Ižlisja vsaki O c 1 rt uk in velja s poštnino vred in v Mariboru » pošiljanjem ti« dom ua celo leto - A. _ poi leta . lfl,Wlt. h ,, ... -fl-SOk. Urez pciitjftij* nft dom ia celo leto . 2 ti. JjO k, . pol leta . 1 fl.iiok, t ' .v : FfisMiie^ni liti i ie dobijo pri knjigam Novaku na veliknni trgu zn 5 k. SLOVENSKI Naročaino sprejema vred-niitvo v* Mariboru. Bokopîïi ae ne vračajo, neplačani listi na prijemajo. Poduči ven list za slovensko ljudstvo. „Poduk v gospodar it vu bogali dcielo." Omuiila te prijemajo, plača m vrstico je 10 k. in xa kolek 30 k. Štv. 28. V iMariboru 9. julija 1868. Tečaj 11. Naše narodne pesmi. ParoČa F. Kočecar. Si ari Grki so imeli vsako četrto leto v 01 i m pij i svoje panbelenske shode. Ti shodi so imeli v političnem pogleda posebno ta namen, da se je po ti ji h zavest enotne helenske narodnosti iu skupnosti pri poediuih grških narotiib Km i raj budna držala. Pri teb puuhelen.skib shodih je rod rodti kazal v borbi 11 i b igrali, koliko zmore v obrambo helenske domovine. Po končanih telovadnih igrah so se začele duhu-borne. Modriujnki poedinih grških narodov so javno brali zbranim panbelenom, kot naj vikšenm kri ličnemu tribimaln, svoje umotvore v razsodbo, in tako kazali, koliko ima v vsakem poeditiem lie I enakem narodu intidekluelno sile. Na tak način so panbcleui skupnost svojih fizičnih in inteleklueluib narodnih sil v vednej evidcnciji imeli. Ce bi mi Slovani imeli sličue shode, koga bi nek mi Slovenci poslali ua tak shod, da bi nas pristojno zastopal? — Kar ae telesne moči in gibčnosti tiče, rudi tega nebi bili v zndTegi! Poslali bi Ije našo Sokoice in pa Ješkc fante! Ali kar se liče umotvorov, bi bili v trdem škripcu. Naše pesnike le ne bi mogli v tak čestit zbor poslati, prišli bi nazaj ■i bobovo slamo ovenčani. (Je bi jaz smol kaj predložiti, predloži! bi, da pošljemo našo narodne pesmi ije. Teb imamo v velikem izobilju in na izbor. Moj namen je, v tej-lc razpravici razkriti krasote tega biserja uaSega slovstva iu jih posebnosti označajiti. Morebiti vlegnom skoz te tisti let razbiti, ki se mu nemaranje pravi, lu res, naš literarni svet za naše narodno [icsmi še vse premalo mara, in to nemaranje izvira posehuo iz nepoznavanja naših narodnih pesmi. Pa kako hi jih tudi poznal, saj še z mi raj nimamo pravega izdanja narodnih pesmi. Vuk Karadjič je z izdavanjem narodnih pesmi temelj položil novi srbski pismenosti, mi pa še dan danas pogrešamo izdanja, ki bi obsegalo ves zaklad naših narodnih pesmi. Koliko važnost imajo narodne pesmi sploh za filozofijo, za psihologijo, za historijo, za mitologijo iu frazeologijo, to samo m em ogre do omenim prep nalivi i vse to dotičnikuiu. Izvori iz klerih sem crpil so: izdanje Koritkovo, narodne .pesmi po natis nune v Krajnskej č bel i ci, izdanje St- Vrazovo, iu posebno S t, Vrazov rokopis. Ker sem o tem rokopisu ze poprej v slov. Gospodarju poročal, naj tukaj omenim, da ga kani ilirska matica že v kratkem slovenski matici v Ljubljano poslati. Naj prvi nabirate)j slovenskih narodih pesmi je hi po Šafarikovem, Slo ven ¡nebes und glagoli t i sel i es Sehrifithuiu : „Diztrnis a sv. Eliz&betba imenovan /akotuek (pred 1703)". Kje njegova zbirka leži, to sam bog ve. Brž ko ne, bo kje v Ljubljani aii sploh na Krajnskem. Ce hi kak drug, n. pr, iicmški narod imel našim vrstne narodne pesmi, kitko bi ponosno o njih govoril! Vsaka druga tretja beseda bi bila : deutsehe diebtung, deutschcs vvesen, germanisehe Hrt)ocsie, germaniseber geist itd. Mi pa nehimarni pritnarube jih pustimo so v rokopisih sušiti, kakor se suše evetljiee v kakšnem nioljcvpolnom herhariumu! Presadimo jih požlahtnjene nazaj v narod, iz kterega smo jih vzeli. Auastazius Griln gotovo ve iu zna kaj je poezija in kaj ne. Jega to učiti hi bilo delpbinuui nature diseere. In če on ne hi bil prave poezije v naših narodnih pesmih našel, gotovo sien ne bil tritd vzel, jib na nemški jezik prevesti. On se je sicer enkrat izjavil, da on, če se proli Slovenstu bori, po* snema svoje preddede, ki so se tudi vsigdar proti barbarstvu (turštvu) borili. S svojimi prevodi slovenskih narodnih pesmi je pa slabo dokumentiral barbarstvo slovenskega naroda. Iu po teh prevodih A. Grhna pozna ptuji svet naše narodne pesmi bolje, nego mi domači originale I Pred m.kimi leti sem sprožil v lism v Ljubljano adresovanem misel o vaotni izdaji slovenskih narodnih pesmi; pa odgovorilo sc mi je: saj se še Koritkovo izdauje spoprodalo ni! — Tedaj hi mi, če bi na Ljubljanske j gospodi stalo, morali z novim izdan jem čakati do tačaa, da se Koritkovo izdanjtf do zadnjega eksem-plara spoproda. Koritkovo izdanjo pa nikjer drugod na pro* daji ni izvan v Ljubljani, O literarni vred nos l i Koritkovega izdanja jo St. Vraz v predgovoru svojega izdanje slovenskih narodnih pesmi palico na trikrat prelomil. V ostalem tudi ni verjetno, da bi danas naš svet po knjigi leta iS39. v bobo* ričiei tiskanej hlastno seguol. Iz tega bi pa sklenol, da se cela Korilkova naklada ja-valjue spoprodala ne bo, in naš svet tudi voljen ni zaradi te izprodaje na novo izdanje čakati. Naša na rodu a pesem pravi: Kde Slovenska, tam se poje, Kde Madjarka, tam se gloje, Kde Nemki nja, hudobija, Kde Ciganka tam tatija! — In zares, naš svet rad poje, in odtod tolik broj naših narodnih pesmi. Slovenec vse svoje občutke, ne samo vesele, ampak tudi žalostne in otožne v pesmice zlije. Ni priložnosti, za ktero ne bi imel posebne pesmice pope vati. Porod, Že-nitev In smrt, za vsako ima svoje pesmi. Mlatiči imajo svoje, ženjice svoje, teriec svoje, vozniki, ki 30 v predželezniških časih po veliki cesti vozarili, so imeli svoje, vojaški novinci imajo svoje, koledniki svoje, o kresu, o Jurjevem in na Ivanje, pri sedminah, v branju, pri snubljenju itd. itd. sc posebne priložnosti primerne pesmice pojejo. Naj več, bi djal, sc popevk v naših slovenskih goricah, oh Muri in Dravi. Jaz to iz tega sodim, ker sem, Itar se broja tiče, naj več pesmic ¡Tj teh pokrajin bral. Pa kaj se ne hi tam pesmice rodile! Zemlja rodovitna, ljudje so razmerno premožni, krotke čudi pa bistrega duha, pokrajine so idiličnega značaja, iu glavice goric so z žlahtno plemenito trto ovenčane. (Dalja prihodnjič,) Gospodarske stvari. Cro*pmltirsli,i tlela meecca julija. V hiši in dvoru. OgrStca se mora obračati in mlatiti, ub gnoj marljivo napeljavati ali vlivati gnojnica: zrnje se mora preme lat i. V hlevu. Živalim ki teško vozijo se mora več klaj e davati; na poletno jagujenje se mora paziti, jagnjeta se ne smejo na vroče sobice spuščali. V vrtih in sadovnjakih. Prav soknati divjaki sc morajo nknlirali, posebno če že imajo prav zrele oči; ru-deče in bodeče grozdjiee se mora obrezati iu na spečih očesih okulirati. Pri okuli ranih drevesih se mora obvez popustili. V vinogradih. Druga kop se mora končati, rezanje se začne, plevel se mora iztrgati,- trsom se morajo vrhi ou- Ižlisja vsaki O c 1 rt tik in velja s poštnino vred in v Mariboru » pošiljanjem na dom na celo leto - A. _ pol leta . lfl,Wlt. h ,, ... -«.80 k. Urez pciitjftij* nft doih ia eilo leto . 1 ti. JjO ]>. . pol U"ta . 1 fl. !)0 k, t ' .«,. : — Posamezni litli ie dobijo pri knjigarn Novaku lin veliUnni trgn zn 5 k. SLOVENSKI Naročnino sprejema vrtd-piilvo v* Mariboru. fiokopi« ae ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Poduči ven list za slovensko ljudstvo. „Poduk v gospodarit* u bogati dcielo." Oinuiila te prijemajo, plača 10 vrstico je 10 k. in kolek 30 k. Štv. 38. V iMariboru 9. julija 1868. Tečaj 11. Naše narodne pesmi. ParoČa F. Kočecar. S: ari Grki so imeli vsako četrto leto v Oi itn pij i svoje panbeleuske shode- Ti shodi so imeli v političnem pogledu posebno ta namen, da fie je po njih zavest enotne helenskc narodnosti in skupnosti pri poediuih grških narodih zrn i raj budna držala. Pri teh puuhelen.ïkih shodih je rod rodti kazal v borbiniti igrah, koliko zmore v obrambo helenskc domovine. Po končanih telovadnih igrah so se začele d uho-borne. Modriujnki poedinih grških narodov so javno brali zbranim pnnbelcnom, kot naj vikšenm kritičnemu tribmialn, svoje umotvore v razsodbo, in tako kazali, koliko ima v vsakem poedinem helenskem narodu intelekluclno sile. Na tak način so panheleui skupnost svojih fizičnih in inteleklueluih narodnih sil v vcdnej evidenciji imeli. Ce bi mi Slovani imeli slične shode, koga hi nek mi Slovenci poslali na tak shod, da bi nas pristojno zastopal? — Kar ac telesne moči iu gibčnosti tiče, rudi tega nebi bili v zndTegi! Poslali hi Ije našo Sokoice in pa Ješke fante! Ali kar se lice umotvorov, bi bili v trdem škripcu. Naše pesnike le ne bi mogli v tak čestit zbor poslati, prišli bi nazaj ■i bobovo slnino ovenčani. (Je bi jaz smel kaj predložiti, predloži! bi, da pošljemo našo narodne pesmi ije. Teh imamo v velikem izobilju in na izbor. Moj namen je, v tej-lc razpravici razkriti krasote tega biserja naSega stovstva in jih posebnosti označajiti. Morebiti vtegnem skoz to tisti let razbiti, ki se mu nemaranjc pravi. In res, naš literarni svet za naše narodno pesmi še vse premalo mara, in to nemaranje izvira posebno iz nepoznavanja naših narodnih pesmi. Pa kako bi jih tudi poznal, saj še zmiraj nimamo pravegn izdanja narodnih pesmi. Vuk Karadjič je z izdavanjem narodnih pesmi temelj položil novi srhski pismenosti, mi jia še dan danns pogrešamo izdanja, ki bi obsegalo ves zaklad naših narodnih pesmi. Koliko važnost imajo narodne pesmi sploh za filozofijo, za psihologijo, za histerijo, za mitologijo in frazeologijo, to samo ni em ogre do omenim p rep usti vsi vse to dotičnjkum. Izvori iz klerih sem erpil so: izdanje Koritkovo, narodne .pesmi po natis nune v Krajnskej č bel ici, izdanje St Vrazovo, iu posebno S t, Vrazov rokopis. Ker sem o tem rokopisu ze poprej v slov. Gospodarju poročal, naj tukaj omenim, da ga kani ilirska matica že v kratkem slovenski matici v Ljubljano poslati. Naj prvi nabiratelj slovenskih narodih pesmi je hi po Šafurikovem, Sio ven ¡nebes und glagoli t i sel ics Sehrifithuiu : „Diztmis a sv. Elizabetha imenovan /akotuek (pred 17^3)". Kje njegova zbirka leži, to sam bog ve. Brž ko ne, bo kje v Ljubljani ali sploh na Krajnskeiu. Ce bi kak drng, n. pr, nemški narod imel našim vrstne narodne pesmi, kitko bi ponosno o njih govoril! Vsaka druga tretja beseda bi bila : deutsehe diebtimg, deutschcs ivesen, germanisehe Hrti o c si e, germaniselicr geist itd. Mi pa nehimami primaruhe jih pustimo so v rokopisih sušiti, kakor se suše evctljice v kakšnem nioJjcvpolncm lierbariumu! Presadimo jih požlahtujene nazaj v narod, iz kterega smo jih vzeli, Auastazins Griln gotovo ve in zna kaj je poezija in kaj ne. Jegii to učiti hi bilo delpbinuui natare diseere. In če on ne hi bil prave poezije v našiii narodnih pesmih našel, gotovo sien ne bil trud vzel, jih na nemški jezik prevesti. On se je sicer enkrat izjavil, da on, če se proli Slovenstu bori, posnema svoje pred de de, ki so se tudi vsigdnr proti barbar.