- p2a m tožilstvo v imumS^^r a,f- *** 3 £ s 0 Doš Po5Fn!na ptaJSna r jrofovlnl. Leto XI«, št. krat, H riiog. Ljubljana, torek 21. oktobra 1930 ■ 4 Cena 2 Din Lpravništvo: Ljubljana, Knafljevu ulica 5. - Telefon št 3122 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842; Praha čislo 78 180: W;en št 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: K.Dafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vTadajo. — Oglasi po tarifa elmwehr pripravlja ptič Heimwehr pričakuje poraz ber nov Kritičen Dunaj, 20. oktobra, g. »Frankfurter Zeitung« objavlja danes iz resnega grajskega vira poročila o nameravanem heirmvehrovskem puču. V strahu pred volilnim porazom hočejo baje v vodilnih heismvchrovskih krogih izrabiti moč, ki jo imajo trenutno v rokah, posebno še zaradi tega, ker sloni na orož-ništvu in policiji, ki jima poveljuje notranji minister Starhemberg. Štajerski deželni vodja Heimwehra dr. Pfrimer je že pred tednom dni na nekem zborovanju javno in v navzočnosti Starhemberga zagrozil s pohodom na Dunaj. Zelo vplivne skupine štajerskega Heiimvehra hočejo že pred volitvami izvesti odločilni udarec. S tem, da bi zaplenili socialno-demokrat-skemu »Schutzbundu« orožje in aretirali vodilne socialno-demokratske poslance. Takoj nato naj bi bil »Scliutzbund« pri volitvah — 2. novem* dan za Avstrijo oblastveno razpuščen ter proglašena diktatura. Zvezni kancelar in vojni minister Vaugoin bi bil s tem postavljen pred izvršeno dejstvo. Tako bi si Heiimvehr ne zasigurala samo pomoči orožn&tva, temveč tudi armade. Pri tem bi bilo treba dunajsko policijo čim bolj izlo čiti, v skrajnem primeru pa popolnoma nevtralizirati. Veliki množici Heimweh-rovcev iz Štajerske so bile baje že raz deljene puške in strojnice, dočim se vodstvo nižjeavstrijskega Heiimvehra trudi, da bi dobilo orožje iz Tirolske. Za 2 novembra je baje že organiziran sestanek 30.000 Heimwehrovcev. Za pre voz te množice potrebne železniške vagone bo baje dal na razpolago generalni ravnatelj zveznih železnic dr. Stra-fella. Defisitivna likvidacija krize v UJU Uspešna seja glavnega izvršnega odbora učiteljskega udraženja - Predsednik in člani izvršnesra odbora ostanejo do prihodnje redne skupščine Beograd, 20. okt. p. Dne 19- ln 20. oktobra se je v Beogradu vršila seja širšega glavnega odbora UJU. Na seji so razpravljali o delu uprave, o ukrepih za izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva, o formiranju sekcij po banovinah, o učiteljskem t.3ku itd. Seje se je udeležil celotni izvršilni odbor s predstavniki sekcij iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva in Splita. O vseh omenjenih vprašanjih je bil do sežen popoln sporazum. Glavna razprava je bila o stališču UJU do revizije uradniškega zakona, posebno pozornost pa so posvetili zastopniki učiteljstva vprašanju uredbe o razvrščanju uradništva. O tej zadevi je bila izdelana spomenica, ki bo predložena prosvetnemu ministru in ostalim merodajnim činiteljem. Sprejet je bil predlog, da stopi UJU v ožjo zvezo z uradniškim savezom ter žnjim stalno sodeluje v vseh stanovskih uradniških zadevah. Nadalje je bilo sklenjeno, da se minister prosvete naprosi, naj čimprej objavi splošni pravilnik k zakonu o narodnih šolah, s katerim bi se rešila mnoga prosvetna vprašanja, ki jih sam zakon ne ureja dovolj jasno. Po seji je bil objavljen komunike, ki pravi m. dr.: j-Predsednik UJU g. Milan Rabrenovič je glede na stanje v udruženju po letošnji glavni skupščini dal glavnemu odboru na razpolago svoj položaj in položaje članov izvršnega odbora. Enako je podal predsednik beograjske sekcije g. Milan Popovič posebno pismeno ostavko na uredništvo ;>Narodne Prosvete«. Po predlogih predstavnikov vseh petih sekcij in g. Rabreno-viča je bilo v interesu ureditve odnošajev v UJU in zavarovanja nadaljnjega pravilnega delovanja in ugleda učiteljstva soglasno sklenjeno: Glede na dogodke na poslednji glavni skupščini, ki so skalili tovariške odnošaje v organizaciji, se izraža splošna želja in nujna potreba, naj se v UJU to več ne ponovi. V tem smislu apelira glavni odbor na vse učiteljstvo, ki mu UJU in njegovo popolno edinstvo nudita jamstvo za ohranitev in razvoj učiteljske zavesti in učiteljskega socialnega položaja. Vsemu učiteljstvu se polaga na srce, naj ne le ohrani v polni meri svojo privrženost do UJU, marveč naj se v dobro poj-movanih interesih naše narodne prosvete in vsega stanu združijo v njem tudi tisti, ki so bili doslej izven skupne organizacije. V tem namenil predaja glavni odbor