leto LXVH Poštnina piagana v gotovini_j Ljubljani, v sredo, "dne 1. februarja 1939 _Štev. 26 a'_Cena 2 Din
Naročnina mesečno	^^^^^ Cek. račun: Ljub-
lii	CI^ADPJk/Ff^ PPI
inozemstvo t20 Din	SgM H WB BS/ f Hi M Ml MH Praga-Duna) 24.797
Uredništvo je v	JBLm^d^J ^ JBLmmm^
Kopitarjevi ul. 6/111
jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40413, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Hitlerjev govor
Trije vodilni državniki evropskih velesil so sedaj že spregovorili k zunanjepolitičnemu (>olo-žaju Evrope, ki mu daje pečat zlom boljševiške Španije in objava italijanskih teženj do Francije v italijanskem časopisju. Govoril jo francoski zunanji minister Bonnet, ki je bil v svojih izvajanjih miroljuben, le voljo Francije, da brani svojo lastnino, je podčrtal z velikim poudarkom. Govoril je angleški ministrski predsednik Chamberlain, ki je meni i, da je Anglija svoje dokaze miroljubne in od spoštovanja do človečanskih vrednot prežete politike izčrpala, in da je sedaj prišel čas, da tudi drugi pokažejo enako dobro voljo. Z največjo radovednostjo pa je Evropa brez dvoma pričakovala govor nemškega državnega kanclerja Hitlerja in je treba reči, da v svojem pričakovanju ni bila razočarana. Zelo verjetno je, da bomo te dni slišali tudi še besedo kakšnega vodilnega italijanskega državnika, nakar bo položaj kolikor toliko razčiščen in bodo diplomatične fronte jasno potegnjene.
Ves poudarek Hitlerjevega, dve uri in četrt trajajočega govora je bil položen v tisti del, kjer je nemški državni kancler pojasnil stališče Nemčije, ako bi bila Italija zapletena v vojno. Uprav o tem pa so ostale velesile tudi najbolj želele pojasnila. Italijansko - francosko nesoglasje je z razvojem dogodkov v Španiji dobilo neposredno perečnost in je bilo potrebno, da sta si obe pro-tivnici na jasnem, koga bosta pri merjenju — za enkrat samo besednem merjenju moči — imeli ob sebi in koga proti sebi. Medtem ko je bil angleški državnik precej zdržen in ni izrekel nobene besede, ki bi ga za določene položaje vezala, ali ki bi vsebovala le trohico grožnje proti komurkoli, je bil nemški državni kancler prodorno jasen in je slovesno in z velikim poudarkom povedal, da vsaka vojna, v katero bi bila vpletena Italija, tudi vojna proti Nemčiji, in da bi Nemčija v tem primeru vso svojo silo postavila v službo italijanskega zaveznika. Bolj jasno in bolj slišno tega ni mogoče povedati. Italija torej sme pri razčiščevanju svojega spora s Francijo brezpogojno računati na polno pomoč nemške države, Francija pa mora računati s tem, da bi v morebitnem bojnem prerekanju z Italijo imela proti sebi na svoji severni meji vso nemško oboroženo silo. Na tej osnovi se bo sedaj razvijal razplet italijansko-francoskega nesoglasja. Razumemo, da tega ne smemo sprejeti kot neke vrste ultimat, ki na kratek rok zahteva sprejem postavljenih zahtev. Saj je Hitler v 6vojem govoru večkrat podčrtal, da je Nemčija fanatično miroljubna in da do Francije in Anglije nima — iz-vzemši kolonialnega vprašanja — nobenih zahtev po kakšnih novih ozemljih. Iz tega smemo s polno upravičenostjo sklepati, da Hitlerjeve besede glede Italije ne pomenijo, da bo Nemčija z zaprtimi ušesi ter z zavezanimi očmi in usti šla v vsak oborožen nastop, ki bi ga ji javila njena južna zaveznica, marveč da se bo Nemčija najprej potrudila, da z neposrednimi posredovanji pri Franciji in Angliji kakor tudi pri zavezniški Italiji izčrpa vse možnosti mirnega sporazuma in da bi šele potem, ko bi bil ves trud zaman in vsi poskusi jalovi, skupno s svojo italijansko zaveznico šla v borbo za ono, kar Italija smatra, da je njena upravičena, naravna težnja. Vseeno pa bodo Hitlerjeve besede, izrečene v trenutku, ko se pričenja stvarni razgovor med Italijo in Francijo, težko padle v diplomatično tehtnico. V obliki, kot so bile izrečene, tudi ne dovoljujejo tolažbe, da bi se nemška obljuba Italiji dala morebiti razveljaviti s kakšnimi ponudbami, ki bi jih zapadni velesili Nemčiji dali. Hitlerjeva pomoč Italiji je torej ena najbolj trdnih stvarnosti v sedanjem zamotanem evropskem političnem položaju. Morda bo ta stvarnost blagodejno vplivala pri končni ureditvi španskega vprašanja, ki ga proti vsem nasvetom človeškega uma in srca nekateri brezvestneži še hočejo zavlačevati.
V svojem zunanjepolitičnem pregledu je Hitler posvetil izredno veliko pozornost vzhodni in južnovzhodni Evropi, in moramo z velikim veseljem ugotoviti, da na tem velikem področju tja do Sovjetske Rusije — ki je Hitler niti z besedo ni omenil — ni pozabil imenovati nobene države, poudarjajoč, da je Nemčija z njimi v dobrih odnošajih. S posebno zadovoljnostjo pa je Jugoslavija, o kateri je nemški kancler menil, da spoštovanje do nje v Nemčiji vedno bolj raste in da se je spremenilo v prijateljstvo, vzela na znanje kanclerjeve besede, kajti v medsebojnem spoštovanju, to je v spoštovanju osebnih neodvisnosti vsakega naroda, ležijo osnove za prijateljsko sožitje, ki ga, nasprotno, medsebojna nezaupljivost ln negotovost le zastrupljata.
Francoska meja natrpana
s španskimi begunci
Najbolj hitro so bežali rdeči voditelji
/
V Francijo smejo samo žene, otroci in starčki
Pariz, 31. jan. TG. Vsi francoski listi so polni popisov strašnega bega španskih beguncev iz Katalonije, ki vsi 6ilijo proti francoski meji in hočejo na francoska tla. Francoski listi imajo na meji številne dopisnike, ki poročajo o tcgobnih prizorih, ki 6e odigravajo na cestah, ki vodijo proti francoski meji ter na meji sami.
Boljševiški vodje so med ljudstvom raztrosili lažnjive vesti, da nacionalisti vse, kar dobijo pod roke, uničujejo in vsakega Katalonca pobijejo. To je ljudstvo tako prestrašilo, da je trumoma zapustilo bivališča in odbežalo v negotovost, pa čeprav bi dejansko nikomur ne
bilo treba bežati, ker nacionalistične čete nikomur niti lasu niso skrivile. Nacionalistični generali so po radiu in po letakih razglasili, naj ljudje nikar ne beže, naj ostanejo na svojih domovih, toda armada beguncev je že na potu in od zadaj pritiskajo na njo tolpe miličnikov, ki streljajo na begunce, ki bi se obotavljali. Boljševiški voditelji, ki so skozi več kakor dve strašni leti trpinčili ljudstvo, ga trpinčijo šo sedaj, ko inu jo zasijala zarja svobode.
Rdeči kolovodje ne vedo, kam bi se dali
Prvi so pribežali na francosko mejo kajpada boljševiški voditelji 6ami. Ti so se najprej rešili na varno. Largo Caballero, »španski Ljenin« je bil med prvimi, ki je pridrvel čez mejo. Sedaj je prišel tudi Negrin, predsednik boljševiške vlade s trumo zbeganih ministrov in diplomatov. Časnikarji so na meji Larga Caballera spraševali, kam je namenjen Odgovoril jim je, da ne ve, kam naj gre in da nima pojma, kaj se sedaj v Španiji dogaja. Spraševal^ so bivšega rdečega poslanika v Parizu Araquistana, ki je privlekel številne trebušnate kovčeke čez mejo, kam namerava, pa je prav tako odkimal, da nima pojma, kaj se okrog njega dogaja in da mu je edina želja, da se iz Španije reši.
Velikanske so trume miličnikov, ki kar v skupinah po več sto in v polni bojni opremi prihajajo na mejo. Minil jih je vsak pogum. Samo na to mislijo, kako bi se spravili na varno.
Na potu pred seboj vse pometajo stran, ženo in otroke, samo, da imajo pot za beg prosto. Na njihovo veliko presenečenje pa je francoska vojska odredila, tla
Množica na trgu pred Beneško palačo v Rimu ob Mussolinijevem govoru, ko je Barcelona padla
Velik plen v Barceloni
Komunisti lažejo, ko pravijo, da je bila rdeča armada brez orožja
IIendaye, 31. januarja, dl. Iz Barcelone poročajo o velikem plenu vojnega materiala, ki so ga rdeče čete zapustile v naglici. Med drugim so dobili 100 letalskih motorjev ameriške znamke, dalje 8 popolnoma novih, že sestavljenih letal, prav tako ameriškega izvora, potem ogromne množine bencina za letalstvo in nad 100 strojnih pušk, ki so bile še v zabojih. Dalje so Francove čete v mestu in okolici zbrale okrog 60 topov, ki so jih zapustile bežeče čete. Razen tega je še kakih 20 ton najmodernejšega vojnega materia:la, ki je vse bilo poslano iz inozemstva. Vidi se, da so bile rdeče čete izvrstno preskrbljene z orožjem in je neresnica, ki so jo širili komunisti, da so se morali umakniti zaradi pomanjkanja orožja. V zadnjih 24 urah je bilo ujetih 3000 miličnikov.
Dež in sneg ovirata vojaško gibanje v Kataloniji
Lepo vreme, ki je skoraj mesec dni trajalo v Kataloniji in ki je zelo pospešilo vojne operacije zadnjih tednov, še je naenkrat sprevrglo v mokre in mrzle zimske dneve. V ravnini trajajo neprestano močni nalivi, v Pirenejih pa že nekaj dni
Gafencu v Belgradu
r Bukarešta, 31. jan. A A. Danes ob 10.05 je romunski zunanji minister Gafencu s soprogo in v spremstvu ravnatelja svojega kabineta Dopa in šefa kabineta odpotoval v Belgrad, da se tam sestane s predsednikom jugoslovanske vlade dr. Stojadinovičem. V Belgradu bo ostal nekaj dni. Na postajo je Gafenca pospremil jugoslovanski veleposlanik Jovan Dučič z vsem osebjem veleposlaništva. Poleg tega so Gafenca pospremili na postajo tudi vsi višji uradniki zunanjega ministrstva, kakor tudi novoimenovani romunski poslaniki v balkanskih državah in tukajšnji turški poslanik Suhi Tanrier.
sneži. Zaradi tega so tudi vojaške operacije na bojišču deloma v zastoju. Nekoliko so se Francovi oddelki pomaknili naprej ob morju in pa v podnožju Monsenya. Večjih bojev pa ni bilo.
Madrid, 31. januarja. AA. Ponoči ob eni je nacionalistično topništvo velikih kalibrov začelo strahovito streljati na Madrid. Streljanje je trajalo pol ure.
Kaj pripovedujejo talci
V Barceloni je divjala boljševiška „SIM" -70.000 žrtev
Burgos, 31. januarja. Me.d ujetniki, ki so jih nacionalistične čete osvobodile v Barceloni, so tudi mnogoštevilni talci, ki so jih republikanci zaprli z namenom, da napravijo pritisk nad rodbinami teh ljudi. Poleg drugega so sc nacionalistične oblasti podrobno seznanile z organizacijo, ki je bila izvedena po intcncijah socialističnega voditelja Indelasija Prictc. Ta organizacija jo imela za cilj s terorjem zadušiti vsak poizkus vstaje proti rdeči tiraniji. Generalu Pozasu je bilo naloženo kot dolžnost, da z rdečimi agenti organizira osebno službo »S i m«. Ta služba je pod krinko, da zbira vojaška obvestila, bila v resnici politična policija. Organizacija »Sini« je imela zelo razkošne prostore v vili Tamarita. Organizirala jc številne podružnice. Ena takšnih podružnic je imela svojo prostore v seminarju. Tu jo bil tudi pravi arzenal priprav z a mučenje po vzorcu sovjetske čeke. številne osebe, ki so opravljale dolžnost krvnikov, so zdaj ugotovljene. Mod njimi je tudi boksač llironcs. »Sini« je organizirala poleg tega tudi koncentracijska taborišča po sovjetskem vzorcu. Računajo, da število žrtev te organizacije v Itarceloni presega .70.000. Prav tako so odkrili v Barceloni, v hiši, v kateri je nedavno bival Negrin, vzidano blagajno, v kateri je bilo mnogo dragocenosti in denarja. Delavci, ki so delali pri tem delu, so izjavili, da blagajne ni bilo mogoče tako hitro odnesti zato, ker so nacionalistične četo tako hitro prodiralo.
Posvet
baltskih držav
Kovno, 31. jan. c. Jutri 6e začne v Kovnu konferenca zunanjih ministrov baltskih držav, Konfercnca bo trajala tri dni.
zdravi moški ne morejo čez m e j o. Francoske stražo so jih ustavile in jih ne pusto čez mejo. Samo ženske, otroci in starčki smejo v Francijo. Vse ostalo pa mora nazaj.
Na meji pri Puigccrdi, pri Perthu6u in pri Pori Verdeu jc natlačeno polno miličnikov, ki bi radi čez mejo ter svoj bes znašajo nad civilnimi begunci, ki prihajajo od vseh strani in silijo v ospredje.
GO.DDO na vratih Francije
Severno od Figuerasa je po j>oročilih časnikarjev natlačenih 30.000 civilnih beguncev, ki se počasi stekajo proti pirenejskim prehodom. Pri
Chamberlain:
,.Obiska pri sv. očetu ne bom nikdar pozabil"
London, 31. jan. c. Med zunanjepolitično razpravo v spodnji zbornici je govoril danes tudi predsednik vlade Neville Chamberlain.
Takoj uvodoma je Chamberlain izjavil, da prav rad govori o zunanji politiki, ker lahko tako pove svoje vtise o potovanju v Rim. V Rim je šel na Mussolinijevo vabilo. Na poti skozi Pariz sc je sestal z Daladierom in Bonnetom. Iz Rima pa sem ponesel predvsem ta vtis, da Mussolini prav zatrdno želi ohranitev miru. Na sestankih je Mussolini večkrat poudarjal, da Italija hoče mir. To jc dokazal Mussolini že v septembru in v Rimu je ponovno izjavil, da je pripravljen zopet napraviti tako uslugo kakor tedaj.
Za italijansko zunanjo politiko pa jc os Rim-Berlin temelj vsega njenega delovanja. Toda v Rimu so mi poudarili, da to sodelovanje v osi ne izključuje prijateljskega sodelovanja med Italijo in Anglijo ali pa med Italijo in kako tretjo državo. Mussolini tudi želi razpravo o razorožitvi, in sicer v tem smislu, da naj se govori o kvalitativnem razoroževanju.
Toda moje poročilo o bivanju v Italiji ne bi bilo popolno, če nc bi omenil našega obiska pri sv. očetu. Tega obiska ne bom nikdar pozabil. Sv. oče je sporočil pozdrave kraljevski dvojici in želel srečo vsemu angleškemu narodu. In s kakšnim pogumom in kakšno zavestjo človečnosti prenaša sv. oče vse tegobe sedanjega časal Ves ta obisk me je zelo prevzeli
Nato je Chamberlain govoril še o Španiji in da je sedaj pač jasno, da bi tu sleherno špansko zadevo izzvalo vojno V
reke vmešavanje v Evropi.
Po rt B o u jih je 3000, pri Prats de Mollo 8000, pri Urgelu pa 20.000, ki vsi čakajo na svojo usodo. Povsod je velik nered, kajti begunci nimajo kje spati, nimajo od česa živeti in sc je med njimi, ker so brez nadzorstva, razneslo strahotno prerivanje. Republikansko vojno vodstvo je moralo poslati posebne vojaške čete, katerih naloga je, naj, če potrebno, z orožjem v roki preprečijo častnikom in državnim uradnikom nasilni prehod čez francosko mejo, tako da bi se civilno prebivalstvo moglo hitreje odtakati.
Na stotine bcguncev je, ki sc ne poslužujejo gorskih cesta, marveč gredo kar skrivaj po noči čez gorsko pobočja ter se razlivajo onstran Pire-nej po francoskih vaseh. Takšnih so francoske oblasti naštele že več tisoč. Francoska obmejna straža je morala biti ojačena in tvori sedaj že neke vrste sklenjeno verigo vzdolž vse pirenejske meje.
Največje presenečenje so doživeli na meji, ko se je pojavdo skoraj 3000 francoskih miličnikov, n i k o v, ki so sc borili v rdeči mednarodni brigadi in so sedaj kot skupine utekli in se predstavili na meji v polni opremi ter prosili za prehod. Te so pustili čez mejo, a so jih takoj poslali v koncentracijska taborišča.
Sestradani, lačni . . .
Koderkoli sc pojavijo španski begunci, ista slika. Vsi so sestradani, lačni, raztrgani, prestrašeni. Vsi se sprašujejo, če so sedaj na varnem, če ni rdečih, čc ni nacionalistov. Pod milim nebom spe, vsake hrane so veseli. Samo, da so na varnem.
Kaj bo francoska vlada napravila s tolikimi begunci. Saj jih bo več kot 150.000, ako vse pusti čez mejo. Toda vseh ne bo. Zdravi moški morajo nazaj. Francoske oblasti pa upajo, da se bodo begunci, kakor hitro se pomiri in ko bodo v Kataloniji spet redne razmere, radi šli nazaj v Španijo na svoje domove. Samo oni ne, ki imajo na vesti zločinstva. Kajti ti vedo, da bi se nad njimi maščevalo ljudstvo samo, četudi bi jim Francova oblast grehe odpustila. Ti pa bodo šli v francoskc kolonije ...
Zemunska vremenska napoved. V vsej večji severni polovici države bo nekoliko mrzleje. Po večini oblačno v vsej državi z dežjem in 6ncgom posebno na južni polovici.
Zagrebška vremenska napoved; Hladneje ia oblačno.
»Brezverec od rojstva« v mariborskem »Večerniku«
Znani ideolog nekdanjih samostojnih kmetij-cev in njihovih organizacij g. dr. Igor Kosina jo sedaj stopil v krog Ribnikarjevega mariborskega »Večernika«, kjer pi*o svoje ideološke članke. Zlasti njegov zadnji članek od 28. prosinca je tak, da kaj takega v slovenskih listih ze dolgo nismo brali. Predmet njegovega članka, ki mu je naslov »Eppur, si niuove« je vera, cerkev, dogme, prav kakor so pisarili nekdanji svobodomisleci pred 30 leti. Očividno je g. dr. Rosina toga mnenja, da se je znova treba ili kulturni boj, čeprav sam pravi, da je to brez pomena. Mož, ki na eni strani trdi, da ni nikogar med nami, ki bi bolel vero iztrebiti, ki pa se na drugi strani cinično norčuje iz verskega udejstvovanja, ne more biti rosen, ker ni dosleden. Kaj naj človek reče k tonile besedam, ki jih je ta gospod zapisal v »Večernikuc:
»Marsikateri naših «brezvercev» je hodil v cerkev samo, ker so ženira... Podobno je to, kakor z ono igro okoli umirajočega «liberalizma»: ali se bo spovedal ali se ne bo, zakrknjenec. — Oba ideološka tabora zadržujeta sapo. In res: uspelo je — spovedal se je, grešnik. Zmagoslavje je veliko, kajti enkrat za vselej se je zopet izpričalo, katera ideologija je močnejša. — Mi pa, ki smo vendar «brezverci», tako rekoč od rojstva, se moramo začeti pripravljati zgodaj na ono uro — da bomo ostali «trdni».<
Gospod doktorl Z vašimi besedami moramo obsoditi tako cinično pisanje: >Vaša igra je nevarna in ne uslreza interesom slovenskega naroda«. Vedite pa, da s takim pisanjem cerkvi in veri ne boste nič škodovali, ker to ni v vaši moči, pač pa škodujete sami sebi in svojemu narodu, ki ga s takim pisanjem javno ločite v tisti dve fronti, ki jih zamerite škofu Jegliču. Prav nikogar ne briga, kakšen ste vi. Zato bi o teh rečeh lahko molčali. Če pa to javno pripovedujete, ne zamerite, če vas in vaš »Večernik« javnost po vaših besedah sodi in obsodi.
Univ. prof. dr. Zarnik o framazonih
Na zagrebški univerzi deluje že mnogo let naš slovenski rojak dr. Iioris Zarnik. »Hrvatski Dnevnike je 31. prosinca prinesel to le Zarnikovo izjavo: »V belgrajskem «Ralkanu» od 28. prosinca t. 1. jo popis članov ma6onske lože «Libertasc> v Zagrebu ter je med člani navedeno tudi moje ime. Zato izjavljam, da sem šele iz tega popisa prvikrat zvedel, da je v Zagrebu masonska loža z imenom «Libertas», da pa nisem člau niti te niti kake druge masonske lože.«
»Hriščanska zajednica mladih ljudi«
V Belgradu je imela te dni svoj letni občni zbor zveza krščanske pravoslavne mladine, ki se imenuje »Hriščanska zajednica mladih ljudi«. Namen tega pravoslavnega društva je krepiti zavest pravoslavja med pravoslavno mladino, kar je vsekakor lep in pozitiven namen, če ga zremo z vidika, da jo zlasti na jugu verski racionalizem med mladino doslej napravil mnogo škode. Podobna društva so začeli ustanavljati tudi anglikanski kristjani, odkoder je prav za prav to gibanje bilo preneseno na srbska tla. Z zborovanja so bili poslani brzojavni pozdravi kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu, ki je pokrovitelj zveze mladih krščanskih ljudi.
»Srbski kulturni klub« in glavno mesto Belgrad
Kakor znano, je bil pred nekaj časa v Belgradu ustanovljen »Srbski kulturni klub«, ki si je nadel to glavno nalogo, da razširja srbsko kulturo na podlagi srbskih narodnih in verskih tradicij. Na njegovo pobudo se je ustanovila zveza kulturnih in prosvetnih društev s sedežem v Belgradu, ki že deluje. Sedaj je ta klub započel akcijo, da bi se v pravilnem smislu rešili urbanistični problemi mesta Belgrada. Srbski kulturni klub je v ta namen povabil vse srbske javne delavce in strokovnjake, naj ustanove društvo za urbanistično, nacionalno iu kulturno zgraditev prestolnice. Kakor vele v poročilu, je bilo zadnjih 20 let v Belgradu zgolj za zasebne zgradbe izdanih voč ko 3 milijarde dinarjev, pa vendar z urbanističnega stališča Belgrad ne zadovoljava nikogar. Pa tudi s srbskega kulturnega stališča Belgrad ni tako zgrajen, kakor bi moral biti. Zato žele sedaj, da bi se izdelal smotren načrt, ki bi bil v skladu z urbanističnimi zahtevami, ki pa bi obenem pokazal pravo srbsko nacionalno obeležje Belgrada. — Prav je, da bo Belgrad enkrat pokazal zunanjost, ki mu gre. Še bolj prav pa bi bilo, ko bi se tudi pri nas našlo kako društvo, da bi se Ljubljana, pa tudi druga naša mesta začela bolj slovensko oblačiti. Koliko se v Ljubljani zida, pa je skoraj ni hiše, ki bi imela na sebi znak, da je zrasla na slovenski zemlji. Velika veČina hiš bi lahko stala kjerkoli, samo na slovenskih tleh ne. Tako ima naše slovensko glavno mesto docela tuje lice. Posnemajmo v tem Srbe, ki .hočejo iz Belgrada napraviti res srbski Belgrad 1
Duh sv. Save
Organizacija »Narodna odbrana« izdaja v Belgradu svoj časopis istega imena, ki je za srbski praznik sv. Save prinesel na uvodnem mestu o sv. Savi daljši članek, ki v njem med drugim pravi: »Veliki hram edinosti, ki ga je zgradil sveti Sava, je sprejel pod svojo obsežno streho vse Jugoslovan stvo. Po tej zaslugi je naš narod duhovno <ujedinjen». Čas, ko je deloval sv. Sava, je doba nad vsemi dobami našo zgodovine, ki bi si je ne mogli niti zamisliti brez duhovnega pomena svetega Save in brez njegove dejavne sile.« — Sveti Sava je bil brez dvoma velik srbski duh, ki ga Srbi po vsej pravici in dolžnosti slave za svojega velikega prproditelja in prosvetitelja. Vendar se nam zdi |x>lrpbno pri tej priliki naglasili, da so tudi Slovenci in Hrvati prinesli v združeno Jugoslavijo dediščino svojih vplikih mož, ki bi si brez njihovega velikanskpga dela tudi nikakor ne mogli misliti sedanje Jugoslavije.
Delovanje nemškega »Kulturbunda«
Kakor poročajo hrvatski listi in kakor smo poročali že tudi mi, se je nemški »Kulturbund« začel živahno gibati, zlasti v Slavoniji, Sremu, Vojvodini in ludi v Bosni. Zadnje dni je nemški »Kulturbund« imel mnogo zborovanj po raznih mestih. V Slavoniji je na primer zboroval v Ve-ličkovrih, v Našicah, Velimfrovcu, Gradiču in Von-čiku. Povsod so ustanovljene nove podružnice nemškega »Kulturbunda«. Osrednja organizacija »Kulturbunda za Slavonijo šteje sedaj 78 krajevnih skupin in 26 zaupništev.
Lažimučeniki
Glasilo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije,
»Sokolski glasnik« od 27. januarja, prinaša celo prvo stran same mile .pritožbe, kako da jugo-slovenskl Sokol trpi veliko preganjanje, da je to delo inozemske protislovanske propagande, in da so zlasti Sokoli v savski, primorski in dravski banovini pravi »hriščanski mučeniki in heroji«.
To jadikovanje viteške organizacije Sokola se nam ne zdi samo takega bojevitega društva nevredno, ampak je tudi popolnoma neosnovano. »Sokolski glasnik« pravi, da se v zadnjem času opaža odpor proti Sokolu celo že med Srbi in meni, da je to pripisati vplivu »importiranih totalitarnih in protislobodarskih ideologij«. Ti tuji vplivi so naperjeni proti slovanstvu in bi radi v prvi vrsti prizadeli škodo sokolstvu, ki da je vseskozi prežeto vseslovanstva. »Izvestni elementi« v Jugoslaviji so se seveda postavili v službo teh »totalitarnih« protislovanskih idej, in vprašanje, zakaj se celo že med Srbi opaža antipatija do sokolstva, je na la način za »Sokolski glasnik« najenostavneje rešeno.
Vsak pameten in pošten človek v Jugoslaviji pa dobro ve, da ni ne med Slovpnci in Hrvati, pa tudi ne med Srbi nobene tuje propagande proti Sokolu niti kakšne struje, ki bi bila proti slovanstvu, ampak da smo vsi Jugoslovani brez razlike verskega ali političnega prspričanja tako dobri Slovani, kakor je urediiik »Sokolskega glasnika«, in najmanj tako dobri Jugoslovani, kakor je na primer sokolski starosta g. Gangl. Tudi totalitarni in prolislobodarski nazori tujega sveta so čisto nedolžni zaradi nasprotja, ki se po priznanju »Sokolskega glasnika« samega nasproti sokolstvu opaža po vsej Jugoslaviji. Pravi vzrok je davno znan, ker se je namreč Sokol oddaljil od vseslo-vanske ideje, ki pozna samo enakopravne in enakovredne slovanske narode in ne dela med njimi razliko po njihovi veri in političnem prepričanju, Sokol pa se je udinjal čisto neslovanskemu anti-katolištvu, »svobodni misli« in delitvi med »prave« in »neprave« Slovane z vidika ruskega carskega imperializma. Po predavanjih bratov Sokolov, po njihovih govorih in javnih nastopih ter pisanju »klerikalni« Slovenci, ogromna večina Hrvatov ter Slovaki, pa Poljaki in Ukrajinci, katoliki in uniati, niso pravi slovanski element, in isti »Glasnik«, ki poudarja sokolsko vseslovanstvo, na peti strani
odreka Ukrajincem, da bi bili narod ter trdi, da jih je šole Avstrija iznašla... Mar brat Sokol ne ve, da je ukrajinska narodna ideja stara že najmanj 000 let, da jo vnovič vstala iz suženjskega mrtvila pod Hmijelniikim pred 300 leti in da jo je v novi dobi zbudil pravoslavec Taras Ševčenko, ki nikoli ni bil v Avstriji niti pod njenim vplivom, kakor ve vsak pravi in dobri Slovan, samo naši Sokoli ne. To pa zaradi tega ne, ker so se po Tyršu in njegovih somišljenikih navzeli tujega, francoskega in germanskega duha antiklerikalizma, ker so hoteli v narod zanesti neversko ideologijo in kulturni boj zoper katoliško cerkev; kakor je videti, pa danes tudi že pravoslavnim Srbom preseda verski indiferentizem in iažinaprednjaštvo Sokola ter njegova strankarska obeleženost. Saj je večina sokolstva v vpregi JNS, je pod diktaturo divje agitirala za to stranko in se je tudi pri decembrskih volitvah predvsem v zapadnih pokrajinah mnogo kje postavila v službo najhujših nasprotnikov ljudstvu.
Zato je samo smešno, če »Sokolski glasnik« v drugem članku poziva na materialno in moralno nomoč savskemu, primorskemu in dravskemu »mu-ceniškemu« Sokolu, češ da ga kruto preganjajo, mečejo iz služb in da Sokoli brez posla na cesti stradajo, ko pa vsi vemo, da to ni res. Zaradi sokolstva se ni pri nas še nikomur skrivil las, Sokoli so slejkoprej privilegirana organizacija in »Glasnik« v tem svojem pozivu na pomoč sam priznava in piše, da se Sokoli nahajajo na visokih javnih položajih ter da se s tem ponašajo! Koliko uradnikov, učiteljev in drugih javnih nameščencev je Sokolov in zaradi tega nihče ne trpi nobene krivice ali zapostavljanja 1 To pa kljub temu, da so bili razni člani Sokola tisti, ki so za Kramer-jevpga totalitarnega režima naše ljudstvo s silo strahovali, kot protidržavno žigosali in mu občutno škodo prizadeli, ker se ni hotelo ukloniti režimu JNS. To naj »Glasnik« razmišlja, pa se bo nehal pritoževati zaradi neke »nezaslužene bridke usode« in deliti bratom Sokolom mučeniške vence, ki jim ne gredo, saj so privilegirana viteška družba, ki ji država deli proračunsko bogato podporo in dobro plačuje njeno vodstvo. ' f ' > > L l> Ti'
' " MV ,"w v" i \
j
»Samouprava« piše:
Tri razdobja Petra živkoviča
Belgrajska »Samouprava« je napisala o nekdanjem diktatorju in sedanjem predsedniku JNS Petru Živkoviču daljši članek, kjer je z odkritostjo, ki v takih stvareh tam doli ni v navadi, pojasnila javnosti marsikaj iz življenja in delovanja tega velikega gospoda. Med drugim pravi:
»Od leta 1903., ko je bolj slučajno zašel v nekak nevaren riziko, pa do današnjega dne, Peter Živkovič ni bil prijatelj in pristaš nevarnosti. Zato je svoje najbolje dni preživel v suflerski školjki, skrit pred občinstvom. In ta opravek se mu je podal. V zgodovini našega umetniškega ln političnega gledališča nismo imeli boljšega sufler-ja od g. Petra Živkoviča. Karijero g. Živkoviča moremo deliti v tri razdobja. Prvo razdobje j« še skoro najboljše ter traja tja do vojske. Tudi takrat je g. Peter Živkovič bil eden . iztped,(tistih' ljudi, ki na nje nihče ni bil posebno pozoren, ker pač ni prišel iz okvira povprečnosti. Za časa vojske pa Peter Živkovič že začenja svoje zakulisno delovanje in izza tega časa izvirajo že tudi njegove prve velike napake. On je bil tisti, ki je ustvarjal koterije, poskušal potegniti politiko v vojsko in vojsko v politiko, tpr se vsemogoče prizadeval, da bi mimo bojnih poljan preskočil svo-
je šolske tovariše, sicer boljše vojščake kakor pa je bil sam.
