IL lAgrebAkoga vsorfi-nejra sejma, k! •« vrSi od 22. ajirila do 1. maja t. L, M% popust ta puiovanj« v Zagreb in nazaj. Ta popust velja ta potniške lu meAane viake, in sicer ta do* bo od 10. aprila do 15. maja t. L Vsak poselmk se mora izkaziti t legitimacijo Zagrebškega zbora. Te legitimacije se bo-do prodajale po vseh večjih krajih v driavL Za transport razstaviiih predme tov Je dovuljuu istotako 60% popust oč nuvninlne tarife.
— Živinski sejmi v Maribora. Pokoa«-jlr.oka »prava, oddelek ta kmetijstvo, je zo(>el dovolila obdriavanje r«dailt Živiu-akih sejtnov v Mariboru.
■= Nova tkanlnslu Ivorclca v NTSi«. Industrijsko-privredr-a banka v NiSu je i sklenila, da osnuje tekoči tega leta tvor-
na «0» 700 — 725, «2» 675 — 700. «4. t>50 — 675, za krmo 225 — 250, otrobi drobni 180 — 200. debeli 225 — 250. — Tendenca nespremenjena mlrmt
DOBAVE.
Dobava lesa. Pri direkcij! Sum v Sarajevu se vrš! 5. marca ob II. dop. ust-incna dražba 72.000 m* lesa od Iglasilh dreves In 20.000 m* bukovega lesa Iz dr-žavne Sume 2lžansk.a I Mala rljeka na panju. Predmetni oglas Je v trgovski In obrtniški zbornici v LJubljani na vpogled.
Obralno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani razpisuje konfekcijo 1080 komadov plaSčcv, 3390 komadov bluz, 4000 komadov hlač, 40 koma-dov suknjičev. Ta obleka mora biti lz-delana po merah, ki bodo dane Izdclova-telju na razpolago. Obratno ravnatilj-
«» Dohodki od državne trciarine so znašali r mesecu januarju C2.CG3.33o.8S dinarjev.
—	V trgovinski register so s« vpisal«
n.utopne tvrdko: Tvornica kmetijskih strojev v Celju, d. t o. t.; DruStvo za prodaja Singer-Mvačih strojeva Bourne & Cpodruinica v Mariboru; Saks 4 Mdinkovid, elektrolehnično podjetje v Mariboru.
—	V zadružni register sta se vpisali nastopni tadmgl: Zadaj i na elektrarna v Slivnici pri Mariboru, r. t. s a z. in OosiHjd.trska ladruga v Zavudnjem, vpi-eana t. t o. z. Izbrisali (ta se: Mlekarska zadruga na Sv. Gori in Mlekarna in s: rarna v Zireh.
—	Cene ilvtjcnskBi potrcbičln t pa edinih mestih Juj;ostavlje. Po izkazu za-grebžke mestne aprovizacljs jo bilo koncem januarja t. L razmerje cen življen-
pred nogami, biti 6lep ia gluh za vse okoli se!>e — ona ¡a sme biti stroga, pusta in dolgočasna, ter se za njegovo ljubezen sploh noče brigati. Iz svoje zakonske pravice je spletla Pepitu ko-ro!>ač. Naj torej občuti tmli ona vsaj enkrat, da ima vročo kri!»
«O. Ana je kakor morska deklica krasna, a tudi tako mrzla!» je dejal Micin mož in se smejal.
»In vendar jo moram razgreti!» je vztrajala MicL «V fanta ee napravim In ji zadvorim od desne, ti pa ji zadvo-r3 od leve . . .»
«Ne, ne. jaz se ne podajam v nevar-toost, da se blamlram! Le pojdi sama, o
Folnoči prklem po te,» je prigovarjal rane.
«Dobro, pa mi preskrb! leno moško masko! Imam že idejo: logar naj ti pogodi lovsko novo obleko svojega dečka! Ravno prilegala se mi bo! In visokih nogavic do podkolen ne pozabi!»
«Storim ... — Dobro si izbrala! Bvoja lepa kolena pokažeš, a blamiraš se, Mici. In bojim se. da *« blamlram o je odgovoril Franc in odšeL
m.
• Mefistofeles Je zasledoval le Solnee. Vse Margaretice. ciganke, pieretke. ©daliske. satanele. cvetice ta vile ga niso mogle odvrniti od nje. Niti Faust ga ni mogel zanunati. Le Solnce je privezalo nase vse njegove hrei>cnenje.
In Solncu ;e bil? to odlikovanje očl-jridoe vže4.v EašJ^atjjfii^. »aštaii-
tej^i je bil črnordeč! Mefktofcles, ves svilen, fin, prijetno vonj:»ji)č, z rdečo masko nad črno brado in x velikim rdečim petelinjim jterjem vrh črue, zlatoobrobljene keketne čepice.
