Političen list za slovenski narod.
poŠti prejemaš velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr
T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., ca četrt leta
t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob */«6. uri popoludne.
t£tev. SO.
V Ljubljani, v sredo 1. februvarija 1893.
Letnik XXI.
Gabilo na naročbo._
S I. februvarijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v nistraciji:
admi-
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo »Slovenca". Slovenski liberalci in loža.
XII
Verska šola.
.Sola je bojoo polje, Da katerem se bo odlo- i čila osoda človeške dražbe ali ostane še krščanska, j ali se pa pogrezne v paganstvo" rekel je sv. Oče ! Leon XIII. v neki okrožnici zadnjih let. Krščanstvo zastopa katoliška cerkev, paganstvo pa framasonstvo. V ta namen hoče iztrebiti iz šol zadojo sled pozitivne vere pomneč resnico, da čegaver je šola, tega je prihodnost. Ako govori loža v 13. stopinji „Boyal A r c h" (L. T. II. 338) „da je treba ljudski pouk spopolniti, prevstrojiti idealistični verski pouk in ga spraviti v soglasje z napredkom", vemo dobro, kaj pomeni to spopolnenje. Določno in naravnost govori v tem laški veliki orijent (str. 388) .Vsakdanja skrb bratov . - . framasonov mora biti vzgoja in pouk v šoli/ Paziti jim je, da ne bo nastavljen noben tak katoličan, ki ima še količkaj verskega
mišljenja .... Šole naj bodo indiferentne ali proti-katoliške. Da dobimo ljudsko šolo v svojo oblast, treba jo izviti občinam, k' so neredkokrat še pobožne in jo podrediti državi, katero vladajo frama-soni. Brezverska vzgoja naj se v nebesa povzdiguje, vse pa kar dela nečast duhovniku ali klerikalnemu učitelju, naj se naslika prav črno." Po tem navodu se je ravnala loža v vseh katoliških državah in je ruvala toliko časa, da je pokopala versko šolo, in na mesto nje vpeljala brezversko. To nam sprjčuje vsa zapadna Evropa in žalostno skušnjo imamo tudi mi v Avstriji.
Ona framasonska brošura „D i e P a b s t-kirche nnd die Freimaurerei", ki je izšla kot odgovor na slovečo papeževo okrožnico o framasonstvu, .Humanum genus" nazvano, naznanja očitno, pred vsem svetom — kar v loži v obče ni navada — framasonski bojni načrt zoper cerkev. Drugi paragraf v tem programu se glasi: .Popolno treba ločiti cerkev od šole. Duhovnom je treba vzeti ves vpliv na šole, izključiti jih moramo iz vseh učiteljskih služb, iz .krajnega šolskega sveta in od šolskega nadzorstva. Verske redove, ženske in moške treba je odstraniti iz učiteljskih krogov, kjer pa to še ni mogoče, naj se jim pristop, kolikor se da, obtežuje. Vse šole morajo priti v roke prostomi-seljnih učiteljev, ki nimajo z duhovščino nič opraviti." Tretja točka ima pa naslov: .Odstranitev vsakega verskega pouka" Kot vzrok navaja: „verski pouk rine nravno zmešnjavo v mlada srca in obdaja otročje spoznanje kakor z meglo. Verski pouk sprija, poživini . .. Prosto človeško mišljenje Be ne more razviti in čutila ne povzdigniti. Zato brezverska šola, brezverske knjige! Proč pa z svetopisemsko zgodovino, proč s kateheti." Peta točka zahteva emancipacijo ženskega spola in da se to doseže: .brezverske dekliške penzijonate pod vodstvom emancipiranih žensk." .Vzgajajo naj se de-
LISTEK.
Prvikrat z očetom k juternici.
.Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc.
(Dalje.)
Moja mati prime papir nekako samo z dvema prstoma, kakor kadar vzdigava zamazane dečje plenice.
„A kaj bom," — pravi sestri, — „s tem denarjem ? To je prokleto 1 . . To je hudičevo 1 . . To bo hudič odnesel, kakor je tudi prinesel 1"
.Kakor vidite, ni tukaj sreče, niti življenja!"
„In tako je moja mati bila nesrečna, in mi vsi ■mo bili ž njo nesrečni. . . ."
.Nekdaj, pravila mi je mati, bil je on čisto drugi človek; tudi jaz se spominjam, ali Čisto nejasno, kako me je na kolenih držal, dokler sem bil čisto majhen; delal mi je od bezga piščalke in me vodil seboj na travnike. Ali," — toži mati, — .odkar se je počel dražiti z blagajnikom Dimitrijem Krištofom iz Makevine ulice, lekarnikom Albertom, in še tam z nekimi drugimi, vse se je obrnilo in šlo, kakor ni treba."
.Nad vsakim se zareži. Ne trpi nikakoršnega izpraševanja, koj zarohni: ,Brigaj se za svoje posle!' «li: ,Imaš ..moiahilLkake .dtuge brige ? "
kleta za čisto človečnost, zato: telovadba, ples, kozmetičen pouk o lepoti, in berila, ki goje moderno prosveto." (Stauracz, der Schlachtengewinner Dittes und sein Generalstab str. 4.)
Kolikor so razmere pripuščale, so se tripični bratje natanko ravnali po tem navodu povsod in tudi v Avstriji. Krščanskega nauka pri nas sicer še niso mogli popolnoma vreči iz šole, zato so pa tem bolj skrbeli za tako sostavo šolskih postav, da more brezverski učitelj ravno nasprotno otroke učiti, kakor jih uči katehet in tako vničiti ves vpliv katehetov na otroška srca, ne da bi prišel s šolsko postavo navskriž. To potrjuje sam duševni oče sedanje avstrijske bezverske šole Dr. Dittes: .Nikdar več ne morete tega vničiti, kar sem storil. Prihodnost naj odloči, katera setev bo boljše rastla, vaša ali moja. Brez dvoma je na polju, katero sem jaz ob-delaval, vaš plevel s korenino izruvan in ne bo nikdar več obrodil." (Stauracz str. 34).
Taka je tedaj naša šolska postava, da more Dittes tako samozavestno govoriti o svoji setvi nejevere. Da je pa taka, ni čuda, ker je imela take roditelje, ki so bili ali pristni framasoni, ali pa vsaj njihovega duha. Posebno veliko ulogo je igral ravnokar imenovani dr. Dittes, nekdanji vodja dunajskega pedagogija. Mož je framason in svojih protiverskih nazorov ne skriva nikjer. Ko je nastopil svojo službo na Dunaju, je kategorično zahteval: .Nikdar ne sme noga kakega duhovnika stopiti v ta zavod" (ibid. str. 40); vero in vse verske pojme je imenoval .izrodek domišljije" (ibid. str. 45). Dittesov tovariš je dr. Hannak, ki je postal čez nekaj let njegov naslednik na pedagogiju. Znan je po svoji zgodovini, ki je strankarsko delo, odlikujoče se po svoji mržnji do katoliške cerkve, papeštva in posebno jezuitov, nasproti pa proslavlja krivoverce Petra Valda, Husa, Lutra, Irama-sona Po m bala in kar gori za reformacijo. Sploh
.Nikar ti bodi, rekel sem jaz: videl je on sam, da ni dobro, kar ^iela; ali ga je vzel sam — bedi Bog z nami — v svoje roke in ga ne pusti."
.Pa ipak, smešno bi bilo reči, ali zopet, zopet je on bil dober človek. Bes je, tako mi Bog pomagaj ! Ali tako . ... ."
.Enkrat je prišel že kesno domov. Čudi se moja mati. Šel je on še z nekim mimo vrat, tiho mrmraje. Odšli so na dvorišče. Malo kesneje čujemo konjski topot in rezgetanje. Jaz ne vem, k*j je to?"
Ko je on potem vstopil, jaz sem počel hrkati in moja sestra se je potuhnila, kakor da spi. Zaželi dober večer, pa molči. Molči on, molči mati, čakam jaz.
Naposled začne moja mati, a glas jej je votel:
.Odpeljali so vranca!" J)
.Odpeljali so ga," odgovori.
Zopet molčita, Bamo mati se zdaj in zdaj vsekne, a jaz čisto čutim, kako joče.
.Mitre, zaklinjam te pri živem Boga, pri naši deci, pusti, brate, drnžeuje z vragom. Kdor se ž njim peča, zgubi ta in oni svet. Tam ti je Jovo ') Kartaš, poglej ga! Takšen gospodar, pa zdaj je spadel na to, da grabi tuje šiške in da kupuje po vaseh kože za.žide. Ali ti, za Boga, ni žal, da jaz na starost čakam od drugega skorje kruha in da ta najina deca služijo tujcu?"
') Vranee: črni konj.
') Jovo! Janez.
In takoj se oče otrese:
.Kaj si me začela rotiti z deco i jokati nad menoj živim? Kaj čmižiš za jedno mrho? Ni ona mene pridobila, ampak jaz njo. Jutri, ako hočeš, jih kupim deset!"