Dogodki mu pomagajo in po vojskah se mu v osvobojeni državi posreči, da kot poveljnik garde pride v tak položaj, odkoder je mogel izvajati svoje načrte v praksi. Njegova beseda se pričenja, da so jedli v raznih ministrstvih... Treba je priznati, da so mu pri vsem tem mnogo pomagali bivši politiki, ki so se v boju za oblast posluževali vseh sredstev ter so zato iz g. Petra Živkoviča napravili političnega činitelja. In sicer političnega činitelja prve vrste, ki je mnogo vplival tudi na razvoj političnih dogodkov od leta 1920 do 1929. Tega leta pa se je Živkovič opogumil ter je še sam stopil na politični oder. Najbrže je v svoji zmoti mislil, da se je že dovolj naučil politične obrti in da bo bogat skušenj iz suflerske školjke mogel igradlti svoj politični položaj.
Do tega časa nihče v naši državi ni dvomil pri Živkoviču o dveh stvareh: o njegovem rodo-ljubju in poštenosti. Mnogo jih je bilo celo, ki so verjeli, da bo mogel važno nalogo uspešno izvesti. Toda prevarili so se, kakor se je prevaril ludi sam g. Živkovičk
Elementi, ki bi radi razbili hrvatske vrste
V Splitu je bil 29. prosinca sestanek tamkajšnje krajevne organizacije HSS, na katerem je govoril poslanec Paško Kaliterna. Med drugim je v poročilu o političnem položaju, kakor poroča »Hrvatski Dnevnik«, »omenil tudi poskuse, da bi se razbile hrvatske narodne vrste z ustanavljanjem neke nove stranke, katera bi predstavljala lo tiste, kateri bi od nje imeli korist. To so elementi, ki znajo le kritizirati, pa nič delati, zato je njihovo prizadevanje že vnaprej obsojeno od ljudstva, ki se ne da speljati na tanek led.«
Boj za Pokojninski zavod v Sarajevu
Sarajevski »Jugoslavenski list« se peča z vprašanjem Pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Sarajevu, ki bi moral kmalu začeti delovati. List pravi, da je belgrajski Pokojninski zavod teh misli, da sarajevski zavod nikakor ne bo zmožen samostojnega življenja. Zaradi tega belgrajski krogi predlagajo, naj bi se v Sarajevu ustanovila zgolj podružnica belgrajskega zavoda, ki bo potem v svojo upravo sprejel enega člana iz Sarajeva. Te dni pa so sarajevse zbornice prejele od ljubljanskega predsednika Pokojninskega zavoda dr. Milavca poročilo, kako deluje sarajevski Pokojninski zavod, ki za začetek posluje v Ljubljani. V kratkem pridejo v Sarajevo zastopniki ljubljanskega zavoda, ki se bodo posvetovali z zastopniki sarajevskega gospodarstva in nameščenskih organizacij. Sestavila se bo skupna delegacija, ki pojde nato v Belgrad zahtevat, naj se že imenuje uprava samostojnega Pokojninskega zavoda v Sarajevu. Sarajevčani so od svoje strani že bili v Belgradu, kjer so obiskali ministra za socialno politiko. Na-prošpn je za posredovanje tudi minister dr. Spalio, ki je obljubil pomoč.
Gonja zoper hrvatske duhovnike in izobražence
Zagrebška »Nezavisnost«, ki smo jo že večkrat navajali, sedaj piše, t—ko razni ljudje na raznih shodili napadajo duh. .ščino in »gospodo«. Nato pa med drugim pravi: »Pri nas je zmanjkalo tiste staro hrvatske poštenosti iti državljanske hrabrosti, da bi se na lakih zborovanjih po imenu napadali tisti, ki to zaslužijo, pač pa se vedno strahopetno, brezvestno in podlo napadajo kar celi stanovi, zlasti pa katoliška duhovščina in inteligenca... S takimi napadi se zavestno ubija vsak elan in volja posameznih članov tega stanu, da bi svoje sile posvetili narodnemu dobrti in koristi. Taki napadi pomenijo, da se iz narodnih vrst mečejo najbolj bojeviti, najsposobnejši in najpotrebnejši v današnjih težkih časih, katere preživlja hrvatski narod.« — Omenjamo, da je omenjeni list glasilo radikalne hrvatske struje. ki je že pred volitvami nastopala za radikalnejšo hrvatsko politiko ter se je le pnd silo razmer udala Mačkovemu vodstvu Torej je iz teh vrst jasno, na koga lete ti očitki.	|
Odnosi med Srbi in Madžari
V belgrajskem »Vremenu« je napisal profesor subotiške fakultete Aleksa Ilič članek o starodavnem prijateljstvu med Madžari in Srbi. V žlanku med drugim pravi: »Avstriji ni šla v račun sloga med Madžari in Srbi ter je zato uspešno preprečevala trajni sporazum meri njimi. Vendar je v preteklih stoletjih prišlo večkrat do izraza srbsko-madžarsko bratstvo in prijateljstvo ter sta ob vsaki taki priliki zveza in sloga blagodejno vplivali na napredek bodisi enega ali drugega. Dva naroda, nenavadno si podobna po svojih značajih, lastnostih in trpljenju iz preteklosti, dva naroda, ki sta si prva in najbližja soseda ter tako rekoč drug na drugega naslonjena, morata po skušnjah tisočletne preteklosti drug drugemu stisniti bratsko roko ter ramo ob rami skupaj iti nasproti lepši in jasnejši prihodnjosti.« O SVOBODI IN STRPNOSTI
Zagrebški »Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodnik o svobodi ter piše: »Svoboda je največja vrednota in bi brez nje življenje nič ne pomenilo. Za njo so se bojevale cele generacije, toda boj za njo še dandanes traja in bo vedno trajal, ker svobode nikdar ni dovolj, kakor tudi ne svežega zraka... In kakor se bo človeštvo vedno borilo, da bi mogli dihati sveži zrak, prav tako se bo bojevalo za svobodo... Da pa se ta svoboda ohrani, je potrebna strpnost, ker sta svoboda in strpnost istočasno dva različna in vendar istovetna pojma: ni enega brez drugega.«
Romunski zunanji minister Cafencu
Novi romunski zunanji minister Gaiencu, ki bo tri dni gost Jugoslavije, spada med najod-ličnejše predstavnike mladega rodu v romunski
Eolitiki in časnikarstvu. Rojen je bil v Bukarešti 1892. V Ženevi je maturiral ter obiskoval pravno fakulteto. Diplomiral pa je na pravni fakulteti v Parizu. Študij je moral zaradi izbruha svetovne vojne prekiniti ter fetopiti v vojsko. Služboval |e najprej kot artiljerijski častnik, pozneje pa je pristopil k zrakoplovcem. Odlikoval se je v hrabrosti in hladnokrvnosti. Zaradi svojih podvigov je bil odlikovan z romunskim in angleškim odlikovanjem. Po končani svetovni vojni se je g. Gafen-cu posvetil časnikarstvu. Ustanovil je najprej revijo »Revista Vremi«. L. 1922. je pa postal ravnatelj dnevnika »Argut«. Dnevnik se je zelo razširil in pridobil mnogo na ugledu. Še danes je glavni gospodarski list v Romuniji. Nadaljni napredek v svoji karieri je g. Gaiencu pokazal 1.1936. z ustanovitvijo velikega romunskega dnevnika »Timpul«, ki je še danes njegov organ. Ko je g. Gaiencu stopil v politično službo, si je kmaiu pridobil sloves. Že 1. 1928. je g. Gaiencu pokazal talent v resoru mednarodnih vprašanj, ko ie bil postavljen za generalnega tajnika v zunanje ministrstvo. Pozneje je zopet imel priliko opravičiti svoj dober glas kot državni podtajnik najprej v prometnem ministrstvu, nato pa v predsedništvu vlade, za tem v oddelku za trgovino in industrijo. L, 1932. pa zopet v zunanjem ministrstvu. Na vseh položajih je g. Gaiencu pokazal izredno razumevanje za realnost in organizacijo ter danes uživa v Romuniji glas delavca širokega obzorja.
Znižane voznine
Beograd, 31. januarja. AA. Prometno ministrstvo je odobrilo polavično voznino na državnih železnicah članicam združenja univerzitetno izobraženih žensk v Jugoslaviji, ki se bodo udeležile državnega kongresa tega združenja v Belgradu 12. in 13. Icbruarja, Ta olajšava velja za odhod od 10. do 12., za vrnitev pa ad 13. do 15. februarja.
Novi ravnatelj kranjske gimnazije
Belgrad, 31. januarja. AA. V imenu Nj. Vel; kralja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog prosvetnega ministra postavljen za ravnatelja 4. 1. popolne realne gimnazije v Kranju Franco K o r b a r, do zdaj profesor na isti gimnaziji.
Osebne novice
Belgrad, 31. januarja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov so na predlog pravosodnega ministra postavljeni: za sodnika v 4. 1. okrožnega sodišča v Varaždinu dr. Miran Devčič, namestnik državnega tožilca v Slavonski Požegi; za sodnika pri okrožnem sodišču v Karlovcu Ivan Kosumovič, starešina okrajnega sodišča v Dvoru; za sodnika v 5. skup. okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Šporn, starešina okrajnega sodišča v Črnomlju; za sodnika 4. 1. okrajnega sodišča v Celju Slavo Papež, okrajni sodnik v Vranskem; za starešino okrajnega sodišča v 4. 1. v Črnomlju Josip Černe, sodnik okrajnega sodišča v Škof ji Loki; za sodnika 7. skup. okraj-* nega sodišča v Logatcu Zvonimir Pristav, okrožni sodnik v Celju; za sodnika 7 skup. v Vranskem Gojko Kitak, pristav okrajnega sodišča v Logatcu.
Premeščeni so: za sodnika 4. 2. okrajnega sodišča v Ljubljani Karel Pleivveis, sodnik okrajnega sodišča v Kranjski gori; za sodnika v 6. skup. okrajnega sodišča v Kranjski gori Milivoj Ilečič, do sedaj v Rogatcu; za namestnika državnega tožilca v 4. 2. v Ljubljani dr. Hinko Lu« čovnik.
Belgrad, 31. januarja, m. Za višjega kontrolorja je postavljen v Mariboru-koroški kolodvor Josip Ferk.
Belgrad, 31. januarja. AA. Premeščena sta: za višjega kontrolorja 6. polož. skup. Anton Sijanec, dozdaj višji kontrolor prometna-komercionalnega oddelka s sedežem v Zidanem mostu za višjega kontrolorja prometno-komercialnega oddelka v Ljubljani; Janez Košir, dozdaj višji kantrolor po* 6taje Ljubljana-Šiška za višiega kontrolorja t>osta-je Maribor-Studenci.
Belgrajske novice
Belgrad, 31. januarja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog prosvetnega ministra nepopolna ženska realna gimnazija v Banjaluki začenši s šolskim letom 1939-40 pretvorjena v popolno žensko realno gimnazijo.
Belgrad, 31. januarja, m. V Belgrad Je do-potovala deputacija slovenskega »Juga« iz Ljubljane. Deputacijo, v kateri so predsednik Brani-mir Steško, tajnik Aleksander Senčar in odbornik Hinko Lobe, je sprejel minister za gradbe dr. Miha Krek.
Belgrad. 31. januarja, m. V Belgradu se mudi deputacija železniškega podpornega društva iz Maribora in Ljubljane, ki bo v zadevi spremembe pravilnika k uredbi o nadzorstvu nad zavarovalnicami in humanitarnimi društvi posredovala v vseh pristojnih ministrstvih.
Kitajska bo zvezna država
pravi japonski zunanji minister Arita — Maršal Vupejfu pa pričakuje
skorajšnjega miru
Tokio, 31. januarja. AA. DNB. Zunanji minister Arita je danes v zbornici izjavil, da japonska vlada ne namerava preurediti Kitajske v centralističnem smislu. Preureditev Kitajske mora biti na zvezni podlagi z avtonomnimi pokrajinskimi vladami, ki bi odgovarjale zgodovinskemu razvoju. Pokrajinske vlade bi bile pristojne za reševanje notranjih vprašanj, dočim hi osrednja vlada zastopala vso državo nasproti inozemstvu.
Peking, 31. januarja. AA. Maršal Vupeifu je sprejel danes zastopnike časopisja in jim izjavil, da je čimdalje bolj prepričan, da bo imela pobuda za dosego miru uspeh. Po 18 mesecih vojne, je dejal Vupeifu, je jasno, da bo vojna pogubila Kitajsko, ne da bi Japonski prinesla kakšno korist. Ker Japonci nimajo namena, da bi kršili neodvisnost Kitajske in ker so izjave v tem smislu zadovoljive, nima pomena, da bi še nadalje zavlačevali vprašanje miru.
London, 31. januarja, b. Iz Tokia poročajo, da bo v kratkem prišlo do ohiskn nekega britanskega državnika, ki bo imel nalogo razčistiti odnose med .Veliko Britanijo in Japonsko ter. jih eventuelno
spet okrepiti. Po uradnih informacijah bi bil bivši ministrski predsednik Baldvvin tisti, ki bi mu bila poverjena naloga, da ponovno vzpostavi odnose med obema državama, ki bi doprinesli k medsebojnemu sporazumu in pomiritvi.
čangkajšek o japonskih izgubah
Čungldng, 31. januarja. AA. Reuter: Pelo zasedanje osrednjega odbora Kuomintanga je bilo včeraj končano. Maršal Čangkajšek je pri tej priliki izjavil, da fe padlo v bojih z Japonci ali bilo ramenih 700.000 kitajskih vojakov in častnikov. Znano je dejstvo, da je Japonska v začetku vojne vrgla na bojišče 30% svojih vojaških oddelkov proti Kitajski, dočim je 70% vojakov obdržala v rezervi proti Rusom. Zdaj ima Japonska na bojišču proti Kitajcem dvakrat več ljudi, kakor pa se pričakovalo.
Čangkajšek je posebno naglasi], da je kitajska gcspo-arska moč, ki jo je predvsem treba pripisovati kitajskemu kmetijstvu, še vedno velika, č«« pjav vojna traja tako dolgo,
Človeški um je brez moči proti silam narave
v
Francoski znanstvenik razmišlja o potresni katastrofi v Cile
Grozotni potres v Chile (izg. čile) ▼ Južni Ameriki, kjer je našlo po dosedanjih, še vedno površnih cenitvah, smrt nad 30.000 ljudi, medtem ko jih je ranjenih še enkrat toliko ter je razdejanih vež mest, med njimi Chillan popolnoma, spada med največje potresne katastrole v zgodovini. Poročila, ki prihajajo iz daljne zemlje, so polna strahotnih podrobnosti o nesreči sami, kakor tudi o posledicah, ki jih je povzročila. Nalezljive bolezni so začele sedaj kositi še ono, kar je po razdejanju ostalo živo. Lakota je prišla v deželo, nad katero leži plast grozotnega smradu od gnijočih trupel, ki jih ni mogoče izkopati izpod ruševin.
Samo tri poti-esne katastrofe v zadnjih stoletjih se dajo prijnerjati z nesrečo, ki je zadela Chile. To je bil potres, ki je 1. 1755. uničil prestolnico Portugalske, Lizbono, nadalje potres, ki je pred 30 leti ur)iči) Messino v Siciliji in potres, ki je dne 1. septerrjbra 1923 razdejal Japonsko, kjer je zahteval skpraj pol milijona človeških žrtev.
Vsa sodobna kultura, vse sodobne pridobitve, ki jih je izumil človeški um in jih je uresničila pridna človeška roka v tej strahotni igri naravnih pojavov nič ne štejejo. Potres zlomi plinske cevi in zaneti požare, kot se je zgodilo v San Franci-scu. V Indiji se ziblje zemlja in preprečuje, da bi pristala letala z zdravili za nesrečno ljudstvo. Drugod se topijo električni vodi in železniške proge se kot vrvi zvijajo, ceste, še tako moderne, se odpirajo in požirajo vozove in potnike, vodovodi pokajo in mečejo iz svojih žrel poplave. Tako se je zgodilo v Chile. Danes ogenj pokončuje to, kar je pri potresu ostalo še celo.
Po peklenskem deliriju
»Osservatore Romano«, ki je t smislu zadržanja svete stolice ves čas o dogodkih španske državljanske vojne poročal z največjo objektivnostjo, je 29. jan. objavil na prvem mestu z večjimi črkami članek o Barceloni, ki je zbudil splošno zanimanje po svetu.
»Osservatore« pravi, da je ravno Barcelona, kjer je Kristus v podobi svoje Cerkve tri leta zopet na zemlji trpel križev pot od Pilata do Golgote, tisti neizpodbitni dokaz, na katerega se morejo upravičeno sklicevati tisti, ki jih je državljanska vojna v Španiji prizadela v njihovih najsvetejših krščanskih čustvih in človečanskih načelih, pa naj bodo politično kateregakoli prepričanja. V Barceloni se je brezbožni režim na prav demonski način izdivjal zoper katoličanstvo, skrunil njegove najdražje svetinje in skušal v potokih krvi zadušiti svobodo vere in krščanskega prepričanja. Zgodovina bo zlasti tri dni in noči, to je 19., 20. in 21. julij leta 1936 zaznamovala med najbolj grozne v zgodovini novega časa. Takrat je pod poveljstvom ruskih komisarjev Gorkina in Nina tolpa 1500 komunistov in anarhistov rekvirirala 4000 avtomobilov in, oborožena s strojnimi puškami, napadla vse cerkve, samostane in druge zavode in vse razdejala, oropala, potem pa zažgala. Katedralo so oskrunili in izpremenili v skladišče. Prizanesli niso niti verskim šolam, zasebnim hišam in stanovanjem duhovnikov in bolnišnicam cerkvenih redov. Kogar so našli T talarju, so ga pobili; smrti so utekli samo oni, ki so preoblečeni uspeli zbežati iz mesta tja v Pireneje, nekaj so jih poskrili usmiljeni meščani. Ruska komisarja sta tolpo nahuj-skala, da je vdrla v podzemsko grobnico kar-meličank, krste razbila, okostnjake oskrunila in jih pometala pred cerkev na javnem trgu. Sami republikanci so te noči imenovali »peklenski delirij«. Junaštvo žrtev pa je bilo toliko, da jih bo Cerkev uvrstila v akte muče-nikov. Odslej je bilo mogoče opraviti sveto daritev samo skrivaj z največjo previdnostjo; ker ni ostalo nobene mašniške obleke niti svetih posod, so brali svete maše v civilni obleki in posvečevali kruh ter vino na navadnih krožnikih oziroma v kozarcih, ki se bodo zdaj kot častivreden spomin na to strašno dobo ohranili.
Potem ko je narodna vojska zasedla ba-skiške dežele in se je mnogo Baskov zateklo v Barcelono, so krvave komunistične racije, ki so dotlej bile na dnevnem redu, prenehale, vendar pa je bilo vsako bogoslužje slejkoprej strogo prepovedano — le Baski so dobili v ulici del Pino svojo kapelo, v kateri je prostora komaj za dvesto oseb. Katoličane pa so slejkoprej preganjali pod pretvezo, da simpa-tizirajo s sovražnikom, zaprtih pa niso izpustili iz ječ, marveč jih tam na vse načine mučili. Da nasujejo Evropi peska v oči, so pa v tistem času dali fotografirati mrtvaški sprevod na fronti padlega baskiškega častnika, ki | ga je pokopal rojak duhovnik v talarju — ~ prvič in poslednjič, da se je smel duhovnik pokazati na ulici Barcelone! Zdaj ureja cerkvene zadeve generalni vikar, ker škofa Ema-nuela Irurita pogrešajo že poldrugo leto, ko so ga bili rdeči odgnali v nek koncentracijski tabor.
Mogoče se bo ob tej sliki, ki jo podaja glasilo svete stolice, o kateri so cel6 listi Francu nasprotnega tabora v Evropi polni priznanja zaradi njene politične nepristranosti v španski zadevi, marsikdo zavedel, da ni imel prav, če je skušal preganjanje katoliške vere od strani brezbožniške vlade prikrivati in omiljevati ali celo tajiti. Cerkev pa je iz te krvave izkušnje izšla le noveličan« in okrepljena v zarji nedolžae mučeniške krvi.
Nehote misli človek na prebivalce Marsa, ki jih je opisal Wells, o katerih pravi, da hodijo po svetu in pulijo iz zemlje brzojavne drogove in se obmetavajo s palačami...
Nehote se človek s strahom ozira okrog sebe in se sprašuje, odkod prihajajo te katastrofe, proti katerim je vsa človeška znanost ničeva.
Devaux razlaga potrese Naša zemlja je ko krompir...
Na to vprašanje odgovarja v pariškem »Jour Echo de Pariš« znanstvenik Pierre D e v a u x takole:
Naša zemlja nikakor ni trda kepa, marveč je podobna bolj slamnati krogli, ki se z njo igrajo morski valovi. Pred davnimi milijardami let se je naša zemlja odtrgala od sonca. V 2 milijardah let se je pokrila s trdo skor-jico. Tekoča gmota v notranjščini pa se počasi ohlajuje in se na znotraj seseda. Površina zemlje je kot krompirjev olupek, ki se krči in poka, kadar se krompirjevo jedro suši. Tako nastajajo na površini globeli, ki jih polnijo vode, in nastajajo grebeni, ki jih imenujemo gorovja. Zemeljska obla jo v neprestanem spreminjanju. Tudi mesec ima pri tem svojo odgovornost, saj je dokazano, da se zemeljske celine dvigajo, kadar plove mimo.
Človek je prodrl komaj 3000 m globoko v notranjost zemlje. Znanstveniki pa pravijo, da je treba vsaj 40 do 100 km globoko, če bi hoteli pre-dreti zemeljsko skorjo in doseči tekočo gmoto, ki jo znanstveniki imenujejo prosphero. Kakšno pa je jedro samo zemeljske oble, učenjaki zaman ugibljejo. Ali je tekoče, ali je plinasto, ali pa trdo kot jeklo. Kdo ve? Saj ni mogoče izračunati vse-
stranskega pritiska, ki s svojo ogromno težo vse zemeljske oble pritiska na jedro. Učenjaki najrajši slišijo, če jim verjamemo, da je jedro zemeljske oble vroča gmota, trda kot jeklo.
Štirje »vražji potresni pasovi«
Neki učenjak, Montessus de Ballore po imenu, je mnenja, da se dogajajo potresi najrajši na dveh velikanskih krogih, ki jih imenuje »kritične črte« naše zemeljske oble. Prvi nevarni potresni krožek objema Tiho morje. Tam se nahaja tudi znani »vulkanski pas«, kjer je tudi največ vulkanov. Skoraj polovica vseh potresov je na tem področju. Spomnimo se samo na potrese v Chile, ki se skoraj vsako leto ponavljajo, na po-treso v Kaliforniji, na Japonskem, na južnem Kitajskem, na nizozemskem otočju. Drugi, »vražji« krog pa seka Atlantsko morje, gre pod Portugalsko, Sicilijo, se podaljša čez Kavkaz tja na Himalajsko gorovje ter se s prvim krogom druži zopet nekje v Chile ali Peruju v južni Ameriki. Poleg teh dveh velikih potresnih pasov sta še dva manjša, neke vrste podružnice, ki objemata Maroko in Argentinijo. Vpliv sonca in meseca na zemljo je takšen, da neprestano vlečeta k sebi te pasove in s tem povzročata nemir v notranjosti zemeljske oble in s tem tudi potrese. Tako pravi učenjak Montessus.
Edino, kar je človek izumil v boju proti potresom — »potresne hiše«
Ali je znanost tako močna, da bi potrese lahko preprečila? Nič ne more. Znanost je iznašla aparate, s katerimi lahko meri potrese in izračuna razdalje, v katerih so se pripetili. Toda kaj to pomaga, ko pa nesreče ni mogoče preprečiti. Edino, kar je človeška modrost iznašla, so tako imenovane hiše, ki so tako zgrajene, da jim manjši potresi ne morejo do živega. To so hiše iz bambusa, iz papirja, iz slame, kot jih najdemo na Japonskem. Teh potres ne podere, če jih pa uniči, ni nobenih težav, da jih znova postavijo. Samo to je človeška znanost zmogla proti temnim silam narave, ki se igračkajo s pridobitvami človeške gmotne kulture.
Lord Baldwin
Dve utvari o Angliji: prva, da se Angleži vojne boje, druga, da je ne znajo organizirati
London, 31. januarja. A A. Reuter. Snoči je imel bivši predsednik angleške vlade lord Bald-win govor v Workchestru ter dejal, da je imel pred svojim odstopom s Chainberlainom daljši razgovor o potrebi osebnih zvez z vsemi vodilnimi osebnostmi tujih držav, ter da mu je dejal: »Ako se vam posreči ohraniti v Evropi mir za prihodnji 2 ali 3 leta, vas bo človeštvo blagoslavljalo.« Baldwin je nato še dejal, da obstojata dve nevarni utvari o Angliji na evropski celini. Prva je ta, da se Angleži bojijo vojne, druga pa, da nc bodo sprejeli nase potrebnih žrtev za organizacijo, ako vojna izbruhne. Obe ti predpostavki sta netočni in nevarni. Baldvvin je naglasil, da bo angleški narod že na prvi poziv pripravljen boriti se za svobodo človeštva ter da bodo vsi državljani pripravljeni za borbo enako kakor v prejšnjih ča-
sih. Na koncu svojega govora je Baldwin naglasil, da bo prišel čas, ko bo vojna res izključena, toda to so bo zgodilo šele takrat, ko se bo naselila v srcih in dušah evropskih voditeljev želja za mir.
London, 31. jan. c. Danes popoldne se je v angleški spodnji zbornici začela razprava o angleški zunanji politiki, ki bo trajala več dni in bo posebno zanimiva, ker bo nekak odgovor na včerajšnji Hitlerjev govor.
Med drugimi je prvi govo,ril voditelj delavske opozicije Atlee, ki je zahteval od _ Chamberlaina jasnega odgovora o tem, ali se razvijajo sedaj med Nemčijo in Anglijo kakšna pogajanja. Chamberlain se jc takoj dvignil in odločno izjavil: Ne) Ka je še neki drugi poslanec iz opozicije nato zahteval še enkrat v drugi zvezi isti odgovor od Chamberlaina, mu je Chamberlain to zopet ponovil.
Odmevi Hitlerjevega govora
»Osservatore Romano«
Rim, 31. jan. c. Vatikansko glasilo »Osserva-toTe Romano« objavlja danes eamo v izvlečku vsebino Hitlerjevega govora, pojsebno pa one odstavke, ki govore o položaju katolicizma v Nemčiji.
V Angliji:
»Nebojevit govor«
London, 31. jan. AA. Reuter. Angleško časopisje komentira Hitlerjev govor zelo različno, vendar prevladuje splošno prepričanje, da je bila zelo važna Hitlerjeva izjava, da brezpogojno Nemčija želi mir. Veliko število listov, ki objavljajo obširna poročila o tem govoru, poudarjajo, posebno Hitlerjeve besede, da on verjame v dolgotrajen mir. »Times« pravi jo, da je Hitlerjev govor deman-tiral vsa pričakovanja tistih, ki so verovali da bo govor bojevit. »Daily Telegraph« piše, da je bil Hitlerjev govor zmeren in da je nemški vodja
zelo točno odmeril svoje besede. »New Chronicle« naglaša tudi zmerni ton Hitlerjevega govora. V vsakem primeru — naglaša ta list — Hitlerjev govor ni poostril napetosti v mednarodnem položaju.
V Ameriki:
»Pomirljiv govor«
TVashington, 31. januarja. AA. Reuter: Senator Pittman je izjavil, da na podlagi pomirljivega govora kanclerja Hitlerja v rajhstagu smatra, da se ni treba bati vojne. Senator King je izjavil, da po njegovem mnenju Hitler in Mussolini nameravata izvesti neke spremembe na zemljevidu. Uradni krogi smatrajo, da je bil govor kanclerja Hitlerja direkten odgovor na poslanico Roosevelta o priliki začetka kongresa. V krogih ameriškega zunanjega ministrstva smatrajo, da je zelo važno ono mesto v Hitlerjevem govoril, v katerem je poudaril brezpogojno soglasje med Italijo in Nemčijo.
Boljieviški agitator v Barceloni pred padcem dviga pogum somišljenikom.
UNION čokolada

Rdeči miličniki na francoski meji.
Na Poljskem* »Nobene grožnje«
Varšava, 31. januarja. AA. DNB: Govor kanclerja Hitlerja je glavni predmet komentarjev poljskega časopisja. Listi poudarjajo, da je zahteva po kolonijah, ki jo je naglasil tiihrer, najvažnejše vprašanje mednarodne |K>litike v sedanjem trenotkn. Prav tako poudarjajo vsi poljski listi prijateljski ton, v katerem je fiihrer govoril o odnošajih med Nemčijo in Poljsko. »Gazeta Polska« piše, da danes ni več nili najmanjšega dvoma, da sta rajh in Italija odločna v tem, da dobita kolonije. Z ozirom na to bodo kolonialne zahteve obeh držav kakor tudi vprašanja, ki so s tem v zvezi, glavna točka dnevnega reda evropske politike.
Mussolini bo govoril prihodnji teden
Rim, 31. januarja, b. Z veliko napetostjo pričakujejo sedaj sejo velikega fašističnega sveta, ki bo prihodnji teden. To ho prva seja v letošnjem letu. Z oziram na to, da so se zgodili v zadnjem časii važni dogodki, kakor Chainberlainov obisk v Rimu, obisk grofa Ciana v Jugoslaviji in Madžarski, zavzetje Barcelone po Krancnvih četah in Hitlerjev govor, pričakujejo, da bo na seji fašističnega sveta podal tudi šef italijanske vlade Mussolini več važnih izjav.
Jugoslov. bojevniki pri Mussoliniju
Rim, 31. januarja. AA. Štefani: Mussolini je sprejel včeraj predstavnike združenja jugoslovanskih invalidov in bivših bojevnikov na čelu z Bo-o židarjem Nedičem, Nikolajem Bogdanovičcm in Lujom Lovričem. Mussolini se je dolgo prijateljsko razgo.varjal z omenjenimi predstavniki ter jim izrazil na kraju svojo veliko simpatijo.
Celje je dobilo Kulturno društvo
Celje, 31. januarja.
Nocoj ob 8 se je zbralo v posvetovalnici na mestnem magistratu okrog 150 ljudi, članov in članic celjskega Kulturnega in prosvetnega društva, da prisostvujejo občnemu zboru novega Celjskega kulturnega društva. Pripravljalni odbor jo pravila skrbno sestavil in jih je banska uprava v Ljubljani že odobrila. Vsi zborovalci so pravila soglasno odobrili in s tem je Celjsko kulturno društvo ustanovljeno. Poslanec g. prof. Bitenc je predlagal sledeči odbor: predsednik prosv. inšpektor dr. Kotnik Franc, prvi podpredsednik dr. Voršič Alojzij, drugi podpredsednik prof. Peter Kovačič, tajnik prof. Tone J a n e ž i č.
Drobne novice
Belgrad, 31. januarja, m. Ob priliki svelosavske proslave na belgrajski univerzi je bil s sveto-savsko nagrado odlikovan tudi slovenski dijak inž. Suhi Herman iz Ljubljane.
Zagreb, 31. januarja, b. V Zagrebu je bil imenovan nov namestnik upravnika policije. Novo mesto upravnika policije je zasedel Milorad Djor-djevič, dosedanji šef političnega oddelka le uprave.
Pariz, 31. januarja. A A. DNB. Načelnik štaba vrhovnega poveljstva francoske vojne mornarice viceadmiral Darlan je obiskal včeraj v Maroku pomorsko oporišče Liole.
Benetke, 31. januarja. AA. Štefani: Sef narodno socialističnih napadalnih oddelkov general Lutze je prispel s svojim spremstvom v Benetke, kjer so ga pozdravili zastopniki tamkajšnjih oblasti. Ob 14 je nadaljeval svojo pot proti Rimu,
Zaloge blaga mesto zlata
Ljubljana, 31. januarja.
Ono države, ki nimajo dovolj zlata, govore in prepričujejo svoje državljane, da jo zlato odstavljeno s prestola in da samo delo in blago nekaj (lomoni. Drugo države, ki imajo več ali manj zlata, pa še vedno verujejo, da je zlato najboljše plačilno sredstvo v mednarodnem blagovnem in kapitalnem prometu.