«! i>u (turštvu) borili. S svojimi prevodi slovenskih narodnih pesmi je pa slabo dokumentiral barbarstvo slovenskega naroda. Iu po teh prevodih A. Grhna pozna ptuji a vet naše narodne pesmi bolje, nego mi domači originale! Pred nekimi leti sem sprožil v liem v Ljubljano adresovauem misel o vaotni izdaji slovenskih narodnih pesmi; pa odgovorilo se mi je: saj se šc Koritkovo izdanje spoprodalo ni! — Tedaj bi mi, če bi na Ljubljanske j gospodi stalo, morali z novim i?,dan jem čakati (lo tačas, da ss Koritkovo izdanje do zadnjega cfcscm-plara spoproda. Koritkovo izdanjo pa nikjer drugod na prodaji ni izvan v Ljubljani, O literarni vred nos l i Koritkovega izdanja je St. Vraz v predgovoru svojega izdanje slovenskih narodnih pesmi palico na trikrat prelomil. V ostalem tudi ni verjetno, da bi danns naš svet po knjigi leta iS39. v bobo* ričici tiskanej hlastno seguol. Iz tega bi pa sklenol, da se cela Koritkova naklada ja-valjue spoprodala ne ho, in naš svet tudi voljen ni zaradi te izprodnje na novo izdanje čakati. Naša na rodu a pesem pravi: Kde Slovenska, tam se poje, Kde Mudjarka, tam se gloje, Kde Nemki nja, hudobija, Kde Ciganka tam talija! — In zares, tiaS svet rad poje, in odtod tolik broj naših narodnih pesmi. Slovenec vse svoje občutke, ne samo vesele, ampak tudi žalostne in otožne v pesmice zlije. Ni priložnosti, za ktero ne bi imel posebne pesmice p opevati- Porod, Že-nitev in smrt, za vsako ima svoje pesmi. Mlatiči imajo svoje, ženjice svoje, teriec svoje, vozniki, ki 30 v prcdželezniških časih po veliki cesti vozarili, so imeli svoje, vojaški novinci imajo svoje, koledniki svoje, o kresu, o Jurjevem in na 1 vanje, pri sedminah, v branju, pri snubljenju itd. itd. sc posebne priložnosti primerne pesmice pojejo. Naj več, bi djal, se popova v naših slovenskih goricah, ob Mnri in Dravi, Jaz to iz tega sodim, ker sem, kar se broj a tiče, naj več pesmic iz teh pokrajin bral. Pa kaj se ne bi tam pesmice rodile! Zemlja rodovitna, ljudje so razmerno premožni, krotke čudi pa bistrega duha, pokrajine so idiličnega značaja, iu glavice goric so z žlahtno plemenito trto ovenčane. (Daljo prihodnji i1,) Gospodarske stvari. Cro*pmltirsli,i tlela memeca julija. V hiši in dvoru. Ogrštea ae mora obračati in mlatiti, ub gnoj marljivo napeljavati ali vlivati gnojnica: zrnje se mora preme tat i. V hlevu. Živalim ki teško vozijo se mora več klaje davati; na poletno jagujenje se mora paziti, jagnjeta se ne smejo na vroče sobice s pni dat i. V vrtih in sadovnjakih. Prav sok mili divjaki se morajo tiknlirali, posebno če že imajo prav zrele oči; ru-deče in bodeče grozdjiče se mora ebrezati iu na spečih očesih okulirati. Pri oknli ranih drevesih se mora obvez popustili. V vinogradih. Druga kop se mora končati, rezanje se začne, plevel se mora iztrgati,- trsom se morajo vrhi ou- trgali- Ce je močen veter kolje podrl ali razmajal se mora spet postaviti; trti ni črviči se morajo pokončati. £ V h m c t a i k i h. Ta mesec se mora brnel dragokrat okopnti in dobro osipati, L me ii nje privezati in spodnje mladike odtrgati, koristno jo tudi, če ae 4 šolajo visoko od zemlje vse perje potrga. Na polju i it senoko^ab. Žotva zimskega žitaiuogri-šiee se začue, rani krompir se koplje, kositev konča, 1 lice r na se že lahko drugograt kosi, kuruza (turšiea) in krompir se mora okopati in osipati, lan ia kuoplje se morajo pleti, Detelja za seme se naj pokosi. Za prihodnje sejanje ogrišice se morajo njive pripravljati. Na pokošene senokoše se mora marljivo voda napel j a vati. Pri ulnjaku. lioji, ki se ta mesec puščajo, ne veljajo mnogo, zatorej jc bolje, če se rojetyc celo brani. Prenašajo se bučele v kraje, kder je več medu Prepolni panji se morajo podložiti. Pri rihtiikib. Ribniki se morajo iztrebiti in če je velika vročina se mora črslvn voda v nje nupeljavati. Log in Lov. Slrugiee se morajo iztrebiti in če je potreba nove napraviti. Drevesni črvi in kebri se morajo po-končavati, drevesnice se morajo zaljivati. — Potrto in subo veje odstraniti. — Smola se dela. Mlade race strelaj in brani polje velike zverjadi. Sadjereja, in. O /.talilnih mladikah (cepiti h) j. Zlo važno je pri požlablujenjtt dreves to kako mladike (cepiči) se morajo za to jemati, ker one so, tako rekoč, duša prihod nega drevesu, ker imajo vse jegove lastnosti v sebi. Morajo se zatoraj vsikdar vzeti od zdravih rodovi tih in takih dreves, ktera prinašajo naj boljši sad. 2. Naj boljše mladike za požlahinjenje so ednoletnc, krepke in take vejice, ktere nimajo velikega stržena in izraatejo na dreveeovem vrha in sicer na oni strani, ki je nuj bolj proti liolncu obračun, — Dveletne vejice se sumu tedaj naj jemljejo, kedar cduolctnih celo nI. 3. Morajo se vsikdar vzeti samo lesene vejice pa nikdar sadov ne ali tako imenovane vodne (divje, nore) mladike. Pri breskvah in marelicah jc vendar izjemka, ker pri teh so lesene in sad ovne vejice zvekšino skupej kar vendar celo ne škodi. 4. Celo ne potrebno je, da hi drevo, od kteregaae jemljejo cepiči, že bilo prej prinašalo sad, zadosti je, če se le ve, da je res kake žlahtne vrste. 5. Oči, ki se nahajajo na sredini letnih vejie, so naj boljše, one vendar, ktere celo poleg dveletnih vejic sodijo, in one ki so na vrhu vejic, so celo za nič. 6. Vejice za kopuliranje in cepljenje ae morajo že v zimi meseca januarja, februarja odrezati, v stihi kleti z peskom ali na vrtu na senčnem kraju čez polovico z jemljo pokrite braniti. Popre k se morajo cepiči prej odrezati, ko začnejo gnati. 7. Cepiči od zlo občutljivih dreves, se morajo pred zimo, prej ko namreč začue zmrzovati, celo kratki od dvoletnih vejte odrezati in na zračnem volbkem mestu, kder ne morejo zmrzuoti, s peskom ali z prstjo tako pokriti hranili, da samo za palec gornji jih del ki iz zemlje molijo. 8. Če dobiš že precej suhe cepiče, je moraš tako dolgo v volhko prst položiti, dokler jih ne rabiš Na prav sokuatih drevesih taki cepiči bolj in lepše rastejo kakor celo črstvi. 10. de se jabelka in hruške zgoda v pomladi cepijo, se to lahko zgodi s celo čratvimi cepiči. Na jablani jickteri raj še ccpijo tauke n.i hruške pa debele cepiče. 11. Vejice za okuhranje morajo biti celo sokuate vzete iz vrba in one strani drevesa, ki je proti solncu obrnena, morajo tudi biti že popolnoma lesene pomladne vejice. Vejice za okuliraujc ho ne smejo rezati v veliki vročini, temne zvečer aii zgoda zjutra iu naj Imlj o toplem dežu, ker se tedaj jih oči naj luže izluščijo. Da sc vendar ko naj bolj so-fcnate ohranijo, se jim mora listje do petijic odrezati, ker po njem odleti mnogo si ka. 12. Če imaš cepičc pri rukah, je reži šo le tedaj, kedar je hočeš cepiti, če pa suha dobi«, je dni vloži zajedou palec globoko, ali v volhko zemljo ali gnojnico. I>rl IV. 33. Ko se nam je zdaj pokazala prva obča potreba, ktere nam jc krožno posredstvo, že lehko previdimo, kaj tn pomočna zamembina biti ima, iu kako nam v naših poslih pomagaje. Mislimo si pa zato še enkrat kteri narod ali kteio deželo, kder bi se kaj iukšuejja, kar mi denar imenujemo, še nič ne pOznalo, kder bi vsa zamemba bila le blago za blago Ko bi se narod množil si vesi in mesta zidali hotel, tn bi mu v vsem delovanju in življenju takšno zamenjevanje silno vporno in nadležno bilo; pa, ko hi se kakšna roba ali blago iznašlo, kterega bi vsak človek želel, vede, da brž ko zadobi ga lehko za kar koli druga zameni ; s ti m bi vse prejSne sitnosti minole. Kaj bi ta roba bila, na tem nam še za zdaj nič ni ležeče, samo da je takšna, da jo vsakdo in v vsakem času želi; bodi si potem kopar, železo, zlato, srebro, sol aii kak.sua koli druga roba, ki je v obče želena in zamenivna. Ko je to tako, kmetovaveu ni treba hoditi z svojimi poljskimi pridelki neposredno k črftv-Ijariem, kovačem ali s jiitaniin volom k šolarjem, temuč vse to kar mu je odveč in potrebno v zamembo drugih stvari, proda na trgu za ono obče želeno robo, z ktero si potem vsakoršuih drugih stvari pridobiti more. Ce se ta posredi v na roba da lehko drobiti brez da bi pri tem kaj na veljavi gu-bila, je vlastniku na volji, je samo oh priliki, toliko iame-uiti kar mu ravno treba a ostali del si lehko shranjuje in ob potrebah iu priložnostih rabi. 24. Se veče koristi je takšno krožno zamenivno posredstvo, onemu, ki nima drugega blaga nego delo svoje: ta lehko dela, kder mu dragu, a to ne za izdelek, kterega bi sam potreboval, to moč kterega boljše izdelovati ve in mu tako več o plačo in veči dobiček do naša. Po takem moro se delovanje opravljati po po raz del i vanju dela in nič ni na tem ležeče, če se delavec peča samo z uačinjanjem igličuih glavi o ali rokovicami, ko se mu delo le dobro plača r i pri-služcnim krožnim sredstvom pridobi si lehko živež, obleko, streho in kar mu je druga potrebnega za vgodno življenje, vse to mu dojde po delu ene vrste, v kteri jo naj holj izurjen. (Dalje prihodnjič.) Koliko jc v Avstriji za vojaštvo pripravnih ljudi. Državno m in is te rs t vo je dalo sostaviti število za vojaštvo (soldate) pripravnih ljudi po razmerah tistih 4 let, iz kterih se novinci {rekrutij nabirajo. To pošte vanje pa je raz odelo, da blizo 34 miljo nov duš, ki jih šteje avstrijftko cesarstvo, spada v p rvo vrsto vojaščini podvrženih 340.000 fantov; med temi jih je 8?.008 za vojaštvo popolnoma pripravnih in sicer: v doljni Avstriji 4928 na Primorskem 172& v zgornji Avstriji 29HS na Moravske m 5076 na Solnograškem 2461 na Sleakcm 976 na Koroškem 874 na Češkem 12^0 v zahodni Galiciji 1422 v Banatu 4084 v vzhodni Galiciji 4i>tiC na ETdeljskcm 565i) v Bukovini 1012 v Tirolski 3520 na Ogerskem 21190 v vojaški ^ranici 5300 na Krajnskem 1091 na llrvašk. in v Slavoniji 2408 Itobrttženje učiteljev ljudttkili not v «oipo. darttvn, Centralno glavarstvo gaspodarskega društva v Mesiji je dovolilo lani iu odprlo gospodarsko šolo za učitelje ljudskih šol; ta ŠLib se hode tudi letos 1868 1. avgusta začela in konca septembra nehala, Uk je razdeljen v dva razreda, v prvega stopijo učitelji, ki prvo leto pristopijo v drugega pa oni, ki so se že jedno Iclo učili. Učijo pa se v vsakem razredu sledeči predmeti. Kemija in fizika potrebna za poljedelstvo, rudozuastvo (mineralogija), zemljezuaiistvu (geognozija), raz-deva (anatomija) in fiziologija rastlin in živali; zemljemerstvt' (geometrija) za rabo iirajtunja plošav iu teles; učilo se bo gospodarstvo sploh; poljedelstvo, živinoreja, sadjereja in vinoreja. Po ¡¡shodih, pogovarjanju in doko.,ovanju se hode razjasnevalo učenje in učenci drtigega razreda so bodo tndi vadili v kemičnih in fizikuličtiib skušnjah in v rabi drobnogleda (mikroskopa). trgali- Ce je močen veter kolje podrl ali razmajal se mora spet postaviti; trti ni črviči se morajo pokončati. £ V h m c t n i k i h. Ta mesec se mora bmel drugokrat okopnti in dobro osipati, brneli nje privezati in spodnje mladike odtrgati, koristno jo tudi, če ae 4 šolajo visoko od zemljo vse perje potrga. Na polju i it senoko^ab. Že tva rimskega žitaioogrt-šice se začne, rani krompir se koplje, kositev se konča, lucerna se že lahko drngograt kosi, kuruza (turšiea) in krompir so mora okopatl in osipati, lan ia kuoplje se morajo pleti, Detelja za seme se naj pokosi. Za prihodnje sejanje ogrišice se morajo njive pripravljati. Na pokošene senokoše se mora marljivo voda napel j a vati. Pri ulnjaku. lioji, ki se ta mesec puščajo, ne veljajo mnogo, zatorej jc bolje, če se rojetyc celo brani. Prenašajo sc bučcle v kraje, kdcr je več medu Prepolni panji se morajo podložiti. Pri rihtiikib. Ribniki se morajo iztrebiti in če je velika vročina se mora črstvn voda v nje napeljavati. Log in Lov. Slrugiee se morajo iztrebiti in če je potreba nove napraviti. Drevesni črvi in kebri se morajo po-končavati, drevesnice se morajo zaljivati. — Potrto in suho veje odstraniti. — Smola se dela. Mlade race strelaj in brani polje velike zverjadl. Sadjereja, in. O ilalilnih mladikah (ceplcili). j. Zlo važno je pri požlablnjenjti dreves to kako mladike (cepiči) se morajo za to jemati, ker one so, tako rekoč, duša prihodu c ga drevesu, ker imajo vse jegove Lastnosti v sebi. Morajo se zatoraj vsikdar vzeti od zdravih rod oviti h ia takih dreves, klera prinašajo naj boljši sad. 2. Naj boljše mladike za požlahinjenje so ednoletnc, krepke in take vejiee, ktere nimajo velikega stržena in ¡zrastejo na drevesovem vrha in sicer na oni strani, ki je naj bolj proti solncu o brucu a. — Dveletne vejice se samo tedaj naj jemljejo, kedar cduolctnih celo nI. 3. Morajo se vsikdar vzeti samo lesene vejice pa nikdar sad ovne ali tako imenovane vodno (divje, nore) mladike. Pri breskvah in marelicah jc vendar izjemka, ker pri teh so lesene in sad ovne vejice zvekfiino skupej kar vendar celo ne škodi. 4. Celo ne potrebno je, da hi drevo, od kteregaae jemljejo cepiči, že bilo prej prinašalo sad, zadosti je, če se le ve, da je res kake žlahtne vrste. 5. Oči, ki se nahajajo na sredini letnih vejic, so naj boljše, one vendar, ktere celo poleg dveletnih vejic sedijo, in one ki so na vrhu vejic, so celo za nič. 6. Vejice za kopuliranje in cepljenje se morajo že v zimi meseca januarja, februarja odrezati, v stihi kleti z peskom ali na vrtu tia senčnem kraju čez polovico z jemljo pokrite braniti. Popre k se morajo cepiči prej odrezati, ko začnejo gnati. 7. Cepiči od zlo občutljivih dreves, se morajo pred zimo, prej ko namreč začne zmrzovati, celo kratki od dvoletnih vejic odrezati in na zračnem volbkem mestu, kder no morejo zmrzuoti, s peskom ali z prstjo tako pokriti hranili, da samo za palec gornji jih del ki iz zemlje molijo. 8. Če dobiš že precej suhe cepiče, je moraš tako dolgo v volhko prst položiti, dokler jih ne rabiš Na prav s okus ti h drevesih taki cepiči bolj in lepše rastejo kakor celo črstvi. 10. de so jabolka in hruške zgoda v pomladi cepijo, se to lahko zgodi s celo črstvimi ccpiči. Na jablani uekieri raj še ccpijo tanke n.i hruške pa debele cepiče. 