C sna 1 Din
Po*tnfna platan« vpofovlnf
Leto I. (VIII.), štev. 91
Maribor, pondeljek, 22. avgusta 1927
»
O1—1!'!'! i m mmmtammmmmmaammmmmpmmummmmmmmmmaammmmmmmmmmmmmmmmmnrnmmmmmmmummmm
JUFR/k
c<
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Saccu in VanzefSilu odbila zadnja ura
Vse prošnje za odgoditev usmrčenja zavrnjene — Električni
stol že pripravljen
Mariborska kronika
BOSTON, 22. avgusta. Brandeis, sod-nik vrhovnega zveznega sodišča, na katerega so se obrnili branitelji anarhi-stov Sacca in Vaneettija, da bi dosegli revizijo procesa in do tedaj odgoditev nsmrčenja, je odklonil vsak korak v , tej zadevi.
Kaznilniška uprava je že obvestila sodišče, da je za izvršitev smrtne obsodbe nad Saccom in Vaneettijem že vse pripravljeno. Črno pregrinjalo, s katerim je bil pokrit električni stol, je odstranjeno. Usmrtitev se bo izvršila ločeno in bo najbrže pri tej priliki u-stnrčen tudi portugalski anarhist Madeiro«!, ki je bil tudi član zločinske tolpe, ki je izvršila pred leti v Ameriki celo vrsto grozodejstev in radi katerega sta morala Sacco in Van.zetti tako dolgo čakati na izvršitev smrtne kazni.
Sacco in Vanzetti bosta usmrčena danes takoj po polnoči.
Edina možnost za rešitev obeh obsojenih roparskih morilčevi obstoja v novi odgoditvi justifikacije- Vendar pa je le malo upanja, da bi guverner Fuller v to privolil. Govori se, da se je tudi predsednik Zedinjenih držav Coolidge zavizel za to, da izposluje pri guvernerju Fullerju odgoditev. Uspeb te intervencije /a še ni znan.
PARIZ, 22. avgusta. V CordoH v Argentinci je eksplodirala včeraj v tamkajšnjih Fordovih tvornicah bomba, ki je napravila velikansko škodo. Več hiš v okolici se je pri tej priliki zrušilo. Domneva se, da gre za atentat, ki je v izvezi s protesti proti usmrtitvi Sacca in Vanzettija.
Taborniki pod državnim mostom
Lovrenca Kralja, ki s svojo družino že poldrugi mesec stanuje pod prvim obokom mosta, so v soboto pozvali na magistrat, kjer so mu poloficijelno obljubili stanovanje v Vrtni ulici. Danes pa se odloči, ali dobi ta nesrečna družina človeka vredno in dostojno bivališče, ali ne.
Prvi mesec bivanja pod mostom je bilo k sreči iz malimi izjemami ugodno vreme, drugi mesec je pa morala prestati taborniška družina več hudih neviht. Bliski so rezali črno temo, grom je strahotno donel pod oboki mosta, voda je v potoku dala tik nakupičenega pohištva, vihar je pa z dežjem mučil ljudi tudi v zadnjem kotičku ob zidu in pod plahto. Ali so bogati in za skupnost na videz tako skrbni tedaj razmišljali, kako bi jim bilo če bi bili sami, ab pa če bi imeli svoje otroke kje pod mostom? — Podmostni taborniki so si še bolj poslabšali svoje že od poprej porušeno zdravje.
Pod drugim obokom mosta je pa naseljena 5 članska družina mizarja Blaža Bračko, ki se je. morala izseliti iz Brandlove hiše v Vrbanovi ulici.
Danes je v Mariboru že tako, da reveži, ki vidijo ogroženo streho nad seboj, takoj mislijo na most — In na vodo, ki jim je v skrajnem slučaju tako blizu! Lepo socialno skrbstvo 8 let po vojni. Mogoče je to radi tega, ker se pri nas sploh ne govori o socialni brigi, temveč le o socialni »politiki«.
Miear Bračko pravi, da si bo postavil barako. Ta načrt se pa prav lahko izjalovi- O baraki bodo najbrž dejali, da kvari sliko mesta. Iz tega bi se pa dalo sklepati, da lepe slike ne kvari današnja revščina pod mostom.
Rodovitna jablan.
Na vrtu g. Senekoviča v Slomškovi ulici v Studencih je čudovito rodovitna jablan, ki ima na poldrag decimeter dolgi vejici devet sadov v skupni teži okrog 2 kilograma.
Štiri dni policijskega zapora
prejme v bodoče vsakdo, ki ga zaloti stražnik pri ponočnem razgrajanju in kričanju. Odkar je pod strogim nadzorstvom Štajerska klet, so se očivi-dno preselili bojeviti in kričavi elemen ti v Ljudsko klet. odkoder razgrajajo po Vetrinjski ulici. Glavnem trgu in Aleksandrovi cesti. Da se zagotovi prebivalcem ob teli ulicah nočni mir, je odredil policijski komisarijat. da se aretira vsak ponočni nemirnež. Ker imajo ob nedeljah uradniki na komi-sarijatu prosto, bodo imeli sobotni are3 tiranci priliko čakati na zaslišanje do pondeljka dopoldne. Vsak kalilec nočnega mira prejme v bodoče policijski zapor v ne manjši izmeri kakor štiri dni. —
Na deški meščanski goli v Maribora
je v četrtek in petek, dne 1. in 2. sept., vselej od 8. do 12- ure vpisovanje novih in dosedanjih učencev. Novinci in dosedanji učenci se morajo izkazati z zadnjim izpričevalo™. V soboto, dne 3. septembra je ob 9. uri maša v stolnici. Pred mašo naj se zberejo vsi učenci kot običajno na šolskem dvorišču. V pondeljek, dne 5. septembra je pričetek pouka. Razredni jn zasebni 'izpiti so v to-*y;k in sredo, dne 30. in 31. avgusta. —
Državno žensko učiteljišče v Maribor«.
Sprejemni in ponavljalni izpiti so pričnejo v pondeljek dne 29. avgusta ob
8.	uri. Vpisovanje v letnike in vse razrede vadnice bo v soboto 3. septembra od 9.—12. ure. —
Nocoj moramo še koga pretepsti!
Tako so odločili Lojze, Matija, Štefan in njegova žena Julijana, ko so bili na vojnem pohodu iz Ljudske kleti po Vetrinjski ulici proti Glavnemu trgu. Ni vrag, da ne bi koga srečali na cesti, saj je sobota zvečer, so si mislili. Rečeno, storjeno! Nekaj pred 22. uro so naleteli na križišču Vojašniške in Splavarske ulice na Feliksa Likavca. Nekdo od četveročlanske bojevite garde se je zagnal v Feliksa in ga podrl na tla. Na-padenec, ki je bil sam, je bil seveda v težkem položaju. Zato je nameraval prva pribor enostavno vzeti na znanje in se odstraniti. Tako pa se ne gremo mi, so rekb navdušeni »junači, ak’se a iz-baci«, in že se je zapičil v ubogega Feliksa drug član družbe, ter ga udaril po glavi nad levim ušesom. Feliks se niti takoj zavedel ni nevarnosti položaja, dokler ni občutil krvi na glavi. Napadalec je namreč ranil Feliksa z žepnim nožem. Sinoči se je zdelo, da je poškodba težkega enačaja. Ranjenca je prepeljal rešilni avto v bolnico, kjer so ugotovili, da ima lahko telesno poškodbo. Lepa družba se je kmalu po napadu razpršila, toda ne za vedno. Na Koroški cesti je bil aretiran Loiize, ki se piše za Hrvata in je po poklicu hlapec, pri katerem so našli župni nož in okrvavljeno steklenico. Štefana Lepenška pa je presenetil stražnik včeraj zjutraj ob petih na njegovem domu in ga odvedel v (zapore.
