ŠTAJER Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasss 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark., vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebuhr; im Altreich:- RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 32 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 13. August 1944 55030 Einzelpreis 10 Rpf Totalni vojni napor Vzhodna Prusija daje vsemu Reichu blesteč vzgled totalne vojne vpostave — Nemški narod bo šele sedaj pokazal sovražnikom, kaj premore njegova nezlomljiva volja in moč Z zaupanjem v Fuhrerja do zadnje, zmagovite bitke — Nemški narod ne bo kapituliral S. "mo sredi poletja in pospravljanja žetve Tudi neusmiljena vojna žanje baš v teh dneh avgusta svojo obilno žetev smrti. Oba sovražna tabora si prizadevata z vpostavo najjačjih sil in sredstev izsiliti odločitev, ki dozoreva vidno na velikih bojiščih zapada in vzhoda. Sovražnik pritiska tako na zapadu kakor na vzhodu na nemške fronte, da bi jih raztrgal in da bi si tako pridobil svobodo odločanja. To se mu ni posrečilo. Nemško vodstvo je s svojo edinstveno gibljivo strategijo sicer žrtvovalo velika področja, kar velja zlasti za v^hod, toda nikjer se sovražniku ni posrečil kak bistveni in za odločitev važen strategičen uspeh. Poklicani nemški vojni komentatorji izražajo mnenje, da je na vzhodu že opažati neko zavlačevanje sovjetskega pritiska. Nemška fronta se je začela stabilizirati v svoji o-brambi tako, da bo v času, ki se bo zdel nemškemu vodstvu primeren, prešla v protiofen-zivo in k novim uničevalnim udarcem. Umi-kalne operacije so mimo tega izvršile še neko drugo nalogo: oddaljevanje sovražnika od njegovih dovoznih središč. Poteze, ki jih je torej izvajalo nemško vodstvo, so napolnile nemški narod z najboljšim zaupanjem. Zaupanje pa je tisto, kar daje vsemu nemškemu vojskovanju svoj posebni pečat. Ni situacije, ki bi spravila nemškega naroda iz njegovega duševnega ravnotežja. V tej situaciji se nahaja nemški narod, ki sledi Fiihrerju v globokem spoznanju dejstva, da te vojne ne kaže meriti po dnevnih dogodkih. Vera v dokončne zmago kljub vsem težavam in protiudarcem je namreč v nemškem narodu tako globoko vkoreninjena, da je postala prava in edina dogma vsega odpora. To je pokazala te dni Vzhodna Prusija, ki jo vodi njen vzgledni Gauleiter Erich Koch skozi vse težave, ki so nastale vsled dejstva, da je vojna vihra že blizu nemške državne meje. Narod Vzhodne Prusije še ni pozabil avgu sta 1914, ko je vojni valjar pomandral žitna polja, uničujoč naselbine z ognjem in rušenjem. Prebivalstvo se še dobro spominja, kako se ;je pred tridesetimi leti razlival čez Vzhodno Prusijo veletok beguncev in kako je na stalo ob številnih jezerih in v šumah Vzhodne Prusije na tisoče grobov nemških vojakov, ki so tranili svojo vzhodno mejo z vpostavo svojega življenja. Po tridesetih letih se je sovražnik zopet pojavil ob vzhodni meji Reicha. Zopet se vlivajo kolone rusinskih, poljskih in litvanskih beguncev v Vzhodno Prusijo. 