Poštnina plačana « gotovini.
Leto XIX., št. 127
Upravmatvo: Ljubljana Knafljeva 6
—	Telefon St 3122 3123. 8124, 8125 3126.
Itnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel 8492 In 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon 8t 190.
iRatunj Dri pošt. ček zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga Cdslo 78180 W1en 8t 105.241
Ljubljana, četrtefc 2. fnnija 1938
Cena 2 IM-
bbajt vaak dan razen ponedeljka Naročnina maša mesečno Din 25-— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 8123. 3124 3125, 3126 Maribor. Grajski trg St. 7. telefon St 2455, Celje. StrossmayerJeva ulica Stev. L telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Nova pota Turčije
Pretekli teden je posebni turški trgovski misiji, ki se je dalje časa mudila v Londonu, uspelo zaključiti z angleškimi finančnimi krogi pomembne gospodarske sporazume, med katerimi je tudi sporazum o najetju posojila v znesku 16 milijonov funtov, kar znaša skoro štiri milijarde dinarjev, za finan-siranje rudarske triletke v Turčiji. Ti fiporazumi so v zvezi z veliko diplomatsko aktivnostjo, ki jo v zadnjem času kaže Turčija, vzbudili v evropskem tisku veliko zanimanje za bližnje in daljne namene turške republike, o kateri se soglasno ugotavlja, da njen mednarodni pomen bolj in bolj narašča. Komaj so bili pred kratkim zaključeni obiski turških državnikov v Egiptu, Grčiji in Jugoslaviji, že se napovedujeta še v tem poletju dva nova obiska turškega zunanjega ministra v Rumuniji in na Madžarskem.
Povečana aktivnost turške diplomacije se v svetu tolmači kot težnja, da si Turčija vsestransko utrdi svoj mednarodni položaj in nato izvede velikopotezno diplomatsko akcijo, za katero jo usposablja njena geografska lega. Turčija naj bi postala vezni člen med Balkansko zvezo in tako zvanim pred-njeazijskim blokom, ustanovljenim s paktom, ki so ga v juliju 1937 v Saada-badu podpisale Turčija, Afganistan, Irak in Iran, odnosno Perzija. Turčija naj bi postala središče velikega političnega sistema, ki bi segal od meja Velike Nemčije globoko do azijske notranjosti in bi vključeval nad 70 milijonov ljudi. Čuli so se glasovi, da je Turčija kot nalašč poklicana, da ustvari ta blok, v katerem naj bi ji v geografskem, političnem in gospodarskem pogledu pripadla pomembna vloga.
Mimo vseh teh domnev in ugibanj o ozadju povečane diplomatske aktivnosti naše zaveznice, ki seveda zaslužijo največjo pozornost, se sme že sedaj objektivno ugotoviti, da se Turčija razvija v pomembnega činitelja miru na vsem Bližnjem vzhodu. Njena prizadevanja za -vzpostavitev prijateljskih odnošajev z vsemi sosedi ji omogočajo čedalje večjo sproščenost in širok opo-teznost njenih diplomatskih akcij v zasledovanju višjih in posrednejših namenov, kakor sta samo njena varnost in neposredna obramba njenih pozicij. Nedavni ekspoze turškega zunanjega ministra dr. Ruždija Arasa v turškem parlamentu je pokazal, da se Turčija v svoji diplomatski akciji zares ne omejuje več samo na ožji okvir svojega dosedanjega diplomatskega uveljavljanja, temveč da bolj in bolj očito poudarja, da ji gre beseda tudi na širšem diplomatskem področju. Pobudo za to ji nedvomno daje že njen strateški položaj, ki jo postavlja v sfero neposrednih nasprotij med velesilami, ki morajo s turškim faktorjem v vsakem pogledu računati
Na znani konferenci v Montreuxu si je Turčija izvojevala pravico zopetne utrditve Dardanel, s čimer je postala njena soseda Rusija v pogledu svojega izhoda na Sredozemlje odvisna od nje. Velika kolonialna pot Anglije na Daljni vzhod ne vodi samo skozi Suez. temveč tudi preko Turčije in ž njo zvezanih držav na bližnjem vzhodu. Tudi vse strateško važne železnice, ki omogočajo to zvezo, so v glavnem pod turškim nadzorstvom. Prav tako pa Turčija kontrolira tudi vse zračne zveze iz Evrope in vzhodnega dela Sredozemlja proti Indijskemu oceanu.
Ta strateški položaj Turčije sta doslej upoštevala v svojih zunanjepolitičnih računih zlasti dve velesili, Nemčija in Anglija, dočim se talija in Francija navzlic svojim velikim interesom v vzhodnem delu Sredozemlja nista posebno izpostavljali. Tako Anglija kakor Nemčija računata z dejstvom, da je Turčija kot mlada, prenovljena država v izgradnji svoje pozicije navezana na sodelovanje in podporo inozemstva. Teoretično se vsi turški državniki sicer izogibljejo prevelikega vpliva tujega kapitala, toda praktično je Turčiji ta kapital potreben zlasti v obliki dobav, ki služijo za racionalizacijo poljedelstva in za izgradnjo domače industrije, a ne v najmanjši meri tudi v obliki direktnih posojil. Nemčija in Anglija sta si doslej v gospodarskem pogledu delili turško področje tako, da je Nemčija pretežno izvažala iz Turčije poljedelske produkte in v zameno uvažala stroje in tekstilno blago, Anglija pa si je nasprotno zagotovila turške rude, dajala posojila v denarju in blagu ter bistveno pomagala pri izgradnji turške industrije, kar se je v zadnjih dveh letih zgodilo v veliki meri na škodo Rusije. V konkurenci med Nemčijo in Anglijo pa je skoraj vedno Turčija tista, ki se ž njo okoristi 'V tem pogledu se moderna Turčija znatno razlikuje od Turčije pred svetovno vojno, za katero so se prav tako potegovale razne velesile, vendar pa iz tedanjega boja turški državniki niso
MADŽARSKA IN NJENI SOSEDI
Zunanji minister Kanya o položaju Madžarske po priključitvi Avstrije k Nemčiji ter o odnosa jih z Malo antanto, zlasti s ČSR
Budimpešta, 1. junija. AA Pri razpravi o proračunu za zunanje ministrstvo je zunanji minister Kanya podal svoje poročilo o mednarodnem položaju. Med drugim je
izjavil:
Nemčija in Italija sta si v zadnjih letih učvrstili svoj položaj, dočim so fašizmu in narodnemu socializmu sovražni činitelji poskušali svoje delo v nasprotni smeri. To velja predvsem za Društvo narodov, ki je dolgo vrsto let vztrajalo na tem, da se obdrži status quo, in se je na vso moč upiralo zahtevam posameznih držav. Madžarska že davno ne goji nikakega upanja v delavnost Društva narodov, kljub temu pa ni zapustila te mednarodne ustanove, ker je videla v njej mednarodno ustanovo, ki ji je lahko pred vsem svetom razložila usodo madžarskih manjšin. Čudno je, da Društvo narodov še vedno ni pripravljeno resno razpravljati o vprašanjih svoje reforme, brez katere ni mogoče pričakovati nikakega zboljšanja.
Sporedno z ojačenjem osi Berlin—Rim se vedno bolj kažejo težnje, ki jih zastopajo v svoji politiki totalitarne države. Sistem kolektivnega miru se vedno bolj zamenjava s sistemom dvostranskih dogovorov. Anglija je v svojih odnošajih nasproti Italiji šla po tej poti. Uspeh osi Berlin—Rim je napravil povsod globok vtis. Nevtralne države si z vsemi svojimi silami prizadevajo, da bi vzpostavile popolno nevtralnost in se s pospeškom obo-rožujejo, da to nevtralnost zavarujejo.
Oboroževanje je še hitrejše v državah, ki so izpostavljene nevarnosti spopadov. Časopisni boj skuša prepričati javnost, da pomeni okrepitev osi Berlin—Rim veliko nevarnost za mir in da je priključitev Avstrije k Nemčiji spravila v nevarnost tudi sosede. Oni krogi, ki so hoteli pripisati Madžarski važno vlogo v boju proti tej nemški >nevarnostic, se na široko bavijo z usodo Madžarske.
Pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji so nameravali ustanoviti trikot Dunaj— Budimpešta—Praga kot zadnji branik proti germanskemu prodiranju. Kdo bi si mogel zamisliti, da bo Madžarska iz čistega altruizma priskočila na pomoč onim, ki so se prekomerno obogateli na škodo njenega ozemlja, in ustanovila fronto proti osamljeni državi, s katero se je Madžarska borila do zadnjega trenutka v svetovni vojni in s katero je v prisrčnih prijateljskih odnošajih, ki temelje na številnih skupnih interesih. Poudarjajoč to navidezno nevarnost, nam sedaj svetujejo, da se pomirimo s sosedi.
Iskreno želimo, da uredimo odnošaje z državami Male antante, tesno sodelovanje pa zavisi od predhodnih naravnih pogojev, ki jih je težko uresničiti v bližnji bodočnosti. Napačno je mišljenje, da je priključitev Avstrije k Nemčiji dovedla Madžarsko v nekak podrejen položaj. Madžarska bdi nad svojo neodvisnostjo in ne more zanemarjati zakonitih interesov kake sosedne države, katere prijateljstvo
Za pomirjenje in spravo
„Prager Presse" o ugodni situaciji za stvarna In trezna pogajanja s sudetskimi Nemci
Praga, 1. junija, h. Oficiozna »Prager Pressie« objavlja v jutrišnji številki uvodni članek z naslovom »Za pomirjenje in spravo«, v katerem pravi med drugim:
Češkoslovaška republika je v poslednjih dveh tednih preživela periodo izredne napetosti in vznemirjenja. Izredno ozračje, ki se je osredotočilo na Češkoslovaškem kot zemljepisnem središču Evrope in kot membrani, ki je zaradi narodnostne sestave posebno občutljiva, je rodilo tudi pozitivne ugodne posledice. To ozračje je namreč ojačilo tedence, ki delajo za varnost trajnega miru v Evropi. V Evropi so prišli do prepričanja, da je ustvaritev dejanskega evropskega ravnotežja neobhodno potrebna v interesu miru.
Češkoslovaška se je vedno prizadevala prispevati svoj delež k politiki miru. sporazuma in sodelovanja v Evropi ter v mednarodnem okviru. Ona se ne bo obotavljala niti v sedanjem položaju pomagati tej politiki v okviru svojih sil. V tem oziru mora Češkoslovaška predvsem izpolniti notranjepolitične naloge, ter jih je tudi že izpolnila. Dva volilna dneva, ki jih ima za seboj, sta pokazala, da je vznemirjenje na Češkoslovaškem končano tako na češkoslovaški kakor na nemški strani. V državi vlada mir in so odprta demokratična pota za ureditev vseh problemov. Na Češkoslovaškem se bo zaradi tega ustvaril tudi primeren milje za mirno ureditev vseh narodnostnih vprašanj.
Med ministrskim predsednikom dr. Hodžo, ki reprezentira vladno koailicijo, ter opozi-cionalno stranko sudetskih Nemcev, so se v tem pogledal že vršile mirne in stvarne razprave. Kolikor se more po dosedanjemu poteku pogajanj sklepati, obstoji na obe-h straneh dobra vodja za sporazum. Vladna koalicija stopa v ta pogajanja z načrti, ki naj primerno in praktično izpopolnijo dosedanji na ustavi utemeljeni sistem češkoslovaške narodnostne politike in Sijih izvedba tdala Češkoslovaški tak sistem narodnostnih pravic in narodnostne politike, kakršnega je težko najti, in to glede popolnosti, kakor tudi glede liberalnosti. Ako bodo ti načrti našli pravo razumevanje tudi na drugi sitrani. to se pravi, ako bo stranka sudetskih Nemcev vztrajala pri svoji dobri volji, moremo pričakovati, da se bodo pogajanja hitro razvijala in da bo mogoče rešiti vsa uprašamja do konca poletja tudi potom zakonodaje. Notranjepolitični problemi Češkoslovaške torej ne bodo v nobeni smeri otežkočali evropsko in mednarodno pomir-
■	izt^T^:	-■	i
znali izvleči resničnih koristi za svojo državo, temveč kvečjemu za sebe.
Za presojo nove veljave, ki si jo Turčija polagoma utira v mednarodnem življenju, seveda ni brez pomena tudi notranji preporod turškega naroda samega, ki bolj in bolj sodeluje z odgovornimi državnimi krogi v izvajanju velikega obnovitvenega programa.
Tako ima današnja Turčija, kakor sodijo o tem v informiranih evropskih krogih, vse pogoje za usmeritev svoje diplomatske akcije v dve smeri: v smer formiranja medkontinentalinega bloka Balkanske zveze in prednjeazijske skupine držav ter v smer poglobitve svoje akcije na vsem bližnjem vzhodu samem. Turčija si s tem pripravlja tla za večjo besedo v morebitnem sporu velesil, kakor bi se to zdelo površnemu opazovalcu. V tem je znabiti velik del razlage za dejstvo, da poslednji dogodki v Evropi, zlasti oni v srednji Evropi, turške javnosti niso posebno vznemirili.
ceni. Madžarska se nima niti malo bati aspiracij germanskega prodiranja Nasprotno! Ima popolno pravico, da zaupa obljubam, ki govore o varnosti madžarske meje.
Zatem je Kanya govoril o solidarnosti med Nemčijo in Italijo ter med Anglijo in Francijo in je izjavil:
Okrepitev teh dveh skupin držav, ki so navidez nasprotne druga drugi, ne pomeni, da je razedinjenje Evrope neizbežno. Nasprotno, gotovi člani iz obeh skupin zahtevajo zbližanje in resnih naporov, da se preprečijo nesoglasja. Pogum daje dejstvo, da skoro vse države skušajo spraviti z dnevnega reda vprašanje vznemirjenosti v mednarodnem svetu.
Vprašanje Podunavja Je prav tako pomembno za evropski mir kakor so pomembni odnošaji med velesilami. Razgovori z državami Male antante, ki so v teku, kažejo na zboljšanje položaja madžarskih manjšin in na priznanje enakopravnosti Madžarski ter na medsebojno objavljanje izjav v duhu Kelloggovega pakta. Države Male antante so prevzele mednarodne obveznosti, da bodo človeško postopale z madžarskimi narodnimi manjšinami. Spori pri pogajanjih so v glavnem nastali zaradi nesoglasja, ki je nastalo po trianonski pogodbi Češkoslovaška je dolgo vrsto let kazala nasproti nam malo prijateljsko stališče, na kar je Madžarska odgovarjala zelo zmerno. Cehi so gledali na madžarsko vprašanje z viška. Vselej, kadar
se je na Madžarskem začelo bodisi Se tako majhno gibanje, so Cehi zavzeli preteče stališče. Grozili so z obnovitvijo vojne ter povsod delali veliko propagando proti Madžarski. Cisto naravno je, da takšno zadržanje ni moglo izzvati na Madžarskem simpatij za Cehe. Ko pa je preteklo leto prišel trenutek za razgovore z Malo antanto, smo opustili naše upravičeno nezadovoljstvo. Ko je pred nedavnim praška vlada odredila delno mobilizacijo celo ob madžarski meji smo ta ukrep sprejeli čisto mirno. Takšno ravnanje Čehov se ne more smatrati za prijateljsko. Vzdržali smo se vsega, kar bi moglo poslabšati položaj. Odločili smo se, da vztrajamo v tej smeri, toda dobra volja Madžarske še ni zadostna, da bi olajšala zbližanje med obema državama. Očividno je, da se narodnostno vprašanje ne more rešiti kar tako. To priznava tudi Angleška, ki kaže vedno večje zanimanje za položaj v srednji Evropi. Moremo izjaviti z odločnostjo, da je Madžarska s svoje strani v vsakem vziru storila vse. da bi se spori mirno rešili. Mi bomo nadaljevali to politiko iskreno in bomo iskali prijateljskih odnošajev z Italijo, Nemčijo in Poljsko, lri služijo pravim ciljem miru.
S hvaležnostjo vzemamo na znanje izjave rumunskih in čsl. državnikov, ki izražajo željo, da vzpostavijo z nami iskrene in prijateljske odnošaje Želimo, da bodo lepim besedam v kratkem sledila tučH dejanja. Naša politika narodne obrambe je tudi v službi miru. Želimo z največjim požrtvovaniem postaviti svojo močno narodno vojsko, ker smo v sedanjem času izpostavljeni morebitnim napadom, proti katerim nočemo ostati brez obrambe. Dokler velesile goje to željo po miru in dokler tudi vse države Podunavja preveva ista iskrena politika, da se ohrani mir, se pošast vojne ne bo spustila na to važno evropsko pokrajino.
Uspešna kitajska obramba
Hudi boji med Kajfengom in Langf engiom
jen je. Prepričana amo, da se lahko isto reče o zunanjepolitičnih problemih češkoslovaške republike. KaT se tiče Nemčije, Češkoslovaška ni imela nikoli resnih sporov z njo in je prepričana, da tudi danes ne obstojajo vzroki za diference. ČSR se je vedno trudi-la, da bi živela v dobrih odnošajih z Nemčijo. Potek pogajanj med otema državama v zadnjih dneh kaže dobro voljo na obeh straneh in daje buda dobre nade ▼ uspeh.
Henlein poj de zopet v London
London, 1. junija, o. »Daiiy Telegrapbc je objavil vest, da bo Henlein prihodnji teden ponovno prišel v London. Ob tej priliki naj bi nadaljeval razgovore, ki so se pričeli pred tedna, ko se je prvič mudil v Angliji
Kardinal Verdier moli za ČSR
Praga, L junija, br. Pariški kardinal Verdier, ki se je udeležil evharističnega kongresa v Budimpešti, se je na povratku ustavil v Češkoslovaški in bo obiskal vse važnejše kraje. Davi je prispel v Bratislavo, kjer so ga na kolodvoru pozdravili predstavniki oblasti, zastopniki duhovščine in velika množica vernikov. Kardinal je imel na zbrano množico nagovor, v katerem je med drugim dejal: Ne prihajam kot papeški delegat, nego kot vaš najboljši prijatelj, ki nikdar ni in ne bo pozabil češkoslovaškega naroda. Gojim najlepše nade za bodočnost Češkoslovaške in vas zapuščam s tem trdnim prepričanjem. V molitvi se vsak dan spominjam češkoslovaške kot prijatelja in zaveznika Francije, ki vas nikdar ne bo zapustila.
Zvečer ob 22. uri je kardinal s svojim spremstvom prispel v Prago. Za svojega bivanja v češkoslovaški prestolnici bo stanoval na Hradčanih, kjer so zanj pripravili prostore, da mu tako izkažejo posebno pozornost.
Strangovo poročilo
sprejeto na znanje
London, 1. junija, h. Angleška vlada je danes na svoji redni seji sprejela na znanje poročila šefa srednjeevropskega oddelka v zunanjem ministrstvu WiHiama Stran-ga iz Prage, Berlina, Rima in Pariza o položaju v srednji Evropi, zlasti na Češkoslovaškem, ki potrjuje v londonskih uradnih krogih splošno razširjeno mnenje, da je v srednji Evropi napetost znatno popustila. V Pragi presojajo razvoj pogajanj med sudetsko-nemško stranko in češkoslovaško vlado precej optimistično, čeprav so prepričani, da se bodo pogajanja zavlekla. Vpraišanje nevtralnih opazovalcev, ki naj bi se odposlali v jezikovno mešane kraje Češkoslovaške, ostaja odprto ter bi po angleškem mnenju prišlo vpoštev šele tedaj, ako bi se splošni položaj na Češkoslovaškem kompliciral Pač pa poudarjajo, da so vojaški ukrepi češkoslovaške vlade izpolnili svoj namen in da so doprinesli k splošnemu pomirjenju.
Tudi Nemci v Litvi se oglašajo
Varšava. 1. junija, h. V tukajšnjih poetičnih krogih se živahno zanimajo za poročila iz Kiajpede, po katerih je nemška manjšina stavila zadnje dni obširne zahteve.
Verski nemiri v Mehiki
Mexico. 1. junija, br. Danes je velika skupina katoličanov priredila demonstracijski odhod v Vila Hormosa. Pri tem 90 vzklika li demonstrantje proti režimu, zaradi česar je prišlo do spopada s policijo. Pr tem so bili štirje demonstranti ubiti, več pa ranjenih.
Hankov, 1. junija o. Najnovejša poročila s kitajske in japonske strani pričajo o hudih borbah v vseh odsekih fronte med Kajfengom in Langfengom. Vrhovno poveljstvo kitajske vojske je pravkar dovršilo priprave za angažiranje nadaljnjih 10 divizij vojaštva na tej fronti. O kakem umiku kitajske vojske ne more biti govora Kitajci bodo za vsako ceno obdržali izredno važno železniško križišče Cengčov.
Japonsko težko topništvo je snoči hudo obstreljevalo kitajske postojanke na južnem bregu Rumene reke. Kitajsko topništvo je močno odgovarjalo in je japonskim pionirjem onemogočilo gradnjo pon-tonskega mostu čez reko.
Po kitajskih službenih vesteh je vojska generala Dojhare še vedno v zelo težavnem položaju. Japonske kolone, ki mu hite na pomoč, še niso dosegle nikakega uspeha ter so še vedno zelo oddaljene. Prva je naletela na hud odpor že v bližini Kvaj-teha. Druga, ki je prodirala od vzhoda proti Langfengu, se je morala celo umakniti nazaj proti Hsičovu, tretjo kolono pa so Kitajci zadržali pred Pohsienom, ki še vedno ni padei Japonci so skušali obkoliti mesto, pa so bili krvavo odbiti.
V Hankovu so se med tem zbrali poveljniki kitajskih armad v Santungu, Ho-nanu in južni Kitajski. Že včeraj so se v prisotnosti maršala Cangkajška pričela pomembna vojaška posvetovanja, katerim sta prisostvovala tudi znana generala Fengjusiang in Ličungjen. Posvetovanja so se danes nadaljevala.
Japonci so bili bržkone obveščeni o teh posvetih in so zato poslali nad Hankc*v 6 eskadril svojih bombnikov. Kitajska letala so jim zletela nasproti in kakšnih 30 km jugovzhodno od Hankova se je razvnela strašna letalska bitka, v kateri se je spopadlo skupno okrog 100 letal. Japonci zatrjujejo, da jim je uspelo premagati kitajska letala in prodreti nad Hankov ter mesto bombardirati Japonska letala naj bi bila sestrelila 20 kitajskih letal, japonsko pa je bilo baje le eno sestreljeno. Po kitajskih poročilih pa se japonskim bombnikom ni posrečilo niti približati se Hankovu. Japonske eskadrile so bile prisiljene umakniti se iz bojev, v katerih so izgubile 15 letal, dočim sta padli na kitajski strani le dve letali.
Davi so Japonci vprizorili nov strašen letalski napad na Kanton. Razdejanih je bilo več hiš. Cela vrsta bomb je udarila na ceste, ki so bile polne ljudi. Uradno število žrtev še ni bilo dognano, pravijo pa, da je bilo ubitih okrog 600 civilistov, po večini žensk in otrok.
Letalska bitka pri Hankovu
Hankov, 1. junija. AA. Po kitajskih poročilih je kitajsko letalstvo izvojevalo vče-n-i sijajno zmago. 11 japonskih bombnikov je skuša'o v družbi 36 lovskih letal napasti Hankov. Razvila se velika letalska bitka, med kateio so kitajski letalci sestrelili 12 japonskih lovskih letal rn 3 bombnike. Kitajci so izgubili samo dve lovski letali.
Chamberlain o vprašanju vojaške obveznosti
London, 1. junija, h. Predmet razprav današnje seje angleškega ministrskega sveta je bil med drugim tudi način, kako naj bi vlada uredila vprašanje splošne vo- 1 jaške obveznosti in tako imenovane nacionalne delovne službe, s čemer se danes bavijo vsi politični krogi. V spodnji zbornici je prišlo zlasti do živahne debate o uvedbi vojaške obveznosti. Opozicija je izkoristila včerajšnjo izjavo ministra In-skipa o pripravah za uvedbo splošne vojaške dolžnosti ter vložila več interpelacij, ki so povzročile živahne kontroverze. Ministrski predsednik Chamberlain je odgovoril, da vlada glede uvedbe vojaške dolžnosti nikakor ni vezana, le v primeru vojne bo sklepala, ali je njena dolžnost predoložiti parlamentu ta predlog.
