PRAVICA GlASILO KOMUNISTIČNE PARTIJK SLOVENIJE jfto VII. - št. 198 | Ljubljana, nedelja, 25. avgusta 1946 j Izhaja vsak dan razen ob ponedeljkih j Mesečna naročnin^Oi^5^-^^^ DANES JE V AJDOVŠČINI VELIKA PARADA DELA, REVIJA USTVARJALNOSTI, MOČI IN KULTURE LJUDSTVA JULIJSKE KRAJINE Cena Din 4. Zastopniki mesta Ljubljane so izročili maršalu Titu diplomo častnega meščana Teritorialno-politična komisiia za Italijo razpravlja o uvodu mirovne pogodbe z Italiio Jugoslovanska delegacija je mnenja, da mirovna pogodba ne poudarja usodne vloge italijanskega imperializma pred nastopom fašizma Pariz, 24. avgusta. Posebni dopisnik Tanjuga poroča; Ko je na svoji zadnji seji sklenila, da ne sprejme nobenega predloga za spremembo uvoda načrta mirovne pogodbe, ki jih je vseboval memorandum italijanske vlade, je teritorialno-politična komisija za Italijo na svoji včerajšnji popoldanski seji, ki je trajala od 16. do 20. ure, vzela v pretres vsebino mirovne pogodbe z Italijo ki jo je izdelal Svet ministrov zunanjih zadev. Komisija je vsebino uvoda pregledovala paragraf za paragraiom, pri čemer je prvi paragraf, ki navaja imena držav podpisnic pogodbe, takoj soglasno sprejela. Glede drugega paragrafa sta bila stavljena dva predloga. Enega ie stavila holandska, a drugega jugoslovanska delegacija. V drugem paragrafu je formulirano, da je Italija napovedala napadalno vojno in stopila v vojno proti vsem zavezniškim in Združenim narodom, zato nosi svoj del odgovornosti za vojno. Holandska delegacija je predlagala, da se besede »napovedala napadalno vojno« in »stopila v vojno« zamenjajo z besedami »podvzela napadalno vojno« in »izzvala vojno stanje«. Za holandski predlog so se izjavili delegati Nove Zelandije, Aystralije in Južne Afrike; Navedli so, da so proti formulaciji Sveta ministrov zato, ker ni mogoče napovedati napadalne vojne. Južnoafriški delegat je celo dejal, da zgodovina sploh ne pozna napadalnih voj n, t. j. da so vse vojne-upravičene in da Italija določenim državam sploh ni napovedala vojne. Sovjetski delegat Višinski, ki je za njimi prosil za besedo, se je dotaknil njihovih izjav in dejal, da je v njih polno paradoksov. Najprej je znano, da je bilo v zgodovini mnogo neupravičenih vojn in da med take spadajo na primer vse vojne, ki jih je vodila Nemčija v zadnjih 75 letih. Kar 6e tiče vprašanja, ali je mogoče napovedati napadalno vojno, je jasno, da ne bo noben napadalec, ki vojno napoveduje, dejal, da gre za agresivno vojno. Toda demokratični narodi, proti katerim se taka vojna vodi, imajo polno pravico, da jo označijo kot napadalno. Razen tega je Višinski izjavil, da dejstvo, da Italija ni vsem zavezniškim državam napovedala vojne, ne spreminja .stvari same. Vojna je bila enotna in vse države; ki so bile v demokratskem taboru, so bile v vojni s silami osi. Višinski je izjavil, da ustreza formulacija Sveta zunanjih ministrov zgodovinskim dejstvom. Italija ni prva pričela z napadalno vojno, ker sta jo pričeli pred njo že Nemčija in Japonska. Razen tega je izraz »izzvala vojno stanje« mnogo manj precizen kakor »stopila v vojno«. O holandskem predlogu je bilo odločeno nato z glasovanjem. Zanj je glasovalo enajst delegatov. Proti je glasovalo devet delegatov, in sicer delegacije Sovjetske zveze, Združenih ameriških držav, Velike Britanije, Francije, Jugoslavije, Ukrajine, Belorusije, Češkoslovaške in Poljske. Odgovornost Italije za agresivno vojno Kranj, 24. avgusta. Predstavniki Mestnega ljudskega odbora in člani Mestnega odbora Osvobodilne fronte mesta Ljubljane s predsednikom Mestnega ljudskega °dbora Franom Albrehtom na čelu, so izročili danes popoldne maršalu Titu diplomo častnega meščanstva mesta Ljubljane. Slovesni izročitvi diplome so prisostvovali minister za notranje zadeve v zvezni vladi Aleksander Rankovič, predsednik vlade Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednik vlade Ljudske republike Slovenije Ivan Maček, minister za prosveto dr. Ferdo Kozak, minister za trgovino in Preskrbo Tone Fajfar ter generalmajor Ljubodrag Djurič. Predsednik Mestnega ljudskega odbora Fran Albreht je nagovoril ttiaršala Tita ob izročitvi diplome z naslednjimi besedami: Tovariš maršal! Mestni ljudski odbor in Mestni odbor Osvobodilne fronte mesta Ljubljane sta se sestala 9. maja t. 1. ob priliki prve obletnice osvoboditve Ljubljane izpod fašističnega jarma na svečani plenarni seji. Na tej seji Je bil ob navdušenem in burnem odobravanju vseh prisotnih podeljen *aM, tovariš maršal, naslov častnega meščana okrožnega mesta Ljubljane kot skromen in prisrčen izraz naše globoke hvaležnosti in iskrenega Poznanja Vam kot prvemu sinu jugoslovanskih narodov, kot tvorcu nove ^ugoslavije, kot prvemu borcu za osvoboditev in zedinjenje naših narodov, k°t prvemu borcu v njihovih težkih in krvavih borbah. Ko Vam sporočamo ^ sklep, Vas prosimo, spoštovani tovariš maršal, da ga odobrite in da sPrejmcte ta naslov, hkrati pa tudi to diplomo, ki Vam jo poklanja nova, Sv°b(i(lna, napredna in narodna Ljubljana.« Ko je prevzel iz rok predsednika Mestnega odbora lepo izdelano skrinjico z diplomo častnega meščana, se je maršal Tito zahvalil za izdano mu čast z naslednjimi besedami: ^Dovolite mi, da se' najtopleje zahvalim za to visoko čast, ki mi jo ^kazalo mesto Ljubljana. Smatram za posebno čast, ker sem dobil 'uislov častnega meščana mesta, odkoder je vedno odsevala ideja jugoslovanstva, kjer je že od nekdaj gorela luč odpora proti vsem onim, ki 80 hoteli zasužniti ali uničiti slovanske narode. V čast mi je, da bom Meščan mesta, ki je dalo v tej veliki osvobodilni vojni zares dragocene *rtve v ljudeh in vse, kar je moglo dati. enkrat sc najtopleje zahvaljujem Vam in meščanom Ljubljane za to v»soko počastitev. Želim mestu Ljubljani, glavnemu mestu Ljudske republike Slovenije, vsestranski napredek in razvoj, a meščane Ljubljane Najprisrčneje pozdravljam.« Ko je sprejel čestitke vseh prisotnih, je maršal Tito ostal v daljšem razgovoru s predstavniki mesta Ljubljane in se zanimal za vprašanja potrebe mesta. (Tanjug) Jugoslovanska delegacija je predlagala v svojem amendementu, da se v uvodu pogodbe naznači. da je Italija okupirala in anektirala dele teritorija zavezniških držaT in da se stilizacija »Italija nosi svoj del odgovornosti za vojno« zamenja s stilizacijo: »Italija nosi polni del odgovornosti za vojno«. Jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler, ki je obrazložil ta amen-dement, je poudaril, da so v tej vojni vojaške operacije povzročile manj težke posledice kakor pa sama sovražna okupacija. Jugoslavijo je stala doba okupacije mnogo več žrtev, kakor pa prve vojaške operacije sovražnika. Med okupacijo so narodi Jugoslavije pretrpeli ogromne muke, njihova zemlja je bila porušena in opustošena, vse ljudstvo se je dvignilo k orožju in vodilo žilavo borbo do konca. Na drugi strani je Jtalija včasu vojne izvršila ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v Grčiji in Abesiniji, celo vrsto samovoljnih teritorialnih aneksij, pri čemer je kršila vsa človečanska načela. Istočasno je Aleš Bebler poudaril, da ni dovolj reči, da Italija nosi svoj del odgovornosti za vojno, ker so isto formulacijo uporabili tudi za ostale štiri bivše sovražne države, katerih sodelovanje v vojni na strani Nčmčije je bilo mnogo manjše. Poljski delegat je poudaril jugoslovanski amendement. Poudaril je, da razmer in metod okupacije ter aneksije, ki so se jih posluževale države osi v teku vojne, še ni bilo opaziti v zgodovini, zato mora to dejstvo dobiti svoje mesto v uvodu mirovne pogodbe, ki mora vsebovati zgodovinsko in ideološko bazo. Proti jugoslovanskemu 4mendementu so se izjavili predstavniki Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Belgije. Mac Neil, britanski delegat, je izjavil, da ima simpatije za ideje, ki jih vsebuje ta amendement in da se strinja s tem, da so okupacije in aneksije, ki so jih izvršile sile osi, predstavljale kršitev človečanskih pravic, vendar pa, da smatra, da je že vse povedano s tem, da je v uvodu rečeno, da je Italija vodila napadalno vojno. Nato je jugoslovanski delegat umaknil omenjeni amendement. Ob obrazložitvi, zakaj jugoslovanska delegacija umika amendement, je izjavil, da se jasno vidi, da večina delegacij ni naklonjena amendementu. Istočasno je diskusija pokazala, da jugoslovanskemu amendementu nihče z načelnega stališča ne nasprotuje. Večina delegatov je izrazila mišljenje, da vsebini uvoda ni treba ničesar dodati, ker vsebuje že sam pojem napadalna vojna vse ostalo. Razen tega so vsi delegati izrazili simpatije v zvezi s položajem onih narodov, ki so bili okupirani, odnosno katerih deli teritorija so bili- anektirani, kakor je to bil slučaj pri narodih Jugoslavije. Italijanski fašizem se je zrušil zaradi zmag zavezniških sil in s pomočjo demokratičnih elementov italijanskega ljudstva Ko so bila na ta način rešena vsa vprašanja v zvezi z 2. paragrafom uvoda mirovne pogodbe, so prešli na razpravljanje predloga amendementa v zvezi s 3. paragrafom, ki