Sedaj prihajajo zastopniki držav, ki nimajo dovolj zlata, in navajajo zopet, da številno državo zbirajo veliko zaloge surovin in živil in da jo to zanje boljše varčevanje kot zbiranje zlata. Tako pravijo, da jo najboljši narodnogospodarski način varčevanja zbirati blagovne zaloge, no pa zlate. Menimo pa, da s tem šo ni pobita teza, da je potrebno zbirati zlato. Kajti tvorba blagovnih zaiog v nekaterih državah kaže, da se hočejo te države izogniti posledicam, ki hi nastalo ob prekinitvi stikov z mednarodnimi trgi. Zaradi tega tudi nekatere države pošiljajo svoje zlato izven državo, da bi lahko v vsakem primeru imele dovolj zlata na onih mednarodnih trgih, na katerih za zlato nekaj lahko kupi.

Socialno zavarovanje obrtništva
Slovenski obrtniki zahtevajo decentralizacijo zavarovanja
Nakaznice za cenejši prevoz žita v Slovenijo
Ze na koncu preteklega leta se je zopet pojavilo večje število nakaznic za brezplačni, odn. znatno cenejši prevoz žita, oziroma moke iz žito-todnih pokrajin v Slovenijo. Ker pa se je tak sistem nakaznic izkazal že v prejšnjih letih škodljivega, saj je nudil možnost številnih zlorab in je mnogo škodoval legitimni trgovini in mlinom, je obiskala v torek, dne 31. januarja 1939 bana g. dr. Marka Natlačena deputacija mlinarjev iz Slovenije, katero je vodil g. dr. Adolf Golia, gl. tajnik Zveze industrijcev, v deputaciji pa so bili še gg. Franc Škerjanc, Jos. Senica in Zdenko Knez. G. banu so izročili spomenico Zveze mlinov v Sloveniji. Iz spomenice posnemamo, da odkupijo moko. ki prihaja občinam, samo oni, ki razpolagajo z zadostno gotovino, večinoma imovi-tejši sloji, dočim si drugo prebivalstvo tega nakupa (po vrečah) ne more privoščiti. Tudi ne zaslužijo razlike v ceni občine, ampak posredniki. Sistem ima slabe posledice tudi za našega kmetovalca, ker ima interes na tem, da dobi krmila po nizki ceni, kar lahko dobi le iz slovenskih mlinov, krmila se, kot znano, nikdar ne prevažajo iz Vojvodine, ker imajo tam višje cene kot pri nas. Zlasti je sistem nakaznic škodljiv za mlinske industrije v Sloveniji. Zaradi tega smatra Zveza mlinov, da naj bi se sistem nakaznic kot škodljiv ukinil, oz. vsaj reformiral tako, da bi se nakaznice izdajale zgolj za prevoz žita in bi mletje prevzeli slovenski mlini po najnižji mlevnini. Občine bi kupljeno žito disponirale v naše mline, ti pa bi dostavili občinam tehnično in strokovno dovršenejše mlevske izdelke, kakor jih morejo dobili v Vojvodini. To je lahko izvedljivo, ker je bilo v konkretnih primerih že izdanih nekaj izkaznic alternativno( na žito, oz. moko).
Ljubljana, 31. jan.
V mali dvorani Zbornice TOI je bila danes dopoldne anketa o obrtniškem socialnem in starostnem zavarovanju, na katero so bili pozvani zastopniki vseh obrtniških združenj v nekdanji ljubljanski oblasti. Anketa je bila izredno dobro obiskana, znak, da vlada med obrtniki veliko zanimanje za rešitev tega perečega problema. V imenu obrtnega odseka Zbornice TOI je anketo otvoril podpredsednik Zbornice g. Ivan Ogrin, ki je v svojem govoru kratko očrtal borbo za obrtniško zavarovanje, navajajoč, da je namen današnje ankete zavzeti stališče napram osnutku uredbe o obrtniškem zavarovanju, ki ga je izdelalo ministrstvo za trgovino in industrijo. Glavno vprašanje je v tem, ali bodi Obrtniški pokojninski zavod upravljan strogo centralistično, kakor ima v mislih zadevni osnutek uredhe, ali pa naj obstoje avtonomni pokojninski zavodi 7. lastno upravo. G. Ogrin jo v svojem govoru poudaril, da bodo prav vsi
obrtniki v Sloveniji za to, da bodi ves aparat obrtniškega pokojninskega zavoda avtonomen in naj bi bil sedež zavoda v Ljubljani.
Tajnik Zbornice TOI dr. I. "retner je nato podal obširen referat o glavnih in bistvenih točkah uredbe glede obrtniškega zavarovanja. Podal je najprej kratko zgodovino borbe za ustanovitev so-cialnoobrtniških institucij, kakor tudi celoten razvoj akcij, kako je prišlo do končnega uresničenja zavarovanja. O referatu in osnutku uredbe se je razvila prav živahna debata, v katero so posegali mnogi delegati raznih obrtniških združenj iz Ljubljane in dežele. Vsi govorniki so soglašali v tem, da se mora pri Pokojninskem zavodu za obrtnike izvesti absolutna decentralizacija in se naj ustanove posebni zavodi v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Živahna je bila debata tudi o vprašanju, kako naj Obrtniški pokojninski zavod plodonosno nalaga svoje kapitalije. V tem pogledu so mora zavodu nuditi širokogrudna samostoin"'-* Anketa je trajala od 8.30 tja do 13.
Naša zunanja trgovina po državah
Objavljeni so statistični podatki o naši zunanji trgovini po državah v mesecu decembru 1939.
Po posameznih državah je znašal naš uvoz dccembra 1938 (v oklepajih podatki za november 1938): Nemčija 128.65 (124.0), Italija 50.0 (40.5), USA 30.25 (322), Anglija 29.1 (27.85), Češkoslovaška 25.7 (17.7), Avstrija 19.3 (18.5), Francija 11.4 (14.16), Madžarska 10.3 (9.5), Argentina 9.9 (6.1), Švica 9.5 (6.5) milij. din. Izvoz pa je bil v decembru naslednji:
Nemčija 197 5 (243.15), USA 59.3 (51.5), Anglija 49.25 (23.1), Češkoslovaška 37.1 (50.2), Belgija 330 (51.5), Italija 32.47 (28.54), Madžarska 22.3 (33.1), Holandija 18.1 (2.8), Poljska 17.2 (12.2), Grčija 12.66 (18.2), Švica 9.7 (6.7) milij. din itd.
Razvoj naše zunanje trgovine z najvažnejšimi državami v zadnjih mesecih in letih kaže naslednja tabela (vse števdke v milij. din):
Nemčija
V dccembru se je naš izvoz iz Nemčije malo povečal, nasprotno pa se je znatno zmanjšal naš izvoz v Nemčijo. Vendar je pasivnost naše trgovine z Nemčijo še vedno znatna, kar povzroča tudi težave v plačilnem prometu. V zadnjih treh letih se je naša trgovina z Avstrijo in Nemčijo skupno razvijala takole:
uvoj.	izvoz
1936	1.508	1.679
1937	2232	2.209
1938	1.961	2.118
za 1938 pa je bila trgovina za nas pasivna za 121
milij. din.
Istočasno nam daje italijanska statistika naslednjo sliko trgovine z našo državo (v milij. lir): izvoz v J. uvoz iz J.
1936	45.3	69.1
1937	192.5	254.34
1938	219.2 150.05
Anglija
Trgovina z Anglijo izkazuje naslednje številke (v milij. dinjs
uvoz	izvoz
1936	347	432
1937	409	465
1938	431	485
Trgovina z Anglijo izkazuje stalno povečevanje.
Češkoslovaška
Naša trgovina s Češkoslovaško je utrpela lani velike izgube. Uvoz iz Češkoslovaške je padel na minimum, dočim se je naš izvoz v Češkoslovaško še razmeroma dc&bro držal. Trgovina je znašala v milij. din:
uvoz	izvoz
1936	626	540
1937	580	493
1938	529	388
Trgovina s Češkoslovaško je bila za nas vedno pasivna. V preteklem letu pa je v primeri z letom 1937. naša pasivnost narasla od 87 na 141 milij. din.
Njen prvi ples
Un carnet de bal
Ta film, ki je prejel na Biennali v Benetkah Musolinijevo nagrado za umetnost, mora videti vsak kulturen človek v Ljubljani! Obiskovalci včerajšnje premiere so navdušeno priznali, da naše napovedi o tem filmu kot najlepši filmski ume'nini francoske produkcije niso bile pretirane: Sodelujejo' Marie Bell. Harry Baur. Pierre B ancliard,	■■ -	_ , __
P. Richard Willm.	Predstave ob 16., 19. in 21. uri! I»II1U Ulllull ■ lcl>
Jugoslovanski železninar
V Zagrebu izhaja že deset let tednik »Jugoslovanski železninar«, ki ga ureja publicist gosp. M. M. Nazor. Tednik se bavi predvsem s strokovnimi vprašanji železni-narske stroke. Za svojo desetletnico je list izdal v uredništvu svojega urednika g. Na-zorja posebno edicijo v velikem formatu, v kateri je zbral mnogo gradiva iz 6voje stroke. Na uvodnem mestu se bavi z uspešnim triletnim delom vlade gosp. dr. Milana Stojadinoviča za napredek našega gospodarstva, zlasti pa železarske industrije. Nato prinaša zbornik serijo člankov o naši kovinski industriji. Poleg splošnih člankov so objavljeni po-pisi vseh večjih podjetij kovinske stroke, nadalje seznam vseh trgovin železarske stroke v naši državi (med njimi popis najvažnejših), seznam aktivnih rudarskih ugodnosti. Dodani so tudi popisi gradbene stroke in elektrotehničnih industrij s se-namom podjetij. Na koncu je objavljen leksikon ielezninarske stroke.
Knjiga stane 300 din in se naroča v upravi jugoslovanski železninar v Zagrebu, Ilira 35. — '{njigo krasi na 216 straneh (brez oglasov) izredno število slik.
Naša trgovinska bilanca z Nemčijo (skupaj z Avstrijo) 6e je znatno poslabšala, čeprav so prišli k Nemčiji v zadnjih mesecih zraven še sudetski kraji. Dočim je bila leta 1937. za Nemčijo bilanca še aktivna za 23 milij., din je nastala za Nemčijo v letu pasivnost (za nas aktivnost) v znesku 157 milij din.
Italija
Drugi naš važen partner v zunanji trgovini je Italija. V prometu z Italijo opažamo v zadnjih mesecih znatno naraščanje, Za ccla leta 1936—1938 dobimo naslednjo sliko (v milij. din): uvoz	izvoz
1936	102	137
1937	430	587
1938	445	324
Trgovinski promet z Italijo je po sankcijah
leta 1936 j>očasi oživel. Ze v letu 1937. je bilanca
izkazovala za nas visoko aktivnost 157 milij. din, ★
Pogajanja z Nemčijo za tečaj marke. Poročali smo že, da odjiotuje viceguverner Narodne banke g. dr. Ivo Belin v Berlin na pogajanja za stabilizacijo tečaja nemške marke na naših borzah. Vsekakor je po vesteh iz Belgrada gotovo, da naša Narodna banka ne more prevzeti garancije za tečaje marke 14.30, kot je bil doslej. Ni izključeno, da se ugotovi za stabilizacijo nov nižji tečaj, ki bi bil med 13 in 13.80.
Zeta, lesna industrijska d. d. Bileča-Bclgrad. Računski zaključek za 1937 izkazuje pri glavnici 8, bilančni vsoti 31.8 (31.0) in brutodonosu 1.5 (1.7) milij din je znašala izguba 0.4 (0.8) milij. din in se je skupno povečala že na 3.75 milij. din.
Kino Sloga tei. 27-30
Danes ob 16., 19. in 21. uri
TeSnpie Otrok iz predmestja! |
Slinavka in parkljevka
Po najnovejšem izkazu živalskih kužnih bo-ezni v območju dravske banovine z dne 28. t. m. ie slinavka in parkljevka prenehala v sledečih okrajih: Celjr, Ljutomer, Novo mesto, Murska Sobota in Šmarje pri Jelkah. Obstoja pa še v sledečih krajih: Okraj Breiice: Mihalovec obč. Do-bova. Okraj Črnomelj: Vukovci obč. Adlr.iiči; Gra-dac, Krasinc, Prilozje obč. Gradac; Križevska vas, Metlika obč. Metlika-mesto; Grabrovec, Železniki obč. Metlika-okolica; Krvavčji vrh obč. Semič; Drenovec, Preloka, Sečje selo, Učakovci, Vinica, Vukovci, Zilje obč Vinica. Okraj Ljubljana (okolica): Dobrova obč. Dobrova; Daljna vas ohčina Rudnik. Okraj Ljubljana (mesto): Štepanja vas-Ljubljana. Okraj Maribor desni breg: Zrkovci obč. 1'obrežje. Okraj Maribor levi breg: Dobrenje obč. Pesnica.
★
Družba za jngoslovansko-francosko trgovino.
Poročali smo že, da je bila v Parizu ustanovljena -tocičtč d'Expansion Commerciale Franco-Yougo-dave. Poleg že navedenih bank: Banquc Nationn-le Francaise du Commerce exterieur. Banque Transatlantique in Socičtč d'Etudes et d'Entrepri-ses sta v upravnem svetu še gg. Reveilland in Marcovici-Cleja, ki sta bila že sedaj interesirana v našem gospodarstvu. Sta člana uprave delniške družbe Dubrava v Beigradu, živila pa v Farizu.
Izgube čeških pošt
Češkoslovaška je izgubila z odstopom sudet-skonemškega ozemlja 35.000 km brzojavnih linij in 1396 pošt, nadalje polovico telefonskih central (od skupno 2361). Nadalje je od 1,120.256 radijskih naročnikov ostalo v Češkoslovaški dne 30. novembra 742.804. Število poštnih uslužbencev se je zmanjšalo od 47.000 na 32.657.
Zaradi odstopa velikega ozemlja je pričakovati, da bodo češke pošte zaključile že leto 1938 z znatnim deficitom, ki se bo pojavil tudi 1. 1939.
Tudi pri železnicah je računati z znatnim deficitom v letu 1938, pa tudi v letu 1939. češkoslovaška je dala skoro 35% železniškega omrežja, tako da se je dolžina omrežja zmanjšala od 13.560 na 8.802 km. Skoro 40% železniških postaj je odpadlo. Na drugem mestu pa poročamo še o številu lokomotiv in vagonov, katere je morala odstopiti Nemčiji. Število železniških uslužbencev je znašalo v novi češkoslovaški dne 30. novembra 83.000 (samo historične dežele). Prej jih je bilo pa okoli 100.000.
Načrti ia bodoče.
Zaradi izgub je vlada sestavila nov Investicijski načrt: za gradbo novih železnic, poštnih central, telefonskega omrežja itd. Namen je spraviti telefon v sleherno češko vas. Za gradbo železnic bo potrebno okoli 1.220 milij. din.
Trgovinska pogajanja s Francijo bodo po vesteh belgrajske agencije »Jugoslovanski kurir« končana okoli 29. t. m. Kot kaže, je dala Francija večje ugodnosti za naš uvoz v obliki prednostnih carin ter drugih carinskih olajšav. Na drugi strani pa zaenkrat Francija noče forsirati svojega izvoza v Jugoslavijo, ker ji je na tem, da dobi naša država potrebne devize za plačilo kuponov naših posojil v Franciji. Končno pravijo te vesti, da bo pogodba sklenjena za daljšo dobo, tako da bodo ugodnosti našemu izvozu v Francijo trajale dalj časa.
Izplačilo kuponov vojno škode. Začenši s 1. februarjem t. 1. bo Poštna hranilnica in njene podružnice (Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Skoplje, Podgorica in Sušak) in vse pošte v državi izplačevale kupone št. 20 obveznic 2%-ne vojne škode. Ker bodo izplačevale dnevno največ po 50 kuponov eni osebi, a nad to število bo izplačevala Poštna hranilnica ali katerakoli njena podružnica.
Jugoslovansko-angleška trgovinska zbornica v Belgradu. Po vzoru Jugoslovansko-angleške trgovinske zbornico v Zagrebu, ki je bila osnovana v jeseni lanskega leta, bo tudd v Belgradu osnovana posebna Jugoslovansko-angleška trgovinska zbornica, tako da bomo imeli dve tozadevni zliornici: v Zagrebu in Belgradu. Ustanovni občni zbor belgrajske ustanove bo 28. januarja.
Gospodarski letopis Jugoslovansko-češkoslo-vaške gospodarske zbornice v Belgradu. Izšel je Gospodarski letopis Jugoslovansko-češkoslovaške gospodarske zbornice za 1938. To je že drugi letopis, ki ga je izdala ta zbornica. Žal zbornik za 1938 ni mogel upoštevati že novih razmer, saj je bilo njegovo urejevanje zaključeno že avgusta 1938. Prinaša pa še vedno lepe in informativne članke.
Dobave: Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejem« do dne 3. februarja ponudbe za dobavo gornjegradbenega materiala (žeblji), vijflki). — Dravska delavnica v Ljubljani sprejema do dne 15. februarja [>onudbe za dobavo kompletne aparature za vulkanizacijo autogume. — Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 7. februarja ponudbe za odvoz smeti in pepela ter prevoz raznega materiala.
Licitacija: Dne 13. februarja bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo kalijevega solitra; 14 februarja gutaperke; 15. februarja parafina; 16. februarja papirja za zavijanje in dne 17. februarja za dobavo svinčenih cevk za užigalno vrvico (olovnog štapina).
Nova označba za češki denar. Do sedaj je bila za češko krono v veljavi označba Kč, toda od jeseni lanskega leta dalje so na Slovaškem začeli uvajati namesto tega naziv KČs, da s končnico s (slovaška) poudarijo tudi pomen Slovaške kot sestavnega dela češkoslovaške republike. Da se izognejo vsem neprilikam zaradi naziva, so sklenili v Pragi, v sporazumu s Slovaki, da vpeljejo za češko krono samo označbo krona, ker ni več razloga, da bi jo zamenjavali z nekdanjo avstrijsko krono. Tudi slifnost imena s skandinavskimi kronami ne moti. Na bankovcih in kovancih ter uradnih tiskovinah bo sicer do prihodnje izdelave ostal naziv Kč, dočim je sedanji uradni naziv češke krone samo »krona«.
Borze
Dne 31. januarja 193!
Angleški funt 238 oz. 258 Nemški čeki 13.80 Denar
V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah angleški funt neizpreinenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90. Za termine so beležili na zagrebški borzi: za sredo februarja 13.025—13.825, za sredo marca 13.575—13.775.
Grški boni so beležili v Zagrebu 36.90-37.60, v Belgradu 36.65—37.35.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 5,595.030 dinarjev, v Belgradu 6,899.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 702.000 din.
Ljubljana — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2369.00—2407.00 Berlin 100 mark ...,». 1768.12—1785.88 Bruselj 100 belg	743.00— 755.00
Curih 100 frankov......995.00—1005.00
London 1 funt...... . 205.65— 208.85
Newyork 100 dolarjev , . t . 4374.25—4434.25 Pariz 100 frankov 115.95— 118.25 Praga 100 kron . . . . . i 150.75— 152.25 Trst 100 lir........ 231.35— 234.45
Zfirlch, 31. ian.: Belgrad 10, Pariz 11.705, London 20 72. New York 442.625, Bruselj 74.90, Milan 23.29, Amsterdam 239.20, Berlin 177.40, Stockholm 106.75, Oslo 104 12, Kopenhagen 92.50, Praga 15.15. Varšava 83.65 Budimpeta 87.—, Atene 3 755, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.40, HeLsingfore 9.14, Buenos-Aires 101.75, Sofija 5.40.
Vrednostni papirji
Vojna škoda
v Ljubljani 473 —474 v Zagrebu 470 —473 v Belgradu 472.50—473
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50, agrarji 60.50—62.50, vojna škoda promptna 473—474, begi. obveznice 90—91. dalm. agrarji 89—90, 8% Bler. pos. 99-100, 7% Bler. pos. 92—93, 7% pos. Drž. hip banke 99—100, 7% stab. pos. 97—98 — Delnice: Narod, banka 7.700—7.900, Trboveljska 182—190.
Zagreb: Državni papirji: 7% in v. posojilo 99.50 do 100.50, agraTji 60—62, vojna škoda promptna 470—473 (471), begluške obveznice 89.50—91, dal. agrarji 89 denar, 4% sev agrarji 60—61, 8% Ble-rovo posojilo 98 ednar, 7% Blerovo posojilo 92— 92.25 (92), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab posojilo 97 50 denar. — Delnice: Narodna banka 7 700 denar, Priv. agrarna banka 224 denaT, Trboveljska 185—190 (185), Narodna šum-ska 20 blago, Gutmann 35—45, Isis 25—35, Osj. sladk. tov. 65—85, Osjeka 175 blago, Jadranska plovba 320 denar.
Belgrad: Državni papirji: 7% inv. posojilo 100 denar, agrarji 60.50—61.50, vojna škoda promptna 472.50—473 (473), za konec aprila 471.50 blago, begluške obveznice 89 50—90 (90, 89.75), dalmat. agrarji 89.50—89.75 (89.50), 4% sev. agrarji 60— 60.25, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 91.75 blago. — Delnice: Narodna banka 7.750—7.800 (7.750), Priv. agrarna banka 230 denar.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč., srem., slav., ban. 152
do 154. — Ječmen, bač., srem. 64—65 kg 152.50 do 155. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač., bač. okolica Sombor, okol. N. Sad 150—152, gornja bač. kasa duplikat 151—153, srem., slav., kasa duplikat 150—152, južna ban., gornja ban., bač. ladja kanal., bač. ladja Begej 150—152, bač. Tisa Slep 152—154, bač. ladja Dunav 151—153, slav., ladja Sava 148 do 150. Oves: bač., srem., slav. 165—167. Rž: bač. 140—142. Koruza: bač. prompt. 97—99, bač. sušena 110—112. Fižol: bač. beli 2% 285—290. Tendenca stalna. Promet 150 vagonov.
Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani dne 31. januarja 1939: Voli I. vrste 5—5.50 din, II. vrste 4.50—5, III. vrste 4—4.50 din; telice I. vrste 5—5.50, II. vrste 4.50—5; krave I. vrste 4.50-5, II. vrste 4—4.50, III. vrste 3—3.50; teleta I. vrste 8, II. vrste 7 din; prašiči domači špeharji 9 din, prašiči pršutarji 8—8.50 din, hrvaški špeharji 9—15.50 din za kg žive teže. — Goveje meso
I.	vrste prednji del 12, II. 10, III. 8 din, zadnji del I. vrste 14, II. 12, III. 10 din; svinjina 16 do 18 din, slanina 17—18 din, svinjska mast 20—22, čisti med 20—21 din. Kože surove: goveje 10 din, telečje 12 din, svinjske 10 din za 1 kg. — Pšenica 210, ječmen 190, rž 250, oves 230, koruza 185, fižol do 360, krompir 100, seno 100, slama 60, jabolka I. vrste 800, II. 500, III. 300, pšenična moka 325—350, koruzna moka 210 dinarjev za 100 kilogramov. — Navadno mešano vino v gostilnah 8—10 din za 1, finejše sortirano vino v gostilnah 16—18 din za liter.
Mariborski živinski sejem dne 31. jan. 1939. Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 7 konj, 9 bikov, 86 volov, 256 krav, 8 telet, skupno 3G6 glav. Cene: debeli voli 1 kg žive teže 3.75 do 5, poldebeli 3.25—4, plemenski biki 4—5, biki za klanje 3—4, klavne krave, debele, 3.50—4.25, plemenske 3.25—4.50, krave klobasarice 2—3, molzne 3.50—4.50, breje 3—4, mlada živina 4—5, teleta 4—6 din. Prodanih je bilo 133 kosov. Mesne cene: volovsko meso I. 10—12, II. 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12. telečje meso I. 10—12, II. 8 do 10, svinjsko meso 10—16 din.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Dravogradu, dne 27. januarja 1939: Voli I. vrste 5,
II.	4.50, III. 4 din; telice I. vrste 5, II. 4.50,
III.	4 din, krave I. vrste 4, II. 3.50, III. 3 din; teleta I. vrste 7, II. 6 din; prašiči Špeharji 9 din, prašiči pršutarji 8 din, za 1 kg žive teže. — Goveje meso, prednji del: I. vrste 10, II. 9, III. 8 dinarjev, zadnji del: I. vrsta 12, II. 11, III. 10; svinjina 15 din, slanina 17. svinjska mast 18 din; čisti med 20 din, neoprava volna 24 din, oprava volna 34 din. Surove kože: goveje 10 din, telečje 11 din, svinjske 6 din za kg. — Pšenica 250, ječmen 200, rž 200, oves 175, koruza 150, fižol 275. krompir 100, seno 50, slama 40. jabolka: I. vrste 500. II. 400, III. 250 din, pšenična moka 325, koruzna 175 dinarjev za 100 kilogramov.
I
10.000 obiskovalcev je v Ljubljani dosedaj občudovalo najlepSi film
R0BIN H00D
Glertntoi v nntvefjem nnvriiiflpnln nplavHtralo.
KINO MATICA 21-24
Dinss «b ti.. IS.. Ia 21. url
I
Vzgojitelj naših duhovnikov praznuje svoj 70. god
Prelat Ignacij Nadrah, vodja semenišča, stolni prost in generalni vikar ljublj. škofije
Za 70 letnico, ki je bila lanski sveti večer (rojen je bil v Stični 24. dec. 1868), se ga nismo mogli spomniti — pa so nam to nezakrivljeno nehoteno opustitev mnogi zamerili. Zato naj se danes, za njegov 70. gnd, vsaj s slabotno besedo spomnimo njegovo odlične, izrazite osebnosti, ki je med duhovniki ljubljanske škofije — gotovo ne po telesni, pač pa po veličini duha in dela, kakor svetopisemski Savel — za glavo višji nego kdor koli iz ljudstva. Saj mu ga — če smem rabiti Samuelovo besedo — ni enakega med vsem ljudstvom.
Značilno, najbolj vidno njegovo lastnost najbolje izraža njegovo krstno ime: Ignacij-Ognjeviti. Ali ni morda staršev vodil Bog, ko so mu izbirali zavetnika daleč orl rojstnega dne? Prelat Nadrah je povsod ves, kjer je; vsakršne dolžnosti, ki ga zadene, se loti z vsem ognjem; z vso dušo. z vsem srcem, z vso ljubeznijo je pri njej in zvestobo. Zanj je vedno pomembno samo eno vprašanje: Kaj v tej stvari hoče Bog in njegova postava, kaj zahteva Kristus in njegova Cerkev? Ali je potem kaj čudnega, če se odličnejšim možem, ko gledajo to premočrtno, neomahljivo pot navzgor, pogled netrenljivo uprt v višine božje gore, ljubljanski prošt zdi kakor živa, v naš čas posegajoča postava Janeza Krstnika, ki brez ozira na človeško občutljivost, brez strahu na svojo priljubljenost. zastopa božjo postavo: Dovoljeno —' ni dovoljeno!
In morda prav zato, ker zase osebno nič ne išče, najmanj človeško čast in ljubezen, ga vsa ljubljanska duhovščina prav v globinah izredno spoštuje in mu zaupa. Saj v njem vidi varuha prave poti, neustrašenega varuha božjih in cerkvenih pravic v slovenskem narodu, saj imamo vsi to varno, blažilno zavest: dokler on po navodilih Cerkve in njenih poglavarjev: prvega v Rimu na prestolu sv. Petra, drugega v Ljubljani na škofovski stolici sv. Nikolaja — dokler on suka veslo in v najbolj razburkanih viharjih obrača krmilo, se naša ladja niti za drobec ne odvrne od pravilne smeri. — Ali ni potemtakem čisto naravno, da je škof dr. Rozman te odlične lastnosti brž spoznal in si ga izbral za generalnega vikarja, pomočnika in namestnika pri vladanju obširne ljubljanske škofije? Saj ali je modrejšega, zvestejšega, bolj vdanega in delavnega pomočnika sploh mogel najti? Ali je bilo za tako težko, nevarno nedavno preteklost moči postaviti odločnejšega Makabejca, ki — če že niso njegova usta, pa je njegovo delo in pero s silovitim, neustrašenim poudarkom ponavljalo Matatijevo veliko besedo: Če bi vsa ljudstva, če bi slednji odstopil od postave svojih očetov: jaz in moji sinovi in moji bratje bomo pokorni postavi svojih očetov: ne bomo prestopili postave, da bi hodili po drugi poti. (I. Mak. 2. 19—20. 22.)
Pa je nad vse mikavno še tole: Čeprav je pri vodstvu škofije tako odločen, vendar ravna tako, da njega samega komaj vidiš, da njegove besede skoraj ne slišiš, da njegove volje ne čutiš — kako' to? Žito, ker vsakdo nehote čuti in se zaveda, da je za njegovo besedo in odlokom povsod prvi Bog in božja volja, prva Cerkev in njena postava.

Posebno pazite, kaj bolnik pi|ei
Če Vam je le mogočč. dajte mu za zdravje in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo
ono se rdečimi srci.
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahte vajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
študentje občudovali, tako smo strmeli, ko nam je z živo, tako razločno besedo pojasnjeval težave zapletenega latinskega stavka. Česar nam profesor v šoli z obilo besedami ni mogel dopovedati, pač pa je našim trdim bučicam še bolj zapletel, je bogoslovec Nadrah s kratko razlago pred nami tako razpletel, da so suhoparna, neprebavljiva pravila pred našimi očmi kar zaživela. Gledali smo jih, prijemali... Težko vprašanje glagolskih časov (consecutio tem-porum) nam je postalo igrača — še danes nam je od tedaj kar v krvi. Zijali smo — z odprtimi usti —, ko je za vsako slovnično pravilo vedel, v katerem paragrafu je, pod katero številko, na kateri strani: zgoraj, sredi, spodaj.
Nobena panoga človeškega znanja se mu ni zdela premalenkostna, da bi se je ne bil z vso vnemo lotil, če je le mislil, da bi mogla
Ko je nastopil kot vodja bogoslovnega semenišča, mu ni bilo ravno z rožicami postlano. Pa je s sebi lastno odločnostjo vajeti poprijel, ln glej! Njegova »krepka roka« pri bogoslov-cih ne le ni vzbudila odpora, marveč je njegova nova. dosledna, načelna vladu zbudila najprej nujno spoštovanje in priznavanje, pa brž tudi vdano ljubezen. Požrtvovalna gorečnost in skrli, ognjevita, izvirna, na življenje umerjena, s kiparsko ostrino zarezana beseda, ko teden za tednom kleše mlada srca — pa čeprav zadene tudi nu grče —, danes ni prav nič manj, če ne bolj ljubljena in zato tudi uspešna, nepozabna. Saj ne izdamo nobene skrivnosti, če povemo, da prav njegova odločnost, odkrita jasnost, nepopustljiva načelnost veže vso veliko družino. Saj mu bogoslovci njegovo očetovsko skrb in dobrotno oblast vračajo z resnično

Prelat Nadrah z bogoslovci na obisku pri rajnem škofu Jegliču v Stični, njegovem rojstnem kraju.
pomagati, da se božje kraljestvo v javnosti, v dušah razvije, utrdi .. .
Ali se torej kot duhovni vodja in profesor verouka pri uršulinkah v Škofji Loki zraven svojega dvojnega težkega in napornega dela ni spravil nad jezike, se vrgel na zvezdoslovje z njega visokimi računskimi nalogami in težavami, da je čudovito ustrojstvo tega dela božjega stvarstva porabil za visoke namene znanstvene in duhovne vzgoje?
Tega znanstvenega dela še danes ni opustil. Še danes pridno in s pridom rabi drage zvezdo-slovske potrebščine, n.p r. krasne daljnoglede, da opazil je skrivnostni tek nebesnih teles, zasleduje sodobno znanost, jo z obširnim znanjem ocenjuje, pa zmotne trditve v raznih spisih tudi popravlja. To svoje znanje zna spretno rabiti za vsakdanje potrebe. Z zvezdoznanskim sek-tantom (kotomerom) n. pr. na sekunde natančno izračuna poldne po soncu in po teh računih ureja zakristijsko uro ljubljanske stolnice: po njej pa cerkvenik stolpno, tako da zlasti odkar je čateški župnik, svetnik Povše, stolpni uri napravil novo nihalo, šenklavška ura mesece niti pol minute s soncem ne pride navzkriž, to veliko zvezdoslovsko znanje ga postavlja ob stran kanoniku Sušniku za vrednega tovariša.