Moja mati joče še jače:
.Včm, Mitre, brate," — pravi ona ljubeznjivo,
—	.ali sovražniki bodo vse odnesli. Pusti, brate, zaradi naše slabe dece proklete karte! Veš, da sva si midva na naših plečih in s krvavim potom pridobila to streho nad glavo, naposled pa da me kaki požeruhi iz mojega premoženja nafcenejo? . . ."
„A kdo te goni?"
.Ne goni me nihče, brate, ali me bodo nagnali, če bodeš še zanaprej tako delal. To je delo od Boga prekleto!"
.Jaz sem ti vendar že stokrat povedal, ne pridigaj mi in ne čmiži brez potrebe. Ni meni morebiti vrana pozobala pameti, da bi mi bila žena
—	skrbnik!"
Molči plemenita duša. Davi se. Že solz nima več. One tečejo skozi prša, padajo na srce, kjer se okamenjujejo.
Teče dan za dnevom, a on dela vedno po starem. Prinašal je večkrat polne zavitke denarja. Zgubiva! je tudi. Prihajal je večkrat brez prstanov, brez ure in brez zlatega pasa. Prinesel je drugikrat tudi po dve, tri ure in po več prstanov. Enkrat čevlje, krzneno suknjo: drugikrat konjsko sedlo; potem

ta zgodovina ni objektivna, ker mrgoli že zdavnej dokazanih zgodovinskih lažij, kakor je n. pr. dokazana laž, da je Tetzel prodajal odpustke (ibid. str. 88). Tretji v družbi je br.-. L i n d n e r, ideal liberalnih slovenskih učiteljev, in posebno vzor dr. Romiha, v čegar obrambo je slednji prelil že toliko — črnila. A tudi dr. Bornih s svojimi zavezniki ga ne bo mogel oprati. Lindner je bil fra-mason in framasonskega duha so tudi njegovi spisi, med njimi .Vzgojeslovje", ki se rabi na avstrijskih učiteljskih pripravnicah. Toliko naj zadostuje. Več o tem najdeš v omenjeni Stauracz-ovi knjigi str. 107 in v .Rimskem Katoliku".
Lahko se pa tudi že iz tega spozna, da je brezverska šola otrok framasonski in da je loža njegova mati. Kdo se bo potemtakem še čudil, da imenuje Pij IX. avstrijske šolske postave „leges abominabiles" in da naši škofje tako odločno in stanovitno zahtevajo versko šolo!
Ne tako naši liberalci. Ne najdeš jih na strani od sv. Duha postavljenih pastirjev, — škofov, ampak La strani framasonov. Verska šola jim mrzi, mraz ih pretresa, ako le o nji čujejo. Posebno liberalni učitelji, ki so že otroci moderne brezverske šole, so vsi vneti za njo in z nekakim ponosom jemljejo v roke v zlato vezane nove šolske postave. Dobro mi je še v spominu, kako so pred petimi leti nekateri učitelji nagovarjali ljudi, naj ne podpišejo znane peticije za versko šolo, katera se je na to poslala državnemu zboru. Glasilo slovenskih liberalcev „S1. Narod" izraža tudi v tem pogledu mišljenje svoje stranke. Dne 3. avgusta 1891 je pisal: „mi smo proti verski šoli, ker v naših sedanjih šolah ne treba nobene spremembe"; dne 20. febr. pa: .verska šola z vsemi pritiklinami je le prisiljena bojna parola, za katero se ne moremo ogrevati, ker vsaj za slovenske pokrajine nima najmanjše praktične vrednosti" ; dne 23. febr.: „v interesu naše narodnosti pa tudi v interesu vere (!) je, da se ne povekša vpliv škofov na šolo." Ker se ta list pri vsaki priliki izraža zoper versko šolo in je njegovo mišljenje o tem že znano, pač ni treba navajati še več citatov, Po „Narodu" se ravnajo tudi drugi naši liberalni listi, kateri vsi naravnost govorč zoper versko šolo, ali pa o vseh nasprotnih naporih naših škofov stanovitno molče, kakor da bi bila povsod največa zadovoljnost s sedanjo šolo. Torej tudi na polju brezv« rske šole so našli framasoni zaveznike v slovenskih liberalcih.
Kakor upa loža le s tem, da se vpelje povsod tako imenovan „Laienunterricht" in izključi duhovnik Jz šole, doživeti: „lepe dneve raja", kakčr se izraža govornik v 19. stopinji »Veliki nadduhoven nebeškega Jeruzalema" imenovani (L. T. 261), enako delujejo tudi naši liberalci zoper samostanske šole. Omenim napad na frančiškansko šolo v Rudolfovem v .Slov. Narodu" leta 1891, omenim nasprotnost do uršulinske šole v Ljubljani, omenim slednjič tudi ono žaloigro s frančiškansko šolo v Kamniku, kjer so slovenski in nemški liberalci pod enim klobukom
Vpregel ga je, a stolico porinil na vrata prodajal-nice; pa čez mesto — rrrrrr! da kar tlak leti izpod n6g!
Mi smo se bili že privadili, samo mati je jokala in bila v skrbeh. Za božjo voljo, kako tudi ne bi? Trgovina je zanemarjena. Hlapec se jeden za drugim odpravlja. Vse gre, kakor v nesrečni hiši, a denar se trosi, kakor dež.
Pričeli so, žal, oni njegovi pajdaši prihajati že v našo hišo. Zapro se v veliko sobo, vžg6 po nekoliko sveč, cvenka zlat, kadi se tobak, mešajo se karte, a naš hlapec Stojan ne neha jim kuhati kave, a zjutraj pokazuje po nekoliko zlatov, katere je za napitek dobil. A naša mati sedi z nami v drugi sobi; oči so jej rudeče, lice bledo, roke suhe, in večkrat ponavlja: „0 Bog, Ti nam bodi prijatelj!"
In tako se je on čisto odtujil domu. Vedno molči. Materi nikdar ne gleds v oči. Nas deee ne boža, ni osorne besede ne izpregovori, še manj blage. Nikoli ga ni dom&. Samo denarja nam daje, kolikor kdor hoče. Ako prosiš, da bi si kupil zvezek, a on d& eelo dvajsetico. Za jelo je kupoval
delovali f njen pogin in nato ns njenem groba skupno praznovali banket. In kakor zahteva loža v oni brošuri „die Papstkirehe und die Freimaurerei", emancipacijo ženskega spola, „kar naj se doseže z brezverskim dekliškim penzijonatom pod vodstvom emancipiranib žensk", enako delujejo slovenski liberalci, poBebno oni v Ljubljani na to, da se ustanovi višja dekliška šota s svetnimi učitelji na podlagi moderne, t. j. brezverske vzgoje. - Samostanska šola jim ne ugaja, ker je preveč verska in ker so redovnice nesposobne isrediti moderne .Salon-dame", katere naj bi ne poznale verskih potreb. Ker se v samostanu vzgajajo dekleta tudi za večnost, za Boga in ne samo „za zdravo človečnost", ker se ne gleda na .kozmetično leposlovje", tako imenovano .aufitlarende Lectiire", kakor ga zahteva loža, je pa kar naravnost prepovedano: odtod sovraštvo do samostanskih šol in zato težnje po brez-verski višji dekliški šoli. Kako lepo gredo naši liberalci z ložo roko v roki! Kako soglasje v nazorih in težnjah!
Državni zbor.
Z Dunaja, 31. januvarija.
Budgetna debata.
Včeraj se je nadaljevala debata o proračunu učnega ministerstva. Včerajšnji dan je posebno veljal Kronawetterju in pa Ebenhochu. Govora teh dveh poslancev sta vzbudila največ pozornosti. Kro-nawetter je pri tej priliki razodel želje liberalcev v šolskem oziru. Mej Kronawetterjem in drugimi liberalci je ta razlika, da Kronavvetter naravnost pov6, kar misli, drugi poslanci pa svoje mnenje prikrivajo. Kronawetter pravi, da poslednji Gavčev govor dokazuje, da se je birokracija popolnoma ndala klerikalcem. Bodoča večina bode le nekak voden Ho-henwartov klub. Po Kronawetterjevem mnenju bi šola morala biti strogo brezverska. V njej bi se naj učila le državljanska morala, kakor na Francoskem. Ko je Kronavvetter to izustil, so se od več stranij slišali klici: .Panamska morala." Kronavvetter se je dalje skliceval na Dittesev .Piidagogium". Konservativcem je očital, da hočejo, da bi vse čitalo le cerkvene očete. Ko bi šlo po njih volji, bi se vse druge knjige sežgale. Vsa dogmatika je otrokom nerazumljiva. Temu možu ne ugaja, da otroci v šoli molijo Očenaš in češčena si Marijo. Očenaš je stara hebrejska molitev izza babilonske sužnosti, kakor je on nekje čital. Ko je govornik začel smešno Marijino spočetje vpletati v debato, ga je ustavil podpredsednik Kathrein in ga opozoril, da tako nikar ne govori o tem, kar je katolikom najsvetejše. Tarnal je, kako na Dunaju napreduje kle-rikalizem. Protisemitom je očital, da njih gibanja ne vodi nikak idealizem, temveč le sebičnost. Zagovarjal je seveda tudi Žide, katerih duše je vstvaril tudi Bog. Država mora skrbeti, da se otroci v šoli tega naučč, kar potrebujejo za svoj obstanek. Če pa hočejo katoliki verskih šol, naj jih pa sami osnujejo, vsaj imajo dosti denarja. Olomuški nadškof ima
Tudi k nam so žene redko prihajale, bolj moški, in so skoro vsi samo oni .lole" *) in „p ustali i j e" 6), kakor jih je moja mati zvala.
