Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
ČlBV. 202.	V HODIM, v sotsolo, dne 4. sekata 1920.
»SLOVENEC« Tttlja M polti m ne strani Jugo-
slavile la v LJubljani: m oelo leto napre). K 180>— n pol leta m .. „ 99--Ei tort teta * .. „ «*-ha eamesec „ .. „
Se inosemstvo celoletno K240--
■ Sobotna Izdaja: a
ila oelo leto.....K 30"-
catnosemstvo. > • . , 35 —
r-H		
irtC^V.	m	li
■ji:'	I	
B	l	j
Inserati:
'duostoipna petitvrsta (59 mm Stroka In 3 mm visoka ali n)<
prostor) sa enkrat . . . po K 8*— poslana itd. . , po K 9-
Prl večjem naročilu popust.
NajmanjSt oglas j 9/9 m ji 1115,
Izliaja vsak dan IzvzemSi po-nedeljek in dan po prazniku, ob 5, ari zjutraj.
MT Drednlitvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 8/111. Bokoplsi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Dre da. telef. štv. 30, npravn. štv. 323.
Političen list za slovenski ml
Oprava je v Kopitarjevi ni. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 650 sa naročnino in Sb 349 sa oglase, avstr. in čaSlce 24.797, ogr. 26.511, bosn.-liero, 7563.
Noua ŽerJauSfiina.
Komaj sc jc prikaza! dr. Žerjav v svoji eovi, zanj čudni obliki poverjenika za pravosodje na deželni vladi, že je po nujnih zakonih svojega duha storil nesramnost, kakor jc nc bo mogel niti Žerjav sam tako zlepa več doseči. V prvi seji nove vlade jc podal izjavo, ki mora po svoji nezaslišani predrznosti, kaznjivosti, neolikanosti navdati s strmenjem vsakogar na Slovenskem razen njega. Izjavil je, da je SLS v deželni vladi kršila sporazum, katerega so sklenile stranke v Belgradu kot podlago koaliciji: Dični mož pripoveduje: »Dasi je bil že poprej sporazum podpisan od načelnika SLS g. dr. Korošca in jc torej bil za stranko obvezen in jc znan službeno in iz časopisja, dasi je bilo imenovanje poverjenikov pripadajočih JDS že izvršeno in samo formalno ni še prispelo na predsedništvo deželne vlade, je vendar v seji od 25. avgusta 1920 deželna vlada v prisotnosti prejšnjih poverjenikov za notranje, za pravosodje in za socialno skrbstvo kljub poprejšnjemu ustmenu protestu novega poverjenika za pravosodje dr. Žerjava storila celo vrsto sklepov, s katerimi sc heče pre-kludirati novo vlado.«
V teh besedah tiče dve nesramnosti in tri neresnice. Žerjav sam pravi, da imenovanje novih poverjenikov »formalno ni še prispelo do 25. avgusta na predsedništvo deželne vlade« in potemtakem on in njegov drug 25. avgusta nista še bila poverjenika. Bila sta dotlej še zasebnika, ki se nimata v posle deželne vlade prav nič vtikati, ki ju posli dež. vlade nič ne brigajo. Kljub vsemu temu je pa zasebnik dr. Žerjav imel nesramnosti dovolj, da je »ustme-no protestiral«, da vlada še nadalje dela sklepe. Po mišljenju tega moža bi morala deželna vlada, takoj ko se je čula vest, da bo dr. Žerjav imenovan najbrž za poverjenika pravosodja, prenehati svoje poslovanje, uprava Slovenije bt sc morala na mah ustaviti in čakati na prihod gospoda Žerjava. Težko si je misliti naivnejše zahteve. Žerjav se pomena svojih besed tako malo zaveda, cla jih da po vsem časopisju tiskati. Dr. Žerjav, ki je bil 25. avgusta zasebnik, je pa takrat žc odstavljal poverjenike. Odstavil je poverjenika /.a notranje zadeve in socialno skrb. Pravi, da sla bila takrat že »b i v š a« poverjenika. Ker ju jc regent razrešil njunih poslov šele pozneje, je mogel biti pač edini zasebnik Žerjav, ki ju je pred 25. avg. odstavil. Po teh dveh nesramnostih še tri neresnice: V seji od 25. avgusta se niso imenovale »cele vrste političnih uradnikov,« sc ni sklepalo »o oblačilnici« in ne o drugih »važnih vprašanjih.« Vse skupaj je »važna« izmišljotina.
Druga partija tega nenadomestljivega besedovanja sc glasi:
»V duhu sporazuma izjavljam, da teh sklepov nc smatram za pravoveljavne. Ako bi jih deželna vlada nc preklicala, bom na pristojnih mestih stavil to zahtevo in opozarjal prizadele, da na podlagi neveljavnih sklepov ne morejo pridobiti nobenih pravic. Ako hoče večinska stranka lojalno postopaii, naj vse po sporazumu sklenjene ukrepe predloži še enkrat plenu deželne vlade v sklepanje, sicer je odgovorna za posledice. Na podlagi obstoječega zakona, na podlagi sklepa ministrskega sveta in opetovanih izjav g. ministra prosvete, na podlagi vse prakse od marca 1919 more laka imenovanja veljavno izvršiti samo g. minister prosvete. Vs!ed tega«v iz-ogib posledic poživljam g. poverjenika za uk in bogočastje, naj eventuelne že napravljene dekrete prekliče. Osebe, imenovane od nekom^ctenlnega činitelja, niso s tem pridobile nobenih pravic, in učiteljstvo napram njim nima nobenih dolžnosti. Drž. blagajna, katera bi takim osebam izplačala prejemke, bi po svojih funkcijonarjifi z,a ta izdatek bila odgovorna. Ravno tako okrajni glavarji, ki hi pripustili od nekotnpe-tentne osebe imenovane nadzornike v poslovanje. Nikakor ni dopustno, da pod geslom avtonomije zavlada anarhija.«
Tc. sklepe, !<i so za vsakogar, ki pozna le abcccdo prava, pravovcljavni, on ne »smatra za pravoveljavne.' I o bi ne bila še nobena nesreča, kajti nas in javnost prav malo briča niedovo »smntranie«.
Toda mož napoveduje, da bo »opozarjal prizadete«, da na podlagi teh veljavnih sklepov »ne morejo pridobiti nobenih p»a-vic«. To se pravi, da bo on kot zasebnik, kajti njega kot poverjenika za pravosodje okrajni šolski nadzorniki in politični urad-tim«, da kljub imenovanju niso nadzorniki in niso uradniki. Poživljal bo učiteljstvo in niso uradniki. Poživljal bo učiteljstvo in uradništvo, da odreče pokorščino svojim predstojnikom. Klical jih bo k uporu. To govori mož, ki ve, da so ukrepi nadrejenih oblasti za podrejene organe brezpogojno veljavni. Ali se prav nič ne zaveda poverjenik za pravosodje, da spada radi tega poziva k uporu na zatožno klop? Ali res nc ve, da bi moral državni pravdnik njegovo izjavo zatreti in ga klicati po zakonu na odgovor? Človeku s takimi kvalitetami podeljujejo pri nas upravo sodnij, v take roke dajemo skrb za pravično uveljavlje-nje zakonov, če bodo podrejeni organi izvršili ukrepe svojih predstojnikov, kar so
po zakonu dolžni stjoriti, jim bo dr. Žerjav odtegnil mesečne plače. Če bodp storili svojo dolžnost ter se ne bodo hoteli upreti, bo spravil njihove družine, ženo in otroke ob vsakdanji kruh. Vse to bo storil dr. Žerjav. Uradniki državnih blagajen, ki njega tudi nič ne brigajo, bodo morali plačati iz lastnih žepov vsak vinar, ki ga bodo izplačali prizadetim«.
Človek bi mislil, da so take besede mogoče le v sanjah in veruje le radi tega v njih istinitost, ker so pač žerjavščina. Niti sence zakona ne moreta klicati ne Žerjav in ne Pribičevič na pomoč za svoje divjanje proti Sloveniji. Niti na vejico v zakonu se ne more opirati ta dvojica v svojem nastopu prot Verstovšku, a vse lo je za Žerjavščino nepotrebno. Take politične prikazni se upajo še govoriti o »anarhiji«, ki jo povzročajo drugi. Vendar tudi to se da opravičiti, ker imamo pač opraviti z Žerjavščino.
illliPlt
T r s t, 3. septembra.
' Prekipelo je!
Kar se je dogajajo že mesece in mesece, skoraj že dve leti, kar sc dogaja sedaj v zasedencu ozemlju, ne da bi bilo mogoče pričakovati od nikoder odpomoč-ka, niti najmanjšega cdpomočka, vse goro-stasnosti, ki si slede, kakor jagoda za jagodo na rožnem vencu, pred vojaškimi sodišči, vse v nebo vpijoče krivice, s katerimi obsipajo najraznovrslncjši vladni organi, od najvišjega uradnika pa do zadnjega orožnika, ljudstvo, ki se ne klanja brezpogojno samovolji, in končno sedaj šc vsa brezštevilna najnesramnejša nasilja fašistov: tudi najmirnejšemu človeku bi morala zavreti kri. Ljudje, nc, izmeček človeštva, ki jc z odliko dovršil visoko šolo zločinstva v najproslulejših laških kaznilnicah, pravcata »camorra«, kakor jo jc le v svojih najslovitejših časih hranil v svojem drobtt Napolj, prvaki vsega laškega zločinstva, so se zbrali v Trstu, da tu, pod krinko najnavdušenejšega laškega nacionalizma, varovani od vseh mogočih oblasti kot vzor patriotizma, plenijo, kradejo, ropajo, ubijajo, požigajo nekaznovani. Danes jc ni oblasti v Trstu, v vsem zasedenem ozemlju, ki bi sc upala upreti faši-stovskemu divjanju, pa naj jc naperjeno proti čemurkoli ali komurkoli,, naj gre za ljudsko imetje ali človeško življenje. Fašisti z odvetnikom Giunto na čelu so danes, ali so vsaj bili do danes vlada nad vlado, gospodarji Trsta in vsega zasedenega ozemlja. Ali končno je vendar moralo priti do odpora.
Mi tržaški Jugoslovani, prepuščeni sami sebi, znatno oslabljeni po izselitvi toliko in toliko naših ljudi, ostrašeni po neprestanem najhujšem pritisku, izročeni na milost in nemilost vsakomur, komur sc le ljubi gaziti po nas, a poleg tega še vedno v svoji dobrosrčnosti misleči, da končno vendarle mora zmagati tudi naša pravica, nc da bi segali mi sami po najskrajnejših sredstvih samoobrambe, se nismo niti poizkusili upreti fašistovskemu brez-primernemu nasilju niti tedaj, ko so nas pobijali z žilavkami, ko so nas streljali, ko so nam zažigali naš dom. Naš odpor sc. nam je zdel še tem manj uspešen, ko smo, žal, morali opažati, cla tudi s tiste strani, ki se je vedno s tolikim ponosom bila po svojih mednarodno pravicoljubnih prsih, cclo v naših najhujših časih ni bilo
I niti pravega umevanja za naše trp?jcr,'.:, kaj šele dejanske podpore. Socialni demokratje so tudi v listi!) časih stali le ob strani, in največkrat niti ne kot nepristranski motriici. Ali sedaj jc postalo tudi njim preveč. Vojaško sodišče, preganjanja njihovih pristašev, fašrelovske grožnje, da napadejo tudi njihove domove, nasilstvo drugo za drugim: prekipelo je končno tudi pri njih.
Izbruh splošne stavec.
Že skoro teden dni sem jc M i- .■ i'o delavstvo v Tržiču, kjer mu jc tamošnji civilni komisar, pa vplivu fašistov, pre-
povedal javno zborovanje. Ta stavka sc je razširila po vsej Furlaniji nc samo v industrijskem, temveč tudi vsem drugem, tudi poljedelskem delavstvu, 111 končno je prišla še v Trst, kjer je pravo leglo vse fašistovske golazni in kjer so nasilja tudi najtežja in pokroviteljstvo vladnih organov nad njimi najočividnejše.
Sinoči so se zbrali v Trstu odposlanci socialističnih političnih in mladinskih organizacij, da izrečejo odločilno besedo. Po dolgem posvetovanju se je skleni'u splošna stavka za vse zasedeno ozemlje, in današnji »Lavoratore« jc objavi! naslednji
proglas na delavstvo:
Izredni zbor odposlancev vseh političnih organizacij socialistiškega proleta-rijata Julijske pokrajine, sklican v Trst 2. septembra 1920, v navzočnosti zastopnikov delovne zbornice in pokrajinske zveze socija.listiških mladinskih krožkov;
z ozirom na to, da so bila zaman vsa miroljubna posredovanja in ponovna pozivanja, ki naj bi dovedla osrednje oblasti, civilne in vojaške, dotlej, da bi se uvedla in izvajala v Julijski Benečiji vladavina in uprava, kf so iu delavski razredi priborili z dolgotrajnimi, občudovanja vrednimi napori ter težkimi, krvavimi boji in ki ne nasprotuje nili temeljem meščanske vladavine niti potrebam vojaške zasedbe;
ugotavljajoč na neizpodbiten način po mnogoterih znakih in tudi po najnovejših dogodkih, ki so sc dogodili v Furlaniji s strani belili gard, oboroženih po vojaških organih, da sc. sistematična politika llače-nja, zanikanja in zaničevanja proletarijata poostruje vedno Ho!j in bolj, lako da tvori neznosen jarem misli svobode in pravičnosti za vsakega odkritega duha;
poziva ves tržaški in istrski proletarijat. da sc pridruži cd jutri (danes), 3. septembra, dalje občudovanja vrednemu gibanju, ki so ga r 'členili in udejstvovali furlanski poljedelski in industrijalni delavci od minulega torka sem, s trdnim nam.-nom, da se nc vrnejo na dc!o, dokler vodstvo stavke nc. dobi točnih in resnih poroštev, da sc v tej pokrajini »postavi normalna vladavina v političnem, upravnem in sodnem življenju, in sklene ustaviti boj. ki pa se nemudoma zopet prične, če bi podanim zagotovilom ne sledila njih takojšnja in popolna izvršitev.«
Utemeljevanje stavke.