3 hitrim vozom prideš iz Konigsberga v dveh, treh urah že na fronto. Boljševiški letalci bombardirajo obmejna mesta. Nikdo si ne zapira oči pred dejstvom, da je situacija polna nevarnosti. Toda tu že moramo ugotoviti čudež, porojen iz nemške vere: Nikjer v Vzhodni Pru-siji ni opažati nikake panike, povsod pa je videti nezlomljivo voljo za organizacijo in improvizacijo vsesplošnega narodnega odpora. Prebivalstvo se zaveda težine položaja, toda istočasno drži v trdih svojih rokah lastno usodo. Kakor skala se upira Vzhodna Prusija nevarnosti, ki grozi iz vzhoda. Možje so odšli čez mejo in kopljejo strelske jarke ter druge utrdbe, žene in deca pospravljajo v vsej naglici žetev. Starci in mladoletniki dirigirajo bes unce, ki so prispeli v deželo ter jim nakazujejo taborišča, delo in oskrbo, obenem pa pomagajo vojski s polaganjem predpogojev za potrebne vojaške protiukrepe. Nikjer ni opažati nikake nervoznosti. Kljub brzini ukrepov prevladuje povsod največja disciplina. Celokupno prebivalstvo Vzhodne Prusije je v teh dneh pokazalo ostalemu nemškemu narodu, kako ima izgledati totalni vojni napor. Gauleiter Koch je v razgovorih s predstavniki tiska ponosno izjavil, da je njegova »mobili- zicija Vzhodne Prusije« dejansko pokazala držo, ki je brez dvoma blesteč vzgled najvišjega patriotizma. Gauleiter Koch je v Vzhodni Prusiji pokazal, kaj premore aparat stranke, če mu nače-ljuje mož, ki z železno energijo in z natančnim poznavanjem prebivalstva dirigira komplicirano situacijo dežele, pred katero se nahaja grozeča nevarnost. Brez posebnih aktov in pisarjenja dirigira Gauleiter Koch svojo Vzhodno Prusijo v obrambi Reicha. Tu je treba določiti, da mora biti toliko in toliko vlakov v stalni pripravljenosti za Odhod. Tam je treba usmeriti kolono beguncev nekam drugam. Na drugem mestu potrebujejo 5000 delovnih sil itd. Povsod je opažati sveži vetec totalnega vojskovanja in predvsem velik pomen in vlogo, ki jo igra NSDAP v vseh zadevah nemškega naroda. To je umetnost vodstva ljudi, da je možna na mah mobilizacija sto-tisočev za kako posebno vpostavo. Samo stranka je tista, ki zamore organizirati in improvizirati. Ona zamore dirigirati mase, jih vpostaviti ter tudi prehranjevati. Tako se v NS-Führungso"ffiziere vom Führer empfangen In seinem Hauptquartier empfinq der Führer eine Anzahl nationalsozialistischer Führungsoffiziere. — Der Führer wählend der Begrüßunq mit Generalfeldmars^haAl Keitel und dem Chef des NS-fcührungsstabes des Heeres, General Ritter v llenql. PK-Kriegsberichter Koll (Sch) Najtežji Y lllormaodil Hrabre nemške čete so zaustavile sovražne napadalne zagozde — Zelo ^ ^ Kriege ihren ejnzigen im stolzen Gedenken an ihren Sohn hat sie sich Igel- Uali di net scnamst, bud.« ßuben verlori um dafür die Herzen von Tausenden ganz den Aufgaber als DRK-Schwester hingege- So geht es immer, wenn die Buam da sind und s0jdaten, ihren Buam, zu gewinnen, ben und verschenkt ihre mütterliche Liebe und das Haus voll ist, wenn es nach Bratkartoffeln Sorge an ihre Soldaten, ihre Buam, die in ihr riecht und es eine Flasche Bier gibt. So war es Kriegsberichter Ludwig Thoms. seiner Mutter als DRK-Schwester; »Du wirst ja Arbeit genug haben, denn Du bist ja immer darauf bedacht, für Deine .Buben' das Beste herzuschaffen. Ach, wenn wir hier vorne bei uns doch auch so eine treusorgende .Schwester Anny' hätten!