Na vprašanje, ali se Anglija pridružuje izjavi ameriškega državnega tajnika Hulla glede signatarjev Briand - Kelloggovega pakta, je odgovoril Chamberlain, da se angleška vlada popolnoma strinja z nazira-nji, ki jih je Hull obrazložil v svoji izjavi 28. maja Ni mi potrebno dodati, da je angleška vlada odločena točno izpolniti obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom pariškega pakta.
Anglija nakupuje pšenico iz Avstralije
London, 1. junija, h. Anglija je na avstralskih žitnih trgih nakupila v preteklem tednu dva, v tekočem tednu pa tri ladijske tovore pšenice v vrednosti 13 trilijonov funtov.
Volitve svetov v sovjetskih republikah
Moskva, I. junija, b. Volilna kampanja za izvolitev sovjetskih svetov v posameznih zveznih republikah, ki bo zaključena zadnji v teden junija, je že v polnem teku in se razvija podobno kakor ona za volitve vrhovnih sovjetskih svetov dne 12. decembra. Stalin in Molotov kandidirata v 29 republikah. Volilna termina sta 24. in 26. junija.	*
Novi obrambni ukrepi v Angliji
London, 1. junija, br. Z veliko napetostjo pričakuje vsa javnost za nocoj napovedano izjavo min. predsednika Chamberlaina o novih obrambnih ukrepih v spodnji zbornici o priliki predložitve zakona, s katerim se uvaja za mornarje trgovskih in ribiških ladij vojaška disciplina v primeru nevarnosti vojnih zapletljajev. V zvezi s tem bo pojasnil tudi ukrepe, ki jih pripravlja vlada v zvezi z nameravano uvedbo splošne vojaške obveznosti v primeru vojnih zapletljajev in predvojaške vzgoje mladine.
Letalska nesreča
Praga, L junija, br. Danes 90 v Jožefo-vem etarhala tri vojaška letala. Pri tem je 22 letni korponal Vaolav Vondraček vzravnal svoje letalo, še preden je doseglo zadostno brzino, preveč navpično, zaradfi česar je treščilo na zeml jo. Pri tem je eksplodiral bencinski rezervoar in je letalo zgorelo. Pilot korporal Vondraoek je našel smrt pod ruševinami.
KITIH Ljubljanski velesejem
43. razstavna prireditev
4» do 13. junija 1938.
Polovična vozni na na železnici. Pri blagajnah železn. postaj kupite rumeno železniško izkaznico za, din 2___
Sejmišče obsega 40.000 m* preko
600 razstavljalcev 14 držav. Posebne razstave: »Cesta« - Francija - Pohištvo - Avtomobili -Tekstil - ženska domača obrt.
Lepo zabavišče. 10. — 12. junija: UL državni trgovski kongres.
Nova Francova ofenziva
Franco bi rad Izzval umik Miajovih čet iz Madrida
proti morju
Prvi jugoslovenski
kongres za ceste
Začel se bo v soboto v Ljubljani in trajal tri dni — V nedeljo bo svečana manifestacijska seja
London, 1. junija, o. Tukajšnji krogi so mnenja, da se položaj v Španiji razvija čim dalje bolj v prilog generalu Francu. S precejšnjim zanimanjem pričakujejo sedaj potek nove nacionalistične ofenzive, ki se je pričela na vsej fronti od Pirenejev do Sagunta. Poskusi republikancev, da bi jo onemogočili z akcijo pri Trempu in Bala-gueru, so se izjalovili. General Franco namerava sedaj na eni strani ločiti Katalonijo od francoske meje, na drugi strani pa prodreti vzdolž morja tako daleč, da bi bil general Miaja prisiljen umakniti se z Gua-dalajare proti morju. Kakor zatrjujejo, se general Miaja na ta urnik že pripravlja.
Nacionalistična vojska pod vodstvom generalom Varele in Arande je včeraj popoldne in davi nadaljevala svoje operacije na fronti od Teruela proti obali. Po nekih informacijah je prodrla ponekod celo do 80 km proti jugozapadu. Čete pod poveljstvom generala Arande so zavzele že vse višine severozapadno od Albacacera. Srednje kolone te nacionalistične vojske so prodne da vasi, ki leže le še nekaj kilometrov daleč od Linaresa. Vojska generala Varele, ki operira v severozapadnerr delu te fronte, 7 a je naletela na zelo hud odpor republik ai cev.
Prodiranje proti Saguntu
Pariz, l. jiunija. AA. Razvoj nove ofenzive generala Franca od Pirenejev do Sredozemskega morja in prodiranje proti Saguntu zbujata živahno zanimanje v fran-
Poročald smo že na kratko o izjavi, ki •jo je dal v soboto, tik pred drugo etapo češkoslovaških občinskih volitev, ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Cor-dell Hull. Izjava se v bistvenem delu glasi dobesedno: »Glede na kritični položaj v srednji Evropi, želim povedati, da je vlada Z edin j enih držav Severne Amerike zasledovala tamkajšnji novejši razvoj z vznemirjenjem in mu je posvetila svojo popolno pozornost... Ne moremo zapreti oči pred dejstvom, da prinaša začetek sovražnosti kjerkoli na svetu tudi v svetovni položaj splošni nered, čigar posledic ni mogoče predvidevati. Zato more povzročiti nepreračunljivo in trajno škodo vsem narodom. Narod naše države ima skupno z drugimi narodi željo po trajnem trdnem položaju miru, pravice in napredka ter iskreno željo, da bd bil mir ohranjen povsod in v vseh okoliščinah ,v katerih se kažejo nasprotja med narodi.«
Pariški oficiozni »Tamps« takole tolmači te značilne izjave iz Amerik«: »S to izjavo prinašajo Zedinjene države Severne Amerike sivojo mor?J,n» oporo prizadevanjem Anglije in Francije za ponair-jenje duhov in ustvaritev primernega ozračja za pravično rešitev problema na-
Neiirathov umik
Parili, l. junija, o. Po informacijah iz berlinskih diplomatskih krogov je predsednik sveta za zunanjo politiko in bivši zunanji minister Neurath podal ostavko. Neurath se baje ni strinjal z Ribbentropo-vo politiko glede Španije in Češkoslovaške. Kot oprezen diplomat je spoznal nevarnost, ki bi nastala za Nemčijo v primeru, če bi se preveč angažirala za špansko ali sudetsko-nemško stvar Neurath je Rib-bentropu odsvetoval vsako neprevidno politiko, kakor pa trdijo vztraja Ribben-trop na svojem stališču, da se mora Nemčija še vse bolj odločno vmešavati v notranje zadeve Španije in Češkoslovaške Za sedaj še ni znano, ali je kancelar Hitler Neurathovo ostavko sprejel.
Nova upravna razdelitev Avstrije
Dunaj. 1. junija, hr. Pogajanja, ki jiib je vodil državni notranji minister dr. Friok na Dunaju, so bila dane? končana. Po uradnem komunikeju je prišlo do sporazuma med pokrajinsko avstrijsko vlado, državnim komisarjem Burckelom in notranjim ministrom dr. Frickom slede nove upravne razdelitve Avstrije, ki bo najprej stopila v veljavo v pocrleclu organizacije stranke, po »tem sistemu pa bo nato s posebnim zakonom, ki sa že sestavljajo, izvršena tudi nova držav, no-upravna razdelitev Avstrije.
Tiskovna razstava v Sofiji
Sofija 1. junija, o. V vseučiliščni knjižnici bo jutri otvoriena razstava jugoslovanskega in bolaarskeua tiska. Poleg drugih publikacij bo razstavljenih okrog 300 jugoslovanskih listov in revij.
Beneška umetniška razstava
Benetke. 1. junija. AA, Danes so otvorili 19. mednarodno umetniško razstavo v navzočnosti članov diplomatskega zbora in mnogih umetnikov iz Italije in tujine. Razsav-lienih je 800 del italijanskih umetnikov in 220 tiujih.
coskih političnih in vojaških krogih. Bitka se čimdalje bolj pomika proti dolinam in ravninam, kar ji daje nov značajj. Prodiranje se vrši po načrtu s severa proti katalonski fronti, odkoder prodirajo brigade navarskih čet. Nacionalisti ao zavzeli mostišča pri Trempu in Balagueru kljub obupnemu odporu vladnih čet, ki ao imele zadnje dni strašne izgube. V pariftkih krogih mislijo, da bodo nacionalisti prav v kratkem strti sovražni odpor in da bo tako usoda Barcelone zapečatena.
Francovo vojno poročilo
Salamanca, l. junija. AA. Po uradnem poročilu so nacionalistične čete preteklo noč napadle postojanke v odsekih pri Sor-tu, Trempu in Se nosu. V odseku pri Teru-elu so nacionalisti napadli v neposredni okolici Biča Espedose in na vsej črti pognale sovražnika v beg. Včeraj so nacionalisti prodrli na vsej fronti in zavzeli mnogo vasi in postojank. Tudi v odseku pri Puebli de Valverde se nadaljuje nacionalistična ofenziva Nacionalisti so včeraj osvobodili več vasi, ki jih je bil nasprotnik zavzel v odseku pri Alcali, zavzeli so budi vrh 1529 sedla San Leonard, ter prizadeli sovražniku velike izgube. Na fronti pri Catellonu so nacionalisti popolnoma zavzeli vrh 1200. Pri včerajšnjih operacijah so nacionalisti zajeli 600 sovražnikov. V letalskih bojih so razstrelili 14 letal, med njimi 12 tipa CurtiS.
rodnostnega statuta, v prvi vrsti glede nemške manjšine v CSR. Značilno je, da je ameriški, državni tajjnik govoril v tem smislu tik pred drugo preizkušnjo občinskih volitev na češkoslovaškem, kar daje njegovim besedam pomen poziva k spravi in svarila, ki ju vlada v Pragi, stranka sudetskih Nemcev in odgovorni krogi v Berlinu ne morejo prezreti.«
češkoslovaška kriza, noudaria »Temps« dalje, še vedno skrbi vse vlade, ki se zavedajo, da bi konflikt, ki bd nastal v srednji Evropi, ne pustil hladnokrvne nobene velesile .kajti zaradi njega bi bilo močno pretreseno življenje vsega sveta. Prav to je spodbudilo Anglijo k tolikšni diplomatski aktivnosti. Neville Chamberlain je v svojem govora v spodnji zbornici svečano poudaril, da, ko gre za mir ali vojno 2te prihajajo v poštev samo legalne obveze, in da nikakor ni verjetno, da bi konflikt, ki bd izbruhnil, ostal omejen samo na države, ki so že vnaprej prevzele določene obveznosti. Glas Amerike daje diplomatski akciji za miimo rešitev vprašanja še večjo avtoriteto. Hullova izjava upravičuje nado, da bo napetost te dni še bolj popustila.«
Spor z Anglijo zaradi avstrijskih dolgov
London, 1. junija, o. Veliko pozornost je v tukajšnjih političnih in finančnih krogih izzval odhod finančnega svetovalca britanske vlade sira Leight Rossa iz Berlina. Na ta način so bila nenadno prekinjena an-gleško-nemška pogajanja za ureditev mednarodnih finančnih obveznosti bivše Avstrije. Nemški zastopniki pri pogajanjih enostavno niso hoteli priznati avstrijskih zunanjih dolgov. Sir Leight Rossa je po navodilih angleške vlade izjavil, da tako njihovo stališče ni sprejemljivo za Veliko Britanijo in angleške finančne kroge in je zato odpotoval iz Berlina. Spor, ki je nastal glede avstrijskih finančnih obveznosti v inozemstvu, se bo, kakor kaže, v kratkem še zelo povečal. V bližnjih dneh namreč poteče nemško britanska pogodba o kliringu, ki je bila sklenjena 1. 1934 in po kateri je Anglija Nemčiji priznala precejšnje gospodarske ugodnosti.
Zavarovalni nameščenci za kolektivno pogodbo
Ljubljana, 1. junija
V vrtnem salonu restavracije pri Levu se je nocoj vršilo javno zborovanje zavarovalnih uradnikov in nameščencev, ki sta ga sklicali ljubljanska podružnica Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije in Društvo zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Zborovanje, za katero je bilo izredno živahno zanimanje, je otvoril predsednik ljubljanske podružnice zveze Vrančič, ki je hkratu podal izčrpno poročilo o prizadevanju zavarovalnih nameščencev za dosego kolektivne pogodbe, za njim pa predsednik akcijskega odbora Antosijevič. Na koncu je bila sprejeta resolucija, v kateri zborovale! zahtevajo, da zveza zavarovalnic do 7. t. m. obnovi pogajanja s sindikalno organizacijo, v nasprotnem primaru se bodo zavarovalni nameščenci odločili za stavko.
Beležke
»Slovenčeve" zadrege
Pri »Slovencu« so v veliki zadregi, kako bi se pred našo javnostjo in zlasti tudi pred svojimi lastnimi vznevoljenimi čita-telji opravičili zaradi svojega, da rabimo najmilejši izraz, čudnega načina poročanja o Češkoslovaški v zvezi z evharističnim kongresom v Budimpešti. Ravnotako ne vedo, kako naj bi jim pojasnili, zakaj so zopet enkrat kar čez noč za polnih 180 stopinj preokrenili smer svojega pisanja, čeprav to pot na razveseljiv način. Kakor vedno, kadar so v zagati, bi si tudi sedaj radi pomagali po svojem starem receptu z napadi na »Jutroc. Očitajo nam, da smo vse premalo poročali o budimpeštanskem evharističnem kongresu, pa nam pravijo, da smo zanemarili svojo novinarsko dolžnost V tem pogledu naj bodo kar tihi! Mnogo bolj objektivno in mnogo več smo poročali o budimpeštanskem kongresu kakor »Slovenec« o vsesokolskih zletih, ki so prav gotovo tudi zelo važne prireditve. Svečano mu obljubimo, da se bomo v bodoče ravnali po njegovih naukih, če bomo n. pr. ob letošnjem vsesokoiskem zletu v Pragi opazili, da se ravna po njih on sam.
Sicer pa so, kakor smo že rekli, »Sloven-čevi« napadi na »Jutro« samo pesek v oči njegovim čitateljem in somišljenikom, da ne bi začeli razmišljati o čudnih potih in načinih njegovega lastnega poročanja.
Muslimani in jugoslovenski nacionalizem
V Gračanici v Bosni so položili v nedeljo temeljni kamen za novo poslopje osnovne šole. Bivši minister dr. Šefkija Behmen je v svojem govoru rotil muslimane, naj ne nasedajo agitaciji tistih muslimanskih politikov, ki jih hočejo zavesi v plemenski separatizem. Po njegovem globokem prepričanju morejo hoditi muslimani »samo po eni poti. poti jug©slovenskega nacionalizma, ki bo pri vedel državo in narod do napredka in blagostanja. Časi vijugaste politi-tike so minuli. Danes obstoji samo jugo-slovensika smer politike s katere ni mogoče več kreniti.«
Hrvatski uradniki
in teror od spodaj
»Samouprava« objavlja pismo neimenovanega državnega uradnika Hrvata, ki piše, da je pred dnevi prejel neke grozilne letake. Nato nadaljuje:
»Ni to prvič, da se čujejo grožnje na naslov državnih uradnikov, ki uradujejo tako, kakor jim narekujeta vest in zakon. Boli pa nas način terorja, ki ga poskušajo izvajati nad nami. Mi obsojamo vsak teror, naj prihaja od spodaj ali od zgoraj. Ne vemo samo, kateri je hujši in škodlji-vejši. Teror od spodaj se pojavlja v raznih oblikah, najraje s sekanjem sadovnjakov in vinogradov, s požiganjem hiš in pobijanjem šip. Najnovejši način terorja od spodaj je razpečavanje letakov s podpisom dr. Mačka. V teh letakih se govori o državnih uradnikih Hrvatih na zelo čuden način. Ne bomo ugotavljali in preiskovali, če je dr. Maček res podpisal sam te . letake. Dovolj je, če groze z njimi državnim uradnikom, da" ne bodo našli v bodoče kruha med hrvatskim narodom in da naj ne računajo na pokojnino, in to samo zato, ker poslujejo po zakonu. Končno je treba še pribiti, da se naroča v teh letakih narodnim poslancem, ki so bili izvoljeni na dr. Mačkovi listi naj organizirajo vohunsko službo o delu slehernega hr vatskega uradnika od najvišjega do najnižjega.«
Dopis »Samouprave« končno pravi, da med hrvatskimi uradniki mnogi resno premišljujejo o tem, da bi prosili za premestitev v srbske ali slovenske kraje. »Če pa bodo potem zasedli njihova mesta Srbi in Slovenci, bo hrvatsko narodno vodstvo začelo tožiti, kako se preganjajo Hrvati, ne da bi se vprašalo, kdo je to zakrivil.«
»Dva zoba za zob44
»Slovenski jug«, glasilo akademske omladine JRZ, nadaljuje v zadnji številki svoja ostra obračunavanja s komunisti na beograjski univerzi. Med drugim pravi:
»Popolnoma jasno nam je, da ni mogoče več nobeno popuščanje. Ne zob za zob, dva zoba za zob — to nam mora biti geslo proti komunistom. Oni nas skušajo rušiti na vsakem koraku. Rušili bomo tudi mi nje in z njimi one, ki bi si drznili jih vzeti v zaščito.«
Ameriški minister
o vojni nevarnosti
Državni tajnik v vojnem ministrstvu Zedinjenih držav Johnson je v nedeljo na nekem zborovanju govoril tudi o evropski krizi in med drugim rekel:
»Zedinjene države morajo biti na straži, ker hočejo nekateri člani velike rodbine narodov tudi uporabo sile napraviti za sredstvo svoje nacionalne politike. Potrebno je, da ostanemo dobro oboroženi. Biti moramo pripravljeni, pripravljeni ne zato, da bi začeli vojno, temveč zato, da jo preprečimo.«
Ob 70 letnici rojstva zadnjega ruskega carja
Kakor poročajo beograjski listi, so v Beogradu živeči Rusi v ponedeljek svečano proslavili 70-letnico rojstva zadnjega ruskega carja Nikolaja II. Priredili so akademijo, ki so ji prisotvovali tudi zastopnika Nj. Vel. kralja, patriarha Gavrila in drugi predstavniki. Slavnostni govornik je bil nekdanii carski ruski poslanik v Beogradu, Vasilije Strandman. Razen njega sta govorila še ruski mitropolit Anastasij in naš bivši poslanik v Petrogradu in Parizu dr. Spalajkovič.
Italija in Balkan
Kakor poroča »Corriere della Sera«, bo dne 2. junija otvoril italijanski zunanji minister grof Ciano v Milanu »drugi zbor za razmotrivanje zunanjepolitičnih vprašanj«. Na dnevnem redu je, kakor posnemamo po istem listu, v drugi sekciji tudi naslednja razprava: »Italijanska politika na Balkanu, njen razvoj in njene perspektive«. Glavni poročevalec v tej sekciji bo direktor lista »Giornale d'Italia« Virginio Gayda, razprave pa bo vodil senator Federzoni. Poleg Gayde pa bodo posamezni poročevalci poročali še posebej o »odnošajih med Italijo in poedinimi balkanskimi državami. Bolga rijo. Rumunijo, Grčijo, Jugoslavijo, Turčijo in Albanijo, torej o vsem kompleksu
Društvo za ceste v Ljubljani je dalo pobudo in organiziralo vrsto javnih manifestacij, da ee najširši javnosti prikažejo stanje in potrebe naše cestne mreže in cestnega prometa ter se na ta način zainteresira celokupno javno mišljenje za pravilno in pospešeno rešitev cestnega vprašanja. Sodobna obnova m izgraditev naše cestne mreže mora postati splošna narodna zahteva, šele potem bo tudi naša politika pričela v pravični meri vpo-števati ogromne potrebe, ki jih stavlja na cesto sodobni zlasti motorni promet. Da smo v tem oziru šele v začetnem stadiju in daJee za državami v naši neposredni soseščini, ki imajo najmodernejšo cestno mrežo, dovolj jasno dokazuje cestna razstava, ki jo bo Društvo za ceste priredilo ob priliki letošnjega pomladanskega ve-lesejma. Poleg splošnih podatkov o modernih cestah, njihovi gradnji in ureditvi cestnega prometa so na razstavi v vseh podrobnostih obdelana cestna vprašanja v naši banovini, za katero iSe splošno misli, da ima že izgrajeno in razmeroma dobro urejeno mrežo. Ta razstava bo gotovo v marsičem pripomogla k pravilnemu razumevanju važnosti modernih cest za kulturni in gospodarski napredek ter uspešno obrambo države. Zlasti v deželah tujskega prometa, kakršna je Slovenija, služi dobra cesta gospodarskemu dvigu najširših plasti naroda, ki imajo važen, če ne glavni vir svoje eksistence v turističnem prometu.
V zvezi 9 propagandno akcijo v korist naših cest bo od 3. do 6. t. m. v Ljubljani I jugoslovenski kongres za ceste. Na kongresu se bodo v prisotnosti zastopnikov vrhovne državne uprave ter gospodarskih turističnih in strokovnih organizacij razpravljala vpžna vprašanja cestne izgradnje ln obnove. Kongres se prične
Beograjsko »Vreme« poroča, da so praski listi objavili bilanco slovitih Skodovih tvornic v Plznu. Ob tej priliki piše »Vreme« med drugim:
Ko človek sliši ime Škoda, začne razmišljati, kaj znači ta ogromna industrija orožja za Češkoslovaško, škoda preskrbuje z orožjem ne le češkoslovaško, temveč tudi druge vojske. Skoda dobavlja obalne in mornariške dalekosežne topove po vsej zemeljski obli. škoda je udeležen pri ogromnih poslih vsega sveta, zlasti tudi na Bližnjem vzhodu. Južni Afriki in Južni Ameriki. Skoda dobavlja lokomotive, gradi ceste, organizira sladkorne tvornice ...
Skoda zaposluje v oddelku za vojno Industrijo okrog 40.000 kvalificiranih delavcev. Tega števila ne more niihče improvizirati. Po vojni so Škodove tvornice pridržale ves ogromni štab inženjerjev in kvalificiranih delavcev, ki so poprej v Avstriji izdelovali topove, tminicijo in one slovite možnarje. Le delno so jih lahko porabile v raznih oddelkih, pri gradnji lokomotiv, poljedelskih strojev, traktorjev in avtomobilov. Kljub temu so jih obdržale vse in jim dajale celo velika sredstva za nove eksperimente. Vse to takrat ni prinašalo dobička, toda ko je potem prišla konjunktura za oboroževanje, je postala ta skupina inženjerjev in delavcev nad vse dragocena. Izkazalo se je, kako prav so imeli oni, ki so jih obdržali, čeprav jih trenutno niso rabili
Brez dvoma je, da so Skodove tvornice, v katerih je pretežno investiran domači češki kapital, jekleno srce Češkoslovaške in glavni steber njene obrambe. Toda v dobi tehnične vojne so one obenem tudi velika vaba. Kdor bi imel v rokah se Skodove tvornice, bi razpolagal s strahovitimi
problemov med Italijo m navedenimi državami in to z vseh vidikov, zgodovinskega, političnega, gospodarskega in kulturnega. Druga poročila se nanašajo na nekatere splošne in posebne probleme celotnega balkanskega kompleksa, kakor na primer na pomorska vprašanja, na vatikansko politiko na Balkanu, na trgovsko ekspanzijo v Levant itd. Posebna pozornost pa bo posvečena odnosa jem med Italijo, Jugoslavijo in Albanijo.«
Dva shoda mladine JNS
V nedeljo dopoldne se je vršil občni zbor mladinske organizacije JNS na Tez-nu pri Mariboru. Polnoštevilno so bili zbrani mladinci iz vse okolice. Za predsednika mladinske organizacije je bil soglasno izvoljen Oton Horvatič in z njim večina sedanjih odbornikov.
Isti dan popoldne je bil tudi občni zbor mladinske organizacije JNS pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, kjer je bil ponovno izvoljen za predsednika znani in delavni Feliks Videčnik.
Na obeh zborovanjih sta poročala narodni poslanec Milan Mravlje in tajnik banovinskega odbora O JNS Juvan. Njuni poročili so vsi prisotni sprejeli z odobravanjem na znanje.