11. Vejice za okubranje morajo tiiti celo sokuate vzete iz vrha in one strani drevesa, ki je proti solncu obrnena, morajo tndi biti že popolnoma lesene po ud ud ne vejice. Vejice za okuliraujc ho ne smejo rcz-iti v veliki vročini, temoč zvečer ali zgoda zjutra in naj Imlj o toplem dežu, ker se tedaj jih oči naj luže izluščijo. Da sc vendar ko noj bolj sokuate ohranijo, se jitn mora listje do petijic odrezati, ker po njem odleti mnogo si ka. 12. Če imaš cepiče pri rukah, je reži šo le tedaj, kedar je hočeš cepiti, če pa sufifl duloš, jc dui vloži zajedon palec globoko, ali v volhko zemljo ali gnojnico. I>d IV. 33. Ko se nam je zdaj pokazala prva obča potreba, ktere nam jc krožno posredstvo, že lebko previdimo, kaj tn pomočna zamembina biti ima, in kako nam v naših poslih pomagaje. Mislimo si pa zato še enkrat kteri narod ali kteio deželo, kder bi se kaj iakšuega, kar mi denar imenujemo, še nič ne pflinalo, kder bi vsa zantemba bila le blago za blago Ko bi se narod množil si vesi in mesta zidali hotel, tu bi mu v vsem delovanju in življeuju takSno zamenjevanje silno vportio in nadležno bilo; pa, ko bi se kakšna roba ali blago iznašlo, kierega bi vsak človek želel, vede, da brž ko zadobi ga lehko za kar koli druga zameni ; s ti m hi vse prejŠne sitnosti minole. Kaj bi ta roba bila, na tem nam še za zdaj nič ni ležeče, samo da je takšoa, da jo vsakdo in v vsakem času želi; bodi si potem kopar, železo, zlato, srebro, sol ali kak.sna koli druga roba, ki je v obče želena iti zamenivn*. Ko jc to tako, kmetovaven tli treba hoditi z svojimi poljskimi pridelki neposredno k črevij ari em, kovačem ali s jiitaniin volom k šolarjem, temuč vse to kar mu je odveč in potrebno v zamembo drugih stvari, proda na trgu za ono obče želeno robo, z ktero si potem vsakoršuih drugih stvari pridobiti more. Ce se ta posredi v na roba da lebko dr.ihiti brez da bi pri tem kaj na veljavi gu-bila, jc vlastniku na volji, je samo ob priliki, toliko iame-niti kar mu ravno treba a ostali del si lebko shranjuje in ob potrebah in priložnostih rabi. 24. Se veče koristi je takšno krožno zamenivno posredstvo, onemu, ki nima drugega blaga nego delo svoje: ta lehko dela, kder mu dragu, a to ne za izdelek, kterega bi sam potreboval, to moč kterega boljše izdelovati ve in mu tako več o plačo in veči dobiček do naša. Po takem moro se delovanje opravljati po po raz del i vanju dela in nič ni na tem ležeče, če se delavec peča samo z uačinjanjem igličuih glavi o ali rokov i ca mi, ko so mu delo le dobro plača r i pri-služcnim krožnim sredstvom pridobi si lehko živež, obleko, streho in kar mu je druga potrebnega za vgodno življenje, vse to mu dojde po delu ene vrste, v kteri jo naj bol} iz. Urjcn. (Dalje prihodnjič.) Koliko jc v Avstriji za vojaštvo pripravnih ljudi. Državno m in is te rs t vo je dalo sostaviti število za vojaštvo (snldato) pripravnih ljudi po razmerah tistih 4 let, iz kterih se novinci {rekrutij nabirajo. To pošte vanje pa je raz odelo, da hlizo 34 miljo nov duš, ki jih šteje avstrijsko cesarstvo, spada v p rvo v rs to vojaščini podvrženih 3 40.000 fantov; med temi jih je Si.008 za vojaštvo popolnoma pripravnih in sicer: v doljni Avstriji 4928 na Primorskem 172& v zgornji Avstriji 20S8 na Moravske m 5076 na Solnograškcut 2461 na Sleskem 976 na Koroškem 874 tia Češkem 1Z980 v zahodni Galicija 1422 v Banatu 4084 v vzhodni Galiciji 4ihiC na ETdeljskcm 5651) v Bukovini 1012 v Tirolski 3520 na Ogerskem 2t 190 v vojaški ^ranici 5300 na Krajnskem 1091 na llrvašk. in v Slavoniji 2408 Izobrttženje učiteljev )j uri* kili not v go*po* darutvn, Centralno glavarstvo gaspodarskega društva v Hesiii je dovolilo lani in odprlo gospodarsko šolo za učitelje ljudskih šol; ta ŠLib se bode tudi letos 1868 1. avgusta začela in konca septembra nehata. Uk je razdeljen v dva razreda, v prvega stopijo učitelji, ki prvo leto prisojajo v drugega pa oni, ki so se žo jedno leio «čili. Učijo pa se v vsakem razredu sledeči predmeti. Kemija in fizika potrebna za poljedelstvo, rudozuastvo (mineralogija), zemljeauaiistvo (geognozija), raz-deva (anatomija) in fiziologija rastlin in živali; zemljcmerstvt' (geometrija) za rabo iirajtunja plošav in teles; učilo se bo g* i s poda rs tv o sploh; poljedelstvo, živinoreja, sadjereja in viuoreja. Po Izhodih, pogovarjanju in doko.,ovnnju sc bode razjasnevalo učenje in učenci drugega razreda so bodo tndi v.idili v kemičnih m fizikuličoib skušnjah in v rabi drobnogleda (mikroskopa). trgali- Ce je močen veter kolje podrl a!i razmajal se mora spet postaviti; trti ni črviči se morajo pokončali. £ V h m c t a i k i h. Ta tucBee se mora brnel drngokrat okopati in dobro osi p a ti, Imeli nje privezali in spodnje mladike odtrgati, koristno jo tudi, če ae 4 šolajo visoko od zemlje vse perje potrga. Na polju in se no k o* a h. Že tva zimskega ¿ita in tigri-šice se začue, rani krompir ee koplje, k osi lev se konča, lucerna se že lahko drugograt kosi, kuruza (tursiea) in krompir se mora okopati in osipati, lan ia knopljc se morajo pieti, Detelja za seme se naj pokosi. Za prihodnje sejanje ogrišice se morajo njive pripravljati. Na pokošene senokoše se mora marljivo voda napel j a vati. Pri ulnjaku. Boji, ki se ta mesec puščajo, ne veljajo mnogo, zatorej jc bolje, če se rojetyc celo brani. Prenašajo se hučole v kraje, kdor je več medu Prepolni panji se morajo podložiti. Pri ribtiikib. Ribniki se morajo iztrebiti in če je velika vročina se mora črslvn voda v nje napel j »vati. Log in Lov. Slrugiee se morajo iztrebiti in če je potreba nove napraviti. Drevesni črvi in kebri se morajo po-končavati, drevesnice ae morajo zaljivati. — Potrto in subo veje odstraniti. — Smola se dela. Mlade race strelaj in brani polje velike zverjadi. Sadjereja, m. O /.talilnih mladikah (cepleili). j. Zlo važno je pri požlablujenjti dreves to kako mladike (cepiči) se morajo za to jemali, ker one so, tako rekoč, duša pr diod nega drevesu, ker imajo vse jegove Lastnosti v sebi. Morajo se zatoraj vaikdar vzeti od zdravih rodovi tih in takih dreves, ktera prinašajo naj boljši sad. 2. Naj boljše mladike za požlahinjenje so ednoletnc, krepke in take vejiec, ktere nimajo velikega stržena in ¡zrastejo na drevesovem vrha in sicer na oni strani, ki je nuj bolj proti solneu obrnena, — Dveletne vejice se samo tedaj naj jemljejo, kedar ednoletnih celo nI. 3. Mi.rajo se vsikdar vzeti samo lesene vejice pa nikdar sad ovne ali tako imenovane vodno (divje, nore) mladike. Pri breskvah ia marelicah jc vendar izjemka, ker pri teh so lesene in sad ovne vejice zvekfiino skupej kar vendar celo ne škodi. 4. Celo ne potrebno je, da hi drevo, od kterega ae jemljejo cepiči, že bilo prej prinašalo sad, zadosti je, če se le ve, da je res kake žlahtne vrste. 5. OČi, ki se nahajajo na sredini letnih vejic, so naj boljše, one vendar, ktere celo poleg dveletnih vejic sedijo, in one ki so na vrhu vejic, so celo za nič. 6. Vejice za kopuliranje in cejdjeuje ae morajo že v zimi mesecu januarja, februarja odrezati, v stihi kleti z peskom ali na vrtu na senčnem kraju čez polovico z jemljo pokrite braniti. Popre k se morajo cepiči prej odrezati, ko začnejo gnati. 7. Cepiči od zlo občutljivih dreves, se morajo pred zimo, prej ko namreč začne zmrzovati, celo kratki od dveletnih vejte odrezati in na zračnem volbkem mesto, kder ne morejo zmrznoti, s peskom ali z prstjo tako pokriti hraniti, da Batno za palec gornji jih del ki iz zemlje molijo. 8. Če dobiš že precej suhe cepiče, je moraš tako dolgo v volhko prst položiti, dokler jih ne rabiš Na prav aoknatih drevesih taki cepiči bolj in lepše rastejo kakor celo črstvi. 10. de se jahelka in hruške zgoda v pomladi cepijo, se tO lahko zgodi s celo črstvimi cepiči. Na jahlaui nekteri rajšo cepijo tanke n.i hruške pa debele cepiče. 11. Vejice za okuliranje morajo hiti celo sokuate vzete iz vrha in one strani drevesa, ki je proti solncu obrnena, morajo tudi biti že popolnoma lesene pomlad ne vejice. Vejice za ukulirauje ho ne smejo rezati v veliki vročini, tcinoč zvečer ali zgoda zjutra iu naj htdj u toplem riežu, ker sc tedaj jih oči naj lože izluščijo. Da sc vendar ko naj bolj sokuate obranijo, se jjtn mora listje do petijie odrezati, ker po njem odleti mnogo si-ka. 12. Če imaš cepiče pri rukah, je reži šo le tedaj, kedar je hočeš cepiti, če pa suhe dobiš, je dni vloži zajeden palec globoko, ali v volhko zemljo ali gnojnico. I>d IV. 33. Ko sc nam jc zdaj pokazala prva obča potreba, ktere nam jc krožno posredstvo, že lehko previdimo, kaj tn pomočn» zumembina biti ima, in kako nam v naših poslih pomagaje. Mislimo si pa zato še enkrat kteri narod ali kteio deželo, kder bi se kaj iakšuega, kar mi denar imenujemo, še nič ne pflinalo, kder bi vsa zamemba bila le blagu za blago Ko bi se narod množil si vesi in mesta zidati hotel, tu bi mn v vsem delovanju in življenju takšno zamenjevanje silno vportio iu nadležno bilo; pa, ko hi se kakšna roba ali blago iznašlo, kterega bi vsak človek želel, vede, da brž ko zadobi ga lehko za kar koli druga zameni ; s ti m bi vse prejŠne sitnosti minolc. Kaj bi ta roba bila, na tem nam še za zdaj nič ni ležeče, samo da je takšna, da jo vsakdo in v vsakem času želi; bodi si potem kopar, železo, zlato, srebro, sol aii kak.sua koli druga roba, ki je v obfie žolena iti ¡tamenivna. Ko je to tako, kmetovaveu ni treba hoditi z svojimi poljskimi pridelki neposredno k črev-Ijariem, kovačem ali s pitani ui volom k šolarjem, temuč vse to kar mu je odveč in potrebno v zamembo drugih stvari, proda na trgu za ono obče želeno robo, z ktero ai potem vsakoršuih drugih stvari pridobiti more. Ce se ta posredi v na roba da lehko dr.ibiti brez da bi pri tem kaj na veljavi gubi I a, je vlastniku na volji, je samo ob priliki, toliko iamc-niti kar niti ravno treba a ostali del si lehko shranjuje in ob potrebah in priložnostih rabi. 24. Se veče koristi je takšno krožno zamenivno posredstvo, onemu, ki nima drugega blaga nego delo svoje: ta lehko dela, kder mn drago, a to ne za izdelek, kterega bi sam potreboval, to moč kterega boljše i z dol o vati ve in mu tako več o plačo in veei dobiček do naša. Po takem moro se delovanje opravljati po po raz del i vanju dela in nič ni na tem ležeče, če se delavec peča samo z načinjanjem igličnih glavi o ali rokov i ca m i, ko se mu delo le dobro plača r z pristalemu krožnim sredstvom pridobi si lehko živež, obleko, slrcho in kar mu je druga potrebnega za vgodno življenje, vse to mu dojde po delti ene vrsle, v kteri jo naj bolj izurjen. (Dalje prihodnjič.) Koliko jc v Avstriji za vojaštvo pripravnih ljudi. Državno m in is te rs t vo je dalo sostaviti število za vojaštvo (soldate) pripravnih ljudi po razmerah tistih 4 let, iz kterih se novinci {rekrutij nabirajo. To pošte vanje pa je raz odelo, da blizo 34 miljonov duš, ki jih šteje avatrijftko cesarstvo, spada v p rvo vrsto vojaščini podvrženih 340.000 fantov; med temi jih je Si.008 za vojaštvo popolnoma pripravnih in sicer: v doljni Avstriji 4928 ua Primorskem 172& v zgornji Avstriji 29HS na Moravske m 507G na Solnograškem 2461 na .Sleakem 976 na Koroškem 874 tia Češkem 221HO v zahodni Galicija 1422 v Banatn 4084 v vzhodni Galiciji 4i>tiG na ETdeljskcm 5651) v Bukovini 1012 v Tirolski 3520 ua Ogerskem 21190 v vojaški granici 5300 na Krajnskem 1091 na llrvašk. in v Slavoniji 2408 Izobrttžeiije učiteljev ljudskih sol v go;tpo* dorttvn, Centralno glavarstvo gaspodarskega društva v Mesiji je dovolilo lani in odprlo gospodarsko šolo za učitelje ljudskih šol; ta šida se hode tudi letos 1868 1. avgusta začela in konca septembra nehala, Uk je razdeljen v dva razreda, v prvega stopijo učitelji, ki prvo leto pristopijo v drugega pa oni, ki so se že jedno leto učili. Učijo pa se v vsakem razredu sledeči predmeti. Kemija in fizika potrebna za poljedelstvo, rudoziiastvo (mineralogija), zemljezuanstvo (geognozija), raz-deva (anatomija) in fiziologija rastlin in živali; zemljcmerstvc' (geometrija) za rabo izrajtimja plošav iu teles; učilo se bo gospodarstvo sploh; poljedelstvo, živinoreja, sadjereja in vinorejs. Po izhodih, pogovarjanju in dako.,ovanju se hode razjasnevalo učenje in učenci drugega razreda so bodo tndi vadili v kemičnih iu lizikuličnib skušnjah in v rabi drobnogleda (mikroskopa). Tako učenje učiteljev ljudski h šol v popolnem gospodarstvu gotovo ni samo prav pametno temoč tudi neizmerno koristno vpeljaujc iu mora prinašati mnogo lepega sadu in poboljšati gospodarstvo. Kedaj še bomo mi imeli te koristne šole V Dopisi. K t. ttarihnra. T. t. m. so jo tukaj soSb prav lepo število mdoljtibo v, ki so se pogovarjali zastran slovenskih taborov. Sklenolo se je, da bo prvi tabor v Ljutomeru