Kot stolni kanonik in pozneje kot dekan je bil skoraj ves čas tudi gospodar stolnice. Kakšno delavnost je razvijal! Dušnopastirsko in gospodarsko! To priča spnvednica, kjer z nezmanjšano vnemo po Jezusovi besedi še vedno »ljudi lovi«. In njegovo gospodarstvo! Stolpom je sredi sedanje denarne stiske oskrbel bakrene strehe, prav tako dognano pločevino na cerkvi zamenjal z bakrom, oskrbel štiri težke nove bronaste zvonove. — Orlkorl je le jemal, se človek vpraša, ko ljubljanska stolnica nima prav nobenih stalnih dohodkov, ampak kot beračica živi samo od puščice, od »vinarjev uboge vdove«?
sinovsko vdanostjo in hvaležno ljubeznijo. Za semenišče otl res skrbi. Saj je zadnja lela na semenišču postavil mogočen nadzidek, atiko ali mansardo — kakor hočete — in v njem vsaj za nekaj časa veliko bogoslovcem pripravil udobna, zdrava, sončna stanovanja.
Seveda pri tako vsestranskem delu in opravku s toliko ljudmi ni mogoče, da bi člo veka'kdo in čhrvek sam. koga kda j le bol j ali manj občutno ne zadel.
Pa na gen. vikarju Narlrahu že davno opazujemo prelepo potezo: zamere ne pozna — in če bi po drugi strani kdaj beseda globlje zarezala: tisti trenutek je pripravljen nehoteno želo z vso obzirnostjo izvleči.
Pozabiti nazadnje ne smemo njegovih veli kih govorniških zmožnosti. Kadar nastopi, pove kaj nepričakovano temeljitega, stvarno objasni zapleteno vprašanje, da se kar sprašujemo. Kaj je res vse tako preprosto, jasno? Naj spomnim samo na prvi Vitlov dan, ki smo ga praznovali v novi državi. Strme smo poslušali, dih nam je zastajal, oči orl govornika niso trenile, ko nam je kot nova zarja iz davnine vstajalo geslo junakov: »Za krsi častni in zlato svobodo« — kot vekovito načelo versko poglobljenega domoljubja tudi našim časom.
Ali njegov govor ob smrti rajnika kralja Aleksandra. — Vse je bilo kar trdo, ko je z mogočno, duše v globinah pretesujočo besedo., razlagal v živo, vsakdanje življenje posegajoči večni nauk o spoštovanju ljubezni, zvestobi do vlarlarja-očeta. Ko je pokazal, rla je naša ljubezen vse globlje zasidrana, ko v čustvu in krvi: da ima zvestoba in vdanost svoje prave, resnično neporušene korenine v Bogu. — Ali kdor je pred veliko več ko tridesetimi leti slišal njegovo duhovito novoletno voščilo raznim stanovom, ga tudi zlepa ne pozabi.
Ali je potemtakem kaj čuda, če vsa ljubljanska škofija v apostolskem protonotarju
Kadar pride Štorklja
vsaka mali z veseljem pričakuje radosten dogodek. Telesna moč in sposobnost deteta zavsi v prvi vrsti od zdravja in pravilni hrani matere same Že ob iasu nosečnosti je potrebno, da mati slalno jemlje Ovomaltine. Velika hranljiva vrednost in bogastvo
VITAMINOV
deluje že na novo telesce, ki nastaja. Mati, ki 3 do 4 mesece pred porodom dodaja mleku za zajtrk in južino Ovomaltine, si s tem zagotovi dovoljno količino mleka. (Ob času nosečnosti je želodec žene občutljiv, vendar lahko prenese Ovomaltine')
OVOMALTI
zagotovi zdravje matere in bodočega deteta. Dobiva se povsod od Din 6'50 dalje
Narlrahu gleda nič več in nič manj in edino to: ognjevitega božjega služabnika, ki vse svoje zmožnosti in velike talente rabi samo za Roga, živi samo za Cerkev in njene velike, teždce naloge? Ali je kaj čuda, če ga je z visokim redom odlikovala država, če ga je z najvišjo prelaturo počastil Rim? Moža, ki je vse njegovo življenje ogenj, ki v neutrudnem delu sebe použiva, da sveti drugim, jih greje, ogenj, ki ne pojema, marveč v vedno silnejšem vzgo-nii plameni proti večnemu viru, ob katerem se je vnel? Naj tn ogenj še dolgo gori. saj po človeško kaj lahko. — Ko je pred dobrim mesecem mimogrede prišla v razgovor njegova 70 letnica, so gospod je rurloma vzklikali: *Saj to ni mogoče! 70 let! Ta hoja, ta postava, ta jasni razum, ta bistri noglerl v sedanjost in
bodočnost, to silovito delo?«
*
Ni to prava, ni popolna, ni celotna podoba. Iz bogatega življenja le orl tu in tam drobec . . .
Pa se po teh ivčrih bralcu morda le vsaj malo posreči, da spozna celega moza — e x u n g u e leone m1.
1 Po kremplju — leva.
trnS* MMHliii

Prelat Nadrah, velik ljubitelj narave,
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joselova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joseiova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja. n vrhu tega tudi v zastarelih slučai;b ne odreče.
Osli retf. S. br. 30474/35
Manresa1
Monumentalni vhod v Bogoslovno semenišče v Ljubljani.
Letos poteka 20. leto, kar je prelat Nadrah vodja bogoslovja ljubljanske škofije, kjer študirajo tudi številni bogoslovci iz drugih jugoslovanskih škofij, na izletu z bogoslovci na Gorenjskem.
Za obširno in temeljito znanje, ki je za tako odgovorno rlelo potrebno, je skrbel vse življenje. Že kot dijak je bil vedno odličen.
Ko smo ga še kot bogoslovca imeli za pre-fekta v Alojzijevišču — kako smo ga mladi
Dva vzroka sta bila, da sem se ustavil v Manresi. Prvič sem želel obiskati kraj, kjer je živel nekaj časa ustanovnik jezuitskega reda, drugič bi rad videl značaj manjših španskih mest. In ni mi bilo žal, kajti Manresa ima lepo lego na griču, pod katerim teče voda Cardoner. Čpaziš pa takoj, da mestecu manjka snažnosti. Prahu in smeli imaš v izobilju, semlertja naletiš tudi na debelo kamenje. Po tleli leže ogrizki sadja, raz katero zašumi tropa os in muh, ko greš mimo. Srečujejo te visoko naloženi vozovi z dvema ogromnima kolesoma, katera vlečejo v zaporedni vrsti vprežene tri ali štiri mule. španske kamele. Živinčeta morajo veliko trpeti, ko prevažajo drevesno volno, iz katere tko v bližnjih tovarnah blago za obleko. Z neprijetnim čustvom stopam mimo prostornih delavnic, kjer izdelujejo rakve za mrliče. Povedali so mi, da imajo mizarji pogodbo z barcelonsko bolnišnico, kateri morajo pošiljati vsak teden določeno število teh žalostnih zabojev.
Pot, ki je vodila do sedaj navzgor, se konča na prostornem trgu pred glavno cerkvijo. Nad njenim vhodom čitam: »Basilica de santa Maria de la Seo.t V notranjščini me iznenadi Mavrova glava, viseča ob stropu navzdol. Obraz dobro fejenili rdečih lic je menda iz lesa, brada narejena iz dolgih črnih las, oknli čela je ovit rdeč robec, turški turban. Takp glave vidiš v mnogih španskih cerkvah; na prvi pogled se ti zdijo kakor strašilo, v
1 Iz knjige: Jos. Lavtižar: Med romanskimi narodi. 1001.
resnici pa imajo važen zgodovinski pomen. Potomci naj se spominjajo svojih prednikov, katerim so gospodarili neverniki, kljub temu se Španci niso uklonili mohamedanstvu, temveč se dolga stoletja borili za krščansko vero in rodno zemljo.
Naslednje jutro sem obiskal dvoje znamenitih svetišč. Prvo je nekdanja bolnišnica (colegio de los ninos) v spodnjem delu mesta, kjer so je vršila znamenita zgodba v življenju sv. Ignacija Lojola-na. Rana na nogi, ki jo je prejel v bilki pri Pam-ploni, se mu je sicer počasi zacelila, toda zanaprej ostane nekoliko šepast. V Manresi Ignacij zopet oboli ter leži en mesec v bolnišnici. Ohranjen je še kropilnik, iz katerega je zajemal blagoslovljeno vodo, in kamen, na katerem sedeč je poučeval otroke.
Poleg bolnišnice stoji jezuitska cerkev. Bled frater me po stopnjicah pelje v spodnji del cerkve, kjer je lepa gotska kapela z imenom »el rapto«, t. j. zamaknjenje. Tu ugledam sv. Ignacija v naravni velikosti, ležečega na tleh, iz navadne opeke in oblečenega v surov platnen habit. To je prav tisti prostor, na katerem je ležal svetnik od sobote 5. aprila do sobote 12. aprila 1022, torej relih osem dni zamaknjen, enak mrliču, da so ga žp mislili pokopati. V tem času je prejel navodilo 7.a ustanovitev Jezusove družbe.
Jezusova družba je zmagovala, a tudi trpela veliko. Posebno hud udarec jo je zadel prav v španskih deželah leta 17117 ob času vladanja Karla III. Njegov prvi minister, grof Arando, ki bi bil moral biti jezuitom hvaležen, da so ljudstvo odvračevali od brezverstva, pošlje vsem mestnim in okrajnim glavarjem trikrat zapečateno pismo. V njem je bilo ukazano, da naj voiščaki brez najmanjšega hrupa ponoči dne 2. aprila 1707 zastra-žljo jezuitske samostane in zbudijo predstojnika, ki naj skliče vse redovnike v obpdnico. To se je natanko izvršilo. V" obednici zbranim prečita častnik kraljevo povelje, da morajo zapustiti deželo
in da sme vzeti vsak s seboj, česar bi potreboval na potu. Potem jih po šest in šest nalože na vo zove ter prepeljejo do morja, kjer so bil? priprav ljpne ladje. Vse se je godila iako tiho in točno, da so ljudje zvedeli o dogodku šele drugi dan. ko so našli prazne samostane. Za nekaj dni je prijadralo celo brodnvje pred papeževo mesto Civita-Vechia na Laškem, kjer so hoteli poveljniki nesrečne izgnance spraviti na suho ler jih prepu stiti neoskrbljene nadaljnji usodi. Toda papeževa vlada jim ni dovolila izstopa, ker ni upala s čim prerediti B000(!) ljudi. Mnogo jezuitov jp na lad jah zbolplo in pomrlo, ostale so odpeljali na otok Korsiko, kjer so živeli v groznem pomanjkanju, šele potem, ko obljubi španski kralj Karel III Klemenu XIII., da plača za vsakega jezuita en frank dnevne pokojnine, jih papež sprejme v svo jo deželo. (Jos. St.trč: Občna zgodovina XI. 471.) Ta suha zgodovinska dejstva prepuščamo brez ko mentarja prijateljem in sovražnikom Jezusovega tovarištva.
Drugo svetišče je votlina »santa cueva«, nad katpro se vzdiguje ponosno poslopje, bržkonp najlepše v vsej Manresi; v njem se pripravljajo je zuitje za svoje prihodnje službovanje (domus prn bationis). Tukaj sem se seznanil z o. Avgustom llupfeld, ki je nosil pred leti prusko vojaško suk njo, obiskujoč, z nemškim cesarjem kadelno šolo v Berlinu. Iz. luterana postane katolik, stopi v red Jezusove družbe ter deluje sedaj kot dušni pastir v Španiji. Kako čudno vodi mnogokrat božja roka naše življenje! Na o Hupfeldu sem opazil, da j' bil veselo iznenaden mojega obiska, ker ima Iv malokrat priliko govorili v maternem nemškem jeziku. Povedal mi je marsikaj, kar se je ohranilo po tradiciji med ljudstvom n življenju sv. Ignacija in me ppljal v ono votlino, kjpr je prebival svet nik, pišoč obče znane duhovne vaje. Potem mi pokaže tri križe, katerp jp Ignacij vdolbil v skalo, in kamenito razpelo, pred katerim je večkrat molil.
Z\o£ute novice,
Koledar
Sreda, 1. februarja: Ignacij (Ognjeslav), škof, mučenec.
Četrtek, 2. februarja: Svočnica. Darovanje Gospodovo.
Novi grobovi t Alojzija baronica Reohbaoh
V Mekinjah pri Kamniku je 31. januarja zvečer v 70, letu starosti mirno v Gospodu zaspala gospa Alojzija baronic« Rechbach rojena baronica Lederer-Trattnern. Izhajala je iz nemške rodovine in je bila rojena leta 1800 v Luhačovicah pri Brnu na Moravskem. Leta 1804 se je poročila nu Dunaju z vdovcem Friderikom baronom Rechbach, grnščakom na Kruniporku pri Pobu, iz katerega /..ikona je bilo šest še živečih otrok (štirje sinovi, dve hčeri); iz, prvega zakona je imel imenovani dve, tudi še živeči hčeri. Nekaj časa po smrti svo-jpga moža (umrl leta 1921) se je pokojna baronica preselila v župnijo Mekinje in ostala tam do svoje smrti, na kalero se je tako lepo pripravila kot redko kdo. Bila je žena, ki je vsa živela v veri in je svojo vero zlasti udejstvovala po neštetih dobrih delih usmiljenja, posebno tedaj, ko je še živela v boljših razmerah, tako da je daleč naokoli slovela po svoji darežljivosti. Velik del bogate dote, ki jo je s seboj prinesla, je razdelila med ubožce in potrebne in pri tem skoraj pozabljala nase; če jo je kdo poprosil za krstno ali birmansko botro, mu ni odrekla. Pokopana bo po lastni želji danes ob treh popoldne v Mekinjah. Pokoj njeni duši, njenim preostalim pa naše iskre-iin sožaljel
Osebne novice
— Za častnega člana občine Sv. Marjeta pri Ptuju je imenoval občinski odbor na seji 29. januarja našega voditelja in predsednika senata g. dr-Antona Korošca.
= Za inženirja agronomije je hil to dni na helgrajski univerzi diplomiran Ivan Pipan iz Viž-marij. čestitamo!
Svinfsko mast
prima ekspertno
SALAME, SLANINO znamko Predovic
ima stalno v zalogi
Janko PredovIČ, LJubljana,
Poljanska cesta 73. — Telefon 21-30.
Prošnja in opozorilo
Sporočili smo že, da je pričela Zveza bojevnikov širšo akcijo z nabiranjem prispevkov za postavitev spomenika na Brezjah. Vsem, ki ste že stopili v naše vrste in podprli naše delo z denarnimi prispevki, bodi izrečena tem potom prav iskrena hvala. Vas pa, ki se še niste odločili, pa prosimo, da čimprej to slorite. Četrt stoletja bo poteklo, odkar jo pričela teči tudi slovenskih fantov in mož kri v potokih. Nad 50 tisoč jih je dalo svoje predrngoceno življenje za našo srečo in svobodo. Ali naj bodo že sedaj vsi ti naši pozabljeni, ali naj se pokažemo Slovenci manj hvaležne in manj kulturne kakor drugi narodi? Ne I Vse spoštovanje so si z lastno krvjo zaslužili, zato jim moramo postaviti časten spomenik. Brez moralne in gmotne opore pa hi delo ne moglo biti dovršeno, kakor je zamišljeno in kakor to zahteva naš narodni ponos. Zato vljudno prosimo, nihče naj ne odreče podpore.
Pa pa ne bi kdo izrabil dobrohotnosti nam naklonjenega občinstva, ki želi in hoče denarno podpreti lo naše idealno in pietetno delo, opozarjamo ponovno, da imajo naši nabiralci jiotr-dila, opremljena s podpisi predsednika, tajnika in blagajnika ter z žigom Zveze bojevnikov, policije in Združenja trgovcev. Kdor ne bi imel tako opisanega potrdila, gotovo ni pooblaščen pobirati za Zvezo bojevnikov. Za vsak dar pa morajo izdati potrdilo, opremljeno z uradnim žigom.
Zveza bojevnikov v Ljubljani.
JCaj plavite?
»Slovenski narod* je plašilo »naprednih« in-teligcntov, narodnih dam, Sokola in Zveze kulturnih društev ter vzgaja svoje (ilatelje v »prave« slovenske narodnjake in »visoko« izobražene člane slovenske družbe. Tako trdi *Slovenski narod« sam in s tem se ponaša ves slovenski napredni :ivelj, kolikor ga je še ostalo, »Narodovi« gospodarji in solrudniki pa pravijo, da jim je predvsem :a gojitev slovenske narodne kulture. Slučajno mi je. prišla v roke 11. številka »Naroda« od 14. januarja lega leta in slučajno mi pri prelistavanju pade na rt. strani pod črlo v 4. koloni, ki je ti-»kana z večjimi črkami, v oči ena najbolj uma-lanih psovk n italijanskem jeziku, kar jih je kda) izrekla človeška govorica o Materi božji in ki je vošten slovenski list sploh ne more ponatisnili. Ne — »Slovenski narod« se ni pomišljal prinesli lo bezniško psovko proti Kraljici nebes in lo na meslu. ki je zelo vidno in se tiska z najrazločnej-Hmi črkami, kar jih ima »Narod«. Psovka se nahaja v ničvredni črtici nekega ruskega boljševi-ikega »pisatelja«, ki opisuje umazane ljubezenske zgodbe nekega muzikanta, ki lovi ženske in ima t> ustih take svinjske psovke. »Slovenskemu narn-
se je moralo to posebno dopasti, sicer ne bi bil priobči I svojim naprednim čilaleljem, med katerimi so žal tudi šolski otroci, takega podlistka, ko ima gotovo drugih dovolj na razpolago. Na vsak način ni danes na svetu lista, ki bi si upal svoji publiki nudili kaj takega in tudi versko najbolj brezbrižen ali eelo breeverski lisi ne bi izbral feljtona, v katerem bi se nahajala laka ogabna psovka, s katero junak naravnost paradira. Kaj poreko na lo člani liste vzgojne organizacije, ki ji je »Slovenski narod« evangelij, in kaj poreko članice »Jugoslovenske ženske zveze*, ki se v ^Narodu* tako zelo zavzemajo ca »višjo moralno ravan slovenskega narodaIn kaj se zdi odličnim vodjem naprednega slovenstva, ki venomer zatrjujejo, kako globoko spoštuje napredna misel v Sloveniji verske svetinje našega naroda? Kar odprite, gospodje, stran šesto svojega popoldnevnika o4 predpretekle takole in horie videli ogledalo napredne kulture tega dičnega glasila naše liberalne inteligence.
—	Banski svet dravsko banovine se sestane
13. februarja 1939 ob 10. dopoldne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo obravnavanje banovinskega proračuna za leto 1939-40 s pripadajočimi pravilniki v smislu čl. 11 pravilnika o organizaciji in
delu banskih svetov.
—	Odbor za postavitev spomenika kralju Aleksandru 1. v Ljubljani je na svoji seji dne 27. januarja 1930 sklenil, da se izvon razpisanih odkupov, odkupijo še štirje osnutki za odkupno cono po 3000 din, in sicer oni, ki so bili predloženi pod geslom: »123«, »Steber svobode«, »Kdin-stvo 18«, »Krog«. Pozivamo avtorje, da do 10. februarja sporočijo svoje naslovo v primeru, da pristanejo na to, da se njihovi osnutki izven razpisanih pogojev odkupijo po 3000 din, in to z vsemi pravicami, ki so v razpisu navedeni za ostalo odkupe. — Vse avtorje osnutkov spomenika, ki niso bili odkupljeni, pa odbor poziva, da jih dvignejo dne fl. februarja v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.
—	Netočna vest. »Slovenec« je pred nekaj dnevi jx>ročal, da uprava škofijskih posestev v Marijinem Gradu pri Nazarjih v vočji množini odpušča delavstvo To pa ni točno, ker je v resnici tamkajšnje lesno podjetje še bolj zaposleno kot druga leta. Zaradi vremenskih razmer — ker je sneg nepričakovano skopnel — so bili odpuščeni le nalašč za spravljanje lesa najeti delavci, kar jo čisto umljivo. Pri tem pa nikakor ne gre za delovne moči, ki so v stalnem službenem razmerju pri podjetju, ampak za sezonsko delavstvo, ki v primeru ugodnih snežnih razmer najde zaposlitev v planini-
—	Pr« zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frans-Josef« grenčire.
—	Pravniški kongres v Sloveniji. Na seji stalnega odbora kongresa pravnikov kraljevine Jugoslavije, ki je bila nedavno v Zagrebu, se je stalni odbor konstituiral sledeče: predsednik dr. Metod Dolenc, univ. profesor in predsednik društva »Pravnik« v Ljubljani; drugi predsednik Jovičič Miloš, predsednik apelacijskega sodišča v Belgradu; podpredsednik dr. Rastovčan Pavel, univ. prof. v Zagrebu; glavni tajnik in arhivar s. o. s. F. Orožen, Ljubljana; njegov namestnik za Belgrad dr.'I. 1'ržič, uiiiv. prof.; njegov namestnik za Zagreb odvetnik dr. M. Horvat; glavni blagajnik odvetnik dr. A. Urbane, Ljubljana; njegov namestnik za Belgrad s. o. s. M. Zlatanovič; njegov namestnik za Zagreb tajnik dr. V. Lunaček. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil kongres v dnevih 24- do 27. septembra v Rogaški Slatini z zaključkom v Mariboru.
—	Podružnica Slomškove družbo za radovljiški okraj zboruje v soboto, dne 4. febr. ob 14 v meščanski šoli na Jesenicah. — Predavajo: Peter Golohič: O vzgoji; M. Dacar: O življenju na vasi; J. Gospodarič: O predlaganju in kolkovanju obračunov.
—	Prebrisan slepar z delavnico bankovcev.
Jože Muršee, rojen 22. marca 1892 v Gradcu, pristojen v Pobrežje pri Mariboru, po poklicu samski pletar, je prebrisan slepar in je bil že dvakrat kaznovan na večje zaporne kazni. Pojavil se je 9. decembra lani pri okoliškem posestniku Valentinu Trobi in mu začel praviti, kako je izurjen v ponarejanju bankovcev. Kazal mu je tudi nekak aparat, s katerim mu je mogoče v kratkem času natisniti poljubno množino bankovcev. Kmet mu je nasedel ter mu izročil en bankovec po 1000 din, en bankovec po 500 din in en bankovec f>o 100 din. Obljubil je kmetu, da mu bo v nekaj dneh prinesel kar cel šop lepih, novih jurjev, petstotakov in metuljev. Seveda sleparja ni bilo več blizu. V Veliki Ligojni pri Vrhniki je na prav tak način 26. de-embra lani na Štefanov dan opeharil posestnika Franceta Kunca, ki je prav tako, kakor prvi kmet, izročil sleparju v fabrikacijo bankovce j>o 100, 500 in 1000 din. — Pred sodnikom je Muršee vse priznal. Na sodnikovo vprašanje, kako je nameraval delati bankovce, kakšne stroje je imel na razjiolago, je Mijršec prisrčno se smejoč pripomnil: »Veste! To jo takole! Zbil sem »kišto«, ki sem jo žalil s smolo. Kmelom sem nato razlagal, kako se lahko s to smolo hitro delajo novi bankovci, pojiolnoma podobni pravim. Kmetje so mi verjeti, jaz pa sem pravo bankovco spravil in odšel naprej.« Mušec ie bil obsojen na 5 mesecev strogega zapora in 300 din denarne kazni.
—	Opozarjamo na oglas Prometne banke in jo priporočamo.
—	Da bosto stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Zaradi uboja obsojen na 2 leti in pol robije. Mali kazenski senat v Ljubljani je razpravljal o uboju delavca Franceta Kokalja, ki je bil na nedeljo ponoči 26 junija ustreljen na Brezjah pri Sv. Neži, občina Kovor na Gorenjskem, Samski trgovski zastopnik Anton Košir iz Sv. Neže je bil od drž. tožilca obložen zločina uboja. Obtoženec Košir se je zagovarjal s silobranom in v svojo razbremenitev navajal več prič kakor tudi, da je šel Kokalj nadenj z rovnico, Košir Anton je bil obsojen zaradi uboja na 2 leli in pol robije, Ženi jiokojnikovi ima plačati za boleslnino in druge stroške 5000 din, OUZI) znesek 2272 din.
Sreča v nesreči
»Vidiš, kako je prav, da sem lako natančen? V$s nadomestno dele imam s seboj in zdaj bova avto lepo popravila.«
kvtfn S
1-2 zrn« omogočata lahko In normalno itolUo. S
'i kom. Din VSO, 12 kom. Din H-—, 60 kom. Din 27%-,
pO cbižavi
<m > 11 ui nmijHtasui tuuuiiani uunnmtuunnnujij nnuouuji mmttiu> ■ i uiinimHitfntmnjiiinnnmuumnMntfimMiuio^JiiJinmiiiiu.'*
*	Muslimanski praznik Kurban Bajram. Te
dni praznujejo muslimani svoj največji praznik, ki traja tri dni. V Sarajevu so topovi že v nedeljo zvefior in v jx>nede|jek zjutraj naznanjali praznik. Mujezini so z minaretov pozivali svoje vernike, bogate in siromašne, naj praznik prežive v molitvi, sreči in zadovoljstvu. Kurban Bajram obhajajo muslimani v 6poinin na dan, ko ie Ibrahim pojganiber (prerok Abraham) na božjo zapoved hotel žrtvovati svojega sina Ismaila (Izaka). Zadnji hip je Bog poslal ovna (kurbana), da ga žrtvuje namesto sina V 6pomin na ta dogodek muslimani povsod, kjer prebivajo, zakolje jo ovce ali ovne. Bogatejši zakoljejo po več ovac in jiih darujejo siromašnim sovernikom. Navadno muslimani razdelijo tri četrtine mesa, eno četrtino pa sami pojedo. 2e več dni pred tem praznikom je sarajevski trg poln ovac in ovnov, ki eo določeni za žrtev. Prvi dan Kurban Bajrama je posebno važen zato, ker se ta dan v Meki zbero verniki iz vsega muslimanskega sveta. Musliman, ki je opravil romanje v Meko. dobi časten naslov hadži (romar). Tudi lelos so odkotovali številni muslimani iz Iktsne in Hercegovine v Meko.
*	Zveza hrvatskih zdravnikov. V Zagrebu je bil te dni ustanovni občni zbor Zveze hrvatskih zdravnikov, ki šleje že 100 članov. Za predsednika je hil izvoljen dr. Vilič, za njegovega namestnika pa dr. Zivko Prebeg. V odtioru so zdravniki iz raznih mest Hrvatske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine.
*	Melioracija Ivanjskega polja. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 6,042.000 din za melioracijo Ivanjskega polja na Bosanski Po-savini Na tem področju lesi tudi Bosanski Brod. Ministrstvo bo izplačalo 4 milijone, 2 milijona pa odpadeta na proračune banske uprave in treh ohcin, ki se nahajajo na tem področju. Od melioracije Ivanjskega polja bo imelo ljudstvo velike koristi, ker bo zavarovano pred katastrofalnimi povodnjinii, ki se vsako leto pojavljajo zaradi številnih hudournikov. Tudi obzirna polja bodo rešena vode, ki ob času povodnji zalije vso zemljo daleč na okrog in se z lepa ne odteče.
*	Strašna nesreča na Donavi. V Bačkem Novem selu se je zgodila na Donavi te dni strašna nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Strojnik vodne zadruge Kiralji in čuvaja donavskega nasipa Lang in Kozma so se peljali s čolnom v Opatovae v Sreinu. Ko so se vračali, so zapazili, da je začela v čoln vdirati yoda. Metali so vodo iz čolna, vendar to ni veliko jiomagfllo, ker se je čoln na sredi Donavo začel potapljati. Kiralji in Lang sla skočila iz čolna in se skušala rešiti s plavanjem. Kozma pa je ostal, držeč se za čoln, ki se je prevrnil. — Plavača sta priplavala že blizu obrežja, tam so ju pa zapustile moči ip sta oba utoni ia 10 metrov daleč od obrežja. Tudi Kozma je utonil. Kozmovo truplo so že našli, trupli ostalih dveh ponesrečencev pa še no-
*	Mlad stari oče. Sluga pri okrajnem sodišču v Bažnju v moravski banovini, Stanislav Veličko-vič, se je oženil, ko je bil star 17 let. Njegova hčerka, ki se je poročila s šestnajstimi leti, je te dni dobila sina. Tako je postal Stanislav Veličko-vio, ki mu je šele 34 let, v vsem okolišu najmlajši stari oče.
*	Zagrebški gostilničar Majcen, ki jo streljal na svojo kuharico, tožen preij obrtnim sodiščem. Bivša kuharica pri gostilničarju Ivanu Majenu v Zagrebu Jožefa Hopič, ki je Slovenka in na katero je Majcon, kakor smo že poročali, pred tednom dni streljal, jo svojega gospodarja tožila za plačilo nadur in zaostale plačo. Majcen so razprave ni udeležil, ker je v preiskovalnem zaporu, pa tudi svojega zastopnika ni poslal, čeprav mu je bilo vabilo dostavljeno. Sodjšče je obsodilo Majcna na plačilo 12.000 din Ilopičevi in na plačilo stroškov procesa.
*	Ljubavna žaloigra v Osjeku, Pred sladkorno tovarno v Osjeku se je ono zadnjih dni odigrala krvava ljubavna drama, 26 letna hčerka tovarniškega šoferja 6e je s svojim žoninoin Ilalakom, ki jo je spremil do doma, sprla. Ilalak je naenkrat l>otffjnil samokres in oddal na svojo nevesto štiri strele, od katerih so trije zadeli, Nato je Halak streljal še na sebe in se hudo ranil- Oba 60 prepeljali v bolnišnico.
*	Za 10 din skoraj ubil človeka. V Lozovcu pri Šibeniku sta se zaradi 10 din sprla dva zidarja. Zidar Posedič je med prepirom z nožem sunil svojega tovariša Huditia v prsa in mu na dveh krajih ranil srce. Prepeljali so ga takoj v šibeniško bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Operacija je bila zelo zanimiva- Zdravnik je odprl prsa hudo ranjenemu Hudinu in mu zašil rano na dveh nieslili. To je prvi primer take operacije v šibeniški bolnišnici, Po operaciji je srce normalno delovalo. Bolnik se počuti dobro. Zdravniki se sami čudiio, kako je mogel Hudina, ki je slaboten človek, s tako rano ostati pri življenju.
*	Zaradi dekleta ubil mater. V vasi Dašine blizu Petrinje je bil Stevo Janjlč zaljubljen v Konštantino Dmitrašinovič. Hotela sta se poročiti. Fantova mati pa je temu nasprotovala in sinu prigovarjala, naj ne vzame svoje izvoljnnke, češ da je revna. Svetovala mu je, naj se oženi bogato. Mati in sin sta se več dni prepirala In ko je mati odločno izjavila, da Konstantine kot snahe ne bo pustila v hišo, se je sin lako razjezil, da je pograbil kuhinjski nož In z njim sedemkrat zabodel svojo mater. Smrtno ranjeno Ženo so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrla.
Anekdota
Bogati pa skopi lord Leslie je nekoč poklical k sebi slavnega slikarja Hogartha iz Londona, da bi na njegovem gradu naslikal na steno veliko sliko, ki naj bi predstavljala, kako gredo Izraelci sk ozi Rdeče morje, za-sledovani od faraona in njegovo vojsko. Slikar je zahteval 100 fivinej, lord mu jo pa ponudil samo dvejset. Slikar ie dejal: »Ker sem v veliki denarni zadregi, prevzamem delo za ta denar, vendar zahtevam, da se mi znesek izplača napre|.«
Hogarth jc takoj dobil denar in ključ od dvorane, v kateri bi slikal. Kumaj j« naslednji dan solnce vztlo, je že prispel Hogarth s sobnim slikarjem, ki je nesel v roki veliko posodo z rdečo barvo in ogromen čopič Se preden je lord vstal, je is bila zndnja stena dvorane krvavctfdeče pobarvana. Hogarth je pregledal svoje delo in nato poklical lorda ter mu dejal: »Gotovo je!« — »Kaj
Ljubljana, 1. februarja
NAA
Gledališče
Drama : Sreda, 1. febr. Upniki — na plani Red Sreda. — Četrtek, 2, febr. ob 11. dopoldne: Odkritje Cankarjevega spomenika in akademija.