■ Lavoratore < utemeljuje nato v dolgem članku stavko, zatrjujoč, da jc poslala naravnost nei?.ogibna. Od premirja sem socialnodcmokratska stranka, sindikati in list zahtevali in zahtevali, da naj sc uvede svobodnejša vi aoci vina brez vojnih nadlog. Vlagale so se spomenice in protesti, posredovalo se jc v Trstu m Rimu, po vseh vladnih uradih 50 j.- hodilo, govorilo sc jc /. vsemi ministri, pli vse zaman. Sklep delavskih zastopništev jc jasen: zahtevamo samo da se ne bo ravnalo z nami kakor s sužnii. To ie namen stavke, nič več.
Proč, zares proč z vojaškim sodiščem, proč z vojaškimi odloki, proč z razrednimi obsodbami, svobodo politiškim obsojencem, odpravo vseh vojnih navlak, upravne volitve, svobodno sestajanje in izražanje; to zahtevamo!«
List pravi, kako se jc položaj vedno poslabševal. Cclo vlada genarala Petitti-ja, dasiravno vojaška, jc bila umerjenejša, se je znala zoperstaviti vsem poizkusom sirovega nasilja, jc znala najti poštenih besedi tudi za slovenske delavce. Sedaj tega ni več.
Civilna vlada je sužnja fašistovskih ko-varjev!
Nc zna sc zoperstaviti surovim na-silstvom in nesramnim zločinom. Nekaj tednov sem je javno življenje v teh krajih' postalo nezn- no. Neodgovorni mladiči počenjajo, kar hočejo, groze z orožjem in terorizirajo, čisto gotovi, da se jim ne zgodi nič. Zvečer človek ne more več iti po ulici, ne da bi mu pretila nevarnost, da ga izzivajo in žalijo. Delavstvo iz Italije se hujska proti tukajšnjemu domačemu itali< jauskemu delavstvu. Razdeljujejo se proglasi, ki kličejo pn ohsodbi in dovoljuj« se, cla sc nalepljajo po zidovih brez kolkaj dočim sc pa zapirajo listi, ki jih skušajo strgati z zidov. Razvnema se najhujša mr-žnja, najhujše sovraštvo, največje barbarstvo. To je ubijalska politika brata proti bratu, politika barbarstva, divjaštva. Spoštujemo stranke in njihovo prepričanje, če prav je nasprotno našemu, ali nočemo prenašati burnih zarot ljudi brez odgovornosti, brez miselnosti, nočemo, da bi nam delali silo hedaki.
Hočemo normalne vladavine.
Naduti mladiči smejo naperjati mir* i nemu mimogredočemu človeku na nrsi sa-j mokres hrez vsakega vzroka, nc cla bi bili • kaznovani, dočim pa delavstvo, ki dela ponoči, nc sme nositi nikakršnega orožja v obrambo svojega življenja, ne da bi mu nretila najhujša kazen. Naredbe o nošnj: orožja se uporabljajo samo proti — poštenjakom. Očividno je, da
oblasti podpirajo fašistovsko prešernosl«
Ali sedaj jc prišel čas, da vladni vodilni krogi prevzamejo točne obveze za takojšnjo odpravo vojnih grdobij. Zasedeno ozemlje hoče zopet imeti svoje trgovinsko in proizvajalno življenje, hoče, da sc ravna ž njim kakor z ostalimi italijanskimi (!] pokrajinami, predvsem pa, da se nemudoma izvedejo občinske volitve, da ljudstvo pride do besede. Socialni demokratje hočejo prevzeti upravo občin, a s tem seveda tudi odgovornost, ker hočejo rešiti »Julijsko Benečijo«,
Hočemo konec absolutizma!
Kdo more bili proti nam? Kdo se more postaviti proti nam? Samo tisti, ki ima dobiček od lega izjemnega položaja: barantači v politiki, razbrzdani špckulan-Ijc, tisti, ki hočejo loviti v kalnem. »Slovenski narodnjaki naj se nc smejejo! Tudi oni so odgovorni za ta položaj, tudi na njih leži težka krivda, kajti tudi oni. so prispevali k propagandi sovraštva in tla-čenja, ki so vedno hujskali delavce proti delavcem, ki so vedno opravljali bratomorno delo. Ta stavka ic naperjena tudi
proti slovanskemu nacionalizmu,
izdajalcu slovanskega delavstva!« List poudarja potem, da trajanje stavke ni odvisno od socialnih demokratov, pač pa od poroštev, ki jih podajo zastopniki vlade, ali res poroštev, nc pa od besedi, ne od žlaganih obljub.
Stavka bodi močna1
Delavstvo ni hotelo stavke, ni hotelo tega hudega Hoja, ali niso hotele drugače oblasli ki niso hotele poslušati svarilnega glasu. Morcla Ifa bodo poslušale, sedaj. Ali stavkujoče delavstvo naj nc prenaša izzivanj, temveč naj jih zavrača! N a s i 1-s t c v delavstvo nc bo pr e n a š a 1 o več!
Tr.vzcic od slavke
so naslednje kategorije delavstva nameščen':-) v zdravstveni službi, ognjegasci, uslužbenci ori mestnem vodovodu name-
ščenci pri aprovizacijskih institucijah, v konsumnih zadrugah, trgovinah z jestvi-nami, mlekarnah, pekarnah, mesnicah in prodajalnicaLi zc'cnjadi, toda odprti smejo bit' ti lokali samo od 7, do 12. ure; peki, poš'ni, brzojavni in telefonski uslužbenci, državni uslužbenci, organizirani v 7.vezi državnih uslužbencev, nameščenci v dcfcrcdeln!h zavodih in uslužbenci pogrebnih podjetij (samo en razred brez kočij). Vse drugo delavstvo se mora popolnoma vzdrževati dela, zlasti pa hotelski, gostilniški in kavarniški uslužbenci, delati se sme samo v ljudskih kuhinjah. Stavkati morajo tudi izvoščki.
Stavka je izbruhnila tako nenadoma, da je danes zjutraj ves Trst, kakor bi pa-
del iz neba, čital proglas v socialnodemo-kratskem glasilu. »Piccolo« je pač posnel napoved stavke iz »Lavoratora«, drugi listi pa niso niti vedeli zanjo. Zelo se opaža, da med izvzetimi kategorijami ni že-lezničarstva, in zato se, kakor se zagotavlia s socialnodemokratske strani, pričakuje izbruh stavke na železnici jutri, v soboto, zjutraj. Povdarja se, da se železničarji priključijo le popolni splošni stavki, obsegajoči vse zasedeno ozemlje.
Kolikor je doslej znano, je prvi dan stavke, ki jc bila v Trstu res popolna, potekel mirno.
Večerni listi, izvzeroši »Lavoratore«, niso izšli, in tudi ne izidejo, dokler bo trajala stavka, ker stavka tudi vse tiskarni-ško osobje. Z dežele tudi ni vesti o kakih spopadih.
Brest Litovsk smo zasedli nekaj krajev severno mesta. Bojujemo se v neposredni bližini utrdb. Dne 29. avgusta smo zasedli Zamošč. Pri Lvovu smo ustavili prodiranje sovražnika. Pri Buczaczu smo zavrnili Poljake na desni breg Dnjestra. —- Na Krimu trdovratni boji z menjajočim uspehom.
Pogajanja za mir.
LDU Varšava, 3. septembra. (Brezžično) Minister za zunanje posle Sapieha je sporočil ljudskemu komisarju Čičerinu, da je poljska vlada v zvezi z včeraj iz Moskve dospelo privolitvijo, da se pogajanja padaljujejo v Rigi, svojemu zastopniku pri letiški vladi, Kamenowskemu poslala pooblastilo, da izposluje garancije, ki jih zahteva sovjetska vlada.
LDU Poznanj, 3. sept. (Brezžično) Kakor naznanja ruska sovjetska vlada, bo Adolf Abramovič Joffe načeloval novi ruski delegaciji v Rigi.
Poljski predlogi.
LDU London, 3. sept. (Brezžično) Poročevalec »Daily Expressa« javlja iz Varšave, da bo poljska vlada pri pogajanjih v Rigi stavila te-Ie protipredloge: L Poljaki sprejemajo Curzonovo mejo kot podlago za pogajanja za določitev meje, bodo pa z vso vnemo uveljavljali svoje zahteve po meji, ki poteka bolj proti vzhodu. 2. Razorožitev prihaja šele tedaj v poštev, ko bo razorožila vsa Evropa. 3. Vojne odškodnine in povračila plačata stranki druga drugi. 4. Rusiji se dovoljuje, da trguje z Nemčijo po železniški progi Krajevo— Bialystok, izvzeto pa je oiožje in strelivo. Železnica ostane pod poljskim nadzorstvom. 5. Samoodločba za male narode med Poljsko in Rusijo se zajamči in izvede. 6. Rusija mora vrniti vse imetje in vrednosti Poljakov, ki so se odvedle na Rusko za prejšnjih carističnih vlad.
CslDUSIlO pfSJIlB.
Celovec, 30. avgusta 1920.
Preseda se človeku, da bi pel vedno eno in isto pesem: o nasilnem postopanju Nemcev proti Slovencem v plebiscitnem ozemlju. In vendar je treba ponavljati in zopet ponavljati, da je vedno le oni ohoii, gospodstvaželjni Nemec tisti, ki uganja teror.
Ta vedno ošabni Nemec je še danes tak, kakoršen je bil pred vojno. Bil je poteptan, v tla ponižan od prav tiste enten-te, pod koje protektoratom danes zopet dviga svojo glavo. — Da: pod protektoratom ententne misije! — Nič ne de, če se kaka stvar pove tudi dvakrat; zato je tudi dvakrat resnična. In zato moram še enkrat opozorili, da prav tisti Nemec, ki je klical na vse grlo »Gott strafe England«, — uživa danes največjo zaščito pri ponos» nih sinovih Albiona. — Zakaj naj bi jim torej mi ne poskušali ozdraviti mrene na očeh?
In kakšnih želja nimajo tj ubogi nemški nacionalisti? Iz tehtnih razlogov je bilo zatvorjenih od naših oblastev nekaj nemškutarskih gostiln, raznih kotišč in zavetišč najdrznejših rovarjev proti redu in miru, ter zatočišč protidržavnih elementov. Ententna komisija ni imela nujnejšega in svojemu visokemu zvanju bolj odgovarjajočega posla, nego odrediti, da se take beznice — nemudoma odpro! Res, častivredna naloga — prav v zmislu sen-žer-menske pogodbe, ki naj ščiti koroške kvartopirce, da dobe tem več poguma, pobijati Slovence. Tudi lepa rešitev protial-koholnega vprašanja.
Tudi kaznjence in zločince jemljejo v zaščito ti »naši, dobri zavezniki.« Sodišča naša naj bi sodila — ne po zakonu, ampak tako, kakor meni kak tenente, da je prav — po njegovem. — Seveda — vsi, ki so bili pravomočno obsojeni, naj se izpuste, da bodo mogli tembolj terorizirati naše ljudi. Hudodelcem naj se daje potuha, da bodo v prihodnje s tem večjo gotovostjo mogli nekaznovani delati proti državi, žaliti nas, ubijati Slovence.
Lansko leto je divjala takozvana »Volkswehr« med Slovenci na način, ki ga komaj pozna zgodovina. Da je bil pri tem prizadet tudi kak Nemec, ki je bil ravno-tako oškodovan, kdo bi se temu čudil? — Seveda, sedaj zahtevajo vsi Nemci, ki so ropali in kradli medsebojno tudi samim sebi, —• da naj jim plača škodo naša država. — Ne, Mihel! Da bi plačevala Jugoslavija tvoje ropanje, tega vsa ententa ni v stanu ukazati.
Umevna je bojazen pri Slovencih, ki jim tiči še v kosteh in mozgu strah pred lanskimi dogodki. — Zato jim je treba še enkrat in zopet dopovedati: Nič sc bati! Dokaz temu bodi dvoje, z velikim pom-pom prirejenih shodov, kojih rezultat pa je bil še — pod vsako kritiko. Bila sta preteklo nedeljo dva shoda: v Bo:ovijali in Grebinju, kjer se je vpričo zastopnikov en-tente — pokazala odločna volja našega ljudstva za Jugoslavijo. — Shod v Grebinju je pokazal posebno, koliko ie vredna ženska pest; shod v Borovljah (kasneje v Kotmuravesi) pa, da brez Celovčanov niti ne morejo Nemci sami prirediti shoda. ' ker j;h je — premalo.
Vkljub vsej ljubezni — pa vendar Nemci v srcu niso prav vneti za člane ententne misije. Dokaz temu. da so Nemci (ugotovljeno!) pred nekaj dnevi s kamenjem napadli francoski avtomobil na vožnji v Zgor. Rožu (Št. Jakob).
