NO. 87
AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPGR
CLEVELAND 3, Q.s TUESDAY MORNING, MAY 4, 1954
ŠTEV. LIV — VOL. LTV
AZIJA ZA
PRIZNANJE
KITAJSKE
Premierji petih azijskih držav so pozvali velike sile, naj sprejmejo Kitajsko v organizacijo Združenih narodov.
COLOMBO, Ceylon. — Ministrski predsedniki Indije, Pakistana, Indonezije, Burme in Cey-lona so v nedeljo pozvali na sprejetje komunistične Kitajske v organizacijo Združenih narodov ter na takojšnja pogajanja za končanje bojev v Indokini “od strani neposredno prizadetih strank” v sedemletni vojni.
Ta apel je bil izdan po zaključku njihove petdnevne konference, ki so jo podaljšali za dva nadaljna dneva in na kateri so razpravljali o “skupnih problemih” ter o prizadevanjih za sporazum glede komunizma Aziji ter za končanje vojne v Indokini.
Ena glavnih kontroverznih fočk je bila v obliki apela indijskega ministr. predsednika Nehruja na Združene države in o-stale velesile, da bi se ne vmešavale v indokitajsko vojno med silami Francoske unije in viet-minhskimi uporniki, ki jih 'dijo komunisti.
i Njihova deklaracij a vsebuje (poziv za neposredna pogajanja med Francijo in tremi indoki-tajskimi državami — Viet Na-mom, Laosom in Cambodijo. — Dalje pozivajo Francijo, da izjavi na sedanji ženevski konferenci, da je nepreklicno za neodvisnost Indokine.
“Sprejem komun. Kitajske v Združene narode”, je dalje rečeno v tej izjavi, “bi pripomo-§el k ustaljenosti Azije, k zrahljan ju sedanje napetosti ter po-Vzročil bolj realistično približanje problemom, ki se tičejo vsega sveta, posebno pa Daljnega izhoda.”
“Na konferenci se je razpravljalo o komunizmu v njegovem mednarodnem in narodnem pomenu,” je rečenoi dalje v tej iz-iavi. “Ministri so drug drugemu razodeli svoja mnenja, nakar so sklenili, da se bodo uprli vsa-kernu vmešavanju v notranje Zadeve svojih držav in to od strani zunanjih komunističnih, protikomunističnih ali kakršnih koli agencij”.
VSE ZA DENAR!
WASHINGTON. — Stotine a-merišfkih letalcev, ki imajo bor-ene izkušnje iz Koreje in od rugod, bo sprejelo francosko Ponudbo 25,000 dolarjev letne Plače letalcem, kateri bi se priš-1 borit v Indokino.
ZADNJA VEČERJA IN TITO
BEOGRAD. — V nekem uradu v Beogradu visita dve sliki - slika predsednika Tita in — Zadnje večerje.
To dejstvo je simbolično za delo ustanov British and Foreign Bible Society, ki zalagata komunistično Jugoslavijo s sv. pismi.
Zdaj nameravajo poslati v Jugoslavijo 10,000 izvodov sv. pisma v srbščini; 5,000 v slovenščini in 6,000 izdaj Nove zaveze v Hrvatsikc.
Napadi upornikov so slični butanju divjih morskih valov
Po krvavih bojih z bajoneti, nožmi in ročnimi granatami so zavzeli uporniki troje utrjenih postojank.
HANOI, Indokina. — V nedeljo se je 40,000 Vietminhcev vrglo na utrujene brambovce trdnjave Dien Bien Phu ter so v svojih silnih napadih zavzeli tri močno utrjene točke.
Po osemurnem napadu, ki je bil sličen valovanju človeškega morja, so izsekali tudi nevarno vrzel v četrto utrjeno točko ter prilomastili v razdaljo 600 jardov do glavnega stana generala de Castrieša.
Poročila z bojišča naznanjajo, da so napadalci prodrli nad 160 jardov daleč v svojih napadih in da je vse okoli trdnjave v teku krvavo klanje.
Poveljstvo trdnjave naznanja, da je obramba trdnjave še vedno stanovita, ko se je v ponedeljek zjutraj poleglo napadanje.
Ofenziva upornikov se je pričela v soboto ponoči med grmenjem in nalivi, radi katerih se niso mogla dvigniti v zrak francoska letala. Francoslki brambovci so nemudoma stopili v akcijo, nakar so se razvili krvavi boji z bajoneti, noži in ročnimi granatami.
General de Castries je odre-bil po vsakem napadu protinapad, toda ko se je pričelo daniti, so bile tri utrjene postojanke vendar v oblasti upornikov.
DULLES NA LASTNEM POGREBU
Tako je izjavil v nedeljo S. F. Mitchell, predsednik demokratske stranke.
Slovenska pisarna
5116 Glasa Ato^ Cleveland, a Telefoni EX 1-9717
WASHINGTON. — Stephen F. Mitcell, predsednik demokr. stranke v Združenih' državah, je dejal v nedeljo, da je imel pojav državnega tajnika Dullesa na konferenci v Ženevi pretekli teden “vse turobne znake političnega pogreba”, in da je bilo to, kar je tam dosegel, “zelo razočaraj oče”.
Mitchell, ki je govoril na televizijski oddaji — “Meet the Press”, je dejal:
“Jaz upam, da me bomo mi od demokratske administracije nikoli poslali državnega tajnika k njegovemu lastnemu pogrebu, kakor smo dejansko storili pretekli teden (z Dullesom) v Ženevi. . .
“Po mojih mislih nista republikanska stranka in republikanska administracija niti malo izčistili svoje pozicije. . -. Dullesa smo poslali v Ženevo oboroženega s puško z zamaškom, nakar smo mu izpodmaknili tla, kakor tudi izjavi podpredsednika Nixona.”
Mitchell je dalje rekel, da bi morala republikanska administracija zasledovati “enoi politiko^ ne pa štirih ali petih in imeti štiri ali pet glasnikov (spokesmen) te politike”.
Lov na divje konje
„ MEDORA, n. d. — Tukaj so cow-boys” priredili lov na div-konje, katerih so 125 ujeli. °nje bodo prodali, izkupiček Pa darovali za March of Dimes.
Vremenski
prerok
pravi:
Danes oblačno, vetrovno ^rzlo. Ponoči deloma zelo mraz.
Ta teden bo pisarna odprta ob sledečih urah: v ponedeljek, to-rek, četrtek in petek od 9-12 v sredo od 10-12 in od 3-5, v soboto pa od 9-12 in od 2-7 zvečer.
Nova knjiga: Izšla je knjižica Mauserjevih kmečkih črtic Pšenični klas. Gruntarji in bajtarji, vsi privezani na domačo- zemljo, ^ „ govore v tej knjižici. Knjiga daljeval:
Svarilo Jugoslovanom pred opozicijo proti Titovi vladi
Propaganda od Vzhoda in Zapada proti Jugoslaviji ne preneha niti za trenutek, je rekel Rankovič.
WASHINGTON. — Tukajšnji list “The Washington Post” poroča iz Beograda:
Poveljnik varnostne policije je posvaril Titovo vlado pred vedno delavnejšo opozicijo in gibanji, ki hočejo to vlado prekucniti. Svarilo je izgovoril A. Ranlkovič, eden izmed podpredsednikov in eden izmed treh gl. Titovih pomočnikov. Govoril je dve uri pred Centralnim odborom komun, stranke. Dejal je, da je sovražna opozicija v zadnjem času postala bolj vztrajna in agresivna. “Take skupine so se začele zbirati po tovarnah ob porokah in celo pri pogrebih”, je pripovedoval Rankovič in na-
iVovi grobovi
AMERIKA POTISKA NAPREJ j drobne norice
iz Clevelanda in te okolice
AZIJSKO POGODBO
Dulles je imel v nedeljo posvetovanja z zastopniki Avstralije in Nove Zelandije za sklenitev tako imenovane ANZUS pogodbe. — Tajni razgovori med Dullesom, Edenom in Bedeli Smithom.
Luka Trček
Ko. je šel Luka Terček iz svojega stanovanja nekako ob 11 uri, da bi izmenjal nekaj čekov v banki, ga je smrt dohitela ;kar na cesti, na poti od doma in banke, na E. 152. St. in School Ave. Prihiteli ljudje in gasilci, ki so poskusili ga spraviti zopet na noge, niso imeli uspeha; srčna hiba mu je vzela življenje. Živel je na 15621 Holmes Av$. Mnogi se bodo spomnili njegovega imena in soproge, ki sta praznovala zlati jubilej poroke 14. februarja v družbi svoje družine in drugih prijateljev. Rajni pionir collinwoodske slov. naselbine ni nikoli kazal bolezni ali utrujenosti; bil je vedno korenjak, saj je bil utrjen od težkega dela, ki ga je opravljal redno 46 let v N. Y. železni tovarni; celo dan poprej, v nedeljo, se je počutil veselega, ko se je zbrala številna družina skupaj k praznovanju ene hčera rojstnega dneva.
Rajni je dospel v Ameriko iz Rovt, logaški okraj, leta 1901.
vasi Hleviše fara Vrh, pri Sv. Treh kraljih. V domovini zapušča tri sestre: Johano, Franco in Heleno. Tukaj zapušča soprogo Johano, rojeno Bradeška, doma iz iste vasi kakor rajni soprog. Zapušča sledeče sinove in hčere: Mrs. Jennie R. J. Škerl, Mary Luke, ki je redovnica ur-sulinka Luka mlajši je umrl. Charles, John F., Amelia, Mrs. W. Habyan, Joseph E. in Josephine N. in 13 vnukov.
Pripadal je sledečim društvom: Kras, 8 SDZ. Jan. Krstnika 7 ABZ. društvu Mir 142 SNPJ. Pogreb se bo vršil v četrtek 7. maja iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lakeshore Blvd. v cerkev na Holmes Ave. ob 9:30. Pokopan bo na Calvariji v družinski grobnici.
ŽENEVA, — Združene države so v nedeljo nujno potisnile v ospredje prizadevanja za sklenitev obrambne zveze proti komunističnemu pohodu v južno-vzhodni Aziji.