—	Ob 20: Hlapci. Premiera. Premierski abonma.
—	Petek, 3. febr. ob 151 Veriga. Dijaška predstava. Cene od 14 din navzdol. — Sobota, 4. febr.: Veronika Deseniškp. Izven. Cene od 20 dinarjev navzdol.
Opera: Sreda, 1. febr.: Lohengrin. Premierski abonma. — Četrtek, 2. febr. ob 15: Grofica Marica, Izven. Cene od 24 din navzdol. — Ob 20: Tasca. Gostovanje Vere Majdičeve in Josipa Gostiča. Izven. — Petek, 8. febr,! Jolanta. Gianni Schiochi. Red četrtek. — Sobota, 4. febr.: Frasquita. Red A.
Rokodelski oder
Opozarjamo na romantično spevoigro »Darinka«, ki jo bo na svečnico 2. februarja uprizoril pevski odsek rokodelskega društva v Rokodelskem domu, Komenekega ulica št. 1*3. Dejanje spevoigre je iz naše narodne zgodovine in je zelo zanimivo. Predprodaja vstopnic za prireditev je jutri od 10—12 v Rokodelskem domu. Pričetek predstave je jutri zvečer ob pol 8.
Radio Ljubljana
Sredo, 1. lebr.j 12 Drobiž za drobiž (plošče)
—	12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Operni napevi (plošče) — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: a) Z Nansenom na smučeh skozi Gronl^nrl (g. dr. V. Bohinec); b; Ročna dela: Tička v kletki in druge čarovnije (g. M. Zor) — 18.40 Kriza morale in človeka (g. dr. Stanko Gogala) — 19 Napovedi in poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 Tambu-raški orkester — 20.45 Fr. Schubert: Nedokončana simfonija v h-molu (plošče) — 31.15 Harmoniko igra g. Milan Stante — 22 Napovedi, poročila
—	32.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije »Emona«, igra orkester New Melody Boys.
Drugi programi
Sreda, 1. februarja) Belgrad: 20 Humor — 21 Nar. pevsmi — 22.15 Plošče — Zagreb:
20	Plqšče po željah — 20.30 Ljubljana — 22.20 Plesna glasba. — Praga: 19.25 Ork. konc. — Sofija 19.55 Opera. — Budimpešta: 19.30 Opera — 22.45 Ork. konc. — Trst-Milan: 17.15 Vek. konc.
21	Igra. — Rim-Bari: 21 Igra. — Dunaj: 20.20 Lovski večer. — Lipsko: 19.30 Mozartova oipera »Beg iz seraja«. — Frankurt: 20.15 Romantična opera »Undine«. — Stuttgart: 20.10 Karneval. — Bero-miinster: 20.10 Zbor. — 20.40 Ibsenovi »Strahovi«.
Prireditve »n zabave
Družabni večer Društva nižjih mestnih nameščencev v Ljubljani bo drevi v hotelu »Metropol«. Začetek ob 20. Igra jazz. Obleka promenadna-Vstopnino ni, le prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. Za blagohotno naklonjenost in obilen obisk se priporoča odbor.
On in njegova sestra je naslov predpustni burki, ki jo ponovi Frančiškanska prosveta M. O. na svočnico v četrtek, 2. februarja ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani.
Prosvetno društvo Trnovo ponovi na svečnico ob treh popoldne veseloigro »Moč uniform««- Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne,
Na koncertu, ki ga bo priredila Glasbena Matica ljubljanska v proslavo 60 letnice skladatelja Antona Lajovica, bodo izvajali Lajovčeva dela naslednji umetniki in korporacije: Samospeve bo pel odlični slovenski tenorist Jože Gostič, član zagrebške opere. Kot solistka nastopi tudi gdč. Valerija HeybaIova. Simfonični orkester je sestavljen, in sicer sodeluje v njem popolni ljubljanski operni orkester, ki bo jmninožen s člani Orkestralnega društva Glasbene Matice. Ženski in mešani zbori so v rokah naših matičnih pevcev in pevk. Koncert bo v ponedeljek, dne 6. t m. ob osmih zvečer v veliki Filharmonični dvorani ter se vstopnice dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Predavanja
Ljubljanska sadjarska In vrtnarska podružnica ima redno predavanje drevi ob 7 v kemijski dvorani I. drž. realne gimn. (realka) v Vegovi ulici, pritličje. Predava g. nadzornik J. Strekelj o »Strokovnem izvajanju naredbe banske uprave o zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja.«
članstvo salezijanske Prosvete ima drevi ob 8. uri v novi dvorani Mladinskega doma predavanje g. nadzornika Erjavca Franca: Vlisi s po-tovanj.
Sestanki
Dekliški krožek Trnovo ima drevi ob osmih svoj redni sestanek s predavanjem.
Društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani priredi drevi ob osmih v društvenih prostorih Karu-nova ulica 10 predavanje o oskrbi in prehrani golobov.
Cerkveni vestnik
Cerkev sv. Jožefa. Med sveto mašo ob osmih bo na svečnico samostanski vratar br. Jože Črnilec D. J. položil slovesne obljube,
Kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. Svečnica je drugi praznik kongregacije: zjutraj je ob pol 7 sv. maša in skupno sv. obhajilo, popoldne ob 3 slovesen shod in darovanje. Kongregarija gdč. učiteljic vljudno vabljena. V ponedeljek 6. t. m. odpade večerni sestanek.
Naše dijaštvo
Akademska kongrogarlja pri oo. frančiškanih
ima drevi oh 8 redni članski sestanek. Vsi tovariši akademiki vabljeni!
Kongregaciju akadomičark ima svoj redni sestanek drevi točno ob četrt na osem v frančiškanski kapeli.
Lekarne
Nočno službo imajo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr- Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Mur-mayer, Sv. Petra c. 78.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od srede od 8 zvečer do petka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan Logar, Knezova ulica št. 34-1. Telefon 41-52.
ie tfotovo?« vpraša lord ves začuden. Ko pa zagleda rdečo stena zakliče: »Kaj pa to predstavlja?« — »Rdeč morjcl«, odvrne resno Hogarth. — »Rdeče morje? Kje pa je faron, kje njegova vojska?« — _»Vsi so utonili!« — »Kja pa so Izraelci?« — »Ti so pa srečno že prišli na drugo obrežje!« je odvrnil slikar, 6e spoštljivo priklonil lordu in odšel.
Minister za telesno vzgojo v Ljubljani
Minister za telesno vzgojo naroda goep. Ma-Strovič se bo pripeljal v Ljubljano v petek, dne 8. februarja ob 7.26 z brzovlakoni. Ob 9. bo gosp. minister obiskal gosp. bana, ob 10. gosp. predsednika mestne občine, ob 10.30 Zimskošportno zvezo, ob 11.30 Zvezo planinskih društev. Ob 12. bo gosp. minister obiskal po vrsti Stadion na Tyrševi cesti, igrišče SK Ljubljane, Sokolsko telovadišče v Tivoliju, ljubljanskega Sokola v Narodnem domu, kopališče SK Ilirije, stadion ZSK Hermesa v Šiški.
Po kosilu bo gosp. minister popoldne ob 15. obiskal Zvezo fantovskih odsekov, ob 16. Sokolsko župo, ob 17. Gasilsko zajednico dravske banovine. Ob 18. pa bo gosp. minister sprejel predstavnike športnih organizacij in klubov, predvsem SK Ljubljane, SK Ilirije, ASK Primorja in ZSK Hermesa v knjižnični dvorani kraljevske banske uprave na Bleiweisovi cesti 10. Ob 22. se bo gosp. minister odpeljal v Belgrad.
Mnoge gospodinje
že uporabljajo odličen slovenski pralni prašek
PERION
in so z njim prav zadovoljne. — Vse opere in lepo opere.
Velika obrtna razstava v Ljubljani
Pod okriljem Zavoda za pospeševanje obrti nameravajo naši obrtniki prirediti v jeseni veliko obrtno razstavo v Ljubljani, v proslavo 20 letnice obetoja naše države in 10 letnice ustanovitve omenjenega zavoda. Akcija je v polnem teku in so uvedena že prva pripravljalna dela za razstavo. Razstava naj bo točna bilanca napornega dela in napredka našega obrtništva, ki mu je vojna doba uničila mnogo dobrin in se je naš obrtnik po vojni znašel brez delavnice, brez orodja in brez 6irovin. Glavni cilj obrtne razstave naj bi bil pokazati javnosti, in konzumentu, kaj vse naša obrt izdeluje in kako solidni so izdelki obrtnikove pridne roke. Razstavni odbor tvorijo ožji odbor obrtnega odseka, pomnožen z delegati treh večjih mestnih občin Ljubljane, Maribora in Celja ter banovine. Razstavni odbor želi sodelovanje obrtnih šol in Srednje tehnične šole. Razstava bo razdeljena na razne sekcije in oddelke. Razstava bo sredi oktobra v vseh prostorih ljubljanskega velesejma. Nekateri podjetni obrtniki so se že radevolje odzvali k sodelovanju. Na včerajšnji obrtniški anketi, ki je v glavnem razpravljala o osnutku zakona glede obrtniškega zavarovanja, je o razstavi kratko poročal predsednik obrtnega odseka in podpredsednik Zbornice TOI g. Ivan Ogrin.
Don Boskov praznik na Selu
Prihodnjo nedeljo, dne 5. februarja proslave lalezijanci svojega ustanovitelja. Tudi zavod na Selu (banovinsko deško vzgajališče) priredi don Boskov praznik na sledeči način:
V četrtek, petek in soboto tridnevna priprava za zavodove gojence in vso družino. Vsak večer ob četrt na osem kratek nagovor in blagoslov. V nedeljo ob sedmib sv. maša za zavodsko družino. Ob desetih govor o don Bosku in slovesna sv. maša. Popoldne ob pol štirih govori prevzv. g. škof dr. Rožman gojencem in fantom Katoliške akcije ljubljanskih vajencev, nato večernice. Ob petih prirede vzgojitelji in gojenci v zavodovi veliki dvorani proslavo v čast sv. Janezu Bosku.
1 rfs1
mefi»?lc „o recept«	vnika ,
Pearsona. B	'karala
v BenSf"3'gnusni* g	1
Dolgoletna B« RS A« C A t vrednoBt»B^ nimu*P ,)0.
revm» W»;„,	ielodftnlh	®
1 Mesečna rekolekcija za gg. duhovnike bo v domu duhovnih vaj v petek, dne 3. t. m. ob petih popoldne.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, na sveč-nico, in prihodnjo nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob pol sedmih.
1 V počastitev rajnih. Gosp. univ. prof. dr. Stanko Lapajne je daroval 100 din za mestne reveže namesto venca na krsto pok. insp. drž. žel. g. Ignacija Berneta. Šef-primarij gosp. dr. Josip Pogačnik, kralja Petra trg 8, je v spomin svojega planinskega sopotnika pok. g. Alojzija Vodnika daroval 1000 din. Obitelj Dukič, Cesta na Rožnik št. 1, je darovala 1000 din namesto venca na krsto soproge direktorja pok. ge. Gerde Bader. Mestni socialni urad je na krsti in grob položil vence s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom revnih najlepše zahvaljuje. Počastite rajne z dobrimi delil
Športniki, kolesarji, turisti
najugodneje kupite sedaj pri nas dobre pumpa-rice po inventurni ceni dokler traja zaloga. — Izrabite prilikol
A. Potrato prej Josip Kune '&' Eomp.
Ljubljana
Miklošičeva cesta 32 (vogal palače Pokoj, zavoda)
1 Nad 3000 bolnikov. Ko smo zapisali, da je bilo lani vse leto v bolnišnico sprejetih 31.419 bolnikov, smo misli'.!, da je to višek in da lo število najbrž nikoli ne bo prekoračeno. V resnici pa temu ni tako. Že prvi mesec januar je pokazal, da število bolnikov stalno raste. Včeraj do 4 popoldne je bilo sprejetih ves mesec januar 2994 bolnikov, do polnoči pa jih bo gotovo prišlo v bolnišnico še najmanj kakšnih 15—20, tako da ho število bolnikov prekoračilo 3000. V primeri
z lanskim januarjem je že prvo število višje od lanskega januarja, ko je bilo sprejetih »samo« 2982 bolnikov. Te številke so zelo zgovorne in bolj kot kaj drugega pričajo o potrebi razširitve bolnišnice.
1 Nesreča otroka pri igri. Včeraj popoldne se je na vrtu carinarnice pri igri ponesrečil 4-letni Otiinir Bibiča, sinček carinskega uradnika. Med igro so mu padla na glavo težka vrata in je otrok dobil hude poškodbe na glavi.
1 Parna kopel Okroinega urada za zavarovanje delavcev na Mikloiiievi cesti it. 20 je odprta za moike vsak torek in soboto, za ienske pa vsako sredo od 14. do 18. ure. Enkratna kopel s perilom stane 12 din.
1 Mučen incident pri pogrebu ge. Volkarjeve. Včeraj popoldne je bil pogreb splošno priljubljene gostilničarke ge. Katarine Volkarjeve, ki je bila znana dobrotniea revežev. Mestni pogrebni zavod je imel včeraj mnogo pogrebov in ker je bil pogreb ge. Volkarjeve boljšega razreda, je potreboval štiri konje. Za ta pogreb si je Mestni pogrebni zavod sposodil tuje konje, konji pa niso bili vajeni hoditi počasi, kakor se pri pogrebu spodobi, ter so se splašili na Reljevi cesti. Velika množica pogrebcev je prišla v zadrego in ni vedela kako. Duhovščina je morala celo za nekaj časa izstopiti. S težavo so konje pomirili, nakar se je pogreb nemoteno nadaljeval.
1 Samaritanski tečaj priredi prostovoljna gasilska četa Ljubljana-Bežigrad v teku mesecev februar, marec, april, maj in event. junij t. 1. Osebe iz bežigrajskega okraja, ki se zanimajo za sania-ritansko službo in ee žele za njo izobraziti, se vljudino naprošajo, da se javijo osebno ali pismeno od 15—16 Šlecbti Srečku, Ljubljana. Tyrševa cesta 29-11 (Gasilska zajednica, hiša Gospodarske zveze).
1 Nesreča na cesti. Včeraj zjutraj se je na Cesti na Loko ponesrečil 50-letni delavec pivovarne »Union« Karel Melihen. Melihen je nesel težko vrečo na rami, pod težo pa je padel ter si zlomil nogo.
1 Dobro blago — za vsak okus — poceni, Jeločnik & Simončič, manufaktura »Pred Šenklavžemc, Ljubljana.
Kamnik
Društvo »Kamnik« hoče v letošnji pomladi temeljito popraviti in preurediti svoj Prosvetni dom. Zob časa je namreč poslopje močno poškodoval iu je moral sedanji odbor s predsednikom g. dr. Zvokljein resno misliti na temeljita popravila. Popravila se bodo izvršila |>ostoi>onia tako, da so so doslej že preuredili vsi spodnji prostori, v katerih bo nastanjena pisarna avtopodjelja »Rode« in nova restavracija- V nedeljo 5. februarja bo že otvoritev nove restavracije, ki je jako udohno in okusno opremljena. Najemnica gdč. Barica Neina-ničeva bo došiim gostom in prijateljem društva »Kamnik« skrbno in kar najbolje postregla. Točila se bodo pristna befokrajinska vina iz lastnih vinogradov, pa tudi kuhinja bo imela vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Društvo »Kamnik« je z novo restavracijo mnogo pridobilo za svoje člane, kjer bodo lahko mimo in pošteno po-kramljalii. Spomladi se bo popravilo pročelje in preuredili zgornji prostori. Tako bo društvo »Kamnik« mnogo pripomoglo k olepšanju našega mesta.
Kranj
»Gorenjskega tedna« šo letos ne bo. Prejšnji teden sino poročali, da nameravajo kranjski obrtniki prirediti v letošnji jeseni veliko gospodarsko razstavo. V nedeljo dopoldne je bil na »Stari pošti« sestanek zastopnikov raznih gospodarskih panog in društev, na katerem 6o sklenili, da bo razstava šele prihodnje leto.
Dve kolesi v strugi Kokre. V nedeljo 29. t. m. je bilo obveščeno kranjsko orožništvo, da sta v strugi reke Kokre pri novem kokrškem mostu dve kolesi. Orožništvo je takoj odšlo h Kokri, vendar so obe kolesi medtem že odpeljali neki otroci po drugi poti na policijsko stražnico. Zakaj in kdo je kolesi shranil v globoko kokrško strugo, zaenkrat še nI znano.
Prireditve na deželi
St. Vid nad Ljubljano. Na svečnico po popoldanski službi božji vprizori Blaž Potočnikova čitalnica najnovejšo spevoigro profesorja Matije Tomca »Slovenski božič«, ki ga izvaja mladinski pevski zbor pod vodstvom učitelja Maksa Jovana, režira pa učiteljica Marija Zirovnikova.
Sneberje—Zadobrova. Dramatični odsek »Pevskega društva vprizori v nedeljo, 5. febr. »Čevljar in vrag«, opereta v dveh dejanjih.
tri A t* C^v miiim
Karitatsvno dzlo Krščanske ženske zveze
Maribor, 31. januarja.
Preteklo nedeljo je imelo svoj redni letni občni zbor najmočnejše mariborsko društvo, Krščanska ženska zveza. Občni zbor je vodila dolgoletna zvezina predsednica ga. Baumanova, uvoden govor, poln smernic za bodoče delo, pa je imel zvezin duhovni vodja prof. Pavel Živortnik.
Tajniško poročilo je podala ga. Drobnjakova. Iz njenega poročila je razvidno, da ima zveza 1167 članic, 210 podpornih članov, 7 ustanovnih in 5 častnih članov. V preteklem letu je umrlo 42 članic in 6 podpornih članov, v istem času pa je pristopilo 20 članic in 17 podpornih članov. Tajnica je izrekla željo, da bi še število članstva bolj naraščalo in da bi pristopale zlasti mlajše matere in žene. Odbor je imel 11 rednih in 2 izredni seji. Cerkvenih pobožnosti je zveza imela 7, 2 izleta in 1 romanje k Sv. Roku pri Šmarjah.
V	prid »Doma revežev«, ki ga namerava zveza postaviti in ki bi bil zaradi mnogih, ki živijo na starost v bedi, v Mariboru že nujno potreben, je zveza priredila uspelo tombolo. V preteklem letu, kakor vselej, zveza ni pozabila ka-ritativnega dela in je v denarju in blagu obdarovala 280 revnih in podpore vrednih članic.
Pregledno poročilo o zvezinem denarnem poslovanju je podala marljiva blagajničarka ga. Če-hova. Zveza je imela 33.825.75 din dohodkov in 27.607.50 din izdatkov. Prebitek znaša 6.218.25 dinarjev. Za podpore za božične in velikonočne praznike je bilo porabljenih 18.187 din. Za »Dom revežev« je zveza votirala 4000 din. Za vsakega rajnega člana in vsako umrlo članico je zveza oskrbela sv. mašo. Fond za »Dom revežev« je v tem letu narastel na 106.004.10 din.
Poročilo o delovanju posmrtninskega sklada je podal svetovalec in blagajnik g. Drolc. Za 28 umrlimi člani je bila na posmrtninah izplačana vsota 29.800 din. Posmrtninski sklad ima sedaj 921 članov in članic. Premoženje sklada znaša 147.156.62 din.
V	imenu pregledovaicev računov je poročal goep. Krepek, ki je odboru predlagal razrešnico, blagajniku in blagajničarki še posebej s pohvalo. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor.
Ob sklepu občnega zbora je g. Krepek še poudaril, da zveza ne vrši velikega karitativnega dela le s tem, da dejansko pomaga revnim in potrebnim, marveč tudi s tem, da utrjuje krščanskim načelom pot v družine, da pomaga ljudem ne le v telesni, marveč tudi v duhovni bedi, ki je danes večja ko kdaj prej. Članstvo zveze se zbira
iz revnejših slojev, vendar je njeno dobrodelno delo tako veliko, da se more kosati z vsakim drugim dobrodelnim društvom.
Tihim in požrtvovalnim delavkam v Ženski
zvezi velja čast in priznanje I *
m Prosvetni večeri v Mariboru- Prosvetna zveza v Mariboru prične v sredo, dne 8. februarja, s prosvetnimi večeri, ki bodo vsako sredo ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Obljubili so predavati naši znani slovenski kulturni delavci, in sicer gg.: Fr. S. Finžgar, Janko Mlakar, dr. A. Gosar, dr. Ft. Štele, Fr. Ks. Meško, svetnik Jožef Klekl. — Imena teh jamčijo, da bodo prosvetni večeri v Mariboru nudili obiskovalcem užitek in korist. Prvi predava 8. februarja zvečer g. pisatelj Fr. S. Pinžgar o »Odkupu Prešernove rojstne hiše«. Predavanje bodo spremljale skiop-tične slike. Vstopnina bo nizka, da bo omogočen obisk predavanj vsem slojem. Mariborsko občinstvo, posebno članstvo naših organizacij, vabi Prosvetna zveza, da se prosvetnih večerov udeležuje.
m 17. obletnico kronanja papeža Pija XI. se bo letos praznovala v nedeljo, 12. februarja v stolnici ob 9.30 s pridigo in slovesno škofovsko sv. mašo. K tej slovesnosti bodo povabljene tudi civilne oblasti in vsa katoliška društva. Po sv. maši bo katoliška mladina priredila v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 papeževo proslavo. Natančnejši spored bomo objavili.
m Svečnica v gledališču. Na praznik 2. februarja se vprizori v narodnem gledališču v Mariboru popoldne ob 15 »Matura«, zvečer pa domača opereta »Vse za šalo«.
m Smrt kosi na okrožnem sodišču. Nepričakovano je umrl v mariborski bolnišnici pisarniški oficial na okrožnem sodišču v Mariboru Josip Pogrujc, star 56 let. Po 22 letni vojaški službi je vstopil v civilno pisarniško službo ter je bil zaposlen najprej pri okrajnem sodišču v Gor. Radgoni nato pa pri okrajnem in okrožnem sodišču v Mariboru. Bil je nad vse marljiv in vesten uradnik, uslužen proti vsakomur in dober tovariš. Njegovega pogreba so se udeležili polnoštevilno V6i sodniki, uradniki in uslužbenci okrožnega sodišča s predsednikom Adolfom Hudnikom na čelu. V imenu tovarišev se je poslovil od njega višji oficial Uršič Ivan, v imenu Maistrovih borcev pa podpolkovnik v p. Cvirn. Pevski zbor mu je zapel pod vodstvom sodnega uradnika Goloba dve žalostinki. Bodi mu ohranjen lep spomin. — Na kliniki v Zagrebu je umrl 60 letni višji sodni oficial mariborskega okrož. sodišča Franc Kofiič.
V pivovarnah Eckhardt-Becker v Detroitn v Ameriki so prevozniki piTa stopili v stavko ln so na podjetje pritisnili s tem, da so s tovornimi avtomobili zaprli Tse dohode v tovarno in tako
preprečili vsak izvoz piva.
FaznjaVas varuje razočarala
Zato že pri nakupu Aspirin I« b I • I pazile na »Bayer«-Jev križ. kajti brez lega znaka ni Aspirina.
ASPIRIN
TABLETE ©gfa, ng. pod S. broiem J1609 od *l "J*
Služboval je od leta 1920. pri mariborskem okrožnem sodišču, večinoma na trgovskem registru. Bi! je poprej uslužben v Kočevju in Velikovcu, Naj počiva v miru.
m »Davek na samce« je naslov veseloigri, ki jo bo vprizorilo društvo »Katoliška mladina« v nedeljo, 5. februarja ob 17 v Cvetlični 28. Med odmori bo igrala godba. Vstopnice ae dobijo pri samostanskem vratarju.
m Slovensko obrtno društvo bo imelo drev ob 8 obrtniško prireditev v veliki dvorani in \ vseh postranskih prostorih Narodnega doma. Cist dobiček prireditve je namenjen za zidavo »Obrt niška doma« v Mariboru.
m Ljudski oder naproša cenjeno občinstvo, dr zasede prostore pri jutrišnji predstavi »Četrti božja zapoved« pravočasno, ker se igra začne toč no ob petih popoldne. Preskrbite si zato še vstop niče v Prosvetni knjižnici.
m Hlodi so ga zmečkali. V mariborsko bol nišnico so pripeljali iz Hoč 27 letnega delavci Ivana Hladnerja. Ponesrečil se je pri razkladanji hlodov, ki so mu zmečkali roko ter prizadeli no tranje jioškodbe.
m Stari in mladi umirajo. Na Meljski cesti 28 je umrla soproga brivskega mojstra Terezije Veber, stara 66 let. V bolnišnici je pokosila smri 9 letno hčerko učitelja Jelisaveto Jakopec. — V bolnišnici je tudi umrl 50 letni zidarski mojstei Vinko Tomaž. Naj počivajo v miru!
m Lastnikom vozniških izkaznic. Predstojni-štvo mestne policije v Mariboru poslednjikrat opo zarja vse voznike motornih vozil, da je rok za podaljšanje vozniških izkaznic le do 28. februarji 1939. Stranke naj se zglasijo v tej zadevi na tu kajšnjem predstojništvu med 10. in 12. uro v sob tš. 17-11 in naj prinesejo s seboj vozniško izkaz nico, banovinski kolek 100 din, lastniki vozniški! izkaznic za motorna kolesa banovinski kolek zj 50 din, nadalje 10 din za državni kolek ter 20 dii v gotovini. Poklicni vozači, ki so kot taki zapo sleni in se preživljajo edino od dohodkov tegr poklica ali so v tem svojstvu ostali brez zaposlit ve, imajo pravico vložiti prošnjo na kr. banslo upravo potom predstojništva mariborske policij' pravtako le do 28. februarja 1.1., ker se na prošnj' vložene po tem roku, ne bo oziralo in bodo m rali plačati celo takso.
Gledalce
Sreda, 1. februarja: Zaprto. Čolrtek, 2. februarja: Ob 15: >Mn' Ob 20: »Vse za šalo«.
CeSje
c »Užitkurji« na celjskem odru. Gledališ! družina bo uprizorila na svečnico ob 4 popoldn A. Remecevo kmečko igTo »Užitkarji«. Vstopnici se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni za drugi!
c Vincencijevi konferenci je darovala namest< venca na grob pokojnega veletrgovca Valentini Mladina Ljudska posojilnica 300 din, športni klul Jugoslavija pa 100 din. Bog plačaj!
c + Ivan Zeleznik. Na Cesti na grad št- 26 jr izdihnil po dolgi bolezni celjski frizerski mojste Ivan Zeleznik. Bilo mu je šele 41 let. Pokopali g; bodo v četrtek 2. februarja na okoliškem pokopa lišču. Naj v miru počiva!
c Iz Celjskega šahovskega kluba. V Celjsken šahovskem klubu se je začel turnir, ki ima namei pokazati moč in zmožnosti članov. Število igralce je rekordno, 17 po številu. Preigrali so že pet-kolo, nekateri jiomembnejši člani pa so odigra še več. Cijan si je priboril 6 točk, to je vse do segljive. Detiček, ki igra prvič na turnirju, pa presenetil s prav takim uspehom. Tudii inž. Saje vic je vse svoje nasprotnike jx>razil. Dosegel i 5 točk. Ing. Pipuš je moral pustiti eno točko Mir niku, ki sicer ni imel dosedaj izrednega uspehu Dosegel je 5 točk, izgubil pa eno. Izmed novince1 v glavnih turnirjev se dobro drži tudi dr- Pokorn ki je doeegel 4 točke od 5 odigranih.
c V Mladinskem domu v Gaberjih bo na sveč nico ob pol 5 jx>poldne lepa igra s petjem v trel slikah »Pribežališče grešnikov«. God sv. Janezr Boska, ki je patron lej>e kapelice v Gaberjih, bodi praznovali v nedeljo 5 februarja.
c Lahkovernost je draga stvar. V Brezje pri Slomu je pred dnevi prišel k neki hiši mlad ele ganten postopač. Vsem se je predstavil za les nega trgovca iz Savinjske doline, kjer ima pose stvo, žago itd. S svojo čedno zunanjostjo se j< kmalu prikupil domači hčerki ter ostal tri dn gost v hiši. Ko je odhajal na postajo, da je sprem Ijala tudi domača hčerka. Med potjo jo je poprosi za kak spomin ček, češ. da bo kmalu zopet priše' Dekle je za fanta kar gorelo in mu je zato ponu dilo za spominek zlato uro z verižico, on pa ji i< obljubil, da pride prihodnji teden zopet k njei Dekle ga je šlo celo Čakat na postaio. ljubimci pa ni bilo in ga tudi ne bo To je sedaj že drugI primer, ki se je dogodil v tej vasi.
c Usoden padec s kozolca. Ko je 17 Jetrni gojenec Kmetijske šole v Št. Jurju pri Celju šel na kozolec po krmo. mu je spodrsnilo ir> je pade' tako nesrečno, da si je zlomil levo roko in leve nogo.
c Kolesarska nesreča- Na poti iz Trcmerja v Celje je padel s kolesa 25 letni ključavničar Ber-ger Franc jn si zlomil levo roko v ramenu.
c Statistika o tujskem prometu v Celju za znamuje. da je obiskalo mesto v mesecu januarji 1084 tujcev, od teh 981 Jugoslovanov in 113 tno zemcev. dočim v mesecu deccmbru 926 tujcev, lani januarja pa 1009 tujcev.
KULTURNI OBZORNIK
Slov. akademija znanosti in umetnosti konstituirana
Druga glavna skupščina Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki se je vršila 28- januarja 1939 pod predsedstvom predsednika Akademije, prof. Itajka N a h t i g a 1 a. je razpravljala o smernicah, po katerih naj se uredijo razna vprašanja notranje uprave in gospodarstva, zlasti tudi o poslovniku, o knjižnem programu in možnosti čini prejšnjo njegovo uresničitve, o pridobitvi potrebnih, poslovnih in knjižničnih prostorov za Akademijo i. dr. Za glavnega tajnika Akademije je bil soglasno izvoljen akademik prof. Gregor Krek za funkcijsko dobo treh let. Mod odmorom so se posamezni razredi konstituirali in izbrali za dobo enega lota svoje načelnike in njih namestnike. Izvoljeni so bili naslednji akademiki: v filozofsko-filološko-historičnem razredu za načelnika prof. Franc Ramovš, za namestnika prof. Franc Kidrič; v pravnem razredu za načelnika prof. Metod Dolenc, za namestnika prof. in tč. rektor Rado Kušoj; v matematično-prirodoslovnem razredu za načelnika prof. Jovan Hadži, za namestnika prof. Rihard Zupančič; v umetniškem razredu za načelnika pisatelj Fr. S. Fin-žgar, za namestnika akad. slikar Matija Jama.
Dve umetnostni knjigi
F. Golob: N mav čriez izaro
in druge koroške narodne pesmi. Osemnajst izvirnih lesorezov. Izdala Bibliofilska založba v Ljubljani. Knjigo, ki je izšla v 200 numeriranih izvodih, e grafično opremil M. Maleš. Uvod je napisal ?. Štele. Str. 64.
S to bibliofilsko knjigo se naši širši javnosti )rvič predstavlja mladi akademski slikar Franjo j o 1 o b. Radi segajo naši mladi umetniki po gra-ičnem orodju, da v les ali kovino zajamejo svoje >rve umetnostne vti6e o svetu. Jakac (»Gradni-cova pisma«), Maleš (Rdeče lučke«), Sedej (»Ci-dus iz predmestja«), pa tudi drugi so svoje mla-lostne sanje in želje zapisali s pomočjo črno-bele metnosti in tako jim je na tej poti sledil tudi jolob 6 svojim prvencem.
Knjiga, ki je vzra6tla ob koroški narodni poeziji, je po svojem ilustracijskem materijalu zgra-ena v glavnem na petih pesmih: »Nmav čriez zaro«, »Letni časi«, »Zelje«, Smo po.bči Podjunci« n »Ljubljenje«. Snovno bogastvo, ki ga razkazujejo te pesmi, je dalo slikarju možnost, da se na široko izpoje o ljubljeni domači zemlji, raznote-o,st motivov pa mu je ustvarilo priliko za najraz-ičnejše slikarske probleme in rešitve.