Zaman je skakljal okoli Solnca dra-žesten lovec, ji poljubljal roko in se ji dobrikal na vse načine. Kakor mačica je bil brhki lovec, srčkan s svojimi belimi. golimi koleni in le|>o modeliranitni mečami. okroglimi (¡odri in čvrsto zbo-čenimi [>r*i. Klobuk s kozjo brado mu jo prav koketno čepel na glavici. Prožen je bil lovec, uren, uslužen, poni žen ... a vse zaman. Mefisto }e znal Solnce osvojiti docela in z raničljlvtaii kretnjami je odganjal lovca.
Solnce, sijajno in krasno z njegovimi zlatimi lasmi, ki so kakor blesteč plašč malone do kolen zavijale njegovo ju-notisRo postavo, je očarjalo vse. Na glavi ie imelo svetlo kror.o. v desnici svetlikajoč mesec, a vse telo v dolgi, beli svileni toaleti, ki se je tesno okle-¡c.la njegovih vitko bujnih udor.
Nemirno p« »e Je Solnce oziralo po dvoraid, kakor bi kogar Ukalo.
«Očofi, iarko Solnce?» je dejal Me-fWto.
«A no najdem!» Je rtdlhulla
«Zaplošlva. • Jo rokel Mei»vo. In plesala sta Iznova.
In ko sta prestala. Jo Je povedel v paviljončok, naročil Šampanjca ln bi «kvitov.
«Pij! Prevroče rf! TVoh !u? me «f iifia!» ie ¿dasta1 lleSsUv ln urgol Jc ic'
za roko. odgrnil roJcavloo ln Jo poljubil na za | k» t je.
Solnce se je smejalo in pilo.
«Pozabi, kar ni vrodno tvojih Jarkov!» je icjjclal Mefiato. «Vsaj to uoč pozabi!»
«Pijva!» je odgovorilo Solnce. «Nocoj sijem morda poelednjič.»
«A jutri!»
«Jutri se potopim v večno temo!»
«Nikoli! Solnce ne umre . . . solnce je večno! Vsaj zame — vsaj zame!»
Pila sta . . . Nato sta F.a w<i p1«-sat. In Mefisto je celo dovolil, da je zaplesal s Solncem dražo«tni lovce. Nato pa je potegnil Solnce zopet naso.
«Dovolj! Počijva!» jo dejal kor.čno, in odvede! Solnce zojiet v [«aviljonček. In zo|>et sta pila šanipanjea . . .
Lovec je dirjal [>o dvorani in Iskal — Iskal. Končno je našel v stranski sobici družbieo: tri damske ta moško masko. Dr! je k nji.
«Halo. Pepl! Jaz sem — *ncL Poj-dlva gledat, kako vtsr jemlje Solnce!» Je vzkliknil lovec, «lu dame, pojdito t nama!»
• Naj ga vzame! Briga me! Meni se podi tukaj knkor v nebesih med an-grli!» Je odgovoril Pepl v črnem do-initiu.
»Ne. tega ne sme» dovoliti! Moral t mano. ta angeld naj naju si«rem!j«jo!»
Lovec se je oklonil domina ta ga šiloma vlekel s selioj.
«Vražja ženska si!» Je dejal PepS In «vfl roko okoli lovčevih bokov. «Stre-U. keijo vroča $i n^ioil»; ^.«i*;,.,
2e so stali ob pnviljončku, ki eo ga zakrivali košati oleandru
«Poglej!» je šepnila Mici-lovcc. In Pepi je |>oglodal v («viljon. S hrbtom proti izhodu sta sedela za mirio Solnce in Mefisto. Z levico je dvigal Mefisto šampanjsko čašlco. se skoraj tiščal Solnca in mu Šepetal na ušrtsce. Njegova desnica pa jo ljubkujoč« božala Solnčev globoko dokoltirani hr»«?t — oo začetka las nežno p® hrbtenici navzdol ta zoi«?t namgor.
«Olio. oho, Ana! Kar jo preveč, je
preveč!» je skočil Pepi.
In |Kwkočila sta ludi Solnce in Me fisto. Hitro sta si snela krinki.
«0, vi ste. go*|iod Frane?!» se Je čudila Ana. «Pa kod si hodil, Pepi? Po vsod sva te iskala . . .»
«In se tukaj tako izborno zabava!;, kakor ti s svojimi tremi angelci!» se jc reža! Frane.