Podoba pa je, da je vso čedno družb« vodil 25 letni Matija Pišom, prodajalec sladoleda pri g. Hrastu. Pol ure po izvršenem napadu na Feliksa Likavca je bi! Matija nrf Koroški cesti,* kjer ga je čakal mož postave radi popolnoma drugega delikta. Sladoledar g. Hrast je namreč javil policiji, da mu je nepošteni Matija sunil ves sobotni izkupiček' sladoleda v znesku 400 Din, vzel svoje listine in zapustil delodajalca. Stražnik je Matiji povedal, pa kaj se gre, ter ga povabil s sabo. Ta pa se ni pustil odvesti. Iztrgal je stražniku pendrek ter pozval pasante, naj mu pomagajo proti nedostojnemu stražniku. Morala sta priti še dva stražnika, da so odvedli reni-tentnega Matijo na stražnico. Našli so pri njem še 73 Din, ostalih 327 Di>n jo Matija že zapil. Aretiranca so oddali v zapor. Na policijskem komisarijatu pa so vi »Policijskem glasniku« našli včeraj, da Matija Pišorn ni prvič kradel, temveč da ga (zasleduje že naše okrožno sodišče radi neke tatvine. —
Še o požaru v tvornicj Durjava.
Na poročilo Zadruge dimnikarjev, da dimnikarja, ki je izžigal dimnike, ne zadene nobena krivda na požara v tvornici Durjava v Gregorčičevi ulici, se nam naknadno poroča, da je bila dimnikarjeva krivda oblastno komisi-jonelno ugotovljena. Tvorničar g. Durjava je dimnikarja še osebno opozoril na eventualne nevarnosti in tudi na njegovo odgovornost, ako se kaj zgodi, toda ta je izjavil, da je vsaka nesreča izključena. Za to so na razpolago tudi priče. S tem zaključujemo debato o vprašauiu. kdo jc zakrivil ta oožar. —
Franjo Zebot obsojen na
teden dni zaoora
Zasluženo plačilo za grdo obrekovan,e dr, Goriška v
Sv. Lenartu
V petek je bil pri okrajnem sodišču ov. Lenartu bivši klerikalni poslanec raiUo Žebot obsojen na teden dni za-P°ra z enim postom in trdim ležiščem, 8er ie na javnem shodu v S vi Lenartu dne 4. aprila dolžil g. dr. Milana Gori-SKa, cta si je skušal pri avtodužbi na »troske države s protizakonito nabavo davka prostega bencina napolniti žepe.
Zebot je tedaj junaško pozival, naj ga o,c evetani toži, nekaterim ljudem pa jc dejal: Vi, ki ste njegovi Špijoni, mu pa povejte, da ga počivam k tožbi! Sodniji je pošiljal Zebot pismene in
Občinske volitve v Ljubi
LJUBLJANA, 22. avgusta. Za <
ske volitve v Ljubljani, ki se boe
1 e 2. oktobra, je bila vložena
H^f^Ldatna lista. Vložila jo
a!!, . stranka in je njen nosilo Andrej Gosar.
ftutodirka za pokal kralj Marije
bfograd, 22. avgusta. Na
‘lratev°—-Beograd se jo vršila \ van z veliko napetostjo pri IjicV avrtHm°bilska dirka za pokal trije- i ^C‘ Dirke 80 80 udeleži Čan ' pa Beograjčana in en Sar beoir,';^ j° Prispel v Beograd StoyCr o dirkač Radovan Suvat
1 bcncina?erSpoHu (6 cilindr0v * bundah. Sr r ® urah 50 ™lnutah 2 km. SavatU hitrost je enašalj dobil pokal 8 tein definitivru
spel BeograS,C0č-H »Lancia« (4	^
tah in 44 sekiranj'6 wah 16 r hitrost jo rraašala 5?;™ P°Vp'
Človekoljubna oporol(a>
San Pkl FranC™’ ki j0 te dni um jan Remu, jo svojo z 20 n]i]ijoni
kov ocenjeno premoženje zapustil °urjovcmu institutu v Parizu
brzojavne proteste, češ, kako ga morejo zasledovati, ko je vendar imun kot poslanec.
Sodišče se je postavilo seveda na edino pravilno stališče, da je imuniteta z razpustom skupščine prenehala ter naložilo odsotnemu Žebotu prej navedeno kagen.
V razsodbi se povdarja. da se zaporna kazen ne da izpremeniti v dena,rno, ker globa ne niore obsojenca poboljšati in bi tako tudi ne mogla služiti cilju in smotru kacnu
Krasno uspela prireditev Sokola v Rušah.
Sokolsko društvo v Rušah j'e priredilo včeraj popoldne svoj društveni nastop, katerega so se udeležili v lepem številu tudi Sokoli od Lenarta, iz Jareniue in Maribora. Po sprevodu s kolodvora, se je ob 15. uri pričela javna telovadba na vrtu poleg ljudske šole pod vodstvom načelnika br. crn-ke in načelnice sestre Bečelove. Ruški Sokol je nastopil z vsemi oddelki. Razen tega so nastopili še naraščajniki in naraščajnice mariborskega Sokola pod vodstvom br. Dekleve oziroma Mačusa. Na orodju sta telovadili dve vrsti članov, in sicer na drogu in bradlji. ruški naraščajniki pa so skakali v višino. Telovadba je posvedočila pridnost domačega Sokola in so želi vsi oddelki pohvalo občinstva. Udeležba na veselici, ki je sledila javni telovadbi ic bila tako številna, da niso mogli dobiti vsi ljudje prostora. Za3 bava je bila nad vse prisrčna. V okusno prirejenih šotorih so stregle požrtvovalne ruške gospe in gospodične. Srečolov je imel čedne dobitke. Društveni nastop je bil v vsakem oziru posrečen. —
CURIH, 22. avgusta. Beograd 9-13, Berlin 123.32, London 25.21, Newyork 518.65. Pariz 22.335, Milan 28-255, Praga 15-37. Dunaj 73.07,
100X8
Mariborski V E C E R
SEBE
V Mariboru, dne 22-! V i i i- 'mri.
V dvorani pravice
Žrtev gasilskega narodnega veselja — Kratka odeja, dolga je noč — Akrobati n ja Lojzka
Nič slabega m, če gre človek na veselico tega ali onega gasilnega društva. Kdo izmed nas še ni obiskal take najpopularnejše zabave med Slovenci? Saj se tamkaj brez ozira na strankarsko pripadnost ali svetovni nazor gasi pod patronanco samega Florjana ogenj, ki je sicer neviden doda tem bolj žgoč^ ogenj v grlu, ki prime od časa do časa vsakega zemljana.