po-zabljenju dogodke na beograjski glavni skupščini, v želji, da momentano nastala nas^rotstva ali razpori v posameznih delih ali pa v vodstvu organizacije ne ovirajo harmoničnega dela. Istočasno se izreka priznanje zaslužnim stanovskim delavcem preteklih 10 let živ Ijenja naše organizacije. Na podlagi vsega navedenega izjavlja širši glavni odbor, da mora biti položaj predsednika UJU izven diskusije tako sedaj kakor v vseh drugih prilikah. Zato je tudi sedanja osebnost predsednika nesporna. Dosledno s tem ostane nadalje tudi izvršni odbor na svojem mestu do prve redne glavne skuščine UJU. Glede na želje učiteljstva in potrebe organizacije se ugotavlja še naslednje: Ker je predsednik upokojenec, bodi podpredsednik izvršnega odbora aktiven učitelj; predsednik nobene sekcije ne more biti urednik stanovskega glasila; predstavnik udruženja za vzdrževanje zvez z učiteljsko internaeijonalo ne sme biti oseba izven izvršnega odbora; tajništvo izvršnega idbora se reorganizira v stalno pisarno in izpopolni njegova ekspeditivnost; sedanji izvršni odbor se za urejevanje listov organizacije razširi še s predsedniki sekcij. Po sprejemu teh sklepov je ugotovil izvršni glavni odbor svoje zadovoljstvo, da sta se vrnila v UJU popolna solidarnost in mir, ter željo, da se na tej podlagi krepi naša organizacija tudi v naprej v vseh smereh in krajih, kakor tudi, da bodi ta organizacija učiteljstva v vseh prilikah, tudf v najtežjih, nad vsakimi drugimi oziri in vplivi.« Zmaga Briiningove vlade Berlin, 20. oktobra, d. Nemški državni zbor je po mestoma jako dramatični, pozno v noč trajajoči debati v soboto opolnoči sprejel vladni predlog o pokritju državnih dolgov z 325 proti 237 glasovom. Proti so glasovali narodni socijalisti, komunisti, nemški na-c;jonalci in stranka podeželskega ljudstva. S 339 proti 220 glasovi je bila v/eta na znanje deklaracija vlade, s 318 proti 236 pa sprejet predlog, da se preko vseh predlaganih nezaupnic preide n?« dnevni red. Vtis debate in glasovanja je bil tako globok, da je zbornica ob 1. zjutraj v novi seji brez vsakih težkoč sprejela predlog o odgoditvi zasedanja do 3. decembra. Nove aretacije vohunov v Rumuniji Bukarešta, 20. oktobra g. Števrlo oseb, ki so bile aretirane v zvezi z znano vohunsko afero, je naraslo na 140. Včeraj je bilo izvršenih 40 aretacij. Polagoma prihajajo na dan imena glavnih krivcev. Včerai je policija aretirala ženskega kurirja, ki je prišel z Dunaja in pri katerem ie zaplenila važne listine. Preiskovalni organi so pričeli danes zasliševati aretirance. j'ognano je, da so se vse niti vohunskega dela stekale na Dunaj in da je bila organizacija v Bukarešti samo orodje v rokah dunajske centrale. Aretirani dunajski inže-nier Horowitz je navedel pri zaslišanju, da je prejete organizacija z Dunaja navodilo, naj natančno opazuje manevre in takoj poroča na Dunai o vseh podrobnostih. Policija ie naknadno odkrila se drago tajno brez-žxno postajo m drugo trgovino za radio potrebščine, ki sta bili v rokah vohunov. Bombni atentat na Irskem Belfast, 20. oktobra d. Kakih 150 mož je vdrlo v sirsko dvorano« pri Loughallu v provinci Ulster ter jo pognali v zrak. t . Kraljev dvorec v Zagrebu Zagreb, 20. okt. n. Jutri zvečer odpotu« je v Beograd deputacija mestne občine za« grebške z mestnim načelnikom dr. Srkuljem na čelu. ki bo sporočila Nj. Vel. kralju sklep mestne občine, da se da poseben dvorec v Zagrebu na razpolago Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Minister n. r. dr. Mažuranič razrešen Beograd, 20. oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na. predlog g*, predsednika ministrskega sveta g. dr. želimir Mažuranič, minister na razpoloženju, razrešen svoje dolžnosti. Izprememba zakona o notranp upravi Beograd, 20. oktobra AA. Nj. Vel. kralj je na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve predpisal in proglasil zakon o izpremem-bah in dopolnitvah k zakonu o notranji upravi. Pogreb pokojnega Panteliča v Beogradu Beograd, 20. oktobra p. Danes ob 3. popoldne se je vršil v Beogradu pogreb v Ljubljani umorjenega blagajnika glavne carinarnice pokojnega Gvozdena Panteliča. Pogreba so se v velikem številu udeležili zlasti carinski nameščenci Hitlerjevski uspeh v Hamburgu Hamburg, 20. oktobra, s. Pri včerajšnjih volitvah v deželni odbor so dosegli narodni socijalisti zopet presenetljivo zmago. Združili so se na protimeščanski listi, za katero je bilo oddanih 11.000 glasov in dosegli s tem 4 mandate. Dosedaj narodni socijalisti v deželnem odboru sploh niso bili zastopani. Socijalni demokratje so ohranili svojih 6 sedežev, dočim so komunisti izgubili enega, demokrati pa oba, ki so jih imeli. Ljubljanski morilci zasačeni Pri Jezerskem sta sinoči dva orožnika naletela na tri neznance, ki so brez dvoma identični z morilci carinika Panteliča - Razvnela se je bitka, v kateri sta bila oba orožnika težko ranjena, eden morilec ubit, drugi ranjen - Ranjenec in tretji morilec sta v temi pobegnila Krani. 