Lovec
11 hinavec!» «e Jo togotila Mici. ¡«Dejal »i. da prideS šele o }>olnoči . | «A sem te temeljito izi>odritiil pri Mici je strmela. Tako, tako krasnem Solncu. haha!» se je rogrl
jo boža tudi njun Franc! Zaboga, kdo je ta Mefisto?!
In videla je. kako se je Mefisto sklonil k Solučevim ¡irsoin in še|>etal . . . še[*!tal . . . Tako c vede ven lar tudi njen mc^! Mar delajo m moški tako? AH pa je ta Mefoio —?
Tevlaj je začutila, kako drg»/.* Prpl ob njeni strani. In čisto naf,icdno je slišala, da ie zaškrtal z zobmL
«Proklcto. to Jo moja Ane! V objemu tujega moža? A!I kako ie to mogoče? Saj je vendar rekla, da gre takoj spat? — Mici, kdo Je ta mul, ki ee drzne . . .?
V tem hipu Je MefUto narahlo dv!g nil krinčico Solnčevo ... le nalahno se je odmaknilo Solnce, da je bilo tem koketn«jšo, lom zapeljjvejše ... Mefisto f« jo pritisnil svoje ustnico na Solnčevo braiUoo . . .
«Fran«, kaj u>čn*4?» it tedaj plaal-1* Kid-l9v *e.

Franc. «Evot Pepi! Tu se drži žene! Naj!e;<5a je ta če hoče, zna postati zelo vroča. Midva z Mici sva hotela tvo.3 ženici Ie dokazali, tla tudi najbolj 5ed-nostna in resna žena lahko 'J hipec izgubi glavico. Dokazala sva ji to: poljubil sein jo r.a bradico!»
«Ti lo(>ov! Sel bi morda Se dalje..»
«Ne bil Bradica mi je zadoščale. Tvoja Ana !>a ne bo ¡»oslej več zafrko vala moje Miri, ker se je dala po tetin še kom drugem poljubiti celo ni ustnice!»
Smejali so se ln ker so Mil le itak Iklaue volje, so naročili Se šam]»anjca. In domino ie držal v objemu Solnca. a Mi flsto j« objemal lovčka.
Temeljito eo se razgovorill !n poja« tiili. Ženi |>a »ta bili zadovoljni: Ana z. radi Pepijeve ljubosumtrosii, Mid . škodoželjnosti Ln Iz ponosa, da ima • moža takega vročega junaka, ki je Ot--i»i «iie Anino ieueuo arce . . .
P. B.
iiffc pntrifciC« V poeiTnffi »šaiffi Jv-rG-llavlj« « kronah nastopno: Moka &t «0»: Za^ieb SI do 82. Novi Svl 30, Sarajevo BO, Split 82, L/ubljaJia S2, Varaidin 28. Moka it. .2.: Za»iub 30 do 31. Novi Sad 29, Saiaje» o 28, Spbt 90, Maribor 21, Ljubi <uia 81, Varaidin 20. Moka it. «6»: Zagreb 26 do 28. Novi Sad 23 do 26, Sa-rajcvo Ži>, Maribor 28. LJubljana 26, Varaidin 21. Govedina: ZagneU prva vrata 80, druga vrsU 08. tretja vriu 48; Nori Snd. prva vrata drug* rr»ta 50: Sarajevo, prva vrata 48, druga »r*ta 40; Split, prva vrata 60, druga vrata C0, tretja vrata 48; Maribor, prva vrata 64, druga v/eta 60. tretja vrata 56; Ljubljana, piva vrsta 00 do 68. druga vrata 02, tretja vrata Bfi; Varaidin, prva vrata M, drug» vrata 50; Teletina: Zagreb, 70 do 7S, Novi Sad 100 do 104, Sarajevo 86, Split 00 do 63. Maribor 60 do 61, Ljubljana 64 do 6C, Varaidin 62; Svinjina: Zagreb 112 do 130, Novi Sad 96 do 100, Sara evo 88. Split 80 do IGO, Maribor 100, Ljubljana 04 do 110 Varaidin 80; Slanina: Zagreb 134, Novi Sad 128, Split 108 do 120, Maribor 130 do 148, Ljubljana 120 3o 128. Mast: Zagreb 150, Novi Sad 186, Sarajevo 140 do 160, Split 160, Maribor 110 do ICO. Ljubljana 150 do 160, Varaidin 136. Kruh: Zagreb, beli 30. Črni 26, Novi Sad. trli 22 do 24, črni 20, Sarajevo, beli ¿8, črni 20, Split beli 28 do 30, Srni 24 do 26, Maribor, beli 30, črui 20, Ljubljana, beli 30, črni 26, Varaidin, beli 26. črni 24. Mleko: Zagreb 14 do 18, Novi Kad 1!. Sarajovo 24, Split 24. Maribor 14 do 16. Ljubljana 14 do 16, Varaidin 10. Krompir: Zagreb 7, Novi Sad 10 do 12. Sarajevo 10 do 12. Split 10 do 12. Maribor 6 do 7, Ljubljana 7, Varat-din 6 <lo 8. Jajca: Zagreb 8 do 9, Novi Sad 7 do 8. Sarajevo 6, Split 8. Maribor i, Ljubljana 7 do 8, Varaidin 7 do 9.