« will, wie eine Mutter, die dadurch wohl am ehesten den Schmerz um den Verlust des Sohnes verwindet. * So steht »Haus Haitberg« im fernen norwegi- UMNI KMETOVALEC Skrbimo za dovolj semenske detelje Četudi je detelj mnogo vrst in zvrsti, vendar pomeni v naši ljudski govorici beseda »detelja« stočasno že tudi našo navadno »črno deteljo«, ki pa ji Nemci pravijo »rdeča detelja« (Rotklee). V govorici naših kmetov pa pomen j a »rdeča detelja« navadno »laško deteljo« ali »inkarnatko« (Inkarnatklee). Kako je mogoče, da nazivajo eno in isto deteljo v enem jeziku »rdečo«, v drugem pa »črno«. To navidezno protislovje pa je prav lahko pojasniti: Navadna detelja ima rdeče cvetove, — ko pa od-cveti, dobijo semenske glavice črno barvo, tako da v resnici izgleda njiva zrele semenske detelje več ali manj črnikasta. Da so naši kmetje navadni detelji dali ime po barvi zrele semenske detelje, dokazuje, da je bilo v naših krajih že od pradavnih časov v navadi pridelovanje detelje za seme. V zadnjih desetletjih pa na žalost nrl bilo skoraj nikjer po naših krajih več videti »črne« semenske detelje. Vsak kmečki gospodar je raje pokosil deteljo, dokler je bila še »rdeča«, deteljno 6eme pa je spomladi kupil v trgovini za par krajcarjev, kar se mu je vsekakor bolj splačalo, kot pa delo s spravljanjem semenske detelje, z mlačvijo in čiščenjem, in še z izgubo krme na tem prostoru. Z izbruhom sedanje vojne pa so se razmere, kar se tiče preskrbe s semensko deteljo, spet temeljito preobrnile. Na mah je zmanjkalo semena navadne detelje iz semenskih trgovin in čez noč je dobilo deteljno seme visoko ceno. Pridelovanje semena navadne detelje se v teh časih spet splača — a ne samo to: kmetovalec je k temu celo prisiljen, ker mu za nabavo potrebnega deteljnega semena ne preostaje nobena druga pot. V naslednjih vrsticah bomo skušali, opozoriti naše kmetovalce na nekatere stvari, ki naj bi jim vsak pridelovalec deteljnega semena, tudi oni, ki prideluje seme le za domačo uporabo, vedel in jih upošteval. 1. Kdo naj prideluje seme navadne detelje? Pravzaprav slišimo in čitamo vedno in povsod, naj bi v sedanjih časih prideloval semensko deteljo vsak kmetovalec. Vendar tega ne smemo dobesedno razumeti. Ni namreč vsak deteljni posevek sposoben za pridelovanje detelje, še celo ne, če nameravamo deteljno seme posejati kar v košuljicah, neočiščeno. Kakšni deteljni posevki so za pridelovanje semena sposobni in kakšni ne? Predvsem je pravilo, da pridelujemo deteljno seme samo od detelje druge košnje. To ima svoj vzrok. Detelja ima za seme kako vrednost samo y primeru, če je seme v cvetnih glavicah oplojeno. Kot pa vemo, lahko oplojajo deteljne cvetove samo čmrlji, ne pa čebele in podobne žuželke. Samo čmrlji namreč imajo tako dolge rilčke, da dosežejo z njimi v notranjost deteljnega cveta. Zato je pričakovati dobrega pridelka deteljnega semena le v letih, kadar je dovolj čmr-ljev. In ker je navadno v mesecu juliju, ko druga košnja detelje cveti, več čmrljev, kot pa v maju, ko cveti prva košnja, je razumljivo, da ima navadno druga košnja detelje več oplojenega semena kot pa prva. Nadalje moramo vedeti, da lahko z uspehom pridelujemo deteljo za seme samo tam, kjer so tudi za življenje čmrljev dani ugodni življenjski pogoji. To pa ni vsepovsod. Mnogo je namreč okolišev, posebno v visokih in senčnih legah, v zasenčenih hladnih dolinah itd., kjer navadna detelja sicer bujno raste, toda ne daje nobenega semena. Ze iz tega vzroka torej ne smemo zahtevati ,da naj bi prideloval deteljo za seme vsak kmetovalec za domačo porabo, marveč mora vsakdo, ki so mu za pridelovanje deteljnega semena dani ugodni pogoji, pridelati semenske detelje tudi vsaj nekaj več — za one, ki si ga sami ne morejo pridelati. Za pridelovanje deteljnega