Prodajalniea je prazna. .Kaj bi," — prati moj oče, — .meril kmetu za dvajset parov indiga? Tam mu je žid!"
Mati ne sme več niti ust odpreti. Jedenkrat jej je rekel:
.Ali si čula ti! Zastopi, kaj ti bom rekel: Ako ti meni samo jedenkrat še kaj o tem zineš, jaz bom sebi našel hišo in se bom izselil; a ti tukaj pridigaj, komur hočeš! Za-pom-ni si do-bro!"
Molči ona sirota, kakor bi bila zalita. Stisnila je srce, gine od dneva do dneva, a neprenehoma moli Boga: „0 Bog, Ti me ne zapusti!" __(Dalje sledi.
*) Porogljivi priimek za dolgega, suhega človeka. (Vuk.)
«) Razbojnik, hajduk. (Vuk..)
&) .Slava" je Srbinu največji praznik, katerega praznuje tri dni. Ali .slava" ni cerkvena svetkovina, nego hišni praznik, zatorej je tudi vai Srbi iati dan ne slavijo. Navadno se slavi taisti dan, ko je praded prestopil k pravoslavni veri. Ivan M. Bogorič. (.Kres" 1884, atr. 334.)
tri Bilijone dohodkov, kakor se je njemu pripovedovalo. Kronawetterja tudi bdde, da se nabira za cerkvene stvari, delavee pa zapirajo, če začn6 nabirati za svoje namene.
V teh Krouawetterjevih čenčah se prav lepo odsevajo nameni liberalizma, h šole bi radi vse izrinili, kar količkaj spominja na vero. Tudi v tam je Kronavvetter podoben liberalce®, da je vse svoje trditve opiral le na razne- govorice, ali pa na to, kar je kje bral, ali ni vedel kje, da bi dokazoval resnico svojih trditev, to mu pa še na misel ni prišlo.
Kronawetterja je dobro zavrnili poslanec dr.. Ebenhoch, ki je pred vsem dokazal, da dr. Krona-wetter o katoliški stranki vselej r»vno tako ni sodil, kakor sedaj. Na nekem shodu v Urfahru je hvalil katoliško duhovščino in konservativce, da varujejo ustavno svobodo . Govornik je pojasnil tudi zadevo z nekim' italijanskim učencem v jezuitski šoli v Feldkirchu. Dotični učenec- je bit res tepen, ali predsednik pri okrožnem sodišču je priznal, da takega spridenca še ni videl.
Jezuitske šole pa morajo že dobre biti, ker v&nje celo liberalci tako radi pošiljajo svoje spridene otroke. Konservativci ved6, da je sedanja šola potrebna preosnove. Zaradi tega so pa ne bodo dali speljati na pota, na katerih bi jih- radi videli liberalci.
Nikakor niso slepi za to, kar jim je storil minister uaredbenim potom. Tudi jih veseli obljuba ministrova, da bode še marsikaj odstranil. Kadar pride ugoden čas, pa bodo predlagali spremembo šolskega zakona. Pred vsem pa bodo v tej stvari podpirali škofe.
Ebenhoch je odgovarjal Še nekaterim govornikom in dokazal, da je socijalizem plod liberalizma iu liberalne šole.
Mladočeh Masafyk je dokazoval, da konservativci žele le dobiti gospodstvo v šoli v roke. Ta premena bi po njegovem mnenju bil« podobna revoluciji. Sicer je pa govornik govoril prec&j dostojno in semtertja je tudi kaj pametnega povedal in odpravo križa iz šole označil za neumnost.
Politični pregied.
V Ljubljani, I. februvarija.
JJilmo se zakonov. Tako je naslov članku, katerega je priobčil kristijanski soeijalni tednik na Dunaju. V tem članku se obširno dokazuje, da država že po sedaj veljavnih šolskih zakonih nema odločevati o veronauku in verskih vajah učencev, temveč je to čisto eerkvena stvar. Tudi se po sedanjih zakonih lahko učitelj sili, da pomaga duhovniku poučevati veronank. Iz tega pa sledi, da se na šolah, katere obiskujejo večinoma katoliški otroci, morajo nastavljati le katoličani za učitelje. Dunajski okrajni šolski sv&t ni le izdal nepostavnega ukaza, ko je odpravil križ iz šole, temveč je odločeval o stvari, o kateri ni imel odločevati, prestopil je torej svoj delokrog. Mi se s tem dunajskim tednikom popolnoma vjemamo, in le želimo, da katoliki dobro izkoristijo jim ugodne naredbe sedanjega šolskega zakona. S tem pa ne rečemo, da bi morali popustiti boj za versko šolo. Tudi pri točnem izvajanju sedanji golsbi zakoni ne zadoščajo katolikom. Cerkev mora dobiti nadzor nad vsem podukom v šoli, da se bode ves poduk skladal s podukom veronauka, ne pa mu celo nasprotoval. Naš vzor je in ostane verska šola s cerkvenim sonadzorstvom.
Nova večina. Pogajanja so zopet v tiru. Taaffe je v ministerski sobi zbornice poslaneev v ponedeljek se posvetoval z načelniki treh večjih klubov. Nič veselo za konservativce pa ni to, kar se govori o novem programu. Vlada je vsprejela v predelani svoj program skoro vse želje, katere so izjavili levičarji, prezrla je pa vse pomisleke, katere je izrazil grof Hohenwart. Posebno verska šola se na željo levičarjev hoče popolnoma odriniti z dnevnega reda. „N. Fr. Presse" je zopet jako vesela in le želi, da bi vlada strogo se držala programa, katerega je odobrila krona in niti za pičico od njega ne odstopila. To naj bi povedala posebno konservativcem, naj se potem že trdna večina osnuje ali pa ne. Program, za kateri je tako navdušeno židovsko glasilo, pač ne more biti za konservativce posebno ugoden. Zatorej bi jim mi priporočali največjo previdnost, predno se dajo vjeti v novo večino. Pomisliti morajo, da bi pri prebivalstvu zgubili
(Dalje v prilogi.)
zopet tucet srebrnih žlic; a enkrat poln sodček likera in vsakojakih drugih neumnostij.
Drugikrat pripelje zvečer našega znanca. Drugi dan si je kupil novo jermenje; visijo remena do pod kolena in tolčejo ga rese po čeljusti.
> - —
vse, kar je bilo najboljšega v mestu. Moja obleka je najlepša v celi šoli. Ali zopet nekaj mi je tako težko bilo, gledajoč mojo mater in sestro: čisto sta se postarali, bledi, otožni, resni. Nikamor pod Bogom ne gresta, pa i na slavo s) malo komu hodijo.
Priloga 36. štev. »Slovenca" d.116 1. februvarija 1893.
mnogo vpliva, ko bi podpirali politiko naših levičarjev. Na Taaffejeve obljube, kaj 66 bode vse storilo administrativnim potom, se pa ne smejo preveč zanašati, kajti posebno mi Slovenci vedeli bi marsikaj povedati, kako je s temi obljubami. Vso-boto pa se vladni program za novo večino, ki ga je v zadnjem ministerskem svetu menda odobril tudi vladar, objavi raznim klubom, da ga pretresajo in izreki svojo sodbo o njem. Odtlej tudi ne ostane več tajen, ampak se objavi, da ga izve tudi vnanji svet. Liberalni listi imajo le malo upanja, da se doseže porazumljenje z raznimi strankami, in mi jim v tem pritrjujemo, ker tudi naši zaupni možje, kakor smo že večkrat omenjali, ne pričakujejo ugodna rešitve.
Mladočehi in Nemci. Levičarji iščejo druge podpore, ko bi le konservativci ne hoteli podpirati vladnega programa. Dr. Menger pogaja se z Mladočehi. Dr. Oregr, ki neče ničesa slišati o kakem spo-razumljenju s konservativci, je baje precej navdušen za zvezo z levičarji na podlagi liberalizma. To pač potrjuje, da je Mladočehom glavna stvar liberalizem, češko državno pravo pa še le druga. Posebno karakteristično je pa, da ta pogajanja vodi dr. Menger. Ta mož je pred malo tedni Mladočebe in sploh vse, ki se drže češkega državnega prava, proglašal v zbornici za veleizdajice. Tako globoko je pala že mladočeška stranka, pač najbolje dokazuie, da se 8 tem možem pogaja. Ko bi se pogajali s Plenerjem ali Chlumeckim, bi se nikdo toliko ne Jizpodtikal, ali z Mengerjem, ki še noben pravi vodja levice ni. To svoje postopanje opravičujejo s tem, da se konservativci pogajajo tudi z levičarji. Poslednje tudi resnica ni. Grof Hohenwart se pogaja le z mini-sterskim predsednikom in pri tem odločno brani konservativna načela, od katerih ni pripravljen odstopiti. Mladočehi se pa pogajajo i Mengerjem, s katerim ni mogoče nobeno sporazumljenje, ako ne zataje češkega državnega prava. Samo za to ceno, je sodelovanje mej Mladočehi in liberalci mogoče. Brez češkega državnega prava pa mladočeška stranka zgubi vso veljavo.