— Nazadovanje cen ihini v CeiUoslo-traikl In Avstriji je opaiati zadnje dni. Zaradi tega je tudi oai izvoz iivine v
Mfe * ^ovOrtJfc ttkMttll HM V M|iWf
m lis Varia»« poročajo, da jt pol^ko pro- j
___t__...	_____-TI_i»_ j.______L. -
rm«*jm e*tsn tmi Bistfn, ttr '
postale nai« cena previsok*. Pri ca* te ! I» Varia»« poročajo, da je pol>ko pro-laradl Ur¿* pričaiuje naaadovanje cea met no mlnistratvo «klonilo, da ae r arrbo
Vr^nrt en s feo
ÚJaMb»»». TO hbnnrja I-.Í23
poroCTlo ,
Ljubljana BOt m'mim
livlnL
«» Povffanje cen Seleča v dnem 15. februarja je povISala Alptaaka mont-ansk» druil» cen« lelezu.
—	Pasivnost oiadiarske trgovinske bi-lance v proslem letu )e zn&J&la okoli 70 milijard mK proti 21 milijardam v L 1921.
—	S svetovnega prevoznega trga. Is New-Yorka javljajo: tu <tn!j« čaaa se opaia vedno manjle povpraševanje po ladijskem prostoru. V pristaniščih stoje Številne ladje, ki ne morejo dobiti za-poelenja. To nerairoelcnje ladij Je opa-latl po celem svetu. Iz Anglije m »ieer vTSi prevajanje premoga v Francijo in Nemčijo, kar pa oe pomeni mnogo ta ožlvljenje tržišča, ker niso vse ladje sposobno ra prevaianjo premoga. Zaradi velikega pomanjkanja tapoelonja se je tudi prevoznina znatno zniiala.
—	Omejitev Izvoza Iz Poljske. It Var-Jave poročajo: V zvezi s pobijanjem draginje je ekonomski odbor ministrskega sveta iabr.mil izvot pšenice, rži. ovsa, krme, gvveje iivine, svinj, mesa, masti in prekajenine. Izvoz ječmena, koruze, jajc In sladkorja pa je omejiL
« Avstrijska narodna banka Je objavila doslej ie 4 tedunake izkaze, ki Izkazujejo vsi stalno manjkanje obtoka bankovcev, ki se Je tekom januarja zmanjšal za 72 milijard (za 1.6 od d t.) n& •)389 milijard. Toda tekom januarja «e je tudi zlato kritje zmanjialo, In sicer za 88 milijard Ka na 1107 milijard.
¡popolnega kritja prlmanjklaja poljskih te-AvstrtJL Z letnic povitajo ielezulAk« tarif« v najkrajšem čaau za 75% In te bodo ▼ bodoče preračunavale na zlati pariteti ter pri eventualnem padcu poljske marke avtomatično viiaJe.
—	Olitok bankovcev v Nemčiji m Je povečal o<J t. do 7. L ta SUM uilllJajd na t£V3 milijard mark.
—	Cena zlatnikov In (rebrnOcoT t Nem. ČIJL Iz Berlina poročajo, da kupuje tietn-ika vlada zlatnike po 20 mark In to polom drlavn« banke ter plača ta 1 komad 140.004 papirnatih marlL Srebrn« marke se plačujejo po 21*00 papirnatih mark.
—	Borza v Pet pogradu. Kakor poročajo l* Berlina, *0 priprave ta otvoritev borze v 1'etrogradu končane. Tako bosta torej v Rusiji dve borzi, v Moskvi In Potrogradu.
•• Izvoz Zed I njenih driav ▼ lotu ll>22 je znaial vrodnost 8.,831,516.735 dolar, jev (— 653,514.621 dolarjev napram letu 1921). Uvoz t lata je inaial 275,1119.785 dolarjev napram G91.248.297 dolarjem ▼ letu 1921.
—	Visoka dlvldcnda. Gornje Serijska d. d. ta ielezniAke potrebičaie izplača 100 % divideudo.
kraj opeuivaaja	ob	¿raí al tlak	Zra*'ua temperatara	Vetu	ObiaCuo 0-10	1 adavvB^ m- i
Ljubljku» .	7.	752 7	-rs	Jug. I«i.	oolaiuo	16 V «
Ljubljaaa .	1«.	7M-8	ti	ni. vab.	Tti o bi.	- i
Ljubi jasa .	«I.	7S71	-18	«»	po i obi.	—- !