Ameriško prizadevanje je bilo pospešeno po sledečih razvojih oziroma potezah:
POSEBNO zasedanje ANZUS koncila: (ANZUS — kratice za Avstralija, Nova Zelandija in US — Združene države) — pod predsedstvom državnega tajnika John Foster Dullesa, ki je sklical sejo na predvečer svojega odleta domov. Dulles je sklical ta sestanek za razpravljanje o naraščajoči indokitajski krizi in v prizadevanju za naglo sklenitev južnoazijskega pakta. Razgovor Dullesa in Edena — TAJNA IN ZAUPNA diskusija o pogodbenem načrtu med njim, (Dullesom), Edenom in a-meriškim državnim podtajnikom Walter Bedeli Smithom.
Rečefio je, da je Dulles razpravljal o tem paktu tudi z za-
stopniki Thailanda, katera dežela leži na potu komunističnega pohoda proti Filpinom.
Važnost in nujnost zasedanja ANZUS koncila je podčrtana po dejstvu, da se je to zasedanje vršilo na osnovi člena III. pogodbe, ki določa, da se bodo prizadete sile posvetovale, “kadar koli je v nevarnosti teritorialna integriteta, politična neodvisnost ali varnost katere koli dežele na Pacfiku.”
Mirovni razgovori
Mirovni razgovori glede Indokine pričenjajo naglo pridobivati na obliki. V nedeljo zvečer se je sestal z Dullesom in Edenom zunanji minister Viet Nama, naslednji dan pa je imel sestanek s tremi zunanjimi ministri zapadnih držav.
Dalje pričakujejo, da bodo Francozi pozvali Sovjete, naj iz gotovijo dokončne podrobnosti za sklicanje seje.
Splošna debata o Koreji se i-ma nadaljevati danes po dvodnevnem prekinjen ju.
Zaradi verskih sporov je 72 let stari mož ubil svojo ženo, sina in svojo hčer
Tragedija je bila posledica verskih sporov med njim in njegovo ženo, ki je hotela zahajati v cerkev, česar pa mož ni odobraval.
John Mesojedec
Danes zjutraj je umrl v Memorial Hospital, Geneva, Ohio, John Mesojedec, ki je živel na Trumbull Rd. Pogreb oskrbuje i Zakrajškov pogrebni zavod Podrobnosti jutri.
Pogreb Rodgers
Pogreb Sam Rodgers bo v četrtek popoldne ob dveh iz Melbourne pogrebnega doma na 12737 Euclid Ave.
— V Oficielni v zadnjih osem-
stane $1. Dobi se v Slovenski pisarni.
10,000 Jugoslovanov “legalno” mrtvih
BEOGRAD.
Gazeti je bilo naj stih mesecih objavljenih tisoč imen Jugoslovanov, ki so izginili v zadnji vojni in ki so zdaj proglašeni za mrtve. Na-daljna tisočera imena bodo še objavljena.
Vdove ali vdovci teh ljudi se ne morejo ponovno možiti oziroma ženiti njihovi morejo razpolagati z
“Propaganda od Vzhoda in Zapada proti naši državi in našemu narodu ni prenehala niti za trenutek Le spreminja svo-
jo obliko1. Včasi je ostrejša, __
včasih postaja milejša, pa vedno je dosledna v svojem prizadevanju, v borbi proti socialistični Jugoslaviji.’
oblačno J movino itd., dokler niso pogre-[šani proglašeni za mrtve.
Poizvedovalni količek
Jožefa Redek, Dolnje Kamenje 15, Novo mesto, Slovenija, iš-| če svojega strica Karla Planin-dediči ne.sek, ki je živel na King’s Island njihova i- blizu zahodne obale Alaske. — Imel je dva otroka, ki sta bila v Baragovi misijonski šoli.
Truman bo govoril ob svoji 70-lefnici
NEW YORK. — Bivši preds. Truman bo govoril tukaj v soboto, ko bo praznoval 70-letnico svojega rojstva.
Basil O’Connor, predsednik Trumanove knjižnce, ki prireja ta slavnostni večer, je dejal, da bo bivši predsednik tekom svojega govora izjavil, da bi bila v sedanjih okoliščinah dolžnost predsednika Združenih držav zavzeti akcijo, da ohrani osnovne svoboščine ljudstva in ustavne vlade.
Sedež k večeji ki bo v hotelu Waldorf - Astoria bo 75 dolarjev.
CANTON, O. — Dolgotrajni spor dveh starejših zakoncev zaradi verskih zadev se je končal v nedeljo z veliko tragedijo: — na trati pred svojo hišo: je neki mož ubil svojo ženo, sina in ičer, nakar je bil sam ubit od krogle šerifa Stark okraja, Harry W. Grossglausa.
Moža, 72 let starega Williama O. Henry-a, je zadelo več krogel šerifove brzostrelke, ker se ni hotel odzvati pozivu, da bi prišel iz svoje hiše, dasi sta bili vanjo vrženi dve bombi, ki povzročata solze.
Henry je najprej ustrelil svojega 39 let starega sina Elmer j a, očeta štirih otrok, ki je živel v sosednji hiši.
Nato je nameril svojo puško na krogle na svojo hčer, Mrs. Leoro Lowry, 31 let staro mater dve otrok.
Strel na soseda
Njegova 68 let stara žena je poskusila pobegniti z begom o-koli hiše. Henry je oddal nanjo dva strela, ki pa je nista zadela. Nato pa je stekel v nasprotni smeri okoli hiše, kjer je zadel na ženo ter jo z enim strelom ubil.
Očividci so povedali, da je bil možak čisto miren po teh množičnih ubojih in da je prav tafko mirno stopil v hišo. Ko je nek sosed stekel na mesto, kjer je padla Henryjeva žena, je le-ta ustrelil skozi okno nanj, toda ga k sreči ni zadel.
Sosedje so povedali, da so se Henryjevi često kregali zaradi vere in božje službe, žena, ki je pripadala First Fried Church cerkveni organizaciji, je hotela | zahajati k božji službi, česar pa mož ni odobraval.
Ko je prišel na mesto tragedije šerif s svojimi pomočniki, so pozvali Henry j a, naj pride iz hiše. Ker ni hotel ven, so sestre lili v hišo dvoje nabojev s pli-
nom, ki povzroča solze. Ker ga še vedno ni bilo na spregled, je šerif izstrelil iz svoje brzostrel ke v hišo 14 strelov.
Ko so prišli končno v hišo, so našli tam Henryja sedečega na stolu mrtvega. Preko kolen je imel položeno puško. Gasilci so morali šerifa in njegove pomočnike opremiti z maskami zoper plin, da so mogli v hišo.
NJIJNOVEJŠE VESTI
ŽENEVA. — Zastopniki upornikov v Indokini so pristali, da se snidejo na konferenci z zastopniki svojih sovražnikov, s čemer je bila odstranjena nadaljna zapreka premirju.
CLEVELAND. — Danes se vrše v Clevelandu in drugod po Ohio primarne volitve. Politični strokovnjaki pravijo, da udeležba ne bo številna. HANOI, Indokina. — Vietminh-ski uporniki, ki jih vodijo komunisti, so pričeli snoči vsipati nova ojačenja svojega moštva in opreme pred trdnjavo Dien Bien Phu, kjer so začasno prenehali s svojimi napadi.
MILAN, Italija. — Državni tajnik Dulles se je na svojem poletu v Washington ustavil v tem mestu, kjer je imel razgovor z italijanskim premierjem Scelbo. Razgovoru, ki je trajal dve uri, je prisostvovala tudi Mrs. Clare Booth Luce, ameriška ambasadorka v Rimu. Na dnevnem redu razgovorov je bilo tudi vprašanje Trsta.
LONDON. — Premier Churchill je snoči razpravljal s svojim kabinetom o ženevski konferenci, s katere je prejel nova poročila od svojega zu nanjega ministra Edena.
Primarne volitve—
Danes so primarne volitve. — Volilne koče so odprte od 7:30 zjutraj do 7:30 zvečer. Pojdimo vsi na volišče in izberimo najsposobnejše kandidate Važna seja—
Društvo sv. Vida št. 25 KS-KJ ima nocoj ob 7:30 važno sejo, ker bodo na dnevnem redu tudi volitve delegatov za prihodnjo konvencijo. Člansstvo je prošeno, da se seje udeleži. Seja bo v šolski dvorani šole sv. Vida.
Iz starega kraja—
Dne 28. aprila je prispela v Ameriko družina ing. Jožeta Sodje. Člani SKAS in drugi prijatelji g. Sodji in njegovi družini čestitajo in jim žele veliko sreče in božjega blagoslova v novi domovini. Dobrodošli1 SEALY nudi prosto potovanje v Paris—
Norwood Appliance & Furniture Co., 6202 St. Clair Ave., i-ma vedno na zalogi izvrstne SEALY modrece. Sealy nudi tokrat razne nagrade, med njimi brezplačno potovanje v Pariz. — Več v oglasnem delu lista.
Tretja obletnica —
Vsredo ob 7:30 ' bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Thereso Trobentar v spomin 3. obletnice njene smrti. Četrta obletnica—
V	sredo ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Matt Kastelic v spomin četrte obletice njegove smrti. Druga obletnica—
V	četrtek ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Frank Jelerčič v spomin 2. obletnice njegove smrti.
Seja—
Podružnica št. 41 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v običajnih prostorih. Po seji malo zabave. Štirideset let zakona—
Joseph in Mary Modic s 3319 W. 126 St., praznujeta danes 40-letnico svoje poroke. Rodili so se jima trije sinovi dr. Joseph, John in Edward. Zvestima naročnikoma čestitamo in jima želimo, da zdrava dočakata tudi zlato poroko!
Nov odbor—
Slovenska lovska zveza ima sledeči odbor: predsednik Jos. Leksan, 196—22 St. N. W. Barberton, O., tel. Sherwood 5-2791, podpreds. Frank Kostelic, tajnik Frank Škerl, 10202 Reno Ave. Cleveland 5, O. Prihodnja glavna seja bo v nedeljo 4. aprila 1955.
Deveta obletnica—
V	sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Agnes Urbanic v spomin 9. obletnice njene smrti.