Panamska afera še dolgo ne bode miro* vala. Pomenljivo je pa, kako se liberalni listi izgovarjajo zastran podkupljenja. Panamska komisija jih je mislila začeti zaslišavati o tej stvari. Proti temu pa vsi liberalni listi ugovarjajo. Po njih mnenju nobenega nič ne briga, če je bil kak list podkupljen. To je pri vseh podjetjih. Zastonj listi tudi ne morejo pospeševati kake stvari. Vidi se, da pri liberalnih listih velja le denar. Za denar pripravljeni so proslavljati tudi najslabšo stvar. Prav je rekel v zbornici Le Provost de Locunay, da sedaj vlada le denar. Odpravila se je vera, prestol, plemstvo, nravna načela in sploh vse, kar je dosedaj vezalo človeško družbo, in ostal je denar. Vsi sleparji, ki pridejo zaradi panamske afere pred sodišče, imajo red častne legije. Majhni goljufi so le vitezi, veliki tatje in sleparji, ki so osleparili za milijone, so pa častniki in veliki častniki. To pa prihaja 6d tod, da so ti ljudje dajali denar tudi za politične namene. Leta 1885 je nič manj kakor 180 radikalcev bilo voljenih s pomočjo Hertzevega denarja. Frejcinet je hitro sestavil radikalno ministerstvo in Hertza imenoval velikim častnikom častne legije. — Preiskava proti poslancem Thčvenetu, Rochu in Arenu se je ustavila, drugi obdolženi poslanci pa vsi pridejo pred sodišče. Oportunisti so pričakovali, da se ustavi preiskava tadi proti Rouvieru in so sedaj jako nevoljni, da se to ni zgodilo. Njih listi se jez6 nad vlado, da se je dala prestrašiti od Derouleda in tovarišev, in ni premislila, da Rouvier pride na zatožno klop, dasi proti njemu ni nobenih pravih dokazov. Zaradi tega sedaj mislijo interpelovati vlado. Poskusiti hočejo vreči pravosodnega ministra Bourgeoisa, ki nikakor neče privoliti, da bi se kaj potlačilo.
Anglija. Včeraj se je sešel zopet angleški parlament. Začelo se je jedno najpomenljivejših zasedanj. Vlada zbornici predloži načrt zakona o irski avtonomiji, potem se pa začne hud boj. 'Konservativci in liberalni unijonisti bodo napeli vse sile, da bi pokopali to predlogo in vrgli ministerstvo. Ker je vladna večina jako majhna, se jim to tudi utegne posrečiti, ali Gladstone bi najbrž ne odstopil, tem>-več razpustil parlament. Irska predloga tako Še ne bode hitro rešena. Ce tudi jo vsprejme spodnja zbornica, bode se pa upirala zgornja. Poslednje morda drugače ne bode mofe ukrotiti, da jej z vso
odločnostjo zaprete, da jo odpravijo, ako bode le ovire delala. Zal, da vlada nima tako velike večine v spodnji zbornici, da bi mogla res misliti na odpravo gorenje zbornice. Pa še druge važne predloge predloži vlada v tem zasedanju angleškemu parlamentu. MMi se na premembo volilnega reda in pa na nekatere socijalue zakone. Poslednje zakone mora vlada predložiti že zaradi tega, da nstreže radikalcem in delavskim zastopnikom, ki drugače ne marajo glasovati za povekšanje irske deželne avtonomije. Vladi nasprotni listi v najčrnej-ših barvah rišejo slabe nasledke, ki jih bode za Anglijo imela irska samouprava, da bi prebivalstvo pridobili proti vladi, ako pride do novih volitev.
Cerkveni letopis. Papeževa slavnost v ljubljanskem semenišču.
Sinoči so naši gg. bogoslovci prvi na Slovenskem proslavljali z domačo slavnostjo —papeža jubilanta. In lep6 je bilo I Gospodje in gostje duhovskega in svetnega stanu so zadovoljni 8 predstavo in še zadovoljueji z duhom, ki je vel iž nje, ostavljali dvorano srčno hvaležni za lepi duševni vžitek sinočnega večera. — S krasno Forsterjevo »Leonovo himno", primerno popravljeno v besedah se je otvorila slavnost. Ta in obe drugi pevski točki sta bili izvežbanemu bogoslovskemu pevskemu zboru v čast; v čast pa tudi neumornemu učitelju petja in pevovodji včerajnje slavnosti, vč. p. Hugolinu.
V pesniškem „proslovu", ki ga o priliki priobčimo, nam je g. Fr. Finžgar krasno naslikal boj in zmage krščanstva; kakor je zmagal Kristus staro poganstvo; tako zmaguje Leo XIII. s križem — novo poganstvo. — Dovršeno so nam zatem zaci-trali gg. I. Regen, J. Rihtaršič in I. Štrukelj nekaj slovenskih pesnij. — V dramatičkem dijalogu „Pravo modroslovje" je dr. Marijan (g. Jerše), drju. Snovu (g. Remškar) pobijal ugovore proti skolastiškemu modroslovju in mu dokazoval, da je modroslovje sv. Tomaža jedino pravo. Župnik (g. Švigelj) je posredoval mej njima in konečno Marijanu prisodil zmago. Vsi trije gospodje so častno dovršili svoje uloge. Celi dijalog g. M. Prelesnika pa je kazal, da se gospodje bogoslovci v Leonovem duhu in po njegovem naročilu z vso resnostjo vglabljajo v an-geljskega doktorja nesmrtna dela. Z veseljem beležeč to lepo, novo sm^r pristavljamo le še nadejo, da bodč ta sinočni dijalog pričetek tako potrebnih in žal, tako pozabljenih — disputacij. — Modro-slovno izobraženi in dijalektično izurjeni duhovniki bodo nasprotnikom strah, cerkvi in domovini pa — v slavo in veselje! — G. Brnik je nato umetniško točno igral iz pameti težko Chopinovo g-mol balado. Nadarjeni sviralec je popolnoma zaslužil glasno pohvalo vseh pričujočih. — V „svečeništvu cerkve Kristusove", pol ure trajajoči kantati smo občudovali dovršeno petje te slikovite skladbe, ki nam tako plastično riše vstanovljenje, pomen boj in zmago duhovstva katoliškega.
Mej lepim je težko izbirati; vendar bi pa zmago včerajšnjega večara prisodili 7. točki: „Kdo bo razrešil delavsko vprašanje?" — dramatiškemu prizoru g. Fr. Finžgarja. — Tudi socijalni demokrat (g. Štrukelj) prestreže delavce, prihajajoče iz cerkve, hoteč jih pridobiti zs!-se. Vname se razgovor, v katerem jim razvija svoja načela; že se na-gibljejo nekateri k njemu; tu pride vmes župnik (g. Finžgar), ki jih pouči v smislu Leonove okrožnice; agent sramotno premagan odide; delavci pa po nasvetu župnikovem sklenejo ustanoviti si »delavsko društvo" v Čast največjemu prijatelju delavcev — jubilantu Leonu XIII. Mojstersko so igrali ta prizor. Zviti, premeteni, in v svojih nazorih vko-reninjeni agent in — pošteni, odkritosrčni gorenjski delavci, — vmes pa častitljivi, za svoje ovčice vneti dušni pastir, — vsi so bili tako naravni izraz svojih vlog, da jim po vsej pravici čestitamo I
Zadnja točka je bil lep Wiltbergov moški zbor .Oremus pro Pontilice nostro Leone"; stojd smo poslušali to molitev, s pevci vred proseč: „Dominus vivificet eum et beatum faciat eum in terra", — proseč pa tudi, naj Bog poživlja in osrečuje vso bogoslovnico, — to najimenitnejšo hišo naše škofije, in vse stanovnike njene. Bogatstvo idej, ki smo jih čuli včeraj, in vzvišeno vedrilo v petju in glasbi nam je z najlepšimi nadejami polnilo srce. Bog jih izpolni I
Nlisijon v Kostanjevici.