20. nktnbra d. Nocoi kasno ponoči sta orožniški kaplar Franc Šnu-derl in orožnik Meglic, ki sta bila na patruljiranju, naletela v Kokri v gostilni Kanonir na tri mlade neznane ljudi. Njihova zunanjost se je docela ujemala z opisom, ki ga je razposlala ljubljanska policija o morilcih carinskega blagajnika Gvozdena Panteliča. Zato sta jih orožnika pozvala naj se legitimirajo. Mesto tega pa so tujci v hipu izvlekli revolverje in začeli streljati na oba orožnika. Ta sta bila že od prvih strelov ranjena, a sta kljub temu še uporabila svoji puški in tud! oddala par strelov. Eden neznancev je bil pri tem ubit, drugi ranjen, tretji pa je ostal nepoškodovan. Tema dvema se Je posrečilo uiti, ker sta bila orožnika tako hudo ranjena, da ju nista mogla zasledovati, domačini pa so bili od streljanja tako zbegani, da v prvem hipu ni nihče vedel, kaj se godi. Ko so se zavedli, je bilo že prekasno, ker sta se oba neznanca že izgubila v temi. Ranjena orožnika so z avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnico. Podrobnosti Kranj, 20. oktobra o polnoči d. O za-sleditvi ljubljanskih morilcev je bilo kasno ponoči mogoče doznati še naslednje podrobnosti: Orožnika jezerske stanice kaplar Fr. Šnuderi in Franc Meglic sta nocoj proti pol 11. uri šla po cesti od Jezerskega proti Kranju. V bližini znane gostilne »Pri kanonirju« v Podlogu pri Jezerskem sta v temi in megli opazila tri mlade ljudi ki so šli po cesti proti meji. Ker se jima je zdela trojica sum!j:va, sta snela puški in jih hotela pozvati, da se legitimirajo. Cim pa so neznanci zaslišali povelje »Stoj!« je eden od njih že dvignil revolver in ustrelil proti orožnikoma, ne da bi spregovoril kako besedo. Zadel je Megliča v desno stegno. Orožnika, ki sta že takoj v začetku slutila, da imata pred seboj ljubljanske morilce, sta bila sedaj o tem prepričana. Ranjeni Meglič je klecnil na tla, a niti trenutek ni izpustil iz rok puške. V hipu je naperil orožje proti neznancem, ki so v tem skočili vsak na svojo stran. Skoro v istem hipu sta počili puški obeh orožnikov, a počilo je tudi iz treh revolverjev. Morilci so se skušali rešiti na ta način, da ubijejo oba orožnika. Po prvih strelih iz svojih revolverjev so menjali položaj. Eden je skočil v smeri proti Jezerskem, druga dva v smeri proti Kokri. Z obeh smeri so morilci otvorili na oba orožnika koncentričen ogenj. Na tleh ležeči Meglič je naperil svoje orožje proti onima, ki sta se umikala proti Kokri. 2e z drugim strelom iz svoje puške je smrtno pogodil enega izmed njih, da je obležal mrtev sredi cesti. Drugemu se je posrečilo, da je pobegnil v temo, akoravno je Meglič streljal za njim. Meriti seveda nI bilo mogoče, ker se je v megli in temi videlo komaj na par korakov. Medtem je kaplar Šnuden obrnil svojo puško proti morilcu, ki se je umikal proti Jezerskem. Pogodil ga je že z drugim strelom. Morilec je težko zastokal in padel na tla. Šnuderi se je pognal za njim, toda v tem hipu se je zabliskalo iz teme in kaplar Šnuderi je začutil skelečo bolečino. Morilčeva krogla ga ie zadela v trebuh. Zgrudil se je v hudih bolečinah na tla. Ranjeni morilec se je medtem polagoma dvignil in se, ko je videl, da mu težko ranjena žandarja ne moreta več slediti, zavlekel v grmovje ob cesti. Ves grozoviti prizor se je odigral v par sekundah. Kakor se je pozneje ugotovilo, so razbojniki vsega skupaj oddali 8 do 10 strelov, a orožnika, ki sta bila kmalu ranjena, sta oddala le šest strelov. Na streljanje so prihiteli iz bližnje gostilne prestrašeni ljudje, ki so našli ranjena orožnika v krvi. Prenesli so ju v najbližjo hišo, kjer so ju za prvo silo obvezali. Sin veleposestnika Ofnerja je takoj tekel po svoj avtomobil, naložil ranjena orožnika ter ju v naglici odpeljal v Kranj. V kratkih trenotkih je bila alarmirana vsa okolica. Z bliskovito naglico se je raznesla vest, da so ljubljanski morilci napadli orožnike. Možje in fantje so se oborožili z lovskimi puškami. Alarmirana je bila tudi finančna straža. Prihiteli so orožniki z Jezerskega in takoi je bil izdelan načrt za zasledovanje. Proti meji