O poljski politiki
>Kurjer VVarezavvskic objavlja članek znanega poljskega vojaškega publicista Stranskega o vlogi Poljske v evropski politiki. Stranski sodi, da Poljska lahko vodi v Evropa »široko zasnovano politiko«. V najbolj kritičnih trenutkih razvoja poslednje srednjeevropske krize piše Stranski, so mmogi evropski listi, med njimi tudi angleški in francoski, opozorili na pomirjevalno vlogo Poljske v Berlinu. To dokazuje, da pripisuje evropski zapaid poiljeki politiki poseben pomen v splošni evropski pomirjevalni akciji. Kaj nai tedaj Poljska stori? Beckov obisk na Švedskem je v vsakem pogledu uspel, med Poljsko in Buraunijo pa eo že dolgo naj->>oliši odnošaji. To usmerja našo politiko, ooudarja Stranski, na sever in na jug istočasno. Položaj Poljske nakazuje potemtakem poljskim politikom važno obrambno vloco. ki Jo lahko dobro izkoristijo. Poljska lahko postane najpomembnejši mirovni fi-* nitelj v srednji in vzhodni Evropi.
že v petek, 3. junija s sejo glarvne uprave jugoslovanskega društva za ceste, v katerem so včlanjena vsa banavinska cestna društva. Delegati cestnih društev in zastopniki cestne uprave bodo nato v soboto prisostvovali svečani otvoritvi cestne razstave na velesešnru ob 10. uri, ob 16. pa bo prvo delovno zborovanje cestnega kongresa v sejni dvorani Zbornice za TOI. Na njem bodo podani razni strokovni referati, ki niso delno izšli v tisku kot priloga »Glasnika« JugosJavenskega društva za ceste. Zvačer istega dne daje mestna občina delegatom na cestnem kongresu, med katerimi so budi gosti iz inozemstva, banket v restavraciji hotela j-Union«. Na binkoštno nedeljo oto 10.30 bo slavnostna seja kongresa v dvorani Trgovskega doma. Seje se bocto udeležili tudi predstavniki vlade, ki ravno te dni pripravlja važne odločitve glede izvajanja velikih javnih del na naši cestni mreži. Zborovanje ibo imelo manifastacijski značaj ter ga bodo prenašale vse tri nar še radijske postaje. Predstavniki in Sani gospodarskih $n turističnih organizacij. strokovnih združenj in vseh ustanov, ki stoj« v kakršnikoli zveai s cestnimi vprašanji, so vabljeni, da se te slavnostne seje kongresa udeležijo. Kongres bo zaključen v ponedeljek 6. t m. z ekskurzijo, pri kateri si bodo udeleženci ogledali obnovitvena dela na cesti Ljubljana—
Bled.	_
Ljubljana, ki je na trrecHtvl naSBi cest
kot središče turistične pokrajine in kot križišče važnih mednarodnih cestnih zvez živahno zainteresirana in zato zainteresirana tudi na uspehu cestnega kongres bo gotovo zrnata udeležence kongresa gostoljubno sprejeti Naša javnost se bo da odzvala apelu agilnega Društva za ceste ter se udeležila napovedanih prireditev.
silami. Zato se v zadnjem času v političnih in diplomatskih krogih često čuje. da predstavlja Češkoslovaška zaželjeni cilj ne samo iz razlogov o katerih se govori, temveč tudi iz enih. ki se ne omenjajo: Skodove tvornice s celokupnim industrijskim vojnim potencialom.«
Sodba v procesu proti Okernovima
Ljubljana, 1. jmrija K našemu poročilu na 3. strani prinašamo razsodbo velikega kazenskega senata, ki jo 'je-predsednik senata s. o. s. Kralj razglasil o>b,20. uri. Oba obtoženca, Okorn Gašper in njegova hči Elizabeta sta bila zaradi pomanjkanja dolcazov v smislu §280. k. p. oproščena vsake krivde in kazni glede obtožbe, da sta zahrbtno umorila sina. oziroma brata Franceta. Sodbo je senat utemeljil z razlogom, da za obsodbo ni niti zadostnih indicijev, kaj šele dokazov.
Tako je vkljub z redko pozornostjo izvedeni preiskavi ki temeljiti obravnavi spet enkrat ostal nepojasnjen strašen zločin nad človekom, ki ga je njegova okolica poznala kot delavnega in štedljivega. Verjetnost, da bi bil ta zločin glede krivca kdaj pojasnjen, pa je toliko manjša po izidu današnje razprave proti obtožencema, ki bi imela, kolikor se ve, edina neposredno korist od njegove smrti.
Obnova čelekule
Niš. 1. junija, p. Dopoldne so bile na Čegru ob obletnici velikih bort> za svobodo leipe nacionalne svečanosti. Predvsem ie bila posvečena obnovljena Čeflekrita in odkrili so spomenik Stevanu Sindželiču. Svečanosti je kort zastopnik Nj. Vel. kralja pri©ost.vowi general Miljkovič.
Iz državne službe
Beograd, 1. junija, p. Na drž. srednjetdh-niški šoli v Ljubljani je napredoval v 5. pol. skupino prof. inž. Hinko Petrič.
Pri podružnici Drž. hipotekarne banke v Ljubljani je napredovala za uradnico v K), pol. skupini Milica Lilek. V železniški službi so napredovali v 9. pol. skupino pri direkciji v Ljubljani: Friderik Klemenčič, Ivan Cirman, Vladimir Smole, v 10. poL stkupino kot pomožna oficiala Alojzij C»-futa in Martin Sajko, kot pomožni vlako-vodji Janez Virant in Jakob Stropnik, kot pomožni telegrafist Jože Boncelj, kot pomožni strojevodji Rudolf Oman in Mihaci Pregelj, kot pomožni nadzorniki proge pa Fran Ahčin, Janez Vrtačnik. Ivan Oprešmk in Miroslav Namestnik. Upokojen je ofi-cial Anton Zajšek pri direkciji v Ljubljani.
Premeščeni so prometniki Viktor Valjale iz Medvod na Jesenice, Ladislav Batista hi Polzele-Braslovč k Sv. Lovrencu na Dravskem polju in Andrej Posedel z Rakeka na Zidani most. blagajničarka Ana Štravc iz prometno-komercialnega oddelka direkcije na ljubljanski kolodvor, pomožna oficiak Avgust Vrtačnik iz Ljubljane na Grosuplje in Vincenc Jančigaj iz Ljubljane v Pod-nart-Propo. pomož. vlakovodja F. Sabeder iz Maribora v Celje, upravni uraduik Janko Polič z Zidanega mosta k občemu oddelku direkcije v Ljubljani, pomožni prometnik Rudolf Verderber od Sv. Lovrenca na Dravskem polju v Polzelo-Bnaslovče.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Jasno in lepo vreme z jutranjo meglo v genskih predelih. Toplota je nekoliko padla. Najnižja Plevlje 2. najvišja Mostar 27 C.
Zemun^ka vremenska napoved: Jasno kt lepo vreme z nekaj oblačnosti čez dan. Jutranje megle v gorskih predelih. Toplota s« to dvignila.
Zagrebška: Toplo in vedro.
Dunajska: PoobLačen je. nagnjenost k deževju. soparno.
Pred umikom prostovoljcev
iz Španije
Rusija je odklonila prispevek za izvedbo angleško-
Srancoskega načrta
London, 1. junija, a Rezultati včerajšnje seje ožjega nevtralnostnega odbora so v tukajšnjih diplomatskih krogih izzvali precejšnje razočaranje, ker so splošno pričakovali da bo problem prostovoljcev tudi glede na svojo finančno plat povsem likvidiran. Sporazum je preprečil ruski delegat, ki je izjavil, da Rusija ne more plačati prispevka za evakuacijo tujih prostovoljcev iz Spani;e ki bi odpadetl nanjo Rusija b: morala plačati okrog 200.000 funtov šter-lingov. Rusija je že od vsega puč.etka odklanjala angleško-franc^jski načrt in zato načeino ne more pristati na to, da bi prispevala za megovo izvedbo.
Med zastopniki Velike Britanije, Fran-
cije, Italije in Nemčije so se davi pričela pogajanja, da bi krile one same stroške, ki bi jih morala prevzeti Rusija in tako vendarle omogočile izvedbo načrta. Po za-nesij vih informacijah iz diplomatskih krogov se pogajanja povoljno razvijajo in kaže vse, da bo oosežen sporazum.
Glede na to pričakujejo, da se bosta obe komisiji strokovnjakov odpravili v Španijo že sredi meseca. Odpošiljanje prostovoljcev iz obeh španskih taborov naj bi se pričelo v pričetku junija. Od končnega sporazuma v tej stvari je odvisno, ali se bo obnovila kontrola v španskih teritorialnih vodah ter na portugalski in pirenejski meji.
Zedinjene države in srednja Evropa
Pomen skodovih tvornic
Naši kraji in ljudje
Slovesna otvoritev okrožnega sodišča v Murski Soboti
Pogled na stalno napredujočo prekmursko metropolo
Sobota, L junija.
Prekmursko prebivalstvo je imelo danes svoj največji praznik — otvoritev novo ustanovljenega okrožnega sodišča v Murski Soboti. Prav občutno je prekmursko ljudstvo pogrešalo to sodišče. Danes pa je godba Se ▼ zgodnjih urah budila ljudi po mestu, ki je bilo vse v zastavah, vse trgovine so bile dopoldne zaprte ln ob 9.30 se je na glavnem trgu zbralo tri tisoč ljudi. Prišli so tudi gasilci t godbo in člani vseh društev ter se v dolgi povorki podan pred grajsko poslopje, v katerem Je našlo prostora mrvo sodišče.
ju novega sodišča. V Imenu občine }e pozdravil otvoritev župan Geza Hartner, podčrtavajoč koristi, ki jih bo imelo od okrožnega sodišča vse prekmursko prebivalstvo. Obljubil je, da bodo domačini skušali nuditi osebju vso svojo ljubezen in ono gostoljubnost, ki Jo mora povsod uživati državno uslužbenstvo.
Banovinski svetnik g. Bajlec je pa te-razil željo, da bi bila današnja otvoritev nadaljevanje velikih del za povzdigo glavnega prekmurskega mesta. Na programu Je zdaj še nova gimnazija, nova bolnišnica in most čez Muro pri Petanjcih,
Okrožno sodišče je nameščeno v soboški graščini
Slavnostna dvorana je bila skrbno okrašena in v njej so se zbrali zastopniki krajevnih oblasti ter vse osebje novoustanovljenega sodišča.
G. Franjo Z i h e r, predsednik okrožnega sodišča, je v zanosnem govoru orisal veliko korist, ki jo bo novi urad nudil vsemu Prekmurju; hvalil je zasluge naših krajevnih činiteljev, poslanca Benka ter prizadevanje župana Hartnerja, in je mimogrede zavrnil trditev, da bi bila njegova premestitev kakšnega kazenskega izvora, saj mu je bilo kot strokovnjaku izrečeno nebroj pohval in je njegova premestitev na novo mesto znak zaupanja. Govor je zaključil z vzklikom kralju in kraljevskemu domu in je nato formalno otvoril okrožno sodišče.
V vznesenih besedah je državni tožilec dr. Albin J u h a r t razčlenil pomembnost sodstva, saj ono brani interese vsakega posameznika in skrbi za red v državi. Narodni poslanec Josip B e n k o je pa izrekel prav toplo dobrodošlico vsemu oseb-
za katerega Je licitacija že razpisana. V imenu advokatov in notarjev je pozdravil zbrane g. Vadnal, ki je podčrtal, da imajo oni največ stikov s sodiščem; prosil jih je, da pripomorejo k skupnemu delu za povzdigo Prekmurja.
Po teh govorih je stopil g Hartner na balkon, kjer je imel zelo lep nagovor na zbrano množico. Izrekel je še posebej zahvalo kraljevskemu domu ter končal z vzklikom kralju Petru II., nakar je godba zaigrala državno himno. G. Benko je pa prečital brzojavke, ki se odpošljejo na dvor, predsedniku vlade, notranjemu ministru in pravosodnemu ministru. K besedi so se oglasili še banski svetnik g. Bajlec, predsednik občine Martjancev g. Geza Vezir, predsednik občine Puconcev g. Kuhar in predsednik Združenja trgovcev Franjo Ceh. Po zaključeni manifestaciji se je podala povorka z godbo na čelu spet na glavni trg. Se dolgo bo ostala svečanost v spominu vsem Prekmurcem kot eden svetlih dni in to prav zdaj, ko jih obiskujejo tolike nezgode.
t
isfm ■^h&ijami
France Okorn v grobu — oče in sestra pred velikim senatom
Celodnevna razprava zaradi umora v Trn j a vi vasi
Ljubljana, 1. junija.
Pred velikim kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. Kralja se je danes dopoldne pričelo kazensko postopanje proti 751etnemu posestniku Gašperju Okornu iz Trnjave pri Krašnji in njegovi 331etni hčerki Elizabeti. Obtožnica, ki jo zastopa državni tožilec g. Branko Goslar, ju dolži, da sta lani 30. oktobra s sekiro do smrti pobila sina, oziroma brata Franceta. V senatu sodelujejo kot prisedniki gg. sodniki Brelih, Kovač, Lederhas in Kokalj. Okorna zagovarja dr. Vovk, Lizo pa dr. Maček.
Usodnega dne je prišel zgodaj zjutraj na orožniško stanico v Lukovici stari Okorn in prijavil, da je našel do smrti pobitega svojega sina Franceta na domačem kozolcu, na katerem je običajno spal. Orožniška patrulja je našla Franceta na tleh v mlaki krvi, imel je na dveh krajih prebito lobanjo, znakov kakega ruvanja pa ni bilo najti. Orožniki so takoj okrog sosedov poizvedovali, kdo bi mogel priti v poštev kot morilec. Zaradi hišnih razmer pri Okornovih in zaradi nekaterih okolnosti, ki jih je preiskava dognala, je sum takoj padel na oba današnja obtoženca.
Smrtno sovraštvo med bratom in sestro
Med pokojnim Francetom in sestro Lizo je že dalj časa vladalo smrtno sovraštvo France, ki je bil določen za prevzemnika očetovega posetva. se je proti znancem in prijateljem in tudi proti svoji zaročenki Rozaliji Koroščevi večkrat pritoževal, da pri njih doma ni vse tako. kakor bi moralo biti in da ga setra zelo sovraži 2e dve leti nista spregovorila besede, povod za to pa je dala veriga, zaradi katere sta se sporekla. Celo Lizina sestra Frančiška
je opisovala Lizo kot hudobno žensko. Liza pa je tudi sama priznala, da je brata Franceta sovražila, ker je njo in njena dva nezakonska otroka podil od doma. Obtožnica v razlogih trdi, da se je v Lizi v pričakovanju bratovega nameravanega prevzema posestva porodil peklenski naklep, da bi brata spravila s poti in sama za-gospodarila na Okornovi domačiji.
Kar je Liza rekla...
Razmerje med očetom in sinom po opazovanju soseske ni bilo tako priostreno. France je bil varčen, skoraj skopuški, pa je imel dokaj prihrankov, katere je vse posodil svojemu očetu, vedoč, da bo nekoč itak domačijo prevzel. Soseski pa se je vendarle zdelo, da ima oče hčer rajši kakor sina. Pravijo, da se je na Okornovi domačiji zgodilo le tisto, kar je hotela Liza Obtožnica domneva, da je mogla Liza očeta ki je bil očitno pod njenim vplivom, pregovoriti in pridobiti za svoj načrt. Če bi Franceta umorila, bi prišla ona do posestva, oče pa bi se znebil dolgov, ki jih je pri sinu napravil
Zagovor je neskladen
Enako kakor v preiskavi, sta se obtoženca zagovarjala tudi na današnji razpravi. Oba sta zanikala vsakršno krivdo in izražala domnevo, da je moral Franceta ubiti nek neznanec. Njuna zagovora pa se v opažanjih, kakor sta jih pripovedovala za čas, ko je moral biti izvršen umor, nista ujemala toliko, da bi jima šla polna verodostojnost.
Stari Okorn je trdil, da ga je okrog 4. ure zjutraj prebudilo neko govorjenje zunaj hiše pa je mislil, da se France pogovarja s kakim sosedom. Zbudil je Lizo, naj pogleda, kdo je zunaj. Liza tega ni
hotela storitL Sprva Je Okorn trdil, da je vstal okrog pol 6. ure, pozneje pa je svoj zagovor spremenil in pričel trditi, da je vstal žele proti 7. uri. Jutro Je bflo deževna Sel je pred kozolec po korenovo listje in ko se je vračal, trdi, da je videl nekega neznanca, oblečenega v črno, ki Je takoj izginil Ko se je ponovno vrnil pred kozolec, pa da ga je spet opazil kako gleda ▼ vežo, kjer je Liza kuhala zajtrk. Liza mu je potem na vprašanje zanikala, da bi bila sploh videla kakega neznanca. Dalje Je pravil Okorn, da je slišal ko je nesel živini krmo s kozolca, neko hrope-nje, ki pa ni vzbudilo njegove pozornosti. Liza je trdila, da je med tem krmila prašiča in da je slišala, kako je na kozolcu dvakrat počilo, tako ko da bi kdo vrgel nekaj po tleh. Niti oče, niti hči pa nista mogla pojasniti, kdo bi bil imel interes umoriti Franceta. Sama priznavata, da ni imel niti prijateljev, niti sovražnikov, pri sebi pa tudi nikoli ni hranil denarja.
»Kar je iskal, je dobil!«
Sosedje opisujejo Lizo kot zelo nasilno ženska Baje je nekoč napadla Valentina Čretnika, ki trdi da bi ga bila gotovo ubila, če bi ne bil njenega napada preprečil pokojni France. Občina je poročala, da Je Liza samosvoja in precej hudobna. Njeno nenaklonjenost do brata bi potrdila tudi njena ponovna izjava, da je »France
dobil kar je iskal«. Ob premestitvi z okrajnega sodišča na Brdu v zapore okrožnega sodišča v Ljubljani pa je baje pripomnila sojetnici Ani Erbežnikovi, da bodo očeta toliko časa skušali da bo vse izdal Iz te njene izjave bi se dalo sklepati, da sta morala biti oče in hči vsaj sokrivca groznega zločina.
Domneva obtožnice
Ko so ob pol 8. ari zjutraj prišli orožniki na kozolec, so našli Franceta mrzlega in trdega. Zdravnik je po obdukciji sklepal da je morala nastopiti smrt okrog 4. ure zjutraj. Ta čas bi odgovarjal tistemu, ko je soseda Neža Vehovec sasliSala ▼ noči prestrašen vzklik: »O, jej!« Videla Je goreti pri Okornovih močno luč. Obtožnica je sklepala, da sta morala obtoženca vsekakor okrog četrte ure zjutraj sama ali pa z doslej neznanimi pomočniki potem, ko sta spravila s poti p6a. izvršiti umor zato, da bi se Franceta iz-nebila. Tako dejanje bi bilo prav v tistih dneh razumljivo, ker je prav tedaj postalo aktualno vprašanje, kdo in kdaj bo prevzel Okornovo domačija Liza je morala sklepati, da bi njej in njenim otrokom s Francetovo smrtjo ne pretila z bratove strani več nevarnost, da bi po prevzemu posestva vsekakor zaradi mržnje in nesoglasja med njima morala z doma.
Potek razprave
V teku dopoldneva je predsednik senata zaslišal le oba obtoženca. Zaradi neskladnosti v zagovoru so med zasliševanjem starega Okorna odvedli Lizo iz razpravne dvorane. Ob 13. uri je predsednik senata, ne da bi z zagovori obeh obtožencev prišlo do večje razjasnitve umora, prekinil razpravo.
Razprava se je nadaljevala ob 16. z zasliševanjem prič. Zaslišani so bili Neža Vehovec, Jože Hribar in pokojnikova zaročenka Rozalija Korošec. Kakor zasliševanje obeh obtožencev, tudi zasliševanje prič ni prineslo nobenih novosti ali celo presenečenj, katera so nekateri pričakovali. Po 19. uri je bilo končano tudi čitanje sodnih spisov. Zagovornika sta sporazumno predlagala še izvedbo novih dokazov in sicer ogled na kraju po samem velikem senatu, pa zaslišanje zdravnika izvedenca glede fizičnih in psihičnih lastnosti obtožencev. Posebno glede starega Okorna, njegove fizične slabosti in znakov senilne demence, iz katere branilca sklepata na nesoglasja v zagovorih. Senat je izvedbo novih dokaznih predlogov odklonil kot nepotrebno. Sledili so govori državnega tožilca in obeh branilcev.	(Sodbo glej na 2. strani!)
Spominu Roberta Tominca
V Mariboru je nedavno umrl upokojeni poštni uradnik g. Robert Tominc. Služboval je polnih 50 let po raznih krajih. Bil je tudi upravnik pošte na Bledu, na Jesenicah, v Ormožu, Murski Soboti in naposled r Mariboru, kjer je služboval pri blagajni. Navzlic dolgotrajni službeni dobi je bil še vedno ves vnet za delo m tako je upokojitev prišla popolnoma proti njegovi volji.
G. Robert Tominc je bti pravi ftp poštenega slovenskega narodnjaka. Vedno se je rad udeleževal narodnih prireditev, da je izpričeval svojo narodno zavednost. Sivolasi starček se je še lansko leto udeležil večje sokolske prireditve v Mariboru, zbujal je spoštovanje pri vseh onih, ki so ga videli, kako je oprt ob palico bodro koračil na prireditev. Svojo zvesto življenjsko družico je imel iz ugledne družine Blažonove s Planine. V srečnem zakonu se mu je rodila hčerka Milica, učiteljica v Reki, poročena z inž. M. Vukadinovičem. Tovariši in prijatelji želijo blagemu pokojniku lahek po-čUekl
Veliki sofcottl topol Slot
V TREBNJEM
in tokolska veselica
NA BINKOSTNI PONEDELJEK. Ministrstvo saobračaja je odobrilo 00% popusta na železnici z legitimacijo K 13.— in enosmerno celo karto, ki po potrdilu društva velja za brezplačen povratek. —
Povlastica velja od S. do 9. junija.
Praktični učiteljski izpiti v šolskem letu 1938-39
Vsi učiteljski pripravniki ki nameravajo v šolskem letu 1938-39 delati praktični učiteljski izpit, se opozarjajo na naslednje določbe pravil o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita. Praktični učiteljski izpiti se smejo opravljati samo v dobi od 1. oktobra do 15. maja. Za izpit se je treba javiti tri mesece pred terminom. (Odlok ministrstva prosvete S. n. 40697 z dne 29. oktobra 1937). Praktični učiteljski izpit se ne more ponavljati, dokler ni preteklo polnih šest mesecev.
Iz tega sledi da bodo v toku šolskega leta 1938-39 mogli eventualno ponavljati praktični učiteljski izpit samo tisti kandidati, ki ga bodo prvikrat (ali drugikrat) delali v mesecu oktobru 1938. Zato odreja državna komisija za opravljanje praktičnega učiteljskega izpita začasno naslednje:
Prva skupina kandidatov bo pričela z izpiti dne 6. oktobra 1938. V tej skupini bo prišlo na vrsto vseh onih 30 kandidatov (kandidatk), ki so ae bih prijavili za za izpit ▼ "poslednjem majskem terminu 1938, a jim izpita ni bilo mogoče delati na osnovi odloka ministrstva prosvete IV. 5937 z dne 20. aprila 1938. Tem kandidatom ni treba ponovno vlagati prošenj za pripustitev k izpitu.
Druga rikupina izpitov se bo pričela 20. oktobra 1938. V to skupino bodo sprejeti v prvi vrsti taki kandidati, ki so v četrtem ali petem letu pripravniške službe.
K izpitu bodo pripuščeni vsi kandidati ki jim bo do 31. marca 1939 poteklo 20 mesecev pripravniške službe. Taki kandidati, ki jim bo 20 mesecev pripravniške
Sargov
KAL0D0NT
proti zobnemu kamnu
službe poteklo šele po 31. januarju, naj
se z dopisnico prijavijo za izpit takoj od-nosno do 30. junija, prošnjo s prilogami pa naj vlože po uradni poti z dnem, ko jim bo poteklo 20 mesecev pripravniške službe.
Državna komtaja za opravljanje praktičnih učiteljskih izpitov v Ljubljani
Žene morejo po večkratni nosečnosti s dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-Josefove grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjen je črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda je davno pre-skušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
OgL n* & te. s
*
Franjo Pnnčec, zmagoviti befi mušketir

Franjo Punčec, naš najuspešneje teniški igralec, je posebno še letos postal popularen ne samo pri nas, ampak po vsej teniški Evropi. Mladi fant iz Čakovca je pred davnimi leti prišel v Zagreb, kjer je v novem svetu videl tudi teniška igrišča te na njih prve elegantne igralce tega športa. Po čudnem naključju ga je pot privedla na ta igrišča, toda začeti je moral prav od kraja — s pobiranjem žog za one velike elegantne igralce. Po nekaj letih pa je prišel na plan njegov talent, dali so mu v roke prvi raket in z njim je nastopil zmagovito teniško pot.
