SLOVENSKI
Izdaja tasoplsno-založniSko podjetje SZDL .NaS Osa. — Direktor: Radi Janhaba — Odgovorni urednik: Sergej VoSnJak — Tiska tiskarna «Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva allea s, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva allea 8, telefOD 21-836, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832	— Poštni
predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-.Т.-Ш — Mesečna naročnina 290 din
Razgovor med predsednikom Titom in egiptovskim premierom Naserjem
Prijateljsko in vsestransko posvetovanje o mednarodnih problemih in o vprašanjih, ki neposredno zanimajo obe državi — Predsednik Tito je sprejel povabilo na uradni obisk v Egiptu
»Galeb«, 5. febr. (Tanjug) Po končanih razgovorih med predsednikom republike Titom in egiptovskim vladnim predsednikom Naserjem je bilo objavljeno naslednje uradno sporočilo:
»Predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz-Tito in predsednik vlade republike Egipta Gamal Abdel Naser sta se sesia 5. februarja 1955 na ladji jugoslovanske vojne mornarice »Galebe, ko je vozila skozi Sueški prekop. Sestanek, ki so se ga udeležili tudi sodelavci predsednika republike in predsednika vlade, je minil v ozračju prisrčnosti in medsebojnega razumevanja, ki sta odraz prijateljskih zvez med Egiptom in Jugoslavijo. Sestanek je nudil priložnost za prijateljsko in vsestransko posvetovanje tako o mednarodnih problemih splošnega pomena kot o vprašanjih, ki neposredno zanimajo obe državi.
Glede zvez med Egiptom in Jugoslavijo je bilo z zadovoljstvom ugotovi jeno, da se te zveze ugodno razvijajo. Sklenili pa so, da je treba povečati napore, da se izkoristijo vse možnosti za še ugodnejši razvoj teh zvez v prihodnosti.
Predsednik Gamal Abdel Naser je povabil predsednika Josipa Broza-Tita na uradni obisk v Egipt. Povabilo je bilo z veseljem sprejeto. Obisk je določen za to jesen.«	$
Na »Galebu«, 5. febr. (Radiogram našega posebnega dopisnika). Jugoslovansko-egiptovski politični razgovori so se začeli davi v Suezu, ko je egiptovski predsednik vlade nekoliko po 8,30 po krajevnem času prispel na predsednikovo ladjo »Galeb«. Egiptovskega predsednika vlade je sprejel na ladji predsednik Tito. Skupno z Naserjem so prišli tudi egiptovski minister za zunanje zadeve, minister za notranje zadeve in minister narodne obrambe, ki bodo tudi sodelovali v današnjih razgovorih.
»Dobrodošel, maršal Tito!« — je odmevalo v arabščini, angleščini in francoščini po Sueškem pristanišču že od' trenutka, ko je »Galeb« tik pred vhodom v Sueški prekop spustil sidro. Okoli nas je roj čolnov, na njih pa sto in sto ljudi, M nam mahajo in nas pozdravljajo. Naši mornarji so danes prvič v modrih uniformah; prav hladno je zunaj in morje, ki je čiste, modre barve, živahno valovi v svežem zahodnem vetriču ter ziblje čolne, jadrnice, remorkerje in tovorne barke, na katerih plapolajo zastavice vseh barv, kar
jih loči človeško oko. Nekaj pred poldnevom so se čolni oddaljili. Okoli kljuna »Galeba« pripluje velik motom čoln, na katerem je polkovnik Naser s svojim spremsrtvom. Na mostiču ga je sprejel admiral Cerai; takoj, ko je godba odigrala egiptovsko himno, ga je predstavil maršalu, Titu, ki je bil za to priložnost oblečen v temnomodro admiralsko uniformo. Po pregledu častne straže so visoki gosti v spremirtvu predsednika odšli na zgom;'/i krov.
Trop čolnov, ki po Številu vkrcanih ljudi spominjajo na šope grozdja, se nam je spet približal in vzklikanja po zvočnikih in brez njih, mahanja z rokami in zastavicami ter pozdravljanja siren ni ne konca ne kraja. Ko pa sta stopila k ograji predsednik Tito in Naser, je nastal prizor, ki se zdi očem kar neverjeten: Čolni vseh velikosti in oblik se gnetejo okoli »Galeba«, izginjajo pod boke ladij inega kluna, se prehiteva-
Indijsko mnenje
o posredovanju Jugoslavije med Egiptom in Izraelom
Po padca vlade Mendè§a-Franeea
Poglavitna posledica padca vlade so dvomi o prihodnosti pariških sporazumov in prekinitev pogajanj o avtonomiji Tunizije — Novega pordsednika vlade bodo izvolili z navadno večino
PARIZ, 5. febr. (AFP) Po neuradnih podatkih kaže analiza davišnjega glasovanja v francoski narodni skupščini, da je glasovalo proti zaupnici vladi 98 komunistov, 72 poslancev ljudskega republikanskega gibanja, 21 radikalnih socialistov, 8 bivših degolistov in 110 poslancev, ki pripadajo neodvisnim republikancem, kmetom in drugim manjšim skupinam. Za zaupnico vladi je glasovalo 50 radikalnih socialistov, П bivših degolistov. 8 ljudskih republikancev, 16 neodvisnih iz čezmorskih posesti in 38 poslancev drugih manjših skupin. — Za vlado je torej glasovalo skup-nó 264, proti pa 309 posslancev.
Pariz, 5. febr. (AFP). Takoj po glasovanju v narodni skupščini je Mendès-Franc e sklical sejo vlade, ki je trajala eno uro. Zatem je s člani svoje vlade obiskal predsednika republike Reneja Cotyja in mu poda! ostavko vlade. Sestanek je trajal pol ure. Ko so ministri zapustili Elizejsko paiačo, se je M endes-France še pol ure pogovarjal s predsednikom rep ublike. — Ko je odhajal jz palače, je Mendès-France iz javil novinarjem, da mu je žal, ker je delo, ki ga je začela njegova vlada, ustavljeno. Izrazil pa je upanje, da se bo to delo vendarle nadaljevalo. Kar je bilo storjeno, je bilo v korist države, je pripomnil. »Iz vsega srca želim, da bi vlada, ki bo prišla za menoj, ne glede na to. k akšna bo, nadaljevala moje delo«, Je dejal tlendès-Fran ce in želel prihodnji vladi največjih uspehov v korist države.
Padec vlade Mendèsa-Francea je povzročil težak položaj na zunanjepolitičnem področju. — Povzroči! je nove dvome o prihodnosti pariških sporazumov in z njim se bodo ustavila tudi pogajanja o avtonomiji Tunizije, in sicer v psihološko zelo kritičnem trenutku. Lahko bi rekli, da je bil sporazum med Mendèsom-Franceom in predsednikom tunizijske vlade Ben Amarjem skoraj sklenjen. Ker pa je opozicija vrgla vlado deloma tudi zato, ker je šla po njenem mnenju predaleč v av-
tonomiji Tunizije, bo prihodnja vlada nedvomno prisiljena preklicati ali spremeniti nekatere pogoje za samoupravo, ki so bili Tuniziji že priznani. To bo nedvomno povzročilo popolno prekinitev pogajanj, kair bo imelo neugodne posledice za zveze Francije z njenimi severnoafriškimi ozemlji.
Pariz, 5. febr. (Reuter). Uradna posvetovanja predsednika francoske republike Reneja Cotyja s predsednikom skupščine Schneiterjem in predsednikom sveta republike MonerviUom za
imenovanje novega predsednika vlade so se začela davi ob 10. uri.
Izvolitev predsednika vlade bo sedaj lažja, kot je bila prej. Sprememba ustave, ki jo je bila skupščina pred kratkim sprejela, dopušča možnost, da je predsednik izvoljen z navadno večino in ne več z absolutno, kakor je bilo to doslej v navadi.
Prvi mandator, ki ga bo določil predsednik republike, ima mnogo upanja, da bo postal predsednik vlade.
Pariz, 5. febr. (AFP). Uradno je bilo potrjeno, da je predsednik republike Coty danes sprejel voditelje socialistične stranke, popoldne pa se bo posvetoval s zastopniki KP Francije, ljudskega republikanskega gibanja, radikalnih socialistov, neodvisnih, republikanske socialne akcije, kmetov in parlamentarne skupine demokratske in socialistične unije odpora.
Politični opazovalci v Parizu omenjajo tri osebnosti, ki so najbolj verjetni kandidati za novega predsednika francoske vlade. To so René Mayer, Antom Pinay in Pierre Flimlin Največ možnosti ima pripadnik Mendès-Franceove radikalno socialistične stranke René Mayer, ker je ves čas debate nastopal kot vodja opozicije. Nekateri pa menijo, da bo predsednik republike obrnil pozornost na Antonia Pinaya, voditelja številčno najmočnejše skupine v večini, ki se je bila zbrala sinoči ob glasovanju neodvisnih, kmetov in degolistov. Ljudsko republikansko gibanje bo verjetno predlagalo Pierra Flimlina.
V zvezi z vladno krizo se je zvedelo, da je predsednik socialistične parlamentarne skupine Christian Pinaud obvestil predsednika republike, da socialisti ne bodo podprli nobene vlade, ki bi samo za korak nazadovala od politike, ki jo je v svojem programu navedla in izvajala vlada Mendès-Francea v Indokini in Severni Afriki ter na gospodarskem in socialnem področju.
Predsednik parlamentarne skupine KP Jacques Duclos je izročil predsedniku republike besedilo spomenice politbiroja stranke, v katerem je rečeno, da dokazuje vladna kriza, da je pogoj za sleherno uspešno spremembo položaja v državi sprememba zunanje politike. V spomenici zahteva odklonitev oborožitve Zahodne Nemčije, priznanje pravic in teženj kolonialnih narodov, v državi pa zadovoljitev najnujnejših gospodarskih zahtev delavcev.
Se preden je prišlo do vladne
(Nadaljevanje na 3. strani)
New Delhi; 5. febr. (Tanjug). Pripravljenost Jugoslavije, da posreduje v sjporu med Izraelom in Egiptom, če bi obe strani to zahtevali, o čemer pišejo daviš-nji indijski časopisi v poročilu iz Beograda, so v indijski prestolnici ugodno sprejeli. Kakor poudarjajo politični krogi, »daje politika enakopravnega sodelovanja Jugoslaviji kvalifikacijo za takšno vlogo, ki bi jo v Delhiju z vsem srcem pozdravili«. Neki zastopnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da Indija pozdravlja korake, usmerjene k utrjevanju mednarodnega sodelovanja ter prišteva pripravljenost Jugoslavije, da posreduje v starem egiptovsko-izraelskem sporu, med take korake.
S tem v zvezi je opozoril na decembrsko deklaracijo Tito-
Nehru, rekoč, da gre za stvarno izvajanje člena, v katerem je govor o želji, da bi obe državi posvetili vse svoje moči in napore za nadaljnjo pomiritev napetosti na svetu in preprečitev njene razširitve. Indijski politični krogi poudarjajo prepričanje, da bi se z rešitvijo izraelsko - egiptovskega spora ojačala ideja miru zlasti na tem področju. Ovire, ki jih povzroča sodelovanju držav tega področja spor med Izraelom in Egiptom, so prišle do vidnega izraza pri določitvi udeležencev za napovedano azijsko-afriško konferenco, na kateri bo nenavzočnost Izraela nedvomno povračila največjo praznino. Izrael ni bil povabljen na konferenco, ker bi s tem odklonil arabske države in onemogočili samo konferenco.
»Galeb«
ke peščene stene prekopa, potekajo v zgornjem salonu politični razgovori med najvišjimt predstavniki obeh držav. Predsednik Tito in premier Naser sta se s svojimi sodelavci točno ob 9. uri podala v ladijski salon.
Aljoša Furlan
jo in zaletavajo drug v drugega, na vseh pa človek poleg človeka vzklika, se smeje, maha z rokami, iz stoterih grl pa doni »Maršal — Naser! Maršal — Naser!« — Nagli znaki mornarja na boji, kakih sto metrov za »Galebom«, opozarjajo, da je njegova vrv odvezana in da je prišel čas odhoda. Težka veriga
levega sidra zagrmi in potrese DiplOKUltskO КГОШКЗ ladjo. Le nekaj minut pozneje Beograd, 5. febr. (Tanjug), se »Galeb« premakne s svojega Predsednik Ljudske skupščine sidrišča. V spremstvu čolnov, ki Srbije Stamboiič je danes sprega komaj dohajajo, zaplove v jel na protokolarni obik grškega Sueški prekop. Medtem, ko se veleposlanika g. Philona Phi-mimo nas počasi pomikajo niz- iona.
Važni sklepi zveznega izvršnega sveta
Beograd, 5. februarja. Zvezni Izvršni svet je na današnji seji, ki ji je predsedoval podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Rodoljub Colaković, odobril načrt zakona o javnem tožilstvu, načrt zakona o doktorata znanosti, načrt zakona o davku na dediščine in darove ter večje število uredb, sklepov in pooblastil in ratificiral vrsto mednarodnih sporazumov.
VREME
Palača G-lavne zadružne zveze na Titovi cesti v Ljubljani bo *«a teden dni pod strejw, (Več na 4, eteant).
Vremenska napoved za nedeljo: Pretežno oblačno vreme z vmesnimi razjasnitvami. Temperatura ponoči od 0 do 4 stopinje, podnevi do 9 stopinj, na Primorskem 5 do 10 stopinj C. V naslednjih se sploSno vremensko štabe bistveno lzpremeaUo.
(»eh se sue ne
Načrt zakona
o dedišč:nah
Odobreni načrt zukona o davku na dediščine in darove vsklaja davčne stopnje z davčno 'stopnjo pri prometu na nepremičnine, ker se še uporablja uredba o davku na dediščine in darove iz 1. 1947, ki določa davčne stopnje od ena do sedem deset od-stotokov. Po določbah zakona plačojo davek na darove samo fizične in privatne osebe, medtem ko se ga oproščajo gospodarske, zadružne in druž' bene organizacije, državni organi in ustanove. Dedič ali prejemnik darila plača davek za podedovane aÜ darovane zgradbe ali dele zgradb, ako nimajo več kakor dvoje večjih ali več kakor tri manjša stanovanja. Za drugo lastnino, na primer za zemljišče in za premičnine, ne plačajo državljani FLRJ nobenega davka. Zasebne pravne osebe plačajo davek na vso premično in nepremično lastnino, medtem ko se glede zgradb izenačujejo s fizičnimi osebami. Same stopnje davka so odvisne od vrednosti dani ali dediščine ter od stopnje sorodstva med dediči in prejemniki darila na eni strani ter zapustnikom ali darovalcem na drugi strani. Zakon ne določa, da so davčne stopnje odvisne tudi od-premoženja davčnega obveznika. Najvišnja stopnja je enaka ustrezni stopnji davka na promet z nepremičninami ter so določene štiri kategorije sorodnikov. V prvo bi prišli potomci in predniki, zakonski drug, bratje in sestre, v drugo potomci, bratje in sestre v prvi stopnji, v tretjo stric, ujec. teta in njihovi potomci v prvi stopnji, potomci bratov in sester v dragi stop-nižje davčne stopnje so do-prišli v četrto kategorijo. Na j-nijžje davčne stopnje so določene za prvo kategorijo, potem pa postopoma naraščajo.
Po zakonu se njegove določbe uporabljajo tudi v primerih, v katerih je bil predpis zakona izvršen po prejšnjih
predpisih, ni pa postal polnoveljaven.
Zvezni izvršni svet je sprejel tudi pripombe odbora za organizacijo oblasti in upravo, pa tudi iapremembe, ki so bile med debato predlagane k načrtu zakona o dedovanju. Na podlagi sprejetih izpre-memb in pripomb odbora se zožuje krog zakonitih dedičev v ravni črti do pradedov in prababic, medtem ko se v
univerzitetnih predavateljev tudi ugledni znanstveni delavci.
Zakon omogoča ohranitev pravice do naslova doktorja ali izvolitev za predavatelja tudi osebam, ki so pridobile to pravico po prejšnjih pravicah samo na podlagi rigoro-za, a brez disertacije, na primer v Ljubljani in Zagrebu. Namen tega sklepa je, da se tudi tem osebam omogoči, da so predavatelji brez ponovnega doktorata znanosti.
Skupnost jugoslovanskega
električnega gospodarstva
Sprejeta uredba o ustanovitvi skupnosti jugoslovanskega elektro-gospodarstva omo-
stranskem sorodstvu izključu
jejo iz dedovanja vnuki za- goča izpremembo doseda-jo pustnikovega brata ali sestre, njih predpisov o skupnosti ž- Ni '	- ’ '	”	' ' -	-	- -
*a ta način bi mogli po umrlem dedovati izmed stranskih sorodnikov samo njegovi bratje in sestre ter njihovi otroci. S sprejetimi izpremembami še bolj izboljšuje položaj zakonskega druga in izvenza-konskih otrok. Izvenzakonski otroci bi podedovali ne samo po starših, temveč po vseh njihovih sorodnikih. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi
eiektro-goepodarskih podjetij in ustanovitev enotnega elektro-gospodarskega sistema ter enotnega tarifnega sistema za električno energijo. Ta skupnost bi imela nalogo, da predlaga perspektive in letne elektroenergetske bilance in načrte za elektrifikacijo FLRJ, kakor tudi programe investicijskih gradenj energetskih virov. V skupnosti se
gripombe, ki se tičejo pogod- bodo morale obvezno včlaniti e o dosmrtnem vzdrževanju,
darov v primeru smrti, pravice dedovanja tujca, podedo-vanja kmetijskega zemljišča in razpravljanja o zapuščini.
Načrt zakona o doktoratu
Načrt zakona o doktoratu znanosti določa, da se dobi stopnja doktorja znanosti na podlagi ustnega izpita In obran j enega doktorskega dela, namreč disertacije.
V ostalem vsebuje načrt osnovne določbe, ki morajo biti skupne in morajo veljati na enak način na vseh univerzah in fakultetah v državi, pri čemer prepnšča izdelavo podrobnosti in posebnosti univerzitetnim in fakultetnim statutom ter svetom.
Za pridobitev doktorskega naslova se zahteva diplomiranje na fakulteti ali v šoli ustrezne stopnje in ni več potreben rok, kakor je zahteval to dosedanji zakon. Načrt vsebuje možnost, da pridejo v komisijo za oceno doktorske disertacije in v komisijo, pred kaiter» m bo branila, polog
vse dosedanje skupnosti elektrogospodarskih podjetij.
Upravljanje osnovnih sredstev gospodarskih organizacij
Zvezni izvršni svet je sprejel tudi izpremembo uredbe o upravljanju osnovnih sredstev gospodarskih organizacij, tako da se podjetja za škodo, nastalo na osnovnih sredstvih, ki niso bila zavarovana, ker ni obstajala obveznost razdolžijo za višino o-škodovanja ali izgubo sredstev, ki je nastala zaradi višje sile. Nadaljnje izpremembe urejajo vprašanja, ki nastajajo zaradi odtujitve osnovnih sredstev in omogočajo lažjo odtujitev osnovnih sredstev.
Izkoriščanje investicijskih kreditov
Z vrsto sprejetih sklepov ureja zvezni izvršni svet vprašanje investicijskih kreditov, način njihovega izkoriščanja ter obveznosti, ki izvirajo iz tega. Zvezni izvršni svet je uredil način dajanja investicijskih sredstev za gradnjo si-
losov in gnojišč, povečanje živinskega sklada iz lastne proizvodnje, posojil za nabavo traktorjev, kmetijskih strojev in orodja ter podaljšal veljavnost odločbe o kreditiranju individualnih kmetijskih proizvajalcev.	j
Regres za kmetijske stroje
S posebnim sklepom je urejen regres pri nakupih strojev, orodja in rezervnih delov za potrebe kmetijstva, uvoženih v L 1953. Podjetja za promet s kmetijskimi stroji in orodjem morejo neprodane količine teh predmetov prodati po znižanih cenah. Popust za stroje, orodje in rezervne dele je različen ter se giblje od 50 do 70 odstotkov. Tako je na primer popust 70 odstotkov določen za opremo vinskih kleti, 45 odstotkov za traktorje, 50 odstotkov za posamezne vrste manjših mlatilnic, traktorske sejalnice, vezalne stroje, kosilnice. saimovezalne stroje itd., medtem ko je za elevatorje. selektorje, motorne prašilce, črpalke, brane itd. določen regres 40 odstotkov.
Za pospeševanje turizma
Za nadaljnje pospeševanje turizma in čim večje sodelovanje mnogih turističnih organizacij je zvezni izvršni svet sprejel sklep o prenosu poslov na področju turizma iz pristojnosti zveznih organov uprave na turistično zvezo Jugoslavije. Da bi zveza z uspehom opravljala to nalogo, je s sklepom tudi določeno, da se zagotovijo potrebna proračunska sredstva, da bi Turistična zveza mogla spremljati in proučevati zadeve turizma, predlagati predloge za izdajanje predpisov in ukre-kreipov za pospeševanje turizma, organizirati turistično propagando, vzdrževati zveze z mednarodnimi organizacijami in skrbeti za strokovno izobrazbo oseb, ki so zaposlene na področju turšrma.
Ratifikacija trgovinskih
sporazumov
Zvezni izvršni svet je ratificiral tudi sporazume s Francijo, Burmo. Holandijo, Grčijo in Čilom, svetovno poštno konvencijo, sporazum z Zahodno Nemčijo o začasni ureditvi plovbe po Donavi ter sporazume o letalskem prometu s Turčijo in Grčijo, kakor tudi več dragih sporazumov.	L S«
/
Konferenca SZDL koprskega, posfepskega
in sežanskega
Več delavcev in kmetov
Albert Jakopič - Kajtimir izvoljen za predsednika začasnega odbora SZDL bodoče koprske skupnosti komun — Konferenci je prisostvovala poleg drugih gostov tudi Vida
Tomšičeva
KOPER, 5. febr. Dopoldne se Je začela v mali dvorani Ljudskega gledališča v Kop ru skupna konferenca okrajnih
odborov SZDL koprskega, postojnskega in sežanskega okraja. Konference sta se med drugim udeležila tudi člana predsedstva SZDL Slovenije VIDA TOMŠIČEVA in ALBERT JAKOPIČ, predsednik okrajnega odbora SZDL iz Nove Gorice MARTIN GREIF, predsednik okrajnega odbora SZDL iz Tolmina ALBIN DUJC, predsednik okrajnega odbora SZDL iz Postojne MATEV2 HACE, iz Sežane predsednik okrajnega odbora SZ DL ERVIN DOLGAN in iz Kopra predsednik okrajnega odbora SZDL JULIJ BELTRAM. Konference se je udeležil tudi predsednik začasnega odbora SZDL bodoče goriške komune TINE REMŠKAR, polkovnik JLA STANE KOMBOL in drugi.
okraja
P v iniciativne odbore SZDL bodočih komun
Politično poročilo je podal član izvršnega sveta Slovenije in predsednik pripravljalnega odbora za formiranje bodoče koprske hrupnosti komun Jože Borštnar. Dejal je, da je namen današnje skupne konference okrajnih odborov SZDL postojnskega, sežanskega in koprskega okraja predvsem v tem, da razpravlja o dosedanjih pripravah v zvezi z ustanavljanjem komun in o nekaterih problemih in nalogah, ki jih imajo odbori SZDL in ZKS. Omenil je, da se lotevamo ustanavljanja komun zaradi tega, ker zahteva to naš gospodarski in družbeno-politični razvoj.
»Pogoji za nadaljnji napredek našega gospodarstva niso več toliko v graditvi velikih in srednjih industrijskih obratov«, je dejal Jože Borštnar, »temveč v ravzijanju široke mreže malih
obratov in v čim večji raznovrstnosti proizvodnje«. Omenil je, da prehajamo z reševanjem nalog, ki se nam postavljajo v zvezi s poglabljanjem socialistične demokracije in utrjevanjem našega gospodarstva, v novo obdobje družbenega upravljanja.
Nato se je zadržal pri utemeljevanju ustanavljanja komun in skupnosti komun na Primorskem. Omenil je, da smo z mirovno pogodbo izgubili pomembna gospodarska središča, kakor so Trst, Gorica in Tržič. Zato smo skušali kolikor mogoče hitro nadomestiti izgubo, vendar pa je jasno, da se to ni moglo izvršiti čez noč zaradi različnih političnih težav. Zato se moramo na Primorskem nasloniti razen na veliko pomoč, ki nam jo nudi država, tudi na lastne sile. V tej zvezi moramo aktivizirati
EawriijBüi zagonski

Po trodnevni razpravi sta gospodarska odbora obeh zborov zvezne ljudske skupščine zavrnila NAČRTE ZAKONOV O GOZDOVIH, ŽELEZNICI IN VINU ter sklenila, da v taki obliki ne morejo služiti kot osnova za izdelavo zakonskih predlogov. Da bi prišli do načel, ki bi pravilno odražala položaj v teh gospodarskih panogah in pravilno urejala nerešena vprašanja, sta odbora osnovala skupno komisijo in sklenila vse gradivo na novo proučiti in preformulirati tako, da se izpusti vse nepotrebno oziroma, da skupno z zveznim izvršnim svetom in strokovnjaki najdeta najboljše rešitve, kot je to n. pr. slučaj z načrtom zakona o vinu.
Treba je poudariti, da niso pri vseh treh zakonskih načrtih isti razlogi vplivali na takšne sklepe, ki jih lahko smatramo za novost v naši skupščinski praksi in ki pričajo o resnem proučevanja teh problemov s strani ljudskih Poslancev. Tendence centralistične organizacije, jačanje vpliva državnega aparata in gotovi administrativni ukrepi so bili v večji ali manjši meri skupni vsem trem zakonskim načrtom, čeprav niso pri vseh treh zakonskih načrtih prišli do istega izraza in so temu primerno vplivali na formiranje stališč članov odbora. Posebno izraziti so biii v načrtu zakona o gozdovih in železnicah, ki so jih izdelale skupine strokovnjakov ter v precejšnji meri tudi pri načrtu zakona o vinu, ki je bil izdelan s sodelovanjem članov gospodarskega odbora zveznega zbora in kjer so gotovi administrativni ukrepi samo posledica težnje redaktorjev načrta, da zagotove napredek vinogradništva, ki močno zaostaja in je slabo produktivno. Dve po duhu in načelih različni koncepciji tega zakona sta bili odločilni za opredelitev članov odbora in za sprejem sklepa, da je trebi proučevanje odložiti, dokler se v širši diskusiji v izvršnem svetu in v republikah, v katerih bi sodelovali člani odbora, ne najdejo načela, na katerih bi lahko temeljil načrt zakona o vinu.
Druga značilnost razprave je b:!a v tem, da so prišla do izraza stališča in pripombe zbornic, strokovnih organizacij in združenj ter vrste družbenih organizacij.
Z ozirom na takšno pojmovanje nove vloge skupščine in njenih organov v družbenem in političnem življenju je bil sprejet sklep, da je treba izdelati splošen, a ne osnovni zakon o gozdovih. Samo glavna vprašanja, ki so skupna vsej državi, bi bilo potrebno rešiti z zveznim zakonom, republikam pa je treba prepustiti, da s svojimi zakoni urede tista vprašanja, ki so za vsako od njih svojevrstna glede na imovinske odnose, tehnično opremljenost, način upravljanja in organizacijo ter geografske in teritorialne probleme. Skupno gospodarjenje in upravljanje gozdov v sklopu gozdnih gospodarstev, ki bi bila gospodarska podjetja, prepuščanje planiranja državnemu aparatu in vrsta drugih gledanj, ki jih izraža načrt, ne bi mogla koristno služiti za vso državo, čeprav bi ta načela lahko koristno uporabile posamezne ljudske republike. Zanemarjanje vloge okr;jev oziroma skupnosti kouimi, kar je — kakor so poudarili nekateri poslanci — izraz nezaupanja do krajevnih organov — Je bilo
ostro kritizirano in ljudski poslanci so zahtevali, da skupnosti komun lahko preko svojih organov nadzirajo tako družbene kot privatne gozdove ter da skrbe za čuvanje in napredek gozdov.
V	razpravi o načrtu zakona o železnicah so ljudski poslanci upoštevali pripombe zveznega izvršnega sveta, da bi bilo potrebno proučiti, ali naj se pri ureditvi imovinskih odnosov z ozirom na poseben položaj železnic, železnice favorizirajo. Člani odbora so bili mnenja, da je zakonski načrt preglomazen in preveč podroben, da z njim železnica ščiti svoje pravice in da bi bilo potrebno staviti v enak položaj tudi njene partnerje. Ne bi bilo pravilno, če bi zakonski načrt predvideval sankcije za partnerje železnic, ne pa tudi za železnico, v kolikor ne bi izpolnjevala svojih obveznosti. Ljudski poslanci so predlagali, da se podrobneje uredi vprašanje obveznosti železnic posebno do potnikov in do gospodarskih organizacij. Na drugi strani so ljudski poslanci izražali mnenje, da bi bilo treba z zakonom urediti samo imovinskopravno vprašanje, ostala vprašanja pa prepustiti uredbam oziroma pravilnikom, načelna vprašanja prometa na sploh, pa tudi železnice, pa bodo urejena v bodočem zakonu o javnem prometu.
V	razpravi o načrtu zakona o vinu so ljudski poslanci nastopali z argumenti za ali proti prepovedi proizvodnje umetnih vin. Nekateri so bili za predlagani zakonski načrt, dragi pa za pripombe zveznega izvršnega sveta. Seveda so poslanci opredeljevali svoja stališča tudi z ozirom na interese krajev, ki jih v skupščini predstavljajo. To je bilo obeležje celotne razprave s to razliko, da so bila stališča v gospodarskem odboru zveznega zbora deljena, dečim je bila večina ljudskih poslancev gospodarskega zbora proizvajalcev za to, da se prepove proizvodnja umetnih vin. Poizkusi najti kompromis, niso uspeli. Ce bi biio sprejeto stališče zveznega izvršnega sveta, bi po mnenju nekaterih ljudskih poslancev odpadla potreba po izdaji zakona o vinu, katerega namen je, da zaščiti proizvajalce naravnih vin, kot je to tudi v drugih državah. Vprašanje monopola, svobodne konkurence, zaščite potrošnikov in proizvajalcev, nevarnost pred tako imenovano vinsko krizo, problem vinorodnih področij z okoli milijon prebivalci, ki žive od vina, nevarnost izgube tržišč, če bi bila dovoljena proizvodnja umetnih vin ,— to so bila osnovna dejstva, o katerih so poslanci razpravljali. Po večurni razpravi je prišlo do sklepa, da je zakon nujen in da je treba preprečiti gojenje samorodnic, da proizvodnja umetnih vin konkurira vinogradnikom tako na privatnem kot socialističnem sektorju, da bi se z legaliziranjem proizvodnje umetnih vin vsaka krčma — kot je dejal ljud. poslanec Avbelj — spremenila v »proizvodne sile«, da bi bili potrošniki izpostavljeni prevaram, ker bi bila kontrola praktično nemogoča itd. V gospodarskih odborih obeh zborov so končno sklenili, da je treba vse gradivo na novo proučiti in po desetih letih pristopiti k zakonski ureditvi predpisov o proizvodnji in prometa vina in s tem tudi k pripravljanju in sprejemanju zakona, ki ga vse države, ki proizvajajo vino, že imajo in ki prepoveduje proizvodnjo umetnih vin in gojenje vinogradov s samorod/iicasU.
L S.
naše primorsko prebivalstvo ▼
vseh smereh družbene dejavnosti.
Po dosedanjih razpravah o ustanavljanju komun lahko zaključimo, da so bile vse več ali manj živahne in da so pritegnile znatno število primorskega prebivalstva. Kljub temu so bile ponekod te razprave često preozke, ker so se preveč usmerjale v reševanje vprašanja teritorialne razmejitve, zlasti vprašanje prostojnosti in še posebno politično-oblastvene pristojnosti. Premalo pa smo govorili o bistvu komun in o njeni vsebinski funkciji.
Ob zaključku svojega referata je Jože Borštnar dejal, da zavisi od tega, kako bomo izvršili vse prihodnje naloge v zvezi z ustanavljanjem komun in okrajnih skupnosti, napredek družbenega samoupravljanja in napredek naše celotne družbe.
Po poročilu je bila živahna razprava, v kateri so posamezni diskutanti razpravljali predvsem o dosedanjem delu pri ustanavljanju komun, o vsebini in bistvu komunalnih skupnosti, o delavskem samoupravljanju in izrazili mnenje, da bo potrebna še bolj razširjena razprava in pojasnjevanje med primorskim ljudstvom.
Tov. Albert Jakopič-Kajtimir
je v razpravi predvsem poudaril, da je ustanavljanje komun zgodovinski dogodek v razvoju socialistične demokracije. Ugotovil je, da je bila dosedanja razprava o ustanavljanju komun preveč praktistična in je premalo temeljila na razlagi vsebinske strani.
Član predsedstva SZDL Slovenije Vida Tomšičeva je ugotovila, da so na konferenci premalo govorili o dejavnosti političnih organizacij pri ustanavljanju komun. Znano je, da smo pri dosedanjih razpravah — je dejala Vida Tomšičeva — dajali preveč poudarka gospodarski strani bodočih komun, premalo pa govorili pri tem o človeku kot nosilcu delovnega procesa. Zanemarjali smo proučevanje materialnih možnosti, kako nuditi delovnemu človeku to, da bo s svojimi ustvarjalnimi silami vplival na razvoj dogodkov v komuni. Komuna mora mobilizirati vse lastne gmotne in druge vire za povečanje proizvodnje — je poudarila Vida Tomšičeva ln se dalj časa zadržala ob ugotovitvi, da krediti, ki so bili doslej dani koprskemu okraju iz političnih in gospodarskih razlogov ter ozirov, ne smejo destimulativno vplivata na ostale ljudi v drugih kra-
jih bodoče koprske komunalne skupnosti. Dejala Je, da se bo onorai tudi sedanji koprski okraj v*i okviru bodoče koprske skupil pati komun postaviti na svoje la ttne noge.
tAtevilni diskuitanti so obrav-na\ 'ali različne probleme pri reševanju vpraftanj, ki se pojavljajo na terence Ob zaljučku konfe renče so izvolili 39-član-ski začasni odbor SZDL bodoče koprske skupnosti komun s predsedc, ikom Albertom Jakopl-iem-Kajü imirom in tajnikom Martinom Greifom-Rodijem na čelu ter VU-članuki začasni odbor ZKS bodoče koprske okrajne skupnosti a sekretarjem Albertom Jakopičem - Kajtiml-rom.	D.
Maribor, 5. febr. Danes je büa v Mariboru seja okrajnega odbora SZDL, kateri so poleg odbornikov treh združenih okrajev prisostvovali tudi ljudski poslanci in zvezni poslanec dr. Makso Snuderl. Na dnevnem redu so bila organizacijska vprašanja SZDL ter razprava o oblikah pomoči iniciativnim odborom SZDL za področja hodočih komun.
O delu sekretariata in ugotovitvah članov, ki so obiskovali iniciativne odbore na terenu je poročal predsednik tov. Vlado Majhen. Glavna pomanjkljivost, ki se je pokazala v delu iniciativnih odborov, je ta, da so večji del preozki, saj štejejo največ 9 članov. Na vsak način se bodo morali povečati na 11 do 15 članov. Govoreč o sestavu bodočih občinskih odborov, ka-
terih temelje predstavljajo sedanji iniciativni odbori, je tov. Majhen dejal, da je v njih premalo delavcev in kmetov. To kaže na premajhno povezanost med SZDL in sindikati. Nujno bo treba v te odbore pritegniti tudi več kmetov, zlasti takih, ki so včlanjeni v kmetijskih zadrugah, pa tudi več kmetijskih delavcev na novih kmetijskih gospodarstvih. V kolikor ne bo mogoče sestava teh odborov zboljšati prej, bo to potrebno ob volitvah. Odbori v bodočih komunah naj bodo bolj kakor doslej po svojem sestavu resničen odraz socialističnih sil na vasi.
O formiranju osnovnih organizacij SZDL je tov. Majhen naglasil, da bi morale zajemati nekoliko širše področje kakor dosedanji vaški od-
Nagrajevanje po delovnem učinku v praksi
O	pomanjkljivosti dosedanjega sistema nagrajevanja v gospodarstvu, odnosno oi njlegovi največji pomanjkljivosti — da je dušil iniciativo i posameznikov za večjo storilnost, )o — je bilo že dovolj razprav. ,Vse dosedanje razprave in izkiošnje so jasno pokazale na potrebo, da je treba čimprej uve/ij aviti nov način nagrajevanja, ki bo delavce vzpodbujal k ‘večji storilnosti. Plačevanje po delovnem mestu naj dosledno zamenja nagrajevanje po «opravljenem delul
Medtem ko razprave o novem načinu nagrajevanja še tečejo, so v Mariborski tekstilni tovarni — prvi v Jugoslaviji — nov način nagrajevanja že pričeli uveljavljati v praksi. Na to so se pripravili že lani in, je delavski svet podjetja rezerviral del dobička iz leta 1954 za poizkusno trimesečno premiranje v obratih. Izkušnje prvega meseca so že neizpodbitno pokazale, da so ta dei dobička v obliki »kredita« koristno naložili. Prepričanje vodstva, da bodo z ekonomsko zainteresiranostjo posameznika dvignili proizvodnjo, se je pokazalo za popolnoma pravilno, tako da letos ne nameravajo povečati števila zaposlenih, dasi je letošnji proizvodni plan podjetja za 13 odst. višji od lanskoletnega.
Kaj je bistvenega pri sedanjem načina nagrajevanja v Mariborski tekstilni tovarni? Osrednji namen, ki ga zasleduje ta sistem, je, dati potrebno
bori, da ne W prišlo do pre-< velikega drobljenja siL Ce bi osnovali osnovne organizacije v bodočih komunah po vaseh in zaselkih kot doslej, bi bilo na pr. samo v komuni Lenart 62 vaških odborov. Pri tem pa seveda ne gre združevati tistih organizacij, ki so se že pokazale kot dobre. Teritorialno merilo za nove organizacije naj bi bil obseg nekdanjih krajevnih ljudskih odborov.
Govoreč o pomoči iniciativnim odborom je tov. Majhen naglasil potrebo, da se čim
prej odpravijo vse nejasnosti, ki se še pojavljajo o komunah. Največ nejasnosti je še okoli ekonomskih vprašanj. Predvsem napačno je zelo razširjeno pojmovanje, da lahko živi komuna samo, če ima industrijo, ker taka pojmovanja demobilizirajo kmečke proizvajalce. Prav naloga komun bo, da še razvijajo neizkoriščene možnosti in povečajo proizvodnjo, zlasti v kmetijstvu. Pojavlja pa se tudi zgrešeno mnenje kmetov v nekaterih krajih, da bodo manj obdavčeni, če bodo v sklopu industrijsko razvite komune. Tudi v dosedanjih
večja proizvodnja kot v decembru — Ob naraščanju proizvodnje so se dvignili tudi zaslužki
S SEJE GLAVNEGA ODBORA PREŠERNOVE DRUŽBE ?
Naša množična knjiga naj bo kvalitetna in napredna
Ljubljana, 5. febr. Danes
dopoldne se je sestal k svoji redni letni seji glavni odbor Prešernove družbe. Sejo je vodil predsednik odbora tov. Boris Ziherl.
