122. št — S. let©. Poštnina ©avšaSlrana. Posamezne številke 1 Dto. V Uubllanl, ¥ raedelio 28. mala 1922. « »un.1* ainMHTia« Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 160 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letflo 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust JUGOSLAV WM pavs: ‘*nica a,ni frank< Ljubi 'Jana. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 360» Uprava: trg S. Telefon 44. iiopisi se ne vračajo, injem je priložiti znamk* za odgovor. ssffi3KKHE3«832a iz narodne skupine. VLADA NE BO UKRENILA NIČESAR PROTI JUGOFAŠtSTOM. -DR. KOROŠEC NAPOVEDUJE OBOROŽENO AKCIJO SAMO. OBRAMBE. — VLADA BREZ OPOZICIJE NIMA KVORUMA, —s PROTlC ŽIGOSA PROTIPOSTAVNO POSTOPANJE VLADE. Beograd, 27. maja. (Izv.) Seja narodne skupščine je biia otvorjena danes ob dvanajstih. Ko so razni ministri odgovorili na kratka vprašanja, ki so brez posebnega pomena, je odgovarjal minister notranjih poslov dr. Marinkovič vprašanje poslanca dr. Korošca o nastopanju jugoslovanske nacionalistične omladine. Minister notranjih poslov je dejal, da je konkretni slučaj, ki ga je predložil dr. Korošec, nekaj navadnega, kar se vedno dogaja, kjer se dve stranki prepirata. Ako oblasti krivca ne morejo najti ga tudi ne morejo kaznovati. Tako je bUo tudi v navedenem slučaju. Minister notranjih poslov je omenil, da ne nastopi zoper nacionalistično omla-dino z drastičnimi odredbami, temveč se bo držal ukrepov, ki jih predpisuje zakon. Dr. Korošec s tem odgovorom ni bil zadovoljen in je rekel, da je zahteval drastične odredbe zato, da doseže vsaj odredbe, ki jih predpisuje zakon. Vidi pa, da bo treba, ker vlada ne stori ničesar, da bi čuvala mirne državljane, vzeti v roke orožje in se braniti zoper napadalce. Nato je prešla narodna skupščina na dnevni red. Na dnevnem redu je bila debata o zakonu glede odgovornosti ministrov. Kot prvi govornik Je nastopil socialno-demokrat-ski poslanec Kristan, ki je izjavil, da opozicija zapusti sejo, da onemogoči vladi kvorum. Opozicija je po njegovih besedah zapustila sejno dvorano. Ostala sta le poslanca Moskovljevič in Stojan Protič. Poslanec Protič je povzel besedo, pri čemer je nastalo v dvorani vznemirjenje, ker poslanec Protič, kakor je znano, nima okoli sebe nobene skupine, v katere imenu bi mogel govoriti. Protič je izjavil, da je to res, vendar je priglasil svojo besedo k dnevnemu redu in hoče poudarjati, da gre tu za kršitev ustave, ker se k zakon, o katerem bi bilo treba razpravljati, kratkim potem predložil parlamentu. Dejal je, da se ta zakon ne more predložiti parlamentu v zmislu § 133, ker tu ne gre za izenačenje zakonov, temveč za nov zakon. Zahteval je, da parlament pristane Da njegovo naziranje. Govorniške tribune noče toliko časa zapustiti, dokler se njegovi zahtevi ne ugodi. Za njim je govoril minister Triikovič in dejal, da zakon o odgovornosti ministrov ni nič druzega kakor bivši srbski zakon, ki naj se ima raztegniti na vso državo, seveda s primernimi izpremembami. Zakonodajni odbor je stvar proučil in zakon v zmislu § 133 predložil parlamentu. Protič tedaj nima prav, ako trdi, da se ta postopek ne strinja z ustavo. Razen tega je tudi v § 131 predvideno, da se ima ta zakon razširiti na vso državo. Po odgovoru ministra Trlfkoviča je izjavil posl Protič, da vztraja pri svojem mnenju. Predsednik je nato pozval poslance h glasovanju. Ugotovilo se je, da je glasovalo vsega skupaj 128 poslancev in da torej ni bilo kvoruma. Po glasovanju so zopet prišli v dvorano opozicijonalni poslanci in motili z medklici govor ministra Trffkoviča, ki je hotel kritizirati postopanje opozicije. Socialno-demo-kratski poslanec dr. Korun je zaklical: »Nimate kvoruma! K volitvam!^ Nato je povzel besedo poslanec Kristan, ki pa so ga motili z medklici, da ga ni bilo mogoče razumeti. Predsednik je končno izjavil, da onim poslancem, ki se niso udeležili glasovanja, odtegne dnevnice in da vpokliče vse poslance, ki se nahajajo na dopustu. Nato je bila seja zaključena in prihodnja odrejena na 6. junij 1.1. ob desetih z istim dnevnim redom kakor danes. Borita demokratov sopar namestnika Hribarja. Beograd, 27. maja. (Izv.) Veliki napadi na pokrajinskega namestnika v Sloveniji Ivana Hribarja baje pomenja-jo začetek borbe demokratov zoper Hribarja. Demokrati skušajo namestni- Maribor, 27. maja. (Izv.) Pred štirinajstimi dnevi je mednarodna razmejitvena komisija določila koto 380, 2 km vzhodno od Toke (Prekmurje) za doti-kališče med Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko, kakor je bilo to predvideno v st germainski in trianonski mirovni pogodbi. Od Toke do Radgone Poteka meja neizpremenjeno, kakor je bila določena svoječasno. Od Toke do Sv. Ane se vjema z dosedanjo administrativno mejo, tako da ostanejo občine Drakova, Matjaševci, Kuzma, Gornji Slaviči Serdica in Očinje v Jugoslaviji. Od Sv. Ane do Radgone tvori novo mejo stara državna meja med Avstrijo in Madžarsko, veljavna že od leta 1867. Na meji od Toke do Radgone že postavljajo mejnike. Razmejitvena dela bodo končana do 15. junija, nakar se izvrši končnoveljavna zasedba tega ozemlja. Ob Muri se nadaljujejo tehnična dela. Ker doslej ni bilo novega načrta o regulirani Muri, zbirajo sedaj tudi*katastralne in topografične po datke, tako da se na zemljevidih, kakor tudi v katastralnih mapah zaznamujejo nove meje. V odseku od Mure do Ko- Trst, 27. maja. (Izv.) Včerajšnj »Pic-colo« poroča iz Pariza: Po vesteh, dospelih semkaj iz Beograda, je jugoslovanska vlada v sporazumu z antanto ČEDNE GOVORICE O POSOJILU. Beograd, 27. maja. (Izv.) V beograjskih listih, kakor tudi v finančnih krogih se razširjajo različne govorice, kateri posjanci in ministri so se udeležili posredovanja pri pogajanjih za posojlo in si pri tem pridobili znatne vsote. Kot posredovalca navajajo tudi Pašičevega sina Rada Pašiča. Vlada je sklenila, da do 1. junija v tem vprašanju ne napravi nobenega sklepa in tudi finančni minister dr. Kumanudi ne poda do tega dneva nobene izjave o .vprašanju posolila. MINISTRSKA SEJA1 O UPORABI POSOJILA. Beograd, 27. maja. (Izv.) Danes pred sejo narodne skupščine je bila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o tem, kaj naj jugoslovanska vlada odgovori ameriški vladi na vprašanje, v kateri namen namerava uporabiti posojilo. Debata je bila precej dolga in je bila prekinjena radi tega, ker se je začela seja parlamenta. Na seji je bil sprejet načrt o likvidaciji ministrstva 2a gradbe. ka Hribarja prisliti k ostavki in postaviti na njegovo mesto dr. Baltiča, ki naj bi likvidiral pokrajinsko vlado v Sloveniji Delo razmejitvene komisije v severni Sloveniji. šenjaka in Ovševega, severno od Solčave, določi mednarodna razmejitvena komisija v kratkem natančno kopčno-veljavno mejo. Tehnična dela in postavljanje mejnikov v tem odseku, bo končano koncem meseca septembra. V sektorju od Ovševega do Peči, naj-zapadnejši točki naše države, kjer je bila meja že prošlega leta natančno določena in zaznamovana, se začno tehnična dela, ki so doslej radi visokega snega v Karavankah počivala, začetkom meseca junija in bodo dokončana meseca septembra ter bodo dotlej postavljeni tudi mejniki. Razmejitev med Jugoslavjo in Avstrijo bo tedaj ob tem času zaključena, izvzemši majhen del pri Podorenskem sedlu, dolg približno 3 km. Naša razmejitvena komisija zahteva, da seže jugoslovanska meja do gostilne Poljana, kakih 500 m severno od sedanje deželne meje, na kar pa avstrijska delegacija noče pri* stati. Dne 8. junija se poda vsa mednarodna razmejitvena komisija na lice mesta da odloči tudi glede te zadnje sporne točke. S tem se dela mednarodne razmejitvene komisije zaključijo. Jugoslovan, vlada izgnala Wra»gla? povabila generala Vrangla, naj čimprej zapusti državo. General Vratigel se baje namerava naseliti v 'Avstriji ali na Madžarskem. ALBANSKI POKRET ZA PROTEKTORAT JUGOSLAVIJE. Sarajevo, 27. maja. (Izv.) Iz Skadra javlja poročevalec »Večerne pošte«; Mlajši b,rat znanih Ahmed begov, Idris beg je te dni med svojimi uglednimi prijatelji in znanci pričel akcijo, ki ima namsn pospeševati dosego protektorata Jugoslavije nad Albanijo. V zvezi s tem je koncentracija italijanskih Čet pri Skadru. Tukaj vlada mnenje, da pride do diplomatskega spora med Italijo in Jugoslavijo v albanskem vprašanju. Če si bo beograjska vlada znala pridobiti prijateljev v Skadru in v Albaniji, ji bo zajamčen prestiž v vsej deželi. Cim bo Jugoslavija priznala Albanijo in stopila z njo v diplomatsko zvezo, bo pridobil^ s tem mnogo simpatij v Albaniji. INTERPELACIJA RADI RAZPUSTA LJUBLJ. OBČ. SVETA Beograd, 27. maja, (Izv.) Jugoslovanski klub je naslovil na ministra, za notranje posle dr. Marinkoviča interpelacijo zaradi razpustitve občinskega odbora v Ljubljani. MINISTER PRAVOSODJA ZAHTEVA IZROČITEV ST. PROTIČA. Beograd, 27. maja. (Izv.) Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je poslal imunitetnemu odobru zahtevo ministra za pravosodje dr. Markoviča, v kateri se zahteva, da narodna skupščina na zahtevo ministra Svetozarja Pribičeviča izroči poslanca Stojana Protiča sodišču radi žaljenja časti. Imunitetni odbor se bo s to zadevo bavil na svoji seji dne 29. maja. t. L VOLITVE NA PODLAGI ŠTETJA IZ LETA 1910. Beograd, 27. maja. (Izv.) Demokrati in radikali stoje enodušno na stališču, da naj se prihodnje volitve izvrše na podlagi ljudskega štetja od leta 1910, ker je ta statistika za Srbijo mnogo ugodnejša, kakor ona iz leta 1921. Tako bi bila zopet po krivici zagotovljena srbska hegemonija v državi. DELOVANJE BIVŠEGA MINISTRA SPAHA. Beograd, 27. maja. (Izv.) Po poročilih iz Sarajeva Je zadnje dni postalo delovanje bivšega ministra dr. Spaha živahnejše. Ne ve se gotovo zakaj, vendar se sodi, da radi nekaterih uspehov Maglajičeve skupine, kar je navdalo dr. Spaha z novo samozavestjo. Dr. Spaho posebno srdito napada od-stopivša muslimanska ministra Viloviča in Omeroviča. SPLOŠNA STAVKA V RIMU. Pariz, 27. maja. (Izv.) Kakor poročajo listi, se splošna stavka v Rimu nadaljuje v zmanjšanem obsegu. Nekaj vagonov cestne železnice je v prometu. Listi §e niso izšli ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V BENETKAH. Dunaj, 27. maja. (Izv.) Uprava južne železnice na Dunaju je prejela iz Rima poročilo, da je železniška konferenca v Benetkah sklicana na 10. junij 1922. POLJSKONEMŠKI DOGOVOR V ŠLEZIJI SPREJET, Berlin, 27. maja. (Izv.) Na današnji seji zunanjega odbora državnega zbora je bil poljsko-nemški dogovor glede Gornje Šlezije sprejet s 40 proti 6 glasovom. Hkrati so bili sprejeti nekateri postranski dogovori, izvzemši pravni dogovor, ki bo prejkone sprejet kasneje. EVHARISTIČNI KONGRES V RIMU. Rim, 27. maja. (Izv.) Povodom godu sv. Filipa Nerija so se podali udeleženci mednarodnega evharističnega kongresa v cerkev Santa Maria di Valicella, kjer je obhajal kardinalni vikar slovesno službo božjo. Opoldne je bila plenarna seja evharističnega kongresa. Zvečer so se vršile v navzočnosti več tisoč udeležencev evharističnega kongresa v baziliki sv. Petra vigilije. Sv. Oče Je prišel v baziliko ob 23. v spremstvu svojega dvora in je bral sv. mašo. Navzočim romarjem je delilo sv. obhajilo pet škofov. ITALIJANSKA KRALJEVA DVOJICA V ZADRU. Beograd, 27. maja. (Izv.) Iz Zadra poročajo, da je tjakaj dospela italijanska kraljeva dvojica. Italijani iz Splita so poslali v Zadar trideset zastopnikov iz svoje srede, da tam pozdravijo kralja, kralja. Dr. Žerjavovi prijatelj!. v' Včeraj se je vršil občni zbor Jadranske banke, na katerem je njen generalni ravnatelj s suhimi delstvi izrekel nad kliko, kt se je vedno proglašala za naj-, naprednejšo in najmoralnejšo, tako strašno moralno obsodbo, kot je ni nad njo do sedaj izrekla še nobena opozidjonalna stranka. V svoji lastni amoralnosti se danes utapljajo politični in finančni veleturisti, ki so na svojem pohodu proft višinam oblasti in bogastva izrabljali taka sredstva, kakoršna poznajo sami? panamski procesi bankokratičnlh skupin v velikih zapadnih državah. Vse, kar se je poslednja leta šepetalo tajno in zaupno, je postalo živa resnica. Prikazala se je resnična vrednost političnih načel in dela, ki ga izvaja dr. 'Žerjavova veja demokratske stranke. Tako je mali slovenski narod, siromašen po svoji poli? tični preteklosti, doživel moralen škandal, ki zna za dolga leta upropastiti sloves njegove poštenosti med ostalimi brati naše države. Za danes samo poglejmo pod to kopreno dr. Žerjavovega demokratizma! Na občnem zboru Jadranske banke so razgalili gospodarsko delovanji finančnih stebrov dr. Žerjavovih demokratov in ovenčali pomoč, ki jo je tem finančnikom dajala klika okoli »Jutra* pod poveljstvom svojih generalov. ; Pa naj spregovori o dr. Žerjavu in njegovih »intimnih prijateljih« par besed gospod generalni ravnatelj Jadranske banke: »Popuščanju v disciplini in krnjenju načela zdravega poslovanja — to ki se skriva pod nedolžnim izrazom »vojna psihoza« — se je vgnezdilo tudi Plf nas, toda potrebno je bilo, da se je odstrani za vsako ceno, ker bi moglo sicer, 1 * rjMr. imeti za zavod najhujše poslcdice. Radi tega smo se morali odreči gotovim našim sodelavcem iz prejšnjf dobe, primorani pa smo bili tudi, da nekatere odstranimo. Med poslednjimi stQ bila gg. A. Praprotnik in dr. J. Kavčnik, ki sta nam na našo zahtevo dala ob* vezno pismeno izjavo, da se brvz našega predhodnega dovoljenja ne bodeta bavila z bančnimi posli.« »In vse bi ostalo pri tem, ako bi gotovi poznani rtementi ne bili Interveniral v nameri, da se na vsak način obdrži odstranjeno osobje ia obnovi stara praksa izrabljevanja zavoda v strankarske in osebne —* mnogokrat umazane — svrhe. Ker je uprava zavoda enostavno odbila vsako neumestno intervencijo, so nam omenjeni elementi, da rabimo njihov lastni izraz, napovedali »boj«, identificirali sebe z neko politično stranko in predstavili neinformiranemu občinstvu naše pravilno pošto« panje kot sovražen nastop zavoda napram omenjeni politični stranki.« »Med omenjene elemente uvrščujsmo v prvi vrsti gg. dr. Žerjava in A. Kristana, bivšega ministra ter njihove korlfeje. Pripominjamo, da se naša kritika nanaša na delovanje g. dr. Žerjava kot politika in narodnega poslanca. Kakor rečeno, gospoda vodi ■»boj« in izvaja represalije s strani gotovih državnih uradov, v katerih ima omenjena gospoda močan vpliv vsled svojega položaja in svojih političnih zvez.« Kakor smo že omenili, smo odpustili gg. A. Praprotnika in dr. Kavčnika, današnjega generalnega ravnatelja, oziroma ravnatelja Slovenske banke v Za« grebu. Med drugim je g. A. Praprotnik zlorabil svoj položaj v zavodu s tem, da je z manipulacijo pri svincu, sekvestiranem od države, oškodoval za nekoliko milijonov Propagandni fond za Koroško sebi in svojim drugom v korist, To baš v težkih časih pred plebiscitom, ko se je zahteval prispevek za čast slovenske zemlje tudi od najbednejšega siromaka. S svojimi nadaljnimi manipulacijami s svincem je g. A. Praprotnik prevaril tudi Upravno komisijo tehniško-visokošolskega fonda v Ljubljani za milijon• ske iznose. Na posebno drzek način sta se pa gg. A. Praprotnik in dr. Kavčnik okorU stila z manipulacijami pri svincu s tem, da sta fingirala laipčijo z imaginarno tvrdko, v to svrho fingirala korespondenco z isto in s krivimi podpisi prevarila lasten zavod za več milijonov. 1 V korist obeh je interveniral g. dr. Žerjav, Intimni prijatelj g. A Praprotnika, kakor ga karakterizira sam inšpektor Druškovič. Ker pa se na intervencijo dr. Žerjava nismo ozirali, je on tudi to označil kot sovražno postopanje Jadranske banke proti demokratski stranki in Slovencem. Upravi našega zavoda je bilo priobčeno, da je bil del dobička iz kupčije s svincem namenjen demokratski stranki. Iz knjig zavoda ni razvidno, da bi se bila demokratska stranka kot taka okoristila s tem denarjem, kar v ostalem potrjuje tudi izrečna izjava blagajnika pokrajinske organizacije demokratske stranke. Dognano pa je, da so ta denar dvignili ožji pristaši politike dr. Žerjava, k čemur sta jim pripomogla gg. A. Praprotnik in dr. J. Kavčnik.« Za vsakega razsodnega človeka je dovolj! (Kdor hoče vedeti več, naj čila poročilo o občnem zboru Jadranske banke.) Gnila stavba mladinov se je pričela rušiti v svoji lastni gnilobt, kot smo to že davno napovedovali. Žalostno je le, da gre čiščenje tudi v veliki meri na račun našega naroda, Ker rana je že dolgo smrdela. s .: , v Zunanji minister dr. Ninlii pri Pa&ču. Beograd, 27. maja. (Izv.) Minister za zunanje posle dr. Momčilo Ninčič se odpelje nocoj v kopališče Ilidže pri Sarajevu, da poroča tamkaj se nahajajočemu ministrskemu predsedniku Pašiču o najnovejših dogodkih, zlasti pa o rešitvi jadranskega spora med Jugoslavijo in Italijo, ki je prišla v odločilni štadij. Po- sebno namerava poročati predsedniku ministrskega sveta o posredo^ valnem predlogu angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea. V. spremstvu zunanjega ministra dr. Ninčiča se nahaja tudi načelnik kabinetne pisarne ministrskega predsetl-ništva dr. Popovič. RAVNANJE OGROV Z INTERNIRANCI. Budimpešta, 27. maja. (Izv.) V nasprotju z vestjo lista »Nepszava«, po kateri so interniranci v Zala-Egerszegu dne 20. t m. začeli gladovno stavko, doznava madžarski korespondenčni urad, da je ministrstvo za notranje stvari že prej izdalo potrebne odredbe, da se polagoma zmanjša število internirancev v tem taborišču. Zaradi tega je bilo zadnje mesece v Zala-Egerszagu odpuščenih že več sto oseb. Danes je minister za notranje zadeve odredil, naj se te ta mesec odpuste vso ona osebe, ki so bile internirane od jeseni 1919 do 1. junija 1920 in so se doslej nahajale v internaciji v tem taborišču. Nadalje naj se izpuste tudi one osebe, ki so bile internirane po prestani kazni, na katero so bili obsojeni, ali pa potem, ko je izšla naredba o amnestiji SOVJETSKI PARNIK NA ANGLEŠKEM. Hull, 27. maja. (Izv.) Prvi parnik trgovinskega brodovja ruske sovjetske republike, po imenu »Karl Manc« je dospel semkaj natovorjen z lesom. Stev. 122 ii ------ „Narodovi“ citati. »Slovenski Narod« je zadnje čase zapadel v citirani*. Citira pa samo tisti del tujih izjav ali pa pisave, ki mu seveda prija in to pri tako starem Usta res ni lepo. Sa] smo ie navajeni, ako se zlorabljajo citati, toda »Slov. Narod« se te navade ne bi smel držati. Nič ne bomo dejali, če na pr. v tem najstarejšem slovenskem glasilu izide semtertja članek o zunanji politiki, ki postavlja na glavo Lloyd Georgea in vso ofici-Jelno angleško politiko. — O teh stvareh pač lahko pri nas piše vsak šušmar: zagrabi slučajno nekega dne kak citat ali pa vidi fotografijo, kako je spremljal slaven angleški mož britanskega kralja po Francoskem in jasno je, da se ravna po angleškem kralju, ki opravlja icurtoazijski akt vsa angleška zunanja -politika, kakor na pr. pri nas provizije jslj.Pašiča pri zunanjem posojilu. s:;j Pa preidimo na konkreten slučaj: »Srpski književni glasnik« je razpi-sB1 anketo o srbsko-hrvatskem razmerju. Povejmo takoj, da se je velika veči-sfta vseh odgovorov glasila proti centra--Jfemu. In med temi odgovori so bili naj-' ostrejši baš srbski. Sinočnji »Slov. Narod« pa priobčuje Ih e d političnimi vestmi in pod naslovom: »Napačno mišljenje posl. Avra- rjftpviča o Slovencih« sestavek, v kate-jffip bi hotel tako nekako pokazati na nevarne separatiste slovenske in pa na ajapačno presojo gospoda Avramoviča H>cslovenskih razmerah. Kakor smo že omenili je tu zagrešil »Slovenski Narod« polovičarstvo, da j^tanemo uljudni, v citiranju. Kdor ofeere dotični sestavek bo mislil, da je »gospod Avramovič prisodil nam Slovencem nekako državi sovražno vlogo. Wh, da, ti separatisti, hoče reči »Slov. Varod«. Zato naj pa citiramo mi tudi drugi del Avramovičevega dopisa v Jlpduk našim čitateljern. »ž Gospod Avramovič izrecno opozar-% da se z gotove srbske strani nagla-BaJo žrtve, ki so jih prinesli Srbi v osvobodilni vojni. Pravi pa obenem, da se ne sme pozabiti, da so tudi Hrvati in Slovenci priložili svoje groše in sicer dobesedno: ^ .Ne pozabimo: »1. Da Hrvati i Slo- gjeijci sudeluju materialno sorazmerno j»dše za dobro zajednice, « 2. Da i jedni i drugi unose u zajed-i cu veču i bolju količinu i kakvoču Sfcbračajnih sredstava. 3. Da oni unose napredniju zemljo-?&unju i stočarstvo. ,, 4. Da oni unose razvijenju i razno-«ŽMfazniju industriju. 5. da oni unose savršeniji trgovinski ifhvmsijski aparat i sistem. ; *,8. Da, najzad, oni unose u opšte sa-vr&niji sistem administrativne tehnike. >* Tako torej. Gospod Avramovič pra-M nadalje, da je treba polagoma krčiti iipt 'tisti skupnosti, ki jo ustvarja samo dolgotrajno skupno življenje in ki se sedaj'zaradi različnih socijalnih razmer de' da doseči. , S tem sklepamo poglavje o zanesljivosti »Narodovih citatov«. m Proti korupciji. .G. poslanec Ivan Deržič je vložil na frrnlnistra notranjih del sledečo inter- ifcflačijo: Planini stoji za streljaj od italijanske ,me]e rodbinski grad kneza Win-dišchgraetza. Tu prebiva s svojo rodbino znani dr. Hugo Windischgraetz, najstarejši sin in predstavitelj dedščine pb 'ijpkojnem očetu istega imena. Ta člpvfk Je eden največjih protivnikov naše države in našega naroda. Po ra-pailski pogodbi, ko je postalo jasno, da pride njegov grad pod našo državo, ni ; mudil niti ene prilike, da bi izpostavil, da bi prišel njegov grad pod Italijo n da bi se s tem spremenila meja na i a?o škodo. •Da bi našel pri Italijanih več pod- — na i ■ mmmmtmmmsaatS pore, je zaprosil za italijansko državljanstvo, medtem bo je svoj grad uredil tabo, da je postal pravo vohunsko gn»«ta aa Italijane. Tukaj naj bo omenjeno, da se uprava njegovih posestev nahsfja preko meie na italijanski strani ter je vsled tega vsaka kontrola nemogoča. Od njegovih nameščencev, katerih je preko 60 samo v Planini — od teh je 34 tujcev (Nemcev) — je velika večina naši državi skrajno sovražna in ji škodujejo, kjerkoli morejo. Njegov grad in njegova uprava je služila in služi še danes kot mesto, kjer se sestajajo Karlisti in drugi naši pro-tivniki. Tja so prihajali: grof Erdody, baron Morsey, baron Alfred Moscon, knez Auersperg, grof Cesky, grof No-stitz-Rieneck, dr. Smola iz Gradca, Jos. Jurca Calle iz Bistre, bivši avstrijski poročnik Gellinek, sin zloglasnega Kundschaftsoficirja podpolkovnika Gel-lineka, grof Pallavicini in baron Ecco-nomo. Znan je slučaj grofa Lerchenfel-da iz Nemčije, katerega so naše oblasti aretirale. Vse to so dognani slučaji in za vse te slučaje so priče na razpolago. Kdo pa bi mogel dognati, koliko Je bilo sestankov preko meje na italijanski strani, kjer so se zeta pogosto vršile seje. V samem gradu se je našla velika množina orožja, vojaškega in civilnega, katero lastnik ni nikomur prijavil. O tem obveščeno okrajno sodišče v Logatcu ni Še do danes ničesar ukrenita. Kako daleč gre mržnja tega velikaša do vsega, kar je naše, dokazuje dejstvo, da je svojega psa krstil z imenom »Peter«, nameščenci pa zovejo tega psa še danes »Kdnigspeter«. Windischgraetz je prisostvoval aneksijski proslavi v Postojni, katero je podprl z večjo vsoto denarja, hotel pa je doprinesti tudi k okrašenju dvorane, v kateri se Je proslava vršila in prepeljati tjakaj mnogo cvetja in palm iz Planine. Po izjavi njegovega bivšega šoferja Valentina Jakše je dokazano, da is bil dr. Hugo Windischgraetz v ozkih zvezah z italijanskim uradom za špijo-nažo in njegovim šefom polkovnikom Finzijem. On je tudi v svojem avtomobilu tihotapil različno blago, kar izpričuje isti šofer. Dr. Hugo Windischgraetz ne spoštuje naših državnih praznikov. Sicer je pustil 1. decembra 1921. izobesiti majčkeno slovensko zastavico, toda pri tem je odredil, da se ravno na ta dan izvede generalno in temeljito čiščenje in pometanje celega ogromnega gradu. Ves dan so se izpraševale preproge, tako, da je mala trobojnica Izginila v oblakih prahu, vozil se je gnoj in smeti itd. Sam Wlndischgraetz se je osten-tativno odstranil in tudi svoje dece ni poslal k obligatni službi božji, dasi je bil prej o tem obveščen. Na dan smrti NJ. V. kralja Petra Je dal svoj grad svečano razsvetliti. Priči strojnik Ozbič in blagajnik državne uprave Stanko Žnidaršič. Vsi tl slučaji niso morda samo sumničenja, temveč so uradno dokazana dejstva, ki so bila službeno javljena kompetentnim oblastim. Dolžnost nacionalnih faktorjev je bila, ko so vedeli, koliko škode in pogi-belji prihaja iz tega gnezda za našo državo, da zahtevajo, da se to posestvo postavi pod državno upravo. Ž dekretom g. ministra za agrarno reformo št 23985 od 14. sept, 1921. je prešlo posestvo tudi v resnici v državno upravo in za upravitelja je bil postavljen g. Anatazije Ristič Njegovo deta in njegovo upravljanje na tem posestvu je bilo tako vzorno, da je Windischgraetz sam izjavil, — kakor priča to njegov zastopnik g. dr. Triller, da ga bo obdržal kot svojega upravitelja tudi po ukinit- vi državne uprave. Kmalu pa je pričel Windischgraetz čutiti, da se mu gleda na prste pri njegovem političnem delovanju in uvidel je, da ne more več svobodno delati proti naši državi, ker je g. Ristič pazil, a njegova roka je bila čvrsta. Takrat je pričel VVindlschgraetz poskušati z vsemi mogočimi sredstvi, kako bi onemogočil obstanek državne uprave. Poslu-, ževai se je vseh mogočih sredstev, da bi konstruiral opravičene pritožbe proti Rističu. Pa vse je bilo aaman. Tekom 9. meseoev državne uprave se ni mogel v smislu predpisov niti enkrat samkrat pritožiti pri Rističevi nadrejeni oblasti. Zato je poskusil druga sredstva. Tako je skušal Rističa oplašiti s tem, da mu je naznanil, da je zvedel od šefa italijanske špijonaže, da so fašisti sklenili Rističa ubiti. In v resnici se je 8. januarja 1922. zbralo na meji 80 fašistov, ki pa so se vrnili, ko so zvedeli, da je naša obmejna straža ojačena. Brez sumnje Je Windischgraetz v zvezi s tem zbiranjem fašistov, ker je mislil, da bo mogoče na ta način oplašil Rističa. Vse to je bilo poznano našim oblastim. Vkljub temu pa se je dogodil slučaj, da se je zaščitil g. VŽindischgraetz, a državni upravitelj je bil »na brzu ruku« razrešen svoje službe brez vsake preiskave in brez vsake motivacije s strani kompetentne oblasti z odredbo ministrstva za agrarno reformo štev. 13532 od 20. marca 1922. Ta odredba pomeni naravnost justifikr.cijo poštenega in dobrega uradnika, ki je kot državni funkcionar predvsem ščitil državni interes in ugled našega naroda. Dejstvo je, da so pričeli elementi preko meje zopet dvigati glave, odkar je zamenjan g. Ristič. O tem se nahajajo uradna poročila pri dravski divizijski komandi v Ljubljani. Iz navedenega jasno izhaja, da državni faktorji niso upoštevali dejanskega stanja v Planini, čeprav je celokupno prebivalstvo bito z delom državnega upravitelja Rističa zadovoljno in je videlo v njem pravičnega in poštenega uradnika, ki ni vršil samo svoje dolžnosti, temveč je posvetil tudi vso svojo moč zaščiti države. G. ministra notranjih del . vprašam sledeče: 1. Ali je g. ministru poznano proti-državno delovanje rodbine Windisch-graetz v Planini? 2. Zakaj g. minister ni iz narodnih ozirov preprečil zamenitve g. Rističa in ali bo napravil potrebne korake, da ministrstvo za agrarno reformo spremeni svoje stališče napram Rističu, ki je kot državni upravitelj vršil svojo nalogo strogo po predpisih in bil odstavljen samo zbog svojega narodnega dela ter da istega iz nacionalnih interesov zopet postavi na prejšnje mesto? 3. Ali je g. minister pripravljen, da nastopi proti dr. Hugo Windischgraet-zu in njegovim uslužbencem, kateri niso naši državljani, pa delujejo proti naši državi, kakor to predpisuje zakon? Beograd, 25. maja 1922. Ivan Deržič, nar. poslanec. Beograjsko pismo. Beograd, dne 23. maja. Vsled izgubljenega plebiscita na Koroškem smo mi Slovenci mnogo izgubili pri bratih Srbih na ugledu in ljubezni. Plebiscit v Gornji Šleziji nas je nekoliko rehabitiral, še bolj pa nas je rehabitirala Glasbena Matica, ki je s svojim nastopom dosegla velikanski uspeh. Zeta posrečeno je bilo, da je vzela Glazbena Matica v svoj program tudi lepo koroško pesem »Gor čez iza-ro«. S tem je nepopisno veliko naredila za naše nesrečne brate v Korotanu. Isto bi bilo pri eventuelni bodoči turneji priporočati glede našega Primorja. Srbi so občudovali slovensko umetnost S tem je pridobil na veljavi ves slovenski rod. Ta nauk nam mora ostati v neizbrisnem spominu. Ako ga prenesemo na politično polje, moramo reči, da so v tem oziru silno mnogo zagrešili demokrati, ki so tu v Beo- gradu poniževali vse, kar je slovenskega, izvzem 5i sami sebe. Kako naj si na ta način pridobimo tu doli spoštovanje? Mi moramo Srbom pokazati, kaj da imamo dobrega in moramo biti ponosni na naše dobre narodne lastnosti; nikakor pa ne smerno kazati samo na naše slabe strani in ob vsaki priliki pljuvati v lastna skledo, kot to iz osebno-strankarskih koristi delajo slovenski demokrati. V tem oziru bi bili potrebni poštene lekcije tudi samostojni kmetje, ki se niti v parlamentu ne znajo brzdati, kar nikakor ne napravi dobrega utiša. Neprestano opletanje z farji gor, s farji dol ne spada niti v zadnjo kmečko slovensko bajto, kaj šele na tako eksponirano mesto, kot je to narodna skupščina. Polemizira naj se z argumenti, ne s psovkami. Pa še nekaj. Da so nas Slovence demokrati popolnoma ponižali, ne samo z besedo, temveč tudi s svojimi dejanji, o tem danes nihče ne dvomi. V zadnjem času pa so šli dalje. Vse slovenske opozicionalne stranke brez razlike skušajo namreč Srbom prikazati kot stranke, ki ne stoje na 'stališču državnega edinstva. Tudi če bi bita to res, bi ne bita lepo, da se to Srbom servira z denunciantstvom. Vsaj taktično bi to bilo popolnoma pogrešeno. Največje odsodbe pa je vredno zavedno potvarjanje resnice. Posebno izletniki, kolikor je med njimi še demokratov, naj bi bili v tem oziru malo bolj previdni. Ob priliki izleta gojenk gospodinjske šole iz Ljubljane je neka oseba — persona gratisima v največjih demokratskih krogih — trdila, da so vse gojenke zavoda demokrafinje in da je fedina slovenska stranka, ld je za državno edinstvo, demokratska stranka. Ko bi dotična oseba vedela, da je eden gospodov v družbi, s katero se je razgovarjala, tajnik narodne skupščine radikalec dr. Janjič, bi kaj takega najbrže ne bila izrekla. Dr. Janjič je namreč takoj opozoril na to, da izjava omenjene osebe ne odgovarja resnici, in da bi bita tudi zelo žalostno, če bi bila resnična, ko ima demokratska od vseh slovenskih poslancev le 3. Povedal je, da so za državno edinstvo tudi narodni socialisti, socialni demokrati in tudi oficielno vodstvo slovenske ljudske stranke se ni nikdar izjavita proti državnemu edinstvu, dasi je morda tu in tam nastopal kak njen. agitator drugače. Slovenska demokratska duša je seveda nadaljevala s svojo trditvijo, da je v Sloveniji razen demokratov — na samostojne kmete je najbrže pozabila — vse proti državnemu edinstvu. Kakšen vtis napravljajo take trditve na Srbe, sl pač lahko vsak sam predstavlja. O narodnih socialistih, ki so bili do-vila, da so reakcianami in proti državnemu edinstvu in je to svojo trditev motivirala s koalicijo v ljubljanskem občinskem svetu. Ko se ji je pojasnilo, da so bili tudi demokrati v izrečno por litični koaliciji z klerikalci, medtem ko gre v ljubljanskem občinskem svetu le za gospodarske zadeve, in sicer na vladi v Ljubljani in v Beogradu, je obmolknila in dejala, da se na politiko ne razume dosti. Kdor prihaja v Beograd z namenom, da slika tu slovenski narod kot protidržaven — izvzemši seveda peščico demokratskih državotvorcev *— ta dela slabo uslugo državnemu edinstvu in zbližanju med jugoslovanskimi plemeni. Demokratsko »državotvornost« že dobro poznajo v Beogradu vsi politiki in tudi njihovo »jugoslovanstvo«, zato se oni, ki prihajajo semkaj z namenom, da popravijo razbite demokratske postojanke, samo smešijo. Neizmerno pa škodujejo* s tem, da slikajo ogromno večino slovenskega naroda kot protidržavno. Kajti če v Sloveniji nismo zadovoljni s sedanjim režimom, to še dolgo ne pomeni, da smo proti edinstveni državnosti in medsebojnemu zbližanju, ki pa se mora vršiti brez dik- tata seveda na podlagi popolne enakopravnosti vseh jugoslovanskih plemen v bratskem sporazumu. Zbližartju med Srbi, Hrvati in Slovenci neizmerno škoduje, ako »e dan za dnem čujejo samo slabe strani Hrvatov in Slovencev, ker se s tem med Srbi ustvarja neprijateljsko mišljenje o nas. Tukaj izhaja list »Velika Srbija«, ki neprestano slika v najtemnejših barvah protidržavnost Slovencev in hr-vatov in prihaja do zaključka, da je treba izvesti amputacijo. Zato priporočamo slovenskim izletnikom, da tukaj pazijo na svoje besede in se ne dado vpregati pred polomljeni voz demokratov. Če se puste izrabljati od demokratov silno škodujejo državnemu edinstvu in ovirajo tako potrebni sporazum in zbližanje med vsemi jugoslovanskimi plemeni. Nasprotno! O Slovencih naj poročajo vedno najbolje in pojasnijo bratom Srbom, da biti proti režimu rie pomeni biti proti državnemu edinstvu, ki ima ravno v Slovencih najbolj goreče pristaše. S tem bodo stvari koristili,- dočim ji v nasprotnem slučaju samo škodujejo. Namen izletov pa ravno je, da s« medsebojno spoznavajo in s tem gradimo, ne pa razdiramS. (Izv. dopis s Koroškega.) Toliko je pri nas v Jugoslaviji krika in vika o slabem »saobračaju« na železnicah in o nesposobnosti naše železniške uprave! — Slučajno sem nekaj dni na Koroškem in tu sem izvedel za naslednji kričeč slučaj. V Podroščici stoji že tedne cel vlak — 45 na Češkem popravljenih voz. Vlak ne gre naprej v Jugoslavijo in Nemci se naravnost norčujejo z nas, češ: »Na, Umen geht’s auch nicbt bes-ser!« Pravijo namreč, da bi morala naša vlada plačati 120.000 čeških in 10 mi-ljonov avstrijskih kron za popravo in prevoz, da pa se niti ne zmeni za plačilo; zato stoji vlak v Podroščici, mesto da bi teh 45 voz že davno služilo jugoslovanskemu prometu. Tukajšnji, baje dobro poučeni Nemci pravijo tudi, da je jugoslovanska vlada zamudila vse korake za brezplačen prevoz. Ne razumem kakšne korake si pod tem mislijo, vsekakor pa mislim, da je nekaj resnice na tej trditvi. Nemec mi je dejal, da je le znana »Schlamperei« naše vlade kriva, da bo treba tolika plačati, predno izpuste vlak iz Po-droščice. — Stvar naših strokovnjakovi v teh vprašanjih je, da zadevo preiščejo in pokličejo krivce na odgovor. —ag— Po genov, konferenci, III. ainTANTA. Genovska konferenca je predvsem deta Anglije. Ona ima največji interen na zopetni upostavitvi normalnih svetovnih gospodarskih razmer, ker Je najbolj vpletena v svetovno gospodarstvo in znaša število nezaposlenih Vj Angliji že čez eno leto okoli dva milijona. Angleži stoje s svojimi koloni« jami na prvem mestu v svetovni trgovini. Njih delež je znašal L 1913: 27.3 odstotkov celoletne svetovne trgovine. Od tega Je odpadlo na Anglijo samo 16.1 odstotkov. Kljub temu pa stoje angleške državne finance poleg Amerike najbolje. Ravnovesje v proračunu je doseženo, Anglija je pričela z rednim plačevanjem obresti od svojih dolgov kakor tudi z amortiziranjem teH dolgov. Anglija si polagoma zopet pridobiva ulogo svetovnega bankirja. T« pa ji daje možnost, da med vsemi evropskimi državami najlažje nastopi pol, ki vodi k rešitvi krize, t 1. da potom podelitev velikih kreditov prepelje produkcijska sredstva v obubožane dežele ...'.'TA VOJANOVIČ: Ur. R® iTTTvV ~ lanski izprehodi. Kubljana ima samo eno res veliko kolizej na Gosposvetski cesti. ■j lavno kranjsko mesto Višnja tp domovina znamenitega polža, ne a toliko duš kakor to poslopje. Po tujosti spominja skoraj na bene-ike palače ob velikem kanalu, a vice in vsa bela drobnarija med [„ vzbuja predstave o lužnih pokraJP | Zola bi bil lahko začel tu svoj roti in Ivan Cankar bi bil našel kopijo fvoje slike i* dunajskega predme-, Pred leti sem obiskal v teh pro-lh nekega železniškega uradnika, to se mi le, da hodim po drobu ve-ga nestvora; dvakrat sem obkrožil prvo notranjost, a nisem prišel do i In lo v®dno sem btl br©3 o ril en ta-„ Prav pri tleh v polni temi se vr- o vrata za vrati, kakor katakombe, Js scince še ni najbrž nikoli poslov te prostore. Neznan človek mi je m Stanovanja za samce. Videl m- I, nikogar, a mislim, da prihajajo ponoči, ko človek ne pogreša več meri svetlobe in solnčue toplote. r M »41 __ * - - - stropju, lahko gledaš kakor z galerije v globino nedoločenega imena; nakopičeno je mnogo miz, stolov, omar, polno ropotije, ld ji ne veš imena in ne moreš misliti, kje bi bil njen pravi prostoru kam bi jo dal. Slovenski pisatelj, ki bi hotel napisati večje delo iz našega so-cijalnega Življenja, naj se vsaj za dva meseca nastani tu notri, ker dobi razpoloženje za prvi del, drugega pa lahko nadaljuje v Predovičevem selu onkraj znamenite Zelene jame. Tu je še nekaj življenja, ki je res »Jenseits von Gut und Bčse«, kakor pravi nemški modrijan. Mene vsaj v določenem času naravnost duševno okrepi taka okolica, ki Trim* čisto določene družabne zakonitosti, ampak nosi v sebi vse znake so cljalnega bohemstva ali pa recimo kar naravnost capinstva. Morda je imel naš dični France Prešeren take nelogične simpatije, ko Je zapel o božjih in hudičevih hišah v Ljubljani tako-le: Bog v fantih cerkvah v Ljubljani se hvali peterih, toliko tudi kosarn ima sleparski hudič, sveti Peter, Miklavž, Jakob nas vabijo k bogu. Hiše: ima kazino, redut, koloseum z njimi teater strelišče hudič, svoje si cip’ce loviti. Prešeren seveda najbrž ni mislil na okusne dpe, ld jih streljajo naši lovci v pozni jeseni po ljubljanskem polju, če tudi so bile morda ravno tako lahko-noge in lahkokrile. Da pa bodi hudič v lepi in najlepši podobi tudi po božjih hišah, je povedal Prešeren sam, ko je zagledal takega lepega hudiča v obleki Primičeve Julije v trnovski cerkvi: Trnovo kraj nesrečnega imena! Tam meni je bilo gorje rojeno od dveh očesov čistega plamena. Toda zdaj tudi po Ljubljani ne hodijo več hudiči in nevarni niso več tako, menda radi nestalne valute. Znameniti slovenski žurnalist je namreč konšta-tiral v svojem znamenitem nedeljskem pismu, da hodi po naši domovini bes, bolj znano pod imenom — bes te lopi! Cehi bi morda rekli, da je upregel Ma-saryka in Beneša repoštev, pri nas se mi zdi najprimernejši volkodlak, naj bo že moškega al ženskega spola. Nihče drugi kakor ta je prevzel vodstvo KaM Krt* Bat^iJasfl^ovtoiskia .JMP8IP..JL. prvem beogradskem hotelu, njegova moč pa sega od Bitolja do Velike Ki-kinde, od Zagreba do Sarajeva in od Splita do Ljubljane. Na Dolenjskem, tam nekje za deveto goro so dejali včasih, da tega ali onega »mord tlači«. Za svojo osebo sem prepričan, da sedaj vso jugoslovansko politiko »mord tlači«, zato pa ne moremo ne naprej ne nazaj. Ampak korajžni smo kljnb temu, da vpijemo, kričimo in se zmerjamo, kakor kmečki ponočnjak s kolčem v roki, s krivcem za klobukom in z neupogljivim zaplotništvom: Auf, biks! Ljubljanska atrakcija je novi kino Tivoli, ki je pa na slovenščino skoraj pozabil in je pravi simbol naše slovenske slabosti. Slovenci preživljamo danes svojo najbolj kritično zgodovinsko dobo in naša največja nevarnost je tu-gomerstvo, ki se je ravno med nami najbolj zajedlo; bratje Srbi in Hrvati so izdatno močnejši po svojem zdravju ter niso v dobi štiriletnega skupnega političnega življenja še niti trenutek pozabili svojega bistva, znali so se ubraniti nevarne infekcijske bolezni, ki razjeda temelje narodovega značaja. Le taka notranja moč in sila more rodlti višjo cenila le po številu značajev, ki so ostali zvesti svojemu narodu vedno in povsod, v najnovejšem času pa se hočt menda hinavščina skrivati za monarbk zem in republikanstvo, kakor bi so kazen spremenila, če je bo izrekal naa narodom gospod okrajni sodnik v ime-nu Njegovega Veličanstva ali pa v ima« nu predsednika republike iz te »B politične žlahte. Narod sodi in obsodi prej ali slej samo y znamenju pravice in poštenja... V Trubarjevem parku se Je že raj ves zavil v zeleni* Prv* ~°v® književnik Primož Trubar in v lepi zv« zdnati noči sem zadremal prav ob n: govem vznožju, pod dišečim grmom, me niti oko postave ni opazilo v travi. Gospod protestantovskJ Trubar je stopil z visokega podstavke! in mi je govoril o lepoti naše Dolenjska jedru Slovenije, o naših lesenih domo« vih, ki že skozi stoletja pišejo zgodo«, vino naše krvi, brez generalov, breZ plemstva, brez četaštva, samo v obrambi slamnate strehe, domačega krovaft našo zgodovino je pisal Jurčič, ta naS pristni slovenski fant, ki ga človek to danes posluša kakor glas ponočne^ pu- ta da tako pomaga pri ozdravitvi nji-.Povega gospodarstva. Vsled svojih dobrih državnih financ nima nujnega j®teresa na plačilu nemških reparacij, I« odpadejo nanjo in znašajo samo 3 >Oustotke njenega proračuna. Iz istega :Vzroka je Anglija tudi lahko mnogo Polj koncilijantna v vprašanju priznati-« dolg°v, kakor pa moreta »ra Belgija in Francija. To je v toliko Važno, ker dolguje Rusija 85 odstotkov Svojih vojnih dolgov Angliji. Na drugi strani pa se je svetovno politični in vojaški položaj Anglije flrsled vojne m v povojni dobi zelo poslabšal. Najnovejša vojna tehnika napravlja konec otočjemu značaju Anglije. francoski oklopni podmomiki, le-»ala, oborožena z bombami, ki vsled £ajnovejših iznajd vojne kemije lahko k enim lučajem uničijo velike vojne C35.fajeto Franc’ji zelo. silen vojaški |»ložaj napram Angliji. ■ s*ara angleška tradi- dovo^ na evropskem konti-. *, 110 en* državi stalne politične in jaške premoči. Iz vsega tega rezul-a Klavna linija angleške taktike na »nierenci: nezaupanje napram Fran- 7 Prt čemur pa se je do skrajnosti |pbala odkritemu konfliktu, obenem “ Jo stremela za tem, da pride do spo-;uma z Rusijo in Nemčijo . i Franclja Je bila od vsega pričetka Sovražna Genovski konferenci. To je ^lagati Iz tega, ker je Francija de-ki Je le malo odvisna od svetovne trgovine. Leta 1913 je bila s kolonijami ^red udežena na svetovni trgovini sa-jno t 10.4 odstotki Zato je tudi njen tteres na ozdravitvi svetovnega gozdarstva mnogo manjši. Na drugi 'ani je Francija vsled vojne finančno ličena. Francoski dolgovi znašajo 19 milijard frankov, dočim so znašali 'edvojni dolgovi samo 33.7 milijard 'ankov. Samo notranji dolgovi znaša-> 247.5 milijard frankov. Ostalo, t j. 1-5 milijard pa dolguje Angliji in Arne-»k!. Zato se tudi tako krčevito opklepa lemških reparacij. Poleg tega je Fran-j£ija med vojno porabila večji del svojih •banjih tirjatev, ostale pa, med katerimi znašajo ruske največji del, pa so postale zelo dvomljive. Da iztisne iz Nemčije reparacije sili Francijo, da Vzdržuje drag vojaški aparat, ki ni v Skladu z oslabelimi gospodarskimi silami dežele. Tako se vrti Francija v napačnem krogu: da si zasigura finančno pomoč reparacij, se je vrgla v vojaške izdatke, ki stanejo več, kakor pa Ijtnaša vsota, ki jo dobiva od Nemčije. Pa drugi strani je v Franciji močna pkupna, ki bi rada izrabila priliko, da Se polasti ruskih premogovnikov, da jtako združi v rokah francoske težke .Industrije največje zaklade premoga in jieleza v kontinentalni Evropi. Tako si (lioče francoska težka industrija ustvariti gospodarsko podlago za politično Prevlado Francije v Evropi. V bistvu Je Ho isto stremljenje, ki ga je gojila nem-Kka težka industrija leta 1914. Napram ,lemu razvoju pa je Anglija skrajno nezaupljiva. JVsled tega so Genovsko konferenco joKvIadala gospodarska in politična na-jftJrotstva med Anglijo in Francijo. Mnogo manj interesa na izidu konference je imela Italija. Njeni interesi so jpararelni z angleškimi. Na nemških reparacijah nima odločilnega interesa. Napram Rusiji nima velikih' tirjatev. Nasprotno pa je zelo interesirana na Obnovi Evrope, razen tega pa se boji Politične in vojaške nadvlade Fran-tije v Evropi. Izmed malih držav zavzema Belgija Posebno stališče. Pred vojno je izvajala velike kapitale in ima velike interese v RusjL Državnih in komunalnih Posojili ima v Rusiji 1 milijardo zlatih frankov, v industriji pa investiranega belgijskega kapitala 2.5 milijard zlatih (frankov, skupaj torej 3.5 milijard. Zato Se tudi krijejo belgijski interesi s francoskimi in je šla Belgija na konferenci roko v roki s Francijo. tei ■f Politične vesti. ‘ Venita bančna afera v Parim. ' ' Pariz, 36. maja. (Izv.) Zoper upravni svet in ravnatelje Banke industrielle de Cbine so uvedli kazensko preiskavo, ker je banka sestavila napačno bilanca Zaradi tega je oblast zahtevala razveljavljenje imunitete za dva senatorja in dva poslanca. Argentinski konzul nastopi svojo Službo. Beograd, 26. maja. (Izv.) Včeraj je dospel semkaj novi konzul južno-ame-riške republike Argentinije, Barios, ki bo v kratkem prevzel svoje posle. To je prvi konzul, ki ga ta republika pošlje v našo državo. Naši delegati za pariško medparlamentarno konferenco. Beograd, 26. maja. (Izv.) V soboto zvečer odpotujejo v Pariz kot jugoslovanski delegati na medparlamentarni konferenci gospodje Miletič, Joca Jovanovič, dr. AngjeUnovič, dr. Šumen-kovič, Sušnik in Puljič. Gospodarstvo. O ZAVAROVANJU OBRTNIKOV, j Deželna zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je na svojem zadnjem ob-, čnem zboru, ki se je vršil dne 7. t. ra. sprejela med drugim tudi sledečo resolucijo : Ministrstvo za socijaino politiko je izdelalo in povzročilo sprejem številnih naredbenih in zakonskih osnutkov v narodni skupščini, s katerimi se je gospodarski položaj industrijskih in obrtnih delavcev v državi znatno zboljšal. Dasi ni posvečala do sedaj vlada obrtništvu zda-leka tiste pažnje, kakor jo je delavstvu in drugim stanovom, se v splošnem obrtništvo vendar ni upiralo tem pridobitvam delavcev, kljub temu, da prinašajo ti novi zakoni obrtniku velike obremenitve. Tozadevno omenjamo le zakon o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni in ono za slučaj starosti, ob-nemo£losti in smrti. Po tem zakonu nosi napram oblastim in napram .uradu za zavarovanje delavcev obrtnik vso odgovornost in je' za vsako najmanjšo napako Izpostavljen občutni politični kazni. Toda ^ zakonski načrt je narodna skupščina sprejela in obrtništvu preostane sedaj predvsem dolžnost in paznja, da bo izpeljan čim možno tako, da bodo interesi obrtnika čim bolj varni. Da obrtništvo načeloma ni ugovarjalo omenjenim zakonskim soci-jalnim pridobitvam delavstva, je bila merodajna zanj tudi domneva in pričakovanje, potrjeno z obljubami merodajnih činiteljev, da se bo vlada zavzela z enako vnemo in brigo za izboljšanje gospodarskega in socijal-nega položaja obrtnega stanu. Z isto pravico in potrebo, kakor so delavci potrebni zaščite za slučaj nepredvidenih nefcrffik, kakor bolezni, nezgode invalidnosti in smrti, tako so potrebni zaščite tudi samostojni pridobitni sloji. Ob sedanjem gospodarskem položaju je obrtnik, ki postane, radi bolezni, starosti ali invalidnosti nesposoben za nadaljno delo v obrattt, prepuščen naravnost svoji usodi in pade v tem slučaju ko-nečno v breme države ali občine ter tako žalostno zaključi svoje življenje. Vsled tega nas preseneča, da vlada noče uvideti našega položaja in proučiti naših teženj, ki so ji iz številnih resolucij dobro poznane. V službenem organu ministrstva socijalne politike »Socijalnem Preporodaju«, (br. 3. god. II.) je namreč priobčen delovni program zavarovalnega oddelka tega ministrstva. Po tem programu bo ministrstvo izdelalo predvsem pet do šest novfh zakonskih načrtov za zavarovanje nameščencev, železničarjev, državnih uslužbencev, poljedelcev itd., potem se bo pečalo z likvidacijo zavodov, z reciprociteto zavarovanja in z izenačenjem drugih predpisov. s-Najposle«, tako pravi dotična objava, ,»je u izgledu specialno osiguranje zanatlija.« Torej zakon o zavarovanju obrtnikov je šele v izgledu, in sicer naj-zadnji! Kdor pozna obširne predpriprave, ki so potrebne za izdelavo takega zakonskega načrta in trnjevo dolgotrajno pot, ki jo mora tak načrt preiezti po mizah referentov, da pride kot vladni predlog pred narodno skupščino, mu je jasno, da po tej praksi obrtniki v doglednem času nimamo računati z udejstvovat njem svojih zahtev. Zato se zveza, kot poklicana zastopnica slovenskega obrtništva na bivšem Kranjskem, obrača na ministrstvo za socijaino politiko z upravičeno in nujno zahtevo, da prične ministrstvo takoj brez odloga s predpripravami za načrt 2akona o zavarovanju obrtnikov za slučaj bolezni, nezgode, invalidnosti, starosti in smrti. Ministrstvo naj v tem pogledu stopi v stik z vsemi poklicanimi zastopniki obrtništva v državi. Da se tej zahtevi prida konkreten povdarek, zahteva Zveza, da vlada zavarovanje delavcev za slučaj invalidnosti, starosti in smrti, ki se naj po zakonu o zavarovanju delavcev provede do leta 1925, ne uveljavi, predno ne uveljavi zakona o zavarovanju obrtnikov. Z ugoditvijo te upravičene zahteve bo vlada le dejansko dokazala, da so ji interesi stanu obrtnikov vsaj toliko blizu, kot so Ji interesi delavstva. Dnevna vesti. i— Opozarjamo nave čitatelje na poro- člio o občnem zboru Jadranske banke. Sodbo o razkritjih in očitkih proti gg. Praprotniku, dr. Kavčniku in dr. Žerjava si bo po prečitanju lahko vsak sam ustvaril. — Amnestija in zapostavljanje neurad-niških kategorij v demokratski državi. — Prejeli smo: Iz časopisov izvemo, da se pripravlja nekak predlog za amnestijo raz-fiih zločincev o priliki kraljeve poroke. Nimamo nič proti temu nameravanemu predlogu, toda vprašamo tiste gospode, ki ta predlog sestavljajo, kakšna amnestija se pripravlja za nezločince nižje državne nameščence, ker upamo- da smo mi vsaj toliko vredni kakor vsak navadni zločinec, če ne več. — Stoj! Pozabili bi bili kmalu omeniti, da smo mi menda amnestijo že davno dosegli s tem, da so se nam že I. maja 1922 maksimirale draginjske doklade. —' Nesprejeti častniki bivše avstro-ogrske vojske. Finančna delegacija ob j av- Ija,. da morajo v našo vojsko nesprejeti oficirji bivše avstro-ogrske vojske predložiti gospodu ministru vojne in mornarice z dokumenti obloženo prošnjo za upokojitev s kraljevim ukazom. Oficirji, ki bodo po predlogu gospoda ministra vojne in mornarice tako upokojeni, bodo od vojnega ministrstva prejeli predpisano »uve-renje«. Na podlagi tega uvercnja naj potem predlože gospodu ministru finano prošnje za priznanje in odmero pokojnine, in sicer in duplo ter prilože izvirni prošnji izvirno »uverenje«, prepisu prošnje pa prepis »uverenja«. Te prošnje pošlje gospod finančni minister dotični pokrajinski upravi, oddelku za socijaino politiko, da ugotovi pravico do pokojnine in nje višino. Po izvršenih poizvedbah bo potem gospod finančni minister i2dal nalog za izplačevanje pokojnine potom pristojne delegacije ministrstva financ. Ravno tako bo izključno gospod finančni minister priznaval vdovnine in sirotnine takih oficirjev in pa pokojnine že prej vpokojenih oficirjev bivše avstro-ogfske vojske, ki so naši državljani. — Nov list, Prihodnji mesec začne v Gor. Radgoni izhajati »Samouprava« kot glasilo narodne radikalne mladine. — »Sedanjost«, glasilo SLS v Novem mestu, je prenehalo izhajati. 77^vPetrolej na debelo se prodaja pri zaloziscu petroleja v Beogradu po 600 Din za 100 kg. — Kongres druitev za Zvezo narodov, se vrši v Binkoštih v Pragi. Našo državo bodo zastopali gg.: dr. Rybar, dr. Jovanovič, dr. Bolič in dr. Hinkovič, — Velik požar v Osjeku. V Gjurgje-novcu pri Osjeku je dne 18. t. m. požar upepelil parno žago in nekatere objekte tovarne tanina, ker so zgorele velike množine lesa in materijala, je škoda ogromna. Kako je nastal požar se še ne ve. Nujni paketi iz Avstrije v našo državo, Sporazumno z avstrijsko poštno upravo je dovoljeno pošiljanje nujnih paketov (colis urgents), rž Avstrije v našo državo. Taki paketi, ki se imenujejo nujni, se dostavljajo naslovljeniku na dom s Posebnim slom, ako niso naslovljeni posta r^stante. Za nujne pakete $e plača trojna pristojbina, ki se plača za navaden paket teiste teže in razen tega še ekspresnina, ako ni paket naslovljen poštno ležeče. Ustale pristojbine (na primer ako je paket ločenka) se ne plača r trojni, ampak samo v enkratni meri. — Investicijsko posojilo mesta Zagreba. Župan Heinzl je sklical za ponedeljek, 29. t. m. izredno sejo mestnega sveta. Na dnevnem redu je sklepanje investicijskega posojila v znesku 600 milijonov kron, ki naj se porabi za zgradbo velike klavnice za izvoz mesa, za popravilo cest itd. — Poročno darilo kralju s strani diplomatskega zbora. V petek popoldne je imel diplomatski zbor konferenco, na ka-te/i so razpravljali o poročnem darilu, ki nuj ga zastopniki inozemskih držav poklonijo kralju Aleksandru na njegov por. dan. — Prijet milijonski defravdant. Na podlagi naloga policijskega ravnateljstva na Dunaju je bil dne 22. t. m. prijet v Celovcu kontrolor čekovnega urada v Zagrebu, Vojko Mikoli, katerega iščejo jugoslovanska oblastva zaradi goljufije v Čekovnem uradu v Zagrebu. Mikoli je ponaredil čeke r znesku 2,300.000 dinarjev, ki jih je nakazal na neko zasebno banko na Dunaju. Zaradi hitrega postopanja dunajske policije se je denar večinoma reši.l — Za gladujoče v Rusiji je izročil naši upravi g. K iz Reštanja pri Rajhenbur-gu 40 kron. Hvala! — »Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze« ob priliki poroke Nj. Vel. narodnega kralja Aleksandra in naše bodoče kraljice Marije ter priskoči na pomoč najpotrebnejšim, to je slepim, s tem, da prispevaš s svojim darom »Podpornemu društvu slepih v Ljubljani«, Wolfova ulica 12, ki svoje redne člane z nabranimi darovi podpira in zbira sklad za zgradbo »Dom odrastlih slepih«, ki je njihovo hrepenenje! — Dopusti državnim nameščencem za Sokolski zlet. Ministrski svet je sklenil, da lahko dobe vsi državni nameščenci, ki so člani Sokola, povodom vsesokolskega zleta v Ljubljani dopust za 3 dni. — Odlikovanje. Nadučitelj g. Petri-ček v Žalcu je odlikovan z redom sv. Save V. razreda za zasluge, ki si jih je pridobui za hmeljarstvo v Savinjski dolini. — \Vindiscngratzova vila na Bledu — kraljeva last. Kralj je kupil od Otona Win-dischgriitza znano vilo na Bledu. Vila dobi zgodovinsko ime »Suvobor« ter bo služila kralju in kraljici za poletno rezidenco v vročih mesecih. — Za zgradbo carinarnice v Gor. Radgoni je dovolil ministrski svet i6o.oco D, — Italijanski napad na Kastav izmišljen? »Slobodna Tribuna« poroča, da je bila vest, ki jo je prinesla »Riječ« o napadu fašistov na Kastav popolnoma izmišljena. List je najbrž nasedel italijanskim spletkam, ker Italijani baš sedaj potrebujejo senzacij, ko se vršijo pogajanja zaradi Jadranskega vprašanja. — Naše izseljevanje v Ameriko in vračanje v domovino. Po ameriški državni statistiki se je od leta 1919 do konca februarja 1922 iz naše države izselilo v Ameriko 31.429, v domovino pa se vrnilo 49-734 oseb, potemtakem se je vrnilo 18.305 oseb več kot pa izselilo. — Jugoslovanski dijaki na poljskih univerzah. Poljski generalni konzulat v Zagrebu poroča, da je rektorat univerze v Krakovu preuredil kadetnico v LobzoVu za stanovanja dijakom iz Jugoslavije, kjer lahko sprejmejo takoj 50 naših dijakov. Hrano dobe v menzi. Dekanati dovoljujejo jugoslovanskim slušateljem gotove olajšave. Univerze v Varšavi ni priporočati jugoslovanskim dijakom zaradi stanovanjskih težkbč, pač pa je univerza v Lvovu tudi pripravila stanovanja našim dijakom. — Razne nesreče. Angela Tomc iz Dobrave pri Ljubljani se je pri sekanju drv nevarno vsekala v desno roko. — Mesarskemu pomočniku Karolu Kovaču iz Starega trga pri Ložu je pri odiranju kozlička spodletel nož in se mu zasadil v desno nogo. — Ludvik Drašler si je pri delu na žagi v Trebnjem zlomil desno nogo. — Hlapec Martin Stare iz Bohinja je padel z Voza in si zlomil desno nogo. — V Obrijah pri Ljubljani je Neži Remec pri prižiganju luči odletel drobec cilindra v levo oko in ga ji je težko poškodoval. — Odprave poStnega in brzojavnega ravnateljstva v Nišu. Na predlog poštnega ministra je ministrski svet odločil, da s e požtno in brzojavno ravnateljstvo v Ništi* odpravi. _ \ — Razne tatvine. Orožniki iz Kranja, so aretirali zelo nevarnega vlomilca in ta- 'zdrdral z glavne pošte avtomobil S paketi" po mestu. = Nesreči. Posestnikovi hčeri Franji Zorc iz Toškega čela so se splašili konji< Vsled sunka se je snelo kolo in se je pre-‘ kucnila na vozu velika steklenica, v kateri je bila slivovka. Zorčeva je pograbila w zadnjem trenotku steklenico. Pri tem pa. si je obrezala na črepinjah roko in ima1 precej nevarne poškodbe. = Neplačana ugaševalca. Razni pl* janci imajo tudi razne manire. Tako sta na minuli praznik dva dobrovoljčka, ki sta se morda bala svetlobe, pogasila na poti domov — prišla sta iz Šiške — vse plinove svetilke, dokler nista naletela na stražnika, ki jima je potem di jgače »posvetil«. RiČevja Levstik, domača slovenska Krča, za njim Stritar, nestor naših pisateljev in pesnikov, živa priča klasične dobe naše književnosti in pa [Trdina, ta nedosegljivi trubadur naših Gorjancev, najznačilnejšega slovenskega gorovja, polnega čudovitih bajk, skrivnostnih povesti, tajinstvenega življenja. Pa je spregovoril Prešeren pod triglavskim gorovjem in njegov prijatelj Slomšek iz štajerskih vinskih goric, veseli Vodnik iz ljubljanskega predmestja, Tavčar 1z poljanskih hribov, Poln domišljije in romantike, Gregorčič Iz solnčnih goriških brdov in Ivan Cankar izza temnih vrhniških gozdov. In glejte čudo, ljudje božji: Nato pa je prišla brezdomna kukavica, neveden in brezumen človek,, ki je dejal, da Slovenci nismo narod, da smo brez individualnosti r.. Brezčutnež naj stopi pred Trubarja in mu pljune v obraz. Udarilo ga bo tisoč rok, če ne danes, gotovo pa jutri, ker resnica se ne da nikoli utajiti in še najmanj, če jo je narod pisal s svojo krvjo, s svojim srcem in s svojo dušo.. Kadar grem mimo spomenika dolenjskega predikanta, se mi zdi, kakor 3bi začudeno povpraševal, če bo res slo- venska inteligenca polegla po toplih ležiščih, narod pa zopet prepustila katoliškemu kaplanu. Narodni dom ob Trubarjevem parku je bil prva desetletja precej zapuščen, okupirala ga je ekskluzivna ljubljanska družba, danes se je demokratiziral in je središče sokolske organizacije. Od tam so hodili svojo zadnjo pot trije veliki slovenski duhovi: Aškerc, Cankar in Oražen. Stavba hrani dokaj spominov na dobo čitalništva in podeželskega ro-doljubarstva, kakor ga je orisal v svojih spisih Kersnik. Poleg Uniona je najvažnejše središče ljubljanskih veselic, zabav in koncertov. Škoda je le, da ima tako stralno pust in dolgočasen vrt, da pozabiš celo na bližino tivolskega zelenja in prelepega Rožnika, če sedeš za mizo. Del ljubljanskih penzijonistov se zbira v Zvezdi poleg vremenske hišice, ki pa je letos čudovito nezanesljiv vremenski prerok. Upokojenci pridno politizirajo, kakor pri nas sploh vsi ljudje, informacije dobivajo iz ljubljanskih dnevnikov, ki so takorekoč brezplačni, da javni nameščenec lahko tudi kavarno črta iz svojega proračuna. Treba je napraviti samo jutranji izprehod črez Woliovo ulico, kjer je nabita »Jugoslavija«, ki pove vsakomur, kar mu gre, od tam vodi pot črez sadni trg do Jugoslovanske tiskarne, kjer visi radikalni »Novi čas« in zmernejši »Slovenec«, okrog »Jutra«, ki se nepretrgano bori s klerikalizmom, skozi frančiškansko ulico mimo kultumobojno razpoloženega »Napreja« tja do očetovsko uglašenega »Naroda« v Kopitarjevi u-lici. Tako Ljubljančan in še posebno ljubljanski penzijonist lahko brezplačno prečita vse časopise in se tudi brezplačno izprehodi in naužij-e svežega zraka. Pa naj še kdo reče, da ni naša doba polna človekoljubja! Ljudem je treba le pokazati, kako lahko po ceni in naravnost brez stroškov živijo v največji draginji, ker draga je v resnici le obleka in živež, kar pa pri idealistih ne pride v poštev. Klub ljubljanskih idealistov se namreč že dolgo ukvarja z mislijo, da bi pričel s treniranjem v stradanju, Ako imamo že lepo število najrazličnejših športnih klubov, zakaj bi ne imeli še stradalnega, ki bi bfl velikega gospodarskega pomena. Zdravniško je namreč ugotovljeno, da more človek s primemo vajo tudi trideset dni živeti brez hrane, neda bi občutno trpel na zdravju. Ugodna rešitev tega vprašanja utegne postati socijalna rešitev javnih nameščencev. Posebna parlamentarna komisija bi prirejala stra-dalne tekme, pri katerih bi dobivali zmagovalci sijajne premije, da bi na dan zmage lahko ves dan brezplačno jedli. Državne činovnike bi uvrščali po uspehu teh tekem v činovne razrede, da bi na primer živel činovnik 1. činov-nega razreda le tri dni v mesecu brez jedi, vse nižje kategorije pa svoji stopnji primerno. Definitivno ureditev tega vprašanja ima sedaj v roki najodličnejši slovenski socijalni politik, ker to ni samo materijelno želodčno vprašanje, ampak predvsem idealna zadeva ravnovesja v državnem proračunu_________ Naši profesorji so imeli pred kratkim zanimivo rokoborbo za humanistično gimnazijo in proti. Pa so kmalu prišli ljudje, ki so rekli: gre za klerikalno in liberalno gimnazijo. Kdor je za latinščino in grščino, je klerikalec, kdor pa je nasproti, je liberalec in tako smo prišli tudi tukaj do točke, ki je alfa in omega našega zanikrnega javnega življenja. Polnaobraženi kričač je zopet triumfiral na vsi črti. Stariši so bili Seveda mnenia. da Dalrebtuetnn dobrih šol, iz katerih bo prihajala mladina bistrega razuma, dobrega srca in krepke volje. Ako je to odvisno od latinskih in grških klasikov, jih potrebujemo, ako ne, naj počivajo v miru. Morda bi bilo zelo poučno, če bi kdo odgovoril na vprašanje: Iz kakšnih šol pa so izšli vsi vodilni možje vseh narodov, ki sa ustvarili sedanjo svetovno kloako?, Kavarnar Krapež v »Zvezdi« ni moj politični prijatelj, je pa osebno simpa-V tičen človek z ljubeznivim izrazom ljubljanskega rodoljuba. Zato večkrat pose-tim njegovo kavarno in pred nekaj me-seci ml je preskrbel brezplačnega raz-Vedrila. Otvoril je namreč kavarno in stresli so se vsi ljubljanski filistri, ker, je napravil taka uhodna vrata, kakor jih ne premore nobena ljubljanska kavar- ^ na. Tako lepo se vrtijo okrog svoje osi,' da gostje kar drug drugega mečejo v/ kavarno in iz kavarne. Mlade in stare Ljubljančanke so se radostno in veselo' vrtele med temi vrati, kakor nekdaj sl<£v venski korenjak Martin Krpan po ce. sarskem dvorcu. Krapeževa vrata se še- ’ vedno vrtijo, a senzacija je polegla, Ljubljana zopet nemoteno živi svoj#^ Prejšnje življenje in tudi jaz mimo listam do časnikih, in raviiah______ , •m Kom za carinartio, V glavno tra-ifiko je prišel nepoznan možakar in naročil za carinarno kolkov za 3881 dinarjev. Ko je imel kolke v rokah, je navidezno ugotovil, da mu je dal blagajnik pri naročilu presajalo denarja. Odšel je po denar, odnesel pa je s sabo tildi kolke in se ni reč vrnil. Ugotovilo se je, da carinama kolkov ni imarocila m d« se je prefrigancu posrečila Predrzna, dobro zamišljena sleparija «ik Tčetnek tmSnja Žn'V Save' Na P^az-»*■ v cetrteic smo imeli priliko ooažati kjl, * *e )ako mrzla in umazana in fcnli £,n°?° tor*,Uh Bneienih dotokov, filtodii ?° ,ezijo' Doiive>i smo pa / otvontveni dan kopanja ža- SeSro " hT I', Cre Žrtev je bil mIad .in Ain ? Taj“eC Avguat Prešern, *k“ Fant i* ** ?reiije Prešern v Sp. £i-S a vi ld «n rtare ,izurjene Plavače na aavi, ki so Piavah preko vode_ geJ Jimi in sredi vode v precejšnjem valovju fe irihU* 1 in dečko je izsinil. Bilo moft ^n° 200 korakov od železniškega mostu. Par sokopalcev je skočilo za pone- ™tnT’ i*?'x Zaman> Sava je odnesla avojo prvo letošnjo žrtev. Dečka doslej še «uo našli, v = Ponesrečen vojak. Redovu Dragu Stcarju pri mitraljeskem oddelcnju so se plašili pred Lichtenthurnovim zavodom na roijanski cesti konji. Konja sta bežala v Silnem diru čez most v Sentpetersko Vojašnico. Pri vhodu je zadel zadnji del voza ob zid. Sičaj je padel vsled sunka ra* voz jn si je pri padcu prebil čelno kost. Mož je težko ranjen in se ne ve če bo okreval, Tiekakor pa bo imel tudi pri najboljšem »talne posledice poškodbe. ** Pobegnila sta od doma n letni Rudolf Gale in 12 letni Viljem Stržišar. Begunca sta šla bržkotne v Nemško Avstrijo. Ugotovili so, da sta se zglasila na poti pri Lepinarjih v Šenčurju pri Kranju. ra Kopanje, Povodom Otvoritve kopalne sezije se opozarja ponovno, da je kopanje na Prulah in sicer na prostoru Imenovanem »Na špici« radi nevarnosti itrogo zabranjeno. V obče se opozarja občinstvo osobito predrzna mladina, da naj bo pri kopanju pred vsem previdna. Voda J* varljiva kar nam spričuje že leto* prvi nesrečni slučaj, ki se je pripetil na Savi la o katerem poročamo na drugem mestu. ■> Na današnji gozdni piknik v Retja-HJevcm gaju pod utrdbami starega ljubljanskega gradu opozarjamo občinstvo, da M ga udeleži. Piknik traja od 9- ure zjU-'«T*j do 8. zvečer. Preskrbljeno je za naj-raznovrstnejšo zabavo. mm Pobeg od doma. Po Ljubljani se tia)e skriva 15 letni trgovski vajenec Josip Kobilja iz Sarajeva, ki je pobegnil od doma. Deček' je srednje postave, črne polti in Je 3. t m. odšel 2 nekim Mtjsafija Elijo iz *larajeva. m. Ljubljanski mestni vodovod v nevarnosti, tako smo čuli in bomo culi. Ako pa pogledamo ljubljanske ceste in hidrante {o njih, vidimo, da je skoraj vsak drugi idratit pokvarjen In propušca vodo. Naprošamo gospoda vladnega komisarja, da pouči ravnateljstvo mestnega vodovoda, naj obrne svojo pozornost v drugo smer In naj ne prevzema privatnih del, za kar nima niti koncesije, pač pa naj ee briga za dobrobit občine, radi katere je tukaj, privatna dela pa naj prepušča tozadevn. obrtnikom — davkoplačevalcem. Maribor. Neznano utopljenko so potegnili lz Drave pri elektrarni v Fali. Ženska je bila stara kakih 30 let tw oblečena v sami Srajci. , Slaba električna razsvetljava. Dast dobiva Maribor luč od največje elektrarne v 'Jugoslaviji, namreč Iz Fale, vendar je mesto vsak čas v temi. Tako so dve zadnji noči v večjem dela mesta nenadoma ugasnile vse luči. Ka) le temu vzrok? Za Glasbeno Matico so prispevki zadnje lase večji darovi, tako je darovala mestna občina 12.000 K, okrajni zastop mariborski 10.000 K, tovarnar Fraund 20.000 K itd. Poročno darilo celjskega okraja kralju. Celjski okraj podari kralju ob poroki dve Sliki lz Savinjskih planin, katere Je napra-vil slovenski umetnik slikar Maks Koželj v Kamniku. Prva slika predstavlja Logarsko dolino, kjer se v ozadju dvigata gorska velikana Ojstrica in Planjava z Babo. Druga »Uka predstavlja pogled na Okrešelj izpod Mrzle gore. Sliki ste izvrstno delo doma-Bega umetnika In slino pridobite po izvan-redno lepo rezljanih bogatih zlatih okvirjih, ki sta delo rezbarja Ivana Klemena v Kamniku Oba okvirja imata na gornji strani moder cejskl grb s tremi zlatimi zvezdami na vrhu s trioglato krono. Sliki boste prihodnji teden razstavljeni občinstvu na pgled y Narodnem domu Celle. Sokolska razstava v Narodnem domu. Razstavni odsek celjske Sokolske žup® razglaša, da je radi nepričakovano obilo dospelega razstavnega materijaia nemogoče bilo otvorfti razstavo že včeraj 27. t m, temveč se }e morala otvoritev preložiti na dne 31. maja. Smrtna nesreča prt lzmcitjanju straže. V vojašnici Kralja Petra je izmenjaval redov Gjuro Mevdrak stražovodja stražo. Pri povelju »bašite puške«, se je sprožila redovu Luki Iliču puška In je zadela krogla Mevdraka v vrat, vsled česar je Mevdrak v par minutah IzdlhnU. Poklicani vojaški zdravnik dr. Herzmann Je konstatlral smrt Pokrajina. Zagorje ob Savi. V časopisih' čitamo, da je demokr. radikalna vlada razpustila občinski svet ljubljanski iz ednostavnega razloga, da je potrjen nov volilni red, ki je že stopil v veljavo. Tako se postopa * Ljubljano, ki ni v rokah demokratovi — Sedaj vzemimo za proti primer Zagorje ob Savi, kjer je leta 1913 (torej še pod bivšo Avstrijo) stara liberalna stranka dobila večino in župana. — Ta sedaj takozvana demokratska stranka vlada nemetoma Še do danes v Zagorski občini, vkljub temu, da je bil novi občinski red že pred enim lelom potrjen in uveljavljen. Tukaj se gospodom na vladi ni mudilo razpustiti stari, še pod bivšo Avstrijo izvoljeni občinski odbor, ker so imeli v njem demokrati večino. Končno je vlada razpisala za 28. t. m. nadomestne občinske volitve za razveljavljenih 11 komunističnih odbornikov. S tem dnem pa preneha tudi gospodstvo in nadvlada znanih štirih demokratov nad Zagorjem. Celjska obrtna nadaljevalna šola je v nedeljo napravla Izlet v Trbovlje In Hrastnik, kjer so sl učenci ogledali kemično tovarno, steklarno, rudnik Itd. Zlet celjske Sokolske lupe se bo vršil 16. Julija t. 1. v Celju. PlavallŠče »Diana« na Bregu se otvorl s 1. junijem. Po Celju In okolici se klatijo razni nepridipravi ln delamrzneži. Nekega takega ptička, ki se je že več ko dve leti klatil brez vsakega dela okrog, Je na praznik zjutraj orožništvo zaprlo. — Prejšnji večer pa Je nek tak potepuh v bližini gostilne pri lstrijanu na Ljubljanski cesti napadel neko gospodično ter ji iztrgal iz rok torbico z denarjem ln izginil v temo. Občinstvo se opozarja, da vsak slučaj klatenja sumljivih postopačev naznani tukajšnji policiji ali pa orožniškm postajam. Občinstvo s« ponovno opozarja na stroge predpise, katere Imajo v zadnjem Času vojaške straže s pozivom, naj se vojaškim stražam čim možno daleč izogne. K temu bi pripomnili sledeče: Dogodilo se Je par slučajev, da Je vojaška straža že ustavila pasante, ko so šli posebno v noč-nlk urah po trotoarju ob vojašnici Kralja Petra, katera se nahaja v mestu. Pot ob tej vojašnici Je bila vedno prosta ln se Je preje vedno nahajala straža na dvorišču vojašnice, danes pa se nahaja na ulici. Nič nimamo proti temu, da se straži vojaške objekte. Vendar pa bi prosili vojaško oblast naj nam pojasni vzroke, zakaj In vsled česa In kje so vzroki za take stroge odredbe, ki vendar niso bile svoj čas nikoli v ye]iia'v In občinstvo ne more razumeti zakaj se je sedaj naenkrat vse tako poostrilo. Nogomet Danes, v nedeljo 28. t. m. ob pd 4- nrl na Glaziji v Celju nogometna te-krna mftd & K. Uubljana in & K, POJASNILO; G. Miroslavu FeUer-Oodovskemn v Zagrebu. ■ Gospod Miroslav Feller-Godovskj je bil upravnik »Jugoslovanskega Informatorja«, katerega Je ustanovil s pomočjo ing. F. Ker slednji ni držal svojih pogodbenih obvez, se »Jugoslovanski informator« ni mogel razviti Priznavam, ARSEtKGA POMOČ-NIKA se sprejme v trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Alojz Korče, klepar, Cerknica;______________ 937 STROJNIK in strojni klju-čavničar z daljšo prakso išče službe, najraje pri lesnem podjetju. Nastop takoj. Ponudbe na upravo 1. pod št. 892. 893 KrOjaSkI pomočnik; res dobra moč za veliko delo se sprejme pri K. PUČNIK, Ljubljana, Sodom ulica 3. nn PERICA na vsakih 14 dol se išče pod ugodnimi po< goji. Naslov v upravi Hstajj bčni zbor Jadranske banke a. d. v Beogradu in sicer v poslovnih prostorih banke v Ljubljani, kjer se začasno nahaja centrala, dokler se ne dogradi bančna palača v Beogradu. Kot delegirani član upravnega odbora je podal ravnatelj Jadranske ban-g. Ciro KamenaroviČ sledeče poročilo o poslovanju in razmerah banke v te ta m h Slavni občni zborf Na seji od '14. maja 1922 mi je upravni Odbor kot svojemu delegiranemu etenu poveril nalogo, da izdelam in občnemu zboru predložim poročilo o ramierah in poslovanju »Jadranske «5; v h ■»*«' preldem na poslovno poro-dolžnost, da i ? zbor ua težk° te«ub°- n le zadela »Jadransko banko« s smrtim aana njenega upravne- V t^ »kioinega g. A. Bonetida. Bonetiču objokuje rodbina ljub-nega sorodnika, rodni kraj zaslužne-ta rodoljubnega sina. Jadranska 8JiKa in njen upravni odbor pa vrlega »otrudnika in čestitega prijatelja. Večni tou spomini Na ustanovnem občnem zboru delničarjev dne 29. Junija 1921 smo naglasili razloge ki so nas napotili, da Predložimo ustanovitev Jadranske banke a. d. v Beogradu, katera je prevzela tugoslovenske podružnice Jadranske banke v. Trstu in njihove Posle. Ena prvih brig je bila, da dovedemo lastna sredstva zavoda, t j. glavnico in rezerve, v razmerje z vložki in z obsegom prevzetih poslov. V to svrho smo v preteklem letu provedH dve emisiji, ki sta popolnoma uspeli, tako da znaša danes naša glavnica 30,000.000 Din. Sin rezerve 15,000.000 Din., t i. Skupaj 45,000.000 Din. Obenem s konsolidacijo lastnih sredstev smo podvzeli potrebne korake, da y zavodu zopet vzpostavimo disciplino reda in dela, ki je vsled vojne bila zrahljana. Naš zavod se je za časa vojne kakor tudi za časa premirja nahajal v Jako težkem položaju. Upravni odbor, Okrnjen vsled političnih preganjanj blv-lih avstrijskih oblasti, ni mogel redno funkcijoniratf, kasneje pa so krajine, kjer poslujejo naše podružnice, pripadle pod upravo raznih vojnih in političnih oblasti tako da je bila onemogočena vsaka stvarna kontrola. Popuščanju v disciplini in krnjenju načela zdravega poslovanja — to zlo, s® skriva pod nedolžnim izrazom »vojna psihoza« — se je bilo vgnezdilo »udi pri nas, toda potrebno Je bilo, da •e Je odstrani za vsako ceno, ker bi moglo sicer imeti za zavod najhujše posledice. Radi tega smo se morali odreči gotovim našim sodelavcem iz prejšnje dobe, primorani pa smo bili tudi, da ■ekatere odstranimo. Med poslednjimi at« bila gg. A. Praprotnik in dr. J. Kavčnik, ki sta nam na našo zahtevo dala obvezno pismeno izjavo, da se brez našega predhodnega dovoljenja ne bodeta bavila z bančnimi posli. Edina svrha tej naši zahtevi je bila, da preprečimo, da se z javnim kreditom n z ^avn'm‘ Prihranki bavijo osebe, ki jta v to ne moremo smatrati kot po-Klicane. V zemlji siromašni na kapitalu, kakor je naša, tvorijo kredit in štede-Dle temelini kamen narodnega blagostanja, vsled česar ni vseeno, kdo upravlja to javno premoženje in na kakšen način, izkoriščujoč pri tem okol-nost, da je bil upravitelj zavoda, ki ceni svoj dober glas in svoje pošteno ime. In vse bi ostalo pri tem, ako bi gotovi nepoznani elementi ne bili interveniral v nameri, da se na vsak način obdrži odstranjeno osobje in obnovi stara praksa izrabljevanja zavoda v strankarske in osebne — mnogokrat umazane — svrhe. Ker je uprava zavoda enostavno odbila vsako neumestno intervencijo, so nam omenjeni elementi, da rabimo njihov lastni izraz, napovedali »boj«, identificirali sebe z neko politično stranko in predstavili neinformiranemu občinstvu naše pravilno postopanje kot sovražen nastop savoda napram omenjeni politični Stranki. Tudi preko tega bi bili enostavno Arešli, ako bi dotični elementi, ki zavzemajo in ki so zavzemali v javnem življenju vplivne položaje, ne zlorabljali svojega položaja in svojih zvez, da s tem delajo zavodu neprilike in ogavnosti. Med omenjene elemente uvrščuje-mo v prvi vrsti gg. dra. Žerjava ta Kristana, bivšega ministra ter njihove korifeje. Pripominjamo, da se naša kritika nanaša na delovanje g. dra. Žerjava kot politika In narodnega poslanca. Kakor rečeno, gospoda vodi »boj« in izvaja represalije s strani gotovih državnih uradov, v katerih ima omenjena gospoda močan vpliv vsled svojega političnega položaja in svojih političnih zvez. Kot zastopniki neke inozemske pa-roplovne družbe smo zaprosili pri Ministrstvu za socijalno politiko kot pristojni oblasti, koncesijo za prevoz potnikov. Inšpektor dr. Druškovič, ki vodi dotični oddelek, pa se drzne izjaviti konzularnemu uradniku neke tuje države, da Jadranska banka ne uživa naklonjenosti Ministrstva za socijalno politiko In da bi se koncesija lahko dobila, ako bi se zaprosila na primer potom Jugoslovanske Union-banke v Ljubljani. Gospod inšpektor dr. Druškovič — in to kot predstavnik državne oblasti — pa gre še dalje, mnogo dalje: gre celo v Genovo h glavnemu ravnateljstvu paroplovne družbe Navigazione Generale Italiana. Splošno je znano, da je Jadranska banka čisto nacijonalna institucija in morda edini denarni zavod v državi, ki ni nikdar klonil glave pod vplivom tujega kapitala ali kredita. Pred osemnajstimi leti so jo osnovali v bratski slogi Srbi-primorci, Hrvati-primorci in Slovenci-primorci, ki so v zavodu še vedno zastopani z jednakimi deli. Ko je usoda odločila, da stara Jadranska banka ostane izven meja naše domovine, so isti ustanovitelji podprti pred vsem od Slovencev-neprimorcev in Srbov iz Kraljevine, osnovali Jadransko banko v Beogradu, kateri so kot svetinjo predali čisto tradicijo stare Jadranske banke v Trstu. Gospod dr. Druškovič, v službenem svojstvu inspektora Ministrstva za socijalno politiko, izjavlja zastopniku tuje države in inozemske družbe, da namerava Jadranska banka, preje slovenski, toda sedaj pohrvateni zavod, prenesti svoj sedež v Zagreb; da on, inšpektor dr. Druškovič kot zastopnik državne oblasti in kot intimni prijatelj g. ministra dr. Žerjava, z obzirom na naše notranje politične razmere in na obstoječi antagonizem med Beogradom in Zagrebom, ne more dovoliti, da se zastopništvo poveri hrvatskemu, zagrebškemu (sic!) zavodu, ki ne uživa naklonjenosti vlade, in da bi bilo tudi v interesu samega inozemskega društva, ako bi ono poverilo zastopništvo in se naslonilo (sic!) na politično banko, ki ima v vladnih krogih velik vpliv, povdarjajoč pri tem čisto nacijo-nalno, pristno beograjsko Žerjavo-Praprotnikovo, včeraj Marburger-Eskompte, danes Jugoslovansko Union, jutri mogoče Agro-Merkur banko. In na ta način je diskreditirala klika iz dr. Žerjavovega tabora za one bore novce, ki bi jih ji neslo zastopništvo ene paroplovne družbe, celo iz službenega mesta pred tujim svetom naše narodno jedinstvo in službeno sramoti našo zemijo s teni, da pretvarja državne urade v nedostojne ekspoziture osebnih in strankarskih interesov. V svrho nacionalizacije smo kupili za težke novce skoro polovico delnic »Zenica«. Ker je avstrijska vlada za-branila izvoz teh delnic kot jugoslovanske lastnine, zaprosili smo pri pristojni oblasti dovoljenje, da položimo delnice pri našem konzulatu na Dunaju v svrho sklicanja in vršitve občnega zbora v Sarajevu. Pozivljaje se na društvena pravila, je odrekla pristojna oblast dovoljenje in zahtevala, da se delnice polože v Sarajevu, vzlic temu, da ji je bil dobro znan vzrok, radi katerega se delnice niso mogle prenesti v Sarajevo. S prodajo drugemu zavodu in kasnejšim zopetnim nakupom so bile delnice legalnim potom izvožene iz Avstrije, donešene v Sarajevo in položene v svrho sklicanja in vršitve občnega zbora. 2600 komadov delnic iste družbe se nahaja pri avstrijski vladi na Dunaju, toda naša država ne priznava avstrijski lastnine teh delnic. Ista oblast, ki je nam odrekla dovoljenje za polog delnic na našem konzulatu na Dunaju, dovoli tujim državljanom, ld očividno streme za onemogočenjem nacionalizacije, da polože delnice na Dunaju v svrho udeležbe in glasovanja na občnem zboru in culmen, pooblaščenec Jugoslovenske banke v Zagrebu, katere generalni ravnatelj je nedavni pomočnik ministra financ g. dr. Kostrenčič, zastopa na občnem zboru 2600 omenjenih spornih delnic, ter kot zastopnik avstrijske vlade glasuje sredi Sarajeva proti nacijonalizacili, torej proti Jadranski banki. Gospod nedavni pomočnik ministra financ se je zastonj in naivno blamiral, ker smo imeli mi dvakrat toliko delnic, kot udružena dunajsko-Kostrenčičeva skupina. Z zadovoljstvom pa lahko konstatiramo, da je pristojno ministrstvo vendar Imelo toliko uvidevnosti, da je razveljavilo sramotni glas. Gospod A. Kristan, upravitelj državnega posestva Belje, nam je predlagal ustanovitev trgovske družbe žt trois, potom katere naj se z ene stran izkorišča državno posestvo Belje s cenenim nakupom proizvodov, z druge strani pa socialistične organizacije V Sloveniji s kupovanjem teh istih proizvodov od omenjene družbe. Mi smo odbili to barantijo, toda tudi to smatrajo Kristanovi drugi iz demokratskih vrst kot sovražni čin napram demokratski stranki in Slovencem. Bivši generalni inšpektor ministrstva financ nas je takorekoč silil k nacijonalizaciji Sarajevske pivovarne, češ da se zanjo zanimajo mnoge ugledne osebnosti iz Beograda. Mi posedujemo dovolj delnic, da se brez nas v družbi ne more ničesar spremeniti. Ker smo upravičeno sumili, da se za bivšim generalnim inšpektorjem skrivajo inozemski delničarji, ki hočejo samo izigrati nacionalizacijo, ne pa ugledne beograjske osebnosti, smo zahtevali imena koninteresentov. Ker jih nismo dobili, odklonimo kupčijo. Malo pozneje se nam delajo neprilike glede prometa z devizami in ministrstvo financ odkrito diskreditira naš zavod v inozemstvu s tem, da zaukaže izrečno naši delegaciji v Trstu, da naj denar od pristojbin, vizumov, potnih listov itd. ne polaga pri Jadranski banki v Trstu, ampak pri neki tuji banki. Dogodili so se celo slučaji, ko se je iz ministrstva financ opozarjala naša klijentela, da bo lažje dobila dovoljenje za nabavo deviz, ako to dovoljenje zaprosi potom kakega drugega zavoda. Mi smo se vedno strogo držali nared-be o prometu z devizami, čeprav je ne odobravamo m nadejamo se, da bo teh šikan konec. V nasprotnem slučaju smo podvzeli korake, da bo naša klijentela lahko imela direktne račune pri afilijacijali zavoda v inozemstvu, s čemur se bomo najenostavnejše izognili samovoljnemu uporabljanju omenjene naredbe po brezvestnem uradni-štvu. Kakor smo že omenili, smo odpustili gg. A. Praprotnika ln dr. Kavčnlka, današnjega generalnega ravnatelja, oziroma ravnatelja Slavenske banke v Zagrebu. Med drugim je g. A. Praprotnik zlorabil svoj položaj v zavodu s tem, da je z manipulacijo pri svincu, sekvestriranem od države, oškodoval za nekoliko milijonov Propagandni fond za Koroško sebi in svojim drugom v korist. To baš v težkih časih pred plebiscitom, ko se je zahteval prispevek za čast slovenske zemlje tudi od uaj-bedneišega siromaka. S svojimi nadaljnjimi manipulacijami s svincem je g. A. Praprotnik pre-varil tudi Upravno komisijo tehniško-visokošolskega fonda v Ljubljani za milijonske Iznose. Na posebni drzek način sta se pa gg. A. Praprotnik in dr. Kavčnik okoristila z manipulacijami pri svincu s tem, da sta ilngirala kupčijo z imaginarno tvrdko, v to svrho Ilngirala korespondenco z isto in s krivimi podpisi prevarila zavod za več milijonov. V korist obeh je interveniral g. dr. Žerjav, Intimni prijatelj g. A. Praprot-ji"::., kakor ga karakterizlra sam inšpektor Dru3!:ovlČ. Ker pa se na Intervencijo dr. Žerjava nismo ozirali, Je on tudi to označil kot sovražno postopa J.;-ranske banke proti demokratski stranki in Slovencem. Upravi našega zavoda je bilo priobčeno, da Je bil del dobička iz kupčije s svincem namenjen demokratski stranki. Iz knjig zavoda ni razvidno, da bi se bila demokratska strsnka kot taka c' ";’;:!la s tem denarjem, knr v ostalem potrjuje tudi Izrečna izjava blagajnika pc!raj!aske organizacije demokratske stranke. Dognano pa je, da so ta denar dvignili ožji pristaši politiko dr. Žerjava, k čemur sta jim pripomogla gg. A. Praprotnik in dr. J. Kavčnik. Jadranska banka je dovolj močna, da mirno preide preko teh in enakih težkoč, smatrali pa smo za umestno, da obvestimo delničarje, poslovne prijatelje in tudi javnost, s kolikimi tež-kočami se mora v današnjih razmerah boriti denarna institucija samo zato, ker hoče biti in ostati v poslovanju korektna in v delu neodvisna. Denarni zavodi so pridobitvene institucije, ki so tudi pozvane, da igrajo vplivno ulogo v domačem gospodarskem življenju. V kolikor streme zavodi za čim večjim dobičkom, vodijo k temu cilju razne poti, pa tudi razne stranpoti. V kolikor se zavodi istodobno zavedajo svoje uloge v domačem gospodarskem življenju, morajo koordinirati lastne interese z Javnimi, ne pa služiti kot slepo orodje posam-nim skupinam na škodo drugih. Ako občni zbor želi, da zavod išče samo čim večji dobiček brez obzira na sredstva, naj poveri upravo elastičnej-šim upraviteljem, ako pa občni zbor odobrava naše sedanje delo in program, prosimo naše delničarje, naj nas podpro ne samo s svojim zaupanjem, ampak tudi s svojim delom. Vsak narod ima tako upravo, kakor jo zasluži, oz. kakršno si izbere. Stoječ izven političnih strank, ne apeliramo na svoje delničarje, da dajo svoje zaupanje pripadnikom ene ali druge stranke, opozarjamo Jih pa, da bodo najboljše služili občim interesom domače zemlje, in torej tudi interesom svojega naroda, ako kot volile! naklonijo svoje zaupanje ljudem, katerim je zakon več kot sila, ne pa sila več kot zakon. Preteklo leto, kakor tudi predpretekla, nosijo obeležje naših še neurejenih gospodarskih razmer: ravnotežje v državnem budgetu ni doseženo, finančni in davčni zakoni so še v kaotičnem stanju in naša valuta stalno pada. Razne spremenljive uredbe in naredbe o izvozu in uvozu ter o kupovanju sredstev za izplačila v inozemstvo bolj favorizirajo korupcijo, kakor pa pobijajo špekulacijo. Neobveščena publika v tu- in inozemstvu, že zato ker se s takim uradovanjem samim daje možnost korupciji, stoji pod vtisom, da korupcija vlada pri nas na celi liniji. Skrajni čas je, da se v interesu jav- ' ne morale napravi konec temu dilentan-tizmu v naši finančni politiki. Upropaščanje valute in fiskalizem, kakor se izvajajo pri nas, niso ničesar drugega, kakor konfiskacija kapitala in privatne imovine, ki jo vrše državne oblasti namenoma ali nehote. To je komunizem od zgoraj v pravem zmislu besede, toda komunizem, ki nima dovolj odvažnosti, da se na zunaj pokaže kot ta, ampak se skriva pod kopreno demokratizma. Stalno padanje valute, t. j. konfiskacija kapitala, je skoraj ubilo smisel za štedenje. Kdor ima denar, ga z lahkoto Izdaja v katerikoli namen, ker zaupa bolj v vrednost kateregakoli kupljenega predmeta, kakor pa v vrednost novca. Kdor nima denarja, pa z lahko vestjo dela dolgove, ker računa z daljnim upropa-ščanjem valute in se nadeja, da bode lahko in ceno plačal dolg. Ubijanje smisla za štedenje v državi, ki je siromašna na kapitalu in v kateri se baje stremi za tem, da se gospodarski red utemelji na delu in na kapitalu, je naravnost finančni zločin. V kolikor se resno za to hoče dobiti leka, je treba lek uporabiti pri korenini zla, ne sme se za nepoučene javnosti zapeljevati s smešnimi trditvami, da valuta pada zato, ker je kaka nežna dama kupila v inozemstvu par svilenih nogavic ali kako baje banke upropaščajo va-lutoa s špekulacijami. Banke morajo arbitražirati in špekulirati. Z arbitražo banke pomagajo valuti, da se popravlja, ker kupujejo sredstva za izplačila v inozemstvo tam, kjer so cenejša. S špekulacijo morejo banke le malo škoditi ali koristiti valuti, ker so sredstva naših bank, s katerimi špekulirajo, t. j. kredit in razpoložljiva gotovina, je jako osmešena. Res je, da banke morejo upropaščati valuto, toda ne z običajno špekulacijo, ampak z gotovimi oeracijami na sigurno. Na sigurno pa.se more operirati samo tedaj in samo oni, ki je pravočasno obveščen o transakcijah na račun države, združenih z nakupom ali s prodajo močnejših partij deviz. Računati, da se bo naša valuta trajno popravila s kakim morebitnim posojilom v inozemstvu, se pravi varati druge in samega sebe.'Toliko Časa dokler naš državni sistem ne bo pametno urejen in dokler ne bo državni budget doveden v ravnotežje taho, da bodo z normalnimi dohodki osigurana sredstva za plačanje obresti in amortizacije eventualnega posojila v inozemstvu, nam to posojilo ne bo koristilo, ampak pak nas bo le izpostavilo nevarnosti, da bo v dogledni bodočnosti del naših državnih dohodkov zaplenjen za povrnitev teh' v naglici sklenjenih in potrošenih posojil. Edina možnost, d ase valuta stabilizira in eventuelno tudi popravi, obstoji po našem mišljenju v tem, da se poleg ureditve davčnega sistema in poleg doseženja ravnotežja v budgetu da narodu možnost, da bere zdrav plod za svoje zdravo delo in da štedi. V današnjih razmerah se mu bo ta možnost najenostavnejše podala, ako se v našem denarnem sistemu poleg papirnatega denarja uvede tudi zlata valuta ln ako se z zakonom osigura zlati valuti za daljše število let prost tečaj in prost promet, tako da denarni sistem ne bo izpostavljen spremenljivim nazorom raznih finančnih kompetenc. Kadar bodo delavni ljudje ta vlagatelji sigurni da bodo za zdravo delo ta za zdravo štedenje dobili, zdrav denar tn zdrave obresti, se bodo zoet povrnili k intenzivnemu delu In Štedenju, ta šele tedaj bodemo mogli z zaupanjem pričakovat! i2boljšavanJa naših' gospodarskih razmer. Delujoč v tako zapletenih razmerah, morali smo naravnost omejiti posle brez obzira na normalno povišanje hranilnih' vlog in smo pred vsem morali skrbeti za 5tm večjo likvidnost zavoda, Kakor je razvidno Iz bilance za preteklo leto, so znašala naša likvidna sredstva z dne 31. decembrom 1921.: Din. 22,792.073.62 gotovina v blagajni. » 80,404.851.61 terjatve pri Narodni banki in denarnih zavodih, » 85,401267.02 menični portfelj, » 61.243.790.86 lastni vredn. papirji, » 3,040.390.33 devize in valut«. Din. 252,882373.44, » 22,500.000.— razpoložljivi reesk, kredit pri Narodni banki, t j. skupaj Din. 275,382.373.44. Naša likvidna sredstva so torej proti vložkom in terjatvam do nas na teko-čihračunih stala v razmerju 60 : 100, naš reeskomtnl kredit pri Narodni banki pa je ostal skoro nedotaknjen. Iz bilance je dalje razvidno, da smo v lastnih vrednostnih papirjih investirali velik kapital. Ta investicija se je Izvršila v dvojni nameri: da ohranimo deloma notranjo vrednost našemu kaplta-toi in da obdržimo stvarno kontrolo nad glavnejšimi podjetji, katera finansiramo. Večje kupčije, sklenjene v preteklem letu, se omejujejo v glavnem na nakup nadaljnih 4000 delnic Narodne banke, katere smo polno vplačali, in na nakup večine delnic Udeoničarske zadruge v Beogradu. Delnice Narodne banke smo kupili in popolnoma odplačali v gotovini, ker smo mnenja, da bo naš denar toliko bolje fundiran, kolikor močnejši na kapitalu bo naš emisijski zavod. Kupili smo večino delnic Udeoničarske zadruge, ker smo na ta način došli indirektno v posest ogromnega gradbenega kompleksa v Beogradu, kjer bo dovolj prostora za zgradbo stanovanj našemu urad-ništvu in uradništvu afilliranlh podjetij, ako bo naš zavod napredoval o svojem razvitku, kakor se nadejamo. Pri industrijskih in trgovskih podjetjih, pri katerih je udeležena Jadranska banka, je posebno zastopana železna, strojna, stavbena in kemična industrija. Vsa ta podjetja zaznamujejo Jako dober razvoj in v svojem dosedanjem po« slovanju zelo dobre uspehe. »Strojne tovarne in livarne d. d. * Ljubljani« so prav lepo delovale tudi y preteklem letu navzlic vsem težkočam ki jih ima Železna industrija. Izplačalo 8 odstotkov dividende. »Ferrum« železna industrija d. d. Sarajevu izdeluje v svoji modemi tovarni železno žico in žeblje in ima razširjeno trgovino z železno robo. Za leto 1921. je izplačala, enako kakor za prejšnje leto, 10 odstotkov dividende. »Greinitz« d. d. v Sarajevu organizira svojo veletrgovino z železno robo v večjih trgovskih centrih Kraljevine ln zaključuje svoje prvo poslovno leto * leim uspehom. V zadnjem času smo pridobili tudi veliko »Industrijo železa v Zenici«, ai Čemur smo zavzeli posebno važno mesto v tej industrijski panogi. »Stavbena d. d. v Ljubljani« je tudi v preteklem letu uspešno delovala in izplača 12 odstotno dividendo. »Kamenit«, tovarna umetnega iku lja in elektrarna, družba z o. z. v Laškem, Izdeluje umetni škrilj tz azbest« in cementa ta oddaja električni tok t Laškem in okolic. Podjetje uspeva prav dobro. »Združene opekarne d. d. v Ljubljani«. Njihovi izdelki so širno znani. Dividende je izplačala družba za leta I92t in 1921 po 10 odstotkov. »Stokola« — stolarska in kolarska Industrija d. d. v Zagrebu, se bavi posebno s tovarniškim umetnim ln stavbe* tiim mizarstvom. »Tovarna za špirit in 'drože« d. <1 v Račju je popolnoma modernizirana ln opremljena z novimi stroji tako, da n je njena kapaciteta izdatno zvišala. Zn prvo poslovno leto po revzetju od prejšnjih lastnikov se je razdelila 7 odstoth na dividenda. »Tovarna za dušik« d. d. v Rušah, Tvomica je moderno urejena in proia* vaja dušik, karbid in sorodne Izdelke« Za leto 1920 je izplačala 20 odstotno dividendo ter je za leto 1921 pričakovati enakih, če ne še boljših rezultatov. »Jub« — jugoslovenska industrija olja ln barv, d. d. v Zagrebu, izplača $ odstotno dividenda To podjetje ima vi zakupu »Cementarno Dovje« v Sloveni* ji, za koje proizvode vlada na trgu ve% liko zanimanje. Pivovarna »Union« d. d. v Ljubljani Je izplačala za poslovno leto 1920-2!) 20 odstotno dividendo. Razven tega Je razširila svoj obrat to postavila modeis no sladamo in tovarno za izdelovanj^ drož, špirita in likerjev. Z nakupom znatnega Števila delnic »Delniške pivovarne Sarajevo« smo >1 zasigurali tudi v tem podjetju primerni vpliv. »Julio Meindl d. d. Ljubljana«, vele* trgovina s kolonijalnim blagom, uspeva dobro in Ima že več podružnic, ki ulivajo dober sloves. »Balkan« d. d. za meduarodne transporte v Ljubljani je prevzela v nail kraljevini podružnice »Trgovtfa^ taadlflifc Stran TT MCTGOSLAVTTA'«, 2%. tnali H92Z. T'*VT?? -•im*-' l ■OB. ske in komisijske 'delniške družbe Bal-'kan« v Trstu ter Je po reorganizadjl rarvila uspešno delovanje. Pri gori omenjenih podjetjih in družbah imamo odločujoč vpliv, pri doli navedenih pa smo udeleženi z znatnim deležem: »Avtamotrtlna prometna« d. d. v L‘jubljani. »Bitumen« d. d. v Zagrebu za izko-riSČarije zemeljskega plina in olja. »Danica« v Koprivnici - Zagrebu d. (L za kemične proizvode. »Eksportno in importno« d. d. v Zagrebu, »Hrvatslri štajtiparski zavod« 'd. d. v Zftjrebu. »Jadransko hotelsko in kopališčno« d. ti. na Sušaku. »Kovina« d. d., prva jugoslovanska radtahirgična industrija v Mariboru. »Salus« d. d. v Ljubljani; veletrgovina s farmacevtskim materij alom, »Sladkor«, družba z o. z. v Ljubljani, veletrgovina s sladkorjem in drugim kolonijalnim blagom. »Vuna« d. d. v Zagrebu. V našo interesno sfero smo pritegnili tudi več domačih denarnih zavodov. Med temi naj navedemo pred vsem »Kreditni zavod za trgovino in industrijo« v Ljubljani z delniško glavnico od kron 20,000.000.— in rezervami nad K 3,000.000.—. Zavod pokazuje tudi v drugem poslovnem letu po provedeni naci-jonalizaciji najlepše uspehe; za leto 1920 je izplačal 8 odstotno dividendo. Nadalje naj omenimo »Slavonsko agrarno štedionico« d. d. v Osijeku z delniško glavnico od K 20,000.000 in rezervami nad K 14,000.000, kakor tudi »Banko Vojvodino« d. d. v Novem Sadu z delniško glavnico od K 20,000.000 in rezervami od K 2,500.000; potom teh je ustvarjena za naš zavod trdna pozicija v Bački, Banatu in Sremu. Ker smo opazili, da se javnost in naši delničarji posebno zanimajo za razne nacijonalizacije, mislimo, da ne bo odveč, ako tudi v tem pogledu obrazložimo naše stališče in pokažemo pravo $tanje stvari. t Mi podpiramo vsako akcijo, ki stre-mi za tem, da trgovska in industrijska podjetja preidejo iz tujih v domače roke, toda samo, v kolikor je nakup čist In stvaren in v kolikor reflektanti podajo zadostno garancijo za strokovnjaško vodstvo prevzetih poslov. Sicer zavzemamo odkrito stališče proti vsaki operaciji, kjer se pod krinko nacijonalizacije skriva rop tuje, četudi bivše ne-prijateljske imovine. Naša država je revna na strokovno izobraženih ljudeh, vsled česar smo mnenja, da je treba podpreti vsako zdravo inicijativo, pa naj že poteče od domačega ali tujega elementa, samo ako inicijator misli pošteno in dela solidno. Seveda treba paziti, da nas tuji element ne prevlada. Kar se tiče naših’ zvez z inozemstvom, moramo priznati, da so lete še prilično neustaljene. Glavni vzrok temu je izvestno nezaupanje tujega kapitala vsled naših še neurejenih gospodarskih razmer, vsled slabega stanja naše valute in izpremenljivosti carinskih odredeb. Ker je naš zavod popolnoma neodvisen od vsakega tujega vpliva, smo se trudili, da vzpostavimo trajne vezi potom zaupnih prijateljev in lastnih afilijacij. Naše vezi z Južno Ameriko, na pr* vem mestu z domačim podjetjem Banko Vugoslavo de Chile so jako prijateljske, niso se pa mogle razviti v oni meri, kakor je to bilo predvideno, to pa vsled krize, ki je zavladal^ v onih krajih in ki še traja. V Severni Ameriki smo v preteklem letu ustanovili skupaj z uglednim bankirjem, članom našega upravnega odbora, g. F. Sakserjem, F. Sakser State Bank New-York s popolnoma vplačanim kapitalom in rezervami v iznosu od 150.000 dolarjev. Ta mala, pa ugledna banka, ustreza potrebam našega poslovanja z izseljenci in naše danes jako skrčene trgovine s Severno Ameriko. V kolikor se bodoče promet s Severno Ameriko razvije in potrebe pomnože, nameravamo dogovorno z g. Sakserjem provesti povišanje kapitala. F. Sakser State Bank je v prvem poslovnem letu izkazala dober rezultat. Čisti dobiček je značal ca 14 odstotkov, nakazila, izvršena v gotovini ali preko Jadranske banke v Trstu so znašala preko D. 60,000.000. Preidem na Jadransko banko Trst. Po rapallski pogodbi smo računali s tem, da se bodo politični odnošaji med obema državama hitro in definitivno uredili in da bo ureditvi političnih sledilo vzpostavljenje boljših trgovskih od-nošajev. Za mnoge proizvode je ena država navezana na drugo: naši poljedelski proizvodi bi našli v Italiji blizu ležeča tržišča in možnost prodaje, ^ dočim bi italijanska, posebno severno-italijanska industrija mogla dobiti pri naš in preko nas dobrih kupcev. Elementom, in to mnogim, resnim elementom z ene in z druge strani, ki smatrajo, da je v interesu obeh sosednih držav, da mirno stanje stopi na mesto bojnega razpoloženja, se še ni posrečilo, da pridobijo za svoje ideje, jav- no mišljenje in tudi ne vse odločujoče državne faktorje. Mnogi so še mnenja, da najbolje služijo Interesom svoje države, ako povzročajo neprilfke svojim sosedom, vsled Česar je bila Jadranska banka v Trstu izpostavljena raznim napadam ln marstkakim težkočam. Glede Jadranske banke se še ne izvršujejo predpisi St. Germainske pogodbe, niti kar se tiče konverzije, niti kar se tiče sekvestra, vzlic temu, da so italijanske družbe v naši državi že davno svobodne. Zastopniki večine delnic se zavzemajo za to, da se ta vprašanja vendar enkrat reSjo in nadejamo se, da se jim bo to posrečilo. Da ne bi naš zavod občutil v nobenem slučaju odjeka tež-koč, ki jim je izpostavljena Jadranska banka v Trstu od italijanske strani, smo vsekakor smatrali za umestno, da popolnoma odvojimo jugoslovenske posle od tržaških, tako da med obema zavodoma obstojajo danes izključno prijateljske kontokorentne vezi Kakor rečeno, znašajo naša popolnoma vplačana glavnica in rezerve sku4 paj Din 45,000.000.—. Ne smejo pa nas varati številke. Din. 45,000.000.— ne predstavlja niti vrednosti samega rezervnega fonda male Jadranske banke, pred osmimi leti, kateri rezervni fond je znašal okoli dvestotisjoč napoleonov v efektivnem zlatu. Z ozirom na naše jako obsežno poslovanje in na program našega dela je neobhodno potrebno, da znatno povečamo našo glavnico in smo vsled tega stavili na dnevni red današnjega občnega zbora predlog o povišanju glavnice, o katerem se bode razpravljalo kasneje. Iz končne, pregledane bilance je razvidno, da je naš celokupni promet v preteklem letu znašal Din. 30 milijard in 79,591.930.78, sam promet na bančnih blagajnah Din. 3 milijarde in 439 milj. 555.073.94, čisti dobiček pa Din. 4 milj. 522.986.14. Nato je upravni odbor predlagal razdelitev Čistega dobička, ki znaša 4 milj 522.986.14 Din. na ta-le način: 5 odstotkov rednemu rez. fondu Din. 226.148.30, 5 odstotkov dividende Din. 1,500.000, 10 odstotkov tantijeme upravnemu odboru Din. 279.683.78 in 3 odstotne tantijeme nadzorstvenemu svetu Din. 83.905,14, skupaj 363.588.92, ostane torej na razpolago občnemu zboru Din. 2,433248.92. Iz tega zneska se določi: a) za 7 odstotno superdivi-dendo Din. 2,100.000, b) za nadaljno dotacijo rednega rezervnega fonda Din. 273.851.70, skupaj 2,373.851.70, na poslovno leto 1922 pa se prenese Din. 59 tisoč 39722. Predlog upravnega odbora se sprejme. Vsled tega se od 10. junija t. 1. nadalje začne izplačevati kupon št. 16 z Din. 12.— za vsako delnico. Na predlog nadzorstvenega sveta }e občni zbor podelil absolutorij upravnemu odboru in nadzorstvenemu svetu. Končno je občni zbor na predlog upravnega odbora sklenil povišanje delniške glavnice na Din. 100,000.000.— ter pooblastil upravni odbor, da glavnico stopnjema povišuje do tega iznosa. C. N. in A. M. iVVilliamson: ,1 Cesaričini biseri. (Dalje.) ^Motite se,« je vzkliknil O’ Reilly. »Ali niste opazili nekoga, ki je stopil iz sosednje sobe, dočim ste vi odklepali mojo s ključem, ki ste ga bili — e — našli v mojem žepu?« »O, pač!« je viknila Klo. »Krasno žensko v črni obleki in bogatem nakitu, pa visokega moža z rdečkastimi lasmi in brado ter očmi — oh, kakšnimi! Z velikimi sivimi očmi, ki so se tako čudno upirale vame, da sem jih čutila noter v hrbtenico.« »Takrat ste prvič videli Johna Herona, moža, ki ga njegovi sovražniki še vedno imenujejo , kralj a petrolejskega taista’, čeprav se po Sandsovi zaslugi ne upajo več izreči te besede na glas. Drugič sta se morala srečati v Heronovi sobi. A to veste sami bolje od mene. Gospod Heron in njegova soproga sta bila spodaj v dvorani; medtem se je vrnil on nekaj iskat in je obležal v nezavesti na mostovžu pred svojo sobo, ki jo je pravkar odklenil. Ko sem primerjal to prigodo z vsem, kar ste mi pravili o svojem begu, sem si rekel, da omedlevica morda ni bila čisto slučajna. Čudil sem se res da, kako se je mogel hrust Hero-novega kova toliko ustrašiti moje Klo. A vendar, lehko je mogoče, ako <■< »Res je bil ves prepaden,« je potrdila dekle. »Prvikrat pa, ko sem srečala njega in njegovo gospo pred vrati, me ni pogledal tako, kakor bi se mu zdela tujka. Bilo je, kakor da me pozna in se le čudi, ker me vidi tam. No, takšen je bil moj občutek; nemara sem se motila. Polumrtva sem bila od prebitega strahu!« »Vsaka druga bi bila čisto mrtva!« »Vsekako glejva, da ne feo mrtev gospod Heron. Posvariva ga takoj, po telefonu- Kje sva?« »V hiši, kjer ste stanovali. Doktor vas ni pustil prepeljati, dokler ni videl, kako in kaj. V naglim smo razkužili to sobo, da je mogel izdreti kroglo iz vaše uboge ramice. Zdaj je vse dobro, ali vsaj bo, ko se spočijete; upam, da vas lehko še danes prepeljem v sanatorij. Heron in njegova soproga pa sta odpotovala v Narragansett. To ni daleč od New-porta, veste? Blizu tam, kjer je zdaj gospa Sandsova!« »Hvala Bogu, da sem naročila gospodični Blackburneovi, naj se odpelje z biseri k nji! Ali mislite, da pojde?« »Ni dvoma. Sedla bo na prvi vlak.« »Ne. Tega Ellen ne stori. Ona misli najprej na svojo mater. A ples bo itak šele jutri — in prej jih Angel ne potrebuje. Oh, če bi bila vsaj brez skrbi, da jih dobi o pravem času! Dokler ne vem tega, ne bora mirna. Tudi jaz moram v Newport. Moram!« »Kadar boste dovolj močni.« »Saj sem dovolj močna. Koliko je ura?« »Večer se bliža. Dolgo je trajalo, preden ste se osvestili. Vprašal bom doktorja, ali vas smem že nocoj prepeljati v sanatorij*« »Ako mi vožnja v sanatorij ne škodi, se lehko peljem tudi v New-port. Recite doktorju, da me bo konec od nestrpnosti, ako ne dovoli.« »Povejte mu sami, jaz se ne upam. Lepo bi me pogledal!« »Moram se peljati. Vedeti moram, ali je z biseri vse v redu. In ali je zanjo bolje ali slabše, da je Stephen mrtev.« »Stephen — mrtev!« * »Da. Mari ste ga poznali?« »Vedel sem zanj. On je « »Ne pripovedujte fni ničesar. Ona morda ne bi hotela, da izvem. Sploh mi ni znano nič posebnega, razen da sta Kit in Churn menila o njegovi smrti. Kit je rekla, da se jih Angel boji, ker še ne ve ničesar.« »Bogme — ždaj se mi svita!« »Potem uvidite, da moram k nji? In ne pozabite, kar sem vam rekla o gospodu Heronu. Če je blizu New-porta, bi najrajša « »Glejte, ljubica, ako poreče doktor, da vas smem jutri peljati tja — pravočasno, pred tistim slavnim plesom! — in to v udobnem avtomobilu, počasi, na mehkih blazinah — ali hočete iti na to pot kot moja žena?« Klo je ostrmela, ko je začel O’ Reilly govoriti v tern čudnem jeziku, meneč, da ga ona razume. »Kot vaša — žena?« »Nu da! Mari se niste mislili poročiti z menoj? To je vendar navada vseh fantov in deklet, ki se imajo radi.« »Oh, da — enkrat — ako se vam zares hoče mene nevednega otročaja. Mene, ki sem vzrasla v sirotiš-čnici in služila v trgovini — mene, dasi ne premorem beliča razen par dolarjev ki so mi še ostali od denarja gospe Sandsove! čez dolgo časa, kadar si dobro premislite in boste vedeli, da vam ne bo nikoli žal —« »Odkar sva se zadnjič ločila, nisem premišljal ničesar drugega; vem, da mi ne bo nikoli žal, ker ste vi mpja duša in moje življenje. Ako ste me pripravljeni vzeti ,enkrat’, vam je pač vseno, če me vzamete jutri. Ako vas nič ne žene, ko bi me potolažili za izgubo edine stvari — razen vas! — po kateri sem hrepenel na svetu? To morata, ako me imate kaj radi. Vidite, izgubil sem ljubo staro hišo, ki je bila mojega očeta last! Saj veste, ko ste mi javili tistikrat pri ,Dietzu’ svoje ime — »gospodična O, Reillyjeva’! — sem vas sprejel samo zato, ker sem mislil, da ste moja muhava sestrična Tereža, ki mi prinaša vest, da si je premislila in mi hoče prodati roditeljski dom. Če dobro preudarite, ste me dolžni odškodovati za razočaranje. Soprog vašega Angela je premotil staro Terezo, da je prodala hišo njemu; izgubljena je zame na vekomaj! Ako se poročite z mano še nocoj, je vse to izbrisano. Od zgolj veselja, da smem biti soprog in usmiljenka najbolj vrle in najbolj ljubeznive miške na svetu, pozabim vse drugo ter ostanem do smrti najsrečnejši človek pod božjim soln-cem.« »Kdo pa se ženi kar tako: ena, dve, tri!« »Kdo? Oprostite: koliko časa je, kar živite v Zedinjenih državah, moje irsko dekle?« »Več mesecev. Dobršno leto dni. Toda z možitvijo se nisem ukvarjala še nikoli.« »Kolika sreča zame! A zato se boste ukvarjali zdaj. Nič drugega se ne menim z vami, dokler ni najin vozel zadrgnjen. Američani smo nagli v takih stvareh.« Tisti hip so se odprla vrata in vstopil je zdravnik. %' asaafila - * Samomor v ognju. V MazbkovevU je živela neka ženska, 2 imenom Csordas, ki je že dalj časa bila nezadovoljna in ogorčena radi tega. ker mora stradati,_ ko se drugi razkošno zabavajo ter dobro jedo in pijo. Odločila se jf, da se reši takega življenja i,n stori samomor. Zaprla se je r svojo sobo, legla na posteljo in jo zažgala. Ko je bila že vsa soba r plamenu, se je hotela rešiti, toda ni se ji posrečilo, ker jo je že objel ogenj. Ko so sosedje vdrli v sobo, je bila nesrečnica že mrtva. * Prepir aa dVa Lionarda. Znano je, da se nahajata dve enaki sliki »La belle Fer-roniere«, umotvor slavnega siikarja_ Lionarda da Vinci. Ena slika je r pariškem Louvreu, druga pa je bila še 300 let v posesti rodbine mircpiisa de Chambure. Ta stika je bila lani prodana za pol mi-ljona dplarjev v Kansas Cit'Jr v Ameriki. Neur-Jcrški strokovnjak .v poznavanju umetnjn Duveen je pa izjavil, da je ta slika samo kopija prve in prave slike. Stranka, ki je sliko tako drago kupila, je zahtevala nato svoj denar nazaj. Toda marauis je nastopil sodno pot i.o trdil, da je ta slika original, dočim je ona, ki je v Louvreu kopija. Ta razprava bo vsekakor zelo zanimiva, ker se nič ne v*, kako bodo odločili strokovnjaki. * Koliko gledališč je v poljski republiki. Kakor se da posneti iz strokovnih varšavskih listov, imajo danes Poljaki 37 državnih gledališč, v kojih se vsak dan igra in ki nimajo nič skupnega z diletantskimi podjetji. To so ali mestna ali pa zasebna gledališča in jih velika večina dobro uspeva Nekatera meščanska gledališča pa bolj životarijo tako gmotno, kakor tddi umetni-ško. - * Statistika iz mirovnih pogodeb. Madžarska meri danes 120.000 štirijaških kilometrov ter šteje 7,800.000 prebivalcev. Čehoslovaška ima na 141.000 štir. kjlom. 13.700.000 prebivalcev. Jugoslavija ima žy površino velesile in sicer 272.000 štir. ktlom. s 14.300.000 prebivalci. Bulgarska se je skrčila na 87.445 štir. kllom. s 4.850.000 prebivalci. Avstrija ima na 84.000 štir. kilom. 6,400.000 prebivalcev. Največ je pridobila Rumunska, ki meri danes 316.000 štir. kilom, površine s 17.390.000 prebivalcev. Francoska meri zdaj 551.000 štir. kilom. ter Šteje 37.500.000 duš. Nemška meri samo 470.000 štir. kilom. s 61,000.000 prebivalcev, Italijanska je nmnjša od Rumunske, meri namreč 310.000 štir, kilom. iq šteje 39.000.000 prebivalcev. Velika Britanija meri 36.000.000 štir. kilom. ter šteje 391.000.000 prebivalcev. * Zanimiv dokaz, koliko časa se lahko ohranijo konserve. Ravnatelj muzeja v mestu Hull na Angleškem priobčuje v listu »Nature« o zgoraj stavljenem vprašanju zelo poučljivo razpravo. V muzeju sta se našlj dve škatljici konservnega mesa in graha. Te predmete je odloži^ v severni Ameriki znameniti angleški raziskovalec Pafrv — rojen leta 1790, ko je napravil 5 raziskovanj v letih 1819 do 1827 v takozvanem Parry-arhipelu. Sir John Ross, roj. 1777 je raziskoval v letih 1S20 —33 ono otočje; našel je magnetiški pol ter odkril polotok Beothia felix. — Ross je našel od Parry-a v letu 1825. odloženi škatljici 1833. leta, ju oddal na parnik »Isabella« in tako sta prišli v last muzeju. Pred nekakimi desetimi leti se je hotel ta ravnatelj muzeja prepričati, v kakšnem stanju se nahaja vsebina teh 2 zabojčkov in ju je otvoril. Ena je bila napolnjena z nasoljenim mesom, druga pa z grahovim »pirejem«. Vsebina je bila videti popolnoma nepokvarjena; en del te vsebine so dali pripraviti (skuhati), kar le i.tborno dišalo, drugi del pa so spravili pod steklo za daljno opazovanje. Živež, ki je prebil osem let (1825—1833) v ledu, potem še 80 let v Hullskem muzeju, se je ohranil popolnoma užiten. Tako vsebina, kakot tudi posode so bile v dobrem stanju; ko-sitarske posode so bile pobarvane na debelo. — Tu imamo dokaz, da se ohranijo konserve čez sto let v dobri kakovosti. * Atlantski ocean sili v Severno morje. Znanstveniki angleškega morskega laboratorija v Lowe6toftu so konsiatirali, da Atlantski ocean bolj in bolj v Severno morje sili. Napravili so hidrografske poizkuse v oaera delu Severnega morja, kjer ne žive slaniki, ki jih je pa sicer najti tukaj v velikih množinah. Preiskali so površino od Levestoftu ob c/brežju gori do Scarborougha ter 'potem gotovo progo v smeri proti^ morju, v daljavi 300 kilometrov. Pribljino 30 km daleč so napravili preizkušnje iz Taznih vodnih plasti od površine pa doli do morskega dna in pri tem so dognali, da je v večjih globočinah severnega morja nenavadno velika množina vode iz Atlantskega oteana. 'Atlantsko vodo je jako lehko razločiti od vode Severnega morja, ker ima v sebi večjo množino soli, je toplejši in je najti v njej draga živalska in rastlinska živa bitja _ tako imenovane plarktone. Vzrok tega močnega prodiranja atlantskih voda, ki so se neki poti nekdanjim časom podvojili, ni znan. * 100.000 let stara pečenka. Francoski list »Temp?« poroča, da je neki Rus po imenu Valosovič potoval po Sibiriji ter se dalje časa mudil tudi med Samojedi. Rus živi zdaj v Parizu in pripoveduje, kar je na potovanju doživel. Med drugim ve povedati tudi, da je bil gost na pojedini pri Samojedih, kjer so mu prinesli na mizo pečenk iz mamutovega rilca, starega približno 100.000 let. Samojedci so namreč izkopali matauta iz ledu, kjer se je njegovo meso jako dobro ohranilo, ker je bilo še zdaj okusno, da nikoli tega. * Pozdrav pri kihanju je prastarega izvora. 2e v Homerjevi pesnitvi Odiseji se govori o kihanju, ki so ga imeli za srečno znamenje. Ko je nekdo kihnil po bitvi pri Salanini pri žrtvah, ki jih je Te-mistohles doroval bogovom, je takoj višji duhovnik proglasil za to srečno prerokovanje. Kristjani so ta običaj izpre-menili v povsem krščanski pozdrav, ki se je uveljavil posebno po letu 591, ko je v Rimu razsajala strašna kuga. čije glavno znamenje je bilo neprestano kihanje. Pri Slovencih želimo kihajočemu: »Bog pomagaj!« ali pa »Na zdravje!« Nemec pravi: »Qott helf!« ali »Zur Gesundheit!« Anglež želi kihajočemu: »Bog Vam blagoslovi!« Italijan pravi: »Prosit!« (naj Vam to koristi) ali »felicita!« (Sreča!, Židje želijo kihajočemu: »Tubin chaim!« (dolgo življenje). Mohamedani zakličejo: »Ur ha-mah Allah!« (Bog ti blagoslovi*). Tndi pravijo: »Živeli!« na kar se odgovori »S tebo.i!« * Smrt je krasna. V Torontu v Kanadi so našli P. Brotvna mrtvega v njegovem stanovanju, ki je bilo polno plina. Na mizi je ležal listič časnlškega papirja, na katerem so stale besede iz_ Conan Doy-lejevega predavanja, namreč: »Smrt je krasna in za njo ni nobene bolesti vec.« Brown je tem besedam pripisal: »Star sem 79 let in skoraj slep. A.ko je to resnica, čemu bi na svetu ie Živel?* Število’ porodov v Angliji pada. Službena angleška statistika prinaša stevv-lo porodov iz katere je razvidno. tU 3 število novorojencev zelo padio _ »a?ra?? onemu številu pred vojno. V vojru je to število sicer narastlo, toda lanako leto se je znižalo število od ido.ao na 850.000« Od 1. 1875, še ni bajto v Angliji tako mat o porodov kakor lani. ... . * General Stadler bo odslovjen 12 «*• žkoslova.ške armade- »Slovenska F0"?' Im« poroča, da je ministrstvo za .Narodno obrambo uvedlo novo preiskavo proti generalu Stadlerju, bivšemu voditelju tabora za politično intervemrane osebe v Thaierhofu v Avstriji, ker so bili Slovani najhujše šikaniram in zatirani tedfsj, ko je bil Stadler sef tabora v Thaierhofu. — Tudi v Slovencih hi buo treba še pomesti iz uradov nekdanje ® ■* grizene nemškutarje in avstrijakante.^ Nekje na Štajerskem je danes državnega urada načelnik, bivši Avstrijev, k5 3e 10 vojsko tam doli ob sinji Adriji denun ie izračunU, da bode čez 3S_ let vladale svet ženske, dočim bodo moški opravljan domača dela ter varovali otroke. Hvala Bogu-, da sedanjemu rodu še pe bo treba začeti s prakticiranjem' v kuhinji. . , -..f * Valutno veriženje z maaasm. Ner j^-davno je umrla v Lipiburgu neka žena, ki je zapustila svojemu sorodniku 20.000,^ frankov za branje 1000 maš. Doium-t žup-i «.# nik je zahteval za 1000 maš 4000 frankov .w.. Premeteni sorodnik je odšel v Nemčijo, kjer mu je duhovnik računal za 1000 mas ^ gico mark. kar znaša samo_ 400 frankov.^ Duša pokojnice je bila pomirjena, sorod-iv niku na je ostala skoraj vsa zapuščina. * Uspeh češkega kiparja v Parizu. V sočasni razstavi pariškega salona je zastopan češki kipar I. Mažatka, z velikim bi onastim doprsnim kipom pr'’°&e p češkoslovaške republike, Masavika. I ari SL-i strokovni listi pišejo jako pohvalno o njegovi izredni plastiki ter imenujejo / avtorja »znanega češkoslovaškega Kadi -ir novega učenca«. »La revue moderne« roča. da prinese prihodnja številka obširen životopis Mažatkov ter vec ilustracij njegovih del. * Losi izumirajo. Los ’«• z iv d v sta rodavnih časih skoraj pa celi srednji « ropi. Danes ga je najti samo po samotnitgY močvirnatih ruskih in skandinavskih gozdih. Kar je živali jeleniegu plemena, je los največja in najtežja. Dolg je 2 m pot metra, 2 metra visok, *er vec po 5 me terskih stotov težak. Losovo meso jedo, da-- fj si je »rdo in žilavo, jezik in usesa so P*1L neki jako dobra. Bolj .menitna pa J® ' sosakoia. Posledice svetovne vojske losu niso prizanesle. V zadnjih letih so 857-na Vzhodudm Prusovskem skoraj popolnoma zottli. Tukaj žive ie še v posamez nih tropih Zato je ueuriko poljedeisk« , mmistrstvo ukrenilo, da je. lov na lose do leta 1924 popolnoma prepovedan. * Lužiški Srbi zahtevajo šole. saško vlado in lužiškimi Srbi so se vi šilavu' pogajanja« pri katerih so Lužičanje zatrte-^ vali. da bi bila srbščina obligaten predmet: na ljudskih učilnicah, pa ne kakor doslejj^i da se jo je učil samo oni, kateri sc jo jo hotel. Na vseučilišču v Budišinu pa hočejo imeti vseučiliškega profesorja. A poleg tega zahtevajo tudi, da bi se na višjih šolah poieg francoščine in angleščine poučevala še ruščina. Vlada se tem zahtevam seveda upira, obljubila pa je vendar, da bo srbščine veščega profesorja na vseučilišča nastavili _ . * Pomnik Pasteurju. V spomin Pafcj steurjeve stoletnice bodo odkrili v Strassburgu pomnik slavnemu zdravnikup in velikemu dobrotniku človeštva. Pom^ij nik bo stal nasproti vseučilišču, _kier^ js»l Pasteur učil in deloval v prid človeškeL družbe. ,W * Tobačnica 'Andreja Hofra. Neki tij . rolski list poroča, da je gostilničar v obi čini Tirclu našel, ko je kril z novimi de* skami hišo, kjer se je svoj čas Andrej Hofer skrival in kjer je bil tudi prijet, tramom tobačnico z letnico 1790 in črka* ma A. H. Splošno so sodi, da je ta tobaci^ nica last tirolskega junaka Andreja ferja, ki so ga potem v Mantovi Joto L ustrelili. . * Češkoslovaški labski ladijski park. Mm poslednjem reparacijskem pogajanju j C'; prisodil ameriški razsodnik Hincs v smi^:v slu člena 339 versailleske mirovne pogod«.^ be češkoslovaški republiki na Lubi vsega' vkup 173.100 ton ladijskega^ tovornega.:• prostora, I4-.430 k. s. vlacilne sile, 1770 ks.Žj pristaniških parnikov ter ^1346 ton tovor^.1, nih parnikov. Češkoslovaška republika bo imela sedaj skoraj tretjino cele labske to-naže. . , . ' * Komunistični dramatični pisatelj, lastnik kraljevega gradu. Znani dramatik Karel Sternheim je kupil v Boxdorfu pri Draždanah grad, ki ga je sezidal Avgust Močni. Kakor rečeno, je Sternheim ko/ munist. Komunist pa lastnik ponosite^ kraljevskega gradu — to se pač nekam čudno sliši. * Dragi častniki. Moskovski list »Izv*’ stija« poroča, da stane posamezna številka od 14, aprila naprej 40.000 rubljev-Za nonpareillovo inserat.-io vrstico se pD* ča v Moskvi in Peterburgu najmanj 1 milijon rubljev. Stalnim inserentom pa *8 daje ig ,Qd»totni aoRu*«.. -------- S • . KUŠTRIN. uueuANA. : » a s i i Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne,Tn automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter Martiny“. Na razpolago je hydraulična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Brzojavi: Kuštrin, Ljubljana. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Telefon štev. 470. Maribor, Jurčičeva ul. štev. 9. Telefon štev 133. Beograd, Knez Mlhajlova ulica broi 3. Centrala Telefon štev. 588. Podružnice I I I 9 a e Nc /VII. 232/22. Prostovoljna sodna dražba nepremičnin. Pri okrajnem sodišču v Ptuju so po prošnji lastnice, na prodaj po javni dražbi nepremičnine vL štev. 26. d. o. Zg. Pristava, sestoječe iz pare. št. 21, stavbišče, v izmeri 1 a 58 m’ in št. 22 stavbišče hiš. š. 18, 4 a 86 m’; Pare. 461 vrt, 8 a 63 m2 In pare. 465/1 36 a 79 m2, 465/2, 16 a 46 m2, obe travnika. Skupaj 68 a 32 m2. Posestvo leži v Zg. Pristavi, na Dravinji, oddaljeno približno 10 km jugo-zahodno Ptuja, nasproti starim fužinam, ob zelo dobri vozni cesti, rabljivi tudi za avtomobile. Domovanje pod št. 18, je v dobrem stavbenem stanju, zidano, z opeko krito, v katerem se že mnogo let izvršuje dobro idočo gostilničarsko obrt. Poleg se nahaja zidani, z opeko kriti hlev za prenočenje živine. Tovarniško poslopje na Dravinji z vedno močno vodno silo, približno 30 konjskih sil, je 20 m dolgo, 10 m široko, v najboljšem stavbenem stanju, •klano in tudi z opeko krito, ter pripravno za vsak industrijski obrat. Dražba se bo vršila v soboto dne 10. junija 1922 ob pol 11. url v Ptuju * pisarni kr. notarja Franceta Strafella na Minoritskem trgu št. 4. Izklicna cena: 60.000 Din. (beri: šestdesettlsoč dinarjev). Ponudbe pod izklicno ceno se ne spremejo. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati v pisarni notarja Franceta Strafella, med uradnimi urami. Kr. okrajno sodišče v Ptuju odd. VII 24. maja 1922. itiitiiiHiiiiimiitHinimiiiiiiamiiiii. Anton Mohor | Berta Mohor roj. Hafner S s poročena 27. maja 1922 i Kranj Gorenja Sava TRMI55I0NEN £r3tKlasslgpflus|tkuiHj| H.HEINRICH. Via JOT/, IKJCOOUilOtJTI. 44~<8 ■' pwrosi3**raww Zastopstvo za Jugoslavijo: Strojarsko društvo „S!L-A" tehniška poslovalnica in strojarska radionica . lii i i DTslkovifeva ulica i\. ti. Na prodaj Vino in žganje Pristno, liter od 5 Din. naprej prosto trošarine na Jesenicah. Bvan Poljšak, lesenlce, hotel Pošta. NaiveOl davki, at ere pletete Vam nastanejo, ako ne gledat* na to. kje nakupujete, zgubite denar in Imate poJeg tega vetkret te sitnosti. Poskusite enkrat z ihistrovdnlm katalogom tvrdke H Suttner (Imetnik Henri Malre) v Ljubljani, Mestni trg 8. Ta Vem svetuj* resnično dobre are, spe-cljalne znamke „!KO" Iz lastne tvornlce vSvicl. kakor tudi druge dobre tepne ure. zapestne ure. svetline In stenske ure, verižice, prstane, zapestnic«, uhane, namizno orodje, krstna In blrmska darila In vso drugo zlatnino ln srebrnino. Pa tudi porebne predmete, kakor n. pr. Škarje, nože. britve, lasestrlžne In brivske stroje, steklorezce. doze za tobak, svaldce In smodke, nažigaCe In denarnice kupite dobro m ceno pri tvrdki: H. Suttner (Imetnik Henri Maire) v Ljubljani št 8. Prometni zouod za premog d. d. u Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov i zb domačo uporabo Siaisor tudi za industrijshs podjetja in cazpcčasa: ftiffl m\n. in aiiii koks 29 livan in Ho vpoiio, Hil ono in m nnoo N**: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d d. v Ljubljani. LloLeva cef ” Jadranska banka Beograd. Delniška stavnica: Din 30,000.000. Rezerva: Din 15,000.000. Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Naslov za brzojave: JADRANSKA. AFIL1IRANI ZAVOD: FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTUND STREET, NEW-YORK Cim. Tekstilna roba vseh vrst najceneje pri Fradles, Wlen I, Franz Josefs Kal 49. Blago za prevleko divanov in taja lilštva v veliki izberi, dalje različno platno io late za tapet-nike, sedlarje itiprlpoioča tvrdka Ljubljana , Mostni trg 10 Auto Bencin. — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila’ Mast — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid. cenah nudi 3uso-Auto d. z o. z. v Ljubljani. Prvovrstno, specijelno angleško In češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne plašče, perilo itd. priporoča tvrdka DS3A30 SCHWAB (prej Schwab & Bizjak) Pod Narodno kavarno Ljubljana Doornl trg štsw. I Urar i \ Ed. Skopuh | l Ljubljana, Hsstnl trg št. 8. 5 i Velika zaloga ar, zlatnim, sre- • * lunine in optike, - Popravila n a a izvršujejo strokovno in pni S • jamstvom. ; Cene nizke. Hlode in trame vsakovrstne, bodisi v gozda ali postavljene na vagon ku> pim proti takojšnjemu plačila. Ponudbe pod ..ADRIA* na An. zav. Drago Besellak 6 drug. Liubljana, Sodna ul. 5. Gradbeno podjetje h Bohote m 2(L se priporoča za vsa v to stroko spada« joča dela. ££TS HYDRAWERK Dr. Louis Rttder ' Wien VIL, Ziegiergasse 7. Špecijaliteta: Galvanski Hydra-elementi v nedostiživoj kvaliteti. Originalne Bergman - cijevi (Berlin), inštalacijski materija!, kao cijevi za inštalacije, okovi, pretikači itd. Sve najfinijega izrada. Veliko skladište (i transit) izurna dobava. Lisičje koie in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in Izdelavo krznarstvo ROT, Ljubljana, Gradišče 7 kupuje kože divjačine po najvišjih cenah — Sprejema moderniziranje. Slovenska trgovska delniška družba v Ljubljani. Poziv k subskripciji novih delnic. Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. marca t. L zvišati delniško glavnico od K 5,000.000 - na K 8,000,000 - z tzdajo 7500 novih delnic š k 400'— nominaie pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh starih delnic eno novo d K 440:— prištevši 5% obresti od nominate K 400:— od 1. jan. 1922 do dneva vplačila. 2. Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480:—, prištevši 5% obresti od nominaie K 400:— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila. , 3. Delnice druge emisije participirajo na čistem dobička za leto 1922. 4. Nove delnice se bodo izročile proti vrnitvi začasnega potrdila podptso? vatel jem takoj po končani subskribelji. 5. Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet. 6. Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. V. do 31. V. 1922, in sicer pri: a) Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubljana, Resljeva cesta št. 22.; b) Slovenski trgovski delniški družbi,, skladišče Rakek; c) Slovenski eskomptni banki, Ljubljana in pri vseh njenih podružnicah, in sicer; Novo mesto, Rakek, Slovenji gradeč in menjalnici Slov. eskomptnh banke v Ljubljani, Kolodvorska ulica', č) Trgovski banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ul. št. 10. in Trgovski banld d. d., podružnica v Mariboru........... 7. Delnice se. bodo izdajale v komadih d 1, 5 in 25 delnic. Naša družba posluje špecijelno v kolonijalni in špecerijski stroki samo na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni hiši, Resljeva cesta št. 22 blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tudi veliko skladišče m Rakeka tn sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj raz* vijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer, visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala. Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari delničar pa tudi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoče naša zaloga tako bogata pl topo raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji. Vi Ljubljani, dne 4. maja 1922. Upravni svet Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani. Delniška glavnica: K 20,000.000*— ^ Podružnice: | Novo mesto, luM, Siorcnjgpadst: .{•»••••••(»»•••••••••S SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA, LJUBLJANA Selenburgova ulica štev. 1. = Izvršuje vso bančna posle najto&raje in najkulantneje. — Rezervni zakladi: K 6,500.000*— Telefoni št. 148, 468 Brzojavke: ESKOMPTNA LtNtOft-BANKA I ^****'cw,oomo \ T" 1 | Rezerve K 16,000.000 § MIŠO Izvršule vse banane poste najkuSantnefe. Beograd, Gornja Radgona, Krani, LiabfeBa, M«?ska S&ba Maribor. ehsE^zituma podraMcB SkoflaSoka. - — ■ ■ ~ —---- HAESSLER & WOLF P. n. gospodinje, živiije, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljSi Šivalni stroji „Grifzner“ v vseh opremah material predvojni, cene naJnlZJc edino le pri kakor tudi vse vrste - lesenih sodov 28 vino, pivo, mošt, mineralno olje itd. BOfi iD rabljeni v zalogi. Tovarna sodov ADLER 8 mi Wieo I!.. ViiiiBl-gasse IS. Tilel. 3570. Str°i® m orojHe. asa ©bde-Bauemmarkt Nr. 24. ^s Brzojavni naslov: HaessSe*w©t£, WSen Podružnice in lastna zastopstva: to, Pkp, Mapesf, Ctanift. Zahtevajte naše ponudbe in kataEoge. <&“■ ipP Ljubljana, Sv. Petra nasip it.7. Pouk v vezenju brezplačenI Istotam igle, olje, vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih Strojev in koles. — Potrebščine za Mvilie. krojače. čevljarje, brivce, sedlarje, toaletno modno blago, srajce, kravat*. Ščetke, palice. Galanterija, gumbi, na veliko in malo) Najnižje cenel Točna postrežba I šaije postom: Trapist sir 1 ku po Bin. Z8. km sii 1 kg po Din. 30. MM sir 1 kg po Gin. 16. Cajižo maslo 1 kg po Dis. 39. od 5 kg gore. Avtomobili Austro-Daimler- Puchvserke. Glavno zastopstvo Ljubljana, Gledališka ul. 2. Daimler 6 cilindrski 60 HP. — Puch tipa XII6/20 HP in Puch tipa VIII 14/38 HP. Najboljši in najcenejši vozovi, takoj dobavni. Od 20. t. m. naprej so interesentom 6 cilindrski Daimler in Puch tipa VIII na ogled ln preizkušnjo. ZAGREB S Mazuraničev trg 3 Brzojavi: TRANS31KSO. 27- 60 Telefon 27-60 PODRUŽNICE: BEOGRAD, RelJIna ul. 2, IZPOSTAVE: OSI3EK, Široka ul. 8. SUBOTICA kod Plukovk I drug I SKOPLJE. nalceneie traverse, železo, žeblje, apno, cement, gips, trstiko, žico, deske in ves gradbeni materijal iska »Zvezna tiskarna« v IjubUaol- Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin, Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija*.