semena pa ni mero-dajno ne samo podnebje, marveč tudi zemlja. V prerodovitni zemlji, kjer detelja hitro zraste in kmalu poleže ter začne gniti, ako je ne pokosimo pravočasno, v taki detelji s pridelovanjem deteljnega semena ne bomo imeli uspeha. Naroba pa daje detelja največ in najlepšega semena v bolj revnih zemljah, kjer ni niti pregosta, niti previsoka, tako da ne poleže, pač pa nastavi mnogo cvetja. Iz povedanega tudi sledi, da deteljnim posevkom, ki jih nameravamo uporabiti za pridelovanje semenske detelje, ne smemo preveč gnojiti, ali narobe povedano: deteljni posevki, katerim smo močno gnojili, za pridelovanje semenske detelje navadno ne pridejo v poštev. Edino Thomasova žlindra bi utegnila koristiti, ako zemlja sicer sama po sebi ni močna in rodovitna, a v močni rodovitni zemlji tudi Thomasova žlindra le rast pospešuje, ker je kalija navadno v zemlji že dovolj, a dušik si pridobiva detelja sama iz zraka. In končno se nam stavlja za pridelovanje detelje za seme še en važen predpogoj: Deteljo moremo in smemo pridelovati za seme samo na njivah, ki niso okužene s predenico, niti zaplevljene z osa-tom, niti z divjim korenjem. To so namreč trije največji deteljni sovražniki. Če je deteljišče okuženo s predenico, bi z okuženim deteljnim semenom zanesli tudi njeno seme na drugo njivo, ako bi sejali neočiščeno seme, kar se v naših krajih največkrat dogaja. Istočasno pa bi predenica, ki bi jo pustili razrasti se in dozoreti, natrosila na sedanjem deteljišču toliko semena, da bi ga še čez par let, ki bi mi na dotič-no zemljišče deteljo ponovno vsejali, dovolj in preveč vzkalilo. Pri osatu sicer lahko osatna stebla izločimo iz detelje, vendar ima osat do takrat, ko dozorelo deteljo požanjemo, dovolj časa, da njegovo seme dozori in ga veter raznosi daleč naokoli in okuži z osatom vsa sosednja zemljišča. Zato si dobro zapomnimo, da deteljišča, ki so zapleveljena z osatom, niso primerna za pridelovanje deteljnega 6emena! Prav tako tudi divji koren, ki ga že od daleč opazimo po njegovih belocvetočih kobulah, napravlja deteljišče nesposobno za pridelovanje semena. Kvečjemu si lahko nomagamo tako, da gremo s koso čez deteljišče, na katerem nameravamo pridelovati deteljno seme in porežemo divjemu korenu cvetne kobule. Tudi s slakom in drugimi pleveli močno zapleveljena deteljišča niso primerna za pridelovanje deteljnega semena. Prideluje naj torej deteljno seme samo kmetovalec, ki razpolaga z deteljiščem v ugodnih podnebnih razmerah, in na neprerodovitnih tleh. ki so čista vsega plevela. Kdor pa tako deteljišče poseduje, naj nikar ne kosi druge košnje, marveč naj celo deteljišče pusti za seme. S tem bo 6toril veliko uslugo mnogim drugim kmetovalcem, ki ne morejo deteljnega semena pridelovati sami — storil pa bo dobro tudi samemu sebi, kajti deteljno seme ima danes tako ugodno ceno, da bo zanj dobil mnogo več, kot bi bila vredna nakošena krma. 2. Kako je ravnati pri pridelovanju deteljnega semena? Predvsem naj bi vsak kmetovalec zdajle, ko pričenja druga deteljna košnja cvesti, prehodil in pregledal ob lepem sončnem vremu vsa svoja deteljišča. Ugotovi naj pri tem, da-li je detelja prosta predenice, da-li ni zapleveljena z osatom, divjim korenom, slakom obranski kurat - enkrat steklina - enkrat, ve- močna komunistična patrola. Našim komandantom llkl Pes -.