Pravijo, da so največji prijatelji Nemcev ravno potomci Romula in Rema. — Govori se, da kar dežuje ponekod lir. Ne morem reči, da li je to res. Nekaj pa utegne biti na tem resnice že vsled dejstva, da laško vojaštvo javno agitira za Nemško Avstrijo. Tako n. pr. se je nasproti neki Slovenki nekje v Velikovškem okraju, izrazil neki zmagovalec iz Benečije: bier ist Deutscher Boden. In drugi je vprašal našo zavedno Slovenko, zakaj ni Nemka, češ, nemški je lepše. Ko ga je zavrnila z odločnim priznanjem, da je Slovenka, ji ja dal razumeti, da tu je nemško in pri tem je pokazal z roko na zemljo, — Ali je tak. način agitacije dopusten?! Pa bi Slovenec ne smel ziniti besedice? — Čc bi veljale naredbe lista, ki sliši na ime »Freie Stim-men«, pač ne. Toda mi smo drugačnega naziranja. Omenjeni listič, ki natolcuje Vse kar nemškim kričačem ni po godu, piše v svoji 193, štev., da se je baje neki član jugoslovanske misije izjavil proti neki —-najbrž kaki stari celovški devici ,«—, da 'Smo na lastni zemlji.« Tudi če bi bilo res, da se je kdo tako izrazil, bi bilo to popolnoma v redu in pravilno; vočigled preje omenjenim izjavam italijanskih vojaških oseb pa že prav na mestu.
Česa vsega Nemci ne porabljajo kot sredstvo za agitacijo! Prišli so z zastavami. Naj jih imajo! Bomo vsaj približno vedeli, koliko jih je v resnici. Natančno seveda ne, ker se je marsikdo vendar-le še vedno dal oplašiti vsled votlega strahu pred Nemcj in pod pritiskom njihovega nezaslišanega terorja, da jo je izobesil proti svojemu boljšemu prepričanju. Da jim zastave ne bodo pomagale, dokazujejo naši zavedni fantje v Pliberku, ki so zastave lepo pospravili.
Nemcem tudi nc bo pomagalo, da nakazuje okrajno glavarstvo v Celovcu pristašem Avstrije iz Cone A sol po 1 K kilogram in razdeljuje sladkor po zelo nizki ceni, ki je bil zasežen pri poštenih obrtnikih.
Tudi jim ne bo pomagalo, da nameravajo prirediti Nemci dne 12. septembra pri vojvodskem prestolu slovesno službo božjo, ki jo bo opravil urednik »Kartner Tag-blatta« g. Paulitsch, ki skoro noče zaostajati za glasilom, ki se zove — »Freie Stim-men«, — To bodo oni Nemci, ki sicer cerkve nikoli ne vidijo drugje, nego od zunaj,
Pravim: vse skup ne bo pomagalo nič.
—	Vkljub vsemu pritisku bo velikansko naše zadoščenje, ko bo korakala strnjena naša bojna vrsta proti skupnemu protivni-ku v boj in v zmago nekrvavo. — Danes je Celovčan zopet črn, slab kruh. Še ga bo jedel!
»Kartner Landsmannschaft« je nedavno priobčila sliko z besedami: Frisch, frob, frohlich, frei — aus der Zone I. nach II.
—	Ko bo 1.0. oktobra končano glasovanje v pasu A (I), bomo pa mi zagodli:
Schnell und traurig, eins zwei drei — marš čez cono II. nazaj!
Od Celovčanov bo odvisno, ali bodo sami hoteli jesti Črn — ali bel kruh.
Ali ga jim bo delila Italija?
Stat Eomims umbra.
PoIItline
-j- Dr, Žerjav in JDS proti uradništvn.
V vladni seji dne 2. septembra je podal dr. Žerjav v imenu JDS izjavo, s katero protestira proti sklepom deželne vlade o napredovanju uradnižtva iz resorta notranjega poverjeništva in nekaterim drugim sklepom in zahteva, da se ti sklepi prekličejo. Prvi akt, ki ga je novi poverjenik storil, je naperjen proti napredovanju uradništva, ki bo moža obdržalo v najboljšem spominu.
4- Nečuven škandol orožnOtva. Ker &e je bilo za občni zbor šmarješke kmetijske podružnice dne 18. julija bati nereda, je naprosil predsednik šmarješke kmetij, podr. orožništvo iz Škocjana, naj pride vzdrževat red. Odgovorili so mu pa: »Bomo že drugi dan zvedeli, če se bodo kaj stepli « In res so tisti dan škocjanski sa-mostojneži — najbrže so bili že naprej domenjeni z orožništvom, kaj mislijo storiti — nasilno preprečili pravilno velitve s tem, da so s suvanjem in pretepanjem odstranili nekatere osebe iz volivne sobe, predsednika držali \ in pol ure nas:°lno v volivni sobi, nato pa sami. ki niti člani niso šmarješke kmet. podr., volili odbor iste km. podr. — Ker so je čulo, da ob novih volitvah 29. avgusta — prve so bile seveda neveljavne — mislijo uganjati posebno nasproti predsedniku že veliko huje nasilstvo, je naprosil predsednik pri pristojni oblasti za močno orožniško stražo. In res so je trenutek pred volitvami avg javil pri predsedniku načelnik škocjanske orožni?ko postaje g, Ž , pa na.ne-! umljiv nnCin zahteval od preds' InP a da i dovoli volitev tudi £koc.'anccin, ki »padajo v okoliš druge podružnice. — Sata ie
VoliuEii %®hmi za konsf If uanfo spr£|&f<
LDU Belgrad, 2. sept. 118. redno sejo začasnega narodnega predstavništva otvori podpredsednik dr. Ribar ob osemnajstih. Zapisnik prejšnje seje se sprejme brez pripombe. Zbornica preide na dnevni red: glasovanje o zakonskem načrtu za volitve narodnih poslancev v konstituanto.
Poslanec Šmitran zahteva besedo v imenu svojega kluba in pravi, da so člani njegovega kluba vložili načelne popravke pri drugem čitanju volivnega zakona, katere je večina odbila. Poslanec Korač, da je predlagal pri prvem čitanju, da se zakon o svobodnem zborovanju in združevanju, kakor je bil v Srbiji, razširi na vso državo SHS. Protič je pristal na ta predlog in skupščina je takrat s tem soglašala, pri drugem čitanju predloga in posl. Buk-šeg zahteval isto, sedanji minister za konstituanto dr. Markovič je tudi pristal na to, včeraj pred glasovanjem pa je dr. Markovič umaknil ta stavek. Tudi skupščina je s tem soglašala. V drugem čitanju predloga je posl. Bukšeg zahteval, da se tak poziv izpusti v členu 121. Včeraj pred glasovanjem je dr. Markovič ta stavek umaknil. S tem je izpremenjeno lice člena 121. in poslovnik napačen. Sprejetje tega volivnega zakona bo zadelo na Hrvatskem, v Slavoniji in v drugih pokrajinah posebno v vprašanju zborovanja na brezzakonito stanje. Zalo izjavlja klub socialnodemo-kratskih poslancev, da bo v znak protesta proti takemu sistemu pripravljanja volivnega zakona za konstituanto glasoval proti končnemu sprejetju tega zakona.
Dr. Ivan Ribar da besedo ministru za konstituanto dr. Markoviču, ki pravi: Izjaviti imam samo toliko, da je čudno, ako se trdi, da je poslovnik napačen, ne navaja se pa niti en člen poslovnika, ki bi bil napačen. (Klici: Tako je!) Podpredsednik dr. Ribar: Prosim g. poročevalca, da prečita novi zakonski načrt. Posl, Petrovič: Načrt je revidiran, popravljene so pa samo stilistične napake in nekoliko olepšane, dočim je ostala vsebina taka, kakor ste jo Vi določili. Da ne utrudim sebe in skupščine, predlagam, da se načrt ne čita od začetka do konca, temveč da se preide na glasovanje. Podpredsednik dr, Ribar: Ali narodno predstavništvo sprejme ta predlog? (Klici: Sprejema se,) Nato se vrši poimensko glasovanje o volivnem zakonu. Poročevalec pozivlje po imenu narodne poslance. Po glasovanju izjavi podpredsednik dr. Ribar: Glasovalo je skupno 166 poslancev, in sicer za volivni zakon 143, proti 23. S tem je ta zakonski predlog končno sprejet in dovršsn.
Zbornica preide na drugo točko dnevnega reda: Pretresa se poročilo vnifika-cijskega odbora o ostavki narodnega poslanca Josipa Petejana. Tajnik Lončar čita odborovo poročilo. Podpredsednik dr. Ribar: Ker se nihče ne oglasi za besedo, preidemo k poročilu verifikacijskega odbora, po katerem ima na izpraznjeno mesto g. Petejana stopiti dr. Milan Korun, odvetnik iz Ljubljane. (Se sprejme.) Objavljam, da je izvolitev narodnega poslanca dr. Koruna potrjena. S tem je današnji dnevni red izčrpan, zato predlagam, da se današnja seja zaključi in prihodnja seja določi za jutri popoldne ob štirih z nastopnim dnevnim redom: 1. volitev predsednika začasnega narodnega predstavništva, 2. volitev drugega podprcJ~cdnika zat-cs-nega narodnega predstavništva, 3. volitev tajnika, ker je izpraznjeno mesto g. poslanca Krnica, 4. volitev zastopnikov predsednica in podpredsednika začasnega narodnega predstavništva za državni odbor
H ' O f»
v zmislu členi 7. volivnega zakona.
Besedo dobi dr. Matko Laginja: Prosim, da se pri volitvi predsednišiva pristavi k besedam: volitev drugega podpredsednika: »volitev prvega in drugega podpredsednika.« (Glasovi: Zakaj?) Dr. Laginja nadaljuje, ako bi bil on izvoljsn za predsednika, ostane predsedništvo brez prvega podpredsednika.
Dr. Korun predlaga, da se za jutri stavi kot prva točka dnevnega reda: Debata o vladni deklaraciji.
Predsednik vlade dr. Vesnič: Gospoda, obžalujem, da v imenu vlade ne morem pristati, da bi se njena deklaracija stavila na dnevni red. Zaradi kratkega časa, ki nam ostaja za izvršenje važnih predlog, da se najprej opravi predloga o proračunskem zakonu. Ko bo to izvršeno, tedaj smo Vam na razpolago, da diskutirate tudi o vladni deklaraciji, dokler in kolikor hočete. (Odobravanje.)
Poslanec. Korač: Čudim se, da vlada sedaj beži od debate o svoji deklaraciji. Konstatiram, da je vlada tekom krize storila nekoliko neustavnih činov. Nikjer na svetu v nobenem parlamentu ni primera, da bi vlada zahtevala zaupnico prej, preden se izvrši debata o njeni deklaraciji. Konstatiram in obžalujem, da vlada beži od debate.
Ministrski predsednik dr. Vesnič: Popraviti moram eno stvar: Ministrsko predsedništvo ni nikdar nikomur izjavilo, da bo vlada pristala na diskusijo o njeni izjavi, ko se izvrši glasovanje o volivnem zakonu. Zato mi je žal, da je g. poslanec mogel kaj takega trditi. Vedno je bilo v nameri vlade in ostane v nameri, ker to zahtevajo državni posli, da se najprej dela, da se najprej opravi pozitivno delo, potem pa govori. Mi se ne bojimo nikake kritike in smatramo, da je veliko zaupanje naroda na naši strani. Pristajamo na to in zahtevamo, da se narodno predstavništvo takoj izjavi o tej želji in odločbi vlade, pa ako se izjavi za mišljenje gospoda Korača, bomo gledali, da bomo delali, toda trdno verujemo, da je sedaj trenutek, ko je treba delati. Narodno predstavništvo je itak izgubilo preveč časa in javno mnenje v naši državi zahteva od nas imperativno, da delamo in mi Vas poživljamo in prosimo, da nam v tem, kar pričakuje od nas država, pomagate. Ko pa bomo izvršili te posle, se bomo razgovarjali na dolgo in širol o, mi zato ne bežimo. Mislimo, da bomo tudi na tem polju odkrito in udano služili interesom države in zadostili zahtevam in na-dam našega naroda. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Poslanec Bukšeg: Čudim se, da se vlada protivi diskusiji o vladni deklaraciji. Smatram, da je abnormalno stanje, ako preide parlament k delu, preden je sprejet sklep o vladni zaupnici.
Poslanec Kneževič pravi, da izjava g. predsednika vlade ne more obstati, da ima današnja vlada zaupanje vse države. To se je v splošnem pokazalo kot netočno o priliki sedanjih občinskih volitev. Ker vlada beži od tega, da bi dobila zaupanje za program svojega dela, pomenja to, da skupine, ki so v njej zastopane, nimajo soglasnega programa in zato tucli vlada želi, da se najprej pretresa proračun.
Poslanec Vojnovič predlaga, da se stavi na dnevni red čitanje o izročitvi poslancev sodišču. Podpredsednik dr. Ribar vpraša, ali se sprejme predlagani dnevni red za jutrišnjo sejo. Sprejme se. Seja se zaključi in odredi prihodnja za jutri ob šestnajstih z gorenjim dnevnim redom.
LDU Belgrad, 2. septembra. Predsednik razmejitvene komisije za določitev bolgarsko jugoslovenske meje, general Di šan Slefancvič odpokije v Pariz,, da se udeleži skupne seje vseh delegatov v med-rrrodni komisiji za določitev te meje. Ko bo ta mednarodna komisija končala svoje delo v Parizu, se začne v Carigradu delo-v?nje komisije za določitev nase meje z C .'jjnrrkc.
I PL Bc^r*-?, 2. septembra. Rumun-viada jc predlagala naši vladi, nai se
čimprej imenuje skupna komisija za določitev rumunsko-jugoslovenske meje. — Meja med Jugoslavijo in Avstrijo bo določena do 1. novembra. — Kar se tiče meje z Italijo, je lo odvisno od neposrednih pogajanj, ki se bodo nemara kmalu začela med italijanskim zunanjim ministrom grofom Sforzo in ministrom za zunanje stvari dr. Trumbičem.