Najprej je o delu družbe poročal tajnik Srečko Dimeč. Analiziral je dosedanje delo Prešernove družbe, pri čemer se je dotaknil vseh problemov in značilnosti od odnosa slovenskih bralcev do dosedanjih zbirk do redakcijskih in tehničnih problemov pri izdajanju in popularizaciji teh naših množičnih knjig, ter ugotovil, da je Prešernova druž-bra s svojo letošnjo zbirko vsekakor prebila led in dosegla prodoren uspeh. O tem nazorno priča naklada 50.000. izvodov, ki pa ni mogla ustreči nadaljnjim 5.000 interesentom, ter široko razčlenjena po ver j eniška mreža, ki šteje danes blizu 1.250 požrtvovalnih razširjevalcev dobre slovenske knjige. Kljub temu pa je seveda treba storiti nadaljnje ukrepe za razvoj Prešernove družbe, saj to ni samo kulturno, temveč tudi važno politično vprašanje.
Za tajniškim poročilom je v imenu nadzornega odbora poročal še Anton Ingolič in priporočil nekatere spremembe v administrativno tehničnem poslovanju družbe.
Po poročilih se je razvila diskusija, ki se je ukvarjala zlasti s problemom revije »Obzornik«, ki jo izdaja družba in ki ne doeeza zaželenih uspehov. V zvezi s tem se je razvila razprava o tako imenovanem konvencionalno realističnem pisanju za ljudstvo in o tako imenovanih modernih smereh v umetnosti, ki naj bi jih Prešernova družba tako v svoji reviji kakor v svojih knjižnih izdajah upoštevala in seznanjala z njimi množice svojih bralcev. Tov. Ziherl, ki je tudi posegel v diskusijo, je poudaril, da redakcija Prešernove družbe ni nikdar stala na nekem ozkosrčnem ali konvencionalnem stališču, kar je tudi dokazala s svojimi publikacijami, pač Pa da mora za njene tako
množične izdaje vsekakor veljati neko odločno merilo idejno politične in literarne vrednosti.
Med sklepi današnje seje je za nadaljnji razvoj Prešernove družbe vsekakor najpomembnejši sklep o ustanovitvi širšega redakcijskega sveta, ki bo skrbel za načrten knjižni izbor v daljšem razdobju. Dalje je glavni odbor sklenil, naj se Prešernova družba kot kolektivni član formalno vključi v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Nazadnje je določil še oblike priznanja, ki naj se izkaže najboljšim poverjenikom družbe.
O uspehih in problematiki Prešernove družbe, kakor je prišla do izraza na tem sestanku in kakor se kaže v našem kulturnem političnem življenju, bomo v kratkem še obširneje pisalL
Prvi mesec premijskega nagrajevanja ▼
Mariborski tekstilni tovarni je dal presenetljive uspehe — Januarja za 10 odstotkov razpravah o nalogah bodočih
komun je bilo preveč govora o potrebnih komunalnih delih, vse premalo pa o tem, kako bi povečali proizvodnjo že obstoječih kapacitet. Komunalna dejavnost in povečanja proizvodnje se morata razvijati sorazmerno. Mnogokje tudi ne vidijo gospodarske celote in se prav zato pojavljajo lokalistične težnje.
Obširneje se je zadržal pri vlogi političnih socialističnih sil v komunah. SZDL mora znati zavzemati načelno stališče v vseh zadevah komune in načelno razlagati, kaj je komuna. V zvezi s tem pripravlja okrajni odbor SZDL na sedežih bodočih komun posebne tečaje. V kmetijskih krajih naj bi vsi odbori SZDL obvezno sklicali sestanke članov pred občnimi zbori kmetijskih zadrug ter temeljito razpravljali o kmetijstvu svojega področja in o delu zadruge. Prav tako je potrebno sklicati sestanke agrarnih interesentov in obravnavati z njimi njihov odnos do kmetijskih zadrug. Na vseh takih sestankih je nujno govoriti tudi o letošnjem družbenem planu in obrazložiti kmetom vse, kar jim ta plan letos daje. Opozoril je tudi, naj se organizacije izogibajo nenačelne politične borbe na vasi, temveč naj usmerjajo svojo aktivnost na politično vzgojo prebivalstva. Kot glavna pomanjkljivost v dosedanji metodi dela organizacij SZDL je navedel, da organizacije sicer dobro poznajo položaj na svojih področjih, da pa običajno obtiče samo pri ugotavljanju, ne da bi ukrenile potrebno. Prav s tem pa bi se lahko še bolj afirmirale med ljudstvom.
V razpravo je poseglo več odbornikov, ki so govorili o vlogi bodočih krajevnih odborov in posebej poudaril važno vlogo zborov volivcev, ki bodo skupno s krajevnimi sveti neposredna vez s komuno, ter izvajalcev sklepov in predlogov volivcev.	R. O.
vzpodbudo tistim delavcem in strokovnjakom, ki lahko bistveno vplivajo na dvig proizvodnje kot so: mojstri, podmojstri, obratovodje, obratni inženirji in tehniki in tudi nekateri delavci, ki so na umi mezdi, kot ključavničarji itd. Teh je v primerjavi z vsemi zaposlenimi okoli 10 odstotkov. Kdor pozna delo v tekstilnih tovarnah, ve, kako se osebna iniciativa teh ljudi odraža v uspehu celotnega obrata. Zato je nujno, da so prav ti ljudje nagrajeni po uspehu celotnega obrata, za katerega so odgovorni. Predice, tkalke in drugi delavci, katerih delovni učinek je mogoče meriti, imajo jamstvo za nagrajevanje po učinku že v normah in akordih. Značilno pa je, da zadnja leta v tovarni niso zabeležili nobenega znatnega preseganja norm, temveč so bile dosežene samo do 101%. Delno so bile krive temu slabe izkušnje z normirci, ki so vse preradi vsak večji presežek norme spremenili v
S seje upravnega odbora Zveze trgovinskih zbornic FLRJ
Beograd, 5. febr. (Tanjug). Na včerajšnji seji upravnega odbora Zveze trgovinskih zbornic FLRJ je bil dosedanji predsednik zveze Rista Bajalski izvoljen v soglasju z zveznim izvršnim svetom za prvega generalnega sekretarja Zveze trgovinskih zbornic FLRJ. Za novega predsednika je bila izvoljena Mara Der-mastia, predsednica republiške trgovinske zbornice v Sloveniji.	- —#*•!
Na seji so razpravljali poleg drugega tudi o položaju na domačem trgu kmetijskih in industrijskih proizvodov.
Postavljeni so kandidati za dopolnilne volitve
Koper, 5. febr. V novopriklju-čenih krajih — Plavjah, Škofijah,, Elerjih in Kolombanu so bili sinoči zbori volivcev, na katerih, so udeleženci sprejeli kandidatne liste za dopolnilne upravne volitve 27. februarja. V Hrvatinih, kjer se je udeležilo sestanka 108 volivcev izmed 167, so izbrali dva kandidata za okrajni zbor, tri pa za občinski ljudski odbor. V Škofijah so za okrajni zbor izbrali dva kandidata, za občinski ljudski odbor 7, v Plavjah, kjer je bila prav tako udeležba številna, pa so izbrali dva kandidata v okrajni zbor in 8 kandidatov v občinski ljudski odbor. D.
osnovo; da pa so bili vzroki za to tudi v zainteresiranosti kadra, ki organizira proizvodnjo — to pa so pokazali uspehi minulega meseca. Tkalke so si s povečano storilnostjo dvignile zaslužek za 3 do 4 dinarje na uro, proizvodnja je porasla za okoli 10 odstotkov — proizvodni uspehi pa so presegli vsa pričakovanja.
S premijskim nagrajevanjem so dvignili zainteresiranost vseh zaposlgfcih za racionalno Izkori-ščenje delovnega časa, za boljšo organizacijo dela, za skrajšanje vseh zastojev v proizvodnji. Odnos mojstra do tkalke, do tega, če čaka na popravilo stroja dlje ali manj časa, je bistveno drugačen kot prej, ko je prejemal plačo ne glede na večji ali manjši proizvodni uspeh svoje delovne enote. »Prej sem jaz iskala mojstra, zdaj pa išče on mene«, je nazorno povedala o tem tkalka. Vse več je preventivnih ukrepov, več skrbi, da se napake preprečijo — in če že pride do zastoja, stroj ne ostane več tako dolgo izven obrata kot prej. To potrjuje tudi znaten porast Izkoriščanja strojnega parka, saj so samo v obratu za proizvodnjo klota dvignili izkoriščanje od dosedanjih 67 odstotkov na 75 odstotkov v januarju.
Se marsikaj bi se dalo povedati o izkušnjah in uspehih, ki jih je dal prvi mesec premijskega nagrajevanja in sprostitve osebne iniciative na osnovi vzpodbudnega nagrajevanja v Mariborski tekstilni tovarni. Nedvomno pa so te izkušnje potrdile, da je za večje vloženo delo večji zaslužek najsigumej-ša pot k večji storilnosti. Po treh mesecih poizkusnega premiranja v obratih bo naš največji tekstilni kolektiv lahko dobil najsolidnejšo osnovo za svojo nadaljnjo plačilno politiko.	(Jp)
11
Granitna industrija Josipdoi“
RIBNICA NA POHORJU
Potrebujemo večje število
POMOŽNIH DELAVCEV za zemeljska dela
in večje število
KAMNOSEKOV za obdelavo granita.
Prav tako zaposlimo večje število mladincev, ki imajo veselje, da bi se priučili ali pa izučili za kvalificirane kamnoseke. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma po normi. — Stanovanje za samce preskrbljeno in hrana v obratni restavraciji.
Okrajni zdravstveni dom Trbovlje razpisuje delovna mesta: za TRBOVLJE:
2 ZDRAVNIKA ZA SEKT. AMBULANTO TRBOVLJE L ZDRAVNIKA ZA SEKT. AMBULANTO BEVSKO DENTISTA ZA SEKT. AMBULANTO BEVSKO
2 ZOBO-TEHNIKA ZA SEKT. AMBULANTO TRBOVLJE L
2 BOLNIČARKI ZA SEKT. AMBULANTO TRBOVLJE LABORANTA-(TKO) ZA LABORATORIJ IN AMBULANTO
za HRASTNIK:
ZDRAVNIKA ZA SEKT. AMBULANTO,
DENTISTA ZA ZOBNO AMBULANTO in ZOBOTEHNIKA ZA ZOBNO AMBULANTO
Ob nenadomestljivi izgubi našega predragega moža in očeta
AVGUSTA PRAPROTNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so razumeli našo bol, nam Izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje ter ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča Zena, otroci in ostalo sorodstvo.
••«•••••••••••«••a ••••*• ••«•••••»•*	•••■gM«« afMtM
i	OKRUNI LJUDSKI ODBOR ИНПП
•	Oprava za gozdarstvo
•	ä
!	razpisuje mesto
FINANČNEGA INŠPEKTORJA
•
j sa revizijo obračunavanja gozdnega sklada. Pogoj za spre-? jem je srednja ekonomska šola ali nad 10-letna praksa ▼
:	finančni službL Nastop službe možen takoj. Ponudbe po-
i iljite na Okrajno upravo za gozdarstvo Kranj, p. p. 27.
• !
»*•••••	*#uf«	••«»»«••••фо •••*•• ••«••• »•••«» •«•••• ••••••••*••«••••+«
Uprava podjetja In sindikalna podružnica »Plamen« Kropa sporočata žalostno vest, da je preminul njen dolgoletni član
STANKO LEGAT
visokokvalificiran strojni ključavničar
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Kropa, 5. februarja 1955.
ST. 30
n^AKjjrgg j араид ндоашЕс у «a. *
_. ^jü Uspešno delo sekretariata
cz<z>gc>GMzo\j p.	-i
гуеге
Padec
Česar niso mogli nasprotniki
Mendesa-F rancea doseči konec lanskega leta v parlamentarni razpravi o raitifikaciji pariških sporazumov, se jim je čez dober mesec posrečilo med debato o fran-
bre uspehe na vseh področjih svojega delovanja. Tudi lahko rečemo, da je dobil stalni sekretariat po blejskem are»
Stalnl sekretariat Balkanske zveze se je po £^riIfji pri^vi^^^edTj dogovoru iz Beograda preselil v Ankaro — predvsem statut trojne poeve-Tri izjave o uspešnem delu sekretariata	skupšcme* tatere
Beograd, 5. fei>r. (Tanjug) Zastopniki Jugoslavije, Gr-
f . «	. . r ■ r - -% r	j •	A,VU61UU>	iiuujug/	J u0U3ia У ДЈ C, VJl"
coski Severni Ajnki. Navsezgodaj Člani biroja stalnega sekreta- čije in Turčije v stalnem se-
z jutra j je izmed 592 v francoski narodni skupščini navzočih poslancev glasovalo za zaupnico vladi 243, medtem ko jih je 319 glasovalo proti njej, s čimer je bila usoda Mendčs-Franceove vlade zapečatena.
Tako je po sedmih mesecih in pol padla vlada, po številu že dvajseta po drugi svetovni vojni (v Angliji je 'b:io toliko vlad v vsem razdobju 1846—1952), vlada, ki je nemalo prav zaradi sposobnosti, odločnosti in poštenosti
riata Balkanske zveze so davi kretariatu Balkanske zveze so s simplonom odpotovali v An- danes podali izjave, v katerih karo, kjer bo po določbah so poudarili, da je sekreta-spcrazuma) letos sedež stalne- riat v Beogradu uspešno o-ga sekretariata. V Ankaro so pravljal svojo nalogo in da odpotovali šef biroja g. Kon- je bilo med zastopniki vseh stantia Himerios, sekretar dr. treh držav sodelovanje popol-Helit Unal in osebje biroja, no in harmonično, le dni bodo odpotovali v An- Diplomatski urednik Tan-karo tudi jugoslovanski za- juga je naprosil dosedanje stopniki v vojaški in kultur- zastopnike vseh treh držav ni komisiji sekretariata. Ka- veleposlanika Ljubomira Ra-kor se je zvedelo, do za ju- dovanoviča ter veleposlanika
stanovitev je bila določena » splošnimi načeli, sprejetimi na Bledu. Upravičeno je pričakovanje, da se bo nadaljnje delo stalnega sekretariata še bolj razmahnilo in s tem prineslo tudi večjo korist vsem trem državam glede njihovih zvez in medsebojnega razumevanja.«
Novo skrivališče orožja v Trsta
Trst, 5. febr. (Tanjug). Kakor je poročala krajevna italijan-
’ j j -l i', ; j, "^slovanskega zastopnika v Grčije in Turčije v Beogradu ska "radijska postaja, je policija onega predsednika obetala da ekonomski komisiji emenovan gg. Philona Philona in Agaha v Trstu odkrila še eno veliko 7 Crancno tako v z.manjepol dr Zolet, ki je /e v Ankari. Aksela, da bi povedali svoje skrito skladišče raznega orožja ..enem kakor notranjcpo.i.icnem Kot smo ze poročali, je za mnenje glede sekretariata v jn streliva. Našli so 30 pušk,
gospodarskem pogledu _ rešila jugoslovanskega predstavnika Beogradu.'
-L'dne dediščine, ki so ji jo bile v stalnem sekretariatu Bal-ipustile prejšnje vlade. Francija, kanske zveze imenovan vele-
8 strojnic, 2 mitraljeza, 3500 na-Zastopnik Jugoslavije vele- bojev za mitraljez, 500 nabojev _	- r i i t , „	■	■	T	V	tJ“*“ poslanik Radovanovič, ki je za puško, nad 700 ročnih bomb,
'W"iK ^ 70	WZ bil predsednik odbora’stalni 2 revolverja in 5 kg razstreliva!
ga sekretariata, je izjavil:
Osamljen Mendès-France v klopeh Burbonske palače neposredno pred veliko parlamentarno bitko, v kateri je zmagala medsebojno nasprotujoča, samo v enem vprašanju složna opozici» ja: za vsako ceno zmšiti dvestotrideset dni trajajočo vladavino politika, ki so ga nekateri imenovali »up četrte francoske republike«.
Kriza francoske vlade
majejo nekateri, je spet ostala čevič. Turčija in Grčija bosta erez trdne vlade prav v trenutku, te dni imenovah svoje pred'
(Nadaljevanje s 1. strani) krize, so v francoskih parla-
ci morala rešiti celo kopico stavnike v sekretariat zveze.
perečih vprašanj, saj so vprašanja _________________
ustalitve razmer v Severni Afriki, ratifikacije pariških sporazumov v svetu republike in gospodar-- rega ozdravljenja dežele še popolnoma odprta.
Analiza strnjenega napada opo-čije v francoskem parlamentu na Mndès-F rancea nam pokaže, Ja . ,i proti predsedniku vlade na-. -jpila predvsem Komunistična lija Francije in Ijudsko-repu-. i hansko gibanje (katoliki), dve i: lični skupini s popolnoma na-•rotujočim si programom; medil ko si prva politična skupina .zadeva, da hi čimbolj ribarila kalnem in na vsak način prelila izvedbo že ratificiranih pavih sporazumov, želi druga za vsako ceno prispevati svoj delež ponovni oborožitvi Nemčije in ■ skrbeti z dvanajstimi divizija-: , kakor določajo pariški spo-: ažurni. Odločilnih je bilo tudi ili glasov neodvisnih republikan-,.v, med katerimi so številni predstavniki francoskih veleposestnikov v Sev. Afriki, z glasovi nekaterih manjših političnih skupin vred, k: so se izrazili proti M ndès - Franceu, medtem ko je 105 socialistov glasovalo za zaupnico vladi. Najhujši udarec pa je Mendès-France doživel najbrž ob tem, da mn je obrnil hrbet celo n’egov strankarski tovariš René Mayer.
Sprejem v jugoslovanskem generalnem konzulatu v Milanu
Kim, 5. febr. (Tanjug). V jugoslovanskem generalnem konzulatu v Milanu je bil sinoči sprejem na čast jugoslovanske trgovinske delegacije, ki se pogaja z zastopniki italijanske vlade. Jugoslovansko delegacijo, ki je prišla iz Rima na krajši obisk v Milan, vodi veleposlanik dr. Stane Pavlič. Od italijanske strani so bili navzoči številni predstavniki in voditelji industrijskih, trgovskih in bančnih ustanov Severne Italije. Med sprejemom so se člani jugoslovanske delegacije pogovorili z zastopniki italijanskega gospodarstva o trgovinski zamenjavi, tehnični pomoči in splošnem gospodarskem sodelovanju. Zlasti ugodno je bila sprejeta ustanovitev italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, ki se je v petek konstituirala v Milanu na pobudo italijanskih tvrdk. Med podjetji, ki so predlagala ustanovitev italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, so znana podjetja Pirelli, Innocenti, Necchi, jadranske ladjedelnice Dalmine in druga. Ta pobuda bo po mnenju go-
Sinoči in davi niti policija niti
»Lahko rečemo da se že Iz generalni komisariat italijanske mentamih krogih omenjali ime-dosedanjega uspešnega dela vlade nista izdala nikakega apo- na več politikov, ki bi prišli v in problemov ki so bili obrav- ročila o tem dogodku, ki je po- poštev za sestavo nove vlade, navani, vidi’ koristnost stal- vzročil v Trstu veliko razburi e- Vendar pa je malo upanja, da nega sekretariata in da se od- nle- N tukajšnji javnosti opo- bi katerikoli teh kandidatov pirajo zanj čedalje širše per- zarjajo na odkritje velikega dobil potrebno večino glasov, spektive. Stalni sekretariat je skritega skladišča orožja na tr- Zato bo, kakor je izjavil sam trojni crffan, v katerem so za- žaški železniški postaji avgusta predsednik narodne skupščine stopanj predsedniki in usluž- lani- Ta afera še vedno ni po- Schneiter po obisku pri pred-benci vseh treh držav. Sode- jasnjena in oblasti niso pove- sedniku republike, kriza ver-lovanje med njimi je bilo po- dale. kdo je lastnik skritega jetno precej dolgo trajala. V polno, pogledi na posamezna orožja, pa tudi drugih podrob- zvezi s krizo vlade grozi razcep vprašanja pa skladni, kar je nosti niso objavile.	tudi radikalno - socialistični
dokaz duha balkanskega sodelovanja in medsebojnega pRQßLEM F0BM0ZE
Veleposlanik g. Philon Phi-lon je izjavil:
»Premestitev sedeža stalnega sekretariata ankarskega sporazuma v to mesto je prvi premik rotacijskega sistema, določenega s sporazumom. S tem je končan prvi del poslovanja sekretariata, ki je bilo popolnoma zadovoljivo glede na ustvarjalno delo, ki ga Je opravil sekretariat v nekaterih zelo važnih vprašanjih ob popolni skladnosti duha in misli.«
stranki. Sedemnajst poslancev te stranke lz vzhodne Francije je dopoldne brzojavno zahtevalo od vodstva stranke, naj nujno skliče izredni kongres, na katerem bodo proučili prestop Rene Mayera v opozicijo proti vladi, ki jo je vodil radikalni socialist.
Bonn, 5. febr. (AFP). V krogih federalne vlade so davi razmišljali, kakšna bo usoda Evrope in pariških sporazumov po padcu vlade Mendèsa-Franoea. Dogodki minule noči so obudili vso
Upanje na indijsko posredovanje
Previdne izjave predsednika indijske vlade — V državah Daljnega vzhoda zahtevajo zaradi Formoze posebno konferenco, kakršna je bila v Ženevi zaradi Indokine
ski odpravnik poslov v Moskvi Kaul je pravtako potrdil, da se je včeraj popoldne sešel z Molotovom. Britanski veleposlanik
bojazen Bonna, kjer so predvsem zaskrbljeni zaradi odložitve ratifikacije pariških sporazumov.
V krogih socialnodemokratske opozicije, ki so sprejeli izid glasovanja v francoski narodni skupščini brez presenečenja, poudarjajo pomen političnih trenj, ki bodo nujni uvod v sestavo nove vlade. Socialni demokrati s posebnim zanimanjem pričakujejo, kaikšno stališče bo zavzela nova francoska vlada glede združitve Nemčije.
Iskanje izhoda
Eisenhovier je na zadnji tiskovni konferenci obžaloval izraz »slepa ulica-, češ da ne ustreza pravemu stanju okrog Formoze. Odvisno pač, kako in odkod kdo gleda na zadevo. Vsekakor je obžalovanja vredno, da ga jC
ra
n:
spodarskih krogov Italije po-: o francoski Sev. Afriki spešila gospodarsko zamenjavo
sno pokazala, da opoziciji med obema državama. predvsem za to, da bi obel »avanturistično- politiko e, ki naj bi ogrožala »la ■nce francaise-, francoske po-V Severni Afriki, mar-
Veleposlanik Turčije v Beogradu g. Agah Aksel je, ko je v kratkih besedah orisal sestavo in pomen premestitve sekretariata v Ankaro, izjavil: »Poudariti je treba, da je stalni sekretariat v prvih mesecih posloval z razmeroma omejenim številom osebja. Od avgusta 1954 pa je izpopolnil svoj kader in zaznamoval do-
London, 5. febr. (Tanjug). Po včerajšnji plenarni seji predsednikov vlad držav Britanske skupnosti narodov in sinočnjem sestanku britanske vlade izjavljajo v londonskih političnih krogih, da utegne predsednik Nehru posredovati pri Ču En Laju v zvezi z odklonitvijo pekinške vlade, da bi se udeležila razprave o Formozi v Varnostnem svetu. Pripominjajo, da bi se Nehru v tem primeru posvetoval z drugimi vladami Britanske skupnosti narodov, To Je ena izmed verjetnosti v vrsti drugih možnosti, ki jih omenjajo v londonskih krogih po neuspehu Varnostnega sveta. Sodijo, da je položaj Nehruja najugodnejši za neposredno posvetovanje z zastopniki LR Kitajske, ker Indija ni bila v tem sporu prizadeta niti na eni niti na drugi strani.
da
ji je šlo v prvi vrsti za
Vojaške akcije in predlogi za
pomiritev
da zruši vlado, ne da bi pri tem imela kakršen koli pozitiven program, ki bi bil »boljši- od p-agrarna dosedanjega ministrskega predsednika. Od padca Men-ès-Franceove vlade si obetajo neposredno korist predvsem ka-: lisko Ijudsko-republikansko gi-
Tokio, 5. febr. (AFP). Okrog poldneva je bilo v Tokiu uradno sporočeno, da so ameriška lovska letala sestrelila dve kitajski lovski letali tipa Mig. Sporočilo dodaja, da so štiri kitajska letala napadla neko ameriško izvidniško letalo, M je nje (MRP), ki je bilo najbolj bilo na rednem poletu nad ■.zadeto zategadelj, ker mu je Rmenim morjem.
Tajpeh, 5. febr. (AFP). Po vesteh s Formoze so Čangkajško-va letala davi bombardirala kitajske položaje na otoku Jok-iangšanu in povzročila devet
Mendès-France pred dve sto tridesetimi dnevi vzel vajeti državnega vodstva iz rok.
Strankarski in osebni interesi so torej tudi tokrat spet prevladali
-e francoski politiki. Upravičeno je velikih požarov. Minulo noč so Mendès-France, ko je apeliral na napadla tudi kitajske ladje, ki
poslance, naj izrečejo vladi zaup- ■	~~ ...—
Napoved važne gospodarske konference v Trsta
Trst, 5. febr. (AFP). Na sestanku predstavnikov glavnih tržaških strank je podsekretar italijanskega ministrstva za zunanje zadeve Benvenuti izjavil,
nico, dejal: »Vaša dolžnost je, da se zavedate posledic koraka, k: ga nameravate napraviti. Tak korak bi pomenil opustitev politike, ki je Franciji prinesla nedvomne koristi in ki je razveselil prijatelje naše dežele. Menim, da niso možne tri različne
plovejo severno od Tačena, in pri tem potopila oz. poškodovala — kakor poročajo — deset ladij.
New York, 5. febr. (AP). —
V današnji številki razpravlja »New York Times« o novih možnostih za sklenitev miru na področju Formoze in piše, da bi se dalo napraviti naslednje:
1.	Pekingu bi poslali novo povabilo, kar bi omogočilo kitajski vladi, da bi celoten primer zagrabila za svoj lastni način;
2.	sprejeli bi lahko rešitev izven Združenih narodov s pogojem, da bi po redni diplomatski poti ustvarili boljše pogoje in 3. brez dogovora bi lahko dosegli molčečo ustavitev sovražnosti, kar bi omogočilo eni in drugi strani obdržati svoje
Vendar pa je bil predsednik Nehru v svojih izjavah o Formozi zelo previden. V govoru, ki ga je imel sinoči pred 3000 indijskimi študenti, je dejal, da je položaj kočljiv in da nihče ne ve, kako se bo razvijal. »Zato moramo biti previdni in v pravem trenutku dajati izjave. To je zelo važno in moja stvar ni, da bi sedaj o tem povedal kaj več. Ogibati se je treba izjav, ki bi utegnile otežkočati rešitev. Kadar so ljudje razburjeni, tedaj tudi najmanjša stvar povečuje zaplet, zato menim, da čimmanj govorimo o Formozi, tembolj e bo«, je pripomnil.
Nehru je opisal mednarodni položaj kot »zelo resen za svetovno krizo, v katero je težko najti izhod.«
New Delhi, 5. febr. (Tanjug). Dopisnik časopisa »Times of India« iz Honkonga poroča, da
načelno stališče. »New York Ti- časopisi držav Daljnega vzhoda
politike, marveč lahko obstajata da bo še ta mesec sklicana kon-samo dve: prva, ki se opira na ferenca, ki bo proučila vpraša-povezanost, napredek in reforme, nja mednarodne uprave nad : : druga, ki se opira na uporabo tržaškim pristaniščem. Pri tej sde.* Toda vse kaže, da poslan- konferenci bodo sodelovali pred-cem, ki so glasovali proti zaup- stavniki Avstrije, Jugoslavije, niči, *predsedniku miru-, ni bilo Svice, Češkoslovaške in Mad-rnar, po kakšnih poteh bo v pri- žarske. bodnje hodila Francija.
In vendar se utegne prav kmalu pokazati, da bo Francija na čelu svoje države močno pogrešala človeka, kakršen je Pierre Mendès-France.
mes« pripominja, da ne glede na proučevanje teh možnosti Združeni narodi ne smejo od sebe odvrniti odgovornosti za mednarodni mir in varnost.
zahtevajo konferenco prizadetih držav po zgledu ženevske konference, na kateri naj bi rešili krizo na kitajski obali. Po vesteh dopisnika, ki se sklicuje
»na visoko politično osebnost iz Pekinga«, bi kitajska vlada sprejela tako rešitev, ker vidi v tem mnogo boljše možnosti »za realno proučitev spora, kot pa bi bilo to v Varnostnem svetu, v katerem gospoduje Amerika«. Po podatkih časopisa je kitajski predsednik Ču» En Laj že obvestil predsednika Nehruja o tem. »če londonska konferenca ne bo priporočila take konference, upa Peking, da bodo to storili na nekem sestanku držav Colombo konference«.
Indijski politični krogi so prav tako naklonjeni taki rešitvi in sodijo, da bi bila od ostalih možnosti — neposrednih stikov po diplomatskih kanalih v Moskvi in Delhiju s Kitajsko ali morebitnega sklicanja konference petih velesil in Indije, — le-ta najugodnejša.
Moskva, 5. febr. (AFP). Britansko veleposlaništvo je potrdilo, da je sovjetski minister za zunanje zadeve Molotov včeraj popoldne v Kremlju sprejel veleposlanika Velike Britanije v Moskvi Hayterja. Indij-
in indijski odpravnik poslov пМ пгогл1 ирогаШ, toda bobu nista hotela dati nikake izjave -	reii boh_
° Ta *	Po kitajski odklonitvi vabila k
Tudi britanski minister za razpravi v Varnostnem svetu, zunanje zadeve Eden se je te Mj r£>.	]ih za ^
dni sešel s sovjetskim odprav- ^ fa. JO praktlina odklonitev. mkom poslov v Londonu Belo-	prece{sme razočara-
hvostikovim.	^ y palači OZN so mislili, da
V diplomatskih krogih se je so z odstranitvijo nevarnosti na-zvedelo, da je bid predmet se- clonalisiičnega veta in s tihim stanka v Moskvi in sestanka v pristankom ZDA, da se vzame v Londonu položaj v bližini For- pretres tuJ, sovjetska resolucij*. röoze-	odstranjene vse ovire za začetek
Zanimanje v zvezd s temi raz- pogajanj. govori je usmerjeno v glavnem	2daj vidijo upanje v zaključku
na razgovore z indijskim pred- kitajskega odgovora, da bodo »vsi stavnikom, ker imajo indijskega iskreni napori, ki bi lahko pri-predsednika Nehruja za najver-	k zmanjšanju napetosti,
jetaejšega posredovalka med ustvarjene s politiko ZDA v tem Vzhodom in Zahodom, čeprav in drugih področjih Daljnega Nehru ni ponudil posredovanja izhoda, naleteli na podporo LR m ga za to tudi niso prosili, je Kitajske-. To je tudi dalo Ham-njegovo ime povezano z nrno- marskjöldu pobudo, da je v petek
gimi pripravami za razgovore s Kitajsko izven okvira Združenih narodov. Menijo, da je Nehru to zamisel razvil na današnjem dopoldanskem sestan-
poslal Ču En Laju osebno poslanico, v kateri ponovno vabi Kitajsko k razpravi v Varnostnem svetu.
,	_.	,	Kljub optimizmu sekretariata
ku z Edenom in predsednikom OZN %lede odgovora, pa je kanadske vlade Samt Lauren- dvomljivo, če je Varnostni svet
pri sedanji stopnji razvoja najpri-Washington, 5. febr. (AFP). — memejsi organ za reševanje spora. Po kitajskem odgovoru in v pri- Kla tem mestu smo že zapisali, čakovanju prihodnjega sestanka da se razprava v Varnostnem sve-Vamostnega sveta se je včeraj tu utegne izroditi v medsebojno popoldne zelo povečala diplo- obtoževanje. Kitajska zahteva, na)
matska javnost v Washingtons Herbert Hoover, ki sedaj opravlja dolžnosti ministra za zun. zadeve, je imel po vrsti razgovor z veleposlanikoma Kanade in Ve-
bi b'da osnova razprave sovjetska resolucija o vmešavanju ZDA v notranje zadeve LR Kitajske, to potrjuje. Taka podlaga je za Varnostni svet nesprejemljiva, v Wa-
rne Britanije in s Caibotom shingtonu pa bi utegnila 'nevarno Lodgeom, stalnim delegatom zrasti vrednost argumentov Know-DA v OZN. Pozno sinoči je landove skupine, ki bi lahko iz• minister za zunanje zadeve For- rabila razočaranje ameriškega jav-moze obiskal Walterja Robert- nega mnenja. sona, pomočnika državnega se- Vendar lahko mimo rečemo, da kretarja za vprašanja Daljnega neposredne nevarnosti ni. Prej bi vzhoda, kar je bilo od četrtka rekli, da je Ču En Laj zapeljal
popoldne že drugič.
CARIGRAD, S. febr. (AFP). —
Predsednik turške narodne skupščine Je povabil predsednika italijanske skupščine naj bi s parlamentarno delegacijo obiskal Turčijo. Dan obiska še ni določen.
»t» ••»»•<	•*•••••
SLAŠČIČARNA — KAVARNA,	!
KRANJ	:
sprejme pridno in izurjeno	•
SL3ŠČIČARSK0 PRODAJALKO j
NASTOP TAKOJ, PLAČA PO TARIFNEM !
PRAVILNIKU	j



7Л 0BRÄT ŠTEVČNE DELAVNICE JEŽICI. MALA VAS ŠT. 33
sprejmemo v stalno zaposlitev
ELEKTROTEHNIKA
POGOJI: Nekajletna praksa v stroki in urejena vojaka obveza. — Plača po dogovoru, nastop takoj.
Ob robu konference
utemeljenih z izbranimi citati V resnici je v zadnjih letih iz biblije, želja po revanži za vlada storila več značilnih ukre-poraz v burski vojni ter abso- pov, kot n. pr. v okviru obram-lutni gospodarski nadmoči in be: korenita sprememba uni-ekspanzivnih teženj, ki so našle form, ki so bile dotlej enake Pakistan Je postal repub- leta 1909, s katerim je zaživela izraza v praktični aneksiji biv- britanskim, in kar je še veliko lika. Na konferenci britanskega Južnoafriška unija po združitvi še nemške Zahodne Afrike pomembnejše, sistematična od-Commonwealtha, ki se Je začela burskih republik z britanskimi (mandata Združenih narodov stranitev angleško govorečih v ponedeljek v Londonu so našli kolonijami kot samostojen do- pod upravo Južnoafriške unije) oficirjev z vseh važnejših po-podobno rešitev, kot so jo pred minion. Pod vlado unionistične in v prepiru okrog britanskih loža jev. Značilno Je tudi, da leti za Indijo: republika v okviru stranke feldmaršala Jana Cri- protektoratov Basuto, Bechuana strijdom ni prišel na zasedanje Commonwealtha, ki priznava stiana Smutsa, enega od vodi- in Swazi.	ministrskih predsednikov Com-
angleško kraljico za kraljico teljev burske nacionalne arma- Morda želja po republiki ne monwealtha, čeprav je bil ne-Britanske skupnosti (Indija pri-	de, po porazu pa zagovornika	bi	naletela	na resen	odpor, če	davno na obisku	v	Nemčiji	(!),
znava krono kot vez med člani	pomiritve in sodelovanja, sepa-	ne	bi bila	združena	z ločitvijo	temveč je poslal	tja	le	pravo-
Commonwealtha, ne pa suve-	ratistične težnje niso prišle to-	od	Commonwealtha	in če bi	sodnega ministra,
renosti kraljeve osebe, rešitev,	liko do izraza kot po zmagi	bila Južna	Afrika vsaj toliko	.
ki zaenkrat še nima para v nacionalne stranke leta 1948, nacionalna celota, kot je Paki- 1 yerie™o, da bo južnoafri-ustavni zgodovini). V Karačiju ko je prevzel vlado Daniel Ma- stan. Toda vsak poskus secesije ska vlada objavila svoje zahte-
menijo, da pred leti nova pove- lan, protestantski pastor, v po- bo naletel na ogorčen odpor Vf .n^.®edan:l®lm	anj“
J ’	............ - —	mstrskih predsednikov. Vazno
zava vsaj toliko močna kot do- litiki pa zagovornik bele vlade angleško govorečih državljanov
sedanja, če ne še močnejša.	»po	božji volji«, še bolj pa z	unije in	zmernih	burskih eie-	je’ 5 ake	težnje obstojajo. Če
Prožnost, ki jo je Common-	nedavnim nastopom »transvaal-	mentov, ki jih v	glavnem za-	povezemoodpor angleškega dela
wealth pokazal pri Indiji, ni za- skega leva« Johannesa Gerar- stopa unionistična stranka po-	, 9 P°zab4atl
tajila pri Pakistanu; formula bo duša Strijdoma, ultranacionali- kojnega Smutsa. Ni odveč, če	?a strateške in gospodar-
zadovoljila naraščajoči pritisk	sta in veliko odločnejšega	za-	navedemo	izjavo	strankinega	ST _ interese matične	dežele v
pakistanskega javnega mnenja,	govornika Apartheida, kot	je	voditelja	J.	G. N.	Štrausa 25.	uz°i " 14111 In v treh	protekto-
ki ga moti že zgolj videz, da bil njegov prednik. Toda vpra- januarja v kapskem parlamentu: ra 1 1 se 2 rasnim problemom je	Pakistan manj samostojen	šanje rasne politike ni snov na-	»Ministrski	predsednik (t. j.	p®	moremo ubraniti prepn-
kot	sosedna Indija.	šega članka. Tu se unionisti In	Strijdom) naj	pove, ali bo Juž-	Čalpaj	St°, c°mmmiwealth
Če je voz Britanske skupno- nacionalisti ne razhajajo dosti, na Afrika republika. Naj do- 7.ЈтР1 Afrikl pred težko P™-sti brez težav speljal čez pa-	zato	v vedno bolj razgreti de-	kaže, kaj	je bolje	zanjo! Unio-	12 u 10‘
kistanski pesek, pa ni dvoma,	bat-	okrog republike in zveze	nistična	stranka	izjavlja, da Trenutni	^ svetovni položaj
da bo na južnoafriškem »veldu«	s Commonwealthom	nima ne-	mora Južna Afrika	ostati	član	morda zadržuje, da vprašanje
zaškripalo. Nacionalisti v Južni	posrednega pomena.	Britanske skupnosti.	Naj bo še	ne izbruhne v vsej ostrini, toda
Afriki nikoli niso skrivali svo-	Politični nazori nacionalistov predsednik vlade toliko odkri- zato ni nič manj grozeče in
jih	antipatij do Britancev, ki	so čudna zmes zmedenih poj-	tosrčen. Naj	ne poskuša zazi-	upoštevanja vredno, saj, ko bo
so jim odvzeli z zmago v bur-	mov o izvoljenem ljudstvu (to	bati ljudi v	občutek varnosti,	prišlo	do reševanja, ne bo šlo
ski vojni samostojnost, čeprav	je Burih ali Afrikanerjih),	so-	medtem	ko	se pripravlja pro-	samo za republiko	ali Com-
SQ Jim v polni meri povrnili	vraštva do vsega, kar ni prote-	glasitev	republike.	Mi smo za	monwealth, temveč	za usodo
Izgublj'ene pravice s tako ime-	stantsko in bursko,	totalitarnih	zvezo in se bomo borili	zanjo	belega in črnega človeka v do-	ze	in	vlogi Kitajske v svetovnem
nevanim South Africa Actom iz	teženj) z nacističnim nadihom,	do zadnjega!«	brem delu Afrike.	koncertu.	t
stvari v slepo ulico, ker vidi v zapletu okrog Formoze priložnost, da do kraja razčisti vsa vprašanja, ki jih Kitajska želi rešiti. V tem pogledu je dovolj jasen zadnji stavek odgovora, ki govori o napetosti, katero so ZDA ustvarile na tem in drugih področjih Azije.