ga je predložila kitajska delegacija v svojem in v imenu delegacij Belgije, Brazilije, Kanade in Holandske, čemur se je pridružila tudi delegacija Jugoslavije. V prvotnem tekstu 3. paragrafa, kakor ga je formuliral Svet zunanjih ministrov, je navedeno, da se je fašistični režim v Italiji zrušil pod pritiskom vojnih dogodkov. V amendementu, ki ga je predložila kitajska delegacija, se predlaga, da se besedilo spremeni v toliko, da se je fašizem v Italiji zrušil »zaradi zmag zavezniških sil in s pomočjo demokratičnih elementov italijanskega ljudstva«. Jugoslovanski .delegat dr. Aleš Bebler je izjavil, da se jugoslovanska delegacija pridružuje amendementu, ker se v njem poudarja vloga demokratičnih elementov italijanskega naroda. Jugoslovanska delegacija smatra, da vsebuje uvod v mirovno | pOgodbo nedostatke, ker v njem ni dovolj poudarjena vloga italijanskega imperializma v dobi- pred fašizmom. Toda ona noče biti nepravična do italijanskih antifašističnih in demokratičnih elementov Italije, ki so še borili proti fašizmu ter na ta način podpirali zavezniško stvar. Za predlagani amendement so se izjavile tudi delegacije Francije, Brazilije in Zduženih ameriških držav ob splošnem odobravanju vse komisije. Toda avstralski delegat je mislil, da lahko dejstvo, da je vsa komisija sprejela koristen popravek besedila Sveta ministrov, izkoristi za to, da bi porušil temelje vseh sporazumnih odlokov, ki so jih sprejele skupno vse sile, zastopane v Svetu ministrov. Izjavil je, da pozdravlja dejstvo, da vsebina uvoda pogodbe, ki jo je izdelal Svet ministrov, ni dovršena in da je njegova delegacija že od vsega početka konference izjavila, da njeno delo ne bo uspešno, ako »bodo noge in roke konference vezane« z že pripravljenimi uvodi ali dolgimi teksti in da ugotavlja, da predloženi uvod pogodbe ni svet (sakrosankten). Prav tako je dejal, da ugotavlja, da se štiri velike države ne smatrajo vezane, da bi obdržale načrte, ki so bili napravljeni. Toda sovjetski delegat Višinski, ki se je takoj za njim javil k besedi, je stvar postavil na pravo mesto. Stališče sovjetske delegacije do mirovnih pogodb Višinski je izjavil, da ne razume opazke avstralskega delegata, da je vesel, ker je bilo mogoče odstopiti od načrta, ki ga je predložil Svet ministrov, odnosno da je vesel ,ker so končno spoznali, da načrt pogodbe ne predstavlja svetinje, in dodal: »Prvič sovjetska delegacija ni nikdar izjavila, da je načrt pogodbe svetinja. Drugič sovjetska delegacija vedno in povsod zastopa stališče, da bo, kolikor se je izjavila za določen predlog, ta predlog tudi vzdrževala, razen, ako se dokaže, da je ta predlog slab. Toda doslej tega ni nihče dokazal. Naj se avstralski delegat veseli »a svoj način, toda bojim se, da njegovo veselje, ki sloni na takih osnovah, ne bo dolgotrajno.« Višinski je nato dejal, da je že prej izrazil upanje, da bo Svet ministrov vztrajal pri zahtevi, da se v mirovni pogodbi omenijo sile italijanskega odpora, odnosno pomoč demokratičnih elementov italijanskega naroda pri zrušenju fašizma. »Prepričani smo — je naglasil Višinski — da bo italijansko ljudstvo našlo novih moči za nadaljnji razvoj demokracije v Italiji, po čemer čutijo v Italiji veliko potrebo.« Višinski je prav tako izrazil prepričanje, da bo omemba pomoči, ki so jo nudili demokratični elementi Italije, predstavljala novo pobudo v zvezi z materialnim in moralnim preporodom Italije, pri čemer je izjavil, da se sovjetska delegacija pridružuje amendementu, ki ga je predložilo šest delegacij. Komisija je nato prešla na 4, paragraf uvoda pogodbe, toda ni takoj sprejela sklepa, ker je britanski delegat izjavil, da želi proučiti amendement holandske delegacije v zvezi s tem paragrafom. Sovjetska delegacija se je Izjavila v korist holandskega amendementa. Prihodnja 6eja se ne bo vršila1 v : soboto. Za soboto'so predvidene seje teritorialno-političnih komisij za Romunijo in Madžarsko ter ekonomske komisije za Italijo. Francoska spomenica o spremembi meje z Italijo Pariz, 24. avgusta. Agencija France Presse poroča, da je francoska delegacija predložila generalnemu sekretari-jatu mirovne konference spomenico za teritorialno politično komisijo za Italijo. V spomenici sr zahteva poprava fran-cosko-italijanske meje na raznih mestih, pri čemer bi se bilo treba izogniti preseljevanju prebivalstva. Razen tega se v načrtu mirovne pogodbe Francija obvezuje, da bo dala Italiji jamstvo za vzpostavitev posebnega režima v zvezi s prehodom meje. Ta jamstva so predvidena na podlagi skupnega sporazuma strokovnjakov in sporazuma strokovnjakov štirih velikih sil, ki so zastopane v Svetu ministrov zunanjih zadev. Bidault sprejel voditelje treh delegacij Pariz, 24. avgusta. Agencija >France Pres.e poroča, da je predsednik francoske vlade Bidault sprejel včeraj voditelje treh delegacij na mirovni konferenci in sicer: maršala Smutsa (Južnoafriška unija), Gyongyossyja (Madžarska) in Caldarisa (Grčija). Spomenica abesinske delegacije Pariz, 24. avgusta. Agencija France Presse poroča, da je abesinska delegacija na mirovni konferenci, ki jo vodi pomočnik ministra zunanjih zadev Akilu Apte Volo predložila generalnemu sekretariatu konference spomenico v zvezi z načrtom mirovne pogodbe z Italijo, V tej spomenici poudarja Abesinija svoje zgodovinske in gospodarske pravice do italijanskih kolonij — Eritreje in Somalije. Abesinija, ki je pretrpela ogromno škodo radi vojne in italijanske okupacije, zahteva od Italije pravično povračilo in sicer 184 milijonov funtov šterlingo-v. Šef brazilske delegacije priredil svečan sprejem Pariz, 24. avgusta. Agencija France Presse poroča, da je brazilski minister zunanjih zadev in šef braziljske delegacije na mirovni konferenci Neves de Fontura priredil v Parizu svečan sprejem na čast delegacij 21 narodov. Naknadno pozvane države lahko predložijo pismene spomenice Pariz, 24. avgusta. Agencija France Presse poroča: Sekretarijat mirovne konference je sklenil, da lahko države, ki so bile pozvane, da razlože svoja stališča na konferenci, izpopolnijo svoja ustmena poročila na ta način, da predlože v roku štirih dni spomenice v zvezi s pogodbami, ki se nanašajo nanje. Na njihovo zahtevo ali na zahtevo posameznih komisij, bodo te 'države zaslišane o vsaki točki, ki je omenjena v njihovih pismenih spomenicah. Med te države spadajo: Albanija, Mehika, Egipt, Iran, Kuba in Avstrija. Prebivalstvo Vršna odgovarja na angloameriško noto Trst, 24. avg. Dopisnik Tanjuga poroča: V zvezi z noto, ki sta jo izročili Jugoslaviji angleška in ameriška vla-*a in v kateri je omenjen tudi incident pri Vrsnu, so prebivalci te vasi podali naslednjo izjavo: »Prebivalci vasi Vrsno pri Kobaridu najodločneje protestirajo proti tendencioznim vestem vrhovnega zavezniškega poveljstva v Sredozemlju, ki se tičejo incidenta pri Vršnem in v katerem sta bila ubita v spopadu z vojaki 88. ameriške divizije dva jugoslovanska vojaka. Na zavezniško poročilo, s katerim poizkušajo demantirati izjavo Tanjuga, ki jo je priobčil jugoslovanski tisk 14. in 16. julija 1946, katero tudi mi očividci potrjujemo, dodajamo naslednje: i 1. Dne li. julija zvečer je prišla v našo vas večja kolona jeepov, polnih civilne in vojaške policije. Večja skupina policije je bila pod poveljstvom nekega ameriškega častnika, ki je imel v rokah zemljevid. Ustavila se je kakih 50 m pred Morganovo linijo in vprašala vojnega invalida Ivana Rutarja po stražarskem mestu JA in kje poteka Morganova linija. Nekaj članov civilne policije je hotelo nadaljevati pot. Omenjeni častnik jih je ustavil pri Spodnji Rupi, češ da je tam Morganova linija, to je kakih 600 m niže od kraja, kjer se je dogodil oborožen incident med jugoslovansko in ameriško patrolo. Amerikanci so 12. julija zvečer prodirali v strelcih in vojni opremi v dveh skupinah proti notranjosti cone B. Med njihovim napredovanjem so jih vojaki, ki so ostali v vasi, podpirali z balkona hiše št. 40 z raznimi znamenji in vzpodbudnimi vzkliki. Kmalu nato je prišlo do streljanja med ameriško in jugoslovansko patrolo. Vojaki 88. divije so odprli strojnični ogenj iz vasi proti jugoslovanskim položajem. Streljali so s strojnico z betonske terase zgradbe št. 48, ki je visoka 5 do 6 m. Še isti večer so telefonično klicali v vas pomoč. V vasi je bila postavljena vojaška postojanka, določena policijska ura in proglašeno obsedno stanje. Stražarski blok so postavili v čebelnjaku Ivana Gabrščka, kakih 100 m pod Spodnjo Rupo, kjer po izjavi ameriškega častnika poteka Morganova linija. To je 600 m od kraja, kjer je bil oborožen spopad. 2. Ni res, da bi ljudje, skriti na nekem mestu še niže v coni A, streljali na ameriške vojake. Zato ponovno protestiramo proti tendencioznim vestem in pisanju »Glasa zaveznikove, zlasti pa proti radijski postaji Trst št. 2, ki je sporočila vest, po kateri naj bi se omenjeni incident dogodil v Vršnem v coni A.