Malo kočljivejša pa je zadeva, če hoče veseljak na gasilski veselici komandirati vse navzoče in z nožem v roki dajati takt za razpoloženje gasilcev, civilistov in še orožnikov. Tega si ni bil v svesti naš junak Simon, ki je prišel zadnjič »na pomoč!« v Kamnico in pripomogel k vsesplošnemu gašenju razgretih grl. Ker ga je baje nekdo izzival, je pričel razgrajati, da je bilo grda. Nekemu tovarišu je z nožem raztrgal suknjo na rami, drugemu je izbil iz roke pet polnih vrčkov piva, ostale pa je kar po vrsti podiral na tla. Ker Simona ni bilo mogoče ukrotiti, so poslali po orožnika. Prišla sta v gostilno dva z nasajenimi bajoneti in mirila razdraženega Simona. Ta pa je svoje »argumente«, kakor se čita v obtožnici, še povečal. Pričel se le zaletavati v oba orožnika iin kričati na n ju: »To ste hudiči, pa ne jugoslovenski orožniki! Svinje! Smrkovci!« N: se hotel in ni se hotel umiriti. Ker nista bila divjaku niti dva orožnika kos, je bil v skrajni sili primoran eden izmed njih potisniti Simonu bridko jeklo svojega bajoneta v stegno. Sedaj šele so žalostnega junaka dneva mogli povezati in ga postaviti dobesedno na hladno — v bližnjo mesnico ter zavrteti za njim ključ.
Na te razne očitke je Simon sodniku nekako takole odgovarjal: »Za fantovske pohode in prepire sploh’ ne maram!... Noža sploh nisem imel.. Mogoče sem z roko koga kam pritisnil, pa udaril goto-rvo nisem!... Orožnikom sem že mogoče kaj rekel...« Z različnih strani porogajo sodišču, da je Simon velik razgrajač in pretepač. »Mene bi bilo sram, če bi kdo o meni kaj takega čital,« pravi sodnik.
»Saj me je sram!« odvrne Simon. če mu je šlo iz srca, se ne da reči. »Poglejte, vsi pravijo, da ste razgrajač in pretepač«. — »Sploh, gosmod sodnik..« — »Ta sploh vas bo uničil, ta sploh...« konča sodnik in razmišlja, za koliko bi zašil žrtev gasilskega narodnega veselja. Odločil se je za svetopisemsko število sedmih dni zapora z enim postom in enim trdim ležiščem za priboljšek.
»Kratka.odeja, dolga je noč,... »..'Ob Dravci je lušno ležati!« Bilo pa je pravzaprav tako, da odeje niti bilo ni, radi česar so trije fantje tem lažje šteli v družbi edine Micike svetle zvezde na nebu. Samo da ne bi tej poetični noči sledila skoz in skoz prozaična dvorana št. 15 v sodni palači. Tu se je namreč znagla včeraj cela štiriperesna deteljica z Miciko na čelu, ki je zatožila enega svojih spremljevalcev, da ji je sunil iz njenega torbiča petindvajset Din naše zdrave valute in zapestnico iz samih srebrnih Frane Jožefovih kron. Spočetka je bila Micika prepričana, da ji je o-sumljenec vzel te stvari že v gostilni, kjer so skupno pili za dobro voljo, tekom razprave pa so prihajali na dan vedno lepši komadi o njej kakor o njem. Na travci ob Dravci se je Micki odprla torbica in raznesli so se »cukerli« in »špegelček«, kar so potem kavalirji pobirali. Zato ni izključeno, da se je tudi ostala vsebina torbice zgubila takrat in ostala v temi neopažena. Sodnik se ni mogel prepričati o krivdi obdolženca in ga je oprostil.
Radi nekega nedolžnega otroka sta se skregali Lojzka in Marija na posestvu nedaleč Maribora Obe sta že v letih, vendar pa še dovolj čili, da se pograbita in malo poruvata po dvorišču. Oni dan, ko je Lojzko zopet tak prijelo, ie srečala Marijo, jo zlasala in vrgla na kamenje in blato. Vrh tega pa je zalučala v premaganko še literski pločevinasti vrč. Marija je pokazala sodniku posledice ran na laktu in pristavila, da se ji še tudi na stegnu pozna poškodba.
»Ali zahtevate odškodnino?« vpraša sodnik. Marija privleče iz cekarja raztrgan jopič, ki si ga je med bojem raztrgala, rekoč: »55 dinarjev sem dala zanj, tega naj mi plača!« — »E, pa sedaj ni več nov!« pristavi sodnik. — »Enkrat ie spran, nič več!« — »Kotiko torej zahtevate?« — »No. trideset dinarjev!« je brž spustila Marija.
Za pričo je bil zaslišan posestnik, ki ie videl ruvanje na dvorišču. — »Kako je torej bilo?« — »Katera je katero zgrabila, ne morem povedati.« — »Katera je prišla na tla?« — »Vrag, saj sta se obe kotalili!« — »In na zadnje?« — »Na koncu je bila resnično Marija spodaj!«
Srborita Lojzka bo plačala 200 Din globe ali pa bo sedela 4 dni.
Novice z meje
Po dolgih letih je vendar vlada našla kredit za obmejne stražnice finančne kontrole. V Prekmurju, kakor tudi tostran Mure so postavili ob glavnih prehodih državne meje prav lične hišice za finančno kontrolo. Prejšnje stražnice so bile tako bolj podobne ciganskim šotorom in gotovo niso služile ugledu naše države. Stare barake so sedaj že napol raztrgane in čakajo samo na zimo, da jih pokurijo.
•
Cesto ob Muri, ki je bila skrajno zanemarjena, so sedaj na splošno zadovoljstvo prebivalstva, posebno pa voznikov, popravili. Marsikateri šofer je na tej cesti poprej le z največjo težavo izvozil iz blata in bil vsled tega še v nevarnosti, da zdrči v Muro. Cesto je popravila sedaj stavbna tvrdka »Slograd« iz Ljubljane.
•
Poljski delavki Marija Stibler in Antonija Pirh er, stanujoči skupno v Se-govcih, sta se dne 15. t. m. sprli. V jezi je zagrabila Štiblerjeva lonec vrele juhe na ognjišču in polila ž njo 13 mesecev staro hčerko Ano Pirher. K sreči je mati še pravočasno odbila lonec z vrelo juho in tako preprečila večjo nesrečo. Mati in hčerka sta dobili precejšnje opekline in so morali poklicati zdravniško pomoč. Orožni-šivo je prijavilo dogodek sodniji.
Začetek šolskega leta
Drž. gimnazija v Mariboru.
Dne 26. avgusta ponavljalni izpiti iz matematike, dne 27. iz latinščine, dne 29. iz ostalih predmetov, vsak dan od 8. ure dalje, po razporedu, ki je razglašen v gimnajziji. Dne 30. in 31. avgusta naknadni izpiti. — Vpisovanje novincev v I. razred dne 1. in 2. septembra; vpisuje se brez sprejemnega izp:ta. Lanski dijaki in repetenti se vpišejo dne 3. septembra ob 10. uri; tega dne ob 11. uri se vse vpisovanje zaključi. Dne 5. septembra ob 8. uri (začetek pouka v vseh razredih. —
Ženska realna gimnazija v Ljubljani.
Vpisovanje za gojenke, ki želo vstopiti v I. razred, bo 1. septembra od 9. do 11. dop. S seboj je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Iz krstnega lista mora biti razvidno, da dovrši gojenka v tekočem letu 10 do 13 let. Gojenke iz drugih zavodov se bodo vpisovale 2- sept. od 9. do U. ure. Razredni izpiti bodo 25- in 26. avgusta. Dopolnilni iizpiti 27. avgusta ob 3. uri. — Enoletni trgovski tečaj. Vpisovanje je določeno na petek, 16- septembra od
9.	do U. ure. Sprejemni izpit bo 17. sept. ob 8. uri. Pouk se prične 19. sept. ob 8. uri. — Enoletna gospodinjska šola. Vpisovanje 29. in 30. sept. ob 9. dopoldne v poslopju Mladike. Pouk se prične 1. oktobra ob & uri.