Konferenca na tako široki podlagi pa je prav tisto, česar si ZDA najmanj žele. Ženevska konferenca je bila zanje dovolj neprijetna in med ameriškimi politiki ga ni, ki bi zdaj hotel ali si upal zagovarjati tak sestanek. Vse, kar ZDA zdaj hočejo, je zgolj dosega demarkacijske črte (v tem smislu je te dni pisal znani komentator Lippmann), o pogajanjih glede Formoze same pa ni govora.
Pri takem stanju Združeni narodi ne morejo dosti pomagati. Potrebna je nova iniciativa, Id naj pokaže pot iz zagate. Ta čas pa bi bila debata v Varnostnem svetu odložena, dokler novi posredovalci ne bi spravili obeh strank za zeleno mizo. ZDA bi v■ tej vlogi najraje videle Veliko Britanijo v sporazumu in s pomočjo ostalih članic Britanske skupnsoti, predvsem Indije, Kitajska pa bi prej podprla Indijo kot voditeljico nove akcije. Pa tudi v tem primeru, čeprav o tem, kam Formaza spada, ni dvoma, bo potrebna previdna, postopna pat: najprej dosega premirja, potem vprašanje evakuacije otokov ob obali in šele kot tretja etapa načelna razprava o usodi Formo-
T 9 -M • Ж.	• w	"Ш m	a K0B08KEGA KOTA:	_ *
flttfCJ Šil (JVlldlljn „FUŽINAR“ o ravenskih
Prebivalci Lljubljane in drugi, ki prihajajo za krajši ali daljši čas na obisk v naše giavno mesto, z zadovoljstvom (opazujejo gradnjo palače glavne zadružne zveze ob Titovi cesti. Lahko trdimo, da gradbena dela na nobeni stavbi niso tako hitro napredovala, kot je to primer na omenjenem gradbišču.
Kot je znano gradi to palačo podjetje »Gradis«. Vprašali smo stavbovodjo inž. Štefana Mesariča, čemu je pripisati tako ugoden potek
gradnje. Povedal nam je, da so dela normalno napredovala predvsem zaradi tega, ker je graditelj pravočasno dobil vse potrebne načrte za železo betonski skelet. Dalje,_ da je mestni ljudski odbor Ljubljana dovolil podjetju nadurno delo, kar je omogočilo, da so v sezoni delali lahko več kot po osem ur na dan ter dela oddajali tudi v akord ter končno ker je podjetju uspelo dobiti pravočasno ves gradbeni material in zato ni bilo nikakršnega zastoja, in pa ugodno vreme seveda. 10. oktobra 1954. leta so graditelji začeli dvigati stavbo. V osmih delovnih dneh so naredili po eno nadstropje. Prihodnji teden bo že bržkone »likof«, ko bo končan železo-betonski skelet in bo stavba pod streho.
Prav tako smo zvedeli, da je podjetje »Gradis« naročilo vakuum črpalke iz Francije za betoniranje že! ezobe tons k ega skeleta omenjene palače. Kljub temu, da so črpalke
prispele z veliko zamudo šele meseca decembra, so poizkusi vakuum iranja na omenjeni zgradbi uspeli, toda temperatura je bila že okoli nič stopinj, kar je onemogočilo nadaljnje vaJcuumiranje, ki je možno samo pri tmperaturi nad +5 stopinj. Zato so morali betonirati na običajen način.
Projekt za železobetonski skelet je bil izdelan tako, da predvideva zelo visoke marke betona zaradi vitkih konstrukcij. Te je projektant predvidel zaradi tega, ker je nilo podjetje prepričano, da bodo vakuum črpalke iz Pariza prišle pravočasno in bo
2ELEZABNA JESENICE
■prejme v službo s takojšnjim nastopom
STROJNIKE
s položenim izpitom za strojnika L Interesenti dobijo vse potrebne Informacije nstmeno ali pismeno na personalnem oddelkn Železarne Jesenice.
na ta ™Wn uspelo doseči predpisane visoke marke. Zasluga strokovnjakov »Gradisa« je, da je uspelo kljub zakasneli dobavi vakuum črpalk doseči na običajni način visoke marke betona. To predstavlja vsekakor tehnični uspeh podjetja.
Glede nadaljnega poteka gradnje je inž. Mesarič omenil, da je odvisen predvsem od tega, v koliko boao pravočasno na razpolago nadaljni detaljni načrti. Če tu ne no ovir in če bodo obrtniki izvršili svoje delo pravočasno, bo stavba letos v jeseni, kakor je dogovorjeno z investitorjem, sposobna za vselitev.
i
fužinar]ih
Založnikom slabo kaže
Palača glavne zadružne zveze ob Titovi cesti
Čeprav po svetu izdajajo na de-
settisoče no vib knjig, čeprav povojna knjižna proizvodnja stalno narašča, je vendarle v mednarodnem založniškem svetu že daljši čas čutiti neko negotovost, bojazen ali celo črnogledost. Vse bolj se širi občutek, da se zalaganje leposlovne knjige v sodobnem svetu komajda izplača in da bo morda kmalu povsem nerentabilno. Ta pojav je opaziti pri vseh velikih narodih z bogato založniško tradicijo. 2e od leta 1339 je
videti, da se ne izplača izdajati
novih romanov in sploh literarnih novosti.
Ne gre za trenutne težave, zakaj založniški poklic Je v resnični zagati že dolgo vrsto let. Založniški stroški iz leta v leto strahotno naraščajo. V Angliji so v primeri s stroški leta 1939 narastli kar za 125%. Cena knjige ni naraščala tako naglo, založnik ni hotel oplašiti kupca in je zmanjševal svoj dobiček, dokler ga ni skoraj nič več ostalo. Devet naj več jih angle-
Nehajmo vendar že enkrat
Kmalu bo deset let, odkar je naša Narodnoosvobodilna vojska očistila slovenske kraje vsiljivih okupatorjev in odstranila vse, kar je spominjalo na podjarmljenje in na narodno suženjstvo. Zbrisala je vsiljena tuja imena, odstranila vse napise, ki so kazili lice našim krajem in žalili naš narodni ponos.
Danes srno že precej pozabili na tiste dneve, in poseb-r.jimi. Pozabili smo, da je bil sovražnikov namen, iztrebiti naš rod, zbrisati naše ime s površja zemlje. Le poglejmo no še na suženjske čase pred nekoliko okrog sebe in videli bomo, da je to žalostna resnica. Po ulicah naših mest, na naših podjetjih, je vedno več napisov, ki so našemu človeku tuji, nerazumljivi. Nerazumljivo postaja pisanje našega dnevnega tiska, nerazumljiva poročila in predavanja po naši radijski postaji. Vse izgleda nekam tako, kot da nekateri naš jezik podcenjujejo, da se jim zde naši domači, slovenski izrazi, manj vredni in rabijo, ne, kjer bi bilo res potrebno, temveč, kjer le morejo, tuje besede, tujke, zaradi katerih naš preprosti človek ne razume tega, kar čita, ne razume tega, kar sliši po svojem radijskem sprejemniku.
Tàko podcenjevanje slovenskega jezika smo že doživljali. Bili so časi, ko so mnoge družine v Ljubljani in v drugih Slovenskih mestih nemškutarje, misleč, da je slovenščina dobra komaj za pogovor hlapcev in dekel po kmečkih hlevih. To nazivanje so temeljito ovrgli naši pesniki in pisatelji, prvi med njim Prešeren, ki je že pred sto leti dokazal, da je bi! naš jezik že takrat bogat in blagoglasen. Danes pa iz-gieda, da menijo nekateri, da slovenščina ni primerna za znanstveno izražanje. Le prisluhnite vsakodnevnim poročilom in predavanjem po ljubljanskem radiu in spoznali boste, da hi utegnilo biti to res! Z nepotrebnimi tujkami so prepletena celo predavanja za našega preprostega kmeta in
tudi pripovedovanja za naše pionirje niso brez njih.
Kdor misli, da pri znanstvenih razpravah, predavanjih, ne moremo izhajati brez tujk, se zelo moti. »Slovarček tujk«, ki ga je leta 1952 izdal Svet za prosveto in kulturo v Kranju, nas pouči o nasprotnem. Prav malo je takih tujk, katerih bi ne mogli zamenjati z domačim izrazi ali jih kratko in jasno opisati. Da, »Slovarček« nam pokaže celò, da so v nekih slučajih domači izrazi vsebinsko bogatejši, t. j. boljši kot tuji. Tu ne mislim na mednarodne strokovne izraze, na mednarodne tujke, ki so, ker so m.ednarodne, tudi naše. Teh se ne moremo ogniti in jih moramo, z malimi izjemami, uporabljati v tuji obliki. Nihče ne bo skušal prevesti izraze kot so: elektrika, kemija, tehnika, radio, radar in mnoge druge, toda, ko sem slišal v kmetijskem predavanju po radiu stavek: »Z agrotehničnimi sredstvi, z regresi na posamezne artikle in s stimulacijo bomo dosegli, da se bo produkcija: kvantitativno in kvalitativno dvignila«, sem se nehote spomnil na ono uradno »slovenščino« na ljubljanskem kolodvoru v časih bivše Austrie: »Ahtajte se, cug bo foršibou!«
Tovariš prof. M. Rupel je po radiu v »jezikovnih pogovorih« že večkrat grajal in obsodil nepotrebno uporabljanje tujk, a kot vidimo, brez uspeha. Tujk je v javni uporabi slovenščine vedno več.
Ako poslušamo poročila radijske postaje, dobimo tudi vtis, da se nekateri, dovolite mi ta izraz, sramu jejo domačih izrazov in jih nadomeščajo z »imenitnejšimi« tujkami, kot so: autostrada, aplavz, pasaža, subvencija, dotacija premijé, delegat, reprezentanca, adaptacija, abonma, amandma, la-borist redakcija, administracija, direktor, integracija, publika, auditorij, melioracija, komentar center, komunalen, tendenca, procentualen in še nešteto drugih. Vse te tujke, in še mnoge druge, moremo
Kcmisia za imenovanje direktorjev pri Okrajnem ljudskem odboru v Kopru razpisuje
j mesto
direktorja
PROJEKTIVNEGA RIROJA V KOPRU
Pogoji: arhitekt ali gradbeni inženir z najmanj 5-letno prakso v projektiranju visokih in nizkih gradenj.
Plača po dogovora, stanovanje zagotovljeno.
Kclkovane prošnje dostavite komisiji za imenovanje direktorjev 0L0 Koper do 20. II. 1955.
nadomestiti z lepimi domačimi izrazi. Seveda, če rečemo, da prejema ta ali ona ustanova »podporo«, bi utegnil biti kdo užaljen, zato se temu izognemo s tujko »subvencija«, ki se »lepše« sliši! Ti so v sorodstvu z ljudmi, ki obešajo na straniščna vrata tablice z napisom »W. C.« ali »Toaleta».
Od resnega do smešnega je res le kratek korak.
Zadnje čase slišimo po radiu tujko »inštrument«, ki je pomenila nekdaj godalo ali orodje. Kaj se skriva danes pod to besedo, je večkrat uganka, ki jo zaman rešuješ.
Naša slovenska mesta dobivajo iz dneva v dan bolj tuje lice. Tu naletimo med naslovi, napisi nad podjetji, popolnoma tuja imena. Cernu to? Ali so namenjena ta podjetja, trgovine, uradi, tujcem, ki se včasih mudijo pri nas, ali služijo našemu delovnemu ljudstvu? In tako žalijo naš narodni čut razni: kombinati, servisi, pa-steserije, importi, exporti, me-dexi, remonti, dancingi, buf-feti, kolori, koloniale, biroji, elegance in še razna druga tuja imena. Ali nimamo za večino teh tujk, ki nam nikakor niso v čast, lepih, domačih imen?
Kje je pa vzrok, da se tujke v našem javnem življenju tako bohotno širijo. Mnogo je še takih, ki cenijo le to, kar je tuje. Temu se klanjajo, in to slabost kažejo tudi v javnosti. Slovenec, ki je narodno-zaveden, narodnoponosen, bo nepotrebne tujke vedno zavračal in se izražal v čisti slovenščini. Ako uporabljamo v govoru ali v pisavi nepotrebne tujke, kažemo javnosti, da je naš jezik reven in siromašen. Dokazujemo, da smo v jezikovnem oziru šibki. Da brez tuje pomoči tu ne moremo stati na lastnih nogah.
Z rabo nepotrebnih tujk škodujemo jezikovni izobrazbi in narodnostni vzgoji naše mladine. Mladina, ki bo znala izražati svoje misli v čisti materinščini, bo tudi narodnoza-vedna, bo narodnoponosna.
Nekdaj so trdli, da se s slovenščino nikamor ne pride, da Slovenec mora znati še kakšen tuj jezik. Oni, ki uporablja danes nepotrebne tujke, pa nevede dokazuje, da se s slovenščino niti doma ne more izhajati. Žalostno!
Spoštujmo tuje jezike, svojega pa ljubimo in ne kvarimo ga! Z govorjenjem čiste slovenščine bomo pridobili spoštovanje tujih narodov, nikdar pa ne s krajo njihovih izrazov!
Pred nekaj dnevi sem govoril s kmetom, ki mi je tožil, da ne razume predavanj iz kmetijstva, ki jih sliši po svojem radijskem sprejemniku. Predavatelji, da govore »preučeno«! Verjamem mu, ker vem, da more že ena sama, važna, a nerazumljiva beseda, povzročiti, da predavanja ne razumemo. Ali ni to nepopisna škoda za skupnost?
Skrajni čas je, da napovemo nepotrebnim tujkam boj do skrajnosti! Iztrebimo jih povsod! Izražajmo naše misli po slovensko!
Izmed tovarniških časopisov, ki lahko samo požive podobo velikih dnevnikov, je menda že dlje časa na prvem mestu glasilo ravenskih žele-zaxjev »Koroški fužinar«. S trojno številko, ki je izšla 1. februarja, je list v petem letu izhajanja. Na prvem mestu so zbrani takorekoč vsi podatki o lanskoletni dejavnosti koroških železarjev. To je zelo
vidnejši napredek so pokazali železarji iz težke kovačnice in livarne ter posadke obeh visoko frekvenčnih peči. Padec produktivnosti so zabeležili v valjarni, in sicer zaradi razširjene proizvodnje in vpeljave četrte izmene.
Železarna Kavne postaja ▼ pravem pomenu besede tovarna plemenitih jekel. Leta 1953 je bilo v livarni le 13.8 od-
odkritje novih nahajališč te» rude v koroškem kotu ponovno poudarja, da predstavlja Uršlja gora za mežiški rudnik predmet velike pozornosti in odpira velike možnosti, da bodo odkrili rudo, ki bo podaljšala življenjsko dobo mežiškega rudnika. Ostali del letošnje prve trojne številke »Koroškega fužinarja« je posvečen problemom livarjev, muzejski delavnosti v koroškem kotu, varnosti dela .in higiensko-tehnični zaščiti T sami železarni.	->
šklh založb Je primerjalo ivoje bilance ln izkazalo se Je, da Je njihov povprečni dobiček pri leposlovju 3.60%; če odbijemo Se tisto, kar gre na račun zmanjšanja vrednosti zaloge, je dvomljiv celo ta borni dobiček. Založnik torej lahko živi samo od svojega kapitala ali pa mora zaslužiti z drugimi rečmi: s prodajo črnila ln papirja, ki je vedno veljala za varnejši posel, nikoli pa niso mislili, da bi morala reševati založnika pred polomom.
V Ameriki je položaj podoben. Založnik nič več ne misli na velike dobičke, srečen je, če ohranja približno ravnovesje. Dobiček mu lahko dajejo le .posredne pravice«: ljudske izdaje. Izdaje pri knjižnih krožkih, filmske, televizijske in druge predelave del.
Francoska knjiga se mora bojevati z enakimi težavami, morda so celo še hujše. Medtem ko angleški in ameriški založnik lahko skušata pritegniti bralca z okusnejšo ali živahnejšo opremo, lepšim tiskom, vezavo itd., je Francoz že od nekdaj vajen broširanih knjig na slabem papirju, ki so zato poceni. Zato francoski založnik ne more iskati izboljšanja v to smer, saj bi moral zviševati cene. Po minuli vojski se je v Franciji močno spremenil sestav beročega občinstva. Uspeh predvojnih leposlovnih del je bil predvsem odvisen od izobražencev, to se pravi večidel meščanov, malih uradnikov, to občinstvo pa je zdaj faz-kropljeno ali je izginilo. Novi bralci segajo predvsem po dokumentarni literaturi; ljubša od besede jim le ilustracija. Od tod veliki uspeh umetnostnih izdaj in fotografskih albumov. Knjiga je postala le predmet, nadvse primeren za darilo, in s tem postaja važnejša njena zunanja oblika kot njena vsebina. Francoske knjige ne morejo rešiti niti cenene množične izdaje, ki so vsaj začasno podprle ameriške in angleške založnike, v Franciji je to le povečalo neuravnovešenost knjižnega trga, zakaj take izdaje lahko meče na trg le najmogočnejši založnik.
Tako so francoski založniki ▼ letu 1954 izdajali manj romanov in literarnih novosti, povečalo pa se je število »lepih knjig« — vezanih v usnje, ilustriranih, umetnostnih reprodukcij itd. Knjigarne se povezujejo med seboj, skušajo obnoviti tesnejši stik z izmikajočim se občinstvom, izboljšati propagando, toda pravega zdravila ne vidijo.
Toda ali bo tako zdravilo sploh Se mogoče najti? Mar nima to upadanje lepe literature globljih družbenih vzrokov? Mar ni pisatelj danes na strmini, ki je sicer položna, pa ga vendar neogibno vodi navzdol od vrhunca slave in ugleda? Tudi tisti, ki dobi Nobelovo nagrado, ne bo postal tako znan kakor zmagovalec kolesarske dirke okoli Francije ali kaka filmska zvezda. Literarni svet se še dela. kakor da ima roman tako pomembno vlogo, toda občinstvo tega ne verjame več. Mlad pisatelj bo težko zaslovel, če ni ravno vojni pilot, atomski znanstvenik ali nogometna zvezda. Talent? Ta pojm se je tudi že preživel. Vsak Francoz je danes prepričan, da zna napisati roman, vsaj svojega, ln ta ga edino tudi res zanima.
In če množični uspehi cenenih knjig, ki Jih v Ameriki prodajajo kar v prodajalnah z vsem drugim blagom, na videz govorijo nasprotno. je to le varljiv videz. Ameriška množična knjiga namreč ogroža kvaliteto leposlovnega dela. Avtorji že začenjalo preračunano pisati dela. namenjena desetim milijonom bralcev. Kakšna literatura se bo rodila iz tega? Veličastne epopeje? Globoka, pretresljiva dela? Težko da. Za zdaj je videti, da bo to predvsem policijski roman in .science fiction«, literatura spretnih varilcev raznih sestavin, preračunana na kar največji uspeh.
»Koroški fužinar« je opremljen z lepimi podobami in tudi podpisi niso kar tako. Se v naših dnet-nih listih ne srečamo zlepa takih, kot je tale: »Tam je očka — sedaj bo kmalu zatulilo in bo prišel... Da bi bile srečne t* naše Ravne, da M se kadile naprej in uspevale za domovino, za nas m za novi rod. Da bi očka radostno odhajal na štht in se zdrav vračal...«
popoln pregled dela, ki ga je podal direktor železarne Gregor Klančnik na zboru koroških železarjev ob vstopu v novo leto. Med drugim beremo, da so v ravenski železarni prodali lani in fakturirali za 5.8 milijard dinarjev izdelkov ali za 32 odstotkov več kakor predlanskim. Leta 1946 ni doeegla ta številka niti 1.2 milijardi dinarjev. Če ne upoštevamo ingotov, so ravenski železarji izdelali 17 odstotkov več gotovega blaga kakor predlansko leto. Jeklolivarna pa je predlansko tonažo presegla celo za 42 odstotkov. Produktivnost dela se je povečala od 19.8 na 21.3 kg na uro in na moža, to je za 7.5 odstotka. Primerjava produktivnosti na uro in na moža v blagu za prodajo pa nam kaže povečanje za 5 odstotkov. Naj-
stotkov legiranih odlitkov lani že 29,8%. V kladivarni sejeta odstotek povečal na 37.4 na 50 odstotkov, v valjarni od 47 na 48 odstotkov legiranih izdelkov, tako da odpade v glavnem vsa povečana proizvodnja na kvalitetna jekla. Lep napredek v produktivnosti eo dosegli tudi v mehanični delavnici, in sicer za 17.5 odstotkov. Letos računajo ravenski železarji, da bodo izdelali okoli 28.000 ton gotovih proizvodov s prodajno vrednostjo 6.5 milijard.
Nadalje je iz »Koroškega fužinarja« prav razveseljiva vest o raziskavah nahajališč svinčeno-cinkove rude na področju Uršlje gore. O teh raziskavah poroča v daljšem članku ing. Božidar Godec iz Mežice, ki ob koncu svojega poročila o prizadevanju za
K PROBLEMU SOCIALNEGA ZAVAROVANJA
DVA PRIMERA
Naša socialistična družba žrtvuje ogromna sredstva, da bi nudila delovnemu človeku zdravstveno zaščito ter mu v primeru obolelosti čimprej pomagala k ozdravljenju in ga spet usposobila za delo. Vsak ozdraveli bolnik si z vsemi sredstvi prizadeva, da bi se ohranil pri zdravju in tudi naši zakoni streme za tem, da zaščitijo zlasti tinte, ki opravljajo zdravju škodljivo delo. Zato obstojajo tudi predpisi, ki določajo, da je treba ljudem, pri katerih je nevarnost, da bi znova oboleli, če bi še nadalje opravljali svoje prejšnje delo, preskrbeti drugo, njihovemu zdravstvenemu stanju ustrezno delo, kjer ni nevarnosti, da bi se jim bolezen ponovila in kjer bi se mogli polnovredno vključiti v delovni proces.
Zal pa se ti predpisi največkrat sploh ne upoštevajo, bodisi da jih ljudje ne poznajo, bodisi da odločajo o tem ljudje brez čuta odgovornosti do delovnega človeka in do skupnosti. Naj v ilustracijo navedem naslednja dva primera:
Očesne bolezni zahtevajo zelo dolgotrajno im drago zdravljenje. Običajna posledica je pešanje vida in nevarnost ponovitve bolezni• Zato dobe taki bolniki ob odhodu iz zdravilišča zdravniško navodilo in potrdilo, da se morajo izogibati takega in takega dela, ki je po vsej verjetnosti povzročilo obolenje.
Tako potrdilo in navodilo je dobila po šestmesečnem zdravljenju tudi tov. Marica S., ki
44
* '•* ••*••• •«••••••• •••••*••• ••*•••••■
KOPAONIK
podjetje za promet z gradbenim materialom, Beograd
//
se je preselilo
v nove lastne prostore v ulico Zmaj Jovinoj št 3
Istočasno obvešča »K o p a o n i k« svoje
cenjene kupce in dobavitelje, da ima naslednje nove telefonske številke: 24-666, 25-056, 21-166
je bila zaposlena kot kuharica v gostinskem podjetju Dolenjske Toplice. Zaradi vnetja oči ne bi več smela delati v kuhinji pri štedilniku in na prepihu, toda obsežno gostinsko podjetje za njo ni našlo primernega dela, marveč ji je po vrnitvi z zdravljenja odpovedalo službo, češ naj si sama poišče kaj primernega,
Trezika H. je bila dolga leta sobarica hotela »Slon« v Ljubljani. Tudi ona se je vrnila z zdravljenja z napotilom, naj ji dajo drugo ustreznejše delovno mesto. Toda ravnatelj hotela ni hotel o tem nič slišati, marveč jo je postami nazaj na prejšnje delovno mesto- In posledica? Zdaj je spet obolela in bo najmanj šest mesecev v breme zavoda za socialno zavarovanje ne glede na to, da se je zaradi tega njeno zdravstveno stanje znova poslabšalo.
Navedena primera jasno kažeta, kako nepravilen in naravnost družbeno škodljiv odnos imajo odgovorni ljudje nekaterih podjetij do obolelih članov svojega delovnega ko. lektiva. Ponovno šestmesečno zdravljenje Trezike H. bo povzročilo Zavodu za socialno zavarovanje po nepotrebnem najmanj 150.000 din stroškov ne glede na to, ali bo prizadeta po ozdravljenju še sposobna za delo, za katerega bi bila, če ne bi ponovno zbolela zaradi nepravilne zaposlitve.
Vse to pa kaže tudi na to, da sindikalne organizacije pozabljajo na eno svojih prvih nalog, na skrb za človeka. Sam sem se zdravil v provi-zornem sanatoriju za očesne bolezni na Jezerskem in vem, da se v Štirih mesecih ni niti ena sindikalna organizacija zanimala niti za enega izmed 25 bolnikov. Zato bi hotel ob tej priložnosti opozoriti tudi na to, da je dolžnost sleherne sindikalne organizacije, da se zanima za svoje obolele člane in se ob vrnitvi na delo zavzema za to, da dobe v podjetju svojemu zdravstvenemu stanju utrezno zaposlitev.
Smatram pa, da bi moral tudi Zavod za socialno zavarovanje po svojih organih zasledovati, kako se izpolnjujejo zdravniška navodila in napotila, ker se bo na ta način izognil mnogim nepotrebnim izdatkom, zavarovanci pa naj bi ga po svoji sindikalni organizacij cfxjzorili na vsc.ko nepravilnost. Ob taki vzajemnosti bodo naši socialni zakoni dosegli svoj cilj in namen, ki jim ga je postavil zakonodajalec.	R------m.
KADIO KOPER
razpisuje
OB PROSLAVI 10. OBLETNICE OSVOBODITVE
nagradna tekmovanja DPD »Svoboda«, ostalih prosvetnih društev in srednješolskih aktivov ter nagradni natečaj radijskih iger, ki bodo zaključeni na dan obletnice izvolitve prve slovenske vlade v Ajdovščini
I
Nagradno tekmovanje med prosvetnimi društvi Tekmovanja se lahko udeležijo DPD »Svoboda« in ostala prosvetna društva, ki delujejo v tolminskem, goriškem, postojnskem, sežanskem in koprskem okraju.
Tekmovanje obsega vse delo društev na k u 11 u mo -p ros v et n e ra področju:	glasbena dejavnost
(zbori, instrumentalni ansambli ter solisti), delo dramskih krožkov (igre in recitacije) in splošno izobraževalno delo.
Radio Koper bo poslal vsem društvom navodila za tekmovanje in anketno polo. Med društvi, ki bodo do 28. februarja 1955 prijavila svojo udeležbo pri tekmovanju in odgovorila na anketo, bo ocenjevalna komisija izbrala sedem društev za ožji izbor. 'Pri oceni bo upoštevala celokupno društveno delo, in to posebej za DPD »Svoboda« in za ostala društva. Pri manjših društvih bodo upoštevam posebni pogoji, v katerih ta društva delajo.
Radijska ekipa bo posnela na magnetofonski trak prijavljeni spored na sedežu društva po časovnem razporedu, ki ga bo določila uprava radia. Snemanja se bodo začela 6. marca 1955. Za tekmovalne oddaje bo v sporedih radia Koper določena posebna ura. Ekipa bo posnela tudi sporede društev, ki ne bodo prišla v ožji izbor in Jih bo uvrstila v redne oddaje.
Določene so	naslednje nagrade:
I.	nagrada	60.000	din
П. nagrada	40.000	din
III.	nagrada	30.000	din
Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel predsednik Glavnega odbora zveze »Svobod«, tovariš Ivan Regent.
II
Nagradno tekmovanje med srednješolskimi aktivi
V tem tekmovanju bodo lahko posamezni srednješolski aktivi primorskih okrajev pokazali celotno kulturno - prosvetno dejavnost svojih ustanov. V tekmovanje so vključeni: pevski zbori, dramske skupine, literarni krožki, individualno glasbeno udejstvovanje ter fizkultura in šport.
Vse ustanove bodo morale uredništvu mladinskih oddaj Radia Koper poslati prijave do 23. februarja 1955. V tekmovanje bodo vključene le tiste šole, ki bodo pokazale dejavnost v vsaj treh izmed navedenih skupin. Snemalna ekipa bo posnela na kraju samem prijavljene sporede in Jih uvrstila v posebno tekmovalno oddajo.
Določene so	naslednje nagrade:
I.	nagrada	20.000	din
II.	nagrada	15.000	din
III.	nagrada	10.000	din
Razen tega bodo dodeljene knjižne nagrade za poseben uspeh posameznikov v okviru skupinskih nastopov.
Razpored snemanj in ostale podrobnosti bodo objavljene po radiu.
III
Nagradni natečaj radijskih iger
Natečaj obsega radijske igre ali dialogizirano radijsko pripoved. Nagrade so:
I. nagrada	30.000	din
II.	nagrada	20.000	din
III.	nagrada	15.000	din
Udeleženci natečaja	morajo za<-
dostiti naslednjim zahtevam:
1.	Snov naj bo zajeta iz zgodovine NOB ali iz borbe primorskega ljudstva za svojo svobodo.
2.	Prispevki morajo biti pisani na pisalnem stroju ali pa vsaj napisani čitljivo na eni strani lista pisarniškega formata.
3.	Prispevki naj imajo obseg, da bodo v radijski režiji trajali od 30 do 45 minut.
4.	Prispevek mora biti originalen, to je, da ni bil še nikjer prej objavljen.
5.	V poštev ne pridejo dela, ki eo pisana za oder.
6.	Rok za oddajo rokopisov Je #1. marec 1955.
Rokopise bo pregledala m ocenila spodaj navedena komisija. V nagrado je vštet tudi honorar avtorjev za prvo izvedbo v Radiu Koper. Radio Koper si pridržuje pravico do odkupa tudi nenagrajenih del, kakor tudi za odkup ideje posameznih sestavkov.
Ocenjevalna komisija za vsa tri tekmovanja bo sestavljena i* predstavnikov Glavnega odbora Zveze »Svobod«, Glavnega odbora Ljudske prosvete Slovenije, Centralnega komiteja Ljudske mladine Slovenije, Svetov za kulturo ln prosveto prlmoiskUi okrajev in radia.	,
Filip Podgornik
ir. so —‘ e. februarja 1955 j SLOVENSKI POROCEVÄLEC / Sb. 8
Košček tropskih morij Maribora
Ce stopiš pustega zimskega velikem bazenu mlada sorod-dne z neobljudene steze ma- nika iz toplih dežel kajman ln riborskega parka skazi vrata aligator. Otroci, ki stopijo v Mestnega akvarija, si stopil v akvarij, se ob pogledu nanju
drugi svet. svet prijetnega ze- takoj oglase- »Glejte dva maj-
Manoorski akvarij
lenita, svetlobe in morja, kjer se s kratkim sprehodom med bazeni seznaniš s skrivnostmi vodnih globin najbolj oddaljenih rek in morij —.	Tu so
zbrane zanimivosti, ki so ostale neznane celo tistim srečnežem. fri so si lahko privoščili križarjenja okoli zemeljske oble.
Samo nekaj zanimivosti, ki obiskovalce najbolj pritegnejo: Takoj pri vhodu domujeta v
Maribor
ZELO SE JE PRIKUPIL, ma,
riborskim čitateljem in naročnikom »Tovariš« v novi obleki. Prva februarska številka je v novi opremi in barvnem tisku pritegnila pozornost in je bila že prvi dan razprodana. Pač pa bi želeli čitatelji več slik in branja iz domačega življenja ter iz bratskih republik, kar bi se pri povečanem obsegu gotovo dalo doseči.
KJE JE VZROK POMANJKANJA KORUZNEGA ZDROBA? Ne
samo mestni, tudi podeželski ljudje se pritožujejo zaradi pomanjkanja koruznega zdroba. Posebno so prizadeli gozdni delavci, ki jim je polenta glavna hrana. O te mso govorili tudi na občnih zborih sindikalnih podružnic. Ker je koruzni zdrob poleg krompirja najvažnejša hrana Širokih plasti prebivalstva, bi odgovorni činitelji vsekakor morali poskrbeti, cla bi se temu pomanjkanju, ki je ljudem nerazumljivo, čimprej od pomoglo ali pa vsaj pojasnilo, kje je vzrok pomanjkanju koruznega zdroba.
*
s:	VENSKI KNJIŽEVNIKI NA
РП :	ERNOVIII PROSLAVAH CB
SE V CRNI MEJI. V petek, soboto in nedeljo je bila ob severni meji vrsta Prešernovih proslav, na katerih so slovenski književniki brali svoja dela. V Ljutomeru, Radgoni in Gornji Ščavnici so brali svoja dela Miško Kranjec, Ferdo Godina, Ivan Potrč, dr. Bratko Kreft. Kajetan Kovič in Ivan Minatti iz Ljubljane. Kot gost se je teh literarnih večerov udeležil tudi predsednik Zveze Svobod Ivan Regent. Ljudje so jih povsod sprejeli z velikim veseljem ter pokazali največje zanimanje za domača literarna dela. Povsod so izrazili željo, naj bi se jih spomnili tudi še drugi pesniki, pisatelji in umetniki. Podeželsko ljudstvo si želi čim-več takih prireditev.
ZA GOSPODARSKI DVIG PREKMURJA. Razprava o komunah je še bolj poživila zanimanje za nadaljnji gospodarski razvoj Prekmurja. V ponedeljek, 7. februarja, bo predaval na ljudski univerji v Murski Soboti univ. profesor dr. Svetozar Ilešič o možnostih gospodarskega razvoja Obmurja. Ker je bila že večkrat poudarjena potreba izdelave regionalnega načrta gospodarskega razvoja Obmurja, pripravljajo sedaj za 19. februar v Murski Soboti posvetovanje strokovnjakov, sodelovali pa bodo tudi ljudski odborniki ter zastopniki političnih in družbenih organizacij.
hna krokodila!« Toda lena lus-kokožca se komaj zmenita za radovedneže — le z bistrimi očesci kažeta, da ne spita. Sicer pa je aligator tudi v akvariju, kot doma v reki Misissi-ppl dobršen del zime prespal.
že zaradi svoje lepe zunanjosti, druge zaradi svojih posebnih lastnosti. O tem pouče obiskovalca pojasnila, ki so ob vsakem bazenu. Med lepoticami so gotovo na prvem mestu »pajčolanke«, ki se z dolgimi svilenimi plavutmi sprehajajo po bazenu kot neveste. Tudi ploščate, progaste scalar-ke so lepe in zanimive, ker kažejo poseben čut za red. Obračajo se vedno v isto smer kot na povelje. Lepe, živobarvne »neonke«, majhne ribice pestrih barv s svetlo črto od glave do repne plavuti, veljajo za najbolj dragocene, saj so jih odkrili šele leta 1936. Med znamenitosti akvarija spada še riba »paratilapia multicolor« iz porečja Nila, pa kitajska »mascropodi«, to je liba — pljučarica. Tu so še od nedavno »salmonide« iz porečja Amazonke, siamske bojne ribe, nevarne strupene »scorpene«, ki jih naši ribiči poznajo kot strupene kače, morske mačke itd.
Tudi oddelek z domačimi ribami je zanimiv. Večina obiskovalcev šele tu vidi, kakšno bogastvo skrivajo naše reke, jezera, morje in kraške jame. Med vetrnicami, rdečimi lasuljami in morskimi pajki je zlasti zanimiv rak — samotar, ki živi v tesnem sožitju (sim-
& '
ЛИ

sredi
ni prebivalci sredi bujnega zelenja in prave morske vode očitno počutijo kot doma. Obiskovalec pa ima občutek, da ni v akvariju, temveč da gleda pred seboj resničen košček pravega podvodnega življenja-
Glede na vse to je prava škoda, da se med Mariborčani še vedno najdejo ljudje, ki si te izredne zanimivosti še niso ogledali. Mariborski akvarij je skoraj bolj znan tujcem, ki prihajajo v Maribor in ne zamudijo redke priložnosti, da si ga ogledajo. Saj je to edinstvena ustanova ne samo v naši državi, marveč sploh v vsem tem delu Evrope.
Skrbi in delo v Mežici
Da Je mežiški rudar lani izpolnil svoje obveznosti do Skupnosti in Jih celo presegel, so dokaz zelo visoke številke: v Jami so nakopali nad 346.000 ton svinčene in cinkove rude ter 1.223 ton molib-denove. V notaciji so razen tega predelali Se nad 65.000 ton rude iz halo, kar Je omogočila na novo preurejena zbiralnica. Pridobili so skoraj 10.000 ton svinčenega in nekaj manj kot 7.000 ton clnkovega koncentrata. Topilničarji pa so dali nad 10.000 ton rafiniranega svinca. Za prodane Izdelke so dobili nad 2.5 milijard dinarjev. Dobiček mežiškega rudnika pa znaša okoli 799 milijonov dinarjev. Med razpravo o letošnjem družbenem planu so Imeli nekateri člani delavskega sveta pomisleke, da bi na račun povečane proizvodnje koncentratov mižali Slednje na 6.9 cm na tono izkopanih rudnin; lani so bila opravljena sledilna dela v dolžini 27.450 m. Trenutno pa so na vidiku večje zaloge in menda ni strahu, da bi se pojavile kakšne slabe posledice te namere. Mežiški rudarji si prizadevajo, da bi letos končno adaptirali bolnišnico v Crai, kar bi sta. lo 10 milijonov dinarjev, v načrtn pa imajo tudi obisk velenjskih rudarjev.	I. M.
Ob občnem zboru SZDL v Velenju
Te dni so imeli v Velenju občni zbor Socialistične zveze, ki se ga je udeležilo zadovoljivo število članov. Predsednik je v svojem poročilu o-menil, da so se v zadnjem času v kraju močno povečale
brezalkoholne pijače, V kraja je bila delavna kmetijska zadruga, ki je lepo preuredila prostore zadružnega doma. Vanje se je vselila kmetijska šola, ki že uspešno dela.
V preteklem letu je imela
položaju ljudski poslanec Jože Turnšek. Končno so izvolili nov odbor, ki naj bi skrbel, da bi bilo v bodoče več množičnih sestankov, na katerih bi seznanjali člane s tekočimi gospodarskimi in političnimi zadevami, izvolili so še posebno komisijo, ki bo prikazala republiškim organom nujnost zgraditve najvažnejših stavb v Velenju. V. S.
Pogled na staro Velenje
zahteve po sodobnejši obrtniški trgovski in zdravstveni mreži. V Velenju nujno potrebujejo tudi sodoben trgovski dom. Tržnico že gradijo. Tudi sedanja pekarna je premajhna. Potrebovali bi še ši-vil&ko in čevljarsko delavnico. V mestu, ki ima že sedaj okrog 11.000 prebivalcev, nimajo kopališča, na kar bo treba prav tako misliti. Najbolj bi potrebovali nov prosvetni dom, zdravstveni dom z ambulanto in lekarno ter šolo.
Gostiln je v Velenju dovolj. Pogrešamo le točilnico za
organizacija SZDL nekaj sestankov, na katerih so razpravljali o gospodarstvu in cenah. Na enem izmed zadnjih so izvolili komisijo, ki naj bi pregledala kalkulacije v vseh proizvodnih obratih, do česar pa zaradi krivde predsednika komisije ni prišlo. Organizacija bo morala v bodoče reševati tudi probleme pošolske mladine. Društvo prijateljev mladine, ki je že upravičilo svoj obstoj, naj sporazumno s SZDL rešuje te zadeve.