Piše se nam: Kako dobro, Bogu udano, da je naše dolenjsko ljudstvo, pokazalo se je zlasti le dni pri nas, ko smo obhajali sveti misijon. Hud mraz, velik sneg, slaba pota, vse to je človeka utegoilo plašiti, da iz sv. misijona ne bo nič, posebno so ga v tem strahu podpirali razni pojmi, katere so ljudje od sv. misijona imeli. A že prvi dan, 15. januvarija, v praznik presv. Imena Jezusovega, ko sta nastopila znana vrla misijonarja čč. gg. Doljak in Star6, očeta družbe Jezusove, nas je prepričal nasprotnega. Zbog hudih in slabih okoliščin zbralo se je v naši farni cerkvi toliko ljudstva, da jih naša še precej velika cerkev ni mogla vseh sprejeti pod svojo streho in da se jih je moralo nekaj vrniti na dom, ker niso marali stati pod milim nebom. Da se pa to število ni veliko zmanjšalo tudi naslednje dni, zato so pa skrbeli izvrstni jedernati govori gospodov misijonarjev. Opustile so se sicer vse zunanje slovesnosti, kakor slovesno vpeljevanje misijonarjev, a zbog tega čul se je ob eklepu sv. misijona, t. j. 23. januvarija, en glas: „To so bili lepi dnevi, kakoršuih ta fara še ni doživela." Res lepi dnevi, ko si videl vernike s toliko gorečnostjo obiskovati službo božjo, ko si jih videl tako rekoč oblegati spovednice, da bi zadobili oni mir, katerega, so morda toliko časa pogrešali in katerega jim svet nikdar podeliti ne more, ko si videl pri mizi Gospodovi klečati zraven pripiostega kmeta spoštovanega gospoda, zraven rokodelca videl pristopiti tudi uradnika. Lep opomin pač za vsacega dušnega pastirja, da bi posnemal vzgled našega domačega vrlega g. župnika in preskrbel svoji fari, ako še tega ni imela, sveti misijon, in to zlasti današnje dni, ko si takozvani človekoljubi in prijatelji naroda toliko prizadevajo, vernemu narodu vzeti najdražji zaklad sv. vere.
Apostolat molitve
je ustanovljen navlašč za vojake po mnogih španj-skih mestih. Vzlasti cvete ta apostolat v Barceloni. Vrhovno vojaško poveljstvo jako podpira te molitvene družbe, pričakujoč po pravici, da je pri vojaštvu najpotrebnejši stvar — živa vera in neoskrunjeno nravno življenje. Bog daj, da bi vojaška poveljstva po vseh državah bila napolnjena s takim duhom.
Novi justični minister španjski, Montero Rios,
namerava zmanjšati število škofij zaradi slabega denarnega stanja v državi; iz ravno tistega vzroka misli znižati plača duhovstvu. Nadejamo fee, da bo katoliško španjsko prebivalstvo na dostojen, a krepak način pokazalo ministru pravic, da ima tudi cerkev svoje nedotakljive pravice.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. februvarija.
(Udanostne izjave) poslale so prevzvišenemu gospodu knezoškofu ljubljanskemu nadalje občine GoričaVas pri Ribnici, Preddvor pri Kranju (obsežajoča fare: Preddvor, Goriče, Trstenik in Kokro), Spodnja Idrija, Š m a r t i n pod Šmarno Goro, Š p i t a 1 i č v kamniškem okraju, Trata v Poljanski dolini in V rab če na Vipavskem. — Celim slovenskim možem iz vseh stranij probujene Kranjske, tekmujočim v ljubezni in udanosti do svojega škofa ter edinim v navdušenosti za večno prava katoliška načela zaslužena čast in slava 1
(Konec šolskega polletja) na ljubljanskih srednjih šolah bo 11. februvarija. Letos bodo šolske počitnice koncem polletja ravno pustne dni. Šola se zopet prične dne 15. februvarija.
(V Idriji) so zaradi bolezni, ki je zadela tudi več učiteljev, zaprli šolo za nedoločen čas.
(Nova zdravniška slniba na Vrhniki.) Poroča se nam z Vrhnike,, da je občinski odbor vrhniški sklenil v seji 28. jan., da razpiše za vrhniško občino še eno zdravniško mesto.
(„Rimski katolik") izide zaradi nepričakovanih zaprek v tiskarni dne 5. februarja.
(Osebne vesti s Koroškega.) Nevarno se je poškodoval že pred štirimi meseci znani iskreni domoljub slovenski veleč. g. Mat. Ser v i cel j, ko-mendator in župnik na Reberci. Kakor poroča zadnji ,,Mir". se bolniku sedaj obrača nekoliko na bolje. Tudi č. g. J. S i m o n i č, župnik v Klošter-Grebinju je nevarno zbolel. — V osmi plačilni razred je pre-
stavljen naš rojak blag. g. Iv. S c h e i n i g g, c. k. gimn. profesor v Celovcu. Čestitamo!
(Ie radovljiškega okraja.) Ne morem si kaj, da bi Vam ne poslal vabila c. kr. radovljiške kmetijske podružnice z res zanimivim vsporedom, posebno raJi zadnje točke »plesa". Vsaj 100 udeležencev utegne več poslušat priti g. Pirca in se vrtit po .Naroda" harmoniki. Pa dovolj šale! Po-dru£n'ce kmetijske družbe so dobra in potrebna stvar za kmetijstvo. To vemo dobro mi Gorenjei. Priča temu so razne podružnice, ki so nastale zadnji čas, tako v Begunjah, na Breznici, in oue, ki se bodo v kratkem ustanovile, kakor v Kamnigorici, v Radovljici iu Mošnjah. Pred nedavnim časom bile so vse te imenovaue skupaj v radovljiški podružnici s sedežem v Lescah. Odkar pa tako čuden veter piše v Lescah, kakor se n. pr. iz poslanega vsporeda razvidi, se hoče vse ločiti in samostojno biti. Res čez vse čudno se nam zdi, da se celo pri j podružnicah kmetijske družbe brez plesa izhajati ne : more! Tako je bilo zadnjič na Bledu in tako bo jutri v Lescah! Ako drugače ue morete ljudstva privabiti, kakor s plesom, je bolje, da vse pri miru pustite!
iKongrua gtriških knratov) Pred državnim sodiščem bilo je 26. in 27. t. m. 26 obravnav gled^ duhovenske kongrue samostalnih kuratov na Goriškem. Ministerstvo jim je hotelo sicer priznati kon-gruo 600 gld., kakor je v dotičnem zakonu odmerjena 8amost alnim duhovnikom, toda le iz milosti kot osebno doklado, katera bi se jim seveda ne vštevala v pokojnino. Kuratje so pa to kongruo zahtevali kot svojo postavno p r a v i • o ter so pri državnem sodišču vložili tožbo po svojem zastopniku vitezu d r. T o u k 1 i u, ki je bil prišel zaradi tega k omenjenim razpravam na Dunaj. Dva pritožnika sta odstopila od tožb, za drugih 24 dobil je pravdo in sodišče jim je priznalo postavno pravico do kongrue 600 gld. ter naročilo ministerstvo jim to kongruo izplačati tudi za pretekla leta, odkar velja novi zakon z zamudnimi obrestmi vred. Prej dobil je bil vitez dr. Tonkli že 16 drugih takih tožb, katerih skupno število torej zdaj znaša že 40.
(Papeževa slavnost) Z dežele se nam piše: Vi bi tedaj radi vedeli, kaj mi zunaj mesta sodimo o romarskem vlaku v Rim. Pred kratkim 8te poročali da so se povsod osnovali odbori za proslavljen je papeževega jubileja in da se je ustanovil odbor tudi v Ljubljani. Ne zamerite, mi o tem odboru nič ne vemo; ali če že je, ne vemo še nič, kako je kaj sklenil jubilej praznovati. Dunajski odbor je že precej davno napovedal rimsko potovanje, že približno določil dan in druge okoliščine. Nič drugega ne želimo tudi od ljubljanskega odbora, kajti čas hiti in kdor hoče na tako daljno pot, mu je dobro čim prej tem bolj za gotovo vedeti, da se ve pripraviti. Kajti da bo gotovo tudi nekaj Slovencev šlo, kakor vselej, o tem ne more nikdc dvomiti. Koliko pa, od tega je odvisno, kako bomo romali. Naša misel je tedaj ta, naj odbor — ako ga je kaj — v kratkem objavi razglas in vpraša, naj se vsak kmalu zglasi pri odboru, kdor misli romati in po številu oglašencev naj 8e odbor ravna. Ako zadostno število, potem na vsak način priporočamo, da napravimo Slovenci popolnoma samostojno romanje. Kajti še se dobro spominamo, da je bilo ob zadnjem romanju brez vse organizacije, pa tudi brez reda. Ako pa nas bo premalo, potem se pridružimo kot poseben oddelek dunajski družbi. Najpripravnejsi čas za romanje je gotovo kmalu po veliki noči; vsaj pa tako, da je do majnika spet vsak lahko doma, — Želeli bi pa tudi, da bi slavnostni odbor tudi za to skrbel, da bi 80 slavnost tudi v domovini kolikor mogoče sijajno vršila. To je prelepa prilika, ob kateri naj se pokaže ideja katoliška v vsej mogočnosti. Zakaj se cesarske slavnosti tako slovesno obhajajo, cerkvene pa ne? Se nam je v spominu, kako je bila razsvetljava v Ljubljani leta 1887. Ako se ne more napraviti kaj častitljivega, bolje opustiti. V vsakem kotičku zemlje katoliške naj bi se papežev jubilej častito praznoval. Zlasti priporočamo gospodom ka-tehetom, da ne zamudi pri svojih malih te prilike, užgati v njih katoliško zavest, kake spominske podobice podeliti, ali kaj takega. V katoliški bukvami se dobe krasne podobice Leona XIII.; škoda, da so malo predrage za veliko število otrok (po 4 kr.). Dopovedujmo svetu priložno in nepri-ložno, da je katolišk!