I Zagreb . .	7.	761 6		brecveOa	oblačno	17*0 »
Ilvotinui .	7.	761 i	-rO		tacg	19 0
. uuaj t .	7.	761 T	>4 0	■a pad	m	6-0
lTtca . .	7.	763 0	-6\>	brttavaua	obtafn«	_
' launiust. .	1.	760 9	tK)	■	m«(	7-0
za proracnadne in športne obleke ▼ bogati izbiri	84/11
0. S E, 6K3Í!E?!!& Mestni tr¡H0
T l.jabljani barometer viljl temper. al!|a. Solno« vzhaja ob 6 57. aabaja ob 17-83
Hlll» •» (O »«.»Ji OlK »•—, •»•* MdU'wU « »»*»« • O*«, — t>|mli IflH t »p !»»■»■ a «■> (tmimnm «» 30 »..»41 & ok. «».ii> «»<l»r«h» « >•••« t ot» -	»» .wm <!-•««• 'a<t •
• •»»■»»•a.! N» fprtlMl« m »4«*.»-1» >«, »t« M 'V*»»l*	immi «» «»j»»!» —
»Vil močni nakit!
21. Single nasi. H. Hqsí 5
Ljubljana, Sdestci trg; štev. 18
Prodajalka,
dobra moč, Izvctbana t trgo-vini mciaoe »tr< k« Id oaiio-lakt r«, i.Si« a uiba 1'ouiuIIk. ua upravo «Ju ra» pod «Prodajalka 678».
knjigovodja - btlanetat,
obenem knrrapondent, aamo-aUijcn v vseh načinih k&jigu->o<latra, I »«¿letno prak>o, ieli premenill aluibo. IV Qtid)<« pod «l'rva mué» oa Al«ma Cocipauv. ajiuo^ua ie rektauma dtuilia v Ljubljani.
kuugicaai trg 3 6i'3
Italijaoakega. franiroskrga In aiigIcikrfEa jezika, iSim kot koreiipondcut v lia i baoki ali t»l«<ai simki, primerne aliiib«. Ponudi« oa opravo «Julraa pud »Cehoalovak».
fl
Dobro v,ratrana me«
v krariPnlfoih poalib teli talnd An»n«'li«lnib rarmer preminiti mfato Onjeu« po-u dbe je pualati p d «Atilua» na upravniitvo «Jutra».
nt«
Zzknlen brasač
In dva itveAbana iifarjt ra «»mico na Inri toalla, ua toa indi popratil, »« 'prejmajo na te¿ji>¿a?o na Goraujakem Ponudba naj .tavijo aacno .j»vietijtDÍ na npravo «Juira» pod «2i fu». 622
Zanesljiva fteaaka
ra acatan Jo pn»toruv ia rai-nafta tija fcnjlg M tM« xa calo Jno<i>« «luibo. Puuuilbe pwi «Sluiba» na npr¿vo «Jutra»
Trgovski naatavljanoo
vešč kobiniialu« «troke, la-veiban v piajrniikib poslih, »ajen oWtvanja a «trxukaiui ki bi p<> potrebi po.ovil a« »prejme takoj pri veijera tr-irovckrm podjetju v l.jnaliani. Ponudb« pod «Trgurako oa oliraieo» na upravo «Jutra».
>1*
Trgovski akademik
z prvovrstnimi priporočili,
zmožen ieSliega, Drmškegu,
Knharioa, 611
aamo«tr>joa, vaieoa vseh kn
biujakib dul, d>>bra pomot! gonpiidiuji. m takoj apre ta« v »c^ji trgovaki biii. — Ta-kdj'oja ponudile t oneibo iioae<iauji-ga alutbovauja je pnalutl po<l «ll.jbra ponioi 1UÜ» na upravo «Juaa».
Trgovakaga vajanoa
apiejmit «Ilaipo<l!Jalaa Kon-kurcucija», Ljubljana -/gor éiíka, apecijalna trgovina i poi talk cepie, čevljsv io gatuaL	613
Učeno«,
dobrih le poltenih rtar4e», I iiol>rinii lolsktmt iapru*-vall m apraitu« takoj v tr goviso m«*atiega bla^a prt Autouu Oulnukn, 8v. kllkla>t pri Uruiola C15
17 parov moflklh
6«vlj»v 631
pro jam po 225 Din. Karo! Bolha. MJovJib«ka Crista Ü
ulmoat Bor. Shil, Koče«!« telet nterurbaa it. 4.