so bili razpostavljeni močni oddelki orožnikov, finančnih stražnikov in domačih mož. Medtem je g. Ofner v Kranju alarmiral tamošiije orožniško poveljstvo. Kapetan Kovinčič je takoj izdal potrebna povelja in proti pol 12. so že brzeli iz Kranja proti Jezerskem na avtomobil g. Ofnerja in na moštvenem vozu kranjskega gasilskega društva vsi orožniki, ki so v naglici bili razpoložljivi. Se tekom noči je bilo organizirano po celi kokrski dolini sistematično zasledovanje. Nihče ne dvomi, da bo uspelo v najkrajšem času, oba pobegla morilca spraviti v roke pravice. Ranjena orožnika sta bila v Kranju prepeljana najprej na rešilno postajo, kier jima je bila nudena prva zdravniška pomoč. Dobro obvezana so ju naložili na rešilni avto kranjskega gasilskega društva ter ju kmalu po 12. uri odpeljali v Ljubljano v splošno bolnico. Splošne simpatije veljajo obema pogumnima orožnikoma, ki sta oba še razmeroma mlada. Šnuderi ie star 27, Meglič 33 let. Oba sta še neo-ženjena. Kaj pripovedujeta ranjena orožnika Kranj, 21. oktobra ob 1. zjutraj, v. O spopadu med orožniško patruljo in ljub« ljanskimi morilci doznavamo od osebe, ki je v Kranju lahko govorila z obema orožni« koma, še naslednje podrobnosti: Orožnika Meglič in Šnuderi sta odšla da« nes proti večeru :z orožniške stanice na Jezerskem proti Podlogu, da bi prehodila državno cesto do pod Kokre. Dasi sta bi« la zaradi strogegi naloga, da morajo otož« niki zastražiti vsa pota proti meji že nad 10 ur v službi in močno utrujena, sta s« vračala dobro razpoložena in sta se po po« ti menila, kako bi bilo lepo,, če se bi jima posrečilo naleteti na zagonetne morilce carinika Panteliča. Med takimi pogovori sta polagoma ko« rakala proti Podlogu in šla že mimo gostil« ne pri Kanonirju, kjer je veselo prepevala družba gozdarskih delavcev. Za hip sta pogledala v vežo ter nato nadaljevala pot proti Kokri. Jedva sta prekoračila most preko malega potočka, ki leži nekaj stre« Ijajev pod Kanonirjem, ko sta začula, da prihaja-po cesti nekaj mož. Sprva sta mislila, da so domači delavci, ter mirno čakala, da pridejo do njiju. Ker je bila zaradi pozne ure že trda tema in povrh še debela megla, nista razločila prihajajočih, dokler se niso približali na razdaljo kakih treh korakov. V tem hipu sta videla, da so trije neznan« ci in prav nič podobni domačinom. Zaradi tega jih je pozval Meglič prijazno sicer, a odločno, naj se ustavijo. Šnuderi pa je pri« žgal električno svetilko ter z njo posvetil proti neznancem. Ti so v tistem hipu za« kričali: »Žandarji«, skočili nekaj kora« kov nazaj in v hipu razvili strelsko črto. Potegnili so revolverje, in pričeli streljati. Takoj po prvem strelu je začutil Meglič, da je ranjen v stegnr» desne noge ter za hip jeknil. V tem mo« mentu pa je že tudi naperil karabinko, od« pri varnostno zaklopko ter oddal prott najbližjemu strel. Ta je bil oblečen v črno obleko in črn površnik ter je samo zakričal »Jao« in se zvrnil na hrbet. Potem je oddal Meglič še dva strela prott ostalima dvema morilcema, ki sta se pr'« čela umikati med streljanjem iz revolver« jev. Po tretjem strelu pa so ga zapustile moči ter je še videl, kako se je zrušil na mestu tovariš Šnuderi zadet v trebuh. Tudi Šnuderi je po prvem Megličevem strelu vrgel karabinko z rame ter pričet streljati proti trojici. Začul je še, kako je najmanjši, debeli napadalec, ki je b:l tudi malo grbast, zakričal »Jao«. Naenkrrt je začutil silne bolečine v trebuhu ter s^s je zgrudil na most. Ko sta bila oba orožnika ranjena sta ss spustila preostala dva morilca v beg in sicer tako, da je eden bežal proti Ki« kri, drugi pa proti Jezerskem. Po stre« ljanju, ki je trajalo samo nekaj trenutkov, so prihiteli na bojišče delavci iz par stre« Ijajev oddaljene gostilne pri Kanonirju ter nudili prvo pomoč ranjenima orožnikom-.!, dočim je bil zagonetni morilec v črnem odelu že mrtev. Kmalu je prispela na kr&i krvavega spopada tudi orožniška patrulj i z Jezerskega, ki je zastražila mrtvo trupi.) ubitega morilca ter poskrbela za prevos ranjenih orožnikov v Ljubljano. V bolnici Ljubljana, 21. oktobra d. Rešilni av;o iz Kranja ie okrog pol ene pripeljal oba raniena orožnika v garnizijsko bolnic-.), odkoder pa so ju odpremili v sološn > bolnico, ker je bila potrebna pri obeli takoj nuina operacija. Operacija je bila izvršena okoli 2. ponoči in sicer pri Megliču na desni nogi, ki jo ima prestrejjeno kakih 2 uradniki n« morejo biti imenovani na druga zvania, dokler ne izpolnijo v zakonu predpisane pogoje zanje. e) Za zvanje, predpisano