< Ljudski sodniki ne morejo nositi odgovornosti, ki jim jo hoče vsiliti ZVU Trst, 24. avgusta. Dopisnik Tanjuga poroča: 23 ljudskih sodnikov Izrednega porotnega sodišča v Trstu je lokalnemu tisku poslalo izjavo v zvezi z izjavami g. polkovnika Bowmana na tiskovni konferenci, s katerimi je naprtil odgovornost za škandalozne oprostitve znanih koloracionistov tipa Coceani, Pagni-ni, Vidussi itd. ljudskim sodnikom. Ljudski sodniki izjavljajo, da ne morejo sprejeti odgovornosti, katero jim hoče naprtiti g. polkovnik Bowman s svojimi izjavami. Osporavajo izjavo g. polkovnika Bowmana, da je izredno porotno sodišče ljudsko sodišče, ker sodni aparat, ustanovljen s proglasom št. 5 za kaznovanje zločinov kolaboracionizma iz naslednjih treh razlogov nima značaja ljudskega sodišča: 1. ker sodnikov ni imenovalo ljudstvo, marveč ZVU; b) ker sodniki niso uveljavljali po ljudstvu odobrenega zakona, temveč zakon, ki ga je ZVU vsilila ljudstvu v naši pokrajini; 3. res je sicer, da je izredno porotno sodišče po večini sestavljeno iz laičnih članov,- toda v kasacijskem sodišču, ki v glavnem odloča o sodbah proti kolaboracionistom, sede samo poklicni sodniki. Proti koncu v izjavi ugotavljajo, da je kasacijsko sodišče svojevoljno in proti zakonskim odločbam tolmačilo proglas št. 5 nato rednim sodnikom Izrednega porotnega sodišča, ki so v mnogih primerih pri naši presoji smatrali za obvezna načela, ki jih je proglasilo kasacijsko sodišče. ZVU doslej še ni intervenirala pri poklicnih sodnikih kasacij-skeda sodišča in Izrednega porotnega sodišča, da bi se spoštoval zakon. Primorski partizani protestirajo zaradi aretacije in pretepanja njihovih tovarišev Trst, 24. avgusta. Dopisnik Tanjuga poroča: Kakor poročajo nekateri tržaški listi, je policija pred nekaj dnevi v Krminu aretirala šest mladih antifašistov, med njimi tudi nekaj garibaldincev iz divizije »Nasone«. Starši aretirancev so izjavili, da sj bili njihovisinovi pretepeni do krvi. Zaradi tega je Zveza primorskih partizanov iz Krmina poslala zavezniškemu guvernerju protestno pismo, v katerem zahteva takojšnjo izpustitev vseh aretiranih tovarišev. Gospod Cosulich se boji delavskih množic Trst, 24. avgusta. Dopisnik Tanjuga poroča: Pred podjetjem ravnateljstva CRDA v Trstu se je včeraj po četrti uri popoldne zbrala množica delavstva iz tržaških ladjedelnic. Delavci so poslali svojo delegacijo k zastopniku CRDA-a gf Cosulichu, ki pa je izjavil, da se ne bo prej pogovarjal z delegacijo glede predujma delavcem do sklenitve nove mezdne pogodbe, dokler ne bodo odšlj delavci izpred poslopja. Med pogajanji je nato ravnateljstvo CRDA odobrilo 20 milijonov lir posojila delavcem, ki bo razdeljeno po 3000 lir na družinskega poglavarja in ga bodo z oktobrom pričeli vračati po 100 lir vsakih 15 dni. Tržaški novinarji obiskali otroške kolonije Trst, 24. avgusta. Dopisnik Tanjuga poroča: Skupina novinarjev, sodelavcev tržaških listov, je obiskala 23. t. m. otroške kolonije, ki jih je organiziral socialni odsek MOS-a za Trst. Kolonije socialnega odseka Osvobodilnega sveta za Trst so v Portorožu in Herpeljah v coni »B« ter v Kojskem v coni >A«. Otroci so doma iz raznih krajev cone »A«, zlasti iz Trsta, Tržiča in Gorice. So v glavnem delavski otroci, žrtve fašističnega terorja. Vsi novinarji so bili navdušeni nad organizacijo in preskrbo otroških kolonij in pišejo v svojih listih pohvalne članke. Prisrčen sprejem mladinskih brigad Poljske, Albanije in jugoslovanskih izseljencev iz Francije v Karlovcu Karlovec, 24. avgusta. (Tanujg) Danes dopoldne so prispele v Karlovec s posebnim vlakom mladinske delovne brigade Poljske, 'Madžarske, Albanije in jugoslovanskih izseljencev v Franciji. Te brigade potujejo z de,a na Mladinski progi proti Hrvatskemu Pri mor j u. Mladino je na železniški postaji sprejela množica ljudstva, zlasti mladine. S krajšim govorom jih je pozdravil predsednik okrožnega ljudskega odbora Marko Polovic, ki je poudaril dolg, ki ga čuti mladina Jugoslavije do mladine Poljske, Madžarske, Albanije, Francije in drugih dežel, in ki ga bo vrnila, kakor hitro se bo za to nudila prilika. V imenu posameznih mladinskih brigad so govorili mladinci, ki so se zahvalili za prisrčen sprejem. Nato so mladinske delovne brigade v spremstvu množic^ prebivalcev in mladine odkorakale v sprevodu skozi Karlovec. V parku na Korani je bila gostom prirejena zakuska ter so jim bila izročena darila. Popoldne so mladinske .brigade zapustile Karlovec in odpotovale proti Sušaku. % ★ ★ ★ Izjava romunskega veleposlanika g. Todorja Vianu-a ob prilik^ romunskega narodnega praznika Beograd, 24. avgusta (Tanjug). Na dan proslave romunskega narodnega praznika je romunski veleposlanik v Beogradu g. Todor Vianu sprejel v svojem stanovanju zastopnike domačega in tujega tiska. G. Vianu je prečital novinarjem dalj- šo izjavo, v kateri poudarja pomen 23. avgusta, enega izmed najvažnejših datumov v zgodovini nove Romunije »Na ta dan pred dvema' letoma — je dejal Vianu — je romunski narod strgal okove, ki so ga vezali, vrgel diktaturo in prešel z orožjem v roki na stran Združenih narodov. V nadaljnji borbi za dokončno uničenje hitlerjevske Nemčije je dal romunski narod važen doprinos.« V nadaljevanju svoje iz ave je g. Vianu poudaril veliko hvaležnost, ki jo čuti romunski narod do Sovjetske zveze in Rdeče armade, ki je omogočila romunskemu narodu, da je mogel odstraniti diktaturo in da mu je bilo vrnjeno ozemlje, ki so mu ga odtrgali z dunajskim diktatom.« Veleposlanik Vianu je nato navedel dokaze, iz katerih je jasno razviden pomen romunskega doprinosa k zavezniški zmagi nad fašizmom. Izmed teh dokazov je najpomembnejše dejstvo, da je gene-ralisim Stalin večkrat v svojih dnevnih poveljih omenjal romunske vojake in oficirje ter poudarjal njihovo požrtvovalnost. Veleposlanik Vianu je ob koncu dejal, da bo nova demokratična Romunija za uresničenje svojih ciljev dala vse od sebe. Naloga ni lahka in>za njeno izpolnitev ni potrebna samo moralna energija in moč ene izmed prerojenih držav, ampak tudi pomoč in razumevanje vseh njenih prijateljev. Nova Romunija računa na to pomoč, nanjo bo pa odgovarjala z delom za zmago miru ter demokracije. Šef misije UNRRA-e za Jugoslavijo se je vrnil v Beograd Beograd, 24. avg. (Tanjug) Danes zjutraj se je vrnil v Beograd šef misije UNRRA-e za Jugoslavijo Mihajlo Sergejčik, ki se je mudil v Ženevi na petem zasedanju Sveta UNRRA-e. DPI Tržaške žene zahtevajo odgovor Trst, 25. avgusta. Zavezniška vojaška uprava je proglasila julijsko stavko za nezakonito in izdala zaporno povelje za stavkovni odbor. Tržaške in primorske množice so nad tem dejanjem Zavezniške vojaške uprave silno ogorčene. Ogorčenje ljudstva prihaja do izraza na tovarniških, uličnih, vaških, ženskih in mladinskih sestankih, na demonstracijah in javnih zborovanjih. Ljudstvo pošilja na ZVU protestna pisma iz vseh krajev cone A. Pisma, ki jih je doslej podpisalo na desettisočč Primorcev, zahtevajo takojšen preklic zapornega povelja stavkovnega odbora, ker tega povelja ni mogoče spraviti v sklad z najosnovnejšimi načeli demokracije. 21. avgusta je nesla delegacija Antifašistične slovansko-italijanske ženske zveze iz Trsta na ZVU pismo, v katerem zahtevajo vse članice ASIZZ-a iz Trsta, da ZVU prekliče poziv stavkovnega odbora pred sodišče. Delegaciji se je pridružilo na stotine žena iz vseh delov Trsta. Trg pred poslopjem ZVU je bil poln. Delegacija je izročila pismo. Gospodje na ZVU so odgovorili, da jim bodo poslali v nekaj dneh odgovor na dom. Delegacija je povedala to zbranim ženam. Torej se ZVU ne upa odgovoriti ljudstvu naravnost, boji se ljudske jeze, ki bi' jo njen odgovor povzročil. Žene, ki so doslej mirno čakale, s<5 bile po večini delavske, žene in matere; globoko zarezane |M>teze, ožgani obrazi in zgarana telesa so dokazovala, da živijo tržaški delavci in njihove družine v velikem pomanjkanju. V razgovoru z njimi sem spoznal, da -*o delavske plače sorazmerno zelo nizke, živila je mogoče kupiti le v prosti »roduji, toda po črnoborzijanskih ce- ^inuiiiiniii#Miimiiiii(iniiiiii^ ni pa so poizkušali potisniti žene ob zid. Posebno se je »odlikoval« mlad Čerin, ki je podrl na tla petdesetletno ženo, skakal po njej in jo opljuval. Od nje so ga odtrgali trije delavci, ki so se vračali z dela, in ženo na ta način rešili. Čerin brez številke se je še nekaj časa ruval z delavci; ko so ga osvobodili drugi Čerini trdih delavskih pesti, je pogledal proti nebu, se oddahnil, obraz inu je bil bled in po-.ten, ustnice so se mu tresle, oči je imel krvavordeče. Podoben je bil psu, ki mu iztrgaš kost. Upam, da ga bo general Harding posebej pohvalil v dnevnem povelju. Žene se niso razbežale, počasi so se umikale v skupinah, se branile, reševale tovarišice, ki so jih poizkušali Čerini prijeti. V odgovor na pretepanja in psovanje so vzklikale »Čerini — assassini« (Čerini — morilci). nah, preskrba na živilske karte je popolnoma nezadostna. Mnogo delavcev je brezposelnih, stalno odpuščajo predvsem delavce, ki so znani po svojem antifašističnem prepričanju. ZVU se torej boji odkritega odgovora. 