7-2006 64 na{a smer ^ez najvi{ji steber Stene Sto let Nem{ke smeri Boris Strm{ek  Vladimir Habjan Stena. Le kdo od alpinistov si ne `eli sre~- anja z edino steno pri nas, ki se lahko pi{e z veliko za~etnico. [e posebej v letih, ko si {e brusimo svoje mle~ne alpinisti~ne zobe, je Stena pogosto plod na{ih `elja, sanj, pogovo- rov ... Hodimo jo ogledovat, da bi se nekega dne treso~ih kolen odpravili vanjo. Severna triglavska stena je bila neko~ eden od ve~jih problemov Alp, na za~etku prej{njega stoletja je bilo kar nekaj alpinisti~nih o~i usmerjenih vanjo. Leta 1890 jo je trentarski lovec Berginc preplezal na podro~ju dana{nje Slovenske smeri (morda {e nekoliko bolj vzhodno), to pa je bilo do leta 1906 tudi vse, kar se je dogajalo v Steni z vidika alpinizma. Je pa bilo v tistih ~asih vseeno te`ko dolo~iti mejo med alpiniz- mom in obi~ajnim gorni{tvom, saj je bil skoraj vsak korak v gorski svet odkrivanje ne~esa novega. Alpinisti iz nem{ko govore~ih podro~ij so bili v tistih ~asih vodilni v osvajanju sten in vrhov v Alpah. 3. in 4. julija 19061 so preplezali triglavsko steno ~ez tako imenovani Nem{ki steber trije alpinisti iz Graza – dr. Franz König, Hans Reinl in Karl Domenigg. To je bila prva prava smer ~ez Steno, sedaj imenovana kot Dolga nem{ka smer, mesec kasneje pa sta Franz Zimmer in Gustav Jahn preplezala skraj{ano varianto, ki jo poznamo kot Kratko nem{ko. Ti vzponi so seveda prizadeli slovenske alpi- niste, saj je bilo takrat veliko govora o tem, da slovenske gore ostanejo slovenske, vendar pa na{i alpinisti {e niso bili sposobni tak{nih velikih dejanj. A minevala so leta, na{i alpinisti so nabirali izku{nje, plezali vedno te`je smeri in po~asi stopili ob bok tujcem. Leta pozneje so nastale v Steni nove smeri, slovenski alpini- sti pa so kmalu prevzeli v steni vodilno vlogo. Najmlaj{e generacije alpinistov se s tem ne ukvarjajo. Sedaj je najpomembnej{e plezati, pa naj je to v doma~ih ali tujih stenah, meje izgi- njajo tako v glavah kot v realnosti, znamenite smeri pa ostajajo in {e vedno jih ljubitelji ple- Prestop z Luske  Boris Strm{ek 1 Glej opombo v prispevku o 100-letnici Dolge nem{ke na str. 69. 65 7-2006 Grad z Nem{kega Turnca zanja izbirajo za svoje cilje. Med njimi je tudi Nem{ka smer v Steni, ki obenem postaja pri- ljubljena vodni{ka tura. In letos mineva 100 let od njenega nastanka. ^ez stolpe spodnjega dela Nem{kega stebra Sredi nekega dopoldneva pred skoraj sedmimi leti me koraki nosijo vse bli`je steni, ki je zgoraj zavita v meglo. Konec julija je in zdi se mi, da je kon~no ~as, da spoznam tudi Nem{ko smer. Preplezal sem vrsto drugih smeri v Steni, nekatere precej te`je tudi ve~krat, do Nem{ke pa {e nisem pri{el. Ob mojih alpini- sti~nih za~etkih me nih~e od starej{ih alpini- stov ni spoznal z njo, ve~ina se je bolj izogi- bala tak{nih sten, nato so bile v ospredju druge smeri. Kunaver-Dra{ler, ^opov steber, Helba, Skala{ka-Gorenjska, Prusik-Szalay … Tako sem jo hranil za kak{nega perspektivnega za~- etnika, toda po dolgih letih alpinizma {e vedno nisem na{el soplezalca ali ~asa za znamenito smer. Takrat sem se odlo~il, da bom od{el v Steno kar sam. Sicer je bil moj prvi namen, da spodaj preplezam Bavarsko, vendar me je nato ~emeren dan prepri~al, naj raje vstopim `e v spodnjem delu v originalno Nem{ko smer. ^ez za~etni skok, kjer vstopi tudi Slovenska, sem hitro na polici, nato pa krenem desno do Wag- nerjeve grape. Smer poteka ves ~as po stebru desno od grape. Grapo so poimenovali po mladem