v točkah 8. in 9. čl. 100 zakona o notranji upravi se lah1.o postavijo v 1-6 z odgovarjajočo stopnjo osnovne plače aktivni in upokojeni bivši uradniki resora ministrstva za notranje zadeve, ki imajo fakultetno izobrazbo, po'o-ženi državni strokovni izpit za uradnika I. kategorije ministrstva za notranje zadele in najmanj 5 let efektivne državne službe za napredovanje. Ti uradniki lahko napredujejo v naslednjo skupino po najmanj 12 letih efektivne službe, ki je potrebna za napredovanje. f) Upokojeni bivši in že prej postavljeni uradniki ministrstva za notranje zadeve s fakultetno izobrazbo se lahko imenujejo na zvania, ki so določena z zakonom o notranji upravi, ter v kategorije, skupine in stopnje v katerih so bili preje. V naslednjo skupino lahko napredujejo, ako izpolnijo pogoje čl. 57 zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. g) Vsi, že prej postavljeni uradniki v re-soru ministrstva za notranje zadeve ostanejo v kategorijah in skupinah, v katerih so. Njihovo napredovanje se ravna po določbah zadnjega odstavka točke c) tega zakona, dopolnjenim s točko 1. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z dne 30. julija 1930. Oni, ki izpolnjujejo pogoje za višje kategorije, bodisi po zakonu o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda ali po zakonu o notranji upravi, bodo prevedeni v iste po predpisih navedenih zakonov. Čl. 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z razglasitvijo v »Službenil-novinah«. SjMir ni v nevarnosti!" Važne izjave zunanjega ministra dr. Marinkoviča — Resorni ministri o aktualnih gospodarskih vprašanjih — Potrojen izvoz vina Beograd, 20. oktobra rp. Včeraj dopoldne so imeli v Smederevu ministri Uzuno-vič, dr. Kumanudi, dr. Švrljuga, Maksi-tnovič in Hadivojevič sestanek z meščani in zastopniki prebivalstva iz vseh bližnjih srezov. Ministri so bili v Smederevu slovesno sprejeti in na sestanku v občinskem domu ponovno burno aklamirani. Finančni minister dr. Švrljuga je v svojem govoru poudarjal, da so gospodarske razmere po vsem svetu zelo težke, vendar pa so pri nas boljše kakor pri mnogih drugih evropskih državah. Nj. Vel. kralj in njegova vlada posvečata kmečkemu stanu največjo pozornost. Prvo kraljevo vprašanje je vedno, kako ljudje živijo in kako se počutijo in ministri mu redno in podrobno poročajo o vsem, kar izvedo in slišijo na svojih sestankih s prebivalstvom. Vlada bo posvečala tudi v bodoče največjo skrb gospodarskim vprašanjem. Nato je minister po vrsti omenjal razne aktualne gospodarske, zlasti kmečke zadeve. Trošarina na vino je bila uvedena lani zaradi končnega izenačenja davčne zakonodaje po vsej državi. Ta zakon je bil res nepopularen, vendar pa je bilo izenačenje zakonodaje v vsej državi nujno potrebno. Vlada je naročila vsem organom, naj zakon izvajajo čim bolj obzirno. Vendar pa se mora trošarina na vino ohraniti, ker ni samo fiskalna obremenitev, temveč ima še drugo nalogo. Trošarina na vino namreč ne gre vsa v državno blagajno, temveč se velik del, skoro 20 %, porabi za omogočanje izvoza vina. Od produkcije 4 milijonov hektolitrov vina no-rabimo doma komaj 2 milijona hI in zato je treba višek izvoziti. Gre torej v prvi vrsti za problem vina in ne za problem vinske trošarine, ki igra le podrejeno vlogo. Vlada skuša povečati izvoz vina in izvozniki ne plačajo nobene trošarine, temveč dobivajo še 1 Din od litra kot izvozno premijo. Odkar se to dela, se je izvoz vina potrojil. O občinskih davščinah je minister izjavil. da naraščajo z vsakim letom Vlada posveča tudi temu vprašanju vso skrb. r,'a problem obstoja po vojni po vsej Evropi in tvori enega najbolj kritičnih evropskih pojavov. Potrebe občin rastejo v neiz-mernost in vsako najmanjše mesto hoče biti kakor Beograd. Upoštevati pa je treba, ali morejo gospodarske zmožnosti posameznih občin prenašati tolika bremena. Vlada zahteva zato od vseh občin, naj šte-dijo do skrajnosti. Prometni minister Radivojevič ■ je v svojem govoru poudarjal, da nismo imeli še nikdar toliko vagonov v prometu kakor sedaj. Odkar se je pričela letošnja izvozna sezona, ministrstvo ni prejelo nobenih pritožb o nepravilni manipulaciji z vagoni ali pa o pomanjkanju vagonov. Danes razpolagamo s tako velikim voznim parkom, da popolno odgovarja potrebam države. V prometu je 45.000 dobrih vagonov in po statističnih podatkih je danes neizkoriščenih okoli 6000 vagonov. Gospodarski krogi naj pravočasno opozore na morebitne nepravilnosti, da se lahko popravijo. Minister Nikola Uzunovic je