2’ene niso vajene hinavstva in zahtevajo za svojo pravično zahtevo takojšen odgovor. Zdelo se je, da se bo zahteva žena razgubila ob stenah palače. Vendar se je zgodilo drugače. Najprej se je pripeljal policijski avto z radijskimi napravami. Ustavil se je blizu množice žena. Iz avtomobila, polnega Čerinov, je stopil Čerin srednjih let, ki je v roki bojevito vihtel kij. Ostali Čerini so brezizrqz.no gledali v množico žena, bili so približno taki v obraz kot mesar pred klanjem. Dobro se razumejo Čerini na svoj poklic! Prvemu avtu je sledil kamion, ki je zavozil v sredino med žene. Da je bila številčna moč Čerinov dovolj velika, so jim prišli na pomoč še »po-midori« (paradižniki — angleška vojaška )>olicija, ki ima rdeče čepice) in ameriška vojaška policija ter končno še en kamion, poln Čerinov. In vse to za nekaj stotin neoboroženih delavskih žena. Prvi se je zagnal med žene kamion z radijsko postajo. Križaril je z veliko brzino po trgu in jih tako poizkušal razgnati. Žene so se pred njim spretno umikale, za njim pa se je množica zopet strnila. Opravil ni torej ničesar. Čerini na kamionih so nestrpno čakali, kdaj lxvdo dobili povelje za napad Takšna ženska demonstracija je nekaj, kar ne presega zmogljivosti njihovega poguma. Ko jim je dal Čerin s številko 1060 povelje, so se vrgli na neoborožene žene, udrihali s kiji po glavah, jih brcali v trebuh, jih psovali in pljuvali, kamie- Čerini so morali odnehati. Postavili so se v gručo na sredi trga; samo kamion je krožil po trgu in pločnikih ter povečaval brzino. 'Tiste Čerine, ki so imeli še malo človeškega čustva, je postajalo sram njihovega početja, večina jih je pa malomarno kadila cigarete, kot bi se ničesar ne zgodilo. Med najhujšim pretepanjem je privozila mimo elegantna limuzina, v njej sta sedela dva visoka zavezniška oficirja, ki sta se omalovažujoče namrdnila. Pretepanju sta prisostvovala tudi dopisnik »Giornale Alleato« in šef tiska pri ZVU, Bila sta v glavnem v sredini med Čerini, najbrž sta se med njimi počutila najbolj varna, in opazovala postopanje policije z malomarnim obrazom, kakor da bi gledala cirkuško predstavo. Čerini so odnehali, žene so se razhajale v gručah kot zmagovalke. Zahtevale so odgovor, prejele so jasen odgovor: Čerine, policijske bate in pendreke. Tak odgovor pa je samo še podžgal njihovo odločnost. F. M. Odlok zveznega ministrstva za delo o pokojninah in rentah onemoglih in ostarelih delavcev Beograd, 24. avg. (Tanjug). Ministrstvo za delo FLRJ je v sodelovanju z glavnim odborom Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije izdalo odlok o povišanju minimalnih rent in pokojnin na podlagi izplačevanja posebnega dodatka. Po novem navodilu o ureditvi minimalne osebne pokojnine skupno s posebnim dodatkom ne bodo manjše, kakor:'starostna pokojnina 1400 din, pokojnina zaradi onemoglosti 1200 din, osebna renta v primeru nesreče s posebnim dodatkom zaradi nesposobnosti nad 100% 2000 dinarjev, za 80% nesposobnosti 1400 dinarjev, za 60% nesposobnosti 1200, za 50% nesposobnosti 800- in za 55% (eno tretjino) nesposobnosti 600 din. Minimalna družinska renta in pokojnina bo znašala skupno s posebnim dodatkom za enega člana družine vdovo ali vdovca z otrokom ali za dve siroti 1100 din; za 5 ali 4 člane družine, vdovo ali vdovca z 2 ali 5 otroki, 5 ali 4 sirotami 1400 din. V kolikor Pa je dosedanja renta ali pokojnina bila višja od 1400 din, bo ta renta oziroma pokojnina ostala nedotaknjena. Omenjeni dodatek spada k izrednim ukrepom v sistemu našega socialnega zavarovanja. tako določena minimalna ren- „ ta oziroma pokojnina se bo izplačevala za tekoče leto s pričetkom julija t. 1. Ta ukrep je v vrsti drugih namenjen za zaščito delovnega človeka in je 7 interesu najširših plasti delovnega razreda, predstavlja pa tudi relativno velike finančne napore, saj bo država po proračunih za ta izredni dodatek morala izplačati okoli 250 inilij. din letno. Proces proti članom teroristične organizacije VMRO v Sofiji Fašistična makedonska organizacija je bila orodje bolgarskega dvora in germanofilskih krogov Sofija, 24. Švgusta. Tanjug poroča: V teku zadnjih treh dni razprave proti članom ilegalne fašistične teroristične organizacije VMRO krila Vanče Mihailo-va so bila ugotovljena nova dejstva, ki razkrinkujejo njihovo zločinsko delovanje. Iz izpovedb prič izhaja, da so Mi-hailovisti po ukazih dinastije izvršili ne-številno umorov nad progresivnimi elementi. Organizacija VMRO je vzdrževala tesne zveze in sodelovala z vojaško jigo, katere član je Kiril Stančev, koman*dant II. bolgarske armade, ki je bil pred določenim časom aretiran, ker je pripravljal vojaški prevrat proti domovinsko-frontovski oblasti. Stambolijski žrtev zarote carja Borisa in VMRO Veliko zanimanje je vzbudila izpovedba polkovnika Leva Glavinčeva, znanega makedonskega javnega delavca. Obrazložil je zločinsko zgodovino fašistične organizacije VMRO. Po prejšnji vojni sta se v makedonskem gibanju pojavili dve struji. Medtem ko je bila ena za svobodno Makedonijo in je poslala svojo delegacijo na mirovno konferenco v Pariz, se je postavila druga na ielu z Vančo Miliailovim popolnoma na uslugo monarhofasistom. Miliailovisti so izvrševali ntentašo na kmečke ministre Aleksandra Stambolijskega, Aleksandra Dimitrova, Hajka Baskalova in prvega komunističnega predsednika občine v Dupnici Kostu Petrova. Vrhovistom (Mihailovistom) je v njihovi teroristični organizaciji ponudila svoje usluge tudi bivša vojaška lig*» katero so Mihailovisti ustvarili tako imenovani »črni blok«, v čigar vodstvu sta sodelovala tudi adjutanta carja Borisa — Kalfov in Draganov. Mihailovisti so aktivno sodelovali v devetojunijskem prevratu leta 1923, ki je bil po izpovedbi priče Glavinčeva pripravljen že februarja istega leta, vendar je bil odložen iz tehničnih razlogov. Tega leta je Draganov organiziral sestanek med carjem Borisom in voditeljem voiaške lige generalom Gekova-novim, ki je bil pred določenim časom aretiran. Na tem sestanku so diskutirali o izrecni želji carja Borisa, naj vlado Stambolijskega strmoglavijo s silo. Mi; hailovisti so najbolj aktivno sodelovali pri preganjanju in umoru Stambolijskega. Skupina Mihailovistov na čelu s skopljanskim vojvodo Veličkim je odnesla glavo Stambolijskega carju. Po na-redbi tedanjega ministra za vojsko so Mihailovisti ubili bivšega ministra Ge-nadijeva in bivšega delavskega narodnega poslanca Petka Napetova. Pozneje sta general Vlkov in Vančo Mihailov ubila Protogerova. Mihailovisti so tako popolnoma zagospodarili na celotnem Petriokem okrožju in ustvarili tam državo v drža^vi. Potem ko je podal neštevilno drugih materialnih dokazov proti Mihailovistom je priča Gladii\čev izpovedal, da so Mihailovisti delali za »Veliko Bolgarijo«, da so se popolnoma stavili na razpolago gestapu, da so svoje oddelke pošiljali v pomoč tolpam Nediča in Draže Mihailoviča. Makedonsfvujušči so po zlomu Nemčije na Balkanu hoteli osnovati »neodvisno« makedonsko državo Sodišče je nato pričelo z zasliševanjem priče Vasila Avramova, ki je izpovedal, kako so Nemci v soglasju s tedanjo bolgarsko vlado ustanovili iz Mihailovistov več korpusov, ki so jih uporabljali v borbi proti partizanom v le-rinskem in kosturskem okraju. Pred zlomom Nemčije so poslali bivšega predsednika bolgarske vlade Bagrjano-va in bivšega ministra za notranje zadeve dr. Aleksandra Staniševa, katerega je lansko leto obsodilo bolgarsko ljudsko sodišče na smrt, v Skoplje z nalogo, da prevzamejo v Makedoniji svojo oblast in ustvarijo »neodvisno makedonsko državo pod protektoratom Nemcev, a nato zahodnih sil«. Tedaj so pripelinli Nemci z letalom v Skoplje Vanča Mi-hailova. vendar so morali skoraj vsi zapustiti Makedonijo. Ena skupina je odšla z Nemci, druga pa je prišla v Bolgarijo, kjer se je skrila in čakala na ugodni trenutek /.a akcijo. Voditelj te skupine Kurtov je stopil v zvezo z opo-zicionalpi Nikole Petkova in Georgije-vim iz redakcije lista »Sloboden narod«, ki so zahtevali od njega, naj ustanovi teroristične skupine, ki ti jih uporabljali v eventualni vojni med Sovjetsko zvezo in Anglo-Američani. Razumljivo je, da so tudi obljubljali moralno in materialno pomoč. Ob tej priliki so mu rekli, da imajo zveze z. nekimi višjimi oficirji, s katerimi se bodo skupno borili proti Domovinski fronti. Kurtev se je nato povezal preko bivšega komandanta prestolniške policije in pozneje milice Asena Bogdanova z generalom KirMom Staričevim. Bogdanov je bil za časa okupacije zloglasni komandant, v Vardarski Makedoniji, lčjer je zakrivil nešteto zločinov. Gencal Slančev je zaupal Kurtevu, da je pripravil načrt, po katerem bo s svojo II. armado zrušil domovinsko-frontovsko oblast v eni noči in da bo s pomočjo velikega števila policistov, ki jih je Asen Bogdanov pustil v službi po 9. septembru, zvedel za mnoge dragocene službene tajnosti. Vknče Mihajlov zahteval od carja Borisa pomoč za Hrvatsko Priča Stefan Nanov ie izpoyedal, da so Mihailovisti v dobi od 1923. do 1925. leta pobili v Piri tiski Makedoniji več kot 5000 delavcev in kmetov. Priča Pero Sandarov, znani mak®" donski revolucionar, je obrazložil vanje teroristične organizacije VMR° T preteklosti. Miliailov,st i so na zahtevo Cankove vlade ubili znanega kmečkega prvaka Petka D. Petkova. Prav tako S(J tudi s pomočjo generala VIkova ubili Protogerova in nato pobegnili v avtomobilu ministrstva za vojsko. Vlada Malinova in Gičeva je dala polno svobodo Mihailovistom. Po zaslišanju priče je državni tožilec predložil pismo Vanče Mibaiiova, ki je naslovljeno na carja* Borisa dne 14. "avgusta 1942. leta, v katerem je Mihailov zahteval od Borisa, naj pošli e na Hrvatsko vsaj 50.000 pušk s po 100 naboji, 50 do 60 avtomatičnih pušk in 6000 do 10.000 ročnih bomb, s katerimi naj bi baje hrvatski narod brani! svoje vasi. ) Državni tožilec zahteva najstrožjo kazen Državni tožilec jo imel zaključni l!