Proda ae (¿J
po taerni ceni dobro obran jes «Laudauer»,»koro uo»amori.i k ocija, dvo< pretua >u a'srs kc ilja, euovpreioa heraemiaii b >bx rti avtociob 1 se te k» cij« po i iigoduimi pogoji pro Jade. ¿Caaiov pri upravuistvi «Jutra».
Prodam

Hrastovih Llodov,
okrog 80 m', lepih, ravnih, za »«go, pro J. ta. Deiirl.ua od 25 cm do H J cm, doitiua od 2 m 60 cm d > 6 m. Cena t' r. 10 K aa ui* fntrikn vagou Ši.fani ea Uolenjattem. — Vprata naj a» pri iipravolitvu «Jutra» poJ «U rant i 60».
«ll
ra vate obrat, zlaati xa e'.-'O-jarijo, pripravno «taro tvor-liico. Več b« poi/.»e pri liarelc Bohu, Trbovlje L,
Akaoljevlk hlodov
kapi m 800 m', v doltini ft», 310, 320. 8*1, 340, 350, ottd. 370 in It/J eni ter ot ¡bera v premeni dalje. Do'>ava ti-ko;. I lafljivo potna coprvkiiciieg» akrrdutvaali pr. prevtcms-ijti. 1'oouilti« a oavedbo Dajali;« cen« frsnko vagon poj «Ai?.-cija 1923» ua oprivaitua «Jutra».
Prodam
619
Oblastno načelstvo JDS v LJubljani naznanja vsem somišljenikom tužno vest, da je v ponedeljek 19. t. m. ob t. uri popoldan po dolgem trpljenju izdihnil svojo dušo prvoboritelj napredna ideje med Slovenci, bivši naš predsednik in narodni poslanec, gospod
Pozlvljem somišljenike, da se v čim največjem številu udeležijo pogreba, ki se vrši 22. t. m. ob 16. uri izpred magistrata.
Slava spominu drjj. Ivanu Tavčarju 1
nek"{ vagonov originalnega l>u*an«kezaoviia 00 ceni K 13 -pariteta Grosuplje ali Zidv
Soba
a» taknj odia dvema porpe»
ovina t brano po u^odci c«oL Nuior pove uprava «Jutra».
Z vsoto £0.000 S,
kateri bi razpolagal, kot kon»> pan.on dobro idoii obrti, bi dubivai od iaijelMBih predmetov dobre obre.ti ia tak<J tinti denar za kolikor j« blag* v udelau.h predmetik. Na-tauiua pojaiuila dam temu tain pismeno ali u»tno. — Naa'ov pri upravi «Jutra» pod «Dobro liiora obrt. Letovišč« Gere&jsku». 617
Sšalssneila reklama Io t? mslih os^sih!
Bremen - New York
Direktna sveže • krasnimi «nterliklml vladnimi pamlk!. Neprekof IjUl po udobnosti, čistosti In po Izborni oskrbi.
HLro in varr.s ladje.	M
„Oeorge Wash'noton"	„America"
aPrcsld«r.t Roosovsit"	„Preilden! Harding"
Zahtevajte podjobn« pojasnila In brodar. list it 238.
Gancralno zastopstvo za Jugoslavijo:
Ocogradj Pa!ata Beo^r^dskc Z&úauzo

i4
„Dražba «v. Cirila In Metoda" v Ljnbljani
naznanja, da je njen podpredsednik, častni član, odvetnik, bivši župan ljubljanski, narodni poslancc itd., gospod
dr. ivan Tavčar
vTerai po dolgotrajni bolezni izdihnil svojo blago duio. Slava njegovemn spomina 1
V Ljubljani, dne 20. iebmarja 1023.	«71

feL Zav&eo j
„Krvavi kardinal"
Zgodovinski roznon
Ko smo rekli, da ilvl možakar povsem sam, smo se nekoliko prenaglili. Imel Je psa, s katerim se je Čudovito razumel. Možakar ni baS ljubil Šivali, niti mu žival nI bila bogve kako vdana. Nasprotno! Rascasse je psa tako poniževal, da mu jc dal cclo ime človeka, katerega je na vsem tvetu najhuje sovražil. Dal mu Je Ime Corignanovo. Kar se pa psa tiče. ni mogel videti svojega gospodarja, nc da bi bil renčal ali mu pokazal zobe. Sicer je pa bil grd ln raziiušen pes negotovega značaja. BaS zato sta se gospodar ln žival tako dobro raz-Krnela. Eve, zakaj se nista nikdar ločila. Pasji Corlgnan Je v svoji mla dosti izgubil taco in uhelj, bil jo zato grd in počasen, uprav ogaben s svojim edinim do!giin uhljem, k! se mu je majal kakor zastava. In vrhu tega Je bil že v letih, ki nikakor nc vzbujajo sočutje pocestnih pobalinov. Ka earkoli se je Corignan pes pokazal na ulici, je frčalo kamenje nanj. Odtod potreba, da je ostal zvest svojemu brlogu, kjer je življenje s pomočjo betvice filozofije vendarle še bilo dokaj znosno.