Mariborski	in
Vročina popušča — prijetnejša toplota
Po dneh neznosne vročine, ki jo je hladno deževje minulega tedna temeljito potlačilo, je Maribor zopet pro-steje zadihal. Nedelje in praznike, ki smo jih meščani preko poletja pridno izrabljali za manjše in večje izlete, se bo odslej že dalo prebiti med stenami skromnih stanovanj. Številno ob činstvo se je že prvo hladnejšo nedeljo zadovoljilo s posetom mestnega parka, ki je v predpoldanskih urah nudilo prav živahno sliko.
Lepo, solnčno predpoldne je sicer izvabilo mnogo prebivalcev na zeleno Pohorje, kjer postaja atmosfera za domačega izletnika bolj prikupljiva, kajti naša gorska torišča pričenjajo spričo odhajanja stalnih letoviščarjev izgubljati hotelski značaj in dobivajo izraz domačnosti, ki smo je v naših gorah tako vajeni, da se v nove prilike težko vživljamo.
Rušani so bili včeraj popoldne deležni s strani Mariborčanov izrednega obiska. Trume Sokolov in prijateljev Sokolstva so odhiteli na tamkajšnjo prireditev, ki je v zabavnem oziru nudila obilo razvedrila.
V mestu samem ni bilo nobenih prireditev. Športniki so otvorili nogometno sezono z mednarodno tekmo, ki je bila dobro obiskanj in nudila v mestu ostalim meščanom edino razvedrilo.
Bližnji okoliški kraji so rahel pričetek jeseni močno občutili. Vinotoči iz Meljskega hriba in drugje so imeli neznaten obisk, bolje pa so bile obiskane gostilne in kavarne v mestu, kar se je občutilo zlasti v poznejših ju3 tranjih urah, ko so glasnejše Bachove častilce krotili policaji. —
TA župnika v Sv. .Turin v Sl. gor.
hočejo postaviti Ivana Bori no, ki službuje sedaj nekje v kozjanskem okraju. Bozina je v tej fari že služboval kot kaplan kr ni zapustil dobrega spomina-L. 1913 je pretepel g. Dominika Koserja in je bil radi težke telesne poškodbe obsojen na 1 mesec težke ječe. Po dr. Koroščevi intervenciji na Dunaju je bila takrat kazen izpremenjena v denarno. Kaplan je moral plačati 1000 kron- — Slabšega žunnijskega kandidata res niso mogli najti. —
Češki dijak? v Mariboru.
Jutri zjutraj ob pol 10. se pripelje iz Celja v spremstvu dveh profesor-1 jev 35 čeških srednješolcev, ki ostane jo v našem mestu do popoldanskega brzovlaka, s katerim se povrnejo domov. Češki izletniki so posetili vse večje kraje Slovenije, v Celju f>a so se mudili cel mesec. Pozivamo vse mariborske srednješolce in akademike, da pridejo k sprejemu svojih čeških tovarišev na kolodvor in da jim pred obedom razkažejo mesto in najbližjo okolico. —
Kredit za regulacijo Mure in Savinje.
Ministrstvo za poljedelstvo je nakazalo mariborskemu velikemu županu dva milijona dinarjev za regulacijo Mure od Cmureka naprej, za najnujnej ša regulacijska dela v gornjem toku Savinje pa 200.000 Din. —
Proračun mariborske oblasti.
Proračun mariborske oblastne skup* ščine za leto 1927. je potrjen. Finančno ministrstvo je vrh tega odobrilo najetje posojila v znesku 10 milijonov dinarjev pri domačih denarnih zavodih proti desetletni amortizaciji. Stavka lesnih delavcev končana. Danes so sc stavku joči delavci v lesni Industriji in obrti po skoro 14 dnevni stavki zopet vrnili na delo. Stav ka je smatrati v splošnem kot ponesrečena, ker Je delavstvo doseglo le malenkost in tudi ni bilo edinstva. —
Smrt, znanega mariborskega trgovca.
Včeraj popoldne jo umrl znani mariborski trgovec z muzikalijami Franc Perc, star 61 let. Pogreb bo jutri ob 5. popoldne na pobreškem pokopališču.
Umrla je
sinoči (zasebnica Genovefa Štraus iz Nove ulice v starosti 62 let. Pokopana bo jutri popoldne ob štirih na Pobrežju. —.
Prazna stanovanja
Stanovanjsko sodišče razpisuje ^oddajo sledečih stanovanj:	1.	Koroščeva
ul. št. 34 I. 4 soba, kopalnica, kuhinja in pritikline od stranke Ivana Favaj- 2. Tržaška c. št 53, pritličje «VUa Mirni dol» 3 sobe, kopalnica, kuhinja in pritikline od stranke Antona Razinger. 3. Magdalenska uh št. 67, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline, od stranke Sre-čkota Obreht. 4- Aleksandrova cesta št 39 dvorišče 1 soba kuhinja in pritikline, od stranke Ignaca Zalokar. 5. Vrbano-va ul. št. 2, na dvorišču 1 soba z štedilnikom, od stranke Blaža Bračko. 6. Židovska ul- št. 12. dvorišče, 1 soba z štedilnikom, od stranke Antona Medved. 7. Koroška c. št. 18, dvorišče, 1 soba (Z štedilnikom, od stranke Ivana Plohl. 8. Mlinska uh št 33, dvorišče, 1 soba z štedilnikom, od stranke Josipine Selin-šek. 9. Pobrežje Cesta na Brezje št. 40,
1 soba, kuhinja in pritikline, od stranke Karla Ppy.iič. 10. Slov- Bistrica št. 148,
2 sobi. kuhinja in pritikline od stranke Josipa Dorn. 11. Slov. Bistrica št. 110 I-1 soba z štedilnikom, od stranke Roze Wesiagg. 12. Sv. Lovrenc na Poh, št. 15, soba, kuhinja in pritikline v podstrešju od stranke Jakoba Stopainik. — Prošnje je vložiti najkasneje do četrtka, 25. t. m. dopoldne-
Občn? zbor Kovinske zadruge.
Včeraj se je ob lepi udeležbi vršfl občni zbor Kovinske zadruge, ki je izvolil za zadružnega predsednika g. Ivana Sirka, za podpredsednika pa g. Franca Kumerca. ključavničarskega mojstra v Mariboru. —
V stanovanju okraden,
Včeraj je v stanovanju v Langusovi ulici neznan storilec okradel Jakoba Pristovnika. Iz zaklenjenega kovčka mu je izmaknil 2 bankovca po 100 Din in nove čevlje, vredne 320 Din. Razen tega so mu iz spalnice zmanjkale nove hlače vredne 200 Din. Policija je uvedla preiskavo.
Lov za tatom.
Danes dopoldan okrog 9. ure je srednje velik neznanec prišel v stanova' nje Karoline Kurzemann v Gospejni ulici št. 4 in si prilastil omot blaga ter hotel pobegniti. Bil pa je pri tatvini opažen. Gospodinja je odhitela za njim na ulico in dalje v Strossmajerjevo ulico, kjer so mu prišli nasproti pa-santi. V zadregi je vrgel omot od sebe in se praznih rok izgubil v neki ulici. Na.ibrže je pobegnil v park. kjer gotovo snuje nove načrte za plodonosne pustolovščine, ali pa se mu cede sline po plenu, ki ga je moral vrniti gospodarju. —
Stekline sumljiv pes v Mariboru.