^k"1' slekh, d"hovn, k ~ enkrat: Pe» je neprestano govoril: »Fantje, ali dobro delate?« ~ tnkrat' ttd,aWc ~ t,lkrat' stek'! P®® - enkrat, Oni pa so mu na dolgo in široko pripovedovali, fdajalski stekli pes - enkrat, weißer Hund — en- kako ubijajo in mučijo ljudi. »Se več jih morate!« krat Vse t0 na Petlh maJhn>h straneh! - Kdo ve, Sončne kopeli je z nasmeškom na obrazu dejal dr. Mihelčič. »Ali jih mečete kaj na ogenj, tovariši?« jih je spet vprašal. Tedaj so mu obširno pripovedovali, kako mučijo nedolžne ljudi. Pri tem pripovedovanju se je dr. Mihelčič topil sreče in veselja.« kaj poreko na to pasjo pridigo razni Krizologi in in — nevarnosti Poletje se sicer še počasi, toda že vidno občutno bliža koncu. Se dober teden, pa bo konec »pasiih dni«. Seveda bodo tudi še v septembru topli dnevi, a poletne vročine ne bo — razen če bi se med v razmerja zemlje do sonca kaj posebno izrednega drugi zlatousti, vse odpuščajoči zagovorniki »nove zgodilo. Zato skušajo tisti, ki dozdaj niso imeli vere« in nienih paralitičnih izgubljencev?« Širile Štajerskega Gospodarja! 7 G IN ONO I Pozor pred strupenjaki! Navadno prihaja poletna vročina šele v prvi in drugi tretjini do svojega viška. To je vročina do-zoritve sadja, sadežev in raznih pridelkov. To je' tudi vročina, posebno dobrodošla strupenim kačam. Dvojni vpliv se opaža pri tej golazni v dneh avgustove vročine: vsrkavanje razmnoženega strupa in večja razdraženost ter bojevitost strupenjakov. Po dolgih izkušnjah se je namreč izkazalo, da ni vseeno, v katerem letnem oziroma poletnem času modras (drugih strupenjakov pri nas ni) piči žival ali človeka. Večja ali manjša jakost strupa se ravna predvsem od razlike vročine in pa od količine v posebnih žlezah nabranega strupa z upoštevanjem uporabe, to je od vprašanja ali in kolikokrat je dotični eksemplar (baš tisti modras) koga pičil. Novi pik po prejšnjem piku je navadno slabotneji kakor če je bila ob piku še cela množina strupa na razpolago. Pri tem pa igra veliko vlogo tudi stopnja večje ali manjše razdraženosti strupenjaka. Tudi v raz-draženju samem se razvija jakost strupa. Ravno razdraženost strupenjaka pa je največ odvisna od letnega časa. Zgodaj spomladi, ko je strupe-njak še omamljen od zimskega spanja in ga zvabi teplo sonce, greš brez vse skrbi lahko mimo njega; po svoje je hvaležen, da ga pustiš na miru. Pozneje ga na sončenju že stopinja od daleč razdraži do napada ali pa — če se je že dovolj ns sončil in se ga ne draži, se sam raje umakne. V pasjih dneh meseca avgusta pa prihaja razdraženost z razmnoženjem strupa do svojega viška. V jesenskih mesecih postanejo strupenjaki zopet leni, posebno če se sončijo. Tedaj vidno pada tudi število kačjih pikov, ki jih ni zamenjati s kačjimi vgrizi, kar se pa kaj rado dogaja. Znani so slučaji, ko se je vgriz sicer nedolžne kače (n. pr. kobranke, smokulje itd.) vsled sugestije, da je bil to pik strupenjaka, zamenjal prav tja do resnosti; to se pravi, da se je le vgrizeni res počutil kakor da je — zastrupljen. Pa o tem bo treba ob priliki kaj več spregovoriti Med tem naj zadostuje sledeče kratko opozorilo: posebno vsi tisti, ki ne poznajo oziroma ne razlikujejo strupenih od nestrupenih kač, najbolje store, če zlasti v tem času pustijo vsako kačo lepo pri miru. Vsaka kača je, kakor že rečeno, po svoje hvaležna, če jo pustiš v miru tam, kjer jo vidiš. Tudi kdor sicer pozna modrasa, pa ne ve, kako se ga