Po poročilu je govoril o našem notranjem gospodarskem
Kako gospodarijo
v Metliki
Dva aligatorja Iz MississippiJ»
Kaže, da jima klima v ujetništvu kar ugaja, saj sta zrasla od lani za 10 cm. Tudi soseda, morska želva, je zdaj za pol kilograma težja.
Težko je reči, katere med 35 tropsGdim ribjimi vrstami so najbolj vredne pozornosti. Nekatere pritegnejo obiskovalce
biosi) z vetrnicami Lahko ujameš celo prizor, ko rak s svojimi kleščami podaja hrano vetrnici. Tu so še redki mali pajki in številni drugi prebivalci naših voda, ki si jih je vredno ogledati.
Ureditev akvarija je na talci višini, da se ribe in ostali vod-
Na zadnji seji ljudskega odbora mestne občine Metlike so razpravljali o komuni, gospodarstvu in delu odbornikov na vasi. Na seji eo poudarili, da bo gospodarstvo v komuni napredovalo, če bodo odborniki delavni in sposobni. Razpravljali so tudi o tem, kako kopljejo na Suhorju jarke, v katere bodo polagali cevi za vodovod. To delo slabo napreduje, tako da ga ovirajo še drugim. Na Lokvici komaj čakajo, da bi za-
Od blizu in daleč
IZ K0B5RIDÄ
V	občini Kobarid so te dni zbo-
ri volivcev. Na njih obravnavajo v glavnem delo občine v preteklem letu. Volivci se predvsem zanimajo za razširitev tovarne igel v Kobaridu, kjer bi si lahko poiskali zaposlitev, in za mlekarski obrat, ki bo bržkone začel obratovati v jeseni. Razpravljajo tudi o gospodarskih okoliščinah bodoče kobariške komune. Zbori so povsod dobro obiskani in bodo kmalu zaključeni v vseh 14 krajih v občini.	—t
IZ RAVEN NA KOROŠKEM
V	Domu železarjev v Ravnah so
te dni razpravljali o družbenem planu za letošnje leto. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh množičnih organizacij, podjetij in ustanov s področja bodoče komune. Razpravo so vodili direktor železarne v Ravnah, poslanec zbora proizvajalcev LRS Gregor Klančnik in predsecinik gospodarskega sveta ljudskega odbora mestne občine tov. Breznikar. Na sestanku so razpravljali tudi o sprejemanju novih tarifnih pravilnikov. pravilnikov o normah in drugem.	—k—
IZ LENARTA
Te dni se je zbralo v Lenartu v Slovenskih goricah 77 odbornikov iz dosedanjih občin Cerkvenjak, Drvanja, Gradišče, Zg. Ščavnica, Jurovski dol, Lenart. Voličina in nekateri iz občin Koren in Šmarjeta — iz krajev, ki bodo spadali pod bodočo lenarško ko-
muno Na seji sta poročala o dosedanjih pripravah za formiranje komune in o njenih gospodar, skih, kulturno-prosvetnih in socialno - zdravstvenih perspektivah dosedanji predsednik lenarške občine Davorin Polič ter ljudski poslanec Edo Zorko, predsednik iniciativnega odbora SZDL za lenarško komuno. Navzoči so izvolili iz svoje srede 17 članski pripravljalni odbor, ki bo moral pripraviti statut komunjs, zagotoviti primer, ne upravne prostore in podobno.
J. R.
IZ SLOV. KONJIC
Kultumo-prosvetna dejavnost v Slovenskih Konjicah se Je v zadnjem času močno razživela. Do-
maci Igralci so se v dobrem mesecu kar dvakrat predstavili na odru, poleg tega pa je bilo vmes äe gostovanje gledališča iz Celja. Krajšo proslavo napovedujejo za obletnico Prešernove smrti, medtem ko bodo za občinski praznik, ki ga bodo slavili 12. februarja, lahko poslušali slovenski oktet.
Osnovne organizacije ZK v Konjicah in okolici so že začele z volitvami delegatov za komunsko konferenco. Glede na število komunistov v bodoči konjiški komuni bo izvoljenih okrog 50 delegatov, ki bodo nato izvolili komunski komite. Sedaj opravlja te posle začasni iniciativni komite.	L. V.
čeli z delom. Prosili so, naj inženir odkaže delo, da bi začeli delati sedaj, ko je še zima in še ni dela na polju. Po teh vaseh komaj čaikajo, da bi dobili vodovod, saj morajo v letih suše, ki so pogosta v Beli krajini, voziti vodo celo Iz Metlike. Najbolj marljivi so na Gabrovcu, kjer so izkopali jarke pred rokom. Delali so brezplačno. Na delo so prišli tudi po štirje iz ene družine.
Na zadnjem zboru volivcev na Gabrovcu so sklenili, da si bodo s prostovoljnim delom popravili cesto. Ljudski odbor mestne občine Metlike je na svoji seji sprejel odlok o samoprispevku za popravilo te ceste. Vsako posestvo v vasi bo letos prispevalo po svoji moči z delom, živinsko vprego in z gradivom. Vaščani Gabrovca imajo za svojo
volilno enoto dobrega odbornika, ki skrbi za napredek vasi.
Na seji so razpravljati tudi o zboljšanju kmetijstva, vinogradništva in sadjarstva. Pri škropljenju sadnega drevja bo treba posvečati več pozornosti zaščitnim sredstvom. V občini Metliki sta se pripetili dve zastrupitvi zaradi nepazljivosti. Nadalje so sklenili, da bodo sprejeli predlog kmetijskega inštituta iz Ljubljane za demonstrativne poizkuse proti češpljevemu kaparju, ki se je v občini precej razširil. Poizkuse bo delal inštitut za kmetijstvo na svoje stroške. Mnogo so še razpravljati o gnojenju sadnega drevja in peskanju zemljišč. Peskanja se kmetje precej poslužujejo, saj ga je na sektorju Suhor dovolj.	R. F.
Občinska
zemlja
zastonj
Odkar Je zasedel predsedniško mesto občine Boštanj sedanji predsednik občinskega ljudskega odbora Ivan Zagrajšek, BoštanJ napreduje, toda kako?
Nova občinska hiša je že pod streho. Toda, ko bo gotova, ne bo ustrezala prostoru, na katerem je zgrajena. Tudi boštanj-sko pokopališče so uredili iz njegove zapuščenosti, vendar je bilo dosti negodovanja s strani občanov, tako glede same ureditve pokopališča, kakor tudi glede cene grobov. Odgovorni ljudje na občini očividno niso pomislili na to, da bo treba čez čas obstoječe pokopališče še razširiti, glede cene grobov pa tudi ni prav, da so morali eni plačati po 500 din za 10 let, drugi pa po 1000 din. Marsikatera nevšečnost in napaka pri ureditvi pokopališča bi odpadla, če bi k odločanju pri tem delu pritegnili večje število občanov.
2e leta 1953, in sicer 5. novembra, je sodna komisija ugotovila, da posedujejo in izkoriščajo nekateri kmetje iz Dolenjega Bo-štanja večje parcele občinske zemije, ne da bi za to občini plačevali najemnino ali kdajkoli dali državi za to zemljo kako odškodnino. Omenjeno zemljišče je Še danes last splošnega ljudskega premoženja in so parcelne številke v zemljiški knjigi tudi vknjižene na ta naslov, toda v pogledu uživanja te zemlje se do danes še ni nič spremenilo.
Površina tega zemljišča je precejšnja, saj uživa kmet Leopold Fečar sam, nad 10 arov te občinske zemlje, ne da bi za to zemljišče plačeval najemnino, še manj pa davek. Na omenjenem zemljišču, ki je v glavnem njiva, pridela ta kmet letno okoli 10 JO kilogramov krompirja, kar daje že lep dohodek. Razen tega je na zemljišču tudi nekaj košenine in sadnega drevja. Tudi kmet Jože Zavrl in drugi uživajo občinsko zemljo brezplačno. Čeprav predsednik in tajnik občine dobro vesta za vso to stvar, nista Jo danes še ničesar ukrenila, da bi se ta zadeva uredila v korist skupnosti. Zato se mi zdi prav, da bi odgovorni ljudje na okraju ali na bodoči komuni razčistili to stvar in jo uredili, ker se mi zdi krivično, da bi občani občine Boštanj plačevali za 2 kubična metra občinske zemlje na pokopališču po 500 in looo din, istočasno pa bi nekateri kmetje uživali kar cele njive občinska zemlje brezplačno ter se okoriščali na račun skupnosti.
Rok Salamon, Dol. Boštanj U.
V Metliki bo komuna
3dpor žensk proti dimnikarjem
na Goriškem
Iz obsežnega poročila, ki ga Je na zadnjem zasedanju O LO v Goniči podal okrajni sodnik za prekrške, je bilo razvidno, da se je zaradi dimnikarskih prekrškov zagovarjalo pred sodiščem v preteklem letu 120 žensk, izmed katerih je bilo 117 kaznovanih. Odpor do dimnikarjev je prišel na Goriškem močno do izraza. Dimnikarji so skoraj brez izjeme povsod naleteli na ovire, tako da je bilo njihovo delo zelo težko Gospodinje so jih odpravljale z raznimi izgovori. Ko ni pomagalo nobeno prepričevanje, so morali poseči po kaznovanju.
Sprehod po Merkurjevih
hramih
Zadnjič sem v Ljubljani stopil v trgovino in kupil neko malenkost. Presenetila me je vljudnost prodajalke (zapisati moram, da so prodajalke v splošnem vljudne, mnogo bolj kakor pred petimi leti). Ko sem plačal, sem hotel po podeželski navadi vtakniti kupljeno blago v žep, toda prodajalka Jelica (katera je bila in v kateri trgovini, naj sama ugane), mi je urno zavila predmet v papir in napravila lep zavitek. Ko sem dejal, da to ni potrebno, ker lahko vtaknem v žep, mi ie smehljaje odvrnila, da to lahko se vedno storim. Poslovil sem se s prijetno zavestjo, da sem bil že za malenkost lepo postrežen in kadar me bo zopet zaneslo v Ljubljano, bom tudi večje nakupe opravil prav tam.
Nekaj dni zatem sem se mudil v Mariboru in nakupil nekaj več. Prodajalec je bil vljuden in uslužen, da sem se počutil res zadovoljnega. Pomagal mi je stlačiti zavitek v že polno aktovko in ker sem nosil v drugi roki kovček, mi je odprl vrata in me spremil prav na cesto. Nikdar prej se nisva videla.
V Ormožu sem naietei prav tako na vljuden odnos prodajalcev do strank. Zlast: prijetno me je začudilo, kako prodajalci zaračunavajo prodano blago Odjemalec pred men r,’ ie nakupi! usnje in podplate. Račun je znašal 3721 dinarjev. Prodajalec je računal
3700 din, toda ne po pomoti. Ko ga je pošteni kupec na to opozoril, mu je odvrnil, da mu to popušča, ker je precej kupil. Opazil sem, da je tudi drugim popustil kak dinar. T o so malenko-tsi, ki kupcu res ne prihranijo mnogo denarja, iz trgovine pa le odidete s prijetno zavestjo, da niste bili ociganjeni, ampak so vam celo nekaj poklonili. Tako poslovanje je podjetju v čast in tudi v korist, saj se bo vsak odjemalec najrajši povrnil v to trgovino.
Žal ni povsod tako. V neko trgovino v Celju je prišla starejša ženska in povprašala po nekem blagu. Pokazali so ji nekaj vrst, toda izbira je bila tako majhna, da se žena ni mogla odločiti za nakup; odšla je brez blaga. Na njen pozdrav ji izmed treh prodajalcev, ki so bili v trgovini, ni odzdravil niti eden. To pa zato, ker ni ničesar kupila. Težko, da se bo drugič, ko bodo morda imeli to, kar bi potrebovala, odločila za to trgovino.
Pogosto prodajalci podcenjujejo kmečke kupce, češ: *Ti, ki imaŠ star, zamaščen klobuk, imaš v žepu le nekaj stotakov. Kaj boš kupil? • Odpravijo ga (zlasti, če nesrečnik res nima večjih želja) silno kratko. V neki ptujski trgovini sem pred meseci našel med drugimi dva kupca. Možaka blizu petdesetih let, obutega v blatne škornje, z neizogibnim predpasnikom 'm klobukom, ki je ie malo
»fluoresciral*, in damo v elegantni obleki, nyloncah in vsem ostalim, kar k ugledni dami spada. Prednost imajo dame. Z izbranimi besedami jo je nagovoril poslovodja sam, ji dvoril in stregel. Izbirala je volno, kombineže, nogavice in drugo, pretipala najmanj deset vrst sukna in Še enkrat toliko drugih tkanin, kupila meter traku in šla. Sledila je vrsta vljudnih pozdravov, zagotovil in priporočil. Medtem so postregli še dvema mladima elegantnima strankama, ki pa sta prišli še pozneje. Tudi vljudnost. Hotel sem dočakati, kaj bo kupil kmetič. Stopil sem mu za hrbet in čeprav sem prišel pozneje ter stal za njim, sem bil postrežen za njim. Ko je prišel na vrsto kmetič, so ga vprašali z običajno, suho vljudnostjo. Mož je nakupil za dobrih deset tisočakov in ko ie precej obložen zapustil trgovino, je bil prodajalec sila vljuden — denar je sveta vladar.
Človek, ki hodi po trgovinah, vidi še marsikaj. T u in tam mu postrežejo z izbrano vljudnostjo in — pokvarjenim blagom. Nil novega! Lahko se zgodi še drugače, da dobite slabo blago in vas niti ne sprejmejo vljudno. Ali pa kupite dobro blago, a prodajalci so nevljudni in robati. P. M.
Sele po tem zadnjem ukrepu sl dimnikarska služba polagoma utira pot. Se vedno pa se pojavljajo primeri ostrega odpora proti dimnikarski službi. Skoraj množičen odpor se je lani pojavil v ajdovski občini. Ta odpor ne bodo odpravili samo z administrativnimi ukrepi, pomagati bodo morale tudi politične organizacije, predvsem Socialistična zveza, pa tudi občinski ljudski odbori.
Razprava, ki Je sledila poročilu, je bila celo živahnejša kakor o novi upravno-teritorialnl razdelitvi. To pomeni, da bo treba to zadevo trezno in preudarno urediti, kajti tudi v samih dimnikarskih vrstah nekaj ni v redu. Diskutanti so se predvsem pritoževali, da posamezni dimnikarji malomarno ometajo dimnike, saj pa sploh ne poberejo itd. Slišati je bilo še vrsto drugih očitkov.
Iz vsega tega sledi, da bodo morati odgovorni organi izvršiti točno analizo, upoštevajoč tudi psihološke momente odpora proti dimnikarski službi in ukreniti potrebno za izboljšanje sedanjega stanja.	—Jp
Po raznih razpravah so v komisiji za formiranje komun na svoji prvi seji sklenili, da bosta v Beti krajini dve komuni in sicer v Črnomlju in v Metliki. S tem je zadoščeno želji prebivalstva metliškega okoliša. Po predlogu okrajnega ljudskega odbora v Črnomlju naj bi bile občine Metlika, Semič in Gradac kot celota komuna s sedežem v Metliki, ostale občine pa bi imele komuno s sedežem v Črnomlju. Po tem predlogu bi imela komuna v Metliki 11.544 prebivalcev s 304,235.000 din narodnega dohodka, komuna v Črnomlju pa 13.692 prebivalcev s 546,679.000 din narodnega dohodka. Končna odločitev je prepuščena prebivalcem posameznih občin, ki se naj odločijo za priključitev k eni ali drugi komuni
Metliški občinski odbor je na svoji nedavni seji soglasno sprejel sklep o formiranju komune v Metliki O sprejetem sklepu bodo razpravljali tudi zbori volivcev po vseh volilnih enotah.
Z ustanovitvijo metliške komune se bo prav gotovo povečala zavest prebivalcev, da je
za boljše življenje potrebno pospeševati proizvodnjo v kmetijstvu. Tudi o tem so razpravljali na zadnji seji Govorili so o peskanju zemljišč, o zapuščenih sadovnjakih, o uporabi umetnih gnojil, o obnovi vinogradov in o gnojničnih jamah. Razprava je pokazala, da je bil obisk kmetijskih strokovnjakov v začetku decembra koristen. Prebivalstvo samo želi, da bi se vsi predlogi teh strokovnjakov čimprej e izvedli Sv.
IZ ŠKOFJE LOKE
Planinsko društvo v Skoiji Loki je tudi letos priredilo kuhar-sko-gospodinjski tečaj na Lubniku, ki ga vodi tov. Goljat, oskrbnica planinske koče. Tečaja se udeležuje 9 deklet, ki so prav marljive v učenju in kuharskih spretnostih. Ta dekleta bodo tudi stregla pri zabavi, ki jo bo priredilo planinsko društvo na pustni torek v prostorih »Partizana« v Škofji Loki.	D. G.
IZ DOLENJSKIH TOPLIC
Včeraj je poteklo 50 let, odkar •o ” Dolenjskih Toplicah ustanovili bralno in pevsko društvo, ki je s svojim kulturno-prosvetnim delom doseglo lepe uspehe. Vpliv njegovega prosvetnega dela ni bil omejen le na ožji krog Dolenjskih - Toplic, temveč je posegel tudi v
okolico.
D. G.
KRIŽANKA
Podjetje JavOV Pivka
hupi :
DVE MIZARSKI TRAČNI 2AGI,
DEBELINSKI SKOBELJNIK,
STIRISTRANSKI SKOBELJNIK,
STROJ ZA IZDELOVANJE POLIC (DURCHCIGER), MIZARSKI VRTALNI STROJ lahke izvedbe, MIZARSKI BRUSILNI STROJ za čiščenje okroglih in upognjenih predmetov,
BRUSILNI BOBEN,
MIZARSKI TRAČNI BRUSILNI STROJ,
KOLUTN1 BRUSILNI STROJ — vertikalni ali horizontalni,
VECLISTNO KR02NO 2AGO ali stroj za izdelovanje letev tipa »Tornwege«,
VISOKOTURNO GORNJO FREZO,
DVE KOVINSKI STRUŽNICI,
KOVINSKI VRTALNI STROJ teike izvedbe in HORIZONTALNI JARMENIK
nudbe pošljite na »Tovarno furnirja in vezanih plošč, »JAVOR«, Pivka — Slovenija
fi	2	5		5 1	6	7	8		Ц	9	IO	11	«I
iF~ 1								m	A				
15		1	16 .				Ш	17					
ia		19	m	20			21						n
22			a	m	2~			S	25~			n	26
	O	27		28	1	W		30	S!	31-		32	
	55				TA				35	6			
37 .						EÜ	W~			59	1	SO	
M					Ш	F*					S3		
Vi '				n	«	t					z		
Vodoravno: 1. vrsta sadnega mošta, 9. zemlja, 13. preprosta svetilka, 14. krastače, 15. latinski predlog (k), 16. ime ruskega pisatelja Erenburga, 17. za neko delo potrebno orodje, 18. zatrjevalni prislov, 20. veličasten mavzolej pri Agri, ki sl ga Je ogledal na svoji poti po Indiji predsednik Tito. 22. otok v Jadranskem morju. 24. oziralni zaimek, 25. znoj, 27 glasbeni izraz. 29. apetit. 31. ponos, okras, 33. neočiščen, umazan (o podu). 36. blazen. 37. vladarska (v nekdanji Rusiji), 38. del sestavljenega predmeta, 40. osebni zaimek, 41. pokrita, 42. pobič. potrednež, 44. preteklega lete, 45 skupno ime za časopise in revije.
Navpično: l. Cankarjeva drama. 2. stražnik, S. golazen, 4. ruska zelenjavna Juha (boršč), 5. pripadnik izumrle indoevropske plemenske skupnosti, 6 velikan, 7. delati vbode, 8. začetnici slovenskega zborovskega skladatelja (»Vasovalec«), 9. pripotovanje na določen kraj, 10. trdo usnje pri čevlju Iznad pete (po Ital.), 11. gora v Karavankah. 12. veznik. 14 slad-
kovodna riba, n. pri angleški označbi časa kratica za »popoldne«, 19. slabe volje, zagrenjen, 21. oskrbnik plemenskih konj, 23. težko dihati, 26. obmejna pristojbina. 28. močvirnat travnik, 30. motni, umazani. 32. igralec šalji-vln vlog. 33. žensko ime. 34. egiptovsko božanstvo, 35. čista teža blaga brez ovoja, 37. kraj pn Vipavi, 39. predlog, 42. kem. znak za železo, 43. vprašalnica.
Rešitev križanke od I П. 1955
Vodoravno: 1. stasit, 7. simbioza, 14- ekspertiza. 16. zbor. 17. lata. 18. čil, 19. ostrog, 21. eta, 22. Seboj, 24. pot, 25. ki, 26. panegirik, 28 ptieno) n(omine). 29. pol, 30 tičim. M. pat, 32. Irenej, 32. Z1S, 36. poni, 37. Jaro. 38. eventualen. 41. aforizem, 42 Angola.
Navpično: 1. selekcija. 2. tkati, 3. Asta, 4. Spa. 5. ie. 6. trčen. 7. silogizem, 8. iz, 9. Mao, 10. iztok, 11 obrt. 12. zoo. 13. Argentina, 15: Tibet, 20. spdm, 22. šale, 23. Jlčili, 28. ponor. 27. Rista, 28. panel, 29. pero, Sl. polo, 33 RAF, 34 Jez. 36 Pag. 39 ve. 40. un.
V vsaki številki ugankarskega lista »Kaj veš — kaj znaš« najdete okrog 12 križank in še kopico drugih zanimivih ugank. Ali ga kupujete?
d KULTURNI
R A ž Q 1 E O ■ d
FERDO KOZAK
»Od volne do rojite«
ixjrele in črtice, raztresene po revijah in rokopisih, je pisatelj Eerdo Kozak povezal v knjigo OD VOJNE DO VOJNE^ Naslov je dobro izbran, saj zgodbe posegajo v razdobje od pričetka prve do konca druge svetovne vojne; drobna in pretresljiva pripoved o očetu do smrti mučenega fanta je le zaključna pripoved o času, katerega je spremljal in opisoval avtor. Raznovrstni so problemi, katerih se je loteval in morda prav to že v naprej določa neenotnost izbora novel; a pričujoča knjiga ima — podobno kot pred dobrim letom natisnjena knjiga kritik in člankov, namen z vidika neke celote prikazati pisateljevo prozo, zato je takšna mnogoličnost že sama po sebi dovolj razumljiva. Vojna, pohlep, malomeščansko razkošje, beda, ljubezen in sovraštvo se prepletajo v pestro podobo življenja, podobo, ki je prav tako zanimiva, kot je intimna zaradi tople človeške prizadetosti, s katero so novele napisane.
Knjiga razodeva vrsto dobrih in slabih lastnosti slovenskega pisanja. Prav nič ni težko ugotoviti, da je navezana na domačo literarno tradicijo. Mehak, subjektivni li-(rizem in pogosta modrovanja, ki prekinjajo zgoščeno epsko pripoved, razmeroma drobno in nepomembno dogajanje, motivi hrepenenja in osamljenosti, v katerih zaman iščemo moralne ostrine, oseben in rahlo užaljen odpor do banalnosti malomestnega življenja, neenotna zgradba itd. označujejo nekatere izmed novel. Takšna je VESELICA, sentimentalno obarvana pripoved o ubogem otroku brez matere in njegovih hu-
dobnih sorodnikih. Takšna je dolga, utrujajoča in nejasna meditacija SKRIVNOST NASE HIŠE, v kateri išče pisatelj lepoto in jo navsezadnje simbolizira v »tuji ženi«. Ta njegova Jacinta je »znanka in sestra vseh in nikogar... Nje ni osvajala ljubezen, ni je podjarmilo poželenje, ni je kupilo zlato. Bila je nad vsemi, živeča samo za oko, v svojem čudnem kraljestvu zunanjega bleska ...« O teoriji pisanja. umetnosti in obenem o nesrečni ljubezni poročene ženske, katero njen izvoljenec s hladno zadržanostjo zavrne, pripoveduje novela SNOV; podobno razpoloženje, ki razodeva rahlo zvišenost in obenem bojazen pred sproščeno erotiko najdemo tudi v PISMU. V tej. osebno obarvani pripovedi o svobodnem prijateljskem razmerju, ob katerem se doživetje resnične ljubezni razodene kot bežna šibkost, nas preseneča le nenavadna skrb za stil, ki pa v celotnem okvirit zgodbe ter nejasnem, življenjsko komajda prepričljivo prikazanem problemu učinkuje utrujajoče in prazno.
Pri vseh omenjenih novelah pogrešamo bistvene osnove proze — predstave. Prostor, katerega opisuje avtor, je odmaknjen in zastrt in prav tako nejasen, kot so medle nastopajoče osebe. Lirizem in spretna, rahločutno slikana razpoloženja jih ne morejo oživeti. Morda prav zato dogajanje izgublja svoj prvinski pomen zanimivega in nazornega posredovanja odnosa do sveta.
Povsem drugačen je epsko strnjen opis enega samega dogodka, grozljive POCREB-ŠCINE, ki je z mračno inten-
ziteto izpolnjuje pripoved od začetka do konca novele. Življenje se pod neposrednim vtisom smrti in ob čaši vina razodeva dvem ostarelim možakom v vsej usodni krutosti, vse dokler v sebi in drug v drugem ne razgalita stvarne, skope in grobe resnice, ki je bila od vsega pričetka močnejša od njunega prizadevanja. Zgodba sodi med najboljše sestavke izbora.
Posebno skupino sestavljajo Kozakove vojne novele. Črtice in dogodivščine IZ ZAPISKOV NEZNANEGA VOJAKA so vsaj v splošnem le avtobiografska reportaža. Refleksivna razmišljanja tudi tukaj prekinjajo epsko strnjenost: med pohode, spopade in treskanje granat so vpletena lirična razglabljanja, katera pa o človeku sredi dogajanja povedo le malo novega in značilnega. Njihov pomen je v jasni opredelitvi duhovne podobe slovenskega vojaka, ki ni mogel najti smisla svojemu trpljenju, a je vendarle moral umirati »pod zastavami laži« za tuje koristi. V isto vojno razdobje posega POMLAD, ki razodeva močno in intenzivno dozorelost pisatelja in jo lahko uvrstimo med najboljše slovenske vojne novele. Naključje seznani vojaka Andreja s kmečkim dekletom in vse kair se poslej zgodi, je le upor dveh preprostih, močnih in življenja polnih ljudi proti neizbežni nujnosti, u-por, v katerem se razodeva ves obup njunega nesmiselnega prizadevanja, da bi s podaljševanjem trenutka ubežala neznani prihodnosti, ki pričakuje vojaka na pohodu. Problem je človeško globok in življenjsko pristen. Grozljivost vojaškega življenja, ki
Ornilo o brežiškem ondi obnavljajo
Težko bi našli turista pa tudi
poslovnega človeka, ki bi imel vsaj malo zanimanja za našo kulturno preteklost, pa se ne bi — Če ga je pot zanesla slučajno v Brežice — ustavil tudi v brežiškem muzeju. Posavski muzej — tak je namreč naziv za muzej y Brežicah — deli svoje prostore z Vinarsko zadrugo v brežiškem gradu, mogočni stavbi, ki nas že od daleč pozdravlja, čim smo prekoračili oba mostova čez Krko in Savo. Orjaški okrogli stolpi govorijo, da je grad stal vsaj že v 16. stoletju, sedanjo obliko pa mu je dala predvsem prva polovica 18. stoletja. Tudi ta grad so v tem času preoblikovali v duhu tedanjih dvorcev: uredili so reprezentativno stopnišče, za poslikano »slavnostno« dvorano pa so izbrali kar celo vzhodno krilo. Te spremembe je grad doživel po naročilu Attemsov, lastnikov Štatenberga, Dornave in Slovenske Bistrice. Brežiški grad, ki prav tako spada v to vrsto Attemsovih reprezentativnih baročnih gradov s poslikanimi dvoranami, pa se še posebej odlikuje. Brežiška dvorana je največja med vsemi in hkrati predstavlja tudi največji poslikani profani prostor na Slovenskem. Obiskovalcu muzeja gotovo ne bo žal, če bo stopil tudi v to razkošno poslikano dvorano, pa čeprav bi bil danes ob estetski užitek, ker bi ga motili v dvorani postavljeni odri. V teku so namreč obsežna restavratorska dela, ki bodo trajala še lep čas, preden bo dokončno rešen naš najizrazitejši in hkrati пајгерте-zentativnejši spomenik baročnega profanega interijera. V čem je pravzaprav mikavnost te grajske dvorane? Vsa je namreč iluzionistično poslikana s freskami, v načinu, kakršen je bil že od 17. sto-
Nova številka »Naših razgledov«
izšla je nova Številka naših razgledov —
štirinajstdnevnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja
Iz vsebine:
Zunanjepolitični komentarji Miran Ogrin: Oficialna in neofi-cialna Južna Amerika Problemi ekonomskega študija v ZDA (Pismo iz Londona)
Dr. Jože Globevnik: Bodoči okraji in njihova teritorialna razmejitev
Dr. Franta Mis:	Nekaj vitalno
statističnih pokazateljev s področja mesta Ljubljane Eiba Klinar:	Družbeni pomen
mentalne higiene
C. A. Kristan: Nekaj pojasnil o prvih socialističnih listih na Slovenskem
Alan Janc: Načrt mesta München (Zapiski s poti)
Stefan Zeromski: Gozdni odmevi (leposlovni podlistek)
Vladimir Kralj: En mesec gledališkega življenja a Dunaju Marijan Mušič: Viollet-le-Duc (Ob 100-letn.ici njegovega najvažnejšega dela)
Janez Dokler: Razgled po sodobni likovni umetnosti in kritiki Dva Jubileja (Bratko Kreft in Božo Vodušek)
Fran Albreht. Razmišljanje o komediji
Ivo Pirkovič:	O mafiji in Rut
Freudenheimovi (ob izidu Frankovih Jezusovih apostolov)
Mira Mihelič:	Ameriško gledali-
ško življenje v ogledalu »Theatre arts«
Vajkard in Razumeš poleg fpga gradiva prinašajo Naši razgl-di še kopico drugih zanimivih Mankov, glos. kulturne vesti ter zpisek iz jugoslovanske bibliografije.
Na Naše razglede se lahko naročite v upravj lista Cankarjeva 5-1П-, tel. 22-271, mesečna naročnina ’ din 50, trimesečna din 150, polletna din 300 in celoletna din
letja dalje udomačen najprej v Italiji in nato tudi po drtigih umetnostnih središčih zahodne Evrope. Značilno za to novo slikarsko smer so razsežne dimenzije dozdevno odprtega stropa, kjer se naslikani prizori odigravajo le v zračni perspektivi. Prizori so v glavnem antično mitološke vsebine, ki se poslužujejo bogate vsebinske lestvice rimskega pesnika Ovida, spremljajo jih različni pogledi v pokrajino, ki jo dopolnjujejo namišljene mestne vedute, antična svetišča, vaze, slikovita stopnišča, pa tudi druga fantastična arhitektura. Na ta način je strop prepreden z ogromno figuralno skupino. Z atributi pri posameznih figurah moremo prav dobro razpoznati personifikacijo poezije, astronomije, slikarstva, medicine. Sicer anonimni slikar pa se je sam upodobil v modi tedanjega časa z lasuljo na glavi ter s slikarsko paleto, palico in čopičem v roki. Prav tako je s freskami poslikano monumentalno stopnišče in grajska kapela, kjer je v smislu iluzionističnega slikarstva zanimivo upodobljen motiv ptice, ki bi rada ušla skozi dozdevno okno.,.
Usoda tega edinstvenega slikarskega spomenika je bila takore-koč že na nitki. Kmalu po vojni so v gradu naseljeni vojni ujetniki uporabljali za kurjavo kar gornjo zaščitno stropno konstrukcijo in tako dejansko izpostavili poslikani strop še raznim zunanjim
vplivom. Zmanjkalo je opore, na kateri je bil strop pritrjen; zato se je pričel povešati in na nekaterih mestih so se že pojavljale nevarne nabrekline, ki so pričale, da je plast ometa s slikami popolnoma odstopila od svojih nosilcev. S finančno podporo Okrajnega ljudskega odbora v Krškem in Zavoda za spomeniško varstvo LRS ter zavodove restavratorske delavnice pod vodstvom prof. Mirka Subica so se v preteklem letu pričela obsežna restavratorska dela. Najpreje je bilo treba povešeni strop s starimi deskami vred pritrditi na nove in nato z večjimi vijaki celotno ploskev dvigniti na zdrave stropnike. Ko bo strop od zgoraj spet zavarovan z novo zaščitno konstrukcijo, bo treba restavrirati tudi freske; barva je namreč pričela razpadati. Treba jo bo nanovo utrditi, nato zaprašene freske očistiti, ponekod pa jih celo' retuširati. Z lanskoletnimi restavratorskimi posegi je bila ponovno izravnana celotna ploskev stropa in pritrjena na zdrave nosilce, letos pa bo restavratorska delavnica nadaljevala z utrjevanjem barvne plasti in čiščenjem fresk s to doslej pri nas najvelikopoteznejšo restavratorsko akcijo. Tako bo spet po prizadevanju OLO Krško in Zavoda za spomeniško varstvo rešen za bodočnost eden naših najpomembnejših baročnih slikarskih spomenikov, ki smo ga že skoraj šteli za izgubljenega.	V. D.
pozna le dolžnost in nesmiselno pokorščino, je prikazana prepričljivo in učinkovito.
Ce mnogim Kozakovim novelam primanjkuje zgodba, ki bi jih organizirala in strnila, jo vsebuje PRIMER TOMAŽA GOLOBA v polni meri. Zal samo to, kajti nad golo, napeto pripovedjo o pogumu slovenskega človeka v boju za svobodo v drugi svetovni vojni, se novela ne povzpne.
Socialni problem kmečkega dekleta, ki služi svoj kruh v mestu, je Ferdo Kozak opisal v noveli TONČKA. Brezupna osamelost in žalostne okoliščine v katerih živi, jo poženejo v naročje neznanemu kriminalcu in navsezadnje na cesto, kjer konča kot prostitutka. Tako kot je žalostno njeno materinstvo, je neizrazito in nejasno vprašanje krivde, ki jo nosi sama v enaki meri, kot jo na drugi strani izpričujejo njene življenjske razmere. Čeprav jo posreduje spretna in dokaj nazorna pripoved, nas more zgodba le delno zadovoljiti. Tončka je navsezadnje le usmiljenja vredna oseba, ki sicer lahko gane, a s svojo duševno zaostalostjo in vdanostjo usodi ne more biti tragična Tako izgublja tragika svojo učinkovitost, obtožba socialnih razmer pa svojo neposredno ostrino.
Nenavadno dognana in dor bro napisana je novela GOSPOD SVETNIK. Na zanimiv in organsko med seboj povezan način se pred bralcem prepleta preteklost in sedanjost: spomin na svetnikovo hladno, preračunljivo ljubezen in njegov sprehod po pokopališču, sprehod na predvečer njegove petdesetletnice, katero bo navsezadnje zalil v krogu svojih prijateljev, svetnikov, meščanov in njemu enakih spodobnih ljudi. Ti dve zgodbi, ki potekata vzporedno in jo povezuje med seboj jasna in precizna notranja logika, sta zrasli v sugestivno in skladno celoto, v epilog slovenskemu meščanstvu med obema vojnama. Nehote nas ta epilog spominja na Krležo, čeprav je kompozicijsko In stilno povsem samostojen. Hladna jasnost in nekakšna brezobzirnost, ki pa vendarle ne prerašča osebne prizadetosti, s katero je novela pisana, samo podčrtavata njeno učinkovitost
Izbor zapušča dokaj neenotno splošno podobo. Med povprečnimi in danes že odmaknjenim literarnim prizadevanjem, ki še bolj spominja na eksperimentiranje in iskanje lastnega ustreznega literarnega izraza, najdemo dobre in kvalitetne tekste, ki so ohranili svojo vrednost kot stilno in vsebinsko dognana proza. Novele, ki na tako različen način ilustrirajo Kozakovo umetniško pot od simbolizma do realizma, zaključuje skupina pesmi, ki ne sodijo v ekvir celote in bi jih avtor zato lahko brez škode izpustil.
M. P.
Nova književna glasila ¥ Beograda
Vse kaže, de bo leto 1955. zdaleč živahne j e v srbski književnosti, kakor je bdlo lansko. »Prosveta« je takoj na začetku leta izdala izvirni roman, ki pomeni dogodek. To so »Korenine« Dobriče Cosiča. Ob istem času Je »Novo pokolenje« (sedaj se je združilo z »Znanjem« v »Nolit«) izdalo kar pet knjig domačih avtorjev, izmed katerih omenjam obsežni roman Radomira Konstantinovima »Daj nam danes«, roman nadarjene Jare Ribnikar »Nedovršeni krug« z in form biro j sko problematiko in knjigo zapiskov in novel »Sence nad Beogradom« Mil osava Djur-djevića. Seveda pa je za letošnje leto obljubljenih še več romanov (Mihailo Lalič, Cedo Vukovič, Branko Čopič).
Toda tudi na področju periodičnega književnega tiska je postalo v Beogradu živahneje. Medtem ko je lani v prestolnem mestu izhajala ena sama res književna revija, namreč »Književnost«, se bo letos število revij potrojilo. Z novim letom je izšla prva številka mesečnika »Savremenik«, o katerem bom kasneje na kratko spregovoril. Revijo urejata Velibor Gligorič (kritik in književni zgodovinar) in Dušan Kostič (pesnik). Izdajatelj:	založba »Rad«. S 1.
marcem pa izide še ena književna revija, imenovana »Delo«. Urednika ji bosta Oskar Davičo (pesnik) in Antonije Isakovič. Razen tega začno pa te dni izhajati tudi »Književne novine«.
Prva številka »Savremenika« prinaša na 148 straneh precej zanimivega gradiva. Zastopane so srbska, hrvatska in slovenska književnost. Poezijo so prispevali Desanka Maksimovič, Stevan Raič-kovič, Kajetan Kovič, Grigor Vitez in Prvoljub Pejatovič, prozo pa Veljko Petrovič in Vjekoslav Kaleh. Sorazmerno bogat je esejistični kritični del. Tam najdemo med drugim odlomke referatov s plenuma Zveze književnikov, študijo Borivoja Nediča o Henry Fieldingu, medtem ko posebej opozarjam na kritiko Barčeve »Jugoslovanske književnosti« (Božidar Kovačevič). Pravkar je izšla že druga številka »Savremenika« s prozo Mihaila Laliča in Branka Čopiča, esejem Milana Bogdanoviča (o Ivu Andriču), kritikami o knjigah Dobriče Cosiča, Jare Ribnikar in Radomira Konstantinovi-ča. Boško Novakovič piše o slovenski novelistiki zadnjih petdeset let (v zvezi s knjigo, ki je izšla v Sarajevu). Zdi se mi, da je le zgrešeno tiskanje slovenskih pesmi v izvirniku v beograjski reviji. Enostavno zato, ker teh pesmi ne zna nihče izmed Srbov in Hrvatov niti pravilno brati, posebej še, ker so pesmi brez oznake zlogov, ki Jih je treba naglasiti. Kovič je predstavljen s tremi že tiskanimi pesmimi (Spominčice, Ljubezenska, Bela pravljica). Moram pa priznati, da je revija tehnično kaj skromna, tiskana na slabem papirju in drobno tiskana. Letna naročnina 1090 din, posamezna številka 100 din.