(Zdravje mestne občine ljubljanske) od 22. do 28. januvarija: Novorojencev je bilo 18, umrlih 24.
Mej poslednjimi je 11 tujcev in 11 v zavodih. Za grižo je umrl tujec, prinesen o bolnico, is dušljivim kašljem je umrl 1, za jetiko 11, za vnetjem sapnih organov 2, za želodčnim katarom 1, za mrtvoudom 1, za ostarelostjo 4 in 3 za različnimi bolezuimi. Dva sta zbolela za dušljivim kašljem in 15 za hripo.
(Is Celovca dne 31. jan. Poročali ste že, da je koroški deželni šolski svet vsled škofijske določbe zaukazal učiteljem, naj ob nedeljah in praznikih vodijo šolsko mladino k službi božji. Kjer ni mogoče, da bi otroci ob nedeljah hodili k službi božji, naj gredo med tednom dvakrat k sv. maši. Dodatno vam poročam, da je vsled te naredbe nastal v nem ških ..liberalnih" listih hud vik in krik. Na prav hinavski način prelivajo solze nad ..ubogimi" otroki, ki bodo morali ob nedeljah ,slabo oblečeni' v cerkev hoditi in celo uro v mrzli cerkvi ostati. Pomilujejo tudi učitelje, ki bod6 morali si sedaj cerkev večkrat ogledati tudi od znotraj. Ce morajo otroci po prav slabih potih in slabo oblečeni nad uro daleč hoditi v — medversko — šolo, ali če zmrzujejo po cel popoldan na prostem igriije se v snegu, tedaj se našim liberalnim ,otrokoljubom' bore malo smilijo; a da bi bili ob nedeljah pri pridigi in sv. maši, — stoj kmet, to je kaj druzega! Liberalni listi pa se tudi ne sramujejo napisati debele budalosti: da se je bati za versko-nravno vzgojo mladine, če mora ob nedeljah poslušati pridige, „ki niso vselej ziinjo pripravne!"
(Iz bosanske Dubice): Zopet imam sporočiti nekaj novic iz našega okraja. Zima nas hudo pritiska že od Božiča. Snega imamo do kolena. Mraza smo imeli mnogo dnij do 20 stopinj R. V sredi januvarija je mraz nekoliko ponehal. Tudi voda je zamrznila, tako da so ljudje vozili čez led. Vozniki pa zato niso hoteli plačevati prevoza zakupniku prevoza — Židu. Ta pa se je pritožil na deželno vlado v Sarajevu. Vlada pa mu je odgovorila, da naj preseka led, sicer da nima pravice zahtevati prevozne zakupnine za most. Žid je res pričel sekati led, pa je imel smolo. Padel je namreč v vodo in svojo skopost prav dobro opral v mrzli vodi. Potem je seveda pustil led, rekoč, kar je Bog naredil, se ne d& podreti. — Blizu Jasenovca onkraj Save je zmrznila siromašna žena in ž njo vred otrok, ker ju niso hoteli nikjer prenočiti. — V Dubici poskušal je neki Turčin svojo puško, a se mu je sprožila in strel je ubil nekega mladega Turka. — Na orožniški postaji Gradini blizu Dubice se je ustrelil neki orožnik neki zaradi žalosti, ker je zvedel po pismu, da se mu je ustrelil njegov brat i pri vojakih. — Za drva gre našim ljudem hudo; logarji so zato potrebni, sicer bi ljudje preveč sekali po šumah. Nekemu logarju preostremu v svojem poslu pa so jo nagodili s tem, da mu je neki Turčin vzel puško. Bil je zato seveda tudi ob službo. Ljudje so potem prosto vozili drva iz šume in v Dubici smo jih kupovali prav po ceni. — Vraže in : čare so'pri Bosancih še zelo vkoreninjene; ljudje j več verujejo sleparskim baburam nego zdravnikom.
Godi se takim ženskam prav dobro, zaslužijo po pol , goldinarja na dan in še več. Praznoverje je povsod
—	draga reč!
(Nesrečo v Oseku) je provzročil, kakor se nam iz Prage poroča, neki rudokop, ko si je pipo zažigal. Prepovedano je bilo, zažigati žveplenke in kaditi v rovu med jamama »Pokrok I." in »Pokrok II.", kjer se je bilo nabralo mnogo nevarnih plinov. Brez varnostnih svetilnic se ni smel nihče notri podati. Torek zjutiaj je stopilo v oni rov 36 rudarjev, kar začne eden pipo zažigati. Drogovi so ga svarili, a komaj izgovore par besed — kakor so povedali ranjenci — se zabliskne, grozno zagromi, vse vrže na tla, razmeče v precejšnjo daljavo ter jih deloma ubije, deloma močno poškoduje. Krivca je zadela grozna smrt, da ga skoraj nihče poznati ni mogel. Mrtvih je 16 oseb, 8 težko in 12 lahko ranjenih. Mislilo se je, da bode nesreča veliko hujši, enaka pribramski, a hvala Bogu se ni zgodilo tako. V Oseku se je že trikrat nesreča pripetila. Leta 1879 je pridrla voda iz tepliških toplic ter tako hitro rove preplavila, da je utonile 23 ljudij. Leta 1887 due 27. novembra in' vlani je zopet pridrvela, a človek 8e ni nobeden ponesrečil, le društvo je imelo veliko škodo.
(»Vlast volnosti.) Iz Prage se nam piše: Po Češkem se razširja novo društvo: »Vlast volnosti"
—	»Domovina prostosti", kar zel6 diši po prosto-zidarstvu. Ker je ta črna družba tostran Litave v našem cesarstvu prepovedana, seveda so si morali dati možje drugo ime, in — na videz — tudi drug
cilj: rešiti socijalno vprašanje pod vodstvom dr. Hertzke. »Vlast volnosti" pod predsedništvom imenovanega doktorja, je razdeljena v 30 mestnih odsekov b 3000 člani. Praški odsek šteje 66 udov. Denarno stanje je bilo pretečeno leto: dohodki 192 gld. 3 kr., stroški 260 gld. 52 kr. V odboru so možje različnega stanu in narodnosti. Tajništvo je pri zadnjem občnem zboru hvaležno spričalo, da je češko časopisje zdatno društvo podpiralo. Tega prav za prav ni -bilo treba še le spričevati, ker se samo ob sebi ume, 8 kakim veseljem se poprime liberalni tisek vsega, kar sveti cerkvi ne hasne, a ker se je hvaležno spričalo, je dokaz, kako hud boj mora bojevati na Češkem katoliška stranka zoper liberalno.
Društva.
(Vzajemno podporno društvo v Ljubljani.) Člani za novo vzajemno podporno društvo se oglašajo v tolikem številu, da vodstvo ni moglo pravočasno vstreči vsem željam in zahtevam. Zato objavlja vodstvo sklep ravnateljstva, da se v smislu pravil vsprejemajo novi člani do 1. majat. 1. seveda ie pod pogojem, da zadosti društvenim pravilom.
(Gasilno društvo v S t. Vidu nad Ljubljano) priredi v nedeljo dne 5 februarja veselico in tombolo v rokodelski društveni dvorani z raznovrstnim zanimivim vsporedom, kateri objavimo v prihodnji številki.
(Zabavni večer) je napravila svojim članom zadnjo nedeljo „Katoliška družba" že v tretje letošnjo zimo. Mnogobrojno zbranim je govoril dr. J. Krek predpustnemu času primeren govor, v katerem je razvijal misli: ne p 1 e š i m o v mišljenju za drugimi, ne bodimo g 1 u m a č i v govorjenju in ne — maškare — v zunajnem obnašanju.
(K atol. politično in gospodasko društvo za Slovence na Koroškem) se marljivo giblje. Še ta teden napravi dva javna shoda, in sicer dn6 2. februvarija »Pri Krajcarju" na državni cesti blizu Tinj pod Slov. Smihelom, dnd 5. febr. pa »Pri Kranjcu" v Selu pri Podkrnosu. Spored obema shodoma je: 1. Govor o namenu društva. 2. Pogovor o šoluh. 3. Poučni govor o kmetijstvu. 4. Razni nasveti in govori. — Želeti je obilne udeležbe važnim shodom.
