CELTE. 18. JANUARJA 19.3 - ŠTEVILKA 2 - LETO XXVII - CENA 1 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE
GLAbILU	éENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Celje
v
v zadnji in današnji števil-
ki NT smo na tretji strani
predstavili študente oddelkov
Višje ekonomsko komercialne
šole in Pedagoške akademi-
je. Hoteli smo zvedeti, kak-
šni so učni rezultati, kako
poteka študijsko delo in kak-
šno je počutje študentov. Od-
govori so nas presenetili. Po-
trdili so pričakovanja, ki so
jih organizatorji višjega šol-
stva na celjskem območju
r vložili v napore za ustanovi-
tev obeh oddelkov maribor-
skih višjih šol v Celju.
Vsi anketiranci so tudi od-
govorili, da sta jim edinole
oddelka v Celju omogočila
nadaljevanje šole. Za gospo-
darske razmere na celjskem
obnx>čju pa je v središču
zanimanja predvsem oddelek
Višje ekonomske komercialne
šole. Oddelek, za katerega
študentje ne vedo, kaj bo z
njim .
Kako to? 2e več kot lei,o
dni si celjska občinska skup-
ščina, še zlasti F>o razpravah
na sejah sveta osmih občin,
prizadeva za. republiško pri-
znanje statusa oddelka. Od-
meva ni. Oddelek dela prav-
zaprav na črno. Kot rezultat
izrednih naporov celjske
skupščine in verovanja v po-
licentrični razvoj višjega šol-
stva na Slovenskem. Seveda
— ob dobrem sodelovanju z
matično mariborsko šolo.
Ker oddelek republika še ne
priznava, ga v celoti finanslra
Celje. Da to ni prav, menda
ni treba izpostavljati.
Razumljiva je torej odločna
zahteva študent-ov m občine,
da republiški IS da piko na i.
Ni dvoma, kakšna mora biti
odločitev. In tudi ni dvoma,
da mora biti deio oddelka
VEKS v Celju kar najhitreje
potrjeno kot možnost za rast
dobro premišljenega in v go-
spodarski prostor regije tvor-
no vključenega višjega šol-
stva.
J. VOLFAND
Leto, v katerega smo vstopili, gotovo ni postlano z rožicami. Stabilizacija gospodarstva mora prežeti sleherni
kolektiv, biti mora predmet razmišljanja in akcije vsakega posatnoznika. V tej situaciji dobiva tudi sindikat mnogo
pomembnejšo vlogo, ker gre tudi za poglabljanje samoupravljanja, za neposreden širok vpliv delavskega razreda
Delo v bazi je zdaj geslo sindikalnih delavcev in takole smo v tej vlogi našli v Tovarni volnenih odej v Škofji
vasi tudi predsednika sindikata MARJANA 2ER0VNIKA, drugi z leve, v kraikefn informativnem pogovoru s sku-
pino članov koiektiva O skrbeh zvečine novih sindikalnih aktivistov več v naši »Mali anketi« na notranjih
straneh	(Foto: Drago Medved)
RESNO ZA ZDRUŽITEV
V našem časniku smo že večkrat poročali o pripravah na inte-
gracijo med trgovino in delom kovinsko-predelovalne industrije na
celjskem območju. V teh dneh bodo kolektivi Alposa, Ferralita,
Klime, Kovinotehne in Libele dobili v roke izredno izdajo skup-
nega časopisa. V njem bodo lahko prebrali, kako potekajo pripra-
ve na integracijo, ki naj bi vse navedene delovne organizacije
združila v močno podjetje z nad 2.600 zaposlenimi. Združeno pod-
jetje bi omogočilo hitrejši razvoj vsakega pridruženega člana, s
skupnimi strokovnimi službami (služba razvoja, marketing, meha-
nografski center, propaganda, služba za izobraževanje in rekrea-
cijo itd.). Z združevanjem določenega dela sredstev od ustvarje-
nega dohodka se bo lahko podjetje odlično vključilo v sodobne
gospodarske tokove.

Ni naključje, da je družbe-
ni dogovor o dejanskem po-
islovnem času v gostinstvu na
¡območju celjske občine nale-
|tel že na začetku svojega iz-
|vajanja na različna gledanja,
¡na kritike, pa tudi na drugač-
ina ocenjevanja. Ni naključje
|zato, ker je tudi dogovor o
[izvajanju enakega sporazuma
¡V trgovinah naletel na odpor.
¡ Družbeni dogovor o dejan-
jSkem poslovnem času v go-
stinstvu pa ni naletel na ne-
godovanje samo zaradi tako
imenovanih prostih dni, mar-
|več v določenem pogledu tu-
|di zavoljo tega, ker občinska
¡organizacija SZDL ni bila
njegov sopodpisnik. Kot vse
kaže bo problem okoli tret-
jega sopodpisnika urejen te
dni, zlasti še, ko bo organiza-
cija SZDL izvedla in proučila
anketo med stalnimi gosti lo-
kalov, to je med abonenti in
ko bo v tej zvezi dobila od-
govor na vprašanje, kaj me-
nijo o prostih dneh.
Ne glede na določene kri-
tike pa zasluži družbeni do-
govor v gostinstvu drugačno
pozornost in tudi priznanje.
Je rezultat dolgotrajnega de-
la in tudi pripravljenosti go-
stinskih delovnih kolektivov,
da uredijo svoje delovne po-
goje, da uveljavijo 42-urni de-
lovni teden, da si pridobijo
pravico do prostega dne in
na koncu koncev, da se od-
povedo tudi' določenemu delu
dohodka. Ta ne bo majhen,
saj je bilo točenje alkoholnih
pijač v zgodnjih jutranjih
urah kar donosno. Tega do-
hodka zdaj ne bo več pa tudi
tistega ne, ki so ga ustvarili
ob dnevih, ko imajo sedaj lo-
kale zaprte.
Kot v trgovini so se tudi v
gostinstvu odločili, da z druž-
benim dogovorom uredijo
določena vprašanja. Lahko bi
jih tudi z občinskim odlo-
kom. Toda, družbeni dogovor
ima pred odlokom precejšnje
prednosti, če v drugem ne,
vsaj v tem, da ga je moč v
kratkem času spremeniti in
popraviti. To načelo so osvo-
jili že na začetku njegovega
izvajanja. Zato nikjer ne pi-
še, da bi že v kratkem, najpo-
zneje pa na pragu tako ime-
novane glavne turistične se-
zone, ne moglo priti do spre-
memb v umiku prostih dni.
To je namreč vprašanje, ki
najbolj bode v oči in mnogi
pravijo, da razpored, kako so
posamezni gostinski obrati
zaprti, ni najboljši.
Na vsak način pa bodo že
zdaj popravili tisti člen, ki
je dopuščal, da so lahko bili
lokali zaprti tudi ob nedeljah
in državnih praznikih. Popra-
vek bo v tem, da bodo lahko
zaprti samo en dan v tednu.
Ob uveljavitvi dmžbenega
dogovora za družbeni sektor
gostinstva pa je ostalo odpr-
to vprašanje, kako naj ta do-
ločila veljajo za zasebne go-
stilne. Tu je majhna zamuda,
kajti občinska skupščina bo
šele morala sprejeti odlok, ki
bo tudi privatnim gostilničar-
jem prepovedoval točenje £il-
koholnih pijač med četrto in
sedmo uro zjutraj. Pravilo o
prostih dneh pa tako večina
zasebnih gostilničarjev že
uveljavlja. Sicer pa je to nji-
hova odločitev.
In še nekaj, družbeni dogo-
vor o dejanskem poslovnem
čašu v gostinstvu na območju
celjske občine je rešil neka-
tera vprašanja. Zato si zaslu-
ži ne samo podporo, marveč
tudi takšno kritiko, ki lahko
prispeva k urejevanju proble-
mov, ki so vse doslej instili
gostinske delavce pa so tudi
zaradi njih in čeprav za ceno
slabših osebnih dohodkov od-
hajali v druge delovne orga-
nizacije na druga delovna
mesta.
MB
Na našem nedavnem sreCanju z dopisniki smo se tudi zaustavili
ob ideji, da bi i' ЛТ začeli г novo rubriko. Z njo bomo predstavili
borce, udcležence NOB. njihove spomme na partizanska leta in so-
očenje idealov preteklosti г današnjim vsakdanom. Vsak predlog,
komu naj damo besedo v novi rubriki, bomo radi upoštevali. Z borci
se bo pogovarjal rn rubriko urejeval jure Krašovec.
Odmevi na reportažni zapis hoteli sv. Genoveje v zadnjem NT so
precejšnji. Nekatere ;e malce zmotil naturalistični popis življenju, ki
pa ga vendar živimo. Tudi takega. Ol izredm vsebinski pisanosti, ki
jo prinaša NT. je tak realen prikaz posameznikove življenjske usode
in izgubljenosti pravšnje dojiolnilo časnikovi éelji, da polno diha s
prostorom in časom, ki ga iziareva na tak ali drugačen način. Danes
objavljamo zapis Otroci, naše največje bogastvo.
Dolžni smo opravičilo vsem tistim bralcem, ki ste redno brali
prispevke Med Uirimi očmi. Oba sodelavca sta bila bolna in je zato
rubrika nekajkrat izpadla. Prihodnjič pa bo že vse po starem.
Mapa г vašimi pismi je še vedno polna. Pa čeprav so vaša pisma
dobila domovinsko pravico ш dveh straneh. Tako bo še naprej. Za-
to — še kar naprej bodite tako pridni dopisovalci. Vaš urednik
10. stran —NOVI TEDNIK
St. 2 — 18. januar 1973
Davki, davki
Do konca tega meseca mo-
rajo občani prijaviti občin-
skim davčnim upravam svoje
lanskoletne zaslìiéke zaradi
plačila davka na skupni dono-
dek. čeprav ljudje že med le-
tom plačujejo akontacije na
davek, je vseeno vedno veli-
ko zanimanja, kako bo г
davčnimi predpisi — ali bodo
kaj spremenjeni? Davek na
skupni dohodek plačuje v
Sloveniji IZ leta v leto več ob-
čanov. Sekretariat za finance
računa, da bo letos v naši re-
publiki že okrog 150.000 zave-
zancev za ta davek. Kot je že
znano, bo ob sedanjem obra-
čunu davka za leto 1972 ostal
neobdavčljivi del dohodka ne-
spremenjen 25.000 dinarjev,
povečan pa je neobdavčljivi
del za otroke davčnega zave-
zanca — za vsakega po 12.000
din, za ostale vzdrževane
družinske člane pa po 10.000
din. V marsikateri republiki
aLi občini (V Srbiji na primer
določa stopnje in olajšave te-
ga davka občina) je neob-
davčljivi del zaslužka občanov
veliko višji (v Beogradu na
primer 4.000 din), vendar pa
so zato tudi neobdavčljivi
zneski za vzdrževanje družin-
skih članov nižji (v Beogradu
le po S.iWO din na člana). Ka-
kor koli računamo koliko
davka bo kdo plačal bomo
ugotovili, da bo slovenska
družina imela èe najugodnej-
še davke med vsemi v drža-
vi. Glede na gibanje cen, živ-
ljenjskih stroškov in osebnih
dohodkov je to tudi pravilno.
Vendar pa letos verjetno ča-
ka občane, ki so zavezanci
davka na skupni dohodek, še
dodatna davčna obremenitev.
Predvideno je, da bodo razen
rednega davka na skujmi do-
hodlek plačali od davčne osno-
ve še določen odstotek (kolik-
šen, še ne vemo povedati)
stabilizacijskega davka ali pa
posojila. Prav tako so za le-
tos predvideni nekateri novi
ali povečani davki na premo-
ženje. kot na primer na vi-
kende, tovornjake in prikolice
ter osebne avtomobile.
če k temu dodamo še dej-
stvo, da so za negospodarstvo
plače zamrznpne, da je med
vsemi družbenimi dajatvami
iz gospodarstva dovoljeno
uporabiti za splošne in skup-
ne družbene potrebe nekaj
več prometnega davka, ki ga
seveda trgovci prevalijo na
potrošnika, medtem ko so
druge dajatve gospodarstva v
glavnem omejene na lansko-
letno raven, potem se vsilju-
je vprašanje ali ne bodo rav-
no zaposleni plačali največjo
ceno stabilizacije. Ze tisti, ki
imajo komaj nekaj več kot
povprečne osebne dohodke.
Vendar na to ne bi mogli pri-
trdilno odgovoriti Vemo
namreč, s kako ostrimi ukre-
pi proti nelikvidnosti se sre-
čujejo delovne organizacije,
gospodarske in negospodar-
ske. Znano je, da je že fede-
racija uporabila ustavno in-
tervencijsko pravico in v
glavnem zamrznila družbene
dajatve gospodarstva na lan-
skoletno raven. To pomeni,
da bodo proračuni, skladi in
interesne skupnosti temeljito
čutili breme stabilizacije. Ra-
zumljivo je, da mora ob tem
tudi osebna poraba prispevati
svoj delež. Od leta 1965 na-
prej so v naglo naraščajoči
denarni masi najskromneje
naraščala sredstva gospodar-
stva, dokaj hitro sredstva za
splošno in skupno porabo in
še najhitreje sredstva prebi-
valstva. če gre za stabiliza-
cijo, mora vsak plačati svoj
delež velikega skupnega ra-
čuna in denar je treba vzeti
predvsem tam, kjer je. To je
tudi v skladu za načelom, ki
velja ne le v naši ustavi, am-
pak v vseh naprednih deželah
po svetu — da naj za skupne
potrebe prispeva vsak po svo-
ft ekonomski sposobnosti.
TONE KRAßOVEC
Celje
GOLOVEC ŽE LETOS?
Četudi še ni urejeno vse ta-
ko, kot bi naj bUo in kot bi
si želeli, je vse manj odprtih
vprašanj okoli graditve rekre-
acijskega središča pod Golov-
cem. Zadeva je že tako daleč,
da ji nekateri odgovorni ljud-
je napovedujejo skorajšnji
start, to pa z drugimi bese.
dami pomeni začetek gra-
ditve.
Prav tako je na dlani, da bo
rekreacijsko središče pod Go-
lovcem, ta za Celje tako po-
memben objekt, (škoda, da
že ne stoji!), moč graditi v
etapah. To pa je prednost, ki
je v uveljavljenem načinu fi-
nanciranja še kako po-
membna.
Idejni načrt, ki ga je pod
streho zavoda za napredek
gospodarstva izdelal inž. Jo-
že Kopitar, je napravljen. Na-
ročilo ga je poslovno združe-
nje Formator, sicer prvi po-
budnik za graditev večjih po-
kritih prostorov v Celju. Iz-
delaл je tako, da upošteva
etapno graditev. Prva faza
naj bi zajela graditev tako
imenovane prireditvene dvo-
rane (manjše), v dn^h dveh
pa naj bi zgradili Se veliko
sejemsko dvorano ter pokri.
to kopališče z gostinskimi
prostori in avtomatskim keg-
ljiščem. Po prvih in približ-
nih izračunih naj bi za prire-
ditveno dvorano potrošili
okoli 1,2 milijarde starih di-
narjev, za veliko sejemsko
dvorano približno prav toli-
ko ali morda nekaj manj ter
1,4 milijarde starih dinarjev
za kopališče . z gostinskimi
prostori in kegljiščem
»Z gradnjo prireditvene
dvorane bi lahko začeli kma-
lu, saj tu ni več problemov
okoli lokacije, zemljišča in
morebitnih drugih objektov,«
je v razgovoru dejal projek-
tant inž. Jože Kopitar.
Prireditvena dvorana bo ve-
lika 45 X 36 metrov, visoka
pa 12 metrov. Zgrajena bo v
ločni konstrukciji. V parter-
ju bo imela prostora za 2500
sedežev, na tribimi pa bo še
1.400 sedežev. Toliko gledal-
cev bo lahko obiskalo vsako
kulturno ali podobno priredi-
tev. Ko pa bo spodnji pro-
stor spremenjen v športno
borišče, bo lahko tribima
sprejela vse gleaaice ».14UU>,
poleg tega pa bo še prostora
za okoli 200 ljudi.
Dvorana bo ogrevana, tri-
buna bo premična. V dvorani
bodo lahko igrali mali nogo-
met, rokomet, tems m seve-
da druge igre z žogo ali brez
nje.
Imela bo garderobe, sani-
tarije, pisarne, klubske pro-
store in vse druge prostore,
ki sodijo k njem funkcional-
nosti. V dodatku bodo tudi
skladišča, celo carinsko.
V končni fazi bo dvorana
povezana s kopališčem oziro-
ma pokritim bazenom.
In ko smo o vseh teh pred-
videvanjih vprašali direktorja
poslovnega združenja Forma-
ter Ivana Uranjeka, je dejal:
»Dela so tako daleč, da bi ne
smeli več odlašati. Po zad-
njem razgovoru, ki smo ga
imeU s predstavniki občinske
skupščine, bi naj bil investi-
tor stanovanjsko podjetje,
vendar tako, da bi zaradi te
gradnje ne trpeli skladi, ki se
zbirajo od stanarin in najem-
nin. Osnovni kapital bi lahko
dobili s prodajo nekaterih
objektov. Ta denar bi morah
oročiti pri banki in si tako
zagotoviti kreditna sredstva
Naše poslovno združenje je
močno zainteresirano za to
graditev To predvsem zaradi
tradicionalnega sejma obrti.
Moje osebno mnenje je, da
bi ne smeli iti v organizaciji
sejma v ««ibeno improvizaci
jo več To pa lahko tudi po-
meni, da bo letošnji šesti se.
jem obrti tudi kje drugje, na
primer v Mariboru To pa bi
bilo za Celje škoda Zato si
želim, da bi že čez kak me-
sec, dva začeli z gradnjo!«
Za mnenje pa smo vpraša-
li tudi podpredsednika občin-
ske skupščine Marjana Ašiča.
»iMisllm, da bi letošnjo po-
mlad lahko začeli z deli in
graditvijo prve faze,« je de-
jal. »Vprašanje je lokacijsko
rešeno, prav tako je v skladu
z urbanističnim načrtom, re-
šeni so tudi vsi prometni pro-
blemi. Skratka, ne vidim raz-
logov, da bi še odlašali!«
In naša želja — da bi ta
optimizem prešel v resnič-
nost!
M. BOŽIČ
Fran Roš-
75-letnik
V	neaeljo, 14. t. m. je
praznoval svoj 75. življerif.
skt mbiiej častni občan
Ceha, vzgojitelj, pesnik, рг.
satelj m dramatik F'^an
noš. Rojen je bil v Kra-
nju, toaa že oa 1902. iuta
je navezan m povezan s
Celjem in zlasti г njego,
vimi aružbenim ter kul-
turnim dogajanjem.
Vtem ko se je v po/cnc.
nem aelu ves predal v^go.
jI in izobraževanju mia.
dih, je izredno razgioum
m plodna tuai druga stran
njegovega življenjskega us.
tvar jan ja, tista, ki je po-
vezana è veščo pisateljevo
roteo, z doOrim poznava-
njem otrosKega hotenja. 5
humorističnim poyLecLom
na razne dogodKe in ¿jo-
stavljanjem življenja m
odrstce aeske. Kot pesmu,
pmaisij m aramatik je op^
ravil ogromno m cenjeno
aeLo, Izredno dragoceni
pa so tuai njegovi zapisi
o slovenskih pregnancih v
Srbiji.
Vsa leta ga zasledujemo
tudi /coi zvestega sodelav-
ca iMOvega сеашка m ceti-
зкеда radia.
V	soboto, dan pred nje-
govim življenjskim jubile-
jem, so B ranca Kosa ooi-
sKoii podiji edseamk ceij-
sKe oocmske skupsčine
Jože MaroU, predseumu
sveta za znanost m Jcuitu.
ro Gustav GrobeLnik m
predsednik občinskega od-
bora ^veze ooroev ivo^
tranc aojsek ter mu v
imenu mesta Celja, njego.
ve kulturne javnosti m
druzoeno političnih orga-
nizacij čestitali za rojstni
dan.
V	njemu lastno ljubez-
nivostjo je tran Hoš
držal goste na prt»rcnem\
pomenicu m med obujan-
jem spominov dejal. vNi
hudo, da jih štejem še
peunneaeindeset, саш prav
je, da Jih imam toliko, če
bi se rodil kasneje, ne 01
imel teh iskrenih prijate-
ljev, ki me obiskujejo . л
Ob vedrini m obetu, da
svojega pisateljskega pe-
resa se dolgo ne bo oalo
žil, mu kličemo še na mna
ja zdrava m zadovoljM
leta. Tej želji se pndr»
¿ujeta tudi Sovi tednik in
radio Celje.
MB-GG
ZAKAJ VEDNO ODLAŠAMO?
o problematiki lovišča v
Vinski gori smo v našem
časniku že pisali. Opozorili
smo na dejstvo, da je tam-
kajšnja lovska družina leta
1953 ob takratni teritorialni
razmejitvi naših občin osta-
la brez svojega lovišča, ki je
bilo razdeljeno med lovski
družini v Dobrni in Velenju.
Takrat so v tem kraju tudi
razpustili lovsko družino, ki
pa so jo občani pred časom
ponovno ustanovili, ob tem
pa pričeh akcijo, da se jim
vme lovišče, ki so ga nekoč
že imeli v upravljanju in ko-
riščanju.
Kljub temu, da je bilo v
zvezi s tem doslej podvzeto
že vrsto konkretnih akcij, da
je bilo opravljenih veliko raz-
govorov in da so bile poda-
ne številne obljube, problem
še vedno ni rešen. O tem so
med drugim razpravljali tudi
na zadnji seji sekcije za
kmetijstvo in gozdarstvo pri
občinski konferenci SZDL v
2aicu in ugotovili, da zavla-
čevanje tega vprašanja v kra-
ju že postaja politični prob-
lem. Občani pa so spričo ne-
odgovornega ponašanja neka-
terih institucij ter posamez-
nikov upravičeno ogorčeni,
še zlasti so na seji obsodili
neodgovorno obnašanje neka-
terih odgovornih predstavni-
kov Lovske zveze v Celju, pa
tudi Lovskih družin v Dobrni
in Velenju. Nadalje je bilo
na seji ugotovljeno, da člani
Lovske družine v Vinski go-
ri zagotavljajo dobro gospo-
darjenje in upravljanje z lo-
viščem, kar pa doslej s stra-
ni Lovskih družin Dobrna in
Velenje vedno ni bilo pov-
sem tako. Na vseh doseda-
njih zborih občanov so nam-
reč le-ti izražaji nezadovolj-
stvo nad povzročeno škodo,
ki jo povzroča divjad, še
bolj kot nad tem pa so bili
ogorčeni zavoljo tega, ker po-
samezni odškodninski zahtev-
ki občanov pri omenjenih
družinah sploh niso bili upo-
števani. Nesporno je dejstvo,
da je upravljanje in gospo-
darjenje z lovišči širša druž-
bena zadeva. V nobenem pri-
meru to ne more biti le stvar
dveh ali treh posameznikov,
kot je to primer pri Lovski
družini Dobrna in Velenje.
Na podlagi upravičenih
zahtev članov Lovske druži-
ne v Vinski gori ter upošte-
vaje pri tem vse zgornje
ugotovitve, je občinska kon-
ferenca SZDL v 2alcu z vso
resnostjo opozorila pristojna
sveta pri obeh občinskih
skupščinah, to je v Celju in
Velenju, da je sleherno zavla-
čevanja reševanja tega prob-
lema politično nevzdržno ter
škodljivo. Zato konferenca
upa, da bodo odgovorni de-
javniki končno podvzeli vse
potrebne ukrepe, da se za-
deva uredi tako, kot jo je
urediti mogoče. To pa pome-
ni, da je treba Lovski druži-
ni v Vinski gori vrniti njeno
lovišče, ki ga je nekoč že
imela.
Mi pa se ob tem sprašuje-
mo le-to: mar res ni mogoče
premakniti volje nekaj po-
sameznikov, kiidar gre za
širši družbeni interes?
BERNI STRMCNIK
Piše:
Milenko Strašek
VOJO
DŽINOVSKI
Steklarna Rogaška Slatina
in Vojo Džinovski sta približ-
no nekaj takega kot voda in
ribe ali drugače povedano —
eno brez drugega ne gre. Ste-
klarna je tista voda, ki jo Vo-
jo Džinovski nujno potrebuje
— in obratno. To ni čisto nič
čudnega, če samo pomislimo,
da je ta človek, po rojstvu
Makedonec, že skoraj 26 let
na čelu te velike gospodarske
organizacije, ki iz leta v leto
preseneča s svojimi uspehi.
2e res, da je bil deset let
tehnični direktor, danes pa je
Vojo Džinovski direktor in
kot takšen je na tem delov-
nem mestu celih 16 let in
pozna skoraj vsakega delav-
ca v svojem, podjetju. Natan-
čno torej ve, komu zaupati
kakšno nalogo.
O tem, da ga pozna cela
Rogaška Slatina in da daleč
naokoli po šmarski občini tu-
di ni neznan obraz, skorajda
ne bi imelo smisla poudar-
jati Bolje bi bilo povedati
to, da pozna Voja Džinovske-
ga tudi Slovenija in konec
koncev tudi Jugoslavija in ta-
ko lahko mirne duše rečemo
v našem uvodu, da naš zna-
nec res zasluži vso pozor-
nost. Preden bomo karkoli
napisali, naj povemo še to,
da se že od nekdaj aktivno
udejstvuje v celi vrsti druž-
beno političnih organizacij in
ne nazadnje še to, da bi ga
tudi skupščina občine Šmar-
je pri Jelšah težko pogreša-
la.
Kadar teče beseda o Voju
Dzinovskem, potem je treba
začeti pri njegovi družim.
Rod Džinovskih poteka iz Ma-
kedonije, m sicer iz ene naj-
višje ležečih vasi v Jugosla-
viji, Galičnika nad mavrov-
skim jezerom. Od tam so se
preselili v Črno goro, v tak-
ratno Podgorico, sedanji Ti-
tograd. Družina Džinovskih,
od katerih živi ena veja še'
vedno v Makedoniji, ena v
Bolgariji, no. tretja, sloven-
ska veja, pa v Rogaški Sla-
tini, je bila precej velika %n
je dala nekaj pomembnih lju-
di V Makedoniji živi še da-
nes Veljo Džinovski, nekda-
nji pomočnik zveznega sekre-
tarja za delo, danes pa di-
rektor kromove tovarne v Jo-
gunovcih. Direktorstvo je, iz
tega sledeč, Džinovskim ne-
kako v krvi No, zanimiva
oseba iz rodu Džinovskih je
bil vsekakor tudi Vojin ded,
makedonski umetnik Vasilije
Džinovski. Deda Vasilija se
Vojo še danes dobro spomi-
nja: »Ded Vasilije je delal ze-
lo dobro in veliko. Slikal je
predvsem freske po cerkvah
in spominjam se, dia je posli-
kal aelo cerkev, odnosno sa-
mostan svetega Bigorja v bli-
žini mavrovskega jezera. V
naši hiši smo imeli precej
njegovih ikon, to pa je tudi
edino, česar se spominjam iz
Črne gore.u
[11иШ111Ш1111Ш1Ш11111111Ш1111Ш1Ш111111111Ш{|11Ш11Ш111111Ш1111111и^
Iz črne gore, kjer je bil
leta 1915 rojen Vojo, so se
preselil v Beograd, 1925. leta
pa v Ljubljano. Vojin oče,
rojen Makedonec, mati je bi-
la črnogorka', je bil bančni
uradnik in zelo napreden člo-
vek.
1925. leta se je družina Dži-
novskih, oče, mati, dve sestri
in brat ter Vojo, jjreselila v
Slovenijo, v Ljubljano, kjer
je Vojo začel hoditi v tretji
razred m se tam prvič sjx>
paùel s slovenščino. Sam pra-
vi, da ni bilo težko.
»Dobro se spominjam mo-
jega prvega srečanja z Lju-
bljano. V mesto smo prispeli
po dolgi in naporni vožnji z
vlakom, bilo je natanko opol-
dne, mi vsi pa smo bili od
vožnje utrujeni in lačni. Oče
nas je peljal v prvo gostilno,
ki smo JO našli, in danes
vem, da je bil to Start tiš-
ler. Ko smo tako sedeli in
se pogovarjali, je oče dejal:
»če smo že ravno v Slovenji,
potem bomo jedli tudi nekaj
takega, kr jedo Slovenci.« To
»nekaj takega« so bile krva-
vice s kislim zeljem in takrat
sem jih tudi prvič jedel.«
Iz Starega tišlerja je druži-
na odšla v mesto, tja, kjer
so potem stanovali in začela
se je Vojina pot v novi svet.
Spoprijeti se je bilo treba s
slovenščino, ki ji marsikje
priznavajo status izredno tež-
11!11111111111111111Ш11111111111111!1111Ш!111111111Ш111111Ј111М11111111!Ш111Ц
kega jezika Začel je hoÁ
v tretji razred in se hiH
spoprijateljil s prijatelji i
šolci. Makedonščina je pd
si izginjala, na njeno mei
pa se je prebijala slovenšči
in prav kmalu je mladi M
kedonec postal Ljubljani»
»Marsikaj me je v Ljubi
ni čudilo in v začetku sem
počutil nekako nenavadt
Drugi ljudje, drugi običi
Tudi hiše tukaj so biPe â
gačne kot v črni gori ¡
vse to se je bilo treba pr*
diti in takrat sem komaj '
kal, da pridejo počitnice,
grem v Podgoro, kamor s'
hodil večkrat. Tam je Ü
ded, ki sem ga imel rad, I
je bil zanimiv človek. Ded
bil nekakšen učitelj in 2
razgledan človek. Imel je
lo knjige, kar je bilo do<
nenavadno za tisti čas, če
mislite, da je bil Galičnik
stirska vas in da se je tak
redko kdo ukvarjal z nß
Bil je nekakšen duhovni
dja vasi in vsi so ga spd"-
vali No, ko sem prihajai
počitnice v Črno goro, ^
vedno znova gledal ikone,
sem jih imel. Tisti togi
razi svetnikov so me pri
nili. Le vožnja je bila »
mučna pa zveze so bile sla'
(Nadaljevanje prihodi
2 —18. lanuar 1973
NOVI TEDNrK-^3. stran
Končajte
z grozotami
v Vietnamu
Takšen je bil klic celjske
mladine \ soboto v mladin-
skem klubu v Celju, ko je
bilo protestno zborovanje, W
se ga je udeležilo okoli dve-
sto mladih ix mesta in oko-
lice. Zborovanje, ki so se ^
udeležili tudi nekateri najviš-
ji predstavniki celjskih druž-
beno političnih organizacij,
med drugimi tudi inženir Du-
šan Burnlk, predsednik občin-
ske sKupščine Celje, ter Sta-
ne Seničar, sekretar občinske
konference in predstavniki
sindikatov in JLA, je trajalo
skoraj eno uro. predvsem pa
je izredno uspel recital, ki
so ga izvajali dijaki gimna-
zije I naslovom Vietnamska
mati.
Uvodno besedo k dogodkom
v Vietnamu je spregovoril
upravnik kluba Ludvik Golob
in kot že ničkoliko ljudi pred
njim tudi on poudaril stra.
hote ameriške agresije v tem
predelu Azije. Protestno zbo-
rovanje. na katerem so pre-
brali kratko protestno pismo,
je potekalo mirno in spon-
tano.
Zanimivo je in prav to je
zasluga novega upravnika klu-
ba Ludvika Goloba, da je
bilo sobotno protestno zbo-
rovanje edino te vrste do-
slej v Sloveniji. Tovrstne ma-
nifestacije so sicer v Slove-
niji na dnevnem redu, kot
rečeno pa Je bil mladinski
klub v Celju prvi, ki je orga-
niziral takšno manifestacijo v
svojem okviru. Ideja Je po-
hvale vredn-i in menimo da
je prav sedaj, v času, ko se
mladinski klub bori za opre-
ma novih prostorov treba
pokazati vse razumevanje za
probleme mladih Cel.ianov
Tako je tudi sobotno pro-
testno zborovanje pokazalo,
da celjska mladina kaže z&'
nimanje za sodobne probleme
sveta in da zahteva mir In
razumevanje med vsemi na-
rodi.
M. S.
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
Konjiško gospodarstvo
Konjiški komunisti so na
decembrski seji komiteja raz-
pravljali o položaju gospo-
darstva in o možnostih za in-
tegracijske procese med po-
sameznimi delovnimi organi-
zacijami v občini. V teh dneh
so nekatere važnejše sklepe
že uresničili. Tako se bosta
zagotovo združila Komos m
Kovaška industrija Zreče,
pred dnevi pa so dokončno
rešili vprašanje Stanovanj-
skega podjetja. Znano je, da
se je Komos že dalj časa ne-
uspešno spoprijemal s teža-
vami, zlasti po drugem pa-
ketu gospodarskih ukrepov
pa so bili obeti za samostoj-
no sanacijo podjetja še manj-
ši. Zato so v teh dneh spro-
žili postopek za sanacijo, m
sicer tako, da bo posebna de-
lovna skupina Kovaške indu-
strije Zreče pripravila kon-
kreten plan tvome vključitve
Komosa v njihovo podjetje.
Takšno notranje, uspešno in
solidarno povezovanje z Jas-
nimi ekonomskimi učinki bo
dalo konjiškemu gospodar-
stvu dodatne moči za rast, ki
je že sedaj prav presenetlji-
va.
Občinski komite ZK pa je
ocenil, da se morajo povezo-
vati in poslovno-tehnično so-
delovati tudi druge delovne
organizacije. Komuniste v
Dravinjskem domu. Kmetij-
ski zadrugi, gostinskem pod-
jetju Jelen, Jelka in v Pekar-
ni Rogla je spodbudil, da raz-
mislijo o možnosti ustanovit-
ve močnega združenega pod-
jetja. Posebna delovna skupi-
na v sestavi Zidanšek Jaka,
šribar Karel, Pečovnik Ivan,
Tepej mg. Franjo, Bučar An-
ton, Kos Edi, Pavlič Zofka m
Podvršnik Boris mora pripra-
viti tak predlog, da bi prvo
etapo povezovanja trgovine
m gostinstva zaključili že do
julija tega leta. Z novim le-
tom 1974 pa bi že lahko za-
čelo z delom veliko, močno
združeno trgovsko-gostinsko
podjetje.
Proučitev dolgoročnega per-
spektivnega razvoja kovin-
sko-predelovalne industrije, v
ta kompleks spadajo TKI Vi-
tanje, Kovinar Vitanje, Ko-
mos pa tudi Elektro-radio v
Slovenskih Konjicah, bo prav
tako pokazala možnosti za
uspešno povezovanje. Kova-
ška industrija v Zrečah lahko
postane za ta del gospodar-
stva pomemben razvojni no-
silec in povezovalec.
Konjiška pot v stabilizacijo
potemtakem vodi do trdnej-
šega in poslovno uspešnejše-
ga gospodarstva. Ko so na
seji komiteja razpravljali o
razvojnih zasnovah posamez-
nih delovnih kolektivov, so se
že sedaj lahko ustavili pri
uspehih in premišljenih raz-
vojnih programih treh tovarn
— Konusa, LIP-a in KI Zre-
če. Druge delovne organizaci-
je — Kostroj, Tapetništvo,
Kongrad, Comet Zreče, Mi-
zarstvo »Dravinja«, Opekarna
Loče, Mizarstvo »Skala«, Pe-
karna »Rogla«, Komos in
ostale pa se morajo v čim
krajšem roku spoprijeti z
osnutki dolgoročnih razvoj-
nih programov.
Vse te predloge in naloge
komvmistov na področju go-
spodarstva je na zadnji seji
usvojila tudi konjiška občin-
ska skupščina. Spoznanje, da
samo z združenimi močmi in
z veliko mero pripravljenosti
lahko dosežejo uspešne spre-
membe, zagotavlja, da bodo
v Slovenskih Konjicah dobro
izpeljali stabilizacijske načr-
te. Seveda pa se osnove za
integracijske povezave ne ka
žejo le v občini, temveč tudi
zunaj nje. Prav gotovo bodo
izkoristili vse možnosti. Kaj-
ti v zadnjem času tudi v slo-
venskem gospodarstvu vse
bolj spoznavamo, da se majh-
ne, pigmejske delovne orga-
nizacije ne morejo kosati z
velikimi integracijskimi celo-
tami, ki jih zahteva sodobna
znanstveno-tehnološka revolu-
cija.
NE BANKA,
OBČINA!
V prejšnji številki Nove-
ga tedniica smo v sestavku
o prvi novorojenki v le-
tošnjem letu napisali, da
je Ljubljanska banka —
podružnica Celje pokloni-
la materi !VIatildi Trnov-
šek 500 din nagrade. Bili
pa smo napačno informi-
rani. Ta znesek je poda-
rila Tmovškovl Skupščina
občine Laško.
TOVARIŠICA ZOFKA STOJANOVIČ,
DIREKTORICA ZAVODA
ZA SOCIALNO DELO V CELJU
Lani smo v celjski obči-
ni in v vsej slovenski
skupnosti mnogo razprav-
ljali o problemih socialne
politike, socialnega razli-
kovanja in o oblikah druž-
bene pomoči socialno og-
roženim. Na eni izmed
zadnjih sej komiteja ob-
činske konference ZKS
Celje v lanskem letu pa
je bilo tudi konkretno
ugotovljeno, kaj je bilo
storjeno, kje so opazni
premiki in kje na področ-
ju učinkovitejše socialne
pomoči podpirancem je
bilo poudarjeno, da so bi-
le mesečne podpore višje
in da je tudi občanska
proračunska politika bolj
upoštevala družbeno dogo-
vorjena stališča o ustrez-
nejši sociaJnl politiki.
Prosim vas, da našim
bralcem razgrnete podat-
ke in dejstva o tem, kje
smo z učinki nove social-
ne politike v celjski ob-
čini. In kje bi morali do
seči več, da bd resnično
dosledno uresničeval: sta-
lišče ZK o socialni varno-
sti vsakega človeka. Zani-
ma me tudi, kako se je
vaš center vključil v pre-
ventivno delo, da bd se
manj pogosteje soočaH s
hudimi družbenimi trage
diijami posameznikov in
družin. Pa še eno vpra
sanje — v okviru vašega
centra dela tudi psiholo-
ška posvetovatoáca. Jav
nost o njenem delu pre-
malo ve, pa zato prosim
da nekaj več spregovorite
tudi o njenem poslanstvu
in konkretnem delu.