I.DU Moskva, 3. sept. (Brezžično) Fronino oorocilo z dne 2. t. m.: V odseku
izjavil, da ne bo zabranil vhoda v volivno sobo nečlanom, ampak da bo med volitvami hodil po vasi in tam skrbel za red. — Predsednik mu je nato razložil, kakšno nasilje je bilo pri zadnjem občnem zboru in kakšno mu sedaj grozi, da torej ne upa brez orožništva voditi volitev. Natanko in lahkoumljivo mu jo razložil in dokazal — pokazal mu je pisemna dokazila, — da kmetje škocjanskega poštnega okoliša ne spadajo pod šmarješko km. podr. — Toda nečuveno: Orožnik je ostal pri svoji izjavi, da no pojde v volivno sobo in vztrajal pri zahtevi, da volijo tudi škocjanski kmetje in da bi uveljavil svoje nesmiselne zahteve, je poklical celo župana na pomoč. Predsednik, ki seveda ni maral Voditi nepravilnih volitev, je bil končno prisiljen, da je pravim volivcem naznanil, naj se razidejo, ker se volitve vsled neču-venega nastopa orožništva ne morejo vršiti. — Kaj pravijo nato pristojne politične oblasti?
-f Nepotrebno vpitje, »Učiteljski Tovariš« in za njim vsi svobodomiselni listi, zlasti oni, ki so bili v zadnjem času pečeni na »žerjavici« liberalnih bank in verižni-kov, zaganjajo obupen vrišč radi imenovanja »klerikalnih« šolskih nadzornikov. »U. Tov.« pozivlje celo svoje pristaše, naj ohranijo mirno kri, to se pravi pri njih, udri po klerikalcu, tudi če spraviš kakega neprevidneža v disciplinarno kazen. In zakaj ta huronski krik? Imenovani šolski nadzorniki so bili postavnim potom predlagani od okrajnih šol. svetov in od višjega šolskega sveta na prvem mestu. Poverje-nlštvo za uk in bogočastje bi se moralo seveda tem predlogom upreti! Med imenovanim je pač par »klerikalcev« in to zadostuje. Potrebno zmožnost imaš le, če si Sokol, agitator »Zaveze« in nosiš glavico polno prekunštnega liberalizma. Toda ne! So proti kršitvi ministrskega ukaza. Hinavci!
-f: Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov na Kranjskem. Radi tega imenovanja je ves liberalni tabor pokoncu. Silno se zaganjajo v dr. Verstovška, ki je izvršil le svojo dolžnost. Po še sedaj veljavnem šolskem zakonu je višji šolski svet na predlog okrajnih šolskih svetov sestavil ternopredloge, na katere je poverjenik vezan. Lansko leto so bili imenovani za bivše Štajersko, Koroško in Prekmurje okrajni šolski nadzorniki tudi po dr. Verstov-šku. Liberalni tabor je bil takrat seveda zadovoljen. Nihče se ni ganil. Imenovani so bili namreč sami pristaši »svobodne šole«. Tokrat so imenovani poleg štirih starih šolskih nadzornikov še štirje novi, ki so člani »Slomškove zveze« in odtod tak krik in vik! Ni jim dovolj, da imajo sedaj 14 liberalnih okrajnih šolskih nadzornikov in vrhtega še višjega šolskega nadzornika. To vpitje liberalcev pa naj bo našim voditeljem glasen opomin, da že krenejo iz pregloboko vdrtih kolesnic ter napravijo red tudi na šolskem polju. Naše ljudstvo ne zasluži, da bi bilo šolstvo izročeno svobodomiselcem! To, da imajo liberalci 15 šolskih nadzornikov, je za večinsko stranko v Sloveniji naravnost poni-, ževalno. Tu je na mestu radikalna reme-dura. Pod žezlom centralizma ne sme zavladati anarhija. Z grožnjami, da finančni minister ne bo plačeval postavno imenovanih nadzornikov — naj nikar ne šarijo, ker je nevarno, da ljudstvo naše — ne ustavi davkov. To naj si v Belgradu zapomnijo! —
-f Udruženje jugoslovanskega učiteljstva. Zadnji »Učit. Tovariš« zopet udriha po članih »Slomškove zveze«, češ, da so oni krivi, da ni učiteljstvo enotno organizirano. Na vsa tozadevna zavijanja bomo odgovorili na našem občnem zboru. Topot opozarjamo samo na članek v glasilu centralnega udruženja tj. v »Narodni prosveti«, št. 69, Tam piše darvinist Davorin Trste-njak med drugim tudi to: »Dva nazora o svijetu in životu stoje jedan protiv drugo-ga. Jedan je slobodni in znanstveni nazor, a drugi je ukočeni crkveni ili sredovječni. Oni ne mogu, da stoje i žive jedan uz drugi. Jedan od njih mora da propade. Vrije-me je, da se školska mladež oslobodi od zamračivanja starim biblijskim žabi u d a m a. Bude li vjeroučitelj radio u školi kao do sad, bude li vjeronauk stajao u školi na prvom mjestu, nečemo krenuti napred, a u svojoj političkoj slobodi ostat čemo duhovni robovi.« Tako glasilo udruženja naj krščanski učitelji naročajo in plačujejo? Ne bodite smešni!
4- Pogajanja s češkoslovaško republiko, ki so se te dni obnovila, vodijo z naše strani, kakor poročajo iz Belgrada, finančni minister in strokovnjaki ministrstva za trgovino. Zastopniki češkoslovaške republike so pristali na to, da se poviša količina koksa in premoga, ki ga ima dobavljati Češkoslovaška. Kot kompenzacija pa se zahteva od nas 8000 vagonov pšenice. Naši zastopniki so pristali na to, da se izvaža 5000 vagonov pšenice. Pogajanja se nadaljujejo,
Prispevfliie za sklad S. L. S.
Okrajna kmetska zveza za kamniški politični okraj v Kamniku priredi na Mali šmaren dne 8. septembra 1920 ob 1. uri popoldne na Homcu pri cerkvi velik ljudski tabor.
Ob eni uri popoldne je zbirališče pred š o 1 o v Homcu. Tu bo kratek pozdrav Orlov in tujih gostov, nato odkorakamo k cerkvi z godbo na čelu.
Ob pol 2. uri cerkven govor in litanije. O b p o 1 treh pred d r u š t v e n i m d o m o m 1 j u dj s k i ta bo r. Govorili bodo razni govorniki o političnem položaju, o gospodarski, ž en s k i in m 1 a d i n s k i organizaciji in o krščanski misli ali praktičnem krščanstv u.
Ob pol 5. uri bo javna telovadba hom-škejja Orla s sodelovanjem bratskih odsekov okrožja. Telovadba se vrši na travniku brata Gregorja Repanška ob glavni cesti Kamnik - Domžale na Homcu,
Na to bo ljudska veselica s s r e č o 1 o v o m in šaljivo pošto. Vrši se na vrtu. pri Gorniku na Homcu,
Pri celi prireditvi bo svirala Men-g i š k a godba.
Ker je tabor vseh političnih, gospodarskih, izobraževalnih in nabožnih organizacij kamniškega okraja, prosimo, da se udeležijo tabora res vse krajevne kmetske zveze, vse delavske organizacije, vse gospodarske zadružne organizacije, vsa izobraževalna društva, vse mladeniške in dekliške Marijine družbe, vsi orlovski odseki okrožja in sploh somišljeniki krščanskega programa S. L. S.
Prosimo vsa društva, ki imajo zastave, da jih prinesejo s seboj. Vsi društveniki in clruštvenice naj si na-denejo z n a k e. Dne 8. septembra naj odpadejo vse druge društvene prireditve v okraju ter vsi na Homecl
Pokojni dr, Krek, ki je tako ljubil svoj narod in se zanj žrtvoval, je upeljal tudi tabore na Homcu.
Mi pa vzljubimo njegov spomin in se zanj žrtvujmo. Bog živi !
Pripravljalni odbor.
aH*
•I S


—	Obolel je preč. g. Anton Lovšin, župnik v p. v Radomljah in se priporoča gg. sobratom v molitev.
—	Orlovski tabor v Mirni peči 29. avgusta 1920 je uspel nad vse pričakovanje. Kaj takega Mirna peč še ni doživela. Orli, Orlice, dekleta v narodnih nošah in mnogo drugega ljudstva skoro iz cele Dolenjske jo prihitelo ta dan v Mirno peč. Veličasten je bil sprevod po vasi Mirna peč, ki sta ga vodila dva brata Orla-Trebanjca na konjih. V sredi sprevoda, za Orli v krojih, so zavedno in neustrašeno korakali tudi domači fantje, ki so pristopili k tukajšnjemu novoustanovljenemu orlovskemu odseku, dasiravno so jih nasprotniki zmerjali z raznimi psovkami. — Po sv. maši je bilo zborovanje. Govorilo je več govornikov, čijih izvajanja so bila spremljana z burnim odobravanjem. Nekaj pijanih, najetih, samostojnih hujska-čev je hotelo zborovanje motiti z medklici, žvižgi itd. Neki Trebeljan je bil posebno trmast, a g. Bajec ga je vpričo tisočglave množice pošteno osmešit, tako da se je tudi njegova alkohola polna glava zavedla in ga pripeljala do spoznanja sramu. — Krasno je uspela tudi telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Po telovadbi so se med prosto zabavo slišale prijetim narodne pesmice in pred mrakom se je ljudstvo polno zadovoljnosti, dušnega veselja in navdušenja mirno razšlo. Nasprotniki našega gibanja so skušali prireditev motiti. Pomazali so ponoči z gnojnico napise, dejansko napadli odhajajoče goste s kamenjem, z okrašenih voz so potrgali narodne zastave, poškodovali konjsko opravo, polomili iu obrali sadno drevje naših somišljenikov, a s tem prireditvi niso vzeli njenega sijaja., ampak nasprotno, pokazali so le svojo neoliko, neotesanost in podivjanost. Pripomniti moramo, da med napadalci na kolodvoru niso bili domačini, ampak iz župnije Trebelno. — Mi in, gostje smo jih samo prezirali. Po na taboru začrtani poti dela, ljudske izobrazbe in verske poglobitve bomo šli naprej brez ozira na nasprotnike.
—	Nečuveno, K notici pod tem naslovom v 198. štev. »Slovenca« moramo pripomniti, da je bila stvar nekoliko prenagljena in da se bo uredništvo še informiralo natančneje o celi zadevi.
—	Gasilno društvo Zalog - Sp. Kačelj priredi v nedeljo, o. t. m. vrtna veselica v gostilni »Plevnik« v Spod. Kašlju, h kateri vabi bratska društva in vse prijatelje gasilcev.	(K)
—	Razpis službe. Na ženski javni bolnišnici v Novem mestu jc oddati mesto primarija z letno temeljno plačo 3200 K, aktivitelno doklado 966 K. šestimi pctlct-nicami po 200 K in draginjsko doklado.
Prošnje je vlagati do 15. septembra 1920 na zdravstveni zastop v Novem mestu. Natančnejše glej uradni list. — Za zdravstveno okrožje novoriieško je dalje razpisana služba okrožnega zdravnika z vsemi letnimi prejemki 6160 K za samske okrožne zdravnike; za oženjene posebej za ženo in vsakega nepreskrbljenega otroka po 90 K mesečne doklade. Prošnje je vlagati do 15. septembra 1920 na zdravstveni odsek v Ljubljani.
—	Vrtno veselico priredi dne 12. septembra 1920 nanovo ustanovljeni atletski klub »Naprej« v Bistri pri Vrhniki s sporedom: 1. Dviganje uteži, 2. rokoborba, 3. srečolov, 4. Zabava. Začetek ob treh popoldne, Vstopnina je 5 K. Postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili, K obilni vdeležbi vabi Atletski klub.	(K)
—	Staršem priporočamo list »Angelček« za otroke. Stane 6 K letno. Dobi se tudi še lanski letnik, 6 drobnih sešitkov za 5 kron. Naroča se po dopisnici pod naslovom: »Angelček«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 80.
—	Poljski konzulat v Zagrebu poziva zadnjič vse poljske državljane, ki žive v področju Hrvatske in Slovenije, da se zgla-se pismeno ali ustmeno v svrho registracije pri konzulatu. Zglase naj se tudi tisti, ki so se že enkrat zglasili. Izven Zagreba stanujoči naj se priglasijo pismeno in naj zaradi varnosti priporočijo pošiljatev. Prijavi je priložiti kot pristojbino 40 jugoslovanskih kron. Prijava naj vsebuje ime in priimek, rojstni kraj, kraj pristojnosti, dan in leto rojstva, veroizpoved, poklic, kraj bivanja, ime staršev, ime žene, njen dekliški priimek in dan rojstva, imena in datume rojstva otrok. Med vsemi dokumenti je najvažnejša domovnica, in če je dotičnik nima, kaka druga listina, iz katere se da sklepati, da je državljan poljske republike. Interesenti se opozarjajo na eventuelne neugodne posledice, ki bi nastale za nje, če se ne odzovejo temu pozivu najdalje v roku meseca dni.