brez posebne nevarnosti l&hko uniči, stori bolje, da ga istotako pusti pri miru. Zdaj je tudi čas, ko se ta golazen raz- leze tudi po sicer sončnih krajih in ko se jih najde tudi v vodah, ali še več, ob vodah. Treba torej večje previdnosti, zlasti pa ne puščati otrok samih. Pusti golazen pri miru, tako bo? najbolj varen pred njo! In „deževale" bodo - zvezde Kakor vsak od dvanajstih mesecev v letu ima tudi avgust svojo posebno zgodovino že po imenu in nastanku in je še zlasti bogat na raznih prilike za sončne kopeli, zamujeno nadomestiti v teh dneh avgusta. Hočejo b ti vsaj po obrazu črno zagoreli in mislijo, da bi z daljšim obsončevaniem naberejo cele zaloge sončne toplote za pozneie, najraje za čas preko cele zime. Toda navadno se vsi taki poskusi pretiravajo, končavajo žalostno, nekateri tudi smrtno in če ne ravno enako drugo, pa gotovo z neprijetnimi posledicam1 sončnih opeklin na izpostavljeni koži. Nikar pretiravania! Učimo se od poljedelca, sploh od ljudi, ki preko poletja žive največ v prosti naravi. Oni uživajo brez posebnih izpostavljenj ves čas za nje primerno sončenje. Kdor pa ima čas za zračne kopeli, naj vporabi sonce in senco izmenoma. Kdor trpi na pljučih, na srcu in živcih, nai gre prej k svojemu zdravniku, da ga preišče, če sploh sme izpostavljeno vživati sončne kopeli. P Kleine Anzeige Realitäten und Geschäftsverkehr 2 Kleines Haus init Garten an Frau mit Pension oder sonstigem Einkommen zu vergeben. Adresse in der Verw. des Stajerski Gospodar. 528-2 Hinweise zum Sparen sind Forderungen der Gegenwarf, um über Mangelzeiten hinwegzuhelfen. Die Waffen für den Sieg gehen ¡efzf vor, und auch „Roso-doni" muß deshalb sparsam gebraucht werden. RomxJcüI Zu kaufen gesucht Abfälle! Altpapier. Hadern, Schneiderabschnitte. Textilabtäl-le, Alteisen. Metall, Glasscher-kauft lautend jede Menge Alois Arbeiter. MarburgiDrau. Drau-qasse 5 4 Kaufe Sessel und verschiedene Möbelstücke aller Art, auch komplette Schlaf- und Kücheneinrichtungen, Schreibtische usw. J. Putschko, Marburq-Dr., Triesterstraße 57. 525-4 Offene Stellen Dringend gesucht: 1 Pferdeknecht m. Familie, 1 Ochsenknecht m. Familie, 1 Kuhknecht m. Familie mit Wohnunq und natural Dept. Bevorzugt werden Familien mit mehreren Arbeitskräften Anträqe an Gräflich v. Herberctein'sche Domänen Verwaltung Ober Pettau. 766-6 Suche verläßlichen Winzer mit 3—4 Arbeitskräften, der sich 2 Kühe halten kann. Grachor-nig, Ranzenberq 45. 508-6 Winzer, $ach Möglichkeit mit mit mehreren Arbeitskräften, wird ab 1. September in schön qebauter Winzerei in der Nähe Luttenbergs aufgenommen. Grund für Rinderhaltung vorhanden. Anträge an F. Sem-litsch, Luttenberg. 521-6 Schaffer und Meier mit mehreren Arbeitskräften werden aufgenommen. Anzufragen bei Alexinder Linninger, Marburg-Drau, Tauriskerstraße 32. 530 6 Lehrjunge für Bau- und Möbeltischlerei wird aufgenommen. Anton Jug, Drauweiler, Ter-butzgasse 33. , 522-6 Lehrlinge für Wagnerei und Autokarosseriebau wurden aufgenommen bei Alois Krabonia, Wagnerei und Autokarosseriewerkstätte, Marburg-Drau, Triesterstraße 6. 529-6 &0jädmefifi> damlftänWfi'irdeii Wiferùefimmfimdden [qtmanzmkinäßigin Oheanfcfl Zahn-Atelier staafl. dipl. Dentist E. HOPPE Cilli, Ringstrasse 13 vom 6. bis 31. August 1944 geschlossen Zwei Herren suchen zweck« Ehe 2 Frauen oder Witwen, 25—30, bzw. 45—55 Jahre alt; Vermögen erwünscht. Anträge mit Bildern unter »25—55« an die Verw. d. Blattes. 