Nehote sem se ob tem dokumentu mladega rmetnostnega prizadevanja spomnil na drugo de-o, ki je časovno postavljeno tudi na začetek metnostnega življenja, namreč Maleševih »Rde-:ih lučk«. Kot le kdaj, mi je ob tej priliki vstalo prepričanje o večni meni in razvoju umetnostnih obilk ter o vedno novih nalogah, ki čakajo priha-• ajoče generacije. Razvoj k realizmu od idealističnih dvigov ekspresionizma se nikakor ne da več tajiti. Tudi ti lesorezi, ki so zrastli iz mladostnega, liričnega razpoloženja in ki v detajlih pa tudi deloma po celotni kompoziciji očitujejo neposredno navezanost na grafično delo ekspresionistične generacije, v svojem širokem profilu določno dokažejo realistično usmerjenost mladine. Ljubezensko motiviko ekspresionista je zamenjala motivna naslonjenost na del slovenske zemlje, od abstraktne snovi je torej naš umetnik prešel na mne.go konkretnejšo snov opisovanja resnične narave, lasno je seveda pri tem, da o kakem realizmu 19. stoletja ne more bili govora, vendar je z ozi--om na »knjigo o ljubezni« značilna snov »letnih '-asov«, »želja« in ali ni nekak omen dejstvo, da toji »ljubljenje« na zadnjem mestu v knjigi? Ilu-tracije letnih časov so ptice, ki v zgodovini umet-i os ti vedno prineso s seboj nova realistična spoznanja. Pa naj so skrita v antičnih spominih ali pa / samostojnem spoznavanju realnega sveta got-kega človeka. Saj veste n. pr. kako je z ilustra-;ijami mesecev v molitveniku vojvode Berryjske-ia in njihovim odnosom do severne renesance? Tako so tudi Go.lobovi »letni časi« znanilci nove umetnostne smeri, v katero je krenila mlada umetnostna generacija, kar je naposled bilo lepo vidno tudi na veliki razstavi v Mariboru, in naj tu navedem samo nekatera imena mladih: G. Stupica, M. Kavčič, K. Jakob. Prav isto jc razvidno tudi iz ?odobnega leposlovja.
Povrnimo se nazaj k »letnim časom«. Slogovno so nedvomno od vseh ostalih lesorezov najbol] enotno zgrajeni in zdi se, da so zrasli iz nekega osnovnega doživetja umetnikovega. Poglejmo pomlad! Prostor ni točno označen, o figuralni kompoziciji skoro ne more biti govora. Slučajno, po svojem delu zaposleni, so postavljeni v prostor: mož z rogom, sejavec in orač. Preko krajine lete ptice in prav v ospredju se prebuja drevo. Celotna ko.mpiozicija ne vsebuje nobenih poudarjenih ali nepoudaTjenih delov, marveč tvori mirno sožitje enakovrednih skupinskih prvin, ki po addiciji vsi ■skupaj dajo bistveno podobo pomladi. Prav isto je pri ostalih letnih časih, le da sc rekviziti, tipični za nove letne čase, menjajo. Nehote se ob takem načinu pojmovanja podobe človek spomni na srednjeveško fresko in v našem primeru še prav posebej na crngrobske prizore iz vsakdanjega živ-Ijenia na sliki Trpečega Kristusa. Kakor niza srednieveški mojster prizor na prizor, da nam nape,sled vsi skupaj pokažejo greh, ki ga človek iz dneva v dan ponavlja, tako je tudi sodobni umetnik z naštevanjem vsakdanjih opravil odgovarjajočih dotičnemu letnemu času, označil nie-tfovo značilno podobo. In v čem pravzaprav leži Go.lobov realizem? V oblikovnih problemih gotovo ne najmanjši del. Značilna jc linija, ki se ne zadovolji več 6amo z obrisom, marveč kaže ritmično oojačana povsem razločno plastične tendence. Tudi v oblikovanju predmeta je vidna večja naslonitev na naravne vzorce, v primeru »Smo pobči Po.djunci« celo tako daleč, da niti simbolična glava starega moža, ki ie vpletena v skupino, ne more rešiti kvalitetne ravni lesoreza in stoji zato skoro na meji karikature. Glavni delež realizma pa počiva v pojmovaniu snovi. Spomnimo se le Maleševih risb iz »Rdečih lučk«. Snovno so omenjene na skrajno stopnjo. Le najpotrebnejši predmeti *koro simbolne zagonetnosti tvorijo podobo. Go-'ob pa je snov epično razširil, sestavne snovne Memente slike pomnožil, s tem pa je seveda od--<rl vrata realističnemu detajlu. Kjer pa se je iz-->gnil načinu epičnega pripovedovanja (prim. str. 14, 45.) in je snov reduciral na minimum, tam pa realizem izpovedujejo formalni elementi, bodisi linija, ali pa v večjih ploskvah svetloba.
S čisto kvalitetnega vidika je pričujoče Golo-bovo delo gotovo doseglo pozitiven uspeh. Vplivi naših starejših grafikov, ki 60 v delu zaznavni in ki so tipičen pojav za vsako mladostno delo, v bistvu vrednosti dela ne zmanjšujejo. Tudi neka-:cre druge slogovne nedoslednosti gredo na račun •»rvenca. vendar pa kakor rečeno, v celoti je delo trav dobro uspelo.
R. Ložar: Kipar Fr. Gorše
Bibliofilska založba, Ljubljana, Str. 65. Knjiga je bogato ilustrirana.
Ob monografiji se šele človek prav zave, kako daleč je že ekspresionistična doba naše umetnosti odmaknjena od našega časa. Kajti časovni blok je že dosegel ono mejo, na kateri ga srečajo sence preteklosti ali bolje historičnosti, in delo posameznega umetnika je že pričelo dobivati trdnejše obrise, da se ga more s pridom opredeliti za to ali ono maniro v razvoju umetnosti. Od naših umetnikov povojne generacije imamo že monografijo bratov Kraljev, B. Jakca in sedaj se jim je pridružila še R. Ložarjeva o kiparju F. Goršetu. Tekst v knjigi je razdeljen na deset poglavij, ki obsegajo razvojno pot umetnikovo, tolmačijo njegovo borbo za popolno kiparsko formo in nam podajo tudi nekaj splošnih misli o razvoju umetnosti.
Po svetovni vojski, ko so bile vezi bolj kot 6ploh kdaj popreje v zgodovini umetnosti pretrgane s preteklostjo, so si mladi umetnostni rodovi z neprimerno voljo in navdušenjem pričeli graditi svoj svet nove umetnosti. Vendar pa vse niti, ki so vodile v stari kulturni svet niso bile uničene, umetnostne osebnosti, ki so se razvile v starem ozračju 60 uspevale tudi v novem, ter na ta način posredovale mladim »barbarom« dobrine, ki so bile nakopičene v stari kulturni zakladnici. Ena takih umetnostnih osebnosti je bil tudi Meštrovič in nad vse pomembno je, da je mladi Gorše svoje prvo srečanje z umetnostjo doživel v njegovem ateljeju. Prva dela, ki so nastala po tem času (»Poljub«, 1. 1927, »Rojstvo«) kažejo vplive njegovega velikega učitelja, pojmovane so ploskovito več ali manj dekorativno, po nastrojenju pa zajamejo tistega religioznega duha, ki je tipičen za tačasna Meštrovičeva dela. Značilno pa je za kasnejši razvoj Goršetove umetnosti, da je ujel »zadnje odseve prvega, ekspresionističnega Meštro-viča (str. 6) in da je na ta način hitreje prispel do kiparskih problemov, ki so bili zasidrani v realistčnih vodah. Do leta 1931 sledi do>ba osamosvajanja in začetnega realizma, ki je lepo viden na portretu pisatelja Bevka, Čitajoči deklici in Dveh pajdaših. Zanima ga predvsem realistični detajl, vprašanje skupine v bloku in masivni način plastične obdelave. Po letu 1931 sledi v Goršetovi umetnosti takozvana »portretna doba« (str. 16). V tej dobi prične z ozirom na materijal opuščati les in uporabljati kamen, kar ga tudi nevzdržno vodi k nadaljnjim vprašanjem v smislu realistične umetnosti.
Od perečih problemov kiparske umetnosti preostane Goršetu le vprašnje staluarične plastike in vsa naslednja leta do letošnje razstave se v glavnem peča z rešitvijo te naloge. Dolga pot resnega truda pelje o,d »Mladosti« iz 1. 1934., preko »Mladosti« (1936 1.), »Prisluškovanja« (1937. 1.), »Dekliškega akta« (1938 1.) do naše pra-matere »Eve« (1938 1.), ki je kot le kdaj v umet-j nestnih prizadevanjih kakega umetnika kronala s popolnim uspehom to trdo delo. Ta galerija plastike, ki se bavi predvsem s statuaričnimi problemi poleg pravilne upodobitve golega človeškega telesa v realističnem smislu, je izredno zanimiva in poučna ter je v stanu lepo predočiti naporno vbadanje umetnikovo s temi elementarnimi vprašanji statuarične umetnosti. Od prvega, nekam negotovega postavljanja proste plastike v prostor, preko istočasnega posnemanja naravnega, realističnega vzorca, do samozavestne frontalne kompozicije in skoro demonstrativnega realizma (Mladost« 1936 1.), odtod po prvem odločnejšem poizkusu razgibanja v prostor (»Dekliški akt«) • h končni sintezi tako realistične obdelave telesa kakor rešitve 6tatuaričnega problema v »Evi«, je prav razločno razvidna pot k realističnemu gledanju umetnosti. Resnično je ob tej zadnji plastiki umetnik »potegnil črto pod mnogo študij« (str. 32) in ena izmed njih je bil nedvomno tudi Plesalski par (1937. 1.), ki po svojem bistvu ne predstavlja drugega, kot ateljejsko, v veliki meri naturalistično študijo, katero je avtor po mojem mnenju brez potrebe postavil v novo poglavje (10) »motiva skupine in gibanja v skupini«.
Ob »Evi «se konča umetnostni razvoj umetnikov. Naslednja poglavja v knjigi so posvečena
fiosameznim motivom, ki jih avtor izlušči iz ce-otnega umetnostnega razvoja. Tako obdela podrobnejše oblečeno človeško figuro, kasnejši portret, žanrske motive, otroka in naposled religiozno plastiko.
Kakor nam knjiga spričo bogatega ilustracij-skega gradiva in izčrpnega teksta lepo odgrne zaveso v svet umetnosti enega naših najboljših kiparjev, tako pa je tudi tekst sam zelo zanimiv in naravnost dokumentaričen za teoretično-filozofsko stališče kakršnega zavzema R. L o ž a r v naši umetnostni literaturi. Nehote se mi vsiljuje paralela, ki jo je odkril K. Swoboda v umetnostni publikaciji Kokoschkovih risb (o muziki) m M. Dvofakovem tekstu, ki jih spremlja, namreč: oba, slikar in teoretik nosita iste slogovne poteze. Tudi v našem slučaju gre za nekaj sličnega. Od onih teoretičnih pogledov na umetnost izza časa prvih umetnostnih del Goršetovih, pa do danes, se je Ložarjev umetnostno teoretični nazor v mno-gočem izpremenil. Tudi v oblikil Bralcu, ki bo pazljivo prečital knjigo, bo to dejstvo postalo nedvomno jasno. Gorše je danes obstal nekje v sredi med staro ekspresionistično umetnostjo in novim realizmom, prav tako pa je tudi teoretično gledanje Ložarjevo na umetnost postalo predmet-nejše, 6tvarnejše, (prim. zadnja poglavja: delitev umetnostnega dela po snoveh, upoštevanje mate-rrjala itd.), vendar pa prav tako na mnogih mestih pronica subjektivno merilo pri presojanju umet-
Kaj bo z Evropo 1.1939?
V Kanadi mislijo, da nas čaka vojska
(Pismo našega dopisnika iz Quebeca.)
V	zadnjih mesecih je v Kanadi poskusno ljudsko glasovanje prišlo že močno v navado. Postalo jo kar že moda in se z eno besedo imenuje »poll<, kar pomeni: prvo glasovanje. Pred vsako politično odločitvijo, pred vsakim pravim glasovanjem se prireja zasebno »poskusno« glasovanje. Ta navada jo v Kanado prišla sicer iz sosednjih Združenih držav, pa se je v Kanadi zelo udomačila. L. 1936 je namreč ameriški časopis »Fortune« z nenavadno točnostjo napovedal Rooseveltovo volivno zmago in pri poskusnem glasovanju, ki ga je kmalu po svojih napovedih priredil, nekaj tednov pred pravimi volitvami, se je končnemu izidu približal prav do 1% razlike I Kako se tako točno zadene razpoloženje ljudstva, tega seveda »Fortune« ne razglaša, nekaterim pa se zdi, da je za vsem tem nekaj več kot pa samo sistem vprašalnik pol in goste mreže dopisnikov. Gotovo pa je, da je ta »polk in še naslednji pritegnil v svoj krog velike množice, milijone in" milijone ljudi, kar sedaj v svoje veselje in zabavo posnemajo tudi Kanadčani. V vsem tem pa je tudi kako zrno resnice.
V	pretekli zimi se je večina kanadskih »pol-lov« nanašala na Evropo, kar je gotovo posledica napetih političnih dogodkov v poletju. Največ takih »pollov«, poskusnil glasovanj, je bilo o vprašanju: »Ali bo v Evropi prišlo do vojne ali ne in kakšno stališče naj v tem primeru zavzame Kanada? In zanimivo, pa nič kaj tolažilno je da 66% glasovalcev pričakuje, da bo v naslednjih dveh ietih prišlo v Evropi do splošne vojne. 15% pa jih še vedno upa, da se bo diplomatom v »starem kraju« le še posrečilo ohraniti mir, 17% pa jih ne ve nobenega točnega odgovora. Ti kanadski »pollk so napovedovali tudi potek vojne na Daljnem Vzhodu in v Španiji, prerokovali so celo, da ho Chamberlainova politika pomirjevanja trajala še nekaj mesecev. Je nekaj vabljivega in sugestiv-nega v teh poskusih in vsa javnost je pod vtisom, kakor da so najbolj zanesljiva pot v bodočnosti. Na podlagi teh izidov v vseh krogih že razpravljajo,
kaj na v primeru vojne napravi Kanada. Kanada namreč nima ne armade ne brodovja; v svetovni vojni je sicer poslala na razna bojišča po Evropi pol milijona vojakov, toda to so bili sami prostovoljci. Dokler bi divjala vojna samo v Evropi, bi ta prostovoljski sistem seveda zadoščal, toda Kanadčani s skrbjo vprašujejo, kaj bi bilo, če bi bila Kanada neposredno napadena. Tu se ponuja prava naravna pomoč: zateči se pod varstvo Združenih držav. Na pomoč pride že novi »polk v Ameriki sami, ki je dal izid, da bi se 73% Amerikancev borilo tudi za Kanado in njeno samostojnost. Se Filipinov Amerikanci ne bi branili tako enodušno, saj se jih je tako izreklo samo 46% (Anglijo bi jih branilo 27%, Francijo celo samo 22%), zato je razumljivo, da se Kanadčani čutijo precej varne.
Poleg teh »pollov« so si Kanadčani v zabavo in preizkušnjo politične izobrazbe izmislili še novo igro »Want-Back«, kar se po naše pravi: »Nazaj zahtevati«. Igra gre tako, da eden izmed udeležencev pove, kaj ta ali oni politik, oziroma vlada zahteva nazaj, nato drugi hitro za njim imenujejo druge politike, ki tudi zahtevajo to in ono nazaj. Pravijo, da je ta igra med ljudmi, ki imajo dovolj političnega obzorja, zelo zanimiva, živahna in tudi dokaj dolga. Meksikanci na primer zahtevajo Te-xas, Aricono in Kalifornijo, Portugalci Indijo, Španija svoje kolonije, ki jih je imela v času svoje največje moči, Rusija zahteva Poljsko s Koridorjem vred, Francija Novi Orleans, Havajci Havajsko otočje, Švedi Prago, bivši kitajski cesar vso svojo nekdanjo deželo, Turki zahtevajo nazaj vso srednjo Evropo z Dunajem vred, Eskimi zahtevajo Aljasko in pokrajine ob severnem tečaju. V tej igri je seveda tudi dovolj prilike, da se namigne tudi na aspiracije, s katerimi je treba resneje računati kot pa s Turki in njihovim Dunajem. Novincu bi se pa moglo tudi žareči, da bi dejal: »Ubogi Indijanci zahtevajo Kanado nazaj«, ali »Francija zahteva Quebec«, — kar pa bi bila seveda velika zamera v vseh kanadskih krogih.
Naša Planica bo zmagala
Po mnenju angleškega pravnika je stališče FIS-e nepravilno
Lani, na kongresu FIS-e v Helsinkih, je zastopal Ameriko in Anglijo g. Arnold Lunn, predsednik angleškega skikluba, ki je predstavnik smučarstva Velike Britanije. Gosp. Lunn je že vsa leta opozarjal predsedstvo FIS-e, da po njegovem naziranju v stvari Planice FIS-a nekaj dela, kar ni v skladu niti s pravili, niti s cilji FIS-e. Na kongresu je svaril in opozarjal, da utegne doživeti FIS-a pri Planici enak polom, kot so ga doživeli pred leti 6 svojo borbo proti alpskim disciplinam norveški predstavniki v FIS-i (današnji predsednik FIS-e!) ter je zahteval, da spremeni FIS-a svoje stališče v tem vprašanju.
Poleti je poročal v Angleškem ski klubu o »zadevi FIS-e in skakalnice v Planici«. Poudarjal je, da obstojajo predvsem razna mišljenja o pravicah FIS-e do prireditev v Planici. Njegovo mnenje je, da ni toliko važno raziskavati dobre in slabe strani Planice, temveč je potrebno poiskati avtoritativno mišljenje o vprašanju: »Ali ima FIS-a pravico nad prireditvami v Planici, če so pozvani na take prireditve skakači in ne zveze.« Ski klub Velike Britanije je sklenil poiskati to pravno tolmačenje ter je izročil vse gradivo v proučitev pravni pisarni Charles Russell and Co, 37 Norfolk Street, London WC 2.
Ta pisarna je gradivo proučila in poslala angleškemu Skiklubu naslednje pravno mnenje:
»FIS-a obstoja iz državnih zvez in je njena 6vrha v prvi vrsti ta, da nadzira in urejuje tekme po § 1 in 2 mednarodnih tekmovalnih pravil. Po § 1 je mednarodna tekma tista, ki jo priredi državna zveza in na katero mora povabiti vse zveze, včlanjene v FIS-i; po § 2 pa so mogoče tudi tekme z omejeno mednarodno udeležbo, ki jo priredi državna zveza in na katero sme povabiti samo omejeno število zvez, članic FIS-e. — Skakalnice, na katerih se prirejajo tekme po § 1. in § 2., morajo biti po FIS-i odobrene ter se te tekme na drugih skakalnicah ne smejo izvesti.
Smatramo, da je U. S. Planica član JZSZ ter da more kot tako prirejati tekme po § 1. in 2. Ako ne, potem nima FIS-a nad tem društvom nikakršne kompetence.
Po našem mnenju zavisi presoja spornega vprašanja v tem, dali je U. S. Planica imelo namen prirediti tekmo po § 1. in 2., to je po pravilih FIS-e.
V takem primeru ima FIS-a prav ter more, ako so se kršila pravila, uporabiti tudi kazni, ki
Graham Sharp evropski prvak v umetnem drsanju
V Davosu se je zaključilo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju za moške, katero si je izvojeval Anglež Sharp. Rezultati so bili naslednji: 1. Grahani Sharp (Anglija) 404,380 t., 2. Fred Tomlins (Anglija) 390,864 t., 3. Horst Faber (Nemčija) 390,824. Pri tekmovanju ni bil navzoč svetovni prvak in prejšnji evropski prvak Feliks Kaspar.
Sestanek športnih delavcev zaradi prihoda ministra Nlaštroviža
Ljubljana, 31. januarja. Sinoči se je vršil na banski upravi sestanek športnih delavcev in zastopnikov telesnovzgojnih organizacij, ki ga je sklicala banska uprava, da se športni krogi porazgovore o sprejemu ministra za telesno vzgojo naroda g. A, Maštroviča in o predlogih, ki mu jih bodo 6tavili. V petek, 3. februarja
nine z ozirom na že determinirano frazeologijo umetnostne teorije. (Prim.: iluzionizem ob Bevkovem portretu, dalje barok ob »Ženskem torsu«, blok in »Eva« itd.)
Za poznavanje in propagando naše moderne umetnosii je knjiga o Goršetu prav zanimivo delo, Bibliofilski založbi pa, ki je v zadnjem času izdala kar tri umetnostne knjige, je treba'dati v«e priznanje,	'	S. Mikuž.
so predvidene v pravilih. Merodajno po našem mnenju ni kdo je prireditelj, temveč samo vrsta prireditve, odnosno tekme.
Ako je v konkretnem primeru U. S. Planica razpisalo tekme po § 1. in 2., tedaj 6e mora vse točno po pravilih FIS-e izvesti. Če pa tekma po teh paragrafih ni bila razpisana, FIS-a nima nikake pravice vmešavanja v tako prireditev.
Ničesar ne moremo najti v pravilih FIS-e, kar bi moglo braniti državni ali lokalni organizaciji prirejanja tekem katere koli vrste in povabiti na nje kogar koli. Samo v primeru in samo tedaj, ako se želi prirediti tekme po § 1. in 2. mednarodnih pravil, se pričenja pravna kompetenca FIS-e nad njimi.«
To pravno mnenje je zanimivo in potrjuje v celoti pravilnost Lunnovega stališča na kongresu, kjer je dejal med drugim: »Večina določil in pravil FIS-e je nejasnih in slabih. Mednarodni tekmovalni pravilnik je za prireditve zvez a ne društev, ki so člani zvez. FIS-a je organizacija zvez in nima nikake pravne oblasti nad društvi, kot je n. pr. U. S. Planica, ki prireja te skakalne tekme. Ako priredi Planica tekmo in povabi posamezne tekmovalce tujih držav in ne zveze, tedaj to ni prireditev po § 1. in 2. mednarodnega pravilnika ter se ne smejo uporabiti za te tekme določila o skakalnicah. Konstantiram, da naša pravila ne dopuščajo, da posežemo v tozadevne primere policijsko. FIS-a 6e mora držati svojih določil. Ravnali smo doslej po celi mešanici pravil in določil, po nekontroliranih razlagah in prenaša-nih nesporazumih, ki so polagoma dobivali kar veljavnost zakona.« (Str. 47 zapisnika kongresa.) Prezreti pa ne smemo še nečesa: Angleži, ki nimajo niti skakalnic, niti skakačev, so načeli to vprašanje le, ker jim njihovo gentlemensko pojmovanje o športu ne dopušča, da bi se uporabljale metode, ki se ne morejo spraviti v 6klad 6 fair play. .
Leta 1937 je morala FIS-a v Chamonixu ugoditi protestu naše zveze, lani na kongresu v Helsinki se je obravnavala naša pritožba zaradi 13 protipravilnih ukrepov predsedstva FIS-e zaradi Planice, kar se je končalo s pomirjenjem. Toda •ves trug FIS-e, onemogočiti Planico, ni mogel vplivati na to, da je Planica v petih letih svojega obstoja povečala svetovne rekorde za polnih 21 m, to je na 107 m, in da je omogočila doseči take uspehe ravno Ne-Norvežanom 1 Joso Goreč.
bo namreč g. minister obiskal Ljubljano ter st ogledal najvažnejše športne naprave in posetil razne telesnovzgojne organizacije. Ob tej priliki bo imel z zastopnik raznih organizacij konference, da bo spoznal težnje slovenskih telesnovzgojnih organizacij in da bo na licu mesta proučil športne razmere in potrebe v dravski banovini.
Telesnovzgojni referent banske uprave je najpreje obnovil spomenico slovenskih športnikov, ki je bila že leta 1937 predložena ministru za telesno vzgojo naroda in, ki se bo predložila tudi g. ministru Maštroviču. Nato so pa razni športni zastopniki iznesli svoje predloge, o katerih bi bilo seznaniti g. ministra. Sestanek je trajal dobro uro in so govorniki stavili mnogo koristnih in upravičenih predlogov, ki se bodo predložili g. ministru. Slovenski športniki 6e izredno veselimo prihoda g. ministra za telesno vzgojo naroda, da bo pobližje spoznal razvoj našega športa in delo privatne inicijative, ki je kljub pomanjkanju gmotnih sredstev dogradila toliko športnih igrišč in dvignila telesne vaje na tako lepo stopnjo.
Smuški tek na 50 km preložen
Na željo Smučarskega kluba Dovje-Mojstra-na, obvešča Jugoslovanska zimsko športna zveza vse klube in tekmovalce, da je medklubska vztraj-nostna tekma na 50 km v Dovje-Mojstrani, do na-daljnega odpovedana, zaradi državnega prvenstva v klasični kombinaciji, ki bo 4. in 5. lebruat-ja na Sljemenu pri Zagrebu.
Konfi Ahačič:
50
Jaka Spaka in čudodelna dlaka
Tedaj prisluhne kraljična, dvigne obraz in se — prvič — nasmehne svojemu rešitelju. Vstane, se odene z najdragocenejšim okrasom in reče Jaku: »Majhni deček! Kako lepo znaš piskati! Morda znaš tudi prijazno govoriti. Povej: se li še vedno blešči moja lepota?« Jaka jo pogleda in vidi, da ji je lice ošabno in domišljavo in da se ni še nič poboljšala. Zato reče: »Blešči, blešči, Meta, da bi še slepca oslepila,« v srcu pa sklene, da jo za vsako ceno reši grde gizdavosti.
Medtem se je pripravljala na svatbo vsa dežela, ki so ji glasniki naznanili radostno ves#. Kuharji so ves dan cvrli, pekli in kuhali. Šivilje so ves dan šivale. Zlatarji so kovali najlepši nakit za najprekrasnejšo nevesto. Vrtnarji so nabirali najčudovitejše cvetje.
Zahvala
Vsem, ki so ob prerani smrti naše nepozabne hčerke in sestre
Ruše Miki
uradnice Gen. direkcije drž. iel.
izrekli svoje sožalje, spremili pokojnico na zadnji poti ter ji darovali v slovo cvetje, izrekamo iskreno zahvalo.
M a r i b o r, dne 31. januarja 1939.
Žalujoči ostali.

BIOLOŠKI TONIKUM
ZA LASE
z novo delujočo tvarino je priznan kot izvrstno sredstvo proti prhljaju in izpadanju las.
vsebuje poleg preizkušenih delujočih sestavin Trilysina tudi fino razdeljen
dodatek masti, ter služi odlično onim, ki imajo suhe, trde in nelepe lase.
MASTEN IN BREZ MASTI
Kratke iz katoliškega sveta
Pravica in liubezen do bližnjega
to so glavni pogoji narodno povzdige
V	zvezi z najnovejšimi dogodki, ki živo zadevajo Francijo, ej predsednik francoske Katoliške akcije general de Castelnau v listu »France Catholique« objavil značilen poziv, v katerem med drugim pravi: »Pošten tisk je enoglasno pozdravil polom velike stavke. Kari Marx in njegovi tovariši so na francoskih tleh doživeli resen poraz. Ni se ponesrečil samo veliki štrajk, ampak bolj-ševiška revolucija. Krščanska kultura je zmagala nad komunističnim barbarstvom. Vlada apelira na duha spravljivosti. Brez dvoma bo ljudstvo njen klic slišalo. Brez dvoma bo pri obnovljenem delu prevladal čut pravičnosti. Ob njem bo vzrastla ljubezen do bližnjega — danes, kakor je bilo včeraj.. Pravičnost in ljubezen do bližnjega — to pa so glavni stebri resnične narodne povzdige, h katerim tako želimo. Patentirani rovarji, katerih seznam je znan v privatnih in javnih krogih, ki pa zaslužijo, ker so kakor od hudiča obsedeni, da bi bili izgnani iz naših tvornic in delavskih mest. Njim bi pravica in ljubezen mogli reči: »Ura čiščenja je udarila! Proč! Naprej — v Moskvo!«
Nova katedrala v Addis Abebi
Sv. oče je pred kratkim sprejel v avdijenco italijanskega arhitekta Cesare Bazzani-ja, ki mu je ob tej priliki predložil načrte za novo katedralo, ki jo italijanski katoličani nameravajo postaviti v Addis Abebi,
17 španskih Irapistov padlo
V	Santandru so začeli z veliko vnemo popravljati samostan oo. trapistov, ki so ga rdeči močno porušili. Opat samostana še vedno išče po razvalinah, da bi našel saj trupla pogrešanih menihov. Z gotovostjo se je moglo ugotoviti, da so rdeči 15 menihov po daljšem mučenju v ječah umorili. Dva pa so oblekli v svoje vojaške uniforme in poslali na fronto, kjer so ju ustrelili.
polepšala se je
v enem tednu
*	GUBE SO IZGINILE
MEHKA GLADKA KOŽA - DIVNA POLT
Gospodična Drouef Je preizkusila tako presenetljivo IzprememEo svoje zunanjosti v 8 dneh. Cifajte spodaj njeno lastno pismo, v katerem je točno pojasnjeno, kako je to dosegla In kako lahko to doseže tudi vsaka druga žena.
»Komaj lahko sama sebi verjamem«, piše gdčna Drouet, »ko gledam svoje fotografije, stare 8 in 10 dni. Imela sem brazde in gube na čelu ter okrog oči ln ust. Polt je bila vela ln bleda Danes me vse prijateljice občudujejo ter zavidajo zaradi gladke čiste kože, na kateri ni niti ene gube. Vsem povem, naj vporabljajo hrano za kožo Tokalon — rožnato za noč, belo pa za dan. Nekatere so se mi posmehovale, dokler niso same poizkusile, zdaj so pa prav tako navdušene kakor jaz.«
Rožnata hrana za kožo Tokalon vsebuje Blocel, presenetljivi vitalni element mladosti, ki ga je odkril znameniti dunajski vseučillškl profesor. Vporabljajte rožnato hrano Tokalon za noč. Ona hrani in olepšava kožo med Vašim spanjem. Koža postane čvrsta in re-
šena gub. Cez dan vporabljajte belo krema Tokalon, ki napravi kožo svežo In jasno, razkroji zajedalce in zoži razširjene znojnice.
ZAJAMČENA VRNITEV DENARJA.
Vsaka žena, ki se posveti tej enostavni negi treh minut dnevno, lahko dobi gladko dekliško kožo ter svežo, krasno polt. Rezultati so v tisočih primerih bili teko presenetljivi, da lahko damo to brezpogojno jamstvo vrnitve denarja. Nabavite si fe danes po eno tubo obeh krem Tokalon za hrano kože. Vporabljajte jih 10 dni po navodilu. Ce niste navdušeni od sijajnega,' uspešnega rezultata, vrnite nam kremo, čeprav ste že polovico porabili, in ml Vam v celoti nadoknadim« Vaš izdatek.
Razpis
Občina Majšperk, srez Ptuj, razpisuje pragmatično mesto
občinskega delovodja, pripravnika.
Šolska izobrazba: 8 razredov srednje šole z zaključnim izpitom, ali njej enake strokovne šole, oziroma spregled kvalifikacije, v smislu člena 152. uredbe o občinskih uslužbencih.
Prednost imajo prosilci z upravno prakso, odnosno s strokovnim izpitom, v smislu § 91 zakona o občinah.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8 uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti do 4. marca 1939 pri tej občini.