(Rojansko posojilno in konsumno društvo, vpisana zadruga z omejenim poroštvom.) Vabilo na II. redni občni zbor, ki bode dn£ 26. februvarija t. 1. ob 11. uri dopoldne v zgornji dvorani »Zadružne krčme" v Rojanu pri Trstu. — Vspored: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Citanje poročila o blagajniškem delovanju v letu 1892. 4. Poročilo nadzorništva in predlog, dati absolutorij pred-stojništvu za leto 1892. 5. Razni predlogi in nasveti. 6. Volitev dveh članov predstojništva, štirih članov nadzorništva, devetih namestnikov v pred-stojništvo, šestih namestnikov v nadzorništvo in dveh namestnikov v razsodišče. — Dragi zadružniki 1 Mnogo se nam je bilo boriti in mnogo pretrpeti, predno smo osnovali prvo konsumno in posojilno društvo v tržaški okolici in Trstu. Kakor vidite v predstoječem poročilu, to društvo lepo napreduje ter obeta v bližnji prihodnosti postati še mnogo boljše in močnejše. Vabimo Vas torej, da mu po možnosti pridobite novih članov ter da g somiselno volitvijo v predstoječih volitvah pokažete, da ste složni in jednomiselni ter da Vam je pred vsem mari — napredek naroda.
PredstojniŠtvo.
Telegrami.
Dunaj, 1. februvarija. Cesar je po po-bočniku poizvedel, kako je Schraerlingu. — Zdravje se mu je nekoliko zboljšalo
Dunaj, 1. februvarija. Cesar je dopo-Iudne slovesno izročil kardinalska bireta Ga-limberti-ju in Vaszary-ju vpričo plemenitih gardnikov, papeževega odposlanca, dvornih dostojanstvenikov, Kalnoky-ja, Taaffe-ja in drugih prisotnih, skupnih avstrijskih in oger-skih ministrov.
Dunaj, 1. februvarija. V nasprotju govoricam o napadu na carja se poroča iz Peterburga: Včeraj je car bil na dvornem plesu in je govoril z več osebami.
BudimpeSta, BI. januvarija. Deputacija strajkujočih delavcev tovarne za orožje je privolila, da se zniža plača za akordno delo in obljubila, da pregovori tovariše, da začno delati. Velik del delavcev bode že jutri delalo.
Rim, 31. januvarija. Včeraj je bil na otoku ! Stromboliju silen vihar, kateremu je sledilo močno vulkanično bluvanje.
Madrid, 1. februvarija. Španjski kralj je zbolel za ošpicami.
London, 31. januvarija. Po došlih poročilih pričakujejo na Havaju v petih dneh angleških ladij. Misli se, da kraljica pokliče Anglijo na pomoč proti rovarjem.
Novi Tork, 81. januvarija. Najvišje sodišče je razsodilo, da so avstrijske pre-mijske obligacije zmatrati za loterijske papirje in se torej ne smejo prevažati po ameriških poštah.
Kalkuta, 1. februvarija. Nadvojvoda Franc Ferdinand se je včeraj semkaj pripeljal. Vsprejela šta ga na kolodvoru podkralj in guverner bengalski. Od kolodvora do vladnega poslopja so vojaki napravili špalir. Po cestah velika množica ljudij.
Svileno blago za plese SJlSii
meter — potem črno, belo in barvasto svileno blago po 45 kr. do II gld. 66 kr. meter — gladko, progasto, kri-žasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 baž in 2000 različnih barv, desinov itd.). Vožnjine in carine prosto. Pisma stanejo 10 kr., dopisnice pa 5 kr. v Švico.	15 (4 5—3)
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu (Ziirich).
Umrli so:
31. januvarija. Elizabeta Šetina, stražnikova hči, 14 mesecev, Stari trg 4. jetika. — Jožef Bizjak, delavčev sin, 18 let, Poljanska cesta 55, jetika.
Tujci.
30. januvarija.
Pri Maliču: Eberhardt, Bohatsch, Elsinger, Wolff, Woschnagg, Epstein, trgovci ; Knaak ; Pollitzer in Hirschman, potovalca, z Dunaja. — Weil, trgovec, iz Gradca. — Freund, potovalec iz Prage. — Winterhalter, potovalec, iz Maribora. — Paolini, finančni uradnik, iz Gorice. — Casper, trgovec, iz Berolina. — pl. Lenk, gruščak, z Dolenjskega. — Biichler, lastnik mlina na par. iz Osek >.
Pri Slonu: Albreht pl. Soiling, nadinženSr; Weinberger, potovalec; Weiman, Schiiller, Škoda, z Dunaja. — Blochman, trgovec, iz Trsta. — Gessner, trgovec, iz Štutgarta. — Reiman i iz Gradca. — Schwarzkopf iz Brotterode. — Kliner in Tavčar iz Bleda.
Pri bavarskem dvoru: Ločeč in Liker, zasebnika, iz Toplic.
Pri avstrijskem caru: Anton in Marija Muha iz Lokve. — Theuerschuh, posestnik, iz Tržiča.
Dijaike ustanove.
Dijaške ustanove pričenjamo z današnjim listom objavljati pred naznanili, ker smo uverjeni, da s tem seznamom ustrežemo želji mnogih naših čitateljev.
1. Blaž Blaznikova ustanova, 30 gld., za sorodnike ustanovnikove, in če bi teh ne bilo, za dijake iz Selc.
2.	Jo s. Bergantova dijaška ustanova na leto 208 gld. Pravo do nje imajo ustanovnikovi sorodniki; prednost imajo oni, ki fie pišejo „Bergantu. Ako bi pa teh ne bilo, pridni dijaki iz Zapog, Košane in fare Vodice. Ustanovo podeljuje farni oskrbnik v Zapogah.
3.	Andrej C h r o n , tri po 74 gld. 52 kr. V prvi vrsti sinovi ubozih ljub. meščanov, iz Kranja in Gor. Grada, zlasti iz ustanovnikovega sorodstva ; od pete šole nadalje in velja tudi za bogoslovje.
4.	Tomaž Chriin, štiri po 40 gld. 80 kr., za revne dijake iz Kranjske, v prvi vrsti za sorodnike. Prosileo mora se posvetiti glasbi. Ustanova velja za gor. gimnazijo in bogoslovje. Tretjo in četrto ustanovo podeljuje knezoškofovski or-dinarijat v Ljubljani.
5.	Matija Debelak, 300 gld., za sorodnike, od prve latinsko šole nadalje. Da bi ne bilo sorodnikov, imajo dijaki iz poljanske fare na Gorenjskem pravo do ustanove, kojo podeljuje mestni zastop v Ljubjan1.
6 Primož Debelak, 55 gld. 81,, kr., za sorodnike, velja tudi za bogoslovje. Ustanovo podeljujejo ustanovnikovi rodovinci.	(Dalje sledi.)
Javno vprašanje!
Zgradba deželnega gledališča v Liubljani stala je tudi našo borno deželo mnogo denarja. Se ve. da deželam nimamo od tega zavoda skoro nobene koristi. Ker pa je to gledališče že davno dodelano in ker je imel voditelj stavbe, deželni lužener gospod Hrasky, za čas zidanja posebno nagrado, mislimo, da 50 gld. na mesec, in sicer po leti in po zimi, in ker to stavbensko doklado omenjeni gospod še zmiraj dobiva, dasi je gledišče že davno dodelano, prisiljeni smo javno vprašati: Koliko časa se bode ta nagrada še izplačevala in po čemu?
Iz ljubljanske okolice posestnik
v imenu več druzih.
Zahvala.
87 (1)
Pristčno zahvalo izrekam vsem, ki so se udeležili pogreba po rajncem mojem bratu prečast. g. župniku
Mateju Jerebu.
Vzlasti se zahvalim prečast. g župniku kamnogoriškemu za vso ljubeznjivo skrb za časa bolezni, č. g. župniku gorjanskemu za prelep govor pri pogrebu, kakor tudi vsem sosednjim gg. duhovnikom, ki so prišli v tolikem številu na pogreb. Zahvalim se vrlim Kropariem za toliko dokazov iskreue ljubezni in udanosti, posebej še mladeničem in dekletom za lepe vence. — Vsakemu in vsem prelepo zahvalo. — Priporočam blagega rajnega tudi v prihodnje v molitev in blag spomin.
V Kropi, dne 31. januvariia 1893.
Marija Jereb,
sestra pokojnikova.
Razpis natečaja.
Odbor druStva za zgradbo ,Narodnega doma' v Ljubljani
razpisuje na podlagi sklepa v odborovi seji z dne 12. januvarija 1893
javen natečaj za projekt o zgradbi nove društvene hiše.
Na podlagi podrobnega programa je izdelati projekt prostorom za naslednja narodna društva: 1. ,Narodno čitalnico', 2. .Matico Slovensko', 3. Telovadno društvo .Sokol'. 4 .Dramatično društvo', 5. Rezervne prostore za druga narodna društva. — Projekt se ima izdelati v skicah v merilu: 1 : 200 in ima obsezati črteže vseh nadstropij s suterenom vred. Isto merilo določeno je tudi za fasade in prereze. Fasade je izdelati vse, a prereza vsaj dva. O glavni fronti je poleg skice v gori določenem merilu izdelati še vsaj jeden del v merilu 1 : 100.
Projektantom držati se je določila, da troiki za zgradbo ne ; smejo preBezati 150.000 gld. Zaradi tega ima vsak konkurent svojemu ! delu priložiti popis zgradbe in generalni troškovnik.
Kot rok za izročitev konkurenčnih izdelkov določuje se
12. ura dopoldne dne 15. aprila 1893.