781-12 Verschiedenes Bandagen aller Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA. Bandagtst. \tarbnrq/r>rau Herrenaasse 5 g y g g Kulvei luí Wuchs und Mästung der Schweine R E D I N, mit garantiertem trlolp Zentraldrogerle EMIL. THÜR M a r b u » a (Drau) . Herrengasse 33 Heirat i Zwei alte Handschu Räumt man in Schutt u. Glas u. Schmutz sind alte Handschuh guter Schutz. Wenn man in Scherben dann mal fafjt so braucht man nicht gleich Landwirt, 50 Jahre. Witwer, unabhänqiq, ohne Kinder, sucht arbeitsfreudige Besitzerstochter oder Witwe von 35—50 Jahren zwecks Ehe. Zuschriften an die Verw. de« Stajereki Gospodar unter »Größerer Besitz«. 523-12 J» ap Weiße Hündin, Spitzl, hört auf den Namen Picki, am 23. Juli 1944 in Dräuweiler entlaufen. Rückgabe an Cebe, Drauweiler, Friedhofgasse 20, gegen 100 RM Belohnung. 524-13 Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser in-nigstgeliebter Sohn und Bruder Karl Fekonia Grenadier infolqe eines tragischen Unfalles am 3 Juli 1944 den Tod gefunden hat. Kulmberg b. Friedau, Marburg-Dr., den 10. August 1944. In tiefer Trauer: Johann und Ursula Fekonia, Eltern; Johann und Antonia, Geschwister; Familie Franz Kleinschek und alle übrigen Verwandten. 783 Hart zerriß unser Glück die traurige Nachricht, daß unser über alles qeliebter, herzensguter, unvergeßlicher einziger Sohn, Bruder, Onkel, Vetter und Neffe, unsere einziqe Hoffnung und Stolz Franz Purgai Soldat im 30. Lebensjahr an der Ostfront am 7. Juli 1944 den Heldentod fand. Wer unseren lieben Franz kannte, wird unseren Schmerz ermessen. Jahrinq, Windischgraz, Marburg-Dr,. 10. August 1944. In unsaqbarem Schmerz, in tiefster Trauer: Franz und Juliane Purgai, Eltern; Anna Kostaniewetz qeb. Purgai, Schwester; Johann Kostaniewetz, Schwager; Mihael Purgai, Alois Pawaletz, Onkeln; Johanna Purgai, Johanna Pawaletz, Tanten; Maria, Anna, Franziska, Kusinen; Anna, Aloisia, Franz, Jakob, Nichten und Neffen, und alle übrigen Verwandten. 527 Funde-Verluste Geldbörse mit Geldbetrag, Eisenmarken u. Kassaschlüssel auf dem Wege Unqartorgasse zur Färberqasse verloren. Der ehrliche Finder wird qebeten dieselbe bei Matthias Kleinschek, Schmiedleister, Pettau, qegen Belohnung abzugeben. 782-13 ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich! UPOŠTEVAJTE PREDPISE LETALSKE ZASCITEI Aufruf zur Meldung von Männern und Frauen tür Aufgaben der Reichsverteidigung 1. Auf Grund der 2. und 3. Verordnung des Generalbevollmächtigten für den Arbeitseinsatz über die Meldung von Männern und Frauen für Aufgaben der Reichsverteidigunq vom 10. Juni und 28. Juli 1944, die auch in der Untereteiermark Anwendung finden, haben sich alle Männer, die zwischen dem 30. Januar 1878 und dem 1. August 1928 und alle Frauen, die zwischen dem 1. August 1894 und dem 1. August 1927 geboren sind und die im Reichsgebiet wohnen, einschließlich der Protektoratsangehörigen und der Schutzangehörigen zu melden, wenn sie a) am 1. Juli 1944 nicht in abhängiger Beschäftigung standen oder einer selbständigen Berufstätigkeit nachgingen (außerdem auch Ruhestandsbeamte), b) am 1. Juli 1944 zwar in einem abhängigen Arbeitsverhältnis standen, ihre Arbeitszeit jedoch weniger als 48 Stunden in der Woche betrug. 