D. avgusta to leto, drugi v Savinski dolini: čas tega iu drugih sledečih se bode še le kcsneje odločil. Napravit se je tudi glavni program za vse tabore, kteramu se vendar po okolštinab taborov lahko kaj prida ali odvzame. Za vse tabore je vstanovljen posrednji odbor od pet članov ki ima sedež v Mariboru. Program prinesemo prihodnjič. It. .Hiirlbuis). V nedelje 12. t. m. popoldne jo ¿-¡ta vničin i/hod k. sv. Marjeti na Pesnici in 19. je polletni zbor v čitavoici. Iz Itn*, i. julija. D. G. V kljub slabega vremena, smo posvečevali dan obiskovanja Marije, pri naši poddružnici na Hmolniku prav praznično. PnŠIi so namreč milosti vi kujezo skot, našo zalo crkvico obiakavat, stopijo ua pridižnieo, in so nam z krepko in cladko besedo na srca govorili, in dokazovali j kolika potruba je dan današnji se zapeljivih bukev in časnikov varovati, in na kakšno vižo se krivi pre roki spoznajo in kolika dolžnost je katolikih staršev, iu predstojnikov skrbeti za zdrav nauk svojim. Po odhodu milost, knjoza so se pa zbrali nekteri udje, našega bralnega društva, in so začeli doma veselico s pesmico „J c k" in več drugimi. Tudi lepi govori so bili, med drugimi so tudi č, g. doktor G. nas počastili s svojim priličnetn govorom, — hvala jim! Kar se našega društva tiče, je res majbono v številu, ali temelj je dober, zato upamo, da soz časoma pomnoži, in kor imamo vrlega in značaj nega predsednika, se bodo naš: ljudje Če daljo bolj zavedali, in bolj živo spoznavali potrebo ta-košnih društev. Velika korist jo zdaj za kmeta ako pridno poštene časnike (kakor so hvala Bogu, naši slovenski) pre Dira; on se tam uči modrega kmetovanja; — pa tudi, kar je dan danas silo potrebno, da se ne da zmotiti vsakemu potepe ncu} in veternjaku, in ga zarnore, če je potreba, z krepko, in spametno besedo tako pobiti, da se kar osramotjen dalje potegne. — Ker vendar časniki posameznim preveč drago dojdejo, so potrebna dobra bralna društvo, ki se lože več časnikov naročijo. Posnemajte nas dragi kmetje. «rt sv. Jdkolm v Slov. ftiirieitfi. (Adrem po-duSiidjva radponikega okraja.) (Kouec. 1 Koncc adrese: „Znano je tudi, da podučitelji zraven nčitljarstva oskrbljujejo korsko in crkovniškoslužbo a dohodke zaračuni si oadnčitelj; zvesti in mnogo zasluženi vradniki zastran stanovitne službe in zastran dostojnega „pensiona" postavno oskrbljeni in, da bodo moži, ki državi udano iu zvesto služijo, brez skrbi zarad svoje prihodnosti". So pač lepe besede! Voogi učitelji! na nas .te Bali v svoji okrožnici celo pozabil, in i ostanemo vedno sirote". Dajte to raj nam učiteljem dostojno plačo, kajti le tako morete tirjati od nas dostojno delo. Dajte nam dostojni živež, in pobožni, modri in pridni mladenči bodo kaj radi nastopili učiteljskt stan. S t r m s k i. Iz Mriiiuzn. V nedeljo, t. j, ID. julija t. I. bode na vrtu g. Janeza Stoeger-js v Ormužu lepa narodna veselica z godbo, h kteri sc prijazno vabijo vsi rodoljubi. Začetek ob treh popoldne, vstop prost. 1z 1*1 u j a. Dostikrat sem bral slavno napredovanje ljutomerske čitalnice, j ako me je veselilo, da v t is toni kraju se narod tako izvrstuo odlikuje. Z veseljem sem štel o veselicah, ktere so zdaj v Ljutomeru v čitaluici sami drtigokrat v okolici bile iu ktere so tako dopadlc, tako izvrstne bile, da so nemfiteotari pod milim nebom nemškutarijo zakleli in očitno prisegali, da hočejo od tiste dobe Slovenci biti. Zua-biti bi znal ktori misliti, ljudje nekoliko preveč pišejo in govorijo, papir je potrpežljiv. Jaz pa rečem, da je vse gola resnica, tesar sem sc sam prepričal. Bil sem namreč pred neliturimi tedni v Ljutomeru in sem dve večerj tudi čitalnico obiskal. Kako jc tam vse živo in veselo! Oe bi jaz noin-škutar bil, bi jim tudi tisto večer še pritcgnol, da hočem „Slovenec" biti. Veliko udov je bilo v krasni sobi, kteri so se prav po domače zabavljali s pogovarjanjem, z igranjem, s časniki itd. Bilo jo tudi lepo število izvrstnih, domoljubnih in krasnih gosp in gospodičjn, ktere so prav po slovensko, proti vsakemu prijazno bilo, Teško sem se ločil pozno večer od takega društva iu bolj teško sem zapustil Ljutomer, ker tako izvrstni narodnjaki živijo. To je bila navadna večer, brez da bi bila posebna veselica, poseben vzrok, zakaj bi se udje zbrali. Zato vam rečem vsem „Slava! le tako naprej!" No vstraáile se nemškutarjov, saj jih imate celo malo, pa še tisti so po nl6J, kakor je J. V—k v „Novicah" pisal. Podpirajte pa tudi čitalnico vsi, kteri sle narodni umije, posebno pa kmetje pristopite vsi, saj vam ne bo žal. Le premislite, kako potrebni so v zdajnem posebno za Slovane ž dostnem času vsakemu človeku časniki potem tudi pedučeuje, iu kje to vse naj bolj prUično najdete? Gotovo v čitaloici, kar imajo veliko časnikov, ker se snidejo učeni možje, kteri vas bodo radi podnčevali in vam povedali, česar se morate poprijeti, da zadobite povsod!, kar nam po pravici gre. Ako pride nomškutar k vam, da vam drugo reči blebeta, mu le vsakokrat rccitc: pMi smo mi, vam pa so jo še v Ljutomeru zelje pogubNo", Eo nekterib župah dobijo revni podučitelji nektere vi ot tako imenovani Je naijc kot tako imenovani flTriiikgeId To bi bilo Btunje podnčitoljev po dežel i. Ker bo v novejših časih resno govori o puvzdigi ljudskih šol, naj sc tedaj tndi podučitelji v gmotnem oziru tako postavijo, da ne bodo jiouiankaja trpeli, nego so mirno bolj in bolj s pogamnostjo in marljivostjo izobraževali ter tndi svoje dolžnosti na tanko izpolnjevali. Iz teh tukaj navedenih žalostnih razlogov, sum podučitelji radgonskega okraja sklenoli slavni okrajni zastop zaupno prositi, du interpelira visoki deželni in državni zbor, da so vendar enkrat ljudski učitelji Biiloh, posebno pa podučitelji v gmotnem oziru povzdignejo11. Tako adresa. Ako se crkovniska služba od učitelj stva loči, ne bodo mogli učitelji lahko izhajati, kajti učnina ni zadosti, da bi živeti mogli. Dobro bi tedaj bilo, da se crkovuiška služba ne loči nego učiteljem toliko doda da bodo v stanu imeti blapca, ki bo erkveniška dela opravljal. Pod učiteljem jc silno treba, da se j i hov i letni dohodki trdno ustanovijo, Gotovo ne bo preveliko, ako dobijo na leto kakih JGo gld., kajti sc morajo takrat raaun stanovanja s vsem preskrbeti. Kako to nravnati, kje potrcbuc pomoči iskati, pretresajo naj naši deželni zbori, ter predložijo visokemu državnemu k boru. Konečno se še spominjam nekega občno pohvalnega pisma nekdanjega ministra Dr. Bnha do vseh deželnih po-glavarstev, v kojem tako Ee pravi: pZodobljene zasluge iu vtijena sknšeuost sc vselej čislajo ia svojo plačo dobijo, ¡¡mirom se bom jaz (Bali) tudi za to potegoval, da bodo Pol it it n i ogled. Pravi se, da se v miuisterstvu poljedelsta na vse sile dela, da bi se poravnalo, kar s j je dozdaj zamudilo. Obširne postavne osnove se pripravljajo, ktere se bodo oziralo na potrebe avstrijskega poljedelstva. Posebno so imajo po vseh tirjatvab aedajne dobe prodrugačitti kmetiške Sole. Ministrstvo pravosodja, bogočastja in «otrajnih zadev je razglasilo zaukaz, kteri določuje izvrševanje zakonske postave od i5. maja t. I. Prvi oddelek tega zaukaz,i dolo-čujo, kedaj se amojo oklici opustili in kedaj se trna dati dispens, drugi oddelek sklepanje civilnih zakonov, tretji predajo obravnovalnih pisem v zakonskih zadevah od crkvenih obiastnij na posvetne. Brani bovško ministcrfltvo jc ukazalo, da mora vojaštvo pri vseh prilikah, pri kterib bi se kuj nerednega pripetiti vtognalo, pripravljeno bi d, da priteče policiji na pomoč. Hrvaško vprašanje je toliko rešeno, da bo brv, dcputaeija zapustila v kratkem PoŠt. — Zislran liake so se zedinili, naj se to vprašanje reši po kraljevih predlogih v dežel, zborih v Pe&tu in Zagreba. Oledu jezik* se bo vstre-glo vsem hrva&kim željam. Hrvaški zbor bo pošiljal 2-J pu-Blancov v Pcšt in volil a delegatov. VOeskem je ondndinski tabor na „Valečavi" bil prepovedan zavoljo prevelike sploSaosti iu nedoločn nii. Med ljudstvom je splošna peiadov-iljnoit. Francoska vlaita tirja 100.000 novdeov iu hoče imeti 800-000 vojakov na nogah — Ju I. F i vre je med drugim i rokel i Francoska nima zadosti denarja da bi so plačevalo te> sar t V o. Tako učenje učiteljev ljudski h šol v popolnem gospodarstvu gotovo ni samo prav pametno temoč tudi neizmerno koristno vpeljaujc in mora prinašati mnogo lepega sadu in poboljšati gospodarstvo. Kedaj še bomo mi imeli te koristne SoleV Dopisi. K t. II ari bora. T. t. m. so jo tukaj sošb prav lepo število rodoljtibo v, ki ao se pogovarjali zastran slovenskih taborov. Sklenolo se je, da ho prvi tabor v Ljutomeru D. avgusta to leto, drugi v Savinski dolini: čas tega iu drugih sledečih se bode še le kesneje odločil. Napravit se je tudi glavni program za vse tabore, kteramu se vendar po okolštinah taborov lahko kaj prida ali odvzame. Za vse tabore je vstanovljen posrednji odbor od pet članov ki ima sedež v Mariboru. Program prinesemo prihodnjič. It. .Hiirlbora. V nedelje 12. t. m. popoldne je čita vničin i/hod k. sv. Marjeti na Pesnici iu 19. je polletni zbor v čitarnfei. Iz Itn*, i. julija. D. G. V kljub slabega vremena, smo posvečevali dnu obiskovanja Marije, pri naši poddružnici na Hmolniku prav praznično. Prišli so namreč milosti vi knjezo Škot, našo zalo crkvico obiakavat, stopijo ua pridižnieo, in so nam z krepko in cladko besedo na srca govorili, in dokazovali j kolika potreba je dan današnji se zapeljivih bukev in časnikov varovati, in na kakšno vižo se krivi pre roki spoznajo in kolika dolžnost je katolških staršev, in predstojnikov skrbeti za zdrav nauk svojim. Po odhodu milost, knjeza so sc pa zbrali nekteri udje, našega bralnega društva, iu so začeli doma veselico s pesmico „Jek" in več drugimi. Tudi lepi govori so bili, med drugimi so tudi č, g. doktor G. nas počastili s svojim priličnetn govorom, — hvala jim! Kar se našega društva tiče, je res majbeno v številu, ali temelj je dober, z*to upamo, da soz časoma pomnoži, in ker imamo vrlega in zuačajuega predsednika, se bodo naš: ljudje Če daljo bolj zavedali, iu bolj živo spoznavali potrebo ta-košnih društev. Velika korist jo zdaj za kmeta ako priduo poštene časnike (kakor so hvala Bogu, naši slovenski) pre hira; on se tam uči modrega kmetovanja; — pa tudi, kar je dan danas silo potrebno, da se ne da zmotiti vsakemu potepe ncu, in veternjaku, in ga zarnore, če je potreba, z krepko, in spametno besedo tako pobiti, da se kar osramotjon dalje potegne. — Ker vendar časniki posameznim preveč drago dojdejo, so potrebna dobra bralna društva, ki se lože več časnikov naročijo. Posnemajte nas dragi kmetje. «rt sv. Jakoba v Slov. ^uricah. (Adrem po-duSiidjva radponikega okraja.) (Kouec. 