Jože VoJfand
Študentje v oddelku PA
VEČJE VREDNOTENJE
v prejšnji številki smo
spregovorili o delu oddelka
VEKS v Celju. Tokrat je naš
pogovor stekel s študenti od-
delka Pedagoške akademije
za razredni pouk. ki deluje v
okviru Pedagoškega šolskega
centra. Tako je zdaj v Celju
na vseh oddelkih VEKS in
PA 150 študentov m po uspe
hih sodeč so vsi opraviòiU
obstoj svojih oddelkov Sicer
pa naj spregovorijo sami
ZVONKO LESKOV SEK iz
Dobja, obiskuje prvi letnik:
»Za Pedagoško akademijo -
pouk sem se odločil
predvsem zaradi tega. ker ho
eem svojo pridobljeno znanje
^mnaziji še po
eiobiti, smer razredni pouk
pa mi omogoča razširiti ob-
^гје. So pa z obstojem od-
lika v Celju vsekakor bol,-
tt S- P« seseda
«a tiste, ki so v Celju doma.«
HENRIK KRAJNC IZ GotO-
velj, drugi letnik: »Zdaj obi-
skujem drugI letnik in mo-
ram poudariti, da smo v lan-
skem letu dosegli izredni uč-
ni uspeh, saj so vsi naredili
razen štirih, ki so pa odšh
v službo S tem smo potrdili
pričakovanja tistih, ki so nam
»zaupali« oddelek Tukaj smo
vsi kot celota in bi radi do-
segh še več. ne samo pri štu-
diju. Tuda organizacijsko Po.
vezani smo že sedaj z Mari-
borom, ker ima tamkajšnja
študentska organizacija več
komisij in v vsaki komisiji
je po en naš študent iz Celja
Sam sem pa v Izvršnem od
boru mariborskih ,visokošol
skih zavodov K sodelovanju
želimo pritegnite tudi študen-
te VEKS in ker nas je v Ce-
lju zdaj skupaj 150, bi s svo-
lim delovanjem lahko pome
nil j več, kot pa če smo raz-
dvojeni.«
ALBIN SMRKE, iz Prebol-
da, drugi letnik: »Znano je,
da se malo dijakov po konča-
ni pedagoški gimnaziji odloči
za študij na Pedagoški akade-
miji Sam sem se odločil za
to dçlo že v osnovni šoli, v
srednji pa za razredni pouk.
Vzrok za slab priliv pa je v
samem slabem vrednotenju
dela prosvetnega delavca. Se-
danja štipendijska politika je
dobra in se še zboljšuje in
tako Si v posameznih občinah
lahko zagotovijo kader. V Ce-
lje se vozim vsak dan, če pa
ne bi bilo oddelka v Celju,
bi šel venetno v Ljubljano
Tako so mi odpadli vsi pro-
blemi s stanovanjem in hra-
no. Stipendira me žalska ob-
čina Res, pri štipendijah smo
dobro podprti. Prepričan
sem, da le obstoj oddelka
PA v Celju velikega pomena
za celotno celjsko regijo.«
AMD Slander
DOBIL PRIZNANJE
V Celju je bila letošnja re-
publiška razglasitev državnih
in republiških prvakov v avto.
moto športu. O organizaciji
osrednje zveze za avtomoto
šport v Sloveniji smo videli
med gosti tudi predstavnike
družbeno političnih organiza-
cij. Prireditve v Hotelu Ce-
leia sta se udeležila predsed
nik občinske skupščine Celje
ing. Dušan Bumik m sekre-
tar občinskega komiteja ZKS
stane Seničar ter se tako
spoznala z uspehi in problemi
tega športa pri nas.
Med novimi prvaki imamo
tudi Celjani svoje predstav-
nike. Državni naslov sta osvo-
jila Norbert in Berti Salobtr,
in to v hitrostnih cestnih dir-
kah v kategoriji motorjev s
prikolico. Sodelovala sta na
vseh dirkah tn zm^ala štiri-
krat. Požela sta veliko pri-
znanje, kajti Norbert Salobir
je eden najboljših tekmoval-
cev Jugoslavije.
Drugo priznanje je celjsko
avtomoto društvo Slavko
Slander dobilo v ekipnem
tekmovanju. Pri hitrostnih
dirkah je celjsko moštvo os-
vojilo drugo mesto.
Na posnetku vidimo pred-
sednika društva AMD Slander
tovariša Albina Zupanca, ko
sprejema iz rok predsednika
tehnične komisije republiške
zveze Staneta Krapeža zaslu-
ženo klubsko priznanje.
Ж
Laško
ZB NOV: NOVI
PREDSEDNIK
Ob koncu leta je bil v
Laškem redni letni občni
zbor organizacije ZB NOV
v občini Na tem zboru je
bil i25voljen nov občinski
odbor, pred dnevi pa je
le-ta na svoji prvi seji
izvolil tudi predsednika in
tajnika.
Za predsednika je bil iz-
voljen LEOPOLD 02EK,
za tajnika pa VERA MAN-
FREDA, ki je to dolžnost
opravljala že vrsto let s
prekinitvijo v zadnjem le-
tu
Leopold Ozek je bdQ ro-
jen pred 55 leti v Ogečah
pri Rimskih Toplicah.
Gimnazijo je obiskoval v
Celju, kler le prioadal na-
predni revolucionarni skih
pini dijakov in kmalu po
vdoru okupatorja postal
sodelavec partizanskega gi-
banja. Leta 1942 je odšel v
partizane, kjer je postal
član SKOJ. Boril se je T
Slandrovi brigadi in v
Kozjanskem odredu. Pre
cej časa je opravljal od-
govorne dolžnosti v civilni
upravi kozjanskega okrož-
ja, zlasti kot obveščevalec
in narodni zaščiti.
Leopold Ožeik je ves čas
po vojni, ko je služboval
kot železniški uslužbenec
v svojem kraju aktiven
družbeni delavec, tako v
vseh političnih organizaci-
lah in društvih, zlasti
ši)ortnih. Pred časom je
bU kot šef železniške po
staje Rimske ТорЛсе upo-
kojen
V občinskem odboru je
delal že vrsto let. Nj^ovo
kandidaturo za predsedni-
ka občinskega odbora so
v decembru na sestanku
podprli borci — komuni-
sti.
Ec.-
4. stran NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
St. 2 — 18. januar 1973
Intervju z IVANOM ANDREJAŠEM
Gospodarstvo celjske občine je po obdobju relativne stagnacije v mi-
nulem letu ponovno pokazalo boljše rezultate. Posebno opazen je napredek
v nekaterih delovnih organizacijah, čeprav pa po drugi strani seve ne
manjka številnih problemov, ki jih povzroča sorazmerno zastarela tehnična
oprema, stari proizvodni postopki, pomanjkanje obratnih sredstev in nena-
zadnje tudi premalo strokovnjakov. Marsikaj pa se je navkljub težavam
premaknilo na bolje. Izvedene so bile tudi nekatere integracije, kar bo go-
spodarsko aktivnost v bodoče samo še povečalo.
Veliko pozornost razvoju gospodarstva pa posveča tudi organizacija
Zveze komunistov. Komisija za družbeno ekonomske odnose pri celjskem
komiteju je zelo aktivna ter sprotno spremlja celoten kompleks gospo-
darskih tokov v Celju. V zvezi s tem smo se takole pogovarjali z IVANOM
ANDREJAŠEM, ki vodi komisijo.
NOVI TEDNIK: Za uvod
kar takole vprašanje: Kak-
šen program dela je imela
vaša komisija v preteklosti
in katerim nalogam ste po-
svečali največ pozornosti?
IVAN ANDRE J AŠ: Poudari
ti velja, da smo v minulem
programu med drugim upo-
števali tudi nekaj konkretnih
nalog, ki so ostale neuresni
čene še iz programa prejšnje
komisije. Dodatno k tem na-
logam smo zastavili tudi no
ve: med njimi naloge s po
dročja uresničevanja ustavnih
dopolnil, nadalje smo v pro
gram vnesli problematiko so-
cialnega razlikovanja, spre
mljanje gospodarskih gibanj
v Celju s F>osebnim poudar-
kom na nekaterih problemih
v posameznih organizacijah
združenega dela in seveda tu-
di aktualno problematiko in-
tegracijskih gibanj v celjskem
gospodarstvu.
NOVI TEDNIK: Naloge v
programu so široko zastav-
ljene, so pa tudi izredno zah-
tevne. Katere med njimi ste
že uresničili?
IVAN ANDREJ AŠ: Obravna
vali smo vsa omenjena vpra-
šanja, vendar vse ne dosled
no. Iz starega programa še
nismo uresničili nalog v zve
2i s srednjeročnim- progra
mom razvoja gospodarstva v
celjski regiji, ker so nas dru-
ge aktualne naloge precej pri-
ganjale. Veliko truda in dela
je bilo vloženega v uresničeva
nje ustavnih dopolnil ter re
sevanju problematike samo-
upravljanja v organizacijah
združenega dela V zvezi s
tem smo formirali posebno
delovno skupino, ki Je pripra
vila analizo obstoječega sta-
nja na tem področju. Pn tem
pa smo analizirali tudi ure
sničevanje ustavnih dopolnil
še zlasti KXI, XXII m XXIII
ustavni amandma.
NOVI TEDNIK: Dovolite,
da vas prekinem Kakšne so
bile pri tem vaše konkretne
ugotovitve v posameznih or-
ganizacijah združenega dela v
celjski občini?
IVAN ANDREJAŠ: Različne
Predvsem smo prišli do za
ključka, da so povsod uresni-
čili XV. ustavno dopolnilo,
ponekod manj, drugod bolj.
Samoupravne oblike so pri
tem prilagojene pogojem v
delovnih organizacijah. Struk-
tura poslovnih odborov je
različna, marsikje pa so to
nalogo smatrali tako, da so
vanje vključili predvsem stro
kovnjake. Temu je v veliki
men kriva določena nejas
nost. ki je vladala pri tem,
kdo naj pride v te samou-
pravne organe. Kljub mnogim
dosežkom smatramo in to ka-
žejo ugotovitve, da pri uresni-
čevanju ustavnih dopolnil vse
prep'ičasi napredujemo m bo
mo temu morali v bodoče po
svečati še več družbene in
politične skrbi.
NOVI TEDNIK: Po relativ
ni stagnaciji v preteklih le-
tih je celjskemu gospodar-
stvu lani bol,ie steklo. Kako
je vaša komisija ocenjevala
gospodarska gibanja in do
kakšnih zaključkov ste prišli
pri tem?
IVAN ANDREJAŠ: Komisija
je v minulem letu sprotno
spremljala gospodarska giba-
nja v občini. S svojimi ugo-
tovitvami smo nastopili tudi
na decembrski seji komiteja,
ki je obravnaval ta vpraša
nja. Po mnenju vseh je bila
to ena najkvalitetnejših sej
minulega obdobja, zaključki
pa, ki smo jih sprejeli, bodo
nedvomno pozitivno vplivali
na še hitrejšo rast celjskega
gospodarstva Vaša ocena je
točna. Tako smo ugotavljali
rudi mi ter pri tem še pose.
bej opozorili na pomembne
dosežke, tudi na probleme
Komisija v načelu odklanja
izgovarjanje na objekt:vne te
?ave. kajti naloga vodstvenih
delavcev je di gospodarjenje
v podjetju pač prilagajajo
spiošnim prilikam v našem
¿.,stp{.>darsrvu. V mnogih pod
jetjih so p jgumno krenili na
prej med pomembne iigoto
v;tve pa soai tudi dejstvo, da
imajo tudi tista podjetja, ki
so v težavnejšem položaju,
že izdelane svoje razvojne
programe, kar jim bo seveda v
mnogf-čem olaj.šalo njihovo
bodoče deic Razumljivo je,
da smo in bomo ravno sprem-
ljanju gospodarskih gibanj
posvečali vso našo pozornost.
Tu pa je nalog še zelo veli-
ko, še posebno spričo vedno
bolj zaostrenih pogojev go-
spodarjenja.
NOVI TEDNIK: Problemi
relativne razdrobljenosti celj-
skega gospodarstva so stari
O tem smo v minulih letih
že veliko govorih in končno
v zadnjem obdobju dosegli
tudi nekatere premike. Kako
gleda na ta sklop vprašanja
vaša komisija?
IVAN ANDREJAŠ: Mi Od
vsega začetka menimo, da bo
dO gospodarski dosežki še
večji, če bomo naše proiz.
vodne sile združili. Le zdru
žen kapital ter umske spo
sobnosti naših ljudi lahko v
bodoče nekaj pomenijo. Pre
velika razdrobljenost je vse
preveč prisotna Vzrokov za
tako stanie je veliko, ugotav
ljamo pa, da je bil v pretek
losti tudi pristop do pósame?,
nih integracij predvsem ne
takten. Z ustavnimi dopolnili
se nam tudi na tem področju
odpirajo nove možnosti, ki
jih nikakor ne smemo zamu
diti. Obstoje vsi pogoji, da
lahko vsaka delovna organiza
cija v bodočih integracijah
vidi svoj gospodarski in sa-
moupravni položaj.
NOVI TEDNIK; In kakšno
.je vaše mnenje glede tesnej
šega povezovanja takoimeno-
vanega kovinsko predeloval-
nega kompleksa?
IVAN ANDREJAŠ: Mi ima-
mo v Celju cel niz podjetij,
ki se ukvarjajo s predelavo
Kovin. Vsako zase sicer us
pesno posluje, vendar neka
tera med njimi na robu ren
labilnosti in zaradi tega kak-
šnih boljših poslovnih rezul-
tatov ne morejo doseči. Vo
dilni ljudje se bodo končno
morali prikopati do spozna
nja, da bo mogoče večje do-
sežke uresničiti le v okviru
"eiikega podjetja, saj sleher-
na sprememba na tržišču mo
čno vpliva na poslovanje
majhnih podjetij, medtem ko
večja to lažje premagujejo.
Poleg tega Kompleksa pa ima-
mo v Celju trenutno v raz-
pravi tudi problematiko in-
tegracije na področju grad-
beni.štva Vse ne gre tako,
kot smo pričakovali Kajti
večja podjetja so iskala rešit-
ve tudi drugod. Na vsak na-
čin pa bode manjša podjetja
morala iskati ustrezne rešit-
ve, saj je situacija tudi tu
pcxiobna kot v kovinsko pre-
delovalni industriji.
NOVI TEDNIK: Spričo dej-
stva, da je vaša komisija ana-
lizirala mnoga vprašanja s
področja gospodarstva, je ra-
zumljivo, da so bili pri posa-
meznih organih sprejeti šte-
vilni sklepi. Kako je z njiho-
vim uresničevanjem?
IVAN ANDREJAŠ: Verjeli
ali ne, toda s tega področja
imamo točno sto en sklep
To pa seveda ni dovolj! Skle-
pe je treba tudi realizirati
Na februarski seji konferen
ce se bomo okoli tega zelo
konkretno pogovarjali, pre
gledali bomo uresničevanje
sprejetih sklepov in v zvezi
s tem sprejeli konkretne za
dolžitve.
NOVI TEDNIK: In kakšne
bo vaše delo v bodoče?
IVAN ANDREJAS: Poleg
detajlne analize v poslovni
rezultatih minulega leta h
mo tako pristopili k snovanj
osnovnih nalog gospodarsk
ga razvoja v tem letu. To ;
velika in odgovorna dolžnos
Med ostalimi nalogami pa ni
omenim le to, da bomo še и
dalje namenili vso pozorna
uresničevanju ustavnih dope
nil, kajti to je po našem n
šljenju temeljno izhodišče i
uspešno reševanje tudi vs
ostalih problemov. Osebi
sem bil spočetka glede ce!
^kega gospodarstva in njeg
ve perspektive pesimist, ve:
dar sem v zadnjem obdob,
svoje mišljenje spremen
Vzemite samo primer za
njih ukrepov zoper nelikvi
nost, ki so celjsko gospodi
stvo našli sorazmerno p:
pravljeno, kar nas vse navd
ja z določenim upravičMii
optimizmom. Seveda pa ni
hujše šele pride. To nas i
čaka. Prepričan sem, da b
mo uspeli.
Razgovor priprav
BERNI STRMC-NI
V	v
Naša Dlagovna menjava s
tujino je bila v minulem le-
tu ugodna. Z zadovoljstvom
lahko ugotovimo, da je izvoz
močno porastel, uvoz pa se
je le znatno dvignil nad do-
seženo stopnjo prejšnjega le-
ta. Ce k temu dodamo še ta-
ko imenovan neblagovni de-
vizni priliv, to Je devizne do-
hodke od turizma ter devize,
ki so jih v domovino poslali
naši zdomci, potem smo z
doseženimi rezultati prav go-
tovo lahko zadovoljni.
In kakšen je bil izvoz na
področju naše regije? Kako
so se naše delovne organiza-
cije, oziroma posamezne ob-
čine vključile v celokupna
prizadevanja. Vsekakor mora-
mo ugotoviti pomemben kva-
liteten premik tudi na tem
področju. Kljub temu, da v
tem trenutku še žal ne raz-
polagamo s podatki celega le-
ta (na voljo imamo le podat-
ke za devet mesecev), mora-
mo ugotoviti, da so rezultati
dobri in razveseljivi. Poglej-
mo si nekaj konkretnih ugo-
tovitev.
V Sloveniji, na primer, je
izvoz porastel za 29 odstot-
kov, na območju nekdanjega
celjskega okraja pa smo v
istem obdobju uspeli poveča-
ti IZVOZ za celih 40 odstotkov!
Koliko prizadevanj' in napo-
rov stoji za tem dosežkom, ni
potrebno še posebej poudar-
jati. Delovni kolektivi so v
lanskem letu v celoti spozna-
li nujo, da je potrebno v več-
jem obsegu poseči na tuja
tržišča, da je treba iskati no-
vih možnosti, da je nujno
plasirati izdelke tudi v izvoz,
še zlasti, če pri tem upošte-
vamo dejstvo, da se veliko
kolektivov z reprodukcijskim
materialom napaja ravno iz
uvoza. Uvažanje materiala za
predelavo pa terja tudi ustrez-
no količinsko prodajo na tu-
ja tržišča.
Ugotovitve nadalje kažejo,
da se je iirvuz povečal v prav
vseh občinah našega območ-
ja. Ponekod sicer rekordno,
drugod komaj zaznavno, v
vsakem primeru pa je pov-
sod večji. Zdaleč na prvem
mestu je med vsemi občinami
Velenje, kjer so izvoz pove-
čali za preko 60 odstotkov in
po vrednosti izvoženega blaga
že prehiteli celjsko občino, ki
je v prejšnjem letu ustvarila
le nekaj tisoč dolarjev več
izvoza kot velenjska občina.
Nekaj manj kot za 40 odstot-
kov pa so izvoz povečali tudi
v celjski občini. Vsekakor iz-
redno lep in pomemben do-
sežek! Sploh je potrebno pri
tem upoštevati dejstvo, da sta
obe občini našega območja,
ki sta dosegli že v preteklosti
po vrednosti največji izvoz,
v minulem letu dosegli tudi
največje povečanje, kar je še
zlasti ugodno. V občini Slo-
venske Konjice in Žalec so
po vrednosti izvoženega bla-
ga sicer precej izenačeni, ven-
dar je med njima le prece-
šnja razlika. Medtem ko je
izvoz v konjiški občini le
znatno porastel (7 odstotkov),
pa so ga delovne organizaci-
je v žalski občini uspele po-
večati kar za 29 odstotkov.
Dokaj izenačena sta po vred-
nosti izvoza tudi Šentjur in
Šmarje, le da so v Šentjurju
uspeli tega povečati za 16, v
Šmarju pa za 36 odstotkov.
Tudi Laščani niso najbolj za-
astajali, saj so dosegli preko
milijon dolarjev izvoza in ga
v primerjavi s prejšnjim le-
tom povečali za 13 odstotkov.
Med občine, kjer je izvoz ze-
lo močno E>orastel, sodi si-
cer tudi Mozirje (46 odstot-
kov), le da je ta izvoz vred-
nostno sorazmerno nizek, ne
pa zaradi t/ega tudi nepomem-
ben.	B. STRMCNIK

Upoštevajoč predvideno po-
večanje gospodarske aktivno-
sti z razširitvijo nekaterih m-
dustrijskih obratov pričakuje-
jo v občini Šentjur pri Celju
v obdobju do leta 1975 izred-
no velik porast zaFK)slenih.
Programi delovnih organiza-
cij kažejo, da bo do konca
leta 1975 možno na novo za-
posliti okrog 810 delavcev.
Predvidevajo nova delovna
mesta pri tovarni »Alpos«, ki
bo z izgradnjo lakirnice in
razširitvijo obrata cevama za-
poslila do konca leta 1975
450 delavcev. Tako bi ta ko-
lektiv štel 790 delavcev. To-
varna »TOLO« bo z razširit-
vijo proizvodnih prostorov
povečala število od 152 v letu
1971 na 295 delavcev v letu
1975. Z večjim p>orastom za-
poslenih računajo tudi pri
»ELEGANTU«, ki bo z iz-
gradnjo nove proizvodne ha-
le odprlo okrog 120 novih de-
lovnih mest.
Leta 1975 bo p>o skup-
nih predvidevanjih zaposlenih
3900 občanov ali 23 odstot-
kov vseh prebivalcev občine.
Naravni prirast v občini je v
preteklih i>etih letih znašal
povprečno 120 ljudi letno. Ce
računamo z enakim prira-
stom za to obdobje, pomeni
to v petih letih naravnega pri-
rasta 600 ljudi. Razliko med
naravnim prirastom in pred-
videnim porastom delovnih
mest bodo krili z aktivira-
njem še nezaposlenih aktiv-
nih prebivalcev, delno pa
pričakujejo tudi spremen
v migracijskih tokovih in
cer postopno zmanjševal
kakor tudi določen pritok
lovne sile na račun deagn
zacije.
Pri nadaljnji politiki za
Slovan j a bodo v šentjul
občini upoštevali predvs
to, da zagotovijo zaposli
delovne sile s kozjansK
področja in tako kadrov
politiko, da bodo na stro)
nih in vodilnih mestih z2
sleni strokovni delavci. Ti
bili tudi stimulativno nal
jeni, kar bo preprečilo f
tuacijo in odhajanje v ri
tejše centre. Realizacija t;
nega prograrña bo zahte
zaposlitev preko 120 dela^
z višjo in visoko izobrazb
okrog 380 kvalificiranih Ü
sokokvalificiranih delav
To je za razmere v šen*
ski občini izredno zahti
program, katerega realizi
bo zahtevala celo vrsto
pov tako na področju šti
diranja, dopolnilnega
ževanja, kakor tudi pra'
razmestitve zaF>oslenih i
na njihove strokovne, ог
zacijske in druge spose
sti.
D.
»^lg.lanuaf 1973
BESEDA BRALCEV
NOVI TEDNIK —5. stran
ZAKAJ
ZAGOVARJATI
NEPRAVILNOSTI?
Sestavek v rubriki Bral.
ci pišejo z naslovom Ne-
upravičena kritika z dne
21.12. 1972 me je spodbu-
dil, da kot pisec kritike
odgovorim tovarišici Mar.
ti Golež. Le-ta v svojem
sestavku trdi, da neupravi-
čeno kritiziramo šoierje
in sprevodnike avtobusov
2e velikokrat sem sli&ai
od prijateljev, da so deja-
li: »Kritizirati je najlažje.«
Morebiti je v tem neaiaj
resmce. Toda vseeno mi-
slim, da je tudi kritika Ko-
ristna in da Ш vse ca^o
rožnato, da je ne bi bilo
treba. Tako tuda msem
napisal čiairuia z naslovom
Kako dolgo še tako brez
vzroka. V pismu omenje-
na tx>varišica vprašuje nas
potruse, če je pravimo, aa
tresikamo z vrati. Seveda
ni! као je pa to crdil!
Pre^incan sem, da to ne
dela niliče kar tako za za.
bavo. Vzrok za to je tre-
ba iskati bodisi v siabin
vremenskih razmeran, bo-
disi v tako siauem prevoz
nem srecistvu, aa se vrata
lepše ne da zapreti.
Vsi se zavedamo, da
18ЛК.0 vozniiii m sprevod-
niki postanejo nervo/ju,
če delajo več ur na dan.
Ne morem se pa sprijaz-
niti s tem, da zaradi nji-
hove nervozinosti trpi pot-
nik, ki je v avtobusu. Le-
ta je namreč piačal vozov,
nico za to, da se lahko
popelje, ne pa, da poslu-
ša »pridigo«. Kaiko pa bi
bilo, če bi te vsak spre-
vodnik ali voznik žalil in
se nato skliceval na svo-
jo dobro voljo? Tudi pot-
niki smo IZ krvi in mesa.
Kot vsi drug:, imamo tu-
di mi svoje težave, sKrbi.
2^ima me, каК.о nao rnl
svoje živčno stanje zago-
varjamo pred osebami, za-
poslenimi na avtobuôih?
Kot sem razbral iz član-
ka tovarišice Goleževe,
moramo biti ix>tni.ki ved-
no dobre volje in posiusa-
ti žalitve. Ce jáh lahko po-
sluša ona, naj ne misto, da
jóh lahko tudi mi.
Zato nilslim, da je dolž
nost vsakega, da se na
javnem mestu obnaša kar
najbolj vljudno in se za-
veda, da smo vsi LJUD-
JE. Svojo jeao (nervoz-
nost) pa naj otresa nad ti-
strmi, ki mu to tudi do-
volijo.
Bogdan Podplatan,
Šentjur
MOTORNO
KOLO
Taunvis, mercedes, audi
si želi današnja mladina.
Pred 50 leti pa je bilo too-
tomo kolo tako nedoseg-
ljivo, da je bilo cilj vseh
želja moške mlađane, saj
je bilo takrat na naših oe-
stah večja redkost, ko^ je
danes štorklja v Preikmur-
ju.
Ko je bilo od daleč sh-
šati nekakšno ritmično
puhanje in pokanje, je
mati dejala — »Oče priha-
ja«. Res je čez čas zažvlž
gal na dvorišču ш 14-ietni
sin Milan je tekel dol, kaj.
ti le njemu je bila dode-
ljena čast odpeljati mo-
tor v kletno vežo. Ta mo-
tor nlikakor ni bil podo-
ben današnjim. Bii je
ogromen, težak in imei je
pogon na jermen. Na kr-
milu je imel nekakšne
bunkice, njih uporaba pa
je bila znana le vozačem,
vsem drugim so bile ta-
bu.
Nekoč je pripeljal Mi-
lan nekaj sošolceiv in jim
razkazoval motor. Odpe-
jO'ali so ga na cesto m se-
del je nanj. Ne vem, ka-
ko se je to zgodilo, na-
enkrat je motor odbrztól z
Milanom vred po cesti.
Odreveneli smo, sao smo
vedeli, da ga ne bo znal
ustaviti. Toda Milan se je
znašel, zapeljal je na trav-
nik v visoko travo in se
ta.mikaj prevrnil. Ko smo
pritekli za njim, se je de-
lal korajžnega, čeprav mu
je gledala groza z obraza
Nekega dne je oče pri-
peljal nov motor znamke
Puch in od takrat je stal
stari motor zapuščen v
drvarnici in Milan je gla^
dil Ш čdsitil novega, da se
je vedno svetil. Ostali
otroci so ga smeli samo
opazovati pri delu. Ko se
mu je zdelo, da ga je do-
volj mazai in brisal, se je
usedel nanj in skušal čim-
bolj posnemati v drži in
izrazu očeta.
O, kaiko mu je béa po-
doben!
R. KRUŠTC,
Stanetova 6, Celje
NESNAGA
Od Cinkarne do
Bukovzlaka
se rdeča cesta vije
od odpadne rude,
ki vozijo jo v Bukovžlak.
Kadar dežuje,
po cesti teče voda rdeča
kot kri,
da'b gnala mlinske kamne
tri.
Cesta polna je mlakuž,
rdečih,
in delavci ubogi
po tej brozgi gazijo vsak
dan
Ko avto pripelje,
jam se ne izogiba
in kar vanjo zapelje
m te oškropt,
da se čistiš ne^aj dni.
Ob cesti so tudi še smeti,
ko da'b tukaj cigani bli.
Kar jih pride še na
smeiišče,
postanejo pogorišče.
Nas pa to zelo duši,
da b' si тодл na<^aviti
plinske maske vsi.
JOŽEF G0LE2,
Proseniško 14 a
KAKO BO
S ŠOLO
V DOBRINI?
Pišem vam p-smo, ker
se ma zdi, da nekomu mo-
ra človek i}otožlti svoje
težave. Ker pa niso samo
moje, to so težave in skr-
bi vseh nas, ki imajo in
bodo v kratkem imeli ot-
ročlčke za v šolo v oko-
lici Dobrine, Žusma in
Hrastja, se oglašam še ra-
je. Da vam obrazložim za
kaj gre. šentjurska obči-
na hoče na vsak način
ukiniti osnovno Šolo v
Dobrini, lo sicer ш več
osemletka, tu obstajajo se-
daj samo štirje nižj: raz-
redi. Ostali višji razredi
pa se vozijo s šolskim av-
tob'jsom v Slivnico. S
tem se mi strinjamo, saj
je v Slivnici res pouk,
kakršen je danes potre-
ben. Smo pa mi odločno
proti temu, da ukinja še
te štiri razrede, da se bo-
do morali naši otroci vo-
ziti še ne vemo kam, v
Loko ali v Podčetrtek.
Kdo od nas se bo s tem
strinjal? Kdo? Saj nam
hočejo vzeti še to, kar
imamo Nič ne bi rekli, ko
bi v Dobrini šole nikoli
ne bilo Ker р>а so jo po
vojni zgradili naš: očetje
za nas in naše otroke, šo
le ne damo Raje bi nam
zraven šole pvostavlli kak-
šno maihno trgovinico in
kakšen maK obrat, da bi
bile naše žene zaposlene
bliže domu, obenem pa bi
lahko še kaj nakupile v
trgovini- Povsod ima vsak
kraj svojo malo trgovmo,
v Lotei sta kar dve, ena je
tudd na Prevorju, samo mi
na tem območju nimamo
nič. Po eni strani pa nam
hočejo vzeti še to, kar
imamo. Vse bi rade imeli
na enem kupu, da bo lah-
ko ugodno samo emm, za
uboge hribovce pa se nih-
če ne zmeni. Njega se ni-
koli nič ne vpraša, pa če
je zanj dobro ali ni. Ko je
treba glasovati za kakšen
samopirispevek, takrat je
obvezno, da pride vsak
občan na volišče, da pove
svoje mnenje, če je »za«
ali »proti«. Kadar pa nam
hočejo vzeti še to_ kar
imamo, takrat delajo vse
tiho in ne rabijo nikogar.
Ko je bü pred nedavnim
v Loki občinski sestanek,
so vabilR vsem razposlali.
Na vabim pa ni bilo točno
napisano, da se bo raz-
pravljalo tudc o ukinitvi
šole. ВДо je samo napisa-
no pod »razno« Ce bi bili
ljudje to/^no vedeli, za kaj
gre, bi SB £>estanka polno
številno udeležili. No, vre-
me je bilo slabo, udeležba
pa tudi. Nekaj jih je bilo,
ki so predavatelja p>ovpra-
šali glede naše šole, pa ni
nič vedel ali pa ni hotel
vedeti. Vsak pravi — »jaz
nič ne vem oni drugi ve-
do«. Ko pa tiste kdo vpra
ša, pa zopet pravijo, da
oni ne vedo, da kdo drag
ve. Tako ne zvemo nič,
samo bo. da šole ne bo
Oni samo delajo in načr-
tujejo vse lepK} tiho, nihče
nas ne vpraša аИ smo za
to аД1 ne. Kaiko se bodo
naši maid otroci pozim:
prebijali, ko du en meter
visok sneg? 'lo nihče noče
vedeti! Ko gre sedaj otrok
v šolo, pride vsaj na top-
lo, ga čaka topla malica,
da se potem lahko udi.
Kako se bo lahko otrok
učil, če bo ves zmrznjen
prišel v Dobrino, tam pa
bo čakai na avtobus, ki ga
pozimi ni po dve uri, ker
ima težave na cesti? Po
tem se šele odpelje v šolo,
včasih pa avtobusa sploh
ni. ker pač ne more priti
ali pa se pokvari. Lahko
povem tole — ko višji
razredi v žamerku čaka-
jo na šolski avtobus, ki
ne pride pravočasno, jih
najbližji gospoda; Kotnik
zapira v hlev, k živini,
na cesti zgodaj zjutraj ne
zmrTnejo. To so že ma.lo
večji otroci, kaj pa mali?
Smo lahko matere ob tem
ravnodušne? Je to pravi-
ca? Pa še na Kozjanskem,
ko gre za lepšo bodočnost
nažih otrok.
No, zadnji čas nekaj sli-
šimo, da mislijo tu v Do-
brini šolo pač ukiniti, tu
pa ustanoviti obrat copa-
tam« iz Šentjurja. Tej po-
budi se tudi mi pdružu je-
mo, samo naša šola mora
ositati. Ker je šola že vse-
skozi p>o vojni, mora tudi
ostati. Ôe pa bodo v Loki
gradili novo šolo, pa jo
naj gradijo za svoje otro-
ke. V Loki jo pa res zelo
potrebujejo.
šola v Dobrini je bila in
bo ostaJa naša in ne damo
je. To naj vedo vsi v
Šentjurju, ki o tem odlo-
čajo. Oni se vozijo z av-
tomobili od vrat do vrat,
njim ni treba gaziti snega,
kot ga morajo naši mali
otroci. Lahko bć vedeli, da
imajo mestni otroci vse
ugodnosti, medtem ko jih
naši nimajo niti polovico
toliko
Vse matere smo se od-
ločile takole — če bodo v
Dobrini šolo ukinili dru-
gam sploh ne pošljemo
otrok v šolo. Ce pa to ne
bo zadostovalo, se bomo
pa pritožile na višjo ob-
last, pa četudi v Beograd,
tako da bomo našle pravi-
co. To dajemo v vednost.
Če nismo toliko vredni, da
bi nas vprašali če smo za
to ali ne, bomo pa druga-
če začele. Tega ne pišem
samo v svoiem imenu pi-
šem v imenu vseh prizade-
tih mater in otrok. IJ-oam.
da bo kdo od vodilnih iz
šentiuria to pr.gčrtal, pa
ga vse mame prosimo, da
nanj v vašem listu vsaj
delno na to odgovori.
Ivanka žlof,
Dobrina 28,
Loka pri 2-Jsmu
Odgovor: Priporočamo
več strpnosti in razume-
vanja, draga Ivanka. Po-
menite se! Res pa je, tìa
v zadnjem času veliko go-
vorimo o tem, kako otro-
kom nuditi najboljše šola-
nje — da bo na ta način
njihov štart v nadaljnje
šolanje lažji. Sicer pa upa-
mo, da se bo na vaše pis-
snvo kdto oglasil.
ŽELIM SI
SLOVANSKE
BESEDE
Ker me je pot usode za-
nesla v tujiino, si močno
želim slovenske besede.
Dolga leta seen prebirala
vaš časopis Novi tednik
in si ga zelo želim tudi v
tujini.
Prosim, da mi ga začne-
te p>ošHjati čim ри-ejmete
moje pismo. Ce boste ob-
javiM tudi te vrstice, ki
vam jih pošiljam, vas pro-
sim da ne objavite moje
ga naslova. Napišite samo
»zvesta bralka«, ker mora
ostati še nekaj öasa moje
bivanje v anonimnosti.
Vas lepo pozdravlja in
žeii še mnogo uspehov pri
urejanju časopisa v novem
letu 1973 in prosi za razu-
mevanje
vaša zvesta bralka.
Pa še pesem:
Kje lepa slovenska si
zemlja?
Kje lepo je širno polje?
Kje lepe Savinjske planine?
Po vsem hrepeni mi srce.
Ostali mi tam ste prijatli,
ostalo mi tam je srce.
Me pot je peljala v tujino.
»Nazaj!« so mi stalne želje'
Odgovor: Draga bralka,
oglasite se s pismom, brž
ko bo mogoče in nam spo-
ročite, kako se imate.
OTROKOM
KOZJANSKEGA
ZA NOWO LFTO
Kozjansko je reven in
zaostal predel. Redkokdaj
se nas kdo spomni. To-
krat pa smo bili prijetno
presenečeni.
Naši najboljši pevci m
ansambli so kozjanskim
šolarjem priredili brezpla-
čen koncert. Koncert so
omogočili pokrovitelji: Za-
varovalnica Sava, Zito
Ljubljana, Tehnomercator
iz Celja in uredništvo re-
vije Stop. Otroci smo do-
bili trikotnike, sladkarije
in plošče. Nastopili so:
New Swing Quartet z
Otom Pestnerjem, črne
vrane, Andreja Zupančič,
Eva Sršen, Ave iz Velenja,
Franjo Bobinac, Franci
Rebemik m Tatjana Dre-
melj. Gledalci so vsako
pesem pozdravili z moč-
nim aplav25em. Obrazi i.lu.
di so žareli od veselja. Ko
pa je nastopil Oto, je bi-
lo veselje na višku. Ljud-
je niso mogli verjeti, da
je prijetnih skladbic ko-
nec.
Naslednji dan nas Je
obiskal akademski pevski
zbor Tone Tomšič iz Ljub.
Ijane. Peli so narodne m
umetne pesmi. Zapeli so
jih tako lepo, da so ne-
katere morali FKMioviti,
saj nismo nehali ploskati.
Ko se je koncert končal,
smo se jim zahvalili -n
jim podarili šopek nagelj-
nov, toda nobena zahvala
ne bi mogla ¡xivedati ti-
stega, kar smo čutili, И-о
smo poslušali njihove pe-
smi. B020 GLAVAČ,
uč«iec 6. b. razreda
Osnovna šola. Kozje
POIZVEDBA!
Dne 23. oktobre 1972 Je od-
sei od doma neznano kam
gluhonemi in duSevno bolni
Franc POHORC, rin Antona
in Terezije RADISLAV, roj.