poudarjal, da sedaj ni časa za profesorske formule in teorije, za iskanje imena današnjemu sistemu uprave ter za vpraševanje, ali je ta sistem demokratski, absolutističen ali diktatorski. Naš sedanji sistem je sistem uprave, ki najbolje odgovarja aktualnim potrebam naroda in države. Mnoge Kongres Glavne zadružne zveze V nedeljo se je vršila v Zadružnem do* nu v Beogradu glavna skupščina vrhovne organizacije našega zadružništva Glavne zadružne zveze. Poleg predstavnikov za* družnih zvez iz vse države so bili na skup* Ičmi navzoči tudi predstavniki vseh gospo* d a rs ki h ministrstev. V odsotnosti predsed* aika dr. Antona Korošca je vodiil skupšči* so in kongres podpredsednik g. Milivoje Nikolič. Skupščina j« poslala vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in posameznim ministrom gospodarskih resoirov. V svojem pozdravnem govoru se je podpredsednik spomnil zaslug nedavno umrlega velikega zadružnika, bivšega člana uprave g. Anto* na Kristana. Poroeilo o delovanju zveze je podal glav* ni tajnik g. Ivan Varga, ki je zlasti poročaj o novem enotnem zadružnem zakonu. De* lo na tem zakonskem načrtu je že prešlo ▼ zaključno faizo in obstoji upanje, da bo te važni zakon objavljen še to leto. Po nje* govem poročilu je v naši državi sedaj 33 ssadružnih zvez (21 jih je včlanjenih v Glavni zadružni zvezi), ki imajo skupaj 6.300 krajevnih zadrug, od tega skoro 4000 kreditnih, 1100 nabavljal™h in konzumnih, 122 mlekarskih. 78 strojnih, 48 vinarskih, 38 ribairskih, 32 strojnih, 58 električnih, 100 obrtnih in 76 stanovanjskih zadrug ter 480 agrarnih zajednic. Pri volitvah so bili v upravo izvoljeni na mesto umrlega An* tona Kristana in dveh ods-topivših članov ' Stevan Račič iz Zagreba, dr. Zivko To>pak>vič m Beograda in dr. Jevremovič, tajnik saveza zanatskih zadruga v Beo* gradu. V resolucijah se skupščina zahvaljuje kralj, vladi za njeno prizadevanje glede zadružne zakonodaje in prosi, da bi se načrt zakona o gospodarskih zadrugah, ki ga je Glavna zadružna zveza predložila kmetijskemu ministru, še letos uveljavil. Glede zakona o sodnih taksah, s katerim so bile ukinjene gotove taksne olajšave za zadružništvo, in to najvažnejše, prosi skupščina kralj, vlado, da se glede taksnih olajšav, ki jih je zadružništvo vedno uživalo, vzpostavi stanje, kakor je bilo pred uveljavljenjem zakona o sodnih taksah. Koroški dan v Brodu na Savi Brod na Savi, 20. okt. n. Na inicijativo tukajšnjega Sokola so priredila včeraj nekatera kulturna in humanitarna društva v Brodu »Koroški dan« kot spominsko prireditev ob desetletnici koroškega plebiscita. Prireditev se je vršila v obliki matineje ob 11. dopoldne v dvorani kina »Apolo«. Na sporedu je bilo več koncertnih točk in primerna predavanja. Občinstvo je popolnoma napolnilo dvorano. nepravilnosti so bile odstranjene in izvršene so vse potrebne priprave za popolno izenačenje zakonodaje. Delo pri tem je vlado toliko absorbiralo, da doslej še ni mogla izvesti zadosti učinkovite kontrole nad tem, kako se njene intencije izvajajo na terenu. To odkrito priznava in bo skušala, da se v bodoče popravi vse, kar je mogoče. Izvajanja ministrov so žela viharno odobravanje; po skupnem obedu so se ministri odpeljali popoldne v Požarevac, kjer so imeli istotako sestanek s predstavniki prebivalstva in kjer je govoril tudi zunanji minister Marinkovič Najprej je obrazložil, kako je došlo do ukrepa od 6. januarja, nato pa se je bavil z gospodarsko krizo. Poudarjal je, da se je splošna kriza začela s tem, da je najprej začelo pešati kmetijstvo, ki ni samo pri nas, ampak tudi drugod temelj vsega gospodarstva. Zastoj kmetijstva spravi v zastoj tudi druge gospodarske panoge. Ko se je kmetijstvo po vojni zopet normaliziralo, je povečana produkcija pričela prekašati potrebe konzuma in cene poljedelskim proizvodom so zelo padle. To je vzrok kmetijske krize po vsem svetu. Naša vlada je že davno skrbela, da bi tudi v času svetovne nadprodukcije olajšala krizo v naši državi. Pričela je pogajanja najprej z našimi sosedi in političnimi zavezniki Rumuni, ki so v enakih in morda še težjih razmerah kakor mi, da se najde sporazum s kunzum-nimi industrijskimi državami Evrope. Načelo je zelo priprosto, toda zelo težko izvedljivo in delo je zelo komplicirano. Kljub temu upa vlada, da bo mogoče še pred novim letom uresničiti načrt z Rumunijo ln češkoslovaško, ki bo takoj omogočil sporazum tudi z drugimi industrijskimi državami, da bodo naši proizvodi dobili po primernih cenah vstop vanje. • V drugem delu svojega govora