—	VeJezammiva brošura »Zločin nad domovino« še vedno ni tako razširjena, kot bi bilo treba in kakor zasluži njena vsebina. Dasi so bili nasprotniki že parkrat javno pozvani, cla naj odgovorijo na očitke, ki so nagremadeni v brošuri, tega do danes še niso storili. To je gotovo najboljši dokaz, kako je brošura zadela v živo. Zato naj bi bila skrb nas vseh, da jo zanesemo v vsako hišo in da jo čila vsakdo, ki je potreben takega pouka. Izvod stane 4 K, v večjih množinah 3 K 50 vin. Naroča se pri Katoliški Ligi v Ljubljani,
p Liberalna generala dr. Žerjav in dr. Voglar sta te dni v Prekmurju inšpicirala svoje zveste, ki so bili poslani od stranke za časa paševanja dr. Žerjava v Prekmurje, da delajo tam zgago in prepir med dobrim prekmurskim prebivalstvom. Upamo, da sta sprevidela, da Prekmurje niso tla za razdiralno delo JDS-arjev,
p Volitve občinskih agrarnih odborov se vršijo v Prekmurju te dni. Je že res skrajni čas, da se izvedejo te volitve, ki so na Hrvaškem in drugod že davno dokončane.
p Avtomobilno zvezo nameravajo ustanoviti med Dolnjo Lendavo — Mursko Soboto — Radenci — Mariborom. Ako le ne bo zopet ostalo pri »nameravanju«. Prometne zveze v Prekmurju so res nad vse žalostne.
p Obolel je težko č. g. župnik Kiihar v Beltincih. Vrlemu in narodnemu ter požrtvovalnemu gospodu želimo skorajšnjega okrevanja.
p Pouk na ljudskih in meščanskih šolah v Prekmurju se je pričel v sredo 1. septembra, izvzemši one šole, čijih voditelji so na enomesečnem tečaju v Št. Vidu nad Ljubljano, Na teh šolah se začne pouK s 13. septembrom.
p Cerkveno vprašanje v Prekmurju čaka rešitve, kakor vsa druga važna vprašanja, katera so bila že neštetokrat od korporacij in raznih društev predložena kompetentnim oblastem. Tudi to vprašanje je nad vse nujno, Kaka druga država bi tudi to rešila in ne delala toliko obzirov na levo in desno. Ljudstvo tega ne razume!
p Prekmurski dijaki. Veliko število jih jc žc to leto nadaljevalo študije na srednjih šolah v Sloveniji. Sedaj na počitnicah store marsikaj dobrega, ker navzeti skoz in skoz slovenskega duha, širijo narodno zavest v vsaki, še tako nezavedni vasi. Mi smo hvaležni slovenskim profesorjem in zavodom, da nam vzgajajo iz naših sinov take rodoljube. Veliko potrpljenja jc pač gotovo potrebno na obeh straneh, kajti učna snov je na mažarskih srednjih šolah bila zelo drugačna kot na slovenskih zavodih.
Sfaiereke mevže«.
š Izpremembe v oseb;«. Mih. Schvvarz, davčni upravitelj pri davčnem uradu v Slov. Bistrici, jc premeščen k davčnemu uradu v Mariboru. Franjo Sajovcc, davčni praklikont pri davčnem uradu v Velikih
Laščah, je premeščen k davčnemu uradu v Celju, Njegova prvotno odrejena premestitev k davčnemu uradu v Marenbergu je razveljavljena.
š Dobrna pri Celju. V Toplicah se je naselil prijeten jesenski mir, ki prinaša zdravje vsakemu, ki ga išče v miru. Zato priporočamo vsakemu, ki iz kateregakoli vzroka do zdaj ni mogel na Dobrno, naj ne zamudi zlatih septembrskih dni v na-i ročju zdraveče narave v toplicah preži« veti in jih uživati kot zdravilo za utrujena telo in zbegano dušo. Mir in domača za* bava v prosti naravi vsakega ozdravi!
š Poštne vesti. Z dnem 16. septem-t bra t. 1. se uvede pri kr. poštnem uradu Slovenska Bistrica dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: Zg. Bistrica, Kovača ves, Devina, Šentovec, Pipanje, Ritosnej, Sv. Marjeta, Klopce, Sv. Jožef, Brinje, Visole, Sp. Lož« niča, Cigonce, Videš, Črešnjovec, Vrhloga« Lukanja ves in Sp. Nova ves. — Dostavlja-, nje se bo vršilo po trikrat na teden, v Zg< Bistrico pa dnevno. — S 15, septembrom t. 1. se ukine poštna nabiralnica Sladka' gora ter s 16. septembrom t. 1. razširi sel« ska poštna dostava pri poštnem uradu Šmarje pri Jelšah. Dostava se bo vršila' po sledečih krajih: I. okraj: ob ponedelj« lcih, sredah in petkih: Zastranje, Dvor, Sv. Miklavž, Sotensko, Laze, Sladka gora, Vodenovo, Sv, Lovrenc, Vrh, Krčovine; II. okraj: ob torkih, četrtkih in sobotah:. Zastranje, Orehek, Nova vas, Sladka gora, Pijovec, Preloge, Bohovo; III. okraj: ob: ponedeljkih, sredah in petkih: Lešje, Stra« nje, Koretno, Konuško, Žerovo, Draškovo selo, Jazbine. Dragomilo. Dol. Sv. Tomaž, Gaj, Korpule, Sv. Rok; IV. okraj: ob tor« kih, četrtkih in sobotah: Sv. Barbara, Vin-, ski vrh, Brezje, .Tešovec, Kamenek, Cero-t vec, Predel, Senovica, Močlje, Globoko, Zadrže.
Btereike i$©vice.
k Rektor Cvijič ;e nevarno obolel itt mora po odredbi zdravnika nemudoma V Karlove Vari.
k »Koroška v veliki nevarnosti!« _•
Nemci so včeraj po Celovcu nalepili velike, 1 vričeče lepake, na katerih je med drugim tiskano, da je Koroška v veliki ne« varnosti. Menda so tudi prišli do spozna« nja, da je ves njihov trud zastonj.
k Hujskač. Dne 29. avgusta zvečer je bilo v gostilni Marinčič v Šmartnem pri' Rožeku več gostov, med njimi ie bil tudi znani hujskač Ivan Reichmann, ki jc kruto razžalil našega prestolonaslednika. Reichmann je tudi 8. avgusta t. L rekel o naši vojski: »Hitro ste prišli, pa še hitreje boste odšli, ko vas bo Drava odnesla.« Reich-manna so zaprli.
Uu&Uanske
lj Ruska drama. V četrtek zvečer smo videli v dramskem gledališču vprizorjeno dramo »Anfisa« od Leonida Andrejeva ta-, ko, kot jo bomo težko kdaj zopet videli y tako dovršeni vprizoritvi. Občinstvo je silno navdušeno klicalo igralce vedno znova na oder. — Danes zvečer bodo igrali »Ljubosumje«, znamenito delo Arcibašc-i va, «i so ga igrali lansko sezono naši igralci V nedeljo zvečer bodo vprizorili komedijo »Popa«.
lj P. Z. »Ljubljana«, Pevska vaja v, pondeljek ob 19. uri za ženski, ob 20. uri za moški zbor,
lj Pevska zveza. Seja pri p, odbora v, pondeljek ob pol 17. uri zvečer v prostorih! P. Z. Ljubljana, (K)
lj Jutri na Vič! Čebelarska podružnica priredi na vrtu g. Pavlica tik cerkve ve, liko čebelarsko veselico z najraznovrst-nejšim sporedom. Čebelni iu medeni srečolov. Točenje pristne medice. Prodaja medu, ki se bo med veselico točil iz sa-tovja. Pri prireditvi sodeluje mengeška društvena godba. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 4 K. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši 8. t, m. na praznik z istim sporedom.	(k)
lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom pro« dajo usnja v pondeljek, dne 6, septembra' ob 3. uri popoldne v Hrenovi ulici i. (K)j lj Poziv kramarjem in branjevcem. — Pred kratkim je neki Krakovčan poživljal vse ki prodajajo zelenjavo, da bi se orga« nizirali. Zaturej poživlja in vabi vse omenjene pripravljalni odbor zadruge kramarjev in branjevcev, da se priglase k žc snujoči se zadrugi, ki ima že 232 članov in bo zadruga malih prodajalcev na stojnicah ki bo varovala vse člane proti krivi« cam. Po iiaormacijah smo doznali. da spadajo k naši zadrugi vsi, ki potujejo po sejmih ali prodajajo na stojnici kakršnokoli blago, čc ga sami ne izvršujejo. Na primer-Čcvljc, obleko, perilo, galanterijo, manu-fakturo, sadje, zelenjavo, slaščice, maslo, cvetlice, klobase in sploh vse, kar sc prodaja na stojnici. — Vsi, ki izvršujete tc vrste obrti, sc zglasilc pri pripravljalncm odboru, ki vam rade volje da vsa navodila. Zgrasiti se jc pri pripravljalnem odboru Zglasiti se je pri podpredsedniku: I.avtar
Franc, trgovec, Sv. Petra cesta 53. — Obenem poživljamo vse člane in tudi dotič-ne, ki še pristopijo k zadrugi, da naj ne plačajo toliko časa članarine trgovskemu (»remiju, dokler se ne razreši naša stvar. — Pripravljalni odbor.	(K)
lj Mestni magistrat ljubljanski ponovno opozarja lastnike psov, da gledajo na to, da imajo psi torbe. Vsak prestopek, ki bo naznanjen na policijski straži, se bo kaznoval z visoko denarno kaznijo oziroma zaporom, in pa z oddajo psa mestnemu konjaču,
lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. do 28. avgusta 1920. Število novorojencev 23, umrlih 35. Od umrlih je domačinov 25, tujcev 10. Umrli so za otročico 1, za grižo 12, za dušljivim kašljem 1, za vratico (da-vico) 1, za jetiko 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 18. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za otročico 1, za škrlatico 5, za tifuzom 2, za grižo 88 (vmes 18 tujcev in 24 vojakov), za oslovskim (dušljivim) kašljem 1 (tujec), za vratico 1.
lj Mestna zastavljalnica ima tome-Sečno dražbo januarja 1920 zastavljenih predmetov 9. septembra popoldne.
lj Nova vrsta tatov se je pojavila v flaši beli Ljubljani. Ker so električne žarnice precej drage, si temni elementi prisvajajo žarnice javne ulične razsvetljave. Tako so bile pokradene zadnje noči žarnice v Študentovski ulici in na poti na ljubljanski Grad. Če bo šlo tako naprej, bo Ljubljana kmalu v temi.
lj Tatvine v Ljubljani. V cerkvi sv. Jakoba je bil ukraden z desnega stranskega oltarja bel platnen 1 meter dolg prt. — Srebrna ura budilka je bila ukradena Jerici Pucelj v Kolodvorski ulici 12. — Dvigalo (vinta) je bilo ukradeno Karlu Kocjanu v Jeranovi ulici. — Delavcu Francu Vidočiču v Cerkveni ulici je bil ukraden iz podstrešja zimski suknjič iz vojaškega sukna s podlogo iz zajčje kožuhovine, vreden 1000 kron.
lj Izgubil je nekdo denarnico s 100 kronami denarja od Sv. Petra ceste do cerkve Srca Jezusovega. Pošten najditelj naj prinese denar na Sv. Petra cesto 67, k Janezu Hočevarju.
lj Predrago pohištvo. Neka ljubljanska tvrdka, ki se peča s prodajo pohištva, je zahtevala skoraj 100% dobička ter je prodala meseca februarja spalno sob©, katera jo je stala 8000 kron, za 17.000 kron in je tudi v drugih slučajih zaslužila 136 do 167% kosmatega dobička. Vsled navijanja cen so bili iastniki tvrdke obsojeni na globo 10.000 kron in en mesec zapora ter na zapad pohištva. Proti sodbi se je tvrdka pritožila.
lj Okraden ruski legionar. Ruskemu Iegionarju 6. hanačkega polka Jindrichu Barešovi iz Rajhrade v Hustepečih so bili ukradeni v Poljšakovi gostilni na Martinovi cesti njegovi osebni spisi in zasebna pisma.
lj Avstrijska republika hoče priznati vojno posojilo v starem inozemstvu. Kakor poročajo z Dunaja, hoče avstrijska vlada napraviti v prihodnjih dneh zakon, s katerim prizna vojno posojilo, ki je v posesti njenega starega inozemstva. V zadnjem času so na merodainem mestu ponovno intervenirale stare inozemske države, da avstrijska republika prizna označeno vojno posojilo kot svoj dolg. Tem intervencijam hoče sedaj dunajska vlada odgovoriti z zakonom.
lj Dve obleki je ukradla hčerki vrtnarja Herzmanskega ueka E, K.
lj Tatvina pri Ranzingerju. Ženi Ran-zingerjevega skladiščnika Ivani Derjuš je bilo ukradeno iz spalne sobe 255 kron, Ranzingerjevi uradnici Josipini Jera pa srebrna ura, vredna 500 kron.
lj Huda žena. Marija Armič na Viču je napadla s škafom in z vilami posestni-co Ivano Mrak in jo je poškodovala.
Finančni minister na b sik.
Belgrad, 3. sept. (Izvirno.) V parlamentarni zajednici prevladuje mišljenje, da naredba vlade, s katero uzakonjuje proračun za 1920/21, ki tako težko obtežuje slovenski in hrvatski del naroda, ne sme stopiti v veljavo brez odobrenja narodnega predstavništva. To stališče je prvi zavzel Jugoslovanski klub, ki je v finančnem odboru po svojem zastopniku poslancu Vesenjaku to jasno poudaril. Enako mišljenje zavzema tudi Narodni klub in, kakor se zdi, tudi radikalci. Demokratski finančni minister Stojanovič se nahaja v zelo neugodnem položaju in bo odpotoval iz Belgrada. Posle finančnega ministrstva bo vodil notranji minister Draškovič.
LDU Zagreb, 3. sept. »Riječ« javlja iz Belgrada: Finančni minister dr. Stojanovič odpotuje jutri popoldne v Sarajevo. Tam 1 se mu pridruži minister za prehrano. Potem odide v Črno goro na inšpekcijsko potovanje, ki bo trajalo tri dni. Dosedaj še ni ' gotovo, ali bo potoval z njim tudi pravn-sodni minister.
Hrnaoti se uno»SH zbiralo.
LDU Belgrad, 3. septembra. Iz Pod-gorice javljajo, da se na levem bregu Bojane in v okolici Skadra vedno bolj opaža zbiranje Arnavtov. Računa se, da se samo na vzhodnem bregu Skadrskega jezera zbira okoli 6000 Arnavtov.