Kar se pa Rascassea tiče. evo, zakaj se je psa bal. Kakor vsi samotarji, ie bil tudi Rascasse lenuh in zaspane. Spanje je bilo njegovo najljubše opravilo. Kadar se jc vlegel. Že zasr.iJ kakor klada ln smrčal kakor cirkularka. Njegov vohunski poklic pa ga je silil, da je moral rano vstajati. In nikdar se možakar nc bi Zbudil dovolj rano, če bi nc bilo nesrečnega njegovega psa, katerega jc Rascasse z dolgotrajno in nepopustljivo potrpežljivostjo zdresira! kot budilko. In sicer na prav navaden in enostaven način. Dajal mu je hrane samo enkrat na dan. in to zjutraj ob sedmih. Vsako jutro se je zato pes ob sedmih pričel oglašati, nemirno migati. p«tem renčati ln nazadnje lajati, dokler ni zbudil zaspanca...
Nocoj ali prav za prav davi se Je Rascasse torej vrnil domov najslabše volje. Nesrečni Corignan II. Jc dobil doma obilo nezasluženih brc. kajti Rascasse je pri pregledu svojega tmeika našel zadnje ostanke, osans-
Sen» telarte, dobro racenjets x 3«U5 îJâîT ar« brezmejna omejenosti, ped ikrlnjlcl v kotu sobe.	j katcio bi n.'kdo a« slutil pozornega
«Na srečo», si misli In se spačt «si j ušesa In zanj ie dokaj ostrera uma. bova Jutri s Corignanom delila dvesto pištol, ko ujameva tega Trcnva-vela ... Pa kaj pravim? Delila? Samo zame so te pištole, kajti samo jaz prlvcdcm Trcncavcla kardinalu!»
Vleže se in takoj zasmrčl. Iz dobo k e ira spanja ga čez dalj časa zbu-de šele energične pasje reklamacije. Rascasse vstane In zadovolji opo-mlnjevalca, potem se pa opremi kakor za bilko. Iz hleva privede konja, v žep pa ti ptlpravl poleg dobre pištole tudi steklenico vina. Web kruha tn klobaso. Rascasse Je nainreč previden možakar Končno si prlpaše meč In zatakne bodalo ca pas, zajaše konja in odpeketa proti moiitinart-sklni vratom.
Tukaj se prepriča. da to striže podvojene. pokaže kardhtalovo lastnoročno povelje, ki podreja za danes častnike in stražo njemu, Rascasau. zmaje z glavo nad častnikovini obnašanjem ln odjadra svojo pot naprej. Častnik jc namreč preči tal povelje, zamrmral suho «Je le pravi» ter mu obrnil hrbet
Kmalu nato prbpe Rascasse do hiše. ki Jc najbrž prava, sodeč po razgovoru v gviškl palačL Rascasse postopa kakor v zavzetem ozemlju, svojega konja postavi v hlev. potem vstopi v hišo ali gradič, pregleda prizemlje ln si nalahno požvižgava pesmico ter se končno ustanovi v sobici na desni velike dvorane. Semkaj si tudi prinese svojo lužlno.
«Od tod.» zarenčl. «od tod bom opazoval dogodke. Čakajmo torej! Meni dvesto pištol Njegove emlncn-ce!... S'.¿oda I... Ta Trenca vel Je lep mladenič, dober dečko, kl ml jc življenje rcšiL Nič zato!... Vojna jc vojna!*
Posvetimo sedaj nekaj tremitkov Corignanu. Bil je možakar, ki je poizkusil že marsikaj ln najmanj enajst IKjklicev. preden se je posvetil dvanajstemu, meništvu. Bil je pa eden onih navihanih menihov svoje dobe, poželjiv, požrešen, prevejan ... Baš zarad! njegovih napak ga Jc oče Jožef izbral za Richelleuovcga vohuna. Njegova halja, njegov stupidni obraz hi posvalkanl nos so mu da- j niku je bilo znano, da treba aretirati
Corlgnan si Je mnogo domišljal na svojo visoko In krepko postavo, silne pesti bi ...na svojo latinščino. Razen tega Je razpolagal S neke vr.te bistro kinetsko navlhanostjo. 2ivel Je neodvisno, kakor le mogoče, vkljub samostanu. Ni imel niti posebnega stanovanja, niti konja, niti psa. Vendar nI bil brez strehe. Spat Je hodil v samostan, do katerega sicer ni imel nikakšnega nagnenja. posebno zaradi zapora in pace. kamor Je zašel večkrat, kadar Jo Je i« prehudo polomil In dajal slab vzgled.