Nagrada za prvi najboljši projekt določena je 1200 kron, za drugi pa na 800 kron in si društvo pridržuje popolno neomejeno last dotičnega odlikovanega projekta. Glavno vodilo vsakemu projektantu bodi, da je v prvi vrsti gledati na jasno in ugodno razvrstitev določenih prostorov. Poslopje izražaj povsem dostojno in resno svoj namen in preprečiti je radi tega razno pretirano ali malenkostno okraševanje.
Društvo .Narodni Dom' označilo bode imena izvoljenih presojevalcev najkasneje do 1. marca 1893.
Dalje se določuje, da so polet? podrobnih pogojev odborovega programa za konkureuco veljavni predpisi društva ,,Oesterreichischer Ingenieur und Archit^kten Verein'1 z dn^ 27. aprila 1889.
Natančnih pojasnil je dobiti pri odborniku, I. mestnem inženerju gosp. Ivanu Duffe-ju v Ljubljani.
TJpravni oclbor 891
»Društva za zgradbo .Narodnega Doma' v Ljubljani".
Josip Šubic,
kipar, v Gorenji Vasi pri Škofji Loki,
priporoča se najuljudneje prečast. duhovščini in slav. občinstvu za
izdelovanje kipov
iz lesa, kamna, mavoa in marmor-cementa. Dobro, soliduo m ceno. 570 10-10
EQUITABLE
Zjedinjenih. držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku.
Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. Na Dunaju, Stock im Eisenplatz, v svoji palači. Ba^iuuskl sklep lota 1891!
I.	Dohodki. gld. 97,637.359 63 Izdatki . .. 57 417.712-78 Prebitek.....
II.	Premo-
gld. 40.219.646 85
ženje . . gld. 340 596.295 95 Obveze po
4%.u3V,%- 274,763.944 55
Zaklad dobičkov .... gld. 65,732.451 40
„Equitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje,
ima največje dohodke tako v obče. kakor posebej še od premij. Ima naJvMJl prebitek dohodkov nad izdatki in največji zaklad/dobičkov.
To društvo je sklenilo leta 1891 največ novih pogodb
in sicer za.....gld.	582,795.827 50
pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega . . „	2.012,236.392 50 ima največji prirastek zavarovanega kapitala . . „	210 580.457 50 ima največji prirastek v premoženju ........42387.18478
ima naivečji prirastek v do-
bičkovem zakladu . . .	6,381 333 05
Avstrijskim zavarovanoem posebna garancija je velika druitvena palača „Stook-im-Elsen" na Dunaju,
katera je vredna gld. 2,300.000* — .
Vspehi dvajset let uili tontin*) društva „Equitable".
Podlaga izplačevanj leta 1892. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
Vrednost polico Polica opuščena premij v gotovini in plačilna za slučqj smrti
gld. 539 —	gld. 1150 —
„ 651- -	„ 1240-—
,. 798—	„ 1350'—
Starost
Vsota plačanih premij
30 gld. 454 -35 „ 527 60 40 „ 026 -
45 50
759-40 943 60
997-1291 —
1520 -1800 —
B. Zavarovanje za	slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela n.
30 gld. 607-20	gld. 862-—	gld. 1850.—
35 „ 681-60	„ 986-—	„ 1870-■
40 „ 77660	„ 1140—	„ 1930 -
45 „ 900-60	n 1343-	„ 2050 —
50 „ 1087 60	„ 1638 -	„ 2280--
O. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti ln za učakanje. Tabella X.
30	gld. 970-60	gld	1632 -	gld.	3490 -
35	„ 995-80	n	1667 -		3160 —
40	„ 1035-50		1727- -	n	2930-—
45	„ Ili0-80	w	1834 -		2800 —
50	„ 1209--	M	2034-—	Y\	2830"—
Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije 21/« do 4"/s%, po tabeli IL s 44/s do 53/5°/o- P« tabeli X. s 6»/« do 7% jednostavniini obrestmi.
Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do čveterno vsoto vplačanih premij.
Tako zvana prosta tontlna, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopuSča po preteku jednega leta popolno svobodo za potovanje, prebivanje in poklic. izvzemši vojaško službo; po preteku dveh let je nI moči lzpodbltl, po preteku treh let pa ne more več zapastl in jo je z ozirom na tontino pri regulovanju moči urediti na šest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu.
in	90 6—1
glavni zastopnik za Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
v Ljubljani, Mestni trg- 25.
*) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653.

napeljuje po najnovejši, zanesljivo delujoči 'j metodi in najnižji ceni
priporoča
TCatoliska Tiskarna
po nizKej ceni.
1 ?/j
iz zlata, srebra ali druge kovine
po uzorcih ali lastnem načrtu
Jt£- Izvršeno blago pošlje dobro, varno zavito poštnine prosto. 29 62-3
fn
K
»4
n
K
u
; 3 solidno blago
mmm
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v MedJJtOTi lilšl)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, dlvane, madrace od 16 gld. do 40 gld.. madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe S gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	36 (30—2)
;a Nujulijc čeni^
s
H
u
m
SLAVITA
vzafenm zavarovalna banka
naznanja, da je od 1. febrnvarija t. 1. prevzel
voditeljstvo življenjskih zavarovalnih oddelkov
pri njenem generalnem zastopu v Ljubljani dosedanji mnogoletni nje uradnik gospod
LM
izdelovatelj cerkvenega ottdja

v Ljubljani, Poljanska cesta 8 ^

* Svoji k svojim __
Podpisanec uljudno priporoča svoje pristne ^
(poleg Alojzljcvišža)	P^	j	Vj^
se priporoča prečastiti duhovš ini, slav. ^^	j
cerkvenim predstojništvoiu in cerkvenim BI	]	^J	ncohitr* na
dobrotnikom v najnatančnejše in točno !U	OMJUUO p.*
iidi-iovanje vsakovrstne lJ]j	J	m	. _ •
M	i	*	roščemo® lil irofi&me
lastnega izdelka, bodisi za cerkev, pogrebe ali dom, vzlasti za bližajočo se Svečnico — Odličnim spoštovanjem
Valentin Plehan,
medar in svečar, 713~3	na sv. Petra cesti št. 63 v Ljubljani.

IJfit MnrPlll*t Zanesljiva informacija o stalno IJISIj ;1!UJ tUl « obrestžih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem' in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sviti pismeni in ustni brezplačno, Celbtna naročnina a poštno pošlljatvijo vred gld. 2 60.	Menjarnična delniška družba „11 EBCC •vWbllz8llff 1t:'10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.	itKS" Vestni nasveti TfclL za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti naloženih glavnic,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. hran Jaaežič.		
Lekarna Trnk6czy-jeva, Dunaj, V.
grenki konjak,
okusno in najboljše sredstvo za želodec.
I steklenica 50 kr., 12 steklenic 5 gld.
prodaja
{Jhald pl. Trnkticzjr,
lekarnar v Ljulmjhfii. Prodajalci na drobno dobe rabat.
Lekarna Trnkoczy-jeva v Gradcu.
J. IV. POTOČNIK,
kroj>iHki mojster, v Ljubljani, Kongresni trg, v uriulln-skem poslopju, priporoča se oaobito prečast. duhovščini v natančno izdelovanje
duhovniških sukenj, talarjov itd.
V zalogi ima najboljše In trpežno blago, kakoršno se rabi za izdelovanje najraznejših duhovniških oblek. Postrežba je uljudna, točna; cene možno nizke.	363 26-26
najnovejših oblik iz domače in tuje »lame
izdeluje, prodaja in popravlja po možno nizki ceni
Wmmm® Utonil
prej •* - ]MIsftirlc'amBlčt
Domžale, Kranjsko. 75 3—2
(Cenike pošlje franko. — Ustanovljeno 1863.)
telefone	Josip Rebek
ključavničar v lijubljani.
ID Strelevode Vsa Posumit*™ dela so vedno v zalogi.
Dn6 1. febrnvarija.
Papirna renta 5%, \6% davka ....	98	gld. 80	ta-.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	98	.	30	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....116	„	55	„
Papirna renta b%, davka prosta ....	101	.	85	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1000	„	—	.
Kred tne akcije, 160 gld................323	„	—	.
London, 10 funtov stri..............120	„	85
Napoleondor (20 fr.)................H	.	62	.
Cesarski cekini ....... .	,	68	„
Nemških mark 100 . .	59	.	20	„
	23 gld.	—
Avstr. redečega križa srečke, 10 gld. . .	18 „	75
	25 .	—
Salmove srečke, 40 gld........	«8 „	—
VVindischgraezove srečke, 20 gld.....	74 .	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151 .	75
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2865 .	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. .	93	75
	' n	23
	— „	—
Dni 31. januvarija.
Ogerska zlata renta 4 *.......ll4	gld.	70	kr.
Ogerska papirna renta 3%......102	„	20	„
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	—	,	—	.
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194	„	—	„
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4*	97	,	50	„
Zamavna piRina . , - . .	101	„	—
Kreditne srečke. 10" gld. . . .	194 „	—	,
St. Uenois srečke. 40 gld. ......— „	—	*