Pogreb—
Pogreb umrlega Ivana Jurke-zi bo v sredo ob 9 zjutraj iz M. Svetek pogrebnega zavoda, ob 9:30 v cerkev Marije Vnebovzete, nato pa na Kalvarijo.
Seja in praznovanje—
Podružnica št. 14 ima nocoj ob 7:30 redno sejo, po seji pa praznovanje godov in materinskega dne ob prijetni glasbi.
------o-----
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev!
ISTANBUL. — Demokratska stranka premierja Adnana Menderesa je v turških volitvah izvojevala sijajno zmago.. Stranka je za svobodno podjetništvo in za tesno zveza z Zapadom.
/luERsšft/i
visne od inozemstva,” kar bo komunistom iztrgalo trgovino | hrani še vnaprej zanjo svojo to- *■ s komunističnimi državami ter s tem odvzelo najveeji vir plo ljubezen. Bog ga živi še
8117 St. Clair Ave.

m i%i—»«Qf%‘«»
UEafieraosi 2-®SS8
Cleveland 3. OMc
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 8th, 1908 at the Post Otlica nt Cleveland, Ohio, under the act ol March 3rd, 1879.

No. 87
Tus., May 4. 1954
dohodkov.
Zače! je čistiti uradniški aparat. Samo v zunanjem ministrstvu je že odpustil 5 načelnikov, ker so ilegalno trgovali z vzhodnimi državami. Lotil se je brskanja po policijskih zapiskih in objavljanja obremefnilnega materiala proti komunističnim voditeljem, pri čemer prihajajo na dan kaj čudne zadeve. Mnogi komunistični poslanci so najhujši zločinci, celo izdajalci lastnih somišljenikov v času fašizma. Državni tožilec je že predlagal odvzem imunitete dvema komunističnema poslancema, ki imata na vpsti par ducatov umorov. Dalje hoče Scelba odvzeti poslanski mandat vsem, ki so si pridobili sovjetsko državjanstvo, med katere spada tudi sam voditelj italijanske KP Togliati.
Scelba je zaveden katoličan in nastopa proti komunizmu iz prepričanja, kar ve, da pomeni za državo največjo nesrečo. Z druge strani pa upa s tem dvigniti ugled Italije v zapadnem svetu, zlasti pri Združenih državah, in ji pridobiti več koncesij na zunanjepolitičnem področju, tudi pri reševanju tržaškega vprašanja.	Dr. F. Blatnik.
Ameriški katoličani za odločen nastop proti komunističnim napadalcem
Pretekli teden je imel v Washingtonu, D. C. “Narodni katoliški* svet” (National Council of Catholic Men) svoje 34. zasedanje. Ameriški katoliški lajiki, ki so se na tem zasedanju zbrali, so pozvali federalno vlado, naj ostane odločna v svojem stališču do komunistične Kitajske in naj ne dovoli njenega sprejema v Združene narode. Svoje stališče so utemeljili takole;
“Prepričani smo, da bi opustitev naše sedanje politike pomenila pravo izdajo osnovnih načel svobode, katerih najmočnejši čuvar v današnjem času so prav Združene države .. . Sprejem rdeče Kitajske v Združene narode bo oslabil njihove možnosti za zavarovanje svetovnega miru in prizadel voljo do odpora pri delu svobodnih azijskih narodov ter zmanjšal nade onih v ječi onstran železnega zastorja!’
Nič manj odločno pa niso zborovalci podprli tudi državnega tajnika v njegovem stališču do zavrnitve komunističnih napadalcev na način, ki jim bo prinesel več škode kot koristi. V svoji resoluciji pravijo;
“V eni zadnjih izjav o zunanji politiki je dejal državni tajnik; ‘Napad utegne voditi do nastopa na krajih in s sredstvi, ki jih bo izbral svobodni svet tako, da bo napad stal več, kot bi mogel prinesti koristi.’ Mi soglašamo s to izjavo aktivne samoobrambe proti komunistični napadalnosti, če so sredstva, katera bodo uporabljana, in pogoji, pod katerimi bodo uporabljana, v soglasju z načeli krščanske morale in z zakoni ustave Združenih držav.”
Gornji navedbi iz resolucij, ki so bile sprejete na zbo-v rovanju katoliških ameriških lajikov, dokazujejo, da ti dobro razumejo sedanji svetovni položaj in vlogo, ki jo igra naša domovina v borbi med svobodo in nasiljem. Zavedajo se dobro, da ima svobodni svet ne samo pravico, ampak tudi dolžnost seči po orožju, kadar gre za obrambo njegovih osnovnih pravic. In za kaj drugega gre v današnji borbi med komunizmom in Zapadom?
Skrajni čas je, da se ves svobodni svet zave, v kakšni nevarnosti se nahaja in sprejme borbo tudi na duhovnem polju, ne samio na vojaškem.
---------o----------
Hud prepih nad italijanskimi komunisti
Znano je, da je Italija za Sovjetsko zvezo najbolj komunistična država na svetu. Saj ima med vsemi 17 državami Zahodne Evrope sama dve tretjini včlanjenih komunistov. Od 12 milijonov komunističnih volilcev v omenjenih državah jih je kar 6 milijonov v Italiji in od 327 komunističnih poslancev Zahodne Evrope jih je v Italiji 143.
Dne 33. septembra lanskega leta je štela Italijanska komunistična sjranka 2,120,208 članov, 180,295 več kot prejšnje leto. Število volilcev pa je od 4.36 milijonov leta narastlo na 6.12 milijonov. Komunisti in Nennijevi socia-isti —- ki vedno složno nastopajo s komunisti — so pri lanskih volitvah dobili skupno 9.56 milijonov, dočim so jih imeli leta 1948 le 8.14 milijonov. Italijanska KP ima skoraj 100,-000 podružnic, nad 52,000 celic in okrog 400,000 aktivistov. Lansko leto je šlo skozi tečaje za šolanje aktivistov nad 30,000 mladih ljudi. Komunistično glasilo L’Unita izhaja v 300,000 izvodih, približno tako močna je tudi naklada ve-černika Milano-sera. Poleg teh pa imajo komunisti še vse polno krajevnih dnevnikov, tednikov in mesečnikov.
Ko človek gleda, koliko denarja zmečejo za volilno propagando, se vpraša, od kod ga vendar dobijo. Nekaj jim ga gotovo pošilja Sovjetska zveza, vendar pa imajo laški komunisti tudi doma veliko premoženja in dohodkov. Znaten del imovine razpuščene Fašistične stranke so si v letih 1944-45 prilastili komunisti ali pa za smešno odškodnino vzeli v uporabo. Tako so dobili nekaj zelo produktivnih tiskarn, 384 telovadnic, 278 počitniških kolonij, 71 športnih igrišč, 84 kino dvoran in celo vrsto drugih poslopij. Komunistična strokovna zveza je takrat kratkomalo zasedla več državnih uradov za sebe in okrog 1,000 od države plačanih uradnikov mora delati za njo. Trgovanje s Sovjetsko zvezo in satelitskimi državami je monopol nekaj komunističnih trgovskih družb, ki plačujejo od vsega prometa 2% do 2.5% stranki kot provizijo.
Finančni strokovnjaki so izračunali, da znašajo dohod-ki Italijanske komunistične stranke 35 milijard lir na leto. Gospodarska moč naj bi komunistom polagoma pripomogla tudi do politične oblasti.
Vendar pa kaže, da laški komunisti svojih revolucijo-rmrnih načrtov ne bodo mogli izvršiti. Sedanji ministrski predsednik M. Scelba, ki njih načrte dobro pozna, saj je bi! dolga leta notranji minister v De Gasperijevi vladi, jim je začel trdo stopati na prste. Predvsem jim namerava vzeti vso nekdanjo fašistično imovino ter jo izročiti državi, kateri dejanski pripada. Napovedal je neizprosen boj vsem “totalitarnim političnim silam, o katerih je dokazano, da so od-
BESEDA IZ NARODA
Rojakom iz OSobeii in iz sosednjih vasi pri Sodražici
ko, Ivana Gornik, Anton Kotnik, Mary Otoničar, Frank Vesel.
Po $3: Tone Arko, Johana Bartol, Katie Konte.
Po $2: Johana Vidmar, Steve; Pirnat, Pavla Lunder, Janez, Sterle, Johana Gornik, m., Eva Ponikvar, Frances Drobnič, Angela Železnik.
Po $1: Josie Mihelič, Jennie; Žnidaršič, Josie Sadar, Jennie Marolt, Fay Hrvatin, Joe Somrak, Pepa Šuštaršič, Mary Virant, Angela Košir, M^ry Kon-šar in Zofi Talkone.
Vsem darovalcem naj Bog stotero povrne in jih blagoslavlja!
Ker ne vemo za vse naše rojake, ne za njihove naslove, nam jih ni mogoče osebno obiskat. Zato tem potom prosimo, če kdo', ki to bere, boiče v ta namen kaj darovati, naj pošlje na moj naslov. Odposlala bom na pristojno* mesto.
Frances Hrvatin (Košir), 19401 Mochican Ave. Cleveland 19, Ohio.
Cleveland, O. — Ko* sem bila, lansko leto na obisku v domovini, sem videla, kaiko nujno je potrebna popravila podružnična cerkev Sv. Družine na Sedlu pri Globeh. Pred nekaj tedni sem prejela še prošnjo od doma, da bi nabrala pri domačih ljudeh v ta, namen nelkaj prostovoljnih prispevkov.
S Frances Perme sva šli na delo, pomagala pa nama je tudi moja sestra Jennie Žnidaršič. Od znancev do znancev smo hodile. Našil j udj e so se lepo odzvali in najlepša jim hvala! — Darovali so sledeči:
$3 Reza Debeljak in Mary Bartol, ki sta bili ravno* na obisku iz Minesote.
Po $5: Frances Hrvatin, Frances Perme, Mary Kovach, Joe; Janes, Mary Peamsek, John Ar-
mnogo let zdravega na duši in telesu!