2. januarja 1921 v Strmcu pri
Rogatcu in tam stanujoč, št.
50,
Osebni opis: visok okoli 170
do П5 cm. precej razvit, oble-
čen v delav-sko obleko plave
barve, pokrit s kapo sive bar-
ve. obut v gumi škornje.
Posebni znaki: desno nogo
Ima obrnjeno navznoter, pri
desnem očesu pa ima večjo
bradavico.
Po izjavi svojcev se potika
U kraja v kraj in se ne uia
vmltl domov. Obstaja mož-
nost, da je bil kje najden in
predan v kakšen dom.
Prosimo vsakogar, ki bi kaj
vedel o Imenovanem, da o
tem takoj obvesti skrbstveni
organ SO Šmarje pri Jelšah
oziroma najbližjo postajo mi-
lice.
MOJA LJUBEZENSr^A ZGODBA
Vzljubila sem ga že prxñ dan, ko sva se našla sku-
paj v družbi. Njegov poljub je še dolgo gorel na mojih
ustnicah. Minevali so dnevi in vse več je bilo ur, ki
sva jih preživela skupaj. Ne vem kako, tiho, nevsiljivi,
ne da bi sama vedela kako, je osvojil moje srce. živela
sem samo za trenutke, ko bom poleg njega, pomenil
mi je zelo mnogo. Z njim sem doživljala srečo, ki sem
jo lahko prej poznala le iz sanj. Ob njem pa so se te
sanje uresničile. Vsak večer sva bila skupaj, iskala sa-
motne poti, kjer sva lahko drug drugemu izjxyvedala
tisto, kar je obema ležalo skrito na srcu. Verjela sem
njegovim besedam Rad te imam. Tudi sama sem mu
povedala, da ga imam rada. da je on tisto, kar imam
najrajši na svetu. Verjela sem njegovim besedam in se
izgubljala v njegovem lepem zapeljivem pogledu
Živela sem zanj, za najino ljubezen, živela sem
samo za naju dva^ Vse do tistega dne, ko je od njega
prišlo pismo.
Oprosti draga, če sem ti zadejal bolečino. Ko sva
se spoznala, sem te imel resnično rad. Moja prva misel
si mi bila zjutraj ti tn zvečer nisem zaspal brez tvojega
poljuba Rad sem te objemal, željno sem te poljubljal,
vso srečo sveta sem občutil v tvojem objemu. Lahko
ti priznam, da si mi dolgo časa pomenila vse, za vsa
bogastva sveta te takrat ne bi zamenjal. Sedaj draga
oprosti, če sem te zapustü. Takrat, ko si morala biti
doma, tisto soboto, sta se najini poti razšli. Jaz sem
šel brez tebe in nisem čutil takrat, da stopam novi
usodi nasproti.
Prišel sem na ples. Tkigledal sem se v oči Suzane
in zdelo se mi je, da gledam v lepo modro nebo. Dra-
ga, oprosti, če sem v tistem trenutku pozabil nate.
Med plesom sem čutil njeno toplo telo, njeni boki so
se privijali ob moje telo. Pozabil sem nate in po dveh
mesecih sem prvič poljubil drugo dekle. Ob njenem
poljubu sem čutil vse kaj drugega, kot pri tebi čutil
sem. da sem našel dekle, ki bi ob njej lahko bil ne-
izmerno srečen. Vse doslej si mi to srčo nudila ti, a
sedaj sem spoznal, da mi le nisi ponudila vsega. Vem.
da si se trudila, da mi podariš vse, ker vem. da si me
ljubila in da me boš še dolgo ljubila.
Po plesu sem jo spremljal domov, čeprav sem ti
obljubil, draga, da pridem k tebi za trenutek, po tvoj
poljub. Z njo se je bilo tako lepo sprehajati, da ni bila
nobena misel pri tebi. Ko sem jo objemal leže v travi,
me je potešila s svojo mladostjo. Vse tisto, kar mi je
ponudila ona. si mi tudi ti, a pri njej je bilo vse dru-
gače, mnogo lepše.
Oprosti mi, vedno se bom lepo spominjal nate,
vem, da boš spoznala drugega fanta in mogoče ti bo
kdo drugi pomenil toliko, kot sem U jaz.
Lepo te pozdravlja Damjan.
Ostal mi je le spomin nanj in košček belega pa-
pirja, popisanega г besedami slovesa.
Ljuba. Hrib
6. stran —NOVI TEDNIK
BESEDA BRALCEV
Št. 2 — 18. januar 1973
TEŽAVE
S STANOVANJEM
Sem zvesti bralec NT,
čeprav nisem naročnik, in
zelo rad berem vaš časo-
pis, posebno i>a rubriko
Bralci pišajo. če bo moj
članek kaj zalegel, si bom
z novim letom 1973 naro
čil NT.
Imam težave s skronmo
4x3,50 m veliko podstreš-
no sobo s tankimi stena-
mi in v njej živi naša 4-
članska družina. Imam
dva majhna otroka, ki sta
stara 4 leta in 18 mesecev.
Zaprosil sem za večje sta-
novanje, ki je v isti hiši
prazno že en mesec in pol
ter je last Montane Zaleo.
Rekli so mi, da naj napi-
šem prošnjo, a še do se-
daj nisem prejel rešitve.
Bil sem večkrat nâ Mon-
tani, pa so mi odgovorili,
da naj še počakam. Obr-
nil sem se na socialno za-
varoTOnJe v 2alcu, tam pa
so mi odgovorili, da je
stanovanje last podjetja
in da oni ne morejo po-
magati.
Ce bi bifl uradmik ali
politični čdovek, mislim,
da bi se rešdtev kmalu re-
šila, tako pa sem bogu za
hrbtom in moram še na-
prej ča.kati. Sedaj spet
čakam in premišljujem o
otrocih, kako jóh' zebe.
Sprašujem se, kje je
sedaj socialno, otroško
varstvo in kako dolgo bo
treba še čakatd na rešitev
moje prošnje.
IVAN VIDMAJER,
Zabukoyica
O NAŠIH ZLATIH
ŠOFERJIH
Dne 18. 12. 1972 sem se
peljala z lokalnim avtobu-
som, ki odpelje ob 12.
uri iz Laškega v Celje.
Pri zidravilišču v Laškem
je vstopil šofer Urankar
in se pogovarjal s šoler-
jem, ki je vozil, v Kovni-
ca so prišli na avtobus šo-
larji. Bilo jüi je veliko,
nekaj tudi takih malih z
rumeno rutico okrog vra-
tu. Pa je eden med njimi
sunil prijatelja dvakrat v
hi bet. šofer Urankar pa
v »luft« — dol, dol, se je
drl na vse grlo. In je na-
povedal šoferju, naj us-
tavi. Ta je ubogal in us-
tavil, fantek pa je moral
dol. Urankar je rekel:
»Nikdar več ne prideš na
ta avtobus!«
Rada bi bila rekla otro-
ku ali pa šoferju, naj os-
tane, saj smo bUl komaj
50 metrov od avtobusne
postaje. Pa me je preveč
stisnilo v grlu, tako da
nisem spravila besede iz
ost. Pogledala sem za
fantom na cesto, šel je
nazaj proti domu s sklo-
njeno glavo in jokal. Ne
vem, če je šofer ravnal
prav. Vem le to, da smo
ga vsi potniki obsojali.
Vprašam se, če ne bi z
lepo besedo več dosegaj
kot s tako grobostjo.
]VL\RIJA KOLNIK,
LaSko
POJASNILO
Najlepše se vam zahva-
ljujem za vašo novoletno
poslanico in si vas poniž-
no upam pop-raviti: nisem
odstopil kot predsednik
Atletskega društva Kladi-
var, marveč mi je potekel
mandat in samo ne želim
več biti še eno mandatno
dobo predsednik. Hkrati
ugotavljam, da pri nas
»oveto rožice« le tistim, ki
samo besedičijo, kako in
kaj bi bilo treba delati,
nasprotno pa so tisti, ki v
danih razmierah skušajo
doseči, kar se pač da —
in delajo — za nagrado iz-
postavljeni javnemu po-
smehovanju. Pripisati mo-
ram še to, da mi je tudi
vaša novoletna poslanica
pripomogla k dodatni od-
ločitvi — ne samo, da ne
nameravam več biti pred-
sednik Atletskega društva
Kladdvar, temveč se bom
v bodoče izognil posmeho-
vanju tafeo, da na atlet-
skem in športnem področ-
ju sploh ne bom več delal.
Slede na vaše dobrohot-
ne namene, poudarjene v
podpisu novoletnih F>osla-
nic, sem trdno prepričan,
da mi te!?a ne boste zame-
rili.
Juro Kislinger,
Trubarjeva 30, Celje
Odgovor: Ne, tega vam
ne zamerimo. Zamerimo
pa vam, da naše poslanice
niste dobro razumeli. Da
razložimvi — z njo smo
hoteli le opozoriti na ne-
ugodne razmere ( glede
na kvaliteto) v celjskem
atletskem športu In s tem
tudi poudariti nujnosti, da
kadrovsko dobro rešimo
prazno mesto predsed-
nika po vašem odhodu.
Niste konkretni o tistem,
da cveto rožice tistim, ki
samo besedičijo. Naše
uredništvo je ves čas po-
zorno spremljala delo AD
Kladivar in mu odmerjalo
precej prostora, kar ver-
jetno pomeni, da nam ni
vseeno, koliko sedaj po-
meni celjska kraljica
športa. Zato naša dobro-
hotna zaskrbljenost. Tisto
o zasmehu, pa je malo
preobčutljivo — tega si
nismo želeli, saj vemo,
koliko ste si prizadevali.
DOSTOJANSTVO
IN SEKS
Napisali so v naSih ča-
sopisih, da je nekje blizu
Celja i>opustila stara klju-
čavnica na vratih spalne
sobe v hiši, kjer je tudi
gostilna, in šestnajstletni-
ca je zgubila devištvo. Na-
pasali so, da je od Mün
chna do Frankfurta na de-
settisoče lepotic, ki skrbi-
jo, da čimveč DM in
druge valute ostane v nek'
državi. Napisali so, da je
v Varšavi veliko res prav
catih leF>otic, ki ponujajo
ljubezen za 200 zlotov, to
je po naše okoli dev3t
jurjev m še čaj skuhajo
povrhu. Veliko tega, kar
so še napisali naši časo-
pisi o takih zadevah, pa
jaz nisem imel prilike pre-
čitati. Tudi v tem delu
Evrope, v Jugoslaviji, so
ženske enakopravne držav
Ijanke in jim je po usta-
vi zagotovljena popolna
osebna svoboda in Lahko
o svoji ženskosti samo-
stojno odločajo, ko so po-
stale polnoletne. Nihče
jdh ne sme motiti, ko v
belih oblačilih dostoian-
stveno prihajajo iz poroč-
nih dvoran kot neveste in
nikdo jih nima pravice
motiti, ko s prijatelji na
izletih uživajo — lepote
prirode ali pa s kavaàirji
sedijo v hotelskih salonih.
Poskrbljeno je za lepo
čtivo in v raznih revyah,
polnih njihovih slik, si
laliko naberejo pojmov in
volje za n^ovanje svoje
lepote in nežnosti. Nara-
va je obdarovala ženske
s ï>osebnostmi. Kavalir ska
in splošna dolžnost vseh
je, da onemogočimo zakr-
knjenim samcem in raz
nim zastonkarjem, da bi
izkoriščali nežnost in le-
poto naših državljank. Na:'
bodo srečne in vesele, ker
edino one znajo trpljen
je mešati s sladkostjo!
• LCC
KOZJANSKI
PIONIRJI
OB NOVEM LETU
v sredo, 27. decembra
1972 smo se vsi učanci
osnovne šole Kozje zbra-
li v 5. razredu, da prosla-
vimo 30. obletnico pionir-
ske organizacije Jugosla-
vije. Tovarišica Kresniko-
va, mentor pionirske or-
ganizacije, je imela govor,
V tem govoru je poveda-
la, kaj smo pionirji nare-
dili v 30 letih. Pionirji so
peli in deklamirali, želim
sd, da bi vsako leto praz-
novali to obletnico v mi-
ru in zdravju.
V petek smo zaključili
pouk za 1972. leto. Vse
pionirje in cicibane je de-
dek Mraz povabil v kino
dvorano. Zbrali smo se ci-
cibani, predšolski otroci
in pionirji. V lutkovni ig-
rici so nas zabavali: Fav-
liha, Marjan, inženir Li-
sec in cirkuški ravnatelj.
Zatem pa so učenci 4. raz-
reda pripravili kratek pr-
zorček, v katerem so
sprejeli dedka Mraza. Naj-
prej je obdaril predšolske
otroke, nato pa pionirje,
želim, da bi otroci vsega
sveta dočakali dedka Mra-
za tako kot mi.
Ob koncu starega leta
smo pionirji tekmovali,
kateri razred bo lepše ok-
rasil svojo učilnico. Prvo
mesto je dobil 7. razred
in s tem nagrado — za-
boj oranžade, drugo me-
sto pa je dobil 6. a, ki se
je sladkal z bonboni. Ob
koncu leta je Rdeči križ
organiziral obdarovanje
najstarejših in osamljenih
ljudi. Denar so prispevala
ix>djetja in obrtniki. Da-
rila so raznosili učenci 7.
in 8. razreda, ki so tem
ljudem ob skromnem da-
rilu voščili tudi srečno
novo leto. Seveda so јЛ
povsod lepo sprejeli- in se
prisrčno zahvalili.
IRENA KODRIC, 6 a,
Osno\Tia šola Ko^je
ZAHVALA
v imenu vseh starejših
oseb nad 80 let se Rde-
čemu križu v Trnovi j ah
prisrčno zahvaljujem za
veseli popoldan v Kultur-
nem domu v Tmovljah
dne 7. t.m. V večini pri-
merov smo stari ljudje od
najbližjih, če že ne pre-
ziram, pa zapušč.eni in
o.^^mljeni. Redki so pri-
meri, kjer so stare mami-
ce in očiki spoštovani in
ljubljeni, 2jato nam je pri-
srčnost prirediteljev toli-
ko bolj ogrela srca.
Pionirčki so nam zapeli
nekaj živahnih pesmic,
fantje zaigrah na hanno
nike poskočne in končno
v veseloigri izdrli revežu
boleč zob kar z mizarskim
orodjem. Ni čudno, da se
je obupno brandi in kri
čal, saj je bil zob ogro-
men, menda je tehtal kar
2 kg. Pionirji in fantje so
bili nagrajeni z gromkim
aplavzom.
Naj omenim še lepo ge-
sto mladeničev cvetočih
lic, ki so zaplesali z
osemdesetletnimi ženica
mi. S tem so pobili ob-
sojanje, da je današnja
mladina nemogoča. Do^a
zali so, da se tudi mladi-
na zaveda, da bo enkrat
stara in jim mi starci iz
srca privoščimo mnogo le.
pih in sončnih dni v viso-
ki starosti.
Iskrena hvala tudi last-
nikom avtomobilov, ker
so nas vozili od doma in
zopet nazaj. Mnogo h'^ale
vsem požrtvovalnim prire-
diteljem in ne najmanj
veselemu harmonikarju
Nandetu, ki je z okrogli-
mi za trenutke pozdravil
celo našo revmo.
Letos smo dosegli ude-
leženci skupno starost
1158 let Ш nam kali sreč-
no razigranost samo spo
min na naše tovariše, ki
so bili lansko leto še m«;d
nQm,i, letos pa so manjkali
zaradi bolezni ali pa jih
že krije zemlja.
Osemdeset letniki iz Trno-
velj
ŽIVLJENJE
JE BORBA
Naj vam za uvod po-
vem, da pK>milujem tiste,
ki NT ne berejo. Prikraj-
šani so za mnogo prijet-
nega in koristnega branja.
Le kdo bi ostal ravnodu-
šen ob vsem, kar nam nu-
di NT.
Veste, meni je nek zlob-
než dejal, da kaj imam od
tega, če tako rada pišem.
Pa sem ga zavrnila »Ja,
kaj bi pa ljudje čitali, če
ne bi nihče nič napisal«.
Njemu na ljubo sem to-
rej napisala to, kar mi je
šinilo v glavo. Ce je bilo
vredno peresa, pa preso-
dite vi.
Ko so mi dajali v grob
ljubo mamo, jo je župnik
Alojz Drobež v poslovil-
nem govoru primerjal z
likom Cankarjeve mame.
Ce p>a za prispodobo po-
vem, da sem v Cankarje-
vem Kralju na Betajnovi
igrala Ltižarico, ženo, ki
ni marala miloščine, mar-
več se je borila za svoje
pravice, me boste verjet-
no razumeli, da ostro ob-
sojam krivico ter izkori-
ščanje človeka po člove-
ku.
življenje je ena sama
tK)rba in jaz sem mnogo
življenjskih modrosti pri-
dobila IZ prebranih knjig.
Koliko lepih iger sem vi-
dela, sama igrala, kaj vse
pa doživela, pretrpela in
ne nazadnje tudi prebole-
la, in če vse to strnem v
en sam stavek, si upam
trditi, da ima življenje
svoj smisel samo takrat,
če znamo odpuščati in če
nosi človek v sebi dobro-
to in ljubezen. To pa je
bogastvo, to je sreča.
Oprostite mojemu filo-
zofiranju in mi dovolite,
da vam zaželim mnogo
zdravja in uspehov v no-
vem letu.
Urška Oroš, Vrbno 47
Šentjur
Odgovor: Mi pa vam ze-
lano mnogo zadovoljstva
in sreče, pa da se boste
tako pridno oglašali kot
lani.
Kljub pogledu po strani in najbrž slabi volji — le kdo
ve zakîy? — vlada v tistem kotičku hleva pri Narek-
sovih v Ločah pri Šmartnem v Rožni dolini, kjer do-
mujeta pujsek in zajček, prijetno sožitje. Le takrat,
kadar pride v hlev mlada gospodinja Helena in naliva
v posodo mleko, je pravica močnejšega očitna. Za
zajčka ni mleka! To je pravilo, ki se ga pujsek do-
sledno drži. Ko je mleko* v posodi, zajček nima pri-
stopa. Sicer pa sožitje v redu. Ko bi ga sprejeli vsi!
MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA
Redno prebiram vaš list in moram priznati, da mi
je všeč. Zadnje čase pa ste nas še bolj razveselili z
ljubezenskimi zgodbami. Tudi jaz vam danes pošiljam
svojo ljubezensko zgodbo, katero upam boste kmalu
objavili.
Takrat je bila jesen. Tista lepa, tisočbarvna jesen,
ki nas zmeraj dobro obdari, nemalokrat tudi z ljubez-
nijo. Tudi midva sva se spoznala v jeseni. Pravijo, da
je jesen pusti čas v Ши, meni pa se je zdela ta jesen
najčudovitejša, najlepša doslej.
Ko sem te opazovala videla, kako se boriš z alko-
holom, se je v meni nekaj prebudilo in sem si rekla,
oh, ko bi ti le lahko pomagala. Neskončno sem si že-
lela, da bi te odvrnila od pijače, vpeljala spet v nor-
malno življenje, življenje, katerega si človek gradi na
lastnih ciljih, željah, toda ti me nisi niti malo razumel.
Nisi razumel, zakaj sem te toliko časa pričakovala,
toliko solz, ki sem jih izlila zate, ko si ti že davno
sladko spal.
Začetek najine ljubezni je bilo zelo lep. Najina
sreča je trajala le nekaj tednov. Nato se je začela ru-
šiti, tako kot da se podira stolpnica, ki sta jo dva z
ljubeznijo zgradila. Slutila sem, da se podira, da se bo,
kmalu razblinila v nič. Jaz pa sem ob vsem tem stala
na strani in čakala na skorajšnji konec.
Kmalu si mi povedal: »Ne potrebujem te!«, si de-
jal. Smejala sem se tvojim besedam, ker ti nisem hotela
pokazati žalosti. Le za hip sem pomislila na posledice
in videla sem se, kako bom vsak večer sama doma,
kako jokam, te prosim, toda nič ne pomaga. Vse je
bila resnica, žalostna in kruta, a vendar le RESNICA.
Celo smrt si omenil. Dejal si, da me nisi mogel vzlju-
biti, da si me imel rad, da te nisem razumela. In ko
si še poslednjič šel od mene, si dejal: »Našla boš
srečo!«
Nikoli več se nisi vrnil, jaz pa sem ostala sama,
sama z novim spoznanjem.
Nekaj časa sem lahko odzdravila tvojemu pozdravu,
nekega dne pa še tisto ne več. Kadarkoli te vidim, me
stisne pri srcu, zaboli in zapeče me s tolikšno silo, da
bi zavpila in zarjovela, kot ranjena žival, samo da bi
spravila iz sebe tisto kruto bolečino. Moje srce je le
še kup krvavečega mesa, ki se vsakič, ko te vidim, iz
njega pocedi drobna, drobna kapljica krvi. Ne, ne mo-
rem ti pogledati v oči, ker se počutim krivo pred tabo,
še bolj pa pred sabo.
Znova in znova sem razočarana nad sabo, ker ti
nisem mogla pomagati, ker te nisem razumela. Toda
ZAKAJ! Da, ta vprašaj si postavljam tudi takrat, ko .so
se najina pota že razšla, vendar sva sklenila, da osta-
neva še zadnji, poslednji večer skupaj.
Nato sva se ločila. Odšla sva, vsak svoji prihodno-
sti in sreči nasproti. Toda nekaj mi govori, da ne bom
nikoli več tako srečna, kot sem bila v prvih dneh na-
jine ljubezni in tisti lepi jeseni. Morda je najinemu
slovesu bil kriv čas? Morda!
Marinka, Laško
St. 2 — 18. lanuar 1973
NOV! TEDNIK — 7. stran
Intervju
VEMO DA PREMALO VEMO
KRISTA KUMELJ, ŠIVILJA V RADEŠKI »KORI« IN SEKRETARKA OSNOVNE
ORGANIZACIJE ZK O DELU ORGANIZACIJE IN SAMOUPRAVLJANJU
Krista Kumelj si je mora-
la najprej izposlovàti polo-
vičko režijske ure, kajti raz-
govor bi jo prikrajšal za nor'
mo. Je šivilja v obratu »Ko-
re« v Njivicah pri Radečah.
V tem kolektivu dela že štiri
leta, prej pa je bila zapK)sle-
na v radeski mlekarni kot
laborantka. Članica ZK je od
leta 1958. Bila je že sekretar
ZK v mlekarni, v »Kori« pa
je to dolžnost prevzela šele
pred kratkim. Krista je pri-
jeten in preudaren sobesed-
nik, zato sva bila brez oko-
lišan j zelo hitro v središču
problemov.
NOVI TEDNIK: Prosimo,
če v nekaj stavkih predsta-
vite vašo organizacijo zveze
komimistov?
KRISTA KUMELJ: V na-
šem 135 članskem kolektivu
šteje organizacija ZK 25 čla-
nov. Pravzaprav bolj članic,
saj je v njej le 9 tovarišev.
Pričakujem, da bomo v pri-
hodnje organizacijo še pove-
čali, zlasti zdaj, ko ob spre-
jetem akcijskem programu
organizacija ve kaj hoče.
NOVI TEDNIK: Znana je
hitra rast vašega kolektiva,
pa tudi to, da dobro gospo-
darite. Mislite, da bodo ko-
munisti v kolektivu sposobni
posredovati in utrditi akcij-
ski program?
KRISTA KUMELJ: Član-
stvo naše organizacije- je z
akcijskim programom teme-
ljito seznanjeno. Prav bo, če
bomo zanj zainteresirali ves
kolektiv, saj je njegova vse-
bina vsklajena s pismom
predsednika Tita, izvršnega
biroja, dokumenti 29. seje CK
ZKS in občinske konference
ZK, kar z drugo besedo po-
meni, da so v njem zaobse-
ženi temeljni interesi delav-
skega razreda, torej tudi na-
šega kolektiva. Je pa ркз dru-
gi strani tudi res, da je or-
ganizacija idejno-politično
premalo rasla. Vendar je že
to, da se zavedamo, da ■>re-
malo vemo, temelj, da bo-
mo v bodoče 'dejnemu aelu
p>osvečali več pozornosti. Ra-
čunamo na pomoč občinske-
ga komiteja ZK.
NOVI TEDNIK: Kako
ocenjujete samoupravno
prakso v kolektivu. Ste se
komunisti odločUi za poglab-
ljanje samoupravljanja, ki bo
presegla odločanje v okviru
delavskega sveta in poslov-
nega odbora?
KRISTA KUMELJ: Že se-
daj smo uvedli metodo se-
23ianjanja kolektiva o vseh
bistvenih vprašanjih na se-
stankih kolektiva, ki je vsak
ponedeljek. To obliko dela
moramo poglobiti, da bodo
člani samoupravnih organov
na sejah sklepali s temeljitim
spoznavanjem razTK)loženja,
mnenj in stališč vsega kolek-
tiva. Medtem ko je delavski
svet zvečine iz vrst neposred-
nih proizvajalcev, se mi zdi,
da je poslovni odbor preveč
»vrhunski«, saj v njem odne-
vodilnih sodelujem le jaz.
NOVI TEDNIK: »Kora« je
izrazito ženski kolekftiv. Se
zveza komunistov posebej
posveča problemom zaposle-
nih žena, predvsem mater.
Kako ocenjujete družbeno
aktivnost zaposlenih žena?
KRISTA KUMELJ: Sociali-
stična zveza pripravlja v Ra-
dečah javno razpravo o druž-
beni aktivnosti žena. Mislim,
da bo zelo živahna. Družbeno
aktivnost zaposlenih žena pri
nas precej hromi dvoiz.Taen-
sko delo, skrb za družino,
vzgojo otrok. Tako na primer
to, da so Njivice, kjer je naš
obrat, kar daleč od Radeč,
nimamo pa urejenega prevo-
za, kar je zlasti neprijetno
za delavke, ki hodijo pozno
zvečer domov. Če kje, potem
se zlasti v našem kolektivu
ogrevamo za predloge sindi-
kata, ki naj še izboljšajo po-
ložaj delavke-matere. No, za
družbeno aktivnost, za njiho-
vo večje vključevanje pa ni-
so odgovorne le ženske sa-
me. Kar poglejmo, v mno-
gih forumih in organizacijah
predstavljajo izrazito ženske
kolektive še vedno predvsem
moški. To je naposled stvar
kadrovske politike, aU ne?
J. KRAŠOVEC
Laško
~№DSEDNIK MIHA
PROSEN ODHAJA
Pred dnevi je bil na seji delavskega sveta laškega
zdravilišča na delorao mesto upravitelja te ustanove
imenovan MI AH PííOSEN, predsednik občinske skup-
ščine Laško. Predsednik Prosen se je prijavil na razpis
bržčas tudi zato, ker mu v skupščini sedanjega sklica
ix)teka že druga mandatna doba kot predsednika ob-
čine.
Iz obrazložitve dnevnega reda vabila na sejo Izrvš-
nega odbora konference SZDL občine Laško posnema-
mo, da bo ta forum danes razpravljal o kandidacijskem
postopku za novega predsednika. Navajajo, da bo to-
variš MIHA PROSEN predlagal občinski skupščini raz-
rešitev svoje funkcije zaradi odhoda na drugo delovno
mesto.
NESTL
ŽGANK
Л^а? povem po pravici.
Pisanja o Nestlu 2ganku,
predsednilcu občinske sku.'
pičine v Velenju, sem še
lotil z določeno tremo. Pa
ne zaradi njegove funkci.
je, marveč veliko bolj za-
'■adi vsega tistega, kar je
^ako značilno za njegovo
osebnost in nazadnje tu.
di zaradi tega, Ker cemm
njegovo delo, ki ga je op-
ravil zlasti v letih po voj-
ni v dolini ob Paki, naj-
več pa v Velenju.
Mu bom v pisani besedi
dorasel? Ali ne bom pok-
varil podobe, ki je zrasla
na teh tleh? In šele na pn.
govarjanje nekaterih de-
lavcev iz Gorenja sem 'ia
pisanje pristal, še zlasti,
ker so opozorili, da je tu.
di razvoj m razcvet jugo-
slovanskega velikanu v
proizvodnji bele tehnike
močno povezan г njegovim
imenom. V Gorenju nam-
reč pravijo, da je bila od-
ločilna za njihov razvoj
preselitev iz vasice Gorenje
v Velenje. In ko se je od-
ločalo^ aa naj Gorenje do-
bi opuščene prostore ve-
lenjskega rudnika, je bil
Zgank tisti, ki je imel od-
ločilno besedo. Od tedaj
naprej je šlo v Gorenju
hitro navzgor.
Ko so pred kratkim po-
častili njegov 63. življenj,
ski jubilej se je razgovo-
ru, To je prava redkost.
Je veliko bolj red'<^obese-
den kot radodaren z nji-
mi. Prav zaradi tega
tudi ne vodi seje
občinske skupščine. To
delo prepušča podpred-
sedniku. No, in takrat ob
prazniku, je med drugim
povedal, da mu ob priho-
du v Velenje ni bilo lah-
ko. Nekaterim njegova ak-
tivnost ni bila všeč. Pa so
se kmalu ugnali. Delo je
premagalo vse predsodke,
šli so z njim. V rudniku
se je sčasoma marsikaj
spremenilo, prav tako v Ve.
lenju. Ob Paki je nastaja-
lo novo m svetlo mesto-
Nič skupnega z rudar,
skim po starem, pojmova-
nju. In vendar'je bilo te-
daj tudi Velenje rudarsko.
Danes je veliko bolj indu,
strijsko^ Pri vsem tem je
bila izredna energija Nest-
la Zganka gonilna sila.
Vsemu takratnemu doga-
janju je dal vsebino in
ton. Bil je na čelu prosto-
voljnih delovnih akcij^ bil
med tistimi, ki so se og-
revali za lepša in boljša
stanovanja za delavce, za
zboljšanje njihovih življe-
njskih pogojev. Bil je neiz.
prosen in odločen. Prav
to so mu nekateri pozneje	m
očitali. Toda, ali je pri	1
vsem tem moč prezreti re-	Ш.
zultate dela?	i
In tudi v zadnjem ob-	g
dobju^ ko je po kratkem	1
premoru znova prijel za	|
občinsko krmilo', se je v	ш
dolini zganilo na novo. De-	%
lovni elan ga ni zapustil	=
nikoli. Tudi zdaj ne.	g
Ko mu je pred kratkim	Ш
predsednik sindikalne or-	ш
ganizacije v Gorenju Hin-	|
ko Dermoi čestital k živ-	Ш
Ijenjskemu jubileju, mu	Ш
je med drugim dejal: »Vaš	1
jubilej ni jubilej mladeni-	1
ča in vendar ste med na-	Ш
mi s svojimi idejami eden	Ш
najmlajših, najsmelejših in	B
najbolj vztrajnih. Kadar pa	Ш
govorimo o Šaleški dolini,	1
o rudniku^ o Gorenju, o	Ш
zbliževanju mesta in vasi,	Д
o novem, mladem, naj-	Ш
lepšem mestu v naši do-	Ш
movini, ne moremo mimo	g
vašega imena in vloge, кг	Ш
ste jo imeli kot nobeni po.	Ш
budnik prej.«	Ш
11;11:;|шшшш11!11ш!ш{|||||111ш;!11|у|{|ш1!ш11ш1и111шшшш
Predsedmk turističnega društva Šempeter v Savinj-
ski dolini Ivo Kuhar izroča nagrado najstarejši
go}iteljici cvetic, Alojziji Cvikel.
v
Šempeter
l№ŠNO LETO
Minuli petek so se na dvanajstem rednem občnem
zboru zbrali člani turističnega društva Šempeter v Savinj-
ski dolini, društva, ki je lani dobilo priznanje kot najbolj-
ša osnovna turistična organizacija na širšem celjskem ob-
močju.
Poročilo o delu je podal predsednik Ivo Kuhar. Lani
so veliko skrb posvetili antičnemu parku. Uredili so nje.
gov vzhodni del. Za antični park skrbi poseben režijski
odbor, ki ga vodi Alojz Uranjek.
Obisk je bil lani boljši kot 1971. leta. Tako je antični
park obiskalo 10.558 domačih in 978 tujih turistov, kar je
za 14 odstotkov več kot 1971. leta.
Druga večja akcija je bila ureditev prvega dela pod-
zemne kraške jame Pekel. Tu so društveni člani opravili
veliko prostovoljnega dela. Sami člani društva so imeli
1.900, mladinci iz Podloga več kot 750, učenci osnovne šo-
le Šempeter 500 in člani turističnega podmladka 450 ur
prostovoljnega dela. Skupaj torej 3.600 prostovoljnih de-
lovnih ur. Vsa dela so končali 8. oktobra lani in takrat
tudi jamo odprli za ogled. V šestih tednih si je jamo
ogledalo 3.500 ljudi.
Lani so izvedli tudi cvetlično akcijo, ki je bila že če-
trta po vrsti. Desetim najboljšim gojiteljem cvetja so po-
delili posebna priznanja. Nagrade so prejeli: Anica, Ma-
jer, Ivan Ovikl, Milena Novak, Marija Teršek, Olga in Pav-
la Volk, Nada Zagorlčnik, Jožica Kuder, Marija škober.
ne in Angela Zupane.
Prve uspehe so zabeležili tudi v akciji »očistimo oko-
lje«. Tako so uredili jame za odlaganje smeti in odpad-
nega materiala, vrh tega pa so tudi nekateri kolektivi lepo
uredili okolje svojih obratov. To še zlasti velja za SIP
Šempeter ter za obrat Aero všempetru, medtem ko se'ko-
leíktiv Usluge ni zmenil za ureditev okolja svojega obrata
v Šempetru.
Na zboru za sprejeli načrt dela za letos. Med najpo-
membnejše naloge sodi nadaljevanje cvetlične akcije, za^
tem vzdrževanje zelenic, ureditev vzhodnega dela antične,
ga parka z rekonstrukcijo grobov in rimske ceste, uredi-
tev razsvetljave v dolini Peklenščice, povečanje parkirnih
prostorov, izboljšanje dosedanjih naprav v jami Pekel itd.
če pa bodo dobili potrebna sredstva, se bodo lotili še
ureditvenih del v drugem delu kraške jame. Prav tako
bodo pričeli z delom na področju kmečkega turizma v
Kalah in opravili nekaj propagandnih akcij.
TONE TAVČAR
PREDVIDEVANJA
Iz primerjave podatkov o
prometu turistov v minulih
letih vidimo precejšnjo rast.
Od 1956. leta dalje je pri-
hajalo v Jugoslavijo čeda-
lje več turistov. Statistični
podatki kažejo naslednjo
sliko turističnega prometa:
V letih od 1956 do 1961
je promet turistov rasel za
16.2 odstotka, v letih 1961
do 1965 je prišlo k nam za
25 odstotkov več turistov.
V letih 1966 do 1970 je pro-
met zopet narasel za 15 od-
stotkov. V 1971. letu je Ju-
goslavijo obiskalo 15 odstot-
kov več .turistov kot 1970.
leta. Land ni bil zabeležen
vidnejši porast števila turi-
stov, zato pa se je povečal
devizni priliv za 20 odstot-
kov. Tujih turistov je bilo
celo nekaj manj, domačih
pa za 5 odstotkov več.
Kako bo s tujskim turi-
stičnim prometom letos?
Napyovedi so zelo različne.
Turistični delavci so mne-
nja, da bomo letos dosegli
približno enake rezultate kot
lani. Po dosedanjih podatkih
kaže, da bo prišlo k nam
manj avstrijskih gostov, da
bo turistov iz zvezne repu-
blike Nemčije za 5 odstot-
kov več, da jih bo iz Angli-
je več za okoli 8 odstotkov,
iz Švice celo za 15 odstotkov
več in da bo švedskih, fran-
coskih in italijanskih gostov
približno toliko kot lani.
Znatno se bo i>ovečal zrač-
ni promet turistov iz sever-
nih dežel, največ pa z bri-
tanskega območja.
Naloga, ki nas čaka v tem
letu, pa je — boljša turi-
stična ponudba, domiselna
in kakovostna ter solidna!
Franjo Novak
8.ttrMi~NOVi TEDNIK
KULTURA
St. 2 —18. {anuar 197)
Teden slovenskega filma
Celjsko Kinopodjetje,
Kulturna skupinoet Celje
m uredništvo Nov^:a ted-
nika in Radia Celje* bodo
v dneh od 3. do 8. febru-
arja organizirali Teden
slovenskega filma v poča-
stitev slovenskega kultur-
nega prazndika. V najlep-
šem fcinemaitografu, v Uni-
onu, bodo v tednu dni
predvajali tele filme:
3.	februar: Amandus, re-
žiserja Franceta Stiglica
4.	februar: Zarota, rež:
ser ja Francija Križaj a
5 februar: Družinski
dnevnik, režiserja Jožeta
Galeta
6.	februar: Nočru izlot,
režiserja Mirka Groblerja
7.	februar: Neviidni ba-
taljon, režiserja Janeta
Kavčiča
8.	febraar: Ko pride lev,
režiserja Boštjana Hladni-
ka.
S svečano premiero fiJ-
ma Ko pride lev bo Teden
slovenskega fiima končan.
Na premiero bodo povab-
ljena tudi ustvarjalci te
filmske stvaritve, ki je la
nd na puljskem festivalu
vzbudila precejšnje zani-
manje kritikov in obččnst-
va. V glavnih vlogah na-
stopata Marina Urbančeva
In celjski igralec Marko
Siimčič.
2Jakaj Teden sJovenske-
ga filma? Ne samo zaradi
novosti v ix)častitev kul-
tum^a prazanika, temveč
tudá zato, da pred doma-
čim občinstvom rai^rne-
mo del slovenske filmske
proizvodnje zadnjih pet-
najst let. Ete. opozorimo
na bogastvo idej in žanr
sko pisanost slovenskega
filma, na njegova prizade
vanja v kulturni tvornosti
slovenske nacionalne sku-
pnosti in, ne nazadnje, tu-
di na njegov trenutni po-
ložaj, ki mora vzbuditi
več družbene in gledalče-
ve naklonjenosti do seda
nje bolemi slovenskega
filma. O tej bolezni o se-
danjem stanju v slovenski
kinematografiji bo govor
na posvetu, nanj pa bodo
vabljeni slovenski filmski
delavci in vsi tistd, ki .ilh
zanimajo pota in razpotja
naše kinematografije.