Uprava občine Majšperk, dne 24. marca 1939,
Službodobe
Preddeiavko
za gozdno drevesnico iščem. Prosto stanovanje, drva, njiva ln plača na uro; alt mesečna plača s hrano. — Saša Stare, Mengeš.	(b)
Entlarice
na overlok. šivilje belega perila, samo Izvežbane, samostojne delavke, takoj sprejme Matek. & Mi-keš Ljubljana, Frančiškanska ulica.	(b)
Dijaki
II
1 ali 2 dijakinji (-ka)
sprejmem v vso oskrbo v centrumu. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 1494.	(D)
Stanovanja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Mala čolnarska ulica 4.	(č)
Dvosobno stanovanje
In lokal — sposoben za vsako obrt, takoj oddam. Cerkvena ulica St. (č)
rani
Pisarniška moli
a večletno praksov a per-tektnlm znanjem nemške korespondence. Išče službo za takoj ali pozneje, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Korespondentlnja«
PROMETNA BANKA D. D. V LJUBLJANI
Stritarjeva 2 Iiskompt menic
Ugodni trgovski kredi«!	Telefon 21-49
Nakazila v Inozemstvo • Obrestovanje vlog od 4% do 5%
Stare in nove vloge izplačuje brez vsake omejitve.
Vnajent
IŠČEJO:
Mizarsko delavnico
Iščem v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1440.	,(n)
ODDAJO:
Velike pisarne
za večji urad, sedem velikih sob, celo II. nadstropje na Novem trg 3. odda 7. majem Kmetijska družba v Ljubljani, (n)
V najem se odda
hotel, restavracija in kavarna »Novak« na Jesenicah, z vsem kompletnim komfortom, najmodernejše opremljeno. Natančnejše Informacijo se dobijo v Radovljici: Janko Novak, tov. pletenin.
Dolorcs Vieser:
39
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
»Ah,« si misli Katrica, »ali je to lepo romanje! Od povsod me pozdravlja Jezus s svojimi ljubkimi svetniki in na koncu poti najdeni Marijo, našo ljubo Gospo.«
Za Gorico prideta v meglo. Sonce jo spreminja v srebrne tančice. Graščina Loreto vstaja počasi iz njih in za graščino se blestika nekaj kakor zagrnjeno zrcalo: jezero!
Pot je zdaj jako grda. Katrica mora na moč paziti na rob halje. Na desno in levo raste visok loček, nato pride spet rjavo močvirje, jelšev gozd, zdivjan travnik. Megla postaja čimdalje nežnejša. Tisoč in tisoč biserov plameni v travi. In trenu-toma, na ovinku poti, se razgrne Katrici jezero pred zavzetimi očmi. Modro, modro jo in vse živo in tiho kakor sanje.
Katrica bi rada postala in gledala. Krištof pa zagode:
»Vode boš danes še zadosti videla!«
Tedaj gre mala sestra pokorno dalje za njim jpet noter v jelše. ,le zdaj že prav trudna, zakaj pride le redkokdaj iz mesta. Za jelševim gozdom stoji velika lesena hiša ob vodi. Skopa na strehi se pfiri v soncu in na dvorišču brodijo debele krave po globokem blatu. Krištof odloputne polkno in zavpije:
»Hej, brodnik!«
Tedaj hlastne krepka babnica s hlevnih vrat ln si zasenči z roko oči proti luči.
»Kam?< zakliče čez dvor.
»Na Otok!«
»Z barčico sn peljala?« vpraša Katrica in oči ti zažare. Krištof prikima da in gre proti vodi, kjer se zibljejo trije okorni čolni ob mostičku.
Tedaj pride tudi že ženska, pomaga deklici y čoln in sede na veslarsko klop. Čoln zaškrta in
se zaguga, Katrici postane prav majceno mrvico grozljivo neprijetno — nato pa splava čoln prosto in lahko skozi ozko ulico med bičjem na čudovito, bleščeče, globoko, globoko jezero.
Ah, moj Bog, ali ti je to lep dani
Krištof govori z rjavo žensko. Zdaj pa zdaj se zasmejeta tako na glas, da odjekne daleč čez vodo; nato spet vzdihuje ženska o težkih časih: niti za moder predpasnik si ne zasluži pri Majer-niku. Krištof ti je vendar dober človek: pravi, da ji ga bo on kupil v dar. Taka zala dečla mora imeti tudi zal predpasnik. — Prav zala se brod-nica Katrici no zdi. Je rjava in neuglajena kakor dobova skorja in rdeča usta ji razkazujejo toliko ostrih, belih zob, da bi se človek prav zares zbal. Katrica rajši niti tja ne gleda in tudi ne posluša, kaj govorita.
Katrica gleda ven na širno jezero. Daleč v srebrni soparici se dviga zvonik svetega Tilna. Vedno manjši postaja — vedno manjši. Zeleni bregovi rastejo vedno više, Karavanke se dvigajo nad gozdnato gore. Nebo pa je tako visoko in temnomodro, da si Katrica nič lepšega na svetu ne more misliti. Nežen, bel oblak plava po njem, lahen in blažen kakor spodaj barčica na Vrbskem jezeru.
Mala Katrica sedi v njej in pobožno sklene rjave, hrapave ročice. Voda klokota tako lepo. Ribica je zbežala bliskoma v globino. Zeleni lasje težkih ovijalk se razpahljajo pred gredljem.
In hipoma — oh — ti kar zraste iz jezera: pečina in cerkev — Marija na Otoku.
Pobožno se Katrica |X>križa in šenela Ceščena-marija. Pozdaj ji vise hrepeneči pogledi na ljubkem svetišču, ki ti plava tu nad lesketajočo se vodo kakor skrivnostna krona. Tu je doma Mati milosti, ki ne bo zavrgla njenih ubogih besedf.
Kaj pa ji bo povedala Katrica? Nekako tako:
»Ljuba dobra nebeška Mati, jaz sem Flegar-jeva Katrica in te prav lepo prosim, obvaruj na-A.nderča strašne turške sahllpl Snrimi t»n b prenežno roko in ga milostno pripelji domov v.
Celovec, da ne bodo oče več v skrbeh. — Ceščena si, Marija —.« Dalje:
»ln naša Liza te tisočkrat j>ozdravlja in, nebeška Mati, boji se že tako močno zime, ker tedaj spet dobi hudo trganje. Če ji boš pomagala, božja Mati, ti bo podarila srebrn srček, ki ga ima v črni skrinji. In, veš, nebeška Mati, tudi jaz te lepo prosim tega, ker me Liza ne zmerja toliko,
kadar je zdrava —. Ceščena si, Marija--.«
»Iii oče so mi naročili, naj molim za našo ljubo lepo koroško deželico, — daj, obvaruj jo milostno Turkov in od svoje prevelike milosrčnosti daj kapljico gospodi in kmetom, Slovencem in Nemcem, da bo mir v deželi, — ljuba Mati bož;a, pomagaj vsem revnim ljudem in vsem grešnikom in pomagaj mojemu očetu, da bodo prav delali
in ravnali do smrti. Ceščena si, Marija--«
»ln ljubi, rajnki materi daj večno zveličan je, — prosim te tavžentkrat. Vzemi jih prav kmalu iz vic, če so še tam, in jim daj, da bodo gledali našega Gospoda Jezusa, ki so po njem tolikokrat hrepeneli. — Lej. saj so že na zemlji dosti trpeli, sem jih tudi dostikrat žalila z blebetavostjo in nepokorščino — pa so bili tako dobra, dobra žena — ah, nebeška Mati, bi bilo bolje zame, če bi še živeli t Ceščena si, Marija — —.«
Tako moli Katrica tja čez proti cerkvi, ki se polagoma, polagoma približuje. Skozi srebrni soj, ki kakor s senco zagrtnja barve in obrise, se sveti vedno močneje častitljivo, sivo zidov je in temno zeleno grmovje. Nežno brnenje zvonov prihaja barčici naproti. Katrica bi najrajši razprostrla roke od vnelosti in vzhičenja. Mala. hledordeča usta 6e ji premikajo v brezglasnem šepetu.
»Nebeška Mati, — še nekaj bi ti rada povedala — čisto skrivoma, nebeška Mati. Rada bi te prosila, razprostri svoj modri plašč čez nekoga, ki moram toliko misliti nanj I Je tako dober, prav gotovo — —«
Tedai reče nekdo v čolnu: >— — Podkrnos.«
Katrica prisluhne. Brat se zasmeje tako, kakor Katrici ni všeč, in reče^
»No saj, ni dobro, da je človek sam.« Smejč se odvrne rjava ženska: »Saj, je toliko novic na tem svetu. Zdaj Ima mo žo celo prtfštinjo! A menda je zelo žavbrna, ha?« vpraša nekolikanj zavistno.
Krištof zamlaska in ei poljubi kazalec. »Žavbrna, kakor bi jo z r i s a 1 ! Zavorjin, oh, on ve, kaj je lepo! Videl sem je nekoč, ko sta jahala proti Vetrinju. Ah I Skozi in skozi, kakor bi jo kdo izdrakslai, in gobček, vprav kot nalašč za |x>ljubček. Laški slikar, ki je v Vetrinju, jo menda slika.«
»Aa?« veli rjavka nevoščljivo. »V Vetrinju, — no, tam, pravijo, se tudi godč lepe reči?« vpraša in pogleda tja čez na Kalrico, ki je dvignila roko k licu. Tedaj vidi, da je Katrica vsa bleda in ji oči strahotno razprte strmijo vanjo. »Kaj pa je seslri?« dregne Krištofa. Krištof se ozre nazaj in opazi žarečo rdečico, ki je zdajci udarila Katrici v bleda lica. O jej, Katrica, kaj si domišljaš, si misli fant tako zvi-škoma. kakor ni le moro vprav najstarejši brat misliti o otročji, mali 6estri. Posmehljivo in dobrosrčno reče:
»No, pač tudi rada vidi Podkrnoškega.« Tedaj se brodnica zasmeje in reže: »Dečla, le nič si ne ženi k srcu! Nisi sama' Na tega so vse ženske nore!«
In začno pripovedovati, kako je prepeljala Leonštajnarico in njeno hišno in ni nobena vedela govoriti drugega kakor o Podkornoškem in kako ima modre oči in kako se Čestokrat tako tuje zasmeje in kaj je rekel gospodični in kaj hišni.
Mala Katrica ee okr ene polna sramu vkraj, tako da moreta onadva videti samo ozek košček njenega lica. Žgoče solze se ji uliiejo čez trzajoči obraz in ji padajo na krčevito sklenjene roke. Z vso silo mora stiskati zobe, da ne zajoka.
Naš vsakoletni
SEMENJ
z znano nizkimi cenami
se prične 1. februarja
Ne zamudite ugodne prilikel
ANT. KRISPER
LJUBLJANA
Mestni trg 26 — Stritarjeva ulica 1-
POHIŠTVO!
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogočo po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrokel
E. ZELENKA
tovarna pohištva, tapetništvo In vse stanovanjske opreme
__MARIBOR. Ulica 10. okt. 5
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. in od 2 do 6 pop.
Telefonska številka 30-30
Vzajemna posojilnico
r. z. z o. z.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekti Posojilnica daje kratkoročna posojila.
tTužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je danes ob pol 1 ponoči, naš dobri soprog, oče, sin, brat in stric, gospod
Ivan Železnik
brivski mojster v Celju
v 41. letu starosti, po dolgi mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti, za vedno zapustil.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, 2. febr. ob 3 pop. iz hiše žalosti, Cesta na grad 26, na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana v petek, dne 3. iebr 1939 ob pol 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Daniela.
Priporočamo blagega pokojnika v prijazen spomin. Celje, dne 31. januarja 1939.
Ivana Železnik, žal. soproga; Pepca, hčerka, mati, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.
EEEffl
Žaganje
za kurjavo, razne deHlto in parketo proda Ivan Šiška, tovarna parkatov, Metelkova ulica 4. (1)
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON ŠTEV. 25-73
K Pozor! X
Prvovrstni
premog, drva, koks
po najnižjih cenah
Podobnik V.
Tržaška c. 16 — tel. 33-13
Sveže najfinejše norveško
ribje olie
iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim n slabotnim osebam
^ Prvovrstni ^ trboveljski
premog
brei praha
koks, suha drva
nudi
I. Pogačnik
Bohoričeva 3 Telel on 20-59
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaj'
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIHl
Enodružinska hiša
naprodaj. - Poizve se v gostilni šventner, šmar-tlnska cesta.	(p)
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sa dovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli AttemsO-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. 11 i k 1 a u Otmar, Brežice.	(p)
UMRLA NAM JE, PREVIDENA S SVETIMI ZAKRAMENTI ZA UMIRAJOČE, NAŠA ISKRENO LJUBLJENA MATI, STARA MATI, SESTRA, TETA IN SVAKINJA, GOSPA
ALOJZIJA BARONICA RECHBACH
ROJ. BARONICA LEDERER -TRATTNERN
K ZADNJEMU POČITKU JO BOMO SPREMILI V SREDO, DNE 1. FEBRUARJA OB TREH POPOLDNE IZPRED HIŠE ŽALOSTI - MEKINJE 19 PRI KAMNIKU • NA
POKOPALIŠČE V MEKINJAH. SVETE MAŠE ZADUŠNICE BODO DAROVANE V ŽUPNI CERKVI V MEKINJAH DNE 1. FEBRUARJA IN V DOBU DNE 3. FEBRUARJA OB 8.
GRAD ZAPRICE, POŠTA KAMNIK, DNE 31. JANUARJA 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
Brez posebnega obvestila
Državna razredna loterija
Žrebanje petega, zadnjega razreda sedanjega 37. kola srečk se bo vršilo v Belgradu od li. do 22. februarja in v Sarajevu od 27. februarja do 9. marca t. 1.
To je glavno žrebanje sedanjega kola, ker bo izžrebanih
šest in trideset tisoč dobitkov,
med katerimi jih je več po 200.000, 100.000, 80.000, 60.000, 50 000 din itd,
štiri premije
in sicer po 400.000, 500.000, 1,000.000 in 2,000.000 din v skupnem znesku
din 56,927.000'-
X najsrečnejšem primeru je mogoče zadeti z eno srečk«
din 3,200.000--
Osebe, ki se udeležujejo loterijske igre, morajo svoje srečke IV. razreda zamenjati za srečke V. razreda vsaj do 6. februarja zaključno.
Tisti pa, ki še niso kupili srečk, vendar bi hoteli poskusiti srečo pri tem glavnem žrebanju, si jih lahko nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih srečk in pri njihovih podprodajalcih, ki so v vsakem kraju, za doplačilno ceno, in sicer:
i cela srečka ~ 1.000 din 1 polovična srečka 500 „ 1 četrtinska srečka 250 „
Dobitki se izplačujejo pod jamstvom države brez .vsakih odbitkov.
I
Pohištvo
i
Prvovrstne spalnice
elegantne, jedilnice, gosposke sobe ln kuhinje, ima Malenšek, Celovška cesta 258.	(š)
Samo 360 din
stane naša nova
otomana
Izkoristite priliko
E. Zakrajšek
Ljubljana, Miklošičeva c. 34
Čitaite in širite »Slovenca«
Zahvala
vsem, ki so našega brata, strica in svaka, 26 januarja 1939 v Gospodu umrlega velečastitega gospoda
Alojzija Pihlerja
župnika v Stopercah
spremili k zadnjemu počitku. — Posebna zahvala č. duhovščini, vsem darovalcem vencev in vsem faranom. — Bog vam povrnil Ptuj, dne 30. januarja 1939.
Žalujoči:
Pihler Blaž, brat; Ivana, sestra, in ostalo sorodstvo.

PO DOLGI, MUKAPOLNI BOLEZNI, KATERO JE PRENESLA Z NEIZMERNIM POTRPLJENJEM, NAS JE DANES ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA ISKRENO LJUBLJENA, NAJBOLJŠA SOPROGA, NAJBOLJŠA VSEH MATER, GOSPA
GERDA BADER
ROJ. HEINEN
POGREB BO V SREDO, DNE 1. FEBRUARJA 1939 OB 3 POPOLDNE IZPRED MRTVAŠKE VEŽE, STARA POT ŠT. 2, NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
PROSIMO TIHEGA SOŽALJA. LJUBLJANA, DNE 31. JANUARJA 1939.
EDO BADER EVA BADER
Brez posebnega obvestila
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč
izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: .Viktor CenčiC
Minister za telesno vzgojo v Ljubljani
Minister za telesno vzgojo naroda gosp. Ma-štrovič se bo pripeljal v Ljubljano v petek, dne 8. februarja ob 7.26 z brzovlakom. Ob 9. bo gosp. minister obiskal gosp. bana. ob 10. gosp. predsednika mestne občine, ob 10.30 Zimskošportno zvezo, ob 11.30 Zvezo planinskih društev. Ob 12. bo gosp. minister obiskal po vrsti Stadion na Tyrševi cesti, igrišče SK Ljubljane, Sokolsko telovadišče v Tivoliju, ljubljanskega Sokola v Narodnem domu, kopališče SK Ilirije, stadion ZSK Hermesa v Šiški.
Po kosilu bo gosp. minister popoldne ob 15. obiskal Zvezo fantovskih odsekov, ob 16. Sokolsko župo, ob 17. Gasilsko zajednico dravske banovine. Ob 18. pa bo gosp. minister sprejel predstavnike športnih organizacij in klubov, predvsem SK Ljubljane, SK Ilirije, ASK Primorja in ŽSK Hermesa v knjižnični dvorani kraljevske banske uprave na Bleiweisovi cesti 10. Ob 22. se bo gosp. minister odpeljal v Belgrad.
Mnoge gospodinje
2e uporabljajo odličen slovenski pralni prašek
PERION
in so z njim prav zadovoljne. — Vse opere in lepo opere.
Velika obrtna razstava v Ljubljani
Pod okriljem Zavoda za pospeševanje obrti nameravajo naši obrtniki prirediti v jeseni veliko obrtno razstavo v Ljubljani, v proslavo 20 letnice obstoja naše države in 10 letnice ustanovitve omenjenega zavoda. Akcija je v polnem teku in so uvedena že prva pripravljalna dela za razstavo. Razstava naj bo točna bilanca napornega dela in napredka našega obrtništva, ki mu je vojna doba uničila mnogo dobrin in se je naš obrtnik po vojni znašel brez delavnice, brez orodja in brez sirovin. Glavni cilj oibrtne razstave naj bi bil pokazati javnosti, in konzumentu, kaj vse naša obrt izdeluje in kako solidni so izdelki obrtnikove pridne roke. Razstavni odbor tvorijo ožji odbor Oibrtnega odseka, pomnožen z delegati treh večjih mestnih občin Ljubljane, Maribora in Celja ter banovine. Razstavni odbor želi sodelovanje abrtnih šol in Srednje tehnične šole. Razstava bo razdeljena na razne sekcije in oddelke. Razstava bo sredi oktobra v vseh prostorih ljubljanskega velesejma. Nekateri podjetni obrtniki so se že radevolje odzvali k sodelovanju. Na včerajšnji obrtniški anketi, ki je v glavnem razpravljala o osnutku zakona glede obrtniškega zavarovanja, je o razstavi kratko poročal predsednik obrtnega odseka in podpredsednik Zbornice TOI g. Ivan Ogrin,
Don Boskov praznik na Selu
Prihodnjo nedeljo, dne 5. februarja proslave salezijanci svojega ustanovitelja. Tudi zavod na Selu (banovinsko deško vzgajališče) priredi don Boskov praznik na sledeči način:
V četrtek, petek in soboto tridnevna priprava za zavodove gojence in vso družino. Vsak večer ob četrt na osem kratek nagovor in blagoslov. V nedeljo ob sedmih sv. maša za zavodsko družino. Ob desetih govor o don Bosku in slovesna sv. maša. Popoldne ob pol štirih govori prevzv. g. škof dr. Rozman gojencem in fantom Katoliške akcije ljubljanskih vajencev, nato večernice. Ob petih prirede vzgojitelji in gojenci v zavodovi veliki dvorani proslavo v ča6t 6v. Janezu Bosku.
i f^oMo
Vorrto	i	sdravl ^
Ranico	eptu iT.
rastlin P° J^neK«■ »^IJB). i Vcarsona. f (angle6ka «ttJaJa
v B®«??".' gkuSnla 1? poletna 8 g K „ CM
revmatttt«1".	}.ctod6n>« tju,
mSvSST
1 Mesečna rekolekcija za gg. duhovnike bo v domu duhovnih vaj v petek, dne 3. t. m. ob petih popoldne.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri, na sveč-nico, in prihodnjo nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob jiol sedmih.
1 V počastitev rajnih. Gosp. univ. prof. dr. Stanko Lapajne je daroval 100 din za mestne reveže namesto venca na krsto pok. insp. drž. žel. g. Ignacija Perneta. Šef-primarij gosp. dr. Josip Pogačnik, kralja Petra trg 8, je v spomin svojega planinskega sopotnika pok. g. Alojzija Vodnika daroval 1000 din. Obitelj IJukič, Cesta na Rožnik št. 1, je darovala 1000 din namesto venca na krsto soproge direktorja pok. ge. Gerde Bader. Mestni socialni urad je na krsti in grob položil vence s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo se dobrotnikom revnih najlepše zahvaljuje. Počastite rajne z dobrimi deli!
Športniki, kolesarji, turisti
najugodneje kupite sedaj pri nas dobre pumpa-rice po inventurni ceni dokler traja zaloga. — Izrabite priliko!
A. Potrato prej Josip Kune '<& Komp. Ljubljana
Miklošičeva cesta 32 (vognl palače Pokoj, zavoda)
1 Nad 3000 bolnikov. Ko smo zapisali, da je bilo lani vse leto v bolnišnico sprejetih 31.419 bolnikov, smo misli.i, da je to višek in da to število najbrž nikoli ne bo prekoračeno. V resnici pa temu ni tako. Ze prvi mesec januar jo pokazal, da število bolnikov stalno raste. Včeraj do 4 popoldne je bilo sprejetih ves mesec januar 2994 bolnikov, do polnoči pa jih bo gotovo prišlo v bolnišnico še najmanj kakšnih 15—20, tako da bo število bolnikov prekoračilo 3000. V primeri
z lanskim januarjem je že prvo število višje od lanskega januarja, ko je bilo sprejetih »samo« 2982 bolnikov. Te številke so zelo zgovorne in bolj kot kaj drugega pričajo o potrebi razširitve bolnišnice.
1 Nesreča otroka pri igri. Včeraj popoldne se je na vrtu carinarnice pri igri ponesrečil 4-letni Otimir Bibiča, sinček carinskega uradnika. Med igro so mu padla na glavo težka vrata ln je otrok dobil hude poškodbe na glavi.
1 Parna kopel Okrotnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št. 20 je odprla za moške vsak torek in soboto, za ienske pa vsako sredo od 14. do 18. ure. Enkratna kopel s perilom stane 12 din.
1 Mučen Incident pri pogrebu ge. Volkarjeve. Včeraj popoldne je bil pogreb splošno priljubljene gostilničarke ge. Katarine Volkarjeve, ki je bila znana dobrotnica revežev. Mestni pogrebni zavod je imel včeraj mnogo pogrebov in ker je bil pogreb ge. Volkarjeve boljšega razreda, je potreboval štiri konje. Za ta pogreb si je Mestni pogrebni zavod sposodil tuje konje, konji pa niso bili vajeni hoditi počasi, kakor se pri pogrebu spodobi, ter so se splašili na Reljevi cesti. Velika množica pogrebcev je prišla v zadrego in ni vedela kako. Duhovščina je morala celo za nekaj časa izstopiti. S težavo 60 konje pomirili, nakar 6e je pogreb nemoteno nadaljevai.
1 Samaritanski tečaj priredi prostovoljna gasilska četa Ljubljana-Bežigrad v teku mesecev februar, marec, april, maj in event. junij t. i. Osebe iz bežigrajskega okraja, ki se zanimajo za sama-ritansko službo in se žele za njo izobraziti, 6e vljudno naprošajo, da se javijo osebno ali pismeno od 15—16 Šlechti Srečku, Ljubljana. Tyrševa cesta 29-11 (Gasdlska zajednica, hiša Gospodarske zveze).
1 Nesreča na cesti. Včeraj zjutraj se je na Cesti na Loko ponesrečil 50-Ietni delavec pivovarne »Union« Karel Melihen. Melihen je nesel težko vrečo na rami, pod težo pa je padel ter si zlomil nogo.
1 Dobro blago — za vsak okus — poceni, Jeločnik & Simončič, manufaktura »Pred Šenklavžem«, Ljubljana.
Kamnik
Društvo »Kamnik« hoče v letošnji pomladi temeljito popraviti in preurediti svoj Prosvetni dom. Zob časa je namreč poslopje močno poškodoval in je moral sedanji odbor s predsednikom g. dr. Žvokljem res,no misliti na temeljita popravila. Popravila se bodo izvršila postopoma tako, da so se doslej že preuredili vsi spodnji prostori, v katerih bo nastanjena pisarna avtopodjetja »Iiode« in nova restavracija. V nedeljo 5. februarja bo že otvoritev nove restavracije, ki je jako udobno in okusno opremljena. Najemnica gdč. Barija Nema-ničeva bo došiim gostom in prijateljem društva »Kamnik« skrbno in kar najbolje postregla. Točila se bodo pristna belokrajinska vina iz lastnih vinogradov, pa tudi kuhinja bo imela vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Društvo »Kamnik« je z novo restavracijo mnogo pridobilo za svoje člane, kjer bodo lahko mirno in pošteno po-kramljali. Spomladi se bo popravilo pročelje in preuredili zgornji prostori. Tako bo društvo »Kamnik« mnogo pripomoglo k olepšanju našega mesta.
Kranj
»Gorenjskega tedna« še letos ne bo. PrejSnjl teden smo poročali, da nameravajo kranjski obrtniki prirediti v letošnji jeseni veliko gospodarsko razstavo. V nedeljo dopoldne je bil na »Stari pošti« sestanek zastopnikov raznih gospodarskih panog in društev, na katerem 60 sklenili, da bo razstava .šele prihodnje leto.
Dve kolesi v strugi Kokre. V nedeljo 29. t. m. je bilo obveščeno kranjsko orožništvo, da sta v strugi reke Kokre pri novem kokrškem mostu dve kolesi. Orožništvo je takoj odšlo h Kokri, vendar so obe kolesi medtem že odpeljali neki otroci po drugi poti na policijsko stražnico. Zakaj in kdo je kolesi shranil v globoko kokrško strugo, zaenkrat še ni znano.
Prireditve na deželi
St. Vid nad Ljubljano. Na svečnico po popoldanski službi božji vprizori Blaž Potočnikova čitalnica najnovejšo spevoigro profesorja Matije Toinca »Slovenski božič«, ki ga izvaja mladinski pevski zbor pod vodstvom učitelja Maksa Jovana, režira pa učiteljica Marija Zirovnikova.
Sneberje—Zadobrova. Dramatični odsek »Pevskega društva vprizori v nedeljo, 5. febr. »Čevljar in vrag«, opereta v dveh dejanjih.
Karitafivno delo Krščanske ženske zveze
Maribor, 31. januarja.
Preteklo nedeljo je imelo svoj redni letni občni zbor najmočnejše mariborsko društvo, Krščanska ženska zveza. Občni zbor je vodila dolgoletna zvezina predsednica ga. Baumanova, uvoden govor, poln smernic za bodoče delo, pa je imel zvezin duhovni vodja prof. Pavel Zivortnik.
Tajniško poročilo je podala ga. Drobnjakova. Iz njenega poročila je razvidno, da ima zveza 1167 članic, 210 podpornih članov, 7 ustanovnih in 5 častnih članov. V preteklem letu je umrlo 42 članic in 6 podpornih članov, v istem času pa je pristopilo 26 članic in 17 podpornih članov. Tajnica je izrekla željo, da bi še število članstva bolj naraščalo in da bi pristopale zlasti mlajše matere in žene. Odbor je imel 11 rednih in 2 izredni seji. Cerkvenih pobožnosti je zveza imela 7, 2 izleta in 1 romanje k Sv. Roku pri Šmarjah.
V	prid »Doma revežev«, ki ga namerava zveza postaviti in ki bi bil zaradi mnogih, ki živijo na starost v bedi, v Mariboru že nujno potreben, je zveza priredila uspelo tombolo. V preteklem letu, kakor vselej, zveza ni pozabila ka-ritativnega dela in je v donarju in blagu obda-iovala 280 revnih in podpore vrednih članic.
Pregledno poročilo o zvezinein denarnem poslovanju je podala marljiva blagajničarka ga. Ce-hova. Zveza je inwla 33.825.75 din dohodkov in 27.607.50 din izdatkov. Prebitek znaša 6.218.25 dinarjev. Za podpore za božične in velikonočne praznike je bilo porabljenih 18.187 din. Za »Dom ievežev« je zveza votirala 4000 din. Za vsakega rajnega člana in vsako umrlo članico je zveza •»skrbela sv. mašo. Fond za »Dom revežev« je v tem letu narastel na 106.004.10 din.
Poročilo o delovanju posmrtninskega sklada je podal svetovalec in blagajnik g. Drolc. Za 28 umrlimi člani je bila na posmrtninah izplačana vsota 29.800 din. Posmrtninski sklad ima sedaj 921 članov in članic. Premoženje sklada znaša 147.156.62 din.
V	imenu pregledovalcev računov je poročal gosp. Krepek, ki je odboru predlagal razrešnico, blagajniku in blagajničarki še posebej s pohvalo. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor.
Ob sklepu občnega zbora je g. Krepek Se poudaril, da zveza ne vrši velikega karitativnega dela le s tem. da dejansko pomaga revnim in potrebnim, marveč tudi s tem, da utrjuje krščanskim načelom pot v družine, da pomaga ljudem ne le v telesni, marveč tudi v duhovni bedi, ki je danes večja ko kdaj prej. Članstvo zveze se zbira
iz revnejših slojev, vendar je njeno dobrodelno delo tako veliko, da se more kosati z vsakim drugim dobrodelnim društvom.
Tihim in požrtvovalnim delavkam v Ženski
zvezi velja čast in priznanje 1 *
m Prosvetni večeri v Mariboru. Proevelna zveza v Mariboru prične v 6redo, dne 8. februarja, s prosvetnimi večeri, ki bodo vsako sredo ob 20 v dvorani Zadružne gosjKMiarske banke. Obljubili so predavati naši znani slovenski kulturni delavci, in sicer gg.: Fr. S. Finžgar, Janko Mlakar, dr. A. Gosar, dr. Fr. Štele, Fr. Ks. Meško, svetnik Jožef Klekl. — Imena teh jamčijo, da bodo prosvetni večeri v Mariboru nudili obiskovalcem užitek in korist. Prvi predava 8. februarja zvečer g. pisatelj Fr. S. Finžgar o »Odkupu Prešernove rojstne hiše«. Predavanje bodo spremljale 6kiop-tične slike. Vstopnina bo nizka, da bo omogočen obisk predavanj vsem slojem. Mariborsko občinstvo, posebno članstvo naših organizacij, vabi Prosvetna zveza, da se prosvetnih večerov udeležuje.
B \
A
'AVER
^ *
PaznkVasi
nja vas varuje razočaranja.
Zalo ie pri nakupu Aspirin »ablel
pazile na »Bayer«-jev križ, kajti brez tega znaka ni Aspirina..
ASPIRIN
TABLETE Ogfn «9. pod S. broiem 32608 od S. XI. "I*
m 17. obletnico kronanja papeža Pija XL se
bo letos praznovala v nedeljo, 12. februarja v stolnici ob 9.30 s pridigo in slovesno škofovsko sv. mašo, K tej slovesnosti bodo povabljene tudi civilne oblasti in vsa katoliška društva. Po sv. maši bo katoliška mladina priredila v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 papeževo proslavo. Natančnejši spored bomo objavili.
m Slovensko obrtno društvo bo imelo drevi ob 8 obrtniško prireditev v veliki dvorani in v vseh postranskih prostorih Narodnega doma. Čisti dobiček prireditve je namenjen za zidavo »Obrtniška doma« v Mariboru.
m Ljudski oder naproša cenjeno občinstvo, da zasede prostore pri jutrišnji predstavi »Četrta božja zapoved« pravočasno, ker se igra začne točno ob petih popoldne. Preskrbite si zato še vstopnice v Prosvetni knjižnici.
m Smrt kosi na okrožnem sodišču. Nepričakovano je umrl v mariboaiki bolnišnici pisarniški oficial na okrožnem sodišču v Mariboru Josip Pogrujc, star 56 let Po 22 letni vojaški službi je vstopil v civilno pisarniško službo ter je bil zaposlen najprej pri okrajnem sodišču v Gor. Radgoni nato pa pri okrajnem in okrožnem sodišču v Mariboru. Bil je nad vse marljiv in vesten uradnik, uslužen proti vsakomur in dober tovariš. Njegovega pogreba so se udeležili polnoštevilno V6i sodniki, uradniki in uslužbenci okrožnega sodišča s predsednikom Adolfom Hudnikom na čelu. V imenu tovarišev se je poslovil od njega višji oficial Uršič Ivan, v imenu Maistrovih borcev pa podpolkovnik v p. Cvirn. Pevski zbor mu je zapel pod vodstvom sodnega uradnika Goloba dve žalostinki. Bodi mu ohranjen lep spomin. — Na kliniki v Zagrebu je umrl 60 letni višji sodni oficial mariborskega okrož. sodišča Franc Kopič. Služboval je od leta 1920. pri mariborskem okrožnem sodišču, večinoma na trgovskem registru. Bij je poprej uslužben v Kočevju in Velikovcu, Naj počiva v miru.
m Svečnica v gledališču. Na praznik 2. februarja se vprizori v narodnem gledališču v Mariboru popoldne ob 15 »Matura«, zvečer pa domača opereta »Vse za šalo«.