“Pšenični klas” slovenske Koroške
Ko bo nekoč slovenski književni zgodovinar obravnaval literarno dielo sodobnega slovenskega emigracijskega, pisa-Ija Karla Mauserja, bo zelo verjetno oznamenoval njegovo koroško obdobje za največje v njegovem književnem ustvarjanju. V času njegovega izgnanstva na Koroškem so namreč nastala ne samo najštevilnejša marveč tudi dosliej njegova najboljša slovstvena dela. Med temi velja omeniti zlasti dve deli, katerih pa nobeno doslej še ni izšlo v knjižni obliki: to jie* najprej njegova psihološka novela “Ljudje pod bičem,” ki je izšla v družinskem mesečniku Družina in vera,” in roman iz duhovniškega življenja “Kaplan Klemisn,” :ki je izšel kot podlistek v celovški “Koroški kroniki.” Med deli pa, ki so izšla v njegovem koroškem ob dob ju v knjižni obliki, pa je treba omeniti kot najboljšo njegovo “Prekiieto kri,” ki jo tudi pisatelj sam najviše ceni. Iz tega časa pa moramo opozoriti še na eno skupnino njegovih literarnih stvaritev, t.j. na izredno u-spele črticie, ?ki so* izhajale v celovški “Koroški kroniki” in pozneje v “Našem tedniku.” Nekaj teh črtic s kmečkega življenjskega področja je pisatelj pred kratkim zbral v knjigo, ki jo je umetniško opremil clevelandski slovenski umetnik France Gorše. Prijatelji slovenske kulture smo* tega pisateljevega koroškega pšeničnega snopka od srca veseli in želimo, da bi mu kmalu sledili nadalnji.
j K sodobnim svetovnim problemom
Prvi teden razgovorov v Žene- Nekaj podobnega se priprav-vi je za nami. Pokazal je ostro |ija tudi za Indokino. Geopoliti-
ANTON .GRDINA — VELIKI DOBROTNIK
Pretekli teden je obhajal 80-letnico rojstva g. Anton Grdina. Kronist Slovenske Koroške uporablja to priložnost, da v A. D. ob tej priliki poudari tudi zasluge, ki si jih je stekel ta naš veliki rojak tudi za ta del slovenske zemlje.
G. Anton Grdina je bil tisti, ki je poleg župnikov Blažiča, Hribarja in Ponikvarja najbolj izdatno moralno in gmotno podprl slovensko ameriško akcijo za nakup novega stavnega stroja za celovško Družbo sv. Mohorja, da je mogla po zadnji svetovni vojski z novim razmahom zopet začeti s svojim kulturnim delom za naš narod.
Na prošnjo uredništva Družbe sv. Mohorja je današnji visoki jubilant pred nekaj leti v Koledarju DM izčrpno opisal svojo pisano življenjsko pot. Ta njegov prispevek ni samo važen za življenjepis, ki ga bo nekoč o njem pisal zgodovinar slovenske ameriške izseljenske skupnosti, marveč za vso slovensko narodno družino. Posebno pa je pomemben ta njegov opis za slehernega slovenskega človeka, ki se poda na tuje. Za vsakega izmed teh bi moral biti zvest spremljevalec. Sleher-: ni more ob njem spoznati, kaj vse se da doseči z močno voljo, pridnostjo in poštenostjo tudi v
naj hujših življenjskih okolno-stih.
Ko je predlanskim, g. Grdina* obiskal svojo domovino, ni pozabil posebej obiskati poleg go-riških, tržaških in beneških Slovencev tudi Slovenske Koroške. Ta obisk ga je še trdneje povezal z zibelko slovenstva in njegove kulture. Poleg Mohorjeve družbe je obiskal takrat zlasti tudi našo zasebno slovensko gospodinjsko sestrsko šolo v Št. Jakobu v Rožu. Obiskal pa je tudi dom naše nebeške Gospe na Sv. Višarjah v Kanalski do-lini, ki je sedaj pod Italijani.
Clevelandska Severno ameriška banka, katere glavni predsednik je g. Anton Grdina, je v zadnjem času odprla račun za slovenski koroški tisk ter tako-znatno olajšala pot razširjenju tega tiska med ameriškimi slovenskimi rbjaki.
To' je samo nekaj odlomkov iz zadnjih časov javne dejavnosti našega spoštovanega jubilanta za Sloviensko Koroško, ki pa vendar dovolj zgovorno pričajo, kako vsestransko in zlasti tudi vseslovensko je usmerjeno vse njegovo javno udejstvovanje. Zato se tudi Slovenska Koroška z vsem srcem pridružuje množici čestilcev, ki se spominjajo v teh dneh g. Grdina. Ko se mu po eni strani zahvaljuje za vse, kar je že storil zanjo, ga obenem prisrčno prosi, naj e-
Pernetov slučaj
NT z dne 22. aprila t.l. je pisal: “Oseba Alojzija Perneta i-gra še vedno mednarodno vlo go. Kakor znano, so Perneta dne 14. marca apelirali na Jesenicah, ko je bil na poti smučarskim prireditvam na Planici. Prva objava se je glasila, da je vojni zločinec. Dne 30. marca pa je sporočilo avstrijsko poslaništvo v Beogradu, da bo-Perne izpuščen in postavljen na miejo. ilsti dan je jugoslovansko zastopstvo v Celovcu sna -tiskovni konferenci še dokazovalo, da je Perne vojni zločinec. Dne 15. aprila jie javil radio* Ljubljana, da bo Perne stavljen dne 28. aprila pred ljudsko sodišče. Razume se, da tako postopanje z avstrijskim držav Ijanosm, zaključuje NT svoje poročilo, ki je šel z jugoslovanskim viziumjom v . Jugoslavijo, ne more imeti najboljšega vpliva na medsebojno razmerje med državama.” Na drugem mestu! pa piše isti NT v tej zvezi še: “V demokratičnih razmerah smo pač vajeni, da jie zločin vsaj iz uradne strani dognan pred aretacijo in pred procesom in ima proces; potem nalogo, da ta uradna dognanja dokaže. Kaki pa so taki procesi v diktaturi, pa vemo iz svoje lastne skušnje iz polpretekle dobe.”
Drobne novice
Dne 1. maja t.l. je bila v Št. Lenartu pri Sedmih studencih obletnica za rajnkim župnikom Starcem. Po cerkvenjem opravilu je bila ob pol 10. na grobu rajnkega opravljena slovesna Libera in blagoslovitev nagrobnega spomenika. — Obe slovenski zasebni gospodinjski šoli sta pretekle dni z lepimi akademijami in razstavami zaključili letošnji svoj letnik. Dekleta iz šentruperške šole so imele zaključno slavije 25. aprila. Med ■drugim so ta dan kar dvakrat igrale igro v 4 dejanjih “Mati in gruda.”’ Šentjakobska dekleta pa so *S6 poslovile od svojih sester zadnjo nedeljo 2. ma-
nasprotje med Zahodom in Vzhodom tako na področju Evrope kot Azije.
V prvih dneh so skušali Sovjeti vriniti Kitajsko med velike” štiri, ki so razgovore sklicali. V tem sicer niso* uspeli, toda zastopnik (komunistične Kitajske je vseeno nastopil kot zastopnik velesile, ki ve, kaj hoče in kaj zmore. Ni govoril samo o Koreji in Indokini, ki se Kitajske neposredno tičeta, ampak je napadal tudi Atlantsko obrambno zvezo in prav posebej načrt Evropske obrambne skupnosti. Zahteval je umik “imperialistične” Amerike iz Evrope in Azije, ki -naj postaneta iz ključno področje vpliva komunističnih sil Sovjetije in Kitajske. Maov zastopnik je govoril kot zmagovalec; ni se zagovarjal zaradi vmešavanja v vojno v Indokini ali zaradi napada na Južno Korejo.
Moskva in Peking nastopata v Ženevi enotno in odločno. Komunistični sili .sta v napadu, mec tem ko. se mora Zapad braniti Ženeva je tako le odsev položaja vroči in mrzli vojni, ki divja med obema svetovnima taboroma.
Zahod je razdvojen. Angleži in Francozi so siti mednarodne napetosti ter žele pogajanj s ko munističnimi silami. Amerika je napravila sila resno in odločno lice, ko je bilo pa treba nastopiti, se je sklicevala na “skupen” nastop, čeprav je točno vedela, da Angleži v Indokino ne pojdejo, ne da bi preje poskusili najti rešitev mirnim potem. Naš ugled v svetu je zaradi tega precej trpel. Pod tem ytisom in zaradi slabih izigledov na kak uspeh razgovorov je državni tajnih Dulles zapustil Ženevo in od šel v Italijo, kjer se je razgo-varjal s predsednikom italijanske vlade o vprašanju Trsta in o Evropski obrambni skupnosti.
Razgovori v Ženevi se bodo nadaljevali, čeprav ne verjame nihče v njihov uspeh. Misel na združitev Koreje je treba opustiti. Sovjetija in komunistična Kitajska bi pristali na njo le, če bi dobili pod svojo oblast Južno Korejo, Amerika in Južna Koreja sta pa pripravljeni pristati le na pogoje, ki bi zavarovali združeno Korejo pred komunističnim vplivam. Ker mara popustiti ne ena ne druga stran, na obnovitev vojne pa tudi ni računati, bo ostalo še dalje le pri pogojih premirja. Črta, na kateri so se ustavili boji, bo postala meja med obema Koreja-ma, pa tudi meja med komunizmom in svobodnim svetom. To mejo bosta obe strani čuvali z orožjem.
čni in vojaški pomen te dežele je gotovo izreden, zato se ni čuditi, da je Washington znova poudarjal njeno važnost za svoboden svet. Kljub vsemu pa se je odločil za popuščanje in bo verjetno pristal na sklenitev premirja, če se bodo le Francozi in > komunisti mogli o njem sporazumeti.
Zaenkrat obstoja angleški predlog, ki predvideva delitev Vietnama med Francoze, oziroma domačo vlado, in med komuniste. Meja naj bi potekala nekje v bližini 16. vzporednika. Bogati severni del naj bi dobili komunistični Vietminhovci, južni pa bi ostal Bao Daju, predsedniku svobodnega Vietnama. Svobodni bi ostali tudi državici Laos in Kambodža.