Ob koncu pa še besedo o »Književnih novinah«, ki bodo prve dni februarja znova izšle. Gre za čisto nov štirinajstdnevnik, ki bo izhajal na 12 straneh velikega formata, in sicer v latinici. List bo posvečal pozornost vsem zvrstem umetnosti, torej tudi slikarstvu oz. kiparstvu in filmu. V resnici bodo v »Književnih novinah« zedinjeni trije Usti, ki naj hi po prvotnem načrtu posamič izhajali (Knj. novine. Kritika, Film). List bo urejal odbor. Med drugim bodo »Književne novine« prinašale tudi članke iz zunanje in notranje politike in jih Je treba smatrati za informativni Ust.	T. P.
PARIŠKA RAZGLEDNICA IL
Poezija v podzemlju
Pod oboki oblak cigaretnega dima, pod oblakom pivo, kava, galerija obrazov; od intelektualke z zasanjanim obrazom do postarane, obilne modistke, od romantično bojevitega mladega Bretonca tipografa preko maziljenega gizdalina do domačina iz Sudana.
Tišina. Prepir se je pravkar polegel.
Na prostoru med mizami zdaj stoji v pozi zmagovalca ženska tridesetih let. V obleki pridih hotene zanemarjenosti, na obrazu naveličane metrese luč sentimentalnega zanosa.
Stoji in bere pesmi. Svoje pesmi.
V tišini je čuti samo njen nenaravno povzdignjeni glas in sem pa tja kak ton jazza v
v zgornjih prostorih.
* * *
Bahata reklama za prodajo od stare do nove umetnosti, od najnovejših izumov pa do ženskih teles; sredi tega vesoljnega tržišča milijoni ljudi, kakor ukletih v večni nemir doma, na ulici, v prostorih vseh trideset -tisoč uradov, ki si jih lahko zamišljamo. Tule v kletni sobi neke kavarne v Latinski četrti pa se vsak teden zbere blizu trideset ljudi, dvakrat ukletih v nemir: blizu trideset poetov, ki pojejo o samoti, o miru in sploh sanjarijo o trenutku, ko človek ni ne kunec ne prodajalec ter se ša kakor trpkost nedzljubljene

co, ki misli, da si jo zaslužil tega dne, se pesniki pridejo semkaj pogovarjat o nedosegljivem ; in se prepirat za svoj prav: in se poslavljat od poezije, da bodo prihodnji teden spet prišli vsak s svojo pesmijo, pa čeprav bo imela samo osem nič boljših verzov-
»To ni poezija! Stran z njo!«
»Tako je, naj bere naslednji.«
»Miri To je resnična poezija!«
»Neumnost!«
»Beri dalje, chérie.«
»Naslednji.«
»Gospodje in gospe, bistvo poezije... «
»Cepec, tudi jaz sem že kaj prebral... Poezija je...«
»Tako je!«
»Saj ničesar ne razumemo.«
»Prav to je poezija, gospod. ..«
Hrup. Protesti. Žvižgi. Ploskanje.
Zenska utihne, obraz ji ugasne. Njen sanjski svet izgine. Najbolje, da gre tudi sama.
In družba iskalcev poezije se zagrize v probleme, vredne aristokratov duha v kaki prominentni literarni reviji.
Ko vsak svoje pove, se prepir poleže. Obrazi od intelektualke do modistke in od gi zdalina do Sudanca so spet mirni, zadovoljni.
Navsezadnje pa ima pod temi oboki in pod oblakom cigaretnega dima le vsak svoj prav:
Vlado Lamut: Iz pariške skicirke
——	. ... , .	Lepo le sanjati o nedoseglji
Da, vsi tile, ki v tej kletni vem.
mu zdi, da ima vse in da lahko ljubezni ali grozota smrti, če sobi tvorijo očitno najmanjšo Lepo je sanjati in pisati in vse razda.	jo človek mora imeti za kazen, edinico armade neznanih in brati, čeprav samo za trideset
Blizu trideset nepriznanih ni grenkoba trenutka, ko le- nepriznanih umetnikov, so ne- ljudi, poetov.	Pole, ki se ie zaveš, ne moreš, dvomno pesniki.	In lepo se 1e tudi prepirati
Poezija ie kakor ljubezen in ne znaš ali nimaš komu poda- V času, ko reka ljudi na — Sai je tudi to moderno, smrt: vsakomur je v nekaki riti; kdor se vsega tega niko- bulvarjih, avenijah in ulicah »Gospe in gospodje, kdo bo obliki dana, enemu v nagrado, U ne zave, je bržkone za šče- najbolj naraste, ko vsak hiti ge bral?. drugemu v pokoro- Nič manj- Pec srečnejši.	po svojo nagrado ali nagradi-	Ivan Skušek
Dvorana v brežiškem gradu
Kulturno prosvetni zapiski
Uspehi in slabosti »Svobode« na Jesenicah
Letošnjega občnega zbora DPD Svobode na Jesenicah se je udeležilo nad 300 članov. V sklopu jeseniške »Svobode« deluje 10 različnih odsekov, in sicer nad 60 pevcev, folklorna skupina z nad 30 člani, nad 50 godbenikov, uveljavljajo pa se tudi lutkarji in likovni umetniki. Dramatski odsek je priredil, »Vdovo Roš-linJco« v režiji prof. Tomažiča, nad 30 članov pa sodeluje pri zabavnem odseku. Ljudska univerza je priredila 21 predavanj, ki jih je poslušalo nad 2500 poslušalcev. Razen predavanj je Ljudska univerza prirejala tudi tečaje, seminarje in debatne večere. Posebno dobro so bili obiskani tečaji tujih jezikov in tečaji za stenografijo in strojepisje. Vse tečaje skupaj je redno obiskovalo nad 250 tečajnikov.
Iz izčrpnega poročila o delu »Svobode« v preteklem letu, ki ga je podal predsednik tov. Janko Burnik, je razvidno, da se je odbor »Svobode« na Je-
senicah trudil in prizadeval, da bi delovnim ljudem posredoval čim več političnega, kulturnega in strokovnega znanja. Posamezni odseki pa so kljub temu več ali manj životarili in niso med delovnimi ljudmi razvili tiste aktivnosti in zlasti ne zanimanja za socialistično znanost, kalzor bi bilo to še posebej na Jesenicah, v enem izmed naših najmočnejših industrij, središč, potrebno. Pomanjkljivost jeseniške »Svobode« se zrcali tudi v tem, da še do danes niso začeli z delom marksistični krožki. Velika pridobitev jeseniške »Svobode« je javna čitalnica, ki pa je nameščena v pretesnih prostorih Delavskega doma. Udeleženci obč■* nega zbora so dali vse priznanje dosedanjemu upravnemu odboru, v nov odbor pa so izvolili še nove socializmu predane in požrtvovalne kulturne delavce, ki so garancija, da bo delo jeseniške »Svobode« tudi v bodoče uspešno. U. Z.
Letni obračun »Svobode« v Gornji Radgoni
GOETHEJEVA ZBRANA DELA v sedmih zvezkih so spet Izšla v Zahodni Nemčiji. Priredil jih Je Bernt von Heiseier. Izdaja je zelo popolna, vsak zvezek pa obsega nad 600 strani.
ZAHODNOEVROPSKO SLIKARSTVO je v svoji novi knjigi obdelal Fritz Baumgart (»Geschichte der abendländischen Malerei«), Knjiga je izšla v Stuttgartu.
BRITANSKA KRALJEVSKA A-KADEMIJA je izvolila za svojega novega predsednika znanega fizika, profesorja A. E. Richardsona, ki mu je 71 let.
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« v Radgoni je imelo pred dnevi svoj občni zbor. Slika dvorane, v kateri je bil občni zbor, pa ni bila preveč razveseljiva, ker je bilo število navzočih zelo pičlo. Prav posebno smo pogrešali ljudi iz okolice Radgone ter delavce iz opekarne in Vinogradniškega gospodarstva v Gornji Radgoni, ki so tokrat povsem izostali. Nehote se človek vpraša, kje je vzrok, da je bil občni zbor tako slabo obiskan? Na srečo pa slabo obiskan občni zbor le ni bil odraz dejanskega kul-turno-prosvetnega udejstvovanja Radgone v preteklem delovnem letu, kajti iz poročil je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu le napravilo velik korak naprej k povečanju števila svojega članstva, čeprav ni prodrlo tja, kamor bi moralo, med nje, katerim je predvsem namenjeno, to je med delavce opekarne in Vinogradniškega gospodarstva. V dveletnem obdobju, odkar »Svoboda« de-
luje v Radgoni, se je sicer število članov povzpelo na 302, vendar je število članov iz delavskih vrst procentualno še vedno zelo nizko. Občni zbor je tudi podčrtal, da sindikalni organizaciji v opekarni in na Vinogradniškem posestvu nista v tej smeri ničesar napravili. V opekarni se celo ogrevajo za kulturno udejstvovanje mimo »Svobode«, kar je odraz ozkega in škodljivega lokalizma in sektaše-nja. Kljub temu pa deluje v »Svobodi« sedem sekcij, in sicer dramatska, pevska, folklorna, lutkovno gledališče, knjižnica, šahovska ter ideo-loško-vzgojna z Ljiidsko univerzo. Ljudska univerza je imela 9 dobro uspelih predavanj s povprečno udeležbo po 200 poslušalcev, uspešno pa deluje tudi ideološko-marksi-stični tečaj, ki ga redno obiskuje 34 tečajnikov.
Občni zbor je dal vsem sekcijam smernice za nadaljnje delo, ki bo prišlo do izraza zlasti ob proslavi desete obletnice naše osvoboditve. -ko.
Žeja po kulturnih prireditvah na Primorskem
Gledališče za Slovensko Primorje, ki je te dni gostovalo po Primorski s svojima dvema predstavama »Mladost pred sodiščem« in Budakovim »Me-težem«, je naletelo vse povsod, kamor je prišlo, na prisrčen sprejem in navdušene gledalce. Obe deli namreč obravnavata sodobne in pereče ter zanimive probleme, ki narede na gledalce močan vtis. Značilno za razpoloženje gledalcev je to, da so vse vstopnice skoraj za vsako predstavo razprodane že v predprodaji.
Največjo žejo po gledaliških predstavah so pokazali v znani partizanski vasici Renče pri Gorici. V majhni dvorani, ki zmore komaj okoli 220 sedežev, se je ob predstavi natrpalo kar 475 gledalcev. V Mlinu je znašal kljub slabemu vremenu obisk pri obeh predstavah po 350 ljudi. Tudi v Solkanu in Novi Gorici, kjer je z »Mladostjo pred sodiščem« le nekaj dni prej nastopilo tolminsko gledališče, sta bili dvorani polno zasedeni.
V industrijskem mestecu Ajdovščini, kjer ne deluje
nobena dramska družina, so bili nastopa Primorskega gledališča zelo veseli in si še žele takih gostovanj. Se bolj pa so se razveselili obiska tega gledališkega ansambla v bolnišnici za kostno tuberkulozo v Šempetru pri Gorici, kjer je gledališče priredilo brezplačno predstavo. Okrog 100 bolnikov, ki so jih bolničarke in bolničarji prenesli na nosilih v majhno gledališko dvorano bolnišnice, je bilo gledališču za to njegovo gesto iz dna srca hvaležno.
Gledališče za Slovensko Primorje izmed vseh gledališč v Slovenije največ gostuje in širi svoje kulturno poslanstvo med primorskim ljudstvom, ki si kar ne more pogasiti stoje žeje po gledaliških predstavah. Razen gostovanj, ki smo jih že navedli, je to gledališče v zadnjem času gostovalo tudi v Vipavi, Ilirski Bistrici, Postojni, Hruševju, Sežani in drugod, va celotni svoji turneji so odigrali »Mladost pred sodiščem« 16-krat in »Metež« petkrat.	-jp
Najlepše branje za vašo družino
— ilustrirana revija »TOVARIŠ«!
ОПЕ1/ПЕ VESTI
KOLEDAR
Nedelja, 6. februarja: Silvana •
6. februarja leta 1919 so odprli
prenovljeno ljubljansko operno gledališče s slavnostno uprizoritvijo Smetanove opere »Prodana neves tac.
•
Danes Je 160-letnica smrti Carla Goldonija, naj izrazitejšega italijanskega komediografa 18. stoletja. Goldonijevo gledališko delo nosi pečat resničnega reformator-stva. Naj večja vrednost goldoni-jevskega gledališča je njegova ljudskost. Voltaire ga ni brez vzroka imenoval slikarja in sinu narave, v toliki meri zažive na odru resnični in neizumetničeni Goldonijevi junaki. Napisal je nad dvesto Iger, izmed katerih so se ljudem najbolj priljubile: Kavarnica, Lažnivec. Krčmarica Mirandolina in Štirje grobijani.
•
Na današnji dan leta 1944 so
enote slavne XIV. divizije prešle Sotlo in stopile na štajerska tla. Tu so v hudih bojih z nemškim okupatorjem razvnele narodnoosvobodilni boj, ki se je razvil v nezadržen splošno-ljudski odpor.
*
Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika, Miklošičeva cesta 20, :el. 25-081, sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do po-edeljka do 6. zjutraj; nočna de-urna služba vsak dan od 20. do ure zjutraj.
Celje — 6. febr.: dr. Maks Bitenc, Cankarjeva ul. 11.
Na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani je promoviral za . ktorja splošne medicine Tram-ak Dušan z Jesenic. — Prijatelji mu Iskreno čestitamo!
Va Medicinski fakulteti v LJub-/r.ni, je promovirala Prem.ru _ chmann Boža. Mladi zdravnici skrene Čestitke!
Gradbenima inženirjema Žabkarju Viktorju in Lojku Marku čestitajo k uspešnemu diplomskemu ..-.pitu sodelavci iz SGP »Slovenija teste«, Ljubljana.
Včeraj je diplomiral za gradbenega inženirja Marko Lojk. — Čestitamo!
tane vaici rdeče hiše na Po-.nski cesti so darovali ob smrti egat Marije 4.000 din za slepe, -.rena hvala! — Okrajni odbor Z-S S v Ljubljani.
Nov začetniški tečaj »Centralne .sne šole za družabni ples« leg Zmajskega mosta) se prič-V četrtek, io. februarja ob _ 30 uri. Vpisovanje vsak dan od IT. do 21. ure. Poučuje Jenko.
Rektorat Univerze in Akademije upodabljajočih umetnosti obve-r . ..ta študente in javnost, da bo . -vnostna razdelitev Prešernovih nagrad za študente — kandidate,
. so predložili dela za Prešerne nagrade, v torek, dne 8. II. ■\5 ob 11. uri v Zbornični dvo-: ::: Univerze — Trg Revolucije
Društvo gradbenih inženirjev in
tehnikov LRS sporoča, da bo ime-'o svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 12. februarja in ne lt;. februarja kot je bilo pomoloma objavljeno. Občni zbor, ki bo ob 15. uri v prirodoslovno matematični dvorani univerze, ima isti dnevni red kot je bil že sporočen z vabili.
TVD Partizan — Tabor vabi na »Maškeradoc, ki jo priredi v vseh p: osto- doma na Taboru v soli. 1955 z začetkom ob 2	Dostojne maske dobrodo-
na j lepše prejmejo nagra-č .-rajo 3 jazzi. Vstopnina 200 c rezervacija 50 din. Prodaja ' pnic od 7. II. 1955 vsak dan •ištveni pisarni na Taboru od IT. do 19. ure.
Upokojenci pevci in pevke! — Okrajni odbor Ljubljane ponovno vabi vse že prijavljene in nove c vce in pevke k rednim vajam k torkih in četrtkih od 17. do 13 ure v Gosposko ulico 7.
Zveza študentov bo organizirala razstavo naprednega študentskega gibanja in izdala zgodovinski al-rr.r.nah. Zato naprošamo bivše študente in ostale, ki razpolagajo s kakršnimkoli materialom, da nam ra odstopijo ali posodijo za čas uporabe. Univerzitetni odbor ZSJ Ljubljana, Miklošičeva 5a.
Radioklub Ljubljana prireja tečaje iz radiotehnike in telegrafije. Ce želite zgraditi sami svoj detektor, pa tudi boljši sprejemnik al če hočete postat: »hamlet« in se pogovarjati z oddajnimi amaterji po vsem svetu, tedaj pridite do 11. t. m. v Kersnikovo ul. 7 in se prijavite od 18—20. ure.
Absolventom Slovenske trgovske šole. Pozivajo se vsi absolventi trgovske šole v Ljubljani letnikov 1910-11 do 1918-19. oziroma svojci - upravičenci do pokojnine, da prijavijo svoj točen naslov najkasneje do 20. t. m. zaradi ureditve njihovega službenega, odnosno pokojninskega vprašanja. Pismene prijave pošljite na naslov: Pelan Vladimir, Ljubljana, Ilirska I2a. Poročene absolventke navedejo tudi dekliški priimek.
8. in 8. februarja bo v Ljubljani v dvorani Slovenske filharmonije II. redna letna skupščina Zveze prijateljev mladine Slovenije. — Dnevni red: (8. februarja, začetek ob 9. uri). 1. Poročilo in razprava o delu Zveze prijateljev mladine. — (9. februarja). 2. Nekateri vzgojni problema mladostnika in naloge društev prijateljev mladine ob tem. — 3. Volitve in sklepi. — Poleg delegatov in predstavnikov organizacij, društev, ustanov itd., ki so vabljeni s posebnimi vabili, vabimo vse, ki se zanimajo za vprašanja skrbi in vzgoje mladine in jih prosimo, da nam javijo svojo udeležbo na naš naslov: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Ljubljana, Tomšičeva 9/U, telefon 21-220.
Stenografski in strojepisni tečaji
Slovenskega stenografskega društva se začno 21. februarja in bodo trajali do 18. junija t. 1. — Vpis in informacije od 31. januarja dalje dnevno od 8. do 14. ure na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani, Prešernova cesta 8, tel. 22-693. — Stenografsko-strojepisni klub, Ljubljana.
Klub ljubiteljev športnih psov vabi člane in prijatelje na svoj OBČNI ZBOR, združen z interno klubsko zabavo s plesom, ki bo v soboto, 12. februarja v Domu vojnih študentov (zraven starega Ti-Slerja), Ljubljana — Kolodvorska 22. Začetek ob 19.30 uri.
Uprava za ceste OLO Gorica obvešča, da je cesta III. reda št. 1051 (Vrhov j e—Kambreško) od km 8 + 125 do km 13+000 do na-daljnega zaprta zaradi poškodbe cestnega objekta. — Promet v smeri Vrhovlje—Kambreško, se preusmeri, In sicer:	Vrhovlje—
Planina — Golobrdo—Lig—Kambreško.
ONPZ Galls Ljubljana obvešča svoje članstvo, da bo Vin. redni občni zbor zadruge dne 24. II. 1S55 v dvorani Obrtne zbornice LRS, Ljubljana, Komenskega 12/1 s pričetkom ob 9. uri. — Dnevni red je nabit v zadružnih prostorih. — Prosimo za polnoštevilno udeležbo.
Slike za legitimacije Vam v dveh urah izdela Foto Grad, Miklošičeva 36.
Gospodinje — v zimskem času ob pomanjkanju zelenjave uporabljajte pri kuhi Gosadove »Dišavi ce za kuho«!
Dolgo pogrešana dobra sol za kopeli se zopet dobi. Zahtevaj v parfumerijah samo odlično »JELA« kopalno sol. Osvežuje in krepi živce.
Gospodinje — nekaj novega za
Vas! Gosadove »Gobe v prahu« so odličen dodatek pri kuhi.
Desettisoči Vaših sotrpinov, ki so kakor Vi bolehali na želodcu, jetrih, žolču in črevesju, se je pozdravilo z učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim »DONAT« vrelcem. Vprašajte zdravnika! — Zahtevajte DONAT v trgovinah, ki ga dobe, v Ljubljani pri »Prehrani« in »Ekonomu«.
Krema »POUR VOUS« Je izredno izdatna! Z malo porabe velik uspeh! Zahtevajte povsod samo kremo »POUR VOUS«.
Za prireditve, za ples uporabljaj HOLLYWOOD za trepalnice.
DRAMA — LJUBLJANA
Nedelja, 6. febr. ob 15:	Golia:
Princeska in pastirček. Izven in za podeželje.
Ponedeljek, 7. tebr. Zaprto.
Torek, 8. febr. ob 20:	Goldoni:
Laznik. Abonma red F.
Sreda, 9. febr. ob 20: Miller: Smrt trgovskega potnika. Zaključena predstava za LMS.
Četrtek, 10. febr. ob 20: Goldoni: Lažnik. Abonma red H.
Petek, n. febr. ob 15.30: B. Shaw: Candida. Abonma red Petek I popoldanski.
Ob 20:	Ustinov:	Trobi, kakor
hočeš. Abonma red B.
Sobota, 12. febr. ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Izven.
Nedelja, 13. febr. ob 15:	Golia:
Princeska in pastirček. Izven in za podeželje.
Ob 20: Ustinov: Trobi, kakor hočeš. Izven in za podeželje. Zaradi obolelosti Janeza Cesarja odpade v Drami za danes popoldne napovedana predstava »Smrt trgovskega potnika«. Go-lieva mladinska igra »Princeska in pastirček«, ki je bila prvotno določena za danes dopoldne ob 10.30, pa je preložena na popoldne ob 15. uri.
OPERA
Nedelja, 6. febr. ob 19.30: Puccini: Madame Butterfly. Gostovanje dirigenta Lovra Mata&ča. Izven in za podeželje
Ponedeljek. 7. febr. Zaprto.
Torek, 8. febr. ob 19.30: Musorg-ski: Soročinski sejem. Abonma red U.
Sreda, 9. febr. ob 19.30: Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. — Abonma red E.
Četrtek, 10. febr. ob 19.30: Donizetti:	Luda Lammeomooraka.
Abonma red G. (Luda — Nada
Vidmarjeva).
Petek, U. febr. Zaprto.
Sobota, 12. febr. ob 19.30:	D.
Svara: Prešeren. Izven in za podeželje.
Nedelja, 13. febr. ob 19.30: Verdi: Traviata. Izven ln za podeželje. V operi bo 19. t. m. premiera Rich. Straussovega »Kavalirja z rožo«. Glavne vloge bodo peli
L.	Korošec, V. Gerlovičeva oz.
M.	Skenderovičeva, V. Bukovčeva oz. C. Součkova, N. Vidmarjeva oz. M. Patikova in S. Car. — Uprizoritev pripravljata dirigent Bogo Leskovic in režiser Hinko Leskovšek.
Abonenti bodo dobili v tej sezoni še nove uprizoritve: Strauss: »Kavalir z rožo«, Baletni večer (Strawinsky, Richard Strauss, Gotovac), Mozart: »Don Juan« in Wolf-Ferrari« Štirje grobijani«. Namesto ponovitve Prokofjeva opere »Zaljubljen v tri oranže« bodo nekateri abonmaji dobili ponovitev Svarove opere »Prešeren«, ki bo v letošnji sezoni prvič ponovljena v Prešernovem tednu.
MESTNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA
Gledališka pasaža
Nedeija. 6. febr. ob 15: K. Brenkova, Najlepša roža. Izven.
Ob 20: Eduardo De Filippo. Fl-lumena Marturano Izven.
Sreda, 9. febr. ob 20: John van Druten, Grlice glas. Premiera. Izven.
Četrtek, 10. febr. ob 20:	John
van Druten, Grlice glas. Red četrtek.
Petek, ll. febr. ob 20: Eduardo de Filippo, Filumena Marturano. Red Petek.
Sobota. 12. febr. ob 20: Norman Krasna, John v zadregi. Izven.
MESTNO GLEDALIŠČE
JESENICE
Nedelja. 6. februarja ob 19.30: Priestley: Nevami ovinek. Zveze z vlaki ugodne.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA, Komenskega 12
Nedelja, 6. febr. ob 15 ln 17: Gorinšek »Rdeča kapica«.
Prodaja vstopnic v petek popoldne in 2 uri pred pričetkom predstave pri blagajni.
DPD SVOBODA NA JEZICI
Nedelja, 6. februarja ob 16. Ha-šek: Dobri vojak Svejk. Režija Snoj, Plevnik.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
KRANJ
Nedelj? 6. febr. ob 16: CLaude-Andre Puget: »Dnevi naše sreče«. Izven in za podeželje.
Torek. 8. febr. ob 20: Claude-An-dre Puget: »Dnevi naše sreče«. Red A in izven. — Vstopnice za ta red so še na razpolago.
Sreda, 9. febr. ob 16: Oskar WÜ-chner: Pastirček Peter in kralj Briljantin. Zaključena predstava za gimnazijo Škofja Loka.
Četrtek, 10. febr. ob 13.30: Oskar Wüchner — Pastirček Peter in kralj Briljantin. — Zaključena predstava za gimnazijo Tržič.
Petek, 11. febr. ob 16:	Oskar
Wüchner — Pastirček Peter in kralj Briljantin. — Zaključena predstava za gimnazijo Škofja Loka.
Sobota, 12. febr. ob 20: Батоуап, Sartre — Glejte, Amerika. — Gostovanje v Železnikih. Lisa— Jelica Siardova.
Nedelja, 13. febr. ob 16: Oskar Wüchner — Pastirček Peter in krali Briljantin. — Izven in za podeželje.
Spremembe v programu so nastale zaradi bolezni Igralskega osebja.
Veliki plesni orkester Radia Beograd bo izvajal v petek, 11. II. 1955 ob 21.15 v veliki unionski dvorani program modeme zabavne glasbe. Dirigent Vojislav Simič, solista Olga Nikolič in Vojin Popovič.
Vstopnice v prodaji vsak dan od 11. do 13. ure pri blagajni
Uniona.

m
Po pooblastilu
Sveta za prosveto in kulturo LRS
razpisuje
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE v Ljubljani
mesta upravnikov na Selekcijskih posestvih:
Radlje ob Dravi,
Beltinci pri Murski Soboti, Črnelo—Cešenik pri Domžalah, Loče pri Poljčanah in Ponoviče pri Litiji.
Pogoji:	agronomska fakulteta in
najmanj 5-letno prakso v proizvodnji ali srednja kmetijska šola z najmanj 10-letno prakso v proizvodnji.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisom vložite do 15. februarja 1955. na naslov: Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani, Hacquetova 2, poštni predal 355.
RAZPIS
Tehniška fakulteta Univerze v
Ljubljani razpisuje na Oddelku
za strojništvo mesto administrativne uslužbenke. — Pogoji so: praksa v splošni administraciji, perfektno znanje strojepisja ter znanje nemškega jezika.
Pr edpd s ano opremi J ene profin j e se vlagajo v roku 10 dni po objavi Tazpisa na Oddelku za strojništvo, Ljubljana, Aškerčeva cesta 28.
RAZPIS
Bolnišnica Novo mesto razpisuje mesto dermatovenerologa ozir. mesto specializanta za dermato-venerologijo. — Pogoj: opravljen zdravniški staž. Plača po Uredbi in pravilniku.
RAZPIS
Dekanat medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje na Anatomskem inštitutu
2 zdravniški mesti.
Predvidena Je višja dopolnilna plača, ki se bo določila po dogovoru. — Pravilno opremljene in koikovane prošnje vlagajte na dekanatu, Vrazov trg 4/1.
RAZPIS
Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo In veterinarstvo v Ljubljani razpisuje mesto asistenta ali strok, delavca za predmet »Poljedelstvo«. Kandidat mora biti inženir agronomije in obvladati mora vsaj en tuj jezik. — Prošnje pošljite na Fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani — Krekov trg 1.
RAZPIS
Okrajni zdravstveni dom Ljubljana okolica razpisuje po eno mesto zdravnika splošne prakse za splošno ambulanto v Litiji in v Domžalah. — Prošnje, pravilno koikovane, pošljite na gornji naslov, plača po uredbi in pravilniku o dopolnilnih plačah. — Nastop službe v Litiji takoj, v Domžalah s 1. Ш. 1955.
RAZPIS
Industrija volnenih izdelkov »VOLNA« Laško razpisuje mesto šefa prodaje.
Pogoji: ekonomski tehnikum ali najmanj 5-letna praksa v komercialni stroki ter znanje enega tujega jezika ter kOTespondentke s perfektnim znanjem nemškega Jezika za nabavni oddelek. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe na Upravo podjetja.
OBVESTILO
Uprava »Gospodarskega razstavišča« (Ljubljana velesejem) se
je preselila iz dosedanjih prostorov Tomšičeva 2 v svoje nove prostore na Titovo c. štev. 50.
Telefonske številke so zaenkrat sledeče:	31-321, 32-392 ln 30-930;
ostale bomo javili po montiranju centrale. Poštni predal štev. 413.
Uprava »Gospodarskega razstavišča« — Ljubljana.
OBVESTILO
SGP »Sloveni J a-ceste«, asfaltni oddelek, obvešča vsa podjetja in ustanove, predstavništva okrajnih ljudskih odborov In lokalno industrijo v LRS, da bo v letošnjem letu zaradi velikih prednaročil možno polagati lit iasfalt le po v naprej določenem razporedu. Želimo grupirati asfaltna dela po večjih centrih tako, da ne bi po nepotrebnem po večkrat prevažali asfaltnih strojev v iste kraje. Do konca tega meseca potrebujemo točne podatke o potrebah za liti asfalt, ker sicer kasnejših naročil ne moremo prevzeti obvezno. Potrebe je sporočiti z navedbo kvadrature ln približnega časa polaganja na naslov: »Slo veni j a-
OBJAVA
Obvezno cepljenje kokoši proti kokošji kugi.
Po odredbi drž. sekretariata za gospodarstvo in MLO gl. mesta Ljubljane bo zaščitno obvezno cepljenje kokoši v Ljubljani od 6. II. pa go 14. II. na sledečih zbirališčih:
7.	II. ob 8. uri pri Cebej, Vodovodna 58 in pri Jerihi v Zadvoru. ob 10. uri pri Juvanu za Sostro— Zavoglje 15,
ob 11. uri pri Habicht, Triglavska, ob 13. uri pri Prepeluhu v Sostrem.
8.	II. ob 8. uri pri Mačku v Levični-kovi ul. in pri Krušiču v Cešnji-cah, -
ob 11. uri pri Ekonomiji Podgora na Vodnikovi cesti.
10.	II. ob 8. uri pri Babniku v Kamnogoriški ul. in pri Trkovu v Sadinji vasi,
ob 11. uri pri Babniku v Čebelarski ulici.
11.	II. ob 8. uri pri Kogovšku v Dražgoški ulici,
ob 11. uri pri Arharju r Z&puSki ulici ter pri Kavčiču v Podlipoglavu.
12.	II. ob 8. uri pri Arharju na Trati, ob 11. uri pri Kuclerju (Fazajnar-ju) v Podutiku.
13.	II. ob 8. uri pri Vodniku na Podutiku,
ob 11. uri pri Zavašniku na Glin-
cah.
Opozarjamo, da je cepljenje obvezno m brezplačno.
Iz tajništva za gospodarstvo MLO.
ceste«, Ljubljana, Titova c. 38, poštni predal 240.	— Enako ja
potrebno sporočiti potrebe za tlakovanje z granitnimi in lesnimi kockami na isti naslov in v istem roku.
ZVEZA ŠPORTOV SLOVENIJE LJUBLJANA, RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ za izdelavo idejnega osnutka plakata za proslavo 10. obletnice osvoboditve in 10 let našega športa.
Javni natečaj Je anonimen ter
se ga lahko udeleži vsak državljan FLRJ.
Vsak udeleženec natečaja sme predložiti enega ali več del. Natečajnik mora predložiti svoje delo (osnutek) v velikosti 75 X h*> cm, kar je sen atra ti kot obvezno.
Sam osnutek mora vsebovati tudi napis:	»10 LET NAŠEGA
SPORTA - LJUBLJANA J UNIJ-JULU 1955«.
V	levem gornjem kotu je predvideti prazen prostor v premeru cca 10 cm, kjer pride Jubilejna prireditvena značka.
V	osnutku se lahko nakaže ideja in kompozicija s področja dejavnosti naslednjih športnih panog, ki bodo na programu prireditev in ki bodo sodelovale v paradi športnikov: atletika, boks, drsanje in hokej na ledu, kotalkanje, hokej na travi, kegljanje, balinanje, košarka, kolesarstvo, nogomet, odbojka plavanje, rokomet, sabljanje, smučanje, težka atletika (dviganje uteži, judo-do, rokoborba), veslanje, tenis, namizni tenis, konjski šport, strelstvo, šah, planinstvo s poudarkom na proslavo 10-letnice osvoboditve in 10 let športa po osvoboditvi. Prireditve bodo v času od 25. VI. do 3. VII. 1955 v Ljubljani in bodo zanje tiskani še posebni lepaki.
Avtorji naj se .pri izdelavi po-služijo največ štirih barv.
Osnutke pod šifro je treba dostaviti do 10. marca 1955 do 12. ure.
Za najboljše osnutke »o razpisane tele nagrade:
I. 40.000 din П. 25.000 din Ш. 15.000 din
ln dva odkupa po 10.000 din.
Nagrajeni in odkupljeni osnutki preidejo z vsemi avtorskimi pravicami v polno last razpisovalcu natečaja.
Vse razpisane nagrade se v co-loti podelijo ne glede na to, če dela zadovoljujejo naročnika ali žirijo. Naročnik se obvezuje prvi nagrajeni osnutek dati v izvedbo.
Žirija za ocenitev del: akad. slikar Debenjak Riko, dr. Dougan Danilo, akad. kipar Kalin Boris, Klanjšek Vasja, prof. Kobe Boris, Košir Fedor, Krese Leopold, Pre-melč Bogo, akad. slikar Su/bic Miro.
Izid natečaja bo objavljen najkasneje do 1. aprila 1955.
Vse osnutke dostavite na naslov: Zveza športov Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva 12.
Zveza športov Slovenije
ZVEZA ŠPORTOV SLOVENIJE LJUBLJANA, RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ za izdelavo idejnega osnutka jubilejne prireditvene značke ob 10. obletnici osvoboditve in 10-letnici našega športa.
Javni natečaj je anonimen ter se ga lahko udeleži vsak državljan FLRJ.
Vsak udeleženec natečaja sme predložiti enega ali več del. Natečajnik mora predložiti svoje delo (osnutek) v velikosti 20 X 20 cm, ki je lahko plastičen ali grafičen ter bo kot tak lahko služil za izdelavo jubilejne značke (20 X 20 mm), emblema, žiga in plakete. Oblika poljubna.
Sam osnutek mora vsebovati tudi letnico 1945-1956.
V	osnutku se lahko nakaže ideja in kompozicija s področja naslednjih športnih panog: atletika, boks, drsanje ln hokej na ledu, kotalkanje, hokej na travi, kegljanje, balinanje, košarka, kolesarstvo, nogomet,, odbojka, plavanje, rokomet, sabljanje, smučanje, težka atletika (dviganje uteži judo-do, rokoborba), veslanje, tenis, namizni tenis, konjski šport, strelstvo in šah s poudarkom na proslavo 10-letnice osvoboditve in 10 let športa po osvoboditvi.
Avtorji, ki bodo predložili grafične osnutke, naj se pri izdelavi posluži j o največ dveh barv.
Osnutke pod šifro je treba dostaviti do 10. marca 1955 do 12. ure.
Za najboljše osnutke so razpisane tele nagrade:
I. 30.000 din П. 20.000 din III. 10.000 din
ln dva odkupa po 5.000 din.
Nagrajeni in odkupljeni osnutki preidejo z vsemi avtorskimi pravicami v polno last razpisovalca natečaja.
Vse razpisane nagrade se v celoti podelijo, ne glede na to, če dela zadovoljujejo naročnika ali žirijo. Naročnik se obvezuje prvi nagrajeni osnutek dati v izvedbo.
Žirija za ocenitev del: akad. slikar Debenjak Riko, dr. Dougan Danilo, akad. kipar Kalin Boris, Klanjšek Vasja, prof. Kobe Boris, Krese Leopold, Košir Fedor, Pre-melč Bogo, akad. slikar Subic Miro.
Izid natečaja bo objavljen najkasneje do 1. aprila 1955.
Vse osnutke dostavite na naslov:	Zveza športov Slovenije,
Ljubljana, Likozarjeva 12.
Zveza športov Slovenije
Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije vabi člane in ostale na predavanje ing. Cizeja: »Zanimivosti iz evropske živinorejske konference v Lucernu«, ki bo v ponedeljek, 7. februarja ob 17. uri v predavalnici agronomske fakultete, Krekov trg 1 II.
Mestni odbor Združenja rezervnih oficirjev Ljubljana — sekcije veze, obvešča rezervne oficirje veze, da bo dne 7. II. 1955 ob 17. uri v Domu JLA naslednje predavanje iz programa za rezervne oficirje veze iz sledečih pododborov:	Šentvid, Zg. Šiška, Sp.
Šiška, Bežigrad, Zelena jama, Moste, Polje, Kodeljevo, Tabor In 24. Talcev. — Vabljeni vsi rezervni oficirji veze!
Geodetsko društvo LRS priredi v ponedeljek, 7. TJ. ob 17. uri predavanje prof. TVS ing. Podpečan Alojza »O kartografiji«. — Predavanje bo v geodetski predavalnici, Aškerčeva 30. Drugi del predavanja bo v ponedeljek 14. II.
Umrla je
FANI MRAMOR, roj. KLAKOCAR
Pogreb bo v ponedeljek, 7. februarja 1955 na farno pokopališče Kozje.
Žalujoči ostali: mož Franc, oče Alojz, sestra Malči z možem Milanom in Minko ter nečaki in nečakinje in ostalo sorodstvo.
Vsem, ki so ga poznali obveščamo, da je včeraj ponoči umrl naš dragi mož, oče in stari oče
ANTON KUŠAR
posestnik v Dravljah, roj. 7. V. 1896.
Pogreb pokojnika bo danes ob 16. uri na pokopališču v Dravljah.
Žalujoči:	žena Franja, sinova
Toni in Jože, hčeri Stana por. Po-kovec, Francka por. Kržišnik, snaha Iva ter vnukinji Slavenka in Danila.
Dotrpela Je naša ljubljena Žena, mamica, sestra, stara mama, teta in tašča
IVANA MASLE roj. Oven
Pogreb pokojnice bo v ponedeljek 7. februarja ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Do dneva pogreba leži pokojnica do 11. ure dopoldne na domu žalosti, Galjevica 233.
Ljubljana, 5. febr. 1955.
Žalujoči:	mož Andrej, hčerki
Zeni por. Lampret, Olga por. Samar, sin Jože. brat Janez Oven in ostalo sorodstvo.
Zapustil nas je naš ljubi oče, stari oče in stric
JERNEJ HLEBS
posestnik in zidarski mojster.
Pogreb bo v nedeljo, 6. februarja ob 15. uri izpred hiše žalosti Hradeckega c. 54 na pokopališče v Stepanji vasi.
Žalujoči: hčerki Ivana in Marija por. Cop, sin Nande ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, dne 5. П. 1955.
Dotrpela je naša skrbna mama, stara marna in tašča
MARIJA KOKALJ, roj. POLJANEC
K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo, 6. februarja ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči:	Berto, Blnca, Ivan,
Anica, Franci in Sandi, snahe Nežka, Frida in Pavla, tér zetje Janez in Bojan ter vnuki.
Ljubljana, Trbovlje.
Nenadoma nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica
URSULA VASL
Pogreb drage mame bo v ponedeljek 7. februarja ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: hčerka Pavla por. Buh, sinovi Jožef, Peter, Ciril, Alojzij, zet, snahe, vnuki, vnukinje in pravnuk.
Sl
Umrl nam je naš dragi mož, oče, stari oče, brat in tast
LOVRENC KOS
upokojenec.
Pogreb bo v nedeljo, 6. februarja ob 16.30. uri izpred pokopališča na Viču.