Tako bo dobdl Teden
slovenskega filma tudi
svojo koristno vsebiinsko
aai drjžbeno dopolnitev,
ker želimo z njim prispe-
vati k hitrejšemu reševa-
nju p>oložaja sedme umet-
nosti na Slovenskem.
Za gledalce bo seveda
zanimiv izbor filmov, ki v
sebi ne skriva posebnih
namenov, niti ni bil na-
pravljen po neikih poseb-
nih merilih. Izbor sicer
predstavlja raalična idejna
iskanja v slovensk^i fil-
mu, vendar pa želi pred-
vsem še bolj približati ne
katere stvaritve, že tudi
pombljene, filmskemu ob-
činstvu- Morda bo žanraka
pisanost — zgodovinski
iilm, podditlčna kriminalka,
družbena komedija, dra-
ma o mladih, partizanski
film in aktualen zapis o
mladini — privlačna za
vse tiste gledalce, ki po-
znajo predvsem enostra-
nosti v slovenskem film-
skem ustvarjanj-u. Sreča-
nja z izbranimi filmi bo-
do pomenila poleg vsega
tudi soočenje z našim od-
nosom do domačega fitaia
2e danes pa lahko zapi-
šemo, da se veselimo kul
tume prireditve ki bo za
kratek čas spremenila Ce-
lje v filmsko mesto.
Društvo oblikovalcev
Vec razumevanja
Lani ustanovljeno Društvo
oblikovalcev v Celju vstopa v
novo delovno leto s tridese-
timi člani in z razstavno bi-
'lanco, ki govori o resnih pri-
zadevanjih tega mladega
društva. O načrtih društva v
letošnjem letu sem povprašal
predsednika Gregorja Svaba.
Dejal je, da bodo sedanjo
razstavo preselili v Velenje,
▼ načrtu pa je tudi Rogaška
Slatina. To je skupinska raz-
stava, na kateri razstavlja II
članov. Problemi bodo s
transportom, ki ni poceni,
njihova sredstva pa so skrom-
na. Na Kulturno skupnost so
poslali zahtevek za leto 1973
ва nekaj manj kot tri stare
milijone. Ob sedanjem fi-
nančnem položaju v kulturi
se bo po vsej verjetnosti tudi
ta znesek nekoliko znižal.
V načrtu imajo predvsem
razstave, seveda, vse je odvis-
no od sredstev. Nekatere bo-
do skupinske, nekatere po
témah. V juliju mesecu bodo
imeli razstavo v Liikovnem sa-
lonu, ker bo zastonj. Organi-
zirali bodo tudá strokovno
predavanje za vodilne prt
celjskih podjetjih in jih se-
znanili s poslanstvom indu-
strijskega obUkovanja. Za to
so že navezaU stike z Design
centrom v Beogradu.
Največja želja Društva ob-
likovalcev pa so njihovi last-
ni prostori. Zdaj »vedrijo« v
Likovnem salonu, ki pa še
sam nima dovolj prostora. Ob
samih razstavah bi radi in-
tenzivneje sodelovali s podjet-
ji. Tudi tako, da bi kakšno
podjetje razpisalo tèmo za
razstavo in bi s tem avtoma-
tično pomagalo s financira-
njem. Se več podobnih oblik
sodelovanja bi lahko izkori-
stili, a kot je znano, so le
nekatera podjetja našla po-
sluh za to dragoceno dejav-
nost. To pa je premalo. Toda
v društvu niso obupali. Na-
sprotno. Ravno ta »neosve-
ščenost« tistih, ki bi morali
biti veseli formiranja Društ-
va oblikovalcev, jih sili k na-
črtnemu delu. To jim bo
omogočilo dosegati dobre re-
zultate — kvalitetne razstave,
dobro pripravljena predava-
nja in strokovne seminarje in
medsebojno pomoč. Dobršen
del tega pa so pokazali že v
svojem prvem letu obstoja.
V Celju lahko upamo, da se
bo Društvo oblikovalcev še
razširilo, se kadrovsko in
strokovno okrepilo. To pa so
tudi novi pogoji za učinkovi-
tost dela tega društva, kajti
le od učinkovitosti bodo re-
zultati dela članov dmštva
konkretizirani in s tem tudi
koristni.
dm
V nedeljo zvečer ob 18.
uri se bodo v cefljskem
Narodnem domu spet
predstavdH harmonikarji
DPD »Svoboda« Celje pod
vodstvom neumornega uči-
telja harmonike Oskarja
Leskovška. V 24 točkah
sporeda bo nastopilo blizu
50 harmonikarjev od za-
četnikov do tistih, ki se
že lahko pohvalijo z do-
brim izvajanjem. Kot je na
teh tradicionalnih paradah
harmonikarjev že običaj,
bodo tudi na nedeljskem
nastopu na sporedu tako
sototićne kot aiborovske
točke.
- ed
V torek smo začeli študirati nooo delo, komedijo pol),
skega pisatelja Witolda Gombrovoicza IVONA, PRINCES^
BURGUNDIJE. Komedijo režira Dušan Jovanović, drama,
tur g preastave je ¿gor Lampret, scenograf Meta Hočevarja,
va, kosturnograf Melita Vovkova. Nastopa ves ansambel.
Premiera lo o drugi polovici februarja. Witola Gombro.
wicz je pri nas iianj znan avtor, dasi ]e daleč pred iones,
com m Ceckettom utira. jK>t tisti avantgardi, ki je v petde.
setih letih tako zmagovito preplavila evropske odre Gonu
broivicz se le rodil 1904 Leta m umrl 1969. Leta. Pisai je
romane drame m eseje V svojih delih prikazuje na grote,
sken način podobo sveta tematično pa največkrat o'ìravno,
va odnose na relaciji mučitelj — žrtev. IVONA je njegot
dramski prvenec (I935j in v določenem smislu groteskna tra^
vestija Shakespeara. V tem delu vanirà eno najosnovnejših
tém -našega sveta, mejm problem človeške svoboae v okvi
ru psihičnih, socioloških гп skorajda mitoloških cimlizucij.
skih danosti V smislu travestije je treba gledati scensKi an.
bient (dvor neke umišljene kraljevine), osebe so kraljevsku
rodbina in avorjani. fabula pa pripoveduje o prinčevski za,
roki m umoru njegove neveste, o umoru, pri katerem лоае.
luje ves dvor. IVON.A je komedija^ Skoznjo prebija dunovito
ironična parodija na mesčanski svet, na njegove konvencij^
in koristi. Pnpišimo še nekaj misli iz intervjuja z avtorjem,
povedal jih je malo pred smrtjo. »Moj teater si izbira svojo
lastno vot, sam te formira kakor vsa moja druga dela. Ko
začnem pisati, nikoh ne vem, kam me bo poneslo. Sem d.
mk. Ljubim efekte, poezijo posebej njeno scensko vrednost.
Vse tri drame, ki sem jih napisal, so nastale daleč od kakrš.
tnh koli glecaliških vplivov, ker praktično ne hodim v gleda-
lišče . . Primoran sem bil iskati svoj lastni jezik Očitali
so mi. da sem pisatelj tabsurda« očitno, ker niso iskali pa.
ralele z Eeckettom in lonescom). Toda svoje prvo delo se-m
napisal mb Leta, drugo pa 1946, torej mnogo prej, preaen
sta začela objavljati svoja dela omenjena pisatelja. Moje
gledališče ni gledališče absurda in v osnovi sem proti nai.
vladi absurda v današnji literaturi. Dolgočasi me«.
J. Z.
Ustavna
dopolnila
in šole
Marsikje prevladuje mnenje, da v šolah bolj ma-
lo premišljujejo o novih odnosih v delovnih organi-
zacijah, o dnosih do okolja v najširšem pomenu
besede ter o odnosih do učencev če izvzamemo sa-
mo tri osnovna izhodišča, ki so jih podkrepila ustav-
na dopolnila. Pa ni tako! Za šolske kolektive bi
lahko zapisali enako, kakor za večino proizvodnih
delovnih oganizacij — da so pri snovanju vseh teh
novih elementov dokaj daleč, da pa se ob bolj kon-
kretnih spremembah, ki ne smejo ostati samo na
•papirju — v samoupravnih aktih — ampak v de-
janskih delovnih odnosih, nekoliko obotavljajo sto-
riti odločilni korak, kar je v tej sferi pogojeno prej
iz. objektivnih, kakor iz subjektivnih razlogov. Obo-
jih bi lahko našteli veliko. Priznati pa moramo, da
imajo šole pri obravnavi tega vprašanja res neko-
liko posebno mesto.
Verjetno smo si enotni, da samoupravnih orga-
nizacijskih ter delovnih oblik in navad ne moremo
bistveno ločiti med šolami, zlasti še med takšnimi,
kot so osnovne šole. Zato je večina pričakovala,
da bo kakšen »republiški« organ povedal kaj več,
bolj določenega, že skoraj izoblikovanega v uresni-
čevanju dopolnil. Tako bi zaposleni v vzgoji in iz-
obraževanju ponovno lahko rekli: »Strinjamo se in
delali bomo naprej po starem«, ali pa, politiko naj
delajo politiki, mi bomo pa učili тшргеј tako, kot
od nas zahtevajo. Drugi pa bi rekli — poglejte,
ko nam jemljejo voljo do dela itd. ■— Ker tistega
»odzgoraj« ni bilo, volja do dela pa je neugaslji-
va. so pričeli prosvetni delavci sami premišljeva-
ti, da bo potrebno nekaj čimprej napraviti. In so!
Zbrali so posebno regijsko delovno skupino na po-
budo medobčinskega sindikata družbenih delavcev,
ki je pripravila osnutek vsebinskih sprememb za
najbolj pomembni samouravni akt — to je za sta-
tut šole. Razprava se tako prenaša v okvire posa-
meznih občin in s tem tudi v delovne organizacije.
Od razprave v delovnih organizacijah do sprejemov
statutov in s tem do uzakonjenja novih odnosov,
ki so jih prinesla nova ustavna dopolnila, tako to-
rej realno ocenjeno ni več daleč.
Razumljivo pa je, da je sedanja aktivnost, aktiv-
nost v tem pripravljalnem obdobju, najvažnejša.
Sedaj bo treba vsem zaposlenim v vzgoji in izo-
braževanju točno povedati, zakaj vse te spremem-
be in v čem je tisti kvalitetni premik v spremembi
odnosov. V teh razlagah pa bodo morali pokazati
svoje znanje, aktivnost in sposobnost vsi vodje šol,
vodstvo in člani sindikatov in zveze komunistov ter
samoupravnih organov na posameznih šolah.
Zakaj smo omenili to heterogeno aktivnost? Iz
zelo preprostega razloga. Aktivnost teh je nujrui,
je osnova za večino sprememb, zlasti tistih spre-
memb, ki se nanašajo na odnose znotraj kolekti-
va, navzven in v medsebojni vzročni povezanosti
če te aktivnosti, ki se bodo kazale v razumeva-
nju in sprejemanju novih odnosov, sedaj ne bo, se
bojimo, da tudi globlje vsebinske reforme znotraj
samega izobraževalnega procesa ne bodo uspešne.
J. ZUPANČIČ
fe» g ^18. lanuar 1973
NOVI TEDNIK —9, stran
»Vsaka slika je mala filozofija in vsaka slika vsebuje v sebi vse polno elementov, ki jih je težko
izraziti z besedami. Govorica barve je težko nadomestljiva«. To so besede mladega slikarja, žive-
čega v Jurkloštru, svoje likovno znanje pa prenaša na otroke v osnovni šoli na Planici pri Sev-
nici. Prišel je iz Makedonije. Goce Kalajdžiski.
Rad bi, da bi se sproščeno
pogovarjala. Tako kot se po-
govarjajo znanci, ko pridejo
skupaj in si nadrobijo novic.
Potem se spet razidejo s sa-
moumevnim prepričanjem,
da se bodo ob času ponovno
srečali.
Ja, saj bo tako.
Dajva se tikat!
Velja!
No, kaj bi rad?
Od daleč si prišel?!
Doma sem iz Carevega dvo-
ra ob Prespanskem jezeru,
kjer sem se rodil. To vse
skuF>aj spada pod ohridski
okoliš.
Toda še kot otrok sem se
preselil v Skopje. Cela dru-
žina.
In si bil v šoli odličen sll-
каг?
Nikakor ne! Pravzaprav, ri-
sanje mi je šlo nekako slabo.
Vendar me je ravno zaradi
tega tudi privlačevalo. Hotel
sem na kakršenkoli način
doumeti vse skrivnosti sli-
kanja. Nisem pa seveda
takrat še vedel, kaj vse to
pomeni.
Kako si začel?
V petem razredu me je
učil risanja profesor Borislav
Trajkovski, ki je bil tudi v
znani slikarski grupi VDIST.
To je kratica priimkov sli-
karjev, ki so grupo sestavlja-
li. Vidimče, Dimovski, Spi-
rovski in Trajkovski. Profe-
sor Trajkovski mi je dal
ključe njihovega ateljeja. To
je bila nekakšna prazna dvo-
rana nekega doma. Smel sem
biti v ateljeju in za začetek
sem sukal metlo in sploh po-
spravljal рк) prostoru, šele
pozneje sem se lotil slikanja.
Najprej akvarel. Trajkovski
je dejal, da če obvladaš akva-
rel, obvladaš vse tehnike. Ta-
ko sem začel z akvarelom in
skoraj štiri leta delal z njim,
preden sem šel na druge teh-
nike.
Kaj si pa počel s slikami?
Sam sem bil še boječ, ni-
sem imel poguma pokazati
svoja dela še komu drugemu.
Pa mi je omenjena skupina
organizirala mojo prvo raz-
stavo akvarelov v Skopju. To
je bilo 1964. leta. In letos
marca bom tudi razstavljal
akvarele v Laškem, v prosto-
rih Muzejske zbirke.
Kje si delal akademijo?
V Skopju. Na akademiji
sem spet delal veliko na ak-
varelu. Neizmerna hvaležnost
gre velikemu mojstru akva-
rela Vangelu Kodžomanu.
Učil sem se in učil. Pa so
prišle počitnice in me je
vprašal profesor, kaj bom de-
lal v prostih dneh. Nič dolo-
čenega mu nisem mogel od-
govoriti. Bilo je lepo vreme,
pa prosti dnevi Pa sva šla
v samostan, kjer sem se pr-
vič seznanil s konservator-
skim delom. Takrat sem tudi
drugače gledal tisto slikarijo.
Freske?
Pa ikone. Preselil sem se v
svet, ki ga prej nisem po-
znal. Kakor da je bilo nekaj
morečega v vsem. Srečal sem
sedemnajstletno nuno, ki je
šla v samostan zaradi ne-
srečne ljubezni. Prvič je bila
zaljubljena v nekega fanta in
jo je pustil. Pa razočaranje
in hajd na pot k iskanju več-
nega miru. Trdila mi je, da
ga bo našla za debelimi in ti-
himi samostanskimi zidovi.
Potem sem si zamislil njeno
mlado podobo. Zakaj je to
storila? Celo življenje je pred
njo! In sem nekako poistove-
til njen obraz s tistimi obra-
zi, ki sa stoletja mirovali na
ometu samostanskih sten. Ali
na počrnelem lesu stare ma-
kedonske srednjeveške fre-
ske.
Kako so se vsi ti občutki
odražali pri tvojem slikanju?
Verjetno si bil čustveno pri-
zadet?
Ko opazuješ tiste podobe
na freskah ali ikonah, se
pred tabo odvija zgodba ne-
štetih pomenov, pa tudi živ-
ljenj, če hočeš. Vsak ima svo-
jo in če jim je kaj skupnega,
je potem to trpljenje.
Stopi v drugo sobo in pri-
nese tri slike. Na eni je ribič
z ribo, na drugi so tri posta-
ve in na tretji tudi ljudje.
Vidiš te slike? Na vseh treh
je nekaj osnovnega. To je
človek. Njegova figuralika.
To je moja osnova.
Zakaj si naslikal ribiča z
ribo?
Zato, ker sem doma iz kra-
ja, ki je ob jezeru. In moj
oče je šel na jezero s čol-
nom in mrežo, pa je bil tudi
po cel teden od obale. Zato,
ker poznam od tam, kjer
sem doma, celo vrsto ribi-
čev, ki niso nedeljski. Lovijo
zato, da preživijo svojo dru-
žino. In na njihovem obrazu
je trpljenje.
Kaj pa tiste tri osebe tam?
V Skopju je bil potres, to
sem videl. In zdaj sem jih
postavil v odsotnost. Ostali
so sami. Še kamen, ki je
zgolj simbol njihovega nek-
danjega doma, jim je pre-
malo.
Ja, obrazi tvojih likovnih
subjektov so podobni po iz-
razu ikonam. Vsi nosijo tr-
peč izraz.
Da, tu je podobnost moje-
ga sodobnega slikarstva z
ikonami. A tudi te sMkam.
Ne razumem«
Slikam ikone. Motivi so
znani. Vendar sem našel svo-
jo patino, s katero obdelu-
jem leseno podlago. Izživ-
ljam se v tehničnem smislu.
še vedno ne razumem, ka-
ko more mlad akademski sli-
kar v dvajsetem stoletju de-
lati tisto, kar je don^iena
srednjega veka?
Ne razumeš me! S slika-
njem ikon se samo tehnično
izživljam. Ta olja, ki jih imaš
pred seboj, pa so odraz mo-
jega sodobnega dela. Nikoli
nisem zadovoljen z opravlje-
nim. Vedno hočem najti kaj
novega.
Ob ikonah?
Pa ne. Ob teh, drugih sli-
kah.
Toda kako boš našel kaj
novega, če pa tičiš v svojih
ikonah. Saj je vendar toliko
življenja okoli tebe!
Iščem v simboliki, čeprav
bom vedno slikal le človeka
in še bolj izpopolnjeval vse
tiste grafične elemente, ki mi
dajejo občutek za popolnost
slike, lahko še vedno odkri-
vam kaj novega. Najbolj se
to da v simboliki, človek je
po svoji pojavnosti nedore-
čen. Neizčrpen. Prepričan
sem, da bom znova in znova
naletel na uganke in proble-
me, da jih bom lahko reše-
val.
Kaj pa ikone?
Ja, tiste bom pa zraven de-
lal. Tako kot delam zdaj. Ti-
sto je eno, to pa drugo.
Boš pripravil kakšno raz-
stavo?
Bom. Z ikonami.
Kako si se vživel tukaj, v
teh krajih, v Jurkloštru.
Odlično. Imam družino, že-
no, dva otroka.
Od kdaj si v Sloveniji?
Od začetka sedeminšestde-
setega.
Prodajaš svoje slike?
Prodajam.
Kako pa ceno določiš? Po-
dariš tudi kaj?
A, cene so vnaprej določe-
ne. Seveda ne zaradi kvadra-
ture slike. Predvsem je odlo-
čilno pri ceni to, s kakšno te-
žavo se jaz ločujem od slike.
Tako imam nekaj slik, od ka-
terih se ne bom nikoli ločil,
torej, jih ne bom prodal.
Kaj pa če komu sliko po-
dariš!
Jo pač podarim! 2e vidim,
če jo ima rad. Je nekoč pri-
šla k meni ženska in hotela
vedeti za ceno vseh slik v
ateljeju. Pa sem rekel, da če
bi jaz šel v trgovino po blar
go za obleko, bi vprašal ko-
liko stane samo za tisto bla-
go, ki mi je všeč in s kate-
rim bi si obleko naredil, ne
pa da se zanimam za celo
»stelažo« blaga. Tako ti je
to. Ji nisem nič prodal.
Kaj pa ti misliš, je važno
v katerem kra.ju ima slikar
razstavo?
Ne!
Zakaj ne?
Umetnost je za vse enaka,
če je moja slikarija dobra za
tele moje kmete tu z Maro-
fa, je tudi za Ljubljano.
DRAGO MEDVED
Radeče
v Radečah je bila do ne-
davnega zelo pestra kulturna
dejavnost, ki pa je zadnje
čase nekoliko zamrla, zlasti
po smrti enega vodilnih re-
žiserjev Ivana Pešca. Vsako
leto so pripravili štiri do pet
gledaliških del in z njimi tu-
di gostovali po okoliških kra-
jih. Posebno so se trudili z
igrami na prostem, pa tudi
z operetami, saj so imeli zelo
dober mešani pevski zbor in
so njihove spevoigre žele ve-
liko uspeha.
Vendar je dejavnost KPD
»Svoboda« tudi danes precej
živahna. Pri društvu deluje
dramska sekcija, ki zajema v
glavnem tri šolske dramatske
krožke. Ti pripravijo po dve
predstavi na leto, sodelujejo
na proslavah in uprizarjajo
lutkovne igrice. V okviru
»Svobode« deluje tudi moški
pevski zbor, izven društva pa
ríü	^^^ pihala
r^eške Papirnice, ki vneto
sodeluje v kulturnem življe-
nju Radeč.	^
^a vsega dramatskega
pa je ravnatelj radeške
osnovne šole Janez Pešec, ki
ljubeznijo že dolga
^ P^- Tako
^^^	leto uprizoriU
pravljično igrico s
i^i-jem z naslovom »Novolet-
na Zgodba«. Vse kostume za
predstave si izdelajo sami,
pravzaprav ena izmed učite-
ljic na šoli, ki ima za to iz-
reden smisel dn veselje. Tudi
z uprizarjanjem lutkovnih
igric žanjejo lepe uspehe.
Razmišljajo da bi v okviru
društva ustanovili posebno
mladinsko skupino, ki bi se
ukvarjala samo z lutkami.
Vedno bolj je čutiti pomanj-
kanje starejšiih igralcev, pa
tudi mladina odhaja v sred-
nje šole in se zaposluje drug-
je. Tako nastajajo v gledali-
ški skupini praznine, ki jih je
težko napolniti. Vendar je de-
lo s šolskimi otroki na kul-
turnem področju prav tako
lepo in uspešno. Za konec
šolskega leta bodo pripravili
mladinsko igrico »Princeska
in pastirček« in z njo prav
gotovo razveselili mladino in
ostale Radečane.
D. POS
To je igralska skupina šolskega dramatskega krožka v Radečah, ki je za Novo leto pripra-
vila pravljično igrico s petjem »Novoletna zgodba«. Igro je napisal In režiral Janez Pešec.
Začetek študentskega
v* /• •
življenja
v Celju že drugo leto delujeta dva oddelka višjih
šol. To sta Pedagoška akademija in Visoka ekonomsko
komercialna šola. Kljub temu v Celju ni büo čutiti
utripa študentsk^a življenja. Zato smo se študentje
prvega letnika VEKS v Celju odločili, da bomo Celja-
nom dokazali, da bi tudi Celje lahko postalo višje-
šolsko središče. Za začetek bomo 26. I. 1973 ob 19, url
in 30 minut organizirali Prvo srečanje celjskih študen-
tov. Srečanje, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo
predsedmk skupščine občine Celje Dušan Bumik, bo v
Narodnem domu. To srečanje so omogočile gospodar-
ske in družbeno-politične organizacije iz Celja in oko-
lice. Za dobro glasbo bo poskrbel vokalno-instrumen-
talni ansambel VOKALI, т programu, Id ga bomo pri-
pravili, pa bo nastopil l^bljan^i operni pevec in član
Opere iz Ljubljane Ladko Korošec ter nekateri igralci
Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Ker je to sre-
čanje študentov, vabimo vse celjske študente in Izredne
študente VEKS, da se srečanja v čim večjem številu
udeleže. Vstop bo dovoljen samo z indeksom.
DUŠAN ILOVAR
ANGAŽIRANA RAZSTAVA
prihodnji mesec bo v celj-
skem Muzeju revolucije raz-
stavljal Celju že znani aka-
demski slikar Stane Jagodič.
Njegova dela smo že videli
ob razstavi nove mlade ek-
spresionistične skupine Junij
pred dvema letoma v Celju.
Tokrat razstavlja Stane Jago-
dić sam in sicer se bo Cel jar
nom predstavil s svojimi naj-
novejšimi deli. To je tako
imezxnrana oc^redmetena ka-
rikatura in p>a ciklus foto-
grafskih del, katerih vsebino
je avtor realiziral z razani-
šljajočim pristoixnn, ki daje
sleherni rešitvi globlji po-
men, jo idejno angažira. Zato
so njegova dela aktualna in
opozarjajo človeka na njego-
ve odnose do okolje in do
samega sebe. Razstava bo
predvidoma odprta 20. febru-
arja.
10. stran —NOVI TEDNIK
St. 2 — 18. januar 1973
Vrtiljak
dogodkov
ŠENTJUR
Gradnja nove šole
v letu 1973 bodo v Šentjurju pričeli z gradnjo nove šole. To
bo podaljšek stare šole, obe stavbi pa bosta med seboj povezani
s telovadnico. Pridobili bodo 16 učilnic z vsemi pomožnimi prostori
s sikupoio površino 2810 kvadratnih metrov. V novi oziroma rekon-
struirani osnovni šoli iHido prostori za glasbeno šolo, oddelek po-
sebne šole ter prostori za celodnevno varstvo otrok. Po oceni bodo
stroški te gradnje znašali 10 milijonov din, kar se bo finan^ '-Tio
v višini 80 odstotkov iz kredita RIS, 20 odstotkov pa iz samoprl>
spevka ol)čanov. S pridobitvijo novih prostorov se bo spre^ii^^mia
tudi šolska mreža s tem, da bi se višji razredi osnovne šole Dram-
Ije pre.šolali v Šentjur, kjer bodo vsi pogoji za sodobnejše in
kvalitetnejše izvajanje pouka.
Zasedal je sklad
v ponedeljek dopoldne je bila v Šentjurju .seja sveta sklada za
negospodarske investicije, na kateri so sprejeli zaključni račun
za leto 1972 in predračun za leto 1973. V lanskem letu se je sklad
angažiral pri izgradnji zdravstvenega doma in otroškega vrtca ter
prispeval določena sredstva za modernizacijo cest v Šentjurju. V
programu za leto 1973 pa bo sklad svoja sredstva uporabil na osno-
vi skupnega družbenega dogovora, za sofinanciranje izgradnje vo-
dovoda Škofja vas—:Sentjur, za ureditev ceste do otroškega vrtca,
za pokritje obveznosti za izmero Šentjurja in še za nekatera man.jša
dela.	D. 14)Š
SLOVENSKE KONJICi£
Gostovanje mrtvega
Kurenta
Amatersko gledališče Železar Celje—.4tore je gostovalo v Sloven-
skih Konjicah, Zrečah in Vitanju z Remčevo dramo Mrtvi kurent.
V Slovenskih Konjicah je bila predstava za tovarno Konus, v Zre-
čah in Vitanju pa za vse občinstvo. Igro so kljub težki v-sebini i>o-
stušalci toplo sprejeli in izvajalci nagradili z dolgotrajnim ploska-
njem.
Namen gostovanj, ki jih ^ organiziral ol>čin.ski svet ZKPO v
Slovenskih Konjicah — poživiti dramsko dejavnost т konjiški ob-
čini, je bil e tem dosežen.
K. S.
Seminar za učitelje
Pretekli teden je bil na drugi osnovni šoli v Slovenskih Konji-
cah seminar za učitelje slovenskega jezika, ki poučujejo ta predmet
na nižji stoi»iji. Predavanji sta imeli Zlatka Munihova in Marjeta
Otorep^, ki sta seznanjali predavatelje na osnovnih šolah z novimi
difinicijami slovenskega jezika. Pri pouku slovenskega jezika naj bi
poudarili logičnosti postavljenih pravil in praktični življenjski upo-
rabi. Predlagane spremembe bodo v veljavi ie v drugem semestru
letošnjega leta, upoštevajoč načelo, da je potreba po enotnem pou-
čevanju slovenskega jezika na vseh stopnjah pouka, nujna.
Seminar za .slovenski jezik se bo ponovil v dneh med prvim in
drugim polletjem.	K. S.
Zmaj v Konus
Na osemnajstem sejmu mode v L,)ubljani je med oblikovalci
modne konfekcije iz usnja podjetje KoniLs že v tretje sprejelo naj-
višjo nagrado Ljubljanski zmaj, ki jo vsako leto prejme najboljše
podjet^ za kvaliteto svojih izdelkov. Neskromno lahko še povemo,
da so do zdaj vsa priznanja romala v Slovenske Konjice, kar po-
novno dokazuje, da vloženi trud ni bil zaman.	Z. S.
ŽALEC
O položaju žena
Minuli teden je bila pri Občinski konferenci SZDL ▼ 2aicu red-
na seja sekretariata sekcije za družbeno aktivnost žena, katere se
je udeležila tudi predsednica republiške sekcije za družbeno aktiv-
nost žena OLGA VRABIC. V osrednji točki dnevnega reda so raz-
pravljali o gradivu Zvezne konference o samoupravljanju, družbeno
ekonomskem in tehnološkem razvoju ter družbenem položaju žena v
naši socialistični samoupravni skupnosti. Na seji so se izoblikovala
mnoga aktualna stališča do posameznih vprašanj vse do večjega
vključevanja žena v družbeno politično in samoupravno življenje
pa do otro.škega varstva.
Na seji sekretariata sekcije so izvolili tudi novo predsednico sek-
cije za družbeno aktivnost žena pri Občinski konferenci .SZDL v
Žalcu. To dolžnost .je prevzela MUA F4>N, znana družbeno politič-
na delavka v Žalcu in republiška poslanka.
CEI.IP
Seja TS O V
Danes, v četrtek, 18. januarja, bo v prostorih Pionirskega doma
v Celju 7. redna seja skupščine Temeljne skupnosti otroškega var-
stva. Na seji bodo obravnavali predlog družbenega dogovora o pro-
gramskih nalogah otroškega varstva v občini C^lje za leto 1973, pred.
log politike na področju družbenega varstva otrok za leto 1973 v
SR Sloveniji in občini Celje. Razpravljali bodo tudi o predlogu sa-
moupravnega sporazuma o družbeni sl<rbi za otroke v občini Celje
in o predlogu za imenovanje skupščinskih komisij.
LAŠKO
Zahvala pivovarni
Kot vsako so bili tudi letos ob novem letu pogoščeni upokojen-
ci laške pivovarne, še aktivni tovariši so jim najprej razkazali la-
ni zgrajene novosti v proizvodnjih obratih, nato pa so jih v tovar-
niški restavraciji pogstili z dobrim prigrizkom. Upokojencev je bilo
okoli trideset in vsi so na koncu dobili po zaboj piva. Pozornosti
so bili seveda nadvse veseli in jim je žal, da se pogostitve ni mo.
gel udeležiti direktor Ivan Vodovnik, ker bi mu bili radi želeli sre-
čo v novem letu in mu čestitali k 20-U?tnici uepeénec;« vodenja pod-
X-tjau	-ec
Naše šole vsepovsod
v	v
z uvedbo samoprispevka ter s sistematičnim pristopom k izgradnji ter
obnovi šolskih stavb, se je v žalski občini na področju šolstva marsikaj
Spremenilo. Šole, ki so do nedavnega delovale še v izredno težavnih raz-
merah, delajo danes v sodobnih zgradbah, urejenih prostorih, kar vse se-
veda pozitivno vpliva na doseganje dobrih učnih in vzgojnih rezultatov.
Ena izmed takih šol, vsa nova in moderna, je tudi osnovna šola NADE
CILENŠEK V GRIŽAH. Poleg sodobno organiziranega pouka so na šoli moč-
no razvili tudi tako imenovane svobodne aktivnosti. Poleg krožkov in raznih
organizacij, ki jih imajo tudi po drugih šolah, pa imajo v Grižah neko po-
sebnost; to je njihova PIONIRSKA ZADRUGA. Ta združuje učence v mnoge
interesne aktivnosti, deluje kot pomemben pedagoški dejavnik, prinaša
pa tudi mnoge druge konkretne koristi.
Ne kaže posegati v zgodovi-
no razvoja šolstva v Grižah,
kajti preobsežna in preboga-
ta je. Prav tako obsežna in
bogata pa je sedanja dejav-
nost na šoli, zato bodi naša
pozornost posvečena le-tej.
Pred leti so na šoli in v kra-
ju slovili 130-letnico organizi-
ranega šolstva in jo med
drugim o'»3ležili s pomemb-
no pridobitvijo, novim šol-
skim poslopjem, ki je v živ-
ljenje griške šole vneslo mno-
ge spremembe.
Sodobni in moderni pogoji
v novi šolski zgradbi so omo-
gočili, da so na šoli pristopili
k organizaciji kabinetnega
pouka, ki so ga izpeljali za
vse predmetne skupine.
Kljub temu, da posameznih
kabinetov še nimajo tako za-
loženih z učili, kot bi si to
pravzaprav želeli (in kot bi
bilo tudi potrebno), so rezul-
tati, ki jih dosegajo z novim
načinom pouka, zelo dobri. V
zadnjih letih so se učni uspe-
hi vedno gibali nad 96 od-
stotkov, to pa je verjetno tu-
di zgornja meja, ki jo je
možno doseči, še zlasti pa je
pomemben napredek, ki je
bil dosežen pri osipu. Med-
tem, ko je pred nekaj leti
končalo šolanje le nekaj nad
polovico učencev, pa je lani
bilo le še četrtina takih, ki
je šolanje zaključila prej, kot
v osmem razredu. Osip se to.
rej bistveno zmanjšuje, če-
prav se bodo pozitivne po-
sledice novih možnosti za de-
lo, bistveno poznalo šele v
prihodnjih letih.
Kljub temu, da dela na šo-
li 19 učnih moči, od tega sta
dva predmetna učitelja (dva
pa študij končujeta), je eden
osrednjih problemov na šoli
prav v pomanjkanju učitelj-
skega kadra. Trenutno na šo-
li najbolj pogrešajo slavista,
učitelja za fiziko in tehnični
I)Ouk ter učitelja za zgodovi-
no in zemljepis. Z razpisi so
težave, kajti kljub ponavlja-
nju razpisov doslej posamez-
nih mest še vedno niso uspe-
li ustrezno zasesti. Pomanjka.
nje kadra ne ovira le nor-
malnega šolskega dela, tem-
več povzroča tudi to, da so
učitelji spričo razvojnih
svobodnih aktivnostih na šoli
še dodatno zelo močno obre-
menjeni. Nekateri kar preveč.
Posebnost šole v Gružah je
v široko razvejanih svobod-
nih aktivnostih, ki jih imajo
organizirane na šoli. Poleg
pionirske in mladinske orga-
nizacije, dveh pevskih zbo-
rov, planinskega društva, ka-
terega člani so vsi učenci na
šoli, imajo tu še vrsto naj-
različnejših krožkov. Ni da bi
jih naštevali, saj jih je kar
preveč in kar je pri tem naj-
pomembnejše, vsi tudi aktiv-
no delujejo.
Nekaj več kot dve leti pa
deluje na griški šoli tudi PI
ONIRSKA ZADRUGA. Ravno
ta organizacija in delovanje
te institucije je nekaj poseb-
nega, nekaj, o čemer velja
zapisati preccj več.
Ko so se učenci in učitelji
v Grižah selili v novo šolo,
so tamkajšnji učitelji sma-
trali, da morajo v novih po-
gojih poleg sodobnega pouka
Ustvariti še nekaj več. Da z
dodatnim delom tudi na zu-
naj pokažejo, kaj je pravza-
prav mogoče uresničiti, če v
šoli za to obstoje ustrezne
možnosti. Zaradi tega in za-
radi nekaterih specifičnih po-
treb so na šoli ustanovili
Pionirsko zadrugo, ki je svoj-
ska institucija. V njenem
sklopu deluje šolska trgovi-
na, šolska banka ter bife. Po-
leg šole stoji nizka pritlična
zgradba, v kateri so našli pri-
meren prostor za uresničitev
te odlične zamisli,
V šolski trgovini, vodijo jo
učenci sami, lahko otroci ku-
pujejo vse šolske potrebšči-
ne. Trgovina, organizirana je
na samopostrežni osnovi, je
odprta vsak dan pred p>ou-
kom, tako zjutraj kot popol-
dne Tu se lahko učenci oskr-
be s prav vsem, kar potrebu-
jejo za šolo. V istem prosto-
ru deluje tudi šolska hranilni-
ška služba, pravijo ji kar
šolska banka, ki jo prav tako
vodijo otroci sami. Ob trgo-
vini in banki pa je še bife, ki
je založen z brezalkoholnimi
pijačami. Njegova vloga pa
pride do izraza predvsem pri
šolskih izletih, ko se učenci
tod oskrbe z vsem potrebnim,
pa kasneje nimajo problemov,
kjer bodo prišli do željene pi-
jače. Poleg tega, da v teh ob-
jektih delajo otroci, oziro-
ma učenci (samo v trgovini
se jih izmenuje tedensko po
35!) učenci tudi sami oprav-
ljajo vodstvo Pionirske za-
druge. Upravni odbor je se-
stavljen iz učencev, učiteljev
in staršev. Si lahko zamislite
sejo, na kateri kot član
upravnega odbora poslušate
poročilo o opravljeni invetu-
ri v trgovini, podajajo
Pa ga učenci sami, kaj-
ti tudi iiwenturo so opra-
vili sami? Za lažjo pred-
stavo naj zapišemo to, da je
bilo v lanskem »poslovnem
letu« v okviru Pionirske za-
druge ustvarjeno preko 7 sta.
rih milijonov dinarjev pro-
meta, od tega pa odpade na
šolsko trgovino kar pet mili-
jonov. Kljub temu, da imajo
nižje cene šolskim potrebšči-
nam kot so v knjigarnah, so
lani ustvarili nekaj nad mi-
lijon čistega dohodka. Po-
memben delež pri tem odpa-
de tudi na provizijo od mla-
dinskega tiska, kajti tudi to
delo opravljajo učenci sami,
pa jiim tako ostane tudi de.
nar.
Poleg tega, da se učenci v
okviru svoje Pionirske zadru-
ge konkretno seznanjajo г
delom posameznih poklicev
(v njihovi banki na primei
imajo tudi manjši računski
stroj, ki jim ga je podarila
Ljubljanska banka), pa se tu
učenci praktično uvajajo tu-
di v samoupravno dejavnost,
Nekateri učenci so ravno pre
ko Pionirske zadruge spozna
li zanimivosti posameznih po
klicev in se kasneje ob iz
stopu iz šole zanje tudi od
ločili.