Če do premirja med Francozi in komunisti ne pride, bodo za-lodne sile verjetno skušale ustvariti posebno vojaško zvezo, ki naj bi prevzela odgovornost za Obrambo tega dela sveta. Dulles je upal, da bo tako zvezo1 ustvaril še pred razgovori v Ženevi, pa žal ni uspel.
ja. Te pa so podale dve igrici. Ena je imela naslov “En večer jie bil gospodinja” (dvodejan-ka), druga pa “Dve teti” (tudi dvodejanka). — Za 1. maj so napravili slovenski tržaški dijaki izlet na .Koroško. Obenem so ta dan igrali v Globasnici veseloigro “Veseli dan ali Matiček se ženi.” — Za velikonočne praznike je bil v Celovcu bogat nogometni spored. Na turnirju najboljših mladinskih nogometnih moštev Jugoslavije, Avstrije in Nemčije je dobilo 1. mje-sto mladinsko moštvo “Crvene
V Colombo na Ceylonu so zborovali predsedniki azijskih držav: Indije, Pakistana, Burme, Siama, Ceylona in Indonezije. Razpravljali so o komunistični nevarnosti v tem delu sveta, o potrebi končanja kolonializma in o nevarnostih atomske dobe. Do kakih skupnih sklepov ni prišlo. Azijske države so; prav tako needine kot evropejske. Njihove |simpatije so* deljene. Indija in Indonezija se radi ozirata na Peking in Moskvo, čeprav zatrjujeta, da sta v veliki mednarodni borbi nevtralni, Pakistan in Siam pa sta z nami vojaško* zvezana.
* * *
Indija se je pogodila s komunistično Kitajsko o Tibetu. Ta dežela v Srednji Aziji je dolga desetletj a uživala neodvisnost, čeprav je formalno pripadala Kitajski. Prvo in edino besedo v deželi so imeli budistični menihi. Njihov voditelj Dala j-lama, ki stoluje v Lazi, je bil do nedavnega tudi svetni vladar dežele. Pred dvemi leti so kitajski komunisti začeli riniti v deželo hx jo končno zasedli. S p0' sebnim dogovorom z Dalaj-lamo so prevzeli odgovornost za njeno obrambo in zveze s tujino-Indija je bila s tem prizadeta, saj je vzdrževala dobre zveze s Tibetom dolgo dobo; let. Za za' varovanje trgovskih in prometnih zvez s tibetsko prestolnico, so Angleži, nekdanji gospodarji Indije, zgradili ceste, telegraf' ske napeljave in postavili nekaterih krajih tudi svoje voj9' ške postojanke. Indija je sedaj obljubila, da bo svoje ljudi iz Tibeta umaknila, vse naprave pa prodala Kitajcem.
* * *
Kljub sporu, ki vlada med Arabci in Judi na Srednje^1 vzhodu, je Amerika obljubil3, vojaško pomoč Traku, ki ima si' cer vojaško-obrambno zvezo tu-di z Vel. Britanijo. Judje s£S zavoljo tega hudo jeze, pa ji01 ne bo dosti pomagalo.
Jugoslavija bo imela letos, ta'
ko pravijo poročila, povprečn0
letino, vendar pa s tem vpraša'
. „ . ^ ,	. AT v ^ n.je njene prehrane še ne bo re'
zvezde’ iz Belgrade. Na sport-|šeno_ Treba bo uvoziti žito in še
nem igrišču Avstrije” pa je bilo	^lo ^ bi
takrat v gosteh moštvo iz Opatije. — V Gradcu zaaeda poseb-
na jugoslovansko-avstrijska komisija, ki razpravlja o vzajemni rešitvi uporabe dravske vodne sile za proizvodnjo elektrike,—V Avstriji je dvignile precej političnega prahu vprašanje vrnitve kanclerja Sušnika. Ta “črni diktator,” kakor ga imenujejo avstrijski socialisti, živi sedaj v Ameriki in bi se rad vrnil. V to deželo se je zatekel, ko; je Hitler zasedel. Avstrijo.
nekatera druga živila. Da ne
odpor kmetov do* komunističo6 vlade položaja še poslabšal, le Tito v svojem zadnjem govor0 kmete tolažil češ, da jim bo ta zemlja, ki so j*o jim sedaj pusti' 11 (10 hektarov — 25 akrov.1 ostala. Širile so se namreč £>°' vorice, da vlada ne bo pustil0 neodvisnim kmetom po več ko 5 hektarov obdelovalne zemb16' Tito je kmete miril, toda ni ver' jetno, da jih je tudi pomiril- T1 imajo z njim in ftjegovimi Pa-k daši kaj slabe skušnje.
A.
/llliERI$Kyi Domovi ra A
E Ric/% m—HO/wi E
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Tovarne in sadovnjaki
St. Catharines, Ont. — To nedeljo bomo po vsej verjetnosti praznovali v tem najbolj južnem koncu Kanade tako imenovano “cvetno nedeljo.’ To seveda ne bo cvetna nedelja iz cerkvenega koledarja, pač pa nedelja, v kateri se bodo stotisoči ljudi, ki žive v tem lepem koncu Kanade ah pa ki bodo za tc^ priliko obiskali naš Ikot, spet lahko zavedli, da ima Kanada v svoji niagarski pokrajini biser lepote, ki se lahko primerja s pokrajinski-^i lepotami drugih provinc ali drugih dežel.
že pretekli teden je južno vreme priklicalo po naših krajih prvo cvetje tukajšnjih sadovnjakov. Marelice, ki tukaj splošno ne uspevajo, a jih človejk najde raztresene sem pa tja, so se nasmehnile te dneve s svojim rahlim, snežnobelim vvetjem. še nekaj dni toplega Vremena potrebujemo, pa bo vsa niagarska pokrajina vzcvetela v bel in rožnat vrt češenj in breskev. Malokje v Severni Ameriki je najti na tako majhen kosu temlje istočasno toliko cvetja kakor pri nas. - Vse od Niagar-skih slapov, in mimo našega me-ste in tja gor do mesta Hamilton Se razteza ob obali jezera Onta-rk) pas naj lepše obdelanih sadovnjakov, ki imajo poleg lepot-*tega učinka v kateremkoli let-Ilern času že tudi gospodarsko Važnost. Tukajšnje sadne farme pridelajo vsako leto veliko sad-ia> ki odločilno zalaga sadni trg ^e dežele.
Ob času cvetja, na cvetno ne-eijo se bo pripeljalo v naš kot tisoče izletnikov. Večina jih
bo,
Prišla iz mest; zanje bo po-
llleriil ta dan praznik prave po-
DIN 1000 za $2.20 bankovci
Pošiljanje denarja v stari kraj po dnevnem tečaju
Pošiljanje denarja v stari kraj brzojavno po službe-nem tečaju
PAKETI; zahtevajte naš veliki cenik
potne karte:
lubljana-Montreal z ladjo od $200 dalje
4agreb-Montreal z letalom od $351.50 dalje
asav organizacija za potovanje Vaših dragih iz kraja je so-lidna in točna.
revodi, vize, potni listi, notarski posli in drugo
transmundial
POTNIŠKA PISARNA 8 College St. Toronto, Ont. Telefon WA 3-4868
*^$9 St. Catherine W. Montreal Telefon FI 5306
80 John St.
So. Hamilton, Ont. Telefon JA 8-2869
^Caracas
ft ati n vn
mladi, kakršne si mestni ljudje običajno ne morejo privoščiti. To moderno romanje meščanov južnoontarijskih mest — a avtomobilih, ki skoraj vsalko leto do pedi natlačijo široko cesto Queen Elizabeth Way — je dokaz, kako ljudje še vedno veliko dajo na “deželo.” Umetno češnjevo cvetje v izložbenem oknu človeka lahko razveseli, a ga ne zadovolji. V vseh časih je človeštvo, hrepenelo po pristnosti in naravnosti doživetij in množično praznovanje niagarske cvetne nedelje je samo nadaljnji dokaz za to.
Toda tisti obiskovalci cvetočih sadovnj alkov po niagarski pokrajini, ki hodijo za to priliko v naše kraje že leta in leta bodo morda zlasti letos ugotovili, da bujnost cvetja in podežel-skost našega konca ni več taka kakor je bila svoje čase. Tisti, ki se ukvarjajo s poplavo industrializacije naše dežele, pravijo, da je industrijski pohod v ta konec južnega Ontaria oropal provinco za 20 odstotkov najlepših ikanadskih sadovnjakov. Na več mestih, kjer se je širilo sadno, drevje, grade danes vrste druge drugi podobnih hiš in kar je še porazneje — nove in vedno nove tovarne. Ljudje, ki so zaradi svoje prirojene prizadevnosti tako navezani na tovarne in na delo in na problem vsakdanjega kruha, da pozabljajo časih celo svoje zdravje in pa osnovno človeško dostojanstvo, bodo seveda zagovarjali tovarne, čim več tovarn. 'čim več dela. Čim več dolarjev. Ta enostranska zagrizenost pozablja na drugo plat življenja.
Industrijalizacija teh krajev tukaj toliko bolj vznemirljiva je spričo dejstva, da takih talnih in podnebnih prilik za sadjerejo in vinogradništvo kaikor tukaj v vsej Kanadi razen v Britski Kolumbiji ni najti. Kljub temu pa so ontarijske vinarne zadnji čas ugotovile, da je dostava domačega grozdja pomajkljiva in prav tako se tovarne za konzerviranja sadja pritožujejo, da je ontarijskega sadja čedalje manj.
Vse te stvari so pred nedavnim obravnavali na nekem sestanku v Hamiltonu. Zborujoči so se zedinili, da bodo poslali na tozadevno pokrajinsko ministrstvo prošnjo, naj pokrajinska oblast nelkaj ukrene v Smislu ohranitve podeželskosti niagarske pokrajine. Zlasti je, na tem sestanku nastopil vodja sadjerejske opazovalne postaje v kraju Vine-land, Ont., dr. Palmer, znameniti vzgojitelj več odličnih novih vrst sadja, zlasti breskev. Dr. Palmer se je na tem sestanku zavzemal, da je treba plodovito zemljo v naših krajih ohraniti za sadjarstvo, medtem ko se nekateri predeli, ki so za ta smoter
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA 6117 St. Clair Ave.
tej stari naslov:
DOMOVINA
Cleveland 3, Ohio
^tej novi naslov: ...
Moj® ime:..................1..