V letošnjih tekmah za Davisov poka! je Punčec glavno orožje naše državne teniške
reprezentance te je dozdaj v vseh treh srečanjih letoinjega tekmovanja spravljal same zmagi, proti Čehom, proti Angležem tn proti Švedom. Te dni odhaja na veliki mednarodni turnir v Pariz tn drugod bo tudi ie igral z najboljšimi zastopniki belega športa, nato pa pojde drugo polovico julija v naslednjo borbo za Davisov pokal, v pol finale evropskega pasu z Belgijo.
Če bo kdo iz Bruslja prinesel kaj točk, jih bo gotovo naš igralec evropskega slovesa — Franjo Punčec. Uspeli fotografski posnetek, ki nam ga je poslal naš sotrud-nik, znani fotoamater Ljubo Vidmajer iz Zagreba, kaže belega mušketirja Franja Punčeca v njegovi najznačilnejši pozL
Kino Union
telet. 22-21
» " ^

v
Danes premiera
fflm po znamenitem
KIMovem romanu
Samo dva dni! Predstave ob i&, 19.15 in 21.15. Zelo napeto! |
Ilomače Testi
♦	Priprave la veliko pomorsko razstavo v Zagrebu. V Spirt je prisoel ravnaiteij zar grebškega zbora Lujo Šafranek-Kavič zara, di priprav razstave »Naš Jadran«, ki bo otvarjena v Zagrebu 25. t. m. Posvetoval se je 6 predstavniki gospodarskih organizacij, s predsednikom Jadranske straže in z direktorjem pomorskega prometa. Pomor, ska Dazstava va Zagrebu bo ena izmed največjih razstav, ki so bile pri nas prirejene v zadnjih "20 letih. Kakor za pomorstvo, tako bo važna tudi v pogledu turizma.
*	Angleški dobrotnik naših brezposelnih mornarjev. Na Sušaku je dolga leta živel angleški državljan Leard Contei, ki je tam umrl pomladi leta 1035. in v svoji oporoki določil 30.000 italijanskih lir za sklad, iz katerega dobivajo podporo naši btrez;poselni mornarji Zaradi klirinških težav je bila ta zapuščina šele zdaj likvidirana v znesku 81.000 din tear izročena pomorski direkciji v Splitu.
F. KS.
OGROMNA IZBIRA
SOUVAN
Mestni trg 34«
*	Triletni staž diplomiranih filozofov. Kakor je bilo pred nekaj leti afctueiao vprašanje brezplačnega staža mladih zdravnikov, tako ie zdaj prišlo na dnevni red vprašanje brezplačnega staža za diplomirane študente filozofije. Po nekam predlogu bd morali diplomirani filozofi služiti tri leta brezplačno in dovršiti tako zvani volonterski staž. Proti tej nakani so. nastopila že študenta zagrebške filozofske fakultete, zborovanju pa so prisostvovali tudi daiegati profesorskega društva, za vseueiliško oblast pa profesor dr. Vrkljan. Na zborovanju ao govorili študentje in profesorji. Delegat profesorskega društva je naglasi!, da staž diplomiranih filozofov nikakor ni v skladu s socialnimi in prosvetnimi razmerami v naši državi. Uvedba triletnega staža ie nesocialna, v prosvetnem pogledu pa nikakor ne gre. da bi diplomirani filozofi tri leta služili zastonj, ko imaino vendar v državi 52 odstotkov nepismenega prebivalstva. Na zborovanju so bile sprejete soglasno protestne resolucije.
SALSOMAGGIORE
ohrani vašemu organizmu večno mladostno
svežost.
Termalna sezija: normalna od 1. aprila uo 30. uovembra, po zimi: cd 1. decembra dc 31, marca.
Svetovnoznano zdravilišče za ženske
bolezni, za bolezni presnove, proia in obolenje mezg (limf). Jodovof' me kure v Salsomaggiore se lahko — če nanese po tre t a — združijo z žveple-nimi kurami v bližnjem TABIANU, kjer je bilo urejeno nacijonalno zuravilišče za bolnika, trpeče na bronhialni astmi in pljučni jmfizem..
V letu 1937 je bilo tu opravljenih približno dva milijona kur. Najbolj v poštev prihajajoči hoteli razpolagajo z li ,tnimi termalnimi opremami pod stalnim zdr, -niškim nadzorstvom in nudijo gostom veliko uuobnost, da lahko opravijo
vse kure v hiši. Hoteli vs^h kategorij, pensijoni, apartmani, opremljene sobe, športne in družabne prireditve. — Lepi izleti v okolico. Pojasnila, brošure itd. dajejo: ENIT, Petra Kočiča br. 6, Beograd; kaxor tudi vsi potniški in prometni biroji ali pa tudi naravnost: Azienda di Cura di Salsomaggiore, Salsomaggiore.
*	Čet ni ki. vsi, tudi ond, ki so bil včlanjen: že od leta 1933. se poziva;o. da javijo svoje spremenjene naslove odnoSDo da opravičijo svoie izostanke na raznih prireditvah. To pa na;kasneje do 3. junija t. L zvečeT (20.) v pisarni udruženja Masarvkova cesta 14/11. levo. kjer se bo vršii obvezen članski sestanek. Kdor bi se dotlej ne opravičil, bo brezpogojno črtan iz članstva. Torej v petek, 3. t. m. ob 20. uri vsi na sestanek. Ču-vaimo Jugoslavijo! Uprava.
*	Novi fobni tehniki. Na državni kliniki za ustne in zobne bolezni v Beogradu so 27. maja položili pred stalno komisijo izpdt za zobne-tehnike med drugimi sledeči Slovenci: Aleksander Lukež, Franc Puh, Viljem Schrener in gdč Jedka Tomšetova, vsi iz Ljubljane. Čestitamo!
*	Strašno Hnčanje r bjelovarski okolici.
V Novi Piiščici pri Bjelovaru ee je vsa vas strašno znesla nad kmetom Ivanom Ivanovi-čem, ki se je nedavno vrnil iz Ječe, kjer je prebil več 'let zaradi udeležbe pri nekam uboju. Ivanovi6 je bil vdovec ln, ko se je vrnil iz ječe, se je zaljubil v ženo nekega soseda. Žena je svojega moža zapustila in se preselila k Ivanoviču. Njen mož je vaš5a_ ne nahujskal in vsa vas se je ponoči dvignila, vr/0a v Ivanovičevo hišo ln ga strahovito pretepla. Potem so vaščani Ivanoviča zvezali in ga vodili v občinsko pisarno. vso pot eo ga pretepali in je nesrečnež hudim poškodbam na cesti podlegel.
*	Medmnrski delavei t Franciji in Nemčiji. Iz Medmurja in Prekmurja gre vsako leto večje število sezonskih poljedelskih delavcev v naše premožnejše agrarne kraje. Mnogo takih delavcev pa je vsako leto zaposlenih tudi v Nemčiji in Franciji. Letos je šlo iz med murskih in prekmurskih krajev okrog 4.000 delavcev v Nemčijo, 1.600 delavcev v Francijo. 8.000 pa v Vojvodino in Slavonijo. Prvi transporti so bSri konec februarja, zadnji pa konec aprila. V prejšnjih letih so bile težave pri pošiljanju zaslužka v domače kraje. Zdaj so te težave odpravljene in lahko pošiljajo sezonski delavci iz Nemčije mesečno domov po 10 mark po pošti po dnevnem tečaju 17.40 din in 35 mark kli-ringa po dnevnem tečaju 14 din, kar iznaša skupaj 650 din mesečno. Lani eo medmur. ski in prekmurski sezonski delavci poslali domov okrog 32 milijonov dinarjev.
•Absolventi Mahrove trgovske šole v Ljubljani. Ustanovni občni zbor kluba >Mahrov-cev bo 10. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih C. Maj cen-a, Ljubljana, glavni kolodvor. Tovariši — absolventi — udeležite se tega važnega sestanka.
•	Binkoštni prazniki so pred durmi. Slovensko planinsko društvo je že uredilo svoje postojanke za sprejem turistov. V Triglavskem poeorju bo za praznike oskrbovan Triglavski dom na Kredarici in na Velem Pol ju Vodnikova koča Turistom, ki bodo šli v dolino Triglavskih jezer, bo na razpolago koča pri Triglavskih jezerih, ki bo zasilno oskrbovana. Dom na Kamni ima dovolj prostora za turiste, ki želijo oddiha preko praznikov. Erjavčeva koča na Vršiču je že stalno oskrbovana; prehod preko Slemena pod stenami Travnika v Tamar je zinagljiv tudi za mani izvežbane planince. Aljažev dom je tudi že stalno oskrbovan ter je prijetna iz-letna točka in izhodišče na planinske ture na Triglav in škrlatiško skupino. Dom na Krvavcu je renoviran ter nudi prijetno aa-vetišče. kjer je mogoče bivati tudi več tednov; razgled s te postojanke je edinstven. Na Veliki Planini stoji koča SPD sredi pisano cvetočih pašnikov, kjer se sedaj bohoti planinska flora. Prijetna šzletaa toSki^je Dom v Kamniški Bistrici ob vznožju Kamniških planin Koča na Kamniškem sedlu s krasnim pogledom v Logarsko dolino in Cojzova koča na Kokrškem sedlu pod Grin-tavcem sta že redno oskrbovane ter je s tem omogočen vzpon na ravne vrhove Kamniških planin. Pazita je treba na pravilno opremo i (Cepin, dereze). Krekova koča na Ratitoveu bo oskrbovana od 1. junija dalje. Prehod proti Črni Prsti je že mogoč ter bo Orožnova koča za binkoštae praznike zasilno oskrbovana. V Karavankah bo na Stolu oskrbovana Prešernova koča. Roblekov dom na Begunjščici je že oskrbovan ter lahko dostopen skozi dolino Drage. Planinci odločite se za primerno turo ter pohitite za praznike v planinsko prirodo.
S....................................................................
»OGENJ", j
DRUŠTVO ZA UPEPELJEVAJSJE fiUBLiOEV V MARIBORU,
oskrbuje upepeljevanje proti mesečni 1 članarini Din 15.— in 1-kratnemu star | rosthemu prispevku.	i
V slučaju smrti člana zadošča prijava, | | vse ostalo oskrbi društvo. I Zahtevajte pravila in priložite znamke | na:
I „OGENJ" - MARIBOR,
! KOROŠCEV A UL* 8, TEL. 28-05
*	Za planinski izlei v Tatro sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4/1 prijave najkasneje uo vključno 10. ju ni|a 1938. Vsakemu interesentu je na razpolago točen program ture in proračrn stroškov. Preskrbljeno ho za vodiče m nosače ter za udobna prenočišča v planinskih kočah češkoslovaškega planinskega društva v Ta-trah. Češkoslovaški planinski tovariši bodo n.še planince sprejeli z največjo ""»stoljub. nostjo ter jim razkazali vse znamenitosti na vseh turah. Izlet traja od 1. do 11. julija t L Vsak udeleženec mora tati član SPD. Člani SPD prijavite se v čim večjem številu za izlet v Tatro.
*	ŽeleznišKa nesreča pri Ljubljanici v Bosni. Na progi Sarajevo — Brod se je blizu postaje Ljubljanice iztirilo 6 vagonov to« varnega vlaka. Vagoni so ee razbili in med ruševinami eo našli hudo poškodovanega nekega >sle.pega< potnika, ki je tihotapil tobak.
Preparati slavnega kozmetičnega instituta »Academie Scientifique de Beautč — Pariš«: Creme Eternelle jeunesse za neu-tralno kožo, Poudre Eternelle jeunesse za neutralno kožo se dobi v parfumeriji »NADA«, Frančiškanska uL
*	Velik požar v Zavidovičib. V torek zjutraj je izbruhnil požar v velikem poslopiu železniške delavnice državnega lesnega podjetja v Zavidovičih. Na pomoč so prihiteli takoj gasilci Našičke in mnogi prebivalci. Gašenje pa ni bilo uspešno. Samo lokomotive so lahko še pravočasno spravili iz delavnice. V delavnici je bilo mnogo materiala, ki je gorel tako naglo, da ee je že v ena umi sesedel strop. Gasilci so morali vso skrb posvetiti varstvu okolice. Gorelo je od 3. do 6. zjutraj.
Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka uL 7.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice
TTVAR OBLEKE, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Brumec Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne poŠte.
*	Na binkoštno soboto denarna zavodi v dravski banovina ne bodo poslovali. Društvo bančnih zavodov za dravsko banovino.
*	Za izlet na Plitvička jesera in Crikveni-co. v Škofjo Loko, žiri in Logatec sprejemamo prijave v vseh bdljetamnah »Putalka« ci® sobote 4. t. m. dopoldne.
Iz Lfubliane
n— Prihod novega dlvizlonarja. V torek je prispel t Ljubljano novi komandant dravske divizije, general Gjorgje Lukič, ki je bil doslej komandant moravske divizije v Nišu. Novi poveljnik se je takoj odpeljal v kasarno vojvode Mišica na Taboru, kjer mu je pomočnik komandanta general Dodič izročil posie. Najvišjemu predstavniku vojaške oblasti v naši domovini izreka v$a nacionalna javnost toplo dobrodošlico z željo da bi njegovo bivanje med nami pomenilo novo okrepitev iskrenih vezi, ki so od nekdaj družile narodno občinstvo in armado pri nas.
n— PrepoTodovd! Pokažite drevi tovarišem vojnim dobrovoljcem, neustrašnim borcem in požrtvovalnim ostvariteljem velikega »Preporodovega« ideala svobodne Jn-goslavije. da je njihovo slavje v bratstva tudi vaše slavje: pridite vsi na slavnostno akademijo ob 20. v veliki dvorani Kaiine! Predsednik starešinske organizacije.
u— Opozarjamo na nocojšnje predavanje v okviru treznostnega tedna. Tema: Alkoholno vprašanje in gospodarska struktura Slovenije z novima pogledi na alkoholno gospodarstvo. Predava kmetijski svetnik V L Kuret. Predavanje bo v akademskem domu. Miklošičeva cesta. Pričetek ob 20. uri
n— Bolgarski pevci uživajo pri nas najboljši sloves. Vsak zbor. ki je prišel k nam, je pokazal svojo izvrstno izvežbanost. pa tudi izredno lepoto bolgarskih skladb. Na binkoštno nedeljo pridejo železničarji iz Ruse s svojim zborom. znanim pod imenom Sla-vejkov. Ta mešani zbor bo koncertiraJ na binkoštno nedeljo ob pa! 11. dop. v veliki Filharmonični dvorana. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
še do petka zvečer
oddane obleke v kemično Čiščenje, plisira-nje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila Izgotovimo sigurno do
BINKOSTNIH PRAZNIKOV
tovarna
Jos. Reich
u— Glasbeni užitek posebne vrste to nudil petkov koncert v veliki uniomslri dvorani. Veliki orkester kr. garde iz Beograda bo izvajal pod vodstvom znamenitega nemškega dirigenta Johana Straussa razna dela kralja valčkov — Johana Straussa, eno Wagrterievo ir> dvoje jugoslovanskih del pa pod vodstvom dirigenta kr. garde, višjega kapelnSka Zivanoviča, Na koncert opozarjamo, sedeži se dobe pri blagajni kina Unio-na. Začetek ob 21.__
Sokol Ljubljana-Vi*
Večerna akademija
Sobota 4. VI. 1^38 ob 20.30.
LETNO TELOVADIŠČE GLENCE
u— Zadruga Dom učitelji« t Ljubimi
vaba vse tavarišic« na občni zbor, ki bo na binkoštni ponedeljek 6. junija ob 9. dopoldne na šentjakobski šoli — Odbor.
Dr- Volovšek Vladimir
ne ordinira do 16. junija.
o— Naša najstarejša glasbena šola, šaia Glasbene Matice bo pak:-zs'a sadove šolskega leta na diveh sklepnih proditkcijah 7. in 10. t m, t veliki FiHianno,nični dvorani. N«*-topola bo vrsta gojencev i najrazličnejšim sporedom. Začetek ob 18.15. Podnožji spored se to dobil v knjigarni Glasbene Matice
Tsehamba Pil ee v vadi ne opere ln aolnek ne ia-glne, ker ga koža že v na^kiajčem časa popije. Drcgorlja Gregorlo dr. e o. b. Ljnbljana, Prešernova al. ?».
jHHrii Nepreklicno zadnjikrat!
OSMA ŽENA
MODROBRADCA
KINO MATICA 21-24
1 I
I KINO SLOGA — Tel. 27-30
Danes poslednjič!
TIHOTAPCI
Mladini nepkmerno!
I i
Na počitnice in izlete na Jezersko, 906 m,
HOTFT tf ATTKIft Visoko alpsko letovišče in okrevališče •»V A £L AALllIV) Prospekti brezplačno na razpolago.
teL št. S, komfortno opremljene sobe, prvorazredna hrana. —
Penzija s sobo vred od 46.— din naprej. — Dnevna avtobusna zveza.
STRUGNANO 1*:
Villa Tartini, krasna mirna lega na morju. Nizke cene, govori slovensko.
»
CORA
«

| kozmetični preparati tovarne M E. ;; jI b\ayex •— Wien, danes vodijo v kvaliteti in ceni.
DROGEBIJA KANC, LJUBLJANA Židovska uL
najceneje pri
URE,
zlatnino za birmo A. FUCHS
_ŽIDOVSKA UL. 3
—■——mmn
HMELJ in PO VRTNINO,
ki je zaostala v rasti, gnojite s
SEČNINO!
NaroOte to temtno, hltrouein-kujoče dufti£no gnojilo pri
Tvornici dušika v Rušah.
T A HD A Vlit avtobusno podjetje {fJ iilJIf Ali d. d. - LJubljana
VOZNI RED
za avtobusno progo: Ljubljana—Žužemberk—
Kočevje—Sušak.
6.05	9.30	km	Ljubljana (Miklič)	19.30	22.25
.—.—	10.40	33	Velike Lašče	18.20	—.—
6.45	•	20	Grosuplje		21.41
7.00	—.—	28	Višnja Gora	—.—	21.25
7.15		33	Stična	—.—	21.14
7.50	-	53	Žužemberk	—.—	20.36
8.50	12.—	64	Kočevje	17.20	19.30
12.00	15.00	152	Sušak	14.00	16.00
Vožnja Ljubljana—Sušak, tja in nazaj Din 125.—. Veljavno 30 dni
fiopv vojnift doGtovoCjcev
Ljubljana, 1. junija Letos praznujemo za vso državo in ves narod znamenito dvajsetletnico. Dne 15. septembra leta 1918. je srbska vojska skuj>-no z vojnimi dobrovoljci naskočila glavne sovražne postojanke ter si odprla pot v notranjost Balkanskega polotoka. Prebila je solunsko fronto, kar predstavila za ustvaritev Jugoslavije odločilen pomen, predstavlja pa tudi v vojaškem in političnem oziru izredno važno dejanje, pred katerim so zastrmeh ne samo zavezniški, temveč tudi nasprotni vojaški krogi. Mnogo junakov je takrat izkr\>avelo na bojiščih, mnogo pa je tudi takih, ki niso dočakali 20-letnice junaškega podviga in za našo zgodovino tako važnega dogodka. Tega jubileja niso dočakali, ker je narod od njih vse zahteval. Zdaj spijo v osvobojeni zemlji. Njihovi tovariši — vojni dobrovoljci stopajo pred javnost le takrat, kadar je treba opozoriti zaradi našega obstoja in naše bodočnosti na kake važne dogodke Zdaj stopajo pred javnost, da jo opozorijo na dogodke pred 20 leti. V prvi vrsti stopajo kred našo mladino, ki nima več avstrijskega pečata, a mora vedeti, kako se je nekdaj živelo pod avstro-ogrsko tiranijo in kako se je ustvarila Jugoslavija.
Ves današnji rod mora poznati in razumeti ideje jugoslovanskega bratstva in svobode, katere so se dobrovoljci oklenili čistega srca, nesebično in poirtvovalno. Nikdar niso spraševali, kaj drugi sodijo o tej ideji, temveč so, prezirajoč grozote in nevarnosti, zadivili ves svet s svojim idealizmom in junaštvom. V krvavih, slavnih bitkah so se borili Slovenci, Hrvati in Srbi in med njimi fe bilo zedinjenje gotovo dejstvo že pri prvem spopadu s sovražnikom. Prelita kri fe zbrisala vse plemenske nesporazume. Tako je bilo pred 20 leti in §e prej, danes v svobodni državi pa se še vedno toliko ljudi muči s problemom zedinjenja — Zakaj? — Zato, ker nimajo požrtvovalnosti, nesebičnosti in duševne vedrine vojnih dobrovoljcev. Vojni dobrovoljci niso nikdar računali s kakimi nagradami. Baš
a— »Akademski pevski ibor spada v vrsto najboljših evropskih moških zborov, ki sem jdh mogel v teku let slišati...« Tako je zapisal odilioni komponist prof. Matija Tome o zboru naše univerze v uvodniku program-ne birošune za desetletnico delovanja tega najpomembnejšega akademskega združenja. Ta zbor nam bo ziopet zape' na slavnostnem koncertu, ki ga priredi ob priliki vsedržav-nega kongresa trgovcev v veliki unionski dvorana v Ljubljani v petek, dne 10. t. m. ob 20. url Vse. predvsem pa tiste, ki zbora še niso slišala in ki s« bodo prihodnje dni mudili v Ljubljani na kongresu ali velesejmu. opozarjamo, aaj ne zamude redke prilike. Kajti ne bo ie jim zle.po nudila tako lepa priložnosit, da bi slišali narodne pesmi v takih priredbah in v takem izvajanju, ki bi bilo vredno ts:' o visoko stoječega zbora, kakor ocenjuje kritika ravno naš Aka-deinski pevski zbor v Lju' ljani. Prodaja vstopnic vsak dan od 8. Ho 18. v vratarjevi loži na univerzi.
u— Železnirarska proslava. Dne 3. t. m. ob 10.30 bo v k.nu »Slogi« ob sodelovanju godbe in moškega zbora >S5oge< ofioielna proslava železrnieanekega praznika >Sv. Konstantina in carice Jelene*. Istega dne popoldne bodo priredili železničarji družabni izlet v Stično na Dolenjsko, kjer bo prosta zabava. LJetniki se bodo odpeljali iz Ljubljane s potniškim v'akoui ob 12.03 in se vrnili iz Stičn : s potniškim vlakom ob 19.28. Vabimo vse tovariše železničarje, da ee v čim večjem številu udeleže tako oficielne proslave, kakor tudi druža' lega izleta. Podružnica UJNŽB, Ljubljana II.
u— Jugoslovensko - bolgarska Hga v Ljubljani poziva svoje člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže aika-demije, ki jo prirede dobrovoljci v proslavo dvajsetletnice proboja solunske fronte danes v četrtek v veliki kazinski dvorani, v nedeljo 5. t. m. pa koncerta bolgarskih železničarjev ob pol 11. v filharmonični dvorani. Narodno občinstvo vabimo, naj se v čim večjem številu udeleži sprejema bolgarskih gostov na železniški postaji. Pri sprejemu sodeluje godba »Sloge«, ki je požrtvovalno vsikdar na mestu, kadar nas posetijo bratje z juga ali s severa. Občinstvo se ji naj oddolži s tem, da bo v nedeljo v velikem številu prihitelo k sprejemu!
n— Na izpraznjeno notarsko mesto pokojnega g. Pleiweissa Karla, javnega notarja v Ljubljani je bil postavljen do imenovanja novega notarja za vršilca dolžnosti javnega notarja 2. dr. Horvat Ivo iz Ljubljane.
n— Sokol Ljubljana Šiška priredi svoj javni večerni telovadni nastop, v petek 3. t. m. ob 20. uri na svojem letnem telova-dišču. V primeru slabega vremena pa v dvorani. — Ker je bil prejšnji nastop zaradi slabega vremena odpovedan, je imelo društvo veliko stroškov, zato pozivamo vse prijatelje Sokolstva. da se v čim večjem številu udeleže nastopa. Zato, bratje in sestre, vsi v petek v ŠiSko na večerni telovadni nastop.
u— Odbor Baske kolonije javlja, da je bila notica »Slovenke scene mladih« glede prireditve 10. junija t. 1. prioboema brez pristanka, odnosno vednostii odbora. Odbor nc namerava prirediti navedenega zabavne, ea umetn'?WpCTa večera.
u— V društvu sa nravno filoiofijo in Sociologijo bo v petek 3. t m. točno ob 18. v seminarski dvorani juridične fakultete nada-Mevel predavanje g. prof. dr. Veber o temi »Pravo in oormec Vabljeni vsi, ki se zanimajo.
nasprotno! Ko so se posvetiti nacionalno revolucionarni ideji, so brez pomisleka pustili v nemar vse, kar so imeli. Svobodna domovina bo imela veliko škodo, če se ne bo zavedala, kolik zaklad je za njo dobrovol j ski idealizem. Akademija, ki jo prirejajo jutri 2. t. m. vojni dobrovoljci za uvod proslav 20-letnice preboja solunske fronte, naj znova opozori javnost na ta zaklad in ji živo pred oči, koliko še vedno dolgujemo borcem za svobodo.