°' vor. V svojem triurnem govoru je P°~ udaril zločinsko in škodljivo vlogo teroristične organizacije VMRO krilo VaB" če Mihailova. Ko je posebno poudaril današnji P°" Ulični trenutek in dobo bratskih in dobrih sosednjih odnosov med Jugoslavijo maršala Tita in domovinsko-frontovsko Bolgarijo je označil organizacijo VMRO kot sovražnika bratstva Bolgarije in jugoslovanskih narodov, Sovjetske zveze in slovanstva sploh, kakor tudi sovražnika miru na Balkanu in na svetu. Člani VMRO so se povezali v teku svojega peklenskega delovanja z najbolj mračnimi silami Bolgarije in inozemstva ter so bili poslušno orodje notranje in mednarodne reakcije. yNa koncu političnega tlela svoje obtožnice je tožilec poudaril, da je našlo po tolikšnih peripetijah vprašanje J”a" kedonije svojo edino in pravilno rešitev v mejah Jugoslavije maršala Tita, kai tudi predstavlja še večjo varščino, da bodo odnosi med Titovo Jugoslavijo m domovinsko-frontovsko Bolgarijo iz dneva v dan prisrčnejši in bolj bratsiki. Ko je navajal krivdo vsakega obtoženca posebej, je zahteval za vodite .i obnovljene organizacije VMRO najstr jo kazen. Vsaka vas svojega mladinca na yradnj° »M l a d i nshe pt •o g e« ! Razprava razgrinja grozotne slike zločinov, ki so plod zločinskih načrtov izdajalskih klik Rupnika, Rožmana, Kreka in Mihailoviča Dokazno gradivo in priče dokazujejo nešteto zločinov, umorov, nasilij in mučenja, ki so ga nad slovenskim ljudstvom zagrešili poslušni krvniki svojih izdajalskih gospodarjev — rabelj Hacin, bivši bogoslovec Frakelj, domobranske, četniške in črnoroške tolpe v Ljubljana, 24. avg. " današnjem nadaljevanju procesa Proti Rupniku in soobtožencem je bilo najprej zasliševanje obtoženega Hacina. Ko so zasedli svoje prostore branilci, vojaška tožilca in vojaški senat, ga je občinstvo stoje in s ploskanjem pozdravilo, je predsednik sodi-Sca odreddi, naj pripeljejo obtožence. Na poziv je Hacin stopil pred sodno mizo, ostali obtoženci, ki so bili že zaslišani, pa so sedli na zatožno klop. Hacin, ki se je kot zakrknjen zločinec in proslul policijski krvnik že na prvi dan razprave med čitanjeln obtožnice vedel cinično in brezskrbno, je tudi danes pri zaslišanju tako nesramno nastopal. Ves čas zasliševanja je trdovratno tajil svojo odgovornost za krvave zločine njegove policije. Zaradi njegovega nesramnega zadržanja in izzivajočega odgovarjanja med zasliševanjem ga je moraj predsednik sodišča večkrat opozoriti, naj se vede dostojno in stvarno odgovarja na vprašanja. Hacin, prosluli policijski krvnik in konfident italijanskega okupatorja št. 1 je bil slepo orodje kvizlinške klike v Sloveniji in je zagrešil nešteto zločinov Že takoj V' začetku je obtoženec na Predsednikovo vprašanje izjavil, da je razumel obtožnico, vendar pa se ne čuti Privega. Ves čas zasliševanja je pritaval, da je bil v službi okupatorja. tJdločno in s poudarkom pa je izjavljal, da je priznaval edinole okupatorjevo oblast-Predsednik sodišča je že med prvimi Vprašanji zastavil obtoženemu Hacinu Uc*i naslednje: . ~~ Ste pristaše osvobodilnega gibala ovajali italijanski policiji? p ~ Sem, je glasno odgovoril Hacin, t-nako je odgovoril tudi na naslednje vPrašanje: — Ste dobili orožje od okupatorja? Sem dobil. ■y. žatem je vojaški tožilec kapetan 'ivoda prebral odlomek zapisnika s pevskega procesa, kjer je Diconi ikovič) izpovedal: , *Pne 1. januarja 1942 sem bil preja J'jen na kvesturo kot tolmač na po-tienem oddelku, kjer je bil moj šef Poakvestor Ferrante. Na oddelku je k™ sedem političnih komisarjev, ka-t.rtP sem jaz pri zasliševanju poma-Ifli’ .^asbševali so politične jetnike, ki v?. Je aretirala policija. — Nato na-la Ja te komisarje. — Kvestura je ime-§i v Ljubljani svoje konfidente med • '°venei. Njih imena so bila v tajnosti ko8? ttneli svoje številke. Tako je bil njRHent št. 1 Hacin, bivši upravnik j konfident št. 2 dr. Zajc Mar- dolfSt- 5 ie bila »ruPa Marinčiča Ru-stanujočega na Tržaški cesti 83, sf o 'z Rdeče hiše na Poljanski ce-* fti a*Pe,‘in Rd.« 'adnokrvno je Hacin dodal: n • ' Jaz sem že gospodu predsedniku Priznal, da sem sporočal imena. j svojih zaupnikih je Hacin, po-:6a? ko mu je tožilec dokazal s po-, “dom zaupnika Smrekarja, priznal, F.a jim je dajal posebne nagrade. To-jte prebral izjavo zaupnika^ Smre- 'dio.c A* l°žeta. >z katere je razvidno, da Je Hacin tudi novembra 1941 sodeloval pri ovajanju. Smrekar Jože, 'trgovski Pomočnik, stanujoč v Ljubljani, je izpovedal: »Dne 19. novembra 1941 so Die aretirali italijanski kvesturini in odpeljali na karabinjersko postajo na “leivveisovi cesti. Od tam so me po 14-opevnem mučenju odpeljali na kvestu-rkazal, pa trdi av9o nasprotno. : Ker se je hotel Hacin izvijati. fe... 1 v Italiji le na dopustu, mu je ozilec z vrsto dokazov to izpodbil. Po-i7afu' Je |x>tno dovolilnico, ki je bila j [ U||h »per motivi di servizio« (služ- j »eno), nadalje razna pisma, ki jih je j atln pisal iz Italije svoje ženi. V i . pravi med drugim: »O vzrokih j n namenu mojega potovanja ti bom | Poroča! ustno jn Zato mi je ljubše, da l^koinur ničesar tega ne omenjaš.« — /1Znal je, da je v Italiji trikrat obi-karabinjerskega generala Pierra ’Useppu. Temu generalu je stavil Pjedlogg za organizacijo -policije, ki 1 iP sestavljali domači izdajalci, tožilec nadaljuje: Kako ste poznali Schliferja? i Nadnjo nedeljo pred 22. septem-nom 1443 j c prišel k meni inž. Kro-Pg 'Ro povabil v hotel Metropol setn Gestapo. o katerem do tedaj •Osem nič vedel. v * i. . P°tem ste 22. septembra 194" li. imenovani za šefa slovenske po- < IJC Ljubljani, zaključi tožilec. *“■ ločno, potrdi obtoženi Hacin. I pore? — Hacin. — Ali ste ga poznali? — Da, po fiziognomiji. — Poglejte ga, ali ie bil ta? Priča Oražem pogleda Obtoženega Hacina in potrdi: Da. Priča Oražem: Potem so pripeljali v zapore najprej nekega Medveda. Brez zaslišanja so rekli, naj se sleče. Trije so pristopili, eden je imel pendrek, drugi žilavko, eden oa dolg vojaški pas z železno zaponko ter so ga začeli neusmiljeno pretepati. Tepli so ga približno pol ure. da je padel v nezavest. To sem videl jaz in moja žena, ki je ’ tudi padla v nezavest. Za njim so prav tako pripeljali njegovo ženo in jo začeli pretepati brez zaslišanja, potem hčerko j Medvedovo, ki so jo prav tako oretepali, j in nazadnje sina. Tega so tako tepli, da i je padel v nezavest, ga spravili k. zave- 1 sti, pa ni mogel stati. Prisilili so ga, da je moral polizati vso kri na tleh. To je j trajalo od 8. do 12. ure. Ob 12 pride nek stražniki Odpeljal ' j naju je. v drugo sobo, odprl pisalno mi- ; zo, vzel iz nje dva revolverja, ju nabil , in naperil enega proti meni, drugega pa , proti ženi. Nato je mene odpeljal v »pod-mornico c, ženo pa v »cvetličnjak«. Predsednik: Ali veste za kak pri- j mer, da je policija peljala svoje areti- ' ranče k Sv. Urhu? | Priča Oražem: 7. moje žage sta bila aretirana dva delavca d. januarja istega . leta, menda 14 dni »red tem, ko sem bil jaz aretiran. Vzeli so ju ponoči, ju odpeljali k Sv. Urhu in ju tam takoj ustrelili. Nato pristopi priča \rko Ivan. Predsednik: Vaša žena je bila areti- i rana med okupacijo: Kdaj? — 23. iriaja 1945. leta sem se vrnil ; iz internacije iz Nemčije in zvedel, da na mrtvo. fWtod so jih aprila odpeljali neznano kam. Zvede! sem, da so jih pobili. Trupel pa še de danes nisem našel. 25. marca so zaprli mojo ženo in jo odpeljali v Ljubljano v prisilno delavnico, kjer so jo izročili rablju Hlebcu . Tam je bila tepena, da je imela vsa : stegna orna. 23. aprila je bila iz prisil-1 ne delavnice odpeljana. Na listku je bilo napisano: poslana na prisilno delo v domovinsko občino v Ribnico. Ko sem to ugotovil, sem prosil takratnega pred-i sodnika sodišča majorja Staneta Klavsa, ! da mi dovoli, da Hlebca vprašam, kako I se je stvar izvršila. Ta mi je povedal. ' da je dobil nalog, da jo odda »črni ro-1 ki« in napiše na listek: »Izgnana v do-rnovno občino na prisilno delo.