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.
manj primerni, navsezadnje lahko porabijo za načrtno industri-j alizacij o.
Palm er jeva zamisel je brez dvoma zdravega nazora. Tovarne, iki v tej moderni dobi in večanju števila prebivalstva pač morajo nastajati, se lahko omeje na tiste kraje, kjer je zemlja manj porabna na dragoceno panogo sadjarstva kakor tukaj pri nas. Tovarna lahko stoji na pusti zemlji, medtem ko sadja na taki zemlji ni moči gojiti. Breskovo drevo- lahko doživi na peščeni zemlji starost povprečnega zdravega človeka, na glinasti pa bo shiralo preden bo dobro obrodilo.
Vinska industrija in konzerviranje sadja sta prav tako če še ne bolj važni veji človekovega prizadevanja, kakor proizvodhja avtomobilov, vijakov in hladilnikov. V resnici je poljedelstvo prvenstveno torišče človekovega udejstvovanja. Kaj naj lačen človek počne z avtomobilom in pralnim strojem? S tega in tudi iz drugih stališč je zagovarjati potrebo po ohranitvi tega lepega kosa Kanade za sadjarstvo, kakor je bilo po vsem videzu tudi po božji volji namenjeno.
Hkrati s tem upamo, da bomo praznovali na tem koncu Kanada še leta in leta naš priljubljen praznik — nedeljo cvetja.
Mimogrede
Izgledi za prodajo kanadske pšenice se boljšajo: trgovinski tajnik za poljedelstvo pri kanadskem poslaništvu v Bonnu je v nekem interviewu dejal, da utegne Nemčija kupiti v Kanadi letos nad 20 milijonov mernikov pšenice ... Iz nekega drugega vira pa prihaja vest, da namerava nabaviti Rusija 50 tisoč ton ječmena.
* * *
Davčne omejitve zadnjega kanadskega letnega proračuna so vsebovale med drugimi tudi odpravo davka na krznene plašče. Ta stvar je povzročila mnogo zanimivih opazk, n. pr. očitek, da odprava davka na krznene plašče ne pomeni za splošno kanadsko ženstvo nikakega pridobit-ka kajti kdo drug ko kaka bogata gospa — tako je šel očitek — si sploh utegne mirne vesti in ne da bi se zadolžil, nabaviti krznen plašč? Ko pa je pretekli teden finančni minister govoril na banketu Društva krznenih trgovcev, je omenil nekaj razlogov, čemu je kanadska vlada storila ta korak; ministru je pomagala tudi njegova žena, ki je izjavila, da pomeni krznen plašč v Kanadi potrebo ne pa kako razkošje . . .
* *	*
Iz zanesljivega vira doznava-mo, da bosta letos jesepi razstavljala v eni najelitnejših torontskih umetniških galerij akademska umetnika Fr. Gorše in B. Mr. Kramolc. Ta bo razstavljal svojo grafiko, France Gorše pa izbor svoje plastike.
* *	*
Rudarsko mestece Kirkland Lake, Ont., je zabeležilo pred nedavnim ugodno	novica:	neka
amerišlka družba	bo	začela	po
vsej verjetnosti v bližnji bodočnosti z izkopavanjem železne ru-'de v bližnjem kraju po imenu Boston. Kirkland Lake bo s tem pridobil mnogo na svojem gospodarstvu. Mesto se bo zaradi dotoka delavcev povečalo. Doslej soi kopali v tem kraju samo zlato.
* *	*
Iz neobjavljenih razlogov se je uredništvo časopisa “Slovenska
država” preselilo iz Chicaga čez mejo v Toronto. S tem je postal ta časopis ne samo edini slovenski ampak tudi edini jugoslovanski list, ki se je v zadnjih štirih letih trikrat selil: prvič v Barberton, Ohio, potem v Chicago, 111., in zdaj v Toronto. Po podatkih, Iki jih je najti v eni zadnjih številk tega lista se da tudi zaključiti, da je “Slovenska država” izredno redek primer časopisa, ki naj bi imel svojega urednika v Chicagu, uredništvo pa v Torontu. Po drugi strani, kajpada, upoštevajoč, da je v tej modemi dobi postal tudi brezžični brzojav zastarela zadeva, je to dejstvo laže pojmljivo. . .
* * *
Latvijski begunec dr. Alfred Valdmanis, ki je užival pri predsedniku province Newfoundland tako čast, da je postal neke vrste newfoundlandski Hjalmar Schacht, je doživel poraz; obdolžili so ga, da je poneveril $150,-000 vladnega denarja.
------o------—
Slovesnost društva Najsvetejšega Imena
Toronto, Ont. — Društvo Naj-svetejšega Imena je imelo drugo nedeljo v aprilu res lep praznik. Društvo je obstojalo že mnogo zadnjih let in tudi članov je imelo čedalje več. Zadnji čas pa, je pristopilo k temu društvu veliko članov.
Minulo nedeljo pa se je udeležilo uradnega sprejema članstva v to društvo 70 članov. Slovesnost je vodilo prevzv. škof Rožman. Navzoča sta bila tudi naš župnik preč. g. dr. Kolarič in pa društveni duhovni vodja preč. g. Kopač.
Ob tej slovesnosti se Prevzvi-šenemu in ostali duhovščini, ki je pripomogla k lepemu uspehu naše slovesnosti, nisem posebej zahvalil, kajti ta sprejem je smatrati več ali manj kot cerkven, da si se je vršil v dvorani. Zato naj se ob priliki tega članka iskreno zahvalim Ikot predsednik v imenu društva Prev-zvišenemu za lep nagovor, duh. vodji preč. g. Kopaču pa za trud, ki ga je imel s pripravo in vsem drugim za naš uradni sprejem.
Čutili smo, da je bilo članstvo navdušeno za društveni napredek, saj smo ob sprejemu vsi glasno odgovarjali na vprašanja ki nam jih je stavljal Pr e vzvišeni iz pravilnika društva.
Ob tej priliki smo imeli tudi neko drugo slovesnost — na to nedeljo smo imeli blagoslovitev društvenega bandera. Društvo Naj sv. Imena je ponosno, da je v tako kratkem času dobilo in blagoslovilo svoj prapor.
Pri tem je treba reči hvala lepa vsem članom, ki so prispevali za nabavo društvenega bandera. Dalje pa se moramo zahvaliti tudi drugim, tako g. Goršetu, ki1 je narisal za prapor načrt, akademskemu slikarju g. Kramolcu, ki je naslikal obe strani bandera, ge. Zupančičevi, ki je žrtvovala toliko truda za vezenje krasnih napisov na banderu in pa gg. Jagrincu in Tonetu Muhiču, ki sta k praporu napravila drcg.
Kljub temu, da nas ni v naši slovenski fari največ, smo ponosni, da smo postali enakovredni štirim milijonom članom tega društva po Združenih državah in Kanadi. Če bi ne bilo nas, bi jih nekaj manjkalo k štirim milijonom, tako pa je uradni sprejem našega članstva pripomogel k tej številki. Tako nam je vsaj namignil zastopnik kardinala McGuigana, Iki je bil pri slovesnosti navzoč, poudarjajoč,
kakšne so naše dolžnosti pri pomoči Cerkvi in katoliški veri.
I. B.
------o------
Prerijske province -zakladnice lesa
Ottawa. — Na prvem zasedanju komiteja za zaščito zemlje, voda in gozdov po 48 letih, ki je pretekli teden zasedal v naši prestolnici so bili močno zastopani zastopniki iz prerijskih provinc Kanade in 'ob tej priliki so med drugm ugotovili tudi dejstvo, da so kanadske prerijske province bogate na lesu. Te province so na splošno znane kot žitnice. Dejstvo pa je, na primer, da ima Saskatchewan dvakrat toliko proizvodne površine gozdov kakor pa površine z žitnimi posevki. V miljah predstavlja to bogastvo zapadnih provinc tele številke: Manitoba ima 93,000 kvadratnih milj gozda, Saskatchevan 11,000, Alberta pa 131,000. Gozdovi po teh provincah doslej tudi niso bili občutno prizadeti s strani raznih zaje-daleev.
------o-----
Montreal rabi podzemsko železnico
Montreal, P. Q. — Odkar so izročili torontsko podzemsko železnico prometu, se je v Montrealu nenavadno oživela stara ideja 'Ci gradnji podzemske železnice. Montreal verjetno potre-Duje podzemsko železnico še bolj krvavo, kaikor jo je potrebovalo mesto Toronto, Gospodarski izvedenci so mnenja, da so prometne žile v središču mesta Montreal tako obremenjene s prometom, da je to v veliko škodo gospodarskemu napredku mesta. Zaradi tega, pravijo, je Montreal mnogo izgubil na svoji gospodarski važnosti. Edina rešitev kočljivega položaja je v gradnji podzemske železnice. Le na ta način, je dejal pretekli teden uradnik neke montrealske prevozne družbe, bo Montreal lahko uspešno tekmoval s Torontom gospodarsko in drugače.
------o------
Dvomljive starine
Port Arthur, Ont. — V tukajšnjem mestu je umrl J. E. Dodd, človek, ki je 1. 1931 našel pri kraju Beardmore, Ont., izkopanine starih Vikingov. Ob času njegovega odkritja je bilo mnogo prepira zaradi dvomljivosti, če niso bile te izkopanine namenoma “najdene”. Pristnost najdbe bi črtala Krištofa Kolumba kot prvega belca v Ameriki. — Predmeti, ki jih je Dodd “našel” so bili vikinška os, meč in ročaj ščita. Tej najdbi na splošno ne pripisujejo pristnosti. --------------o------
Za čim umirajo
Toronto, Ont. — Iz provinci-jalnih arhivov, kjer beležijo med drugim tudi vzroke smrti, je razvidno, da je na primer v mesecu marcu letos umrlo največ ljudi po provinci zaradi srčnih bolezni. “Srčna napaka” kakor bi s to nekako reklo, je spravila na oni svea 1,465 ljudi, rak 581, možganska krvavitev 537, — 249 ljudi pa je umrlo nasilne smrti in zaradi prometnih nesreč. --------------o------
Manj paradižnikov
Hamilton, Ont. — Farmarji po južnih krajih province Ontario so se pretekli teden na letnem zboru zedinili z zastopniki tovarn za konzerviranje zelenjave in sadja, da bodo zmanjšali površino paradižnikovih nasadov. Letošnja cena paradižnikom je manjša kakor lani. Paradižniki najboljše vrste bodo letos pri toni za 3 dolarje cenejši.