Mestni fizika t Je doznal, da se je v četrtek pojavil v Mariboru stekline sumljiv pes, ki je napadel in poškodoval 2 osebi. Od teh se ie zglasila dne 18. t. m. na mestnem fizikatu 1 oseba. Pes je bil lovske pasme e usnjatim nagobčnikom na vratu. Vse osebe, ki so bile zadnje dni v Mariboru ugriznjene od kakega psa, se pozivajo, da se nemudoma zglasijo na mestnem fizikatu, Frančiškanska uh št. 8, ker sicer ni izključeno, da podležejo steklini. —
Tatovi koles nikdar ne počivajo.
najbolj pa se jim zde za tatvine pr!-1 kladne nedelje. Včeraj sta bili zopet ukradeni dve kolesi. Uradniku Antonu Mercu je neznan storilec odpeljal novo kolo. katero je imel spravljeno pri sodnijskem slugi. Kolo je znamke »Stvria« št. 676332. — Delavcu Antonu ^mdariču pa je bilo ukradeno v Jezdarski ulici kolo znamke »Ne£er< 1196, vredno 1500 Din. —
Primarij dr. Černič,
specijalist za kirurgijo, z>opet redu0 ^ dinira. —
□□□aoonDDcro a □ o KINO APOLO
Harry LiedtHe
Ossi Osvvalda. mru 11 nnTrri p p apapoCJODCC1*3
Smrtni boli ostankov staro-kulturnega naroda
Indijanci na boiivijanski planoti — Upanje na sveto Inko
Nekaj časa že krožijo po vsem svetu vesti o velikem uporu Indijancev na bolivijski planoti. Poroča se, datisočglave indijanske trume požigajo in razdirajo vse, kar jjm pride pod roko ter da na grozovite načine morijo belo prebivalstvo. V poročilih o indijanskem uporu si marsikaj nasprotuje. Enkrat so Indijanci oboroženi e najmodernejšim orožjem ter se borijo, ker niso zadovoljni z agrar n° politiko vlade, drugič so vstaši zopet razbesnela tolpa, ki sama ne ve kaj hoče 111 tako se v čudnem vrtincu sučejo vsa poročila okrog pravega jedra in vzroka tedijanskega upora.
Ysi indijanski upori so neglede na neposredni povod — krči smrtnega boja Pokdaj visoko kulturnega naroda. To velja še posebno na potomce slavnega vladarskega Inka-plemena na bolivijski pia-P°ti. Ko so Španci z zvijačo, izdajo in bsočkratn imi umori zavzeli starodavno Poniansko državo, so bili predniki da-našnjih upornikov člani velikanske in ovetoče državne eajednice, kjer ni bilo de bojev, ne zločinov, ne bede in ne ’a-°te. Tudi kulturno je bila ta državna zajednica jako visoko. Gojila je poezijo, dramo, glazbo, stavbarstvo in umetniško keramiko. Indijanci so živeli pod In-Kasko vlado naravnost idealno, kar po-Jteej° tudi španski kronisti ob priznanju € ikih vrlin Indijancev, kakor miroljub nos i, nadarjenosti in marljivosti. Tristo
let
španskega (zatiranja je pa zadosto-
dlo, da se je visoko civilizirano ljud stvo spremenilo v zanemarjene in poginjene črede. Španska inkvizicija je teed Indijanci obhajala najstrašnejše krvave orgije, vsi španski pustolovci so s' Pa lahko Indijance jemali za brezpravne sužnje in tako ni čuda, da so propadle vse narodne vrline, ki izhaja-
jo edinole iz svobode in napredka. Španska civilizacija je boljšo indijansko civilizacijo uničila tudi z alkoholom in z vsemi svojimi raizvadami in strastmi.
Želja po svobodi in spomin nanjo pa ostane tudi hlapcem. Izkoriščani in zastrupljeni Indijanci od rodu do rodu sveto upajo "na odrešenika, čistega in pravega naslednika staroslavne Inke, da jih zopet dvigne in reši. Španci imajo ves čas do danes velikanske skrbi v domnevanju, da indijanski domačini dobro vedo za zlate in srebrne žile na obsežni poljani in neobhodenih gorah, a da jih za nobeno ceno ne izdajo, ker upajo na svoje vstajenje- Pri vseh uporih, ki so se odigrali na območju nekdanje pe-ruanske države, se je naknadno vedno poročalo, da je indijanske upornike nekdo vodil, ki je užival neomejeno pokorščino in fanatično zaupanje. Objektivni poročevalci vedo povedati, da se Indijanci — inkaški potomci vsakokrat dvignejo v nekem velikem zanosu in da sami ne vedo, kako se stare vrline junaštva, zvestobe in plemenitosti za-morejo pretvoriti v bestialnost.
V glavnem mestu La Paz se ob sedanjem uporu govori mnogo o tujih vplivih in celo o komunizmu. Vse to pa nima nobene podlage, ker je stoinstolet-na španska uprava Indijance tako silno potlačila, da sploh niso vsled svoje nepismenosti dovzetni za kake tuje vplive, kaj šele za organizacijska in druga navodila. Če so ta upor še tako krvavo in radikalno ndušili, ni s tem rečeno, da se upori ne bodo več ponavljali. Upo ri so bili in še bodo, dokler popolnoma ne izumre narod, katerega so tujci s surovo silo podjarmili sredi najvišjega kulturnega razvoja.
Ciganska godba
V Budimpešti so zasačili nekega ciganskega primasa, ko je skušal ponoči vdreti v neko trgovino. Pred sodnikom ciganski primas izjavil, da je hotel postati vlomilec v veliki beda, ker je cigansko godbo izpodrinil nesrečni a-menkanski jazz, da je veliko število ci-ganov-godbenikov brez (zaslužka.
Ciganska godba je res na robu pro-pada. Samo na periferijah večjih mest se se drži, v barih in kavarnah sredi velemest je pa popolnoma izpodrinjena od godbe, s katero so svet obdarili črnci. Ciganski primas, junak tolikih operet in romanov, mnogokrat tudi junak resničnega življenja, se je moral umakniti zamorskemu romantiku, ki z veliko Manjšo vnemo srca, zato pa s tem vj-oJo rafinirano tehniko opravlja posle glasbe in človeških src. Iz madžarskih kavam so cigani oboroženi s cimoali te violino v naskoku osvojili ves svet ter 6 svojimi sladko-strastnimi melodijami razvneli
po vseh velemestih še tako azirane glave in srca. Cigan pride z L 0 100 takorekoč na svet ter igra vse
brez
n°t na poseben omamljiv način. Te
Posebnosti ciganske godbe so imele še prod leti silno moč v Evropi in Ameriki-T aea}:kntt je pa svet iz silnega hrupa in ža	saksofonov,	bobnov, zvoncev,
uovo °b°nt i-n podobnega odkril svojo V:rvernmUz^°- T° muzika 'Hlastnega Al|a’ n® mara več srca. ali Pa ^Li0 d° cigani navadili na jazz, nu navad ° ^I^ez hmpa izumrli. Oče si-sli, talent^111 drusega zapustil kot gosko generacij6 podedoval in c“le c5«an-drugega dela 'i° živele bre‘z vsakega bila najlepši da°r Rodbe' G,azba :iiTn ;ic pa zahteva noJ "frave- Današnji svet
ati. Tega pa cigan em’ ntcn'. n6llbraB0’
ne tnorejo dati.