Akademija naših
vojnih dobrovotjcev
Kakor je bilo že objavljeno, priredi Sre-ska organizaci?« Saveza ratnih dobrovolja-ca kraljevine Jugoslavije v Ljubljani danes v četrtek, ob 20. uri v veliki dvorani Kazine akademijo, kot uvod v jubilejne svečanosti preboja 9olunske fronte in našega narodnega io državnega uedmjenja.
Program je naslednji: 1. Da v. Jenko: Kosovo. uvertura. Izvaja orkester dravske divizije pod vodstvom višjega kapeln&a g. pod polk. F. Hercoga. 2. Dr Ernest Turk: Spominski govor. 3. O Dev. Kanglica. I. Zaje: Vir. V. Parma: Zapoi mi ptička. Poje sopranistmja gdč. Valerija Heybalove, pri klavirju kapelnik g. A. Neffat. 4. Oton Župančič: Kovaška. J. Lovrenčič: Naša zgodovina. Deklamira dijak. Odmor 5. Ivan Zaje: Graničarji, predigra. Izvaja orkester dravske divizije pod vodstvom v. kapelnika g polkovnika F. Hercoga. 6. Fr. Vilhar: Kam? Jos. Katze: Pod oknom. Jos. Katze: Arija Frane « opere: Ade! i Mara. Poje baritoni« g. Rakovec, pri glasovirju kapel-nik g A. Neffat 7 Rajko Paulin: Vidova vizija na Solunu 1918. (Odlomek te dobro-voljskega dnevnika). Recitira avtor. 8. Državna himna. Izvaja orkester dravske divizije pod vodstvom v. kapelmka pod polkov, g Hercoga Razporeditev sedežev je koncertna. Sedeži niso numerirani Vstopnina je 2 drn. Preplačila v korist revnim vojnim dobrovoljcem se hvaležno sprejemajo.
Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovol jaca kraljevine Jugosla\nje — Ljubljana.
I u— Jugosloven»ko nacionalno akademsko društvo Jugoslavija vabi 9\x>je Mano, naj se udeležijo danršnje akademije vodnik prcwu>-volj ev v Kazini.
u— Veselo presenečenje ra ^iško bi y8« njeno okolico bo prav gotovo gostovanje šeoitjakoboanov. Na binkoštno 9oboto zvečer ob pol 9. bodo zaigrali v novi dvorani g. Martinca v Zg Šiški ve&eloigro »Nobene žene več k Kdoa se rad smeje, prav gotovo ne bo zamudil prilike ogledati si to aad vse zabavno igro. Vstopnice se bodo dobile na dan predstave od 10. do 12. in od 15. do 17. ure v dvorani s. Mart/inca. Vljudno vabljeni! . n— Poletni čas v trgovinah. Po naredta o odpiranju in zapiranju trgovin, je ^"topiil L junija v veGja^o poletni čas, ter smejo biti trgovine odprte v mescih jmiju. juliju ter avgustu od 7.30 do 12.30 ter od 15. do ia izvzemŠi trgovine z živili, za katere velja obratovalni čas do 19.30 ure. — Združenje brgovoev.
ZaBIRMANCE...........
največja izbira prvovrstnega peciva,
piškotov, tort in bonbonov
v slaščičarni Košak
PREŠERNOVA ULICA.
S k a 11 j e polnjene s pecivom od
Din 20.— naprej.
Sladoled In ledena kava.
Naročila dostavljamo na dom.
TeL 14-40.
a— Občni zbor Dramatičnega društva. ▼
torek se je vršil občni zfcor Dramatičnega društva, ki upravlja tudi imovino bivšega Gledališkega konzorcija. Predsednik g. Avgust Praprotnik je pozdravil skoraj polno-številno navzoče člane ter je poudarjal, da je Dramatično društvo tudi v prošlom letu vestno vršilo svaio nalogo. Tajniško poročilo je podal društveni tajnik g. nadsvetnik Gol. vekar. Tajniško kakor blagajniško poročilo sta bili 6ogilasn0 odobreni in na predlog preglednika računov gen. ravnatelja g. Krofte je bila dana odboru razrešnica. Občna zbor je nato soglasno popolnil odbor društva in je končno na predflog predsednika sklenil, da postavi dobrotnilku društva Raj-ku Arcetu dostojen spomenik na njegovem grot-u pri Sv. Križu. Odobren je bil tozadevni načrt arh. Stupice.
a— Šolska razstava risb in ročnih dri na
drž. II. real. gimma® ji (Poljane) bo na bio-kostno nedeljo, ponedeljek in torek odprta dnevno od 8. do 18. ure. Starši in ved, ki se zanimate za delo mladine, ao vljudno vabljeni — Ravnateljstvo.
o— Kiplingov roman »Elephantboy< ▼ filmu. Danes predvaja kino Union eksotičen £ilm, ki je bil nad 2 leti delan v indijskih džunglah ob sodelovanju tiaocev domačinov po vsebini enega najbolj čitanih Kiplimeovih romanov. Videli boste stvari, o katerih se nam Evropcem niti ne sanja tako n. pr. da se sloni poljubujejo z rilci, da ima delavsko taborišče v Burmi edine slone dvojčke na svetu, da zasledovani sloni žrtvujejo tudi svoje lastno življenje za rešitev ranjenega tovariša, da nosijo sloni ranjenega tovariša nd svojih rilcih L t i K izredno zanimivemu in "a,petemu filmu so vabljeni prav vat ki ee iatrimanjo za lepo naravo in eksotično živalstvo! Ziašti mladina bo filma kredno
General Tonič knm skavtskega prapora
Prisrčno jurjevanje Zmajevega stega v Tivoliju
Ljubljana, 1. junija
Preteklo sredo je imel Zmajev steg skavtov svoje že tradicionalno Jurijevo slavje na letnem gledališču v Tivoliju, kjer je razvil dve novi zastavi svojih edi-nic. Tretja in četrta skavtska četa, Triglavska in Jasonova, sta kot novi četi prejeli svoja prapora, ki nosita na državni trobojki skavtski znak — lilijo in alegorično podobo sv. Jurija, skavtskega pa-trona. Eni teh dveh zastav je kumoval bivši naš divizionar general Tonič. ki je velik prijatelj skavtskega pokreta, drugi pa inž. arh. Mitija švigelj, prej dolgoletni vodja Zmajevega stega. Vsa intimna slavnost je potekla ljubko in kar odlično, posebno še, ker so se skavtske vrste ob tej priliki pomnožile z velikim številom novih članov, ki so bili ta večer sprejeti v organizacijo.	_
Ko Je padel mrak, so se zbrali na planoti letnega gledališča skavti Zmajevega stega okrog velike grmade. Skoro dvesto članov v krojih, med njimi tudi najmlajši volčiči, se je postrojilo v dolge dvojne vrste, in že je odjeknilo povelje »Mirno!« Pred zbrane skavte je stopil general Do-dič v zastopstvu divizionarja Toniča, ki je baš te dni zavzel svoje novo službeno mesto in ni mogel biti osebno prisoten. Gospoda generala je prvi pozdravil slovenski chief-scout ravnatelj Pavel Kuna-ver ter mu predstavil navzoče goste, nato pa so ga pozdravili vsi skavti s strumnim skavtskim pozdravom. Ob splošni tišini je nato čuvar ognja zanetil grmado, ki je kmalu visoko vzplamtela. Skavti so odpeli svojo himno. Tedaj je stopil k ognju inž. švigelj ter položil na ogenj poleno. ki ga je prinesel z lanskega svetovnega tabornega ognja na Nizozemskem, kjer je sedelo pri ognju deset tisoč skavtov vsega sveta v družbi svojega velikega ustanovitelja lorda Baden-Powela_ To je bil viden znak, da pripadajo skavti mogočni mednarodni mladinski organizaciji, M deluje v Baden-Powelovem duhu za bratstvo in mir. Takoj nato je povzel uvodne besede gospod Pavel Kunaver, za njim pa je pristopil k pripravljenim novim zastavam katehet prof. Anžič ter jih ob lepem obredu blagoslovil.
Prvi zastavonoša je v spremstvu straže stopa pred generala Dodiča ter prejel iz njegova rok novo zastavo svoje edinice.
n— Drame ne bodo povečali Nedavno »>mo poročali, da je na pobudo uprave Narodnega gledailiišča bamska uprava priskrbe-!!a kredite in pripravila načrte, da se na zemljišču ob Igriški ulici zgradi prizidek, Iti bi bil namenjen predvsem razširitvi in modernizaciji odra naše drame. Kakor nam naknadno poročajo, je načrt naletel na nepremostljive ovire in v doglednem ča&u kakšne gradbene delavnosti okrog Narodnega gledališča ne moremo pričakovati.
n— Župno cerkev gv. Jakoba prenavljajo. To Čestitljivo župnijsko svetišče, ki hrani oogate umetnine in predstavlja dobršen kos stare Ljubljane, sedaj prenavljajo. Zob časa, ki je neprestano na delu in gloda liki črv, je obiskal tudi ta hram božji- Zlasti pročelje te cerkve je močno okrašeno in je vsa aunanjšoina mnogo trpela vsled različnih vremenskih nepriliik v dobi več desetletij. Strahoviti potres L 1895. je znatno izpremenil obliko te cerkve. Sedanji župnik g. Janko Barle. ki opravlja župnijske posle že skoro ila-ideset let se je odločil za temeljito po-pr. vo zunanjega lica šentjakobske farne cer-ikve in so baje tozadevni krediti za preoav-:;mje že na razpolago. Pravijo, da bosta A*arijin peinenik, ki so ga e stopniščem vrod potLrli do tal, in cerkev do praznika Resnjega telesa, ko pojde tod mimo procesija. že gotova.
u_ Pla\-a.iočc mestno kopališče Ljubljanici ie bilo L 1924. zgrajeno na velikem splavu, pod katerega so dal' velikanske so-de. Doslej je dobro vzdržalo in Je tudi letos že otvorjeno. Že lani je prešlo kopališče v upravo g. J ako,, a Sedeja. ki se je letos potrudil, da je kopališče lepo preuredil. Mest-la občina je prispeva' nekaj kredita. Naj-prej so dvignili bazen nad vodo in ga popolnoma očistili vsake navlake, položili so tudi nove deske, ker so bile nekatere že {rohnele. Za balinarje bouo na razpolago i prostori. Ljubitelji ping-ponga bodo lahko vneto gojili svojo irro. S kopališča je lep oogled na ure, no Špico, kjer bo letos prepovedano vi ako kopanje, odkoder pa bo vozil poseben ino+orni čoln g. Sedeja kopalce naravnost do kopališča. Kopalcem bo na razpolago 180 lepih kabin in 140 škrinjue. Kopališče je zavarovano proti vsem nesrečam in bodo pri rokah rešilni pasovi za one ki bi <*e potapljali. Ljubljanica je na tem mestu do 9 m globoka. Bivši mornar bo poučeval neplavače v plavanju Ob kopališču so pritrjeni čoJni, ki jih bodo lahko dobili kopalci proti primerni odškodnini. Bifč ima čedno lovsko sobo in zgoraj še dve gostinski sobi. Nad splavom bo pritrjen svetilnik, da bo ponoči kazal čolnarjem oot. Kopališče je od danes dalje vsakomur odprto. Treba je -amo še lepega vremena.
u— Nesreča kolesarice. Reševalci so vče-ra> pripeljali na kirurški oddelek 15-letno frizerko va.ienko Anico Ramovševo zaposleno v salonu Roza Kozinčeve v Stožicah. Pe-Hala se ie s kolesom in ie tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. Iz Travnika v Loškem ootoku pa ^o pripeljali v bolnico 41-letnega voznika Ivana Levstika, ki ie vozil les iz gozda, pa se je tovor zrušil nanj, da je dobil nevarne notranje poškodbe.
Iz
Celja
e— Ravljenovo knjigo »Črna vojna«
dobite tudi v podružnici »Jutra« v Celju
KINO UNION _ »NOČI V SING-SINGU«._
e— Na drž. "realni gimnaziji v Celja
bodo sprejemni izpiti za L razred v soboto 25 t. m Prošnje za sprejemni izpit, kolkovane z 10 din, je treba predložiti ravnateljstvu do 23 t. m. Kot prilogi se zahtevata rojstni in krstni list ter izpričevalo o dovršenem četrtem razredu ljudske šole.
KINO METROPOL.
»ČRNE OCI« (Simone Simon).
e— Uprava mestnega gledališča v Celja vljudno prosi cen j. abonente, da blagovolijo v kratkem poravnati zadnji obrok gledališkega abonmaja
e— Nesreča s pištolo. Na Gabernem pri Laškem je streljal v ponedeljek Edvard Oblak doma s pištolo. Ravnal pa je tako neprevidno, da se je obstrelil, pri čemer mu je krogla razmesarila desno dlan. Oblak se zdravi v celjski bolnišnici.
Gospod general je pozval skavte k nadaljnjemu delu za blaginjo kraljevine Jugoslavije. Ob koncu svojih lepih besed je nazdravil najvišjemu pokrovitelju naše skavtske organizacije, kralju Petru IL, ki so mu vsi skavti zaklicali trikratni gromki »Živio!« Drugo zastavo je zastavonoši četrte čete izročil inž. Švigelj, Id je poudaril izreden številčni porast Zmajevega stega; ta srednješolska skavtska edinica šteje že mnogo novih čet. Lepo, da se steg, ki ga je prej sam vodil, tako krepko razvija.
Po tej majhni slovesnosti so k novim zastavam pristopile zastave ostalih edinic ter se z njimi pobratile. Vodja stega Peter Peterlin je nato objavil v kratkih obrisih številčno in tehnično napredovanje stega ter poklical iz zbranih vrst odliko-vance, ki jim je v imenu župe starešina stega g. Pavel Kunaver pripel odlikovanja. Sledila je slavnostna zaobljuba novih članov, ki jih je skoro osemdeset pristopilo k plamene« grmadi, sami mladi junaki v svojih novih krojih. Trikrat so kliknili »Obljubljamo!« na trojno skavtsko obljubo, nato pa je vsak od njih prejel skavtsko ruto okrog vratu kot viden znak, da je s tem postal pravi član organizacije. Ostali skavti so po tej obljubi sprejeli novince v svoje vrste, da z njimi skupno nadaljujejo svoje marljivo skavtsko gibanje.
Večer je zaključil vodja stega g. Peterlin, ki je objavil bližnji program stega, večje izlete in skorajšnje letne tabore. Tako bo imel Zmajev 3teg zaradi mnogo-broinega članstva letos štiri tabore, dva v Bohinju po enega pa v Ribnem pri Bledu in pri Žalcu ob Savinji. Vsi skavti so nato stopili k ognju in zapeli večerno pesem »Noč je že . . .«, potem pa so se po četah tiho razšli na svoje domove. Večerni ogenj je dogorel. V mladih skavtsldh srcih pa je vzplamtel nov ogenj velike skavtske organizacije. Drugi dan »o skavti pohiteli v bližnjo okolico v posameznih skupinah med njimi tudi kolesarska četa v krojih, ki je štela štirideset kolesarjev, m ki je zvečer ob svojem povratku tudi v mestu vzbujala pozornost. Slavje te naše dobro znane skavtske edinice je obiskalo mnogo občinstva, med njimi tudi več profesorjev. Prisostvovali so tudi zastopniki drugih stegov naše ožje domovine.
OBVESTILO!
Modna in manufakturna trgovina
ANTON PETEK,
Celje, Prešernova ulica 21.
Z neverjetno ogromnim popustom se prodaja vse blago brez izjeme do preklica. Radi popolne preureditve in prezidave vseh trgovskih lokalov ter skladišč smo cene tako ogromno znižali. — Nekatera blaga so celo za polovico cenejša.
ANTON PETEK,
modna in manufakturna trgovina CELJE — Prešernova ulica 21.
e— Dva usodna padca. V Radmirju pri Ljubnem je padla 751etna dninarica Neža Vertotova tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v gležnju. Na Padeškem vrhu pri Ziečah je padla dveletna drvarjeva hčerka Amalija Rožičeva doma z okna in si zlomila levo nogo nad kolenom. Pone-srečenki so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Iz Maribora
a— Novi tenor mariborske opere. Včeraj je podpisal angažma za sezono 1938/39 znani tenor in član zagrebške opere gosp. Anatol Manošecki. Novi tenor je mariborskemu kulturnemu občinstvu že znan po nekaterih odličnih nastopih na tradicionalnih večerih tukajšnje Ruske matice. Pevec je nedvomno kvalitetno najboljši, kar jih je bilo doslej stalno angažiranih pri mariborski operi ir> opereti in je njegov angažma za Maribor kar dragocena pridobitev
a— lz gledališka. Binkoštno soboto zadnjič v sezoni komedija >360 žena« za igral-sk: pokojninski sklad. Poslednja uprizoritev »Slehernika« bo na binkoštno nedeljo zvečer ob znižanih cenah. — Zadnja letošnja premiera v gledališču je bila v torek 31. maja. Uorizorili so Finžgarjev narodni igrokaz »Divji lovec«, ki ga je režiser P. Malec dobro zrežiral. Sodeloval je skoro ves ansambl. Občinstvo je gle-dališčp dodobra zasedlo ln ni Stedilo s priznanjem.
a— Upokojeni rezervni fastnfki imajo tutri v petek od 20. do 22. v prostorih Ljudske univerze na SlomSkovem trgu obvezno nredavanje.
a— Ljndpka samopomoč v Maribora je imela v nedeljo 29 maja t. 1. svoj redni občni zbor Iz poročil blagajniških funkcionarjev je razvidno da se je ta domača socialna ustanova kljub raznim težkočam ugodno razvijala Konec leta 1937 je imela v obeh oddelkih za pogrebnino in doto 8137 članov, ki so zavarovani za 64.381 000 din Biafaina. ki je imela lani nad 41 milijonov din premij in rezervnih fondov (matematične rezerve in varnostni skladV je narasla na 7.536 922 din 93 par in se je od leta 1936. zvišala za 1.112.633 din 28 par Dosedanji odtegljaji za člane, ki so pristopili t>red 1. novembrom 1933. se znižajo od 259/o na 23°/n do prihodnjega občnega zbora Blaeaina se je lani preselila v svoio lastno palačo, ki si jo je zgradila na Aleksandrovi cesti nasproti glavnemu kolodvoru, kar je dokaz smotrnega in uspešnega delovanja tega zavoda.
a— Nov hane-ar gra^l mariborski Aero-klub »Naša krila« na Teznem. Stari hangar pa ie sedaj na prodaj.
a— Tuje Je prodata!. Pri nekaterih posestnikih v okolici Slivnice se je pojavil 401etni Josip P., doma iz Radizela, in jim ponujal na prodaj vinogradne kole. Izkazalo pa se je, da je izdeloval te kole la kostanjevih in hrastovih dreves, ki jih je posekal iz gozdov dveh posestnikov iz Radizela, ki trrvta zaradi tega okoli 1500 dinariev Škode.
GP07NJA
Gasilci zblrafo Ta novo brlzgalno Vsem valPfmom so razposlali tole okrožnico:
»Prosimo vas za prispevek za naSo briz-fatno. Če darovi ne bodo prttekaft v zadostni meri, bomo morali prirediti koncert godbe*
Gospodarstvo
Likvidacija kliringa z Avstrijo
Likvidacijski obračunski tečaj — 8.50 din za 1 šiling
2e včeraj amo poročali, da Je prišlo pri trgovinskih pogajanjih v Berlinu do sporazuma med našo Narodno banko in nemško obračunsko blagajno v Berlinu glede načina plačila obveznosti, ki Izvirajo iz blagovnega prometa z bivšo Avstrijo, kakor tudi glede likvidacije avstrijsko-jugoslovenskega kliringa. Ta sporazum je stopil včeraj v veljavo ln je s tem dnem prenehal veljati dosedanji avstrijsko-jagoalo-vensld klirinški sporazum. V tej zvezi je finančni minister izdal odlok, da se razveljavijo vsi dosedanji odloki glede noti-ranja avstrijskega šilinga na domačih borzah. Včeraj avstrijski šiling na naših borzah ni več notiraL
Kaj so stare obveznosti?
Narodna banka je v zvezi z novim sporazumom z Nemčijo dostavila denarnim zavodom okrožnico glede izvajanja novega sporazuma, iz katere posnemamo naslednje: Kakor smo že včeraj poročali, se po novem sporazumu razlikujejo stare hi nove obveznosti. Kot stare obveznosti lz blagovnega prometa med našo državo in Avstrijo je smatrati vse obveznosti, ki so nastale zaradi uvoza avstrijskega blaga do vključno 81. maja 1938 (merodajen je dan, kadar je blago pasiralo carinsko mejo). V to kategorijo starih obveznosti spadajo tudi obveznosti zaradi eventualnega uvoza po 1. junija 1938 .kolikor se ta ovoz nanaša na kupčije, sklenjene pred 13. marcem 1938.
Obračunan je starih obveznosti
Jugoslovensld uvozniki bodo obveznosti za uvoženo bla^o iz Avstrije poravnali na ta način, da bodo vplačali dinarje na likvidacijski dinarski račun nemške obračunske blagajne pri naši Narodni banki v Beograda, in sicer preko pooblaščenih denarnih zavodov. Fakture, ki se glasijo na šilinge in gre za plačilo uvoženega blaga, se bodo preračunale v dinarje po tečaju 830 din za 100 šilingov; poleg tega bodo pooblaščeni zavodi zaračunali še po 0.20 din pri vsakem šilingu kot poseben pribitek, tako da bodo uvozniki avstrijskega blaga v celoti plačali 8.50 din za 1 šiling. Pooblaščeni denarni zavodi bodo sprejemal] vplačila na dosedanjih obrazcih, ki jih uporabljajo v prometu z Nemčijo, samo da bodo naznačili, da gre za likvidacijski dinarski račun. Pribitek v višini 0.20 din pri šilingu bodo pooblaščeni denarni zavodi vnesli v posebne konsignacije, ki jih bodo dostavljali Narodni banki skupaj s seznami o pooblaščenih zneskih po tečaju 8.30. Ta pribitek bo prešel v celoti v korist našim izvoznikom v Avstrijo, ki imajo še stare terjatve nasproti avstrijskim uvoznikom. Fakturni zneski, ki se ne glasijo na dinarje in šilinge, se bodo pretvorili v dinarje po poslednjem srednjem tečaju beograjske borze.
Jugoslovensld Izvozniki bodo svoje terjatve zaradi izvoza blaga v Avstrijo do vključno 31. maja t. 1. in eventualno zaradi izvoza po tem datumu na podlagi kupčijskih sklepov, sklenjenih pred 13.
marcem 1938, dobih poravnane na ta način, da bo nemška obračunska blagajna v Berlinu stavijala avstrijskim dolžnikom za poravnavo teh obveznosti na razpolago potrebne zneske dinarjev z likvidacijskega dinarskega računa pri naši Narodni banki. Obračunski tečaj je tudi v tem primeru 830 din za 100 šilingov; poleg tega pa bodo izvozniki dobili Se po 0.20 din za vsak avstrijski šiling, tako da bodo prejeli v celoti 850 din za 100 šilingov. Zneski, ki se ne glasijo na dinarje, se bodo preračunali v dinarje po poslednjem srednjem tečaju beograjske borze.
Nove obveznosti
Kot nove obveznosti se smatrajo vse obveznosti lz blagovnega prometa po L Junija 1938. Vsa plačila iz blagovnega prometa po 1. juniju (razen prometa na podlagi starih sklepov pred 13. marcem t L) se morajo v celota vršiti na način, ki se ie sedaj izvaja v {»ometa z Nemčijo.
Za vsa vplačila in izplačila v korist ali na breme likvidacijskega računa se zaračuna redna klirinška provizija v višini 5 promilov, minimalno pa 5 dinarjev.