1 Koncc adreae: „Znano je tudi, da podučitelji zraven nčitljarstva oskrbljujejo korsko in erkovniškoslužbo a dohodke zaračun: si oadnčitelj; zvesti in mnogo zasluženi vradniki zastran stanovitne službe in zastrau dostojnega „penzioua" postavno oskrbljeni in, da bodo moži, ki državi udano iu zvesto služijo, brez skrbi zarad svoje prihodnosti". So pač lepe besede! Vbogi učitelji! na nas .te Bali v svoji okrožnici celo pozabil, in i ostanemo vedno sirote". Dajte to raj nam učiteljem dostojno plačo, kajti le tako morete tirjati od nas dostojno delo. Dajte nam dostojni živež, in pobožni, modri in pridni mladeoči bodo kaj radi nastopili učiteljskt stan. S t r m s k i. Iz 4Crii>iiy. sar t V o. Tako učenje učiteljev ljudski h šol v popolnem gospo-i In rs tv ti gotovo ni samo prav pametno temoč tudi neizmerno koristno vpeljaujc in mora prinašati mnogo lepega sadu in poboljšati gospodarstvo. Kedaj še bomo mi imeli te koristne šole V Dopisi. K t. Jfarihora, T. t. m. se jo tukaj sošb prav lepo število rodoljtibo v, ki so se pogovarjali zastran slovenskih taborov. Sklenolo se je, da ho prvi tabor v Ljutomeru D. avgusta to leto, drugi v Savinski dolini: čna tega iu drugih sledečih se bode še le kesneje odločil. Napravit se je tudi glavni program za vse tabore, kteramu se vendar po okolščinah taborov lahko kaj prida ali odvzame. Za vse tabore je vstanovljen posrednji odhor od pet članov ki ima sedež v Mariboru. Program prinesemo prihodnjič. It. .Hiirlbora. V nedelje 12. t. m. popoldne je čita vničin izhod k. sv. Marjeti na Pesnici iu 19. je polletni zbor v iitarnfei, lz Hiim, i. julija. D. G. V kljub slabega vremena, smo posvečevali dan obiskovanja Marije, pri naši poddružnici na Hmolniku prav praznično. Prišli so namreč milosti vi knjezo Škot, našo zalo crkvico obiskavat, stopijo na pridižnieo, in so nam z krepko in cladko besedo na srca govorili, in dokazovali; kolika potreba je dan današnji se zapeljivih bukev in časnikov varovati, in na kakšno vižo se krivi pre roki spoznajo in kolika dolžnost je katolških staršev, in predstojnikov skrbeti za zdrav nauk svojim. Po odhodu milost, knjeza so se pa zbrali nekteri udje, našega bralnega društva, iu so začeli doma vcselico s pesmico „Jck" in več drugimi. Tudi lepi govori so bili, med drugimi so tudi č, g. doktor G. nas počastili s svojim priličnem govorom, — hvala jim! Kar se našega društva tiče, je res majhono v številu, ali temelj je dober, Ziito upamo, da soz časoma pomnoži, iu ker imamo vrlega in značaj nega predsednika, se bodo naš: ljudje Če dalje bolj zavedali, in bolj živo spoznavali potrebo ta-košnih društev. Velika korist je zdaj za kmeta ako priduo poštene časnike (kakor so hvala Bogu, naši slovenski) pre Dira; on se tam oči modrega kmetovanja; — pa tudi, kar je dan danas silo potrebno, da se ne da zmotiti vsako um potepe ncu} in veternjaku, in ga zamore, če je potreba, z krepko, in spametno besedo tako pobiti, da se kar osramotjen dalje potegne. — Ker vendar časniki posameznim preveč drago dojdejo, so potrebna dobra bralna društva, ki se luže več časnikov naročijo. Posnemajte nas dragi kmetje. «rt sv- Jdkolm v Slov. ^uricah. (Adrem po-duSiidjva radponikega okraja.) (Konec.! Konec od rese: „Znano je tudi, da podučitelji zraven učitljarstva oskrbljujcjo korsko in erkovniškoslužbo a dohodke zaračun: si nadočitelj; zvesti in mnogo zasluženi vradniki zastran stanovitne službe in zastran dostojnega „penzioua" postavno oskrbljeni in, da bodo moži, ki državi udano iu zvesto služijo, brez skrbi zarad svoje prihodnosti". So pač lepe besede! Vbogi učitelji! ñu nas je Bab v svoji okrožnici celo pozabil, in i ostanemo vedno sirote". Dajte to raj naui učiteljem dostojno plačo, kajti le tako morete tirjati od nas dostojno delo. Dajte nam dostojni živež, in pobožni, modri in pridni mladenči bodo kaj radi nastopili učiteljskt stan. S t r m s k i. Iz i'riitiiy.ii Y nedeljo, t. j, lil. julija t. I. bode na vrtu g. Janeza Stoeger-ja v Ormužu lepa narodna veselica z godbo, h kteri se prijazno vabijo vsi rodoljubi. Začetek ob treh popoldne, vstop prost. Iz 1*1 u j a. Dostikrat sem brat stavno napredovanje ljutomerske čitalnice, j ako me je veselilo, da v t is toni kraju je narod tako izvršiuo odlikuje, Z veseljem sem štel o veselicah, ktere so zdaj v Ljutomeru v čltaluici sami drtigokntt v okolici bile iu ktere so tako dopadlc, tako izvrstna bile, da so nemfikotarl pod milim nebom neinškutarijo zakleli in očitno prisegali, da hočejo od tiste dobe Slovenci biti. Zna-biti bi zuaL ktori misliti, ljudje nekoliko preveč pišejo in govorijo, papir je potrpežljiv. Jaz pa rečem, da je vse gola resnica, česar sem se sam prepričal. Bil sem namreč pred ne kteri mi tedui v Ljutomeru in sem dve večeri tudi čitalnico obiskal. Kako je tam vse živo in veselo! Oe bi jaz nein-škutar bil, hi jim tudi tisto večer še pritegnul, da hočem „Slovenec" biti. Veliko udov je bilo v krasni sobi, kteri so se prav po domače zabavljali s pogovarjanjem, z igraojeur, s časniki itd. Bilo jo tudi lepo število izvrstnih, domoljubnih in krasuih gosp in gospodičin, ktere so prav po slovensko, proti vsakemu prijazno bile, Teško sem se ločil pozno večer od takega društva iu bolj teško sem zapustil Ljutomer, ker tako izvrstni narodnjaki živijo. To je bila navadna večer, brez da bi bila posebna veselica, poseben vzrok, zakaj hi se udje zbrali. Zato vam rečem vsem „Slava! le tako naprej!" Ne vstrašile se nemškularjov, saj jih imate celo malo, pa še tisti so pu nl6J, kakor je J. V—k v „Novicah" pisal. Podpirajte pa Indi čitalnico vsi, kteri sle narodni umžjc, posebno pa kmetje pristopite vsi, saj vam ne bo žal. Le premislite, k;iko potrebni so v zdajneui posebno za Slovane ž ilostnem času vsakemu človeku časniki potem tudi pedučeuje, iu kje to vse naj bolj prilično najdete? Gotovo v čilaluiel, kar imajo veliko časnikov, ker se snidejo učeni možje, kteri vas bodo radi podučevali in vam povedali, česar se morate poprijeti, da zadobite povsodi, kar nam po pruvici gre. Ako pride nomskutar k vam, da vam drugo reči blebeta, mu te vsakokrat recite: „Mi smo mi, vam pa so jo še v Ljutomeru zelje pogubNo", Eo ne kteri h župah dobijo revni podučitelji nektere vr ot tako imenovani Je naije kot tako imenovani flTriiikgeId To bi bilo Btuiije podučite! je v po deželi. Ker bo v novejših časih resuo govori o puvzdigi ljudskih šol, naj se tedaj tudi podučitelji v gmotnem oziru tako po* stavijo, da ne bodo poniankaj« trpeli, nego se mirno bolj in bolj s pogamnostjo iu marljivostjo izobraževali ter tudi svoje dolžnosti na tanko izpolnjevali. Iz teb tukaj navedenih žalostnih razlogov, sum podučitelji radgonskega okraja sklenoli slavni okrajni zastop zaupno prositi, da interpelira visoki deželni iu državni zbor, da se vendar enkrat ljudski učitelji Biiloh, posebno pa podučitelji v gmotnem oziru povzdignejo11. Tu k o adresa. Ako se crkovniška služba od učitelj stva loči, ne bodo mogli učitelji lahko izhajati, kajti nčnina ni zadosti, da bi živeti mogli. Dobro bi tedaj bilo, da se crkovniška služba ne loči nego učiteljem toliko doda da bodo v stanu imeti blapca, ki bo erkveniška delu opravljal. Pod učiteljem je silno treba, da se jihovi letni dohodki trdno ustanovijo, Gotovo ne bo preveliko, ako dobijo na leto klikih JGš gld., kajti se morajo takrat r&sun stanovanja s vsem preskrbeti. Kako to uravnati, kje potrebae pomoči iskati, pretresajo naj naši deželni zbori, ter predložijo visokemu državnemu zboru. Konečno se še spominjam nekega občno pohvalnega pisma nekdanjega ministra Dr. Baba do vseh deželnih po-glavarstev, v kojem tako Ee pravi: pZadobljene zasluge iu vtijena sknšeuost so vselej čislajo iu svojo plačo dobijo. Zmirom se bom jaz (Bab) tudi za to potegoval, da bodo Ptili t it n i ogled. Pravi se, da se v miuisterstvu poljcdehjta na vse sile dela, da bi se poravnalo, kar s j je doidaj zamudilo. Obširne postavne osnove se pripravljajo, ktere se bndo ozirale na potrebe avstrijskega poljedelstva. Posebno so imajo po vseh tirjatvah sedajne dobe predrugačitti kmetiške šole. Ministrstvo pravosodja, bogočastja iu «otrajnih zadev je razglasilo zaukaz, kteri določuje izvrševanje zakonske postave od i5. maja t. I. Prvi oddelek tega zuukaza dolo-čujo, kedaj se smejo oklici opustili in kejaj ac ima dati dispens, drugi oddelek sklepanje civilnih zalkouov, tretji predajo obravnavalnib pisem v zakonskih zadevah od crkvemh ohiastnij na posvetne. Brani bovško ministerstvo jc ukazalo, da mora vojaštvo pri vseh prilikah, pri kteri h bi se kaj nerednega pripetiti vtegnolo, pripravljeno biti, da priteče policiji na p t m o 4. Hrvaško vprašanje je toliko rešeno, da bo brv, dcputaeija zapustila v kratkem Pefit. — Zislran Uake so se zedinili, naj se to vprašanje reši po kraljevih predlogih v dežel, zborih v Peštu in Zagreba. Oledu jtjzik* se bo vsire-glo vsem hrvaškim željam. Hrvaški zbor bo pošiljal 2-J pu-Blancov v Pest in volil o delegatov. VOeskem je omladmski tabor na „Vnlecavi" bil prepovedan zavoljo prevelike sploSaosti iu nodoločnosti. Med ljudstvom je splošna nesadov-djanst. Francoska v buta tirja 100.000 no v-de o v iu hoče imeti 800-000 vojakov na nogah — Jnl. F»vre je med dragimi rekel i Francoska nima zadosti denarja du bi se plačevalo te> sar t v o. V angleški gornji zbornici jc UobIo zdaj na dnevni red posvetovanje o češkem praianju. Praska dda velike vojno-mouareke priprave, kar Francoska zlo hndo gleda. h Srbske t. t, in, je skupščina v Topčidnin izvolila soglasno Milana Ohrenovica IV. za srbskega knjeza. Po volitvi je doše! Milan v skupščino in rekel: Ce ravnosem te mlati, bom se vendar s vsemi močmi učil, da osrečim svoje ljudstvo, Pregledoval je v obleki polkovnika vojake, ki so ga z velikim veseljem pozdraviti. Pri volitvi knjeza so bili Indi vsi koiizoli nasoči, novega knjeza pa so pozdravili s tem, da so vsi svoja bandera razvili. Uelgt-aški poslanci so za vladarslvo predložili: Vojaškega ministra Blažu ovac a, prtj£-n j ega ministra zunijoib zadev Janeza Kistič-a in senaiora Gavriluvičn. Imenovane je skupščina soglasno potrdilu, 4. t. m. je bila druga seja skupščine, v kteri so bili izvoljeni sledeči ministri: Centič jo predsednik mraieterstva in minister pravosodja, Kadi vej Milojkovič je minister liotraj-nib zadev iu začasni oskrbnik ministersiva zunajnih zadev. Ponta Jovunovič minister denarstva, Markovič minister vojaštva. 5. t. m. je bil tudi mlad knjez v stolni erkvi za knjeza pomaziljen; celi BeJgrad je bil v praitniSki obleki, Črna bandera so se odstranila in tribarvena razvila, ljudstvo J"e mladega knjeza vsi kder ilicem sprijelo. z velikim veseljem iu „Slava" Ko vi iar: Pravi se, da se bode oBnovaio na Kranjski vrtnarsko društvo. Prav jc tako, tudi pri nas bi to sila potrebno hilo, ker taka društva so zlo koristna, „Volkslrennd" piše, da vo iz gotovega vira, da je došlo povelje na češko namestiiištvo, da se mora proti česki opoziciji prav ostro postavno postopati, C. k. dvornega svetovalca pr. c. k. naj visi sodntji na Dunaju. Schwab», kije zadosti posnaa tudi na Koroškem, Kranjskem in Hrvaškem, so zaprli zavoljo goljufuega ponarejanje nicnjic in drugih pisem. V Ljubljani je visokoeenjen župan dr. Costa, 3. t. m, spet začel žnpatiovali — „Slava!" Grof Barbo in Lovro Pintar sta izročila na Dunaju pa peževemu poročniku za sv. Očeta na Kraujskeu nabranih frankov denarja. V Sn vinski dolini se je pred kratkim zgodila prav žalostna prigndha. 2 vozača sta z vozom, na kterim sta imela treslo naloženo, š k ti šala prepeljali čez savinski most v Lc-tusu, ki jo ravno v popravljanju; če ravno seje jima odsvetovalo in ac tudi svetilo, notrla se je pa pod vozom začasna zagraja in voz se je s konji in voznikoma vred pre kucnol v Savino. Jeden konj je taki kouec vzel, drugega pa so porušeni trami zlo «škodovali, tako tudi jednega izmed voznikov. V Ljubljani je odsek, ki je bil izvoljen, načrtni postavo za osnovo društva pod naslovom „ D r a i t v o z a v r e s n i & e n j e in varstvo narodnih pravi e", dovršil svojo nalogo in osnovana postava se je predložila c. k. Tladi vpotrjenje. Ali ne bi tudi nam Stirskim Slovencem bilo potrebno takega društva. Za železuico od sv. Potrn (na Krasu) na Reko se je že začelo delo. V Iii mu so je razglasila na dan sv. Petra iu Pavla bula (slovesno papeževo pismo), s kterim je napovedan občni er k v en i zbor na decembra 1S6Ö- Iz Insbrnka sc piše, da je tarne na gorah 2 in 3 t. m, mnogo snega padlo. Tudi iz Ogerske so finali glasi, da je po Karpatab 2 in 3 t, m- mnogih snega padlo. Ne čuda tedaj, da |o pri bob to dni prav mrzlo bilo. Iz Novega Sada piše „Napredak": Vladimira Jovonoviča, pravega vredni k a „Zastave" so na z a lite vanje srbske vlade SJS. junija odpeljali v fleligrad, češ, da je kriv knjezovega ubijstva. V vsej Hrvaški in v treh okrajih Sirmijc je hil 23. junija okli ca n vojni sod. Mescea septembra bodo nove volitve mestnega odbora v Trstu, ki je ob enem tudi dežel m zbor za Trst iu jegovo oblast. „Primorec" tedaj že zdaj spominja stauosnike tržaške okolice naj mislijo na to volitev in naj volijo narodne može. Izhod Ijubljaatkega „Sokola" dne prt. meseca je bil Zvunredno sijajen, prav slavno so bili sprijeti v okolici ljubljanski v .ležici, spodnjih, srednjih in gornjih Gameljuih, v Smartnu, Tacnu, na hlodu, v Vižmarjib, št. Vidu iu v Šiški, Vsi ti kraji so bili krasuo oki učeni in po noči razsvetljeni. „Slov. narod" pa piše o tem izhodu takole: „Ponosno sme reči „Sokol", da takega sprejema še ni doživelo nobeno droštvo tia Krajnskem, ponosno pa se tudi sme ozirati mati Slovenija na take sinove, ki domoTodntmu društvu naklanjajo toliko čast, in s tem kažejo, da jih srce gorko bije za slovensko reč, da je narodna zavest živa pri njih, da nasprotna sila ni zadušila ljubezni do svojega naroda- prejem, kakor ga jc napravila okolica, skoz ktero je hodil „Sokol", ni posamezno delo jednega ali drugega, ves narod je bil jednega srca, povsod ista ljubezen ista navdušenost, povsod veseli presrčui obrazi, z eno besedo „Sokol" hil je povsod doma, in pozdravljen kakor pozdravlja brat brata. Velikansko iu sijajno okinčena jf? bila cela pot, koder je hodil, čez dvajset slavolokov s krepkimi napisi, pozdravi mladih zalih deklet in fantov, mož in žen, županov iu duhovnikov, vse vrstilo se je tako hitro, da veselja poskakujoče srce ni moglo tako hitro vsega sprejemati. — Moramo reči,, da nam veselja poskakuje srce vsikdar, kedar iz kakega kraja izvemo, da je ljudstvo zhujeuo za narodno stvar, da kaže ljubezen do svojih rojakov do nmoda; veselja nam je tudi srce sknkalo, ko smo čuli o ti lepi narodni vcselici in zatoraj izkhčemo: Živili vrJi prebivalci vseh vasi, kierc je „Sokol* slavno obhodil! nNu zdravje" pa „Sokolu" 1 -__ m cona pretekli teden. Pšenice vpgni (drev etika) , Rji n J «imena „ Ovia , Turšice (liiiruie vngnn ■Ajde n Proaa ,, , Krompirja „ Govedine font Teletirie „ Svinjetice črHtTC funt Drv Sfi" trdih «ežeuj iKlaftar) 1BN ,) 1(1 11 » „ 3 3 — ,. - y S y £ ti. k. Iii k.