Ara lin"111 ?V iž '“T.KTViSr - Cena 35 lir tke 'i i Prl' i) che« n *.vi un«J a id«c [8 -•ad (ubl)1 »ne' reb' »i' ;en« ib flelta PRIMORSKI DNEVNIK Leto XVm. - St. 255 (5339) IZIDI OBČINSKIH VOLITEV V RA VENNI IN POKRAJINSKIH VOLITEV V MASSI CARRARI Glavni odbor Krščanske demokracije potrdil politiko in program levega centra Moro je podčrtal, da so po sklepu centralnega odbora PSI odpadli pridržki za neposredno in organsko sodelovanje s socialisti - Tiskovna konferenca Togliattija TRST, torek 13. novembra 1962 12 — Včeraj in danes so bile upravne volitve v 266 ob-^Oltu med temi tudi Trst in Ravenna, v Massi Carrari pa so teni nov pokrajinski svet. (Podatke o izidu volitev v tržaški n objavljamo na 4. strani našega dnevnika.) lin penili se je spričo povečanJa števila prebivalstva pove-iv9i„u<1i število občinskih sve-Z» tn]i{fVwPd Prejšnjih 40 na se- 50. Tako se je zgodilo, 10-; Vse stranke povečale šte-“Vojih občinskih svetoval-*!•- e da bi povečale število If»iih ftiso glasov (razen liberalcev ^“‘sovcev); nasprotno: kljub te-riblf so vse nazadovale! KPI je ilj «,a skoro 2000 glasov, a je do-'elasvetovalcev (prej jih je i-iv . J/h KD je izgubila 254 gla-(f'a temu pa je pridobila e-( t>jjTsvet?valca in jih ima sedaj Kiaj1 imel prej 13 svetovalcev, Pa jih ima 14; PSI je imel U nc.S.vetova^ce> sedaj ima 4; IN MSI niso imeli prej ; eSa svetovalca, sedaj pa i-vsak po enega. V pokrajinskem svetu v Massi Carrari pa je ostalo stanje v bistvu nespremenjeno; razlika je le v tem, da so republikanci izgubili enega svetovalca, ki so ga pri-dobili socialdemokrati. V novem pokrajinskem svetu ima KD 8 svetovalcev, KPI 6, PSI 5, PSDI 2, PRiI 2 in MSI enega svetovalca. Glavni odbor KD je zaključil svoje zasedanje, ki se je začelo preteklo soboto: s 120 glasovi proti 20 je zavrnil resolucijo Scelbe in njegovih pristašev okrog »ljudskega centrizma«, z ogromno večino pa je potrdil resolucijo večine, ki jo je predložil namestnik tajnika KD Scaglia. Resolucija je nega tajnika, osvaja njegovo oceno in usmeritev ter poziva vodstvo in druge organe stranke, naj se ravnajo po tem; odobrava dejavnost vlade ii. ji obnavlja svoje zaupanje«. Najbolj stvaren in prepričljiv je bil poseg ministra za delo Sulla, ki je zlasti polemiziral s predstavniki in voditelji zmernih »dorotej-cev» Colombom, Humorjem in z drugimi ter dokazal, da KD nima nobenega veljavnega razloga, da ne bi uveljavila deželne ureditve, zlasti ker je sprejela to obvezo že takrat, ko PSI še ni ponudil zavezništva v vsedržavnem in deželnem merilu za nadaljevanje politike levega centra; poudaril je hkrati, da bi bilo nepošteno vezati uveljavljenje ustave na določe-ne politične pogoje. Sullo je dejal, da bi KD morala izjaviti, da je načelno že sedaj pripravljena na sporazum s PSDI, PRI in PSI za vso prihodnjo legislaturo, te stranke pa pozvati, naj se pred- lo kratka in se glasi; «Glavni odbor KD odobrava poročilo politič- ""(('■iiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiMiiiimiiiiiiiiiiiMmiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiMii miiiiii lini, mili ■( KOIVFj _Ferenca parlamentarcev nato v parizu Norstad o vojaških načrtih v Evropi ^allstein nasprotuje raztegnitvi evropskega skupnega tržišča v atlantsko skupnost "* m ŽJu®* 12- — Danes se je v Parizu začela konferenca parla-- P°K arjev NATO, na kateri so zastopani parlamentarci petnajst, ^"žav članic. ! iJ>tv°ritvenem govoru, ki ga |o -J1®! italijanski senator. Pie-» ara> ki je v celoti pod-ilMv^erižko politiko do Kube, ||!C0ril francoski zunanji mi-; IllVrt d* Murville kot predstav-”1 Qežele, v kateri je konferen- jlj.W*ednik izvršilnega odbora j6ga tržišča Walter Hallstein 'Oh6 v svojem govoru izrekel EJ* glede razširitve evropske K„?sti v atlantsko skupnost z letvijo ZDA. Dejal je, da bi i “''o težko «tako glosti 'šile izvesti v praksi, velika raztegnitev vse pokvarila«, vključitve Velike i ..__c Brita- i»vn skupno tržišče je Hallstein bltjj ’ ua bi »evropska skupnost toa6^da vPra^anie z enostav-(1 ja a pogubno rešitvijo«. De-e bjjg® bi posledica take rešili 'Vine \ tmrznjenje sedanje tr-11 jl’ ker bi povezala razširje-jeli* °slpdi in Commonwealth. s n>a. 5i bila najširše področ-.„i|l kltp^ferenčnimi carinskimi in " ' ^*tu. inac>jskimi tarifami na * bi n bi imelo za posledico, 'isltn 7ATT zgubil pomen, bri-r>rnerj,tr.žišče pa bi v številnih ' V2rok 'zo^rano’ tako da K te»>.. nizem. skupnosti. S je dejal, da so so- miiimiHiimiiiiiiiintiiiiiiiioi(((iiiiiiiiiiiiiimitiiio(»(i"*|HiHiiiiiiiiimmiiHHmiiiiti|iii»|*u*|MiHiiMnuo|||,,,,I,M,o,|oiMiuiiiiiiij!uiiiiimitiiiio||,uoi||,>d(n SŠ'!«n?P.a.di postali sedaj res- v evropske -■ «■- V, do tki ^zi Ji :-naPa . ..OtiniL bolj analitični. e je govoril vrhovni po- je govoru vrnovni pu-: leili ATO general Norstad, ki boi!!,’ da oborožitev NATO ni Jl« in da obstajajo še šte- !?i, jpon)anjkijivosti. Izjavil je a je prišlo do zakasnitev N*' jv, janioenja postavljenih smo- r ' »w 9°, se bičlo obstoja skupnosti padel dfugi strani je Hallstein zanimanju, ki ga SZ leta 1956 opustili .lizbonsko« o-brambno črto, ki so jo bili določili leta 1951 in 1952, in so določili obrambno črto na meji »železne zavese«. Na vprašanje, ali bi zavezniške sile lahko držale to črto proti sovjetskemu napadu, je Norstad odgovoril, da je to zadovoljiva obramba za Zahodno Evropo. Pripomnil je, da bi v primeru jedrske vojne bila naloga zavezniških sil na tej fronti »omejena na nekaj tednov ali pa na nekaj dni«. Poudaril je potrebo, da morajo sile NATO razpolagati z močnimi klasičnimi silami, »ki jih mora podpirati prisotnost jedrskega taktičnega o-rožja, ki se lahko uporablja skupno s temi klasičnimi silami, da se zagotovi obramba« Na vprašanje, ali bi bila uporaba jedrskega orožja v primeru vojne v Evropi danes avtomatična, je Norstad odgovoril, da absolutno ne. Pripomnil je, da morajo biti države NATO pripravljene na klasično vojno. »Prisiliti moramo Sovjete, da razmislijo o posledicah svoje pobude pri uporabi jedrskega orožja«, je dodal Norstad. Prav v zvezi s tem je nastala »koncepcija pavze«, ki je v tem, »da se ima dovolj sil na prednjih položajih, zato da bo v primeru incidenta zadostna reakcija, da se nekaj časa vzdrži, in se s tem prisili napadalec, da sprejme jasno odločitev: ali ustavi incident na tej ravni ali pa ga postavi na višjo raven, ki bi lahko pomenila splošno vojno.« »Zavezniške sile, je dejal Norstad, pa si morajo pridržati pravico in možnost odgovoriti z vsemi primernimi sredstvi — s klasičnimi silami, s taktičnim ali drugim jedrskim orožjem — da ne pustijo vedno pobude nasprotniku«. Glede načrtov o ustanovitvi izključno evropske strateške sile, ki bi jo sestavljale balistične rakete za srednjo razdaljo, je Norstad izjavil, da NATO ni nikoli predlagala kaj takega, in je dal razumeti, da temu nasprotuje. Na vprašanje v zvezi z »zmernimi« ukrepi, ki jih je on predlagal med zadnjo berlinsko krizo v nasprotju z ostrimi ukrepi, ki so jih priporočali nekateri zavezniki, je general izjavil, da »neuklonljivost je lahko sredstvo, da se doseže cilj v določenem trenutku, toda ni moč reči, da predstavlja določeno politiko«. Razprava na parlamentarni konferenci se bo končala v petek s sprejemom več resolucij, ki jih bodo pripravile gospodarska, politična, vojaška, znanstvena in tehnična komisija. V krogih blizu konference ugotavljajo, da stremi ta, da bi se spremenila v uradno atlantsko skupščino, ki bi imela večjo oblast. Sedaj je ta konferenca samo neuraden orga- stavijo volivcem s svojimi programskimi postavkami, da bi ge volivci mogli orientirati. Končino je Sullo zavrnil ugovor, da se KD ne bo mogla sporazumeti s PSI glede zunanje politike in predlagal, naj bi s socialisti načeli konkretna 'vprašanja, kakor so na pr. Berlin, razorožitev, skupno tržišče itd. V svojem odgovoru je Moro pod-črtal, da je glavni odbor KD izrazil svoje soglasje tudi kar zadeva politični razvoj v prihodnosti in pozitivno ocenil tudi sklep centralnega odbora PSI, »spričo katerega je, v perspektivi, odpadel tudi pridržek, ki je do sedaj preprečeval neposredno in organsko sodelovanje PSI z demokratičnimi strankami na ravni osrednje vlade in bodočih deželnih uprava, poudaril je, da mora vlada izpolniti svoje programske obveze; KD pa mora naprej po poti, ki jo je nakazal kongres v Neaplju, opustiti pa ne sme ničesar, kar bi moglo zavirati nadaljnji razvoj sedanjega političnega procesa. Na koncu je Moro pozval stranko k enotnosti, da bi se mogla predstaviti volivcem v najboljših pogojih. Glasilo PRI «La Voce repubbli-cana» daje pozitivno oceno sobotnega poročila Mora in zatrjuje, da se je Moro odpovedal integralistič-ni perspektivi KD; to stališče je zmagalo na kongresu v Neaplju, ko je Moro prodrl s tezo, da je treba socialistično gibanje smatrati za stalno komponento italijanske demokracije. Na sedežu tujih novinarjev je i. mel Togliatti tiskovno konferenco, na kateri je ponovno podčrtal znane teze K Pl glede notranje in zunanje politike. Glede mednarodne-a položaja je dejal med drugim, a obstajajo elementi za zaskrbljenost, ker se zdi, da je jamstvo ZDA glede neodvisnosti Kube danes ni več tako trdno in veljavno. Togliatti se je zadržal tudi na ki. tajsko-indijskem sporu in izjavil, da tega spora «ne bi smelo biti«, ker bi ga, po mnenju KRI, morali rešiti na miroljuben način z o-bojestranskimi koncesijami. Na vprašanje nekega novinarja pa ni obsodil kitajskega napada na lri-dijo, ampak je dejal le, da krivda ni le na strani Kitajske. Na vprašanje, kako to, da so komunisti zanikali obstoj sovjetskih raketnih oporišč na Kubi, je Togliatti dejal, da italijanski komunisti niso mogli vedeti, kakšno je bilo dejansko stanje, da pa so vzeli takoj na znanje, da je Moskva ravnala skladno z interesi miru, čirn so ZDA izjavile, da bodo jamčile neodvisnost Kube. Kar zadeva odnose med KPI in PSI je Togliatti zatrdil, da je dolžnost vseh političnih sil, ki hočejo doseči dejansko obnovo družbe, da so enotne in da PSI ne more pristati na pogoje, ki bi bili v nasprotju s koristmi delavskih množic. KPI se ns boji ostati sama v opoziciji. Vsekakor pa Togliatti smatra, da PSI ne bo mogel ostati na sedanjih pozicijah. Kar zadeva »inS Je. Prišlo ' Seja] rni opremi, pri tem pa [tli,1, da so »bistveno napre-iav. v. smeri smotrov, ki jih * 1952 uištvo postavilo leta 1956 h >. a le dalje izjavil, da, do-oodo ti smotri v celoti !“e /’ "bomo vedno brez po-M»1 jp®gali za našo obrambo«. •- “e>.da ostane še kratka pot . , I kov ip sovjetska zveza pripeljala na Kubo. Dodal je, da je so- le nujno potrebo SP£ v°etska v!ada_ sporočila, da Jih je bUo 42 in ZDA so jih dejan- ^ H]0Uiiaarnpa. je velike važnosti. i Fe6 ' « dbit sV. rsvr, V t%žani dodal general, omogoča j J,e vojakov na trgovskih Z»°L kakor da bi bili civilni Ue 8 (! *tt ’aS ,seboj bodo imeli pu- 4 lijgVajset kilogramov prtlja-ikol', tl tp dpi ta način bo dovolj nebi v’ rSv, bamesto tednov ali me- Vse sovjetske rakete odpeljane s Kube ZDA vztrajajo pri inšpekciji na Kubi Moskovski radio obtožuje ZDA, da ne držijo obljube Kubunski begunci napovedujejo nove napo de WASHINGTON, 12. — podtajnik za obrambo Gilpatric je sinoči izjavil, da ZDA niso nikoli vedele, koliko raketnih izstrel- “ ____ • -t Inln vtn Ft/s/lnl 4 n /In i« CČV. obstoječih ‘e z vsem potrebnim. . ki so preko Oceana, da so ustanovili v Ev-vse potreb-rezerve: »Ta si- sko naštele 42 med inšpekcijo na sovjetskih ladjah, je, da ne bodo rVo Prevoz ameriških divizij Je general izrekel zado-v nad pripravami držav zvezi z Berlinom in pred-i,-. Ov°ljstvo nad nedavnimi ,eSIld'jl 'C* 62V GrČiji ter manevri m ~,ol0\ vJ^iainŠka Jevi.ia 'Ve* \n J! ‘ ' *> o katerih je je, da je bil pisala Spie- rezultat zel° važen. J Ku’ _____■■ lili V lC0že„i?Ve,ovne vojne skupnost Oh?vilanib _sil Zahoda »lahko za- . je govoril sinoči po ln je dejal, da bi v ip edin *• I»ipri.merno obrambo v Ev-ie’ da razpolaga NA ivr*ka?'.na področju Jutlanda i dj^.do Alp in Avstrije s 25 J.'h j e Pripravljenih na boj in '-J Ob »_°. zeI° naglo okrepijo. na področju Jutlanda _ d° Alp in Avstrije s 25 priložnosti je Nor-jj,—• da so ZDA name-Evropi zaloge z vojaško iredtf v«jnS{Janki in z vsem dru‘ 1 .