2. Von der Meldung sind vorläufig zurückgestellt: a) die selbständigen Berufstätigen und die Heimarbeiter, b) die Fachschüler(innen), Berufsfachschüler(innen) und Studierenden der Hochschulen, c) Personen vom Lande und von Landstädten, die bereits auf Grund der Maßnahmen der Arbeitsämter zur Verstärkung des Einsatzes in der Landwirtschaft erfaßt und auch bereits eingesetzt sind. 3. Von der Meldepflicht sind folgende Personen ausgenommen: a) Männer und Frauen, die am 22. Juni 1944 bereits im freiwilligen Ehrendienst für die deutsche Kriegswirtschaft eingesetzt waren, für die Dauer dieser Tätigke't, b) Ausländer mit Ausnahme der Staatenlosen, c) Männer und Frauen, die in einem öffentlich-rechtlichen Dienstverhältnis stehen sowie die zur Wehrmacht, zur Polizei und zum Reichsarbeitsdienst Einberufenen, d) Männer und Frauen, d'ie mindestens 6eit 1. Juli 1944 in einem Beschäftigungsverhältiiis stehen, dessen Arbeitszeit 48 Stunden oder mehr in der Woche beträgt, e) selbständige Berufstätige, die mindesten« seit 1. Juli 1944 mehr al6 fünf Personen beschäftigen, f) Männer und Frauen, die in der Landwirtschaft voll tätig sind, g) Männer und Frauen, die hauptberuflich selbständig im Gesundheitsdienst tätig sind, h) Geistliche, i) Schüler und Schülerinnen, die eine öffentl;che oder private allgemeinbildende Schule (Ha-uptschule, Mittelschule, Hochschule) besuchen, k) An6taltspfleglinge, die erwerbsunfähig sind, 1) schwangere Frauen sowie Frauen mit einem noch nicht schulpflichtigen Kind oder mindestens zwei Kindern unter 14 Jahren, die im gemeinsamen Haushalt leben. Haben diese Frauen jedoch kein Kind unte' zwei Jahren, so sind 6ie dann zur Meldung verpflichtet, wenn sie mit weiblichen Familienangehörigen in Wohngemeinschaft leben, die das 18. Lebensjahr vollendet haben und nicht selbst berufstätig sind. Die Meldung erfolgt durch Ausfüllung eines Vordruckes. Dieser Vordruck ist ab 10. August 1944 bei den Arbeitsämtern und deren Nebenstellen und bei allen örtlichen Polizeiverwaltungen (Bürgermeisterämtern, in. Marburg-St=dt bei den Polizeirevieren) zu beheben und nach Ausfüllung b's spätestens 31. August 1944 dem für den derzeitigen Wohnsitz zuständigen Arbeitsamt (Hauptamt, Nebenstelle) zu übersenden. Die Meldepflichtigen erhalten nach Ablauf der Meldefrist und der Sichtung aller eingegangenen Meldebogen durch die Arbeitsämter eine Bestätigung über die ordnungsmäßig erfolgte Meldung. Diese Bestätigung, die durch die Post versandt wird, ist als Ausweis über die Meidung sorgfältig aufzubewahren. Auf dieser Karte wird den Meidepfl'chtigen gleichzeitig mit genauer Orts- und Zeitangabe nrtgeteilt. wann ihre persönliche Meldung beim Arbeitsamt erfolgen muß. Zu dieser Meldung sind alle notwendigen Unterlagen mitzubringen (Arbeitebuch, Ersatzkarte, Reisepaß oder Kennkarte, Invalidenkarte, Rentenbescheid, Ausweise über Berufsausbildungen und Prüfungen usw.). Die angegebene Me'dezeit ist genau einzuhalten. Von der persönlichen Vorsprache beim Arbeitsamt oder einer seiner Nebenstellen ohne Vorladung ist Abstand zu nehmen. Meldepflichtige, die bis 1. Oktober 1944 keine Bestätigungskarte erhalten haben, müssen annehmen, daß ihr Meldebogen beim Arbeitsamt nicht eingegangen ist und müssen sich erneut dort melden. Umquartierte haben sich bei dem Arbeitsamt zu melden, in dessen Bezirk sie derzeit ihren Wohnsitz haben. Graz, den 1. August 1944. Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Arbeitsfragen