¡11.:h. rt.|k. 4 oa s — 4,30 1 80 5 30 8 iS 0 9(1 6 — -! 60 3 — 3,80-- 2 16; 2110 —I- ,1 10 8 60 2 90 3 30 it 20 3 16 8'— Si 10 ItiO 135 —'atw —■i-Jt-4 ■ -— 29 .'55 si— 3 70 .i ao --- 1 ¡30 1 20 25 Mi—[34 M Sit — 24;:— 25 9 — 8j—HO — - D It 0--- —3 50 — 30 — (¡0 — Si —4SI so:.! i'so i____ i 50I 7 — ___. i — r>0 '-- iiO 40 t — 4S -'75 10Ü l Ii.h — er, — SO..— b0 — «C —.60 „ asi— ;J4--- -'¡o - -- Cesarski zlat velja ö fl. 37 kr. a. v. t/.i;o srebra 114.—. Kar»dno drž, posojilo U3.30. Loterlille srečke. V Gradcu I, julija 1860: 5O »T S« 1*3 Prihodnje ereökinje je 15. julija 44 IjUtnica vreilnititia, Qua p. F. g. t Or, Vi ste relcli svojo, g. nasprotnik Eiiijo i zduj pa v našem Iii tu mir besedi, Oznanilo. Podpisani pripravlja za prodajo lepo zd r a v o s eni e s v i 1 n i Ii č r v i č e v; ki hoče kupiti, naj se vkratkem oglasi. Ijot semena izvrstnih milancških črvičev se dobi za 3 gld, 50 kr., japaneških pa za 3 gld. Kupuje tudi domaČe kokone po ceni grnških svilorejcev. Dominik Čolnjk, veliki posestnik in Bvilorejcu ua Drvanj'n, pošla St. Lenhnrd B. Oglas. Prndajalniea dišečega, (varilnega in barve nega blaga v Mariboru sprejema kmeliškega stnnn, ki je naj manj 14 let star, je obiskoval jedno leto realno šob in je v besedi in pismu zmožen slovenskega in nemškega jezika. Drugo se izve pri vreihištvu ; „Slov, Naroda", V angleški gornji zbornici jc UobIo zdaj na dnevni red posvetovanje o češkem prašanju. Praska dda velike vojno-mounreke priprave, kar Francoska zlo hudo gleda. h Srbske t. t, m, jc skupščina v Topčidart izvolila soglasno Milana Ohrenovica IV. za srbskega knjeza. Po volitvi je doše! Milan v skupščino in rekel: Ce ravnosem te mlad, bom se vendar s vsemi močmi učil, da osrečim svoje ljudstvo, Pregledoval je v obleki polkovnika vojake, ki so ga z velikim veseljem pozdraviti. Pri volitvi knjeza ao bili tndi vsi kouzoli nasoči, novega knjeza pa so pozdravili s tem, da so vsi svoj.i bandera razvili. Belgraški poslanci so za vlada rstvo predložili: Vojafikega ministra Blažu ovac a, prtj£-n j ega ministra ztmajiiib zadev Janeza Riatič-a in senaiora Gavriloviin. Imenovane je skupščina soglasno potrdila, 4. t m. je bila druga seja skupščine, v kteri so bili izvoljeni sledeči ministri: Ccntie jje predsednik mraisterstva in minister pravosodja, liadivoj Milojkovič je minister notraj-nib zadev iu začasni oskrbnik ministersiva zunajnih zadev. Ponta Jovanovič minister dennrstva, Markovič minister vojaštva. 5. t. m. je bil tudi mlad knjez v stolni erkvi za knjeza pomaziljen; celi Belgrad je bil v praitniSki obleki, Črna bandera so se odstranila in tribarvena razvila, ljudstvo J"e mladega knjeza vsikder iliecin sprijelo. i. velikim veseljem iu „Slava" Ko vi iar: Pravi sc, da se bode oBnovaio na Kranjski vrtnarsko društvo. Prav jc tako, tudi pri nas bi to sila potrebno bilo, ker taka druStva so zlo koristna, „Volkslrennd" piše, da ve iz gotovega vira, da je dožlo povelje na češko namestništvo, da se mora proti česki opoziciji prav ostro postavno postopati. C. k. dvornega svetovalca pr. c. k. naj visi sodutji na Dunaju. Schwabs, kije zadosti poznaš tudi na Koroškem, Kranjskem in Hrvaškem, so zaprli zavoljo go(jnfuega ponarejanje mcnjic in drugih pisem. V Ljubljani je visakocenjen župan dr. Costa, 3. t. m. spet začel žnpauovali — „Slava!" Grof Barbo in Lovro Pintar sta izročila na Dunaju pa peževemu poročniku za sv. Očeta na Kraujskeu nabranih frankov denarja. V Savinski dolini se je pred kratkim zgodila prav žalostna prigodba. 2 vozača sta z vozom, ua kterim sta imela treslo naloženo, s k ti sala prepeljati čez savinski most v Lc-tusu, ki jo ravno v popravljanju; če ravno seje jima odsvetovalo in ae tudi svetilo, notrla se je pa pod vozom začasna zagr3ja in voz se je s kenji iu voznikoma vred pre knenol v Sarino. Jeden konj jc taki kouec vzel, drugega pa so porušeni trami zlo «škodovali, tako tudi jednega izmed voznikov. V Ljubljani je odsek, ki je bil izvoljen, naertal postavo za osnovo društva pod naslovom „ D r u š t v o z a v r e s n i Ž e n j e in varstvo narodni b pravi e", dovršil svojo nalogo iti osnovana postava se je predložila e. k. Tladi vpotrjenje. Ah ne Iii tudi ti a m Stlrskim Slovencem bilo potre bnu takega društva. Za železuteo od sv. Petra (na Krasu) na Reko se je že začelo delo. V Rimu so je razglasila ua dan sv. Petra iu Pavla bula (slovesno papeževo pismo), b klerim je napovedan občni crkveui zbor na decembra I86Ö- Iz Iiisbruka se piše, da je tarne na gorah 2 in 3 t. m, mnogo snega padlo. Tudi iz Ogerske so došli glasi, da je po Kurpatab 2 in 3 t, m- mnogih snega padlo. Ne čuda tedaj, da |o pri nas te dni prav mrzlo bilo. 1?, Novega Sada piše „Napredak": Vladimira Jovanoviča, pravega vredni k a „Zastave" so ti a z a h te vanje srbske vlade ÜB. junija odpeljali v fleligrad, čes, da je kriv knjezovega ubijstva. V vsej Hrvaški in v treh okrajih Sirmijc je bil 23. junija okli ca n vojoi sod. Mescca septembra bodo nove volitve mestnega odbora v Trstu, ki je oh enem tudi dežel m zbor za Trst iu jegovo oblast. „Primorce" tedaj že zdaj spominja stanov nike tržaške okolice naj mislijo na to volitev in naj volijo narodne može. Izhod Ijubljaatkega „Sokola" dne prt. meseca je bil Zyunreduo sijajen, prav slavno so bili sprijeti v okolici ljubljanski v .ležiei, spodnjih, srednjih in gornjih Gameljnih, v Smartnu, Tacnu, na brodu, v Vižmarjib, št. Vidu iu v .Šiški, Vsi ti kraji so bili krasuo oki učeni in po noči razsvetljeni. „Slov. narod" pa piše o tem izhodu takole: „Ponosno sme reči „Sokol", da takega sprejema še ni doživelo nobeno društvo tia Krajnskcm, ponosno pa se tudi sme ozirati mati Slovenija na take sinove, ki domo rod rumu društvu naklanjajo toliko čast, in s tem kažejo, da jih srce gorko bije za slovensko reč, da jc narodna zavest živa pri njih, da nasprotna sila ni zadušila ljubezni do svojega naroda- S j. rej eni, kakor ga jc napravila okolica, skoz ktero je hodil „Sokol*,, ni posamezno delo jednega ali drugega, ves narod je bil jednega srca, povsod ista ljubezen ista navdušenost, povsod veseli presrčui obrazi, z eno besedo „Sokol" bil je povsod doma, m pozdravljen kakor pozdravlja brat brata. Velikansko iu sijajno okinčena je bila cela pot, koder je hodil, čez dvajset slavolokov s krepkimi napisi, pozdravi mladih zalih deklet in fantov, mož in žen, županov iu duhovnikov, vse vrstilo se je tako hitro, da veselja poskakujoče srce ni mogln tako hitro vsega sprejemati. — Moramo reči,, da nam veselja poskakuje srce vsikdar, kedar iz kakega kraja izvemo, da je ljudstvo zbnjeuo za narodno stvar, da kaže ljubezen do svojih rojakov do nmoda; veselja nam je tudi srce sknkalo, ko smo čuli o 1i lepi narodni vcselici in zatoraj izkhčemo: Živili vrJi prebivalci vseh vasi, ktere je „SokoP slavno obhodil! nNu zdravje" pa „Sokolu" 1 -__ m cona pretekli teden. Pšenice vpgm (drev etika) , Rji n J «imena „ Ovia , Turšice (kuruie vngnn ■Ajde n Prosa „ , Krompirja „ Govedine fnnt Teleline „ Svinje ti ne črstTe funt Drv Sfi" trdih «eženj iKlaftar) 1BN 1(1 II » „ 3 3 — ,. - y S y i. it. k. ri.i t.!tl.:k. U.|k. 4 oa s — 3,30 1 80 5 30 8 iS 0 9U 6 — .■¡'60- 3 — 3,80-- 2 16; 2110 — I- ,1 10 8 60 2 90 3 80 i 20 316 8'— Si 10 ItiO 135 3® —134 M» ■ -— 29 .'55 si— 3 70 ■ i 2(1 --- 1 ¡30 1 20 25 Mi—[34 F« Sit — 24;:— 25 .10- 9 — 8j—HO — - D Iti 0--- —— 3 Ü0 — 30 — (¡0 — Si — 481 so:; i'so t____ i 50I 7 — ___. i — r><3 L.'fcO 40 t — 45 -'75 10Ü i Ii.h — er, — SO..— b0 — fiO —.60 40|- 3S:— :!4--— -'i0 - lil.— 12-- Cesarski zlat velja ö fl. 37 kr. a. v. t/.i;o srebra 114.—. Kar»dno drž, posojilo U3.30. Loterlille srečke. V Gradcu (.julija 1860: 3O »T S« 1*3 Prihodnje erečkmje je 15. julija 44 LUdiica vroriniiti a. Oiisp. F. W—g. v Or. Ti ste relcli svojo, g. nasprotnik Eiiijo i zduj pa v našem Iii tu mir besedi, Oznanilo. Podpisani pripravlja za prodajo lepo zd r a v o s em e s v i 1 n i Ii č r v i č e v; ki hoče kupiti, naj se vkratkem oglasi. Lot semena izvrstnih milanskih črvičev se dobi za 3 gld, 50 kr., japatieških pa za 3 gld. Knpnje tudi domaČe kokone po ceni grnških svilerejcev. Dominik Čolnjk, veliki posestnik in Bvilorejco ua Drvanjn, pošla St. Lenhnrd \V, B. Oglas. Prndajalnica dišečega, (varilnega in barve nega blaga v Mariboru aprejema kmeliškega atnnn, ki je nuj manj 14 let star, je obiskoval jedno leto realno šob in je v besedi in pismu zmožen alo-venakega in nemškega jezika. Drugo se izve pri vreihiStvu : „Slov, Naroda", V angleški gornji zbornici jc došIo zdaj na dnevni red posvetovanje o češkem prašanju. Praska ¡Ida velike vojno-monareke priprave, kar Francoska zlo hudo gleda. h Srbske t. t. in, je skupščina v Topčidara izvolila soglasno Milana Ohrenovica IV. za srbskega knjcza. Po volitvi je doše! Milan v skupščino in rekel: Cc ravnosem te mlad, bom se vendar s vsemi močmi učil, da osrečim svoje ljudstvo. Pregledoval je v obleki polkovnika vojake, ki bo ga z velikim veseljem pozdraviti. Pri volitvi knjeza so bili tudi vsi konzoli nasoči, novega knjeza pa so pozdravili s tem, da so vsi svoja bandera razvili. Relgraški poslanci so za vlada rstvo predložili: Vojaškega ministra Blažu ovac a, prejšnjega ministra zunajiiib zadev Janeza Ristič-a in senaiora Gavriluvičn. Imenovane je skupščina soglasno potrdila, 4. t. m. je bila druga seja skupščine, v kteri so bili izvoljeni sledeči ministri: Ccntie je predsednik mraieterstva in minister pravosodja, Kadi vaj Milojkovie je minister nolraj-nib zadev iu začasni oskrbnik ministersiva zunajnih zadev. Ponta Jovanovič minister dennrstva, Markovi® minister vojaštva. 5. t. m- je bil tudi mlad knjez v stolni erkvi za knjeza pomaziljcn; celi Belgrad je bil v prazniški obleki, Črna bandera so se odstranila in tribarvena razvila, ljudstvo J"e mladega ki i jeza vsikder iliecm sprijelo. i. velikim veseljem iu „Slava- Ko vi iar: Pravi se, ila se bode oBnovaio na Kranjski vrtnarsko društvo. Prav jc tako, tudi pri nas bi to sila potrebno hilo, ker taka društva so zlo koristna, „Volkslrennd" piše, da vo iz gotovega vira, da je došlo povelje na češko namesttiištvo, da se mora proti češki opoziciji prav ostro postavno postopati. C. k. dvornega svetovalca pr. c. k. naj viSi sodntji na Dunaju. Schwab», kije zadosti poznan tudi na Koroškem, Kranjskem in Hrvaškem, so zaprli zavoljo goljuiuega ponarejanje menjic in drugih pisem. V Ljubljani je visokocenjen župan dr. Costa, 3. t. m. spet začel županova ti — „Slava!" Grof Barbo in Lovro Pintar sta izročila na Dunaju pa peževemu poročniku za sv. Očeta na K ran j skeu nabranih frankov denarja. V Savinski dolini se je pred kratkim zgodila prav žalostna pri godba. 