Do pogreba leži na svojem domu v Kozar j ah št. 94.
Ljubljana, 5. П. 1955.
Žalujoči: žena z otroci, vnuki,
svaka, snaha, sestre, brat in ostalo sorodstvo.

Po zgodbi Vlada Firma — Riše Miki Muster |
MIE
136.
Volk Sivec je poležaval pred skalno duplino in dremal. Bil je sit in zadovoljen. V votlini, za zamreženim oknom, pa se je sukala lisička Vitka in za kratek čas lovila svoj košati rep. A medtem je prizadevno razmišljala. Tridnevna kazen ob hudem postu ji ni hotela v glavo. Le kako bi si izboljšala položaj? Volk je bil neizprosen in niti za hip se ni ganil od vrat.
137.
Na debeli smreki zraven votline je sedela veverica in si brusila krempeljce ob raskavi skorji. Volka je to motilo v njegovem počitku, pogledal je navzgor in zarenčal. Veverica se je ustrašila in se pognala više, pri tem pa je s krempeljci postrugala po suhem lubju, da se je kar zaprašilo. In veter je puhnil ta prah naravnost volku v oči, da je grdo zarobantil,
138.
Oči so se mu zalile z meglo, a čim bolj si jih je mel, huje ga je ščemelo. In prav zdaj se mu mora kaj takega pripetiti, ko mora paziti na svojo prevejano jetnico! Lisička je zaslišala njegovo tarnanje in ga vprašala, kaj da mu je. Sivec ji je le nerad povedal. »O,« je tedaj povzela Vitka, »to je pa hudo nevarna zadeva!« — »Kali» to misliš?« se je začudil volk.
Vsem, ki ste ob Izgubi našega ljubega moža, očeta, sina in brata
JANEZA KLEMENC z nami sočustvovali in ga spremili v tako velikem številu na njegove zadnji poti, naj prisrčne j -Ša zahvala. Posebno se zahvaljujem tov. upravniku Omerzu Ivanu, ki mi je v tem hudem času stal ob strani. Zahvaljujem se tudi pevskemu društvu »Ivan Cankar« in tov. Tonetu Brinovcu za poslovilne besede in vsem, ki ste poklonili prekrasne vence.
Žalujoča žena Pavla v imenu vseh sorodnikov.
Ob izgubi naše drage
FANCl FAJDIGA
se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, za polnoštevilno udeležbo na njeni zadnji poti in duhovščini.
Žalujoča Angela Bojt ln ostalo
sorodstvo.
Ob bridki Izgubi moje mame MARIJE FLORIC se prisrčno zahvaljujem vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazili pismeno ali ustmeno sožalje, vsem darovalcem lepih vencev ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Zahvalo vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju Onkološkega inštituta, posebno zahvalo pa g. prof. dr. Savniku ln ge. dr. Zitnikovl v Ljubljani. Iskrena zahvala pevcem »Svoboda« iz Gaberja za ganljive žalosti nke, ter gasilskemu društvu Gaberje za častno spremstvo in celotnemu kolektivu Celjske zlatarne za gmotno pomoč.
žalujoča hčerka Silva Korent z družino.
»UNION«: angl. film »Bankovec za milijon funtov«.1 — Tednik: Obisk maršala Tita v Burmi. Predstave cb 15/ 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V glavni vlogi: Gregory Peck in J ane Griffithe.
»KOMUNA«:	jugoslovanski film
»Sumljiva oseba«. — Tednik. Obisk maršala Tita v Burmi. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob ll je KINOTEKA mladinskega filma »Beli volčjak«. Ob
9	jugoslov. film »Sumljiva oseba«.
»SLOGA«:	ameriška barvna ri-
sanka »Zaigrajmo in zapojmo«. Tednik:	Filmske novosti št. 5.
Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob
10	je matineja istega filma. — Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—U ter od
14	dalje, za matinejo pa od 8 naprej.
JUGOSLOVANSKA KINOTEKA predvaja danes, 6. febr. ob 10. uri v kinu »Soča« in ob 11. url v kinu »Komuna« mladinski film »Beli volčjak«. — Prodaja vstopnic uro pred predstavo.
Jutri, dne 7. febr., predvajajo isti film ob 10. uri v kinu »Union« in ob 15. uri v kinu »Soča«. Prodaja vstopnic v »Unionu« uro pred predstavo, v »Soči« pa v redni prodaji.
»SOCA«: amer. film »Stalag 17«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi: Williem Holdeh in Oto Preminger. Prodaja vstopnic od 9—ll ter od
15	dalje, za kinoteko pa uro pred pričetkom predstave.
DOM JLA: amer. film »Ljubimec iz New Orleansa«. Predstavi v nedeljo ob 18 in 20. V ponedeljek ob 20.
»ŠlSKA«:	francoski	film »Mi-
kavnosti Pariza«. — V glavni vlogi Lis j en Baru, Rolan Aleksandr. Režija: Ralf Bom. Tednik. Predstave ob 14.30,	16.30,
18.30 in 20.30. Prodaja vstopnic od 10—U in od 13.30 dalje. »TRIGLAV«: francoski film »Mikavnosti Pariza«. V glavnih vlogah: Lisjen Baru, Rolan Alek-sandr-Lilo. Režija:	Ralf Bom.
Tednik. Predstave ob 15, 17, 19, in 21. Prodaja vstopnic od 10, do ll in 15 dalje.
»LITOSTROJ«: ameriški film »14 ur«, ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. ZADOBROVA: ameriški film »Pečat preteklosti«, ob 15, 17 in 19. VEVČE: švedski film »Zaradi moj e ljubezni«.
DOMŽALE: ameriški barvni film »Lidija Bailley«.
JARŠE »INDUPLATT« :	francoski
film »Državni sovražnik št. 1«. KAMNIK:	ameriška barvna ri-
sanka »Aliča v pravljični deželi«.
BLED: nemški barvni film »Zemlja smehljaja«, ob 14, 16, 18 in 20. NOVO MESTO »KRKA«: ameriški barvni film »Riviera«. ČRNOMELJ: mehiški film »Vedno tvoja«.
KRANJ »STORŽIČ«:	Ob 10 pre-
miera nemškega filma »Luč ljubezni« v glavni vlogi Paula Wessely. Ob 15 avstrijski film »Dva v avtu«. — Ob 17 ameriški film »Preobrat«. Ob 19 »Jean. Valjean« (Žan Valžan). Cb 21 avstrijski film »Dva v avtu«. KRANJ »SVOBODA«: nemški film »Luč ljubezni«, ob 29.
JESENICE »RADIO«: angleški film »Popolna žena«, ob 16, 18 in 20. Matineja istega filma ob 10. JESENICE »PLAVŽ«:	amer. film
»Tujec na begu«, ob 16.	18 in
20. Matineja istega filma ob 10.30.
Ob smrti preljube mame, stare mame, sestre in prababice
MARIJE DE NARDO
se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni sestri Esteri in tov. upravniku Doma onemoglih v Črnem potoku za vso skrb in postrežbo v njeni bolezni. Nadalje se zahvaljujemo družini Božičevi iz Šmartnega pri Litiji, dekanu Gorniku in vsem, ki ste pokojnico spremili na njen poslednji dom. Ljubljana, 29. I. 1955.
Žalujoče družine: StibilJ, Saje-vic, Cvek, Podobnik.
Vsem, ki so dragega pokojnika
FRANCETA JAKOPINA
viš. prometnika v pokoju, umrlega 29. I. 1955, pokopanega 2. II. 1955 na lastno željo dopoldne, poslednjič pozdravili, se toplo zahvaljujemo. Med prijatelji in znanci gre posebna zahvala delegaciji Poštne direkcije, tehničnega oddelka, Narodni banki, fiz-kulturnemu društvu »Partizan— Vič« in dijakom viške gimnazije.
Zahvaljujemo se vsemu osebju splošne in vojaške bolnišnice za posebno nego in skrb. posebno pa dr. Bohinjcu, dr. Graparju, dr. Pečenku in Fiorini ju za njegovo požrtvovalno skrb na bolnikovem domu v zadnjih dneh njegovega trpljenja.
2alujoča žena s sinom, hčerko in ostali sorodniki.
Ob izgubi naše drage matere, stare matere, prababice, sestre in tete
TEREZIJE BRANISELJ roj. PAKIŽ
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v času njene hude bolezni, za poklonjene vence in cvetje, ki ga je tako zelo ljubila, za izkazano sožalje in za obilno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebno zahvalo smo dolžni dr. Stanku Pušenjaku za vso njegovo pomoč in lajšanje trpljenja v njeni bolezni. Zahvaljujemo se tudi gg. duhovnikom ter cerkniški godbi.
2alujoči: hčerka Ivanka, sin Jože in družine: Rranisel.1, Lovko, Starc, Remic, Kos, Turkove in ostalo sorodstvo.
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata in tasta
FRANCA STRES
iz Kobarida
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam stali ob strani, izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni lovskim družinam s Kobariškega, pevskemu zboru in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča družina.
Ob prerani smrti našega do* brega sina in brata
IVANA BOLTA
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrekli ustno in pismeno sožalje, ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti ter mu darovali toliko vencev in cvetja.
Posebno se zahvaljujemo: občinskemu ljudskemu odboru, godbi Ljudske milice in gasilcem, kmetijski zadrugi in podjetjem, vsem ostalim organizacijam in šolski mladini, vsem govornikom, ki so se z globoko občutenimi govori poslovili od dragega pokojnika doma in pai odprtem grobu ter Ijevskemu zboru in vsem ostalim,
Ježa — Črnuče.
_	Žalujoča družina Bolta, J
STRANKE, ki zahtevajo pismeno
naslove malih oglasov ali kakršnekoli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 15 dinarjev* V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja 15 din. Za oglas pod šifro, oz. dajanje naslovov (Naslov v ogl. odd.) -f30 din na gornjo ceno. Za nedeljske objave + 20%. Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Uprava »Slovenskega poročevalca«.
ZAPOSLITEV
8 KONJARJA — kmečka fanta, vajena konj in vseh kmečkih del, potrebuje takoj Kmetijsko posestvo Log, Cesta dveh cesarjev 170, Ljubljana-Vič. Prednost imajo samci.	1833-1
ADMINISTRATIVNO MOC za evidenčno službo, odnosno perfektno strojepisko za prepisovanje gradbenih predračunov sprejmemo takoj. Znanje stenografi ezaželeno. Pismene ponudbe na naslov:	Slovenija projekt,
Ljubljana, Cankarjeva 1-V.
1846-1
CAMOSTOJNA KNJIGOVODKI-NJA želi zamenjati službo. Ponudbe pod »Trgovska ali obrtna stroka« v ogl. odd.	1880-1
STROJNEGA TEHNIKA, ključavničarje, strugarje, elektromehanike, varilce in avtoličarja sprejme takoj »Elektro strojno podjetje TIKI«, Ljubljana, Trata 12.	1770-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA — sprejme Glavan, Ljubljana, Nazorjeva 3.	1888-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — pridno in pošteno, sprejme tričlanska družina. Naslov v ogl. oddelku.	1879-1
Kmetijska zadruga ♦
Borovnica razpisuje mesto $ ♦
UPRAVNIKA zadruge. J
Pogoji: kmetijski tehnik z $ najmanj 5-letno prakso ♦ aU ‘agronom s prakso. — ♦ Stanovanje preskrbljeno, * plača po dogovoru. Pisme- ♦ ne ponudbe pošljite di- J rektno na naslov zadruge J najkasneje do konca me- * seca februarja 1955. t
AVTO-MEHANICNI MOJSTER S poslovodsko prakso želi zaposlitev kjerkoli v Sloveniji. Naslov v ogl. odd.	1804-1
MATERIALNEGA KNJIGOVOD-JO(-KINJO) z znanjem strojepisja takoj sprejme »KEM«, kovinsko- 2-1 e k tro in mehanično podjetje, Lesce pri Bledu.
1880-1
INŽENIRJA ALI TEHNIKA s
prakso v toplotno energetski stroki takoj sprejme «KEM«, ko-vinsko-elektro in mehanično podjetje. Lesce pri Bledu.
1861-1
KMEČKO DEKLE, mlado, zdravo, močno, sprejmem za delo na vrtu, prednost veselje do dela na vrtu in iz poštene družine. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Pridna in zanesljiva« v ogl. odd.	1829-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem. Tobačna ulica 14, visoko pritličje.	1876-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA — mlajšo moč, samskega — z znanjem srbohrvaščine sprejmemo. Ponudbe pošljite na naslov: »Trg. Gozdar«, Ilir. Bistrica.
1864-1
SAMOSTOJNO GOSPODINJSTVO sprejmem. Ponudbe v ogL odd. pod »Poštena«.	1792-1
OSKRBUJEM in eventualno poučujem otroka. Ponudbe v ogl. odd. pod »Soba in honorar«.
1716-1
8 ŠOFERJA avtomobila in avtomehanika sprejme takoj »Podjetje za vzdrževanje prog Ljubljana«. Feflektanti naj se zglase v upravi podjetja — Masaryko-va cesta, 15, Ljubljana. 2039-1 POSTRE2NICO od 3. do 6. ure popoldne sprejmem. Naslov v ogl. oddelku.	2034-1
Kmetijska zadruga Borovnica razpisuje mesto RAČUNOVODJE.
Pogoji: položen izpit za knjigovodjo in vsaj petletna praksa v samostojnem vodstvu knjigovodstva. Prednost imajo iz zadružnega sektorja. Stanovanje preskrbljeno, plača po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite najkasneje do konca meseca februarja 1955 na naslov zadruge. * 22
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem. Lokar, Stegne 4 pri Celovški cesti 204.	2029-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za moško — damsko delo. samostojnega. sprejme takoj kroja-štvo Roškar Ludvik. Gornji trg
22-	2157-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA, blagajničarko in 2 vajenca za elektro stroko sprejme trgovsko podjetje »Elektropromet«, Stritarjeva 7-1.	2113-1
KMETIJSKA ZADRUGA St. Jošt, pošta Horjul, sprejme v službo dobro administrativno moč z najmanj 3-letno prakso. Nastop takoj. Plača po dogovoru.
2105-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA, dobro izurjenega, takoj sprejmem. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Ludvik 2ontar, Škofja Loka, Virmaše št. 48.	2099-1
TRGOVSKO PODJETJE »Tkanina«, Ljubljana, Trubarjeva c. 1, išče pisarniško moč z znanjem strojepisja, zaželena stenografija in praksa v administrativ-жо-finančni službi. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in dosedanje prakse pošljite na gornji naslov. Nastop takoj ali s 1. Ш. 1955.	2086-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — starejšo, samostojno, iščem. — Naslov v ogl. odd.	2081-1
POMOČ v gospodinjstvu iščem.
Kamin, Zaloška 1.	2079-1
ISCEM spretno pletiljo. Nastop službe takoj. Pl etili stvo Okretič, Ljubljana, Ptujska 3. 2070-1 ADMINISTRATIVNO MOC za splošna pisarniška dela sprejmemo takoj ali kacsn^ie. Lastnoročno Disane ponodrba z navedbo dosedanjega službovanja In z vsemi ostalimi osebnimi in splošnimi podatki pošljite v ogl. odd. pod »Doslednost v delu«. I	2057-1
VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV in strugarjev, kakor tudi polkv alificiranih Ključavničarjev sprejme »Žičnica«, Ljubljana, Tržaška e. 69. Nastop službe takoj. Plača P° do-govoru.	2068-1
KMEČKA ZADRUGA Visoko pri Kranju sprejme knjigovodjo takoj ali s 1. marcem. 2061-1 KOVAŠKEGA ALI KLJUČAVNIČARSKEGA pomočnika in delavca sprejmem. — Flajšman, Mengeš.	_	2044-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem. Ponudbe pod »Dobra kuharica« v ogl. odd.	2073-1
SPREJMEM TAKOJ dobrega mizarskega pomočnika za boljša dela. Ponudbe pod »Dober« v ogl. oddelek.	2074-1
RUDNIK ČRNEGA PREMOGA Timav, Vremski Brifot, razpisuje natečaj za samostojnega knjigovodjo. Družinsko stanovanje na razpolago. Plača po tarifnem pravilniku odnosno po dogovoru. Kandidati naj vložijo pismeno prošnjo na upravo rudnika. Nastop službe takoj.
1863-1
STROJEPISKA, perfektna, izurjena moč, dobi takoj stalno namestitev pri Lesno industrijskem podjetju, Ljubljana, Parmova 37.	1707-1
KURIRJA s takojšnjim nastopom iščemo. Interesenti naj se zglasijo v Inštitutu za jeklene konstrukcije, Aškerčeva 11.	1748-1
TRG. POMOCNIKA(-CO), tudi mlajšo moč, agilnega, takoj sprejmemo. Ponudbe na Kmetijsko zadrugo Velenje. 1815-1 SOBOSLIKARŠTVO IN PLESKARSTVO, Radovljica, takoj zaposli 2 kvalificirana sobosli-karska in pleskarska pomočnika. Plača po tarifnem pravilniku.	1859-1
TRGOVSKEGA POMOČNIKA, samo moško moč in po možnosti samca, sprejme s takojšnjim nastopom Kmetijska zadruga Gomilsko pri Celju. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite čimprej.	1857-1
K ÒVTNOTI ŠKARJA, mlajšega, e takojšnjim nastopom išče Urbas Franjo, Samobor pri Zagrebu. — Plača in ostalo po dogovoru.
1856-1
V TOVARNI »ILIRIJA«, Ljubljana, Tržaška 40, dobi takojšnjo zaposlitev kot skladiščni delavec pošten, zdrav ni močan moški, ki je odslužil kadrovski
rok.	Razen tega dobi zaposlitev mlajši moški za službo kurirja.
1968-1
SAMOSTOJNO KORESPONDENT-
KO s perfektnim znanjem korespondence v vsaj 2 tujih Jezikih sprejme zunanje-trgovm-sko podjetje. Ponudbe pod »Samostojna korespondentka« v ogl. oddelek.	2007-1
ABSOLVENTKO Ekonomskega tehnikuma sprejme izvozno-uvozno podjetje. Ponudbe z navedbo znanja tujih jezikov pod »Mlajša moč« v ogl. odd. 2008-1 AVTOMEHANIČNE POMOČNIKE z večletno prakso sprejme takoj »Avtopromet«, Ljubljana, Savska cesta, in kovača, sposobnega avtomehaničnih ter deloma ključavničarskih popravil. —
J aviti se najkasneje do 12. t. m.
1966-1
SLIKARSKEGA Ш PLESKARSKEGA POMOČNIKA ln vajenca sprejmem. Ložar Ladislav, Sr. Gameljne lfl, p. Šentvid, Ljubljana.	2016-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščemo. Ponudbe popoldne. — Medvedova 12-1., desno. 1928-1 KNJIGOVODJO za obratno knjigovodstvo sprejmemo takoj — lahko tudi začetnik z ekonomsko srednjo šolo. »Angora«, tovarna pletenin, Ljubljana — Emonska 2.	1942-1
BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme salon v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »Dober delavec« v ogl. odd.	2000-1
»SLIKARSTVO DOM«. Celje — Prešernova 7, sprejme takoj več dobro Izurjenih sliikarsko-ple-skarskih pomočnikov. 1986-1 BRIVSKI POMOČNIK, samski, dober delavec, vojaščine prost, dobi mesto. Naslov v ogl. oddelku.	1978-1
KVALIFICIRANE Ш PRIUČENE MIZARJE sprejmemo. Plača in stanovanje po dogovoru. Tovarna učil, Črnomelj. 1969-1 ZADRU2NO PODJETJE »Agro-obnova«, Ljubljana, Crtomirova ulica št. 4, sprejme takoj v službo:	agronoma ali kmetij-
skega tehnika z večletno prakso za projektiranje obnove sadovnjakov in vinogradov; 2 gradbena inženirja za projektiranje nizkih gradenj; inženirja za operativo; gradbenega tehnika s prakso; tehničnega risarja, gradbenega delovodjo in strojepisko. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite do 25. februarja na upravo podjetja.	1965-1
VEŠČEGA FOTOGRAFA sprejmemo takoj ali po dogovoru. — Založba »Kmečka knjiga«, Ljubljana, Miklošičeva 6.	1964-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k dvema gospodinjama (lahko začetnica) sprejmemo. Koser, Poljanska 79.	1958-1
SAMOSTOJNA MEZDNA KNJIGO V ODKINJA g prakso in strokovnim izpitom želi zaposlitev v svojem poslu — v Ljubljani ali izven nje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vestna«.	1951-1
MLAJŠEGA DELAVCA Ш vajenca za elektromeh anlko iščem. Naslov v ogi. odd.	1956-1
U SL L 2 BEN CA do 35 let in z nepopolno srednjo šol (malo maturo) sprejme za stalno delo pri razmnoževalnih strojih Direkcija Državnega zavarovalnega zavoda т Ljubljani, Miklošičeva 19.	1975-1
STENODA KTILOGR AFRA za nemščino, srbohrvaščino, vešča knjigovodskega dele, želi spremeniti službo. Ponudbe v ogl. odd. pod >Ta-koi«.	1960-1
KNJIGOVODKINJA z 10-letno prakso ter znanjem strojepisja in ostalih administrativnih del sprejme službo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pogoj stanovanje«.	1962-1
•••••••••••■••••e« >••••>	•*•••« «tnt. t
■	INDUSTRIJA	*
; KOVINSKIH IZDELKOV, \
•	Maribor, Cesta zmage 13 J
! razpisuje licitacijo i :	za prodajo:	i
5	2 mlinov za kavo »Schlag- j
:	miihle« s pogonskim jer- j
t menom in 1 rezervnim •
•	delom, ročnega stroja za :
•	čiščenje žita (trier) 250 kg, : t stroj za praženje »Probat« :
•	s 5 pogonskimi jermeni, * t stroj za praženje »Meteor« ?
•	s 4 pogonskimi jermeni, •
•	elevatorja — priprave za ?
•	čiščenje žita s 4 pogonski- t
•	mi jermeni, elevatorja za ? t prenošenje praženeg.. bla- ? j ga s 3 pogonskimi jermeni » . in elevatorja za prenos 1 t mlevsfcih izdelkov. j
•	Licitacija bo dne	i
j 15. 2. 1955 ob 9. uri dopeL . j	v Košakih 59.	|
l	V
1»«чл»и<< ?#*••! Ärtsii
»SLOVENIJALES«, »мОД« “ leea m levnih izdelkov. Ljubljana, Titova 1 a «prejme v službo, 2 ko-r«*pooden-aki z znanjem vsaj enega tujega jezika (*emšfa ali angleški) in s srednjo strokovno izobrazbo, komercialista za notranjo trgovino s pohištvom, z višjo strokovno izobrazbo. 2 moški au ženski moči za knjigovodske posle, po možnosti s prakso in srednjo strokovno izobrazbo, 3 polkvalificirane skladiščne delavce za skladišče pohištva in komercialista za izvof galanterije a znanjem 2 tujih jezikov (angleški, nemški) in z višjo strokovno izobrazbo. Interesenti naj prinesejo prošnjo z življenjepisom osebno v sekretariat podjetja. Rok za vložitev je 10. 2. 1955.	1987-1
KMETIJSKA ZADRUGA Trebelno na Dol. razpisuje irteto trgovskega pomočnika in trgovske pomočnice z neoporečno preteklostjo. Nastop službe 15. П. ali najpozneje 1. III. 1955. Plača po tarifnem pravihtiku. Pismene ponudbe pošljite na upravo kmetijske zadruge Trebelno.
»71-1
FRIZERSKO POMOČNICO, samostojno po možnosti tudi v brivski stroki sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	1922-1
MIZARJA, veščega pri strojih ra izdelovanje drobnih lesenih izdelkov
sprejmem takoj. Ponndbe v ogl. odd .pod »Soliden«.	2006-1
•«••••••• .«..••••• • •♦•••• •#••••<
Trgovinska In gostinska zbornica r Kopru razpisuje mesto
PRAVNEGA
REFERENTA
z dovršeno pravno fakulteto. — Potrebna je vsaj 5-letna praksa v gospodarskih organizacijah. — Ponudbe na:	Tajništva
Trgovinske ln gostinske zbornice, Koper.
•*•••	•«••»••H
URARSKEGA POMOČNIKA iščemo samo za velika dela, po možnosti z lastnim orodjem. Plamene ponudbe pošljite: »Ura«, Ljubljana, Prešernov trg.	1948-1
2 URARSKA POMOČNIKA, »prejmem takoj v službo. Nastop takoj 1 Pri-s etnik Albin, Koper.	1873-1
•t-CLANSKA DRUŽINA sprejme gospodinjsko pomočnico. Ponudbe v ogL odd. pod »Ljubiteljica otrok <«
____ 2120-1
ADMINISTRATIVNA MOC * znanjem strojepisja .prejme podjetje T Ljubljani. Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in zaposlitve pošljite pod »Takoj« v ogL odd.	2132-1
NEKVALIFICIRANEGA DELAVCA za skladišče lakot «prejme trgovsko podjetje »Preskrba«, Ljubljana — Resljeva 14 a-	2142-1
UPOKOJENKO za pomol f gospodinjstvu za dopoldanske urne iščem. Zglasiti se od S. do A ut«. Naslov v ogL odd.	2138-1
KLEPARSKEGA POMOČNIKA in pomožnega delavca sprejmemo v »talno zaposlitev. Plača najboljša. Celovška 93.	2133-1
DEKLE, vajeno gospodinjskih in poljskih del, išče gostilna Novak, Litijska 1.	2137-1
ŽELEZARNA STORE .prejme takoj v delovno razmerje 6 delovnih moči, ki poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še enega naslednjih pogojev: 1. sposoben kapelnik, ki M vodil godim na pihala, 2. sposoben voditi kot pevovodja pevski odsek, R obvladanje instrumenta Es trombo pri godibi na pihala, A obvladanje instrumenta (.prvo krüovko), 5, obvladanje tolkala, 6. obvladanje instrumenta (euphotrijo). Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite T sekretariat Železarne Store.	2183-1
Sprejmemo 2 uslužbenki z
ekonomsko srednjo šolo, večje število monterjev za instalacijo vodovoda, elektrike im. centralne kurjave, ključavničarje im 8 kleparjev. Plača po tarifnem pravilniku. Vsi interesenti naj se javijo osebno ali e pismenimi ponudbami na Instalacijsko podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana, Crtomirova 8.
DEKLE, ki jima veselje do prl-učitrve v leseni galanteriji, sprejmem. Naslov r ogL oddelku.	2147-1
ZA SPLOŠNA PISARNIŠKA DELA vzamemo honorarno moč za krajšo dobo. Ponudbe v ogL oddelek pod »Krajša doba«. 2056-1 HOTEL »RIVIERA« v Poreču — Istra, išče za sezono od L V. do 30. IX. sposobne natakarje z znanjem tujih jezikov, predvsem nemškega ln angleškega in ki želijo delati v restavraciji, vrtu-terasl in nočnem baru. Re-flektanti naj se pismeno Javijo upravi podjetja z opisom dosedanjih služb z najmanj dveml priporočili od leta i960 do danes. V prijavah naj navedejo, kje želijo delati ln pogoje. Prijave »prejemamo do 28. febr. 1935.	1771-1
STENODAK/HLOGRAIJKO — oz« dobro daktilograiko sprejmemo takoj ali ipozneje v stalno zaposlitev. Ugodni plačilni pogoji. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Ljubljana-mesto«.	2182-1
INDUSTRIJSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme za takoj ali pozneje 2 mlajša nameščenca za komercialo. Perfektno strojepisje pogoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Industrija v Ljubljani«.	2193-1
SPREJMEMO sposobno, hitro dn zanesljivo blagajničarko za trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Prednost imajo solidne verzirane moči. Nastop 1. marca, lahko pa tudi prej. Ponudbe v ogL odd. pod »Zmožna blagajničarka«.	2190-1
MATERIALNEGA KNJIGOVODJO sprejme kovinsko industrijsko podjetje v Ljubljani. Pogoj je moška moč s srednješolsko izobrazbo. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati v 'ogl. odd. pod »Vestna moč«.	2198-1
AGILNEGA AKVIZITERJA za prodajo knjig po terenu Iščemo. Ponudbe pošljite s kratkimi osebnimi podatki pod »Zelo dober zaslužek«.	2193-1
TAKOJ SPREJMEMO v službo orodjarje, kovinostrugarje in ključavničarje. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ortopedsko podjetje »Soča«, Ljubljana, Vrazov trg 4.	2197-1
TRGOVSKO PODJETJE »Svila«, Ljubljana, Trubarjeva 1, išče jz-vežbano administrativno moč. plača po uredbi. Pismene ponudbe na gornji naslov. 2198-1 MLAJŠEGA STROJNHG4 TEHNIKA in kovinostrugarji? sprejmemo za takojšnjo zaposlitev. Tovarna optičnih tn steklopihašklh todeBkov, Ljubljana, Metelkova ' »i
KLJUČAVNIČARJE, jdeparje vi-•okokvalificirane in kvalificirane ter priučene in skladiščnika kovinske stroke sprejem takoj Kovinska industrija Ig pri Ljubljani. Samsko stanovanje na razpolago, ugodne zveze z avtobusom z Ljubljano. Odhod ob 6.40, povrnitev Ob 14.50.	2207-1
KEMIČNA TOVARNA MOSTE — LJUBLJANA, sprejme strojnega tehnika, tehnika kemije, šoferja — traktorista, več ključavničarjev in nekvalificiranih delavcev. Stanovanje za samce preskrbljeno. Vse informacije dobite v tajništvu podjetja
2194-1
TEHNIČNE RISARJE za konstrukcijo ln skladiščnika za kovinski material Išče za takoj podjetje Telekomunikacije, Ljubljana — Pržanj 24, poštni predal 376.
1292-1
SKLADIŠČNEGA DELAVCA za kovinsko stroko takoj Sprejmemo. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na »Ze lezo-Procnet«, Ljubljana, Trg revolucije 8.	2189-1
PERICO za pranje posteljnine — Iščemo. Informacije v ponedeljek od 8. do 12. ure. Dom vajenske šole za gradbeno stroko, Ljubljana, Tomačevska cesta I3a 2186-1
ELEKTRO STROJNO PODJETJE »TEKI«, Ljubljana — Trata 12 — sprejme takoj :	kovinostrugar-
je, varilce, ključavničarje, avtoličarja oz. pleskarja, strojnega tehnika, industrijskega risarja in navadne delavce. 2185-1 FRIZERSKO POMOČNICO — po možnosti tudi za moško stroko, sprejmem takoj. Naslov v ogb odd.	2184-1
KZ GABROVKA PRI LrnJI — sprejme v službo (v obrat mesnice) mojstra s položenim mojstrskim napitom, ki bi vršil tudi odkup živine. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Samci imajo prednost. — Prošnje vložite s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih mest na KZ Gabrovka pri Litiji.	2179-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem. Naslov ▼ oglasnem oddelku.	2170-1
VEC ZIDAIRJEV ln vajencev za zidarsko stroko takoj sprejme Zidarsko podjetje Šentvid — Podgora 35. Plača po tarifnem
ipravuliniku:	  2161-1
VEC TRANSPORTNIH DELAVCEV takoj sprejme tovarna »Utensllia«, Ljubljana — Rudnik 24.	2148-1
TOVARNA ČIPK ШТ PLETENIN »Rašica«, Gameljne pri Ljubljani sprejme izučene in priučene pletilje, kakor tedi meikvalfifici-rane delavke. Prednost imajo interesenti iz okolice tovarne in s takojšnjim ali poznejšim nastopom strojnega tehnika. Plača po dogovoru._______	2187-1
KMETIJSKEGA TEHNIKA, moškega, sprejmemo takoj. — KZ Mala gospodarstva, Ljubljana, Miklošičeva 6-L soba 23.	2101-1
MEHANIKA (kolesarja) sprejmem takoj. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Stalno«.	2095-1
ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja ln nekaj let prakse ter veseljem do dela v zdravstveni službi sprejmemo s 1. rit, ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Vestna«.	1843-1
SPREJMEMO skladiščne delavce, kt imajo stanovanje v Ljubljani ali v okoli« Ljubljane. Trgovsko podjetje »Kurivo«, Ljubljana, Massarykova c. 1S-H.	2065-1
VOZNIKE h konjem sprejmemo. Samsko stanovanje preskrbljeno. Trg. podjetje »Kurivo«, Ljubljana, Masarykova c. 1S-H.	2064-1
ELEKTRIČARJA, popolnoma samostojnega, za eleiktroinstalacije večjega in manjšega obsega — jgöemo. Plača po dogovoru — prednost invado vojaščine prosti. Ponudb« v ogL. odd. pod »Maca«.	18WHL
ZASLUZEN
IZ SRBOHRVAŠČINE PREVAJAM v slovenščino in obratno. Po-nudbe v ogL odd. pod
PRIKRO JEV ALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4.
2030-2
ŠIVANJE vzamem na dom, tudi honorarno. Naslov v	ođ-
delku.	.	2036-2
KLAVIRJE uglašuje strokovnom kvalitetno Trop Jože, Zaloška št. 45a (naslednik slepega Tončka).	1463-2
STROJEPISKA sprejme honorarno zaposlitev popoldne. Naslov v ogl. odd.	1950.-2
SODOBEN POUK trgovske m k onverz arijske angleščine nudim. Samo pismene ponudbe v ogL odd. pod »Numerue clausus«.	2206-2
BRIVSKO - FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Vaca Rudolf, Ježica.	3881-3
KLJUČAVNIČARSKEGA VAJENCA sprejmem. Ključavničar Klemenčič Ivan, Smartinska 22.
2020-3
ZDRAVEGA IN MOČNEGA VAJENCA, ki ima veselje do kemične stroke, sprejme trgovina z barvami »Orient«, Titova 14, Ljubljana.	1917-3
VAJENCA za ključavničarsko obrt sprejme Kante, Tržaška 92. 2136-3 MIZARSKEGA VAJENCA iščem. Bezlaj Franc, mizarstvo, Stanežiče 56, Sentvid-Uj.	2121-3
VAJENCA s primemo Izobrazbo in veseljem do čevljarske obrti takoj sprejme Žnidaršič Alojz, Kočevje, Trg svobode 39. Oskrba možna v internatu. 2146-3
ŠIVALNI STROJ, sov, znamke »Hald-neu« prodam. Dimic, Ga-IJevica 5, Ljubljana.	1897-4
betonsko Železo, dolgo зот, 14 mm debelo, prodam. Kopališka ulica 12, Trnovo, Ljubljana.	1893-4
ŠIVALNI STROJ, dober, češki, naprodaj. Naslov v ogL oddelku.
1890-4
NOV ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, 2 pečnjaka, 3 plošče, prodam. Gačnik, Cesta v Rožno dolino št. 32.	1884-4
SPREJEMNIK »Savica« prodam.
Naslov v ogl. odd.	1878-4
7	GUM 20 X750 prodam. Orlova c.
št. 11, Janežič.	1902-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, prodam za 66.000 din. Naslov v ogl. oddeiku.	2041-4
NAPRODAJ
NEMŠKO MOŠKO KOLO v odličnem stanju prodam. Sever Janez, Beethovnova 15.	1801-4
KRASNO SPALNICO, novo, orehovo, furnirano, z ogledalom, prodam. Naslov v ogl. oddelku.
1802-4
SEJALEC »UNIVERZAL« nemške znamke prodam. Naslov v og\ oddelku.	1805-4
KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Tomšič, Brezovica 11.
1811-4
LEPO OTROŠKO POSTELJO, belo, prodam. Vodovodna c. 1-1., levo.	1812-4
KOMPENSATIONS PLANIMETER prodam. Ponudbe pošljite podružnici SP Kranj pod »Nov«.
1821-4
OTROŠKO POSTELJICO prodam.
Lončarič, Dolenjska 102.	1848-4
MOŠKI ŠIVALNI STROJ prodam.
Krojač, Resljeva 2,	1851-4
OVCO plemenske pasme prodam. Weiss Jože, Pot na Rakovo jelšo 15.	1741-4
NOV STENSKI UMIVALNIK — kompleten, velik 37X45, lz prvovrstnega materiala, prodam. Naslov v ogl. odd.	1778-4
RADIO 5441 ш šivalni stroj »Singer« prodam. Blica 24 talcev št. 21, JanežjA	1901-4
Železen miza Štedilnik na dve plošči prodam. Ropret, Pionirska postaja (srednja), Jelenov žleb, Ljubljana, Večna pot. :___________________________ 208H1
znamke Opel-Admiral j V zelo dobrem »tanju. * TKANINA,	!
Maribor, Glavni trg 7	|
•
•	••»»•■ ••»»•« ••»»•■ ••«•••«•« ••«»••«••
POCENI PRODAM športni voziček in železno posteljo z mrežo. Cedilnik, Kolodvorska 28, pritličje levo.	2031-4
NAMIZNI VRTALNI STROJ brez elektromotorja prodam. Vrta od 0—20 mm. Ogled od 15. do 16. ure. Naslov v ogl. odd. 2027-4 OVCO plemenske pasme prodam. Weiss Jože, Pot na Rakovo Jelšo 15.	1741-4
OSEBNI AVTOMOBIL znamke »Mercedes 230« v voznem stanju prodamo. Interesenti naj se obračajo na naslov: Trg. podjetje na veliko »Potrošnik«, Murska Sobota.	1726-4
SKORAJ NOVO motorno slamoreznico prodam. Kuralt Janez, Zabnica 39.	1794-4
NUDIMO malo rabljen pomični odlagalee za namestitev v gumijasti transportni trak širine 650 mm. Opremljen Je z lastnim pogonom za odlagalni trak širine 650 mm, vrtljiv v vodoravni smeri 180°, polmer odlaganja 8 m na širino 3.85 m. Premik odlagalca v smeri podaj alnega traku Je mehaničen po tiru 2000 mm. Vrtenje v horizontalni smeri z zobatokolesnim pred-ležjem ročno. Storitev 120 t-h. Teža odlagalca 7000 kg s prott-utežjo 10.000 kg. Rudnik Zagorje.	1858-4
ES-BARITON SAKSOFON za veliko jazz zasedbo ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 1912-4 S STEKLOM OPREMLJEN PULT ugodno naprodaj. Naslov v ogl. oddelku.	1996-4
NOV RADIO, 6-cevni, »Tesla«, zadnji model, 2 moški kolesi, dobro ohranjeni, 2 para moških škornjev št. 42 in i par ženskih št. 38 prodam. Stefanova ul. 12, Ljubljana (barake).	1757-4
ŠIVALNI STROJ prodam. Cehak, Kolodvorska 18.	2014-4
MLADO KRAVO, brejo, prodam ali zamenjam za konja. Sp. Gameljne 41, Šentvid, Ljubljana.
1954-4
ICADIO 3+1 prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	1914-4
RADIJSKI SPREJEMNIK prodam. Škofja Loka, Šolska 8-1.
1920-	4
GUMI VOZ nosilnosti 5 ton prodam. Cirman, Tržaška Ш.