Likvidacija računov v šilingih
Pooblaščeni denarni zavodi so dolžni, da napravijo korake zaradi likvidacije svojih računov v šilingih pri avstrijskih kore-spondentih. ki so nastali pred 31. majem 1938, kakor tudi korake zaradi likvidacije »začasno vezanih« računov avstrijskih upnikov pri njih. Eventualni saldi, ki bodo 31. maja ostali na računu šilingov v Avstriji, se bodo lahko vnovčili preko likvidacijskega dinarskega računa. Eventualne salde po »začasno vezanih« računih avstrijskih upnikov v naši državi pa morajo pooblaščeni zavodi položiti pri Narodni bankL
Naše obveznosti In naše terjatve
Po Informacijah, Id ph objavlja »Jugoslovensld kurir«, se računa, da znašajo naše obveznosti nasproti Avstriji, ki izvirajo iz blagovnega prometa, okrog 80 milijonov dinarjev. Naše terjatve od blagovnega izvoza v Avstrijo pa se cenijo le na 25 do 30 milijonov din, ker gre pri nas po večini za izvoz agrarnih pridelkov, Id se plača takoj po izročitvi blaga.
Saldo, ki bo na ta način ostal neporavnan v korist Nemčiji, bo porabljen za druga tekoča plačila Nemčije Jugoslaviji Kakor poročajo iz Berlin« bo nemška obračunska blagajna dajala nemškim uvoznikom našega blaga na razpolago dinanske zneske na breme likvidacijskega dinarskega računa za plačilo postranskih stroškov v zvezi z uvozom, zlasti prevoznih stroškov, provizij zastopnikom, carin, stroškov za poslovna potovanja v Jugoslaviji, stroškov rečnega prevoza in m plače nameščencev v Jugoslaviji (pomorski prevoz je izvzet). Na sJičen način bo nemška obračunska blagajna dajala na razpolago dinarje za plačilo patentnih licenc pravdnih stroškov, honorarjev novinarjem, pisateljem, umetnikom itd in manjših plačil za podpore.
Gospodarske vesti
= članstvo norih pokojninskih «avodov.
Ob razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo so na me roda }-nih mestih uačunali da bo potem v vsej državi najmanj 60.000 zavarovancev. Dosedanji potek pripravljanja v novih pokrajinah pa je pokazal, da je ta račun previsok. V prvih petih mesecih poslovanja je bilo pri novem Pokojninskem zavodu v Beogradu prijavljenih 15.000, pri Pokojrmskem zavodu v Zagrebu 18.000. v Sarajevu pa 3000 privaitn h nameščencev, skupaj 31.000, s prištetimi zavarovanci ljubljanskega Pokojninskega zavoda (11.000), pa 42.000. Ako računamo, da manjka pri novih zavodih se 30% prijav, potem se bo zvišalo število v Beogradu na 21.500, v Zagrebu na 18.500, v Sarajevu pa na 4000. To pa se bo lahko doseglo le z večletnim vztrajnim administrativnim naporom novih zavodov. Kakor se zdi, bo število za/varovancev pri sarajevskem zavodu prenizko za uspešno delovanje.
= Kopajte turistične lire pri pooblaSfe-nih denarnih zavodih! V zadnjih dneh so pričeli na naših mejah strogo kontrolirati potnike, glede valut, ki jih nosijo s seboj. Vsak potnik, ki potuje v inozemstvo, mora imeti pri pooblaščenem denarnem zavodu kupljene vailurte ira devize označene v svojem potnem listu. Največ nerednosti ugo ta vijak) obmejni organi pri potnikih ki po-tuneio v Italijo. Ona pomniki, ki so sn naba-villi italijanske line pod roko in zaradi tega nimajo v potnem listu označenega nakupa valute od strani pooblaščenega denarnega zavoda, imajo zaradi tega na mejd velike težkoče Prenos nezabeleženih valut se namreč srnama kot tihotapstvo. Zato opozarjamo potnike, ki potujejo v inozemstvo, naj si kupijo potrebne vaflute pri pooblaščenih denarnih zavodih Tam dobe buristične lire po predpisani Peni okrog 2.32 din za liro. Prej. ko so bile turistične lire zelo drage in je znašal tečai 2.50 din. 90 se potniki ki potujejo v Itafti-^o. navadili kupovati lire pod roko. Ta razlika pa je bila že pred meseci odpravljena. Sedaj se dobe turistične lire po isti ceni. kakor velja za klirinška plačila.
= Uvob 1000 vagonov pšenice. Iz Beograda poročajo, da bo Prizad v kratkem uvozil dovoljeno količino 1000 vagonov pšenice, ki Jo bo prodal našim mlinom. Včeraj je izdal komunike, v katerem pravi da je uprava Prizada glede na izkušnje pri izvozu pšenice v prejšnjih letih ^kflenila. da družba v novi kampanj ne bo prevzemala druge pšenice, kakor samo pšenico letošnje žetve. To je uprava eklenila zaradi dobrega rfovesa izvozu namenjene jugoslovanske pšenice in ker je pričakovati, da pri izvozu v novi kampanji glede na stanje svetovnega trga ne bomo imela večjih teSkoč. — Udru-ženJe mlinske industrije v Novem Sadu je izdalo svojim članom okrožnico, v kateri sporoča, da je gospodarsko-finančni odbor ministrov odobrili uvoz 1000 vagonov nšeni-ce in da bo Prizad to pšenico uvozil najbrž iz Avstralije in Bolgarije ter u nekaterih drugih držav prodajal pa jo bo mlinom baje po 160 — 170 din za metrski stol
= Podaljšanje trgovinskega »porazoma z Grčijo. Iz Beograda poročajo, da se po sporazumu med našo državo in Grčijo do 30. Jonija veljavnoet trgoadn-
piani Švicar tei mlall pri tem »DOBER DAN*. Jeziki ln običaji so v mr.llftnlti deželah različni, s edino Izjemo, t vseh deželah Jedo ln ljubijo odličen nov bonbon
»505 S črto*
505
BONBON EVROPE Izdeluje pri nas samo »UNION« Zagreb.
| skega in kompenzacijskega sporazuma a dopolnilnim protokolom, ki je bil podpisan v Beogradu 22. avgusta 1936, in sicer zaradi tega, ker so se nova pogajanja z Grčijo zavlekla.
33 Iz naše kemične industrije. Jugoslovanska Solvay tvorni ca d. d., ki proizvaja sodo v svojih obratih v Lukavcu v Bosni, je imela 25. t m. redno letno skupščino, ki je sklenila, da družba izplača 12*/» di-videndo, to je 24 din na delnico v nominalni vrednosti 200 din; tudi za leto 1936. je družba izplačala 12*/» dividende, za leto 1935. 9«/«, za leto 1934. pa 6®/«.
= Revijo avtomobilske industrije bomo imeli na letošnjem pomladanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Razstavljenih bo toliko avtomobilskih znamk kakor še nikdar doslej. Osebni avtomobila vseh tipov, velikosti in znamk, kakor Adler. Amilcar, B. M. Wn Buiek, Cadillac, Chevrolet, Chrysler, Daimler -Benz, D. K. W.. Fiat Ford, Hansa-Lloyd. Horch. Hudson. Lancia, La Salle, Maybach. Memeedes-Bemz. Olds-Mobile, Opel, Pontiac, Plvmouth Steyr, Skoda, Tatra, Renault, Terra plane, VauxhaL Wanderer, bodo vzbujali skomine eledaVev. ki jih bodo cene prepričale, da tudi prav čeden avtomobil ni več neizpolnpva želja Tovorni in pol tovorni avtomobili znamk Belford-Truck, Blitz, Chevrolet-Truck. Ford, G. M. C.-Truck. Krupp. Man, Od Saurer in Standard nam bodo spet predočili vse najpraktičnejše in najbolj ekonomično, kar je izumila moderna tehnika na tem polju. Velik napredek bomo lahko ugotovili tudi pri motornih kolesih znmnjk Diamant, D. K. W., Hilhnan. Ardie, Hores. Maioo, Puch, Sachs, Zimdpapip, Standard.
= Ismed vseh industrijskih panog se je
pri nas najbolj razvila tekstilna industrija, kf fi ni mogla do živega nit! kriza. Naša tekstilna industrija je zdaj že tako močna in razvita, da uepešno izpodriva tuje Izdelke. Mamufaktimio blago jugoslovanskih tekstilnih tvorndc se kosa po kvaliteti s tujim- blagom, zato je tudi povpraševanje po njem čedalje večje. Doslej pri nas še ni bik) dovoli velike razstave izdelkov naših tekstilnih tvornic v takem obsegu, da bi lahko v polni meri pokazali, kako mogočna industrijska panoga je tekstilna, zlasti v Sloveniji. Takšna velika razstava pa bo na letošnjem ljubljanskem velesejmu. Nudila bo lep, popoln pregled delavnosti ter zmogljivosti naše tekstilne industrije. Po pripravah lahko sodimo, da bo ta razstava v resnici reprezentativna.
= Sarajevska železniška delavnica fe-detnje potniške vagone. Iz Sarajeva poročajo, da Je tamošnja železniška delavnica izdelala 7 potniških vagonov m. razreda. To so prvi vagoni, ki jih je ta delavnica v celoti izdelala od osi do krova. Vsak posamezni vagon stane 450.000 din. Ti novi vagoni imajo posebno ureditev, ki preprečuje sunke pri vožnjah na ovinkih.
= Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani na binkoštni ponedeljek dne 6. junija 1938 ne posluje za stranke.
«* Dobava. Strojni oddelek direkcije drž.	|
železnic v LJubljani sprejema do 3. t. m.	.
ponudbe za dobavo stenja za olje in pe-	I
trolej.	*
- licitacija. Dne 3. t m bo v inten-danturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo živil, in sicer 30.000 kg svinjske masti in 20.000 kg pše-ničnega zdroba.
Borze
1. J a a i j a
Na ljubljanski borzi danes a?vstrij^ki S-limgi niso več notirali, kakor tudi ne noti-rajo na ostalih borzah, ker je z današnjim dnem stopil v veljavo nov klirinški sporazum z Nemčijo, ki predvideva likvidiacljo dosedanjega avstrijsko-Jugoslovenskega kliringa. Ža angleške tunte je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bi promet v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 28.75. Nemški kli-rmški čeka stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu 14.50, za konec junija, pa v Zagrebu 14.48 in za konec julija 14.49.
Na zagrebSkam efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 483 (tf Beogradu je bil promet po 484.50). Nadalje so bali zaključki v 6»/» be-gluških obveznicah po 93 (v Beogradu po 93^5). v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 92.50 in v delnicah Gutmamna po 61.
devize
Ljubljana. Amsterdam 2413.66— 2428.26, Berlin 1755.52 — 1769.40, Bruselj 739.24
—	744.31, Curih 996.45 — 1003.52, London 216.18 — 218.24, New York 4342.25 — 4378.57, Pariz 121.22 — 122.66, Praga 151.83 — 152.94, Trst 229.24 — 232.22. 232 32.
Curih. Beograd 10, Pariz 12.1950, London 21.7225, New York 439, Bruselj 74.20, Milan 23.09, Amsterdam 242.10, Berlin 176.10, Dunaj 40, Stockholm 112, Oslo 109.15, Kobenhavn 97, Praga 15.24, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. _
efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 483 — 484, 4% agrarne 62 den., 4% severne agrarne 62 den.. 6% begluške 92.50 93, 6% dalm. agrarne 92.25 — 92.50, 7% stabiliz. 99.50 dem, 7% invest. 99.50 den., 7% Drž. hip. banka 100 — 102, 7% Blair 94.75 — 95.50, 8% Blair 98.50 den.; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 228 den., Trboveljska 205 — 225, Gutmann 60
—	63, Dubrovačka 360 — 390, Oceania 800 den. Jadranska 360 — 400.
Beograd. Vojna škoda 484 — 484.50 (484.50), 4% agrarne 62.75 — 63.25, 4% severne agrarne 63 den., 6% begluške 93
—	93.50 (9325), 6% dalm agrarne 92.50
—	92.75, 7% invest 100 — 101 (100), 7% Drž. hip. banka 100 den_ 7% Blair 94.75 — 95.25, 8% Blair 99 — 100, Narodna banka 7325 hL, PAB 231 — 234.
rtVVETTE
BRITVICE
BRITVICE uporabljene v G I LLETTE-apa ratih omogočajo ugodno britje
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chieago, 1. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 68.75, za sept 70.28. za dec. 71.50; korura: za julij 54.375, za sept 56.375.
+ Winnipeg, L junija. Začetni tečaji': pšenica: za julij 92. ca okt. 75.
+ Novo^adska blagovna borza (1. t. nO Tendenca nespremenjena. Pšenica: 78/79 kg; baška 218 — 229; sremska 218 — 220; banat,. ska 212 — 219; baika potiska 220 — 223. Ko-rnsa: taška 115 — 116; banataka 111 — 112. Oves: baški 180 — 185; slavonski 180 — 185. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg
32250 - 332.50; >2« 302.50 — 312.50 >5«
282.50 — 292.50; »6< 262.50 — 272.50; >7« 222.50 — 232.50; >8c 122.50 — 127.50. Otrobi: baški in sremski 110 — 117.50.
+ Budinipeštanska terminska borza (1. t. m). Tendenca nespremenjena. Koruza: za julij 15.29 — 25.30. za avg. 15.02 _ 15.03.
bombaž
+ Liverpool, 31 maja. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za junij 4.17 (.prejšnji dan 4.13), za avg. 4.23 (4.18), za nov. 4.32 (4^8).
+ New York 31. maja. Tendenca komaj stalna. ZakSjučni tečaji: aa junij 7.68 (7-89), za okt, 7.76 (7.92).
Moderna, negovana dama ne pomlSlja, ona uporablja za nego aob najboljše
pd na.ib*cyU&g&,
NRPOLEONOUR 8 TfllHH LJUBEZEN
Zgodovinski roman
»Rad imam glas zvonov«, reče skoraj tiho. »Noben drug zvok me tolikanj ne gane. Spominja me mojih prvih let na vojaški šoli v Briennu. Takrat sem bil srečen — a ne tako kakor danes.«
Globoka nežnost ozari Mariji obraz. Spričo takih besed izginja vsaka bolečina. Napoleon govori dalje:
»Da, tu sva bila srečna. Tu sva prosta, daleč od vseh, ki nama zavidajo ali ki me sovražijo... Časih mi je žal, da stojim tako visoko. Ob tebi, Marija, bi bil srečen tudi s stotniško plačo.«
In to j'e res. Napoleon je ostal preprost. Razkošje, ki ga vsiljuje svojemu dvoru, bogate toalete, drago, iskreče se kamenje, ki curlja po golih ramenih, so zanj le postranske reči, le vnanjosti, ki mu jih nalaga veličina. Vojaško življenje mu je ljubše od življenja na dvoru. Dvorska pcsiljenost mu je nadležna. Dobrikanje pridvornikov, svetovalcev, ministrov in njihovih žena se mu upira, in mnogokrat hrepeni po tistih srečnih časih, ko je bil samo vojskovodja v žarkem blišču svoje rastoče slave.
Napoleon vstane.
»Zdaj moram v grad, da sprejmem Champag-nyja, ki mi je prinesel iz Altenburga poročilo, i
kako napredujejo mirovna pogajanja.«
»Hitro sklenite mir, če je mogoče, sire! Tako silno že hrepenim, da bi bila vojna končana.«
»Zakaj, dete?«
»Vojna je negotovost in tveganje...«
»Ne, Marie, vojna je igra, račun, dobiček! Ker nisi moja nasprotnica v vojevanju, ti lahko izdam skrivnost. Zelo preprosta je: človek mora tvegati, a šele tedaj, ko je vse dobro pretehtal in premislil. Vojna je zmaga!«
Zmaga! Ta čarodejna beseda mu požene po ustnicah drget in stori, da se za trenutek nekam zamakne. Kakor strasten, nevaren igralec! Vendar se kmalu zbere in nadaljuje:
»Nič se ne boj, boginja sreče mi je naklonjena. Dre vi se spet vidiva. Ta čas pa misli na moje besede, prosim te: pripravi se na odhod. Boli me, da se moram ločiti od tebe. A treba je, da sva oba previdna. Čez osem, najdalj čez deset dni si lahko v Parizu. Tam boš takoj govorila s Corvi-sartom. Izmed vseh zdravnikov se nanj še najbolj zanesem, dasi... Sam mu napišem nekaj vrstic. — Ne spremljaj me. Samo poljub mi daj. Kmalu se vrnem; večerjala bova skupaj. Lepo se napravi...«
Marija mu poljubi roko, nato lice in ga po poljski navadi pokriža po čelu.
S praga se cesar še enkrat ozre. Tedaj se dvigne do njiju jasna fanfara: zamena straže. V okviru odprtih vrat je videti Napoleon nekam večji. Mariji Walewski se zdi, kakor da bi slišala okrog i njega prhutanje nevidnih orlov in šumenje zastav.
Maretova naloga
Jožefina se je s Hortenzo in gospo de Remusat izprehajala po rastlinjakih malmaisonskega gradu. To je bilo eno izmed njenih najljubših opravil. Cvetlice je ljubila nad vse in z velikimi troški si je iz vseh dežel naročala rastline, gomolje in semena: iz Španije, Italije in Nizozemske, da cel6 s svojih domačih otokov...
Tu pa tam je Hortenza na materino znamenje odrezala kak cvet ali cvetočo vejico ter jo podala Klari de Remusat, ki jo je položila v jerbašček. Vse tri so veselo in neprisiljeno kramljale. V Malmaisonu je bila Jožefina res doma. Tu se je čutila prosto vse dvorske prisiljenosti. Svobodno je dihala in živela v vsem po svoji volji. Bila je bolj graščakinja kakor cesarica. Posebno v Napoleonovi odsotnosti je rada zmanjšala število svojih častnih dam, s tem, da jim je dovoljevala dopuste, in obdržala pri sebi samo najbližjo prijateljsko okolico.
Vse tri ženske so pravkar zapuščale rastlinjake in hotele kreniti na vrt, ko je pritekel paže v svoji lepi, rdeče obšiti uniformi iz bele svile.
»Madame,« je rekel, držeč baretko v roki, »vojvoda Bassanski je pravkar dospel z Dunaja in prosi vaše veličanstvo za avdijenco. Nujno sporočilo ima od cesarja.«
Jožefini se je nehote iztrgal rahel, presenečen vzklik: »Maret! Kako da pošilja Bonaparte prav njega, ki ga drugače nikoli ne more utrpeti? To mora biti nekaj posebno važnega... Prav, Sala*"'
Hilaire, • reci vojvodi Bassanskemu, da pridem. Pričakovala ga bom v malem višnjevem salonu.«
Po rosnem jesenskem parku se je vrnila ▼ grad. Maretov prihod jo je bolj vznemirjal, nego je kazala spremljevalkam. Napoleon je bil s svojim dolgim molkom in s prepovedjo, da ne sme priti za njim, že tako ostrašil njeno srce, ki se je bilo izza bivanja v Marracqu komaj nekoliko pomirilo. Vedela je — Fouche je bil poskrbel, da jI je prišla novica do ušes — da je bila grofica Wa-lewska pri cesarju. Nekaj jo je spet in spet opominjalo, da ji prinaša Poljakinja nesrečo. Prazno-verna, kakor vsaka Kreolka, se je zaman branila hudih slutenj, ki so jo težile...
Stopila je v salon in prijazno podala vojvodi Bassanskemu roko v poljub.
»Vsa vesela sem, da vas vidim, vojvoda. Upam, da prinašate od cesarja dobre novice.«
»Njegovo veličanstvo, ki sem ga pred šestimi dnevi zapustil, je bilo čilo in zdravo, madame, in mi je ukazalo, naj vam hkratu s svojeročnim pismom, ki mi ga je čast predati vašemu veličanstvu, sporočim njegove najprisrčnejše pozdrave.«
Tako govoreč je vzel iz notranjega žepa svoje suknje pismo z Napoleonovim zasebnim pečatom ter ga spoštljivo podal cesarici. Jožefina je hlastno odtrgala pečat in brala:
»Draga, z menoj je vse v redu. Upam, da bo mir z avstrijskim cesarjem kmalu podpisan. Maret ti bo sporočil sklep, ki sem ga storil in ki je važen za naju oba. Stori, kar ti poreče. Ostani zdrava, objemam te. Lepo pozdravi Hortenzo. ' V« tni	K.«
Filmske zvezdnice v Hollywoodu se prav malo ozirajo na splošna pravila za modna pokrivala in naročajo klobuke po individualnem okusu
Natakar: >Smam vprašati, gospod, če sta
danes zadovoljni z biftekom?«
Gost: »Zadovoljen? Glede na njegovo sta-nost bi že lahko bil nekoliko večji.. .<
(>Ru*dhc)
Na straži za drago pribor jeno svobodo
Da zaslgura potrebni mir
posebno v obmejnem ozemlju, je češkoslovaška vlada p od vzela nekaj vojaških ukrepov. Mejni sektorji so bili ojačeno zastraženi, vendar pa se je promet s sosedstvom lahko svobodno razvijal (slika)
Vojaška vzgoja
od 6. do 60. leta
Trdi, a potrebni ukrepi v ČSR — Tudi ženske se bodo pripravljale na obrambo države
Češkoslovaška je izdala tri nove obsežne odredbe, ki se bavijo z voiaško vzgojo češkoslovaškega prebivalstva. Glavno vlogo bo imela pri tem vojaška uprava oziroma vojno ministrstvo s podrejenima instancami po vseh okrožjih. Sodelovala pa bodo pri vojaški vzgoji naroda tudi druga ministrstva, in sicer ministrstvo za šole, poljedelsko mi. nisbrstvo preko poljedelskih šol, zdravstveno ministrstvo in notranje ministrstvo, ki to skrbelo pred vsem za izobrazbo prebivalstva. kar se tiče civilne letalske obrambe. Tudi mladina v zasebnih šolah bo podrejena vojaški vzgoji in tako bodo morali obiskovali telovadne tečaje, ki bodo skrbeli za telesno usposobitev prebivalstva za naloge narodne obrambe. Poleg telovadnih ur bodo uvedli tudi posebne ure za moralno vzgojo šolske mlladine v iste namene s posebnimi urami. Le iz posebnih raalogov bo. do poedini otroci oproščeni obiskovanja teh posebnih tečajev.
Vojaške oblasti bodo nadzirale delovanje šol v teh ozirih in po potrebi bodo ustanavljale za dijaštvo posebna vežbalna taborišča.
Že v spodnji stopnji bodo mladino učili streljanja, a v višji stopnja pride na vrsto vežbanje v rabi drugega orožja.
Vzgoja se bo nadaljevala tudi izvem šol. Mladi možje do 17. leta bodo morali vojaški izobrazbi posvečati 70 ur na leto, od tega bo 50 ur namenjenih moralni, stvarni in telesni pripravi, 20 ur pa vežbanju za pomožno in zaščitno službo. Od 17. leta do nabora bodo vojaški vzgoji posvečali 90 ur letno. Za ženske, ko zapustijo šdle do 21. to znašalo število izobraževalnih ur letno 60,
od 21. do 30. leta pa letno 30 ur fn sfoer se bodo vadile v tej dobi samo v pomožni in zaščitni službi. Moški, ki bodo pri naborih spoznani za nesposobne, bodo imeli do 30. leta letno po 40 ur vežbanja.
Od tridesetega leta dalje so osebe obojega spola obvezane do svojega 50. leta posvetiti po 30 ur letno izobrazbi v področju letalske obrambe. Do konca 1945. bodo tako izobraževali tudi osebe od 50. do 60. leta.
Vse te vežbe se morajo vršita tako, da ne bodo nikogar ovirale v izvrševanju poklicnih dolžnosti in ob praznikih je upoštevata tudli zahteve poedinih ver.
španski tenorist Fleta je mrtev
V La Corund je umrl zmanfi tenorist. Miiohe-le Fleta. ki se je s svojimi gostovanji in 'Številnimi gramofonskimi ploščami proslavil po vsem svetu. Njegov dvig se je začel z ne-kion nastopom v dunajski Ljudski operi, kjer ie dotlej neznani pevec z vlogo v »Tosci« dosegel ogromen uspeh. Prav kmalu je imel zmagovite nastope tudi v milanski Scali in v newyorški Metropoliitamski operi. Od začetka španske državljanske vojne je bil v službi nacionalcev in je priredil mnogoštevilne koncerte za dobrodelne namena Dočakal je komaj 41 let.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Dva klobuka iz Hollywooda
NEŠTETO PRIZNANJ
ki so jih izrekle gospodinje o
„P E R10 N U"
potrjuje odlično kvaliteto tega pralnega sredstva!