Pod skrbnim vodstvom švo
jih mentoric spoznavajo ta
ko griški učenci v svoji
krožkih, v svoji Pionirsl
zadrugi tudi konkretno dei
in samoupravljalske odnc»
Mar lahko neka šola, ob s
dobnem pouku, mnogoteri
dejavnosti na šoli in prel
takiai oblik, svojim učenca
daje še kaj več? Težko! št
Vilna priznanja, ki jih hrai
jo na šoli, dovolj zgovori
pričajo o tem, da so se g
ški pedagogi svojega odf
vornega dela lotili na P
vem koncu, z veliko vner
in ne nazadnje tudi s I
membnimi dosežki.
Tekst in sliJ
BERNISTRMCN
Branko Kotnik
Liljana Ježmk
Učenci v svoji trgovini in banki
Franc Smerdelj
Nova osnovna šola v Grižah
§t. 2 —18. januar 1973
NOVI TEDNIK —11. stran
Njihovo življenje je materinstvo
Hotunje pri Pon¿kvi, hiá-
na številka 35. Tam živi
Terezija Tanšek s sinom
In ženo in tam smo jo ne-
kega sončnega dne, kakrš-
ni so zadnje čase vsi dne-
vi, oblskaiH, da bi se pome-
nili o njej in njenih trinaj-
stih otrokih, od katerih
jih sedem še živi.
Terezijiin obraz ne kaže
njenega težkega življenja,
ne kaže smrti njenih otrok
in kadar se smeje, se sme-
je prisrčno in živahno ma-
ha z rokami, kot da bá
hotela ob'eti ves svet. Ni-
česar takšnega ni v njej,
kar bi kazalo na tmjevo
p>ot.
Ko smo se pogovarjali
o njenih otrocih, nam je
s ponosom pokazala sliko
na steni: gruča neznancev,
vmes maršal in Jovanka.
Kraj: Belgija. »Mojega si-
na pa menda ja poznate?
Znan človek je, je dejala,
v Belgiji živi in predsed-
nik izseljenske matice je
pa Rdečega križa in še več
funkcij so mu obesili. Po-
memben človek je, tale
moj Gusti. 2e dvakrat
sem bila pri njem na tu-
jem.«
In spomini si podajajo
kljuko vrat preteklosti.
Grenko in s tihim glasom
pove mati Terezija da ji
je enega sina povozil vlak,
da se je drugi ubil, da je
ena deklica umria takoj
po rojstvu, ena pa рк)
enem letu in pol, tretja pa
po šestih dneh.
»V Levcu smo bil:. 1931.
leta nikoli ne bom pozabi-
la. Stradili smo, da se bog
usmili. Pavla, ubogo delde,
je umrla od siromaščine.
Nič boljše ni bilo 1932. le
ta. Ko sem rodila Ivana,
bil je božič, sem jedla fi-
žolovo župo in cel krom-
pir«.
V materino pripovedo-
vanje se je vmešal sin
Jože: »Mati, kopriva niko-
li ne pozebe.«
Mati se je hudomušno
nasmehnila in požugala s
prstom? »Menda bo res ta-
ko. Veste, bila sem kot
vsak moški. Vstajala sem
takoj po polnoči in odšla
kosit. Kosila sem, dobro
se spomnim, tule nad tole
našo hišo je büo, sedem-
najst mošikih je rezalo tra-
vo, da je bilo veselje. Niso
me prehiteli, dohajala sem
jih in še peli smo zraven.
Oh, kako smo peli- Kar
vprašajte, vsd ljudje to
vedo.«
Kje vse ni bdla Terezi-
ja. Nekajkrat se je selila
z vso družino in se konč-
no ustavila, kjer p>ač je.
Tisti dan ko je to govo-
rila in smo trgali spo-
mine pozabi, je povedala,
da je bilo mnogokrat hu-
do, med vojno, ko so pri
njih gostovali partizani in
Nemci, pa takrat, ko je
hodila v tavrh, da je lah-
ko preživela lačna usta
doma.
»E, pa kaj bi, vse se pre
živi. Danes je čisto v redu.
Nič nam ne man.ka. Otroci
so dobri, vso obleko mi
kupijo, tako, da na hudo
niti nimam čas misliti, na
tisto hudo, ki je bilo. Sko-
raj bi poaabUa povedati,
koliko imam vnukov in
pravnukov.«
Mati je začela preštevati
prste in imena so se vrsti-
la, dolga vrsta jih je bila
in kdo bi si jih zapomnil.
Ko je prišla do številke
23, je z vnuki končala.
Mnogo bolj preprosto je
bilo s pravnuki, samo dva
sta. Rod matere Terezije
ne bo izumrl.
Mileniko Strašek
SMETI V GABRODOLU
Zdaj je Gabrov dol že
toliko napredoval, da so
dobili ¿e prvi blok.
Le nekaj žalosti Gabro-
dolce. Sta oni dan šla po
že skoraj gabrodolskem
mestecu občana in že sko-
raj meščana Amek m Pol.
dač in sta premlevala zar
nimivosti zadnjih dni. Ra.
zume se, da sta v svojem
pogovoru obdelala tudi Pe-
tračevo Spelò, ki je zad-
nje čase nekam precej ši-
roka v pasu in take stva-
ri. No, po nekaj takšnih
dogodkih, ki sta jih zvesto
premlela in skomentirala,
sta prišla do gabrodolske-
ga bloka. Da bo zadeva
bolj jasna, preden pride-
mo do tistih stvari, zara-
di katerih boli Gabrodolce
glava in jih bo še bolela,
moramo povedati tudi to,
da so prebivalci te ime-
nitne, nove stavbe sicer
res Gabrodolčani, drugače
pa priseljenci, lahko bi re-
kli, da po plemenitosti in
po vseh ostalih telesnih in
duševnih vrlinah zaostaja-
jo za Gabrodolčani.
Amek in Poldač sta se
zgrozila. Okoli bloka je bi.
lo vse nastlano s papirjem
in podobno robo, ki jo v
vsakdanjem življenju Upo-
rabljajo in odrabljajo na-
vadni in nenavadni držav-
ljani. Izgledalo je natanko
tako, to je modro ugotovil
Anzek, ki se spozna na te
stvari, kot da bi okoli blo-
ka divjal hurikan. čisto
zares hurikan, zakaj Anzek
je to besedo prebral v
knjigi, ki mu jo je posodil
jospod učitelj. Gabrodolča-
na sta se skozi papirnato
dužnglo prebila do prvega
vhoda v blok in malo je
manjkalo, da jih ni An-
zek, ki je bil spredaj, do-
bil po nosu od nekega sta-
novalca, kdo bi poznal vse
ljudi, ker-je oni mislil, da
je avto, ki je bil zajñral
vhod v njegovo garažo in
z drugim delom v stano-
vanje njegov Anzekov. An-
zek in Poldač sta zadevo
nekako uredila, izkazalo
pa se je, da nerodnosti še
ni котСес, zakaj pred nebo-
gljenega Poldača se je iz
neznaih višav spustil raz-
bit lonec za rože. Ker sta
Poldač in Anzek uvidela,
da sta v okolici bloka v
smrtni nevarnosti in da
stanovalci nimajo nikakr-
šnega smisla za red in da
je popolnoma jasno, da še
niso prišli do tega poglav-
ja v njihovi šoli, sta jo po
ndjbljižji poti jadmo ub-
rala na najbližje stopnisce
tega preimenitnega bloka.
škandal pa takšna redo.
Ijuònost jima je brnelo v
glavi, kot da bi požrla te-
legrafarico. Naslednji dan
je izšlo v Gabrodolčanu,
pod Pisma bralcem, hudo
in žolčno pismo, podpisa-
no z A. Govorilo je o svi-
njariji, ki da je okoli blo-
ka m da se takšne stvari
niso nikoli dogajale, dok.
1er niso prišli tujci. Ko
je prišel honorar, sta An-
zek m Poldač krenila v
gostilno, vsa ogorčena in
besna.
Srečanje
Sedla sva za mizo v sekre-
tarjevi sobi v kombinatu Ko-
nus. Zdelo se mi je, da je
bila najprej nesproščena. Po-
tem pa sem ji razkril, kako
malo vem o njihovem opeva-
nem obratu KOKO. In da me
I torej zanima, kdo je tista že-
na-oče usnjene konfekcije,
: kot so mi jo predstavili v po-
' djetju. Potem sva hitro pre-
' bila led. Da, to je ona. Bo.
^ gomila Skobeme, krojaški
' mojster, oblikovalec v kon-
Í iekcijskem oddelku obrata
1 KOKO. Povedal sem ji, da bo-
t mo v Novem tedniku predsta.
1 vili delavce iz razvojnih služb
1 v nekaterih delovnih organi-
j zacijah na celjskem območ-
ij ju. Da želimo prodreti v
skrivnosti vidnih gospodar-
skih rezultatov — v Konusu
^ in tudi drugod. Da je sedaj
d na vrsti prav ona, ker se ču-
dimo Konusovemu uspehu na
tujem tržišču. Domačih trgo
vm msem omenil, ker Bogo-
xnila Skobeme ve, da njiha
vih moških in ženskih usnje-
nih oblačil ni mnogo v njih
Vsaj zaenkrat še ne. Bo pa
kmalu drugače. Tako zatrju-
jejo. Usnjena otroška moda
^ da pride k potrošnikom
^to pomlad. To sem l-e iz-
vedel. 2e kar na začetku O
pa še marsikaj drugega .. '
NT: Predsuvite se. Povej-
te, kakšno pot ste prehodili
'	stroki, kako ste
Prišli do pokUca oblikovalca
Jako iskanih usnjenih mode-
I BOGOMILA SKOBERNE:
¡30	^ Ukvarjam že
M let V začetku so bih moji
dvi
sS^K ^ navdihuje in
s^buja usnje. Kako je do
'ega pnšio? v nekdanjem
obrtnem podjetju Krojaštvo-
-šivlljstvo smo zamenjali pro-
izvodm program. Nato smo
se preselili v bivšo Alfo in
se postoF>oma sjwprijemali,
bolj poskusno, z modeli iz us-
nja. No, takrat je tudi nasta-
lo ime sedanjega obrata
KOKO. Ni bilo lahko. Hoteli
pa smo do potrošnika. Po
priključitvi h Konusu smo
popolnoma opustili izdelavo
artiklov iz tekstila. Usnje je
osvojilo naša srca.
NT: Usnje je predstavljalo
novo surovino. Novo maso, Id
ste jo morali oblikovati še z
večjo mero ljubezni. Kakšne
težave so se vas lotile?
BOGOMILA SKOBERNE:
čakale so nas ure usposab-
ljanja, delovnega prevzgaja-
nja, imeli smo neprimerne in
premajhne prostore, zastarel
strojni park — torej zvrhano
vrečo težav za prodajo. A pr-
vi uspehi so nas ohrabrili.
Vedno sem čutila notranje za-
dovoljstvo, če je bila stran-
ka z vzorcem, modelom za-
dovoljna. če se ji je lepo po-
dal in če sem kje v trgovini
videla stranke, kako so z ve-
seljem segale po naših izdel-
kih. čedalje več naročil m
zahtev p>o naših proizvodih
čedalje več nasmejanih obra-
zov v našem oddelku.
NT: Ampak na tržišču vse-
eno niste kar nenadoma za.
kraljevali?
BOGOMILA SKOBERNE:
Kot oblikovalka, kot kreator-
ka se nisem neposredno uba-
dala z osvajanjem tržišča.
Moja dolžnost je, da model
skiciram, oblikujem na pa-
pirju osnutek, ga dam v po-
izkušnjo, nato popravim ali
preoblikujem in spet preve-
rim, če je vse v redu. Nato
model razmnožim v različnih
velikostih in končno je v pro-
izvodnji. V krojačnici nas de-
la osem. Danes je tako. Ko
smo prihajali na tržišče, je
bilo drugače. Takrat nismo
imeli nobene službe za razi-
skovanje tržišča. Vzeli smo
pot pod noge in z modeli v
kovčkih potovali z avtobu-
som aH kako drugače po celi
Jugoslaviji. Skoraj težko si
predstavljam, kako smo se
prebijali.
NT: Omenili sde službo za ra-
ziskovanje tržišča, marketing.
Nas pa zanima, kako ocenju-
jete pomen razvojnih služb v
delovnih organizacijah. Mar-
keting, razvojne in razisko-
valne službe, propaganda,
mehanografska obdelava po-
datkov — teh strokovnih
služb, ki v sodobnem gospo-
darstvu spodbujajo krvni ob-
tok gospodarjenja, v našib
delovnih kolektivih Se nimajo
dovolj. Marsikje si šele uti-
rajo pot. Kaj pa vi menite o
tem?
BOGOMILA SKOBERNE:
Strokovne službe so v vsaki
modemi proizvodnji izredno
pomembne. Samo to nas bo
približalo svetovnim gospo-
darskim tokovom. Pri nas
mora, na primer, razvojni
oddelek pripraviti operativni
in perspektivni plan. V ope-
rativnem planu dopolnjujemo
stare modele. Najbolj pa skr-
bimo za načrte, za nove mo-
dele, proučujemo modne lini-
je in detajle, barve, materi-
ale, ftmkcionalnost in estet-
sko vrednost izdelka. Tako je
potem naše kreatorsko delo
lahko uspešno in cenjeno, iiz-
delki pa res modemi.
NT: Kateri so vaši glavni
proizvodi?
BOGOMILA SKOBERNE:
Izdelujemo razna moška in
ženska usnjena oblačila, pri-
pravljamo pa se tudi na otro-
ško konfekcijo. Iz ostankov
usnja delamo različna pokri-
vala in torbice. Vsi ti izdelki
so iz kozjega in svinjskega
velurja domače proizvodnje.
NT: O vašem delu v tovarni
smo dovolj zvedeli. Kako pa
lahko vse zmorete? Delo do-
ma, žena in mati ste, otroke
imate, zaposleni ste. Najbrž
tudi zvečer kdaj sedete za mi-
zo in skicirate, skicirate ...
nove vzorce.
BOGOMILA SKOBERNE:
Največja žrtev zaiwslene žene
so otroci. Res je, da danes
vse bolj skrbimo za otroško
varstvo. Vendar materine lju-
bezni ne more nadomestiti
noben vzgojni ali varstveni
zavod. Otroci zaposlenih star-
šev so za marsikaj prikrajša-
ni. Pri meni je bilo drugače.
Deset let nisem bila zaposle-
na, samo da sem bila lahko
pri otrocih. Mislim pa, da se
je izgubljena pokojnina ven-
darle splačala. Zame so nepo-
zabni trenutki, ki sem jih do-
živela doma z otroki. Pa tudi
skrb za zaposlenega moža je
bila tako večja. Možje bi mo-
rali zaslužiti toliko, da bi že-
ne ostale pri družini.
NT: Kaj pa enakopravnost
BOGOMILA SKOBERNE:
Žena je kot mati in gospo,
dinja že itak bolj obremenje-
na kot mož. In četudi smo
zaposlene, na delovnem me-
stu ne dožviljamo takih pri-
znanj kot moški. Nekaj bo-
mo morali spreminjati v na-
ši miselnosti. S formalnim
priznavanjem enakopravnosti
in svečanim praznovanjem
BOGOMILA SKOBERNE:
dneva žena teh problemov ne
bo moč odpraviti.
NT: In kako občutite kraj,
v katerem živite?
V Konjicah sem doma, tu ži-
vim in se dobro počutim. Ve.
sela sem razvoja, ki ga do-
življamo. Precej gradimo, do-
bili snK) lepe šole, otroški
vrtec, trgovine, ceste, vodovo-
de, naše gospodarstvo, to itak
veste, se dobro drži in vse
več ljudi se lahko zaposluje.
To je pot do boljšega življe-
nja. Edino to mi ni všeč, da
se nekatere skupine ljudi za-
pirajo v ožje kroge.
NT: Za konec pa se vrniva
v obrat KOKO. Kaj sedaj de-
late?
BOGOMILA SKOBERNE:
Nić nenavadnega. Oblikuje-
mo nove modele. V prostem
času pa poučujem na tečaju
za strokovno usposabljanje
delavk za naš obrat. Oddelek
je organizirala naša delavska
univerza. Strokovno risanje
in skiciranje poučujem tudi
v našem tovarniškem oddel-
ku strokovne šole šolskega
centra Borisa Kidriča iz Ce-
lja. Vsako tretje leto dobi-
mo razred kvalificiranih de-
lavk. Naši štipendisti se stro-
kovno usposabljajo na višji
tehniški konfekcijski šoM v
Zagrebu in v šoli za obliko-
vanje. Za kader moramo
skrbeti.
Bogomila Skobeme, žena —
oče usnjene konfekcije v Ko-
nosu, je odhitela nazaj v
obrat, med modele ki so bi-
li prav te dni na sejmu mo-
de T Ljubljani spet nagraje-
ni. Torej — le tako naprej.
Saj nam takih uspehov in po-
gumnih izpeljanih načrtov
manjka.
J, V.
MAJCENO PO LOK! NAOKOLI
Prispeli smo v mrzlo, meg-
leno dolino pod Zusemskim
gradom. Loka pri žusmu.
Okrog cerkve se stiska ne-
kaj starih hiš ki razkazujejo
dotrajanost. Vrata majhne
trgovine se neprestano odpi-
rajo in zapirajo. Vaščani hi.
tijo po kruh. Danes je sveè,
zmanjkalo ga bo. Pogledi se
mimogrede ustavljajo na vra.
tih zaprte gostilne. Ob enaj-
stih jo bodo odprli, takrat
pa bodo skočili na kozarček
in prijeten klepet.
Oko se mi ustavi na nek-
danji graščini. To je šola.
Okrog nje se razteza star po-
drt plot, okna z razbitimi
stekli žalostno gledajo v mr.
zel zimski dan. Siva in pu-
sta stavba je danes brez živ-
ljenja. Sobota je in otroci so
doma.
V naše uredništvo*je pred
dnevi prispelo anonimno pis-
mo, ki vabi novinarje v ta
kraj. Zanimalo nas je, kaj se
je tako pomembnega zgodilo
in odpravili smo se v staro
Loko. Navadno se za nejx>d-
pisana pisma ne ■ zmenimo,
tokrat pa je bila radoved.
nost le močnejša.
Oglasili smo se pri poslo-
vodji trgovine »Merx« Mast-
nak Mirku, ki je oklevajoče
dejal: »Jaz ne vem nič. Ver-
jetno gre za mladinski klub,
ki ga menda ni več. Televi-
zor, ki so ga imeli, je zdaj v
privatni hiši. Sem poveljnik
gasilcev v kraju in mladinci
bi radi, da klub prevzamemo
v oskrbo mi, ampak to se
verjetno ne bo dalo. Oglasite
se pri predsednici SZDL,
učiteljica je na šoli, ta vam
bo povedala kaj več.«
Lazimo okrog podrtega pio.
ta šole, toda vse je zaprto
Drobna ženica nas opazuje,
potem pa le spregovori: »To.
varišice učiteljice ni doma,
je šla v Celje.« Ko smo že-
nici jx)vedali zakaj bi jo po-
trebovali, nas je napotila na
pošto k sekretarki organiza-
cije ZK, FANIKI DRAME, ki
je upravnica pošte. Zapeljali
smo se streljaj stran na po.
što in našli tam mlado usluž.
benko, ki je v zadregi pove-
dala, da ne ve nič, ker je da-
nes prvič v Loki. Upravnica
ima dopust in jo je morala
zamenjati.
Drugega nam m kazalo, kot
da se oglasimo pri upravni-
ci doma. Pa smo imeli res
srečo. Pri Drametovih so kla-
li. Pa kakšnega! Tolikšnega,
da bi se mu za polodraslega
i'unca ne bilo treba sramova-
ti. Povabili so nas v kuhinjo
in pogovor je kar hitro ste-
kel. Gospodar nam je pove-
dal, da je Loka včasih nekaj
pomenila Imeli so tovarno
podpetnikov in steklarno. Da-
nes pa nič. Nekaj novega bo.
do pa, upajo, le dobili, šolo.
V Šentjurju so sicer rekli,
da še ni dokončno odločeno,
ali bo v Loki stala nova šo.
la ali ne. Pričakujejo namreč
pomoč RIS-a. Vsekakor pa
JO Ločani nujno potrebujejo.
Gospodinja, sekretarka orga-
nizacije ZK v kraju, pa je
povedala, da se bodo o prob-
lemu mladinskega kluba, te.
levizorja, prostorov, dogovori,
li na prihodnjem sestanku
vseh krajevnih organizacij
Loke.
To je bilo vse. Poslovili
smo se in odklonili prijazno
vabilo gospodinje, da naj po-
čakamo na jetrca. Ko smo
zapuščali mrzlo, megleno do-
lino pod Zusemskim gradom,
so se nam motale po glavi
različne misli, misli na prob-
leme mladih v Loki, pa tudi
na topla svinjska jetrca.
D. POŠ
MLADI KOMUNISTI
— PRESLABO
v predkonferenčnem ob-
dobju, ob pripravah na III.
sejo konference ZKJ, so na
pobudo Zveze mladine v Ce-
Iju ustanovili aktiv mladih ko-
munistov. V delu tega aktiva
so vključeni vsi mladi komu-
nisti iz delovnih organizacij,
šol in terena. Aktiv si je za-
dal pred meseci konkretne
naloge, ki jih morajo komu-
nisti izvesti med mladino na
posameznih področjih.
Akcijski program aktiva je
zelo pisan in zanimiv. Z njim
so želeli razgibati širši krog
mladih komunistov ter jih an-
gažirati med mlado generaci-
jo, povsod tam, kjer delajo in
živijo. Pri pregledovanju
uresničevanja tega programa
pred dnevi pa so na ZM za-
skrbljeni in presenečeni. Ak-
cijski program mladih komu-
nistov se je uresničil le za
25 odstotkov. Za to so odgo-
vorni posamezniki iz delovnih
organizacij, šol in drugod, ki
niso izpeljali dogovorjenih
nalog, sprejetih na aktivu. Od
približno 80 organizacij ZM
je le 13 organizacij delalo po
programu, razpravljalo o do-
sedanjem in bodočem delu,
odgovornosti, reševanju pro-
blemov ipd., kar jim je na-
lagala dolžnost programa in
za katerega so bili zadolženi
mladi komunisti. Prav tako
so v razpravi ugotovili, da ve-
čina povabljenih ne prihaja
na seje aktiva in je zato de-
lo otežkočeno.
Da se v bodoče ne bi več
dogajalo kaj podobnega in da
bi sprejet program dosledno
uresničili, so se dogovorili za
nekatera ostrejše ukrepe. Al'
tiv bo pismeno obvestil vse
osnovne organizacije ZK po
šolah in delovnih organizaci-
jah o neaktivnem delu neka-
terih mladih komunistov iz
njihovih sredin ter zahteval
ustrezne ukrepe osnovnih or-
ganizacij.
LETNt
KONFERENüt
Na poziv občinske zveze za
telesno kulturo morajo vse
organizacije izvesti enkrat let-
no občne zbore oziroma letne
konference. Na teh občnih
zborih so podana poročila o
delu društev v preteklem le-
tu. Ta poročila bodo poleg
sedanjega sistema financira-
nja uporabljena kot osnova
pri sestavi predloga razdelit-
ve finančnih sredstev za leto
1973. Prva takšna letna kon-
ferenca bo pri TVD Partizan-
Gaberje Celje, in sicer v so-
boto, 27. t. m. ob 18 uri v
društveni telovadnici.
KVIZ ZNANJA
Prejšnji teden so pričeli z
novim kvizom znanja v okvi-
ru skupnosti vseh kmetijskih
šol v Sloveniji. V petek so
na vseh kmetijskih šolah iz-
vedli prvi del tekmovanja, ki
je bil posvečen 400 letnici
kmečkih uporov, tekmovalci
pa so odgovarjali tudi na
vprašanja o imietnih gnojilih,
o strojništvu v kmetijstvu in
varstvu rastlin. Finalna tek-
movanja bodo v republiškem
merilu, o poteku celotnega
kviza pa bomo še poročali.
SEJA PREDSEDSTVA
ZM
Prejšnji teden je bila v
Šentjurju razširjena seja
predsedstva občinske konfe-
rence ZMS. Seje so se ude-
ležili člani predsedstva, pred-
sedniki aktivov iz krajevnih
skupnosti, delovnih organiza-
cij, mladinskega kluba, kluba
študentov, predsednik KIC in
sekretar občinske konference
ZKS Šentjur. Sprejeli so ak-
cijski program in program
delovanja posameznih komi-
sij, ki delujejo v okviru ob-
činske konference ZMS. Pre-
dlagali so zamenjavo podpis-
nikov za finančno poslovanje
pri SDK in sprejeli predlog
za nov žig. Govorili so še o
veliki mladinski delovni akci-
ji, ki se bo začela predvido-
ma 15. maja z gradnjo ceste
Planina—Bistrica, pri kateri
bo sodelovalo 600 mladincev
iz vse Slovenije.
OBLJUBA DELA
DOLG
Dramlje čaka po dogradit-
vi hitre ceste in priključka
nanjo lepa prihodnost. Za
razvoj kraja pa bo potrebno
storiti marsikaj. Osncvm pro-
blem, ki tare Drameljčane, je
prav gotovo samopostrežna
trgovina, na katero že vrsto
let zaman čakajo.
Predsednik krajevne orga-
nizacije SZDL Franc Trupelj
je v zvezi s tem izjavil, da
takšne trgovine, kot je v
Dramljah, ne bi našli več v
Slox^niji. Trgovina je klasič-
na m z isto opremo, kot je
bila v stari Jugoslaviji. Za
občinski praznik, ki je bil v
Dramljah 1969. leta, je bila
obljubljena nova trgovina, to-
da drugega kot novo napisno
tablo Drameljčani niso dobi-
li. Aprila lani je bil razširjen
sestanek, na katerem je bil
prisoten tudi generalni direk-
tor trgovskega podjetja
»Merx« Franc Petaver, ki je
obljubil, da bo Dramlje v le-
tu 1973 dobilo novo samopo-
strežno trgovino. Lani naj bi
začeli s pripravami za grad-
njo, toda do zdaj še ni bilo
nič storjenega. Drameljčani
upajo, da bo obljuba letos za
29. november realizirana in
da bodo končno le lahko ku-
povali nepokvarjeno blago v
svetli in lepo urejeni samo-
postrežnici. Jasno namreč je,
da je promet v slabo založe-
ni in stari trgovini z nepri-
mernimi skladišči znatno
manjši, kot bi siîCer lahko
bil.
NOV SVET KS
v torek, 16. januarja, je bil
ob 18. uri v mali dvorani za-
družnega doma v Šentjurju
zbor volilcev. Na zboru so
obravnavali poročilo o dejav-
nosti sklada za urejanje me-
stnega zemljišča za urbano
naselje Šentjur. Izvolili so
nov svet krajevne skupnosti
in razpravljali o predlogu
kandidatov za nadomestne vo.
litve v občinski zbor skup.
ščine občine v volilni enoti
številka 1.
KANDIDAT —
FRANC OGRIZEK
Danes, v četrtek, 18. janu-
arja bo ob 15. uri v sejni
sobi občinske skupščine Šent-
jur pri Celju V. redna seja
občinske konference ZKS. Na
seji bodo izvolili novega sek.
retar j a komiteja občinske
konference ZKS, ocenili de.
lovanja komunistov po pis-
mu predsednika Tita in 7. se-
ji komiteja in dopolnili sta-
tutarni sklep o oblikah orga-
niziranja komvmistov v obči.
ni. Kandidat za sekretarja je
Franc Ogrizek.
Za novoletno nagradno kri-
žanko je žreb razdelil nagra-
de takole:
1.	nagrada 200 din OLGA
KRALJ, CELJE, Drapšino-
va 17
2.	nagrada 50 din BOJAN
DEBELJAK, Šmarje pri
Jelšah 15
3.	nagrada 50 din JOLAN-
DA VREČKO, Šoštanj, Te.
kavčcva 13
4.	nagrada 50 din SLAVKO
KLANJŠEK, Trbovlje, Ker-
šičeva 22 a
5.	nagrada 5i) din FRANČI-
ŠKA CREŠNIK, Solvača 44
6.	nagrada 50 din x^lARIJA
GERZINA, Velenje, Jenko-
va 15
7.	nagrada 50 dni MANJA
FERNE, Celje, Vojkova 17
Vsem izžrchancem čestita-
mo! Nagrade bomo poslali po
pošti.
Rešitev: VODORAVNO:
smučar, ekipa, Co, spoved, ra-
keta, komiinder, planke, eko.
nomist, realka, AZ, RD, č, rč,
PZ, 1st, Rjavina, AE, NP, ala-
baster, enaki, Ank, or. Re,
Anka IS, racak, m, natisk,
gaj, strn, raster, ovoj, one.
častitev. Ina, Mka, sol. Eoi,
Gabin, AZ, ok, TT, tun, fa.
Eros, logaritmiranje, kreteni,
eto vam želi Tkanina Celje.
Sprašuje: Milenko Stra-
šek
Odgovarja: Božo Lamov
šek
Moj sogovornik Božo
Lamovšek je Dolenjec, v
Celju pa je že kar nekaj
let. Kje je bil prej, pre-
den je prišel k Delu kot
vodja prodajne službe, ni
pomembno, pomembneje
je to da se Božo na no-
vem delovnem mestu kar
dobro počuti in da je že
začel razmišljati o načr-
tih ki jih namerava v
tem letu uresničiti.
»Zanima nas, kaj ste si
najprej zadali pri svojem
novem delu?«
»Predvrem me vodi mi-
sel, da bo treba prodajno
službo Dela čimbolj raz-
širiti in naše kioske s ča-
sopisi postaviti povsod
tam, kjer jih še ni. Več
pozornosti bomo morali
nakloniti posameznim ča-
sopisom, med njimi tudi
razširitvi Novega tednika
med občani. Tako namera-
vamo odpreti, kot rečeno,-
celo vrsto kioskov. Eden
med njimi naj bi stal pred
kinom Metropol, potem
pred bolnišnico, na Oto-
ku, Hudiiaji, Polulah, na
Dečkovi, razen tega pa jih
bomo .odprli še v Dobrni,
Laškem. Atomskih Topli-
cah Podčetrtku, morda še
v Kozjem, Slovenskih Ko-
njicah, Rogaški Slatini in
še kje.«
»Mar menite imeti v teh
krajih takšne kioske, kot
so v Ljubljani, tiste nove,
moderne?«
»Da, natančno takšne.
Funkcionalni so, pa tudi
na okolico dobro deluje-
jo.«
»AU mislite, da bi mora-
lo biti med vami in nami,
novinarji, kakšno sodelova-
nje?«
Gotovo, o tem ne dvo-
mim- Poglejte, zadnji pri-
mer s Tovarišem m No-
\ vim tednikom, ko je iz-
* šla reportaža o Gostišču
' Danici. Oba časopisa sta
^ bila razprodana in naen-
krat smo stali pred dej-
stvom, da nimamo zaloge.
To pomeni^ da bi se na
takšne članke ali repor-
taže morali pripraviti, da
bi nas znova ne preseneti-
I lo. Tukaj vidim sodelova-
nje in menim, da je po-
trebno.«
Komaj mesec dni, niti to
še ne, dela pri ČGP Delo
Božo Lamovšek in že ima
veüke načrte. Tudi z No-
vim tednikom. Želimo, da
bi uspel.
Letos maja, na dat
publicista in novinarja
narjev Slovenije podellj,^
da Toneta Tomšiča in f ^
poklicno organiziranih
družbenem, gospodarska
ročju k hitrejšemu ra^i"
našega samoupravnega
Za Tomšičeve nagra
pomenijo pomembne d^
dosežki pri urejanju čj''
oddaj.	"
Za Petkove nagrade
na področju publicistiČD*'
Predloge za nagrad«,,
cije DNS, kakor tudi ^
če gre za urejanje listj_
kaj se to urejanje predt^
Obdobje, za katerej^
je čas med zadnjim in.,
arja 1972 do 15. januati
1. januarja 1968 do 15. jj
Rok za oddajo predi
tumu komisija ne bo ^
nega gradiva.
DE]
uu
DO
Razlika v letih na;j
ovirala, ko sva krai
o vprašanjih kultiaái
svetnega dela, zlasti]
perspektivi pevskih i
rov. Ves mladost«
poln načrtov mi jej
tavljal renesanso zb
skega ustvarj anja; J
ved je bila prepriólj
sem mu verjel. Кјет
se snuje nov pevski!
ali potrebujejo str^
in organizacijsko p
— je navzoč Vlado
rič. Nikomur ne
dobre besede, nasve
brodušen nasmeh^ ;
tost in mladostna I
nost veje iz njegov
življenjskih let. Laö
to je šel v pokoj, Í
na misel mu ne pri
bi se zaprl med štifi
prijetnega doma-
znova kuje nove И
načrte. Posvetil se i
in vsak dan prüjul
mu konjičku — v(
pevsk-h zborov in !
no-organizaci j skemu
Takih ljudi povso(
manj kuje.
Vprašal sem ga,
spominja prvih za
zborovskega dirig
Gromko se je na
in med smehom p
doval o očetu, ki
navdušil za glasao«
tu 1934. ko je 1
zreški pevski zboJ
snil se je šele, kc
spominjal težkih di
drugo vojno. Po I
ditvi je ponovno z
za delo in ustano'
naj\'ečji mešani
zbor. Vsa leta j«
zvest temu kraj a,
temu, da je bil v
v Mariboru. Lahko
imenovali tudi
mopedu«, s kateriri
nes križari po konj
čiai. Duhovitost, 1
do glasbe in gostol
so podedovale tud
ve štiri hčerke. V
klavir in le redi
mega heroja, politika
iča, bo Društvo novi
lagrade, nagrade skia
e, za tista dela svojih
posebej prispevajo na
1 in kulturnem pod
iaUstične skupnosti in
kurirajo prispevki, ki
iskem časnikarstvu in
ijskih ter televizijskih
štev najboljši dosežki
jo člani, aktivi in sek
ebovati pa morajo -
- tudi utemeljitev, za
I.
!јо Tomšičeve nagradt
jm, to je od 15. janu
etkove nagrade pa od
bruar 1973. Po tem da
predlpgov niti dokaz
UPR.WNI ODBOF
[NARJEV SLOVENIJE
i. Človek ima obču-
El je glasba del nji-
t življenja^ njihova
iija potreba.
o Mohorič je bil
drugim tudi 9 let
[Krajevne skupnosti
ftboru :n 6 let po-
¿organizacije v Zre-
fako pozna vso pro-
iko — od ftnanč-
Ižiiv in drugih pro-
' krajevne samou-
j V svoji zadnji
^ in službenem me
^ tudi veliko prispe-
g ureditvi njihovega
^lega doma. To je
j njegov spomenik,
cilj! Vlado si je
jćl in prepustil služ-
'nesto mlajšemu. Po
Vlcer mlad potrebu-
^ko časa za kultur-
^etno delo. Tega pa
^Леј na pretek,
^pvi fantje so zapeli
,menuje pevski zbor
lah). Vlado je po-
začutil tisto dušev-
dkost, ki jo lahko
шао on. Ves se je
melodiji in ritmu.
^ f ani vaji sva se po-
i., dnigo jutro pa je
Jo zazvonil telefon,
j« vprašal za
o izvedbi nove
J' Stefan žvižej
Z/HS Celje
v preteklem tednu je
bil na Dobrni seminar za
mlade aktiviste Zveze mla-
dine v delovnih organiza-
cijah. Namen seminarja
je bil, mlade sezmaniti s
problemi gospodarstva pa
tudi s političnimi dogaja-
nji v naši družb:. Sočas-
no se bodo mladd aktivi-
sti na seminarju seznanili
tudi z načinom nastopa-
nja na sestankih in raz-
govorih. Seminar na Do-
brni bo potekal v obliki
okrogle mize, na njem pa
bodo prisotni tudi pred-
sedniki sindikalnih organi
nizacij. Skupaj z njimi se
bodo mladi pomenili o
vključevanju najmlajše ge-
neracije samoupravljalcev
v samoupravno dogovarja-
nje ter odločanje. Konec
seminarja na Dobrni bodo
m.ad: aktivisti ZMS izko-
ristili za sprejetje delov-
nega dogovora, ki bo ob-
vezoval vse, da delajo v
svojih organizacijah še
več in bolje kot doslej.
V Celju opažamo zadnje
čase, da mladina mnogo
bolj aktivno dela v aktivih
Zveze mladine v delovnih
organizacijah. Da je temu
tako, se najbrž lahko za-
hvalimo zaključkom semi-
narja v mesecu novembru
lanskega leta in nalogam,
ki so bile takrat postav-
ljene pred mlade. Močan
impulz mladim pri njiho
vem delu je bilo prav go-
tovo tudi Titovo pismo in
pa 29. seja CK ZKS.
Eden izmed najvažnej-
ših ciljev takšnega delova-
nja je vsekakor ustanav-
ljanje aktivov ZMS v vsa-
ki delovni organizaciji.
Vsak aktiv ZMS naj bi bil
organizacijsko in program-
sko prilagojen pogojem, v
katerih živi in dela. Le
pri takšnem načinu dela
bodo mladi lahko popol-
noma konkretno reševali
svoje probleme razčišče-
vali sporna vprašanja in
se aktivneje vključevali v
proces samoupravnega do
govarjanja in odločanja.
V mesecu januarju bodo
v večini celjskih gospodar-
skih organizacijah konfe-
rence aktivov ZMS. Tako
se bodo sestali mladi v
EMO, Cestnem podjetju,
Avto Celju in Izletniku.
Pogovorili se bodo o pro-
gramu in pregledali dose-
danje napore, izvolili pa
bodo tudi nova vodstva.
Tisočem mladih v Celju
se je začela uresničevati
stara želja, vse prevečkrat
zakopana in potisnjena na
stran: da b: končno le do-
bili nov mladinski klub
odnosno boljše prostore.