1921-	4
GUMI VOZ prodam. Glinška 2, Stan In dom.	1924-4
KOMPLETNA SPALNICA naprodaj pri Blaznik, Poljanska cesta št. 43.	1932-4
NOVO SPALNICO prodam. Ogled v ponedeljek pri pleskarju — Breg 6.	1835-4
ŠIVALNI STROJ »Singer« (dobro šiva) prodam za 18.000 din. — Zabjak 12-1.	1939-4
OTROŠKI VOZIČEK, moder, globok, prodam. Nazorjeva 4-IL, desno.	1940-4
ZENSKO KOLO nemške znamke, dobro ohranjeno, prodam. Kavčič, Fredovičeva 17.	1945-4
KMEČKI MLIN z ležečimi kamni prodam: Stupar, Klanc 43, Komenda.	2005-4
Mlado KRAVO, 8 mesecev brejo, prodam. Pržanj 2, Ljubljani:	2004-4
UGODNO PRODAM diatonično dvo in poltonovsko »Honer« harmoniko. Bollar Dane, Podjunska 23, Ljubljana. 1992-4 ZADRUGE — ČEVLJARJI! Levo-ročni, dobro ohranjen stroj za šivanje gornjih delov ugodno prodam. Ponudbe pod »Chri-štof« v ogl. odd.	1989-4
ŠIVALNI STROJ »Singer« z dolgim čolničkom ugodno prodam. Aleševčeva ulica 54, podstrešje.
ELEKTRIČNA AVTOMATIČNA ČRPALKA, vodovodna, kompletna, v dobrem stanju, naprodaj. Ogled: Smolej A., Na Skali 5, Kranj.	1976-4
PRODAM: 2 beli železni postelji, snažni,_ brez vložkov in 2 nočni omarici za 8000 din ter lahki ročni voziček izdelek »Tribuna« za 1800 din. Naslov v ogl. odd.	1826-4
OSEBNI AVTOMOBIL »Talbott« 90 HP, v odličnem stanju in z novimi gumami, prodamo. Informacije: v Avto-moto društvu Tovarne avtomobilov, Maribor.	1772-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, prodam. Seme, Vrazov trg 4, podstrešje.
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ1 pro-dam ali zamenjam za krojaškega. Naslov: gostilna Kržišnik, Trzin,.
BREZHIBEN STROJ za izdelovanje cementne opeke znamke >Ambic s 500 modeli prodam. Mežan Ludvik, Ponikve pri Trebnjem.	1985-4
HADIO >KOSMAJ 49« in moško kolo prodam. Društvena 12, Lovrič.
2114-4
DVE NOVI MREŽI in dve rabljeni postelji poceni prodam. Knafljeva 2, podstrešje.	2026-4
KANARČKE (samice) prodam. Rožna dolina IX-7.	2112-4
»ŠIVALNI STROJ prodam. Galjevica 154.	2111-4
DIRKALNO KOLO prodam ali zamenjam za športno. Obirska 34. 2110-4 GLOBOK PLETEN VOZIČEK, odlično ohranjen, prodam. Kogejeva 4.
2107-4
PRODAM moško in žensko italijan-sko kolo. Rožna dolina II-6. 2104-4 ZLATO MOŠKO VERIŽICO, teža 46 g prodam. Naslov v ogl. odd. 2102-4 PISALNI STROJ Torpedo prodam.
Naslov v ogl. odd.	2094-4
ŠTEDILNIK za 3000 prodam. Zeljar-_ sta li. podstrešje levo. 2091-4 MOŠKO KOLO prodam. Koren, Saben-drova 6-IV.	2083-4
DOBRO OHRANJENO SPALNICO poceni prodam. Bolgarska 23. 2080-4 SENO PRODAM. Naslov v ogl. odd.
2072-4
PRODAMO traktor »Fiat« tip 600, izdelan leta 1950, v voznem stanjn. Pogon na bencin ali petrolej. Ogled dnevno od 8. do 12. ure v prevoznem parku »Kurivo«, L j., Vilharjeva cesta	(jama).	2066-4
SPALNICO	in kuhinjo prodam. Pleskarstvo,	Hrenova	8.	2062-4
BREJO SVINJO prodam. Sime, Brezovica.	2164-4
PRODAM betonske stebre za ograjo in harmoniko »Meinel Herold« na 60 basov. Naslov v ogl. oddelku.	2163-4
ITALIJANSKO MOŠKO KOLO, lepo, prodam. Tomšič, Borštnikov trg	^	U6&4
MOŠKO KOLO t dobrem ft&aj« poceni »«»redaj. Naeler ▼ efL odd.
2051-4
FOTOAPARAT »Bayd&< prodam. Naslov ▼ ogL odd.	2141-4
RADIO »Super« 4 + 2 nov, ugodno nar prodaj. Pivec, Roftna dolina c. 9 št. 6.	2131-4
MOŠKO KOLO prodam ali zamenjam za žensko kolo. Ribič — Dalmatinova 10.	2126-4
PRODAMO: Uradne liste FLRJ od 1945 dalje, 2 omari za obleko, pult, razne zaboje in sode ter registra-torje. Naslov v ogl. odd. 2122-4 ŠIVALNI STROJ, ženski, nemške znamke, pogrezljiv, šiva naprej in nazaj, prodam. Cena ugodna. Napoleonov trg 6, hišnik.	2119-4
PRODAM: različno gostilniško stekleno posodo, nov jedilni eervis in nekaj stolov. Naslov v ogl. odd.
212+4
PISALNI STROJ »Aemington«, portable, v odličnem stamju, prodam za 50.000, Bida Zvonimir, Glinška 3.
2093-4
DVA FOTELJA in kauč, v prvovrstnem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd.	2204-4
BERKEL TEHTNICO prodam. Naslov v ogl. odd.	2145-4
VOJVODJANSKA AGENCIJA, Ljubljana, Tavčarjeva 3, telefon 21-639, 20-392,	20-069, izven uradnih ur
31-049, teleprinter 03-495 nudi naj
SPANSKO STENO (lahko tudi ogrodt je) kupim. Naslov v ogl. odd. 2106-$ KUPIM pletilni «troj Št. 10, 70—lOf cm. Ponndbe v ogl. odd. pod »Do* ber 10.«.	2127-5
AVTO »Topolino«, »DKW« ali drug manjši voz, tudi v nevoznem sia^ nju, kupim ozir. vzamem v najem. Ponudbe z navedbo podatkov v ogl. odd. pod »Manjši avto«. 213+5 LOKALE (I. nad.) 150 ms v centru damo v najem ali prodamo. Ponudbe pod »Lokai-center« v ogl. odd.
2140-9
VOJVODJANSKA AGENCIJA, Ljubljana, Tavčarjeva 3, telefon 21-639* 20-392, 20-069, izven ur 31-049, teleprinter 03495 potrebuje za svoje kliente: krompir — vsako količino, jabolka, okrogli les, drogove vseh vrst, apno, oglje, seno, gradben rezan material vseh vrst itd. Podrobneje v na<i pisarni. 2171-3 SASUO Ul kabino za Chevrolet, 1.5-tonski, USA. kupimo. Ponudbe na naslov:	»Žičnica«,
Ljubljana, Tržaška c. 69.	2069-5
KUPIMO gumi voz, 3 do 4-tons ki Realitetna agencija, zastopstvo Škocjan na Dolenjskem. 2188-5 KUPIMO šasijo za 3-tonski tovorni avto »Ford«. Ponudbe pošljite na Prostovoljno gasilsko društvo, Ravne na Koroškem.
2181-5
najbolj ugodno prehranbene artikle vseh vrst: kuruzo, oves, ječmen, prašiče-žive ali zaklane, mast s suhomesnatim blagom, hamburško slanino, suho belo slanino, horgo-ško papriko, kislo zelenjavo vseh vrst, slivovko, vino fruškogorsko, začimbe vse hvrst, češenj, opeko za junij, cement, strešno opeko za junij, deteljno seme, grahorice-se-me. sladkor in razne džeme. Podrobneje v pisarni.	2172-4
PRODAMO Dieslov motor, 8 KS in cca 900 o/m, in stabilni bencinski motor znamke »Moteur H. potež« dvocilinderski, +taktni, z magnetnim vžiganjem, 2,5 KS. Interesenti se naj v 1 tednu javijo v upravi Tovarne steklenih izdelkov Slov. Bistrica.	2180-4
KLAVIRSKO HARMONIKO Soprani 80 basov prodam. Brence, Trubarjeva 42.	2055-4
PRODAM krasen, z usnjem tapeciran in kroman športni voziček. Kozlevčar, Poljanski nasip št 48	2075-4
DVE POSTELJNI MREŽI, še v dobrem stanju, prodam. Poizve se: Potočnik, Njegoševa 15 — Ljubljana.	2088-4
ČEBELNJAK B 15 AZ panji z 10 družinami prodam. Miklič Jablan, Mirna peč.	2201-4
DOBER KLAVIR v popolnoma brezhibnem stanju — znamke »Skuthan K.K. A. Pri ril in Wien«, lesena konstrukcija, ugodno prodam proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Naslov v ogl. odd.	2208-4
NOVO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Vižmarje 10, pod klancem.	2205-4
TOPOLINO v brezhdbnem stanju in z dobrimi granami prodam. Ponudbe pod »Gotovina 600« v ogl. oddelek.	2149-4
MOTORNO KOLO »Rudge teleskop« in radio »Ingelen«, predvojni, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »44«.	2156-4
KUHINJSKO OMARO, mažo robljeno, prodam. Ježica IS. 2158-4
ШШ
RADIO APARAT znamke »Kosma j« 1949 v dobrem stanju zamenjamo za ojačevalno napravo z zvočnikom v dobrem stanju. Ponudbe ali ogled pri Občinskem ljudskem odboru Velika dolina, pošta Jesenice-Dol.
1816-6
ZAMENJAM Ford osmak 3.5-tonsk.i za manjši voz 1,5 do 2-tonski. Motor generalno popravljen, gume odlične. Na splošno je voz v prav dobrem stanju. Trg. podjetje Koloniale. Šentvid 20. Ljubljana. 2191-6 ZAMENJANI enosobno in lepo komfortno stanovanje brez kopalnice za enako ali dvosobno« Ponudbe v ogl .odd. pod Sončno«.	2159-9
ZAMENJAMO dve sobi (ena ločen vhod) in kuhinjo na Miklošičevi za slično v nižjih etažah. Naslov v ogl. odd.	215+9
ŠIVALNI STROJ, starejši, v uporabnem stanju, z dolgim čolničkom kupim za 10.000 din. Naslov v ogl. odd.	1827-5
OGRODJE moškega kolesa s srednjim ležajem (najraje športnega; kupim. Ponudbe z navedbo cene v ogL odd. pod »Dobro ohranjen«.
2090-3
ZENSKO KOLO, najraje Italijansko, dobro ohranjeno ali novo, kupim. Naslov v ogl. odd. 1837-5 KLAVIRSKO HARMONIKO kupim. Naslov v ogl. odd. 1844-5 30 kg DOBRE ZIME kupim. Ponudbe pod »Dobra« v ogl. oddelek.	1840-5
12 g ZLATA za zobe kupim. Ponudbe pod »Dvanajst« v ogl. oddelek.	1841-5
KNJIGE, revij« in vee ostale redke tiske v vseh jezikih kupuje v vsaki količini Antikvariat Mladinske knjige, Ljubljana, Nazorjeva 3.	162-5
PRIKOLICO za Jeep (džip), kompletno ali nekompletno, kupim. Ponudbe s ceno na naslov: Vidmar, Tržaška 9, Ljubljana.
1873-5
MOŠKO KOLO, športno, znamke »Steyer« ali »Puch«, novo ah malo rabljeno, kupim. Cenjene ponudbe v ogl. oddelek pod »Eleganten«.	2045-5
SASUO za avto Vauxhail (six) kupim. Vavpetič, Titova 35.
2046-5
RADIO, prav dober, čist glas, inozemski, kupim. Naslov v ogl. oddelku.	2025-5
KLAVIR ali pianino kupimo. — Gimnazij a Kamnik.	1697-5
ZENSKO KOLO, originalno, nemško, kupim. Naslov v ogl. oddelku.	2017-5
SVINEC, star, rabljen, ▼ vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubljani, Krojaška št. 6.	1972-5
ŠIVALNI STROJ, nov ah v zelo dobrem stanju, »Pfaff« ali »Singer«, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« v ogl. odd.	1919-5
HIŠO, visokopiitlično, v Kamniku, enostanovanjsko, popolnoma novo, vso podkleteno, v visokem pritličju komfortno dvosobno stanovanje s kopalnico in verando (mansarda še ni izdelana) prodam za 2,700.000 din. Ponudbe pod »Kupci samo drž. nameščenci« v ogl. odd. 1868-7 MLIN z malim posestvom naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Posredovalcu nagrado. Naslov v podružnici SP Ptuj.
1819-7
ENO ALI DVOSTANOVANJSKO VILO od Ljubljane do Šentvida, eventualno tudi pol vile takoj kupim. Ponudbe v ogL oddelek pod »St. Vid«.	1896-7
ZEMLJIŠČE ca. 2 ha v centru Medvod prodam, vse ali deljeno. Ponudbe v ogL odd. pod »Travnik — njive«.	1865-7
UGODNO PRODAM zazidljivo parcelo v Podgorl pri tramvajski postaji, Ljubljana. Naslov v ogl. oddelku.	1885-7
ENO ALI DVODRUZINSKO VILO z vrtom v bližini centra Ljubljane kupim proti takojšnjemu plačilu do 4,500.000. Resne ponudbe v ogl. odd. pod »Možnost vselitve«.	1867-7
DVO ALI TRISOBNO stanovanje, komfortno, v središču mesta Ljubljane, kupim. Možnost vselitve vsaj v enem letu. Ponudbe v ogL odd. pod »Cimprej«.
1869-7
MALO POSESTVO in nekaj inventarja v Vojniku pri Celju naprodaj. Vprašati: Ivan Korošec, Draškovičeva 82, Zagreb.
1994-7
ENO-DVODRUZINSKO HIŠO v mestu ali na periferiji Ljubljane kupim za 1,800.000 din. Ponudbe pod »Tudi nedograjeno« v ogl. odd.	2037-7
STANOVANJE, komfortno, dvo ali trisobno, kjerkoM v centru mesta Ljubljane, po možnosti v okolici Tabora, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Do 1,000.000«.
2033-7
STANOVANJE ali manjšo hišo kupim. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Sreča«.	2042-7
STAVBENO PARCELO 1200 m-’ v Lescah prodam. Ponudbe podružnici SP Jesenice pod »Krasna lega«.	1977-7
DVOSTANOVANJSKO HIŠO s sadnim vrtom v Kranju zamenjam za enostanovanjsko z vrtom od Medvod do Ljubljane ali prodam. Ponudbe pošljite podružnici SP Kranj pod »Vseljiva«.	1974-7	•
ENO ALI DVOSTANOVANJSKO HIŠO novejšo, ali samo manjše vseljivo komfortno stanovanje kupim. Prednost: ob morju, Gorenjska, Ljubljana (okolica), če je ugodno tudi drugje. Vzamem v najem vseljivo stanovanje in plačam več let v naprej. Mayr, Partizanska 18, Kranj.	1973-7
ZAZIDLJIVE PARCELE prodam. Cesta na Brdo 25, Vič, Ljubljana.	2150-7
• •#•••• ••*«•■••••••••■	i

Žrebanje Športne loterije
zveze Športov Jugoslavije
bo 18. februarja 1955 1 PREMIJA	500.000 DIN
1 PREMIJA	200.000 DIN
3 PREMIJE po 100.000 DIN In 265.384 raznih dobitkov v skupni vrednosti 25,000.000 DIN CENA SREČK 50 DIN BREČKE PRODAJAJO VSI PRODAJALCI JUGOSLOVANSKE LOTERIJE
«o
KOTLIČEK za kuhanje perila do 80 1, bakren, ohranjen, kupim. Kralj, Gerbičeva 11.	1943-3
KOPALNO BANJO, dobro ohranjeno, kupim. Mišvelj, Kavčičeva 37.	2003-5
PLETILNI STROJ št. 8-30—35 kupim. Ponudbe v ogi. odd. pod »Dober stroj«.	2002-5
PRIKOLICO v dobrem stanju, desno, za težko motorno kolo, kupim. Hrast Mirko, Tržič.
1961-5
TRIER, pisalni stroj portable in bi-cikel z motorčkom ali »Vespo« kupim. Ponudbe t ogl. odd. pod »Brezhibno«.	1849-5
PLINSKI BOJLER in pečko za ko-idb« -	- *
r ogl. o * "
HARMONIKO, novo ali dobro ohranjeno (najmanj 60 basov), kupi Glasbena šola D. P. D. Svoboda, Bežigrad, Parmova 32, tel. 307*17 (med 8 in 9 in od od 17. do 19. ure).	1967*5
Iialnico kupim. Ponudbe pod »Boj-er« v ogl. odd.
1909-5
PLETILNE STROJE 3, 5, 7 in etroj za
Predenje volne kupim. Ponudbe: opravljaona čarapa, Zagreb, So-
cijalističke Revolucije 58.	1995-5
KOMPLETEN MOTORČEK za šivalni stroj kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Original«, v ogl. odd.
2098-5
RADIO Inozemske znamke od 5 do 8+1 UKV kupim. Cerar A., Ljubljena, Kavčičeva 3, Zelena jama.	^	2151-5
KUPIM glavo ženskega šivalnega stroja z okroglim čolničkom.— рекац.	6»	2162-t
PRODAM dvonadstropno dvostanovanjsko hišo z obstoječim lokalom za slaščičarno v pritličju. Ugodno naprodaj tudi vse naprave za slaščičarsko obrt — hladilniki, stroj za sladoled ter ostala oprema. Ponudbe pošljite na naslov:	Siega Vittorio,
Koper, Santorjeva ulica 15.
1696-7
POLOVICO hiše z vrtom po ugodni ceni prodam. Informacije: Kajtnar Miha, Kočevje, Roška ulica 3.	1719-7
V MOZIRJU na naj lepšem kraju naprodaj novejša stanovanjska hiša z lokalom in sadnim vrtom. Informacije: Pajk, Vol ben k — Mozirje.	1818-7
HIŠO z gospodarskim poslopjem, vrtom in njivo v bližnji okolici Ljubljane prodam. Poizvedbe: Pržanj 7, Ljubljana. 1900-7 3 STANOVANJA s pritiklinami na Vranskem od 200.000 do 500.000 prodam. Ponudbe na podružnico SP Celje, pod »Vseljiva maja«.
1983-7
ENONADSTROPNO DVOSTANOVANJSKO HIŠO z gostilniškim obratom na najprometnejši točki v Sp. Šiški, trije gostilniški prostori, vinska klet za 5 vagonov vina) gostilniški vrt z baliniščem, dve avtogaraži s teraso, eno trisobno in eno dvosobno stanovanje, prodam za
3,500.000	din. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobro idoča gostu-_ nas	mo-j.
V CENTRU MESTA napeođaj
prazna dvoriščna stavba, primerna za stanovanje. Naslov v ogl. oddelku.	1852-7
POSESTVO v okolici Šmarja pri Jelšah (2.5 ha ln 2 poslopji) prodam. Poizve se v trafiki Šmarje pri Jelšah.	1817-7
2-^0 ha SMREKOVEGA GOZDA (delno tudi listovci) na lepem kraju pod Turjakom zamenjam za vseljivo hišo v Ljubljani (tudi polovice) ali manjšo kmetijo v okolici, posredovalno tudi prodam. Naslov v ogl. oddelku.
1807-7
$TIRISTANOVANJSKA HIŠA na periferiji Ljubljane za 6Q0.00C dinarjev naprodaj. Poizvedbe: Zupanc Lojze, Stari trg 15.
2944-7
ZAZIDLJIVO SONČNO PARCELO 600 m- prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Bežigrad«. 2000-7 DVOSTANOVANJSKO KlSO v Celju, stanovanje vseljivo, prodam. Ponudbe na SP Celje pod »Ugodno«.	19Б2-7
Đ \ OJutil -\SKO VILO v Ljubljani, dve komfortni trosobni stanovanji e kabinetom, 2300 ms sadnega drevja, prodam za 5,200.000 din. Ponudbe v ogl. odd. pod »VKTACA«.
1666-7
DVE LEPI ZAZIDLJIVI PARCELI prodam. 7 minut do šole v Zg. Šiški. Naslov v egi. ^dd. 1933-7 PARCELO, zazidljivo, lepo za Bežigradom (do Stadiona), kupim iakoj. Naslov v ogl. odd.	1941-7
DVORIŠČNA ZGRADBA t trisobnim stanovanjem in z dvema lokaloma (primerita za vsako obrt) na prodaj v Celju. Ponudbe ▼ ogl. odd. pod »Redka prilika<.	2049-7
ZAZIDLJIVO PARCELO 600 m* prodam na Smartinski cesti pri šoli. Ponudbe v ogl. odd. pod »Resni kupec«.	2092-7
ENODRUŽINSKO HTSO v Krškem s
tapetniško in sedlarsko delavnico zamenjamo /a manjšo ali prodamo. Primerno tudi za drugo obrt. Černetič. Krško.	2082-7
DVOSTANOVANJSKO VILO z mansardo pod Rožnikom prodam. Nadev v ogl. odd.	2063-7
TANJŠO HIŠO (tudi starejšo) ali gospodarsko poslopje primerno za preureditev delavnic v šiški ali za Bežigradom, kupim. Ponudbe v ogl.
_ pod »Za kovinsko delavnico«. 2135-7 5'OSESTVO v Ljubljani s stanovanji, lokali skladišči iu gospodarskimi kletmi takoj ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd.
2143-7
ГЕТ MINUT OD CENTRA naprodaj
komfortna dvostanovanjska vila z p rtom. Naslov v ogl. odd. 2144-7 .. AO, novo, in nekaj zemljišča, tries trt ure od Litije prodam za 600 tisoč. Koprivnikar Franc, Vel. vrh 13.	2129-7
\ SREDINI MESTA prodam hišo, primerno za lokale ali delavnice in vsako obrt (tudi za pisarne in manjše obrate). Vseljivo takoj. Ponudbe pod »Vseljivo — delavnice« v ogl. odd.	2150-7
GOZD. bukov, mladoraščen, 4,5 ha prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod 'Dolenjska — blizu kolodvora«.
2021-7
г gospodarskim poslopjem (hlev), dvostanovanjska, z enim. vseljivim stanovanjem- 4 sobami in pritiklinami 15 minut od gl. kolo-d* ora v Ljubljani naprodaj. Naslov v ogl. odd.	2071-7
£ TIR 1ST Л N O V A N J S K O HTSO v Kranju prodam ali zamenjam za manjše posestvo. Naslov v ogl. odd.
1808-7
VILO z vrtom 3000 m2 ob morju
v Krku prodam. Vodovod in elektrika napeljana. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cena 1,200.000 diri arj ev«.	2100-7
VILO ALI HIŠO (tudi del vile) od Reke do Lovrana kupim. — 'Ponudbe v ogl. odd. pod »Ob morju*.	2175-7
Parcelo, zazidljivo, v primer-r.. veli' osti na sončnem lepem k va it:	Ljubljane kupim. Po-
r. _ -, ogl. odd. pod »Za vilo«.
2176-7
PolO VICO VILE, dvodružinske, v . ubijani, po želji Mirje, Vr-t? :.. Rožna dolina kupim. Po-r.u :ue v ogl. odd. pod »Tudi celo vilo«.	2078-7
STAVBNO PARCELO ca. 400 do 500 m- za Bežigradom kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod •■•Takoj gotovina« v ogl. odde-lek.	2199-7
Шг»0. celo ali polovico, z vseljivim stanovanjem in parcelo 1024 m2, oboje ob cesti na Brdo, Ljubljana, prodam. Poizvedbe: Hožna dolina c. X.-13.	2165-7
FUr-i. ;.juO v Л1..ЧА PISARNA ZA NA-лАг L\ PRODAJO NEPREMIČNIN I-> PREMIČNIN Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. o, tel. št. 21-011 proda ^naslednje nepremičnine: б37; HiSO, dvostanovanjsko, v Ljub-ljaniz gostilniškimi lokali in gostilniškim vrtom ter baliniščem, na dobroidoči točki, velika vinska klet, za 3,700.000 din.
*20. \ IN OGRAD na Trški gori pri Novem mestu, 370 sadik, zelo rodo-riten, za 100.000 din.
205. HIŠO, novejšo, dvostanovanjsko, v Moravčah, eno dvosobno in eno enosobno stanovanje, za 750.000 din au zamenja za hišo v Ljubljarfi ali okolici.
1034. GOZD 27.000 m* v Gameljnah, smreka, bukev, bor in jelovina, star od 60 do 120 let. Cena neod-na.
954. GOSPODARSKO POSLOPJE v Gameljnah, zidano, podkleteno, nekdaj hlev za 12 glav živine, prostorno skladišče, velika šupa, nad poslopjem senik in drugi večji prostori. vrta 654 m2, uporabno za vsako stvar ali obrt.
^..PARCELO v izmeri 750 m* v Zg. S:sKi ob Tugomirovi ulici po 130 din za m*.
V.LO v Domžalah, novejšo, dvo-družinsko, dve komfortni štirisobni stanovanji s kabinetom in zaprto verando, vrta 1200 in:, za 3,000.000. 934. HiSO v Limbušu pri Mariboru, zidano leta 1354, enodružinsko, centralno ogrevanje, v vi-eokern pritličju je hala s komfortnim trosobnim stanovanjem z zaprto verando, v mansardi tri sobe, na dvorišču avtogara-ža s teraso, vrta 2000 m*, za
4.500.000.
X020. PARCELO, zazidljivo, v Gerbičevi ulici, 793 m*, za 500.000. B68. HiSO, enonadstropno, enodru-žilisko, pri Zalogu, nekdaj z gostilniškim obratom, podkleteno z veliko vinsko kletjo, v visokem pritličju kuhinja in dve sobi, v prvem nadstropju tri sobe in ena soba v mansardi, 4000 m* sadovnjaka in 3090 m2 vrta na dvorišču sodobno zidana poslopja: svinjaki, veliko gospodarsko ooslopje, večja skladišča, gostilniška veranda, možnost dokupa zemljišča, za 3,003.000.
789. LOK Ali trgovski, obstoječ iz dveh prostorov in Izložbama na Miklošičevi cesti, za 1,500.000.
776. POLOVICO HIŠE enonadstropne na Viču, dve dvosobni stanovanju vrta 400 m*. za
700.000.
774. HISO enonadstropno, trista-movanjsko, v Sp. Šiški, dve komfortni trosobni in eno Sestsobno stanovanje, vrta 1000 m*, za
3.000.	000.
#20. VILO za Bežigradom, novejšo, enodružinsko z vsem moderigen komfortom. v visokem pritličju je hala, kuhinja, štiri sobe, kopalnica, umivalnica, garderoba, v prvem nadstropju tri sobe, umivalnica, kopalnica, garderoba In kabinet, na dvorišču a v tog a raža, 2000 m* vrta 2 velikim kopalnim bazenom in zidano vrtno loa>o. za 7.600.000. •54. POLOVICO VILE v Sp. Šiški, vila Je dvodružinska. dve štirisobni stanovanji z vsem sodobnim kemfortom in vrtom, za •000.000.
M. RAÄCHLO, nšđvbo,
blejskim kolodvorom, izmera 810 m», no UO Zl m*.
748. PARCELO, zazidljivo. T Me-dvotteb ob gtevni oeatt proli ko-Jodvoru Ж» m1, po IM tt mJ.
000. B3SO ns KrafcorvAem nasip«,
v pritličju trgovski lokal, skladišče, eno dvosobno in eno enosobno stanovanje v prvem nadstropju, eno troeofono stanovanje za 850.000.
855.PARCELO, zazidljivo, na Brdu ob Erankopanski cesti, 2556 m* po 130 m*.
706. STANOVANJE, komfortno, dvosobno, s kabinetom in balkonom, del vrta, жл Bežigra-<Jotn, za 800.000.
862. PARCELO, zazidljivo, na Brinju ob Popovičevi ulici v izmeri 660 «n! po 600 dim m2.
765. VILO za Bežigradom, dvodru-žinsko, dve trosobni komfortni stanovanji a kabinetom, vrta 1200 m5 za 3,000.000, naprodaj tudi polovica.
993. CETRTENTO HIŠE, trinadstropne, za Bežigradom oziroma dve komfortni dvosobni stanovanji s kabinetom in balkonom, možnost vselitve enega stanovanja, cena po dogovoru.
817. HISO v centru mesta, popolnoma novo, trinadstropno, pet komfortnih dvosobnih stanovanj s kabinetom in velikim balkonom, eno komfortno enosobno in eno Štirisobno stanovanje, avtogaraža, vrta 800 m1, možnost vselitve, za 12.000.000, naprodaj tudi deljeno.
508. HISO z delavniSkim poslopjem v centru Šentvida, hlia J* starejša, enodružinska, na dvorišču novejše zidano poslopje ■ petimi velikimi delavnicami, velika pisarniška soba, v podstrešju poslopje, velika ln prostorna skladišča, pripravna za vsako obrt, za 3,300.000.
1035. VILO, enonadstropno, enodružinsko, v SP Šiški z vrtom, v visokem pritličju je hala, kuhinja, seba, večji kabinet, v prvem nadstropju tri sobe, kopalnica, velika terasa, za 4,200.000 din.
1024. STANOVANJE! v centru mesta Ljubljane, štirisobno, parke-tirano. v H. nadstropju, vseljivo za 1.400.000 din.
V prodaji imamo več hiš in dele hiš od 500.000 dinarjev naprej. Naše posredovalno podjetje jma v posredovanju več hiš in vil, delov hiš, etažna stanovanja, veliko število zazidljivih parcel v vseh predelih mesta Ljubljane in okolice din v drugih krajih Slovenije.
Nadalje imamo večja in manjša kmečka posestva, gozdove, zemljišča v vseh krajih naše republike.
INTERESENTI! Obračajte se na nas pri nakupu ali prodaji Vaših nepremičnin, ker boste hitro in solidno postreženi. Dajemo vse potrebne informacije v zadevi kupo-iprodaje nepremičnin.
2173-7
V ИИЗЕПП
V NAJEM dam osebni avto znamke »DKW«, štirisedežni, v dobrem stanju. Oglasite se na naslov:	Preis Ladislav, Murska
Sobota, Slomškova ulica 13.
1721-3
OBJEKT za delavnico v Ljubljani (od 80 m2 dalje) kupim ali vzamem v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Objekt«. 1850-8 ZA o MESECEV vzamem naposodo šivalni sirojr 'Ponudbe pod »Koliko mesečno« v ogl. odd.	2033-8
VZAMEM v najem skladišče ali delavnico z nekaj dvorišča. Prostornina 50 do 100 m2 — v Ljubljani ali bližnji okolici. — Naslov v ogl. odd.	2060-8
VISOKO NAGRADO nudim tistemu, ki mi preskrbi kakršenkoli obrtni prostor v centru mesta Ljubljane ali v bližnji okolici. Ponudbe pod »Soliden obrtnik« v ogl. odd.	2200-8
Madež« od Boati, оЦа, ■molo, «noj«, koloma» ltd. očistit# ■ najboljšim :
sredstvom — CI STEN O M. Zahtevajte sa v vaših trgovinah ln drogerijah.
-	 v
ENOSOBNO STANOVANJE nujno iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Dom« v ogl. oddelek.	1775-9
STANOVANJE, komfortno, V Ljubljani, zamenjam za stanovanje na Jesenicah — Gorenjskem. Ponudbe pod »April« v ogl. oddelek.	1957-9
ZA SOBO, prazno ali opremljeno, pomagam v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.	1947-9
KDOR JAVI, da ve za komfortno stanovanje ali ga odstopi, dobi lepo nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«.	1810-9
ZAMENJAM enosobno nlzkoprl-tlično stanovanje blizu Tobačne tovarne za enako ali večje v nadstropju izven mesta. Ponudbe pod »Državna hiša« v ogl. oddelek.	2019-9
PRIJAZNO MANJŠE STANOVANJE (soba, kuhinja, kopalnica) ob Cesti v Rožno dolino zamenjam za večje komfortno eno ali dvosobno stanovanje v centru ne glede na višino najemnine. Dam lepo nagrado. Ponudbe pod »Pomlad« v ogl. oddelek.	2023-9
MLADA ŠIVILJA nujno potrebuje aobo. Ponudbe v ogL odd. pod »Ostalo po dogovoru«. 2036-9 SOBO, eventualno skupno gospodinjstvo, iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Osebna upokojenka«.
2040-9
STUDENT Vojvodinec išče opremljeno sobo brez posteljnine. Ponudbe v ogl. odd. pod »Plačam sporazumno«.	2043-9
PRODAM več dvo In štirisobnih stanovanj v središču Celja. Ponudbe v ogL odd. pod »Gotovina«.	2048-9
4-SOBNO STANOVANJE g kabinetom na Resljevi cesti zamenjam za 2-sobno s kabinetom ln eno in polsobno stanovanje. Ponudbe pod »Center« v ogl. oddelek.	2050-9
LEPO DVOSOBNO STANOVANJE v bližini centra zamenjam za dvosobno s kabinetom ali trisobno. Ponudbe pod »Komfortno« v ogl. odd.	1915-9
INŽENIR, samski, išče opremljeno sobo. Ponudbe pod »Plačam zelo dobro« v ogl. odd. 1955-9 ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večje, po možnosti od Bežigrada do Ježice. Selitev plačam. Naslov v ogl. oddelku.
1937-9
SOBO, prazno ali delno opremljeno, iščem. Nudim lahko tudi pera k v nemščini. Ponudbe pod »Tudi periferija« v ogL oddelek.	1991-9
SOBO, opremljeno ali prazno, iščem. Plačam dobro in dam visoko nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo nujno«. 1993-9 OPREMLJENO ALI PRAZNO SOBO iščem. Kotar Pepca, Skrab-čeva 2.	1999-9
STANOVANJE na Jesenicah zamenjam za stanovanje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 1979-9 SOBO 5X5.5 m, predsobo, garsonjero ln drvarnico zamenjam za 2 sobi s posebnim vhodom v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku.	1842-9
SKROMNO DEKLE išče stanovanje, v prostem času pomaga т gospodinjstva. Ponudbe t ogl. oda. pod »Skromna«.	2054-9
VELIKO PRAZNO EOBO, lopo, I
vsemi prtfcUdtoemi, v centru, zamenjam z* euocoboo stanovanje. Ponudbe pod »Visoka n agraria« v ogL odd. 17*3-9 STANOVANJ» Oče* fcrojeflkl pomočnik na Traiti all ▼ Šentvidu. Ponudbe ▼ ogl. odd. pod »Soliden«.	1916-9
DVOSOBNO STANOfVANJE ▼ centru zamenjam za ero mobo o in sobo drugje. Ponudb* т ofL odd. pod »Nudim ugodnosti«.	2013-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dre eobi, Ponudb* т ogl. odd. pod »Vsaka idrngje«. 2053-9 SOBO, opremljeno ! ali prazno išče mirna in postenja uslužbenka z lastnim perilom. PJonudbe pod »Mir-n&<\ t ogL odd.	2084-9
SOBICO IN KUHINjIO ali теНко sobo, Лајгаје r Montali iščem. Dam •veliko1 nagrado v materialu. Ponudbe ‘T ogl. odd. pod »Material«.
2087-9
STANOVANJE (3 Mff>e — manjša oddana) t centru, primerna tndi za poslovni prostor (pisarna, ordinacija), zaim en jam za. manjše dvosobno. Pismene pontudbe pod »Center ali bližiina« v ogL odd. 2109-9 SOBO, paazno ali opremljeno, nujno iščem, dobra najemnina. Markovič Dhago, Vrhovčeva 12, pri Taboru.	2076-9
DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami iri vrtom zamenjam za večje ali istoc Ponudbe pod »Nagrade« v ogl. od<L	2123-9
V službo sprejmemo
Proglašamo za neveljavno
Izgubljeno štampiljko
»Tovarna kovčkov in usnjenih Izdelkov , Domžale«
TOKO DOMŽALE
DVOSOBNO STANOVANJE, manjše, zamenjam zais večje v bližini centra. NasloT v ogl. odd.	2108-9
STANOVANJE, enosobno, ali garsonjero v Ljubljani kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Garsonni era«.	2174-9
STANOVANJE, enosobno s kabinetom ali dvosobno v Ljubljani v mestu ali na periferiji, po možnosti vseljivo, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj gotovina«.	2177-9
KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE v centru Maribora zamenjam za enakega v Ljubljani. Selitev plačam. Naslov v ogl. oddelku.	2162-9
KDOR PRESKRBI večja prazno ali delno otpremljeno mobo dabd. zelo visoko nagrado. Ponudlbe v ogl odd. pod »Zelo visoka nagrada«.	2125-9
POSOJILO dam za dograditev hiše ali adaptacijo dvosobnega stanovanja v Ljubljani. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Adaptacija«.	2128-9
V LJUBLJANI ugodno prodam 3-sobno stanovanje. Naslov v ogl. odd.	2030-9
UPOKOJENEC z lastnim domom Išče osebno upokojenko brez otrok za skupno gospodnijstvo v Ljubljani. Ponudb« pod »Mirni dom« v ogl. odd. 2024-U
IZGUBIL SEM kapo avtomobilskega koiesa »Buick«. Najditelj dobi lepo nagrado. Naslov v ogl. oddelku.	2035-10
OTROŠKA OCALA, Izgubljene S. februarja, prosim, vrniti: Peskar, Ulica talcev 19-1.	2166-10
IZGUBIL SE JE enoleten foxte-rier s črnim hrbtom. Značka št. 45. Prosimo najditelja, da ga vrne: Rainer, Tržaška 69a.
2156-10
ODPELJAN JE nemški ovčar _________
črn. brez znamke, z Imenom »Beri«. Svarim pred nakupom. —
Vrniti proti nagradi: Vovk, Kolegijska 21.	2118-10
POBEGLO ZELENO PAPIGICO, ki izgovarja »Jurček«, prosim vrniti Oblakovim, Roška 17.
2115-10
KLOBUK vijoličaste barve sem Izgubila v četrtek zvečer, poštenega najditelja prosim, naj «poroči v oglasni oddelek.
2077-10

NA TRIGLAVU, 16. Vin. 1953 prof. Njegovan, Zagreb, Livadi čeva 18, prosi kopijo tam posnete skupinske fotografije. Sliko prevzame tudi Brčič, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 52, telefon 22-891. Stroške povrneva.	1874-11
USLUŽBENEC, star M let, z družinskim stanovanjem, želi spoznati pošteno dekle, ločrnko-vdovo. Ponudbe pod »Iskreno« v ogl. oddelek.	2022-11
ŽELIM DOPISOVATI z mlajšim inteligentnim gospodom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Razvedrilo«.
2021-11
DIPLOMIRANEGA ČLOVEKA od 40—50 let starega, solidnega, brez družine, ki bi posredoval in pomagal z nasveti, iščem. Honorar po dogovoru. Cenjene ponudbe v ogl. odd. pod »Pomoč«.	1796-11
TOVARIŠICO, ki Je potovala 24 XII. 1954 zvečer z vlakom iz Zagreba in izstopila v Trbov Ijah, vljudno naprošam, da Javi svoj naslov v ogl. oddelek SP Ljubljana pod »Pošta 20. I. 1955«.	1925-11
ŠIVILJO, izurjeno, iščemo na dom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zanesljiva«.	2103-11
POSOJILO do 100.000 iščemo proti dobri garanciji in obrestmi. Ponudbe v ogL odd. pod »Nujno«.* 2059- Д1
ZIDNO OPEKO iščem naposodo. Vrnem Jo nazaj ali dostavim, tudi na drugo mesto v m.esecu maju. Po želji Jo lahko tudi plačam ali dam v zamero drugi gradbeni material. Porfudbe v ogl. odd. pod »Material.— Ljubljana«.	2058-11
OTROKA ođ 1 do 4, let starega •prejmem v oskrbo./Pismene ponudbe v ogl. odid. pod »Otrok«.