Čim prej
Edmonton, Alta. — Tukajšnji časopis “Journal” je prinesel pred nedavnim tale oglas: “Stara, preperela hiša naprodaj. . . Mora biti prodana, preden se podre. . . Sprejemamo ponudbe v gotovini. . . ”
-----o-----
Vihar raznaša rodovitno prst
Ottawa. — Na zasedanjih posebne vladne komisije za zaščito zemlje, voda in gozdov je bilo slišati, da je bila Kanada pretekli teden močno prizadeta: vetrovni vrtinci so zlasti po provinci Manitoba odpihali veliko rodovitne zemlje.
-----o-----
Čigav je Labrador?
Quebec, P. Q. — V bližnji bodočnosti bo prišlo tukaj na dnevni red vprašanje: čigav je Labrador? Labrador je velika površina skoraj neobljudene zemlje z dolgo zimo in pustim videzom. Leži severno od province Quebec in meji proti zahodu in vzhodu na Hudsonov zaliv in na Atlantski ocan. Dokler na Labradorju navidez ni bilo drugega ko puste samote in snega, se zanj ni nobeden posebno zmenil, akoravno so še pred več desetletji nekako označili angleški postavodajalci v tej deželi, da spada tisti del Labradorja, katerega reke in sovodja se izlivajo v Atlantski ocean — otoku Newfoundland, ki je bil tedaj in do pred kratkim angleška kolonija. Zdaj pa je postal otok deseta kanadska provinca in kar je važnejše — zadnja leta so našli na Laboradorju velika ležišča železa. Reka Hamilton na Labradorju je močna vodna sila, ki drvi na nekem mestu čez v slapu, ki je dvakrat višji kakor Niagara in ta reka se izliva v — Atlantski ocean. Toda zdaj je tu Quebec, ki je sam pri sebi smatral Labrador za svoje ozemlje. Ali spada ta bogati polotok h Quebeeu ali k provinci Newfoundland, politično, kajpada, bodo odločili v bližnji bodočnosti.
-----o-----
Več črncev v Kanado?
Ottawa. — Pretekli teden je obiskalo imigracij skega ministra Harrisa pri kanadski zvezni vladi zastopstvo črncev v Kanadi in mu izročilo prošnjo, naj bi Kanada dovolila vselitev več črncev v deželo, predvsem tistih, katerih očetje ali drugi družinski člani že dlje časa žive v Kanadi. Minister je dejal, da tre-notno ne more dati nobene izjave o tem, koliko žena in otrok tistih črncev, ki prebivajo v Kanadi, bi lahko pripustili vsako leto v deželo, dejal pa je, da do vs# stvar preučil. Predstavniki zastopstva so ob tej priliki dejali, da bi Kanada že zdavnaj lahko odpravila načelo diskriminacije, kar se tiče njene vse-litvene politike. Minister pa je odvrnil, da tega ni kriva sedanja vlada pač pa politika Kanade mnogo desetletij nazaj.
-----o-----
Najmodernejša raziskovalna ladja
Ottawa — Gradbeni inženirji so dovršili zadnje osnutke za
ladjo, ki pravijo on jej, da bo “najpopolnejša ladja na svetu za raziskovanje neobljudenih obal in za načrtavanje zemljevidov.” Ta ladja bo opremljena z vsemi doslej znanimi in za svoj smoter uporabljivimi napravami. Imela bo šest pomožnih čolnov, ki bodo opremljeni z motorji vrste Diesel. Ladja hb imela poleg drugega tudi prista-jališče in lopo za dva helikopterja. Prostora na ladji bo za 22 članov znanstvenega štaba in za 80 članov posadke. Ladjo mislijo sploviti 1. 1956.
-----o------
Pokojninska nakazila za pokojne
Ottawa.. — Pokojninska denarna nakazila, ki gredo vsak mesec upokojencem, kateri so bili v državni službi, kanadska vlada točno in pravočasno od-premlja na naslove, koder ti upokojenci žive. Zadnji čas pa se je izkazalo, da je vlada pošiljala pokojnino ljudem, ki jih ni več na tem svetu. Zaradi tega je vlada razposlala obrazce, ki jih imajo prejemniki teh pokojninskih nazail izpolniti in s tem dokazati, da so še živi.
-----o------
Zakcličevanje za Zapadu
Regina, Sašk. — Zakoličeva-nje ozemlja, ki se nahaja nekako severno od rudnika Plin Flon na manitobsko-saskatchewanski meji, močno napreduje, poročajo s provincijalnega rudniškega ministrstva v tukajšnjem mestu. Samo v aprilu se je nahajalo na ozemlju nad 600 zakoli-čevalcev. Čeprav javnosti še ni znano, kake rude se nahajajo tam, je zanimanje večje, kakor ponekod, koder so približno vsebino rudniških ležišč označili vnaprej.
-----o------
Premočno zdravilo proti kašlju
Toronto, Ont. — Neko podjetje v tem mestu je zašlo v škripce zaradi obtožbe, da izdeluje in prodaja žganje v obliki zdravila. Tvrdko so obdolžili, da izdeluje Zdravilo proti kašlju, ki vsebuje več alkohola kakor whiskey. Običajna vsebina alkohola v whiskeyu in drugih žganih pijačah, ki so naprodaj v Kanadi, je okrog 40%, to “zdravilo’’ pa je vsebovalo, pravi obtožnica, nad 56% alkohola. Razprava se nadaljuje.
------o------
Kaj je s čezkanadsko cesto?
Ottawa. — Pet tisoč milj dolga cesta, ki naj bi tekla čez Kanado, ni dosti napredovala. Tu pa tam so zgradili pasove te ceste, ponekod so nekateri še v gradnji, na splošno pa delo počiva. Delavski minister zvezne vlade g. Winters je dejal, da je odvisno od provincijalnih obla-stev, kdaj bo ta cesta resnično dograjena. Newfoundland ima zgraditi 610 milj te ceste, a je zgrajenih doslej le 139 milj. Podobno je z drugimi provincami. --------------o-----
— Prvovrstno seno vsebuje nekako dve tretjini hranljivih snovi žita ali kake krmilne mešanice.
PRED TREMI LETI IN DANES — V zadnjih časih so vedno bolj pogosti glasovi, da je zdravje Winstona Churchilla opešalo in da bo skoro stopil v pokoj. Fotografija na desni je bila napravljena pred volitvami l. 1951. fotografija na lovi pred dobrim tednom.
Avstrija hvaležno odkloni njegovo ponudbo in prevzame za prehod vlogo oboroženega posrednika. Vse se oborožil j e in sredi marca se v Parizu začuje prvi signal v obliki pruske vojne napovedi. Tedaj pravi Talleyrand v svojem javnem skrivališču tele smehljajoče se besede: “Prišel je trenutek, ko bo moral cesar Napoleon postati francoski kralj.’”
Pomembno spoznanje. Izreče ga človek, ki mora upati, da se kaj tako pametnega ne bo zgodilo, — in kdo si prav za prav še želi, da bi se! Oboroževanje čet in duha je preveč dozorelo, stremljenje vseh dogodkov k nekemu koncu je očitno; sprožili so se, nobena stvar jih ne zadrži več. Edini, ki bi jih še lahko ustavil, je sam vklenjen v njih teženje in je utrujen. To pričajo nova znamenja.
Najprej preprostost, ki jo odredi v svoji okolici: “Svoje potovanje bom uredil popolnoma drugače; mnogo manj ljudi pojde z menoj, manj kuharjev, priborov; obedi naj imajo samo po tri jedi . . Tudi pažev ne maram več s seboj, čemu mi bodo; namestu štirih postelj dve, dva šotora namestu štirih itd.” H-kratu naroči načrt za majhno palačo, ki naj bo bolj prijeten nego lep grad, oboje je nezdružljivo. Leži naj med vrtovi in dvori, iz svoje sobe moram i-meti dohod na vrt . . da se bom lahko selil na severno in na južno stran, popolnoma kakor kak bogat privatnik . .. Stavba bodi grad za odpočitek ali dom za človeka, ki gre proti zatonu svojega življenja.”
“Človek je le kratek čas pravi za voj e vanj e”, je dejal na svojem višku leta 1805. “Še šest let, nato bo treba napraviti kraj.” Ko gre štiri mesece po povratku zopet na vojno, stopa
in pri otrocih. Le mene vodi ta nerazumljiva usoda zmeraj znova na boj.”
Nobenih pažev več, proti zatonu življenja, doma pri ženi in otrocih, sledem let po onem programu: ali so ta razpoloženja četrtega dejanja, ti riarakovi njegove duše samo posledice ru ske katastrofe? Ali niso morda vzrok novih porazov? To razpoloženja starajočega moža, ki ga neredko moti pri delu bolezen. Pri štiridesetih te tih se stopnjujejo njegove me ščanske želje in rad bi si zgodaj prižgal med svojci luči za večer svojega življenja, ki ne more biti zasnovano za sedem ali osem desetletij, kakor življenje njegove matere ali bratov.
To je tisto, kar je pri odhodu zoper Rusijo pri onem gdan skem omizju očital svojim maršalom: da bi si rajši v miru postregli s čim dobrim in uživali svoja posestva, love in gradove, ki so si jih priborili pod njim: to je razumna želja človeka, ki se je dve desetletji izčrpaval v svojem delu in ki je za znamenje v svojem gr bu izbral- čebelo.
Toda Parka nikomur ne podari mladostnih ekstaz, razen če jih ji na starost poplača. Preveč stvari je uspelo temu človeku, zato ni misliti, da mu bo dano uživati, kar je priboril.
Izzval je bogove: zdaj so tu.