« Vpra-i šal sem ga, kdo mu je to rekel, pa je | odvrnil, da jc v tem primeru ilobil na-: log od Hacina, da naj jo izroči »črni 1 roki«. Bila pa ni samo ona odpeljana. Z njo je bilo še neko drugo dekle in en i tovariš. Drugega ne vem. Bil sem sam I interniran. Občutil sem vso težo zločin-i skega dela Hacina, da sem bil interni-. ran in na prisilnem delu na Koroškem, od tam na izrecno zahtevo ljubljanske ! policije odpeljan, da me privedejo v Be-' gunje in ustrele kot talca. To sem videl i iz pisma mestne policije iz Ljubljane s podpisom obtoženega Hacina. — Obtoženi Hacin pristopite bliže!, ga je pozval predsednik. Ker obtoženi Hacin zanika, kar je izpovedal priča, reče oriča: — Jaz pred svojo vestjo in pred svojo poštenostjo odgovarjam za to, kar sem rekel, za take izrodke slovenskega naroda.pa nimam nobene besede! Njegove besede je ljudstvo v dvorani sprejelo z burnim ploskanjem. Predsednik nato pozove pričo Hermana Kebra. — Ste bili tudi vi aretirani? Kdo vas je aretiral? So vas mučili? nico in tam našel oogorišče. Izvedel sem, da so trije mrliči pri Sv. Križu, Ljudje se zbirajo pred razpravno dvorano na Taboru moje familije ni več med živimi, da so | - _ Da Zaprli so me na Uciji y bivšr mi ženo m otroke ubili. Šel sem v Rib- stranišče. kjer nas je bilo tisti večer 1? ali 13. Bil sem v celici do prihodnjego „ , ... večera. Po 9, uri zvečer je prišel agent katerih identiteta se ne more ugotoviti. guMeršič in me odpeljal v posebno ce-Poslal sem potem svakinjo Miro tja, k. ,icPi kjer mi . ka£ ^ ;di , je ugotovila, da so obleke moje pokojne fiesa sem obtožen Nato je prišel T a^ent | Pevec in oba sta na vrata pritrdila vrv, Nadaljevanje na 4 strani. žene. Na ta način sem dobil prvo sled, 1 kako je mogla biti umorjena moja žena. I ' Bilo je 23. ali 25. marca, po aretaciji 1 Obtoženci Rupnik, RSjener, Viziak in Hacin $o na razpravi priznali, da $© bili duhovniki> ki so se odtrgali od svojega naroda, glavna opora okupatorju v Sloveniji Nadaljevanje s 3. strani. me postavila na pručico in me obesila za roke zadaj. Ko sem visel, sta me zasliševala do 12. ure. Medtem sta me bila s pendreki in pestmi, da sem se onesvestil. Nato me je nekdo izmed pripornikov odnesel v celico in me z masažo spravil k zavesti. Naslednjega dne so me odgnali V prisilno delavnico, kjer sem bil zaprt • y celici — v kleti. V tej celici sem bil točno 21 dni. Medtem so me zaslišali sedemkrat. In ker niso uspeli izvleči priznanja, ki so ga hoteli, so me osem dni stradali. — Ali ste opazili, da so še koga mu-čli? Kaj veste o inž. Kotlušku? — 0 Kotlušku sem slišal, da so ga mučili, tako da je podlegel. V prisilni delavnici so prvo noč zasliševali tri tovarišice in dva tovariša. To zaslišanje je trajalo štiri do pet ur. Ves ta čas so drug za drugim padali udarci. — Ste videli? — Bil sem v celici prav blizu in sem yse slišal. — Kako ste slišali, da so jih mučili? — Udarci so padalu da se je slišalo, kakor da bi tolkli po mizi. Udarce so spremljali nečloveški glasovi in kričanje. To so slišali vsi zaporniki. Priči je stavil nekaj vprašanj” še vojaški tožilec: — Ali se spomnite, da med tem mučenjem ena od deklet ni vzdržala muk in je hotela priznati, pa so jo navzlic temu pretepali. — Ena med njimi je takoj v začetku priznala obtožbo. Ko je povedala vse, so jo z gromkim smehom položili na klop •— to se je slišalo — in so jo neusmiljeno pretepali kakor ostale. — Obtoženi Hacin namreč trdi, da so tepli samo tiste, ki niso hoteli priznati, — pojasni tožilec. Sledilo je črtanje pisanih pričevanj v zvezi z obtožbo proti Lovru Hacinu. Najprej je bilo prečitano zasliševanje Strojamšek Inke. Na vprašanje, od kdaj se pozna s Hacinom, odgovori: »Spoznala sem se leta 1944. Marsikdaj, ko sem intervenirala za koga, mi je dejal, da ne more ustreči, ker da ima onega aretiranca Gestap-o v obdelavi. Gestapo je torej c policijskih zaporih, katerih upravnik in ustanovitelj je bil Hacin, imela v preiskavi Slovence, simpatizerje OF. Do Nemcev je bil uslužen im naklonjen, sicer pa je bil do Slovencev trd im osoren, krut in nedostopen.« Na vprašanje, kaj je govoril Hacin glede pretepanja in mučenja na policiji, je priča odgovorila: »Nekoč sem Hacinu omenila, da PP a g ©liti pretepajo ljudi na policiji, nakar je Hacin vstal in se osorno zadrl, češ kaj pa to koga briga, to je naša stvar...« Na vprašanje, kakšen je obtoženec, je odgovorila: »Hacin je rad pil in bil velik ženskar. Po mišljenju je bil pobožnjakarski. Hodil je vsako nedeljo k maši. Pripovedoval je, da zna sveto pismo na pamet. Nisem pa njegove vere mogla spraviti v sklad s tem, kako je mogel kot tak dati pretepati in pomoriti toliko število Slovencev.« Predsednik je nato prečita! še več izpovedi, med drugimi tudi Anke Tume, ki je pri zaslišanju izjavila: »V začetku februarja 1945 smo bili aretirani vsi bratje: Branimir, Ostoj, Boris in Zoram Tuma ter jaz. Kmalu nato sem bila izpuščena in šla k upravniku Hacinu prosit za olajšanje usode priprtih bratov. Na vsa moja izvajanja je Hacin nervozno odgovarjal* Ni mi-je Hacin nervozno odgovarjal: Ni milosti zanje, in moji svakinji, vdo- vi po Borisu, naj si preskrbi službo. On je torej že takrat vedel in soglašal s smrtno obsodbo, ki so jo njegovi agentje 4. maja izvedli na Turjaku.« Nadalje je bilo prečitano zaslišanje priče Jezeršek Marije: »14. julija 1944 so me aretirali, ker sem podpirala OF. Še isti dan sem bila na upravi policije v Šubičevi ulici zaslišana in bila že pri prvem zaslišanju močno pretepena. Vrgli so me na mizo, nakar so mi agenti položili na obraz blazino ter me začeli tolči z gumijevkami. Dne 17. julija 1944, ko kljub zasliševanju nisem ničesar priznala, so me ponovno položili na mizo, mi dali pod obraz blazino ter me začeli tolči, da sem takoj začela krvaveti in po nekaj trenutkih padla v nezavest. Vsi agenti so mi govorili, da imajo za take zakrknjence sv. Urha. Grozili so mi, da bom odpeljana k Sv. Urhu, kjer že vsak prizna, kar oni hočejo. Iz uprave policije so me 18. julija poslali v prisilno delavnico, od tam pa 8; avgusta v RawenSbriick.« Pravi vodja tega zverinskega početja je bil policijski krvnik Hacin Naslednja priča Ravnik Alojzija je pripovedovala: »Dne 6. maja 1944 je osem policijskih agentov obkolilo našo hišo. Trije od njih so prišli pred naše stanovanje in trkali na vrata. Na vprašanje, kdo je zunaj, so odgovorili: policija. Odprla sem vrata, stopili so v sobo in zahtevali od mojega moža, naj gre z njimi. Moj mož je bil bolan in ni mogel vstati. Takrat so se ostali odstranili, eden pa je ostal v'sobi in streljal na moža z revolverjem. Oddal je štiri strele in nazadnje še udaril moža z revolverjem po glavi, tako da je moj mož obležal na mestu mrtev.« Predsednik vpraša: Ali ste videli, da 80 bili to agenti politične policije? — To trdim po opisu in po belih o1a-ščih, ki so jih agenti takr?t nosili. Pripeljali so se z avtom, ki je imel policijsko številko. Predsednik pozove pričo Gizelo Kurnik, mater Kurnika, k: je bil ustreljen na Turjaku. Priča izpove: — Dva sinova sta bila ustreljena. Imela sem štiri sinove in vsi štirje so bili zaprti. Leta 1942 je bil najmlajši obsojen od Italijanov na dosmrtno ječo. 23. februarja so ga odpeljali v internacijo. Bil je v Gonarsu in Renicciju. Dne 30. decembra 1944 so zaprli Kar-lija. Ponj so prijjji Gestapovci Bil je na sodišču zaprt in mučen. 30. ianuarja je prišla ponoči ob dvanajstih ljubljanska civilna policija po vse štiri sinove. Med tem časom je bil Oton že na policiji, kjer jih je Šušteršič pretepal. Najprej je dobil sin Oton 100 udarcev in je moral šteti. Po tridesetem udarcu se je onesvestil, polili so ga z vodo in ko je prišel k sebi, je moral znova šteti udarce. Ker ni priznal, so ga obesili in znova pretepali. Po ponovnih tridesetih udarcih so poklicali domobranca, ki je pokleknil nanj in vpil: Na, pes, -kurba. svinja. Spet so ga obešali in pri tistem obešanju se je, oprostite, ves ponesnažil, potem so ga šele sneli in drugi dan odgnali v prisilno delavnico. Rudi je moral potem na pokopališču sneg odmetavati. Nosila sem mu jesti in pokazal mi je svoj hrbet, noge, roke, kjer je bil od udarcev ves črn, prav tako po obrazu, Rekel mi je: «Mamica, ne vem, če bomo mi to prenesli.« Kobi je prišel po sina Karla. Ko-bija poznam iz sodnijsktga zapora, ko sem nosila hrano. Karlo je bil deset dni brez vsake hrane. Mučili so ga štiri dni. Imela sem z njim tajen sestanek v kolar-nici. Tam mi je pokazal svoje telo, vse je bilo sama rana, iz katere je tekla voda. Čelo je imel izbuljeno in črno, dihati ni mogel. Povedal mi je, da so ga v celici privezali za noge in roke, ga obesili in vrteli. Takrat mu je bruhnila kri iz oči in nosa. Javil se je bolnega, pa so mu rekli: »Crkni, pes!« Na roki je bil kot tetoviran. »Ali te boli?« sem ga vprašala, Odgovoril je: »Tista bolečina se pozabi, samo da bomo svobodni, in to bo kmalu. Mamica, ampak jaz slutim, da me bodo ubili. Prosim iz, če me bodo ubili, da me pokoplješ tako, da bomo skupaj počivali. Mam?, to dela naša policija, tukaj je vodil Hlebec, pravi vodja tega pa je Hacin.« Priča se obrne proti obtoženemu Hacinu in reče: »Na stara leta si mi ubil moje sinove, ki so bili poštenjaki. Bil si pobožen, a si morilec!