Ameriški državni podtajnik za zunanje zadeve Cordeli Hull (slika) je te dni v svojem govoru opomnil evropske državnike na važnost ln pomen Kelloggovega pakta proti vojni, ki ga je svojčas podpisalo 68 držav
Tisoč dedičev za stotine milijonov
Kako ie narasla vloga pri holandski banki
V Haagu zbuja velikansko pozornost afe. n ■ veliko zapuščino, katetre zgodovina sega ie t 18. stoletja Gre za stotine milijonov hoiandskih Koidinarjev, pri čemer je krog dedičev med tem narasel na skoraj tisoč oseh. Sodišče v Haagu, ki se bavi s to zadevo, pa zasftopa masiranje, da morajo ti dediči še dokazati, da ta dediščina sploh obstoji.
L. 1800. Je pri nefld ladijski nesreči utonil neki Dicke, po rodu z Vestfadskega. ki 6i lie Jaot lastnik nasadov v Indiji pridobil veliko imetje in ki se je vračal tedaj v Evropo. Dicke je kneJ pri neki ugledni in še danes v Haagu obstoječi banki baje naloženih 450.000 holaradskih goldinarjev. To imetje bi z obrestmi do današnjega dne naraslo na stotine milijonov goldinarjev. Dicke je umrl, ne da bi zapustil neposredne dediče. Po
naključju je neki možakar istega imena pred leti zvedel o domnevni milijonski dediščini, ki znaša v naši valuti milijarde. Nato ee je osnovala zveza Dickejev, kj šteje dane skoraj tisoč oseh in ki je nekega zasebnega detektiva v Haagu poverila z nadaljnjim raziskovanjem te zadeve. Neki odpuščeni nameščenec v poštev pohajajoče banke, je stopil s to zve®o dedičev v stike. Po njegovih trditvah je najti v starih računskih knjigah iz tedanjega časa sicer ne ime Dicke, pač pa ime van Dyeke in to v zvezi z imetjem v vrednosti 480.000 goldinarjev. Banka odločno zanika, da bi bile navedbe tega načne, ščenca pravilne in ga označuje za sleparja, ki mu je samo za podpore s shrani zveze Dirikejeviih. Sodišče je odredilo preiskavo in javnost čaka z napetostjo, kakšen bo nje izid.
Zamenjava dveh mrtvecev
Truplo brez podobnosti v kairski mrtvašnici
Lastnika nekega pogrebnega zavoda v Kairu so poslali v mrtvašnico neke bolnišnice, da bi tam prevzel truplo moža, katerega je poznal, in poskrbel za pokop. V svoje začudenje pa je ugotovil, da truplo, ki so mu ga pokazali, niti od daleč nima kakšne podobnosti z možem, katerega naj bi pokopal. O tem je obvestil vodstvo bolnišnice, ki je ugotovilo, da so bili prejšnji dan spravili v mrtvašnico dve trupli. Eno izmed tru.
Spodnja starostna meja
za „miss Ameriko"
Vsa dekleta, ki bodo tekmovala letos O naslov ameriške lepotne kraljice, morajo biti stare najmanj 18. let, da bodo upravičene same podpisati kakšno pogodbo. Organizatorji tega tekmovanja namreč nočejo doživeti še enkrat lanskega položaja, ko je oče >mds3 Amerike« svoji mladoletni hčerki prepovedal potovanje v Evropo, kjer naij bd tekmovala za naslov svetovne prvakinje in se je potem uboga kraljica žalostno vrnila k šolski klopi. _
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
pel so potem pokopali pod imenom nekega moža iz kairske okolice in pri tem se je zgodila zamenjava. Ko so sorodniki zvedeli za to, so zahtevah, naj se prejšnji dan pokopano truplo odkopi je. To se je zgodilo in lastnik pogrebnega zavoda je v njem res spoznal znanca, katerega bi moral pokopati.
Ameriško svarilo
nemirni Evropi
Najnovejši posnetek Windsorskega vojvodi s soprogo
ANEKDOTA
Lawrence Sterne. pisatelj znanega romana »Tristram Shandy«, je v pogovorih s prijatelji rad delil moralistične nauke, katerih pa se ni držal sam v življenju. Čeprav je bilo splošno znano, da slabo rav*-na s svojo ženo, je nekoč dejal igralcu Garricku: »Zakonski mož, ki slabo ravna s svojo ženo, zasluži, da mu zažgejo hišo nad glavo!« Garrick je malo pomislil, potem pa rekel: »Prav si govoril. Ampak svojo hišo imaš prav gotovo visoko zavarovano.«
VSAK DAN ENA
Pes odkril ukradene dragulje
Lišp, vreden poldrag milijon din
V Gwernyfed Parku, podeželskem sedežu rodbrn® Fraquharov v okolici Londona, je neki pes grebel zemljo iz neke kunčje jame. Izgrebel je dragulje ▼ vrednosti kakšnega poldrugega milijona dinarjev. Razburjeno lajanje psa je privabilo na ta kraj nekega služabnika.
Ta je komaj verjel svojim obesa, ko je zagledal, kaj je pes izgrebel iz zemlje. Razumel je takoj, da gre za dragulje, ki so jih Farquharom lansko leto odnesli vlomilci. Med tem ko sta se zakonca Farqu-harova mudila v Londonu na svečanostih kraljevega kronanja, so vlomilci vdrli v njiju vilo ln izginili z dragulji v vrednosti več nego 2 milijona dinarjev. Policija si Je zaman przadevala, da bi vlomilce ia njihov plen izsledila. Končno je morala zavarovalnica, pil kateri sta bila Farguharova zavarovala te dragulje, plačati ogromno odškodnino. Dragulji, ki jih je izkopal pes, so predstavljali del plena. Policija je tedaj v okolici najdišča odredila obsežno izkopavam je in po tridnevnem delu je res uspelo, da so odkrili še ostanek ukradenega lidpa.
Potem pa je nastalo sporno vpraSanrJe. Zavarovalnica je bila svojčas razpisala na-
Naj* ižja italijanska babica
Zakonca PasQuale in Nerina Pissantl iz Na polriija veljata za najmlajša stara starša Italije. Obema je komaj 37. let. Imata deset otrok in najstarejši sin, ki šteje sedaj 17 let, je postal te dni oče.
grado okrog 200.000 din tistemu, ki bd našel ukradene dragulje. Služabnik, ki ga je pes privabil na kraj najdbe, hoče sedaj, da bd mu to nagrado izplačali — toda zavarovalnica meni, da ni on pravi najditelj, temveč pes, a pes najdenine ne more dobiti. O tem bo sklepala sedarj sodna oblast.
Leto dni po poroki
Vuillemin v Londonu
General Vuillemin, šef francoskega gen. štaba za zračno obrambo, je na povabilo angleške vlade obiskal London. Na croydon-skem letališču so ga pozdravili predstavniki angleške vojske
Knltnrnl pregled
V soboto premiera »Gioconde«
Posnetki - kot še nikoli!
Vaši posnetki z novim Agfa drobno-zrnatim filmom najtanjše plasti bodo izredno ostro risani. Nove izkušnjo in metode dela na področju tehnike emulziranja so ustvarile
AgSa drobnozmate — filme.
Ti filmi najtanjše plasti imajo še finejšo strukturo zrn, še večjo ostrino posnetka, še večjo zaščito zoper osvetljen rob. Zahtevajte zaradi tega pri svojem fototrgovcu vedno Agfa-film hi to izrecno
Ag£a-Isochrom — Agfa-Isopan
Agfa-Isochrom film za vsak čas Agfa-Isopan film za točno reprodukcijo vseh barv
Dobivajo se pri vseh fototrgovcih.
Letošnja sezona se že močno nagiba h koncu, kljub temu pripravlja ravnatelj
Polič z orkestrom, prof. šest s solisti in :zborom, ing. Golovin pa z baletom učinkovito premiero; Ponchiellijevo opero :>.Oiocondo«, za katero je napisal besedilo v štirih dejanjih Tobia Gorrio (psevdonim Arriga Boita). Komponist Amilca-re Ponchielli spada poleg Verdija med zastopnike mlado-italijanske šole. Iz njegovih arij in zborov kipi vse bogastvo romanske muzikalne inveneije, v zasnovi posameznih, slogovno dosledno grajenih prizorov in dejanj pa ga odlikuje živa domišljija. Poleg Verdijeve »Aide« zavzema samo še Ponchielli jeva »Gioconda« tako izredno vidno mesto v italijanski muzikalni literaturi »velikih« oper. Kakor zahteva dejanje, je večina partij zelo dramatičnih, ker je stkana opera iz najbolj razgibanih človeških čustvovanj: ljubezni, maščevalnosti, ljubosumja, fanatizma. Naslovna partija je Gioconda, ki je pisana z vse:n rafiiijnaje.Ti melodičnih učinkov za dramatični sopran, pri tem pa je seveda pri-c.erno zahtevna; prav tako tenorska partija Enza Grimalda. Ti partiji bosta pela Oljdekopova in FrancL Velikega in-kvizitorja Alvisa bo podal basist Schiffrer-Navigin kot gost, ki bo ob tej priliki prvi pel v naši operi. To vlogo bo pel tudi ravnatelj Betetto, ki pa je trenutno službeno na Dunajiu. ženo velikega inkvizitorja, I<auro Adorno bo kreirala Kogejeva, Gio-condino mater španova, pevca Barnabo, zelo veliko in lepo partijo, pa Janko.
Ker je to delo za nas popolnoma novo, prinašamo kratko vsebino: Godi se v 17. stoletju v Benetkah; prizorišče je dvorišče doževe palače. Razgibana množica polni prostor o priliki slavnostnih tekmovanj z gondolami. Pevec Barnaba pričakuje ženo, ki jo ljubi — ulično pevko Giocondo; ta pa spremlja svoje slepo mater v cerkev ter ljubljenega Enza Zaman jo skuša Barnaba pridobiti, Gioconda ga zavrne in odide. Množica slavi zmagovalca pri tekmi v gondolah; Zuarau, ki je prt tekmah propadel, pa prišepne iz maščevalnosti Barnaba, da je slepa starka začarala njegovo gondolo. Le prerad mu Zuane t0 verjame. Straža zgrabi slepo starko. V tem se vrneta Gioconda hi Enzo in jo zaman skušata iztrgati straži iz rok. Pojavi se inkvizitor Alvise Badoero s svojo ženo Lauro; Gioconda ga prosi milosti za svojo mater, toda Barnaba je neizprosen in vztraja na svoji obtožbi. Na združene prošnje Enza in Gioconde pregovori Laura svojega moža, da izpusti mater. V dramatičnem prizoru spozna Barnaba Enza, ki je nekoč ljubil Lauro, toda prilike so jo prisilile, da se je poročila z Alvisam. Barnaba se sklene maščevati in pogubiti ESnza. Zato pregovori Enza in Lauro, da si napovesta sestanek, skrivaj pa narekuje sodnemu pisarju tožbo zoper nezvesto lauro. Tožbo vrže v »levje žrelo«. Gioconda opazuje skrita njegovo početje.
Drugo dejanje se godi na iagunskem otoku pri Benetkah. Enzova ladja leži za-
To nedeljo se bo končalo letošnje nogometno tekmovanje v ligi za naslov državnega prvaka. Letos se je potek zasukal tako, da do zadnjega dneva še ni odločeno, kdo bo zasedel najvažnejša mesta v tabeli, prav tako pa tudi ne, koga bo zadela usoda, da bo moral igrati nove kvalifikacijske tekme in morda sploh oditi v podsavezno tekmovanje.
V Ljubljani je izmed petih srečanj na sporedu eno izmed najbolj važnih, kajti nastopiti morata kandidat za prvo mesto BSK in kandidat za odhod iz lige — naša Ljubljana, številne so kombinacije, ki se dajo sestavljati z morebitnim nedeljskim izidom v Ljubljani. Najbolj enostavna bi bila pač rešitev z zmago Ljubljane za Ljubljano, kar pa velja v enaki meti tudi za Beograjčane. Zato je razumljivo, da bosta obe enajstorici napeli vse sile, da dosežeta tako enostavno rešitev . . . Pri tem ima seveda BSK vse drugačne perspektive, ker bo slej ko prej laže uveljavil svojo voljo kakor pa mala Ljubljana. Toda žoga je žoga in nikoli se ne more reči v naprej.
Tekmo bo »zaradi sigurnosti« na zahtevo Ljubljane sodil italijanski sodnik.
Novi trije ligaši
Kako bodo tekmovali nov! trije klubi za vstop v ligo
Kakor znano, je bilo na zadnjem občnem zboru jug. nogometnega Sa-veza povišano število Hgaških klubov od 10 na 12 Za določitev novih klubov v ligi (novih dveh in enega namesto letošnjega na 10 mestu) je poslovni odbor JNS izdelal naslednji razpored, ki bo gotovo zanimal tudi naše čitatelje, prijatelje nogometa: Za odigranje kvalifikacijskih tekem za vstop v nacionalno ligo se podsavezi razdelijo v tri pasove, in sicer v 1., ki ga tvorijo zagrebški, ljubljanski, splitski in ba-njaluški podsavez. II., v katerem so osije-
sidrana Ob bregu. Barnaba, preoblečen v ribiča, pripravlja s svojim pomagačem zasedo, dočim je na ladji vse pripravljeno za odhod. Polna zlih slu tem j pride Laura na sestanek in izve od Enza, da jo namerava odvesti; tedaj pa pribiti Gioconda z vestjo, da nameravajo Alvisovi stražniki za sačiti Lauro z Enaom. Obupana Laura roti Giocondo, naj jo reši, in ta ji omogoči beg z ladjo. Ko se Enzo vrne po Lauro, izve od Gioconde, kaj se je ugodilo. Enzo hoče plavajoč dohiteti ljubljeno Lauro, toda beneške galeje se bližajo, da bi se polastile njegove ladje. Enzo j© zažge. — Tretje dejanje: Med slovesnostjo v Cžl d'Oro, ukaže Alvise Lauri, naj popije zastrupljali napoj. Ko Laura že sega po pijači, pride Gioconda in jo neopaženo zamenja z uspavalnim sredstvom. Alvise misli da je Laura mrtva in skrije njeno truplo z zastaram pred gosti Med njimi sta zakrinkani Enzo in Barnaba. Zopet obtoži Barnaba slepo Giocondino mater, da je čarovnica, toda ta se brani, češ da je molila v palači za umrlo. Mrtvaški zvon potrdi njeno izpoved. Enzo si strga krinko z lica ter se da Alvisu spoznati. Ta ga izroči stražam. Gioconda pridobi Barnabo z obetom, da bo postala njegova, v resnici pa hoče na ta način rešiti Enza pred njim. Alvise odgrne zastor in pokaže str-mečim gostom mrtvo Lauro. Četrto dejanje: v samotnem preddvorju napol raz-pale palače. Tja so prinesli navidezno mrtvo Lauro. Gioconda bdi pri globoko speči in je pripravljena raje umreti nego izpolniti Barnabi dano obljubo ter postati njegova. Enzo, ki se je osvobodil iz ječe. obtoži Giocondo sokrivde na Lauri-ni smrti; tedaj pa se ta prebudi iz smrtnega sna in mu razjasni, da jo je Gioconda rešila. Enzo jo prosi na kolenih odpuščanja in ljubimca, Lauira in Enzo se odpeljeta z ladjo. Zapuščeni Giocondi se bliža Barnaba, ki prihaja po obliublieno plačilo, toda oreden pride k njej, si Gioconda sama vzame življenje. Umirajoči zakriči Barnaba v uho, da je izročil njeno mater
M. S-eva
Zapiski
Dunajski list o Prešernu. >Neue Freie
Pressec z dne 28. maja t. 1. je priobčila v podlistku prav lepo in toplo pisano spominsko razpravo o našem pesniku-prvaku Prešernu. Podlistek šestih stolpcev je izpod peresa ge. Paule von Preradovič, ki je pomen pesnika za Slovence prav diobro poudarila, pokazala pa je tudi popolno razumevanje za življenjsko tragiko našega genaja.
Razpravi našega sotrudnika dr. D. Cvetka »Češkoslovaško glasbeno vzgojstvo« (Popotnik, LIX., 5—6) in »Současna slovinska hud-ba« (Slovanski Pfehled, XXX/3) so zelo laskavo ocenili >Česk<š Slovo«, »Lidovč Novi-nv«, »Narodni Listv in Čsl.-jihosl. revue« (VIII/2) poudarjajoč da sta razpravi pomembna prispevka za spoznavanje čel. glasbene vzgoje pri nas, oz. za spoznavanje slovenske glasbe na Češkoslovaškem.
T
pasu se igrajo za prvaka tekme po dvojnem pokalnem sistemu, deseti klub iz letošnjega tekmovanja igra dve kvalifikacijski tekmi s prvakom onega pasu, ki mu pripada. Zmagovalec teh tekem in prvaki ostalih dveh pasov so novi trije ligaški klubi.
Za naslednjo sezono je že zdaj določeno tako, da bo iz lige avtomatično izpadel dvanajsti klub, na 11. mestu plasirani pa bo moral igrati kvalifikacijski tekmi z drugim finalistom medpasnega finala. Prvaki vseh podsavezov bodo prihodnje leto tekmovali samo v dveh skupinah.
Letos se bodo te kvalifikacijske tekme začele prihodnjo nedeljo 5. junija po naslednjem razporedu:
Slavij a (Varaždin) — Split, ČŠK — Kraji šnik (Banjaluka), Slavija (Osijek) — Ba-čka (Sobotica), Sparta (Zemun) — Petrov-grad (?), Skopi je (?), — Sloga (Cetinje) in Sašk (Sarajevo) — Železničar (Niš). (Te tekme bodo v krajih prvoimenovanih moštev, revanžne iz I. kola pa 12. junija v krajih drugo imenovanih).
Za drugo kolo sta določena termina 26. junij in 3. julij, za tretje pa 10. in 17. julij. Za kvalifikacijski tekmi med desetim ligaškim klubom in prvakom pasu, ki mu bo pripadal, sta prihranjena dneva 24. in 31. julij.
Prvak LNP — čakovečki SK — ima torej pred seboj nasprotn&e: Krajišnika, Slavijo iz Varaždina in Split. Če se bo SK Ljubljana rešila 10. mesta v ligaški tabeli, bo moral Čakovec, če ga že prej ne bodo ustavili oni iz Banjaluke ali iz Zagreba-igrati finale z zmagovalcem onega pasu, kjer ne bo letošnjega ligaša z najmanj točkami; sicer pa bi prišli po dolgem do zanimivega srečanja med njimi in našo Ljubljano. Do tja pa je seveda še precej daleč in tudi marsikaj je rado drugače, kadar se kdo sipravi na račune, ki so odvisni od nogometne žoge.
DrugI jimlorsld finale
V nedeljo dopoldne bo revanžna finalna mladinska prvenstvena tekma, ki bo dala mladinskega prvaka Ljubljane. Za častno mesto se borita Marsova*, mlada enajstorica in mladina SK Ljubljane. Res da je Mars izgubil zadnjo tekmo proti Ljubljani, toda zato še niso pokopane vse nade in je še prav lahko, da si mladi Marsovci drugič priborijo prvenstvo.
Obe moštvi razpolagata z izrednimi talenti, o čemer se bo lahko vsak prepričal v nedeljo dopoldne na igrišču Mladike na Kodeljevem.
Kolesarski izlet v Postojno
Vsem prijavljenim kolesarjem propagandnega kolesarskega izleta v Postojno in Postojnsko jamo naj veljajo še naslednja navodila:
Odhod iz Ljubljane ni točno določen, vendar naj si ga vsak izbere tako, da bo pri prehodu meje med pol 8. in 9. uro, ker na poznejše prehode ni mogoče računati. Glede na določbe Touring kluba se bo vozilo na skupinski tnptik, po 20 kolesarjev pod vodstvom skupinskega reditelja. Posebno se opozarjajo vsi udeleženci, da se morajo držati reda in skupne vožnje v skupinah po 20 preko meje kakor tudi ob povratku.
Prijave z vsemi podatki je bilo treba oddati za izvenljubljanske udeležence do snoči, iz Ljubljane pa se lahko prijavijo udeleženci še do četrtka opoldne pri g. Francu Modrijanu, Tržaška cesta štev. 11. Na poznejše prijave se ne bo moglo ozirati.
Vsak udeleženec naj si pripravi osebno legitimacijo s sliko; kdor nima legitimacije, naj pripravi sliko, da dobi naknadno legitimacijo z ostalimi listinami.
Ogled Postojnske jame bo dopoldne ob pol 11., povratek pa med 16. in 18. uro. Vsak udeleženec bo prejel posebna navodila. vse potrebne listine za kolo osebno v soboto popoldne na mestu ali pri klubu, kjer se je prijavil.
Iz življenja na deželi
Iz Trbovelj
t— Trgovska gremijalna nadaljevalna šola je ob desetletnici priredila v nedeljo prvo lepo uspelo javno razstavo pismenih izdelkov svojih učencev, številni obiskovalci predvsem trgovci in obrtniki, so pokazali živo zanimanje za razstavo, saj so se lahko prepričali, da so bila na dolgih mizah razgrnjena večinoma vzorno sestavljena in lep© napisana šolska dela. Razstava je uspeh požrtvovalnega vzgojnega dela učiteljskega zfbora. ki je pod smotrnim vodstvom g. upravitelja Lundra usposobil novo mlado trgovsko generacijo za njen poklic. Obisk razstave je bil dober, župan Klenovšek je zbranim gojencem v kratkem nagovoru poudaril velik pomen strokovne izobrazbe trgovca in podčrtal, da se danes le temeljito znanje in sposobnost uveljavljata tudi v trgovskih vrstah. Kot predsednik krajevnega šolskega odbora je čestital k lepim uspehom in razdelil najboljšim učencem sledeče nagrade: absolventoma 3. razr. Mirku GrobLjanu 1. nagrado 300 din, Frideriku Zimmerju H. nagrado 150 din, absolventoma 2. razreda Antonu Fabjanu 1. nagrado 200 din, Ivanu Hudarinu 2. nagrado 100 din. Denarne nagrade je poklonil šoli krajevni šolski odbor v obliki hranilnih knjižic poštne hranilnice, z lepo zamislijo, da se mladina vzpodbuja k varčevanju.
Iz Ptuja
j— 360 žena. Wentzlovo veseloigro z 3 dejanjih, vprizori maribonsko Narodno gledališče v petek, dne 3. junija ob 20. uri v mestne gledališču v Ptuju. Preskrbite si pravočasno vstopnice.
Iz Ljutomera
lj— Uspehi muropoljskih dirkačev v Zagrebu. V nedeljo, 22. maja, na praznik dne 26. in v nedeljo dne 29. maja so bile v Zagrebu velike kasaške dirke, katerih se je udeležilo 6 konj znamenite muropoljske kmetske reje. Naši konjerejci so se dobro postavili in odnesli s svojimi kasači celo vrsto nagrad. Prvi dan je bil Nervus vi-tae Alojzija Slaviča iz Banovcev v 1. he-atu drugi, v 2. pa i, tako da si je z neko drugo kobilo delil 3. in 4. nagrado. V drugi dirki je Perun Joška Slaviča šel prvi skozi cilj, bil pa je zaradi galopiranja diskvalificiran. Zato pa je odrezal bolje v naslednji vožnji, poskusnem derbyju, kjer je bn prvi; tretji mu je sledil Nervus vi-tae. V dirki na 2000 m je bila Salta Mirka šumaka tretja. Drugi dan (na praznik) je bilo vreme ugodnejše, uspehi Mu-ropoljcev pa so bili še lepši. V dirki na 2000 ' m je triletna Salta Mirka šumaka premagala vse favorite v času 3,16 (km 1,36,5) ter na totalizatorju dosegla kvoto 125:10. Glavna prireditev dne pa je bil jugoslovanski kasaški derby na 3300 m s prvo nagrado din 10.000. V brezhibni vožnji je izkušeni Joško Slavič iz Bunčanov povodci svojega vranega žrebca Peruna od starta do cilja in zmagal s tremi dolžinami pred drugim. Dosegel je čas 5,20 (km 1.37). Tretji je bil Nervus vitae v času 5.46 (km 1.37.7), četrta pa Princesa Ludvika Slaviča s Ključarovcev v času 5,48 (km 1.45). V naslednji dirki na 2000 m je bila druga Krka Antona Bežana iz šahn-cev v času 3.13 (km 1.37.7), tretja Salta 3.14 (km 1.33.7), peti pa Nelson Viktor Alojza Slaviča 3.19. V dvovprežni vožnji sta Perun in Princesa ostala na drugem mestu s časom 5.15. — Zadnjo nedeljo so muropoljski kasači zopet odnesli nekaj nagrad. V heatu je bila Krka Bežana Antona četrta, v dirki na 2200 m Salta tretja. Nato je v dirki na 2000 m šel Nelson Viktor kot tretji skozi cilj, medtem ko je v naslednji vožnji na isti progi zmagala Krka kot prva v času 3.24 (km 1.40.5), tretji je bil zopet Nelson Viktor. — Pripomniti moramo, da je bilo med ostalimi zmagovitimi kasači precej takih, ki so izšli iz muropoljske reje.
lj— gkoda po povodnji je zelo velika. Zdaj posluje v prizadetih občinah komisija iz zastopnikov banovine, sreskega na-čelstva in občin, precenjuje Škodo ter odreja prvo pomoč. Posebno primanjkuje krme za živino, dalje semenja za novo setev (krompirja, prosa in fižola). Pogled na uničene setve je obupen, izdatna pomoč iz javnih sredstev je tako v interesu prizadetega ljudstva kakor države.