V teh dneh je že znano,
da so prostori za nov
mladinski klub že odobre
ni, hkrati pa je popolno-
ma jasno, da bo ureditev
teh prostorov — novi mla-
dinski klub naj bi bil v
prostorih nekdanjo cari-
narnice nasproti reatavra-
cije Pošta — zahtevala
precejšnja denarna sred-
stva. Upamo lahko le, da
se pri tem ne bo preveč
zapletlo. Ker bo klub na-
menjen mladini in njiho-
vim željam ter hotenjem,
bi bilo skoraj odveč po-
udarjati in prositi, da bo
pri urejanju kluba prav
gotovo potrebna tudi nji-
hova pomoč. Cisto na
koncu bi omenili še željo
občinske konference ZMS
Celje in vodstva mladin-
skega kluba: da bi pri ure-
janju mladinskega kluba v
novih prostorih bilo vsaj
približno toliko mladih
kot na disco plesih!
Milenko Strašek
FOLKLORA JE DEL ŽIVLJENJA
Kot folklorist mi ni bilo
težko prenesti to umetnost
"na svoje tovariše, pravi vo-
jak enote kapetana Aleksan-
dra Mladenoviča.
Folklora je umetnost, ki
nam je več ali manj znana
vsem. Vendar folklora na vo-
jaško tematiko le redkim.
Tako vam bomo v pričujo-
čem sestavku poskušali pri-
kazati vsaj del tega, kar je
vojake naučil vojak-folklorist
Mile Stojanovič, doma iz Be-
ograda, specialist za marke-
ting — vojak vojašnice Jo-
žeta Meniha-Rajka. Pogovor
z njim je predstavljal za nas
nekaj posebnega, sproščene-
ga in zanimivega.
Na vprašanje, kdaj se je
začel ukvarjati s folklorno
umetnostjo, nam je vojak
Mile Stojanovič povedal:
»S folkloro sem se začel
ukvarjati leta 1968. Obšel
sem takorekoč ves svet, ta
p>otovanja pa so mi ostala
v večnem sp>ominu. Čeprav
folklora kot takšna ni bila
moj i>oklic, pač pa sem se
z njo ukvarjal zgolj iz zado-
voljstva, mi danes pomeni
neko notranje zadovoljstvo,
s čimer si izpolnjujem svojo
vsakdanjost. Po prihodu v
JLA, v Celje, sem ves prosti
čas posvetil oragnizaciji fol-
klorne skupine, ki smo jo
ustanovili v naši vojašnici.
Kot folkloristu mi ni bilo
težko prenesti to umetnost
na svoje tovariše. Vesel sem,
da se je moja ljubezen do
te umetnosti v toliki meri
prenesla tudi na prijatelje-
vojake, ki doslej tega niso
poznali. Do sedaj smo imeli
že več predstav, in sicer v
Hrastniku, Velenju in domu
JLA v Celju ter v Narodnem
domu v Celju ob praznova-
nju dneva JLA. Navdaja me
veliko zadovoljstvo, ker so
vse predstave uspele in da
so bili gledalci z našo pred-
stavo zadovoljni, še več, na-
vdušeni. Koreografije, ki smo
jih do sedaj naštudirali, da-
jejo sliko vojaškega življe-
nja. Vse to, kar sem pove-
dal, izgleda morda abstrakt-
no, zdi p>a se mi, da se z
glasbo in kretnjami da res
veliko povedati. Želim, da
to umetnost še bolj izpilimo
in da ji damo še pyoseben
E>omen, torej ljubezen voja-
ka do puške, bratstva in
enotnosti, ki je med nami,
vojaki še kako prisotna. Mo-
ja največja želja je, da to
mojo ljubezen do folklore
prenesem še na druge tova-
riše, še več, da jim ljubezen
do te umetnosti vsadim v
srce. Prepričan sem, da jim
bo to v kasnejšem življenju
mnogo koristilo, ker folklo-
ra kot vsaka druga umetnost
človeka oplemenjuje in širi
njegovo obzorje.«
Tako torej pripoveduje o
folklori vojak Mile Stojano-
vič. Zanj življenja brez te
umetnosti ni. Pohvalno pa
je, da to umetnost prenaša
še na svoje tovariše — vo-
jake. Prepričani smo, da se
ga bodo vedno radi spomi-
njali, pa tudi hvaležni mu
bodo.
F. KUČAN
Foto: M. STRAŠEK
MLADA GARDA
Stabilizacija gospodarstva pomeni socialno varnost de-
lavskega razreda in če kdo, potem so delavci najbolj za-
interesirani, da stabilizacijski ukrepi odpravijo negotovost.
Tri stvari smo vprašali pet predsednikov sindikalnih orga-
nizacij:
Ф če se je sindikat six>prijel z vprašanji .stabilizacije
v svojem kolektivu?
% kako predsedniki ocenjujejo gospodarski položaj de-
lovne organizacije ob začetku veljavnosti ukrepov stabili-
zacije?
Ф in kako daleč je akcija varčevanja, tako v poslovanju,
kot pri nalaganju dela dohodka na hranilne knjižice.
Ing. VIKTOR HRASTNIK
»ALPOS« Šentjur: Stabi-
lizacijski program že leto
sem dopolnjujemo. Obravna-
vah smo ga na sestankih z
delavci. Spričo gospodarskih
dosežkov v minulem letu se
nam stabilizacijskih ukrepov,
ki so v veljavi, ni treba pre-
več bati. Akcija varčevanja z
zmanjševanjem poslovnih
stroškov teče pri nas že ne-
kaj časa, banka pa za nas
pripravlja tudi vse potrebno
za akcijo varčevanja z delom
osebnih dohodkov zaposle-
nih.
ZDRAVKO IVACIC (24),
Železarna štore: Po pismu
tovariša' Tita dopolnjen stabi-
lizacijski program je že pre-
cej časa vedno predmet de-
javnosti in razprav v samo-
upravnih organih. Stabilizaci-
ja je sestavni del našega go-
spodarskega načrta. Ce ne bo
novih dodatnih ukrepov, bo
kolektiv zmogel zadostiti sta-
bilizacijskim ukrepom brez
večjih težav. Kar zadeva var-
čevanje, bi bili v obliko odva-
janja dela osebnega dohodka
že vključeni, pa v banki še ni
vse pripravljeno.
Ing. IVAN HRASTNIK,
(35), »Žična« Celje: Nov od-
bor še ni razpravljal o tem
vprašanju. Stabilizacijski pro-
gram je pri nas sestavni del
že na pohodu. No, pri nas
akcijskega in sanacijskega
programa. Po deblokaciji ži-
ro računa in izboljšanem po-
ložaju podjetja sem optimist,
kar zadeva nep>osredno odra-
žanje stabilizacijskih ukre-
pov na naše p>odjetje. Varče-
vanje v px)slovanju je pri nas
smo za stabilizacijo že delali
prvo prosto soboto.
ZVONE HUDEJ (25), gra-
fični obrat »AERO« Celje:
Sindikat o stabilizaciji še ni
razpravljal, odbor je povsem
nov. Problemu bomo posveti-
li prvo sejo. Imamo tudi raz-
loge, saj nas ukrepi utegnejo
precej prizadeti. Ze doslej
smo v nekaj mesecih uspeli
neplačano realizacijo, ki pre-
sega 90 dni, zmanjšati na po-
lovico. Varčevanje je pri nas
zasnovano na zmanjševanju
stroškov reprezentance, pot-
nin in prek organizacije dela
k boljšemu izkoriščanju de-
lovnega časa.
MARJAN ZEROVNIK (27),
Tovarna volnenih odej škof j a
vas: V pravkar izvoljenem
sindikalnem odboru o stabi-
lizacijskih preoblem'ih še ni-
smo razpravljali, pač z vsem
kolektivom na skupnih se-
stankih. Tekstilci smo, vol-
narji, zato nikoli brez težav.
Res trenutno nimamo nepo-
krite realizacije, smo pa na
tesnem s surovinami, ki so
na svetovnem trgu s cenami
močno poskočile. Vedno nas
bo dajalo zato, ker proizva-
jamo sezonsko blago. Okoli
varčevanja smo šele v pri-
pravah.
Vsi pxredsedniki, ki so sodelovali v naši anketi, niso sa-
mo novi v svoji fimkoiji, marveč tudi mladi. Mlada garda
prevzema bremena preostalih nalc^ in se spoprijema z mno-
žico novih, s stabiilizacijo vezanih problemov. Trdi orehi že
kar na začetiku poti. V ognju jekleni železo.	j. k.
10. stran —NOVI TEDNIK
St. 2 — 18. januar 1973
Na drugi strani ceste
-v
Vsakega sem rodila y ljubezni. Prvega, drugega, vseh devet. Vse sem
imela enako rada, vsem bila enako poštena mati. Zato sem srečna.
Čudi me, da so vsi odšli. In jaz sem živela za njih. Mislila sem, da
bom na starost obdana z vnučki, pravnučki. Zdaj pa sem tako sama.
Boli me, da živim pri tujih ljudeh, vendar to več ne bo dolgo. Moji
otroci se bodo vrnili. Morajo se, ker sem jih imela rada . . .
Govorila je tiho in me
vprašujoče gledala. Verje-
tno je na mojem obrazu
iskala vsaj razumevanje,
če že potrdila ne. Bil sem
tiho in zrl v njene roke-
Gledal sem, kako modre
črte prepletajo porozno ko
žo. Đna je büa posebno
debela in nabrekla. Nisem
upal dvigniti oči. čutil
sem njen pogled, kako
polzi po mojem obrazu.
Poznam njeno zgodbo.
Že nekaj let. Po2jnam nje-
no željo, za katero še živi.
Saj res, mar si ni v živ-
ljenju želela še kaj dru-
gega? Teh 8 10 let, kar
jo poznam je glasno izra-
žala le eno željo. To, ka-
tero sem prej povedal.
Predtem je verjetno hote-
la kaj drugega. Trepetala
je za prvega, drugega, tre-
tjega, za vseh devet. Z
enako skrbjo. To so mi
povedali drugi. Baje je
najmlajšega vedno nosila
s sabo. Kam bi ga naj
dala? Romal je z njo, z
njive na njivo, iz gozda
na travnik, tja, kjer je
bila ona. I>rugi ravno ta-
ko. Ko so obnemogle dro-
bne noge, si je oprtala za-
daj enega, potem drugega.
— Kaj ste si najbolj že-
leli?
Neumno, banalno vpra-
šanije. Kaj sá je najbolj
želela? Kaj si človek naj-
bolj želi? Podedovala je
lepo posestvo. Mož je pri-
nesel v zakon še tri njive
in gozd ter lepo gorico.
Posestvo ni bilo največ-
je, vendar tudi najmanjše
ne Bilo pa je v hribih.
Vrh hriba, kot kraljevina.
Ko sta se zvečer vračala z
njiv navkreber proti do-
mu, sta se vedno ozrla na-
okoli. Z njune domačije
je bil lep razgled naokoli.
»Vedno in še zdaj sem
želela le zdravje otrokom.
Za naju z možem me ni
bilo strah. In vendar je
mc^ okusil nesrečo. Ko so
mi ga prinesli, stisnil ga je
hlod, je samo zrl vame in
hropel. Kot bi mu zmanj-
kovalo zraka. Odprla sem
vsa okna, čez čas j€f umrl.
Takrat še ni bilo toliko
zdravnikov, niti avtomobi-
lov in še manj cest. Na-
vadili smo se umirati sto-
je. Hrabro. Zato smo tudi
smrt sprejemali enako. Ti-
ho in hrabro. V meni je
takrat vse vpilo. Tudi on
bi mi rad nekaj povedal.
Stisnila sem uho k njego-
vim ustnicam, vendar ni-
sem mogla razumeti. Zdaj
vem, kaj mi je hotel reči.
Otroci so bili pridni.
Največji so se vpregli, kot
bi bih že veHki. Če sem
le mogla, jim nisem pu-
stila garanja, raje sem sa-
ma postorila. Ko so oni
spali. Potem je največji
šel v dolino. V uk. Vračal
se je ob nedeljah, če mu
je mojster dovolil. Kako
sem bila srečna. Za njim
je odšla hči. Potem so
§И za povrstjo. Komaj so
končali Šolo, so šli. To
sem vedno poudarjala,
brez šole ni nič. Zato sem
vse šolala. Niso prišli v
višje šole, do kruha pa.
Bili so po-idni, pomagali
so meni, in drig drugemu.
Ko je drugi prišel do kru-
Jia, je prvega razbreme-
nil. In tako naprej.«
Tri od njenih otrok po-
2!nam. Sel sem jih iskat.
Zanimalo me je_ kako ži-
vijo. kaj delajo. Spoznal
sem, da žive dobro, kot je
ona sama rekla. V službali
so, imajo otroke, avtomo-
bile. Žive tako, kot jim
je vedno želela.
— Kdaj so bdli pri vas?
Za Novo leto? Božič?
Preslišala je vprašanje.
Sicer pa je bilo nespamet-
no, da sem ga sploh zinil.
Popravila si je ruto, z dla-
njo podrsala po obrazu
in poiskala naočnike. V
stari obdrsani torbici,
med kupom orumenelega
I>apirja in listin je izbra-
la pismo. Izvlekla ga je
previdno, nežno, da se ne
bi strgalo. Poznal sem to
pismo. Pisal ji je sin. Kdaj
že. Na six>dnjem robu so
bile nekoč okorne črke
njegove hčerke. Zdaj tega
ni več, ker se je pismo
prav tam že močno sce-
fralo. Zdi se mi, da je
bilo to prvo pismo iz tuji-
ne. Iz Nemčije. V njem je
bilo polno domotožja, Iju-
bezaii do nje in zemlje.
Ko je prejela to pismo,
se je razjokala. Ne na
glas. Bil je to tiste vrste
jok, ki je tako enkraten,
materin. Ko solze same
navro v oči. Tudi zdaj so
ji navrele in se razlile po
gubi, drsele po njej in se
za trenutek ustavljale na
podbradku.
»Najsrečnejša sem bila,
ko so se viračali domov-
Najprej sami, nato z že-
nami, ризапеје z otroki.
To so tisti trenutki, ko
v resnici doživiš materin-
stvo. Koliko raznih malih
težav smo skupaj reševali.
Vam mladim ljudem hitro
splahni ix)gum. Mala te-
žava se vam sprevrže v
življenjski problem.«
Končno se je nascnehni-
la. Vrata so se odprla, sto-
pila je zgrbljena ženička.
Verjetno enako stara, kot
ona, vendar še bolj upog-
njena k tlom. Prisedla je k
nama. Tu sta se spoznali
in spoprijateljili. Koliko
časa je že tu? Ne vem.
Leto, dve? Od takrat, ko
so jo dobri ljudje odklo-
nili, ker je zbolela. Kaj
bi naj z bolno tujko, po-
trebno nege in tolažbe. Ni
jim zamerila. Zakaj le, saj
ima devet otrok, pa je ni
nobeden sprejel piod stre-
ho. Tujci pa. Vedeli so za
njeno ljubezen do zemlje,
do logov, do jesenske me-
gle, ki se plazi čez rov-
te. In so jo vzeU. Lepega
dne so jo preselili k sebi,
ne da bi büa sama obne-
mogla v razpadajoči hiši,
l£ je samo na 2!unaj razka-
zovala svojo trdnost. To-
krat, ko je tudi рк) mole-
dovanju njeni otroci niso
sprejeli, takrat se je po-
starala za mnogo let. Po-
zneje, ko so ji povedali,
da tudi plačevati rK)čejo
za njo, je več ni prizade-
lo. Niti to ne, da so vsi
prišli na zapuščinsko raz-
pravo. Točneje, bilo jih je
kar 32 po številu. Vsak
bi rad nekaj, vsak je do-
kazovad, kako mu pripada
bo in ono. Tisto, kar je
prigarala, podedovala in
sama uspela obdržati. Pri-
peljali so se z avtomobili,
ji s povešenim pogledom
brez besed stiskali roke in
se na sodniškem hodniku
zbirali v grjče. Niti med
sabo niso mnogo govorili.
Ko je vsak po svoje pove-
dal, se je na skrivaj iz-
gubil. Izmuznil in ji po-
zabil stisniti roko- Njeni
sinovi in hčere. Zdaj ji
je bilo že vseeno. Povsem
vseeno, ker so bili to tuj-
ci. Njeni otroci so dru-
gačni. Takšni, kot so ji
ostali v spominu.
Zdi se mi da ve, da
ne plačujejo niti minimal-
ne oskrbe za njo, kar so
obljubili na sodišču. Sicer
pa to zdaj več za njo ni
važno. Zdaj več ne. Zdaj
živi samo še za trenutek,
ko bodo vsi prišli k njej.
Toliko jih je, da ne bodo
imeli prostora v sobi. V to
je prepričana, saj se mo-
rajo vrniti, ker so to nje-
ni otroci.
'V
LašKa občina ima samo dva
otroška vrtca, ki vključujeta
skupno 120 otrok. V Laškem
je stavba, kjer je zatočišče
otrok, že stara, igralnice so
neprimerno razvrščene in po-
vezane s stopnicami, ki so
vse prej kot vame za malčke.
Zato imajo v načrtu gradnjo
novega otroškega vrtca. Za
začetek gradnje je vse pri-
pravljeno, nastajajo pa pro-
blemi z lokacijo. Najprej so
se odločili za adaptacijo, toda
stanovanjsko podjetjè je do-'
ločeno stavbo namenilo za
poslovno hišo. Tako so novo
lokacijo določiU ob potoku
žigovci, kjer je zelo prime-
ren prostor za vrtec, vendar
so spet nastopile ovire zaradi
nujno potrebnega nasipa, ki
pa bi stal 150 starih milijo-
nov din. Skupnost otrc^kega
varstva v Laškem üpa, da se
bo problem lokacije kmalu
rešil in da bo vrtec v letoš-
njem letu že odprt. Sredstva
dotekajo v sklad za gradnjo
iz obveznega prispevka obča-
nov in računajo, da se bo na-
bralo okrog 100 milijonov
starih din. Vsekakor je v La-
škem nujno potreben nov,
prostornejši vrtec glede na
vedno večjo potrebo staršev,
da v času, ko so na službe-
nih mestih, zaupajo svoje
otroke varstvu v VVZ.
V Radečah pa so 1970. od-
prli nov, moderno opremljen
vrtec, ki vključuje 50 otrok v
treh skupinah — od dvelet-
nih do šestletnih otrok. Oba
vrtca sta z igračami in osta-
lo nujno potrebno opremo
dobro založena. Pri financi-
ranju za vzdrževanje vrtcev
je s 45 odstotki soudeležena
TIS, s 55 odstotki pa starši.
Pri opremljanju veliko poma-
gajo tudi podjetja, in sicer v
Laškem Pivovarna, v Rade-
čah pa Papirnica. Vzgojnine
so diferencirane, najvišja s
celotno oskrbo ne presega
360 din.
TSOV v Laškem pa ima na-
men odpreti otrošld vrtec tu-
di v Rimskih Toplicah, kjer
se že kažejo potrebe po var-
stvu otrok. Vendar bodo naj-
prej napravili med starSi an-
keto, da ugotovijo, kakšne so
resnične potrebe po otro-
škem varstvu.
Vsekakor bo ▼ laški občini.
pa tudi v drugih, potrebno
posvetiti veliko skrb in druž-
beno pomoč za gradnjo WZ,
ki so ob vedno večjem zapo-
slovanju žena nujno potrebni.
Vsaka mati si želi, da je njen
otrok v času njene odsotnosti
lepo preskrbljen in v vamih
rokah vzgojiteljice, kot pa,
da ga prepušča sosedom aU
celo cesti. Sicer pa je rast in
vzgoja malčkov naša skupna
skrb in dolžnost, saj je od
nas vseh odvisno, kakšne ob-
čane bomo vzgojili. Pri tem
marsikdo, tudi starši, pozab-
lja, da ravno predšolska
vžgoja v WZ veliko pripo-
more k pravilnemu oblikova-
nju otrokove osebnosti In
kasneje osebnosti odraslega
človeka.
D. POS
Prijeten pomenek. Nič
oklevanj in nobene nejasno-
sti. Vsaka beseda na svojem
mestu in dobro p>oznavanje
vseh vprašanj, kot bi bil že
dolgo vrsto let direktor. In
vendar je bil ob srečanju in
razgovoru šele nekaj dni v
direktorjevi sobi, da bi ne
zapisal — na direktorskem
stolu.
Milan Medvešek, novi di-
rektor trgovskega podjetja
Moda v Celju, že 24 let
opravlja trgovski poklic, v
kolektivu, ki ga je po odhodu
Karla Podsedenška v pokoj
izbrad za svojega vodjo, pa
je že integrac^e.
»četudi bilančni podatki še
niso znani, kako ocenjujete
poslovanje v lanskem letu?«
»Dobro, bilo je uspešno
leto.«
»Trenutno obnavljate pro-
store dveh poslovalnic. Kdaj
bodo dela končana?«
»Pravzaprav bi že morala
biti. Pa saj veste, kako je pri
takih rečeh. Večne zamude.
Sicer pa, na koncu Zidanško-
ve ulice bomo dobili nov in
moderno urejen lokal. Name-
njen bo mladim. Lahko bi tu-
di rekel moda za mlade. To
pove vse. Razen tega so v te
ku preureditvena dela v po
slovalnici Stari trg na Tornât
čevem trgu. Ta poslovni pro
stor bomo povečali, saj je
njegovo dosedanje delo poka^
zalo, da si to zasluži.
In kdaj bomo odprli, ste še
vprašali. Naj rečem — či»
prej, sicer pa najp>ozneje oko
li prvega marca letos.«
»Je s tem konec vaših nt
črtov po adaptacijah in odld
ranju novih lokalov?«
»Ne. V načrtu imamo i
nove specializirane trgovine '
mestu Celju, prav tako bi rl
di preuredili prostor ali bolji
rečeno hišo, v kateri delan»
najdlje, to je na vogalu P«
šernove ulice in Tomšičeveg
trga. Toda, to so načrti W
dočnosti.«
»Ali ste kot direktor zad(
voljni z založenostjo vaSl
trgovin?«
»Sem, sicer pa smo s sv
jim delom in poslovanja
napravili vse, da smo ustres
pK)trošnikom in da tudi z d
bavitelji nismo imeli nikc
nobenih težav.«
»Kako ste s kadri?«
»Moram reči, da v redu :
da je zlasti mladih dovolj. 1
in tam čutimo le pomanjS
nje starejših in izkušenejá
trgovskih delavcev. Pa tu
to bo minilo.«
»Kakšna bo prihodnja <
ganizacijska oblika vaše
podjetja?«
»Brez sprememb. Ohrafl
bomo organizacijsko enotni
s tem, da bomo dali posK
nim enotam v okviru moži
sti še večje samouprav
pravice. Sicer pa vsaka en(
dela po svojem obračunu
tako je tudi v njihovem p
metu zajamčena stimulaci
ki p>a žal v zadnjem času
več kdo ve kako spodbudn
M. BOá
Žalec
v
Minuli petek se je v okvi-
ru aktiva komimistov pri
društvu za telesno vzgojo
Partizan v Žalcu razvila izred-
no zanimiva razprava o pro-
blemih telesne kulture v Žal-
cu
Dnevni red je zajemal kri-
tično oceno dosedanjega dela
in sprejem akcijskega prog-
rama. Uvodne besede v tej
razpravi je p>osredoval Vlado
Veber in opozoril, da želijo
komunisti v Partizanu sproži-
ti kritično ocenjevanje in
ustrezno vrednotenje doseda-
njega razvoja telesne kulture
v Žalcu. Radi bi spodbudili
telesnokultume organizacije
in delavce v njih k bolj ust-
varjalnemu delu za samou-
pravno razreševanje vprašanj.
Prav tako morajo opredeliti
in sprejeti nove naloge, ki
izhajajo iz ustavnih dopolnil
ter jim posvetiti največjo po-
zornost.
V nadaljevanju so razprav-
ljali o akcijskem programu,
ki ga je podal Rudi Pur. Na
prvo mesto so p>ostavili uve-
ljavljanje množične telesne
kulture v delovnih organiza-
cijah in šolah. S sodelova-
vanjem z mladinskimi aktivi
je treba v telesnovzgojne or-
ganizacije zajeti čim več mla-
dine in to tedaj, ko zapuščajo
šole in se prvič vključujejo v
delovne organizacije Takrat
so namreč najbolj izpostav-
ljeni najrazličnejšim vplïvom.
Posebno oceno zasluži kva-
litetni šport. Pretehtati je
treba vse pogoje pa tudi fi-
nančne možnosti za sodelova-
nje ekip v Ugaških tekmova-
njih.
Zavzeli so se za končanje
del pri gradnji športnega par-
ka v Žalcu pa tudd za redno
vzdrževanje njegovih objek-
tov in drugih naprav v Žal-
cu.
Med posebne naloge sodi
tudi vzgoja vaditeljev, trener-
jev in organizatorjev, v Par-
tizanu pa morajo z večjo
skrbjo kot doslej skrbeti tu-
di za politično dejavnost, za
vzgojo mladih ljudi, delav-
cev, samoupravi j alcev in ko-
mvmistov.
V razpravi, v kateri so po-
leg drugih sodelovali tudi
Vlado Gorišek, Jože Jan, Ivo
Robič, Franc Cink in Martin
Goršek, so pozdravili in ugod-
no ocenili FK>budo komuni-
stov pri žalskem Partizanu,
ki je prav gotovo lahko za
zgled drugim telesno vzgoj-
nim organizacijam v občini.
Da pa ne bi ostali samo pri
besedah, so sklenili, da se
bodo čez pol leta sešli v
istem krogu ter ocenili oprav-
ljeno delo po sklepih, ki so
jih sprejeli.
T. TAVČAR
2_18. januar 1973
KMETIJSTVO
NOVI TEDNIK —15. stran
TeMovi pogovo" ^ kmeti
Vzhodno od Dramelj se v
gozdni izseki vali oblak be-
lega dima pod sivo nebo.
Streljaj od tam, kjer bo na
pomlad oživelo taborišče de-
lavcev ki bodo gradili hitro
cesto Hoče - Leveč, ždi na
prisojnem griču kmetija —
Kolarjeva. Tu gospodarita Jo.
že in Terezija Kolar. Jože
Kolar, ki je s šestnajstimi,
sedemnajstimi leti partizanil
kot kurir in terenec partizan-
ske bolnice »Zima« v okolišu
Dramelj, se je po vojni pri-
ženil na to lepo, vendar pre-
cej težavno posestvo. Ves čas
po vojni je ostal čisti kmet,
nikoli ni iskal službe in za.
služka kje drugje. Odkar je
dokupil nekaj hektarjev, ob-
sega kmetija okoli 30 kehtar.
jev, od tega 10 hektarjev ob-
delovalne zemlje.
DVA KILOMETRA
LASTNE CESTE
Vinogradi so za Dramelj-
čane nekaj takega, kot so
bili nekoč za poljance lepi
iskri konji. Tudi Jože Kolar
se ni mogel upreti skušnjavi.
Na dokupljeni zemlji je pred
tremi leti ix>sadil za hektar
velik vinograd, ki ga zdaj po-
stopoma opremlja z žičnico.
Star vinograd, ki mu ga je
razril plaz z več sto let sta.
ro zidanico^ namerava preure-
diti v terasast vinograd, ki
bo za strojno obdelavo. Prva
skrb je bila za oba Kolarje-
va dobra vozna cesta. Z del-
no pomočjo enega soseda so
povsem na novo zgradili*' 2
kilometra dolgo cesto, ki več
kmetuje z občinsko cesto v
dolini in vinogradom ter goz-
dom nad gospodarskimi po-
slopji. Če svojega dela sploh
ne računajo, pa tudi malic in
kosil ne, je vredna več mili-
jonov, saj so samo enkrat
plačali za buldožer več kot
milijon in pol.
»S sosedi smo radi v dob-
rih odnosih, toda nihče ni
pomagal, ko smo delali qesto
in vlagali denar. Tudi danes
nihče ne pride, ko jo je tre-
ba nasipavati, vozil pa bi po
njej vsak. Tudi takrat, kadar
se sami izogibamo voženj, da
bi ceste v slabem vremenu
preveč ne razrili in poškodo-
vali.«
NEBODIGATREBA
— NOV DAVEK
NA VINO
Tako je povedala gospodi,
nja Terezija, gospodar Jože
pa je imel za bregom še ne-
kaj drugega:
»Ko je bil zadnjič na seji
občinske skupščine na dnev-
nem redu nov odlok o dav-
ščinah na vino, jih ni bilo
malo, ki so z obema rokama
glasovali proti. Toliko veselja
sem imel z vinogradom in ga
še imam. Hitra cesta bo pe-
ljala tu mimo. Ima me, da
bi se vključil v kmečki tu-
rizem, povečal vinograd, zgra.
dil vinski hram in morda tu-
di kakšno bivališče nad njim.
Pa razmišljam, če naj to sto-
rim, ko se obeta, da bom
imel kar naprej merilce v
kleti?«
Kolarjeva imata v hlevu 14
glav živine. Stroški za cesto
so ju ovirali, da nista doslej
zmogla v hlevu privezati pr-
vovrstnih živali. Sicer že ima-
ta nekaj plemenskih krav.
vendar niso najboljše. Rada
bi imela vsak 10 prvovrstnih
mol25nic, ker ju mlečna pro-
izvodnja še najbolj mika.
Krave je moč vse poletje pa.
sti. Nekaj bi seveda tudi spi-
tala, toda če je tu še vino-
grad, je ravno največ dela
v njem, ko je tudi košnja
in pridelovanje krmnih rast-
lin.
NAJPREJ DOBRA
ČREDA, ZATEM
NOV HLEV
Jože Kolar, ki je doslej
iskal in dobil kredit le za
nakup traktorja, dobro ve,
da bo moral kaj kmalu po.
staviti tudi nov, moderen
hlev. Še prej pa si mora os-
krbeti dobro čredo, še bolj
poskrbeti za travnike in pa-
šo. Pri svojih 45 letih je še
dovolj pri močeh in tudi vo-
lje mu ne manjka, da bo to
storil. Z ženo Terezijo imata
7 otrok, dve hčerki sta že
poročeni, najstarejši sin slu-
ži vojake.
Kdo bo naslednik?
Med starejšim sinom in
najmlajšim je precejšnja raz-
lika. Starejši ima sicer kme-
tijsko šolo in tudi ena od
mlajših hčerk je v šentjurski
gospodinjski šoli. Gospodarja
trezno razmišljata. Otroke bo
treba spraviti do kruha, do-
kler bosta še ona gospodari,
la. No_ tako bo verjetno na-
slednik kateri od mlajših ot-
rok.
Poskusili smo kapljico, ki
jo že daje tudi nov vinograd.
Samo sortna trta je v njem,
laški rizling in modra fran-
kinja. Čeravno leto ni bilo
ugodno, je vino zelo dobro,
pa gospodarja prodaja sploh
ne skrbi. Le to je hudo, da
ga bodo tudi doma, spričo
povečanega davka bolj s tež-
kim srcem pili. Tudi zanje
bo drag.
AKTIVNOST, KI
TUDI ŠKODUJE...
Gospodar Jože Kolar je ve-
liko zdoma. Zelo pogosto v
obče dobro. Je občinski od-
bornik, zelo aktiven v krajev-
ni skupnosti, krajevni organi-
zaciji SZDL in še sodnik po-
rotnik je.
»Včasih med razipravo, ko
bi moral misliti na zadevo,
o kateri moram reči svojo
sodbo, mislim na delo, ki me
čaka doma. To ni prav, vem.
Toda kmet, če mu je zemlja
ljuba in bi rad napredoval,
ne more drugače. Saj ne re-
čem, da ne sodelujem rad.
Toda ko prezoreva trava na
senožetih, ko je krava ob
svojem času, ko radio opo-
zarja na bolezni trte, takrat
res ne morem reči, bom pa
jutri.«
In prav ima. Delavoljnemu
ni treba še dodajati dela. Jo.
že in Terezija Kolar mislita
na to, da bosta morala še
veliko storiti, da bo kmetija
za prevzemika vabljiva, ne
pa breme, ki se ga bo hotel
znebiti.
JURE KRAŠOVEC
Kolarjeva domačija, oziroma stanovanjska hiša. Užitek je stopiti pod njen krov. Ne samo
zaradi prijaznosti in .gostoljubnosti domačih, tudi zaradi izredne čistoče in topline, ki v
njej vlada.

Pred dnevi je bil v našem uredništvu prijeten in koristen
pomenek z našimi dopisniki, ki se pogosteje oglašajo na
РпГ! ; tednika in v oddajah radia Celje. Trajalo je domala
eno leto. da smo se spet zbrali, čeravno smo ob prvem
srečanju obljubljali, da se bomo videvali pogosteje. No, pa
se je med tem precej takega nabralo, kar so povedali oni
r^i v ureaiiištvu, mi pa seveda tudi njim. Odkrit tovariški
^ovor je na koncu dozorel v sklep, da bodo naši mar-
^ bodoče še bolj pogosto sodelovali in nam
Piagai, celo razširiti dopisniško mrežo v kraje in na vse-
^^	nam vselej primanjkuje svežih
«Porooil, novic in zapisov.
Poučno
predavanje
Danes bo v prostorih
Narodnega doma v Celju,
v mali dvorani, ob 17. uri
predavanje, ki bo prav go-
tovo koristilo mnogim pre-
bivalcem našega mesta,
saj bodo dobili kup na-
potkov, kako urediti svoj
vrt ter kako ga oskrbo-
vati. Predavanje bo oprem-
ljeno z diafilmom, o vr-
tovih pa bo govorila Ja-
na Šuklje, diplomirani in-
ženir agronomije. Organi-
zator predavanja je celj-
sko Hortikulturno društvo.
Takšni smo
Po dolgem premoru je
ponovno zaživel mladinski
aktiv v škofj: vasi_ ki je
začel ob sobotah prirejati
mladinske plese. Ko so
se pred dnevi pojavili ma-
loštevilni plakati, so vsi
člani kolektiva pričakova-
li masovni obisk, zgodilo
pa se je obratno, dvorana
je bila prazna. Zbralo se
je le nekaj radovednežev.
Verjetno ima mladinski
aktiv nesrečno roko pri iz-
biranju oseb, katere so
zadolžéne za plakatiranje.
V šmarjeti plakatov ni bi-
lo, kraj ceste pa je ležal
cel zvitek lepakov (okoli
dvajset), ta pa ni mogel
privabiti mlade.
Treba bo še veliko tru
da, da bodo znali sicer iz-
redno prizadevni škofelj-
čani pritegniti vrstnike iz
bližnje in daijaie okolice.
Vili Jazbec,
TSŠ Celje
ŠE VEČ SODELOVATI
Vojaki vojašnice Jožeta
Meniha-Rajka v Celju že ne-
kaj let sodelujejo z družbe-
nopolitičnimi organizacijami
ter društvi v samem mestu
ob Savinji kot tudi v okoli-
ških mestih, in sicer Hrast-
nikom in Velenjem. Da bi
zvedeli o tem več, smo zapro-
sili za pogovor Itapetana Lju-
bišo Jankoviča.
Tovariš kapetan! Vojaki vo.
jašnice Jožeta Menika-Rajka
že več let aktivno sodeluje-
jo z raznimi organizacijami
v samem Celju, pa tudi s
hrastniškimi in nazadnje ve-
lenjskimi. Zanimalo bi nas,
kdaj se je to sodelovanje za-
čelo in njegov pomen?
Naše sodelovanje z razni-
mi organizacijami kot v sa-
mem mestu ob Savinji, kot
tudi — predvsem v Hrastni-
ku in Velenju je že tradicio-
nalno. Torej to ni nekaj no-
vega ampak traja že več let.
Sam uspeh sodelovanja pa je
odvisen od subjektivnih mo-
gočnosti — torej je sodelova-
nje lahko večje ali manjše,
obširnejše ali ožje. Pred me-
secem, dva so naši vojaki go-
stovali v Hrastniku in Vele-
nju. Okvirno pa smo že or-
ganizirali srečanje vojakov
naše vojašnice z mladimi Ce-
ljani. To bo takoimenovano
srečanje ob plesu. Koristnosti
in pomembnosti se mi zdi,
da ni potrebno posebej pou-
dariti — dovolj je, če imamo
pred očmi koncept splošne
ljudske obrambe. Menim, da
vse to pove dovolj. Razen
tega sodelovanje in obiski
zbližujejo med sabo mlade
iz vse Jugoslavije. Tovari-
štvo in poznanstvo pa dajeta
temu še poseben pečat, zble-
dijo pa tudi meje kasar-
niškega dvorišča — ograja
torej predstavlja le obeležje
kasarniškega dvorišča in ne
izolacijo vojakov. Prisrčen
sprejem vojakov pri civilnem
prebivalstvu pa motivira vo-
jaka, da še bolj aktivno in
zagnano dela in se uči.
Vaši načrti v letošnjem le-
tu?
Letos nàmeravamo organi-
zirati skupni manifestativni
nastop naših vojakov in celj-
ske mladine v okviru — Na-
ša beseda 73. Za,tem imamo
željo obiskati nekaj gospo-
darskih organizacij, kjer bi
tako našd vojaki imeli pri-
k)žinost spoznati pogoje dela,
gospodarska gibanja in po-
dobno.
Kako pa so sprejeli taka
sodelovanja sami vojaki?
Moram povedati, da nav-
dušeno, Brez dvoma, da je
to za vojaka kot sem že re-
kel, poseben impulz, ki ga še
bolj navduši za delo, proste
aktivnosti posameznikov pa
se s tem seveda do kraja
izpopolnijo.
Tako torej sodelujejo s ci-
vilnim prebivalstvom vojaki
vojašnice Jožeta Meniha-Raj-
ka. Koristnosti in pomemb-
nosti samega sodelovanja ne
bi posebej poudarjali, veliko
smo namreč slišali v samem
pogovoru.
F. Kučan
Foto: Milenko Strašek
Naš sodelavec Franc Kučan se pogovarja s kapetanom Lju-
bišo Jankovićem.
10. stran —NOVI TEDNIK
St. 2 — 18. januar 1973
Berta je stopila k oknu, Janči je držal z eno roko za
glavico pipe, г drugo gorečo vžigalico. Oba sta čakala
name.
»Videti ste bledi,« mi je dejal Brünner obzirno.
»Zmeraj tiči doma, kar mu škoduje,« je hotel nape-
ljati Krampač na svoj tir. Jaz sem rekel, da se dobro
počutim.