dunajskem alpinistu Karlu Wagnerju, ki se je tukaj ponesre~il leta 1908, ko je sam poizku{al preplezati Steno. @e zelo zgodnje opozorilo alpinistom, da tukaj ni {ale. Spodnji del smeri poteka ~ez steber, ki je sestavljen iz ve~ stolpov oziroma posameznih odsekov, lo~enih z ve~jimi policami in gre- dinami. Kje plezati, je seveda stvar ob~utka, o~i in izku{enj. Izku{eni bodo po sledovih na skali zlahka na{li pravi potek smeri, sicer pa se lahko hitro izgubimo v labirintih Stene. Te`avnost spodnjega dela se giblje okoli tretje stopnje. Po nekaj manj{ih stolpih priplezam do nekoliko ve~jega. Gledam skico in steno pred menoj. Ne morem se prav odlo~iti, kam bi {el, sicer pa je mo`nosti ve~. ^eprav se odlo~im, da bom plezal desno, mimo stolpa, me nato skala odpelje levo navzgor. Pod vrhom stolpa 7-2006 66 naletim celo na kline, nato pa moram splezati na drugi strani spet navzdol. Neroden kamin, skala pa seveda ni najbolj{a. Po nekaj obiskih smeri sedaj vem, da je vseeno tukaj bolje plezati po desni strani stolpa, kjer poteka ple- zanje po lepem kotu s solidno skalo. In ko sem mimo, se lahko ozrem ~ez ramo navzdol na {e en znamenit stolp – Grad. Megla ob mojem prvem vzponu ~ez Nem{ko je naredila pogled na Grad zelo nenavaden in skrivnosten. Temna senca, ovita v pla{~ ne`nih meglic. Pogosto so zakrile tudi pogled navzgor proti zgornjemu delu stene, ki je orientacijsko in te`avnostno zahtevnej{i. Za velikim stolpom je treba ~ez ozek gre- ben~ek do odprte stene in nato naravnost navzgor. Nekaj zajed, kamin in kmalu sem v grapi, ki vodi desno. Tukaj se kon~a spodnji del smeri. Pred grapo je na vrhu stolpa, ki se imenuje Nem{ki turnc, vpisna knjiga. Vsaj neko~ je bila, za zdaj pa ne vem zatrdno, saj je {e nikoli nisem videl ali celo iskal. Pravzaprav se nisem spomnil nanjo in se tako tudi vpisal nisem. Sredi stene se pa~ ukvarjamo s povsem drugimi stvarmi, kot je iskanje vpisne knjige. Zato se zapodim navzgor po grapi, ki pripelje do polic sredi stene, kjer je {e ena znana smer – Zlatorogove steze. Nem{ka smer pre~i steno v vertikali, Zlatorogove steze pa v horizontali. Na {irokih gru{~natih policah je ~as za po~itek in ve~ina navez si tam privo{~i malico. Tukaj je tudi ~as za odlo~itev o nadaljevanju vzpona. Mo`nosti je kar veliko, v bistvu pa gre za ~as. ^e smo pozni, bomo izbrali kraj{i dostop do roba stene, tako imenovani izstop Zimmer- Jahn, ki nas bo odpeljal proti levi, sicer pa je treba desno okoli raza Nem{kega stebra, ki se vzpenja nad nami desno od Male ^rne stene. Lahko nadaljujemo tudi po policah dale~ proti levi in izstopimo po varianti Slovenske smeri ~ez Frelihovo pre~nico ali pa poi{~emo kak{no drugo mo`nost. Raziskovalni duh in nekaj opreme nam lahko odkrije marsikatero skriv- nost ali skriti koti~ek stene. Zgornji del stebra 67 7-2006 Sre~anje pod Lusko Originalna smer in Zimmer-Jahnov izstop gresta s polic {e nekaj ~asa skupaj levo od grape, v kateri bomo videli nekak{no veliko votlino oziroma okno, ko pridemo bli`e. Pod oknom se varianti razcepita, jaz pa poi{~em prehode v grapo in nato desno do raza ter na drugo stran. V nadaljevanju me vodi predvsem ob~utek, saj se spusti megla in mi zakrije pogled na nadalje- vanje smeri. I{~em sledove na skali in ve~krat berem Miheli~ev opis ter posku{am razvoz- lati skico. Zdi se mi, da zgoraj sli{im glasove. Verjetno {e nekdo i{~e Nem{ko smer. Najprej me vodijo prehodi desno od raza, na polici ob stolpi~u pa grem po polici proti desni, kjer kmalu naletim na raz~lembo, ki vodi naravnost navzgor. Po kak{nem razte`aju me po{evna polica spet odpelje proti razu. Tukaj gre iz stene {e ena varianta, tako imenovani Lassov izstop, ki vodi ~ez gru{~nate police dale~ proti levi pod Malo ^rno steno. Naravnost po razu prav tako vodi varianta, ki pa je nekoliko te`ja, tam okoli pete stopnje, kar dokazuje tudi vrsta klinov, a to mo`nost sem spoznal precej kasneje. Ob mojem prvem vzponu po Nem{ki tukaj zgoraj sre~am dva plezalca. Pravzaprav enega, drugi se trudi nekje nad njim, kjer izgleda kar te`ko. Pozdravimo se, na vpra{anje, kako bom pa jaz to splezal, pa jima poka`em polico v desno, kjer poteka original. In res, po okoli 25 metrih vodijo navzgor spet raz~lembe, nad njimi pa je treba {e enkrat nekoliko nazaj proti levi. Tam zakli~em plezalcema spodaj, kam je treba. Prvi je tako `e skoraj ~ez zahtevno varianto, zato nekoliko po~akam. Povesta, da sta pred njima {e dva plezalca in me prosita, ~e jima sporo~im, da po~akata, ker sem pa~ hitrej{i. Od tukaj vodi nato desno navzgor zajeda, ki nas pripe- lje za Lusko. V tem delu se `e spogledujemo s te`avami okoli ~etrte stopnje. Za Lusko se nato pozdravim {e z drugo navezo. V megli so imeli nekaj orientacijskih te`av, zato zdru`imo mo~i in skupaj plezamo proti robu. Za Lusko po `lebu, nato pa desno na njen raz in smo na vrhu. Tam je treba prestopiti nazaj na steno in splezati levo ~ez nekoliko manj raz~lenjeno skalo proti levi. [e kak{nih 30 m navzgor po raz~lenjeni zajedi in spet smo v la`jem svetu. Proti desni vodijo nekak{ne gru{~nate police in ̀ lebovi. Pripeljejo nas lahko vse do Plemenic, Ri sa la : B ar ba ra @ i` i~ 7-2006 68 vendar pa je najbolje izstopiti ~ez zadnjo gladko oviro pod robom stene. ^ez plo{~e levo od zna~ilnega kota in nato po zajedi, ki nas pripe- lje na Kugyjevo polico. Polica povezuje Pleme- nice in Triglavski ledenik oziroma meli{~a pod vr{no kupolo na{ega o~aka. Najbolj{i zaklju~ek ture je vzpon po severnem grebenu do vrha Tri- glava, kjer pa nas ne ~aka prav prijetna skala. S Plemenic lahko sestopimo po Bambergovi poti v Vrata. Na drugi strani lahko krenemo narav- nost do Kredarice ali pa v jugovzhodni smeri ~ez »ledenik« do markirane poti, ki nas vodi v Vrata, izberemo lahko mo`nost ~ez Prag ali nekoliko manj ugodno Tomin{kovo. Zaklju~ek ali nadaljevanje ture je odvisen predvsem od ~asa, utrujenosti in seveda ̀ elja. Na{a naklju~no zbrana skupinica se je zaradi megle in pozne ure odlo~ila za sestop ~ez Prag. Pet nas je nato z dvema svetilkama tipalo navzdol proti dolini, za nami pa je ostala ena najdalj{ih smeri v Steni. In prav gotovo smer, s katero se je treba sre~ati {e ve~krat. Dostop: Od Alja`evega doma v Vratih po markirani poti, nato pa ~ez prvi strmi del poti ~ez Prag, ki je zavarovan s klini. Kmalu po dobro vidni stezici, ki se odcepi v desno in po njej do vstopa v Slovensko in Nem{ko smer. Od planinskega doma do vstopa je uro in pol. Sestop: Kakor je `e omenjeno v opisu smeri imamo mo`nosti za sestop po Bambergovi poti (do Alja`evega doma 2 uri in pol) ali pa bolj ugodno ~ez Prag (2 uri). Potrebna oprema: Za plezanje po Nem{ki smeri bo primerna tudi kraj{a vrv (npr. 40 m), za vzpon pa bo dovolj 5-6 kompletov, nekaj zati~ev, 2-3 metulji in 4-5 razli~nih klinov. ^e ste nagnjeni k raziskovalnim podvigom, pa raje vzemite {e nekaj rezerve. Literatura: Miheli~, Zaman: Slovenske stene (Didakta, 2003). Kajzelj, Drofenik: Na{ alpinizem (TK Skala, 1932 oziroma DZS, 1982). Planinska karta Triglav 1 : 25 000 m Tik pod Lusko