« Priča Kurnik se končno obrne do so: dišča: »Prosim, da ga sodite pravično!« Naslednja priča Viktor Kegelj je pripovedoval o usodi nekih zavezniških letalcev, ki so odskočili blizu Ptuja. »Marca 1945 je bilo sestreljeno nad Mariborom težko zavezniško bombno letalo. S tega letala je odskočilo več padalcev. Enega so rešili naši partizani iz Vurberga, ostalih niso mogli najti. Enega je ulovila nemška patrula, četrti pa se je skrival v okolici, med Dravo iin Vurbergom. Ker okupatorjeva vojska ni mogla najti tega padalca, so napravili veliko hajko. Prebivalstvo se je tega zbalo in pod pritiskom izdalo tega padalca. SS edinica je poslala vojaštvo in privedla padalca na grad. Neki Gutzeit je padaloa zasliševal, potem so ga odvedli in ga je na cesti zahrbto ustrelil Obersturmiiihrer Wilti Holler.« ZAPISNIK sjednice ^inistarskog savjeta od %8. septembra 1942. Prisutni: Jovanovič,Krnjevič,Krek,Ninčič,Trifunovič. Grol.Sutej.Budisavljevid.Gabrilovio, BanJanin i Markovič. Zapisnici 8jednica od 6.augusta i 1.septembra 1942.čita-ju se i odobravajo. 3. Na prijedlog PrelsiBdnižtva Hinistarskog savjeta(Pov.br.loll od 3. jul* o Pov.Br.loi5 od 4,jalaIzakijučuJe ee slijedeče: a)Za Slovensko Zavesa a Ljubljani ima se dosnačivati pooev od l.augasta 1942.stalna mjesečna pomoč a iznosu od 5o.ooo šv.franakR Ova pomoč ima da služi samo sa borbenu akoiju.za one koji su i*» loženi n akciji te onima koji se proganjaju i stradajo od te akol> je.TJ tu se svrhu iaa doanačiti putem Poslanstva u Berna 15o.ooo Šv.franaka t.J.aa tri ajjeseca.unaprijed.a onda svaki daljnji mje« seo po 5o.ooo sv.franaka. b)Za Moskatela otpravnika poslova kod Sv.Stolice odredjuje se 8talna mjesečna pomoč od So.ooo šf.franaka počev od l.augusta 1942.Ova pomoč ima da sluzi u istu svrhu.kako je to riješeno ne sjednici finansijskog odbora od 12.maja 1942.§.49. Uinietarslci savjet uzima na znanje sve ove zaključke i odobrava ih. A Dokument, ki z vso zgovornostjo priča, kako je izdajalska »vlada« v emigraciji na predlog obtoženega Kreka z denarjem jugoslovanskega ljudstva podpirala »Slovensko zavezo«, organizacijo slovenskih izdajalcev, v njeni borbi proti lastnemu ljudstvu Priča Lakner Elizabeta pripoveduje: »Mojega moža so odpeljati prvikrat v internacijo 1942. leta. Po 14 mesecih se je vrnil in bi‘l doma 15 dni. Belogardisti so ga vzeli ponovno in ga mučiii. Zvezali so ga pod stropom tako, da je imel obe roki do kosti razjedeni od vrvi. Ob razpadu Italije je bil ponovno, izpuščen na svobodo. Roiki je imel hudo pokvarjeni. Na levi roki je imel tri prste pokvarjene, da ni mogel z njimi gibati. Nastanil se je pri prijateljih v mestu. Ko so ga zasledili, so prišli 13. januarja po 9. uri ponj in od takrat ga ni več. Ostala sem sama s štirimi otroci, doma so nam vse zaplenili. Pripominjam še to: Ko je nastopila bela garda, so 18. decembra 1942 tudi mene vzeli in sem bila 6 tednov zaprta v Savljah. Komandant Cico v Savljah me je dal pretepsti do nezavesti. Najprej so me pretepli, nato so me močili, nato pa peljali do nekega kozolca v bližini hiše. Tam so me postavili in grozili: Če ne poveš, padeš. Rekli so, da bom šla na Rab. Šest tednov sem bila na Rabu. Medtem časom so ustrelili vpričo mene nekega Čebulja. Nato so nas peljali štiri ženske in dva moška H SaveVi v belgijsko, nato v poljansko kasarno, kjer sem bila trikrat zaslišana.«'" Predsednik vpraša: — Kdo je odredil zaplembo vaše imovine? Priča odgovori: Hacin. Poslal je potrdilo. Ko je končala Laknerjeva svojo žalostno zgodbo, se je obrnila do obtoženega Hacina, ki je odgovoren za smrt njenega moža, in vprašala: — Naj pove, kam je dal mojega moža? Priča Urh’ Janez, star mož iz Begunj, pripoveduje, kako so v Begunjah streljali talce. Tolmač sproti prevaja v nemški jezik. »Prve so streljali 1941. leta. Takrat sem od daleč gledal. Šest ali osem so jih ustrelili. Potem so dali vsakega posebej v zaboj in na avto. Kaip. so jih peljali, pa ne vem. Potlej so jjh pa 1942. leta streljali vsega pet minut daleč od moje hiše. Vedno so prejšnji dan skopali jame in zabili tri kole. Naslednje jutro so vsakega privezali k enemu kolu, jim zavezali oči in jih ustrelili. Nekoč sem šel na skrivaj pogledat, ko je bilo vse zastraženo. Natančno sem videl, kako so jih. Enega so vzeli iz avta, ga privezali in ga ustrelili, pa zopet drugega. Potem so prišli nekoč k nam in so vzeli moža moje hčere. 8. t. m. je bilo dve leti, kar so ga vzeli in ga odpeljali v Lesce. Po dveh dneh je bil že zakopan. Nato jih niso več vodili v grapo, ampak so jih kar v graščini streljali. V graščini so jih pobili več kot tisoč.«' Pripovedovanje starega moža je napravilo na vse globok vtis, obloženi Ro-sener pa zanika svojo odgovornost za ta streljanja, čeprav je podpisal povelja za streljanje talcev. Sledilo je zasliševanje priče Staneta Ficka. — Domobranci so dne 8. marca 1943 prišli v vas Peco in jaz sem ravno šel ven in so me poklicali, da moram preskrbeti voz in konja. Če ne bom v dveh minutah nazaj, me bodo ustrelili. Preskrbel sem konja in voz in so ga vzeli. Jaz sem šel zadaj za vozom. Najprej so naložili enega mrtvega takoj za vasjo, nato še enega ranjenega in pri hosti so našli še eno dekle mrtvo. Priča Ficko nadaljuje s pripovedovanjem, kako so njegovega brata 23. decembra 1942 belogardisti ujeli pri borovniškem mostu, ko je bil ranjen, ga vzeli in gnali v farovž. Iztaknili so mu oči, jermena so mu rezali s hrbta, vsega so polomili, nazadnje ga ubili. Z mulo vred so ga pokopali, oba v eno jamo. Pristopi priča Ana Šerjak iz Gro-suplja. — Tudi vi nekaj veste o tej stvari, ki jo je povedal fant. — Bilo je 9. marca 1943 približno ob desetih dopoldne, ko so začeli streljati. Približno pri kilometru 27 so bili partizani Anton Štrubelj, Jože Šerjak, Franc Štibemik, Zalta in en Gorenjec. Okoli desete ure so jih obkolili domobranci iz Boštajnja. Trije so zbežali, a so bili pri tem ustreljeni. Moj sin in tisti Gorenjec sta se pa skrila v jarku. Domobranci so ju našli in ju zvezali. Nato sva šla z možem k župniku, da bi ga prosila, naj bi šel on prosit za našega sina, da bi ga ne ustrelili. Župnik pa je rekel, kaj bom prosil, ko je pri tafkih, ki 60 vsi za postreliti. Potem je rekel, pojdite še te-nenta prosit, on je dober človek, mogoče ga bo izpustil. Šla sva in ga čakala od enajstih dopoldne do pete ure popoldne. Prosila sva, da ga ne b: ustrelili. Te-nente je odgovoril: »So ga že odpeljali v Ljubljano.« Drugi dan pa so jih pripeljali nazaj iz Ljubljane. Med potom je sin srečal nekega domačina in mu naročil, naj mu prinesemo obleko in kaj za jesti. Hitro sem pripravila nekaj obleke in se podala v Grosuplje, pa je že ležal v grobu. (Priča med jokom nadaljuje.) Ob šestih zjutraj so ga ustrelili, nad mano pa so vpili in me zmerjali. Predsednik pozove pričo Danila Go-miščka. — Ali ste tudi vi žrtev slovenskega domobranstva? — Tudi. Mene so aretirali domobranci 23. novembra 1943. Odpeljali so me najprej v obrtno šolo in me zaprli v klet. Nato so me odpeljali proti večeru v Dev. Marijo v Polje in me zaprli v domobranski postojanki. Tam so me nato zasliševali in mi grozili, da me bodo ubili. Tu sem opazil oziroma videl, da so dobili podatke od ljubljanske policije. — Kaj so vam očitali? — Očitali so mi sodelovanje z Osvobodilno fronto in podobne reči, Nato so me po enournem zasliševanju zopet odpeljali na kamionu proti Ježici k Savi, da bi me ustrelili, a sem skočil v Savo, jo preplaval in se s tem rešil. Moj oce je šel na policijo in vprašal, kje sein. Bil je pri Lohu. Ta je rekel, da bo poli" cija pozvedela, kje sem. Oče je bil poteffl neštetokrat na policiji, kjer so odgovorih da ne vedo ničesar o meni. Dva meseca kasneje so aretirali mojega brata, kateremu 60 grozili, naj vse prizna, ker se mu bo sicer podobno zgodilo kakor meni. Torej je iz tega razvidno, da so vsi ti agenti vedeli, kaj so ti domobranci napravili z menoj. Kot naslednja priča je stopila pred sodišče Angela Kumše, ki je vzbudila s svojim plastičnim pripovedovanjem prav posebno zanimanje vseh ljudi v dvorani. Priča Kumše je pričela s pripovedovanjem, kako je bilo, ko so jo 27. junija 1943 prvič zaprli. — Nato so me ponovno aretirali 10' avgusta 1943. leta. Ker pri zaslišanju nisem hotela nič izdati, so me pretepali do nezavesti, me osuvali in spodili nazaj v celico. Frakelj me je pretepel do nezavesti, domobranci 60 pa gledali in se mi smejali. Čez tri ure nas je prišel ponovno zasliševat. Govorila sem isto kakor prej in me je zopet pretepal in nagn« domov. Ko je bila nemška ofenziva, so začeli na Barju streljati naše ljudi. Tako je prišel 27. januar. Popoldne so pn*“ domobranci v Vrblenje, pregledali tere° in dobro zastražili vas. Ko se je zmračilo, so obkolili našo hišo. Hotela sem se obleči. Ni mi pustil vzeti rokavic, niti dobro se obuti. Ko ga je mati s povzdignjenimi rokami prosila zame, da sem nedolžna, je posmehljivo rekel: »Saj j® vojska!