X
Že prvi pregled v Mainzu mu pove, da je namestu SOO.OOO mož zbranih samo 180.000. Ko njenice je mnogo premalo, čete so oborožene preveč na hitro roko, najboljše topove je izgubil v Rusiji ali v Španiji, generalni štab je zdesetkovan, saniteta in uprava sta pomanjkljivi To mu je jasno, ali ta nepopolna vojska ga spominja starih časov in stare sreče. Ozira se nazaj na aprilske dneve v Can-
v grajskem dvorišču v St. Cio- nesu in Nizzi, ko je prevzel tro-
du tih in zamišljen v svoj potni voz; nato se nasloni na blazine in si pokrije čelo z roko. Nenadoma prizna Caulaincort-ju, ki ga spremlja, svojo bolečino, da mora že zopet zapustiti “dobro Luizo in tega čudovitega otroka.. Zavidati moram naj-siromašnejšega kmeta v svoji državi. V moji starosti je opravil svojo dožnost do domovine in lahko ostane doma pri ženi
po sestradanih, razcapanih in jih povedel čez gore v zmago. Sedemnajst let je tega. Premišlja te čase, nato se ob vlada in pravi temno žareče besede: “To vojno bom bojeva' kot general Bonaparte.”
S tem signalom, ki menda združuje zalet in odreko, se vrže v prvo bitko. Pri Lutzenu se izpostavlja bolj nego kadar koli zadnja leta in ostane prvi
STARA NAVADA — Wallace A. Bently iz New Marlboro, Mass., jih ima že 97, vendar po stari navadi žaga vsak dan dve uri drva. Pravi, da mu to dobro de.
dan bitke brez spanja. Ko poteka drugi dan vse v najboljšem redu, si da sredi Marmonto-vega zbora razprostreti svoj medvedji kožuh. In ko ga čez dobro uro zbude z vestjo o zmagi, skoči na noge in se pošali: “Vidite, vse najbolje doleti človeka v spanju!”
Ali komaj je ta generalska zmaga dobljena, tako jo izsesa politični cesar: novico sporoča na vse strani in jo pretirava. Saškega kralja prisili, da se mu pridruži, Renski zvezi, ki jo hoče držati na uzdi, govori o Previdnosti in o vojni sreči, svojega ministra pošlje do ruskih, prednjih straž in veli carju kratko malo in brezobzirno ponuditi Poljsko za Prusijo, kar ta odkloni. Cesarju pa se hvali, kar pri njem sicer ni v navadi: “Čeprav sem sam vodil vse o-
višino; pobočniki v prahu in dimu za njim, poleg cesarja raztrešči granata drevo, on pa drvi naprej, dokler ga na vrhu ne dohiti mlad častnik, ki mu zajeclja: “Maršal Duroc je mrtev.”
“Nemogoče! Pravkar je bil še pri meni!”
“Zadela ga je krogla, ki je podrla drevo.” Počaši se cesar vrne v taborišče. Tam pravi:
“Kdaj bo imela usoda kako uvidenost! Kdaj bo temu konec! Caulaincourt: moji orli še zmagujejo, ali moja zvezda hoče ugasniti.”
Strahoten pogled na razmesarjenega tovariša, svidenje in slovo, oba jočeta. Umirajoči: “Ali ti nisem rekel pri Dražda-nih, notranji glas. Daj mi vendar opija . .. .”
Ta ton, ta nenadni ti, posled-
peracije, da sem večkrat prišel v ( nja prošnja moža, ki prezira območje karteč, se mi vendarle! smrt, cesar se* opoteče iz šoto-
ni nič zgodilo.” Tako ravna in govori samo človek, ki se čuti slabega, a bi se drugim hotel zdeti močan. Odslej ga usoda svari vedno pogosteje.
Sicer zmaga zopet pri Baut-zenu, a ne ujame nobenega sovražnika. Drugi dan bitke jezdi s Caulainscourtom in prijateljem Durocom, ki ga ima zadnjih deset tet v vseh bitkah poleg sebe, on pa zdrvi na neko
ra. Pri kmečki hiši za ržjo po stoji nekaj časa in ogleduje
Moikl dobijo delo
Pomoč
Iščemo starejšega močnega moškega, ki bi pomagal onemoglemu moškemu vsako jutro iz postelje in ga oblekel, zvečer pa ga spravil nazaj v posteljo na 18101 Marcella Rd. Kličite IV-6-0580.	(91)
N ALI OGLASI
Hiša naprodaj
Hiša s 7 sobami za eno družino je naprodaj na E. 71 St. in Superior Ave. okolici, plinsko gretje, lep vrt. Se lahko takoj vselite. Kličite HE-1-1518 po 4:30 zvečer.	—(90)
Preša naprodaj
Vinska stiskalnica (za pol tona) z rjuho, sodi in mlinom. Vse v dobrem stanju. Zelo poceni. Kličite VU-3-5558 ali pa vprašajte na 4709 Lester Ave.
(88)
Avto naprodaj
Proda se Dodge 1949, Coronet Club Coupe, v prvovrstnem, stanju. Se mora prodati. $595. Avto je na 6303 Edna Ave. Kličite po 6. uri EX 1-7943.
-(88)
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop.
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio NaročUa sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland
prostor, kjer je prijatelj padel, nato krene po ovinkih na višino, na kateri tabori v velikem štirikotniku njegova garda. Na sredi stoje njegovi šotori. Zvečer sedi v sivi suknji onemogel in v temnem razpoloženju na svojem pohodnem stolu. Sijaj no spremstvo je odpuščeno, od zunaj se sliši hrumenje gard, njihovo kuhanje in klicanje, v daljava poje lovska četa zateglo pesem. Stražni ognji plapolajo v na pol svetlo majsko noč, dve goreči vasi svetita ka-
Angleško Slovenski
Slovar
(Ružene Škerlj) DRUGA IZDAJA
je končno dospel. Dobi se pri
Augusl Kollander
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Cena s poštnino je $5.25
Tvrdka Kollander ima na zalogi tudi
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR
(Dr. Kotnika)
ter dr F. J. Kernovo BERILO
Naročite se na te knjige, preden zaloga poide!
zimcH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
rVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
IJlJTnJTJTJTJTLJTJTJTJTriJTJTJTJTJTJTLnJTJT^
★ ★
DENAR
NA PRODAJ
pohištvo za 5-sobno stanovanje, v zelo dobrem stanju, cene zelo Zmerne; za dnevno sobo, za jedilnico, za spalnico in za kuhinjo. Kuhinjske potrebščine: hladilnik, štedilnik itd. — Oglasite se na 890-892 Rud-yard Ave., tel KE-1-5108, po uri zvečer.	(89)
Hiša naprodaj
6 sob, v dobrem stanju na 17113 Neff Rd. Lastnik sam prodaja. Kličite KE-1-7332.
(90)
K. S. K. JEDN0TA
★ ★ ★
POSOJUJE (lanom K. S. K. J. po obresli nečlanom po S1/^ obresti na zemljišča in posestva
brez kake provizije ali bonusa
kor dva obrežna ognja in gora na obzorju se imenujte Landes-krone. Tedaj stopi predenj častnik, ki okleva s svojim poročilom. Njegove poteze povedo cesarju, da je Duroc mrtiev.
Prihodnji dan ukaže kupiti
kos sveta, postaviti nagrobni kamen, cesar zapiše:	“Tu je
slavno umrl v rokah svojega prijatelja cesarja od krogle zadet general Duroc, veliki maršal cesarja Napoleona.”
(Dalje prihodnjič)
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Naprodaj
Dva bicikla s 3 kolegami po zmerni ceni. Kličite EX-1-3720.
— (88)
Sobe se odda
Odda se 5 sob, zgorej, s kopalnico. Plinski furnez. Prednost imajo Slovenci. Vprašajte na 1123 E. 71 St.	(88)
NA PRODAJ
na Chatworth Drive, Beverly Hills, prijazna 6-sobna Colonial niša, stopnišče v sredini; plinska kurjava, kamin (fireplace) za drva; umivalnica na 1. nadstropju, karpetirana, veranda omrežena, garaža priključena $23,900.
Za podrobnosti vprašajte:
KOVAČ REALTY 690 E. 185 St. KE 1-5030
Za pojasnila in informacije pišite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE
351-353 NORTH CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS
irmjirijrLrijrinjrLruTjrijriJTTiTm^
TRGOVINA S POHIŠTVOM
KINK0PF BROS.
PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI — RADIO
MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd.
Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF
820 E. 200 St.	IV1-1911-IV1-1912
ODPRTO vsak večer do 9. ure
24 Kt.
5 PIECE GOLD PLATED
Cosmetic Set
Yes, this exquisite gift - a $29.95 value - is yours. Beautifully styled jeweled compact, perfume bottle, lipstick and jeweled case, rouge box with rouge, and 3” tall atomizer. Lovely jeweled filigree pattern designed by Hollywood's leading craftsmen.
Yes, it’s yours for adding to your present account, re-openina your old account, or opening a new account with any purchase of ^ QQ or more
Pri nakupu za $-J^.OO ali več, dobite zgoraj omenjeno zlatnino vredno $20*95 brezplačno!
☆ ☆ ☆
WIN a FREE TRIP to PARIS
Seahf
POSTUREPEDIC
20,000

CONTEST
NO
SLOGANS TO WRITE! IT’S EASY-1 MORE THAN 150 PRIZES Just name the POSTUREPEDIC GIRL
GET YOUR FREE ENTRY BLANK AT OUR STORE
Posturepedic
INNERSPRING MATTRESS
Now Sealy brings you the most dramatic proof of product performance ever offered by a mattress manufacturer! . . . the original words of Posturepedic users themselves !
Their experience in obtaining relief from nagging Morning Back-Ache should make YOU see the superb Sealy Posturepedic Mattress TODAY. For truly healthful sleeping comfort, no other mattress can match
it! ................................$79.50
*Due to Sleeping on a Too-Soft Matiress
•	DESIGNED IN COOPERATION WITH LEADING ORTHOPEDIC SURGEONS!
•	EXCLUSIVE "SPINE-ON-A-LIME" SUPPORT FOR RELIEF FROM MORNING
BACK-ACHE!
•	FINER, FIRMER SEALY CONST.
•	SCIENTIFICALLY-DESIGNET
FOUNDATION FOR CO	. .
Pri nas dobite fine modroce od
: TRULY HEALTHFUL SLEEPING!
I ON-COIL”
$7950
16.95
naprej
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
Odprto zvečer
EN-1-3634
6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK