Posamezna Številka 6 vinarjev. Šlev. 216.	Ljubljane 8 vin. y LjOMjilDi, V (M, 2«. SePMrO 1912.
Leto XI.
ss Velja po pošti:
Za celo leto napre] . K 28'— za pol leta „ . „ 13'— ia četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo celoletno „ 20'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
V	iprail prejemati ■titino K 1-70
ss=== InseratI:-1
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat , . . . po IS v
za dvakrat......13 H
za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popost.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
^Izhaja:;
vsak dan, izvzemši nedelja ln praznike, ob 5. nri popoldne.
nar Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopitarjevi nllot štev. 6. T£c Avstr. poštne hran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Gg. volilci za dopolnilno deželno;borsko volitev v Ljubljani!
Volilna dolžnost in ljubezen (lo nagega mesta nas v torek (lne 24. septembra zopet kliče na volišče. Apeliramo na razsodnost vo-lileev, ki naj nas mirno, a zavestno združi pri volitvi v prepričanju, da je Ljubljana in ž njo vse njeno prebivalstvo od dosedanje svoje politike imela že dovolj škode. Volimo kandidata Slovenske Ljudske Stranke, stranke pozitivnega dela, ki sta
Ivan Kregar,
pasar in hišni posestnik v Ljubljani in
Dr. Lovro Pogačnik,
deželni komisar v Ljubljani.
Komur je resno za koristi in za resničen napredek Ljubljane, bo volil kandidata Slovenske ljudske Stranke!
Za ljubljansko vodstvo Slovenske Ljudske Stranke:
_________Dr. Vinko Gregorič.
Hrvaško-sioveoska edinost.
Prepozno za včerajšnji list, sprejeli smo sledeči velevažni komunike: Opatija, 19. septembra. Na povabilo obojnih strankinih vodstev zbrali so sc v Opatiji zaupniki Stranke Prava, za vse hrvaške dežele in Vseslovenske Ljudske Stranke k političnemu posvetu.
Posvetovanja so se vršila včeraj in danes (18. in 19. septembra) v dvorani pod kupijo hotela »Stefanie«.
Navzoči: Iz Hrvatske reetor magni-ficus dr. P a z m a n iz Zagreba, poslanca razpuščenega sabora Cezar Aka-č i č in S t j e p a n Z a g o r a c, nadalje glavni urednik prof. Segvič; iz Kranjske poslanci dr. Šusteršič, P o v š e in J a r c; iz Dalmacije poslanca don Prod a n in dr. D r i n k o v i c; iz Koroške dr. B r e j c ; iz Istre poslan-
ca dr. L a g i n j a in prof. S p i n č i č ; iz Štajerske poslanca dr. Korošec in dr. B c n k o v i č ter prof. dr. H o h -n j e c ; iz Goriške poslanec F o n.
Odposlanci iz Bosne in Hercegovine so bili v zadnjem trenotku za prečen i vsled obravnav o bosanskih železnicah; njihova opravičba se jc vzela na znanje.
Pretresavalo se je temeljito ves politični položaj hrvaško-slovenskega naroda in pa iz tega položaja izvirajoče posledice ter se je doseglo v vseh točkah popolno soglasje.
Konstatiralo se je, da stremite obe stranki tako v narodnopolitičnih, kakor v kulturnih ozirih za enakimi cilji v duhu programa Stranke Prava in sklenilo se je soglasno ustvariti skupno organizacijo s tem, da se ustanovi Hrvaško Slovenski Zvršilni Odbor.
Nadalje se je sklenilo, da se skliče na dan 20. oktobra t. 1. v Ljubljano
skupščina vseh državnih in deželnih poslancev, ki pripadajo sedaj združenim strankam.
Vršilo se jc temeljito posvetovanje o politični taktiki bližnjega časa v različnih javnih zastopih in tudi v tem pogledu se je izkazalo popolno soglasje.
Ukrenilo se je vse potrebno, da se stalni Hrvaško Slovenski Zvršilni Odbor konstituira v teku prihodnjega tedna in prevzame vodstvo poslov.
Za danes objavljamo samo kornu-| niko, ki naznanja jugoslovanskemu svetu dogodke, ki se nam zde naravnost zgodovinske važnosti. Razume se, da se na to zadevo šc povrnemo. Ves hrvaško slovenski narod bo opatijsko dejanje svojih zaupnikov pozdravljal z največjim navdušenjem.
Strankarski shod socialne demokracije v Nemčiji.
Shod nemške socialne demokracije se je pričel v ponedeljek v Chemni-tzu na Saksonskem in se ga udeležuje 527 zastopnikov. Poleg teh so prišli na shod kot gostje zastopniki avstrijske, ogrske, belgijske, švedske, angleške, francoske in ruske socialne demokracije.
Iz pozdravnih govorov tujih gostov je posebno zanimivo poročilo švedskega delegata državnega poslanca Brantinga, ki je sodrugom povedal, da šteje švedska socialna demokracija že 64 poslancev v državnem zboru in da je dobila pri zadnjih volitvah 29 odstotkov vseh oddanih glasov. Sedaj vlada na švedskem liberalnna stranka, ki je socialnim demokratom ponudila vstop v ministrstvo, kar so pa so-drugi zaenkrat odklonili. Zastopnik belgijske socialne demokracije, poslane de Bronchere je rekel, da ne ostane belgijskim socialistom ničesar drugega kakor generalni štrajk ali pa izpre-memba volilne pravice.
Nato je podal vodja stranke državni poslanec Ebert poročilo o organi-zatoričnem in agitatoričnem delu nemške socialne demokracije v zadnjem letu. V zadnjem letu se je zvišalo število članov za 133.550, tako da ima danes stranka 970.112 članov. Posebno dobro jc vplivala na naraščanje socialne demokracije postava o novih davkih, katero je sklenil nemški državni zbor.
LISTEK.
V domovino.
(Ruski spisal S. Gusev Orcuburgskij. Prcvel F. D.)
Burja je vila, besnela v nočni tmini.
Kakor divja zver, ki se je iztrgala iz tesne kletke na svobodo, jc divjala z rjovenjem in tulenjem po pusti poljani, vzdi-govala oblake snega, bučala po neprodir-nih sibirskih gozdovih, lomila s treskom suhe veje, vzdihovala tisočero vzdihov nad tihimi kočami gluhe zemlje in nameta-vala povsod visoke žamete. Kakor da bi plakala in vzdihovala za nekom, njej sami znanim, izpremenila je ta plač in stok včasih do grožnje in vzdigovala je snežni prah do neba in zopet k zemlji.
Zemlja je spala.
Nikjer ni bilo videti luči. Od nikoder ni bilo čuti glasu čuječega življenja: vse je spalo v težkem snu. Samo tam nekje na strani so škripale vrata.
Kakor da bi vse izumrlo.
Toda glej, skozi burjo sc sliši lajanje psa. Kmalu se je izpremenilo to lajanje v cvileče javkanje. Tako cvilijo psi, kadar so izsledili zver in jo skušajo izpoditi iz brloga. Zdaj žalobno, zdaj besno zlobno se je razlegalo cvilenje in prehajalo od suvajo-čih glasov do zavijanja in od tulenja do hitrega, feesnc-sadirajočega sc lajanja.
Kakor da bi ga kdo sunil v bok, je dvignil Semen v prostorni izbi glavo v temi in prisluhnil. Zaspanec ga je minil in tiho je zaklicali
»Mikolavna!«
Odgovarjalo mu je le tiho dihanje.
Mikolavna!« je ponovil glasneje.
Nekdo sc je obrnil na ležišču in zaspan glas je vprašal:
»Nu?« »Slišiš?«
Zunaj pa je butala burja v stene in okna. V žlebovih jc ječalo, izba pa je tako-rekoč zdihovala pod udari vetra. Toda kljub temu sc jc slišalo skozi ta besni šum kljub temu se je slašilo skozi ta besni šum naravnih sil pasje lajanje prav razločno.
»To je Šarik!« je dejala in prisluškovala Mikolovna: »Kaj mu je pač? Tako zelo laja!«
»To slišim tudi sam ... Morda jc lisica
v kurniku.<
To govoreč sc je gospodar obuval.
Čez trenotek je prasnila vžigalica, za-sinil je ogenček, zatrepetal in vzplamcncl z jasnim plamenom.
»Grem pogledat!« je dejal gospodar, visok, širokoprsat možak, poiskal svetilko in prižgal v njej svečko. Ogrnil si je kožuh, si nadel kapo in sc napotil k durim.
»Senja! Vzemi puško!«, ie rekla žena.
»Čemu?«
»Za slučaj . .
Senja je pomislil.
»No, bom pa vzel ...<■■
In vzel je.
Bila je stara berdanka. Ogledal je petelina na puški, če je v redu, in ga napel,
»Vse je v redu. Če bi bilo treba medveda zvrniti!«
Zaloputnil jc duri in stopil v vežo.
Z nemirom je prisluškovala žena v temni izbi. Toda zopet jo je obvladala moč sna.
Na dvorišču je vrtil vrtinec vetra sneg kakor v kotlu. Komaj je stopil Semen na prag, mu je žc udarila množica snega v lice. Z dvema udaroma mu je odpela kožuh in mu skoro svetilko iz rok izbila. S trudom se jc zavil in stisnil svetilko pod pazduho, da mu nc bi ugasnila sveča. Toda sveča je zagorela s tresočim plamenom in ugasnila. Tedaj jc zamrmral, postavil svetilko v vežo, pripravil puško na strel in se bližal previdno zadnjemu delu dvorišča, odkoder se je slišalo pasje cvilenje.
Ker so ga ovirali sneženi kupi, je odprl s težavo vrata na zadnje dvorišče. Tu je nalahno zažvižgal. Ko jc začutil gospodarja, je pes še bolj zatulil.
Semen jc držal puško na strel in sc previdno plazil, trudeč se v temini sneženega viharja karkoli razločiti. Po poti jc opazil, da laja pes v smeri proti veži in spričo tega ni mogel uganiti vzroka lajanja psa.
Stranka je organizirana v 390 volilnih okrajih. Čc nam očitajo nemški liberalci, je dejal Ebert, da je število naših članov v primeri z našimi volilci, katerih je nad štiri milijone, majhno, po-vdarjam, da so liberalci najmanj poklicani nas kritikovati. Liberalne organizacije so samo v njihovi fantaziji, v resnici jih sploh ni in zato se za vsak mandat tresejo in spravijo celo državo pokonci. Predsednik se je pohvalil, da je stranka po številu članov tudi nemške katoličane prekosiia, ker šteje njihov »Volksverein« samo 690.000 članov. Pritoževal se jc tudi, da sodrugi preveč listov ustanavljajo. Za strankarski list v Goppingenu na VVirtem-berškem jc morala stranka 82.000 mark žrtvovati, da ga je rešila propada. Priporoča tedaj razširjanje, pa ne ustanavljanje novih listov.
Tajnik stranke Braun je podal blagajniško poročilo. Socialni demokratje zmečejo za volitve velikansko vsote denarja. Za lanske volitve v nemški državni zbor je dala osrednja blagajna 900.000 mark, vsega denarja z deželnimi blagajnami skupaj pa so izdali 2,-400.000 mark.
Nato so prišla na vrsto vsa mogoča organizatorična in agitatorična vprašanja. Govornik govori za govornikom in vsak ima svoje posebne želje. Predlogov, o katerih bodo zastopniki gl-tsovali, je že nad 200. Nekaj je tudi takih, ki govore o verskem vprašanju. Večina govori o tem, da naj stranka začne veliko agitacijo med svojimi Č1&« ni za izstop iz raznih verstev.
Nekateri sodrugi so tudi veliki nasprotniki pijanstva. Zato so predlagali, da naj stranka vse oglase v listih glede opojnih pijač zavrača in da naj vse strankine hiše in delavski domovi prenehajo s točenjem opojnih pijač. Najbolj vneto je zagovarjal ta predlog voditelj abstinentnih socialnih demo-kratov Davidsohn, redakter berolin« skega lista »Vonvarts«. Ta pravi, da naj so ljudski domovi raje zapro, ako ne morejo obstati brez prodaje opojnih pijač. V Lipskem so sklenili sodrugi bojkot, žganju. Kakor v zasmeh se pro« daja ravno v Lipskem žganje z imenom »Lipske rcvolucijsko kapljice« (Leipzi« ger Bevolutionstropfen).
Večina zastopnikov je pa bila mnenja, da so ti predlogi preveč radikalni in da ne more noben sodrug po oddaljenih gorskih vaseh agitirati in govoriti brez »žgane kapljice«. Zato so spre«
»Kdo je tam?« — je pomislil; — »je li zver, je H človek?« .
Pes je stekel k njemu in žalostno cvi-lil. Pogladil ga je po glavi in vratu, pes pa ga jc lizal po roki in sc zopet zagnal proti kupu pred vežo s cvilečim, besnim lajanjem.
Nekaj je zaječalo in neki glas je klicaj psa, skušajoč uganiti njegovo ime.
Semen je pripravil puško in nameril,
»Kdo je tu?« — jc vprašal z glasnim, zapovedujočim glasom.
Nikakega odgovora.
Odgovori ... Če ne, bodem streljal!«
Kurnik jc zaškripal.
Nekaj temnega se je zavalilo Semenu pod noge. Stresel se jc in nevoljno sprožil petelina. K sreči jc puška odpovedala službo. Nagovoril ga jc žalosten, slaboten glas:
Rod - ni . . . Nc pogubi me! Drag! Radi Krista!
Nekdo jc držal 7,a rob njegovega kožuha, objemal njegove noge in se valjal v snegu, medtem ko je trgal pes Šarik ž njega obleko s cvilečim lajanjem.
Kdo si?« — jc vprašal Semen surovo.
»Rodni! . . . Starček sem . . . Zablodi! sem! Begunec! . . . Zamrznil sem. Zamelo me je! Moj rodni brat . . . Radi Krista — Boga! . . . Nc odpodi mc , . ,
jeli bolj vodeno resolucijo, da naj so sodrugi žganja kolikor mogoče ogibajo vendar pa ni v to nihče obvezan.
Zborovanje se je vršilo v ponedeljek, torek in sredo, včeraj se je prekinilo, ker napravijo udeleženci izlet.
Na glasovanje je prišel na zborovanju tudi predlog socialnih demokratov \ južni Nemčiji, takozvanih revi-zionistov, ki zahteva, da se vodstvo stranke za nekaj članov pomnoži. Na '.•i način so upali namreč nekaj svojih članov v vodstvo spraviti in dobiti večji vpliv na razvoj stranke. Predlog je bil seveda odklonjen.
Državni poslanec Scheideman je govoril o zadnjih volitvah v nemški državni zbor. Scheideman je bil nekaj časa prvi podpredsednik v nemškem državnem zboru, pa se je moral umakniti s tega mesta, ker ni hotel napraviti običajne avdience pri nemškem cesarju. Prav posebno izbirčen in izrazit ni. Konservativce je ozmerjal s »katilinarci in špekulanti katastrof«. Povedal jc, da je v Nemčiji vsak tretji volilec socialnodemokraško volil in da bi mogla stranka namesto 110 poslancev imeti v državnem zboru 140, če bi bila volilna geometrija prav izvedena.
Ko so še poslanca Landberg dobro ozmerjali, ker je pri zaključitvi državnega zbora pri klicih »Hoch« na cesarja v dvorani ostal, so zborovanje prekinili.
Nemiri v Budimpešti.
Koliko je bilo ranjencev.
Uradno poročajo, da so dne 18. t. m. prepeljali v Rokovo bolnišnico 19 ranjencev, med njimi je en policist, en vseuči-liščnik, en pripravnik, cn bančni uradnik in pa nek gledališčni nastavljcnec. Izvzemši bančnega uradnika so bili vsi s sabljami na glavah ranjeni. Policija je kaznovala 59 aretiranih oseb z denarnimi globami od 10 do 80 kron, proti ključavničarju Gyurgeviču so pa uvedli kazensko postopanje. Policija je včeraj zaplenila socialno - demokraška lista »Nepzawa« in »Volksstimme«. Sinoči je bilo v Budimpešti mirno, kljub temu so patruljirali po mestu policisti, orožniki in vojaki, trge so pa zasedli močni vojaški oddelki. Neki socialno-demokraški voditelj je izjavil, da zbira socialna demokracija vse moči za mesec oktober, ko prične boj za splošno in enako volilno pravico.
Policist Polyak bogat mož.
Za policista Polyaka, ki se je branil napasti opozicionalne poslance, so nabrali že 20.000 kron, ki so jih izročili njegovi ženi. Grof Karoiyi ga je pa nastavil na svojem posestvu in izjavil, da ga plača tudi ob času, ko bo zaprt.
Dvoboji poslancev.
Popoldne dne 19. t. m. sta se streljala vladinovec Bela Rudnay in Košutovec Štefan Zlinsky. Ranjen ni bil nihče. Nadalje sta se sabljala vladinovec Geza Kubiny in poslanec ljudske stranke Jurij Smerecsani. Kubiny je bil lahko ranjen na glavi.
Previdni Košut o položaju.
O položaju je izjavil Košut nekemu Časnikarju: Položaj je preveč zmeden in
Dovoli mi, da prenočim v tem-le stogu*) sena . . .«
»Begunec! ... je zamolklo zamrmral Semen, — »kako si se pa znašel tu v stogu?«
»Zablodil sem ... po neprodirnih gozdovih sem blodil... celo leto ... Šele mraz me je pregnal... jutri me izroči oblastvom, naznani me, samo to mi dovoli, da tu v stogu prenočim . . . Onemogel sem . . . Otrpnil od mraza! . . .«
Starček se je valjal ob Semenovih nogah.
»Pojdiva!« je rekel Semen, »kdo bo prenočeval pozimi v stogu, Pojdiva v izbo!
Šarika je odgnal s puškinim kopitom.
»Rodni,« je dejal starček: »jaz tudi tu lahko prenočim.«
»Idi!« je zakričal srdito Semen.
Šel je v izbo in starček se je vlekel počasi za njim.
Pes ju jc spremljal godrnjaje, cvileče lajajoč . . .
Duri, ki jih je zaloputnil, so razbudile Mikolavno in prestrašena žena jc plašno dvignila glavo. Ker jo je ovirala tema, ni razločila prišlecev.
Nekaj, tako se ji je zdelo, zre nanjo s čudno svetlikajočim se očesom.
»Kdo je to? Bog večni nas varuj!« je zašepetala Mikolavna in se prekrižala.
Toda trepetajoči, sinji svit, ki se ji je zdel kakor neznan čudež, je vzplamenel z jasnim plamenom in osvetlil temno notranjščino izbe. Tedaj je prižgal Semen svečo in dejal:
»Vstani, žena, nekdo bo prenočil. Glej, gosta sem ti pripeljal,«
j tako pretiran, da lahko vsaka neprevidna beseda škoduje. Gotovo je lc, da opozicija tega strašnega boja ni zato pričela, da ga zopet brez vsakega sadu preneha. Prerok nočem bili in nc morem o zasedanju delegacij na Dunaju ničesar izjaviti. Če listi poročajo, da namerava vlada poslati na Dunaj policijo, ki sc bo morala peljati čez avstrijsko ozemlje, morem le reči: Tisza je sioril že toliko neverjetnih stvari, da je tudi to mogoče. — Kakor znano, Košut m bil že prvotno zavzet za najhujši boj z vladno stranko in je nastopal za sporazum-ljenje, ker splošne volilne pravice nič manj ne sovraži kakor Tisza sam.
Lukacsu očitajo, da je za volitve poneveril štiri milijone.
Prejšnji državni tajnik fin. min. Zoltan Dezi objavlja v »A Napu«, da hoče dokazati z akti, da so z vednostjo sedanjega ogrskega ministrskega predsednika in po njegovi volji, ko je bil Lukacs finančni minister, poneverili ob volitvah za strankarske namene štiri milijone kron. To je zvedel že pred meseci, a je molčal, ker je mislil, da se položaj mirnim potom raz-vozlja. V zadnjem zasedanju je v tej zadevi vložil interpelacijo, a zaradi takratnih dogodkov v državnem zboru nisem prišel do besede. Poleti mu je grof Andrassy rekel: »Pusti to stvar. Ogrska ima žal v inozemstvu tak slab glas, da bi tako odkritje ugledu dežele še bolj škodilo.« Po zadnjih nasilstvih pa Desy noče več molčati in zahteva, da naj Lukacs, predno odstopi, poneverjeno vsoto vrne državnemu zakladu. Lukacs je pa izjavil, da se ni niti ena krona poneverila, ker vse številke nadzoruje državni računski dvor, ki bi bil gotovo defravdacijo opazil.
Boji no Balkanu.
Malisori oblegajo Skader.
»Kolnische Zeitung« poročajo iz Skope!j: Malisori oblegajo že tri dni Skader. Vali Galib paša se jc vrnil iz Carigrada v Skopi je s pooblastilom, da porazdeli Albancem orožje. Turški ministrski svet je sklenil, da odpošlje eno divizijo v Skader proti Malisorom.
Bulgarsko - srbsko . grška zveza.
Londonski poučeni krogi trde, da sc je že sklenila obrambna zveza Bul-garije, Srbije in Grške.
Bombe v Aja Sofiji.
Bulgarski anarhisti so skrili v predclvorani mošeje Aja Sofija v Carigradu pod preproge bombe, a otroci so jih opazili in prepodili. Le enega osumljenca so prijeli. Policija sicer trdi, da to ni res, a ji nihče ne veruje.
Srbi proti nasilstvom Albancev.
Srbsko prebivalstvo 32 vasi v okraju Kumanovo je izročilo kajmakanu protest radi anarhije in nasilnosti Albancev.
Vojaške priprave v Srbiji.
Kljub vladnim dementijem sc v Belgradu obravnava kot javna tajnost, da nastopi Srbija z orožjem. Trdijo, da se Srbija z vso naglico pripravlja na vojsko in da izvede dne 23. t. m. delno mobilizacijo.
Gospodarska kriza v Bulgariji.
Radi trajne agitacije makedonskega revolucionarnega odbora in časopisja, ki zahteva, da naj Bulgarija napove Turčiji vojsko, da sc izsili samoupravna Makedonija, se ne upajo v Bulgariji ustanavljati novih industrijskih podjetij in razširiti delovanje obstoječih tvornic. Veletrgovina se je za polovico znižala. Tudi denarja, zlasti manjšim trgovcem, zelo primanjkuje.
Srbska agitacija v Stari Srbiji.
Iz Skopelj, Plcvlja in iz Peči se poroča, da prihaja med srbsko prebivalstvo veliko srbskih agitatorjev, ki pozivajo prebivalstvo, da naj zagrabi v Stari Srbiji in v Novem Pazarju za orožje, da pribori samoupravo Stare Srbije in Novega Pazarja. Poveljnik makedonske armade, Ibrahim bej, je zato sklenil, da odpošlje eno pehotno divizijo v Novi Pazar.
Pred Skadrom Je zbranih 15.000 Albancev.
Na ravnini Zadrina je zbranih do 15.000 Albancev, ki hočejo napasti in osvojiti Skader. Pridružiti se nameravajo Miriditom in Malisorom, ki oblegajo Skader.
Nadomestne volitve v Bosni.
Dne 26. t. m. se vrše nadomestne volitve v III. srbski kmečki kuriji Jajce, Travnik, Senica in Vakuf. Dozdaj kandidira en sam kandidat, Jakob Popovič iz Jajc.
*) S t o g je kopa sena.
(Dalje.)
NOVA MINISTRA.
Z Dunaja poročajo, da je gotovo, da postane trgovinski minister dr, Schuster pl. Bonnott. Poljedelski minister postane najbrže sekčni načelnik dr. Lepar.
KARDINAL LEGAT VAN ROSSUM
se je pripeljal 18. t. m. ob 4. uri popoldne v Trident, kjer so ga slovesno sprejeli. Vse hiie so okrašene z zastavami. Dne 19. t. m. je po slovesni maši v stolnici blagoslovil semeniško cerkev. Ob 5. uri popoldne se je odpeljal v Briksen.
ZASEDANJE DELEGACIJ,
Odsek avstrijske delegacije za zuna-nje< zadeve zboruje 26. t. m. ob 10. uri dopoldne, finančni odsek pa v torek 24. t. m. Iz Budimpešte se odpelje k zasedanju delegacij 60 ogrskih opozicionalnih poslancev, ki bodo poizkušali kot poslušalci motiti ali pa celo preprečiti zasedanje.
LAŠKE VOJNE LADJE KRIŽARIJO PRED DARDANELAMI.
»Stampa« poroča, da laške vojne ladje neprestano križarijo pred Dardanelami.
KITAJSKO POSOJILO.
Kitajska vlada jc najela pri neki zasebni angleški banki v Londonu 10 milijonsko posojilo, dasi je angleška vlada v Pekinu proti najetju posojila ugovarjala.
Dnevne novice.
+ Podli napadi. Dr. L. Pogačnik, kandidat S. L. S. za deželnozborske volitve v Ljubljani, je mož, kateremu ne more živ krst ničesar očitati, bodisi glede osebne poštenosti, bodisi glede njegovih zmožnosti. Vedno takten, koi'ekten in marljiv delavec vselej in povsod. Ker ga liberalna stranka iz stvarnih razlogov ne more napadati, zato so ga začeli po stari navadi pso-vati. »Dan«, številka 262. piše, da je dr. Pogačnik »predsednik čukarske organizacije in da je povodom čukar-skih slavnostij tudi parkrat že mirii-striral. Sedaj ima pri deželnem odboru svoje korito, katerega se prav pridno drži, kar ima čisto prav.« To piše list učiteljev, ki imajo nalogo razširjati omiko. Tudi »Slovenski Narod« si ne da vzeti pravice, obliti kandidata z gnojem in imenuje dr. Pogačnika »paradnega generala vseh Čukov, kateremu so klerikalci pomagali do višje stopinje, čeprav nima vseh izpitov.« Treba je imeti precej nesramnosti, da se kdo predrzne tako lagati. Dr. Pogačnik ima vse iuridične izpite, odvetniški izpit, izpit pri deželni vladi in zraven še trgovski izpit, torej več kakor vsi liberalni doktorji skupaj. On je že par let pri deželi v službi, pa ni še v, 8. činovnem razredu, dočim je prazni Ribnikar kljub temu, da nima izpitov za tržno nadzorstvo, že 5 let v 8. činovnem razredu. O drugih liberalnih glavah smo že včeraj svoje povedali. Ali je mogoča večja perfidnost? Potem pravi »Narod«, da je dr. Pogačnikova kandidatura nezdružljiva z njegovo deželno službo, češ, da bo kot uradnik lahko uradno oblast zlorabil in se potem lahko skliceval na poslaniško imuniteto, češ, saj se mi ne more kot poslancu ničesar zgoditi. Kakšne tra-parije! O ta ljubezen do uradništva! Če smejo biti državni uradniki poslanci državnega zbora, smejo biti tudi deželni uradniki poslanci v deželnem zboru, kjer se gre samo za gospodarske zadeve. Vsak poštenjak pa mora priznati, da stoji dr. Pogačnik tako visoko nad liberalnima kandidatoma, da bi ga ponižali, ko bi ga hoteli primerjati z njima I
-i- Na kanonično vizitacijo in bir-movanje v dekanijo Idrijo se je odpeljal prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič.
+ Za Ljudski sklad so darovali meseca avgusta: državni poslanec Hladnik 91 kron; državni poslanec Jarc 30 K. Po 20 K: presvitli knezoškof, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Zajec, župnik Miiller 12 Iv. Po 5 K: dr. Der-ganc, dr. Stoje, L. Smolnikar, ravnatelj Traven, Rašica, župnik Petrič, prof. Dermastia in dva neimenovana. Po 4 K: urednik Kerhne, ravnatelj Jovan, ravnatelj Štrukelj, Iv. Ogrin in neimenovan 3 K. Po 2 K: župnik Barle, konc. Jerič, dr. L., dr. L. Po 1 K: kan. Čekal, dr. Mal, Ložar, M. Natlačen in dva neimenovana. — Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
— Srednješolstvo. Profesor na gimnaziji v Ljubljani dr. Anton Filgl je prestavljen v Kromeriž in je imenovan za prov. učitelja na omenjenem zavodu bivši suplent, na državni realni gimnaziji v Gradcu dr. Anton Heu.
— Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet. v Krškem je imenoval na mesto obolelega .učitelja Franca Grailanda bivšo učiteljico v Novem mestu Marijo IUadnik za suplentinjo na ljudski šoli v Mokronogu. — Kranjski deželni šolski svet je pripustil bivšo prov. učiteljico v Ribnici Marijo Rus k brezplačni šolski praksi na ljudski šoli v Ribnici,
—	Velik nedostatek ob JuZnl Že-
leznici na Glincah in ob Rožni dolini je dejstvo, da tam ni nobenega odprtega prehoda preko železnične proge.
V	Rožni dolini in v bližnjih naselbinah stanujejo večinoma delavci, ki morajo biti v določenem času na delu, toda ne morejo preko proge, ker so pregra-je zaprte zaradi vlakov. Tu se je pripetilo že več nesreč, ker ljudje uhajajo preko zaprtih pregraj. S primerno malimi stroški bi se dali napraviti prehodi pod železnico, s čemur bi se v prihodnje odvrnile velike smrtne nesreče. Južna železnica, kakor tudi drugi javni farktorji se opozarjajo na te nedostatke, katere naj skušajo v interesu varnosti življenja odpraviti.
—	Požar. Včeraj dopoldne je pričela goreti kovačnica Mihaela Hromca v Sncberjih. Domači so ogenj pogasili, da je pogorela le streha in tako obvarovali sosednja poslopja pred poza-,'ora.
—	Iz Št. Vida nad Ljubljano. Naši du-najski romarji — 40 po številu — so se zdravi in veseli vrnili domov ter ne morejo prehvaliti lepih dni, ki so jih prebili med gostoljubnimi in prijaznimi Dunajčani. — Na vse podle izbruhe po liberalnih listih, »kako smo bili Slovenci lačni in da so nas grizle stenice«, bomo pa odgovorili s tem, da bomo v nedeljo napolnili Cebavovo dvorano, kjer bo govoril o evharističnem kongresu gosp. župnik Zabret.
—	Nevarno je obolel g. Ludovik Jen« ko .župnik v pokoju na Skaručini. Priporoča se sobratom v molitev,
—	Čez čas pride vse na svetlo. V sredi meseca februarja t. 1. sta bila Emiliji Os-vald, posestnici v Plešu na Kočevskem poškodovana dva živinčeta: ena krava in pa krog enega leta star junec. Po zlobni roki sta bila obadva živinčeta ponoči v hlevu udarjena s sekiro po glavah s tako silo, da nista bila niti krava in nc junec za nobeno rabo več in je morala posestnica Osvald junca po preteku dveh mesecev zaklati in polovico junčevega mesa uničili; kravo, ki se ji je vsled poškodbe cedila neka tekočina iz ušes, je pa nekoliko pozneje vzel konjederec med crkovino. Osvald je imela okrog 400 K škode, ne da bi bila zvedela za storilca. — Ali vse pride na dan: Emilija Osvald se je nekoč radi neke obdolžitve poljske tatvine sprla z Magdaleno xMihič iz Novih lazov na Kočevskem. Povodom razprave pri občinskem uradu sta se tako močno kregali, da sta si druga drugi v obraze pljuvali. Vsled tega spo-reka je bila Mihič tako srdita, da je Osval-dovi obljubila, da jo bode ta žc pomnila. Takoj po poškodbi živinčet je začela Osvald sumiti Magdaleno Mihič in njenega sina Alojzija; a vendar ni hotela tega naznaniti, temveč je čakala, da kaj gotovega izve o storilcih. — Pred kratkim se je pa stvar popolnoma razglasila. Magdalena Mihič in njen sin sta bila na njivi na delu; Osvald je pa šla po neki stezi blizu Mihi-čeve njive ter se v bližini skrila za neki grm in poslušala pogovor, ki sta ga imela Magdalena Mihič in njen sin Alojz o poškodovanju Osvaldove živine. Mati je sina učila, da ne sme o stvari nikomur nič povedati, ker bi bila oba zaprta in bi morala stroške in odškodnino za poškodovano živino drago plačati. Storilca se bosta morala sedaj zagovarjati pred sodiščem.
—	Letovišča na Gorenjskem. Iz Medvod. Približala se je jesen in letoviščarji se vračajo zopet v mesto. Letos smo imeli v Medvodah posebno veliko letoviščarjev. Naj bo dovoljeno neke rodbine omeniti; med drugimi so bile rodbine: Fabian, Dro-fenig, Giontini, Vodušek, Miklavec, Sušnik, Pollak, Verderber, Petrič, Doberlet, Agler, Konig; vrhtega so bile še posamezne osebe. Samo pri g. Jarcu jih je bilo 110. Vsajto leto prihaja vedno več letoviščarjev semkaj. So pa tudi mnoge ugodnosti tukaj, katerih drugod ni. Blizu Ljubljane, pri kolodvoru, zdrav zrak. Voda Sora je prav zdrava za kopanje. Lepa stanovanja. Ljudstvo mirno, Letošnje letoviščarje hvalijo ljudje, ker so bili jako mirni in so se jako lepo obnašali. G. Jarc bo prenaredil še nekoliko stanovanj za letoviščarje in tako upamo, da jih pride prihodnje leto še več!
—	Umrl je v Kostrelnici pri Litiji gostilničar g. Antort L o v š e.
—	Zlata poroka. K včerajšnji notici o zlati poroki vpokojenega železn. mojstra L o v r a F a t u r in njegovo žene Jožefe, roj. S e d m a k , dostavljamo, da sta zlatoporočenca stariša naše ugledne pisateljice, gdčne Lee Fatur, znane in priljubljene zlasti bralcem »Dom in Sveta«.
—	V Ameriki umrla Slovenka. V Cle« velandu je umrla nagloma Slovenka Julija Slapnik v starosti 31 let. Pokojnica je prišla v Ameriko pred dvema letoma in zapušča soprori- ;n tri male otročiče.
—	Slov -v sirotišnica v Ameriki.
V	slovenskem ec.sopisju v Ameriki se propagira misel za ustanovitev vseslovenske sirotišnice v Ameril v
—	V Ameriki r onesrečeni Slovenci. Dne 24. avgusta se je ponesrečil v rudniku v Oak Creek, Colo., rojak Josip Vidic. Pri delu rnu Je zmečkalo obe no«
gi. Pri amputaciji noge jo uiurl. Pokojnik zapušča pet nedoraslih otrok in ženo. — Iz Ilackett, Pa., poročajo: Dne 19. avgusta se je ponesrečil rojak Jožef Petač. Zgodaj zjutraj so ga našli na Baltimore in Ohio železniški progi mrtvega in vsega razkosanega. Ne ve se pa, ali se je sam ponesrečil v pijanosti ali so ga napadli in oropali, nakar so ga položili na železniški tir. Kakor zatrjujejo okoli sosedje, so v usodni noči slišali v okolici kakih 10 strelov. — Dne 21. avgusta je v Miami blizu Globe, Ariz., ubilo rojaka Franca Škoclata. Ko je delal v rudniku, je zgubil ravnotežje in padel 230 čevljev globoko; bil je na mestu mrtev. Zapušča ženo in šest otročičev, najstarejši je star šele osem let, najmlajši pa eno . leto. Ponesrečeni je bil doma iz vasi Podgora pri Dobrem polju na Dolenjskem, star je bil okoli 37 let.
— Umrla je 19. t. m. v Krnici Helena Poklukar, sestra umrlega bivšega deželnega glavarja. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9. uri.
Slomškove slike v velikosti 70 X 58 cm se dobe v Katoliški Bukvarni samo šc z okvirjem pod šipo. Cena za večbarvno sliko z navadnim okvirjem 14 K, z boljšim okvirjem 16 K.
Novice s Hrvaškega.
h Aiera oporoke dr. Laudenbacha.
Svoječasno je »Slovenec« žc poročal, da je zadevo s to oporoko vzelo v roke državno pravdništvo v Osjeku. Preiskovalni sodnik je sedaj končal svoje delo in oddal spise državnemu pravdništvu, ki gotovo dvigne obtožbo proti ženi pokojnika in njenemu bratu, pravoslavnemu župniku. Preiskovalnemu sodniku se je namreč prijavila neka priča, ki je izjavila, da je videla spisano oporoko, v kateri je zapustil dr. Lau-denbach »Hrvatskemu domu« v Vukovaru dve svoji hiši in 100.000 K v gotovini. Zanimivo je nadalje, da manjka med spisi pokojnika samo en sveženj, in to tisti sveženj, ki je obsegal dokumente, glasom katerih je dolgoval brat žene dr. Laudenbacha, pravoslavni župnik, pokojniku večje vsote, med tem tudi menični dolg 4000 kron. Verjetno je torej, da je pravoslavni župnik pomagal pri uničenju oporoke, ker se je šlo tudi za njegovo korist. O razpravi bomo poročali. Vredno se nam zdi opomniti na jugoslovanske liberalne liste, ki iščejo najmanjše dlakice na katoliški duhovščini, kako se drže sedaj rezervirano! Bog ne daj, da bi storil kaj takega kak katoliški župnik, tržaška »Edinost« n. pr. bi omedlela nad pohujšanjem!
h Umrl je v Zagrebu časnikar g. fvan Souvan, sin ljubljanske trgovske rodbine. Rojen je bil leta 1848. v Ljubljani. Dovršil jo gimnazijo in vseučilišče. Udeležil se je okupacijske ,vojne v Bosni, potem pa došel v Zagreb in vstopil tam v uredništvo »Agramer Zeitung«, kjer je ostal nepretrgoma vsa leta do letošnje spomladi, ko je list nehal izhajati. Pokojnik se je zlasti posvetil prevajanju hrvaških pisateljev in literarni kritiki.
h Smrt zaslužnega redovnika. V Mostaru jc umrl 731etni frančiškanski pater fra Nikola Šimovič; zača-sa okupacije je bil mostarski župnik ter je s svojimi župljani in šolsko mladino šel naproti generalu Jovanoviču in njegovim četam in jih pri Čekerku pozdravil. Leta 1875. je bil v deputaci-ji, ki je cesarja, ko se jc mudil v Dalmaciji, prosila, da Bosno in Hercegovino priklopi monarhiji
h Oklofutan policijski šef. K sarajevskemu policijsk. šefu je prišla pred nekaj dnevi neka V. G., hči umirovljenega uradnika, in zahtevala, da se aretira general Varešanin, ki da jo zasleduje z ljubavnimi nameni. Policijski šef je videl, da je dekle slaboumno, a da se je odkriža, je fingiral sestavo zapisnika. Drugi dan pa pride dekle zopet k njemu z vprašanjem, je li general že zaprt, nakar je šef odgovoril, da je. Takoj na ta odgovor pa je že dobil med klicem: »Vi lažnjivec!« klofuto. Stražniki so odvedli dekle v bolnišnico.
h Umrla je v Sarajevu 73 letna Vasilikija Petraki-Petrovič, udova bivšega sarajevskega podžupana Petra Petraki - Petrovič in mati sedanjega avstro-ogrskega konzula v Aleksandri-ji, Aristotela Petrovič, bosenskega sa-moborskega poslanca dr. Diogena Petrovič in okrajnega predstojnika Sokrata Petrovič. Pokojnica je bila. po Bodu Albanka.
h Iz Osjeka so izgnali dijaka Ga-logažo, ki je bil v Jukičevem procesu oproščen in nato iz Zagreba izgnan. Galogaža jc prišel v Osjek, da bi nadaljeval svoje študije, a so ga takoj prijeli in za tri leta izgnali.
h Tatinski vegetarianci. V Zagrebu so zasačili četvorico: 2 delavca, eno žensko in nedoletncga dečka, ki so že dolgo časa kradli zelenjavo in druge pridelke v maksimirski okolici. Pri hišni preiskavi so našli v njihovem sta-
novanju cele zaloge nakradenih po-vrtnin.
h Umrl je v Samoboru c. in kr. višji ranocelnik v pokoju in bivši okrajni zdravnik v Bjclovaru Ivan Boniscli, star 99 let.
Žaga je raztrgala v ICobiljdolu v Bosni delavca Bajra Bajroviča; šel jc mimo stroja na nevarnem in zato prepovedanem mestu ter svojo neprevidnost plačal s smrtjo.
Berač zaklal kmeta. Na velikem letnem sejmu v Biškupcu pri Varaždi-nu je nek berač pivcem za denar igral na harmoniko. Ko so mu nehali plačevati, jc hotel oditi, kar mu pa dva kmeta nista pustila. Začelo se je prerivanje, nakar jc berač potegnil nož in zabodel enega obeh kmečkih posestnikov: Ivana Bogoviča naravnost v srce, da je na mestu umrl.
a Poizkušen samoumor Hrvata v Ameriki. Ameriški listi poročajo: Vinko Krepenc, rodom Hrvat, star 45 let, oženjen, stanujoč v Rockdalu, je bil dne 22. avgusta aretovan, ker je oskrunil svojo 121etno hčerko Marijo. Obtožili sta ga njegova žena in hčerka. Mož zanika dejanje. V ječi je štiri ure pred zaslišanjem poizkušal izvršiti samoumor. Pojedel je namreč v samomorilnem namenu kos navadnega pralnega mila, ki vsebuje mnogo luga, in ta mu je ožgal grlo in želodec. Našli so Kre-pcnca ležečega na tleh v nezavesti. Poklicani zdravnik ga jo spravil k zavesti in mu olajšal bolečine. Zaslišanje je bilo preloženo.
Primorske vesti.
p Kraška romanca se je z Dunaja srečno povrnila zdrava in vesela dne 18. t. m. — pa ne peš, ampak z vlakom do Na-brežine ter v Pliskovico z vozom. Spremljal jo je oni g. sprevodnik, ki jo je na Dunaju izročil samostanu ter je med dobrimi Nemci zanjo nabral z ozirom na njeno starost 600 K, od katerih se 450 K naloži v hranilnici, da se ji bode pošiljalo mesečno po 15 K. Dobra ženica bo na starost lepo preskrbljena z malim »penzijonom« ter bo v najprisrčnejši hvaležnosti molila za svoje dobrotnike.
p Na pazinskih gimnazijah. Pazin je zopet oživel. Vrnilo se je dijaštvo obeh gimnazij. Za prvi razred c. kr. hrvatske gimnazije se je oglasilo na novo okoli 50 učencev, oziroma učenk, za italijansko deželno real - gimnazijo blizo 40. Kakih 10 se je oglasilo za c. kr. učiteljsko pripravnico. Skupaj torej okoli 100 novih dijakov v tako malem mestecu kakor je Pazin. Kje naj se najdejo za toliko dijakov dobra, poštena stanovanja, ki so glavna podlaga, da mladi dijak prospeva, da se ne pokvari? Dijaki v Pazinu so primora-ni najemati stanovanja, kjer ga sploh dobe, naj si bo v še tako neprimernih prostorih. Ker stranke čutijo, da si dijaki ne morejo stanovanj lahko prebirati, se tudi ne potrudijo biti dijakom ono, kar bi jim po božji in človeški postavi morale biti, namreč namestniki staršev. Zadovoljne so, da dobe mesečno pogojeno plačo ter za njo dajo primerno slabo stanovanje in hrano, za dijakovo ponašanje doma in v šoli se pa ne zmenijo. Mora sc torej velika napaka imenovati, da sc je poleg c. kr. hrvatske gimnazije dovolila v malem Pazinu še deželna italijanska. Za to bi se kje drugje našel vendar primernejši prostor, kjer jc več laškega življa. Po pametni človeški razsodbi naj bi imele šole edino namen vzgojiti vsakemu narodu, vsaki deželi primerno število inteligence, ne pa da bi se z njimi' nasprotovalo kaki drugi narodnosti. Goji se v njih v prvi vrsti narodno sovraštvo, druga vzgoja se pa zanemarja. Poleg tega je pa Pazin hrvatsko mesto. Najboljši dokaz za to je, da v Pazinu redno še nikdar ni bilo italijanske službe božje, oziroma italijanskih pridig, marveč vedno hrvatske. Celo sv. maša se je čitala v staroslovenskem jeziku, kakor sc šo sedaj pojeta berilo in evangelij v slavetu. Italijani, oziroma italijanaši so v Pazinu samo mimogrede. Tem na ljubo pač ni bilo primerno dovoliti italijansko real-gimna-zijo v Pazinu ter tako otežkočiti vzgojo potrebne hrvatske inteligence.
p Superdreadnoughti v Avstriji. Kakor se poroča, bo dobila tudi Avstrija superdreadnoughte, to je vojne ladje po 24.000 do 26.000 ton, katere bodo opremljene z 35 cm topovi, med tem ko imajo dreadnoughti Viribusovega tipa topove po 30'5 cm. Za to bo treba zopet šteti 300 milijonov kron v treh obrokih. Prvi obrok se postavi že v mornarični proračun za leto 1913.
p Dopolnilne občinske volitve v Gorici sc vrše za tretji razred 30. septembra, za drugi razred 3. oktobra, za prvi razred 5. oktobra. Goriški občinski svet je v svoji seji 18. t. m. od 268 deželnih reklamacij ugodil samo dvema!
P Vandalizem v sredini Istrije. v \
župniji Lindar so pred kratkim hudobneži onečastili kapelico Srca Jezusovega, ki jo bila šele pred par leti blagoslovljena. Podobo Srca Jezusovega so masakrirali ter potem vrgli na bližnji vrt. Sicer pa tak zločin v srednji Istriji ni nič novega. Na ljudskem vrtu v Pazinu jo podoba žalostne Matere božjo tako poškodovana, da ni več niti za spoznati, ln potem Kalvarija nad Pa-zinsko jamo! Kapela ima vsako leto na inovo potrte šipe, stacijoni so pa taki, da niso za pogledati. Kar je bilo nekdaj mestu v čast, jc sedaj v veliko sramoto. In temu ni toliko kriv zob časa ko zlobnost pazinske »mularije«.
p Vreme v srednji Istriji sc jo nekoliko popravilo, četudi ne šc popolno. Ko bi vsaj sedaj postalo toplo in suho, imeli bi letos Istrijani vsega dovolj, kruha in vina, četudi bolj kislega, Slabše je samo po tistih krajih, kjer jc bila toča.
p Ni imel sreče na begu. Mladega tiča Koželja, ki je poneveril v Gorici tvrdki Hedžet in Koritnik 3500 K, je prijela ko-menska žandarmerija v Nabrežini. Imel je pri sebi še ves denar razun devetih kron, ki jih je zapravil. Koželja so pripeljali v goriške zapore.
p Avtomobil je povozil 60 let starega kmetovalca Franceta Semoliča iz Komna. Semoliča so prepeljali v tržaško bolnico.
p Hud pretep. V Žminju je neki Mihael Sgornba vrgel v prepiru na Martina Roj-nika 5 kg težak kamen, da mu je glavo razbil. Stanje ranjenca je nevarno.
p Nesreča v ladjedelnici. V ladjedelnici »Danubius« v Reki se je nevarno poškodoval 18letni Franc Prime, doma iz občine Trnovo na Notranjskem.
p Drzna tatvina se je izvršila v Trstu na Korzu. Trije vagabundi so kar meni nič tebi nič iztrgali nekemu gospodu uro in verigo ter stekli. Gospodu se je posrečilo enega zagrabiti, katerega je potem sprejela v svoje varstvo policija; piše se Natale Lončar in je doma iz Kopra, star je 20 let, p Smrt pod mezgom. V Selcih na otoku Braču je šlo več malih dečkov, med katerimi se je nahajal tudi devetletni Vicko Vrsalovič, nabirat drva. Imeli so seboj mezga, katerega je hotel imenovani Vicko jahati, a se je po nesreči z eno nogo zapletel v stremen in omahnil nazaj. Mezeg se je preplašil in vlekel ubogega fantiča za seboj. Ko so mezga ustavili, je bil deček že mrtev.
p Umrl je včeraj ponoči višji stavbni svetnik in načelnik stavbinskega urada pri namestništvu v Trstu gospod Karel Oberst. Umrli je bil rodom Dunajčan.
p Reški postrežčki. Pred nekaj dnevi je potoval skozi Reko dr. P. Karlič, tajnik Dalmatinske Matice. Oddal je postrežčku kovček, naj mu ga nese na parobrod. Ta postrežček je oddal kovček tovarišu, in ta poslednji zopet drugemu, tako da se je nazadnje kovček našel mesto na parniku za Dalmacijo, na onem za Novi. Dr. Karlič, ki je imel v kovčeku važne rokopise, je ostal v Reki in prijavil policiji, ki je naposled izvedela, da leži kovček na bregu v Novem, a je prerezan. Tat ga je dobil na parniku, a ko je videl, da ni razun rokopisov nič vrednosti, ga je vrgel v morje, kjer se je več važnih rokopisov pokvarilo, med temi neko delo, na katerem je dr. Karlič delal več let.
III. AVSTRIJSKI PROTIALKOHOLNI KONGRES
zboruje od 22. do 24. septembra v Solno-gradu. S Kranjskega se ga udeleže — kolikor znano — deželni odbornik dr. Pegan z gospo soprogo in deželni uradnik dr. Fr. Logar kot zastopnika dežele Kranjske, dalje. dr. Krek in urednik »Zlate dobe«. — Na Dunaju se je poklonila deputacija protialkoholnih bojevnikov, na čelu jim baron Vladimir Pražak, od sv. očeta imenovanemu protektorju abstinence, kardinalu Mercierju. V deputaciji je bil tudi zastopnik slovenske protialkoholne organizacije.
Koroške novice.
k Na Koroškem prodajajo srečke »Slovenske Siraže«: Sinčavas: Albin Novak, trgovec. — Celovec: Trgovina slov. kršč.-soc. zveze (hotel Trabesinger). — Črna pri Prevaljah: Kohlen-brand Marija, trgovina. — Št. Vid Pod-junski (St. Veit in Jaunthal) Boštjan-čič Simon, trgovina. — Javorje, pošta Črna: Komprej Janez, trgovec. — Loga-ves poleg Vrbe ob jezern: Mihael Schleicher, trgovec. — Skrbite, da bodo srečke »Slovenske Straže« povsod hitro razprodane!
k Umrla je grofica Adelgunda Orsini Rosenberg, stara 72 let.
.41! imate že Slomškom razgled-niče »Slovenske Straže"?
štajerske novice.
š Slomškova proslava v lavantinski
škofiji. Vse naše dekanije se skrbno pripravljajo, da zadoste ukazu knezoškofa Mihaela Napotnika, naj se 26. september primerno proslavi kot obletnica smrti škofa Slomšeka. — Prihodnjo nedeljo 22. t. m. bodo Slomšekove slavnosti v Gornji Radgoni, govori lv. Luskar; pri Sv, Križu na Murskem polju, govorita nadrevizor Pušenjak in kaplan Štuhec. Predstavlja se igra »Na smrt obsojeni«. — Na Slomšekovi slavnosti v Društvenem Domu všmartinu pri Velenju govori prihodnjo nedeljo poslanec dr. Ver-stovšek. Igra se »Mlinar in njegova hči«.
—	Lepa Slomšekova slavnost se obeta tudi v Šmarju pri Jelšah dne 22. t. m. pri Habjanu. Slavnost se vrši v cerkvi in zunaj cerkve. — V Laškem okraju slavijo Slomšeka v nedeljo 22. septembra v L a š k e m trguv pivnici § 11.; obenem bo pa enaka slavnost tudi vš t. Miklavžu nad Laškim. — Savinjska dolina pa se zbere, da proslavi Slomšeka v P e -t r o v č a h dne 22. septembra v Društvenem Domu. Obenem bo tudi velik mlade-niški shod. Začetek po večernicah. — Okolica celjska ima Slomšekovo proslavo na staroslavnih T e h a r j i h. Mladina igra »Prisiljen stan je zaničevan«. — Lepa slavnost bo tudi v Mozirju za Gornjo Savinjsko dolino po večernicah v hotelu »Ilirija«. — Slovenske gorice imajo svojo Slomšekovo slavnost 22. septembra popoldne pri S v. B e -nediktu v Slov. goricah. — Enaka slavnost bo tudi pri Sv. Martinu niže Maribora. — Največjo Slomšekovo slavnost v korist »Slovenski Straži« pa priredijo naši pristaši v O r m o ž u. Govorita dr. Krek in dr. Hohnjec. Ob tej priliki se ustanovi tudi »Ormoški O r e 1«, Slavnosti se udeležijo tudi Orli iz bližine.
—	V R o g a t c u bo slavnost 22. t. m. v Gaberju v gostilni Elizabete Gobec (»pri Tinču«), — Dne 29. septembra pa bo Slomšekova slavnost v Šmartinu na Paki.
—	Dne 3. novembra pa bodo obhajali Slomšekovo slavlje obmejni Slovenci v Št. Ilju v Slov. goricah. — Prosijo se vsi rodoljubi, da na teh slavnosiih prodajo srečk Slov. Straže vpeljejo. Naj se srečke pravočasno naročijo.
š Slomškova slavnost v Brežicah
se vrši 29. t. m.
š Med ljudstvo! Častno je bila naša Lavantinska vladikovina zastopana na veličastnih prireditvah dunajskega mednarodnega evharističnega shoda. Plamen navdušenja, ki je vzplamtel na Dunaju za sveto stvar, naj se po shodu razširi po naši domovini. Našemu ljudstvu se naj pove, kako veliko je število onih odličnih in učenih mož, ki so se udeležili dunajskih slavnosti, čeravno je »Narodni List« letos v spomladi imenoval evharistični shod »anarhisten kongres«. Dunajski shod je pokazal jasno, da je katoliška cerkev nepremagljiva in da jo niti peklenska, niti liberalna vrata ne bodo premagala.
š Mladinski shod. Iz Žetala se •nam poroča: Na praznik Rojstva Marijinega se je pri Mariji Tolažnici vršil krasen dekliški shod v proslavo jubileja Slomškovega. Prihitele so mladenke od Sv. Trojice, iz Stopre, Rogatca, Sv. Križa in od drugod. Najprej je domači vlč. gospod župnik blagoslovil kaj lepi zastavi mladeniške in dekliške Marijine družbe, nato je sledila pridiga č. gospoda kaplana Kranjca o pomenu zastav in sveta maša. Od pol 1. do pol 3. se je vršilo na prostoru pri cerkvi veliko dekliško zborovanje, ki se ga je mnogobrojno udeležilo tudi domače ljudstvo. Vodil ga je župnik Gomilšek. Pozdravne besede so govorile Neža Jus (Zetale), Ana Gorup (Sto-perce) in Jera Kureš (Sv. Trojica). Neža Jus (Žetale) je deklamovala »Pozdrav mladenkam Marijinih družb«. Slavnostni govornik župnik Gomilšek je proslavljal Slomškovo vrno, rodoljubno, pravično in veselo srce. Mari^ ja Krivec (Žetale) je deklamovala pesem A. M. Slomšku in Neža Mešiček (Sv. Peter na Medvedovem selu): Slava Slomšku! Helena Vogrinc (Žetale) je govorila o pomenu dobre matere. Marija Straus (Zetale) je deklamovala Slomškovo Žalostno pesem, Neža Mešiček (Sv. Peter na Medvedovem selu) pa Slomškovo Pesem Neveste Jezusove. Jožefa Hajnšek (Rogatec) je razložila, zakaj smo Slovenci toliko zatirani in kako potrebno je delo pri »Slovenski Straži«. Nato je nabrala 13 K za »Slovensko Stražo«. Marija Krušič (Zetale) je deklamovala Slomškovo: Pohvala Sv. Križa. Marija Kodrič (Žo-tale) je govorila o pomenu časnikov. Vmes je cel zbor zapl vč Slomškovih psmi. Na shodu je vladalo veliko navdušenje. Nato so bile v cerkvi slovesno večernice in pridiga župnika Go-milška, po kateri je Sla dolga procesija deklet z obema zastavama v žuDuiisko
cerkev.-"*' Cela prireditev je bila lepa proslava Slomškova, polna naukov za našo mladino, pa tudi za odrasle.
š Izpremembe pri južni železnici. Prestavljeni so: začasna asistenta Ivan Klega iz Rimskih toplic v Franzensfeste in Ivan Sabatin iz Laškega trga v Rimske toplice; revident Franc Birnstingl iz Kufsteina v Slovensko Bistrico.
š Nad 600 Tirolcev, oblečenih v slikovite narodne noše, se je vračalo v ponedeljek, 16. t. m. ponoči po južni železnici čez Maribor z evharističnega shoda na Tirolsko domov. Na kolodvoru v Mariboru so imeli skupno večerjo. Vsi so bili veseli in so pripovedovali radovednim Mariborčanom o lepem poteku evharističnega shoda. Krepke in čile Tirolce v bujnih raznovrstnih narodnih nošah je množica ljudstva, ki se je zbrala na kolodvoru, radi njih vzornega, a veselega obnašanja občudovala. Tirolci so imeli seboj tudi puške, kose ,cepce in razno drugo orodje. Pred odhodom vlaka je njih godba zaigrala Andrej Hoferjevo bojno pesem.
š Nemško štajersko učiteljstvo je pretekli teden imelo stanovsko zborovanje v Gradcu, na katerem so sklenili: »Ker je za zvišanje učiteljskih plač potrebno, da deluje deželni zbor, zato pričakujejo nemški učitelji in učiteljice od vseh poslancev, da bodo šli nemudoma na delo . . .« Nemški učitelji so prijazni gospodje, ker vabijo naše poslance tako dostojno na delo za višje plače!
š Požar je v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici uničil pred dnevi veliko gospodarsko poslopje posestnika Gregorja Koren in Jožefa Frešer. Dobro, da je bilo mirno vreme, sicer bi bila v nevarnosti cela Čreš-njaška vas.
š Umrl je pri Sv. Jurju na Ščavnici vrli mladenič Jožef Fras, posestniški sin. Bil je zvest član naših organizacij.
š Občinske volitve v Mariboru se bodo vršile novembra. Da so naši mestni očetje, posebno očka župan dr. Schmide-rer, zelo vljudni, spričuje dejstvo, da dobi vsak volilec kar na dom dostavljen celotni tiskan volilni imenik za vse tri razrede. [. razred obsega 923 volilcev, II. samo 681 in III. 3170. Čudno se vidi, da šteje I. razred, ki obsega največje davkoplačevalce, 142 volilcev več kot II. V I. razred :>o namreč uvrščeni razni uradniki ter časini občani, ki pa niso bogvekako silno močni davkoplačevalci. Uradniki baje celo zahtevajo v nemškem volilnem odboru polovico mandatov tega razreda zase. III. razred si že naprej laste socialni demokrati. Posebno velika je njih korajža sedaj, ko so njih bratci v Gradcu zmagali v III. razredu. Sliši se tudi, da se vsenemška stranka, to je stranka nezadovoljnežev v nem-ikem taboru, pripravlja, da zmeša štrene dosedanji kliki. Razmerje med dr, Schmi-dererjem, ki je že star, in med »mladim« dr. Oroselnom pa je že itak napeto, ker je že javna tajnost, da hoče dr. Orosel dr. Schmidererja izpodriniti. Kakšno stališče bodo zavzeli pri teh volitvah Slovenci, še ni bilo dozdaj nič slišati.
š Dr. Verstovšek ima prihodnjo nedeljo 22. t. m. po rani maši shod Kmečke zveze v Šmartinu pri Velenju.
š Oko mu je iztaknil. Iz Št. Jurija ob južni železnici. Postopač Janez Koprive je srečal pred neko gostilno v Šibeniku posestnika Jožefa Seliča. Koprive, ki je bil nekoliko vinjen, je hotel, da bi mu Selič prižgal cigaro, česar pa ta ni hotel. Vsled tega razjarjen, je Koprive zagrabil nož in ga Seliču z močjo zagnal v desno oko in mu ga iztaknil. Nož je šel do ročaja v glavo. Koprivca, kateri je po dejanju hotel pobegniti, so ujeli in ga izročili okrožni sodniji v Celju.
Deželna zveza štajerskih mesarskih in eadrug prekajevalcev mesa ima v nedeljo, 22. t. m. v Celju v Nemški hiši svoj letošnji redni občni zbor.
š Gradnja nove ceste Savinjska dolina—Železna Kaplja. Kakor znano, obstoji že dalj časa želja, da bi deželno cesto, ki pelje skozi Savinjsko dolino in se konča I v Solčavi, speljali do Železne Kaplje na Koroškem. To podaljšanje ceste bi bilo za tujski promet velike važnosti, ker bi bilo Korošcem omogočeno z lahkoto obiskovati naše krasne Savinjske planine. Zgrajenje ceste bi pa bilo seveda tudi velike gospodarske važnosti. Načrt se je uresničenju že približal. Ta teden se vrši komisijonelni ogled. Komisija se je podala iz Železne Kaplje čez Pastirsko sedlo (1400 metrov) proti Logarjevi dolini. 20. t. m. po končanem komisijonelnem ogledu bo v Železni Kaplji zaslišanje interesentov.
Nemci.
V sudmarkinem listu »Mitteilun-gen« poroča neki Hugo Scherbaum na dolgo in široko o svojih izletih na jezikovno mejo. Iz vseh teh opisov se vidi jasno, kako sc cede Nemcem sline po naših krasnih krajih, ki jih primerja pisatelj ponovno s pokrajinami ob Renu. V Ljutomeru se huduje nad dejstvom, da hodijo v slovensko šolo otroci iz Ogrskega in da ni celo leto niti enkrat nemška božja služba, ter po-
vdarja velik pomen znanja: jezika narodnega nasprotnika. V Mariboru ga vznemirja dejstvo, da je obrtniški naraščaj čez 60% slovenski ter tolaži čita-telje s tem, da je na Dunaju še slabeje, da jc tam skoraj 70% nenemškega obrtniškega naraščaja. Vzrok temu žalostnemu pojavu vidi v tem, da dajejo obrtniki in rokodelci svojo deco učit »kaj boljšega«.
V	Konjicah ga boli needinost med nemškimi rojaki. Dasi je Sildmarka žrtvovala že čez 11.000 K, vendar stvar noče napredovati.
V	celjskem nemškem domu vidi »delo nemško umetnosti«, vendar se mu menda zdi škoda 600.000 K, ki jih je darovala cela Nemčija.
V	Brežicah je bila topot zadnja postaja njegovih izletov. Neki dr. Ja-neseh je tarnal, da je splošno mnenje, da je južno od Drave vse »windisch«. Iz tega baje sledi, da ubogi nemški obrtniki kljub vsem naporom ne dobe nemških pomočnikov, ker veljajo Brežice vobče za slovenske. Sudmarka naj popravi to krivo mnenje ter razglasi, da je v Brežicah dovolj nemških mojstrov, nemških odjemalcev in družin. Pogrešajo samo nemškega lončarja.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI PRIPOROČA: Lira. Srednješolska pesmarica, II. zvezek; sestavil Hinko Druzovič, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena mehko vezani knjigi 1 K 80 vin., v platno vezani 2 K 30 vin. Prvi del, ki je izšel pred letom, obsega poleg najpotrebnejše glasbene teorije, kakor: pisavo in obliko not in pavz, način takta, pomen tujih izrazov za časomer in prednašanje itd., tudi veliko eno-, dvo- in večglasnih pevskih vaj, v najbolj vabljivih tonovih načinih v duru in molu od 1 do 4 in 6 ter 57 moških zborov najboljših domačih in tujih skladateljev; pridejana je v začetku tudi kratka biografija skladateljev, katerih skladbe se nahajajo v obeh delih. Več zborov je novih, oziroma do sedaj marsikomu neznanih. — Prvi del torej ni samo praktična pesmarica, marveč tudi izvrstna pevska šola za vse srednje in višje šole, pevska društva in druge zavode, ki gojijo petje, ena mehko vezani knjigi 1. tlela je 1 K 70 vin., v platno vezani 2 K 20 vin. — Drugi, pravkar izišli del »Lire« je pa pesmarica, katera obsega 60 moških zborov, tako domačih kakor tujih skladateljev. Med temi je več neznanih napevov. — Oba dela kar naj-topleje priporočamo vsem vodstvom srednjih in višjih šol, nadalje drugim zavodom in pevskim društvom ter želimo, da se uvedeta povsod, kjerkoli se goji petje. Posebno pa še opozarjamo gg. učitelje petja in pevovodje, da se pri pouku poslužujejo obeli delov »Lire«, kar bode brezdvomno za napredek in razvoj narodnega in umetnega petia zelo velikega pomena in velike važnosti.
Knjiga o lepem vedenja. Spisal Urbanus. 3 K, elegantno vezana 4 K.
To je ena najpotrebnejših knjig za slehernega, posebno pa za vsakega mladega bodisi priprostega, bodisi izobraženega Slovenca. Vsakdo pride namreč često v položaj, da ne ve, kako se mu je ob gotovih prilikah vesti in kako nastopali. Od prvega vtisa pa, ki ga napravi človek, je često odvisna sreča celega življenja. »Knjiga o lepem vedenju« je najzanesljivejši svetovalec ob takih prilikah, ker nas uči, kako se vedirno, da izpolnimo pravila dostojnosti in olike ter se priljubimo liudem. Prva skrb vsakogar bodi torej, da si nabavi to dragoceno knjigo.
Telefonska in brzojavna poročim.
NOVA MINISTRA. Dunaj, 20. septembra. Guverner poštne hranilnice dr. Schuster je imenovan za trgovinskega, senatni predsednik upravnega sodišča Franc Zenker pa za poljedelskega ministra.
NOVI ŠKOF V BOCNU. lnomost, 20. septembra. Za knezo-škofa v Bocnu je imenovan predarlski generalni vikar.
FRANCOSKO BRODOVJE V SREDO.
ZEMSKEM MORJU. Pariz, 20. septembra. Mornariško ministrstvo naznanja spričo nekim napačnim vestem, da bo francosko brodovje v Brestu to pristanišče zapustilo že 15. oktobra in se podalo za stalno v Sredozemsko morje v Biserto.
Rim, 20. septembra. »Tribuna« pravi, da pomeni francoski korak težnjo Francije postati prva moč v Sredo-, zemskem morju. Proti temu bo treba zavzeti stališče. — »Popolo Romano« piše, da bo Italija zdaj še boli kakor orej ostala zvesta trorzvezj.
OROŽNIK IZ KRANJSKE USTRE-LJEN.
Originalen način samoumora.
Zader, 20. septembra. Iz vasi Mela-da se poroča, da je orožniški straž-mojster Maks Glavač iz Radeč na Kranjskem pretekli ponedeljeh nabasal nekg puško, jo potem izročil žan-darju-korporalu Woelu, ki zato ni vedel, in mu pod pretvezo, da ga uči meriti, ukazal nanj ustreliti. Glavač se je mrtev zgrudil. Da gre res za samoumor, sklepajo tudi iz tega, ker Woe-la niso aretirali.
O MIRU MED ITALIJO IN TURČIJO.
Carigrad, 20. septembra. Ministrski svet se bo bavil z mirovnim vprašanjem v seji 22. t. m.
Geneva, 20. septembra. Pogajanja, ki sicer dobro napredujejo, so se ustavila ob točki, kako omogočiti, da bi Italiji ne bilo treba aneksijskega dekreta preklicati, Turčiji pa ne, se zemlji enostavno odpovedati.
Bruselj, 20. septembra. Bivši poslanec Hamid Nessimi je izrazil mnenje, da sedanji turški kabinet še ne bo mogel miru skleniti. Po njegovem mnenju bosta do sklepa miru prešla še dva meseca.
TURŠKE ODREDBE PROTI MALISOROM.
Solun, 20. septembra. Za poveljnika redifov, ki so mobilizirani proti Maliso-rom, kateri prete Skadru in Draču, je imenovan general Essad-paša. Vlada upa, da se mu bo posrečilo Malisore izlepa ali iz-grda razgnati. Sicer je pa brzojavna zveza s Skadrom pretrgana in zato manjka točnih poročil. Divizija, odposlana proti Ma-lisorom, je sestavljena iz čet 1, in 2. ar-madnega zbora.	f
GIBANJE V SRBIJI.
Belgrad, 20. septembra. Z ozirom na vesti o delni mobilizaciji izjavlja vladna »Samouprava«, da je treba ohraniti spričo resnosti položaja na Balkanu mirno kri in ne razširjati vznemirjujočih vesli. Od me-rodajne strani se naglaša, da se ni razun odredb, ki jih spričo težavnega položaja zahteva previdnost, ničesar drugega ukrenilo.
Dunaj, 20. septembra. »Politische Kor-respondenz« poroča iz Soluna, da je ondi ladja »Danube« izkrcala 750 ton vojnega materijala za Srbijo.
MOBILIZACIJA V BULGARSKI?
Varšava, 20. septembra. Tu živeči Bulgari so dobili pozivnice za vojno službo.
PREKINJENE ANGLEŠKE VOJAŠKE VAJE.
London, 20. septembra. Angleške vojaške vpje so bile 18. t. m. zvečer nenadoma prekinjene, ker niso mogle čete vsled izborne poizvedovalne službe letalnih strojev vzdržati svoje pozicije.
NOVI REDNI PROFESORJI NA ZAGREBŠKEM VSEUČILIŠČU.
Zagreb, 20. septembra. Za nove redne profesorje na vseučilišču so imenovani dosedanji izredni profesorji: dr. Milan Šuflaj za profesorja historičnih pomožnih znanosti, Albert Bazala za profesorja teoretične in praktične filozofije in dr. Dragotin Boranič za profesorja hrvaškega jezika.
AVSTRIJSKI POŠTNI SEL V TURČIJI OROPAN.
Solun, 20. septembra. Avstrijskega poštnega sela, ki je jahal iz Soluna v obliž-je, je pet roparjev napadlo in oropalo.
EVROPE BO KONEC LETA 1972.?
Pariz, 20. septembra. »Matinu« poročajo iz Ne\v Yorka, da Albert Noble, ravnatelj seismologičnega inštituta v Filadelfiji in velik amerikanski učenjak, trdi, da se bo leta 1972. cela Evropa vsled vulkaničnih sil pogreznila. Amerika pa bo ostala cela in bo postala »raj sveta«.
NATHAN SE ZOPET OGLAŠA.
Rim, 20. septembra. Župan Erncst Nathan je izclal za današnji dan (20. september), na katerem se praznuje spomin na zavzetje Rima, kratek oklic, v katerem pravi, da je bil »Rim in z njim ves svet osvobojen krempljev vladajoče teokracije«. Manifest spričo sedanjega razpoloženja v Italiji ni napravil nobenega vtisa.
NESREČA PRI LAŠKIH KAVALERIJ-
SKIH VAJAH V FURLANIJI.
Videm, 20. septembra. Pri velikih ka-valerijskih vajah je padel aeroplan, v katerem je sedel poročnik Bongiovanni 60. pešpolka, z višine 800 metrov na tla, Bongiovanni se je strašno poškodoval. Ali ozdravi, jc vprašanje.
SAMOUMOR ŠPEKULANTA.
Beroiin, 20. septembra. Šef sladkorne agenture Jinkc in Giescckl, ki se je zašpekuliral, se je sam usmrtil.
NAPAD NA EKSPRESNI VLAK.
New York, 20. septembre. Newyorški ekspresji vlak so ustavili štirje banditje
ter oropali potnike. Odnesli so 1,200.000 dolarjev plena,
SVOJEGA SOPROGA UMORILA?
Poznanj, 20. septembra. Prošli teden v torek so našli 281etncga asistenta tukajšnjega cesarja Friderika muzeja dr. Erika Blumeja v bližnjem iz-letnem kraju Unterbergu umorjenega. Včeraj je bila aretirana umorjenčeva soproga, ker leti nanjo sum, da je umorila svojega soproga. Bila je navzoča pri umoru. Po njeni izpovedbi se jo Blum igral z revolverjem, ki sc je nenadoma sprožil in je kroglja ponesreči smrtno zadela Blumeja.
PREDRZEN BEG IZ JEČE.
Olumuc, 20. septembra. Iz tukajšnjih sodnih zaporov je na originalen način pobegnil 191etni jetnik Tyha,ček. Izmaknil je namreč iz neke omare sodniški talar in baret ter neopažen smuknil iz celice. Počasi, dostojanstveno, kakor gre sodniku, korakajoč, je nemoteno prišel mimo jetniških paznikov in vojaške straže na ulico, kjer je brez sledu izginil med ljudmi.
SNEG.
Marmaros Sziget, 20. septembra. V okolici korosmezoski že sneži več dni. Sneg leži že cel meter visoko. Vsa žetev je popolnoma izgubljena. Prebivalstvo vidi pred seboj veliko bedo. Obenem pa tudi še ni ponehala povoden j.
Ljobljansle novice.
lj Volilni shod. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši za somišljenike S. L. S. v veliki dvorani Ljudskega Doma shod volilcev. Govore: deželni glavar dr. Iv. šusteršič ter kandidata Ivan K r e g a r in dr. L o v r o Pogačnik.
lj Nov armadni zbor v Ljubljani? Iz Berolina se nam brzojavlja: »Vossische Zeitung« piše, da je iz avstrijskih genc-ralnoštabskih krogov izvedela, da bo Avstrija na koncentracijo francoskega brodovja v Sredozemskem morju odgovorila z ustanovitvijo 17. armadnega zbora v Ljubljani in zgradbo že od Conrada Ho-tzendorfa zahtevanih utrdb na istrski obali,
lj Socialno demokratka kandidata za dopolnilno deželnozborsko vollitev v Ljubljani sta E t b i n K r i s t a n in Fran B a r 11.
lj Legitimacije in glasovnice za ljub-ljanske deželnozborske volitve je začela pošta volivcem dostavljati. Kdor bi izmed volivcev ne dobil volivnih dokumentov do sobote, naj se zglasi v tajništvu S. L. S, (poslopje »Ljudske posojilnice«, II. nadstropje, levo) ali pa naj gre esebno po legi-timacijo in glasovnico na deželno vlado, Simon Gregorčičeva ulica, I. nadstropje, soba št. 33. Opozarjamo volivce, naj si preskrbe volivne dokumente zanesljivo do ponedeljka, 23. t. m. zvečer, ker se na dan volitve ti dokumenti ne bodo več izdajali!
lj Usposobljcnosšne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v terminu meseca novembra se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji v Ljubljani v ponedeljek, dne 4. novembra ob 8. uri na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, Pravilno opremljene prošnje za pri-pust k usposobljenoslni preizkušnji je po predpisanem službenem potu pravočasno vložiti tako, da bodo do 26. oktobra v rokah izpraševalne komisije.
lj V glasbeno šolo »Ljubljane« se
je mogoče vpisati do ponedeljka ter se bode vpisovalo tudi v nedeljo dopoldne.
Pozneje se ne bode več sprejemalo za tekoči tečaj. Zato naj se vsak naš somišljenik. ki ima za pouk godno deco, požuri z vpisovanjem. Več povedo lepaki.
lj šišensko prosvetno društvo priredi
svojim članom v razvedrilo v nedeljo, dne 22. septembra, društveni izlet na Sv. Katarino. Izlet se vrši le ob ugodnem vremenu. Zbirališče v Zgornji Šiški pri predsedniku, Na Sv. Katarini bo imel pridigo in sveto mašo društveni podpredsednik g. Mariofil Holeček.
lj Redni shod križevniške Mošku Marijine družbe se vrši. kot je bilo že napovedano, v nedeljo, dne 22. t. m. ob 6. uri zvečer. Prosi se polno-številne udeležbe.
lj Slab pozdrav. Te dni je opazil nek kovaški vajenec, ko se je zbudil, poleg postelje stati nekega neznanca, kateri mu je rekel, da gre v Solnograd. gredoč mu pa prinese sestrin pozdrav, nakar je zopet odšel. Ko vajenec vstane, je pogrešil na steni viseče hlače in takoj sklepal, da mu jih je izmaknil navedeni neznanec. Začel se je za tujcem lov in kmalu je bil v stražnikovih rokah. Pozdravonos je nevarni vtiho-tapcc in vagant Franc Rat iz Št. Martina pri Tuhinju. Oddali so ga sodišču.
lj Ujeta ptička. Ko je preteklo noč nadstražnik L ljubljanskega zavoda ' za struženje in zaklepanje g. Kumpcr-
ŠČak revidiral ob 12. uri 50 minul po Metelkovi ulici, je zapazil dva moška, ko sta šla proti gostilni g. Gratzerja. Ker sta se na vse strani ozirala in postajala, se je zdelo omenjenemu nad-stražniku to njih vedenje sumljivo, za-raditega se je skril v tovarno g. Šiške in opazoval, kaj bodeta učinila. En čas stojita mirno, potem sta vlomila okno, sezula čevlje in zlezla v hišo. Ker g. Gratzer ni naročnik zavoda, tekel je nadstražnik po policijskega stražnika, med tem je prišel še mimo drug stražnik zavoda in podali so se potem vsi skupaj k omenjeni gostilni in zasačili v sobi oba vlomilca.
lj Utopljenka. Dne 5. t. m. so potegnili iz morja v Dubrovniku okrog 17 let staro utopljenko, katera ni imela pri sebi nobenih dokumentov. Baje je neka Frančiška Ilijaš iz Ljubljane ali okolice. Utopljenčini sorodniki naj se čimpreje zglase pri mestni policiji ljubljanski.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Kramar, rejenka, 28 dni. — Neža Javornik, žena hišnega posestnika, 51 let. — Karolina Fasching, ključavničarica, 71 let. — Anton Orehek, bivši krojač, 67 let. — Bernardina Poznič, usmiljenka, 40 let. — Vida Fischer, hči krojaškega pomočnika, 3 mesece. — Avgusta Valenta, hči poštnega uslužbenca, 7 mesecev. — Valentin Rolc, občinski ubožec, 74 let.
lj Snrovost med ljubljansko in okoliško šolsko mladino. Stara reč je, da je mladina v mestih in njih bližini navadno bolj pokvarjena nego ona v oddaljenih kmečkih vaseh, ker je mnogo bolj izpostavljena slabim vplivom in zgledom. Ta pokvarjenost raste kakor rastejo mesta, ko valovi prolctar-skega življenja splavljajo skupaj na eno mesto vedno več najrazličnejših elementov iz vseh vetrov, ki drug drugega ne poznajo in zato tudi ne poznajo nobenih medsebojnih ozirov in sramu. K temu pride še brezversko, vse dobre ljudske nagone razdirajoče ruvanje od zgoraj, to je od liberalne ie socialno - demokratične inteligence in njenega časopisja. Posledice vsega tega lahko opažamo med ljubljansko in okoliško šolsko mladino. Kletvine in surovi, dostikrat naravnost ostudni pogovori, ki jih tu slišiš, morajo človeka naravnost premraziti; nebeška, nedolžna mladost v taki podobi!?! Žalostno. Človek, zlasti ženska, tudi ni varen pred surovimi psovkami ali zasmehovanjem te nadobudne mladine. Posebno lahko slišiš psovke, ki jih liberalno časopisje producira za svoje politične nasprotnike, primerno podkrepljene seveda s kletvino. To niso častni sadovi! Pameten učitelj ima tu obširno in hvaležno polje, da vsaj skuša popraviti, kar javnost in socialne razmere za-greše ^ad mladino.
lj Inozemska tvrdka »Elektrosan G. m. b. H. in Munchen« prav usiljivo hvali in priporoča galvaničen aparat proti splošni oslabelosti, živčnemu razdraženju in cere-bralni nevrasteniji. Ta aparat more sljčno, kakor že leta 1909. z ministrsko naredbo z dne 21. aprila (drž. zak. 67) prepovedani Energos-aparati, škodljivo učinkovati na človeško telo, in je zato c. kr. ministrstvo za notranje zadeve z razpisom z dne 20. avgusta 1912, št. 9211/8 ex 11 prepovedalo razpečavanje in prodajo »Elektrosan-apa-ratov«. Anonciranje tega aparata je tudi nedopustno.
AVSTRIJA IN ČRNA GORA.
»Glas Moskve«, ki je glasilo Guč-kova in ki zavzema ugledno mesto v ruski javnosti, je nedavno poročal, da je bil na Dunaju 12. julija 1907 sklenjen med Črno goro in Avstro-Ogrsko dogovor, ki je veljaven za 20 let in čegar glavne točke se glase: V slučaju vojne z Rusijo ali Srbijo ostane Črna gora nevtralna. V slučaju 'vojne Av-stro-Ogrske z Italijo da Črna gora svojemu zavezniku za njegove operacije na razpolago'barsko luko.. V slučaju vojne med Črno goro in Turčijo pomaga Avstrija Črni gori materialno in diplomatično ter garantira integriteto Črne gore. In naj bi bil izid vojne kakršenkoli, garantuje Avstrija Čr*i gori status quo ante bellum. V slučaju da se ustvari balkanska federacija pocl protektoratom Habsburga, se pridruži Črna gora tej zvezi, ohrani popolno avtonomijo ter se ji priključi južna Hercegovina in severna Albanija do Drine. Avstrija se obveže, izplačevati kralju Nikoli letne apanaže 360.000 K ter mu garantira obstanek dinastije. — Bilježimo.
Razne stvari.
Strašno maščevanje pobeglega kaznjenca. V vasi Querciolo je bil ustreljen kovač Bergotte. Ustrelil ga je iz zapora pobegli kaznjenec Paolo, ki jc že, odkar je pobegnil iz zapora, usmrtil 21 svojih sovražnikov,
Volkovi na Ogrskem. Zadnje slabo vreme je v občini Koroyareva na Ogrskem (blizo Oršove) prignalo iz gozdov na pašnike cele tolpe volkov. Raztrgali so mnogo ovac in enega pastirja.
Kuga na Uralu. Ob Uralski železnici je umrlo več oseb na kugi.
Zrakoplov v plamenu. Zrakoplov »Kijev«, ki je prevozil že 50 vrst, jc eksplodiral. Zrakoplovec Andes je bil namreč nepreviden in je zažgal vžigalico, vsled česar se je plin vnel. Zrakoplov je počasi padal. Andes je bil lahko poškodovan.
Krvava poroka. Pri Rabu na Ogrskem v občini Decse je bilo v nedeljo ženitovanje. Starešina Szered je pred cerkvijo streljal z revolverjem, ko pa tretji strel ni počil, je hotel revolver popraviti, a samokres se je sam sprožil in kroglja je zadela ženina v srce, ki se je zgrudil mrtev na tla. StarejšL-no so orožniki zaprli.
Sebe in sina zastrupila. V Beroli-nu je zastrupila delavčeva žena Fan-ke sebe in svojega desetletnega sinčka, ker se je bala, da sinček vsled srčne napake umre, česar ni mogla preživeti.
V Ameriki aretovana Črnogorca zaradi tatvine poštnih znamk. V Red Lodge, Mont., so prijeli dva Črnogorca, ki sta pred dvema letoma ukradla na pošti v Cetinjah za 80.000 dolarjev poštnih znamk. Storilca sta dva brata ter si nadevata ime Popovič. Oba sta sedaj v zaporih v Bear Creek. Tekom preiskave v njihovem stanovanju so našli veliko znamk, ki odgovarjajo ukradenim. Ker nista mogla položiti varščine v znesku 40.000 dolarjev, morata sedaj čakati v zaporih odločitve črnogorske vlade.
Pomadžaril se je češki umetnik Jan K u b e 1 i k , ki se je pred leti oženil na Ogrskem.
Za stolico romanistike na 'zagrebškem vseučilišču je dunajsko vseučilišče (filozofska fakulteta) po prof. dr. Maier-Lubkcju na vprašanje hrvaške vlade priporočilo banjaluškega gimnazijskega profesorja dr. Petra Skok iz Zumberka kot najsposobnejšega.
Aretovana pustolovka. Na Dunaju so zaprli 25 letno delavčevo hčer Ano Wurm, ki je pod napačnim imenom grofice Sarnheim stanovala v nekem odličnem hotelu ter pod pretvezo, da ima v banki deponiranih pol milijona kron, izvabila po trgovinah in hotelih raznega blaga za 30.000 K. Nekega višjega častnika je tekom časa osleparila za 40.000 K.
Umor in samoumor. Na Dunaju je ustrelil v nekem hotelu 251etni Karel Maxera služkinjo Stanek, nato pa skočil skozi okno in se ubil.
Japonska na svetovni razstavi v San Franciscu. Zgradba japonskega paviljona na svetovni razstavi v San Franciscu bo veljala 1,000.000 dolarjev. Zavzemala bo prostor 4 akrov ter bo Japonska stavbo poklonila amerikan-skemu narodu v trajen spomin.
Obrtni vajenci se iščejo.
Občeslovensko obrtno društvo v Celju naznanja po svoji posredovalnici: Iščejo se: Štirje učenci za mizarsko obrt, štirje učenci za kovaško obrt, šest učencev za pekarsko obrt, en učenec za kolarsko obrt, en učenec za tkalsko obrt, en učenec za sedlarsko obrt, dva učenca za krojaško obrt. Nadalje išče šest učencev ključavničarske mojstre. Opozarjamo starše, posebno revnejše, ki želijo dati svojega sina v uk kakemu obrtniku, da večina mojstrov zgoraj navedenih obrti prevzame učence za celo učno dobo v popolno oskrbo, tako da imajo starši skrbeti k večjemu le za obleko. — Posebno priporočamo mojstra, ki išče učenca za tkalsko obrt. Dotični je vrl narodnjak, ki bi vzgojil učenca v spretnega in narodnega obrtnika. Ker ima razen velike mehanične delavnice še razna druga podjetja, želi dobiti fanta, kateremu bi lahko po nekaj letih zaupal to delavnico v nadzorstvo in oskrbo! Starši, ki hočete zasi-gurati svojemu sinu eksistenco, ne zamudite ugodne prilike.