j« minister dr. Marinokvič na kratko orisal naš zunanjepolitični položaj. Izvajal je med drugim: »Zdi se, da med narodom krožijo glasovi, ki zbujajo vznemirjenje. Vi veste, da je zunanji položaj naše države težak, ker ima toliko sosedov, kakor nobena druga država v vsej Evropi razen Nemčije. Mi smo istočasno balkanska in srednjeevropska država. Vse kar se dogaja na Balkann in v Srednji Evropi, se močno tiče miših najvitalnejših interesov. Ta položaj sili naš narod, da budno spremlja, kar se godi v svetu, in da pazi, kaj dela doma, sili pa tudi vlado, da vodi oprezno in mirovno politiko. Položaj v Evropi danes zares ni rožnat. V raznih državah se pojavljajo morda baš zaradi težke gospodarske krize gotove struje, ki povzročajo skrb. čeprav pa je treba z vsem tem računati in čeprav se ne sme nobena stvar motriti s omalovaževanjem, lahko rečem, da ni nobene stvarne opasnosti za mir. Za sedaj so vsi, ki so nezadovoljni z obstoječim mednarodnim položajem in ki bi mogli ogrožati mir, v splošno srečo še daleč od tega, da bi mogli imeti upanje na uspeh pri kršitvi miru. Sile, ki mir in obstoječe stanje v Evropi čuvajo, so tako močne, da se nihče ne sme izpostavljati nevarnosti, da bi rušil mir in s tem ustvarjal še slabši položaj, kakor je oni, s katerim je danes nezadovoljen. Morem vam dati zagotovilo, da vodi vlada o vseh teh težkočah v zunanji politiki račun in da bo neprestano dosledno ter brez kakega kolebanja vodila politiko miru ter znala obvarovati mir, ki je naši državi potreben ne le samo danes, temveč za dolgo vrsto let, da se more razvijati, kakor je potrebno. Federacija narodnih delavskih organizacij Važno zborovanje zastopnikov narodnih strokovnih organizacij delavstva in namesčenstva Konferenca primorskih emigrantov Zagreb, 20. okt. č. Včeraj se je vršila v Trgovskem domu konferenca, ki jo j« sklicalo zagrebško društvo »Istra« in katere se je udeležilo nad 30 delegatov vseh društev primorskih beguncev, poleg njih pa še večje število odličnih oseb, rojenih v sedanji Julijski Krajini. Brzojavno so pozdravili konferenco .primorski veterani Vekoslav Špinčič, Rihard Katalinič-Jere-tov, dr. Uliks štanger in drugi. Predsedoval je dr. Ivo Ražem, glavni referat pa jo imel dr. čok, ki je orisal najnujnejše potrebe beguncev. Vršila se je o tem vpra šanju stvarna in obširna debata, ki je do-vedla do pozitivnih sklepov, kako izboljšati položaj naših ljudi, ki so se izselili iz Julijske Krajine v Jugoslavijo. Sklenjena je bila tudi ustanovitev centralnega predstavništva emigrantov. Razširjenje pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence Beograd. 20. oktobra AiA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Nikola Preka ie sprejeJ dopoldne v svojem kabinetu zastopnike saveza bančnih uradnikov in nameščencev kraljevine Jugoslavije iz Zagreba ter predsednika Pokojninskega zavoda za privatne nameščence v Ljubljani Al. Vrtovca. Zastopniki so prosili ministra, nai bi bil zakon o pokojninskem zavarovanju, ki vefja samo za Dalmacijo in Slovenijo, razširjen na vso državo. G. minister je obljubil, da bo to .vprašanje proučil v najkrajšem času in da bo naPravda< pri-občuje daljši članek o agrarni konferenci v Bukarešti in pravi, da je to že četrta konferenca v zadnjih treh mesecih. Akcija proti takozvanemu sovjetskemu dumpingu gre vzporedno z agrarnimi mahinacijami impe-rijalistov. Konference se udeležujejo države, ki naj po načrtu velesil, predvsem Francije postanejo orožje za napad na ruske vzhodne meje. Nesreča na dunajski cestni železnici Trčenje dveh vozov električne železnice — 24 oseb lažje In težje ranjenih Dunaj, 20. oktobra.7 Snoči se je pripetila v Sieveringu huda nesreča cestne železnice, kakršne ne pomnijo v kroniki dunajskih prometnih nesreč. Proti 6. uri zvečer so vozili trije vozovi električne železnice po Sieverinški cesti proti vogalu Meglerjeve ulice, kjer so se ustavili. Za njimi je privozil drugi, z ljudmi nabit voz cestne železnice ter se ustavil tik prvih treh vOzov. Jedva je dobro voznik zavrl, že je pridrvel tretji voz električne železnice, ki je z vao silo za-vozil v drugi pred njim stoječi voz, nakar se je ta zaletel v priklopna vozova prvega voza z motorjem. Sunek je bil ta- ko strašen, da so pozneje gasilci le z največjimi težavami potegnili vozove narazen, ki so se zagozdili drug v drugega. Iz vozov je bilo čuti obupne klice ranjencev. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci in sanitejci, ki so pričeli reševati iz strtih voz ponesrečene potnike. Vsega skupaj je bilo 24 potnikov ranjenih, med njimi 9 hudo. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni ugotovljeno. Najbrž pa so odpovedale zavore, ker je preiskovalna komisija ugotovila, da je hudo ranjeni voznik Perschinka zaviral že nekaj deset, metrov pred krajem nesreče. Vil dneh iz Anglije v Avstralijo London, 20. oktobra. AA. Letalski poveljnik Kingsford Smith, ki Je včeraj srečno zaključil svoj čudoviti polet v Avstralijo, je prejel ogromno čestitk. Izjavil je, da je to njegov najboljši polet. Letel je z letalom »Avroavian«, ki je razmeroma majhen, s hitrostjo 110 milj na uro. Prvi mi je čestital k sijajnem uspehu Hinkler. Časopisje priznava tudi velik nspeh letalskega poročnika Hilla, ki je dospel na otočje Timor še prej kot Kingsford Smith. Slednji se je srečal na otoku Timor z Hil-lom in pravi, da se je letalo Hilla prevrnilo, tako da se je zlomil propeler. Smith je ponudil Hillu, da.se vrne z letalom v Singapur. Od tam bi pripeljal s seboj ljudi, ki bi poškodovano letalo popravili. Hill je ponudbo odklonil. Smith je nadalje dejal, da je letel Hill v mnogo slabših razmerah. Kingsford Smith, Hinkler in Hill so vsi Avstralci. Leteli so z angleškimi letali. 650 oseb zgorelo London, 20. okt. sg. Kakor poroča list »Kanton« je izbruhnil v bližini mesta Vu« čanga v plavajočih restavracijah na reki Yangzekiang ogromen požar, ki se je z bli« skovito naglico razširil na druge čajarne. V celem je zgorelo okoli 30 ladij. Po do« sedanjih vesteh je našlo pri tem smrt 650 oseb. Redukcija uradniških plač na Madžarskem Budimpešta, 20. okt. s. Po trimesečnem poletnem odmoru je imela danes poslan« ska zbornica prvo sejo. Ministrski pred« sednik grof Bethlen je podal v kuloarjih zbornice odločno izjavo, da namerava vla« da reducirati uradniške prejemke. V osta« lem je naglasil, da bo finančni minister že v kratkem predložil zakonski osnutek o nameravanih ukrepih za štednjo. Pri te] priliki bo vlada obvestila javnost o vseh ukrepih, ki jih namerava uvesti za izbolj« šanje gospodarske krize in brezposelnosti. Potres v Zedinienih državah New Orleans, 20. oktobra AA. Potresne sunke so zabeležili v 13 mestih države Louisiana. Posebne škode in človeških žrtev ni bilo. Prva čsl. vojna ladja Bratislava, 20. oktobra h. Včeraj so v ladjedelnici Škodovih tovarn na tkzv. vojnem otoku v Komarnovu spustili v vodo prvo češkoslovaško vojno ladjo predsednika »Masaryka«. Ladjo so zgradile ško-dove tovarne in je določena za bataljon tehničnih čet, ki je nastanjen v Komarnovu. Nazadovanje državnih dohodkov ▼ Ameriki Washlngton, 20. oktobra AA. V prvem tromesečju letošnjega davčnega leta ao nazadovali dohodki za 62,472.000 dolarjev jiapram enakemu obdobju lanskega leta. Oče v razburjenosti prerezal sinu vrat Novo mesto, 20. oktobra. V. jesenskem času, ko so dolenjske zidanice polne, vinogradniki posebno ob nedeljah radi obiskujejo svoje hrame in poskušajo lastni pridelek. Tako je včeraj popoldne tudi posestnik Jože Šraj iz Gornjih dod pri Škocjanu šel pogledat v svoi hram. Okrog 18. se je vrnil precej »razpoložen« domov. Tedaj je vprašal ženo, kje se mudi 17 letni sin Anton. Ker mu žena ni vedela točno povedati, je razburjen odšel rekoč, da pojde sina sam iskat. Sin Anton se le bil namreč kot tesarski vajenec popoldne z vpreženim domačini vozom popeljal k posestniku Tomažiču v vasi Zagredu po tesarsko orodje. Ko se je vračal, je dohitel voz posestnika Jožeta Gregorca in njegove žene. Skupaj so nadaljevali pot, v Dolnjih dolah pa so ustavili pred Hočevar-jevo gostilno in stopili skupno na liter vina. Anton Šraj je ravno zopet zapustil gostilno in hotel pognati proti domu, ko mu pride oče naproti. »Si prišel, hudiič, h gostilne?« je oče na-hruiil sina, popadel sekiro z voza, skočil proti sinu in ga hotel pobiti. Sin pa je bil nrnejši in je očetu zbil sekiro iz rok. nakar se je pričel umikati in ie slednjič zbežal, ker se ni maral pretepati z očetom, čeravno ie močan fant. Nečloveški oče je tedaj zdirjal za sinom, vzel spotoma iz žepa nož-krivec, dohitel je sina in mu prerezal ovratnik suknjiča, nato pa vrat od desnega ušesa do grla. Sin se tudi zdaj ni boril, temveč je samo t>dmikal očetovo roko, saj pač ni verjel, da ga hoče oče umoriti. Vsega okrvavljenega je nar>os1ed otel posestnik Gregorc, ki je fanta spravil v gostilno. Tu so ga Hočevarievi prevzeli v nego ln mu nudili pomoč. Ponoči je po ranjenega sina prišla mati in ga odpeljala domov, danes zjutraj pa v novomeško bolnico. Poškodba je sicer huda, vendar upajo zdravnf