LDU Belgrad, 3. septembra. Iz Pod-gorice poročajo: Vzdolž levega brega Bojane se vidi veliko zbiranje Arnavtov in veliko šotorov. Mohamedanec, ki je prišel iz Skadra, pripoveduje, da italijanske oblasti dobavljajo municijo Albancem.
LDU Belgrad, 3. septembra. Iz Virpa-zarja javljajo, da so Arnavti sklenili kupiti eno italijansko vojno ladjo, da bi napadli Ulčinj, Spič in Bar.
LDU Belgrad, 3. septembra. Iz Skadra se poroča, da vlada v Tirani nadaljuje teror nad prebivalstvom, ki ni njenega mišljenja. Požiganja, umori in aretacije so na dnevnem redu.
LDU Belgrad, 3. septembra. Iz Skadra javljajo, da je Ahmed beg zahteval ojačenja. Tamošnje oblasti so njegovo zahtevo odbile, ker se to ojačenje ne bo uporabilo za rešitev in svobodo Albanije, nego za ojačenje tujega imperializma.
LDU Cetinje, 3. septembra. Vse vesti, zlasti italijanskih listov o napadih in borbah Arnavtov na Tarabošu ne odgovarjajo resnici. Doslej še ni bilo nobenega takega napada.
Dr. Triambic u Londonu.
LDU Dunaj, 3. sept. »Mittagszeitung« javlja, da je jugoslovanski minister za zunanje stvari dr. Trumbič dospel v London, kjer se bo pogajal glede razdelitve avstro-ogrskega trgovinskega brodovja.
Bzrooteo uofnih krilcev.
LDU Dunaj, 3. sept. (DKU) »Politische Korrespondenz« javlja: Avstrijska vlada je dobila od vrhovnega sveta noto, ki vsebuje zahteve italijanske in jugoslovanske vlade po izročitvi vojnih krivcev. V noti se imenujejo brez razlike državljani bivše avstro-ogrske monarhije, predvesm člani bivše avstro-ogrske vojske, vendar pa tudi nekaj civilnih oseb, ne da bi se oziralo na sedanje državljanstvo. Zahteve drugih držav se baje ne bodo več naznanile, ker je medtem potekel rok enega meseca po veljavnosti državne pogodbe saintgermain-ske.
Švicarski socialisti proti tretji intersia-cionaii.
LDU Bern, 3. sept. (DKU) Odbor so-cialnodemokratične stranke v Švici, ki vodi tekoče posle, je z vsemi glasovi proti enemu glasu sprejel izjavo, kjer se naproša osrednji komite, naj še enkrat razpravlja svoj sklep glede pristopa k III. internacionali. Odbor predlaga, naj se pristop k III. internacionali zaradi pogojev, ki jih je stavil moskovski kongres, odkloni.
MOKA ZA VOJAŠTVO.
LDU Belgrad, 2. septembra. Inten-danca vojnega ministrstva ne bo mogla nabaviti pšenične moke za vojaštvo, ker mlinarji sedaj zahtevajo 300 dinarjev za 100 kg. Vsled tega se bo vprašanje nabave moke uredilo nemara z naredbo, da j vsaka armijska oblast dobi pravico zaseči potrebno število mlinov.
BOJI NA SEVERU.
LDU Dunaj, 3. sept. (DKU) Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Tarnova z dne 1, t. m.: Prodiranje ukrajinskih čet proti levemu krilu boljševiške fronte se razvija ugodno v smeri Podhajca—Trembovla. Vsled pritioka ukrajinskih konjeniških bataljonov smrti, ki so včeraj zavzeli I Iona-sterzysko in Buczacz, so boljševiki zapustili svoje postojanke ob Gnili Lipi in beže proti Zloti Lipi. Vzhodnogališki rev lucij-ski komite, ki je došel iz Charkevva, ura-duje že v Husjatinu.
LDU Pariz, 3. sept. (DKU) Po poročilih iz Varšave je poljska vlada odgovorila na pritožbe litvanske vlade glede kršitve meje, da je pogodba med Litvansko in sovjetsko Rusijo prisodila Litvanski več ozemelj, kar je za Poljsko nevzdržljivo. Dokler traja vojna, se smatra Poljska za upravičeno, da se bojuje na vseh ozemljih, ki leže v raejah, določenih po zaveznikih.
Borza.
LDU Zagreb, 3. sept. Borza: Devize: Berlin 210—215, Italija 495—500, London 375—395, New York 98.50—0, Pariz 715 —735, Praga 0—175, Dunaj 40—40.25, Bukarešta 0—230. Valute: dolarji 94—96, carski rublji 120- 13?.. francoski franki
700—710, napoleondori 370—385, marke 202—205, rumunski leji 232—235, italijanske lire 0—480, bolgarski levi 0—196, turške lire 0—410,
Prosvefa.
pr Zanimiva literarna novost bo izšla v Pragi, namreč knjiga, v kateri bodo opisali posamezni pisatelji svoje spomine na dni persekucije v letih 1914—1917. To bo celotna slika trpljenja čeških literatov v teh dneh sramote in preganjanja. V knjigi bo zastopanih 22 čeških pisateljev.
pr »Faust« ob enotnem prizorišču. V Štetinu na Češkem Je vprizorilo mestno gledališče celega »Fausta« prvi del na eni in isti sceni, ki je imela podobo tridelnega gotskega oltarja z malimi sceničnimi spremembami. Igra je imela zelo lep uspeh.
pr Nova opera. Pariška opera bo vprizorila v prihodnji sezoni lepo noviteto, < opero »Antonius in Kleopatra« od Floren-" ta Schmitta«. Tekst je napisal Andre Gi-de po znani Shakespearejevi drami »Antonij in Kleopatra«.
Veslnik S. UB S. Z.
Pevska Zveza, V smislu ustanovnega zborovanja v Mariboru so prevzeli odbor-niška mesta pripravljalnega odbora sledeči odborniki P. Z.Ljubljana: predsednik dr. Fr Kimovec, pevovodja profesor M. Bajuk, tajnik Rud, Wagner, blagajnik J. Mavrič, knjižničar F. Pajk. — Prip. odbor je imel svojo prvo sejo v pondeljek, dne 30. avgusta 1920, kjer je sklenil pozvati tem potom vse samostojne in društvene pevske zbore, ki še niso priglašeni in žele pristopiti P. Z„ da nam javijo svoje naslove, na kar dobe pravila in društvene tiskovine v izpolnitev. Ker bi odbor rad v najkrajšem časti in hitro izvršil pripravljalna dela za zborovanje, prosimo, naj se zbori takoj priglase. Prijave pošiljajte na naslov: Pevska zveza, Ljubljana, Ljudski dom.
DUaSki
d Nova razdelitev podružnic. Sporazumno z zastopniki prizadetih podružnic je osrednji odbor S. D. Z. sklenil pri včerajšnji seji: Dosedanja Gorenjska podružnica preneha. Mesto nje se ustanove: Kamniška podružnica, škofjeloška podružnica, Kranj-Tržiška podružnica in Blejska podružnica. Od Dolenjske podružnice se odcepi nova Krška podružnica. Razen tega se ustanovi za črto Litija—Hrastnik in teritorij južno in severno od Save na tej črti nova Litijska podružnica. V ostalih delih Slovenije se izvrši reorganizacija, čim dobimo potrebnih predlogov. Navodilo za izvršitev organizacije novih podružnic bo sledilo pismeno. — Osrednji odbor S. D. Z.
d Kamniški pododbor S. D. Z. vprizori v soboto, dne i. t. m. ob 20. uri zvečer in v nedeljo 5. t. m, ob 16. uri v Ljudskem domu v Moravčah Medvedovo petdejanko »Črnošolec«. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Orlovski vestnfik.
Udeležencem tečaja načelnikov sporočamo, da je Obratno ravnateljstvo Južne železnice dovolilo udeležencem tečaja v Ljubljani polovično vožnjo, inšpektorat drž. žel. je pa prošnjo odklonil.
Turistika in šport.
Cestna dirka za Jugoslovansko prvenstvo 1920 se vrši v nedeljo dne 5. septembra na progi Zagreb—Ljubljana (143 km). Start v Zagrebu v nedeljo ob 9. u,ri in cilj v Ljubljani pri 2.400 km na Dolenjski cesti ob približno pol 3. uri popoldne, — Udeležba tekmecev bode velika, kajti samo Slovenci se udeleže s številom 18 vo-začev, kateri so po večini člani kolesarskega in motociklistovskega kluba Ilirija v Ljubljani. Poleg navedenih pridejo v prvi vrsti še Hrvati, ki so bili do sedaj na višku tega športa, in Srbi. Na cilju bode ob prihodu dirkačev promenadni koncert brez vstopnine,	(K)
Športno zabavo priredi povodom cestne dirke za Jugoslovansko prvenstvo klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v nedeljo dne 5. t. m. ob pol 8. uri v dvorani hotela Union, Na sporedu je pozdrav hrvatskih in srbskih gostov (dirkačev), razdelitev daril za Jugoslovansko prvenstvo in za propagandno dirko Ljubljana— Velikovec, srečolov, prosta zabava z godbo.	(K)
Nogometne tekme. Jesensko nogometno sezono otvori S. K. Ilirija v nedeljo dne 5. septembra s tekmo proti rezervi. Ker jo to prvič v sezoni, da tekmujeta prvo moštvo in rezerva med seboj, obeta biti tekma jako zanimiva. Začetek ob pol 18. tiri. Blagajna se odpre ob 17. uri, Vstopnina: sedeži po 10 K, stojišča brez izjeme \ K. — V sredo in četrtek na prostoru III-rilo Innsbrucker. Sportvereio — Ilirija I.
Innsbrucker Sportvorein v Ljubljani.
V sredo in četrtek, dne 8. in 9. septembra vsakokrat ob pol 18. uri se vršijo na prostoru Ilirije ob državnem kolodvoru internacionalno nogometno tekme med prvimi moštvi Ilirije in Innsbrucker S. V. Innsbrucker S. V. je prvak Tirolske, prvorazredni klub ter je dosegel v prosti pomladanski sezoni lepo rezultate. Proti Wiener Sportklubu je igral prvi dan 1 : 3, drugi dan 1 : 5. Ker sta po rezultatih sodeč obo moštvi precej enaki, obetajo biti tekme jako interesantne in zelo napete. Vstopnina sedež prve vrste 24 K, druge vrste 16 K, stojišče 10 K. Za člane in dijake (toda le v predprodaji) 6 K. Predprodaja vstopnic se vrši od pondeljka naprej v drogeriji Kane v Židovski ulic: in pri tvrdki Svetla, Mestni trg, za sedeže in navadna stojišča; dijaške (članske) vstopnice se bodo pa za oba dni dobile prt blagajni na prostoru Ilirije v torek od po! 18, do pol 20. ure. Tekme se bodo vršile ob vsakem vremenu. Blagajne se odpro eno uro pred začetkom tekme.	(k)
Uubllanslsa psrofi.
Ljubljanska tatinska šesterica pred poroto.
ii t.,Včerai ie sodila ljubljanska norota družbo i j • • tatov' k?tsr< so kr>.k'h sedemkrat ukradli iz Ranzingerievega skladišča raznega blaga v vrednosti 86.100 kron aH pa še več, ker ie n. pr. oškodovani gosood dr. Rekar kot priča zaslišan izpovedal, da mu ie bilo ukradenega blaga v vrednosti nad 100.000 k-on. V razpravi, katero ie vodil sodni svetnik Bulo-vec, se je izkrzalo, da je vodil klano šestih ta-tov Miroslav Pretnar, ki se je dogovoril z Ivanom Skapinom, ki ie bil zakadi tatvine že tudi na 6 mesecev težke ječe obsojen, in z V, P., da bodo onlenill Rr nšingerjevo skladišče v Kolizeju; Valentin Kadunc, Karel Miiller in Jožef Marn so izoopolnili tropsi-esno tatinsko deteljico v tatinsko klapo šestih tatov. Sicer ie pa bil že tudi Miiller zaradi tatvine obsojen na dva, Marn na 5 mesecev težke ieče. Ukradeno blago so deloma spravljali pri Miil-lerju, prodajali so ga pa peku Vinku Vidmarju v Spod. Šiški. Miiller je bil za ta posel, kakor ie izpovedal P., zanič, ker se ie začel tresti, ko ie stal na straži; »nič ni bilo z njim. Bal se ie, denar ie pa le vzel.<- Kadunc ie bil ob tatinskih pohodili tudi enkrat zraven in je dobil za to 155 kron. Obtoženci so precei odkritosrčno pripoznali svoje tatvine; posebno Pretnar je s ponosom starega, nreskušenega zločinca opisaval, kako so kradli, kako so se posvetovali, kako so se z izvoščkorn vozili v Podutik in kako so nosili Vidmarju ukradeno blago, ki ga je slabo plačeval in ga vedno nagovarjal k nadaljnjim zločinom in rnu celo obetal, da bo plačal za njega zagovornika, če bo prišel pred sodišče. Obtožbo ie zastopal državni pravdnik dr. Ogoreutz, Pretnarja in Skapina ie zagovarjal dr. Ivan Tavčar ml., V. P. dr. Grab-lovic, Kadunca dr. Lovrenčič, Miilleria dr. Kreč in Marna dr. Saiovic. Porotniki so potrdili soglasno na nje stavljena vprašanja, in sicer tako, da so povzročili Pretnar, Skaoin in P. škode nad 4000 kron, Kadunc, Miiller in Maren pa škode pod 4000, toda nad 400 kron. Predsednik svetnik Bulovec ie na to razglasil sodbo, s katero so bili obsojeni: Miro-la, Pretnar na 7 let, Ivan Skapin na 6 let, V, P. na 3 leta, Kaduac Valentin na 8 mesecev, Karel Miiller na 1 leto in Jože Marn aa 1 leto težke ječe.