SIcer Je pa oče Jožef Imel nekakšno mar.Uo. da Je našega Cori-gnana dal zapreti ln pace, kadar ga Je le zagledal, in sicer zaradi vzgleda drugim menihom In pa da ga drli bolj na kratko In potem šele pusti na žrtev, kakor lovec dobrega psa...
Izven samostana Je Imel Corlgnan stotino drugih prenočišč. kjer so ca vedno radi sprejeli, kajti njegov žep ni bil nikdar docela prazen. Kmincn-ca je dobro plačevala svoje zveste. Celo oče Jožef je odprl svoj mošnji-ček od časa do časa. če Je bilo treba.
To Je torej Corignan: odkritosrčen cinik, ki živi med zaporom In najbolj neomejeno svobodo.
Rascasse, pametnejši. Je bil zapustil beznico pred Corignnnom: ta Je bil namreč pregovoril deklo, da *c mu mora izpovedati. In ona Jc bila pripravljena, poprej je pa še pogledala v njegovo denarnico, če te bo izpoved Izplačala. Drugo Jutro se Corignan zbudi s težko ¿avo in vpraša: «Koliko Je ura!*
«Ch. tako okrog devete bo t* mu pove njegova Izpovedanka.
•Veruin enim vero I* zarenčl Corlgnan In plane.
Bil Je prepričan, da Je ta latinska beseda huda In uspešna kletvica. zato Jo je porabljal v posebno važnih in težkih slučajih, kadar druge bolj domače kletvice ne pomagajo toliko. Corlgnan te tedaj požurt. steče v samostan, si oscdla mulo, pod haljo vtakne težak meč. zajaSe In sc naglo odpravi k vratom saintdcnlSklm. Tudi on najde podvojeno stražo. Cast-
neltega Wit1 nvvstn flottnci nt zarotnika, ki ara J« licncavel Ime. Ta čestitl častnik s« grdo namrdne, ko zagleda povelje, da |e ta danes podrejen temu kozlu Corignanu, toda ker bi obotavljanje nič ne pomagalo, marveč bi značilo odpor proti ukazom njegov« euiincnce, koučno za-nu tura:
•Dobro, fraier, poslušal t« bom. dotlej pa glej. da Izgineš!»
Corignan ni pričakoval takšnega sprejema, ln se sedaj prične potepati okrog vrat. da pregleda, če Je vse v redu. Toda domisli se strahoma. da
«t monfc tato ffrscrsrr m tov« misli, da obišč« gradič tU tufcj za Salnt-Lazalrom. spon.nl te u onih dvesto kardltulovlh pl»io!. ki *o mu obljubljen« ra delitev z Rascaiaom, katere pa hoče Corlgnan zaslužiti sam. In naglo s« odpravi skozi vrata ter dospd okrog desete na mc\t(X Mulo »krije z« grmovje, vuc-i>< ln s veseljem doz na. da Je sain v celi hiši
»Laudate doinlnum! Pištole so moje!» se razveseli Sedaj si najdimo mesto, od koder bomo videli In opazili vse. ne da bi drugI zapazili nas!«
GUMENE PETE i» GUMENE FOTPLATE
<«ne|o In trajalja m kakor na nono I Kajbatjo varstva pral) vlagi I »triu I
Kostna obilna Hran j javlja pretresujočo vest, da du« 19. t ul preminul v Ljubljani njen častni meščan gospod
dr. Ivan Tavčar.
Kranjsko meščanstvo ca ko vsekdar t hvaležnim srcem spominjalo Telikrtfa pokojnika, ki j« v Kranja pritcl s svojim javnim delovanjem ln je potem ■ svojim velikim uplivom vedno zvesto podpiral upravičen« težnje mestne občina
V KTUNJU, dne 20. februarja i 9 JI
lil
Sli
M1
Tilll
mu
m
".MU
'-i m
„Uprcroci illesfne hranilnice ljubljanske0 japijo
fazno uesi, da le njen dolgoletni prauni konzulenf. gospod
odvetnik itd.
dne 19. februarja preminul
Pelezaslužnemu možu oluanimo časten spomin t
V fcjubíjanl, dne 20» februarja 1923
I
p
if:
v
f/ «i
ti
.-.'.v y : *•'' . •( ''■[/
tbirí	^ti» v -CEV^.y	j»>,
-	.«»»»i— ■ «I»', i! ■	>jr-' —