Pozna ženitev
avnega virtuoza.
PniLT	f ^	^nski virtuoz
Rngen Ysaye se je v morskem kopali-
S a-* n- P-r°-11 R 8V°jo učenko gospodično Dincm gz Br0f>klvim. ženin
J® star 69, nevesta pa 25 iet '
faomlnjajte $e CMD
Šminka, puder in revolver
Na neki senzacionalni sodnijski razpravi v Parizu, sodili so moža, ki je iz ljubosumnosti umoril svojo ženo, — je dejal državni pravdnik: »V zadnjih petih mescih je 74 ljudi v Parizu umorilo ali.pa skušalo umoriti ie ljubosumnosti. 74 ljudi mori in vsi opravičujejo svoj zločin s preveliko ljubeznijo«. — Sodniki in odvetniki so že vajeni mladih žen, ki hladnokrvno pripovedujejo: »Ljubim ga (on je ali mož ali pa ljubimec), brez njega ne morem živeti, ubila ga bom«. — In pri tem se nežna roka z rožastimi nohti in dragocenimi prstani igra z malo ročno torbico. V tej torbici je pa poleg barvila za ustnice in pudra — revolver. Če se reče taki mladi d^rni: »To je absurdno! To je povrh še (zločin! Prišli boste v ječo«,— zmaje ljubosumna z ramo ter brez pomisleka odvrne: »Prava reč! Pred porotnike pridem in kaj posebnega se mi ne more zgoditi! _ Ni čuda, da tako misli. Saj ie v zadnjem času že toliko žensk-morilk ob večjem aplavzu (zapuščalo po oprostilni razsodbi sodno dvorano, kot kakšna slovita pevka ali plesalka gledališki oder. V. velikih mestih spada revolver že med dnevne potrebščine moderne damo in je nerazdruž-ljiv orl šminke in pudra. Revolverja se poslužujejo seseda tudi moški partnerji. Zakaj se ne bi! Na sodiščih se je že tolikokrat razsodilo, da umor ni zločin ob argumentu ljubezni in ljubosumnosti in končno se da še prav verjetno pripovedovati, da se je revolver sam sprožil. Pri ločitvah (zakona so pa sodišča silno natančna in vrhu tega so procesi še precej dragi. 7j revolverjem je vso prav hitro opravljeno.^ V roko sc vzame, prst so zategne in zakon je — ločen-Potem se pride pred sodišče. Tam je treba jokati in pripovedovati, da je bila ljubezen prevelika. Da prevelika ljubezen jemlje vsako razsodnost, to je že nekako samo ob selil rajzumlji-vo. Ko dela revolver družbo lepotičin v torbici moderne dame, si seveda mnogi želijo nazaj one čase, ko je umor bil umor in ©ločin, ki zasluži pokoro. Nekaj senzacionalnih oprostilnih razsodb nad ljubosumnimi morilci pa glasno prevpile te pametne in upravičene želje.
Spori
Otvoritev jesenske nogometne in hazenske
sezone
SSK. Maribor — Villacher S.V.
Zaslužena zmaga domačinov.
Z včerajšnjo mednarodno prireditvijo je bila otvorjena jesenska nogometna sezona. Požrtvovalnost »Maribora«, ki je nadkriljevala borbenost nasprotnikov Villacher SV, je domačinom prinesla zasluženo zmago in jim znova pripomogla do primernega upoštevanja v, športnem svetu.
Gostje so tvorili kompaktno celoto hitrih odločnih igralcev, manjkal pa jim je sistem v igri, radi česar je bila večina njihovih akcij razbita po ožji obrambi domačinov.
Mariborovi enajstorici, pri kateri je uspešno gostoval na mestu desnega branilca Barlovič, je treba priznati izredno požrtvovalnost, ki je komaj in komaj odtehtala neodločnost napada. Vratar »Maribora« je imel malo posla, kajti razpoložena branilca sta čistila vse nevarne situacije. Levi half Košenina je bil najboljši mož in je bil v obrambi kakor tudi ofenzivno vedno na mestu. Odlikuje se v jemanju in podajanju žog. Kirbiš je tokrat zaostajal, dočim je Hreščak I. docela zadovoljil. V napadu ni bilo moža, o katerem bi se lahko dejalo, da se je ie redne odlikoval. Notranji trio in krili, ki so kombinatorno zadovoljili, so radi neodločnosti zagrešili nešteto napak in se izgubljali v brezplodnih kombinacijah. Številne sigurne šanse so ostajale po njihovi zaslugi neizrabljene. Edina dobrota napadalne vrste pa tiči v tem, da dolgo zadržuje žogo in daje obrambi priliko za počitek-
Potek tekme je bil zelo živahen. Takoj v začetku je bilo opaziti premoč domačinov, kljub temu pa so gosti že v osmi minuti dosegli prvi gol. Nato je »Maribor« požrtvovalno igral na izenačenje in proti koncu polčasa dosegel enajstmetrovko. (1:1). Razmerje se do srede drugega polčasa ni iepremenilo. Po stalnem obleganju je Mariboru v 30. minuti uspelo po Hreščaku II. doseči vodstvo. V štirideseti minuti Beljačani izenačijo, a tik pred zaključkom zviša Vodeb na 3:2. Koti 12:3 za Maribor.
Zmago domačinov nad prvakom Koroške je publika sprejela z velikim zadoščenjem, kajti sigurno je, da je kljub pičlemu razmerju uspeh neprimerno velik, zlasti če primerjamo poslednje rezultate in pa kvaliteto nasprotnika.
Sodil je g. Nemec neodločno. Obisk srednji.
ISSK Maribor mladina :TSK Merkur komb. 4:3..
Včeraj dopoldne je mladina Maribora, ki nastopi v Ljubljani v tekmi za mladinski pokal Ilirije, premagala kombinirano moštvo Merkurja v razmerju 4:3, kar dokazuje, da razpolaga s kvalitativno dobro enajsterico, ki bo y doglednem času dajala prvemu moštvu dogorel in uporaben materija!.
Hazenska tekma Maribor I. : Maribor II. 14:5 (6:1).
Predtekmo mednarodne tekme »Maribor«: Villacher SV sta odigrali družini Maribora. Kvaliteta igre je od pomladanskih tekem močno nazadovala, kar je gotovo pripisati skoraj dvame-sečnemu počitniškemu odmoru. Najboljši del družine je bil napad. Srednja napadalka igra koristno, v streljanju na vrata pa zaostaja za krili. Krilki se nista posebno odlikovali, branilka pa je nalikovala na (začetnico. Vratarica dobra. Pri rezervni družini je zadovoljila desna krilka in obe krili. Center nemogoč. Vratarica nesigurna.
Srednjeevropski cup
Hajduk in Amira izločena.
V drugem kolu tekem za srednjeevropski cup so (zmagala moštva Ra-pid, Admira in Slavija.
Čeprav j© Rapid predvedel slabo igro, se Hajduku ni posrečilo izvojevati zmage, akoravno je imel dovolj prilike, a ni izkoristil ugodnih šans. Vendar je rezultat 1:0 (0:0) dvignil ugled našega prvaka. Dunajska publika, ki je prisostvovala tekmi Sparta Admira, je po razglasitvi (zagrebškega rezultata demonstrirala proti Rapidu.