Brünner se je nagnil nazaj, dal palec zgoraj jyri rokavu
v telovnik in je očividno čakal, da bi s Krampačem nada-
Ijevala. Prepričan sem bil, da mu je presneto malo mar,
če se Je nameravani izlet v Tumišče spremenil tako, da
so se odpeljali v Čakovec. Začel sem slutiti nenavadno
hladnost tega židovskega človeka. Kako bi mi on dovolil,
da ljubim Rahelo? Srce se mi je krčilo od bolečine. Berta
se je počasi izmuznila iz sobe. Jaz sem sedel ósamljen,
kakor da bi se znašel za mizo z gospodom dekanom.
Lahko nadaljujeva, gospod Brünner. Saj gospod ka-
plan ni nevaren stvari.« Krampača sem jx) glasu spoznal,
da me ošteva zaradi глоједа vedenja.
»Gospodu kajüanu zadeva ni znana?« je mirno vpra-
šal Brünner.
»Saj že veš o dekanovih napadih zaradi bližnje sveča-
nosti v sinagogi?« mi je rekel Krampač.
»Ni тг znano,« sem se delal radovednega, čeprav mi
je bilo vseeno, če vem ali ne.
^Dovolite, gospod Krampač, jaz bi gospodu razložil.
Naša stvar je,« se je nasmejal Brünner.
»Prosim, prosim,« Krampač je kadil in prekrižal roke.
»Pri sinagogi je delo končano. Vsa židovska verska
družina želi, da bi še to jesen bilo svetišče blagoslovljeno.
Zidom je prav tako kot vam kristjanom mnogo za to, da
se take proslave izvrše čim bolj slovesno. Kajne, gospod
kaplan?« me je mehko vprašal žid. Sovražil bi ga, če ne
bi bil Rahelin oče.
»Seveda,« sem pristavil, ne vedoč, kam meri. Nekaj
ostrega je imel v očeh, prav tako kot Rahela.
»No, vidite. Jerebič pa je jrrepovedal katoliškim ga-
silcem udeležbo pri tej proslavi.«
»Torej, gospod Brünner,« je začel Krampač. Očividno
sta nadaljevala s pogovorom, »če se je društvo obrnilo
name, da končno odločim o tej zadevi, sem za to, da se
vse gasilsko moštvo slovesnosti udeleži, če člani židov-
skih veroizpovedi obiskujejo katoliške svečanosti, zakaj ne
bi bilo enkrat narobe? Sicer je četa zelo majhna. Vsaka
delitev je nemogoča.
Krampač je kadil. Spuščal je dim počasi pod luč.
Brünner ju so oživele oči Razgovora se nisem udeležil. Vsa.
ica pregiava mi je bjla odvratna kakor vsak pomp in blesk.
»Torej privolite?« je pobiral Brünner liste po mizi in
jih urejal.
»Seveda. Ostanite še, gospod Brünner, zdaj, ko je pri-
šel naš Arpad,« je pristavil s smehom Krampač. Z dvema
jrrstoma je stiskal pri glavici
Naj se zgodi, kar se hoče. Pisal ji bom. Vedel bom
vsaj, da bo vsega konec in da me drugega v življenju ne
čaka več kot smrt. Te negotovosti mora biti konec.
Prižgal sem luč. Svetloba se je razlila na beli papir na
mizi. Zdaj bi potreboval človeka, da bi mi bil blizu. Ne
moje matere! človeka bi rad, ki bi me razumel, ki bi mi
rekel pametno besedo. Pisal sem:
Rahela!
Vem. da sem kriv pred Vami. Ne bom se zagovarjal s
svojim težkim poklicem, ki mi nalaga ne preveč lahko
dolžnost.
Prosim Vas, pozabite na mojo nerodnost, pozabite
zato, ker bi bilo drugače moje življenje brezupno. Dragi
ste mi, kakor nobeno bitje na svetu.
K Vam ne morem.
Pridite jutri zvečer, to je v torek — k Sv. Trojici
Tam Vas bom čakal. Stal bom na severni strani hriba za
Starim grobiščem, čakal Vas bom do noči. če Vas ne
bo, se vrnem. Vrnil se bom in z mano boste hodili Vi.
Ponoči in podnevi. S svojim pametnim in pravičnim rav-
nanjem mi boste vzeli vse. kar imam.
Arpad
Gledal sem svoje pisanje. Na papirju so stale črke, ki
jih bo brala Rahela. Z mokrim peresom v roki sem bral
pismo še enkrat in nato še enkrat.
Napravil se je dan. štel sem ure. Moj bog, kakšen )
bil ta čas! Minuta je minevala za minuto.
Nisem mogel najti mesta. Sedel sem na divan, nai
sem vstal, pretegnil sem se in poskušal hoditi. Vse mi j
bilo odveč.
Mirno in samozavestno sem šel čez dvorišče, da bi i
dal kaj opraviti pri motorju.
Srečala sva se z Jerebičem. Prišel je z vrta. Sla st
drug mimo drugega kakor vedno. Delal je vtis, kakor i
bi v daljavi koga iskal. Jaz sem gledal v tla.
čustvo neprijetnega srečanja je navdalo oba. V тоШ
se je čutilo.
».Jutri imate pogreb, gospod kaplan,« se je ustavil.
»Hvala, gospod dekan.«
»Pridigo bo imel v nedeljo kaplan Semek, vi spot»
dujie, gospod kaplan.«
»Bom, gospod dekan.«
Odkar sem bil v Mariboru na cerkvenem sodišču, «
sva spregovorila nobene besede. O, jklč! Ko je škof »
nadoma prišel v Turnišče na kongres! Takrat mi je rek
kot človek človeku, naj hitim naprej, ker so farofski i)
nji na njivah.
Vsako stvar, katere sem se lotu tisto popoldne, se
hitro končal. Ko sem molil brevir. sem ga zmolil prej k
po navadi Zdaj sem pri motorju brez potrebe iskal «
pok. Zavora za plin se prej ni obračala, kot bi se moi
la. Sedaj je bila v redu.
Sonce se na robu ni premaknilo. Stalo je kot zalí
to nad mestom. Kakor da bo Faeton spustil vajeti nad '>
rečimi konji, ki bi se utrgali od zlatega voza.
Tisočkrat sem bil z mislijo pri Raheli. Zdaj se oblo
bega po sobi, ne, ona ne bega. Njen korak je miren, У
kor da bi je v življenju nič ne motilo.
Sel sem na vrt. Nekje na parmi je kokodakala '
koš. Hlapec je z železnimi vilami nesel v hlev slamo,
na pragu je vpil konjem:
»Na! Humi, Čila. Viš jo, stopi v stran, nemača. da
nasteljem!
Pes je stal za hlapcem. Jezik mu je visel iz gobca,
povešeno glavo je čakal, kdaj se bo hlapec premakni
praga, da stopi tja on.
Otrok, ki je pasel farofske krave, je stekel po klal
in odprl dvoriščna vrata. Kram za kravo je šla z wí
k vodnjaku, kjer je bila v cementni kopanji pripravlja
voda.
Stal sem pri vrtni ograji, od koder se je videl v<
del mesta.
Večerni nemir je tako vplival name, da sem si )
roke in se smehljal samemu sebi. Bil sem kot dete,
pričakuje mater z bonboni. Nato sem se zresnil ob m\
da se z Rahelo ne bom več srečal.
Sonce se je premaknilo. Farof je zajelo čeblpnje
mukanje. Kure so se spravljale sjyat.

NOVI TEDNIK
NOVI TEDNIK — 17. stran
Oseba tedna: ROMAN LEŠEK
Tokrat je naSa m vaša
oseba tedna, dragi bralci
m bralke, Roman Lešek,
špK)rtnik m sedaj pred
vsem telesnovzgojn: peda-
gog na celjski IV. osnovni
šoli. Fotografija je bila
FK>sneta na klubskem festi
valu amaterskih filmov v
Velenju, na njej pa ste
največkrat spoznali Leška-
In kot je že v navadi, naj
vam ga sedaj predstavimo
v rubriki »Oseba tedna«
Že kar na začetku je
treba povedati, da je prav
zaprav težko predstavljati
človeka ki ga javnost že
bolj ali manj pozna. Po-
znajo ga vsaj tisti, ki se
kakorkoli zanimajo za
šport, ne glede na pano-
go, saj je Roman šport-
nik, ki je'že skoraj legen-
da vsaj slovenske če že
ne jugoslovanske atletike.
V skoku ob palici, ki je
njegova atletska special-
nost, je že 15 let državni
rekorder in kar nič ne
kaže na to, da bi vsaj
ta primat že letos izgu-
bil. Kdor Romana F>ozna,
tudi ve da je sam pred
leti že odnehal z aktivnim
tekmovanjem, saj se je
povsem posvetil vzgajanju
mladega atletskega kadra
v šoli in pri AD Kladi-
varju. Ni mogel več sledit!
velikemu napredku njego-
ve discipline sikoka s pa-
lico v atletskem svetu. To-
da funkcionarji društva pa
budi zveze kaj kmalu si>et
p>otrkali na njegova vrata
in Roman bi ne bil to,
kar je, če se ne bi odločil,
da bo poskusil znova. Re
zultati so znani: spet je na
vrhu jugoslovanskih ska-
kalcev ob palici. Sam pra-
vi: »na žalost« — in še res
je.
Ko smo ga poiskali, da
mu povemo, da je oseba
tedna med našimi bralci,
ni bü niti malo presenečen.
Le povedati ni imel veli-
ko, češ da že itak vse
vemo in lahko napišemo
каг brez nj^^ga. No, pa se
je potem le razgovoril ui
povedal da bo tekmoval,
dokler bo šlo vsaj v slo-
venskih razmerah, da se v
svoji atletski Karieri naj-
raje spominja zanimivih
potovanj v druge dežele
— le v Avstraliji še ш
bil in da si želi, da bi
bil Kladivar spet tako mo-
čan atletski kolektiv, kot
je bil včasih. To pa nas
je že navedlo na vpraša-
nje, kaj misli o celjskem
kvalitetnem športu, o ka-
terem se zadnje čase na
veliko razpravlja. Po rrme
nju Romana Leška bi mo
rali najprej reševati pro
bleme v šolski telesni
vzgoji, nato pa iz tega iz-
hajati v kvalitetno rast. V
vsaki osnovni šoli naj bi
poleg atletike gojili naj-
več dve športni pano^ te
meljito, vendar ne v vseh
Šolah isti panogi. Seveda
pa za to ne bi bili dovolj
zgolj šolski pedagogi, am-
pak bi moral: zlasti v
ŠŠD pritegniti tudi osta-
le strokovnjake-
Ob koncu je Roman Le
šek naša oseba tedna, še
izrazil željo, da bi se se-
daj,, ko se pri AD Kladi-
var vestno pripravljajo na
novo sezono, v njihove vr
ste vključilo čimveč mla-
dih. Prostora je na celjskih
atletskih napravah dovolj
— eg
10. stran —NOVI TEDNIK
St. 2 — 18. januar 1973
Ljubno ob Savinji
Tu in tam se je belila kakšna tanka zaplata snega, ravno toliko, da
človek ne bi slučajno pozabil, da imamo običajno v tem letnem času zimo.
Z nizkimi oblaki, segajočimi daleč pod okoliške vršace, me je pozdravilo
Ljubno, ko sem prihajal na sestanek na Krajevni urad, kjer so se tega dne
zbrali nekateri predstavniki tega, po turizmu in Flosarskemu balu, daleč
naokoli poznanem kraju.
V minulih letih so prizadevni ljudje na Ljubnem uspešno rešili pre-
nekateri krajevni problem. Marsikaj pa je seveda še vedno ostalo nerešeno,
saj presega zmožnosti ondotnih ljudi in bodo na pomoč morali priskočiti
tudi Z občine. Sicer pa kaj bi z načelnimi ugotovitvami. Oglejmo si stvari
nekoliko pobliže in konkretneje.
Takoj uvodoma velja ugo-
toviti, da so v minulih leitih na
Ljubnem v okviiru svoje kra-
jevne skupnosti uspešno re-
šili marsikateri problem.
Sprejeli so program najnuij.
nejših komunalnih del, zavi-
hali rokave in se lotili dela
Kraj je dobdl na primer svoj
vodovod že leta 1908, toda
vedno nove hiše, ki jih tudi
na Ljubnem ne manjka, pa
razvijajoče se gospodarstvo in
gostinstvo, so povzročili, da
kapacitete starega vodovoda
niso več zadoščale, pristopih
so k rekonstrukciji in tako
je problem oskrbe s pitno vo-
do rešen še za dolgo vrsto
let.
Hiter razvoj turizma na
Ljubnem, vsako leto je sem
prihajalo več gostov, pa je
terjal tudd določeno uredi-
tev kraja. Za lep videz hiš
in njihove okolice so poskr-
beli občani sami, krajevna
skupnost pa se je lotila as-
faltiranja trških cest. Tako so
v glavnem uspeli, da so z as-
faltom prekrili vse glavne ce-
ste, zlasti v gornjem delu tr-
ga, nekaj pa jih je seveda še
ostalo. Te pridejo na vrsto
kasneje, ko bodo na razpola-
go potrebna sredstva. Poleg
asfaltiranja cest v kraju sa-
mem, pa je krajjevna skup-
nost pomagala pri ureditvi tu.
di nekaterih' preostalih cest
v okohci, tako da imajo ob-
čani iz teh zaselkov bOijše
prometne zveze s krajem.
K lepši ureditvi kraja sodi
prav gotovo urejeno pokopa,
lišče, zato so ga uredili. Pa
čeprav jih ravno na tem pod-
ročju čaka za v prihodnje še
nekaj pomembnejših opravil.
Caka jih še cesta do poko-
I>ališča, nameravajo pa še
urediti mrlišđco vežico in
marsikaj dmeeíía. Kot v mno-
gih večjih kra,iih v Gornji Sa-
vinjski dolini so imeli na
Ljubnem težave z odvodom
smeti Zaenkrat so uredili os-
rednje smetišče, trenutno pa
si prizadevajo urediti odvoz,
saj zaenkrat za to še vedno
skrbe hišni lastniki sami.
Mnogo pa je biilo v minu.
lem letu storjenega na podro
čju elektrifikaciije. Na celot
nem območju krajevne skup
nostá je le še okoli šest naj
odročnejših kmetij, kjer še
nimajo elektrike. Razmišljajo
pa seveda že tudi o tem, kako
bodo priskočili na pomoč tu-
di tem kmetom, da bi v bliž-
nji bodočnosti v hišah zasve-
tila električna luč.
Hitro razvijajoči se turizem
v tem kraju, kamor prihaja
na letni oddih vsako leto več
gostov in kjer so uspešno op-
i-avili že prve korake k zim-
skemu turizmu, pa terja ure.
ditev še mnogih nerešenih pro-
blemov. Med prvimi je vse-
kakor ureditev nove avtobus-
ne postaje, saj je dosedanja
iz prometno varstvenih raz-
logov neprimerna. Prestaviti
jO nameravajo nekoliko više
od sedanje lokacije, kar pa
bo združeno s precejšnjimi
stroški. Potrebno bo odkupi-
ti zemljišče, ob njej pa name-
ravajo poleg čakalnice uredi-
ti manjši bife in kar je naj-
važnejše — turistični biro.
Doslej so gostje po raznih in-
formacijah najčešće obračali
kar k bližnji Planiki, kar pa
seveda v nobenem primeru ni
dovolj. V minulem obdobju
so podobno vprašanje glede
avtobusne postaje namreč že
uspešno rešili v Radmirju in
Okonini. Nova avtobusna po-
staja z vsemi ostalimi načr-
tovanimi objekti bo brez dvo-
ma velika pridobitev za na-
daljnji turistični razvoj kraja.
Ce smo že pri turizmu, po-
tem veHja omeniti še nekaj
drugih problemov. Kopalni
tazen je dotrajal in aktivno
Turistično društvo si kar naj-
bolj prizadeva, da bi ga čim-
prej usposobili. Potrebna pa
bodo znatna finančna sred-
stva, ki jih bodo le s težavo
zmogli, saij je na primer dos.
lej Turistično društvo ves do-
hodek flosarsikega bala name-
nilo za asfaltiranje krajevnih
cest. Problem posebne vrste,
ki tare Ljubenoe, je v tem,
da leži nogometno igrišče v
središču kraja, v neposredni
bližini hiš, kjer v sezoni od-
dajajo več sob, pa se gostje
čestokrat pritožujejo zaradi
navijanja in vpitja, ki jih mo-
ti. Baje ga nameravajo v bliž-
nji bodočnosti celo ograditi,
kar mnogim Ljubencem nika-
kor ne gre v račim. S funkci-
onai'ji nogometnega druitva.
ki je mimogrede poleg šoiske.
ga športnega društva edina
športna organizacija v kraju,
nekako ne najdejo skupnega
jezika in to povzroča proble-
me...
Osrednji in najtežji prob-
lem kraja pa ije šola. Popolna
osemletna šola s številnimi
oddelki se stiska v stari iSgra-
dbiykjer imajo na voljo le pet
učilnic! V vs^ povojnih letih
razen beljenja na šoli ni bila
opravi/jena nikakršna adapta-
cija, da o razširitvi ne govo-
rimo. Načrti so, ni pa denar-
ja. Čeprav je trenutno šola
na prioritetnem mestu pro-
grama občine vse kaže, da
problem še ne bo rešen tako
kmalu. Si Miko predstavlja-
te, da se otroci na nižji stop-
nji v Radomirju (karnor vo-
zijo otroke s šolskim avtobu-
som tudi iz Ljubnega) zbira-
jo v provizoričnih učilnicah.
kjer je v zimskem času ne-
redkokdaj tudi le po štiri
stopinje toplote. Razmere so
nevzdržne, zato so napori
krajevnih in občinskih skup-
nosti razumljivi. No, ne-
kaj časa bo vsekakor potreb-
no še počakati, kajti vse pre.
malo sredstev se zbere v ob-
činskem proračunu 2SL reše-
vande tolikšnih problemov.
Sicer pa se tega problema
zavedajo vsi, saj se bo z novo
šolo v kráju marsikaj spre-
menilo. Na voljo bo na pri-
mer telovadnica, ki je bo zila-
sti vesela mladina. Mladina
je sicer v kraju več ali manj
prepuščena sama sebi. saj v
kraju še mladinskega akti-
va ni. (Le kaj dela občinski
mladinski komite?!)
Najaktivnejše v kraju je
nedvomno Turistično druš-
tvo. Dobro pa delajo še Pla-
ninsko društvo. Ribiška in
Lovska družina, v zadnjenj
času pa so aktivnejše polátií.
ne organizacije, posebno
SZDL ki je z novim vo^.
stvom pretrgala nit popreji
nje neaktivnosti. Flosarsfc
bal je še vedno največja ij)
osredinja prireditev, za pro,
slave pa skrbi šola ob sodfr
lovanju političnih organizacij,
Kakšne večje aktivnosti prav'
zaprav s strani drugih ni,
Smučarsko društvo je že
2xiavnaj razpadlo, tako kot bc
kmalu razpadla smučarski
skakalnica (delo ing. Bloi^i.
ka), kajti ni ga, ki bi ste-
bed zanjo.
Marsikaj so v minulih letü
na I^ubnem uspešno r^üj,
marsikaj pa jih še čaka. C«
nekateri ne bi tako trdovrat-
no stan ob strani in bi po-
magali tistim, ki delajo, bi
bilo drugače ...
Berni STRMCNIK
Razgovora o dosežkih in problemih na Ljubnem so se udeležili (z leve na desno): JOŽE
PRISLAN, FRANC OREŠNIK, FRANC ŠTIGLIC, KARL DRUŠKOVIC in VILKO PLA
TOVŠEK.
2. Klara je pogledala skoz okence in zasmrkala: Takole
se torej potuje v nebesa! Ko bi bil kje kakšen kiosk, bi
poslala razglednico .çospodu župniku ...
Da, v nebesa! je pristavil Paradižnik otožno. In to
brez kosila!
Zares, tudi drobna miška ne bi našla ničesar za pod
zob med lučkami, gumb! in žicami ladje. Za nepovabljena
vesoljca ni bila pripravljena niti ena sama tuba z gosjo
pašteto! In to za potovanje, ki naj bi trajalo mesece...
Kakor vidimo, se je našima koreninama iz Košate Upe
obetala temeljita shujševalna kura.
Ladja je bila pač avtomatična — kar pa še ne pomeni.
da so nanjo pozabili doli v vesol,jskem središču. Naspf
no! Pošteno so si belili glave z nepričakovanim zapleto
In iztuhtali so jo!
Ni dobro omenil kosila Paradižnik, že je zaskrü
v zvočniku. Glas iz vesoljskega središča je govoril:
Halo, halo! Pripravita se, zamrznili va,}u bomo .. J
št. 2 — 18. januar 1973
NOVI TEDNIK —19. stran
Kako do
kvalitete?
Na zadnji seji sveta za te.
lesno kulturo pri skupsčmt
celjske občine so največ ob.
ravnavali vprašanja o razvo^
iu in financiranju kvalitetne-
ga športa v Celju. Svet je v
havnem sprejel stališča o
vprašanjih vrhunskega špor-
ta ki so jih že oblikovale ne.
k¿tere športne organizacije
Po teh stališčih bi bilo po.
trebno najprej točno oprede
liti kaj predstavlja za Celje
vrhunski šport, le-tega načr-
tovati dolgoročno, v društvih,
ki bodo ocenjena kot tako-
imenovana vrhunska pa je
treba zagotoviti profesionali-
zacijo strokovnega ter admi-
nistrativnega kadra.
Na seji je bila zlasti pri.
šotna misel o mentorstvu po-
sameznih delovnih organiza-
cij. Da nekatere celjske de-
lovne organizacije za ta na.
men imajo denar, je dokaz v
tem, da nekatere precej dob.
ro podpirajo klube iz drugih
krajev Slovenije. Mentorski
način financiranja kvalitetne-
ga športa v Celju bo prav go-
tovo ob sedanji situaciji ko
denarja ne bo na pretek,
precej aktualen. Slabo uslu-
go pa bi celjskemu športu
naredili s financiranjem kva.
lítete na račun investicijske
dejavnosti. Marsikakšen di.
nar Pa bi se gotovo lahko še
dobil z zmanjšanjem kvalitet-
nih prireditev, ki jih je vča-
sih vsaj za trenutno situacijo
preveč.
Posebna komisija, sestavlje-
na iz članov občinske zveze
za telesno kulturo in stro.
kovne službe sveta bo v
kratkem izdelala kriterije,
oziroma pravilnik o jinanci.
ranju kvalitetnega športa pa
tudi kvalitetnih prireditev.
Pri tem naj bi ne bilo glav-
no merilo sodelovanje v zvez-
ni ligi, amjMk tudi vrsta dru-
gih faktorjev. Tako položaj
določene panoge v republi.
škem in ziieznem merilu, za.
ledje mladine, strokovnost
kadra in s tem v zvezi tudi
sodobne metode dela.
V posebni točki dnevnega
reda so na tej seji sveta za
telesno kulturo obravnavali
tudi posamezna načela za
ustanovitev telesnovzgojne
skupnosti. V Celju namreč
misel o ustanovitvi take skup-
nosti, ki bi naj bilo enotno
telo celotne telesnovzgojne
dejavnosti, že precej časa
prehaja v stvarnost. Da pa se
ustanovitev TKS še ni reali-
zirala pa je vzrok predvsem
v skrbni pripravi načel za
ustanovitev, ko bi bila preti-
rana naglica v danem trenut.
ku lahko tudi neumestna. Si.
cer pa bo o ustanovitvi še v
tem mesecu potekala razpra-
va v občinski skupščini po
obravnavanju statuta in pra-
vilnika pa bi k ustanovitvi
TKS pristopili v mesecu mar-
cu .
____-ed
Zbor strelcev
iö'r n.ro,:^-'
s -dnii; '	prizadevni pred.
^ dnik Franc LANCNEK Je v svo-
та- s
urMiH s	delom
pušk, чип ® malokalibrsko
trÄn i""	."-t" so redno
Aritiiri	P*"' Slivnici,
«tre ske 'ž L"''	Občinske
preieifT .	katere
te	odnosno
sinn k "^L-f»¡ hilo. Pred-
SAI	Milan KOKO-
trenutno Ohfin'l"
vodsu!^^.,	strelskesa
»H. гаХЛ	"i in da
aktivno	^ »bčini
"ružini in 7n	«í^«^ strelski
'n fioric ni, «r Pri žusmu
devni^	njunima priza-
«anizacijl .„^K.,"®'® strelske or-
P«trebno ^ '. """«'"j®, "a J«
«'»nom	prizadevnim
4»t, primerna priznanja.
F. S.
Izbor najboljših športnikov
NATAŠA IN JOŽE
Mnogim izborom na,jboIjših
športnikov v letu 1972. se je
v teh dneh pridružil tudi naš
časnik skupaj z Radiom Ce-
lje. Za razliko od prejšnjih
let je šlo tokrat za izbor naj-
boljšega športnika celotne
celjske regije. H glasovanju
smo povabili predstavnike
vseh športnih zvez našega ob-
močja, nekatere vidne tele-
snovzgojne delavce v regiji in
dopisnike naše športne rubri-
ke. Anketa je pokazala, da je
kvalitetni šport zaenkrat še
vedno skoncentriran v Celju
samem, saj se je v končnih
rezultatih le enkrat pojavilo
ime športnika izven Celja
(avtomobilist Karel Ferlež iz
Velenja). Sicer pa si oglejmo
vrstni red prvih pet v moški
in ženski konkurenci.
MOŠKI: 1. Jože Urankar,
2. Miro Kocuvan, 3. Roman
Lešek, 4. Norbert Salobir, 5.
Miloš Sagadin; ŽENSKE 1.
Nataša Urbančič, 2. Eva Lud-
vig, 3.'Magda Urh, 4. Danica
Urankar, 5. Nataša Dermoi.
Kot je razvidno, so na pr-
vih mestih olimpijci ter dr-
žavni reprezentanti, ki so v
lanskem letu z dokajšnjim
uspehom predstavljali jugo-
slovanski, slovenski in seveda
tudi celjski šport na raznih
velikih mednarodnih tekmo-
vanjih.
Te celjske športnike bomo
v prihodnjih dneh povabili v
našo redakcijo, jih za njihove
uspehe nagradili ter se z nji-
mi pogovorili o njihovi šport-
ni karieri, njihovih problemih
in hotenjih.
Na G lazi ji
Na zadnji seji UO ZNK
Kladivar pod vodstvom Zlat-
ka Jerička smo zadihali nov
veter v prizadevanjih za sa-
nacijo celjskega nogometa.
Odveč je pogrevati dejstvo,
da smo v nogometu v zadnjih
letih v celjski občini občutno
nazadovali. Kladivar kot edi-
ni celjski predstavnik v SNL
po jesenskem delu prvenstva
tudi visi na »nitki« in se bo
moral krepko boriti za obsta-
nek. Vzrok za tako stanje v
našem nogometu ne kaže po-
grevati. Naš pogled naj bo
uprt v prihodnost!
O zadnji seji UO ZNK Kla-
divar je tov. Zlatko Jeriček
med drugim dejal: »Smo sre-
di priprav temeljite reorgani-
zacije v društvenih organih.
Nova organizacijska shema je
napravljena, pogovorili smo
se s številnimi predanimi de-
lavci v nogometu in upam, da
bo občni zbor potrdil naša
prizadevanja ob »sanacij-
skem« programu, želimo le.
da bi ob tisočih mladih šport-
nikov v Celju tudi v nogome-
tu napredovali tako v pionir-
skem, mladinskem in član-
skem sistemu tekmovanj.
Naš projekt predvideva for-
miranje dveh seniorskih, dveh
mladinskih in 8 pionirskih
moštev. Le ob aktiviranju to-
likšnega števila igralcev si
bomo lahko zagotovili kvali-
teto. Trenutno je na spisku
za ligo moštvo 34 igralcev,
med njimi mnogo mladincev.
Ob govoricah, da je Kladivar
v krizi, bi rad poudaril, da
nihče od sedanjih igralcev ne
bo zapustil naših vrst razen
Osojnika, ki je odšel na slu-
ženje kadrovskega roka v
JLA. Iz JLA pa so se vrnili
Zidan, Plevčak, Petelinek in
Kranjc. S treningi smo priče-
li 16. t. m. Treninge bodo vo-
dili Paviša, Glinšek in Plev-
čak. Na seji UO smo predla-
gali, da bi na občnem zboru
izvolili 27 članski UO, 9 član-
sko tehnično komisijo z 12
člansko podkomisijo za čla-
ne, mladince in pionirje, 3
člansko komisijo za zdrav-
stvo, 13 člansko komisijo za
gospodarstvo in 5 člansko
komisijo za propagando. Po
3 člane bosta šteli tudi disci-
plinska komisija in nadzorni
odbor. Okrog 60 ljudi bomo
pritegniti v delo društvenih
organov, ker želimo ustvariti
v društvu nove samoupravne
odnose, več skrbi za vzgojo
našega članstva, utrditi di-
sciplino in odgovornost in po
tej poti doseči tudi boljše
športne in vzgojne rezultate.
Prepričan sem, da bomo us-
peli, čeprav je naš projekt
močno vezan tudi na izdatna
materialna sredstva. Upam,
da nam bo širša skupnost
pomagala, saj je nogomet
najstarejša športna igra v
Celju, ki ima za seboj boga-
to tradicijo in veliko ljubi-
teljev, pa je vredno, da jo
ponovno postavimo na čvrste
temelje.«
Norbert Salobir:
23 LET ZA KRMILOM
že pred razgovorom z naj-
boljšim jugoslovanskim pri-
količarjem, Norbertom Salo-
birjem sem v peterico naj-
boljših športnikov Celja uvr-
stil hraber celjski par Nor-
berta in Bertija Salobirja.
Sedaj po razgovoru in po re-
zultatih, ki jih je dosegel celj-
ski par, jih bom mimo po-
stavil na prvo mesto. Morda
bo marsikateri celjski šport-
nik enakega mišljenja, kajti
celjska tekmovalca sta v av-
tomoto športu ena najboljših
pri nas in med najboljšimi v
Evropi že vrsto let.
Norberta Salobirja smo
srečali na prireditvi, katero
je v Hotelu Celeia priredila
osrednja avtomoto zveza Slo-
venije. Ko sta oče Norbert in
sin Berti stopila po pokale za
osvojeno prvo mesto v lan-
skem državnem prvenstvu,
sta požela največji aplavz in
priznanje vseh ostalih mlaj-
ših tekmovalcev širom Slo-
venije. Pozneje v razgovoru
smo lahko zvedeli zakaj.
NORBERT Salobir vozi
prikolico že 23 let. Sedaj,
star je 45 let, je eden najsta-
rejših prikoličarjev in sploh
avto-moto tekmovalcev pri
nas. V letošnjem prvenst\ai je
osvojil na vseh štirih dirkah
za državno prvenstvo prvo
mesto. O samem tekmovanju
in ostalih dogodivščinah pa
nam je povedal sledeče:
»Zadnje štiri leta sva s si-
nom imela nekaj izrednih vo-
ženj. V domačem prvenstvu
nisva imela konkurenta. Toda
zadnje prvenstvo je pokazalo,
da sta Velenjčana Camlek —
Pogorevec izredno napredova-
la in osem tekem v letu 1973
bo velika priložnost za mlaj-
ša tekmovalca iz Velenja.
Borba bo izredno izenačena.
Kaj pa mednarodni na-
stopi?
V zadnjih dveh letih sva na-
stopila tudi na dirkah za sve-
tovno prvenstvo. Zal se nisva
mogla udeležiti tekmovanja v
Španiji in Franciji zaradi po-
manjkanja dopustov. Nasto-
pila pa sva vedno v Italiji,
Avstriji, Cehoslovaški in
Nemčiji. Celjanom ni to zna-
no. Toda tudi na teh tekmah
sva osvojila dobra mesta.
Zlasti potem, ko sem dobil
odlični motor BMW rs. Po-
glejmo te uspehe: NEURBUR-
GRING 13. mesto med 40 tek-
movalci, Salzburgring 10. me-
sto med 30 tekmovalci, Hoc-
kenheim 12. mesto med 35
tekmovalci, Brno 12. mesto
med 30 tekmovalci, Avignon
7. mesto med 30 tekmovalci
in največji uspeh sedmo me-
sto v Monzi med najboljšimi
svetovnimi vozači.
Tudi letos nameravam so-
delovati na petih dirkah za
svetovno prvenstvo.
Z mojim motorjem lahko
doseževa brzino 250 kilome-
trov in na dirkah za svetovno
prvenstvo večkrat voziva od
220 do 240 km. Tu gre za vsak
centimeter in ker imajo na-
sprotniki boljše motorje, je
moja šansa le v ovinkih. Mir-
na kri in živci so tu glavno
orožje. Neprijeten dogodek
pa se nama je pripetil v tre-
ning vožnji v Hockenheimu.
Ker se je pred tem tu ubil
Clark so ravno »pisto« neko-
liko omilili in napravili ume-
ten ovinek. Tega nisva vede-
la. Ko sem prišel v ravnino,
sem iz prejšnjih dirk vedel,
da imam okrog 1000 metrov
ravne poti. Razvil sem polno
brzino, ko naenkrat vidim
pred seboj reklamo in ovinek
v desno. Pri brzini nad 240
kilometrov ni bilo več časa za
karkoli. Zapeljala sva tik ob
ograji v plast slame. Motor
in sama sva ostala cela in na-
daljevala trening.
Kaj pa stroški in pomoč?
Društvo AMD Slander iz
Celja nama pomaga kolikor
more. V lanskem letu je sin
dobil tekmovalno obleko. Le-
tos pričakujem obleko sam,
kajti zadnjič sem jo dobil le-
ta 1964. To je tudi vse. Stroš-
ki enega tekmovalnega leta so
okrog 30.000 novih din. Te
krijem sam.
In kako dolgo vas bomo vi-
deli na stezi?
Dokler bom tekmoval, bom
mlad. Upam, da še dolgo, kaj-
ti motor s prikolico je moje
življenje.
KOŠARKA
v zadnjem kolu prvega dela tekmovanja v II. zvezni košarkarski
ligi so celjski ko.šarkaši kata-strofalno premagali ekipo Karlovca 67
z rezultatom 10,5:66 ( 45:33). Gostje so bili enakovredni tokrat izred-
no razpoloženim Celjanom samo do 7. minute 1. polčasa, potem pa
so domačini s hitro igro in uspešnimi protinapadi hitro povečevali
razliko v svojo kori.st. Premoč domače ekipe je prišla še bolj do
izraza v 2. polčasu, ko je gostom pošla sapa in so v 34. minuti
vodili ie s 47 koši razlike Proti koncu srečanja domačini niso v4>č
pazili na obrambo in Karlovčani so vsaj malo omilili poraz. Tek-
ma ui bila posebno - kvalitetna, ker je bila razlika v kvaliteti ekip
preočitna v korist domače ekipe. Najbolj.ši pri Celju so bili To-
mašič, IVIiloš Sagadin, Zmago Sagadin in Pešec, koše pa so dosegli:
Miloš Sagadin 34, Zmago Sagadin 28, Tomašič 12, Pešec 12, Tone
Sagadin 10, Leskovar 5 Erjavec 2 in Sabolčki 2.
V	soboto 20 januarja bo na sporedu že prvo kolo drugega dela
tekmovanja v II zvezni ligi, ko se bodo Celjani doma pomerili z
vodečo in neporaženo ekipo Industromontaže iz Zagreba. Tekma bo
ob 19, uri v dvorani Po.sebne šole Ivanke Uranjekeve,
J. ČEPIN
HOKEJ NA LEDU
v predzadnjem kolu državnega prvenstva so celjski hokejisti ig-
rali v Beogradu proti Crveni zvezdi. Celjani so srečanje izgubili z
rezultatom 4:8 (3:1, 0:2, 1:5).
Začetek je bil obetajoč. Dani Kerkoš je povedel 2:0. Domačini
so zman.jšali rezultat, toda ponovno je Kerkoš povišal na 3:1. Pri-
čakovali smo presenečenje, ko so domačini le zbrali svoje moči in
rezultat do konca druge tretjine zmanj.šali in pozneje izenačili. V
začetku zadnje tretjine je napravila obramba Celja več napak in
Crvena zvezda je povedla 5:3. Zadnje upanje je dal СеГапот Šmerc
z zadetkom 4:5, Toda Celjani niso imeli dovolj moči za presene-
čenje. Srečan.ie so zasluženo izgubili. V soboto igrajo Celjani doma
proti! Partizanu ob 18. uri v Mestnem parku
*
Pionirji Celja ps so Startali v republl.ški pionirski li.gi. .Mladi
igralci, pravi začetniki, so se pomerili proti .Jesenicam. Domačini,
ki so s to vrsto že nastopili v mladinski konkurenci, so preigrali
celjsko moštvo in zmaeali 33:0.
*
V	drugem kolu republiške lige so igralci Velenja premagali mo-
štvo Ptuja. Srečanje je bilo v Сл;1ји. Rezultat: 11:2 (3:0, 3:1, 5:1).
Strelci: Kondrun 2. Trnovšek 2, Globočnik, Letner, âmid, Vrak,
Kovše, Cepin. Skoflek	jk
STRELJANJE
Strelci vseh strelskih družin \ Celju so zelo aktivni. Vsak prosti
termin izkoristijo za nastope. Kovinar iz Štor nastopa v ligi prija-
teljstva. Med strelci Slovenjgradca, Velenja in Raven so strelci in-
dustrijskega središča Štor na odličnem drugem mestu. Vodijo strel-
ci Slovenjegradca, med posamezniki pa je na odličnem drugeiñ me-
stu. Vodijo strelci Slovenjgradca, med posamezniki pa je na odlič-
nem drugem mestu strelec Kovinarja Brečko.
\ Rečici pri Laškem so se zbrali strelci pištolarji iz vse Slovenije.
V precej izenačeni in kakovo.stni tekmi so najboljši dosegli zelo
dobre rezultate. Zmagal je Teržan (Olimpija) pred Gabrom iz Ljub-
Ijane, Lavrincem iz Laškega in Dobovičnikom iz Celja. Slednja sta
zadela 368 in Збв krogov od 400 možnih.