2 vozača sta z vozom, na kterim sta imela ¿resi o naloženo, š k ti sala prepeljali čez savinski most v Lc-tueu, ki jt) ravno v popravljanju; če ravno seje jima odsvetovalo in še tudi svetilo, notrla se je pa pod vozom začasna zagr3ja in voz se je s konji iu voznikoma vred pre kneuol v Sivino. Jeden konj je taki kouee vzel, drugega pa so porušeni trami zlo «škodovali, tako tudi jednega izmed voznikov. V Ljubljani je odsek, ki je bil izvoljen, načrtal postavo za osnovo društva pod našlovom „ D r u š t v o z a v r e s n i č e n j e in varstvo narodnih pravi e", dovršil svojo nalogo Iti osnovana postava sc je predložila c. k. vladi v polnjenje. Ali ne bi tudi nam Stirskim Slovencem bilo potrebno takega društva. Za železuteo od sv. Potrn (na Krasu) na Roko sc je že začelo delo, V Himu so je razglasila na dan sv. Petra iu Pavla bula (slovesno papeževo pismo), s klerim je napovedan občni crkveul zbor na decembra 1S6Ö- Iz Insbrttka se piše, da je tarne na gorah 2 in 3 t. m, mnogo snega padlo. Tudi iz Ogerske so fiošli glasi, da je po Karpatah 2 in 3 t, m- mnogo"^ euega padlo. Ne čuda tedaj, da |o pri nas te dni prav mrzlo bilo. Iz Novega Sada piše „Napredak": Vladimira Jovanoviča, pravega vredni ka „Zastave" so na zah te vanje srbske vlade SJS. junija odpeljali v fleligrad, češ, da je kriv knjciovega ubijstva. V vsej Hrvaški in v treh okrajih Sirmijc je bil 23. junija okli ca n vojni sod. Mescca septembra bodo nove volitve mestnega odbora v Trstu, ki jo ob enem tudi deželni zbor za Trst iu jegovo oblast. „Primorce" tedaj že zdaj spominja staiiosnikc tržaške okolice naj mislijo na to volitev in naj volijo narodne može. Izhod Ijubljaatkega „Sokolu" dne ii*. prt. meseca je bil Kvunreduo sijajen, prav slavno so bili sprijeti v okolici ljubljanski v .ležici, spodnjih, srednjih in gornjih Gameljnib, v Smartnu, Tacnu, na brodu, v Vižmarjib, št. Vidu iu v Šiški, Vsi ti kraji so bili krasuo oki učeni iu po noči razsvetljeni. „Slov. narod" pa piše o tem izhoda takole: „Ponosno sme reči „Sokol", tla takega sprejema še ni doživelo nobeno društvo tia Krajnskem, ponosno pa se tudi sme ozirati mati Slovenija na take sinove, ki domo rod rumu društvu naklanjajo toliko čast, in a tem kažejo, da jih srce gorko bije za slovensko reč, da je narodna zavest živa pri njih, da nasprotna sila ni zadušila ljubezni do svojega naroda- rej eni, kakor ga jc napravila okolica, skoz ktero je hodil „Sokol*,, ni posamezno delo jednega ali drugega, ves narod je hit jednega srca, povsod ista ljubezen ista navdušenost, povsod veseli presrčui obrazi, z eno besedo „Sokol" bil je povsod doma, m pozdravljen kakor pozdravlja brat hrata. Velikansko iu sijajno okinčena je bila cela pot, koder je hodil, čez dvajset slavolokov s krepkimi napisi, pozdravi mladih zalih deklet in lautov, mož in žen, županov in duhovnikov, vse vrstilo se je tako hitro, da veselja poskakujoče srce ni moglo tako hitro vsega sprejemati. — Moramo reči, da nam veselja poskakuje srce vsikdar, keilar iz kakega kraja izvemo, da je ljudstvo zhujeuo za narodno stvar, da kaže ljubezen do svojih rojakov do naioda; veselja nam je tudi srce sknkalo, ko smo čuli o ti lepi narodni vcselici in zatoraj izkbeenio: Živili vrli prebivalci vseh vasi, ktere je „SokoP slavno obhodil! nNa zdravje" pa „Sokolu" 1 -__ m cona pretekli teden. Pšenice vpgm (dreveulLB) , Rji n J «imena „ Ovia , Turšice (turu i.j vngnn ■Ajde n PrtMR ,, r Kroni pirjn „ Govedine font Teleline „ Svinjetice črHtTC funt Drv Sfi" trdih «ežeuj iKlaltar) 1BN „ 1(1 II 11 » „ 3 3 — , ■ - y S y i. U. k. ri.i t.!tl,:k. k. 4 90 a — 3,30 ] CO 5 30 8 iS JS so s — -! 60 3 — 3,80-- 2 16; 2110 — I- 8 10 3 60 2 SO 3 30 a 20 3 16 S— Si 10 ItiO 135 i — 38 si— 3 70 .i aa --- 1 ¡30 1 20 25 M1—24 M iä ~ 24;:— 25 . tO^ 9 — sj—HO — - D Iti 0--- —3 SO — 30 — (¡0 — Ü5 —481 so:.! i'so t____ 6 50I 7 — ___. i — r><3 ^-'i.O 40 1 — 45 -'75 10Ü l lo —. er, — 00..— ¿0 — fiO —.60 40U as:— :!4--— -'¡0 - lil,— 12-- Cesarski zlat velja 5 fl. 37 kr. a. v. t/.i;o srebra 114.—. Kar»dno drž, posojilo U3.30. LofcrijiK1 srečke. V Gradcu (. julija 1860: ,5O »T S« «3 Prihodnje ereekmje je 15. julija 44 MsOticn ircihiiNlva, O OB p. F. W—g. v Or, Ti ste rekli svojo, g. nasprotnik Eiiijo i zduj pa v naeem Iii tu mir besedi, Oznanilo. Podpisani pripravlja, za prodajo lepo zd r a v o a eni e s v i 1 n i h č r v i č e v; ki hoče kupiti, naj se vkratkem oglasi. Ijot semena izvrstnih milanskih črvičev se dobi za 3 gld, 50 kr., japaneških pa za 3 gld. Kupuje tudi domaČe kokone po ceni graških svilorejcev. Dominik Čolnjk, veliki posestnik in evilorejce ua Drvanjn, pošla St. Lenhnrd \V, B. Oglas. Prndajalnica dišečega, (varilnega in barve nega blaga v Mariboru sprejema kmetiškega stann, ki je naj manj 14 let star, je obiskoval jeduo leto realno šob in je v besedi in pismu zmožen slovenskega in nemškega jezika. Drugo se izve pri vreihištvu ; „Slov. Naroda". V angleški gornji zbornici jc doiilo zdaj na dnevni red posvetovanje o češkem prašanju. Praska dda velike vojno-mouareke priprave, kar Francoska zlo hndo gleda. Iz Srbske t. t, m, je skupščina v Topčidart izvolila soglasno Milana Ohrenovica IV. za srbskega knjeza. Po volitvi je došel Milan v skupščino in rekel: Cc ravnosem te mlad, bom sc vendar s vsemi močmi učil, da osrečim sva jc ljudstvo. Pregledoval je v obleki polkovnika vojake, ki bo ga z velikim veseljem pozdraviti. Pri volitvi knjeza so bili tndi vsi kouzoli nasoči, novega knjeza pa so pozdravili s tem, da so vsi svoj.i bandera razvili. Uelgt-aški poslanci so za vlada rstvo predložili: Vojaškega ministra Plaznovaca, prtjš-n j ega ministra zunajilib zadev Janeza Kistič-a in senalera Gavrilovičn. Imenovane je skupščina noglasno potrdila, 4. 1. m. je bila druga seja skupščine, v kteri so bili izvoljeni sledeči ministri: C en t i 6 jo predsednik mraieterstva in minister pravosodja, Kadi vaj Milojkovič je minister nolraj-nib zadev iu začasni oskrbnik ministersiva zunnjnib zadev. Ponta Jovanovič minister dennrstva, Markovi® minister vojaštva. 5. t. m. je bil tudi mlad knjez v stolni erkvi za knjeza pomaziljen; celi llelgrad je bil v praitniški obleki, Črna b&nders so se odstranila in tribarvena razvila, ljudstvo J"e mladega knjeza vsi kder ilieem sprijelo. z velikim veseljem iu „Slava" Ko vi iar: Pravi se, da se bode oBnovaio na Kranjski vrtnarsko društvo. Prav jc tako, tudi pri nas bi to sila potrebno tnlö, ker taka društva so zlo koristna, „Volkslrennd" piše, da vo iz gotovega vira, da je došlo povelje na češko natoestništvo, da se mora proti česki opoziciji prav ostro postavno postopati. C. k. dvornega svetovalca pr. c. k. naj visi sodutji na Dunaju, ßchwaba, kije zadosti poznan tudi na Koroškem, Kranjskem iu Hrvaškem, so zaprli zavoljo go^jafuega ponarejanje menjic in drugib pisem. V Ljubljani je visokoeenjen župan dr. Costa, 3. t. m. spet začel žnpauovali — „Slav»!'1 Grof Parim in Lovro Pintar sta izročila na Dunaju papeževemu poročniku za sv. Očeta na K ran j skeu nabranih frankov denarja. V lavinski dolini se je pred kratkim zgodila prav žalostna prigodha. 2 vozača sta z vozom, ua kterim sta imela ereslo naloženo, š k ti šala prepeljali čez savinski most v Lc-tusu, ki jo ravno v popravljanju; če ravno seje jima odsvetovalo in ac tudi svetilo, potrla se je pa pod vozom začasna zagraja in voz se je s kenji iu voznikoma vred pre knenol v Sarino. Jeden konj je taki konec vzel, drugega pa so porušeni trami zlo «škodovali, tako tudi jednega izmed voznikov. V Ljubljani je odsek, ki je bil izvoljen, naertal postavo za osnovo društva pod naslovom „ D r u i t v o z a v r e s n i & o n j e in varstvo narodni b pravi«1', dovršil svojo nalogo iti osnovana postava se je predložila e. k. vladi vpotrjenje. Ali ne bi tudi nam Stirskim Slovencem bilo potrebno takega društva. Za železuteo od sv. Potrn (na Krasu) na Reko se je že začelo delo. V Iii mu so je razglasila na dan sv. Petra iu Pavla bula (slovesno papeževo pismo), s kterim je napovedan občni er k v en I zbor na decembra 1S6Ö- Iz Insbruka sc piše, da je tarne na gorah 2 in 3 t. m, mnogo snega padlo. Tudi iz Ogerske so došli glasi, da je po Karpatih 2 in 3 t, m. mnogih snega padlo. Ne čuda tedaj, da |o pri nos to dni prav mrzlo bilo. Iz Novega Sada piše „Napredak": Vladimira Jovonoviča, pravega vredni k a „Zastave" so na z a h te vanje srbske vlade SJS. junija odpeljali v fleligrad, čes, da jc kriv knjezovega ubijstva. V vsej Hrvaški in v treh okrajih Sirmijc je bil 23. junija okli ca □ vojni sod. Mescea septembra bodo nove volitve mestnega odbora v Trstu, ki je ob enem tudi dežel m zbor za Trat iu jegovo oblast. „Primorec" tedaj že zdaj spominja stauosnikc tržaške okidicc naj mislijo na to volitev in naj volijo narodne može. Izhod Ijubljaatkega „So kola" dne prt. meso ca je bil zvunreduo sijajen, prav slavno so bili sprijeti v okolici ljubljanski v .ležici, spodnjih, srednjih in gornjih Gameljnih, v Smartnu, Tacnu, na brodu, v Vižmarjib, št. Vidu iu v .Šiški, Vsi ti kraji so bili krasno oki učeni in po noči razsvetljeni. „Slov. narod" pa piše o tem izhodu tu kole: „Ponosno sme reči „Sokol", da takega sprejema še nI doživelo nobeno društvo na Krajnskcm, ponosno pa se ludi sme ozirati mati Slovenija na take sinove, ki damoTodntmu društvu naklanjajo toliko čast, in a tem kažejo, da jih srce gorko bije za slovensko reč, da jc narodna zavest živa pri njih, da nasprotna sila ni zadušila ljubezni do svojega naroda. S j. rej eni, kakor ga jc napravila okolica, skoz ktero je hodil „Sokol", ni posamezno delo jednega ali drugega, ves narod je bil jednega srca, povsod ista ljubezen ista navdušenost, povsod veseli presrčui obrazi, z eno besedo „Sokol" bil je povsod doma, m pozdravljen kakor pozdravlja brat brata. Velikansko in sijajno okinčena je bila cela pot, koder je hodil, čez dvajset slavolokov s krepkimi napisi, pozdravi mladih zalih deklet in fantov, mož in žen, županov iu duhovnikov, vse vrstilo se je tako hitro, da veselja poskakujoče srce ni mogln tako hitro vsega sprejemati. — Moramo reči,, da nam veselja poskakuje srce vsikdar, kedar iz kakega kraja izvemo, da je ljudstvo zbnjeno za narodno stvar, da kaže ljubezen do svojih rojakov do nmoda; veselja natn je tudi srce sknkalo, ko smo čuli o li lepi narodni vcselici in zatoraj izkhčemo: Živili vrJi prebivalci vseh vasi, ktere je „SokoP slavno obhodil! nNu zdravje" pa „Sokolu" 1 -__ m cona pretekli teden. Pšenice vpgm (drev etika) , Rji n J «imena „ Ovia , Turšice (liiiruie vngnn ■Ajde n Fr£MR „ , Krompirja „ Govedine font Teleline „ Svinjetice črHtve funt Drv Sfi" trdih «eženj iKlaftar) 1BN ¡1 1(1 li 11 » „ 3 3 — ,. - y S y i. it. k. ri.i k.!ll,:k. rt.:k. 4 oa 5 — 4,30 I 80 5 30 8 iS 0 9U 6 — -! 60 3 — 3,80-- 2 16; 2110 —I- ,1 10 8 60 2 90 3 30 Ü 20 rtli 8'— Si 10 ItiO 135 —'atw —■iit-4 M» ■ -— 29 .'55 si— 3 70 .i aa --- 1 ¡30 1 20 25 Mi—[34 M Sit — 24;:— 25 .10^ 8j—HO — - D Iti 0--- —3 SO — 30 — (¡0 — Si —4SI so:.! i'so i____ i Mi! 'i — ___. i — r>0 ^-'JiO 40 t — iS -'75 10Ü l Ii.h — er, — 00..— bO — fiO —.60 „ asi— ;J4--- -'io - -- Cesarski zlat velja ö fl. 37 kr. a. v. t/.i;o srebra 114.—. Kar»dno drž, posojilo U3.30. Loterlille srečke. V Gradcu (.julija 1860: ,5O »T S« 1*3 Prihodnje erečkmje je 15. julija 44 lastnica vroriniiti a. O OB p. F. g. v Or. Ti ste rekli svojo, g- nasprotnik Eiiijo i zduj pa v naeem Iii tu mir besedi, Oznanilo. Podpisani pripravlja, za prodajo lepo zd r a v o s eni c s v i 1 n i li č r v i č e v; ki hoče kupiti, naj se vkratkem oglasi. Lot semena izvrstnih milanskih črvičev se dobi za 3 gld. 50 kr., japaueškiii pa za 3 gld. Kupuje tudi domaČe kokone po ceni grnških svilorejcev. Dominik Čolnjk, veliki posestnik in evilorejcu un Drvanjn, pošla St. Lenhnrd B. Oglas. Prndajalniea dišečega, (varilnega in barve nega blaga v Mariboru sprejema kmeliškega stanu, ki je nuj manj 14 iet star, je obiskovat jedno leto realno šob in je v besedi in pismu zmožen slovenskega in nemškega jezika. Drugo se izve pri vretbiStvu ; „Slov, Naroda". V angleški gornji zbornici je došlo zdaj na dnevni red posvetovanje o češkem prašanju. Praska dda velike vojno-monnreke priprave, karFram coska zlo hudo gleda. h Srbske t. t, m, je skupščina v Topčidara izvolila soglasno Milana Ohrenovica IV. za srbskega knjeza. Po volitvi je doše! Milan v skupščino in rekel: Cc ravnosem še mlad, bom se vendar s vsemi močmi učil, da osrečim svoje ljudstvo. Pregledoval je v obleki polkovnika vojake, ki bo ga z velikim veseljem pozdraviti. Pri volitvi knjeza ao bili tudi vsi konzoli nasoči, novega knjeza pa so pozdravili s tem, da so vsi svoja bandera razvili. Belgraški poslanci so za vlada rstvo predložili: Vojafikega miuistra Blažu ovac a, prejšnjega ministra zim ajoib zadev Janeza Kistič-a in senatora Gavrilovičn. Imenovane je skupščina soglasno potrdila, 4. 1. m. je bila droga seja skupščine, v kteri so bili izvoljeni sledeči ministri: Ccntič. jo predsednik mraieterstva in minister pravosodja, Kadi vaj Milojkovič je minister notraj-iiib zadev iu začasni oskrbnik ministersiva zunnjnih zadev. Ponta Jovunovič minister dennrstva, Markovi® minister vojaštva. 5. t. m. je bil tudi mlad knjez v stolni erkvi za knjeza pomaziljcn; celi Belgrad je bil v prazniSki obleki, Črna bandera so se odstranila in tribarvena razvila, ljudstvo J"e mladega knjeza vsi kder ilicem sprijelo. z velikim veseljem in „Slava- Ko vi car: Pravi se, da se bode oBnovaio na Kranjski vrtnarsko društvo. Prav je tako, tudi pri nas bi to sila potrebno UilO, ker taka društva so zlo koristna, „Volkslrenud" piše, da vo iz gotovega vira, da je došlo povelje na češko natnesttiištvo, da se mora proti česki opoziciji prav ostro postavno postopati. C. k. dvornega svetovalca pr. c. k. naj visi sodutji na Dunaju, ßckwaba, kije zadosti poznan tudi na Koroškem, Kranjskem iu Hrvaškem, so zaprli zavoljo go^jnfnega ponarejanje menjic in drugih pisem. V Ljubljani je visokoeenjen župan dr. Costa, 3. t. m. spet začel županova ti — „Slava!" Grof Barbo in Lovro Pintar sta izročila na Dunaju pa peževemu poročniku za sv. Očeta na Kranjskeu nabranih frankov denarja. V Savinski dolini se je pred kratkim zgodila prav žalostna pri godba. 