JE2ICA. Sokolsko društvo, ki bo imelo 5. t. m. slavnost razvitja prapora, je nalepilo več velikih plakatov, ki bodejo v oči gotove ljudi. Tudi ob drugih prilikah so zaradi nenaklonjenosti bili potrgani plakati, člani Sokola so zaradi tega ne-
koliko popazili in posrečilo se jim je, da je bila zasačena skupina »mladenk« tukajšnjega prosvetnega društva, ko se je spravila nad plakate na povratku od šmar-niške pobožnosti. Na drugem kraju pa so videli »mladce«, ki so od nedeljske zgodnje maše grede odtrgali plakat ter ga vrgli na cesto. Kdo uči to mladino, da kaže svojo surovost tako očitno? Odgovore naj tisti, ki sumničijo Sokole, da zapeljujejo mladino h takim dejanjem.
POLJČANE. Poročali smo že, da stopa tu. kajšnja podružnica SPD v 10. leto uspešnega delovanja. v tem jubileju bo osredotočila vse svoje delo za gradnjo nove planinske postojanke — planinskega doma, ki ga namerava podružnica skupno z rogaško podružnico zgraditi pri Sv. Miklavžu na Boeu. V ta namen priredijo naši planinci na binkoštno nedeljo popoldne pri Malioriču veliko planinsko veselico, ki bo tvorila uvod v letošnje planinske prireditve, katerih ve6 dobiček bo namenjen za gradnjo omenjene postojanke. Pridite torej v nedeljo k nam, v zahvalo vam bomo zgradiHI na Boču v najkrajšem času prijeten dom.
S3K0L
Sokolska župa Ljubljana Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev priredi danes 3. t. m. ob 20. uri v dvorani Kazine v spomin na vse diogodke ob prebitju solunske fronte in kot uvod v jubilejne svečanosti ob dvajsetletnici naše Jugoslavije svečano akademijo. Vabimo članstvo, predvsem tudi naš so-kolski naraščaj vseh ljubljanskih in okoliških društev, da se udeleži te akademije v čim večjem številu (v civilu s sokolskem znakom). Naša dolžnost je, da ob tej priliki napolnimo prireditveno dvorano in s tem pokažimo, da znamo ceniti žrtve, ki so jih doprinesli na oltar domovine in našega narodnega osvobojen ja naši vojni dobrovoljci. Zdravo! Župna uprava.
Nase gledališče
DRAMA Četrtek. 2.: Izpit za življenje. Red B. Petek, 3.: Zaprto. Sobota. 4.: Ženitev. Red A.
OPERA
Četrtek, 2.: Lucia di Lammermoor. Red Četrtek. Gostujeta gdč. Zupevčeva in g. Gostič. Petek 3.: Zaprto.
Sobota, 4.: Gioconda. Premiera. Premierski abonma.
Gostovanje odličnega basista Sehiffrerja" Navigina v Ponchiellijevi operi »Gioconda«,
katere premiera bo 1 t m. bo dalo uafauiu
občinstvu priliko spoznati tega umetnika tudi kot igralca in pevca. Že njegova koncerta sta prepričala o umetniških vrednotah njegovega kuitivkanega, prAramega glasu tako. da ee smemo nadejati z njegovim oipemim nastopam še večjega umetniškega doživetja. Giocondo bo pela 04j<iekopova Lauro Kogejeva, Giocondino mater Španova, Enza Franci in Barnabo Janko. Dirigent", ravnatelj Poiie. Režiser: prof. Sest Predstava bo za premierski abonma.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 2.: ob 20. Divji lovec. Red B. Petek, 3.: Zaprto.
PTUJSKO GLEDALIŠČE Petek, 3.: ob 20. 360 žena. Gostovanje Banov Narodnega gledališča i* Maribora.
RADIO
Četrtek, 2. junija
Ljubljana 12: Operetni napevi <<p4osce). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13l20: Magistrov tria — 14: NaipavedL — 18: Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kodarič). — 19: Napovedi, poročila. — 1950: Nac. ura. — 19.50: 10. minut zabave. — 20: Koncert. Sodelujejo: Ljubljanski šraimei kvartet z vmesnimi spevi g. Mirka Premeiea in gdč. Sonje Ivančič, pri klavirja prof. M. Lipov-šek. — 21.30'- Koncert lahke glasbe (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Nadaljevanje koncerta lahke glasbe.
Beograd 16.45: Narodne pestmi ki naperi.
—	20: Narodna glasba* — 21: Orkestralni koncert. — 22.16: Petje. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Ura hrvatske glasbe.
—	22.20: Ples. — Praga 19.25: Slovanski plesi — 20.06: Zbori iz Smetanovih oper.
—	20.45: Orkestralni in klavirski koncert — 22.15: Plošče. — Varšava 19.30: Skladbe za čelo in klaw®r- — 21.10: Pester glasbeni spored. — 22: Zbor. — 22.15: Komorna glas. ba. — Sofija 17.30: Vojaška godita. — 19.30: Orkester. — 20.45: Petje. — 21.55: Lahka godba in ples. — Dirnaj 10.90: Vedra muzika. — 12: Koncert orkestra. — 15.30: Pesmi in balade. — 16c Koncert malega orkestra. — 20: Operetni večer. — 82.30: Kakor Stuttgart — Berlin 19.10: Sodotna muzika. — 20: Pester spored. — 2230: Lahka in plesna muzika. — 24: Kakor Stgttgart. — Munchen 19.10: Plošče. — 20: Kakor 9tott-gart. — 2150: Koncertna ura. — 21: Nočni koncert iz KSnigsberga. — Stnttgart 19.15: Prijetni glasovi — 20: Pester spored. — 22.30: Nemška lafoka in narodna glasba. — 24: Nočni koncert.
ški. novosadski, subotiški, petrovgrajski in beograjski podsavez ter III., v katerem so zastopani sarajevski, cetinjski skopljanski, niski in kragujevški podsavez. V vsakem
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
TEL- 45-60
STROJNO PODJETJE IN 1 h H NIC N A PISARNA
ING. OGNJESLAV BOEŠfNAR
LJUBLJANA - SlSKA. SV. JERNEJA CUSTA ST. 18
izdeluje razne stroje, strojne dele, transmisije železne konstrukcije, žagine in mlinske opreme
VODNE TURBINE
zatvornice itd. Montira in popravlja parne kotle. Izvršuje načrte, proračune in ekspertize
ZIDANA BAJKA NA KRIŽPOTJU EVROPE.
VISOKA KULTURA ČEŠKOSLOVAŠKE IZVIRA IZ DAVNIH DOB — SREDNJEVEŠKA SLIKARSKA, KIPARSKA IN STAVBNA UMETNOST JE USTVARILA TU EDINSTVENE DRAGULJE
SVOJEVRSTNEGA BAROČNEGA SLOGA. RAZSTAVA BAROKA, PRIREJENA LETOS V PRAGI, PRESTOLNICI ČEŠKOSLOVAŠKE, POD PROTEKTORATOM PREDSEDNIKA REPUBLIKE JE IZREDEN DOGODEK ZA DOLGO LET.
PODROBNEJŠE INFORMACIJE V VSEH POTOVALNIH PISARNAH.
POB
Kdo bo prvi in kdo bo zadnji ?
To vprašanje se bo največ reševalo v Ljubljani
MALI OGLASI
Službo dobi
Beseda X Din. davek 3 Eln za Slfro ali dajanje naslova s Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trgovski pomočnik
in sluga
^mlijSa moč) dobita takoj mesto pri M. Aih, trg. in gostilna t Svečini nad Mariborom.
13452-1
Mlajšo postrežnico
nekoliko veščo knhe, polteno, iščem od pol 7. ure do 2. ure dnevno. Tinca Vadnal, Beethovnova ulica J3-III.
13456-1
Mlajšo moč
UPemo, uporabljivo za elektrotehnična in mehanična dela in veščo v vzdrževanju avtomobila. Ponudbe z referencami na ogl. odd. Jutra pod »Sloga«.
13449-1
Pouk
Beseda 1 Din, davek A Din za Slfro ali dajanje naslova S Din. Najmanj 6t znesek 17 Din.
Za nižji
tečajni izpit
in za sprejemni izpit pripravlja dijake profesor. — Zrinjskega cesta 7-II. Cena nizka.	13440-4
Iščemo
tuM perfektno korespon-dentko z brezhibnim znanjem slovenskega in nemškega jezika in brezpogojno obeh stenografij. Ponudbe 2 referencami na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna«.
13448-1
Pothihi
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zastopnike
samoprodajalce, za vsa večja in industrijska mesta, za mali donosen, brezkon-kurenčen, vsakomur potreben predmet, išče zadruga »Progres« Beograd, Sindje-ličeva 3. Za skladišče potrebno po velikosti mesta 2—5000 din.
13261-5
Razpis
Občina Hrastnik-Dol, Brez laško razpisuje pragmatično mesto občinskega pomožnega tajnika. Šolska izobrazba : Osem razredov srednje ali njej enake strokovne šole z zaključnim šrpitom.
Pravilno kolek orane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936 št. 477-61) j« vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
13427-1 i
Preko šolskih
počitnic
(julij - avgust) iščemo učiteljico ali otroško vrtnarico, ki bi prevzela varstvo otrok t lepem letovišču na Gorenjskem, Poznanje raznih iger, slov., hrvat. in nemškega jezika potrebno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra jod šifro »Učiteljica«.
13428-1
Natakarice
sprejmem — za binkoitne praznike — predstaviti se takoj: Gostilna Klemenčič, Krekov trg.
13426-1
Izvežbano
prodajalko
»eščo nemščine, za modno trgovino, iščemo za takojšen nastop. Ponudbe pod Y:hunc, ind. pletenin. Bled 13423-1
Uradnico za
fototrgovino
eešča v občevanju s publiko, dobro pismena, more dobiti dobro in stalno me-tto.. Pogoj zanesljiva. Obli me ponudbe z zahtevo plače in po možnosti s fotografijo poslati na poštan-ski pretinac 788, Beograd.
13422-1
Kovaškega
pomočnika
sposobnega za vsa kovaška Heli .sprejme takoj Šolar Franc, kovač, Podnart.
13382-1
Hotelski kuhar
iza veliki tn fini hotel z znanjem francoske dunajske in nacionalne kuhinje, popolnoma samostojna moč Obširne ponudbe na »Jutro« pod »Trajna in dobra služba«.	13043-1
švicarska sirarna
Sombor, išče stalne zastopnike in potnike za prodajo sira za Celje, Ljubljano in vso Slovenijo. Ponudbe poslati na Švajcarska sirana, Sombor.
13462-5
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manj-čf znesek 17 Din.
Tricikelj
poceni naprodaj. Aleševče-va ulica št. 16. Mravlje.
13458-6
Bele semiš čevlje
št. 37 skoraj nove, z nizko peto, prodam za din 50. Pogledati v ogl. odd. Jutra.
13385-6
Kopalno peč
in cinkasto kopalno banjo, prodam. Beethovnova ul. 6 pritličje.
13438-6
Kratek klavir v
dobro ohranjen, močan glas metalno konstrukcijo in mizo za jedilnico, — ceno prodam. Poljanska cesta 20, pritličje, levo.
13432-6
Fotoaparat 9X12
Rodenstock 1:4,5 ugodno prodam ali zamenjam za 2- do 3-cevni radio aparat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«.
13383-6
Kupim
Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanJ-Si znesek 17 Din.
Stružnico
vrtalni stroj, ventilator in drugo ključavničar, opremo. že rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stružnica«.
13400-7
ragocenosti
Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juveliT.
Ljubljana, VVolfova uL
Slufhe išče
VBaka beseda 50 pat 'davek 3 Din za Sllrc ali dajanje naslova a Din. oajman jžl znesek 12 Din.
Korespondenco
kakršnokoli, sprejmem na dom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Korespondenca« 13463-2
Mehanik
za pisarniške stroje, speci -jalist za pisalne in računske stroje, samostojen, z mojstrskim izpitom, gre tudi za potnika, išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Mehanik«.
13461-2
Kolesa
Beseda 1 Din, daveK 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj M znesek 17 Din.
Kolesa - motorji
vsi nadomestni deli, velika izbira, nizke cene. Trgovci, mehaniki, zahtevajte cenike. REMEC OSKAR, Liublja-na, Dolenjska c. 5.
12874-11
Kolesa
d- i, moška in otroška najnovejša, ? največji izbiri naprodai po na|nižjih cenah Nova trgovina, Tyrševa 36 (Dunaiska) nasproti Gospodarske zveze.
13171-11
Briostiva!
Vaš krzneni plašč Varc čez poletje shranimo ob enem Izvršimo potrebna popravila za polovično ceno. Plačljivo šele jeseni ob prevzemu. !•-ROT. Ljubljana, Mestni trg 5, Telefon 20-05
239-30
Pohištvo
Beseda 1 Din. davefc Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj znesek 17 Din.
Pohištvo
novo m že rabljena ki ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od deiefc v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je tem oddelku vedno do-voij za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklame oreskrbimo sami. Spo .-očite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva v naš komisijski oddeiek preskrbimo sa mi, Ivan Mat,man. Ljub Ijana, Trrševs cesta 12.
79 12
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnih
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČI
Oče ni slutil, da bo ta vas še velikega pomena za njegovo umetniško usodo. Tu je namreč srečal basista Brundo, ki se je bil spri s svojim tovarišem, igralcem na flavto, in je zdaj sam in zapuščen sedel na klopi ob poti.
msm
Posojila
različna preskrbim hitro brez kakega predplačila.
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji
gotovini. Oblacstv. dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12 Znamka din 3.
13447-16
Lokali
Beseda i Din. davek Din ea Slfro ali dajanj* naslova 5 Din. Najmanj it enesek 17 Dtn
Lep lokal
za špecerijo ali pletiljstvo z inventarjem in s stanovanjem, skupno ugodno oddam. Tyrševa cesta 124.
13444-19
Lokal za apoteko
z dvosobnim stanovanjem, oddam. Dev. Mar. v Polju št. 128.
13443-19
Mlekarno
dobro vpeljano, na prometni točki, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13435-19
seseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj-Si znesek 17 Din.
Večje število parcel
Kompleksov, posestev gozdov, trgovskih ln pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodaj grad beno strokovno lzobra žen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 2fl. oktobra 6. Te lefon 37-33. Pooblaščen graditelj ln sodni ceni tel] za nasvete brez plačno na razpolaga
25-20
Dve hiši
(stanovanjska hiša in trgovska hiša s stanovanjem), v sredini mesta, iz neke zapuščine, pri najugodnejših pogojih naprodaj. Vprašati Ptuj, Cankarjeva 7.
13460-20
IlilUlUllIII iHUUltiUtl I lUUlillUIUlUUllUllIlliUillilUUlUUllUUllUilUUliUlIUlIUIUliUJUiilUUli^^
Vzdolž morske obale prodam:
rentabilne stanovanjske In trgovske hiše, vile s parki, stavbišča z lastno plažo, hotele, pensione i. t. d. —
Informacije brezplačne.
AGENTURA: M. MUSANIC — SPLIT, Zadarska br. 10.
MousoUette svila
rožasta, ki se ne mečka din 19.—, pralni deleni od din 8.—, crepi din 10.—, za dečve najnovejši vzorci od din 8.— naprej, kakor tudi vse vrste svilene in volnene modne blagove za poletne obleke nudi po globoko znižanih cenah
F. I. GORIČAR,
Ljubljana, sv. Petra cesta 29.
Enostanovanjsko
hišo
io ttfhro, takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dravlje«.
13351-20
Seseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj St znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam samo odraslim osebam. Istotam oddam sobo s štedilnikom. Karlovška c. 2S.
13457-21
Dvosob. stanovanje
kabinetom, solnčno, oddam 1. julija. Podjunska 20.	13441-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, manjše, oddam takoj. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ilirija 700«.
13439-21
Dvosob. stanovanje
solnčno, s kopalnico in pritiklinami, oddam 1. avgusta Šiška, Verovškova 56.
13431-21
Enosob. stanovanje
pritiklinami, oddam 1. julija. Vodovodna 15, Bežigrad.
13433-21
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje
naslova 5 D'n Na--' n Si znesek 17 Din.
Uradniška vdova
brez otrok, išče dvosobno oziroma enosobno stanovanje s kabinetom v bližini centra. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Sama«.
13445-21a
Zakonski par
brez otrok, išče dvosobno stanovanje s kopalnico za 1. julij. Mirie ali bližina centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«.
13446-21a
2-sobno stanovanje
I. nadstropie, s kabinetom, išče za september dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bližina tramvaja«.
13408-21a
Dijaške t obe
Beseda 1 Din. davek s Din Ea Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din.
Dva dijaka
iščem za prihodnje šolsko leto v prijazno solnčno sobo — dobro domačo hrano ia na željo pomoč pri učenju. Naslov: E. K. Levstikova 21-1., levo.
13454-22
Sobo odda
Seseda 1 Din. davek Din ea Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj if znesek 17 Din.
Sredi mesta
oddam elegantno sobo z uporabo kopalnice stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13464-23
Veliko sobo
s plinom in elektriko, primerno za pisarno, društven lokal ali mirno obrt, oddam Stari trg 19.
13451-23

Seseda 1 Din. davek S Din za Slfro ali dajanje
naslovp S Din Nn
niesek 17 Din
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svetlolikainica
Prazno sobo
solnčno in zračno, v centru, v nov- hiši, s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13453-23
Opremljeno sobo
lepo, * kopalnico, takoj oddam. Resljeva c, 16 —
hišnik.
13421-23
2 opremljeni sobi
lepi, solnčni, zračni, s 2
posteljama, oddam 1. ali 15. junija v centru za čez počitnice, tik gl. kolodvora Ljubljana. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13437-23
V lepo sobo
sprejmem sostanovalca. Bolgarska 17.
13425-23
Opremljeno sobico
solnčno, prijazno, s posebnim vhodom, oddam boljši stalni osebi. Jegličeva 11.
13429-23
V „JUTRU"! (NSERIRAJ
Dopisi
Gospodična
prepozno dvignil v soboto ob istem času Union pi. »Lep značaj — srečna ljubezen«.
13434-24
Izvrstno kroiene obleke
a ilepših vzorcev, ne-->remočljive veterne suk njiče, pumparce, perilo n vsa praktična obla čila prodata naiceneir
PRESKER,
Sv. Petra c. 14.
NSERIRAJ V „ JUTRU"!
Nabava raznih olj
30. junija 1938. leta ob 11. url se bo vršila v štabu zrakoplovne vojske v Zemunu (soba St, 14)
prva javna ustmena licitacija za nabavo 800 kilogramov lanenega olja, 4000 kg firneževega olja, IOOO kg olja sekativ, I.500 kg terpentinovega olja II.a, 100 kg kostnega olja in 100 kg brunolin olja
Pogoje je možno si ogledati vsak delavnik od 8.—13. ure pri dežurnem častniku tega štaba, ali kupiti za 70.— din.
Kavcijo v znesku 50% za naše državljane je treba položiti pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije.
Iz materijelnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT br. 8057 od 23. maja 1938. L	_
iiiiiiuiuiuiiiiiiiuiiiiuiimmuiiiuii
JCdor ta
oglašuje napreduje 1
mmwmiiwiwmm»iti'iinni»wiwwiintitut>iimwiiiHii>Btti»ami:(mtwiwiiHiirinutmBi
S1. majem je bil odprt v Beogradu
Hotel Astoria
nasproti kolodvora
Telefon št. 22-784
Hotel je najmodernejše urejen ter razpolaga z najboljšim komfortom: topla in hladna voda, sobe s kopalnicami in telefoni, lift itd. Cene zelo solidne.
a
Zahvala
Ker nismo v stanu, da bi se vsem svojim znancem in prijateljem posebej zahvalili za odkrito sočutje in izraze sožalja, kakor tudi za številno poklonjene vence in šopke, ki so nam bili v naši tugi v veliko uteho, prosimo, da sprejmete tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo gospodu primariju dr. Kuharju, kakor tudi gg. dr. Bresniku in dr. Pogrujcu, ki so si mnogo prizadevali, da bi nam ohranili ljubega pokojnika pri življenju, kakor tudi častitim sestram usmiljenkam za ljubeznivosti polno nego.
/iVORION
IO o o§
£ theblade.-^highest
12 0F vS?QUALITY
Brije brado vsako Pa še tako trdo dlako Zato se britvice Orion poslužite in sami sebi dobri storite.
Dobi se pri E. DORRIČ,
Ljubljana — Prešernova ul. 9
ZAHTEVAJTE BRE5PLAČNI CENIK 1				
UL	H	N		
Nabava zavijakov
ill Od Vi j akO V(Holzschrauben)
20. junija 1938 leta ob 11. uri se bo vršila v štabu zrakoplovne vojske
druga javna ofertalna licitacija za nabavo raznih zavijakov in odvijakov
v vsem po pogojih prvi licitacije.
Pogoji se morejo ogledati vsak delavnik od 8.—13. ure pri dežurnem častniku tega štaba ali kupiti za 100 dinarjev.
Kavcija za naše državljane v znesku 5%, za tuje 10% se položi pri blagajni Agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije.
Iz materijelnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT br. 7863 od 23. maja 1938. L
Globoko žalujoča
rodbina Robert RosenSeld
v v".■■	■ .	'
Nabava ricinovega
olja
21. junija 1938. leta ob 11. uri se bo vršila v štabu zrakoplovne vojske v Zemunu (soba št. 14.)
druga javna ustmena licitacija za nabavo 175.000 kg ricinovega olja
v vsem po pogojih prve licitacije.
Pogoje si lahko ogledate vsak delavnik od 8. do 13. ure pri dežurnem častniku tega štaba ali kupite za 30 dinarjev.
Kavcijo v znesku 5% za naše državljane in 10% za tuje je treba položiti pri blagajni agencije Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije.
Iz materijelnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT br. 8868 od 23. maja 1938. L
BLAGO za
^hsa^fejnfe/rt^ŠOSSm^&l najnovejše vzorce samo pri
&11J&sever, Marijin trg 2
Prodaja večjih količin
oken pleskanih in zasteklenih, vrat z vsem okovjem in pleskanih, izložbenih oken, traverz, parketov, strešne in zidne opeke, raznih peči po zelo nizkih cenah.
Ogleda se na stavbi palače Bata v Ljubljani.
Gradbeno podjetje
Ing. Josip Dedek, Ljubljana
Žibertova ul. 7. L nadstr. — Tel. 22-37
ZAHVALA
Vsem, ki so ob bridki izgubi naše predrage sestre, svakinje in tete, gospodične

GOLOB
sočustvovali z nami, počastili jo s cvetjem in spremili jo na njeni zadnji poti, se zahvaljujemo najiskrenejše.
LJUBLJANA, 2. junija 1938.
Žalujoči GOLOBOVI
Kaj menite ali so vse vodoravne črte paralelne ?
Spodnje štiri izgledajo, da niso, pa stvarno so. Zunanji videz vas lahko tudi pri avtomobilu često zavede. Zato ga oglejte znotraj, predno ga kupite!
Morda izgleda, da je RENAULT-PRIMAQUATRE samo še majhen avto, toda on vam bo nudil vse ono, kar vam daje veliki voz — veliko udobnost, več mest, dovršeno federacijo, moč in brzino — vse z minimalno porabo kuriva.
PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE! CENEJE ROSTE IZHAJALI Z AVTOMORILOM RENAULT
w
ZAGREB, Gunduličeva 15.
RENAULT
BEOGRAD, Miloša Velikog 3.
Ljubljani.