•
Celj.ski strelci so tudi letos sodelovali na tradicionalni strelski
tekmi za »Rudarsko svetilko« v Hrastniku. Kljub izenačeni vrsti so
osvojUi drugo mesto za ekipo »Boris Kidrič« iz Maribora. Na-sto-
pilo je osem ekip. Med posamezniki pa je najboljšo uvistitev do-
segel Jože Jerani, ki je bil peti z 264 krogi.
V	soboto in nedeljo bodo najbol.jši strelci Celja, Kovinarja fn
Tempa sodelovali na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim
orožjem.	jk
KEGLJANJE
v pripravah za republiško ligo so cel^ki kegljači odigrali v so-
boto in nedeljo dve srečanji proti kegljačem Ljubljane. V prvem
srečanju v Ljubljani so celjski kegljači izgubili z rezultatom
8979:9413. V Celju pa so Celjani dosegli čisto zmago. Goste so nad-
močno premagali z rezultatom 9238:8986. Obe srečanji sta bili v med-
narodnem slogu 10 krat 200 lučajev. V Celju so bili najboljši: Va-
novšek 1022, Vorani 948. Lubej 947, Orešnik 940, v Ljubljani pa Ti-
sovec 985, Vanovšek 924 Einsenbaher 914, Orešnik 919.	jk
ŠAH
Znano je, da .so celjski šahisti osvojili letos naslov pnaka v
vzhodni republiški ligi. Ker pa so sočasno zbrali 41 in pol točke
tudi šahisti Kovinarja in Branika iz Maribora, se vse do teh dni
ni vedelo kdo je pravi in končni prvak. Tekmovalna komisija ša-
hovske zveze Slovenije je pregledala material in po propozicijah
odredila, da je prvak moštvo CÄK Celje. Tako bo desetčlanska vrsta
Celja igrala za naslov republiškega prvaka proti Domžalam. Igralci
Domžal so favoriti, kajti v svojih vrstah imajo več mojstrov in
mojstrskih kandidatov.	jk
V	prvem kolu šahovske INTER lige so celjski igralci igrali v
Gradcu proti Merkurju. V nepopolni postavi, manjkala sta Studnič-
ka in Jazbec, so Celjani srečanje izgubili z rezultatom 3,5:4,5. Kljub
temu pa bi lahko dosegli več. Bervar in Kranjc sta namreč imela
materialno prednost, toda v zadnji uri igranja sta napravila napaki
in srečanje izgubila. Točke za Celje so priborili — Draksler, Perti-
nač in Bogadi. Remiziral je Ojstrež, srečanje pa so izgubili — Pe-
šec, Štrajher Bervar in Kranjc.	jk
20. stran— NOVI TEDNIK
ZABAVA
St. 2 —18. fanuar 197.
POZIV
ZA VLOŽITEV NAPOVEDI ZA ODMERO
DAVKOV OBČANOV
Na podlagi 170. ölena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS,
št. 7/72) je Skupščina občine Olje sprejela odlok o davkih ob-
čanov (Uradni Ust SRS, št. 10/72), po katerem je določila, da
je napovedi za odmero davkov treba vložiti
DO 31. JANUARJA 1973
Davčna uprava občine Celje obvešča, da morajo napovedi za odmero davkov
vložiti naslednji zavezanci:
1.	zaveaanoi davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih
In drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem
dohodiku, o dohodkih, doseženih v letu 1972;
zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in
drugih gospodarskih dejavnosti, ki jim bo za leto 1973 davek odmerjen v pav-
šalnem letnem znesku o dohodkih, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1973;
2.	zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelek-
tualn'ih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohod-
kih, doseženih v letu 1972;
3.	zavezanci dodatnega republišikega davka po posebni stopnji od osebnega
dohodka iz delovnega razmerja upokojencev predložijo vsi tisti občani, kate-
rih letni prejeti neto dohodek pri vseh izplačevalcih razen pokojnine presega
20.000 dinarjev;
4.	zavezanci davka na dohodike od stavb, o dohodkih, doseženih v letu 1972.
Napoved morajo vložiti tudi vsi lastniki stanovanjskih hiš oziroma stanovanj,
katerim je bila priznana oprostitev za dobo 25 let, pa je v letu 1972 že pre-
teklo 10 let od začetka dobe oprostitve m vsi lastniki ko drugi kupci takih
stanovanj ne glede na to, koliko časa so lastniki (po 116. členu zakona o dav-
kih občanov — Uradni list SRS, št. 7/72 so davka od stavb oproščeni zavezanci
prva lastnika novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in sicer za dobo
10 let);
zavezanci davka na dohodke od počitniških hišic — vikendov, doseženih v letu
1972, predložijo napovedi pri davčnih upravah tistih občin, na območju katerih
so vikendi;
5.	zavezanci davka od premoženja o dohodkih, doseženih v letu 1972, od od-
dajanja motornih vozál v najem, strojev, orodja in naprav ter nepremičnin',
6.	zavezanci davka na določene premoženjske predmete;
a)	kateri posedujejo stroje, orodje m mventar, če s temi sredstvi pridobivajo
dohodek m pod pogojem, če skuipna neodpisana vrednost teh sredstev presega
150.000 din. V navedeno skupno vrednost se ne štejejo sredstva, katerih po-
samezna vrednost ne presega 10.000 dinarjev;
b)	katen posedujejo motorne čolne ali druge plovne objekte na motorni po-
gon, razen občanov, ki jim je ribištvo osnovni vir za preživljanje;
7.	zavezanci davka и skupnega dohodka občanov, ki so v letu 1972 iz vseh
virov (upoštevajoč tudi pokojnine in nadomestila osebnega dohodka po pred-
pisih o socialnem zavarovanju) imeli sikupni čisti dohodek, ki je presegel
25.000 dinarjev.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
—	zavezanci iz 1. m 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo de-
javnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti;
—	zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo statoo pre-
bivališče;
—	zavezanci iz 4. točke pri davčni upravi občine, na katere območju stoji
stavba,
—	zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na območju katere je ne-
premičnina, ki se oddaja;
—	za premičnino pa v občim, kjer ima zavraanec stalno prebivališče;
—	zavezanci iz 6. a točke, ki so hkrati zavezanci za davek od obrtnih in drugih
gospodarskih dejavnosti, pri davčni uprvi občine, v kateri plačujejo davek od
opravljanja te dejavnosti, drugi zavezanci pa pri davčni upravi občine, v ka-
teri imajo stalno prebivališče;
—	zavezanci iz 6. b točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno
prebivališče;
—	zavezanci iz 7. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno pre-
bivališče
Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker
bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 5 odstot-
kov, zavezancem, ki ne vložijo napovedi, pa za 10 odstotkov.
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obracu pri davčni
upravi občdne Celje, ki je pristojna za odmero davkov. Tiskovine za naipoved
davkov dobijo občani v sprejemni pisarni občine C!elje.
DAVČNA UPRAVA
Skupščine občine Celje
IZ CEHOVSKEGA
ŽIVLJENJA
Ko se je cehovski vaje-
nec izučili obrti, je moral
obvezno oditi na triletno
potovanje рк) svetu, kjer
ie delal piri raznih tuj ili
mojstrih, šele potem se
je smel vmdti v domači
krao, delal pri kakšnem
mojstru kot pomočnik
аЦ pa sam opravil mojstr-
ski isspát. Prav pKMnočniki
so bili tisti, ki so iz tu-
jine prinesli novih spoz-
rianij, pomlajevali cehov-
ske vrste in prispevali k
napredku stroke, ki bi bd-
la sicer v ozkih domačih
okvirih nujno zaostajala.
Ko je prišel popoten po
močffiiik v kak nov kraj. se
je oglasu pri cehovskem
upravitelju, ki mu je mo-
ral oskrbeti hrano in sta-
novanje. Vest o popotniku
se je hitro razširila. Do-
mači mojstri in pomoćni-
ki so se preceo zbrali
okrog njega in še pozno
7 noč p>oslušali novice, ki
jih je prinašal od drugod.
Navadno so bili prav po-
potna pomočniki edini
novičarji in žeja po novi-
cah je bila pri ljudeh ti-
stih časov neizmerna. Ta.
ki sestanki so bili združa-
ni tudi s pitjem in dru-
gimi dogodivščinami ter
običaji.
Pn cehovskem upravite-
lju je popotni p>omočnik
tudi zvedel, kakšno je po-
vpraševanje po delovni si-
li v kraju. Ce sta dva moj-
stra hlcratd želela F>omoč-
nika, ga je dobil starejši,
čeprav je pozneje prosil
zanj. Sklenila sta začasno
pogodbo za poskusno de.
lo, ki je trajalo navadno
dva do tri tedne. Tudi v
tam času je pomočnik do-
bival plačo, le če je sam
prenehal z delom, mu
mojster nd bdi dolžan niče-
sar. Ce sta bila v poskus-
ni dobi z delom oba za-
dovoljna, sta se pogodila
za tri leta, ki jih je moral
pomočnik prebiti obvez-
no pri istem mojstru. Le
pomočniki, ki so imeli po-
tovalno dobo že za seboj,
so lahko ostaJd pri enem
mojstru krajši čas. Moj-
ster je bil dolžan pomoč-
nika prijaviti in predsta-
viti na cehovski skupšči-
ni, da ga je sprejela med-
se, ker bi sicer pomočni-
ška doba ne veljala. Po-
močnik je dobival plačo
tedensko аћ tudd pkí iz-
vršmem delu; odvisna je
bila predvsem od delovne-
ga staža. Računati je mo-
gel tudi z napitnino, če se
msta z mojstrom dogovo-
rila, da mu bo med delom
dajal za priboljšek tudi
vino. Samski p>amočniki
so bili navadno vkiijučem
v mojstrovo družino, kjer
so imeh hrano in stano-
vanje. Razen tega, da je
pomočnik delad od jutra
do večera, p>oučevail va-
jence in skrbel aa ugl^ïd
in dobro ime mojstrove
hiše, njegove obveznosti
niso bile prehiude. Zaslu-
žek mu je ostal za pija-
čo Ш obleko. Iz cehovskih
predpisov in pref>ovedi je
mogoče razbrati, da so
pomočniki SVOJ prosti čas
dejansko preživljali veči-
noma ob pijači v gostil-
nah in si ga krajšali tudi
s prepovedanim. Neredko
so igrali za denar ob
starodavnih pivskih običa-
jih, iz česar so se pogo-
sto razvih prepiri in pre-
tepi. Od tod izvirajo tudi
znana »plavi« ponedeljki,
ki so trajali celo po več
dni. Veselyaôenje se nd
omejilo le na gostilne,
pač pa so uganjali norčije
tudi po mestu m vznemir-
jali mimo življenje solid,
nih meš.čanov. Ta^i izo
stanki so često pomenili
močno oviro pri proizvod-
nji, saj niso bili prizadeti
pri mezdd le pomočniki,
temveč tuda mojstri, ki
n<so mogli zadostiti svo-
jdm obveznostim do naroč-
niikav.
SPANJU
Ves dan smo več ali
manj lepo oblečene ure-
jene m skrbimo, da daie-
mo lep videz. Prav je, da
takšne ostanemo tudi do-
ma, da smo čedne in ljub-
ke, ko se odpravimo spat
Zato imejmo spalne sraj
čke in pižame, ki bodo
preproste in lepe. izbere-
mo lahko čisto navaden
material, kot je potiskani
batist ali lahka flanela,
zato pa dodamo nekaj
čipk, volančkov ali pentelj.
Lahko se odločimo za
dolgo, pod prsmi prereza-
no in nabrano spalno sraj-
co z ozkimi rokavi, ki jo
popestrimo z volančki oko.
li rokavnega izreza in za
pest ja.
Druga spalna srajca pa
je kratka, nabrana je v
pasu in ob izrezu, rokave
ima zelo široke. S široko
čipko okrasimo konec'ro-
kavov in vratni izrez.
STAŠA GORENSEK
Francoskega pisatelja
Paula Léautanda je obi-
skala neka »priča Jehove'<
in naznanila konec sveta.
Zavrnil jo je:
»Zaradi take malenko-
sti se vam pa res ni tre-
ba vznemirjati.«
Med govorom angleške-
ga esejista Charlesa Lam-
ba je nekdo zasikal.
Lamb je rekel:
»Samo tri stvari sikajo:
gos, kača in bedak. Pri-
dite sem, da ugotovimo,
kdo ste.'«
*
ZTiani ameriški filmski
igralec Burt Lancaster je
nekoč dejal:
»Z ženskami so težave,
ker hočejo doživljati ro-
mane, mi moški smo pa
samo za krajše zgodbe.«
5t. 2 — 18. januar 1973
NOVI TEDNIK —21. stran
10. stran —NOVI TEDNIK
St. 2 — 18. januar 1973
NEPRIMERNA
HITROST
JAKOB POGACAR 37,
iz Ljubljane je pripíeljal
iz Levstikove ulice na Ma-
riborsko cesto, kjer ga je
na blagem ovinku zaradi
neprimerne hitrosti ter
mokrega o3stišča zaneslo v
ograjo mostu, ki jo je
delno tudi porušil. Voznik
je dobil težje poškodbe,
sopotnik Rudi Pire pa je
še pred prihodom milice
kraj nesreče zapustil, ško-
de na vozilu je za 10.000
dinarjev
NEPAZLJIV
KOLESAR
DRAGOMIL MARTIN-
Clč 23 Iz Jagnjenice, se
je na blagem ovinku v Sta-
rem dvoru pri Radečah
oziral nazaj, če vozi za
njim njegov prijatelj. Pri
tem je zapeljal v levo in
zavozil na zmrznjeno gru-
do zemlje. Preko kolesa je
padel tri metre daleč ter
z glavo udaril ob tla. Do-
bil je težje poškodbe in
so ga odi>eljali v celjsko
bolnišnico.
NA ZALEDENELI
CESTI SO SE
ZADELI ŠTIRJE
AVTOMOBILI
FRANC VRANJEK, 25,
IZ Pesjega, je vozil proti
šoštanju Pri termoelek-
trarni je opazil, da je ce-
stišče poledenelo in je
zmanjševal hitrost, s pre
stavljanjem v nižje brzine.
Kljub temu pa ga je pri-
čelo zanašati na levo stran,
kjer je trčil v osebni avto-
mobil, s katerim je iz na-
sprotne smeri pripeljal
ANDREJ LESNJAK, iz Ve-
likega Vrha pn šmartnem
ob Paki. Vranjekov avto-
mobil je obrnilo za 90
stopinj in zopet je zadel
avtomobili Ladislava Je-
rovčnika ki se je tudi
pripeljal iz Šoštanja. Ta-
koj za trčenjem teh avto
mobilov je iz Velenja pri-
peljal voznik avtobusa RO.
MAN CRETNIK ki je za-
vijal v dieeno na Ulico
Lole Ribarja. Pri zavija-
nju je zadnji del avtobu-
sa zaneslo v levo in je
udaril v Jerovšnikov avto-
mobil Najbolj je bil uni-
čen osebni avto Ladislava
Jerovčnika ki so mu od-
vzeli tudi prometno dovo-
ljenje, skupna škoda pa
znaša okoM 12.000 dinar-
jev.
TRČILA STA
AVTOBUSA
ZVONKO KOKALJ, 40,
iz Celja, je pripeljal z av-
tobusom v trg Vransko s
hitrostjo 15 km na uro.
Pred njim je voznik to-
vornega avtomobila zavi-
ral, zato je tudi Kokalj
pritisnil na zavoro. Na po-
ledenelem vozišču ga je
zaneslo v desno, zadnji
del avtobusa pa se je obr-
nil čez cesto in zadel v
nasproti vozeč avtobus,
ki ga je vozil JOŽE VI-
RANT, 37, iz Moravč. Vi-
rant je sicer zapeljal izven
cestišča na dvorišče, ven-
dar se trčenju ni mogel
izogniti. V avtobusu, k: je
pripeljal iz Cedja, sta se
poškodovala	potnika
ALOJZ MIKLENIC iz De-
saniča, in NEŽA SKOK,
iz Dolenje vasi, ki sta se-
dela na zadnjih sedežih.
Materialna škoda na avto-
busih znaša okoli 40 000
dinarjev.
HITEL JE Z
AVTOBUSA NA
AVTOBUS
FRANC . PRISTOVNIK,
44. iz Parlželj, se je z av-
tobusom prip>eljal v Šem-
peter. Tu je nenadoma sto-
pil izza avtobusa in preč-
kal cesto ker se je name-
raval z avtobusom, ki je
stal na postajališču na
drugi strani, odpeljati pro-
ti Žalcu. Takrat je iz Šem-
petra pripeljal kandidat
za izpit voznika motornih
vozil C kategorije JOŽE
GOBEC, iz Šmarja pri Jel-
šah, pod vodstvom inštruk-
torja VIKTORJA KUKCA,
iz Brega pri Polzeli. Go
bec je opazil pešca na
kratko razdaljo in je za-
viral, vendar je vozilo za-
radi vlažne ceste drselo
naprej in je zadel v Pri-
stovnika. Dobil je hude
telesne fKtškodbe in so ga
prepeljali v bolnišnico.
ZLATA ROZGA
— SOLIDAGO
VIRGAUREA
Po suhih, svetlih gozdo-
vih, posekah in med gr-
precej visoko, pokončno
movjem najdemo poleti
rastlino z lepami, zlato ru-
menimi cvetovi, ká so na-
tkani v navidezno podob-
nemu grozdičastemu so-
cvetju. To je zlata rozga,
p>onekod dobro poznana
kot trebuhovka.
Je trajnica, s kratko,
temno koreniko, iz katere
požene spomladi do 80 cm
visoko pokončno steblo z
latastjo razrastjo. Steblo
je v zgornjem delu rahlo
navdihnjeno s kraukimi
voljnimi dlačicami, v spo-
dnjem delu pa je golo in
z rdečkastim poprhom, ki
včasih prehaja v vijoličar
sto barvo.
Listi so premenjalni, su-
ličasti in po robu rahlo
nazobčani. Proti vrhu so
lasti drobnejši, sedeči in
celorobi. Vsa rastlina ima
rahel, nekoliko dišaven
vonj ter trpek, nekoliko
grenak okus.
Rastlina vsebuje precej
saponinov, to je snovi, ki
se v vodi penijo, na člo>
veški organizem P» delu-
jejo tako, da pospešujejo
izločanje vode in drugih,
tekočih izcedkov. Nada-
lje so še prisotne grenči-
ne, čreslovine, sluzi, razne
rudninske soli itd.
Ker je glavna učinkovi-
na pri tej zdravilni rast li.
ni saponin solidagonm,
moramo rastlino uporab-
ljati v majhnih količinah,
da ne nastopijo neprijet-
ne prebavne motnje, slaba
sti in bruhanje. Čeprav
zlate rozge ni med lekar-
niškimi čaji, jo pa ljudska
medicina ponekod zelo
prii>oroča kot zdravilen
napitek pri raznih ledvič-
nih obolenjih, tako kot
pri pesku in katarju. Ker
naj bi blažila bolečine v
trebiihu, ki spremljajo to.
vrstne bolezenske pojave,
je rozgino drugo ime ver-
jetno boljše
Danes je bolje, da pusti-
mo zdravljenje različnih
ledvičnih težav zdravruku,
ki ima na razpolago učin-
kovita zdravila ter razne
drUige pripomočke, med
katere spadajo tudi dolo-
čene čajne mešanice, ki
se dobijo v lekarnah.
B. J.
CELJE
62 dečkov in 58 deklic.
LAŠKO
2 dečka in 1 dekUca.
CELJE
Poročilo se je 37 parov, od teh:
LADISLAV LOGAR in TATJANA
KOLAR, oba iz Celja; J02EF
REPAH, Celje in STANISLAVA
SAJOVIC, Store; JURIJ LEŠEK,
Dobiatina m DRAGICA PLANKO.
Svetina; FRANC ARNŠEK, Celje
in SLAVICA LAZAR. Drešinja vas;
JOŽEF GREGORIO in LJUDMILA
GOLOB, oba Iz Celja; ANTON
KOMPLET, Šentjur in ANA KO-
VAČ. Arclin; FRANC BRGLEZ in
MARIJA KUKOVIC. Oba iz Celja;
MILAN CUCEK m NADA LASIC,
Oba iz Celja; УОЖО ZORKO in
OLGA STOJANOVIČ, oba iz Ce-
lja; DOMINIK ŽVEGLAR in DA-
NIJELA 2VEGLAR. Oba iz Celja;
FRANC KLEPEJ. Javomlk In
ANA BENEDIKT. Svetina; AN
DREJ POČIVALSEK in CILKA
KODRIN, oba IZ Celja; JANEZ
ŠEPETAVC in ANA KOSTANJ-
ŠEK, oba iz Celja; FRANC RA
KUŠA. Hlaponci in NEŽA
HRASTNIK, Bukovžlak; FRANC
HAJNŠEK, Bukovžlak in MAJDA
POZINEK, Celje ter SLAVKO
HACIN in ANA POLUTNIK. oba
iz Celja.
LAŠKO
MIRKO ZOREČ, orodjar m
HERMINA IVSEK. §ivilja, oba
iz Zidanega mosta; MAKS ŠKAR-
GET, strojni tehnik in MARIJA
DOLENC, gospodinja, oba iz Ra-
dei; MARJAN GOMBOC, Slikople-
skar, Hotemež in ZDENKA KO-
ZOROG. konfekclonarka. Prapret-
no.
ŽALEC
KAROL HROBERNIK, 36 Ul
STANISLAVA STROJANŠEK, 33,
oba IZ Pod vrha; JOŽEF PETRE.
26, Vitanje in MARUA VIDEN-
ŠEK 21, Galicija; STANKO
KLANCNIK, 20 in ANICA VOUK,
20, oba iz Zg. GruSovelj; HEN
RIK MASTNAK. 28, Pongrac in
POLDA VOLKAR, 19, Begunje;
JANEZ JERMAN. 23. Zahomec in
NADA DOUNSEK. 18, Ločica;
MARJAN PODPECAN, 33, Dravo-
grad m ANA RAZGORSEK. 27,
LaSko; ANTON C VAN, 25, Pre-
kopa in MILKA JERMAN, 18, Za
homec; JANEZ JERMAN, 27.
Knezdol in TEREZIJA CUK. 22,
Loke; ALOJZIJ VRES, 25 in ANI-
CA URATNIK, 22. oba iz Polzele,
CEUE
JOŽEFA SULIC, 76, Celje; MA-
RIJA CANŽEK, 56, Slatina;
ALOJ ZZDESAR, 74, Babna gora;
NEŽA RUTAR, 68, Loče pri Polj-
čanah; MARIJA BIZJAK, 63, Bu-
če; LEOPOU3 SLAK, 67, Podkraj;
AMALIJA MASTNAK, 82 Celje;
JURIJ MOČNIK, 66, Repno; MA-
RIJA GAJSEK, 76, Krapina; JO-
ŽE PLANINC, 65, Neža; JOŽE
ILOVŠEK 74, Kokarje: PAVLA
ROJNIK, 75, Griže; MARIJA
ŽNIDARKO 87 Slov Konjice;
FRANČIŠKA REPAS, 84, Celje;
VUKADIN PEKIC, 47, Celje in
JAKOB PECNIK, 60, Mozirje,
HRASTNIK
ALOJZIJA PEKLAR. 75, upoko-
jenka, Hrastnik in ALOJZIJA
DRNOVŠEK, 75, Hrastnik.
LAŠKO
JANEZ KMETIC, 89, preužitkar.
Močilno; JOŽE KLENOVŠEK, 74.
kmetovalec, Paneče; JAKOB KLE-
PEJ, 90, upokojenec, Škof ca; JA-
NEZ VODIŠEK, 80, preužitkar.
Reka; FRANČIŠKA TERBOVC,
roj. Demik. 79, gospodinja, De-
bro.
ŠMARJE PRI JELŠAH
MONIKA ZAGORSEK, 73, Str-
mec pri Rogatcu; ANTON LUPIN-
ŠEK, 38, Tlake; MARIJA NIKO-
LIC, roj Karlin, 76, Rogatec;
MARIJA PELKO, roj, Kidrič 77,
Zadrže; AGNES RATEJ, 78, Peči-
ca in NEŽA RIBIC, roj. Kolar,
67, Grobelce.
ŽALEC
ANA ZUPANC, roj. Majcen, 65,
upokojenka, Pernovo; ALOJZ KO-
VAČ, 87 upokojenec, Žalec; IVAN
JAGER, 72, upokojenec, Migojni-
ce; KAREL NARBERGER, 64,
upokojenec, Pongrac; JOŽEF PA
DER, 75, upokojenec, Griže;
IVAN FEDRAN, 42, skladiščnik.
Zabukovica; FORTUNAT BAS, 72.
kmet, Kamenče; LUCIJA KOL-
SEK, roj. Jelen, 82, soc podpi-
ranka. Dobrlč; FRANC CEVKA.
77, upokojenec, Miklavž; MATIL-
DA HRAPOT, 75, upokojenka. Go
milsko; JUSTINA ŽAGAR. 72,
upokojenka Drešinja vas; APO-
LONIJA JELOVSEK, roj. Kuder,
70, Petrovče; HELENA FELICI-
JAN, 77, upokojenka. Kaplavas;
JOŽEF VODEB, 79, upokojenec.
Dobriša vas; MARTIN ZUPAN,
83, upokojenec, Dobriša vas; TE-
REZIJA PESJAK, roj. Cuš. 77.
dr upokojenka, Dobriša vas;
TEREZIJA CIMERMAN, 84. upo-
kojenka. Breg; VALERIJA TRAT
NIK, 65, ирокојетхка, Pernvo;
JOŽEF ŠTORMAN, 91, Polzela;
MARIJA ŠTRAJHAR. 73, Jero-
nim; HELENA POLUTNIK, 86,
Zabukovica; CECILIJA MIRNIK,
76, Petrovče; FRANC KOZOVINC.
60, Liboje; FRANČIŠKA NIKa
LA. 64, Dobriša vas in ANTONI-
JA GORŠEK. 87. Celje.
KINO UNION:
18. januarja še nemSki bam»
film LJUBILA STA SE E}J
LETO, od 19 do 22. anuaH
jtailiOamsko-španskn barvnd Цк
APOGALIPSSO JOE, OG' 23. J
25. januarja mehiški barvnd tji,
BITKA V PLAMENIH. ^
KINO METROPOL:
18. januarja še franooskii bar»
SKUPNA POSTELJA IN Ml2j
od 19. do 22 anuarja italij>
ski barvni film KO SO SE 2E\
SKE UCH^ LJUBITI, oc. X
do 25 januarja italijanski ban
ni mm KAVBOJ KING.
KINO DOM:
18 januarja Se ameriški barv«
film NEVARNEJŠE OD MOšKlj
od 19 do 22. januarja iitalijanst
barvni film PRISVAJALCI ZL)
TEGA RUDNIKA, od 23. do 2;
januarja ameriški barvni í¡j(
DVA BREZ 2ENE.
SLG
Četrtek, 18 januarja ob 19j
uri I-van Cankar ROMANTICN:
DUŠE za IV mladinski aboMt
in Izven
Petek, 19. januarja ob 18. ц
ROMANTIČNE DUŠE - gost«
vanje v Hrastniku.
Sobota, 20 januarja ob lO.OO u
Leopold Suhodolčan: FIGO;
FAGOLE za 2. šolsto abona
in Izven; ob 15.30 uri isto da
za 1 àolsiki abonma
Nedelja, 21 januarja ob 10.00 в
Smiljan Rozman: ZVONOVI .
komornn oder Herberta Grik
za I. nedeljski mladinski aibonm
in izven; ob 15.30 uri Isto dé
za nedeljski popolGïinski abomt
in isivea
Torek, 23, januarja ob 19.30 œ
ZVONOVI za VI. miladinskd aba
ma in izven
Sreda, 24. januar a ob 20.00 ir
Marlowe: TR.^GEDIJA O DOt
TORJU FAUSTU — gostovanj
v Velenju.
Rarapisna komisija
osnovne šole
»LJUBO ŠERCER«
LOČE
razpisuj e
prosto delovno mesto
UČITELJICE
za določen čas.
POGOJ: uôitelj z dipdomo.
Nastop službe je 10. 2.
1973.
Delovno mesto je razpdsa-
no za podruž. šolo Zbelo-
vo. Stanovanja ni.
Razpis velja do zasedbe
delovnega mesta.

NOVI TEDNIK —23. stran
s poti po INDIJI (8) - Piše: Jure Krašovec
v	v
JE ZASLUŽEK
KJER VELIKO LJUDI HREPENI PO DELU IN ZASLUŽKU, JE ODNOS
DO DELA VZOREN — MODERNE CESTE SO V INDIJI DOBESEDNO
ROČNI IZDELEK — PRALNI STROJ JE V INDIJI ASOCIALNA POSEST.
Pred časom sem opisal
»Ijubeizen po indijsko« in
mimogrede omenil tri vr-
ste učenj, prastarih pravil,
ki jih imenujejo sutre. Za
versko »darma-sutro«, čut-
no »kama-sutro« je Indij-
cem že nad 1.000 let na
voljo učenje o spretnostih
Za življenje »arta-sutra«.
Ta uči, kako uspeti v živ-
ljenju, v p>oklicu, v trgovi-
ni, gospodarjenju. Vendar
pa »arta-sutra« dandanes
nima več prave veljave in
pomena. Ne le danes, že
dolgo ne. Od takrat, ko
so prišli Angleži in s svo-
jo »vzhodnoindijsko druž-
bo« obrnili na glavo do-
mačo manufakturno proiz-
vodnjo, razvito na stari
obliki zadružništva. Veli-
kanski vodni sistemi, na-
makalne naprave, slovito
stavbarstvo, umetnost v
arhitekturi, domačemu
svilarstvu, volnarstvu, vse
to je dokaz, da je bilo
indijsko gospodarstvo pred
stoletji v svojih nacional-
nih okvirjih daleč od pri-
mitivizma. Kdo ve, kaj bi
dosegli ob samostojna raz-
vojni poti. Tako p>a je ka-
pitalizem storil svoje, osi-
romašil velikanske množi-
ce s svojo teihnologijo. Po
osamosvojitvi se je Indi-
ja odločila za socialistič-
no pot, ki seveda teži na-
prej iz doseženih kapitali-
stičnih osnov. To pa je
trd oreh, tako trd, kakrš-
nega si v Evropi ne mo-
remo predstavljati.
ROČNA
GRADNJA
MODERNE
CESTE
Med New Delhijem in
Agro pelje pot skozi tri
zvezne države, državo
New Delhi, Haryano in
Utar Pradech. Haryana
je industrijsko razvita.
Vzdolž ceste se vrstijo to-
varne. Največ jih v napi-
sih nosi tudi pripono, da
so sicer zasebne dmžbe
z omejenim jams^tvom,
kar pomeni, da si indij-
ska država lasti neposre-
den vpliv in delež v odlo-
čanju. Ne gre samo za
planiranje. Kapitalistični
apetiti рк) dobičku bi ix>v-
zročili še večjo siromašči-
no, če bi ne bilo države.
Povedal sem že, da na
primer v modemih tkalni-
cah dela trikrat več ljudi,
kot bi jih bilo potrebno
spričo mehanizacije, ki je
na voljo. Enostaven razlog
je ta, da ima aaposlitev
več ljudi.
še bolj zgovoren dokaz
takšne za,poslitvene usme-
ritve sem videl na gradbi-
šču moderne avtoceste.
Edini stroji, ki pri grad-
nji asfaltne ceste sodeluje-
jo, so kamioni, ki odvaža-
jo asfalt in valjar, ki kon-
čuje delo rok. Okoli veli-
kanskega kupa strnjenega
asfalta gorijo ognji. Z njim
mehčajo asfalt in ga v
košarah na desetine delav-
cev odnaša na cestišče.
Kamenje za osnovo prena-
šajo pravtako v košarah
in ga z lesenimi bati na-
bijajo v rdečo mešanico
I)eska in zemlje. Seveda
pri gradnji sodelujejo tudi
tovome živali, predvsem
osli in bivoli, ki prenaša-
jo v koših gradbeni mate-
rial. Tako zaposlujejo tu-
CÜ kmečke ljudi v tej ag-
rarno prenaseljeni deželi.
Seveda delo ne napreduje
tako hitro, kot če bi delala
izurjena ekipa z buldožer-
ji, bagerji_ ravnalci in fi-
nišerji za polaganje asfalt-
ne mase. Toda v Indiji
gre za to, da ima zaposli-
tev čim več ljudi, čeprav
skromno, pK) nekaj rupi j.
Toda te mpije so rešitev
številnih dlružin.
V Agri je ena največjih
delavnic, prava množična
proizvodnja intaraij iz
kamna. Ta umetna obrt
izvira iz časov, ko so gra-
dili sloviti Taj Nahal. Po-
leg tega, da spretru obrt-
niki vedno sproti obnav-
ljajo veličastne zgodovin-
ske spomenike, izdelujejo
krožnike, mizice, postavke
in šatulje iz belega mar-
morja, v katerega so vde-
lani barvni in poldragi ka-
menčki v čudovite orna-
mente. Toda osupnil sem.
Čepe na kamnitih tleh so
čeF>eli, osem let stari deč-
ki. Z eno roko so poga-
njali kolo z brusnim kam-
nom, prstki druge roke pa
so spretno obračali drob-
ne barvaste kamenčke, ki
so jih bmsili v cvetne
lističe, pestiče rož, včasih
tako majhne in drobne,
kot so koleščki ročne ure.
Petnajstletni fantje med
njimi so že mojstri. Kdaj
ti otroci hodijo v šolo, če
sploh hodijo? Koliko do-
bijo mezde, saj so ti iz-
delki za evropske pojme
zelo poceni?
Nekoč otroci najbrž ni-
so delali. Utegne biti, da
so te navade prinesli An-
gleži, ki so v 18. stoletju,
v času množične pavperi-
zacije, v lastni deželi poz-
nali otroško delo. Ko da
bi ob meni stal Kari
Marx, ki v svojem delu
»Kapital« pripoveduje o
tem, kako neprimerno je
hujši kapitalist v svojih
kolonijah. Pa tudi to mi
je v tej delavnici prišlo
na misel, zakaj je Velika
Britanija bila stoletje na-
zaj najbogatejši imperij,
pa o tem, da je tudi an-
gleškemu delavcu vzcvetel
standard ravno na račun
presežnega dela v koloni-
jah. A Indija je že četrt
stoletja neodvisna. Kolik-
šne so njene težave, da še
danes ni mogla odpraviti
otroškega dela?
NAJCENEJŠE
ORODJE JE —
ČLOVEK
Tisočletna tradicija in
moderna doba si v Indi-
ji drugujeta. Na obsežnih
poljih stoji modema čr-
palna postaja, iz katere na
daleč odmeva ropot veli-
kanske črpalke, ki p>o na-
makalnih sistemih poga-
nja vodo. Streljaj proč
vleče utrujena kamela v
krogu velikansko leseno
zobato kolo, ki poganja
drugo, navpik postavljeno
vodno kolo, ki iz glaivne-
ga kanala črpa v vedrih
vodo v manjše kanale.
Sava Bogdanov, naš tr-
govski predstavnik iz Cal-
cutte, ki je na sejmu
»Azija 72« vodil jugoslo-
vanski paviljon, dobro
pozna proizvode industri-
je celjskega območja.
Omenil sem mu »Gorenje«
Pa se je nasmehnil:
»Pralni stroj je v Indiji
sicer znan. Sami jih pro-
izvajajo po tuji licenci.
Toda ta stroj je bogoklet-
na stvar. Kruh odžira in
še predrag je. Pralni stroj
porabi več elektrike v
enem tednu, kolikor stane
plačilo perice, ki pere ves
mesec. Socialno dobro
stoječ Indijec, ki ima tu-
di socialni čut, bo raje
privoščil košček kruha
revnemu sorojaku.«
Tako je pripvovedoval
Bogdanov, tako tudi naš
slovenski poznavalec In-
dije Perko, ki je doštudi-
ral sanskrt in pripovedu-
je, da si je kljub skrom-
ni štipendiji lahko privo-
ščil po tri sluge, ki so
bili presrečni, če jim je
dal borni zasiužek.
G URNIH,
USTREŽLJIVIH
GOSTINCIH
Indijci so bistri m še
daleč ne leni ljudje. Ho-
tel »Akbar«, kjer sem sta-
noval, je državno podjetje,
generalni menežer in di-
rektor je bil samo leto
dni v Zahodni Nemčiji na
praksi in je v šestih me-
secih v Delhiju izuril ču-
dovito vigrano hotelsko
posadko, od sobarjev, na-
takarjev, receptorjev, vra-
tarjev, lift-boyev itd. Na-
takar v tem prvovrstnem
hotelu zasluži okoli 80 ru-
pi j, kar v naših razmerah
znaša borih 40 starih tiso-
čakov. Pa v hotel ne bo-
ste stopili, da bi vam že
pri vratih ne vzeli prtlja-
ge, če je samo aktovka,
in vam jo odnesli v so-
bo. Ne boste stopili v re-
stavracijo, da vas pri pri-
či ne povprašajo po že-
ljah. Ko zapuščate sobo,
je sobarica takoj za
vami v vaši sobi, zamenja
brisače, če ste jih upora-
bili, počisti sobo, zamenja
posteljnino, če vidi, da
ste samo malo legli, če je
treba tudi trikrat na dan.
Nobenih zdolgočasenih ob
razov, jeznih, da se je iz-
javil gost. In za vsako naj-
manjšo reč, za kozarec
kokte dobite uraden ra-
čun, s pribitkom 10 od-
stotne postrežnine.
Zakaj tolikšna vnema.
Za mesto vsakega je na
cesti vsaj 10 kandidatov.
Motorna rikša je v Indiji najpogostejše prevozno sred-
stvo in tudi drago ni. Nisem pa tega posnetka naredil
zaradi rikše same, marveč zaradi znaka, ki je naslikan
na blatniku prvega kolesa. Ne, to ni nacistični kljukasti
križ. To je več tisočletij star verski simbol »svastika«,
najpogostejši simbol v hindujski kulturi, ki ga je v Ev-
ropi hitlerizem tako grdo kompromitiral.
Na kamnitih tleh čepijo otroci in brusijo kamenčke za intarzi.j€ v daleč po svetu znani delavnici v Agri. Deček
zadaj je star deset, fantič spredaj 15 let.