1831-11
PREVZAMEM kot nakupovalec vse vrste blaga v Ljubljani za razna podjetja na deželi. Naslov v ogl. odd.	1929-11
BOLNIŠKA SESTRA bi pomagala pri bolniku. Ponudbe v ogL odd. pod »Sestra«.	2078-11
UPOKOJENCA(-KO) «prejmem v popolno in stalno oskrbo. Ostalo po dogovoru. Kranjc Franc, Sp. Duplek 16 prt Mariboru.
2203-11
PREKLICUJEM evidenčno številko S—561 za neveljavno. 2116-11
2 kvalificirana strugarja
1Ша po dogovora. Nastop službo takoj.
»KOVINAR«, KRANJ

• •0*0 •*••*« •••••*••• .«.••••
KRESNIŠKA INDUSTRIJA APNA — KRESNICE
razpisuje mesto
ШШШШ
samostojnega
knjigovodje
KOMFORTNO ENOSOBNO STANOVANJE v centru Maribora zamenjam za v Ljubljani. Naslov:	Hemja	Krista, Maribor,
Grajska ulica 3.	1722-9
PRAZNO SOBO s posebnim vhodom išče bolničarka srednjih let. Ponudbe v ogL odd. pod »Plača dobro«.	1824-9
SOBO iščem kjerkoli v Ljubljani — nujno, grem tudi kot sostanovalec. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«.	1835-9
Nastop takoj ali s 1. marcem. Plača po tarifnem pravilnika ali po dogovoru.
Pogoji: odgovarjajoča strokovna Izobrazba in nekajletna samostojna praksa. — Ponudbe na gornji naslov.
Uprava
UPRAVNI ODBOR TOVARNE MESNIH IZDELKOV razpisuje za takoj mesto
računovodje - bilancista
POGOJI: daljša praksa v industrijski stroki ali ekonomska fakulteta z manjšo prakso.
PLACA po tarifnem pravilniku ali po dogovoru.
PONUDBE pošljite na naslov: Tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana, Mesarska 1.
RAZPIS SLUŽBENIH MEST
Uprava -a ceste LRS, Tehnična sekcija ▼ Celju sprejme v stalno zaposlitev sledeče delovne moči:
L GRADBENEGA INŽENIRJA za nizke gradnje, i prakso ali brez, vojaščine prostega,
2.	GRADBENEGA TEHNIKA za nizke gradnje, s prakso
ali brez, vojaščine prostega,
3.	KOMERCIALISTA za nabavo gradbeno-tehnlčnega
materiala in avto-rezervnih delov, po možnosti e prakso. Pogoj: dovršena srednja šola, oziroma trgovska izobrazba železninarske ali mešane stroke,
4.	MATERIALNEGA KNJIGOVODJO po možnosti ■
prakso. Zaželena je srednješolska izobrazba (ekonomski tehnikom). Sprejme se pa tudi osebo z nižjo izobrazbo In vsaj nekaj prakse v materialnem knjigovodstvu,
5.	Z IZUČENA TESARJA ■ prakso za opažanje ln gradnjo
mostov,
6.	VALJ ARISTA za upravljanje parnega valjarja. Za to
delovno mesto sprejmemo ev. tndi upokojenca. Pogoj: Izpit za opravljanje parnih strojev.
T. PERFEKTNO STROJEPISKO. Prednost imajo absolventke ekonom, tehnikama. Lahko pa zaprosijo za to mesto tudi osebe z nižjo izobrazbo, ki dobro obvladajo strojepisje.
Prošnje za sprejem pošljite na Upravo za ceete LRS, tehnična sekcija v Celju (Lava). Prošnji priložite življenjepis, kratke podatke o dosedanjem službovanju in ostale priloge po čl. 19. za k. o državnih uslužbencih v LRS. — Rok za vložitev je 15. П. 1955.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Plača po temeljni uredbi o nazivih In plačah državnih uslužbencev z dopolnilno plačo po dogovoru ln sposobnostih (od 1000 do 4500 din).
-I
prakso
»IZ O LI RK A« LJUBLJANA-MOSTE
sprejme v takojšno zaposlitev večje Število nekvalificiranih delavcev
KURJAČA ZA PARNI KOTEL ELEKTROMONTERJA MONTERJA ZA PARNE NAPELJAVE KVALIFICIRANE KLEPARJE ZA TERENSKA DELA KVALIFICIRANE IN POLKVALIFICIRANE VARILCE ZA TERENSKA DELA
ZIDARJA ZA DELA V OBRATIH LJUBLJANA
Stanovanj za nekvalificirane delavce za dela v Ljubljani ne moremo nuditi.
Javite se pismeno ali osebno v tajništvu-podjetje.
Večje lesno podjetje sprejme: USLUŽBENCA
■ znanjem angleščine, za izvozni oddelek
USLUŽBENKO
za delo v računovodskem oddelku ln
TEHNIČNEGA RISARJA
Plača po dogovora, pogoji ugodni.
Ponndbe pošljite z navedbo prakse in kvalifikacijo ▼ oglasni oddelek pod »Namestitev« — 878-A
t..........т-птттттттттттт„,..............
i
♦
! KMETIJSKA ZADRUGA z o. J. STARI TRG pri Rakeka
♦
I	PRODA po zelo ugodnih pogojih:
I	vprežno	sejalnico, 16-vrstno;	snopoveznlco,	obračalnik,
t	vprežno	kosilnico, motor 5 KS,	neizpraven; kinoprojektor
J	Eneman	L
♦
S
j	KUPI:
;	parno pekovsko	peč znamke Wener,	Hablmfa ali Palen-
I	der;	traktorsko	prikolico, diapozitiv	in dobro ohranjen
!	pisarniški Inventar: moderne	pisalne mize	ter omare
$ z roletami.
I	Vprašanja	ln ponudbe na naslov: Kmetijska zadrnga
Ì i o. J. Stari trg pri Rakeku.
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE
razpisuje mesta za:
FARMACEVTA za upravnika lekarne v Ribnici FARMACEVTA za Okrajno lekarno v Kočevju
Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača do 10.000 din.
FARMACEVTSKEGA POMOČNIKA za lekarno v Ribnici
FARMACEVTSKEGA POMOČNIKA za lekarno v Kočevju
Osnovna plača po uredbi, dopolnilna do 5000 din. Družinska ali samska stanovanja preskrbljena. Pismene ponndbe pošljite na OLO Kočevje.
PRODAJA HIS S L P
Ljudski odbor mestne občine Domžale razpisuje dne 21. februarja 1955 javno dražbo za prodajo naslednjih hiš iz splošnega ljudskega premoženja:
1.	Hiša,	Radio cesta I	Izklicna cena	250.000	din
2.	Jerše	štev.	58	izklicna cena	1032.000	din
3.	Hiša,	Ihan	štev. 44	izklicna cena	342.000	din
4.	Hiša,	Ihan	štev. 39	izklicna cena	346.000	din
5.	Hiša,	Ihan	štev. 73	izklicna cena	395.700	din
6.	Hiša,	Goričica t štev. 3	izklicna	cena	600.000	din
7.	Hiša,	Bišče štev. 22	izklicna	cena	317.860	din
8.	Hiša,	Vir 53	izklicna	cena	1400.000	din
9.	Hiša,	Studa št. 47 (do polovice) izklicna	cena	118.000 din
10. Hiša,	Kolodvorska cesta	25	izklicna	cena	100.000 din
Kupeo jo bo moral premestiti drugam.
Dražba bo v upravnem poslopju ljudskega odbora mestne občine Domžale (sejna dvorana) s pričetkom ob 8. uri zjutraj. Ponudniki morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v Višini 5% izklicne cene.
LOMO Domžale
Potrebujemo večjo količino
•	•«it« •*• •*••*• в#«о#оввов#в«#в ■•••••■•« O«oo«oo«o o*oo*oo*o ••m«n«IиЏттфттЏт o«.o«. .«„g.»
•	__ •
j BOLNIŠNICA ZA TUBERKULOZO TOPOLŠICA i
•	sprejme v službo	j
i	GRADBENEGA TEHNIKA	'	4
{	ADMINISTRATIVNO MOC	f
•	■ prakso v ekonomsko komercialni stroki	:
!	VEC BOLNIČARK	!
I	ŠOFERJA ZA PREVOZ AVTOBUSA in	I
i	MIZARJA	$
f Ponudbe z življenjepisom pošljite na gornji naslov. — f ?	Nastop službe takoj. — Plača po dogovoru.	*
•	• •••••t« •*••*• ••••#•«•• •*••••••• •*•#*•••• ■*•«••••• *••»••»•• S*H*MtMtM|s «••«•( ••• •••»•■
•••••*• »•••••»•« «*••*• •*••*• •*•**• e*ss*oo*ss*o o*oe«o e«oo«o •«•••• ••••«• ••»•••••••ea«e*«o
j Predilnica	Litija	v	Litiji	j
f	sprejme	:
j TEKSTILNE TEHNIKE s
•	Nastop možen takoj.	i
t	Plača po tarifnem pravilnika.	I
?	Ponudbe pošljite na	sekretariat podjetja.	j
! ! •••••»••••••••«e« «*••*• •*••*• •*••*• •*•«*« •*«• *••*••*• •*•«*« •*••*• ••••#• о|м||«е« ••»••«
zaradi predelave v lesene cveke in kolobarje za potrebe čevljarske stroke
V poštev pride samo ravninska breza iz Slovenije, ravnih rasti, brez grč (največ ena do dve grči na 1 meter) in v premerà 18—30 cm
31ago plačamo po najvišjih dnevnih cenah
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z označbo kraja, kje se breze nahajajo na panju, шг naslov:
Tovarr« obutve
rzic

Џ ftr. ј SLOYEHSP тдтжџх ?ST. sci
« e. FEBRUARJA IKS
Občni zbori Socialistične zveze no Tolminskem
Najbolj delavna je organizacija SZDL
V Kobaridu	da se je udeležilo občnih
T-	iS	ui
sestankih se je poleg- drugega pokazalo predvsem zanimanje organizacij za komunalna, kulturno-prosvetna in
ue zveze na Tolminskem so v zadnjih dveh mesecih podale obračun dela v preteklem letu na svojih članskih sestankih, na katerih so volili tudi nova vodstva. Zaključki podanih obračunov kažejo, da je lepo število organizacij napravilo velik korak naprej, predvsem v tern, da te organizacije stalno delajo in vse bolj obravnavajo različne zadeve. Ponovno pa so ugotovili tudi to, da določeno število organizacij še vedno životari in čaka na direktive od zgoraj ter se zadovoljuje le s
oetala vprašanja. Sanno pri komunalnih delih so opravili
člani ▼ preteklem letu nad
100.000 prostovoljnih delovnih
Tolminu, Idriji, Kobaridu in Bovcu. Člani so na občnih zborih volili poleg novih odborov tudi delegate za konference bodočih komun. Vseh so izvolili okrog 500. I. M.
5 SEJE L0M0 V CELJU •
Pavšaliranje na] spodbudno vpliva na razvoj obrti
V Četrtek dopoldne Je bila redna seja ljudskega odbora celjske mestne občine. V prvi točki dmev-
sti tistih, katerih pomanjkanje najbolj občutijo mnogi potrošniki. Gre tu predvsem za takšne
raJ .	_	................ ^ _____________
pobiranjem in odvajanjem nega reda so ljudski odborniki v članarine. Tudi to je sicer po- smislu poročila in že prej spre-trebno (vse organizacije SZDL
na Tolminskem SO V celoti razpravljali o problematiki obrti ■vplačale Članarino za leto na Območju mesta Celja. Ljudski
4nr:4\	^	•	. i ___i • odbor je sprejel sklep kot naro-
1954), vendar pa je ten nekaj £ij0 gospodarskemu svetu, naj organizacij Še vedno na repu stremi po ustanavljanju novih so-vsakdanjih dogajanj. Za ne-	?brtn:i1|? obratov’ zla"
delavnost teh organizacij niso toliko krivi člani, temveč
predvsem nedelavni odborni-	kifsÌ‘ ^аш? zanemarile
i ■ rj j. ,	vi . -, ...v	skrb za potrošnika in v glavnem
Ki. Zaradi tega so Člani krme- -usmerile svojo dejavnost na inno sprejeli poročila starih od- vesticijsko gradnjo. Prav tako bo bere,- in jih tu m tam tudi
močno kritizirali, v nove od- terih se bodo lahko zaposlile že-bore pa SO volili aktivnejše ne. Spodbuda za znižanje cen
ii	_ p	obrtniških uslug pa naj bo uved-
ci-aiie.	. ba pavšalne obdavčitve v obeh
V času volitev SO s.preje- sektorjih lastništva, v zasebnem male organizacije tudi nove sektorju naj se pavšalni davek
člane Pred volitvami ie bilo «vede le v tistih obratih, kjer ni Ciane, r rea volitvami je pilo možnosti, da bi bila pavšalizaeija
v okraju včlanjenih v bociali- začetek kakršnihkoli nerednosti. Stično zvezo 68 odstotkov vo- V razpravi o obrti v mestu se lihih upravičencev, sedaj pa »KfdS se je to število povečalo na pu podjetij. Te delavnice naj bi dobrih 70 odstotkov. Pri tem postale odprtega tipa ta naj bi
■ i	-v _____„ • zato sluzile tudi potrebam vseh
je bila najaktivnejša organi— potrošnikov.
zaci ja SZDL v Kobaridu, ki je Poleg težnje po namestitvi stro-sprejela nad 100 novih čla- Iomega kadra na vodilnih polo-^ J rrr	•	...	-i-t zajih v socialističnih obrtnih de-
nov. la organizacija je Diia lavnicah so odborniki sprejeli tu-V zadnjem letu vsestransko di sklep o reviziji učnega načrta
НрТдлгпл in snadn med ппт— za vajensko šolo. IS^nogi disku— delavna m_ spada mea_ naj tantl ^ namreč	da sicer
učenci dobro obvladajo praktično delo, da pa se v šoli učijo predmete, ki jih pozneje v življenju prav nič ne potrebujejo.
Na koncu te razprave je bil sprejet tudi predlog, naj bi šivilj e-gospodinj e vključili v neko servisno delavnico, kjer bi delale po možnostih, ki jih imajo spričo domačih del. Na ta način bi odpravili pomanjkanje šiviljskih uslug, M so za Celje postale že pereče, na drugi strani pa bi odpravili šušmarstvo.
V nadaljevanju seje je ljudski odbor sprejel odlok o odpiralnem času, nadalje odlok o prometnem davku ter odlok o začasnem finansiranju ljudskega odbora.
boljše na Tolminskem. Da se člani zanimajo za delo svoje organizacije, je dokaz tudi to.
JUGOSLOVANSKA KINOTEKA
gostuje
e. febr. ob 10 v kinu Soča,
6.	febr- ob 11 v kinu Komuna,
7.	to 8. febr. ob 10 v Union,
7. in 8. febr. ob 15 v kinu Soča
z mladinskim filmom .BELI VOLČJAK«
»., 10. in 11. febr. ob 1" v kinu Union,
10. ta 11 febr. ob 15 v kinu Soča
s programom
KRATKIH RISANIH FILMOV
L
SVET ZA PROSVETO IN KULTURO LRS prireja v ponedeljek, 7. februarja 1955 ob 20. url v Filharmoniji
SLAVNOSTNO AKADEMIJO
V PROSLAVO PREŠERNOVEGA DNE s slavnostnim govorom akademika Josipa Vidmarja, predsednika SAZU. Glasbeni spored obsega Ramovševo Sim fonie tto, Tajčevičeve Balkanske plese (v instrumentaciji B. Leskovica), Pahorjevo Istrijanko in Lipovškovo kantato Orglar.
Izvajalci so: orkester in zbor Slovenske filharmonije, solisti Nada Vidmarjeva, Sonja Drakslerjeva, Miro Brajnik in Zdravko Kovač, dirigira Samo Hubad. Vabila, ki veljajo kot brezplačne vstopnice, so na razpolago pri blagajni Slovenske filharmonije.

I Trgovsko podjetje PETROL Ljubljana
sprejme takoj
referenta za uvoz
; ; Pogoji: fakultetna ali popolna srednješolska Izobrazba • j s prakso v uvoznih poslih ter znanje angleškega jezika,
kartoteharfa
(moškega) za skladišče v Zalogu.
Pogoji: trgovska šola ali popolna srednja šola (lahko tudi £ začetnik). — Pismene ponudbe pošljite na »Petrol« Ljubljana, Cankarjeva 5-IL
b BANKOVEC
Leta IMS smo skupno z vaMani la Vanča vest ustanovili kmetijsko zadrugo, v katero se ja včlanilo
nekaj čez 100 kmetov. Začetnik ________________in pobudnik je bil tov. Josip Gi-
Rarm-Hvlrali so tudi o ko- der' M Je bil tudi prvi poelovod-ur. .Razpravljali so rum o ko- ja_ Ve3 ^	poslovanja
munah. Člani so se strinjali, je bilo med zadružniki resnično
da naj se v okraju ustanovi- soglasje. Po njegovi odpovedi pa
io Stiri komune s sedeži v ^ k začelo pojavljati med člani jo Stiri Komune _ s seaezi v čeda]Je ve<ye nezadovoljstvo. Višek je doseglo lani, ko je postala poslovodktaj a bivša trgovka, ki ima tudi zadružno trgovino v lastni hiši. Ker člaini vidijo, da nimajo od svoje zadruge nobene koristi, Jih je mnogo Izstopilo. — Splošno govore, da je zadruga pravzaprav trgovina poslovodki-nje. Razen tega je trgovina tako slabo založena, da bi vse blago lahko odnesel «m sam človek v košu, kakor je povedal sam predsednik zadruge ’iz Murske Sobote.
Odbor zadruge je bil v začetku delaven, pozneje pa so se vsi člani branik, da bi prišli v odbor, ker so vedeli, da v njem nimajo besede. Vredno pa je omeniti predsednika tov. Štet anca. Ko je prevzel predsedstvo, je imela zadruga 50.000 din dolgov, ki jih je v času svojega predsedovanja Izplačal. Sam je namreč hodil med kmete ter kupoval poljske pridelke, kar je zadrugi prineslo toliko dobička, da je to lahko storil. V zadnjem času se zavzemamo za to, da bi se ta zadruga priključila kmetijski zadrugi v Murski Soboti, ki naj bi imela tu le svojo poslovalnico. Ce tega ne bomo izvedli, bo bržkone najboljše zadrugo likvidira« ali vsaj preseliti trgovino v druge prostore, na vsak način pa bo treba zamenjati sedanjo poslovodkinjo. J. G.
Na predlog komisije za volitve
ta Imenovanja je bila razrešena dolžnosti načelnika tajništva gospodarskega sveta Anica Urban-člčeva, na njeno mesto pa je bil imenovan tov. Ivan Uranjek. Glede na to, da je tov. Uranjek tudi ljudski odbornik, bodo pristojni forumi pri republiškem Izvršnem svetu odločili, ali bo treba za kratek čas formiranja komun razpisati v volilni enoti, kjer je bili izvoljen tov. Uranjek, nove dppotallne volitve, ali ne. Glede na novo imenovanje je bil tovariš Uranjek razrešen dolžnosti predsednika gospodarskega sveta, na njegovo mesto pa Je bil izvoljen ljudski odbornik tov. Rado Jenko.	M. B.
Ljudski odbor mestne občine Koper
razpisuje
naslednja delovna mesta:
PRAVNEGA REFERENTA
Pogoji: končana pravna fakulteta s 5-letno prakso v upravni ali upavnogospodarski stroki.
REFERENTA ZA GRADNJE Ш INVESTICIJE
Pogoji: gradbeni inženir s 5-letno prakso ali gradbeni tehnik z 10-letno prakso.
REFERENTA ZA PLAN
Pogoji: ekonomska fakulteta ali popolna srednja šola z daljšo prakso v ekonomski stroki.
REFERENTA ZA DOHODKE
Pogoj: popolna srednja šola s 5-letno prakso v tej stroki.
HIŠNIKA v novem stanovanjskem bloku v Kopru
Pogoj: potrebna praksa za opravljanje s stanovanjskimi prostori.
Prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti in življenjepisom dostavite:
TAJNIŠTVU LJUDSKEGA 0DB0BA MESTNE OBČINE KOPER
do 28. februarja 1955
niDZlDNIl DAN HOKEJSKA GA PRVENSTVA ▼ BEOGRADU
Poraz, ki je bil pravzaprav uspeh
PARTIZAN JE OBRAČUNAL Z PAPIRNlCARJEM IZ VEVČ »SAMO« 7Л
Beograd, 5. febr. Prva tekma četrtega dneva hokejskega državnega prvenstva na Tašmaj danu je spravila na drsališče na papirju najboljšega in najslabšega, sestali sta se ekipi Partizana in Papdmlčarja iz Vevč. Igralci Partizana so pred nastopom daj aii zelo bobneče izjave o svoji zmagi, saj so računali, da bodo Vev-čane odpravili z najmanj dvo-številčnim rezultatom ... Igra pa je pokazala popolnoma drugače.
PARTIZAN : PAPIRNIC AR 7:1 (3:1, 1:0, 3:0)
Kakor so govorili Partizanovi igralci pred tekmo, v enakem slogu so začeli tudi tekmo, ki pa Jim nikakor ni šla od rok, kakor so mislili sami. Moštvo Paipimi-čarja se je proti pričakovanju odločno in uspešno branilo in zaigralo mnogo lepše kakor sinoči proti Crveni zvezdi. Kljub vsemu naprezanju in pritiskanju domačini niso mogli doseči več kakor sedem zgoddtkov, pri čemer pa je tudi Papimičar prišel do svojega častnega gola.
Igra sama je potekala seveda v znatni premoči favoritov, toda pripomniti je treba, da so imeli Vevčani tudi nekaj Izredno ugodnih pozicij, iz katerih bi bili z nekaj več sreče lahko znižali neizbežni poraz za dva ali tudi tri gole. Mimo vsega tega pa je ta izid, čeprav jim spet ni prinesel
PATRULJNI TEK V CELJU
V počastitev 11. obletnice ustanovitve Sedme srbske udaime brigade, v sestavu katere so se borile tudd enote celjske garnizije JLA, je komanda celjske garnizije pripravila tradicionalno tekmovanje v patruljnem teku s streljanjem. Zanimiva je ugotovitev, da je bilo na letošnjem tekmovanju dosti več ženskih ekip, kakor pa jih je bilo na minulih. Med 1500 m dolgo progo so tekmovalci opravili tudi streljanje v krog. Naj večji uspeh je imela ekipa SD Tovarne emajlirane posode v sestavi treh bratov Tržanov. Ta ekipa je na tem tekmovanju zmagala že petkrat.
Podrobni rezultati: Moška moštva: l. Tovarna emajlirane posode v času 7:29 ter s 121 krogi; 2. Cinkarna I. 7:16, toda samo s 109 krogi; 3. Cinkarna П. 7:09 in 88 kroga; 2enske (900 m): 1. Tovarna emajlirane posode 6:35 in 75 krogi; 2. Ivo Loda-Ribar 6:17 in 63 krogi.
nobene točke, za vevško ekipo
vendarle uspeh.
•
Sinoči Je bila na drsališču majhna slovesnost na čast dveh hokejskih veteranov, ki že 25 let aktivno delata na ledeni plošči. To sta bdia inž. Tomič, član zagrebške Mladosti, in Pavletič, Član Ljubljane, ki so jima številni funkcionarji čestitali k temu dogodku, obenem pa sta prejela tudi lepa darila zvezne in republiške zveze ter lastnih dru-
Dvoje žarišč v Mostah
Telesnovzgojno društvo Partizan v Mostah je lani zabeležilo nekaj pomembnih zmag, saj je kljub raznoterim težkočam dogradilo telovadnico v Titovem domu v Zeleni jami ter adaptiralo prostore v bivši rajonski stavbi ob Zaloški cesti. Na Dan republike je Izročilo mladini v uporabo lepo, prostorno ta sodobno urejeno telovadnico. Mestni fjudski odbor je podaril društvu zemljišče poleg telovadnice ob Zaloški cesti, ki ga bodo letos preuredili za letno telovadišče, žal pa ni pokaial dovolj razumevanja za dodelitev zemljišča v Zeleni jami.
Dve telovadnici sta terjali tudi dve društveni upravi, o čemer so sklepali tudi na lanskem izrednem občnem zboru. Sklenjeno je bilo, da bosta v Mostah delovali dve partizanski društvi, ta sicer staro z imenom »Zelena jama«, novo pa je dobilo naziv »Moste«. V obeh telovadnicah je vsak dan polno otrok in mladine. Ce k tem uspehom prištejemo še društveni nastop, udeležbo na okrajnem m republiškem zletu itd.,_ lahko rečemo, da je bila društvena bilanca zelo ugodna.
Na nedavnem občnem zboru pa so razpravljali tudi o problemih.
SPORED ZA NEDELJO
,Р«г»Ша: S-05i 7.89, 12.30, 15.00,
19.00	In 22.00.
0.00 Dobro jutro, dragi poslu-éalci I (Pester glasbeni spored).
8.00	O športu in športnikih: Kegljanje — šrport naših delavcev: B.io Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro; 9.00 Otroška pred-stava: Frane Milčinski: Zvezdica zaspanka (ponovitev). 10.00 Družinski pogovori: 10.10 Dopoldanski simfonični koncert, Peter Iljič Čajkovski: Uvertura 1812, Nikolaj RimsM-Korzakov: Koncert za klavir ta orkester, Svetomir Nasta-sijevič: Sedem srbskih plesov;
11.00	Oddaja za Beneške Slovence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Slovenske narodne in partizanske pesmi. 13.00 Pol ure za našo vas. 15.30 Po naši lepi deželi — Milko Štolfa: Ljudje in kraji ob Neretvi: 16.00 Promenadni koncert; 17.00 Radijska igra — Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi (ponovitev); 18.10 v glasbi ta besedi po deželah francoske Amerike. 20.15 Večerni operni koncert.
21.00	Kulturna kronika — Wiliam
Woods: Kulturno pismo lz Londona. 21.15 V svetu ritmov In melodij — sodeluje Plesni orkester Radia Ljubljana. 22.15—23.00 Nočni koncert sodobne simfonične glasbe, Sergej Prokofjev:	Peta
simfonija. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. 23.00—34.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m. (Prenos Iz Zagreba.)
TEČAJ GORSKIH REŠEVALCEV NA KRI2KIH PODIH
Gorenjski gorski reševalci bodo v kratkem priredili tečaj pri Pogačnikovem domu na Križkib podih. Sodelovali bodo reševalci “ .yseh 17 postaj, kolikor jih je vključenih v komisijo pri PZS. Na zbor bodo reševalci povabili tudi svoje najboljše sodelavce državne lovce, ki so najboljši obveščevalci. Ob tej priložnosti bodo nastopili tudi šolani lavinski psi s svojimi vodniki. Posebnost tečaja pa bo praktična uporaba radijske sprejemne ta oddajne postaje, s katerimi bo letos opremljena naša gorska reševalna služba.
Športni objekti na JESENICAH V KOMUNALNI
UPRAVI
Pred kratkim so se Jeseniški športniki ■ razveselili odloka LOMO Jesenice, jx> katerem je svet za komunalno dejaivnost pri mestni občini prevzel vse športne objek-te v svojo upravo.
Naš kovinarsflci center ima teh objektov že lepo število, nekaj pa jih je treba še dograditi, s čimer vsem pa so imeli športni delavci zelo mnogo opravkov in skrbi, tako da se niso mogli v zadostni meri posvečati pravemu in najvažnejšemu delu, to je Športni vzgoji delovnih ljudi in mladine še posebej.
Gotovo je ta pot najboljša !n največ obetajoča, kajti športni objekti bodo zdaj pod vodstvom strokovnjakov, ki se z enakimi problemi ukvarjajo tudi za obče-ljudske koristi, razen tega pa bodo gotovo tudi razumeli upravičene potrebe àoortnikov za do-grad'lev vsega onega, kar jim je še potrebno. Med eno prvih nalog bodo športniki prikazali svetu za komunalno zgraditev letnega ln zimskega kopališča, razen taga pa postavitev žičnice na Možak-Ido ali Rožco, kar bo lahko še mnogo bolj razmahnilo športno dejavnosti.
•«•••• •••«•• ••»»•• *#««••	»>||#> •••••*••« ••*«•••
j Kupimo toиагпв prikolice
I 12 do 15-tonske in 5 do 6-tonske !	v kakršnem koli stanju
j	Ponudbe pošljite takoj na
!	ДVT0P0DJET JE PIRAN
»••••• «•*«•• «•»••« »•■••« ••*»•>»•«•• »•»»•• ••»»•»
Štev. Doba, ki Jo Imata ta dve
Igrajoča pionirja hokeja na ledu za seboj, je prav gotovo vredna takega priznanja.
Na umetnem drsališču na Jesenicah bo 19. in 20. t. m. spet velik živžav. Gledalci bodo imeli priložnost gledati zanimivo drsalno revijo, na kateri se bo zbralo nad 40 drsalcev iz Ljubljane. Mimo tega pa obetajo jeseniški hokejisti ljubiteljem te panoge več prijateljskih tekem med slovenskimi klubi. V soboto, 12. t m.*, pridejo v goste tudi drsalci in hokejisti z Dunaja.
telesne vzgoje
predvsem o pomanjkanju vaditeljskega kadra, o malomarnem odnosu nekaterih članov in mladincev do društvenega premoženja in drugo. Spričo ugotovitve, da je v društvu le 15 odstotkov članstva iz delavskih vrst, je bilo sklenjeno, da bodo telesno-vzgojni delavci v letošnji sezoni posvečali temu problemu še posebno pozornost, pri čemčr pa jim bodo morali pomagati tudi delovni kolektivi in množične organizacije.
Za predsednika novega upravnega odbora je bil izvoljen Hinko IIaš, njemu pa bodo pomagali gospodar Janko Hrovat, načelnika Hribernik, Sušni kova in drugi.
MT V M
Smučarski klub Jesenice organizira danes meddruštveno tekmovanje v slalomu pod Srcem v Martuljku. Snežne razmere so prav4 dobre. Tekmovali bodo na 500 m dolgi progi. ’ Start bo ob 12. Nastopijo člani, članice, mladinci in mladinke.
Preostali dve prekinjeni partiji s šahovskega šampionata FLRJ
v Novem Sadu sta se končali z zmago Udovčiča nad Ivkovom, Djuraševič in Trajkovič pa sta remizirala.
Mednarodni koledar velikih nogometašev
Letošnja neomenia sezona obeta po koledarju, ki g a je sestavila mednarodna nogometna federacija, izredno pestro mednarodno sezono, vrsto srečanj, pri kaierih ne bodo prišli na račun samo gledalci, temveč tudi federacija sama, ki na takih tekmah tudi pristavi svoj lonec.
Kakor računajo, bo največ zanimanja pritegnilo srečanje, v katerem bo Rusija, prvič po vojni in sploh prvič v svoji nogometni zgodovini, gostovala na tujem, in sicer meseca avgusta v Stockholmu, da vrne Švedom obisk in jih nekoliko potolaži zaradi toče golov, kakršne so bili deležni lani v Moskvi. Dalje menijo, da bo velik naval na blagajne tudi v Stuttgartu, kjer bo 30. marca udarila na novega svetovnega prvaka Nemčijo izbrana enajstorica Italije. Sicer pa se o zanimanju za posamezne tekme konec koncev ne da govoritj z objektivnimi merili, kajti vsak obiskovalec na zelenem polju je tako ali tako vendarle usmerjen po svoje, in to velja tudi za naše. Zaradi tega naj si bralci zanimivost letošnjih mednarodnih tekem ocenijo kar po svoje. Po koledarju je pregled takle:
marca: Španija — Francija v Madridu, Italija — Avstrija in Nemčija
—	Italija v Stuttgartu:
aprila: Anglija — Škotska v Londonu, Francija — Švedska v Pariza, Holandska — Belgija v Antwerpnu, Avstrija — Madžarska na Dunaju;
maja: Irska — Holandska v Dublinu in Švica — CSU.v Švici, Norveška
—	Madžarska v Oslu, Nemčija B — Jugoslavija B v Nemčiji, Švedska — Madžarska v Stockholmu, Danska — Madžarska v Kopenhagenu, Francija
—	Anglija r Parizu, Norveška — frska v Oslu, Španija — Anglija v Madridu, Holandska — Švica v Amsterdamu. Avstrija — Škotska na Dunaju, Finska — Madžarska v Helsinkih in Italija — Jugoslavija v Torina;
junija: Madžarska — Škotska v Budimpešti in Švedska — Romunija v Stockholmu;
avgusta:	Švedska — Rusija in
Švedska — Finska v Stockholmu, obe v Stockholmu;
septembra: Švica — Madžarska v Svici, Jogoslavija — Memčija v Beogradu, Švedska — Norveška v Stockholmu in Madžarska — Rusija v Budimpešti;
o-ktobra: Madžarska — Avstrija^ v Budimpešti, Danska — Anglija v Kopenhagenu in ČSR — Madžarska v Pragi ter Danska — Švedska v Kopenhagenu;
novembra: Madžarska — Švedska v Budimpešti, Francija — Jugoslavija v Pariza, Madžarska — Italija v Budimpešti in Anglija — Španija v Londonu.
Ker je bil sam nase jezen, se je znova vdal pijači, le da to pot zmerneje, ker ji ni hotel dati v roke orožja, da bi njegovo pijančevanje izrabila kot izgovor in ga pustila. Kakor takrat, ko je bil do ušes zaljubljen v Marie Charlet, se je tudi sedaj čas ustavil, kadar ni bil z njo. Dnevi so se mu zdeli brez konca.
Vnovič je začel zahajati v montmartrske kavarne, kjer so njegovi tovariši še kar naprej robantili nad »L’Acadé-m i e« in slepoto javnosti, ki jih ni znala prav ceniti. Znova si je preganjal dolgčas s tem, da se je brezciljno vozaril po pariških ulicah ali pa povsem nepričakovano obiskoval prijatelje. Tako se mu je posrečilo pretolči neko deževno popoldne pri Debussyju, ki je vprav skladal novo opero. Obiskal pa je tudi svojega starega ateljejskega prijatelja Gauzija, ki ga je obvestil o svoji skorajšnji poroki.
»Tako je, oženil se bom. In moja bodoča je une femme parfaite, mon eher,* prava krasotica, silno čutna in strašansko temperamentna. In, ostane naj med nama, imela bo kar čedno dotico.«
Potoval je tudi v Plaisance, kjer mu je Henri Rousseau razkazoval svoje slike, igral na violino in mu prečital brezkončen govor, ki ga je kanil imeti na naslednjem sestanku Comité Exécutif. Drugič je zalezel v njegovem kletnem brlogu starega jedkarja Desboutina, ki je v raztrgani halji z dolgimi živčnimi koraki meril sobo. Njegova siva griva je bila vsa skrita v oblakih tobakovega dima in hlapih žveplene kisline.
»Ah, mon eher Lautrec, kako prijetno presenečenje! Sédite vendar! Imate nemara pri sebi petdeset frankov? V kratkem se mi obeta nekaj sijajnih kupčij; toda ta moj preklemanski gospodar...«
Ti obiski so mu prinesli kaj malo razvedrila la tolažbe. Narobe: povečali so v njem občutek osamljenosti. Vsi ti znanci
• popolna lena, dragi moj. — Op. pr—,
so imeli dovolj opraviti sami s seboj in jih niso zanimale še njegove tegobe. Cemü naj bi se jim torej vsiljeval? Edini njegov pravi prijatelj je bil Maurice; ta pa je bil zavzet z delom. In kaj naj bi temu dejal: da umira od ljubosumja, da leži ko mora na njem strah, da ga ne bi Myriame zapustila in da jo bo izgubil po lastni neumnosti?
Tako se je jesen nagibala h kraju. Oktober je zaključil svojo vladavino z nadležnimi plohami, da je kar curkoma lilo s streh in kapov.
Nekega jutra, ko se je zbudil, je Henri našel kraj sebe na posteljni omarici majhen šopek in vizitko madame Loubet z voščilom za rojstni dan.
Trenutek pozneje je vdrla še sama v sobo, vsa iz sebe od razburjenja.
»Vse najboljše za vaš rojstni dan, monsieur Toulouse! Uganete, zakaj sem še prišla? Prijeli so ga!«
»Koga vendar?« je vprašal in zehaje sédel pokonci.
»Cailletta. Tisto pošast, ki je lani pozimi zadavil ono dekle!«
»Saj je tudi bil že skrajni čas; že skoraj leto dni bo, kar jo je umoril.«
»In prijeli so ga v Marseillesu. Zamislite si, monsieur, v Marseillesu! Na tisoče kilometrov od tu.«
»Niti celih tisoč, madame Loubet!« se je nasmehnil. »Okoli osem sto.«
»In veste, kako so ga zasačili?« je nadaljevala, ne da bi se dala zmotiti »Hotel je prodati draguljarju enega Izmjd njenih prstanov, ta pa je poklical policijo.«
Med zajtrkom je Henri izvedel še za druge nadrobnosti Caillettove aretacije. Možakar se je boril »ko tiger«. Zlezel je na streho in metal na orožnike opeko. Konec koncev pa so ga le obkolili z vseh strani, ga ukrotili in mu nadeli lisice.
»Zdaj je na potu v Pariz, kjer ga bodo sodili. In če ga m bodo skrajšali za glavo, je pač ni pravice na svetu.«
Kakor druge krati na svoj rojstni dan, je Henri tudi to pot kosil pri materi. In kot vedno sta mu čestitala Jožef in Aneta, katerima sta se pridružili še kuharica in sobarica. Na vso moč si je prizadeval, da bi pri teh, nekam prisiljenih obredih, kakršni so v navadi za rojstne dni, kazal veder obraz in bil videti na moč vesel, da je tako srečno prijadral v štiriintrideseto leto.
Ko se je zvečer pripeljal na Place Vendóme, je jelo deževati Myriame je imela zamudo. Prižgal si je cigareto in nekajkrat živčno puhnil dim v zrak. Kosilo pri materi je še povečalo njegovo slabo voljo in nezadovoljstvo s samim seboj.
Uboga mama! Kakšne križe in težave ima z njim! S svojimi ostrimi čuti je koj zaznala, da nekaj ni v redu; pri srcu jo je stisnilo. Pa tudi njega mučijo dvomi in strahovi... Boji se, da ga ne bi Myriame zapustila, da ne bi začel znova piti, muči ga strah pred brezupno bodočnostjo. Kje bo drugo leto za svoj rojstni dan? Do tedaj ga bo Myriame zanesljivo že zapustila. Da ga sploh še prenaša in mu ne zabrusi, naj gre k vragu s svojimi sumničenji, žaljivimi vprašanji in ljubosumnostjo vred, je vzrok le to, ker je tako čudovita deklica...
Skozi okence kočije, ki je bilo motno od dežja, je videl še poslednje uslužbence, ki so skozi zadnja vrata odhajali domov. Čemu neki ne pride? Kaj jo je zadržalo? Bržkone kakšen prileten, imeniten samopašnež, ki se dela, kot da želi izbrati novo obleko za ženo... Pri tem ji pa piha na dušo... Nemara se mu ona prav zdaj smehlja in spravlja njegovo vizitko za izrez na prsih? In kaj zato? Kaj je to njemu mar? Kakšne pravice ima do nje? Je mar njena krivda, če ga ne ljubi? Kaj mu ni dala več kakor vsaka druga? Toda to mu ne zadostuje! Po vsej sili si želi še nečesa, kar mu ni dosegljivo; zunanjega slepila ljubezni, besed, pogledov, vzdihov in stoletja starih norčavosti ljubimcev v javnih parkih! In če je že moral biti tak bedak, da se je zaljubil, kaj ni mogel tega vsaj obdržati zasai