Sparia je na Dunaju podlegla Admiri v razmerju 5:3. Ob zaključku tekme je prišlo na igrišču do neljubega incidenta. Dunajčani so napadli goste in jih pretepli s palicami Intervenirala je policija.
Slavija je zasluženo porabila »Ujpest« v razmerju 4:0 (2:0). Tekmo je vzorno vodil sodnik Fabris iz Zagreba.
Ostale tekme.
DUNAJ: Sportklub:Simmering 4:); Hertha:Vorwarts 4:2; GersthofrRudolfs hugel 1:0; Nicholson:Sparta XVI 6:3-
BEOGRAD: Ferenevaros:Jugoslavija 5:3 (2:2).
SARAJEVO: Saško:SIavija 2=0 (2:0).
Smrt slikarja Saše Schneiderja.
V Swinemunde je umrl v starosti 57 let znani nemški slikar Saša Schneide-r. Pokojni je bil na dresdenski umetniški akademiji učenec slavnega slikarja Le-onharda Geysa. Ko je dovršil umetniško akademijo, se .ie podal za. več let v Italijo, fe te dobe so znamenite njegove slike na stenah in na stropu vile Colombaria v Florenci. Tudi mnoge znamenite nemške zgradbe so okrašene z njegovimi slikami. Pokojni slikar .ie dolga leta deloval na umetniški šoli v Weimaru.
Originalni poskus bombnega atentata.
Italijanski konzul v francoskem mestu Nancy je zapazil te dni na svoji mizi majhen kovčeg iz rujavega usnja, na njem pa šopek vrtnic in drugega cvetja. Ko je natančnejše pogledal, je zapazil v veliko presenečenje, da se iz šopka kadi. Šopek je previdno vzel v roke in našel v njem vžigaiuo vrvico, katero je hitro prerezal. Policija je kov čeg z veliko previdnostjo nesla v pirotehnični izavod, kjer so našli v njem bombo v obliki na sedem tablic razdeljene čokolade. Sedaj iščejo osebo, ki jo to nevarno čokolado s šopkom prinesla v konzulat.
Redka dedščina.
Nedaleč Florence je umrl te dni v visoki starosti neki milijonar, ki je prebival kot samec brez vsake družbe
v svojem tajinstvenem razkošnem gra* du. V oporoki je določil vso svojo nepregledno imovino edino starcem in starkam dotičnega kraja. Tudi grad sam je namenil v iste s vrhe. Preurejen bo v dom za stare ljudi- Ko so pokopali '•redkega dobrotnika domače pokrajine, se .ie zgrnilo v sprevodu na tisoče prebivalstva iz vse pokrajine.
S palico je hotel udariti fašist Trom
ba v Rovinju dne 5. novembra 1925. tamošnjega sodnika dr. Thomana, ko se je vila po mestu povorka, ker je iz-podletel znani napad na Mussolinija. Stvar je prišla pred sodišče in razprava se je vršila šele 4. t. m. Zavlekla se je zadeva radi tega, da se dogodek nekoliko pozabi in se pripravi oprostitev obtoženega fašista. Zaslišanih je bilo nekaj prič. V današnjih časih pričati proti fašistom je zelo nevarno Državni pravdnik je po kratkem govoru priporočal oprostitev, češ da ni zadostnih dokazov za obsodbo. Branitelj dr. Ciochetti je zahteval oprostitev ne le iz pravnih razlogov, ampak tudi iz političnih, da se še ojači plamen fašističnega navdušenja, katero preveva prebivalstvo v Rovinju Pretor je nato slovesno oprostil ob’ tožbe fašista Tromba. Sodnik dr Thoman je znan goriški Italijan. Sedaj je nameščen pri sodišču v kraju Co! mo. Kakor sledi iz razprave, so imeh v Roviuiu nanj piko. da ni fašist
Sfran %.
Mar! bor st? V E C E R N I K JuTra.
V Mariboru, dne 22. VIII. T927,
Varnost v naravi
Ko bi znal vsak človek s takim za= nimanjem opazovati naravo, zlasti pa živalstvo v njegovem boju za obstanek, kakor vse to neprekosljivo lepo popisuje preprosti in nežni švedski pi satelj — pastir Aslugson, s koliko ve-čim zanimanjem bi opazovali živalstvo krog sebe in svoje težave primer jali z njihovo skrbjo. Mi pa kaj radi govorimo o zlati svobodi živalstva, #im bolj se pa poglobim v premišljevanje te prostosti, tem manjše se mi vidi. Pri svobodi moram seveda misliti tudi na varnost. In če mislim na to, so človek in domače živali, ki jih je vzel v svojo zaščito, še najbolj varna bitja pod nebom. Kaj se briga n. pr. vol na paši za svoje življenje, ali pes? Niti kura. K večjemu, če jo kak hudomušen pes malo preplaši pri njenem nepokojnem brskanju po gnoju, Ce pa kdo resno ogroža eksisjenco domačih živali, so to vedno one živali, ki se dan za dnevom borijo za svoje, n. pr. volk, lisica, kuna, medved, jastreb, vrane itd.
Človek je že davno poskrbel za to, da izloči in spravi na varno vse one elemente, ki ga ogrožajo v njegovem življenju. Živali pa nimajo ječ, ^tudi vislic in gilotine ne poznajo in baš zaradi tega se ravno med prostim živalstvom niti ena pasma ne čuti varno pred močnejšo. Ščinkovec še eno drobtine ne pobere, da ne bi tri- do štirikrat poprej pogledal, če mu ne pre ti kje kaka nevarnost. Vrabec niti ene kapljice vode ne popije brez strahu. Lisica se vedno v smrtnem strahu pripravlja na vsako tatvino. Komu pa riba zaupa v vodi?
Kako varen je vendar nasproti vsem tem človek v svojem življenju!
Velikokrat sem opazoval ta boj za obstanek v naravi. Ker se mi zdijo slu čaji zelo redki, sem jih napisal v tem listu za nekaj trenutkov čitateljem v zabavo.
Nad grmovjem, kakor ga najdemo često med obdelanim poljem, zaslišim svoj čas preplašeno čivkanje vrabca, ki je moral biti očividno v smrtni nevarnosti. Začnem skrbno gledati za glasom. In kaj sem videl. Strašen boj za obstanek. Velik jastreb je plaval nad majhnim vrabcem in ga na vsak način skušal vjeti. Zelo zanimivo je bilo, kako se je poskušal vrabček res šiti pred jastrebovim kljunom. Vrabec je dobro vedel, da ropar nad njim ne more delati majhnih kolobarjev, zato se je v obliki svedra vedno bolj in bolj bližal grmovju, kamor je nazadnje padel, kakor da bi vrgel kamen. Jastreb tja ni mogel za njim. Vrabec se je rešil. Pač pa je imel več sreče v naslednjih slučajih. Vrabci se ravno v tem času kaj radi zabavajo v koruzi. Cele jate lahko najdeš daleč na polju, odkoder se nasičeni in z velikim hruščem na večer vračajo proti vasi. Jastrebi dobro poznajo te navade ma* lih kričačev. Na nekem strnišču tik koruzne njive zagledam ostro ptičjo glavo, ki skrbno prisluškuje vrabčev-skemu žlobudranju. Nič hudega sluteč, se vedno bolj bližajo mestu nevarnosti. Z-}*! so tam, enkrat so v zraku, potem spet na zemlji. V trenutku pa, ko so vštric njega kričali v zraku, se jastreb zažene med jato, počasi pa spretno zgrabi z nogama enega kričača in mirno splava z žrtvijo proti
gozdu. Samo par obupnih krikov sem še slišal . . .