Precej nato se je pričela ob tričetrt na sedem zvečer razprava proti Martinu Dežma-nu. Dejanski stan ie sledeč: Martin Dežman je od novega leta 1920 naprej kot nočni čuvaj v tovarni Karola Pollaka v Ljubljani ukradel svojemu gospodarju kože, vredne 9270 kron. Ukradeno blago je prodal Viktorju Klemencu in drugim ljudem. Nekaj blaga v vrednosti 3235 kron se je našlo še pri Klemencu in 4138 kron. Vzlic temu pa je trpela tvrdka še prcceišnjo škodo, ker je Dežman prodajal ukradeno usnje tudi kmetom na deželi in ie spre!el za to okrog 2000 kron. Viktor Klemene se bo zaradi de-ležnosti tatvine še posebej tožil. Martina Dež-mana je zagovarjal dr. Frlan.
Pri razpravi se je Dežman zagovarjal, da ko je prišei iz vojske domov kot invalid, ga njegov oče ni hotel imeti doma na svojem do SOO.OOO vrednem gruntu, ker da ni za delo. Pri Pollaku je pričel krasti, da si nabavi obleko. Rekel je, da je ukradel usnje zato, da bi si kupil obleko. Kot priča zaslišani poslovodja tvrdke Pollak g. Pečan je izpovedal med drugim, da zaslužijo zdaj delavci pri Pollaku 500 kron na teden.
Senat ie nato stavil porotnikom glavno vprašanje glede na krivdo tatvine. Dežmanov zagovornik dr. Frlan ie zahteval, da naj stavi senat porotnikom še dodatno vprašanje, da je ravnal Dežman v nepremagljivi sili. D"žavni pravdnik dr. Ogoreutz se je protivil dodatnemu vjirašanju, ki ga senat na to ni stavil. Po govorili drž. pravdnika dr. Ogoreutza in zagovornika dr. Frlana so se podali porotniki v posvetovalnico, iz katere so se vrnili v dvorano in je njihov prvomestnik zahteval, naj se jim stavi dodatno vprašanje o nepremagljivi sili.
Državni pravdnik dr. Ogoreutz je pričel nato govoriti proti stavljenju vprašanja, med govorom ga je prekinil zagovornik dr, Frlan, češ, da nima pravice govoriti. Senat se je podal nato v posvetovalnico in je nato njegov predsednik svetnik Bulovec naznanil sklep, da se seja zopet otvori. V daljšem govoru je nato dižavni pravdnik dr. Ogoreutz povdarjai, da je mogoče samcu sicer skromno se še zdaj preživeti s 40 kronami na dan. Nasproti g. Ogo-reutzu se ie skliceval g. dr. Frlan na pričevanje g. Pečana, ki je rekel, da ie tvrdka Pollak zvišala delavcem plače na 500 kron tedensko, ker s 40 kronami na dan niso mogli izhajati. Senat je na to odklonil stavljenje dodatnega vprašanja, nakar so porotniki z 8 ne in s 4 da zanikali na nje stavljeno vprašanje, vsled česar je razglasil svetnik Bulovec oprostilno sodbo.
fiospoiiarstoo,
g Vezeninska domača obrt se utegne pri nas v kratkem razviti v dobičkonosno zaposlitev naših žena in deklet. Za bližnji začetek šolskega leta se nam obeta otvoritev »Osrednjega zavoda za domačo obrt« v Ljubljani, kjer se bo poleg drugih tehnik ženskega ročnega dela u,čilo tudi
vezenje, kakršno je bilo do ne avnih časov v navadi med slovenskimi ženami in dekleti in ki je ob njihovi izredni darovi-tosti za okraševanje , perilne opreme ustvarilo tvorbe, kakoršne razkazuje z izredno nazornostjo Albert S i č v svoji ob prevratu pri ljubljanski za slovensko slov- i stvo mnogozaslužni tvrdki Kleinmayr & Bamberg založeni in izdani ceneni publikaciji »Narodne vezenine na Kranjskem«. Že v davni dobi — nekateri v tej nebroj dovršeno uspelih ilustracij obsegajoči zbirki posneti vzorci segajo celo v 16. stoletje — je naše ženstvo imelo zmisel za lepoto in umetnost in jo je gojilo z vso vnemo in marljivostjo. Ustvarilo je bogate zaklade narodno-umptnostnih tvorov, s katerimi so se naše prednice ponašale po vsej pravici. V novejšem času pa je domačo krasilno umetnost izpodrinila tuja ve-Ieobrt in lepotila, ki jih zaradi njih izredne lepote občuduje tujstvo, so skoroda zapadla pozabi. Mi pa, ki nam je do tega, da obranimo, kar je našega, tem bolj, ako je boljše in lepše nego tujina, smatramo za svojo dolžnost, da zopet dvignemo te zaklade in ž njimi poživimo ljubezen do narodne umetnosti. Naj bi ne bilo nobene ženske ne nižje ne višje šole, kjer se ne bi poučevalo vezenje po narodnih vzorcih, da se čim prej povrnejo časi, ko se je naše ženstvo ponašalo s perilno opremo, ki je bilo okrašena v narodnem duhu in dosti lepša, nego z vzorci, ki so nam bili tuii in premnogokrat zveriženi brez okusa, lepa tako, da so jo dobičkaželjni prekupci poku, povali in izvažali v tujino, dokler je je bilo le kaj dobiti. Slovenski namizni in oltarni prti, brisalke, prevlake za blazine, rjuhe, z vezeninami ozaljšani rokavci, istotako okrašene srajce so bili za tujino blago, ki se je drago plačevalo, ker je bilo dosti lepše nego v fabrikah izgotovljeno.
Vse kaže, da se v kratkem povrne moda, da mora pcrilna oprema, ako naj velja za lepo, biti ozaljšana z domačim lepotilom. AH si lorete misliti kaj lepšega, nego jc pomiznina in posteljnina, ki je vanjo uvezeno naše lepotilo? Ali pa po naše vgzč-no spodnje perilo, s pisanimi, gorenjskimi ali belokranjskimi vezeninami opestrene bluze? ln z domačimi, v narodnem slogu umetno vezenimi prti in pregrinjali ozaljšani oltarji? — Da seznani sedanji ženski naraščaj z domačo vezno umetnostjo in omogoči povratek k njej, je Albert S i č sestavil zgoraj navedeno zbirko. Priporočam ojo našemu ženstvu, predvsem vodstvom ženskih šol in ničmanj našim žup-niin uradom.
g Izvoz argentinskega žita. Iz Buenos Airesa poročajo, da je določila argentinska vlada 500.000 ton žita za izvoz. Neko poročilo iz Lime pravi, da jo peruanska vlada prepovedala izvoz živine.
g Argentinski krediti za volno, Reuter javlja iz Buenos Airesa, da je predložila argentinska vlada kongresu načrt zakona, potom katerega bi bil izvoz volne prost carine in bi imela vlada pravo, dovoliti kupcem kredit do dveh let.
g Neugodna trgatev na Slovaškem Na Slovaškem bo trgatev letos 20 do 40 °/0 slabša, nego jc bila prošlo leto. Povečini je trgatev srednja, v nekaterih krajih bo celo 50 % slabejša, Kmetje imajo sedaj pred nevo trgatvijo v zalogah šc 30.000 bi vina, tako da za novo vino ni nič sodov na razpolago.
g Nemčija plačuje. Nova nemška »bela knjiga« priobčuje zanimiv pregled o dosedanjih dobavah in plačilih Nemčije na račun od škodninskih obveznosti, ki jih je prevzela po mirovni pogodbi. Vrednost rudokopov saarskekotline, ki jih je odstopila Nemčija Franciji znaša 1 miljardo zla-
tih mark Državna lastnina v pokrajinah, ki Jih ie Nemčija odstopila, je vredna 6.8 miljard. Živina, ki jo dobavlja Nemčija, stane 180 milijonov, poljedelski stroji, katerih dobava je bila naložena Nemčiji kot kazen 12 milijonov. Do 1. junija t, 1. dostavljen premog (5,650.000 ton) je vreden <••80 milijonov, barvila 8 milijonov, kabli 64.65 milijonov, mftterial za železnice 1.25 miljard. Različne antantne komisije, ki poslujejo v Nemčiji, jo stanejo 9 mil. Blago m različne naprave, ki jih je morala pustiti nemška armada v krajih, ki jih je med vojno zasedla, so vredne 6.5 miljard. Skupna vrednost teh odškodnin znaša 20.103,650 tisoč zlatih mark,
g Povišanje cen za oglje na Angleškem. Vsled povišanja železniških tarifov za tovorno blago se bo povišala tudi cena oglju za 20 šilingov pri toni.
g Gradnja italijanskih ladi'. Kakor poročajo iz Italije, bodo zgradili Italijani s koncem tega leta skupaj 70 novih ladij s skupno 500.000 tonami prostora. Po večini jih gradijo v italijanskih ladjedelnicah Ladjedelnice prejšnjega avstro - ogrskega Primorja so popolnoma zaposlene.
g Proga Hamburg—Brazilija. Severno-nemški Lloyd je uvedel s 1. septembrom redno plovbo med Hamburgom in Brazilijo.
g Prldelitev ladij nekdanje ogrske pomorske d, d. »Adria«. Iz Trsta poročajo, da bo ententa pridelila ladje omenjene družbe Jugoslaviji, ker je že večina delnic v jugoslovanski posesti. »Adria« poseduje sedaj 80.000 ton ladijskega prostora in ima več ladij po 7000 brutto ton. Jugoslavija bi dobila tedaj v posest tudi palačo v Budimpešti in Reki. Italijansko časopisje se zavzema za to, da se pridelijo Italiji vse ladje, ki presegajo 2000 ton.
g Likvidacija Avstro-ogrske banke.
V zadnji seji generalnega sveta Avstro-ogrske banke je bilo razglašeno, da je re-paracijska komisija imenovala likvidatorje Avstro-ogrske banke v smislu mirovne pogodbe. Kakor poročajo, ne bo povzročilo imenovanje likvidatorjev — v mirovni pogodbi se imenujejo komisarji — nobenih sprememb v vodstvu banke v Avstriji. Komisarji so se izrazili, da se hočejo natančno informirati, preden začno svoje delovanje in preden bodo prisostvovali sejam. Amerikanec, Mr. Whitmann, Italijan, Giuseppe Luxardo in Rumun, Aleksander Ceaceunescu so izvoljeni za likvidatorje Avstro-ogrske banke, Kakoti poročajo bo predsedoval tej komisiji ame-rikanski državni pravdnik Edmund Whit-< mann.
a Telečje meso, »Vnovčevalnica za živino in mast« oddala je za danes in jutri t, j, 4. in 5. t, m. sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo: Bizilju, Lebnu, Ocvirku po 5 telet; Breceljniku, Cuzaku, Dolničar Francu, Kočarju, Rohtar ml. in Zaje Francu po 4 teleta; Ahlinu, Ham Mariji, Dolničar Jožefi, Kastelicu., Kocjanu, Makovcu, Novaku, Novljanu, Petriču, Prez-lju, Porenti, Rihtar star., Žganjar Jožetu, Žganjar Antonu in Zupančiču po 3 teleta; Štruklju in Javorniku po 2 teleti. Kilogram sprednjega mesa bo veljal 18 K, zadnjega 19 K. — Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa.
Kdo kaj vo o Josipu Lavriču, ki Jo služil pri 17. pp. v Galiciji. Doma je iz Re-tij št. 53, pošta Loški potok. Če kdo kaj ve, naj sporoči Antonu Lavrič, Gora št.-45, pošta Sodražica. Stroški se povrnejo.
Znancem ln prijateljem sporočamo, da je preminul, previden s svetotajstvi, naš liubljeni
Vladimir Pire.
Truplo pokojnika se prepelje v soboto, dne 4. t. m. v Kranj, kjer bo pogreb med 4. In 5. uro popoldne.
Ljubljana — Kranj, dne 3. septembra 1920.
Šlel' P rc, roj. Somazzi, soproga. — Mlnkn Pire, mat'. — Nad aa Šumi, roj. P.rc, sestra. — Ationz Piic, brat.
Brez posebnega obvestila. — Venci se hvaležno odklanjajo.
„<ttlanla" Importraa In eksportna drnZba, naznanja, da je njen zvesti uradnik, gospod
dne 3. septembra po kratki, mučni bolezni preminul.
Truplo pokojnika se prepelje v soboto, dne 4 septembra v Kranj, kjer bo pogreb med 4. in 5. uro popoldne, Biagopokojnika ohranimo v trajnem spominu.
aSa,
O priliki smrti nače nepozabne hčerke, sestre in svakinje, gospodične
Hite Piesko^e
uč teljice na Vrhniki
došlo nam je obilo dokazov isltrenega sočutia^ za kar se srčno zahvaljuieoio,
Osob'to i'rekamo zahvalo vsem darovateljem krasnih vcncev in šopkov, za de an sko pomoč o priliki bole:-n^ iti pogreba rodbinama Lenar-čičevi ter Krf.andvi, prečastiti duhovščini, slav učiteljstvu kone<"no vsem. ki si rajnko spremili k večiiemu počitku Na Vrhniki, 1 sept. 1920. Rodbin' P!eU<ovainPa}n1čevo.
PrMlfTrlllfft ve^Ca slo venskega in nem-riUaU.lMU, škega lezika. izučenama-nufaktunstka, želi mesta v kaki trgovin' (ne glede na stroko) v Ljub jani eventuelno tudi nadeželi. Nastopi lahko takoj. Dopisi nij se pošljejo na upravo ..Slovenca' i od S ft o »Proda aiita 3540«.