GledalISCe
Sreda, 1. februarja: Zaprto. Četrtek, 2. februarja: Ob 15: »Matura«. — Ob 20: »Vse za šalo«.
parlamentu
O
in
London, 31. januarja. AA. Reuter: Major Attlee je otvoril debato, ki jo je njegova stranka krstila za »špansko debato«.
Chamberlain mu je odgovoril, da zdaj ni trenutek za spreminjanje nevmešavalne politike britanske vlade. Izjavil je, da bi intervencija v korist republikanske Španije v znatni meri spremenila položaj.
Dalje je Chamberlain dejal: Ne mislim, da bi položaj na Španskem ogrožal evropski mir v tem trenutku, toda trdno sem prepričan, da bi bil mir ogrožen, če bi opustili politiko nevmešavanja in kakorkoli intervenirali v korist španske republikanske vlade. Vsaka takšna intervencija bi mogla razširiti evropske spore, to je pa v nasprotju s politiko britanske vlade z njeno strogo nevtralno
V pivovarnah Kckhardt-Becker v Detroltu v Ameriki so prevozniki piva stopili v stavko in so na podjetjo pritisnili s tem, da so s tovornimi avtomobili zaprli vse dohode v tovarne in tako
preprečili vsak izvoi piva,
Hitlerjevem cjovoru stališču do Španije
politiko. Vzrok, zakaj nismo hoteli priznati generalu Francu pravic vojujoče se stranke, je v tem, da to ni samo državljanska vojna, temveč 6e je stvar komplicirala z intervencijo drugih držav na obeh straneh.
Glede stališča opozicije do Mussolinljevih in Hitlerjevih izjav je Chamberlain rekel: Najslabši način za ugotavljanje, da bo človek, ki je dal besedo, to besedo tudi držal, je nedvomno v tem, da se mu kratkomalj reče, da mu ne verjamete in da boste ravnali tako, kakor da računate s tem, da ne bo držal besede. Popolnoma sem prepričan, da je Attlee v zmoti. V Rimu smo ponovno dobili zagotovilo, da ne bosta Mussolini Ln grof Ciano po vojni ničesar več iskala na Španskem. Politika pomiritve se pravilno nadaljuje. Obisk v Rimu nI oslabil našega razmerja do Francije,
„Hitlerjev govor je pokazal da je Nemčiji mir tako potreben kakor drugim državam"
Govoreč o 6nočnjem govoru kanclerja Hitlerja, je Chamberlain dejal:
Popolnoma in dokončno sem prepričan, da to nI govor moža, ki se pripravlja, da vrže Evropo v novo krizo. V tem govoru je mnogo odstavkov, ki so pokazali, da je Nemčiji prav tako kakor drugim državam potreben mir. Preden se odločimo za skrajno rešitev, bomo želeli konkretno prepričati se o tem, ali se da doseči sporazum o omejitvi oboroževanja, ako ne celo sporazum o razorožitvi. Ko mine ta čas, ycm, da bo ta država pripravljena dati svoj prispevek k splošni pomiritvi, če bomo le kje srečali duha, ki |e v skladu z našim duhom.
Chamberlain je nato ponovil, da je dobil od Mussolinija In Ciana določne Izjave, da nimata ničesar zahtevati od Španije, potem {e pa dodal: »Podobne Izjave Imam tudi od Hitlerja.«
Glede razmerja do Francije ie Chamberlain poudaril, da je tesnejše in iskrenejše, kakor je bilo kdajkoli in da temelji na čvrstem vzajemnem zaupanju. »Z največjim zadovoljstvom — je dodal Chamberlain — smo sprejeli sporazum med Fran« cijo in Nemčijo.«
KULTURNI OBZORNIK
Slov. akademija znanosti in umetnosti konstituirana
Druga glavna skupščina Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, ki Be je vršila 28- januarja 1939 pod predsedstvom predsednika Akademije, prof. Hajka N a h t i g a I a, je razpravljala o smernicah, po katerih naj se urcdijorazna vprašanja notranje uprave in gospodarstva, zlasti tudi o poslovniku, o knjižnem programu in možnosti čim prejšnje njegove uresničitve, o pridobitvi potrebnih poslovnih in knjižničnih prostorov za Akademijo i. dr. Za glavnega tajnika Akademije je bil soglasno izvoljen akademik prof. Gregor K rok za funkcijsko dobo treh let. Med odmorom so so posamezni razrodi konstituirali in izbrali za dobo enega leta svojo načelnike in njih namestnike. Izvoljeni so bili naslednji akademiki: v filozofsko-filološko-historičnein razredu za načelnika prof. Franc Ramovš, za namestnika prof. Franc Kidrič; v pravnem razredu za načelnika prof. Metod Dolenc, za namestnika prof. in tč. rektor Rado Kušej; v mateniatično-prirodoslovnem razredu za načelnika prof. .Tovan Itadži, za namestnika prof. Rihard Zupančič; v umetniškem razredu za načelnika pisatelj Fr. S. Fin-žgar, za namestnika akad. slikar Matija Jama.
Dve umetnostni knjigi
F. Golob: N mav čriez izaro
in druge koroške narodne pesmi. Osemnajst izvirnih lesorezov. Izdala Bibliofilska založba v Ljubljani. Knjigo, ki je izšla v 200 numeriranih izvodih, je grafično opremil M. Maleš, Uvod je napisal F. Štele. Str. 64.
S to bibliofilsko knjigo se naši širši javnosti prvič predstavlja mladi akademski slikar Franjo Golob. Radi segajo naši mladi umetniki po grafičnem orodju, da v les ali kovino zajamejo svoje prve umetnostne vtise o svetu. Jakac (»Gradni-kova pisma«), Maleš (Rdeče lučke«), Sedej (»Ciklus iz predmestja«), pa tudi drugi so svoje mladostne sanje in želje zapisali s pomočjo črno-bcle umetnosti in tako jim je na tej poti sledil tudi Golob 6 svojim prvencem.
Knjiga, ki je vzrastla ob koroški narodni poeziji, je po svojem ilustracijskem materijalu zgrajena v glavnem na petih pesmih: »Nmav čricz izaro«, »Letni časi«, »Zelje«, Smo pobči Podjunci« in »Ljubljenje«. Snovno bogastvo, ki ga razkazujejo te pesmi, je dalo slikarju možnost, da sc na široko izpoje o ljubljeni domači zemlji, raznoterost motivov pa mu je ustvarilo priliko za najrazličnejše slikarske probleme in rešitve.
Nehote sem se ob tem dokumentu mladega umetnostnega prizadevanja spomnil na drugo delo, ki je časovno postavljeno tudi na začetek umetnostnega življenja, namreč Malcševih »Rdečih lučk«. Kot le kdaj, mi je ob tej priliki vstalo prepričanje o večni meni in razvoju umetnostnih obilk ter o vedno novih nalogah, ki čakajo prihajajoče generacije. Razvoj k realizmu od idealističnih dvigov ekspresionizma se nikakor ne da več tajiti. Tudi ti lesorezi, ki so zrastli iz mladostnega, liričnega razpoloženja in ki v detajlih pa tudi deloma po celotni kompoziciji očitujejo neposredno navezanost na grafično delo ekspresionistične generacijo, v svojem širokem profilu določno dokazujejo realistično usmerjenost mladine. Ljubezensko motiviko ekspr^sipnista jc zamenjala motivna naslonjenos't na del' slovenske zemlje"" od abstraktne snovi je torej naš umetnik prešel na mnogo konkretnejšo snov opisovanja resnične narave. Jasno je seveda pri tem, da o kakem realizmu 19. stoletja ne more biti govora, vendar je z ozirom na »knjigo o ljubezni« značilna 6nov »letnih časov«, »želja« in ali ni nekak omen dejstvo, da stoji »ljubljenje« na zadnjem mestu v knjigi? Ilustracije letnih časov so ptice, ki v zgodovini umetnosti vedno prineso s seboj nova realistična spoznanja. Pa naj so skrita v antičnih spominih ali pa v samostojnem spoznavanju realnega sveta gotskega človeka. Saj veste n. pr. kako je z ilustracijami mesecev v molitveniku vojvode Berryjske-ga in njihovim odnosom do severne renesancc? tako so tudi Go.lobovi »letni časi« znanilci nove umetnostne smeri, v katero je krenila mlada umetnostna generacija, kar je naposled bilo lepo vidno tudi na veliki razstavi v Mariboru, in naj tu navedem samo nekatera imena mladih: G. Stupica, M. Kavčič, K. Jakob. Prav isto jc razvidno tudi iz sodobnega lepo,slovja.
Povrnimo se nazaj k »letnim časom«. Slogovno so nedvomno od vseh ostalih lesorezov najbolj eno,tno zgrajeni in zdi se, da so zrasli iz nekega osnovnega doživetja umetnikovega. Poglejmo pomlad! Prostor ni točno označen, o figuralni kompoziciji skoro ne more biti govora. Slučajno, po svojem delu zaposleni, so postavljeni v prostor: mož z rogom, sejavec in orač. Preko krajine lete ptice in prav v ospredju sc prebuja drevo. Celotna ko.mpozicija ne vsebuje nobenih poudarjenih ali nepoudarjenih delov, marveč tvori mirno sožitje enakovrednih skupinskih prvin, ki po addiciji vsi skupaj dajo bistveno podobo pomladi. Prav isto je pri ostalih letnih časih, le da sc rekviziti, tipični za nove letne čase, menjajo,. Nehote se ob takem načinu pojmovanja podobe človek spomni na srednjeveško fresko in v našem primeru še prav posebej na crngrobske prizore iz vsakdanjega življenja na sliki Trpečega Kristusa. Kakor niza srednieveški mojster prizor na prizor, da nam naposled vsi skupaj pokažejo greh, ki ga človek iz dneva v dan ponavlja, tako je tudi sodobni umetnik z naštevanjem vsakdanjih opravi! odgovarjajočih dotičnemu letnemu času, označil njegovo značilno podobo. In v čem pravzaprav leži Golobov realizem? V oblikovnih problemih gotovo ne najmanjši del. Značilna jc linija, ki se ne zadovolji več 6amo z obrisom, marveč kaže ritmično pojačana povsem razločno plastične tendence. Tudi v oblikovanju predmeta je vidna večja naslonitev na naravne vzorec, v primeru »Smo pobči Po.djunci« cclo tako daleč, da niti simbolična glava starega moža, ki je vpletena v skupino, nc more rešiti kvalitetne ravni lesoreza in stoji zato skoro na meji karikature. Glavni delež realizma pa počiva v pojmovaniu snovi. Spomnimo se le Male-ševih risb iz »Rdečih lučk«. Snovno so omenjene na skrajno stopnjo. Le najpotrebnejši predmeti skoro simbolne zagonetnosti tvorijo podobo. Golob pa je snov epično razširil, sestavne snovne elemente slike pomnožil, s tem pa je seveda odprl vrata realističnemu detajlu. Kjer pa se je izognil načinu epičnega pripovedovanja (prim. str. 44, 45.) in jc snov reduciral na minimum, tam pa realizem izpovedujejo formalni elementi, bodisi linija, ali pa v večjih ploskvah svetloba.
S čisto kvalitetnega vidika je pričujoče Golo-bovo delo gotovo doseglo pozitiven uspeh. Vplivi naših starejših grafikov, ki so v delu zaznavni in ki 60 tipičen pojav za vsako mladostno delo, v bistvu vrednosti dela ne zmanjšujejo. Tudi nekatere druge slogovne nedoslednosti grpdo na račun prvenca, vendar pa kakor rečena, v celoti je delo ^rav dobro uapelo.	i 1
R. Ložar: Kipar Fr. Gorše
Bibliofilska založba, Ljubljana. Str, 65. Knjiga je bogato ilustrirana.
Ob monografiji se šele človek prav zave, kako daleč je že ekspresionistična doba naše umetnosti odmaknjena od našega časa. Kajti časovni blok je že dosegel ono mejo, na kateri ga srečajo sencc preteklosti ali bolje historičnosti, in delo posameznega umetnika je že pričelo dobivati trdnejše obrise, da sc ga more 6 pridom opredeliti za to ali ono maniro v razvoju umetnosti. Od naših umetnikov povojne generacije imamo že monografijo bratov Kraljev, B. Jakca in 6edaj sc jim je pridružila še R. Ložarjeva o kiparju F. Goršetu. Tekst v knjigi je razdeljen na deset poglavij, ki obsegajo razvojno pot umetnikovo, tolmačijo njegovo horbo za popolno kiparsko formo in nam podajo tudi nekaj splošnih misli o razvoju umetnosti.
Po svetovni vojski, ko sa tile vezi bolj kot 6ploh kdaj popreje v zgodovini umetnosti pretrgane s preteklostjo, so si mladi umetnostni rodovi z neprimerno valjo in navdušenjem pričeli graditi svoj svet nove umetnosti. Vendar pa vse niti, ki so vodile v stari kulturni svet niso bile uničene, umetnostne osebnosti, ki so se razvile v starem ozračju so uspevale tudi v novem, ter na ta način posredovale mladim »barbaram« dobrine, ki so bile nakopičene v 6tari kulturni zakladnici. Ena takih umetnostnih osebnosti je bil tudi Meštrovič in nad vse pomembno je, da je mladi Gorše svoje prvo srečanje z umetnostjo doživel v njegovem ateljeju. Prva dela, ki sa nastala po tem času (»Poljub«, 1. 1927, »Roj6tvo«) kažejo vplive njegovega velikega učitelja, pojmovane eo ploskovito več ali manj dekorativno, po nastrojenju pa zajamejo tistega religioznega duha, ki je tipičen za tačasna Meštrovičeva dela. Značilno pa je za kasnejši razvoj Goršetove umetnosti, da je ujel »zadnje odseve prvega, ekspresionističnega Meštro-viča (str. 6) in da je na ta način hitreje prispel do kiparskih problemov, ki so bili zasidrani v reali6tčnih vodah. Do leta 1931 sledi doba' osamosvajanja in začetnega realizma, ki je lepo viden na portretu pisatelja Bevka, Čitajoči deklici in Dveh pajdaših. Zanima ga predvsem realistični detajl, vprašanje skupine v bloku in masivni način plastične obdelave. Po letu 1931 sledi v Goršetovi umetnosti takozvana »portretna doba« (str. 16). V tej dobi prične z ozirom na materijal opuščati les in uporabljati kamen, kar ga tudi nevzdržno vodi k nadaljnjim vprašanjem v smislu realistične umetnosti.
Od perečih problemov kiparske umetnosti preostane Goršetu le vprašnje statuarične plastike in vsa naslednja leta do letošnje razstave se v glavnem peča z rešitvijo te naloge. Dolga pot resnega truda pelje od »Mladosti« iz 1. 1934., preko »Mladosti« (1936 I.), »Prisluškovanja« (1937. 1.), »Dekliškega akta« (1938 1.) do naše pra-matere »Eve« (1938 1.), ki je kot le kdaj v umetnostnih prizadevanjih kakega umetnika kronala s popolnim uspehom to trdo delo. Ta galerija plastike, ki se bavi predvsem s statuaričnimi problemi poleg pravilne upodobitve golega človeškega telesa v realističnem 6mislu, je izredno zanimiva in poučna ter je v stanu lepo predočiti naporno vbadanje umetnikovo s temi elementarnimi vprašanji statuarične umetnosti. Od prvega, nekam negotovega postavljanja proste plastike v prostor, preko istočasnega posnemanja naravnega, realističnega vzorca, do samozavestne frontalne kompozicije in skoro demonstrativnega realizma (Mladost« 1936 1.), odtod po prvem odločnejšem poizkusu razgibanja v prostor (»Dekliški akt«) h končni sintezi tako realistične obdelave telesa kakor rešitve statuaričnega problema v »Evi«, je prav razločno razvidna pot k realističnemu gledanju umetnosti. Resnično je ob tej zadnji plastiki umetnik »potegnil črto pod mnogo študij« (str. 32) in ena izmed njih je bil nedvomno tudi Plesalski par (1937. 1.), ki po 6Vojem bistvu ne predstavlja drugega, kot atcljejsko, v veliki meri naturalistično študijo, katero je avtor po mojem mnenju brez potrebe postavil v novo poglavje (10) »motiva skupine in gibanja v skupini«.
Ob »Evi «se kanča umetnostni razvoj umetnikov. Naslednja poglavja v knjigi so posvečena
fiosameznim motivom, ki jih avtor izlušči iz ce-otnega umetnostnega razvoja. Tako obdela podrobnejše oblečena človeško figuro, kasnejši portret, žanrske motive, otroka in naposled religiozno plastiko.
Kakor nam knjiga spričo bogatega ilustracij-6kega gradiva in izčrpnega teksta lepo odgrne zaveso v 6vet umetnosti enega naših najboljših kiparjev, tako pa je tudi tekst sam zelo zanimiv in naravnost dokumentaričen za teoretično-filozofsko 6tališče kakršnega zavzema R. L o ž a r v naši umetnostni literaturi. Nehote se mi vsiljuje paralela, ki jo je odkril K. Swoboda v umetnostni publikaciji Kokoschkovih risb (o muziki) in M. Dvorakovem tekstu, ki jih spremlja, namreč: oba, slikar in teoretik nosita iste slogovne poteze. Tudi v našem slučaju gre za nekaj sličnega. Od onih teoretičnih pogledov na umetnost izza časa prvih umetnostnih del Goršetovih, pa do danes, se je Ložarjev umetnostno teoretični nazor v mno-gočem izpromenil, Tudi v obliki! Bralcu, ki bo pazljiva prečital knjigo, bo to dejstvo postalo nedvomno jasno. Gorše je danes obstal nekje v sredi med 6taro cksprcsioni6tično umetnostjo in novim realizmom, prav tako pa je tudi teoretično gledanje Ložarjeva na umetnost postalo predmet-nejše, 6tvarnejše, (prim. zadnja poglavja: delitev umetnostnega dela po snoveh, upoštevanje mate-rijala itd.), vendar pa prav tako na mnogih mestih pronica aubjektivno merilo pri presojanju umet-
Ka\ bo z Evropo !. 1939?
V Kanadi mislijo, da nas čaka vojska
(Pismo našega dopisnika iz Quebeca.)
V	zadnjih mesecih je v Kanadi poskusno ljudsko glasovanje prišlo žo močno v navado. Postalo je kar že moda in se z eno besedo imenuje »poll<, kar pomeni: prvo glasovanje. Pred vsako politično odločitvijo, pred vsakim pravim glasovanjem se prireja zasebno »poskusno« glasovanje. Ta navada je v Kanado prišla sicer iz sosednjih Združenih držav, pa se je v Kanadi zelo udomačila. L. 1936 je namreč ameriški časopis »Fortune« z nenavadno točnostjo napovedal Rooseveltovo volivno zmago in pri poskusnem glasovanju, ki ga je kmalu po svojih napovedih priredil, nekaj tednov pred pravimi volitvami, se je končnemu izidu približal prav do 1% razlike! Kako se tako točno zadene razpoloženje ljudstva, tega seveda »Fortune« ne razglaša, nekaterim pa se zdi, da je za vsem tem nekaj več kot pa samo sistem vprašalnih pol in goste mreže dopisnikov. Gotovo pa je, da je ta »poli« in še naslednji pritegnil v svoj krog velike množice, milijone in milijone ljudi, kar sedaj v svoje veselje in zabavo posnemajo tudi Kanadčani. V vsem tem pa je tudi kako zrno resnice.
V	pretekli zimi se je večina kanadskih »pol-lov« nanašala na Evropo, kar je gotovo posledica napetih političnih dogodkov v poletju. Največ takih »pollov«, poskusnil glasovanj, je bilo o vprašanju: »Ali bo v Evropi prišlo do vojne ali ne in kakšno stališče naj v tem primeru zavzame Kanada? In zanimivo, pa nič kaj tolažilno je da 66% glasovalcev pričakuje, da bo v naslednjih dveh letih prišlo v Evropi do splošne vojne. 15% pa jih še vedno upa, da se bo diplomatom v »starem kraju« le še posrečilo ohraniti mir, 17% pa jih ne ve nobenega točnega odgovora. Ti kanadski »polli« so napovedovali tudi potek vojne na Daljnem Vzhodu in v Španiji, prerokovali so celo, da bo Chamberlainova politika pomirjevanja trajala še nekaj mesecev. Je nekaj vabljivega in sugestiv-nega v teh poskusih in vsa javnost je pod vtisom, kakor da so najbolj zanesljiva pot v bodočnosti. Na podlagi teh izidov v vseh krogih že razpravljajo,
kaj na v primeru vojne napravi Kanada. Kanada
namreč nima ne armade ne brodovja; v svetovni vojni je sicer poslala na razna bojišča po Evropi pol milijona vojakov, toda to so bili sami prostovoljci. Dokler bi divjala vojna samo v Evropi, bi ta prostovoljski sistem seveda zadoščal, toda Kanadčani s skrbjo vprašujejo, kaj bi bilo, če bi bila Kanada neposredno napadena. Tu se ponuja prava naravna pomoč: zateči se pod varstvo Združenih držav. Na pomoč pride že novi »poli« v Ameriki sami, ki je dal izid, da bi se 73% Amerikancev borilo tudi za Kanado in njeno samostojnost. Še Filipinov Amerikanci ne bi branili tako enodušno, saj se jih je tako izreklo samo 46% (Anglijo bi jih branilo 27%, Francijo celo samo 22%), zato je razumljivo, da se Kanadčani čutijo precej varne.
Poleg teh »pollov« so si Kanadčani v zabavo in preizkušnjo politične izobrazbe izmislili še novo igro »Want-iiack«, kar se po naše pravi: »Nazaj zahtevati«. Igra gre tako, da eden izmed udeležencev pove, kaj ta ali oni politik, oziroma vlada zahteva nazaj, nato drugi hitro za njim imenujejo druge politike, ki tudi zahtevajo to in ono nazaj. Pravijo, da je ta igra med ljudmi, ki imajo dovolj političnega obzorja, zelo zanimiva, živahna in tudi dokaj dolga. Meksikanci na primer zahtevajo Te-xas, Aricono in Kalifornijo, Portugalci Indijo, Španija svoje kolonije, ki jih je imela v času svoje največje moči, Rusija zahteva Poljsko s Koridorjem vred, Francija Novi Orleans, Havajci Havajsko otočje, Švedi Prago, bivši kitajski cesar vso svojo nekdanjo deželo, Turki zahtevajo nazaj vso srednjo Evropo z Dunajem vred, Eskimi zahtevajo Aljasko in pokrajine ob severnem tečaju. V tej igri je seveda tudi dovolj prilike, da se namigne tudi na aspiracije, s katerimi je treba resneje računati kot pa s Turki in njihovim Dunajem. Novincu bi se pa moglo tudi žareči, da bi dejal: »Ubogi Indijanci zahtevajo Kanado nazaj«, ali »Francija zahteva Quebec«, — kar pa bi bila seveda velika zamera v vseh kanadskih krogih.
Naša Planica bo zmagala
Po mnenju angleškega pravnika je stališče FIS-e nepravilno
Lani, na kongresu FIS-e v Helsinkih, je zastopal Ameriko in Anglijo g. Arnold Lunn, predsednik angleškega skikluba, ki je predstavnik smučarstva Velike Biitanije. Gosp. Lunn je že vsa leta opozarjal predsedstvo FIS-e, da po njegovem naziranju v stvari Planice FIS-a nekaj dela, kar ni v skladu niti s pravili, niti s cilji FIS-e. Na kongresu je svaril in opozarjal, da utegne doživeti FIS-a pri Planici enak polom, kot so ga doživeli pred leti s svojo borbo proti alpskim disciplinam norveški predstavniki v FIS-i (današnji predsednik FIS-e!) ter je zahteval, da spremeni FIS-a svoje stališče v tem vprašanju.
Poleti je poročal v Angleškem ski klubu o »zadevi FIS-e in skakalnice v Planici«. Poudarjal je, da obstojajo predvsem razna mišljenja o pravicah FIS-e do prireditev v Planici. Njegovo mnenje je, da ni toliko važno raziskavati dobre in slabe strani Planice, temveč je potrebno poiskati avtoritativno mišljenje o vprašanju: »Ali ima FIS-a pravico nad prireditvami v Planici, če 60 pozvani na take prireditve skakači in ne zveze.« Ski klub Velike Britanije je sklenil poiskati to pravno tolmačenje ter je izročil vse gradivo v proučitev pravni pisarni Charles Russell and Co, 37 Norfolk Street, London WC 2.
Ta pisarna je gradivo proučila in poslala angleškemu Skiklubu naslednje pravno mnenje:
»FIS-a obstoja iz državnih zvez in je njena svrha v prvi vrsti ta, da nadzira in urejuje tekme po § 1 in 2 mednarodnih tekmovalnih pravil. Po § 1 je mednarodna tekma tista, ki jo priredi državna zveza in na katero mora povabiti vse zveze, včlanjene v FIS-i; po § 2 pa so mogoče tudi tekme z omejeno mednarodno udeležbo, ki jo priredi državna zveza in na katero sme povabiti samo omejeno število zvez, članic FIS-e. — Skakalnice, na katerih se prirejajo tekme po § 1. in § 2., morajo biti po FIS-i odobrene ter se te tekme na drugih skakalnicah ne smejo izvesti.
Smatramo, da je U. S. Planica član JZSZ ter da more kot tako prirejati tekme po § 1. in 2. Ako ne, potem nima FIS-a nad tem društvom nikakršne kompetence.
Po našem mnenju zavisi presoja spornega vprašanja v tem, dali je U. S. Planica imelo namen prirediti tekmo po § 1. in 2., to je po pravilih FIS-e.
V takem primeru ima FIS-a prav ter more, ako so 6e kršila pravila, uporabiti tudi kazni, ki
so predvidene v pravilih. Merodajno po našem mnenju ni kdo je prireditelj, temveč samo vrsta prireditve, odnosno teknie.
Ako je v konkretnem primeru U. S. Planica razpisalo tekme po § 1. in 2., tedaj se mora vse točno po pravilih FIS-e izvesti. Ce pa tekma po teh paragrafih ni bila razpisana, FIS-a nima ni-kake pravice vmešavanja v tako prireditev.
Ničesar ne moremo najti v pravilih FIS-e, kar bi moglo braniti državni ali lokalni organizaciji prirejanja tekem katere, koli vrste in povabiti na nje kogar koli. Samo v primeru in samo tedaj, ako se želi prirediti tekme po § 1. in 2. mednarodnih pravil, se pričenja pravna kompetenca FIS-e nad njimi.«
To pravno mnenje je zanimivo in potrjuje v celoti pravilnost Lunnovega stališča na kongresu, kjer je dejal med drugim: »Večina določil in pravil FIS-e je nejasnih in 6labih. Mednarodni tekmovalni pravilnik je za prireditve zvez a ne društev, ki so člani zvez, FIS-a je organizacija zvez in nima nikake pravne oblasti nad društvi, kot je n. pr. U. S. Planica, ki prireja te skakalne tekme. Ako priredi Planica tekmo in povabi posamezne tekmovalce tujih držav in ne zveze, tedaj to ni prireditev po § 1. in 2. mednarodnega pravilnika ter se ne smejo uporabiti za te tekme določila o skakalnicah. Konstantiram, da naša pravila ne dopuščajo, da posežemo v tozadevne primere policijsko. FIS-a 6e mora držati svojih določil. Ravnali smo doslej po celi mešanici pravil in določil, po nekontroliranih razlagah in prenaša-nih nesporazumih, ki so polagoma dobivali kar veljavnost zakona.« (Str. 47 zapisnika kongresa.) Prezreti pa ne smemo še nečesa: Angleži, ki nimajo niti skakalnic, niti skakačev, so načeli to vprašanje le, ker jim njihovo gentlemensko pojmovanje o športu ne dopušča, da bi se uporabljale metode, ki se ne morejo spraviti v sklad e fair play.
Leta 1937 je morala FIS-a v Chamonixu ugoditi protestu naše zveze, lani na kongresu v Helsinki se je obravnavala naša pritožba zaradi 13 protipravilnih ukrepov predsedstva FIS-e zaradi Planice, kar se je končalo s pomirjenjem. Toda ves trug FIS-e, onemogočiti Planico, ni mogel vplivati na to, da je Planica v petih letih svojega olistoja povečala svetovne rekorde za polnih 21 m, to je na 107 m, in da je omogočila doseči take uspehe ravno Ne-Norvežanoml Joso Goreč.
Graham Sharp evropski prvak v umetnem drsanju
V Davosu se je zaključilo evropsko prvenstvo v umetnem drsanju za moške, katero si je izvojeval Anglež Sharp. Rezultati so bili naslednji: 1. Graham Sharp (Anglija) 404,380 t., 2. Fred Tomlins (Anglija) 390,864 t., 3. Horst Faher (Nemčija) 390,824. Pri tekmovanju ni bil navzoč svetovni prvak in prejšnji evropski prvak Feliks Kaspar.
Sestanek Športnih delavcev zaradi prihoda ministra Maštroviča
Ljubljana, 31. januarja. Sinoči se je vršil na banski upravi sestanek športnih delavcev in zastopnikov telesnovzgojnih organizacij, ki ga jc sklicala banska uprava, da se športni krogi parazgovore o sprejemu ministra za telesno vzgojo naroda g. A. Maštroviča in o predlogih, ki mu jih bodo 6tavili. V petek, 3. februarja
nine z ozirom na že determinirano frazeolagijo umetnostne teorije. (Prim.: iluzionizem ob Bevkovem portretu, dalje barok ob »Ženskem torsu«, blok in »Eva« itd.)
Za poznavanje in propaganda naše moderne umetnosti je knjiga o Goršetu prav zanimivo delo, Bibliofilski založbi pa, ki jc v zadnjem času izdala kar tri umetnostne knjige, je treba dati vse priznanja.	S. Mikuž.
bo namreč g. minister obiskal Ljubljano ter s! ogledal najvažnejše športne naprave in posetil razne telesnovzgojne organizacije. Ob tej priliki bo imel z zastopnik raznih organizacij konference, da bo spoznal težnje 6lovenskih telesnovzgojnih organizacij in da bo na licu mesta proučil športno razmere in potrebe v dravski banovini.
Telesnovzgojni referent banska uprave je najpreje obnovil spomenico slovenskih športnikov, ki je bila že leta 1937 predložena ministru za telesno vzgojo naroda in, ki se bo predložila tudi g. ministru Maštroviču. Nato so pa razni športni zastopniki iznesli svoje predloge, o katerih bi bila seznaniti g. ministra. Sestanek je trajal dobro uro in so govorniki stavili mnogo koristnih in upravičenih predlogov, ki se bodo predložili g. ministru. Slovenski športniki ee izredno veselimo prihoda g. ministra za telesno vzgojo naroda, da bo pobližje 6poznal razvoj našega športa in delo privatne inicijative, ki je kljub pomanjkanju gmotnih sredstev dogradila toliko športnih igrišč in dvignila telesne vaje na tako lepo stopnjo.
Smuški tek na 50 km preložen
Na željo Smučarskega kluba Dovje-Mojstrana, obvešča Jugoslovanska zimsko športna zveza vse klube in tekmovalce, da je medklubska vztraj-noetna tekma na 50 km v Dovje-Mojstrani, da na-ualjnega odpovedana, zaradi državnega prvenstva v klasični kombinaciji, ki bo 4. in 5. februarja na Sljeinenu pri Zagrebu.