«1 N v?2klm materialom za o- artlw vw'V‘“ inaienaium l ha vojaki pridejo j v Evropo z letalom, B a bi bili potniki na ci-. Z w0iah«. Na ta način je nekai divizij, in •'■'nit Me JisPešno preizkušali med Si 8h»i?Vfi J!,sPešno preizkušali med •tfHfl ^ kriz^e"i‘ ie’ la -d^ber. v lz° O oklepne £ kak°r sedmih e Norstad izjavil, da ne bi mogle ZDA, naporom, poslati v divizije v ali osmih Pripomnil Pa je> aa ne nikoli mogli biti gotovi, da to število predstavlja vse rakete, kf so bile na Kubi, dokler ne bo izvršena inšpekcija na Kubi. ZDA vztrajajo, naj se s Kube odstranijo tudi bombniki «H-28». Gilpatric je izjavil, da so ZDA mnenja, da niso dolžne u-kiniti blokade Kube «v sedanjih okoliščinah*. Danes je imel predsednik Kenne-dy skoraj dveuren razgovor s člani izvršilnega odbora državnega sveta za varnost. Po razgovoru je predstavnik Bele hiše Salinger izjavil, da «v politiki ZDA ni nobene spremembe«. To je odgovoril zlasti na vprašanje glede inšpekcij na kubanskem ozemlju, ki jo ameriška vlada še vedno zahteva. Seji državnega sveta za varnost sta prisostvovala tudi Stevenson in McCloy, ki sta se skupno z drugimi ameriškimi predstavniki pogajala v New Yorlcu s sovjetskimi predstavniki in z D Tantom. Salinger je izjavil, da je bila seja posvečena iisplošnemu pregledu razgovorov o Kubi v New Yorku». O tem sta poročala Stevenson in McCloy. Salinger ni odgovoril na vprašanje, ali sta ameriška diplomata, ki se bosta jutri vrnila v New York, dobila nova navodila. V Beli hiši pravijo, da Kennedy ni dobil nobenega novega sporočila od Hruščova po njegovem sporočilu, ki ga je dobil v četrtek. V Ženevi jo imel izvršilni svet mednarodnega odbora Rdečega križa danes sejo, da sprejme sklepe glede nadzorovanja sovjetskih ladij, ki vozijo na Kubo. Paul Rueg-ger je poročal o svojih razgovorih v New Yorka z U Tantom s Kužni pi-ovom 'n 7 McCloyem. Na Južno Florido še vedno pošiljajo vojaštvo. Čete, ki so se v soboto umaknile z obale v Kej1 Westu, so se zbrale v drugih krajih v hotelih v Miamiju so pre-motirali mnogo sob za vojake Zaplenili so tudi veliko garažo neke transportne družbe in na njeni strehi so namestili ogromne radarske antene. Na istem področju so zaplenili okoli petdeset hektarov zemljišča, na katerem so postavili pet ramp za izstreljevanje raket in več radarskih naprav. Voditelj kubanske begunske skupine «Alfa 66» pa je sporočil, da bodo člani njegove skupine takoj po končani ameriški blokadi izvedli nove oborožene napade na Kubo. Voditelj skupine je dejal, da so v nekaterih jamah na Kubi skrite velike količine sovjetskega ((ofenzivnega« orožja. Isto je izjavil tudi predsednik »revolucionarnega sveta* kubnaskih beguncev v Miamiju Miro Cardona. Moskovski radio Je včeraj obtožil ZDA, da ne držijo obljube o ukinitvi blokade. Dodal je, da nadaljevanje blokade kaže, da se nadaljuje ((gusarski manever, ki Je svoj čas povzročil skrajno napetost na sveti.)) .Sovjetska zveza j* držala obljubo in demontirala svoja raketna oporišča in zato upravičeno pričakuje, da bodo ZDA i polnile dano obljubo. Kakor poroča Tass iz New torka, je ameriški profesor za mednarodno pravo Fred Wamer Neal izjavil, da se bodo mednarodna pogajanja zdaj sukala okrog celotnega problema tujih oporišč. V reviji «Nation» piše profesor med drugim- ((Medtem ko Washington dokazuje, da so njegova vojaška oporišča v Turčiji, v Pakistanu ali kjer koli obramrnia, Sovjetska zveza povsem razumljivo vidiI v teh oporiščih nevari,cs' zase. Ne glede na to tako gledamo na naša oporišča, je dejstvo, da je ustavljanje opo- SZ bo dobavila Indiji nadzvočna letala «Mig-21» NOVI DELHI, 12. — Predsednik indijske vlade Nehru Je izjavil, da je dobil od Sovjetske zveze zagotovila, da bo SZ dobavila Indiji, kakor dogovorjeno, nadzvočna letala «Mig 21» in da bo začela izvajati program za zgraditev tovarne za letala «Mig» v Indiji. Nehru je dalje sporočil, da je zahteval od ZDA dobavo letal, ki so potrebna za obrambo proti Kitajski. V razgovoru s skupino tujih časnikarjev je Nehru tudi izjavil, da je vedno prepričan, da je politika nevezanosti idealna politika za Indijo. Mnenja je, da se Kitajci ne bodo sami umaknili z indijskega ozemlja, ki so ga zasedli med zadnjo ofenzivo, in zato Je sedanja politika indijske vlade v tem, da Kitajce izžene z indijskega ozemlja. Nehru je tudi izjavil, da je Sovjetska zveza v kočljivem položaju, ker je zaveznica Kitajske, toda je vedno bila v dobrih odnosih tudi z Indijo. Zato želi Sovjetska zveza, da bi spor med Indijo in Kitajsko prenehal. Nehru je tudi izjavil, da Je po njegovem mnenju vzrok sedanjega kitajskega napada v kitajskih ekspanzionističnih težnjah. Ministrstvo za obrambo Javlja, da je prišlo danes na severnovzhodni meji do novih spopadov med indij-skimi in kitajskimi izvidnicami. V Londonu so sporočili, da je pa-kistanski Predsednik Ajub Kan poslal Mac Mihanu pismo, v katerem zahteva od njega zagotovilo, da se orožje, ki ga Angleži dobavljajo Indiji, ne (jo uporabilo na pakistanski meji. Ajub Kan je izjavil, da so tudi Američan dali tako zagotovi- polemiko med KPI in albansko KP je Togliatti Izjavil, da je politična linija albanske KP zgrešena, ket Albanci niso razumeli vprašanj v zvezi z razvojem demokracije. Albanski komunisti sicer napadajo italijanske komuniste, češ da so izdajalci in ne štedijo s še hujšimi sramotilnimi izrazi, vendar pa da nimajo niti enega samega veljavnega argumenta v podporo svoje linije. Končno je Togliatti še odgovoril na vprašanje, kaj meni KPI o stališču Italije giede evropskega skupnega tržišča, in dejal, da to tržišče zavira nadaljnji razvoj italijanskega gospodarstva, ki da je danes že tako močno, da more konkurirati s francosko in nemško industrijsko proizvodnjo, in da je prav zaradi tega nastala nevarnost, da bi skupno tržišče «utegnilo preprečiti Italiji, cia bi mogla imeti trgovinske odnose z vsemi in v vseh smereh, kakor je v našem interesu«. VČERAJ IZVOLJENI OBČ. SVETOVALCI V TRSTU 1962 1958 1956 1952 1949 KPI 13 14 14 6 (11) 13 KD Sl 23 20 28 (22) 25 PSDI 5 4 4 5 (3) 4 FRN — — — — — FI 1 1 — 6 (9) 5 PSI 4 2 3 1 (-) — PLI 3 2 1 3 (2) 1 SSL (SL) 1 1 1 1 (D 1 MSI 8 9 9 4 (7) 4 PRI 1 2 2 4 (3) 3 MU — — 2 1 (D — UT 1 1 — — — NSZ — 1 2 1 O) 1 PR — — — — — PNL — — — — — Skupaj HO 60 60 60 Opomba: Leta 1952 so razdelili sedele na podlagi ((sleparskega zakona«. Razpredelnica omenja med oklepajem sedeže, ki bi pri tikali raznim strankam po proporcionalnem zakonu >||IIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIl|||H|||||||H||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||M||||||||||||||f||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||M||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||| ZAHODNONEMŠKI KANCLER POTUJE DANES V WASHINGTON Adenauer nasprotuje stikom med ZDA in SZ in pravi, da so nekoristni in nevarni Kancler trdi, da ne verjame, da je SZ umaknila vse rakete s Kube, in podpira zahtevo po nadzorstvu - Socialdemokrati dobili absolutno večino pri deželnih volitvah v Hessenu BONN, 12. — Kakor javljeno, bo Adenauer odpotoval jutri v ZDA na vabilo ameriškega predsednika, s katerim bo imel dva razgovora; sestal pa se bo tudi z ministroma za zunanje zade-— in za obrambo. riše na meji dniRe^drzave nedvo-1 lo, ^^o^vl^ajo 9r0^a* ve in za Adenauer bi rad dobil konkretna obvestila o tem, ali so ZDA dosegle kompromis o blokadi in raketah na Kubi s svojo pripravljenostjo na koncesije v berlinskem vprašanju. V bonskih krogih pravijo tudi, da bo skušal Adenauer prikazati umik sovjetskih raket kot »zmago o-strine in odločnosti ZDA ter e-notnost Zahoda, ki bi jo bilo treba uveljaviti v berlinskem vprašanju*. V tem smislu je Adenauer govoril danes na razgovoru z ameriškimi dopisniki v Bonnu. Med drugim je izjavil, da ni povsem gotov, da Sovjetska zveza umika s Kube vse svoje rakete, to tudi zaradi tega, «ker je težko misliti, da je Hruščov tvegal, da pošlje na otok to orožje samo zaradi tega, da ga potem spet umakne, kakor bi šlo za srajce ali za zobne ščetke«. Adenauer je dejal, da mora Hruščov, «če se hoče pogajati z Zahodom, dovoliti nadzorstvo na kopnem na Kubi, ki je upravičena ameriška zahteva«. »Razen tega bi morala Sovjetska zveza sprejeti sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov in o nadzorstvu nad atomskim orožjem.« Adenauer je dalje izjavil, da bi se morale zahodne države pogajati s Hruščovom v okviru sestanka na vrhu, «toda ta sestanek bo mogoč, samo če bo Hruščov pokazal dobro voljo glede Kube in da ga zanima mirna rešitev svetovnih vprašanj«. Razen tega bodo morala pogajanja prinesti ((večin stopnjo svobode za prebivalstvo Vzhodne Nemčije«. Ponovil je zatem svoj dvom o dejanski odstranitvi sovjetskih raket » Kube in pripomnil; «Do sedaj so ZDA lahko fotografirale samo pokrite predmete, in ni moč trditi z absolutno gotovostjo, da je šlo za rakete. Sicer pa Rusi niso ravnali na Kubi, tako kakor so ravnali, iz ljubezni do miru in svobode. Hočejo namreč, da Kuba ostane komunistična dežela v kratki razdalji od ameriške obale in to je huda nevarnost.« Zatem je Adenauer izjavil, da bo Kuba eno glavnih vprašanj pri njegovih razgovorih s Ken-nedyjem, skupno s sredstvi, da se «v prihodnje preprečijo druge nevarne krize«; razen tega se bost« razgovarjaia tudi o »posledi-can ki jih bo kitajski napad na Indijo imel na ravnotežje sil na svetu«. Govorila bosta tudi o reorganizaciji NATO, zlasti kar se tiče jedrske oborožitve in morebitne ustanovitve evropske atomske sile po vstopu Velike Britanije v skupno tržišče. Zalem je Adenauer izjavil, da se ni nikoli upiral ideji mednarodnega nadzorstva nad dostopnimi potmi v Berlin, dodal pa je, da bi morala tudi Sovjetska zveza dati koncesije v zameno za to koncesijo. Tako bi morala n.pr. ((dovoliti večjo svobodo vzhodnim Nemcem«, , ,, , , Glede stikov med Vzhodom m Zahodom pa je kancler izjavil, da ne gleda z zadovoljstvom morebit. nih poizvedovalnih razgovorov med Washingtonom in Moskvo, češ da so nekoristni in nevarni, ker da omogočajo Sovjetski zvezi, da zve za zahodne teze, ne da bi razkrila svoje. Dalje je kancler izjavil, da se berlinsko vprašanje ne bi smelo obravnavati ločeno, temveč v okviru širših odnosov med obema blokoma. V zvezi z afero ((Spiegel« je kancler zanikal, da bi akcija policije kršila (.vobodo tiska. Pripomnil je, da so bile aretacije izvršene na podlagi zapornega nalo- ga, ki ga je podpisal sodnik vrhovnega -| sodisča. Zagovarjal je ravnanje vlade'v tej zadevi in je dodal, da se bo podtajnik v ministrstvu za, obrambo Hopf, ki je na dopustu,’vrnil na svoje mesto, ko bo končal zdravljenje. Ravnatelj omenjene revije Rudolf Augstein, ki je v zaporu, pa objavlja v današnji številki revije «Der Spiegel« kratek članek, v katerem se sprašuje, kako more neka država pasti tako nizko, da nudi zadoščenje enemu samemu človegu (ministru Straussu), in zaključuje: «Ne bom nikoli prenehal postavljati tega vprašanja.« Afera «Spiegei» je vplivala tudi na včerajšnje deželne volitve v Hessenu. katerih se je udeležilo okoli tri milijone in pol volivcev. Socialdemokrati, ki so ime. li od leta 1947 relativno večino v deželni zbornici v Wiesbadenu, so včeraj prvikrat dobili absolutno večino. Svoj položaj so izboljšali tudi liberalci, medtem ko so demokristjani zgubili štiri sedeže. V deželni zbornici je skupno 96 deželnih poslancev. Socialdemokrati jih bodo sedaj imeli 51 (prej 48), demokristjani 28 (prej 32), liberalci 11 (9), stranka beguncev pa 6 (7). Voditelj socialdemokratov August Zinn, ki je zelo popularen, je izjavil, da je bil gotov da bodo socialdemokrati zmagali, toda ni račuunal na absolutno večino. Pripomnil je, da je afera «Spiegel» prav gotovo vplivala na zmago. Po njegovem mnenju bi dva ministra stranke beguncev lahko še dalje ostala v aežeir.i vladi, čeprav bi socialdemokrati s svojo absolut- no večino lahko sestavili vlado sami. Predstavnik demokristjanov pa je lakonično izjavil: «Cez štiri leta bodo nove volitve in tedaj bodo prav gotovo, brez afere »Spiegel« in brez vladne krize v Bonnu, rezultati drugačni.« Zmaga Ollenhauerjeve stranke in okrepitev liberalcev ter zguba demokristjanov ne bodo imele posledic za koalicijo v Bonnu, vendar pa bi lahko vplivale na prihodnje volitve na Bavarskem. Titov odgovor Nehruju NOVI DELHI. 12. — Kakor poroča AFP, je jugoslovanski veleposlanik v Novem Delhiju izročil danes Nehruju odgov r maršala Tita na pismo, ki ga je Nehru poslal vsem državnim poglavarjem razen portugalskemu n južnoafriškemu. Vsebina pisma sicer ni bila objavljena, vendar pa zatrjujejo, da pismo izraža upanje, da bo med Indijo in Kitajsko mogoč sporazum, ki bo v skladu s častjo in z dostojanstvom Indij°. Romunski parlamentarci na obisku v FLRJ BEOGRAD. 1?. — Na vabilo zvezne ljudske skupščine Jugoslavije je prispela danes v Beograd na desetdnevni obisk v Jugoslavijo delegacija velike liudske skupščine Romunije. Romunsko delegacijo, ki vrača obisk zvezne skupščine Jugoslavije, katera delegacija je leta 1957 obiskala Romunijo, vodi podpredsednik skupščine Štefan Nico-lau. ((Prinašam jugoslovanskim na- tmifiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmiimimiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiimiitttiii ANGLEŠKI JEDRSKI POSKUS V NEVADSKI PUŠČAVI LONDON, 12. — Britanski minister za obrambo Thorneycroft je sporočil, da se je britanska vlada sporazumela z ameriško vlado, da bo v kratkem preizkušala angleško jedrsko bombo pod zemljo v Nevadi. Dodal je, da je poizkus ((potreben iz važnih vojaških namenov«, toda nikakor ne pomeni začetka nove vrste poizkusov. Minister je izjavil, da je britanska vlada že dolgo časa mislila na poizkus s to vrsto orožja in da je ta sedaj ((postal potreben iz resnih vojaških razlogov«. V Washingtonu je predsednik a-meriške komisije za atomsko energijo potrdil, da je bilo dogovorjeno, da Velika Britanija uporabi naprave v Nevadi za podoben poizkus, kakršnega je napravila L marca. Kakor poročajo, bo bomba šibka. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je britanska vlada mnenja, da uporaba avtomatskih aparatov ne more nadomestiti nadzor, stva na kraju samem nad podzemeljskimi atomskimi eksplozijami v okviru morebitne pogodbe o prekinitvi jedrskih poizkusov. Combejeva letala bombardirala Severno Katango _NEW YORK. 12. — Glavni tajnik OZN se je sestal danes s svojimi glavnimi svetovalci, da proučijo položaj * Kongu v zvezi s sporoči- lom, da so Combejeva letala bombardirala nekatere kraje v Severni Katangi, ki so pod nadzorstvom osrednje vlade. Predstavnik OZN je izjavil, da Združeni narodi ne mislijo dopustiti drugih podobnih akcij, toda do sedaj ni OZN sprejela še nobenih sklepov. Predstavnik OZN v Kongu Gar-diner je predlagal tajniku OZN akcijski načrt proti Combejevemu letalstvu. Kar se tiče U Tantove zahteve, naj se uvedejo gospodarske sankcije proti Katangi, se zdi, da se bo zadeva zopet zavlekla, ker Velika Britanija nasprotuje temu ukrepu. Vendar pa pripominjajo, da kupuje Anglija majhne količine bakra in itobalta v Katangi, tako da bi mogle biti sankcije kljub temu učinkovue. ZDA pa kupujejo v Katangi velike količine kobalta, ki ga uporaDljajo v okviru svojega vesoljskega programa. Zvedelo se je ,da bo ameriški državni podtajnik odpovotal v prihodnjih štiriindvaisetih urah na razgovore z britanskimi in belgijskimi voditelji, da hi dosegli sporazum o novi ustavi zi. Kongo, ki naj o-mogoči integracijo Katange. Osrednja vlada v Leopoldvillu je objavila danes izjavo, v kateri podpira načrt U Tanta za združitev Konga. Razen tega je vlada protestirala proti bombardiranju, ki so ga izvedla Combejeva letala. Pozvala Je U Tanta, naj sprejme vse potrebne ukrepe. Zvedelo se Je tudi, da je Etiopija umaknila svojih pet reaktivnih lovskih letal iz službe OZN v Kongu. Sedaj imajo sile OZN v Kongu samo dvanajst vojaških letal, od katerih Jo šest švedskih in šest indijskih. rodom čustva prijateljstva in Istočasno pozdra- _ . romun- skega ljudstva ve romunske velike ljudske" skupščine zvezni skupščini Jugoslavije,« je izjavil vodja romunske delegacije ob prihodu v Beograd. Dva važna politična dogodka preteklih dveh dni moramo omeniti danes pred mednarodnim dogajanjem; zasedanje in sklep glavnega odbora KD ter volivne izide upravnih volitev v 266 občinah. Zdi se nam, dr je prvi dogodek važnejši, ker je odgovoril povsem jasno na vprašanje, ali je prišlo v izvajanju programa in nadaljnjih perspektiv politike levega centra v resnici do nekake krize ali zastoja. Sklepna resolucija zasedanja je namreč zelo kratka in odločna: glavni odbor KD je odobril dosedanje delo vlade in ji obnovil svoje zaupanje. Desna opozicija |t ostala v odločni manjšini, saj je od 144 članov glavnega odbora glasovalo za njeno resolucijo samo 20. Glede volilnih izidov pa so najbolj značilni izidi v Trstu in Ka-venni. O tržaških izidih poročamo na IV. sirani, na tem mestu pa na kratko lahko omenimo le, da so od strank levega centra pridobile največ PSI in PSDI, medtem ko sta PRI in KD zgubili prva okrog tisoč, druga pa okrog tri tisoč glasov. Med nasprotniki levega centra pa so pridobili liberalci okrog osem tisoč glasov, fašisti pa izgubili okrog pet tisoč glasov. Svoje glasove je zmanjšala tudi KPI, in sicer za okrog tisoč devet sto glasov. Zanimivo je, da je največ glasov bivše Neodvisne socialistične zveze pobrala PSI, ostale pa Skupna slovenska lista ter KPI zlasti v okolici. Indipendentistični skupini sta skupno izgubili okrog dva tisoč glasov. V Ravenni so se okrepile PSi. PSDI in PRI, oslabila je nekoliko KD, med nasprotniki levega centra pa so se okrepili liberalci in misini. KP je izgubila okrog dva tisoč glasov. Glavna novica v mednarodnem dogajanju pa je bila včeraj tista, ki govori o tem, da so sovjetske ladje odpeljale vseh 42 raketnih naprav s Kuhe, čeprav je predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva izjavil, da vlada ZDA nikoli ne bo dejansko vedela, koliko raket je pravzaprav na Kubi bilo. Tona ameriška vlada še vedno zahteva inšpekcijo na kubanskem ozemlju, v Moskvi pa odgovarjajo: Sovjetska zveza je držala obljubo in demontirala svoja raketna oporišča in zato zahteva, da tudi ZDA izpolnijo svojo obljubo in ukinejo blokado. Zaključek kubanske krize moti poleg tega tudi izjava voditelja kubanske begunske skupine, ki je sporočil, da bodo njeni člani takoj po končani blokadi iz-vedli nov oborožen napad na Kubo. Medtem ko se pripravlja obnovitev razorožitvenih pogajanj, pa kaj neskladno zvenijo izjave vrhovnega poveljnika NATO generala Norstada. Na konferenci parlamentarcev NATO je namreč zahteval še bolj popolno oborožitev. Poudaril je zlasti, da morajo biti države NATO pripravljene zlasti za »klasično* vojno in s tem v zvezi omenil — v kaj slabo »tolažbo* miroljubnemu svetu — da je v poveljstvu NATO nastala nekaka nova koncepcija, ki se ji pravi »koncepcija pavze*, ki je v tem, da bi imel NATO dovolj sil na prednjih položajih, zato da bo v primeru incidenta dovolj močno reagiral, taku da bi »nekaj časa tiral*. MEDNARODNI FAŠIZEM Josef Hindels zaključuje s spodnjim odlomkom svojo knjigo »Hitler ni bil siu-(ajtt. Saj nemška oborožena sila ni bila nič drugega ko orodje nacizma. Saj vendar vojne niso začeli, da bi branili domovino, marveč da bi druge narode s silo spravili pod nacistični jarem. Tako malih neonacističnih skupin tudi zaradi tega ni mogoče podcenjevati, ker lahko nevarno vplivajo na vse «obrobne» plasti, obrobne niti ne toliko zaradi neonacistične agitacije, kolikor zaradi njihove duhovne, njihove tradicionalne, neposredne, pa tudi le posredne povezave z nekdanjim nacističnim režimom, zaradi njihovega ccnotranjega nacista* iz nekdanjih dni, ki ga ne morejo ne premagati ne pozabiti. Spričo teh širokih plasti tudi v javnem življenju nastaja vzdušje, v katerem je seveda še spričo vrste množično psiholoških (identifikacija nacista in Nemca, pretirana iluzija nemške veličine), političnih (rekonstrukcija nemške sile) in drugih činiteljev dokončna likvidacija nacizma in njegovega neonacističnega dediča tudi v sodobni Nemčiji sila težavna, če že ne nemogoča. Le spričo tega je mogoče, da šele zdaj — in še to sila poredkoma — «izslede» in postavijo pred sodišče gestapovskega rablja ali esesovskega morilca, ki se 4e lahko celih 18 let .skrival, in Sivel celo sredi med vsemi svojimi nekdaniimi znanci in tudi pajdaši. Hindels opisuje plastičen primer takega vzdušja, ki se ga riti sodnik sredi kazenskega procesa proti takemu nacističnemu zločincu ne more sprostiti. Ko so v nekem industrijskem podjetju izsledili nacističnega množičnega morilca, je Hindels govoril z nekaterimi ondotnimi uslužbenci, ki so bili že v letih, od 40 do 60, da bi poizvedel, kaj mislijo o zaprtem nacistu. Enega izmed teh razgovorov si je tudi zabeležil: Pisec: Kakšen je bil ta člo--vek kot kolega v uradu in kot predstojnik? Nameščenec: Prijazen, ustrež- ljiv, vselej korekten. In tudi priljubljen. Le malo pedanten. Nekdanjega oficirja v sebi ni mogel zatajiti. Kot predstojnik je bil nekoliko strog pri mladih ljudeh, a zanje je tako kar prav. Pisec: Ali se je z ljudmi v tovarni pogovarjal tudi o političnih zadevah, ali pa posegal v razne razgovore? Nameščenec: Ni se udeleževal političnih razgovorov. Ali je govoril o poslih in delu ali o svoji družini. Saj je vendar dober, skrben družinski oče. V zadnjem času pred aretacijo, ki je bila za nas vse ko strela z jasnega, ni govoril o ničemer drugem, kn o hiši, ki si jo gradi. In kako se je veselil, da se bo z družino naselil v Ustnem domu, z vr. tom in... Pisec: Ali je kdaj kaj govoril o vojni, o svojih doživljajih na fronti? Nameščenec: Seveda. Saj go- vori o tem vsak, kdor je le bil tam zunaj. Končno pa tudi ni nobena sramota, če kdo v vojni kot vojak opravi svojo dolžnost. Sam sem bil na vzhodni fronti in potem še v ujetništvu. Ko sem bil še v taborišču, so mojo družino, ki je živela v Sudetih, pregnali iz Češke. A o teh zločinih sedaj nihče ne govori. Pisec: Ali je bilo v razgovorih o vojni ali drugače kaj govora tudi o množičnih umorih Zidov? Nameščenec, oklevaje: Redkokdaj. A že so časopisi o takih procesih poročali, je bilo govora seveda tudi o tem. Pisec; In kakšnega mnenja je bil on? Nameščenec: Natanko se tega ne morem spomniti. Dejal je nekako, da bi bilo treba končno že napraviti črto čez vse to. In to je bilo tudi moje mnenje in še mnogih drugih naših kolegov. Zdaj je že dolgo tega, kar je vojne konec, in še zmeraj ni nobenega miru, še zmeraj drezajo v stare rane. Pisec: Ali vi mislite, da je storil tista grozna dejanja, ki so jih potrdile vse priče? Nameščenec: To naj dožene sodišče, Osebno sem mnenja, da mora vojak ukaze, ki jih je dobil, tudi izpolniti. Kam bi pa bili prišli, ko bi se bil vsakdo naprej vprašal, ali je n bodočih »sooblastnikov*. Lani v decembru je n. pr. avstrijski velikomeščanski dnevnik »Die Presse* objavil pod značilnim naslovom Samomor Zahoda pismo bralca s podpisom nekega dunajskega inženirja, ki pravi v njem med drugim: »Te dni je bila med poročili o pokolu 13 italijanskih vojakov v Kongu med drugimi vest, da je italijanski minister n. r. prof. Erimini izjavil naslednje: Dogodek priča, da narodom, ki živijo še v na pol barbarskih razmerah, ni mogoče priznati pravice do samoodločbe, če prej ne bomo zagotovili, da bodo tudi sposobni živeti na civiliziran način. Dogodek odpira tudi vprašanje, ali je mogoče takim narodom v okviru OZN priznati enake pravice, kakor so jih priznali narodom s staro civilizacijo. Iz takih stališč pa se porajajo taka vprašanja in nanja tudi že taki odgovori: Kdo pa starim na pol barbarom in popolnim barbarom v tujih (in lastnih!) deželah sploh lahko prizna samoodločbo, ne da bi si zagotovil nekih ustreznih garancij? Vendar mi, civiliziranci! In kdo v OZN barbarom priznava enake pravice, kakor samemu sebi, se nravi starim civilizirancem? Nihče drug, ko mi. visoko civilizirani! In tako še zdaj prodajamo in izročamo barbarom brez ustreznih premislekov naše avtomobile, radijske in televizijske aparate, pralne stroje in hladilnike. Na koncu takega razvoja pa se bo seveda izcimila večina na pol barbarov, ki bo preostale popolne civilizirance zmlela v mesnih mlinih, ki so jih dobili prav od njih.* Tako «Pressin» bralec, diplomiran inženir, ki celo še živi v deželi, ki nima kolonij in se je antikolonialna revolucija neposredno tudi prav nič ne tiče. V njem je rasna in protičlove-čanska zavest razvita tako močno, da si upa govoriti o milijonih ljudi v jeziku, ki se prav v ničemer ne razločuje od jezika kolonialnih izkoriščevalcev in zatiralcev. Tako res ni naključje, da so neposredno po začetku dramatične kongovske krize prav v Belgiji ustanovili merl m*] Vigevani in Giannini sts (! tem poudarila, da ni nikd11 nasprotovanja tujim pevcej>^ redogera šoke kvalitete; ti so spre)*' tj« simpatijo. Tako se SAL ni PJk&c. K tudi, da bi se moral >Pr’!2i^0JnjH simpatijo. Tako se SAL ni r, nič protivila nastopu bolg^ ga basista Borisa Christojl1 »!j ottle, istem iiDon Carlosu». Rekle j,Sloue; ‘ luai, aa 01 se mo™ »IJl J niti sedanji sistem, po kate C| ,e.0/h'i 12 superintendantov ^ Ka, opernih gledališč lahko p® n tevce e 1 ■ jimi plačami, ko gre tudi z« J*. ‘ 1 Ulj volji najema tuje pevce 1 . ............_ Z ce, ki zaostajajo za mnogin*1 ^ka lijanskimi pevci. \ L?* ti Vigevani in Giannini ** i, nnsl dejala, da ne gre za kak jjj. tat 1 men, da bi prišlo do vstavk• ( iti(n^ radi stavke» in sta zaželel*^ e Biasoi bi država posredovala v t" t' BlaSOu Trsta. Povedala sta še, da lC Jr štirje italijanski pevci, ^ ~ več "Jk nai sopranistka Marcella De ^ til; °jns in mezzosopranistka Anntt a jMosoij 4'tisr ■a 4 v ki "J ^ jo večje vloge v »Don Caf (in sicer baritonist Šesto-scantini, basist Marco Ste1aZM ria Rota), obvezali, da v stavko, če ne bodo >Pf( zahteve SAL. Končno sta la, da je tržaško gledališče *, di» kvečjemu lahko v zagabi !i ? Per ,a0at'.j ji Jap de izbire, če hoče imeti Vi je01 ske pevce, ki so boljši kol norist Alfonso de la Morea • ^ raeUr VISOKO ODLIKOVANJ® PROF. DR. A. KUHU® LJUBLJANA, 12. Pdt j'e?a ] tednik izvršnega sveta ,ai? je dr. Joža Vilfan je „ 1k cof univerzitetnemu PT0'eM Siy91 in podpredsedniku Slovenk kademije znanosti in uirit1, <0, p dr. Antonu Kuhlju »Red >rju rdečo zvezdo*, s katerim % ;n ob njegovi 60-letnici zo, ttl\°vhe 1 znanstveno delo odlikoval I sednik republike. Na slovij* «t, ^ ročitvi ndlikovania so !3 . , - t * Obe; fhlis« vzoči tudi zastopniki Slo akademije znanosti in v* sti, ljubljanske univerze gi znanstveni delavci Slotlf Dr. Anton Kuhelj se je na Opčinah pri Trstu. Okrepitev ljudskih in šolskih knjižnic RIM, 12. — Zanimanje turo se je znatno povelj l. 1962, ki ga označuje^* zelo ugodno zlasti za ‘z Ije, tako da so zadevne °’\ sklenile okrepiti organizto^J . 5 terih naloga je, širjenje ^ 'ilo0” To velja predvsem za dfjj/ 'nipj*105 ustanovo za ljudske in fjjj ^ knjižnice, ki združuje 'j 1 knjižnic, raztresenih po v$e' 1 liji. Približno tri četrtine tujoče knjižnice, ostalo r ji različne knjižnice, večinotn ske. V okviru te okrepijo med drugim poslali f0’’ j! $>9® knjižnicam številne knjMj '9 ' Up? ■mi/ilA« — */t nelftli - ^jj 1(1, k* > m »1 ^ čez milijon milijonov lir in prav ^ knjig so namenili druffin* nicam. Razen tega ima 0 na ustanova, ki je dob**^ 9^ moderen sedež, knjižnico I, j,p 30 milijonov knjig — dela iz zadnjih 20 let " J 1)/’ cionalno opremo ter speCJ rano osebje. Letos bo Prl\t A p; vrsto kulturnih prireditev, ^ A'9^ bodo nanašale na knjige i” pSoj ževnost. $2, samo za numizmatik® samo za numizmatik ^ INDiPENDENCE, (Misso^1; ‘ 235 — Neznani tatovi so odnes‘^t p. goceno numizmatično 1 I L' vredno okrog 30 milijona iz «Truman Library», kn 1 ^135, ki jo je ustanovil sn,n ,4/h hi\ ', Tatovi, ki se zanim*J® Jj1 J*l predsednik ZDA v fhd*P^I 5^] Razdeljenih 200 milijard za ceste Tatovi so odnesli saVl^/ i)1* ter vse osebne listine j j 25] in mizmatično zbirko in s° pri miru druge važne P’ predsednika, ki so shraw 5*» {>5 stavbi. KOl »H] Umrl Je Willis O^rle" RIM, 12, — Minister Sullo je določil, da se 200 milijard, ki so namenjene za ceste, razdeli takole: Lacij 658 km cest, 12 milijard 896 milijonov; Umbrija 326 km, 6 milijard 912 milijonov; Toskana 595 km, 11 milijard 140 milijonov- Ligurija 551 km, 11 milijard 612 milijonov; Piemont 830 km, 13 mili. jard 960 milijonov; Lombardija 695 km, 13 milijard 340 milijonov; Tridentinska Benečija 440 km, B milijard 280 milijonov, Veneto in Furlanija 498 km, io milijard 976 milijonov; Emilija in Romagna 357 km, 9 milijard 284 milijonov; Marke 362 km, 8 milijard 344 milijo-nov; Abruci 393 km, 8 milijard 716 milijonov; Kampanija in Molise 565 km, 11 milijard 780 milijonov; Puglie 501 km, 10 milijard 12 milijonov; Basilicata 530 km, 9 milijard 360 milijonov; Kalabrija 755 km, 14 milijard 60 milijonov; Sici- lija 1796 km, 25 milijard 552 mili- H jonov; Sardinija 798 km, 12 milijard 776 milijonov. Doslej je ANAS že oddal za 88 milijard in 195 milijonov del. _________________ . | I05 '■ režiser «King Kongs”, 3 ^ HOLLYWOOD, 12. „ ški režiser Willis 0’B^V cialist za egrozne filme». K(\, \ .JOj; v četrtek v starosti 76 (j(i I ^5, 1933 je režiral znani '9,'pj Kong», pozneje pa /tim * !(h., Joe Young», v katerem ‘ t * ‘ i> is- stopala velikanska 9°r'lat011 mu je l. 1949 priboril J I ( ‘5, jat. Med drugimi njeg°e l , h,1J mj bi lahko omenili J hi*, r ... ur__tj . rr-Jnlt MJ Lost Worldt ter «Zadn]e |k'< Pompejevt. I Danielle DarrieU* U ’ in Edvvlge Feuillšr® ^ 1 A fl] Danielle Darrieui bo 't stopila t> gledališču. l0ra }>f ->0 * zadnjem delu Frangoiee J A’p »La robe mauve de Va Pravi, da bo odslej (A riuui, uu uu VU.T.J ■ l » igrala v gledališču, dasi^ p) I p ma še ne bo opustila. 1 (h h igralka Edwige Feuillšf® ^ 1 gCj nekemu ml«® h rotorju. To j* V A nesla srečo gleškemu avtorju. 10 1- y Peter Barns, ki prejem« ^ v naročil, odkar se je a X)0J bo slavna igralka p°* n1 j A žtral znani Lavurence .(l y tj oder njegovo prvo del° A coudas*. V Londonu b® tA A t.1 zirai znani Lawren^ j m ki misli iz njega naPfj„(tiI [■ ) A film. V Italiji si je pt,df. r 1 h’ J v “““J* r-u .1 pic o prvega predvaja™ Stopa, ki bo delo PrC Rino Morelli, ' f 1 i144 v{er*J: najvišja temperaitiu-Mg.'r "•Jffližja 9.3, ob lfl. url 12.4; tj 1015.4 raste, vlage 85 i 'j r, .Jbgovzhodinik 2 ton, ne- . aa mini, IIV- “esetiiin pooblačeno, 2.1 mm % 15.8 ■'"orje mirno, temperatura stopinje. Tržaški dnevu Danes, TOREK, 13. novembra Stanislav Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 9.36. Luna vzide ob 18.13 im zatone ob 8.28 Jutri, SREDA, 14. novembra Borislava IIIDI VOLITEV ZA TRŽAŠKI OBČINSKI SVET omembna afirmacija PSI, PSDI, SSL, PLI slabitev KD, USI, indipendentistov in delno EPI cf*e kaže, da je večino glasov bivše Neodvisne socialistične zveze (NSZ) prevzela PSI, nekaj pa SSL in KPI avk* 'JiAtui-j? Primerjavi z izidi po-n rW* ' z Ieta 1960> v Pri- ,n JU Pa " A iJ nn“ Xdo: ^anhe levega centra bodo imele večino 31 glasov v občinskem svetu ani' Mo'1? ikoM icetn red rdi** i -^er«jJnje in včerajšnje vo. ni P, Hoj,. treba ocenjevati z dveh tlgl'1 ii s splošnega in važnejše-tot oniejenega vidika na trča-C ~'if k,°Vence spričo dejstva, da SP ., i volitvah ni sodelo- . J Pid°u *sna socialistična zveza, lija* ltiiSjl,Ca. loooga centra bi se o •“) ** *jc. lahko ugotovilo na- „ i * t ' ■ nosilcev in zagovorit f « "tike levega centra je jirrti11 «»Zed“®ern ugotoviti, da je J t . demokracija izgubila "e*- * fadtern ko sta se močno i ibiji!’1 Usoč glasov, italijanska "t s stranka pa okrog socialdemokratska in so- [lel«, ie .I*a stranka, ki sta povečali iti1 i gi^°Ve vsaka za okrog dva in sicer socialistična °bc.‘inskimi volitvami leta 0^ Več kot za šest tisoč gla-Pasprotnikov levega cen-se liberalci zelo močno tn sicer za okrog osem stof ii n,:Sou. medtem ko so faši-Bfljl Oo, ' ®°t>ci izgubili okrog tisoč f*1 it 1 te»v* levih nasprotnikov le-di.ni je KPI izaubiln okrna M ie KPI izgubila okrog fi* . i inrr°^* Značilno je, da sta ,gatn ii “‘pendentistični listi itd'1" !ti0*a okrog dva tisoč glasov. tcv' olcr(?e Slovenska lista prido-,rent' rnP dna tisoč glasov, delti/ k n Un razPUŠčene NSZ, del-iNJ® tjei-® fačun indipendentistov. lJ\l ib 1~}i so pridobili največ Pnif1 !i leti Bezovici, kjer so jih gioili ittioj samo 8, sedaj pa “lil1 «o 120• ter na Proseku, 'rtJ e i,c Pridobili 100 in sicer TOP %Jl0nili od 15 do 115. Na /ettt, 50 socialisti pridobili jn^ii to n ‘L Barkovljah 98, v Treb-,j d<' ‘Vor-Badričah in Gropadi 54, f pa 59 glasov. SSL je 'l/i Sto, n,a Proseku 35 glasom Zfl. df ‘tfc?6*11 37, v Barkovljah 87, Odi t 13, v Padričah 50, v oi)6»~#)b 27, v Lonjerju pa 60 y*Pl je pridobila na Pro-’.ha Kontovelu 8, v Bar-.*«. v Trebčah 36, v Pa-v Bazovici 31, v Lo-P° 25 glasov. britev NSZ je imela ob |e ‘ni in površni oceni na-. Posledice: največ njenih e. Sla zlasti na okoliških k Italijanski socialistični Oa, kot če rečeno, "'Mi skupni listi ter KPI. S(1®° sestavljen bodoči ob-bo i sedaj se lahko re-Ce«t 0 svetovalci strank le-•h s ra imeli večino 31 ob-'SDj ftovalcev, in sicer KD peto,,-,Psi 4 in PRI 1. Ste- osiaun sirarne pa }»Kci S. *~nje: KPI 13• ™SI *■ 'd'l»f^hawiC.eu. ostalih strank P° !ri obe indipendentistični n ‘tj) *SL J1’ P° enega svetovalca pa e .(I ' obe indipendentistični VSt) . ne s° a l ) 33gE St. 214 :n,1j ,9. P<^D 61’ PSDI 19- FRN j d[„ k!0, ‘Sl 75j PLI 9> SSL 84i v „i '1)1* 1 6> MU 3, TU 10. ^ ROPADA ' 4« 292 ,btl t1 '.Ps’tKD 23. PSDI 6, FRN 3, ic0 / . • piv63- PPLI 1, SSL 85, J ti M“ Sfr5 tl“2EKnT' 182 (Boved> p V $ 'b?;D 165, PSDI 43. FRN teVf L A pjSl 58, PLI 24, SSL 45, « HSop1.16- MU 4, TU 16. “02*'.-®'!'- 281 (Cerreto) .(O A ’n?TD 113. PSDI 34, FRN "*■, k ppl1 61, PLI 18, SSL 70, t K i), ^7, MU 1, TU 18. sobf' ST. 282 Psi° J31l.P.S?J 3Jb.ppN SSL TU 9 / k bpSI 38, PLI 50, SSL pi fcz.t, 1 4' MU -, TU 18. a* V 350E JT. 291 Ji.l8VRD 29. :V"’A5'"t‘R>TSl 25’ PLI 2, SSL 59, ft *i>' .p*jf:5fe,.5T. ranr f A" ST. 286 ,1, 67, PSDI 16, FRN 'tiJtlT 115. PLI 4, SSL 59, — A/rTT — — m TU 10. ** iWSniTma,o 12, MU 3, TU . 29, PSDI 7, FRN MU —, TU 3. STRANKE NOVEMBER 1962 OKTOBER 1958 LETO 1956 LETO 1952 LETO 1949 glasovi % glasovi | % glasov! | o/0 glasovi % glasovi I % KPI 38.489 20.44 40.304 21,61 41.016 22,3 30.978 17,3 35.569 21,1 KD 62.626 33.25 65.272 35,00 57.023 31,3 59.133 33,1 65.944 39,1 PSDI 15.273 8.11 13.385 7,18 12.586 6,9 10.445 5,8 10.761 6,4 FRN' 1.284 0.68 — — — — — — — — FI 4.125 2.19 4.291 2,30 — — 26.907 15,0 16.340 9,7 PSI 12.481 6.63 6.145 3,29 9.633 5,3 2.609 1,5 — — PLI 14.995 7.96 6.824 3,65 4.542 2,5 5.768 3,2 3.109 1,8 “SSL (SL) 4.869 2.58 2.833 1,52 3.791 2,1 3.559 2,0 3.017 1,8 MSI 24.744 13.14 27.564 14,78 26.934 14,8 20.570 11,5 10.222 6,1 PRI 4.314 2.29 5.521 2,96 6.379 3,5 8.407 4,7 9.107 5,4 MU 1.431 0.76 2.394 1,28 5.832 3,2 2.915 1,6 — — UT 3.706 1.97 5.387 2,88 — — — — — NSZ — — 4.583 2,45 5.569 3,0 4.924 2,7 3.971 2,4 PR — — 1.447 0,77 1.752 0,9 — — — — PNL — — 540 0,33 — — — — — — Ostali — — — — 7.674 4,2 2.769 1,6 10.571 6,2 Skupno 188.337 186.490 182.731 178.984 168.610 Gornje kratice pomenijo: KPI — Komunistična partija Italije, KD — Krščanska demokracija, PSDI — Italijanska socialdemokratska stranka, PRI — Italijan- ska republikanska stranka, NSZ — Neodvisna socialistična zveza, PLI — Italijanska liberalna stranka, MSI -r lViisini (fašisti), FI — Fronta za neodvisnost, SSL — Skupna slovenska lista, PR — Radikalna stranka, MU — Združeni monarhisti, UT — Tržaška unija, PSI — Italijanska socialistična stranka, PNL — Na- cionalna stranka dela (fašistični disidenti), FRN — Fronta za nacionalni preporod, Na letošnjih volitvah ne nastopata več NSZ in PR (radi- kalna stranka). Izginila je PNL (fašistični disidenti) in se je pojavil prav tako fašistično orientirani FRN (fronta za nacionalni preporod). Položitev temeljnega kamna za šolo pri Sv. Ani Včeraj dopoldne so pri Sv. Ani položili temeljni kamen za novo občinsko osnovno šolo. Slovesnosti so .se. udeležili vladni komisar dr. Mazza, župan dr. Franzil, pokrajinski predsednik dr. Delise, šolski skrbnik odv. Vigneri in druge osebnosti. Ob tej priložnosti je župan dr. Franzil poudaril, da spada gradnja te šole v okvir prvega dela programa za gradnjo novih šolskih poslopij, ki ga je sestavila občinska uprava za obdobje 1958-1962. Sola bo imela 15 učilnic v dveh nadstropjih, 4 dvorane za skupne dejavnosti, telovadnico, u-pravne urade in druge služnosti. Solo bodo zgradila in opremila štiri tržaška podjetja. Načrt je naredil načelnik občinskega oddeL ka za javna dela inž. Nassivera. Sola bo stala skupno 97 milijonov 496.000 lir. Zborovanje za borbo proti mišični distrofiji Včeraj je bilo na tržaškem sedežu Italijanske zveze za borbo proti mišični distrofiji na Korzu 7, zborovanje, katerega so se ude. lfežili ugledni zdravniki, in sicer: ravnatelj zavoda za splošno patologijo padovanske univerze prof. Luigi Massimo, ravnatelj padovan. ske univerzitetne nevrološke klinike prof. Giambattista Belloni, profesor na rimski univerzi Mario Levi, ravnatelj tržaške umobolnice prof. Francesco Maria Donini, ravnatelj tržaškega pokrajinskega nevrološkega sanatorija prof. Be-nedetto De Bernardi in še mnogi drugi zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem nevroloških bolezni. Na sestanku so proučili vsa naj. bolj aktualna vprašanja v zvezi z mišično distrofijo in so sklenili, da bo treba narediti seznam teh bolnikov in da bodo posredovali pri vsedržavnih zdravstvenih oblasteh, naj priredijo v Italiji mednarodni simpozij o mišični distrofiji. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Barkovljah vabi ljubitelje folklornih plesov, da pristopijo k folklorni skupini. Vaje so ob petkih ob 20.30 v društvenih prostorih, Ulica Cerreto 12. PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU vljudno vabi člane in prijatelje na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih v petek 16. novembra 1962 s pričetkom ob 20. url. Na letošnjih volitvah v tržaški občinski svet je oddalo glas 191.829 volivcev in volivk. To so poluradni podatki, ki jih je dala tržaška prefektura in ki se tudi po kasnejši podrobni kontroli bistveno ne iz-premene, saj tako dokazujejo izkušnje na vseh zadnjih volitvah. Vseh vpisanih volivcev je bilo 212.799 in je torej na letošnjih volitvah znašala volilna ' udeležba 90.14%. Volilna udeležba se v zadnjih letih postopoma znižuje,. saj je dospela na volitvah za občinski svet 1956. leta 91.37%, na volitvah za občinski svet 1958. leta pa 90.63 odst. Na zadnjih občinskih volitvah je bilo vpisanih 209.479 volivcev, glasovalo pa jih je 189.868. Kljub temu, da se je volilna udeležba nekoliko znižala, pa je še dokaj visoka, kar priča o zrelosti tržaških volivcev in volivk. Rahlo znižanje lahko namreč pripisujemo neugodnim vremenskim prilikam, ki so starejšim ljudem odsvetovale, da bi se podali na volišča. Upoštevati je namreč tudi treba, da so to prve volitve, ki so bile v našem mestu izvedene tako pozno v jeseni, saj so bile zadnje oktobra 1958. leta, vse prejšnje pa v spomladanskih mesecih. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||lllllltIIIII||||||||||||||||mil|||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||ll||||||||||||||||||||||,|||||||||m||||||||,||||||||||||| Drugače pa so volitve potekale povsem mirno brez kakršnega koli resnejšega incidenta. Značilno je tudi, da so odstotek ljudi, ki voli že v nedeljo, ne izpreminja, saj je na letošnjih volitvah oddajo svoj glas v nedeljo 76.30 odst. volivcev in volivk, na volitvah 1959. leta pa 76/75 odstotka, Številni volivci so odšli na volišče ponovno v ponedeljek zjutraj od 7. do 8."ufč in nato so volilne komisije bile nekaj ur brez dela, tako da je udeležba dosegla do 11. ure 76.76 odstotka. Po dvanajst uri so se volišča zopet napolnila in je končna udeležba dosega ob 14. uri 90.14 odst. Ta fluktuacija volivcev Je razumljiva, saj so zjutraj od 7. do 8. ure /volili oni, ki morajo na delo in so ponovno številni zaposleni izkoristili opoldanski odmor, da oddajo svoj glas. Seveda pa so bili tudi volivci, ki so kljub številnim opozorilom, da se volitve zaključijo v ponedeljek ob 14. url, to uro pozabili in tako smo na primer opazili neko žensko, ki se je pred voliščem pojavila šele ob 14.30, ko je seveda bilo že prepozno in se je morala razočarana vrniti domov. Iz doslej navedenih podatkov Izhaja, da ni volilo 20.970 volivcev In volivk. Od tega jih je približno 5 200, ki niso prejeli ali ki niso dvignili volilnega potrdila. Tudi to število je približno na isti ravni, kot je bilo že prejšnja leta in je razmeroma dokaj nizko, zlasti v primerjavi z drugimi večjimi italijanskimi mesti in še zlasti za obmorsko mestu, kot je Trst. Od skupnega števila 5.200 volivcev odpade okoli 1.200 na one. ki so stalno v tujini ail v drugih italijanskih občinah, skoro štiri tisoč pa na one, za katere občina ni mogla ugotoviti; kje prebivajo. V tem številu so všteti številni mornarji in druge osebe, ki delajo drugod. Zlasti i* inozemstva je občinski volilni urad prejel številne odgovore, v katerih pa so v tujini prebivajoči Tržačani po večini odgovarjali, 'da žal ne bodo mogli priti v Trst na volitve. Vendar pa so številni Tržačani, ki prebivajo v tujini čutili dolžnost, da se vrnejo na volitve v domače mesto. Tako je prispel iz daljne Japonske Carlo Scelleri, ki živi v mestu Nagasaki in ki ni bil v Trstu že sedem let. V ZNAK SOLIDARNOSTI Z DELAVCI V ORIONU Od danes opoldne splošna stavka vseh delavcev na našem področju Ob 15.30 bo enotno sindikalno zborovanje na Trgu sv. Antona, kor niso dovolili delavcem zborovati na Trgu Unitd Danes od poldne do polnoči bo splošna stavka na vsem tržaškem področju v podporo delavcem podjetja Orion. Ob 15.30 pa bo enotno la Trgu sv. Antona. Stavko sta napovedali obe sin- zborovanje na dikaini organizaciji ter hkrati razpisali akcijo za zbiranje prispevkov med delavci in nameščenci. Včeraj opoldne je vladni generalni komisar dr. Mazza sprejel na prefekturi predstavnike obeh sindikalnih organizacij, da bi z njimi nadaljeval posvetovanje glede spora v Orionu, ki traja že od 3. oktobra. Vladni komisar je že sprejel sindikalne predstavnike v začetku prejšnjega tedna, včeraj pa jih je poklical po razgovoru ki ga je imel v petek s predstavniki podjetja in Zveze industrijcev. Iz tega razgovora je bilo namreč razvidno, da so delodajalci zavzeli še bolj ostro stališče kot na zadnjih razgovorih na uradu za delo. Delodajalci vztrajajo pri zahtevi, da se odpuščeni štirje delavci ne smejo več vrniti na delo. Pri vsem tem je značilno, da policijske oblasti niso dale dovoljenja za zborovanje na Trgu Unita, tako da so ga morale sindikalne organizacije prenesti na Trg sv. Antona. Po tej logiki ne bi smeli imeti delavci. Ki so enakopravni državljani, pravice za zborovanja na največjem trgu, kar je kaj čudno. Pomislimo le na primer, da imajo milanski delavci svoja zborovanja na trgu pred tamkajšnjo katedralo, ki je največji in osrednji trg v Milanu. Tam torej ne delajo razlik med meščani in jih ne delijo v kategorijo. Predstavniki Nove delavske zbornice so zaradi tega seveda protestu ali med razgovori, ki so jih imeli z dr. • Mazzo. Z ukradenim avtom se je zaletel v zid V nedeljo ponoči je 18-letni Gio-vanni M. ukradel avto, ki ga je na cesti parkiral Alfonso Alberti tpo ira 47, iz Ul. Petronio, da bi se z njim vozil po mestu, pa je imel smolo. Nekaj časa se je vozil, dokler se ni zaletel v zid v Ul. Besen-ghi, vendar se mu ni zgodilo nič ri‘*7 i, OVEt r.*‘ M 1 .4 ' fh. “1 3. a/iit n 'vit Ii 6» J>§jp.J7, PSDI 15, FRN f KkI?- 293 120, PLI 5, SSL 138, n)» * *• MU 2> TU 9' iue PSDI 40’ FEN '--PLI143 SSL 72, I« J A' JS,- is ::>j -km 3- tu “■ j« x .0« V MU 6, TU 12. IT’. 284 PgJ.MC, PSDI 21, FRN i' 47, PLI 42, SSL 89, L MU 4, TU 19. ?! A ^ PUl 6,' Mu 5, TU 9. ’ 3> Ku 8 313 Pst t342- PSDI 27, FRN 52, pli 24, SSL 25, »K 288 o ^ h*i*g,74, PSDI 23' FRN 1' 7, SSL 103, 3, TU 9. p (l 5 ’ ^Sl Rr224' PSDI 29, FRN ' **Hl o°' PLI 12, SSL 57, ■ed'>n 6, Mu 5( tu 20. hudega. Pustil je tam avto in naglo odšel po Ul. S. Marco, tedaj pa so ga zapazili agenti javne varnosti, ki so ga ustavili in vprašali, kaj se mu je zgodilo. Fant se je malo obotavljal, nato pa je povedal, kaj je skuhal. Prijavili so ga sodišču zaradi tatvine in vožnje brez šoferskega dovoljenja. SMRTNA PROMETNA NESREČA PRI DEVINU Smrt mlade tržaške pevke na povratka z nastopa v Ločuiku Avto je na spolzki cesti zaneslo in ga vrglo ob obcestno skalo, pri čemer je dekle dobilo smrtne poškodbe V noči med nedeljo in ponedeljkom se je pri Devinu zgodila huda prometna nesreča, pri kateri je zgubila življenje 23-letna Anna Maria Castellarin iz Ul. Solitro 7, medtem ko se šoferju in sopotniku ni zgodilo nič hudega. Avto, ki ga je vozil 25-letm Giuseppe Leniscig iz Gorice Ul. Deila Pergola 2, in v karerem sta se peljala nesrečno dekle ter 24-ietni Bruno Causer iz Gorice — Ul. Garzarolli 13, je na ovinku blizu pokopališča pri Devinu zaradi spolzke ceste treščil v obcestno skalo. Vrata so se odprla in dekle, ki je sedelo zraven šoferja, je vrglo z vso silo ob skalo, tako da si je zlomila tilnik in je dobila notranje poškodbe. Šofer m Causer, ki sta bila vsa zmedena m preplašena, sta ponesrečenki priskočila m pomoč in ustavila avto, ki je malo za tem privozil mimo, ter zaprosila šoferja, da je poklical rešilni avto iz Tržiča in obvestil prometno policijo. Kmalu nato so Anno Mario odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so. jo sprejeli s pridržano prognozo na kirurški oddelek, toda zanjo ni bilo več nobene pomoči. Nesreča se je zgodila okrog 2. ure. Anna Maria pa je Podlegla hudim poškodbam ob 5. uri. Pokojnica je bila zaposlena v trgovini s čevlji Rosini, ljubila pa je zelo petje lr. jo imela lep glas, tako da je dobila že nekaj nagrad in so ji pravili (/Tržaška Mina». In prav ta njena ljubezen do petja jo je spravila v prerani grob. Pred kratkim je namreč sklenila pogodbo z lastnikom lokala «Corallo» v Ločniku za nedeljske nastope skupno z malim orkestrom. V dogovo-ru pa je bila tudi klavzula, da mora lastnik lokala poskrbeti za njen prevoz po nastopu domov, ker starši niso pristali, da bi prenočeva- la zdoma. V nedeljo zvečer je pela, kmalu po zaključku pa se je hotela vrniti domov, toda med potjo jo Je čakala smrt, ki ji je prekrižala vse nade in lepe načrte, ki jih je delala s svojim zaročencem. Cez deset dni bi se namreč poročila s fotografom Tulliom Pardom, ki je v službi na neki ladji in je odpotoval v soboto na Srednji vzhod, vrnil pa bi se prihodnji ponedeljek, tako da bi bil pravočasno v Trstu za poroko, ki bi morala biti naslednji četrtek. Po poroki bi si oba vzela daljši dopust in šla na poročno potovanje na Ažurno obalo. Svoj domek bi si uredila najprej pri ženinin starših, Anna Maria bi verjetno pustila svoje delo v prodajalni, pela pa bi še, ker je imela petje v krvi. Prve uspehe je Anna Maria doživela na Festivalu tržaških popevk, ki ga je otganiziral v pivovarni Dreher Stelio Venier. Takrat je zapela popevko «Solitudine» in dosegla drugo nagrado. Tudi lani je dobila nagrado, kar jo je še bolj spodbujalo, da se je spopolnjeva-la in dosegla svojstven način interpretacije, s katerim bi se bila prav gotovo dobro uveljavila. Po rodu je bila iz Pulja, kjer je njen oče služboval koi železničar, v Trst pa se je preselUa ko ji je bilo 12 let. Razen staršev, ki so včeraj navsezgodaj pohit. li . Tržič ko je bila že mrtva, zapušča poročenega brata in 14-letro sestrico, Njene posmrtne ostanke bodo verjetno pripeljali v Trst, ni pa še znano, kdaj bo pogreb. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiuiiiiMfiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiliiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii PO POBEGU IZ TABORIŠČA PRI SV. SOBOTI Ponesrečen poskus bega skupine beguncev v Francijo Francoska žandarmerija je streljala na njihov ukradeni avto in dva ranila, eden pa je ušel Staro ženico so sorodniki pripeljali na volišče v okolici, da odda svoj glas Skupina jugoslovanskih beguncev, v kateri so bili 19-letni Ivan Kokošič z Bleda ter 20-letni Ivan Gak, 19-letni Leopold Smon in 19-letni Vlado Perušič iz Zagreba, je pred nekaj dnevi zapustila begunsko taborišče pri Sv. Soboti in krenila proti francoski meji, da bi ilegalno pobegnila v Francijo. Fantje, ki so mislili, da jih v Trstu čaka raj, so se naveličali življenja in čakanja v taborišču v upanju, da bodo lahko neopazno prišli v Francijo in si tam našli zaposlitev. Skraja jim je šlo kar dobro in so srečno prišli do Ventimiglie, kjer so se informirali, po kakšni poti bi najlaže prišli čez mejo. Po nekaj urah hoje so srečno prišli čez mejo. Razveselili so se, ker se jim je zdelo, da se bližajo že svojemu cilju. V predmestju Mentona so zagledali avto in ga ukradli, da bi se čimprej pripeljali v Nico. Cetvorica je bila vsa iz sebe od veselja, za volan pa se je usedel Gak, toda sreča jim ni bila več naklonjena. Prevozili so nekaj kilometrov, ko jih je zapazila izvidnica francoske žandarmerije, ki jim je ukazala naj se ustavijo, toda begunci niso upoštevali poziva. Tedaj so iandarmi streljali v avto, ki je zavozil na rob ce- Razna obvestila PREDAVANJE SPDT. V petek 16. t.m. ob 20.30 bo predaval znani slovenski planinec Janko BlažeJ o: »Triglavu lin njegovi soseščini« v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Predavanje bodo spremljali! številni diapozitivi. * * * Fotografije z brucovanja, ki je bilo v scooto 10. t.m. na Lovcu, so na o-glcd v Tržaški toijigarmi, Ul. sv. Frančiška 20. * ste. Pri tem so streli iz mitraljeza hudo ranili Gaka po raznih delih telesa, tako da je v smrtni nevarnosti. Ranjen je tudi Kokošič, medtem ko je veliko 5'ečo imel Perušič; Smon pa je zbežal iz avtomobila, preden so jih zajeli žandarji. Izlet SPDT v Kranjsko goro. V soboto in nedeljo 8. in 9. decembra bo dvodnevni izlet SPDT v Kranjsko goro kot izhodišče za ogled MartulJ-ka, za planince in smučarje Izlet na Vršič in Mojstrovko. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKU V dneh li. 12, novembra 1962 Se ,e L Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO: 69-ietna Uda Ciniti por. Fraoaisso 77-letni Demost.ene Gazulll, 57-Iietot Giutio Grasso, 77-letni Giu-seppe Da.lmin, 55-letni Federico Tol-mar, 71-Ietni G:ova,:mi Zopin, 88-letn-a Maria Depolo por. Seppelll, E9-letna Virginia Schilao vd. Ferluga. 69-letn'i Pietro Ferrarin, 72-letnl Giuseppe Pe-tromio, 64-1 etn a Giovarroa Gulio por. Sceffinlongo, 83-letna Maria Del Gog vd. Mondo, 84-ktna Maria Pregl vd. Degli Ininocervbi, 62-letna Maria Bi-siak (Por. IiHiarvl, 90-lotn.a Amelia Ce-scutti vd. Ganeva. 62-Ietni Rodolfo Kert, 73-letmi Gregorič Erombara, 92-letna Rosa Mizzan vd Runco, 7(Metni Giuseppe Dometa, 86-letnl Glovan-ni Zanier, 83-letna Cecilia Ring vd. Lietoermann, 71-letmi Francesco Geat. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Berninl 4; Millo, Ul. Buonarrotl n, Mizzan. Trg Vcnezia 2: Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giustl. Ul. Bonomea 93 (Greta). PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE priredi v soboto, 17. novembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maju, Vrdelska 7 spominsko svečanost ob 10-lelnici smrti skladatelja in pevovodje FRANA VENTURINIJA Sodelujejo pevski zbori prosvetnih društev «LIPA», ((SLOVAN«, »SLOVENEC«, ((ŠKAMPERLE« in sopranistka LJUBICA BERCE - KOŠUTA, ki jo bo spremljal pri klavirju dr. GOJMIR DEMŠAR VAB ENI Prof. Boris Pahor bo ponovil v Slovenskem klubu predavanje o časnikarju in publicistu Josipu Godini Vrael- skem danes 13. t.m. ob 20. uri. Vabimo slovensko občinstvo na zanimivo predavanje. Gledališča GLEDALIŠČE VERDI V sredo 14. t.m. ob 20.30 bo z gala predstavo Verdijeve opere «Don Carlo« otvoritev operne sezone 1962-63. Opero bo dirigiral Antontno Votto, v glavnih vlogah pa bodo nastopali Marcetla De Osima, Anna Maria Rota, Alfonze La Morena, Šesto Bruscan-tini, Boris Cristoff, Marto Sit*fianon'i, Zborovodja Giorglo Klrsahner. Reži. ja Alido Mlrabella Vassallo. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic, TEATRO NUOVO Prednaročila in prodaja abonmajev za dramsko sezono 1962-63 pri glavni prodajalni vstopnic v Galeriji Protti 2, tel. 36-372, od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Nazionale 15.30 «Lev» (I; leone). Barve de Luxe. VVilliam Holden, Capudri«. Fenice 15.30 «11 mafioso«, Alberto Sor-di, Norma Bengell Excelsior 15.30 «Tisti dve« (Quelle due), Audrey Hepburn, Shirley Mac La in e. Grattacielo 15.30 »Ugrabljeni iz Alto-ne» (I sequestrati dl Altona), Sophla Loren, Maximilian Shell, Arcobaleno 16.00 »Mladeničeve dogodivščine« (Le avventure dl un gio-varne). Barve de Luxe. Richard Rey* mer, Dfane Baker, Superctnema 16.00 (/Rimski gladiator* Gl gladiatore dt Roma). Eastman-color. Gordon Scott, Vandlsa, Gulda. Alabarda 16.00 «Svet na plažah« (II mondo sulle spiaggie), Teohnicolor. Prepovedano mladini. ‘ Ftlodrammattco 16.00 «E1 Oid«. Tech-nicolor. Sotla Loren, Oharlton Mesten. Aurora 16.30 «Cmi suličarjl* (I ian-cierl nerl). Crlstallo 16.30 »Zelena kobila* (La giumenta verde). Teohnicolor. Sandra Millo Prepovedano mladini. Garibaldi 16.00 «Bes neizprosnih* (La furla degli Implacablli) Technicoior. Richard Todd. Zadnji dan. Capitol 16.30 «Družinska kronika* (Cronaca famillare). Technicoior. Marcello Mastroianni. Imper0 16.30 «Stlrje menihi* (I quat-tro monaci), Massimo 16.00 «E1 Cid«. Technicoior. Sofia Loren. Charlton Heston. Moderno 16.30 — 23.00 Revija »Stratosfera twist». Na platnu »Lepotice na plaži« (Bellezze sutla spiaggia). Astorla 16.30 »Podvig kamlkaze« (O-perazione kgmikaze). Astra 13.30, 16.00. 18.30, 21.45 «Nava-ronski topovi« (I cannoni di Nava-rone). Vittorio Veneto 16.00 »Luči na trgu* (Luče nella plazza), OHvia De Ha-villand. Rossano Brazzi. Abbazia 16.00 «Sovražnlka» (I due ne-mici). Teohnicolor. Alberto Sordi, David Niven. Marconi 16.00 .18.30 21.45 »Boccacclo 70«, Sofia Loren. Cene: 200, 150. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 »Sčlt Falworthov» (Lo scudo dei Falvvorth), Barvni film. Tony Ourtts. Skedenj 16.00 «Tajna vojna sestre Ca. tryn» (La guerra segreta di suor Catrym). Sylvia Syms. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. učite! ce Marije Pahor daruje Ivanka Ca 500 Ilir za Dijaško Matico, V počas tev spomina pak Magde Gregorič t ruje Emilija Lipovec 1000 lir za I jaško Matico. Mali oglasi TORBICE raznovrstne ter športne, namizne prte. vreče za perilo in obleke Itd., vse iz plastike in gume dobile v trgovini »PLASTTCA« v Trstu, Ul. G. D’Annunzio, 4 (blizu Trga Garibaldi). PRI VAŠIH NAKUPIH odiSČ te trgo. vino »MAGLIABELLA* na Korzu Garibaldi. 11 (Barriera) riek?,| korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobit« veliko izbiro vseh vrši PLETENIN, nogavic tn perila za ženske, moške in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Po. strežem boste v vašem jezik-i. l‘rl nakupu dobite primerno darilo PRI MAGAZZ1NU FELICE — Trst, Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne olašče, bun. dc, hlače, jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po uajnižjih cenah. BRUSIN1 CARLO, Trst, Ul. Eattlstl 20. prodaja gospoiiii jskc električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno ga. reče peči na premog In kerosenc ter na piln in elektriko in televizorje. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041. PLASTIKA za pokrivanje tal po 500 Ur kv. m, preproge vseh vrst za so. be in hodnike, pode iz gume, linoleja, cevi iz plastike za vrtove in za hišno uporabo torbice zavese in vse ostale predmete iz gume („ plastike dobite pri ITALPLAST, Tnst, Tdg uspedale št. 6. OB 8. KONGRESU KR BOLGARIJE Proces pozitivnega novega razvoja Odgovornost Jugova, Červenkova In drugih mora šele Uti do konca osvetljena Morda je že prezgodaj dajati podobne izjave, toda zdi se, sodeč na osnovi prvih vtisov in občutkov, kot da bo VIII. kongres KP Bolgarije, ostal zabeležen kot eden najvažnejših dogodkov v vsej povojni zgodovini te dežele. Kongres je že v samem začetku presenetil z nekaterimi nepredvidenimi dogodki, polnimi dramatičnih elementov. In to, ko je Todor 2ivkov poročal svoje mnenje o Jugovu, Cankovu, Hri-stovu, Kumbilijevu, Rajkovu, Kol-čevu in Cervenkovu, se pravi, ko je spregovoril o njihovi upornosti, na osnovi katere ne samo, da se niso hoteli pomiriti, temveč so se, nasprotno, celo postavili po robu tendencam, ki so se v Bolgariji pojavile po XXII. kongresu KP SZ. In tako se je kongres začel odvijati v vzdušju spopada med dvema strujama. Oziroma, točneje povedano, zdaj je prišlo prvič javno do izraza to, kar se je v resnici začelo dogajati že pred kongresom, in sicer na plenumu, kjer se je pripravljala skupna platforma za referat in potek kongresa, V teku samih priprav za kongres ni nihče mogel slutiti, da bi utegnilo priti do tega, kar je potem prinesel že prvi dan. Jugov, Cankov in ostali so prešli v oster napad proti Zivko-vu. Glavni predmet njihove kritike sta bili notranja in zunanja politikg. Posebno se je pri tem omenjala nerealnost smeri nadaljnjega gospodarskega razvoja, kakor je bila predmet ostre kritike tudi politika koeksistence. Opirajoč se ne te in takšne elemente so nekateri tuji opazovalci prišli do zaključkov, da je pravzaprav na plenumu prišlo do spopada dveh nasprotnih si stališč, spopada, ki presega meje same Bolgarije. V obrambo omenjenega njihovega mnenja navajajo še trditev, da so nasprotniki Živkova odkrito kritizirali tudi nekatere poteze Moskve v mednarodni politiki, posebno one v zvezi s kubansko krizo. Osebe, ki jih je Živkov predstavil delegatom kot nosilce in branilce »kulta osebnosti«, so dolga leta zavzemale najodgovornejše položaje v državi. Domala vsi so svoj čas že vodili ministrstvo za notranje zadeve, se pravi, bili na položaju, ki jim je omogočal, da so lahko nadvse uspešno uveljavljali svoje1 osebne ambicije, Obenem pa tudi vodili določeno politiko, ki je' tem ambicijam najbolj odgovarjala. A prav ta politika je na tem kongresu postala eden glavnih predmetov razpravljanja. Jugov, Cervenkov, Cankov in drugi so zdaj tudi formalno odstranjeni kot partijski in državni funkcionarji. Toda s tem še m rečeno vse, s tem se njihova zadeva še ni končala. Oni so se vrsto let nahajali na vrhu, na najodgovornejših položajih, tako, da so V nekem smislu celo poosebljali sodobno Bolgarsko, a to je razlog, zaradi katerega zdaj njihovega primera ni moč enostavno arhivirati, ne da bi se omenjena njihova dejavnost, ne da bi se njihova osebnost kot državnikov in partijskih funkcionarjev ne razčlenila do konca, do najmanjših podrobnosti. In to tembolj, ker je obtožba, k,i jo je bil na njihov račun izrekel Todor Živkov, med delegati povzročila dokajšnje presenečenje in zmedo, v kolikor — kot se zdi — ti sploh niso bili seznanjeni z dogodki zadnjega plenuma. Vsekakor pa se zdaj tujemu opazovalcu.,, postavlja vprašanje: na koga so se in na koga se še opirajo predstavniki obeh struj v bolgarski partiji, ne glede na to, da so Jugov in drugi iz njegove skupine že na samem začetku kongresa bili kot državne in partijske figure likvidirani? Zakaj, vsakdo lahko ima vtis, da to ni konec, marveč prej šele začetek določenega procesa. Poenostavljena razdelitev v obe skupini bi bila takale: na eni strani so v glavnem osebe z gospodarskega področja, ki se v vsakodnevnem življenju stalno spopadajo z vprašanji izven uradniških in dogmatičnih okvirov, torej ljudje, ki jih sama gospodarska nujnost, samo življenje navajata na realnejše razmišljanje in smelejše pristopanje k reševanju vprašanj, opirajoč se bolj na to, kaj je mogoče in kaj ne, kot pa na knjižne in dogmatične postavke. To so povečini mlajši, bolj dinamični ljudje s širšimi pogledi in smelejšim poletom. Na drugi strani bi bili vsi tako imenovani »stari kadri«, na osnovi dolgoletne prakse vajeni dajati prednost dogmatičnim postavkam ter njihovemu mehaničnemu prenašanju na bolgarske razmere, ne da bi se pri tem upoštevali lokalni pogoji in možnosti. Usoda Jugova, Cankova, Cer-venkova in drugih je bila nekako zapečatena, kot rečeno, že na samem začetku kongresa. Vendar pa vse, kar je bilo do sedaj kritično izrečenega na njihov račun, namreč na račun tako njihove osebnosti kot dejavnosti, ni ne povsem dokončno ne jasno. O vsem tem se je doslej govorilo v bolj posplošeni obliki, manj pa, kaj in kako »o dejansko delali. Pričakovati je, da bo še govora o tem, tako, da si bo moč ustvariti natančnejšo sliko ne samo glede njihove osebnosti, temveč tudi o nekem določenem obdobju življenja bolgarske partije in same' Bolgarske. Sicer pa, še bolj verjetno, bo do tega prišlo po končanem kongresu, ko se bo z besed prešlo k dejanjem. Oziroma, naj bo tako ali drugače, gotovo drži dejstvo, da je Todor Živkov na osnovi svojega napada, naperjenega proti ljudem »kulta osebnosti«, načel mnoga vprašanja, važna za nadaljnji razvoj dežele, pa tudi za utrditev notranje všebine socialistič-nil) držav in gibanj. Bržkone še 'do z omenjenim obračunskem z dogmatiki stalinskega kova zdaj '*#el proces, ki ga že .datje* lahko smatramo ta pozitivnega in .^prednega. Naj omenimo še, da se je na tem kongresu z izredniip zanimanjem pričakoval nastop, oziroma govor kitajskega delegata. T» pa je, seveda, brž kot je odprl u-sta, napadel Jugoslavijo, ne da bi bil temu, kar je bilo že tisočkrat izrečeno, pristavil kaj novega. Toda, to je bila samo odskočna deska za njegov napad na 2ivkova, pri četner je bil hkrati njegov namen tudi braniti Albanijo, v kolikor jo je Živkov napadel zaradi njene škodljive in izzivalne politike, nasproti vsakemu resničnemu socialističnemu principu. Kako pa je njegov nastop, namreč nastop kitajskega delegata, deloval na vse prisotne delegate in tuje opazovalce, je bilo razvidno iz ledene tišine, ki je v dvorani zavladala po njegovih besedah. In, sodeč po nastopih raznih predstavnikov komunističnih partij, ki 50 v svojstvu gostov nastopili kot govorniki za njim, kot na primer predstavnika Poljske in Češkoslovaške, pa stališča Kitajske in Albanije nikakor niso naletela na razumevanje in sprejem, ki sta si ju morda obe želeli. ★★**★★***★**★*★★****★★★★★*★*★*★★★*★*★*★★★* * — * -K * * * «Bruci» in njihovo veselje | Akademski klub »Jadran« je v soboto priredil tradicionalno brucovanje, ki Je potekalo ob prijetnem domačem veselju vseh, razen seveda ubogih brucovskih »onetov«, ki so morala izvršiti več nalog in pri tem požreti marsikatero grenko PO DEVETEM OBISKU V HRV AT S KIH NASELBINAH JUŽNE ITALIJI Prvi je o njih pisal domač iovanni de Robert prof. Gi Za te kraje in ljudi so se zanimali mnogi odlični hrvatski in tuji znansti Med temi pesnik Pučic iz Dubrovnika, prof. Risto Kovačič, dr. Milan Reše tar in jli*®*; (Nadaljevanje iz ned. številke) Ko je bil namreč tedaj hrvatski, pesnik Pučič, grof iz Dubrovnika, v Neaplju, je stopil v neko trgovino in slišal, da je uslužbenec govoril s kupcem hrvatski. Vprašal In zvedel je, da sta bila iz teh naselbin, ki jih je potem obiskal in kmalu se je razširil glas o njih. Prvi, ki je pisal o teh naselbinah, je bil njihov domačin prof. Giovanni de Rubertis. Ta se je potem tudi seznanil s Pučičem. Spisal je «Delle colonie slave nel regno di Napoli, 1856». Žara v Osservatore Dalmata. — Potem so začeli tudi mnogi drugi raziskovati in proučevati narečja in sploh folkloro tega ljudstva in krajev. Se dandanes so tu ljudje oziroma družine, ki se spominjajo odličnih Hrvatov in Srbov, ki so obiskali in pi- sali o teh naselbinah. Eden prvih je bil prof. Rista Kovačič (Srb), ki je spisal in izdal v Beogradu 1. 1855 snopič. Gli slavi Serbi dellTtalia. Ricordi — Ancona 1884. Spominjajo se RIHARD OREL nekateri še dandanes vseučili-škega profesorja, odličnega slavista na Dunajski univerzi, kjer je imel stolico slovenske filologije, dr. Milana Rešetarja, naslednika Vatroslava Jagiča na tej stolici, pred 50 leti. Potem sta tu raziskovala dalmatinska odlična prof. Barač in dr. Smo-dlaka in posebno ta je pustil tamkaj najlepše spomine zaradi svojega raziskovanja teh naselbin in utrjevanja zavesti in starih izročil. Barač je celo luiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiuiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiuujiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ti, je stih. kar ni bilo Prak. , d' se je poizgubljalo; listki *U^°au ■j Jej ga navadnega papirja 90 . jali. One stare pesmi, r jj1 ne gotovo še spočetka ^ ;ietos nujejo ponovno takratne?1, Ijene '. Ivana ^TkizR * .Stri, hrvatskega (1521-1524), ln s tem 'Ju'"'«, jo svojo starost. Bana ® JJi ki kot strogega oblastnika, N ( boje. Tako je prešel ta^’ je precej bogato. Te pe9®' Jjlljj8^ njihovo demn vedno, posebno pa žen8*1 *lsyije. glasno. Zaradi zanimivosti' Plitev kov teh pevk prinai8* (9veča seznam teh iz vseh tre« Jen i »t To so ženske srednje F in katera tudi starejša. , tlavji. V Kruču so: 1. Cornac1® »ijecJ landa, 2. Piccoli Irene, | PriJe] Maria, vse po 44-48 let s* S držai V Sfiliču: 1. Žara Gi°v' ja?*} * Dorinda Gabriela, 3. JoV^ je P sunta, 4. Nuoc (Noč) M* llerem (umrla v zadnjem času)' 1 bil0 ( V Mundimitru: 1. Clelia, 2. Ferrara Filom«1" leti, Priimski so bili seve®8 J4, SVa, davnem času premenj®91', "Jhest ški pojo manj, pač pa vri' fj"**! v krčmi. Menil sem, da s‘ jj^ki pisal izčrpno vse pes® letos me je opozoril še pesem, ki jo pojo samo V j" neki medicinec, sin biv"1 ijetj ^ činskega zdravnika, ki ,(l 1,11 ni domačin, zelo zanim8 ’ oj. doro. Nj®lj raznimi n>» i"• narečje in folkloro. NjeS°' j. 9®vi V. oLV 8 je imel stik z mi znanstveniki, m o- d'V‘10 ( prihajali v pričetku teg®, J laSg sl8' "ti • ja. Sin mi je tudi ka hYrl* knjig, slovnic in slov8" i'est*. učenje hrvatskega medicinec je posnel na j i Jho tifnnsVi I..I, J n |nl. til1 vlil; tofonski trak še tole Pei sem jo koj zapisal: .{Bi, T^ski |oib a «Pijmo brata, pijmo, ** nikor ne vidi, danas 1)1 tra svaki). Želo zanimiva je v t*i neka turobna nabožna ki jo pojo samo v Sfd* ske, in sicer v velike: so mi pravkar rekle, val sem o njej domač niku in mu priporoči« jo peli v onem času. 0?, slušal to pesem in ki sem mu ga prevedri je priznal, da je popolč, merna za tisti čas, veli^1 Da bi mi ustregel, j® ed Prlzad Jobili » m « ki so iRm< ">>1111 župnik, jako dostopna ^ darna oseba, to pesem j priliki spominske proCeS^ obhajajo vsako leto v maju nekako obletnicOi se — po ohranjeni ^ I , traa£ naselili iz Dalmacije v | . ‘**li je. Vedo tudi, da je bd8, v ki petek meseca maja. , c 'f8. ni določeno kateri, Pr j (tjj . vse petke v spomin. I ki priliki so to pesem P li v ie ske v procesiji iz kape|eJi (J0j5erh malo izven vasi, proti j, v ro cerkvi v vasi. To mi i* ji * potrdil in pristavil, d8 neki priliki v pridigi : , čal svojim vernikom, ta5« niain it) cfrtiiin eunio njajo in gojijo svoje n8fj je zelo spodbudno in P | ' vredno dejanje, dasi domačin in ne pozna 1,8 j s0^V! Pesem, ki jo pojejo £,6j|i lij ložnosti, je po napev® . tv, nija naricaljka in j® c, , značaja. Glede pouka v jj ^vi urah, ki ga je upelj*1^ ora učitelj iz Kruča leta *tiar je vrnil domov iz Dalmaciji, kjer je P®u.jf . italijanskih šolah v (^cuole italiane airest®*'A | nekdo pokazal šolsko N Nj, začetnike, ki jo je bd ^ Nij, učitelj le nekaj mesec«',’|( So nnt.em 7. novim žnl«krilU * k .' 1 potem z novim šolski®1 ' jf Juč šistične oblasti niso v® poučevati. Bilo je pa& ^ J g0j no, v dobi fašizma. ,(j stran knjige je imela t® i k .. b*? h: Na rodjenoj grud*• J k Početnica ili prva ^ 1 opče pučke škole. Priredi o profesor & j Arturo. U Milanu L. TreviS1".^ Skladište v Zadr Schoenfelt. Domačini po vasen ."-jjlilAfc di bolje poznali svoj 3®.jj( jMi bi narečje trpali z ^. ' IWl izposojenkami. Tudi 8 " Domačini po vaseh znali sv( trpali a mi. Tu< da se n in bi z >lah nek . .. pouka v hrvaščini. T** kam sram, da se ne a®”'/ « 01 j _ . zato ? J v šolah nekaj # še izražati in bi imeli ure ima že francosfca^jf v dolini Aosta, v pe< čal, ko sem mu na stanje teh hrvatskih ® 1 dodatne ure v nem9 ^ (Nadaljevanje ,lt ^ 4 n Ul ii ril BgNARODNA FRIZERSKA EKSHIBICIJA V POKRITEM BAZENU Najboljšim damskim frizerjem podeljene nagrade «Rambaud» Ograjenimi tudi zastopnica Jugoslavije - Nagrade je osebno izročal župan dr. Franzil in nemajhnem ji, r,e“s®dnika odbora F ATA, I ' pilo naše mesto v ne-fflSV H^^prišže svojevrstne eks-, ii j *l 80 30 pripravili naj-r lH 'al»A?mfki frizerji na svetu, j, *’ kjer je zimski bazen, ^ Popoidne predstavilo tr->oseW občinstvu devet svetov-injki ,][. Va*ov in dva evropska A0£rt iobilT ženskih pričeskah, ki še i! 1 »L *® sv°3e zasluge naj-i. at, ?rad°. nekak frizerski an k k ’ ln s^cer nagrado -Ram- ’ ®f? £^a *Rambaud» je bila usta-tisnit' , Po smrti največjega damin st taslt»2er^a Beneja Rambauda, ttft ( *ga umetnika, ki :nu nih-t« I .,?oreka njegovega naslova. e„o7nii .• da bi počastili njegov im. bilo sklenj‘no, da se ra,k Ck dve leti Podelila narastki . , ,aud tistim damskim fri-a so • rM,,.se bodo najbolj uveljavili ni, f »ali !n ki bodo najbolj častno lea ' umetnost česanja ženskih itn«!* «ltne in 0 -bile nafra' £Avstrijci, nato pa ša. 'slavbi11, Francije, Nemčije, mac^ >4/1Je m Italije. Ko je napoje 3' i ime mojstra in , ,|i iMnt na oder, so odigrali , Hi wave> kateri pripada in ko Gi°v m. S1 zvrščeni, je župan Fran-J°vi» je .° Podelil nagrade. Se pred j M*1 ter2!!ppn imel kratek govor, asU), ib?? 3® izrazil zadovoljstvo, l 1(1]” Prav naše mesto izbra-i * br Pomembno manifestaci-lo®e|1 l(i(j ekel upanje, da se bo čez »ved* '4 Podelitvi prihodnjih saj4'«5mo,t spet P°novila v S 0 Podelitvijo nagrad pa da s in jl^k' mojstri prikazali, kaj les®1' tve^°^}ti njihove spretne roke. še 11 tioj .dolu so prikazali na svo-am° * v a, dnevne ženske priče-uivJel' tiM jgem Pa večerne pričeti s*1 % ,tudi z lasuljami. K ,! rtied Vac®rne pričeske so m. ,«( in , občinstvom veliko pozor-Nje» li. - - k vVeda temu primerno pri-ni k*,|olLv zaključnem defileju pa >pif0 model svetovnih prvakov teg*1 kakih deset deklet, ki vaii >lti •*?* sfrizirali najbolj znani . i" zerid dežele. ° .m *’»ort.staciia je zelo dobro uspe-3eZ ,ji *Qibn le’ da je bilo za tako na J 1 oh?-0 Prireditev razmeroma « b{‘nstva. Župan dr. Franzil Izročil darilo jugoslovanski zastopnici SLOVENEC FRANC JARC V NOVEM OBČINSKEM SVETU Blesteča zmaga levičarske liste na občinskih volitvah v Ronkah Lista Alleanza socialista je dobila 3152 glasov, nasprotna Usta Palria e lavoro pa 2703 glasove Levičarji so na sedanjih občinskih volitvah v Ronkah dosegli blestečo zmago, saj je lista Alleanza Socialista dobila kar 449 glasov več kot nasprotna Usta Patria e Lavoro. AUeanza Socialista je dobila 3152 glasov, lista Patria e Lavoro, katero so sestavljali demokristjani, socialdemokrati in neodvisni, pa 2703 glasove. Na prejšnjih občinskih volitvah leta 1958 so levičarji dobili 2848 glasov, krščanski demokrati, ki so se tedaj predstaviU z znakom svoje stranke, pa 2643 glasov. V primerjavo naj nam služijo še podatki pokrajinskih volitev maja 1961, ko so socialisti in komunisti dobili skupno 3176 glasov, vse ostale stranke pa 2946 gla sov. Slovenski kandidat Franc Jarc iz Vermeljana bo torej sedel v novem občinskem svetu v Ronkah. Istočasno je bil na levičarski listi izvoljen najmlajši občinski svetovalec v goriški pokrajini, socialist Rinal-do Rizzi. Da je Alleanza Socialista zmagala, je pripomoglo brez dvoma dejstvo, da so zanjo brez politične razlike kompaktno glasovali tudi Slovenci, saj je ta lista dobila v Selcah, kjer je precej Slovencev, mnogo več klasov kot na prejšnjih volitvah. Rezultati po posameznih sekcijah: Sekcija štev. 1 (dvorana Ragno d’oro) Alleanza Socialista 349 Patria e Lavoro 221 Sekcija štev. 2 (Sola v Ul. D’An-nunzio) A. S. 239 — 283 Sekc. 3 (Sola Ul. D’Ann.) 232 — 194 4 » » 204 — 293 5 Vermrljan 281 — 254 6 » 321 — 269 7 » 309 — 189 8 Selce 271 — 112 9 (Sola Ul. D’Ann.) 323 — 247 10 » » 179 — 339 11 » » 244 — 302 » » » » » » » Volitve za obnovo v občinski svet so se vršile tudi v občinah Ruda in Ville Vicentina, ki so sicer v Videmski pokrajini a sta navezani na gospodarstvi goriške pokrajine, saj delajo njihovi številni prebivalci v ladjedelr.i-i v Tržiču. V Villa Vicentina je Krščanska demokracija dobila večino s 385 glasovi, medtem ko Je levica dobila 322 glasov. Levičarji pa so povečali svoje glasove, ker je na prejšnjih volitvah bila razlika 131 glasov, na sedanjih pa samo 63. V občini Ruda pa Je levičarska lista Avtonomija s rinascita po 8 letih spet dobila občinsko upravo v svoje roke. Levičarska lista Je dobila 1004 glasove, krščanska demokracija in zavezniki pa 946 glasov. Na prejšntih volitvah so imeli demokristjani 1050 glasov, levičarji pa 974 glasov. limento chimico industriale F. Mell» iz Ul. Media 25. Sodnijske oblasti so proglasile stečaj tega podjetja 6. septembra 1958. Obtožnica je trdila, da mora But-tolo odgovarjati za dve obtožbi, in sicer predvsem zato, ker je sestavil potvorjen obračun za poslovanje družbe v letu 1956 in ker je sestavil lažni zapisnik seje družbenih članov dne 29. avgusta 1967. Glede prve obtožbe se zdi, da je Buttolo trdil, da je znašal primanjkljaj samo nekaj čez 400.000 lir, medtem ko po nekaterih drugih računih znaša čez 50 milijonov. Glede druge obtožbe pa je Buttolo baje trdil, da so se člani udeležili seje polnoštevilno ter da so soglasno odobrili predloženi obračun za leto 1956. Na razpravi je odv. Fischer Tamaro, ki zagovarja obtoženca, prosil sodnike naj odložijo razpravo, ker se te ni mogel udeležiti odv. Gaetano Ricci, ki je drugi obtoženčev zagovornik. Sodniki so sprejeli to zahtevo. Roparski napad neznanca na žensko Ko se je v nedeljo ponoči 50-letna Maria Demicheli iz Ul. Gam-bini 12 vračala domov, jo je na stopnišču pred domom napadel v temi neznanec, star približno 20 let, ki jo je zagrabil krepko za roko in trikrat udaril s kamnom po glavi. Preden se je ženska zgrudila, je zavpila, tako da jo je slišal čuvaj, ki je pritekel na po-mo, toda podleži jo je pravočasno popihal. Policija je takoj uvedla preiskavo, da bi odkrila krivca. 'Kih sodnih dvoranah ^ °žba upravnika stečaja podjetja i dnevi bi se morala začeti . genskim sodiščem (pred-,*idel) razprava proti 39-Deslderiu Buttolu, bivše-iftistratorju družbe «Stabi- Kljub slabemu vremenu to Proseku proslavili ie. Praznik sv. Martina bik f . 'novanje je Lilo v soboto in nedeljo aja, J dela so imeli v vaških gostilnah Pta(i %■ ■ V?nalno martinovanje na m ie, 1 v>ie tudi letos — kljub sla- NiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu|l||||||||||||||itiT||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||||iiiiiiiiiittii|iiiii|||||||||||||iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii USPELO MARTINOVANJE V PROSVETNI DVORANI V ŠTANDREŽU Petje, igrice in ljudsko rajanje kažejo na preporod prosvetnega življenja Na sporedu je bil nastop starejših pevcev in otroškega zbora • Tri igrice štandreške in sovodenj-ske mladine - Nastop gojenca Glasbene šole - Trio Peterin - Zanimiva oddaja (Radia Štandrez» ape' # tH'fiaiehu in volitvam — še 10, f uspelo. Volitve, oziro-d 3 ji ^ij^^hje, če se bo L.hko J Hjočtlo vino, je povzro-ai! i zmedp. toda knn- *• $'SJe °a *0to •I'a Proseku dva dni: ,n v1 *■ ‘ ii a ^f^rSni0 jc bil h ti 3e s sejmom je bilo o 0 hi „' F)ež v dopoldanskih evu m," Preprečil c n,1 80 v medtem prihoda kra-hi a postavili nekaj 11 ®dtem ko so se pred lj»3 i h--,?0stilno utaborili pro-* »ti«,,, kov. Toda dež je po odvrnil mnogo kup- zmede, toda kon-tako, da je bilo mar- V J '1 po^',1 da zlasti prodajalci ' '"V k ^h/1180 zata3evali svojega h vRhi taiujcvttu »vujcga i 1Sveia’ Kupci pa tudi niso Ssi^dovoljm, ker so bile po njihovem mne-6.000 lir, še b°U »m ................... ec*v’|( 5. ^6: najmanj i®‘V V °1( sijali tudi v‘lJ v‘č til'■ ^ šo«'. Prometa je bilo v a. ,d Nie„ nah- Odprta je bila is v.. Pri Puntarjevih, toda J o malo in v nekaj idi. E bel/ '“Ro več. Zato pa so lit* \ Prišle na svoj račun 3 er so stočili precej hektolitrov novega vina, ki je bilo prav dobro. V glavnem so pošle tudi zaloge domačih klobas in veliki lonci, v katerih se je kuhalo kislo zelje, so vidno izgubljali svojo vsebino. Omenimo naj še, da je bil v dvorani na Kontovelu Martinov ples, poleg tega pa je za zabavo skrbel še vrtiljak, ki so ga postavili na Proseku. Vse skupaj je sicer dajalo martinovanju tudi določen zunanji videz, a premalo, da bi zaradi tega ljudje ostali kaj več časa. In prav v tej zvezi bi radi omenili naslednje: Prosek oziroma martinovanje na Proseku ima vse pogoje, da postane še bolj privlačno kot je. Toda vse kaže, da novo vino in domače klobase niso več dovolj in da ljudje želijo poleg jedače in pijače še kaj drugega. Zato mislimo, da bi bilo prav, ko bi za prihodnje leto gostilničarji in vsi, ki so na martinovanju interesirani, pripravili kako presenečenje. To bi bil lahko koncert godbe na pihala, kot tudi skromna pirotehnična predstava ali pa recimo bogata tombola. Ni toliko važno, kaj naj se stori, kot to, da se vsaj nekaj napravi. V zadinjih nekaj mesecih lahko govorimo o preporodu štandrešlke-ga prosvetnega in rekreacij,slkega življenja. Prosvetna dvorana, (ki je bila dlje časa povsem neizkoriščena in je služila le za občasne sestanke kmetovalcev, je naenkrat postala premajhna: domačini se v tolikšnem številu udeležujejo veselic zasebnega značaja, namenjenih članom tega društva, da je prav zares velika šlkoda, ker se stene ne morejo premakniti. Ko dajemo štandrešlkim prosmetarjem to priznanje, imamo predvsem v mislih sobotno martinova-e, ki ga je društvo pripravilo s tolikšno požrtvovalnostjo, Sv. Martin ima v tej predmestni vasi od nekdaj velik pomen. Tega dne se zaključuje kmečko leto, sklepajo se najemniške pogodbe in zaključujejo obračuni. Tudi kakšna poroka se sklene okoli tega dine. Za ta dan je navada, da se prinese na mizo ajdova polenta in upičulat« (puran). Le-teh pa skoraj ni več, čeprav je bila vas pred 40 ali 50 leti daleč znana po teh živalih, ki so jih otroci pasli po bližnjih travnikih. Tako je naneslo, da je ostal sv. Martin trdno zasidran v čaščenju domačinov, ki se ga vsako leto sproti spominjajo. To staro navado so obnovili v soboto zvečer ter jo povzdignili z bogatim sporedom, pri katerem so sodelovali številni izvajalci; starejši in mlajši pevci, igraloi in godci. Sodelovali niso samo Standrež-ci, ampak tudi Sovodenjci. Tako je prireditev zadobila še večji pomen. Toda poglejmo, kakšen je bil program. Po otvoritvenih besedah predsednika Tabaja je nastopil moški zbor pod vodstvom Franca Lupina. To so pevci nekdanjega zbora, ki nastopa ob najrazličnejših prilikah. Vsi so rojeni pevci, ki se pogostoma združujejo in nastopajo, ker ljubijo peto besedo. Zapeli so tri pesmi: Mojo srčno 13. t. m. z začetkom Ferraniacolor ^Vmnes Kočna ka varna 'J' v ika n ovV, ■f; /1 (Caf<5 chantant) 9LENA GIUSTI, UGO TOGNAZZI, 1,1 Dolores palumbo *^RlARTETTO CETRA» — Le Peter Sisters NINO TARANTO 11^2*__________________ «1RIS> PROSEK danes 13. t. m. ob 19.30 film: v »ekle z zlatimi očmi _ (La ragazza dagll occhi d’oro) Najbolj problematičen film na beneškem festivalu ^FARET, PAUL GUERS ln FRANCOISE PREVOST Mladini pod 16. letom vstop prepovedan Pogled na dvorano prosvetnega društva Oton Župančič med sobotnim martinovanjem S POKRAJINSKEGA KONGRESA PSDI Socialdemokrati zagrozili s krizo v goriškem občinskem svetu Kongres pozdravil tudi predsednik SDZ odv. Sfiligoj kri, Soči in Kaj ti je deklica. Za svoja izvajanja so bili deležni toplega aplavza. Za njimi je nastopil otroški pevski zbor pod vodstvom Franca Lupina. Otroci so se predstavili občinstvu v novih belih srajčkah: deklice so imele rdeče pentlje pod vratom, dečki pa modre metuljčke. Na oder so prikorakali ob taktih koračnice, ki jo je igral hai^ monikar Danilo Peterin. Čeprav je bil oder, ki so ga pripravili domači mladinci, nekoliko pretesen, so vseeno tvorili zares lepo enoto, ki je tudi g koreografskega gledišča lepo učinkovala. Zapeli so najprej pet, potem pa še pet pesmi, in sicer: Dobro jutro fantje vstajajte, Na zeleni trati, Vrabec poje Otroški zbor » harmonikarjem Danilom Peterinom in pevovodjo Francom Luplnom div, čiv, čiv, Žabe, Na kolenu. Tiha luna, Moj očka 'ma konjička dva, Doli v kraju. Na goro in Sredi naše vasi. Petje je bilo lepo, Prijetno za uho in je močno učinkovalo na vse prisotne. Peli so e-n°glasne in tudi dvoglasne pesmi, kar je zelo obogatilo možnosti interpretacije ter povzdignilo kvaliteto izvajanja. Vmes je učenec Glasbene šole v Staridrežu Davorin Marvin zaigral na harmoniko tri pesmice. Čeprav ®e uči šele nekaj tednov, je kar lePo zaigral, brez napak in tudi na takt se je močno privadil. Družina Peterin je popestrila Program s pesmijo Rdeči nageljni. ®de je igral na violino, sin na harmoniko, hčerka, ki poje v otroškem zboru pa je pela. Preden so prišle na vrsto igrice, so se zbrali na odru fantje in i-grali na karte. Na vsem lepem se °glasi #radio Standrež», ki je postregel z zanimivimi mednarodnimi in domačimi vestmi. Prinesel je tudi pozdrave fantov, ki so pri vojakih na Siciliji. Igrice so pripravili domači fantje in dekleta ter Sovodenjci. Zvonko Clngerli, Miloš Tabaj, Ivo Budal in Aleš Hoban so prikazali »Izgubljeno stavo*. Ida Petarin, Iva Tabaj in Zora Volčič pa »Poboljšano trmoglavko«. Sovodenjci so Prikazali nekoliko zahtevnejšo burko »Kdo je gospodar v hiši«. Uvod je prečitala Slavka Tomšič, v ostalih vlogah pa so nastopali Marijan Tomšič, Mirica Petejan in Boris Tomšič. Zaradi svoje smešne vsebine so igrice izzvale val smeha v dvorani- Nastopajoči so pokazali, da se dobro kretajo na odru in da je tudi njihova izgovarjava kar dobra. Z nekoliko večjim trudom bi prav zlahka nastopali tudi v zahtevnejših igrah, ki bi lahko trajale cel večer. Nekateri igralci so že spraševali po novih delih, da bi jih prikazali za Miklavža. To je vse hvale vredno, zakaj samo na takšen način se bo razvijalo Ijudsko-prosvetno delovanje, ki je podlaga našega narodnega obstoja in razvoja. Martinovanje SPD na Lokvah V nedeljo je bilo na Lokvah Izredno uspelo martinovanje Slovenskega planinskega društva. Po bogatem sporedu je bila izdatna večerja. Q tem razveseljivem do- godku bomo v našem listu obširneje poročali. V nedeljo zjutraj so imeli goriški socialdemokrati svoj pokrajinski kongres v dvorani Petrar-ca v bivšem Ljudskem domu. Kongres je trinajsti te vrste in se vrši kot priprava na vsedržavni kongres, ki bo kmalu v Rimu. Kongresu je predsedoval državni podtajnik Ceccherini, pozdrave pa so prinesli Vezil za Krščansko demokracijo, odv. Avgust Sfiligoj za Slovensko demokratsko zvezo, Fantuzzi za republikance in Semola za Socialistično stranko. Prvič se je tokrat zgodilo, da so socialdemokrati povabili na svoj kongres predstavnika slovenske politične organizacije, kar morda dokazuje, da se tudi oni pričenjajo zavedati, da ima slovenska manjšina važno vlogo v naši pokrajini. Dosedanji pokrajinski tajnik prof. Zucalli je podal politično-organizacijsKo poročilo, ki ga lahko razdelimo na dva dela: ob- ravnavo krajevnih vprašanj in razpravljanje o štirih vsedržavnih resolucijah, ki so jih prvaki stranke predložili za vsedržavni kongres. Zucalli je predlagal, naj goriški socialdemokrati podprejo krajevno resolucijo, kar so prisotni tudi storili z enim samim nasprot. nim glasom. Zanimivejše je bilo Zucallijevo poročilo o krajevnih problemih, zlasti kar se tiče sodelovanja s socialisti in s krščanskimi demokrati. Kar se sodelovanja s PSI tiče so stališča v krajevnem merilu preveč nasprotna, da bi bilo lahko prišlo, vsaj do sedaj, do pozitivnega sodelovanja. Izrazil je upanje, da bo v bodočnosti bolje na tem področju. Sodelovanje s krščansko demokracijo pa se nanaša v glavnem na sodelovanje v občinskih upravah v Gorici, Tržiču in nekaterih manjših centrih pokrajine ter v pokrajinski upravi. Medtem ko so, po Zucallije-vem mnenju, odnosi s KD dobri v pokrajinski upravi (kar je potem še jasneje podčrtal odv. De-vetag. podpredsednik pokrajine), so povoljni v občinski upravi v Tržiču, kjer se je pričel izvajati volilni program, niso pa prav nič zadovoljivi v goriški občinski u-pravi, kjer noče KD nič slišati o volilnem programu. Prof. Zucalli je naznanil, da bo moralo priti do razčiščenja še ta mesec, v nasprotnem primeru pa bo njegova stranka sprožila krizo v občinskem svetu. 0, Negativno je vplivajo na nekatere izmed prisotnih, da ni bilo v tajnikovem poročilu niti besede o delavskih in sindikalnih borbah v naši pokrajini, čeprav je bilo med prisotnimi delegati precej delavcev. Prav tako ni bila niti omenjena slovenska manjšina. Na koncu so izvolili novi pokrajinski odbor, ki je takole sestavljen: Zucalli, Tossut, Candussi, Cidin, Žiberna, Bianconi, Di Bert, Fontana, Oliverio, Roset, Braulin, Miani. Felluga, Busatto, Melani. Za delegata na vsedržavni kongres v Rimu je bil izvoljen Tossut iz Tržiča. Kongres je zaključil podtajnik Ceccherini. m.w. Protest zaradi znižanja cene mleku Prejšnji tenen so mlekarice, ki zbirajo mle«iiiiaiaiiiB«iiaiti>Biiiiiiiiii«iiiiMiii«aiiiiMU«iiMifiiatiiiiiiiiiiaiiii,iia,,iiiaat,Miiiiiaiiiaif iitaiiiiMiiii,i,aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB,iiiiiiiiiaaiaiiiiiiiaiiiiiiiiatiiiiiMiiiiiiMaiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii«iiitiiiiiiiiiii>i«i>iiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiaiH Italijanskega nogometa pričakoval. Napad je začel delovati in tudi drugi odseki so prikazali res odlično igro. Vsi so dali vse sile iz sebe in medtem ko obramba, kjer je Maldini prevladoval, ni več dovolila Avstrijcem, da bi ogrožali, kot so delali v prvem delu igre, Negrija, so napadali in prodirali skozi vrste domačinov ter postajali vedno bolj nevarni. Rezultat bi bil lahko višji, če se ne bi več žog odbilo od prečk, če bi znal Sormani izrabiti vse priložnosti, če bi sodnik prisodil e-najstmetrovko in končno, če ne bi razveljavil gola, ki ga je Sormani po njegovem mnenju dosegel iz offside položaja. V prvem polčasu so «beli» razpolagali z Italijani kakor so hoteli. Velikanski Nemec in tudi Gager ter Rafreider so si z lahkoto izmenjavali žoge in jih pošiljali proti mreži, kjer so našli v Negriju nepremagljivega vratarja, ki je ustavljal tako prizemne, kakor bolj nevarne strele, ki so bili namenjeni v kot vrat. Italijani so v tem delu igre izvedli več protinapadov, ki niso prinesli nobenega dosežka. Z vstopom Ri-vere so se gostje popolnoma spremenili. Postali so živahnejši, hitrejši in bolj nevarni, To se je pokazalo še najbolj v drugem polčasu, ko je Rivera spravljal v pogon vso napadalno petorico. Tokrat je bila premoč Italijanov vidna in na razmočenem igrišču je že močno dišalo po golu. Na url Je tekla 19. minuta, ko je Maldini z desne strani pognal Bul " • ' - ' ulgarellija v napad. Ta je pred ložil žogo Pascuttiju, ki je bil dobro zastražen: napadalec se ni izgubil, temveč se je s polobra-tom obrnil proti vratom in spu- B JU A Ib 3 Bfig jSfla IZIDI •Bari-Triestina l-l •Cagliari-Lecco 0-0 •Catanzai o-Cosenza 1-0 Parma-‘Como 1-0 •Lazio-Brescia 0-0 •Lucchese-Messina 1-1 •Padova-isambencdettese 2-0 •Pro Patria-AIessandria 2-0 •Udinese *•'. Monza 6-2 •Veron-t-1 oggia 1-0 LESTVICA Foggia 9 6 12 21 14 13 Messina 9 5 3 1 12 8 13 Padova 9 5 2 2 13 10 12 Lazio 9 2 7 0 9 5 11 Verona 9 3 5 1 9 6 11 Lecco 9 3 5 1 12 8 11 Brescia 9 4 3 2 13 9 H Pro Patria 9 4 3 2 13 10 11 Cagliari 9 2 6 1 8 4 10 Bari 9 2 6 1 10 7 10 Cosenza 9 3 3 3 10 13 9 Alessandria 9 3 2 4 10 11 8 Lucchese 9 3 2 4 11 13 8 Triestina Como 9 S) 15 3 i i i 139 ii l 6 Catanzaro 0 14 4 7 11 6 S. Monza » 1 i 4 8 15 6 Sambened. 9 14 4 5 9 e Parma 9 2 2 5 6 14 6 Udines: 9 13 5 16 22 5 Prihodnje tekme (18. nov. 1962) Alessandrin-Cagliari; Brescia -Como; Cosenza-Pro Patria; Fog-gia-Triestina; Lecco - Udinese; Lucchese - Catanzaro; Messina-Padova; Parma-Lazio; Sambe-nedettese-Bari; S. Monza-Verona- Z DRAGOCENO TOČKO Z JUGA Bari podaril Triestini neodločen rezultat Domačini napravili vse sami: avtogol in izenačenje GOLA: v 24’ drugega polčasa Carrano (avtogol), v 43’ Bonacchi. BARI: Ghizzardi; Baccari, Panara; Carrano, Magnaghi, Buccione; Bonacchi, Catalano, Postiglione, Gianmarinaro, Cicogna. TRIESTINV Mezzi; Brach, Vitali; Dalio, Frigeri, Sadar; Mantova-ni, Szoke, Orlando, Secchi. Santelli. SODNIK: Cirone iz Palerma. KOTJE: 9:3 (4:1) za Bari. GLEDALCEV: 18.000. Tokrat sreča ni zapustila Triesti- ~ fr lal ^ nazaj vratarju. =» Vrnil n sp ip nnmnv s tnekn r To pa je storil tako močno, da Prvi goi za «plave»: navdušeni Pascutti objema Sormani ja ne. Vrnila se je domov s točko v žepu, kar bo dvignilo moštvo nekoliko više v lestvici, igralcem pa moralo.,..l(Sicer Tržačani niso napravili ničesar za delitev točk. Za to so poskrbeli domačini, ki so najprej zakrivili avtogol in nato še izenačili. Bari je morda napravil že v prvih minutah igre usodno napako: vsi napadalci so šli v množičen napad brez posebne ideje. In blato je napravilo ostalo, medtem ko so Tržačani dobro pazili na najbolj nevarne posameznike. Ce še pripomnimo, da so bili nekateri v slabem dnevu, drugi pa se na spolzkem igrišču niso znašli, lahko trdimo, da je tudi Bari malo ali nič storil, da bi prišel do zaželene in zelo potrebne zmage. Triestina v Bariju ni v 90 minutah igre niti enkrat pokazala, da je močno moštvo. Gostje so se samo branili, sicer mirno brez živčnosti, in le tu pa tam so sprožili kak niti ne preveč nevaren protinapad. Domačini pa so večkrat prišli v kazenski prostor Triestine ter poklicali Mezzija na delo. Vratar Triestine je dobro izvedel svojo nalogo in je ohranil mrežo nedotaknjeno. V drugem polčasu je Bari hotel na vsak način spraviti Mezzija na kolena. Na srečo je obramba gostov celo s pomočjo napadalcev dobro držala in čistila. Samo Man-tovani in tu pa tam Santelli sta se večkrat odpravila v protinapad. Golov ni pa bilo vse do 24’, ko je Carrano s polovice igrišča, kjer je v glavnem potekala bor- usnje ni končalo v rokah vratarja, pač pa se je zakotalilo v mrežo. Triestina je tako prišla v vodstvo, katero je hotela tudi ohra- niti. Toda sanje so trajale samo do 43’. Trenutek prej je Brach rešil na sami črti vrata, a ta so morala končno le kloniti. Bonacchi, pa čeprav je imel okoli sebe tri čuvaje, je uganil strel in žogo poslal v prazen kot, kamor Mezzi, kljub poskusu, ni mogel priti pravočasno. Izgubljena zmaga, a vseeno točka za Trie-stino. Točka, ki lahko pomeni poleg izboljšanja položaja tudi rešitev. s precejšnjo težavo, goste Novega Sada. * * <■ V drugi zvezni ligi sta oba slovenska predstavnika prišla do celega izkupička. Ljubljanska O-limpija je obsula goste iz Borova z vrsto golov in se tako z nedeljsko zmago premaknila na 5. mesto lestvice. Tudi Mariborčani so prišli po razmeroma dolgem obdobju neuspešnih nastopov do obeh točk. * * # Čeprav nedelja ni bila zaradi dežja in blata najbolj prikladna za nogometno igro, so bili igralci enajstoric slovenske conske lige precej učinkoviti. Vsega skupaj so dosegli kar 26 golov. Tudi v nedeljo je Delamaris iz Izole presenetil. Gostoval je na igrišču neradodarnih Celjanov, a v nedeljo so se morali predati bolj prodornim in učinkovitim Istranom. Manj sreče so imeli Goričani med gostovanjem v Velenju. Domači Rudar je brez posebnega truda odpravil Goričane, ki so imeli v vratih odličnega Brezavščka, ki jih je rešil večjega poraza. BOKS SAO PAULO, 12. — Brazilski boksar Eder Jofre bo 6. januarja prihodnjega leta branil v Tokiu svoj naslov svetovnega prvaka petelinje kategorije. Njegov nasprotnik bo Japonec Katsutschi Aoki. Sele po tem dvoboju bo Jofre proučil možnost nastopa za svetovni naslov z evropskim prvakom Italijanom Pierom Rollnm. Jofreju so za dvoboj v Tokiu ponudili 40.000 dolarjev (preko 24 milijonov lir) ter 1.000 dolarjev tedensko za bivanje na Japonskem. do nastopila na Olimpicu pri reprezentanci italijanske FIGC, je danes prispela z letalom Iz Glasgovva na letališče Fiumlcino. Tehnični komisar škotskega moštva je izjavil, da bo sedanja tekma brez dvoma bolj naporna ln nevarna kot je bila lani v Hamp-denu. NOGOMET Scminario podpisal za Fiorcntino FLORENCA, 12. — Juan Semina-rio, doma iz Peruja in igralec španske Zaragoze, je danes podpisal pogodbo, ki ga veže na Fiorentino. Florentinsko moštvo je uredilo vse potrebno, da b1 novi član igral v njegovih vrstan že v nedeljo v Rimu ali čez 14 dni doma proti In-terju. Florentinci so danes preizkusili tudi 20-letnega «oriunda» (po materi) Omaij.i Mosquero iz Buenos Airesa. IZIDI I. ZVEZNA UČI Dinamo-Sarajevo Velež-C. zvezda Partizan-Beograd Hajduk-Novi Sad Vojvodina-Rijeka Radnički-Sloboda Železničar-Budučnost 4:0 I 1:0 2:1 2:1 3:0 0:2 .6:01 II. ZVEZNA LICI Oli mpi j a-B or ov o Lokomotiva-Trešnjevka 1:2 BSK-Slavonija Karlovac-Čelik Maribor-F amos Istra-Split Šibenik-Varteks Borac-Rudar | y. p SCL Ilirija-Ljubljana 2:21 Rudar (Trbovlje)-Trigljl 2:3 T Celje-Delamaris Železničar - Odred-Kriif 1:0 Sobota-Kladivar l!jl Svoboda-Slovan Rudar (Velenje)-Gorica 4:1 lIllillilllimiiiiilillllMIlluilliiiiiiiiiiiiiiiiiiMIllllilMIllIiiiiniutfiiiiililiillllilllilllilllliiiill1111 ODBOJKARSKI TURNIR V m Tržaškim gasilcem pokal pokrajinske ustanove za turizem % 0 ; P< Kanal na drugem, Bor na tretr^l Olympia na četrtem mestu ZA TEKMO V SREDO Škotski nogometaši prispeli v Rim RIM, 12. — Reprezentanca škot- Mednarodni turnir v odbojki, ki ga je organiziral goriSki ...ub Olgmpia, je privabil v premajhno in tudi neprimerno a ^ na Trgu Medaglie d'Oro (prireditelji so upali, da bodo tekn>* j ju.. i:i.( j_______; , r -■___ /-.(_____r.r,~, r, 1 „n 1 .X« : „ Manilo Ibl "t liki dvorani Unione Ginnastica Goriziana) precejšnje število teljev te panoge. Turnir je popol- —~---r------— j-, tekmah, proti Boru tn še noma uspel, ker so imeli Goričani priliko prisostvovati res lepim in tudi napetim igram. Prvo mesto so zasedli favoriti za zmago ske nogometne zveze, ki bo v sre-|— tržaški gasilci, ki so bili v obeh MEDNARODNI NOGOMET Madžarska - Francija 3:2 PARIZ, 12. — V nedeljo je bila na pariškem stadionu Colom-bes ena najbolj napetih tekem zadnjih let. Na igrišču sta bili državni reprezentanci Francija in Madžarska. Madžari so po zelo borbeni tekmi premagali domačine 3:2 (2:1). Vrsto golov je začel Madžar Tiehy, ki je v 11’ presenetil z močnim strelom iz razdalje 30 m francoskega vratarju Bernarda. Sedem minut kasneje je francoska zveza Di Nallo, ki je bil sploh najboljši na igrišču, prisebno izrabil predložek krilca Ferriera in izenačil. Po tridesetih minutah igre je moral poškodovani Albert pustiti svoje mesto rezervnemu srednjemu napadalcu Rakosiju, ki se je takoj izkazal: 6 minut kasneje je rešil gnečo pred francoskimi vrati v svojo korist in Madžarsko ponovno povedel v vodstvo. V drugem delu igre je Di Nallo ponovno izenačil, Tichy pa je dosegel zmagoviti gol za madžarske barve. Reprezentanci sta nastopili v naslednjih postavah: MADŽARSKA: Szentmihalyl; Matrai, Sovari’ Solymosi, Meszoli, Slpos; Sandor, Gorocs, Albert (Karosa), Tichy, Fenyvesi. FRANCIJA: Bernard; Wendling, Rodzik; Maryan, I rier; Ropa, Bonnel, Goujon, Di Nallo, Souvage. SODNIK: Gardeazabal (Španija). Lepond, Fer- nr Holandska - Švica 3:1 AMSTERDAM, 12. — Holandska je danes premagala v prvi tekmi turnirja za evropski pokal narodov gostujočo Švico s 3:1 (1:1). Domačini so prišli v vodstvo po krivdi švicarskega levega beka, ki je zakrivil avtogol, medtem ko je desno krilo Švice kmalu zatem izenačil. V drugem delu igre sta Swart in Groot dosegla še dva gola za Holandsko. MEDNARODNO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Markovič zmagal med posamezniki V finalu je Jugoslovan premagal s 3:1 Madžara Fahazyja SKOPJE, 12. — Tudi domače barve so prišle do izraza in uspeha na letošnjem mednarodnem namiznoteniškem prvenstvu Jugoslavije, ki se je v nedeljo zaključilo v Skopju. In to po zaslugi Vojislava Markoviča, ki je presenetljivo odpravil v finalu najresnejšega kandidata za prvo mesto med posamezniki Madžara Fa:iazyja. Madžar je zmagal samo v prvem setu, med' tem ko se je moral v ostalih pre- dati Jugoslovanu, ki je razburljivo finalno tekmo zaključil s 3:1 (19:21, 22:20, 21:18, 21:16) v svojo korist. V ostalih finalnih srečanjih so bili zabeleženi sledeči rezultati: ŽENE Koczian (Madžarska) - Diana Ro-we (Anglija) 3:C (21:11, 21:8, 21:10) MOŠKI (pari) Berczik-Fahazy (Madžarska) : An-dreadis-Miko (Češkoslovaška) 3:2 (15:21, 13:21, 21:14, 21:13, 22:20) ŽENE (paril Koczian-Hevessy (Madžarska) : ZA L MESTO . Gasilci - Kanal 2:0 <15’ ZA 3. MESTO , Bor - Olvmpm 2:0 t*5' (JV„Cj Bell (Angleška)-Lantemmann (Zah. Nemčija) 3:1 (21:19, 14:21, 21:14) MEŠANI FARI Giurgiuca ZcVrova (Romunija) : Berczik-Koczian (Madžarska) 3:0 (21:16, 21:16, 21:11) Novi prvaki mednarodnega na- miznoteniškega prvenstva Jugoslavije so pri moških MARKOVIČ (Jug.), pri ženah KOCZIANOVA (Madžarska), v moških parih BER-CZIK-FAILi/Y (Madžarska), v ženskih parih KOCZIAN - HEVES-SV (Madžarska! in v mešanih parih GHJRGUll A - ZELEROVA (Romunija). ti gostom iz Kanala, prev11 že je šlo v prvi tekmi 1 ker so jim mladi sloveti**1 karji ne samo nudili odP°| več so jih večkrat spravi zadrego. Pri gasilcih je '1(Jt šla na dan izkušenost in žačani so jim morali klonil Kanalčani, ki so se uvrs" r nale, so bili preveč -naivhLL lahko na kak način ogr°* j mesto predstavnikom j 'k> korpusa. Ekipa iz Kanfl^j *Vcj V* prišla na turnir z nepoPj <0, stavo, zaradi česar ni 'hčaj.^9 ,,m pJ* lurirati z močnimi tržaški*1 116 ci. težal .‘"V Ekipa prirediteljev pa ^ ! j, { rala zadovoljiti z zadnjim j ioflj] Najprej je klonila tekni* i 1 t;. Kanala, v tekmi za treti* j *1ij ^ pa tudi bolj razigranim 1 r Bora. Kljub temu se 1° jjj *t>rt0 da je turnir popolnoma v kar gre zasluga agilnim goriške Olpmpie. kS«!® Ob zaključku turnirja sednik goriške pokrajinsk* ^ ve za turizem rag. PetC1*.^ f^kos- čil kapetanu zmagovite *^ L.^tj it' Cstu silcev pokal, medtem ko.^fl 6( stai>mk predsednika gfr,s"'J ^ 4a seka CONI podaril drug0*f;( gg Qi mu Kanalu žogo. IZIDI >4^ Kanal - OIymj VStr, ^e911i°, protiletalsko baterijo in njeno moštvo. NitJ ' fif % fastst je ni odnesel. Dobro so jih zdelali. Gastelo Nikolaj Francevič (1907-1941), vojaški pll^’ V lV J«; Posmrtno proglašen za heroja SZ, ko se je z goreč' zaril v nemško motorizirano kolono (Op. prev.) (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 (Ml. TELEFON «3-808 IN 94-638 - Poštni preda) 5W - FODHU7N1CA GOHICA: Ulica S Felbco MI, Tel. letna 1800 lir polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — F LEJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, r’^|U d'n’ 33-62 - UPHAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir. — V:notf/, n. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, l)ZS, 'pfr ^rif.rieva uHca°3-I telef 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 800-14 5-375 — OGI.ASI; fene oglasov: Za vsak min v širini enega stolpca: trgovski 100. fmančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Malt oglasi 80 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri J tf-M t 1 ’ _________Odgovorni urednik: STANISLAV HKNKO — Izdaja Založništvo tržaškega tiska. Trst______________________________ S