Brez posebnega obvestila.
t
Vsem sorodnikom In znancem naznanjamo prežalostno vest, da je naša preljubljena mati, vdova
Uršula Kavšil roj. Beli?
posestnica in gostllnliarka v Kosezah štev. 13
včeraj ob pol 12. url ponoči v 67. letu svoje starosti, po dolgi ln mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v soboto ob 4. uri popoldne iz hiše Žalosti k Sv. Roku v Dravlje na ondotno pokopališče. V Kosezah, dne 3. septembra 1920.
Ivan, dr. med. Franc, Mihael in Vincenc,
sinovi.
Velečastiti duhovščini vljudno naznanim da badem po moji ra!nci materi Ana Hofbauer nad 50 let obstoječo trgovino s cerkvenimi i otreb^činami l od -taro firmo nadalie voillla, in prosim v enaki meri za nadaijno naklonjenost, zagotavljam pošteno in solidno postrežbo.
Obenem m usojam obvestiti da ostane moja prodajalna zaradi družinskih razmer do konca septemara t. i. zapita.
Z odličnim spoštovanjem se priporoča it, avija jJolenc roj. Hcflaauei'.
m
(lahko tati; okr. s S sag a!
se sprejme takoj proti plači v beri in denarju v Ajdovcu pri Zužembciku.
Streme vrvice (Zrsriaš?.
Istotam na naprodaj nova stiskalnica za sano. PonudDe pod »Vrv.ca« poštno ležeče, Šmartno pri Litiji.	3575
ClAnntran'n se ia učenca trgovske tJIUlIU VU1I C sole v boljši hiši pod strogim nadzorstvom, na raiši pri kakem učiteliu. Ponudbe na Ig ttfikuš, trgovec Rečica ob Paki.	3592
Oiinriirn n jn za Dlesel-motorje, tovot-tJUtuVU w Ju mast, kolomaz, cilinder-in strojno olje dobavlja po najnižjih dnevnih cenah Minera<na rafineriia Dravograd; zastopstvo za hran.sko: »..omot«, Ljubljana.	324«
KralaSki tlmm mišljenja in živjenja se išče k več vajencem za takojšen nastop. Zglasiti se pri Jos p Sedmak, Vrhovčeva ulica 11. v Ljubljan'. 3653	nnrljjnit z ali brez inventarja če mo-ilUt3'"ilU goče z mesarijo ali pa možnost otvoriti jo, na prometnem kraju blizu mesta ali v ljubljanski okolici se išče v najem. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Gostilna" 3664.
Klavir, mrnm v Škof i Loki gospa, blvča učiteljica. Glavni trg st. 19. ll. nadstr.	2 ročna vezičKe, n^rj0®
	iieii m pisalnim. ff^^S Pojasnila v vili „Straža" na Bledu.
15 ton porl!fliM-cesDeolfl y0£h ker sem odložil nameravano zidanje. — Naslov pove upravništvo »Slovenca,, pod št. 3639. "	
	V ITCfrP WlP različne velikosti, večjo e ItJllu JUlib, množino, po ugodni ceni proda Pavel Sedcj, Javornik, Gorenjsko.
9 Ii'fl73 sa!lsUe pasme, brez rog, obe L nu&l molzni se takoj prodasta radi pomanjkanja prostora. Ugodna cena. Istotam se dobi pol- f/fipija pokrita lahka malo rabl jena ilUliju v dobrem stanju. Po,zve so v Ljubljani Kolodvorsaa n!. ?6 v trgovini.	no.ie in Kome &. Komp. Ljubljana.
	IfpiilfllrS dec>malka se kupi do 500 kg, lUfiliLLil kakor tudi uteže. Ponudbo na: Vido Bratovž & Co., Ljubljana, Sodna ulica št. 11. OjPf« se proda na Glincah s 6 stano. SllJU vanji — Poizve se pri čevljarju M. Ob'ali, Gltnce št. 93.
M 9vi!fli M LemPj°edead^mkro: ja«hi. Vpraša se pri Alfteti S aillsr-ju, Ljubljana, Zrinjskega cesta 8., 11. nad.	
Kemično cisti
vsakovrstno blago.
obleke.
Ljubljana,
Gospos&a u], 33
nasip 4. ui. 3.
PODRUŽNICE
Novo mesto
Glavn trg
Svetiolika s
ovratnike, zapestnice in srajce. —
Kočevje
Stev. 39.
železo, različno orodje Sta okovje* cement, trs verze pločevine In sploh železnino, naj se obrne na zaupno tvrdko
trgovlna na drobno in g debelo	i
m
v Ljubljani, Gosposvetska c. 10. (Mar. Ter. c.) &g
n
Stritarjeva ulica št. 2.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Y?sSu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in EorovlJaft Ser ekspozitura v Ptuju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, vaiuC in dovoljuje
proti ugod-Rsma obrestovan«u.
KaSniSka glavnica z rezervnima zakSadi okrog
95
§0® Kron.
Spre.;ensa
s--II---u--7----------—	-a — S Trn.
vsakovrstne kredite,
Tovs:rih Vido Mm k Co.
/g. Gameljne narl Ljubljano ima vedno v zalogi trde politirano stole. — Vprašanja je staviti na: Vido Hratovž & Co. Ljubljana, Sodna ulica .št. 11. Telefon štev. 461 interurban.
Po zelo zniznui ceni nova
p 1 aš C i, zračnice.
filiali!' rfrn in vsakovrstni deli, kar-oivd!!!! Jli iti! uidne svetilke, gorilce i. t. d. Sprejmejo se v popravilo dvo-kolesa iu razni stroji. Pri Batjel-u, Ljubljana Stari trg st 28
zarezne cemetne iAi'Jl\) i (Jjijij strežne opeke kupim. — Ponudbe na Ivan Rcmžgar, trg. Žirovnica prt Cerknici.
Tovarno u rac ^Sffii
v najem. Prodam ca 5000 kg degrasa I in ca 4000 k k olja za usnje (i.ederol), j strojno in cilinder olje. Jakob Brmota, j usnjar, Železniki.	j
Bilance zmožna
knjigovodkisija
slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma vešča, s e sprejme. One z znanjem nemške stenografije imajo prednost. Le pismene ponudbe z navedbo plače pod »TEKSTILNA TOVARNA« na upravo lista.
MT PsE^r trgons! 5
Ilirija terpentinovo čistilo črno iu ru-javo dnet K 60. Kebrovo voščeno čistilo črno duc. K 47, rujavo IC 50. Cipolin vošč. Čistilo črno duc. K 45. Nerin vo.šč. čistilo črno duc. K 39 priporoča tvrdka
Osvald Doljeic, Ljubljana, Sv. loKoiia trg 9.
Pri večjem odjemu popust! Solidna in ločna poslro^ia!
Oddajala se bodo
betonska dela
elektrarne v Zagrndcu
po enotnih cenali s preskrbo vsega materijala. Tozadevna pojasnila se dobe pri tvrdki iViihae! Omahen v Višnjigori, kamor se naj tudi ponudbe pošljejo.
Ivan Mohorič
liro:aškl mojster
Ljubljani?, Sv. Petra cesta št. 11.
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi popravila in obračanje oblek. Zagotavlja .se izborna in nagla postrežba. Zdaj je čas za popravila!
ali pa hišnika oženjenega, brez otrok, prednost ima rokodelec, se išče za hišo v sredini mesta. Nastop takoj. — Ponudbe pod št. 28. na upravo lista.
Pozor!
Cssiii-Uie M-isri
New York-Buenos-Ayres-Rio di Janeiro Sanfos-Montevideo.
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov za potnike z Slovenije edino le pri:
Simon Kmeiec. LiMpo,
Kolodvorska ulica 26.
Na drobno!
Na debelo!
Jos. FafoiaraS
Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte
telefon interurb 548.
Velika zaloga špecerijskega in koloni-jalnega blaga, likerjev, namiznih in dezertnih vin.
Vežao za sMeelke.
Imam več izgotovljenih štedilnikov 18X--1 palcev, več železnih vrat za vsako vporabo, 1 dobro ohranjen aci-telen-aparat s cevmi. IVAN Z0.3K0, ključavničar, GLINCE štev. 220., VIČ.
Proda se okrog 80 oralov
veliko posestvo
od tega je polovico lepega gozda, v krasni in romantični legi na Gorenjskem, oddaljeno par minut od žel. postaje v bližini Jesenic, s hišo, dvema gospodarskima poslopjema, krasnim sadaim vrtom, v. več glavami goveje živine, več prašič; in ovcami, z vso perutnino, vsem gospodarskim in poljedelskim orodjem ter vsemi letošnjimi pridelki. Interesenti naj se obrnejo na: Janko Gruden, Ljubljana, Gledališka stolba 3/11. Cena j:o dogovoru.
Slamnike in klobuke
vseh vrst sprejema v popravijo FRANJO CjjRAF., tovarna slamnikov v Stob . pošta Domžale pri LJubljani. — V Ljub-t ljani se sprejemajo isti pri tvrdki Uovačevič j Tersariv Prešernovi uLcl! st. 5. kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
Stavbeno podjetje
TSlfSSl" & &¥MIIS1
Ljnbljana, Gosposvetska cesta št. 8 se priporoča. is44
Išče ni o starejšega in veščega
kovača za kotle
ki je dobro izurjen v vseli poslih za-devajočih te stroke. — Ponudbe na »DANICO« d. d. za kemične proizvode, Bosanski Brod.
11
Anto-delavaica: Karlovska cesta 10.
Dunajska cesta 47.
Garaža:
se priporoča za vse v njegovo stroko spadajoča dela.
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m- po K 4-80, pri večjih naročilih znaten popust. Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ulica, 13. (Trnovo).
PFAFF
šivalne stroje,
PUCH
vozna kolesa, plašče in cevi
priporoča
Igu. Vok
Ljubljana, Sodna ulica 7.
z manufakturnim, modnim in drobnim ter tudi specialnim blagom, dalekosežna, znana
stara tvrsSlsa v Ljubljani, z velikim prometom, na prvovrstnem prostoru, se pod ugodnim pogojem PIT	ps-ocla.	U5
Reflektanti naj pošljejo svoj naslov pod »Trgovina 100,3589« na upravništvo .,Slovenca".
Ii. MIKiSS
IMim. Mestni irs štev. 15
priporoča tvojo zalogo

iti ssAliiii!! pit.
pravila so Izvršujejo točno ln solidno.
Doma ta tunika.
Solile CKRB.
Lliifsno, Prešernova uiico šl.9.
Blalmooep krofi. Tečna posfirBžtoa.
Velika izbira izgoto-' vljene obleke vseli vrst za gospode, dame in otroke. — Zaloga vsakovrstnega blaga
za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
Slooa parSšja
lU
d a i I s.
Dobavlja: »Drava«, lesna trgovska in Industrijska delniška družba Maribor.
Na novo ustanovljena »Slovenska banka" v Ljubljani razpisuje mesto
Razpis
bančnega ravnatelja
kakor tudi več mest
bančnih uradnikov in nastavljencev
Reflektanti naj pošljejo ponudbe s priloženim curriculum vitae in pogoji do 15. septembra t. 1. na naslov „honzoizij ustanoviteljev ,Slov. Banke'" v Ljubljani na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana,
. Kuštrin, LJubljana
Dunajska cesta št. 20.
Telefon St. 470.
priporoča Avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah.

Radi prezidave in preselitve se proda
zaloga moiitvenikov
spisanih od znanega pisatelja molitvenikov župnika Janez Volčiča. Molitveniki so nevezani. — Poizve se v trgovini Mat. Gaber, Ljubljana, Kongresni trg.
etnvm
Ram žilo, zemellsKe
ima na razpolago manjšo količino Gospod. /veza v Ljubljani po ceni K ll-—.
JOS. STOPAR
manufaktupna trgovina Ujubljana, Dunajska eesta št. 5
se pniporoea.
SS1 co"
Cene so pacSile!	Cene so padlel
Najfinejše obleke in površnike za
gospode, kostume za dame iz pristnega
nudi v prodajo in posreduje kot nabavo istih
Sf. Mi o^ m EoSosnicl (Sisvoniia)
jgigr*	se^sije
kakor sploh more katerokoli podjetje v SHS, i zg o t. avl jati vsakovrstna
mizarska
Celotna pohištva, notranja ureditev za ] hotele, letovišča, okvirji za okna itd. j
apiiira in
Ferdinand Gerovac
Zagreb
Telefon 33—67
.UilLSilM Ul uuuu u«
Zvonarska ulica o (S).
e «ža*AmaiižaaaBB8gBMUBL« i'i murna iiifiB^aB.igMgiaagaK »
, JShijiOl!
Bctojavi »Montana«. import.	EJtsporJ.
Prodajamo Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse iudu-in kupujemo strijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko iu na debelo.	kemijsko stroko.
11II m I II u mu i III I !■—11 ■iiiiiiii i IBIIIH
Poštni čekovni račun št. 11.323.
Telefon ttev. 54.
w
a>7:
dospeli za
rodbinsko in obrtno rabo v vseli opremali. blago predvojno. Istotam se dobe igle, olje ter posamezni deli, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje
JOSIP PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
MUMIJAM
Palniatičeva ulica 7.
V zalogi blago za prečastito duhovščino. — Cene oblekam od £500 kron dalje, površnikom od 1500 kron dalje. — Izdelava v osmih dneh.
C\J'.'JSVIt fiTAA 5L<?	&16& V	b ■ fiJm
v	Marijin trg S, W©&f«swa ulica 1.
\ v Mirn
Sprejema
hrzrtMm vloge in vSoge na tekoči račun ter jih obrestuje po
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana,
čistih brez odbitka. Izvenljubijanski vlagatelji dobe poštne položnice.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
i i 88 Izdaja Čtfke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inonernska mesta. — Daje posojila na ' vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno "	pod državnim nadzorstvom.
31=

sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji,
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj
Maribor, Metk ovac, Opatija, jevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
V |