Jastreba se večkrat lahko vidi, kako naglo se giblje med drevjem na naših vrtovih. Sem ga prižene vedno glad. Okoli hiš je pa tudi največ tečne hrane. Vrabci so vedno tolsti in tudi kako pišče ni karsibodi. Znano je, da kača z očmi hipnotizira svojo žrtev. Manj znano bo pa menda, da tudi jastrebi že s samim pogledom tako preplašijo majhne ptice, da ne morejo zbežati, če bi tudi rade. — Na stari hruški, kakih 10 metrov od hiše je mirno čivkal sit vrabec? Bog ve od kod je naenkrat priletel velik jastreb in se mirno vsedel zraven vrabca.
Gledal je nanj, revčetu pa se vse perje dviga proti glavi. Edino glas mu še ni odpovedal — živ, živ. živ. Kmalu pa tudi tega ni več mogel . . .
Arnuš.
nad mestom, nato pa izginilo v daljavi. Osebi, ki sta se spustili na tla, sta bila gospica Gordon in njen zaročenec. Oba sta se namreč dogovorila z nekim znanim letalcem iz sosednjega mesta, ki ju je tudi naučil, kako se skače s padalom. Nastalo je veliko navdušenje. Listi eo pričeli takoj pisati o drzni ženski in go-spica Gordon je dobila v enem tednu nič manj kot 40 ponudb za angažman.
Skok iz letala — za angažman
V Houstonu, malem mestecu v Texa-su v Zedinjenih državah, je živela igralka Gordon, ki se ji nikdar ni posrečilo, da bi dobila kak angažman, čeprav je bila prilično talentirana in tudi lepa. Za to se je dogovorila s svojim zaročencem, da se loti posebne reklame. Razširila je po mestu vest, da pride znana nemška letalka Tea Rasche, ki se je te dni ponesrečila v Newyorku, v Houston in da bo izvršila razne poizkusne polete. Določenega dne so se zbrali vsi meščani Houstona na neki poljani. Točno ob določeni uri se je dvignilo letalo. Ko je prišlo nad poljano, je skočila iz njega neznana oseba s padalom, takoj za njo pa še ena. Letalo je nekaj časa krožilo
Redovnica — šofer.
V mestu Pau v Franciji, rojstnent kraju kralja Henrika IV. morejo potniki vsako jutro opaziti mlado redovnico, ki že tri leta zelo spretno vodi samostanski tovorni avtomobil, s katerim se razvaža strankam mleko iz njihove mlekarne in obenem čisto perilo, ki je one perejo meščanom. Ta redovnica je nenavadno spretna, čeprav so ulice še tako polne, se ji ne pripeti nikdar niti najmanjši incident. Poprej je vodil ta samostanski avto neki dobro plačan šofer. Ker pa je delal popolnoma na svojo roko in po svoji volji, so bile redovnice končno prisiljene, da ga odpuste in pošljejo v šofer sko šolo eno svojo mlado redovnico, ki je v resnici že v kratkem času položila šoferski izpit- Na ta način samostanu ni treba več plačevati veliko plačo šoferju, kajti mlada redovnica je zelo poslušna in kar je glavno — njena delovna moč je popolnoma zastonj.
Spomenik nemški ustavi.
Iz Berlina javljajo, da vršijo v Nem-* čiji priprave za postavitev spomenika sedanji nemški republikanski ustavi, ki je bila sprejeta v Weimarju, kjer bo stal tudi spomenik.
Mali oglati, ki aluiijov posredovalne in aooijalna namena občinstva: vsaka beseda 30 p, najmanjši znesek Din &■—
Mali
Ženitve, dopisovanje In ogla-ei trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjši zneaek Dm 10'—
Gonilni jermeni,
najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd. kakor tudi Šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri IVAN KRAVOS, Aleksandrova c- 13. Zahtevajte ponudbo.
829
Kdo bi dal 371etni boljši gospej
dosmrtno življenjsko eksistenco, da se reši zakonsko nezvestega moža. Ponudbe pod »Pridnost« na upravo »Večer-vika«.	827
Služkinja za vse, ki zna kuhati, in šivat-i na stroj, želi službe pri mali družini.	82l
2 otroški posteljici,
1 sklepna in 1 iz mehkega lesa ter nočno omarico prodam. Obiski od 10.—12. ure. Naslov v upravi.	828
Odda se lepa soba
z vso oskrbo 1 ali 2 dijakoma. Naslov v uprava.	823
Dijake (dijakinje)
sprejme boljša družina poleg realke z vso oskrbo. Naslov v upravi	824
Iščem službe vratarja
ali nočnega čuvaja- Večletna spričevala na razpolago. Naslov v upravi »Veoer-nika«. —	825
Kje te dobi najcenjši koki in kovaški Dremoct?
642
Meiovšek, Maribor, Tattenbachova 13.
Pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa In kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini
Gosposka ul. 19
Postrežba točna. — Za obilen obisk se priporoča
Jakob Perhavec
tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov
423
Qrepp de chine
•d Din 60*— napraj s« dobi samo pri 6a
I. Trpin -u, Maribor, Glavni trg 17
Najfinejše Cajno maslo
iz sladke pastellzirane smetane od Prve prekmurske mlekar ne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič Aleksandrova cesta 31.	370
□□□□□□□□□□nnnnnnnrp
Vinski1
kamen
kupujem in prevzamem
iz kleti prodaialea od 50 kg
naprej.
Karol Schvvarz
hotel „Črnl orel“ Maribor, Grajski trg 1.
Jaz hoCem samo
,Medo‘-kavo
se dnevno pečejo in pristna dalmatinska vina se točijo edinole v „Prvl dalmatinski kleti** v Mariboru,
Mesarska ulica 5.
418
laz
Ti
On
Ona
Oni
m
Mi
Vsi
o
c 3 *5 ’>
O
bx)
m
lO
«
0
O s
sprejema vse vrste popravila brez izjeme ter izdeluje čevlje in pletene sandale po meri.
Postrežba točna!	803	Cene	nizke!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiuniiliihniiinimiiTiifmnliiiiiiniiiniiiininiriiitiiiiui
MI!
Ali ste že član	641
Ljudske samopomoči?
Ako ne, zahtevajte takoj zastonj pravila in pristopno izjavo. Sprejmeio se do konca t. leta vse zdrave osebe brez razlike stanu, spola in starosti, torej tudi otroci in starci.
»Ljudska samopomoč* za Slovenijo v Maribora
Aleksandrova cesta 45.
Lepo živet, lepo' umrl.
Neusmiljena žanjica smrt nam je za vedno iztrgala včeraj dne 21. avgusta 1927 našega nadvse ljubljenega in dobrega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Franca Perc
trgovca In Izdelovatelja glasbenih Instrumentov
ki je dosegel 62. leto svoje starosti.
Nepozabljenega pokojnika spremimo v torek, dne 23. t. m. ob 5. popoldne iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 24. t. m. ob pol 8. v frančiškanski cerkvi.
Maribor, Graz, Wien, Dresden, 22. avgusta 1927.
Ana Petek, roj. Perc,	Ana	Perc, soproga
Zofija, Olga, hčerke	Emil	in Oto, sinova
Hilda Petek, vnukinja	Franc	Petek,	zet
in ostali sorodniki.
Posebna obvestila se ne razpošiljajo.
Prosimo tihega sožalja!
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko (letela v Mariboru