Senljakobčanom in njihovim prijateljem!
Zgodilo jesensko vreme, in bližajoča se zima nas sili, zgodaj opustiti prijazne izlete in sprehode po lepi naravi. Kaj je pač sedaj bolj umestnega kakor to, da v prostih večernih urah in ob nedeljah zahajamo v društvene prostore, kjer se začenja nova sezona društvenega življenja.
Meseca oktobra se prično predavanja, ki bodo redno vsako nedeljo proti večeru. Obljubili so nam že mnogi priljubljeni predavatelji svoje sodelovanje. Pevsko sezono smo pričeli dne & septembra. Petje ja redno v nede^
ljah od četrt na 11 dopoldne dalje za mešani zbor; v ponedeljek ob pol 8. uri zvečer za možki zbor, v petek ob pol 8. uri za damski zbor. Novi pevci in pevke so nam vsak čas dobrodošli. V oktobru pričnejo Orli svojo t e 1 o v a d -b o, kateri dobe v bližini primerni lokal. Poštene fante, ki ljubijo telovadbo, vedno radi sprejmemo. Izza kulis bi smel tudi povedati, da se žc učimo krasno hrvatsko narodno igro »Grani-čarje«; za božični čas je pripravljena čarobna dramatizirana božična pravljica »Sirot Marice in Pcpčka sveti večer«; v postu uprizorimo lirično-dra-matično pasijonsko igro »Marija Magdalena« s pretresujočimi religioznimi prizori. Za vsak čas bo društvo, zvesto si svoji nalogi, skrbelo za primerne prireditve, katerih namen je poplemeni-titi naše življenje, lajšati vsakdanje gorje, dvigati obupajoče.
Kmalu (1. oktobra) obhajamo prvo obletnico ustanovitve prosvetnega društva. V tem kratkem času si je društvo s svojim delovanjem pridobilo splošno naklonjenost. Vabimo torej sedaj vse krščansko misleče, da stopijo v naš krog, da z združenimi močmi stremimo za krščansko prosveto.
Vpisati se je mogoče vsak večer v društvenih prostorih. Vpisnina je 50 vinarjev, redna članarina letno 1 krono, podporna članarina 5 K; ustanovna članarina enkrat za vselej 25 K.
— Katoliška Bukvama je med drugimi učili založila tudi tabelo: Razvoj Avstro-ogrske monarhije, ki obsega vse važnejše izpremembe in pridobitve od ustanovitve Vzhodne krajine (1. 796.) do aneksije Bosne (1. 1908.). Poleg zanesljivih zgodovinskih številk se nahaja tudi besedilo, ki bo sigurno zelo uporabno pri zgo-
dovinskem pouku, zlasti pa pri ponavljanju. Tako učilo mora imeti vsaka ljudska šola, ker je to avstrijska zgodovina »en miniatur«. O delu samem so strokovnjaki izrekli zelo laskavo oceno. To učilo je tudi za meščanske in srednje šole neobhodno potrebno. Velikost tabele 130 X 70 cm. Cena: na platnenem papirju s palicama K 4'50.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 308-2 m, sred. tlak 73G-0 mir.
C	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Cclzijuj	Vetrovi	Nebo		rt ■S g, v —1 es M > 1< >
1!)	9. zveč.	742-3	8-9 j	sl. szah.	dež		
20	7. zjutr.	741-3	6-2 |	sl. svzh.	dež		263
	2. pop.	740-7	7-3 1	sl. jug	H		
i i i
Srednja včerajšnja temp. 10-5°, norm. 14-3°.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 20, septembra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . .	. 11-08
Pšenica za april 1913. . . .	. 11-60
Rž za oktober 1912 . . . .	. 949
Rž za april 1913......	9-97
Oves za oktober 1912 . . .	. 1006
	
Koruza za september 1912	. 9-49
Koruza za maj 1913 . . . .	. 7-79
Zatekel se je mlad rumen 3005	
pgfš dtelgadlahee
Vrne se proti povrnitvi inseratnih, stroškov v Marmontovi ulici "iS,
n
Globoko žalujoči sorodniki javljajo vest o smrti gospe
lastnica ključavničarske obrti
ki je v četrtek, dne 19. sept. ob 11. uri ponoči, previdena sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi zelo mučni bolezni, vdana v božjo voljo zaspala v Gospodu.
Zemski ostanki drage pokojnice se v soboto, dne 21. sept. ob 5. uri popoldne v hiši žalosti Poljanski nasip 8 slovesno blagoslove in nato prepeljejo na pokopališče k Sv. Križu,
Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra dne 23. sept. ob 1/28. uri zjutraj.
Ljubljana, dne 20. sept. 1912.	3007
Brez vsakega posebnega naznanila.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube našega preljubljenega, nepozabnega soproga, očeta in brata, gospoda
Josipa Pavlica
c. kr. nadpoštarja in hišnega posestnika
izrekamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa vsem slavnim društvom za izkazano srčno sožalje in časteče spremstvo našo najiskrenejšo zalivalo.
Škofja Loka, dne 20. septembra 1912.
300(5	Žalujoči ostali.
Glavno
svetovnoznane
in kontrolne lan
se odda takoj. Ponudbe na upravo tega lista pod šifro „7.. R." 2998
Krainim šolskim svet»>m priporočamo, da nabavijo v proslavo oOletnice Slomškovo smrti knjižico »Mladini ob SOletnici Slomškove smrti.« Govorila M. Štupca, c. kr. vadniška učitcljica v Ljubljani ter isto podare pridnim šolarjem ob slavnostni priliki.
Pisateljica nam v nji z živimi besedami slika nad vse blagi Slomškov značaj ter njegovo čisto dušo.
Otrokom, ki bodo knjižico brali, se bo Slomšek neizbrisno vtisnil v srce kot ideal Slovenca in duhovnika.
Cena posameznega izvoda 10 v, 100 izvodov skupaj 8 K. Knjižica se dobi in naroča v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.

k*
mm***
Hli imate že srečke »Slovenske Straže"? Naročite lih nI skupaj. Srečka samo 1 K. Vrednost glavnega dobitka 5000 K. Vrednost vseh dobitkov 20 000 K.
O/ermvall^
železnato J{itia -Tino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno iflDtoniii in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom ln malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Izbornl okus.
Večkrat odlikovan«.
Rad 7000 zdravniški! spričersL
J. SUMILO, g. in kr. dvsrsi dotraviteTi
■ ■ i - THST-Barkovljc, —i-
iz dolgotrajne službe, ože-njen, brez otrok, želi pre-meniti službo. — Zmožen mizarstva, posebno pa so-darstva ter vešč slovenskega in nemškega jezika išče službe v kaki trgovini v Ljubljani ali na deželi. Naslov pove uprava tega lista pod št. 2989.
Su&ttmo 6 fctcjo
■za molile o&fcfte Hupi a. §f\liM auc
x> Sja^&fja-vvi.
2033 1
8U
taMcvc »c tudi i;dcforavijc o&CcH prts>l»&i,
Zlatarski vapeC
iz dobre, poštene hiše se tako] sprejme. LUD. ČERNE, Ljubljana, Wolfova ulica 3.	3002 3
na prodaj!
Proda se iz proste roke hiša z lepim sadnim vrtom v Zg. šiški št. 52. Več
se poizve ravnotam.
Prostovoljna dražba
(antični predmeti)
3001
veletrgovina s čpecerijo in i deželnimi pridelki
ANION KOLENC, CEUE, Ml CSSla ilevilh 22.
Prazen je izgovor, cla sc niora blago kupovati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato iu zelo povečano zalogo z vedno svežim špecerejskim blagom, tako, da zamore popolnoma ustreči zahtevam cenjenih gosp. trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko svakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom iu prosim za mno-gobrojen obisk. Volečastitini gospodom duhovnikom ponudim voščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke kakor oves, pšenico, suhe gobe, flžolj, seno, orehe, vinski kamen itd. sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče, ter petrolejske in druge sode.
Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domače deteljo, travo, ter čebulček, fižol in krompir za sadit bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9.- do 15— Kron 100 kg.	2973
Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto.
F
Priporočilo!

Podpisani naznanjam cenjenemu občinstvu, da izvršujem
tesarska dela
vsake vrste, najceneje in solidno, ne
glede na velikost dela. Izvršujem razne nove stavbe vsake vrste, popravila streh, konštrukclj, razne strešne stole, stolpe, strope, ograje
itd. na delu in blagu. Upaui. da se bode oziralo cenjeno občinstvo, kolikor mogoče, na moje priporočilo ter točno, solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
f r. Martine,
•2906	meslnl tesarski mojster,
Ljubljana, Prule 8.


■ »IIIVV«««1
HfflODHii mmn
Zopet prične prirejati vsak dan
koncerte
svetovnoznana, priljubljena elitna damska kapela
R. H. Dietrich
Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Ob nedeljah in praznikih začetek ob 8. uri.
Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele se priporoča 2980 za obilen obisk	_ „ _
Fran KrapeS.
veščega, okrog 30 let starega, sprejme takoj v trajno delo Valentin Rihar, usnjar v Polhovem gradcu.	2875
v trgu na Notranjskem 2961
Proda se blizu Reke
hiša.
s hlevom, kletjo in vrtom. — Istotam je na prodaj par lepih konj z dvema vozovoma, kočijo in vso opravo. Cene zmerne. Za trgovino zelo primerno, ker je na prometni točki. Cenjena vprašanja na upravo lista pod št. 2961.
seoddavltrškem 107. V kovačnici je nekaj orodja, ki sc tudi lahko prevzame, cvcntuelno se orodje tudi proda. - Več pove FRANC LOPIC v Kranju št. 183.	2951 b
brez kuhinje, sredi mesta, primerne za pisarno ali za stanovanje višjim privatnim osebam se takoj odda. Več 2964 pove uprava tega lista pod št. 2984.
Drože {kuas)
iz vinskega cveta
zajamčeno čiste, brez vsakega drugega dodatka, prodaja in razpošilja od 3 kg naprej, ceneje od vsake konkurence 2916
tarna m'm cveta in draž
v Račjem, Štajersko.
mr
za vse Sole u nafnooeiSih odobrenih izdajah, kakor tudi ose druge Šolske potrebSCIne u najboljši kakooosti in po zmernih cenah priporoča
knjigofržic u Ljubljani!, Prelermua ulica 3.
2977
Na predlog odbora upnikov se bode prodala v konkurzno maso tvrdke Josip Šepetavec, trgovina z mešanim blagom v Idriji, spadajoča
zaloga »»fakturnega, konfekcijskega in galanterijskega Olaga
sodno cenjena na 9000 K 23 h, ofertnim potom, kakor stoji in leži, brez jamstva konkurzne mase za kakovost in količino.
Pismene ponudbe, opremljene z 10% vadijem, je vložiti pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje do 5. oktobra 1912 in ostanejo ponudniki vezani nanje do vštetega 13. oktobra letos.
Kupnino mora kupec plačati takoj, ko se mu naznani, da je njegova ponudba sprejeta. Prodana zaloga se izroči kupcu takoj po plačilu kupnine in je kupec zavezan zalogo nemudoma prevzeti. Inventarski zapisnik je navpogled pri c. kr. okrajnem so« dlšču v Idriji, odd. I. Natančnejša pojasnjla pa daje podpisani upravnik.
Alojzij Pegan
c. kr. notar kot upravnik konk. mase.
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih upeijane
šolske
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi v trgovini s knjigami in
muzikalijami

Kleinmayr & Bamberj
Ljubljana, Kongresni trg št. 2.
Seznami učnih knjij se dobivajo zastonj.

v nedeljo dne 22. in v ponedeljek dne 23. septembra v
zdravilišču Rikli na Bledu.
fef li'* f$V4 ...
priporoča tvrdka
Gričar&nieja
Ljubljana, Prešernova ulica 9
svojo bogato zalogo vsakovrstnih izgotovljenih
Izdaia konzorcij »Slovenca«,
■Tisk: »Katoliška Tiskarne«,
Odgovorni urednik: MIha Mo.Lkero«