2 vozača sta z vozom, ua kterim sta imela treslo naloženo, skušala prepeljali čez savinski most v Lc-tueu, ki je ravno v popravljanju; ee ravno seje jima odsvetovalo in ac tudi svetilo, potrla se je pa pod vozom začasna zagr3ja in voz ee je s konji iu voznikoma vred pre kucuol v Savino. Jeden konj jc taki kouee vzel, drugega pa so porušeni trami zlo «škodovali, tako tudi jednega izmed voznikov. V Ljubljani jc odsek, ki je bil izvoljen, naertal postavo za osnovo društva pod našlo vom „ D r u š t v o z a v r e s n i č e n j e in varstvo narodnih pravic", dovršil svojo nalogo iti osnovana postava se je predložila e. k. vladi vpoirjenje. Ali ne bi tudi nam Stirskim Slovencem bilo potrebno takega društva. Za železuteo od sv. Potrn (na Krasu) na Reko sc je že začelo delo. V Iii mu so je razglasila ua dan sv. Petra iu Pavla bula (slovesno papeževo pismo), b klerim jc napovedan občni crkveui zbor na decembra I86Ö- Iz Insbruka se piše, da je tamo na gorah 2 in 3 t. m. mnogo snega padlo. Tudi iz Ogerske so došli glasi, da je po Karpatnh 2 in 3 t, m- mnogih snega padlo. Ne čuda tedaj, da |o pri nas te dni prav mrzlo bilo. Iz Novega Sada piše „Napredak": Vladimira Jovanoviča, pravega vredni ka „Zastave" so na zah te vanje srbske vlade SJS. junija odpeljali v fleligrad, češ, da jc kriv knjezovega utnjslvu. V vsej Hrvaški in v treh okrajih Sirmijc je bil 23. junija okli ca n vojni sod. Mescca septembra bodo nove volitve mestnega odbora v Trsta, ki je ob enem tudi dežel m zbor za Trst iu jegovo oblast. „Primorce" tedaj že zdaj spominja slauosaike tržaške okolicc naj mislijo na to volitev in naj volijo narodne moie. Izhod Ijubljaatkega „Sokola" dne ii*. prt. meseca je bil zvunredno sijajen, prav slnvno so bili sprijeti v okolici ljubljanski v .ležiei, spodnjih, srednjih in gornjih Gameljnib, v Smartnu, Tacnu, na brodu, v Vižmarjib, št. Vidu in v .Šiški, Vsi ti kraji so bili krasno oki učeni iu po noči razsvetljeni. „Slov. narod" pa piše o tem izhodu takole: „Ponosno sme reči „Sokol", da takega sprejema še ni doživelo nobeno društvo tia Krajnskem, ponosno pa se tudi sme ozirati mati Slovenija na take sinove, ki domoTodntmu društvu naklanjajo toliko čast, in a tem kažejo, da jih srce gorko bije za slovensko reč, da je narodna zavest živa pri njih, da nasprotna sila ni zadušila ljubezni do svojega naroda. Sjrej eni, kakor ga jc napravila okolica, skoz ktero je bodi I „Sokol", ni posamezno delo jednega ali drugega, ves narod je bil jednega srca, povsod ista ljubezen ista navdušenost, povsod veseli presrčui obrazi, z eno besedo „Sokol" bil je povsod doma, iu pozdravljen kakor pozdravlja brat brata. Velikansko iu sijajno okinčena je hi In cela pot, koder je hodil, čez dvajset slavolokov s krepkimi napisi, pozdravi mladih zalih deklet in lautov, mož in žen, županov in duhovnikov, vse vrstilo se je tako hitro, da veselja poskakujoče srce ni mogln tako hitro vsega sprejemati. — Moramo reči,, da nam veselja poskakuje srce vsikdar, kedar iz kakega kraja izvemo, da je ljudstvo zhujeuo za narodno stvar, da kaže ljubezen do svojih rojakov do naioda; veselja nam je tudi srce sknkalo, ko smo čuli o ti lepi narodni veselici in zatoraj izkbčemo: Živili vrli prebivalci vseh vnsi, ktere je „SokoP slavno obhodil! nNu zdravje" pa „Sokolu" 1 -__ m cona pretekli teden. Pšenice vpgm (drevenim) , Rji B Jučuiena „ Ovia , Turšice (liiiruie vngnn ■Ajde n ProHR ,, , Kroni pirjn „ Govedine font Teleline „ Svinjetine či-hItc funt Drv Sfi" trdih «eženj iKlaftar) 1BN „ 1(1 W tt * „ 3 3 — , ■ - y S y i. ti. k. H.i k.!tl.:k. rt.|k. 4 oa s — 4,30 1 80 5 30 8 iS 0 9U 6 — .-¡'60- 3 — 3,80-- 2 16; 2110 — I- ,1 10 8 60 2 90 3 30 & 20 rt 16 Si 10 ItiO 186 —'atw —■itt-4 |u!io' ■ -— 29 .'55 si— 3 70 .i aa --- 1 ¡30 l 20 25 Mj—[34 M S3 — 24;:— an .10^ a.'! sj—Ho — - D Iti 0--- —3 SO — 30 — (¡0 — Si —481 so:.! i'so _____ 6 6(1! 7 — ___. i —'iiO ^-'i.O 40 t — iS -'76 10Ü l iti — er, — 00..— bO — fiO —.60 „ asi— ;J4--- -'io - -- Cesarski zlat velja ö fl. 37 kr. a. v. t/.i;o srebra II-L—. Kar»dno drž, posojilo U3.30. Loterlille srečke. V Gradca I, julija 1860: 5O »T S« «3 Prihodnje ereekmje je 15. julija 44 I,U(llien ireiiniNlva, O OB p. F. g. v Or. Vi ste rekli svojo, g. nasprotnik Eiiijo i zduj pa v naeem Iii tu mir besedi, Oznanilo. Podpisani pripravlja za prodajo lepo zd r a v o s em e s v i 1 n i h e r v i č e v; ki hoče kupiti, naj se vkratkem oglasi. Ijot semena izvrstnih milanskih črvi če v se dobi za 3 gld, 50 kr., japuneških pa za 3 gld. Kupuje tudi domaČe kokone po ceni grnških svilorejcev. Dominik Čolnjk, veliki posestnik in evilorejce ua Drvanj'n, pošla St. Lenhnrd B. Oglas. Prodajalniea dišečega, (varilnega in barve nega blaga v Mariboru sprejema kmeliškega stanti, ki je naj manj 14 iet star, jc obiskoval jeduo leto realno šob in je v besedi in pismu zmožen slovenskega in nemškega jezika. Drugo se izve pri vredništvu ; „Slov, Naroda". V angleški gornji zbornici jc došlo zdaj na dnevni red posvetovanje o češkem prašanju. Pruska aeEa velike vojno-mouareke priprave, kar Francoska zlo hudo gleda. Iz Srbske t. t, in, je skupščina v Topčidarn izvolila soglasno Milana Ohrenovica IV. za srbskega knjcza. Po volitvi je doše! Milan v skupščino in rekel: Cc ravnosem te mlad, bom sc vendar s vsemi močmi učil, da osrečim svoje ljudstvo. Pregledoval je v obleki polkovnika vojake, ki bo ga z velikim veseljem pozdraviti. Pri volitvi knjeza so bili tudi vsi konzoli nasoči, novega knjeza pa so pozdravili s tem, da so vsi svoja bandera razvili. Belgt-aški poslanci so za vlada rslvo predložili: Vojaškega ministra Blaznovaea, prejšnjega ministra zunajiiib zadev Janeza Ristič-a in senaiora Gavrilovičn. Imenovane je skupščina soglasno potrdila, 4. 1. m. je bila droga seja skupščine, v kteri so bili izvoljeni sledeči ministri: C en t i 6 jo predsednik mraieterstva in minister pravosodja, Kadi vaj Milojknvič je minister nolraj-nih zadev in začasni oskrbnik ministersiva zunajnih zadev. Ponta Jovanovič minister dennrstva, Markovjč minister vojaštva. 5. t. m. je bil tudi mlad knjez v stolni erkvi za knjeza pomaziljen; celi lielgrad je bil v prazniški obleki, Črna handera so se odstranila in tribarvena razvila, ljudstvo mladega knjeza vsikder Jieciu sprijelo. z velikim veseljem iu „Slava- Ko vi iar: Pravi sc, da se bode oBnovaio na Kranjski vrtnarsko društvo. Prav jc tako, tudi pri nas bi to sila potrebno bilo, ker taka društva so zlo koristna, „Volkslrennd" piše, da vo iz gotovega vira, da je došlo povelje na češko namestiiištvo, da sc mora proti česki opoziciji prav ostro postavno postopati. C. k. dvornega svetovalca pr. c. k. naj viSi sodniji na Dunaju, Schwab», kije zadosti poznaa tudi na Koroškem, Kranjskem in Hrvaškem, so zaprli zavoljo guljufoega ponarejanje menjic in drugih pisem. V Ljubljani je visokoeenjen župan dr. Costa, 3. t. m, spet začel žnpauovali — „Slava !fl Grof Barbo in Lovro Pintar sta izročila na Dunaju papeževemu poročniku za sv. Očeta na Kranjskeu nabranih frankov denarja. V Savinski dolini se je pred kratkim zgodila prav žalostna pri godba. 2 vozača sta z vozom, ua kterim staiaiela treslo naloženo, skušala prepeljali čez savinski most v Lc-tueu, ki jo ravno v popravljanju; če ravno seje jima odsvetovalo in še tudi sveti U^ potrla se jc pa pod vozom začasna zagr3ja tu voz se je s konji in voznikoma vred pre kncuol v Savino. Jeden konj je tnki konec vzel, drugega pa so porušeni trami zlo «škodovali, tako tudi jednega izmed voznikov. V Ljubljani je odsek, ki je bil izvoljen, načrtni postavo za osnovo društva pod našlo vem „ D r u S t v o z a v r e s n i č e n j e in varstvo narodnih pravie", dovršil svojo nalogo iti osnovana postava se je predložila e. k. vladi vpotrjenje. Ali ne bi tudi nam Stirskim Slovencem bilo potrebno takega društva. Za železuteo od sv. Potra (na Krasu) na Reko sc je že začelo delo. V Rimu so je razglasila ua dan sv. Petra iu Pavla bula (slovesno papeževo pismo), b klerim je napovedali občni crkveui zbor na decembra 186Ö- Iz Insbruka sc piše, da je tamo na gorab 2 in 3 t. m, mnogo snega padlo. Tudi iz Ogerske so finali glasi, da je po Karpatah 2 in 3 t, m- mnogih snega padlo. Ne čuda tedaj, da |o pri nos to dni prav mrslo bilo. Iz Novega Sada piše „Napredak": Vladimira Jovanoviča, pravega vredni k a „Zastave" Bo na z a lite vanje srbske vlade SJS. junija odpeljali v fleligrad, češ, da jo kriv knjezovega ubijstva. V vsej Hrvaški in v treh okrajih Sirmijc je bil 23. junija okli ca n vojni sod. Mescea septembra bodo nove volitve mestnega odbora v Trstu, ki j c ob enem tudi dežel m zbor za Trst iu jegovo oblast. „Primorce" tedaj že zdaj spominja staiiosnikc tržaške okolice naj mislijo na to volitev in naj volijo narodne moie. Izhod Ijubljaatkega „Sokola" dne prt. meso ca je bil zvunreduo sijajen, prav slnvno so bili sprijeti v okolici ljubljanski v .Icžici, spodnjih, srednjih in gornjih Gameljnib, v Smartnu, Tacnu, na hlodu, v Vižmaijib, st. Vidu iu v Šiški, Vsi ti kraji io bili krasno oki učeni in po noči razsvetljeni. „Slov. narod" pa piše o tem izhodu tu kole: „Ponosno sme reči „Sokol", da takega sprejema še ni doživelo nobeno društvo tia Krajnskcm, ponosno pa sc tudi sme ozirati mati Slovenija na take sinove, ki domoTodntmu društvu naklanjajo toliko čast, in a tem kažejo, da jih srce gorko bije za slovensko reč, da jc narodna zavest živa pri njih, da nasprotna sila ni zadušila ljubezni do svojega naroda. S j. rej eni, kakor ga jc napravila okolica, skoz ktero je hodil „Sokol", ni posamezno delo jednega ali drugega, ves narod je bil jednega srca, povsod ista ljubezen ista navdušenost, povsod veseli presrčui obrazi, z eno besedo „Sokol" bil je povsod doma, iu pozdravljen kakor pozdravlja brat brata. Velikansko in sijajno okinčena je bila cela pot, koder jc hodil, čez dvajset slavolokov s krepkimi napisi, pozdravi mladih zalih deklet in fantov, mož in žen, županov iu duhovnikov, vse vrstilo so je tako hitro, da veselja poskakujoče srce ni moglo tako hitro vsega sprejemati. — Moramo reči, da nam veselja poskakuje srce vsikdar, kedar iz kakega kraja izvemo, da je ljudstvo zhujeuo za narodno stvar, da kaže ljubezen do svojih rojakov do nmoda; veselja nam je tudi srce sknkalo, ko smo čuli o ti lepi narodni vcselici in zatoraj i zk licem o J Živili vrli prebivalci vseh vasi, kiere je „Sokol* slavno obhodil! nNu zdravje" pa „Sokolu" 1 -__ m cona pretekli teden. Pšenice vpgm (drevenim) , Rji n Jučrnena „ Ovia , Turšice (liuruie vngnn Ajde n Prana ,, , Kroni pirjn „ Govedine funt Teleline „, Svinjetice erstve funt Drv Sfi" trdih «eženj iKlaftar) 1 Bh „ 1(1 11 » „ 3 3 — ,. - y S ^ i. ii. k. ri.i t.!tl,:h. rt.|k. 4 Dtl a — 4,30 1 80 5 30 8 iS 0 9(1 S — .■¡'60- 3 — 3,80-- 2 1S i 2110 —I- ,1 10 8 60 i SO 3 30 a so a is 8'— Si 10 1 Ü0 186 —'atw —■itt-4 M» ■ -— 28 .'55 81— 2 70 .i aa --- li30 1 20 25 Mj—[34 F« itf — 24;:— 26 10^ 9 — sj—Ho — - D It 0--- —— 3 Ü0 — 30 — (¡0 — Si -'iS! so:; i'so t____ 6 50I 7 — ___. i — 50 L.'fco 40 1 — iS -'76 10Ü l Ii.h — er, — DQ!;~ b0 — fiO —.60 „ asi— ;J4--- -'iO - M,— u-- Cesarski zlat velja ö fl. 37 kr. a. v. t/.i;o srebra 114.—. Kar»dno drž, posojilo U3.30. Loterljne srečke. V Gradcu (.julija 1860: 3O »T S« «3 Prihodnje ereekmje je 15. julija 1B6£. 44 IjUtllicn irciiiiiNlva, O OB p. F. g. t Or. Vi ste releli svojo, g. nasprotnik EVijo i zduj pa v našem Iii tu mir besedi, Oznanilo. Podpisani pripravlja za prodajo lepo zd r a v o s em e s v i 1 n i h č r v i č e v; ki hoče kupiti, naj sc vkratkem oglasi. Lot semena izvrstnih milaneških črvičev se dobi za 3 gld, 50 kr., japaneških pa za 3 gld. Knpnje tudi domaČe kokone po ceni grnškib svilorejcev. Dominik Čolnjk, veliki posestnik in evilorejce ua Drvanjn, pošla St, Lenhnrd \V, B- Oglas. Prodajalnica dišečega, (varilnega in barve nega blaga v Mariboru sprejema kmetiškega stnnn, ki je naj manj 14 iet star, je obiskoval jedno leto realno šob in je v besedi in pismu zmožen slovenskega in nemškega jezika. Drugo se izve pri vreihištvu ; „Slov. Naroda".