« Ko smo prišli ven, so prišli še drugi iz hiše. Na vsakih 20 metrov 1® stal stražar. Na dvorišču mi je nek do« mobranec rekel, naj se ne ganem, drugače me bo ustrelil. Pripeljali so jih še iz drugih hiš, tako da nas je kilo potem osem. Gnali so nas čez polje po bližnjici, Šli smo na sredi, na vseh straneh pa so bili oboroženi domobranci. .Takrat^ sern spozinala, da so bili med. njimi tudi domobranci domačini. Ko smo prišli naJ Ižansko cesto h Koslerjevi graščini, so nas ustavili. Tam smo nekaj časa stali in pobrali so nam vse legitimacije in dokumente in vse, kar smo imeli pri sebi. Ko tam stojimo, pride Frakelj in z njim neki starejši človek. Ko je zagledal Furlanovo Pavlo, jo je začel tako tepsti, da je kar omahnila. Rekel je: »Prekleta kurba partizanska, sedaj ne boš vec imela zveze med Švabi in partizani!« P°" tem so me zelo pretepli s puškinimi kopiti, udarjali so na prsa, glavo ali kamor je pač padlo. Nato se Frakelj postavi pred nas in nam govori: »Vedite, preklet® kurbe partizanske, sedaj je vašega početja konec, mi smo vojska Rupnikova in Kristusova in mi se bomo borili do zadnjega moža in do zadnje kaplje krvi, tako mi bog pomagaj. Greste, kamor ste si zaslužile.« Nato gre in prinese žico ter zveže vsaki roke na hrbet, nato pa še po dva do tri skupaj. Ko je tako povezoval Furlana Martina . in Jankovičevo, jima je prav zasmehljivo dejal: »Sta mi' slila, da vaju bo zvezal duhovnik, pa vaju bom jaz. Saj je za oni svet to prav tako dobro.« Potem je Frakelj zbral svoje krvnike, ki so nas pretepali. Potem so na* odgnali. Mi smo šli v sredi, dvakrat zvezani. Ob straneh so šli domobranci. Gnal* so nas po cesti proti Rudniku. Ko s*p prišli čez iški most do neke hiše, je Fut’ lanov Martin skočil, da bi pobegnil, P°' čil je strel in Martin je padel. Nato nas odvedli dalje proti Škofljici do tamkajšnje postojanke. Iz postojanke so pri' šli še drugi domobranci, nato pa so nas skupaj peljali naprej v grad Lisičje. Ko smo prišli v grad, so nas strpali v vežo in od tam v prvo nadstropje. Tu sta prišla mimo nas dva duhovnika v duhovniških oblačilih. Tu dalje je bila kapela. V njo so nas spravili. Tu nas je neki domobranec raevezal, ko smo šle v klop. Na straži je bil neki domobranec, ki nam je povedal: »Prignali so vas domači in domači vas bodo -postrelili, da boste vedele.« Ena /je vprašala: »Ali nas bodo pobili?« Ta domobrainec je odgovoril: »Najbrže dai« »Ali vse pobijejo?« Odgovoril je, da vse pobijejo. Duhovniki so izrabljalj spovednice za psovke, zmerjanja in zasliševanra žrtev domobranskega tetorja I’ri soočenju z obtoženim Harinom soobtoženi Rupnik potrjuje, da je Hacin ukazal na Turjaku pomoriti 30 žrtev, med katerimi so bili Ur. Kraiger, dr. Mesesnel, inž. Tuma in drugi Priča Kumše pripoveduje živahno. Ob njeaiih besedah vstaja pred sodiščem spet težka pot premnogih zavednih slovenskih ljudi, ki so jih dotoaei izdajalci do smrti mučili. Ljudje v dvorani se zgroženi nad moralno pokvarjenostjo protil.judskih duhovnikov, ki so blagoslavljali ztočince in njihov krvniški posel. Potem smo čakali kake tri četrt ure, nato smo šli v sosednjo sobo, kjer st[t bila dva spovednika. Šle smo k spovedi. To pa ni bila spoved, ampak pravo zasliševanje pod krinko spovedi. — Kaj so vas zasliševali? je vprašal predsednik. — Mene je izpraševal, če imam zveze s partizani, če jim nosim hrano, da imam zaročenca pri partizanih. Rekel je, zdaj si' pred smrtjo, moraš vse po pravici povedati. 1 udi vse druge so izpovedali. Vpraševali smo se, kaj so druge izpraševali in je mati, petletnega fanta povedala, da ga je pro: sila: »Gospod župnik, prosite zame, da me ne bodo ustrelili,'ker imam doma majhnega otroka. Naj me dajo v Nemčijo.« Če bi te poznal, l>i že prosil, tako pa ne morem, zdaj ni druge pomoči, kot krogla v glavo, je cinično odvrnil. Nato so nas ponovno segnali v vežo, kjer so bili isti krvniki, in še več kot prej. Stale smo tam, zadaj nas pa domobranci, ki so nas tepli, tako grde besede rabili in vse partizanske matere prekleli, vsak ud posebej in tako grde besede govorili, da še nikdar nisem nobenega pijanca v gostilni slišala, da bi tako grdo govoril. Neka tovarišica je imela na prsih Boga, ki ga je doma vzela- in ga je ves čas nosila s seboj. Žrtve so prosile domobrance, naj jih obhajajo, saj je že polnoč ura in že snoči od petij ure niso nič jedle. Domobranci so se norca delali in so rekli, saj boste šle •kar gorke v nebesa. Eden od domobrancev je vzel puško in je tovarišico z njo udaril po ustih in rekel: Tukaj iniaš hostijo. Pretepali so tudi druge tovarišice in tisti tovarišici, ki je imela križec na prsih, so ga s puško popolnoma stolkli. Tudi Bogka so stolkli. Nato je mati osmih otrok pokleknila prednje in s povzdignjenimi rokami prosila, naj jo pustijo živo: »Ako se mene ne usmilite, se usmilite mojih osmih nedolžnih otrok. Nimajo očeta, sedaj naj še mater izgubijo, kdo jim bo dajal kruha?« Na njeno prošnjo so odgovorili s preklinjan jem in ,s takim pretepanjem, da je padla na tla. Potem so nas zopet zvezali. Jaz sem stala zadaj, gledala sem v tla in nisem ne jokala in ne prosila. Pogledala sem v tla in rekla: »Vaših rok se drži kfl najboljših slovenskih ljudi!« Ker niso ve' deli, kdo je to rekel, so vse ženske spre' daj tolkli s puškami in pestmi. Kakor se je katera oglasila, je bila tepena. Nato so nas segnali ven, moje tovarišice so prosile, a domobranci so vpili: »Ala, hi' tro, štiri za zid.« Jaz sem jim rekla: dekleta nikar ne jokajte, sedaj bomo padle me, pa ne bo dolgo, ko bodo tudi ti domobranci. Nato so nas gnali čez neko planoto proti gozdu. Tu so nas ustavili. Tovarišica za menoj je vprašala-»Ali so jame izkopane?« Domobranec se je obrnil k meni in zakričal :»Ja, prokle-ta kurba, še jame bomo kopali! Na vrhu boste ležale, naj vas požro psi! Hitro, štiri vštric, štiri vštric!« Jaz sem stala prva, postavili so štiri vštric. Zadaj so repetirali brzostrelke. V tistem hipu sem hitro skočila nazaj in proti grapi. Domobranec je spustil za m»noj rafal, a so streli zadeli debelo bukev. Domobranci So skočili za menoj in streljali tako, da nisem vedela, ali sem živa ali mrtva m sploh nisem vedela, kaj se godi z menoj-To vem, da sem trikrat padla, dobi a sem rane po nogah. Ustavila sem se, se zula čevlje in tekla bosa po gozdu, n krat sem splezala na hojo, da sem vidc.a Ljubljano, ker mi v gozdu ni bilo nic Nadaljevanje na 5. stran* Veterinarski študij Jesen se približuje. Vrata šol se bodo “Balu odprla. Mladina, ki je dokončala srednjo šolo, se že sedaj sprašuje: Kam usmeriti korak? Marsikateri bi nadaljeval študij, pa se že poraja -vprašanje, kateremu študiju bi se posvetil. Drugi že izbran bodoči poklic, pa ne ve kako priti do materialnih sredstev, •' da “°očal 4—5 let visokošolskega štu-ia' ki je za ta poklic potreben, otroka, ki je vedno trpela pomanjkanje strokovnega kadra, ki je pa danes prav pereče, ne samo glede na gospodarsko važnost, temveč tudi glede na zdravje ljudi, je veterinarska stroka. To ■vprašanje je zelo pereče ne samo pri aas y Sloveniji, temveč še veliko bolj v ostalih republikah federativne Jugoslavije. y Razlogov za to pomanjkanje je več. e^erinarski študij je eden od onih vi-?pOšolskih študijev, ki je precej drag. »radij traja 5 let, študent se mu mora Posvetiti v celoti in je nemogoče, da bi poleg študija vršil še kako drugo službo. len>u poklicu se bo posvetil predvsem samo človek, ki čuti ljubezen do živali, Mora biti fizično zdrav, ker zahteva Poklic mnogo napora. Veterinarskemu Poklicu so se od nekdaj posvečali pred-ysem kmečki sinovi, ki so že od doma imeli ljubezen do živali. Ti abiturienti Pa navadno niso imeli in imajo danes še Jnanj denarnih sredstev, da bi si izbrali študij, za katerega čutijo veselje. Moram s® pribiti, da se je med nekaterimi inte-ktualci smatral veterinarski poklic kot °ekaj manjvrednega. Ostalo ljudstvo pa ceni veterinarje kot zdravnike, ker ve, ie služba veterinarja važna ne samo glede na gospodarsko važnost poklica, temveč tudi zato, ker je veterinar isto-casno čuvar ljudskega zdravja. .Živinoreja je bila v Sloveniji ena od naivažnejših panog narodnega gospodarstva. Ta panoga bo v bodočnosti še važ-V zvezi s tem bo veterinarstvo “odočnosti še pomembnejše. Potreba Veterinarjih bo še mnogo večja kot flanes. že danes pa bi Slovenija nujno potrebovala še 250 veterinarjev. Če bo ženskemu veterinarju ožja domovina Pr«najhno področje za udejstvovanje, ,a' omenim, da potrebuje Jugoslavija *?** ge 3000 veterinarjev. Jasno je to-fl’ da bo vsak, ki bo končal veterinar-študij, takoj mogel stopiti v službo, asa ljudska država bo pa tudi skrbela, no) i strokovnjak, ki ji je tako nujno Lit n’ materialno osiguran, tako kot ■ ®vajo interesi skupnosti. Zakon o j uslužbencih nove Jugoslavije se l Postavil na princip, ki je edino pravi-enJ.,Slede na delo tudi plačilo. L- , eterinarski študij je prirodosloven, D1°ioSki študij, ki mu služijo kot objekt Predvsjjn domače živali. Vendar danes ,CrMar ni samo zdravnik domačih ži-ah' temveč ima njegovo udejstvovanje III. rednb zasedanje okrajne skupščine Celie - mesto širok krog dela. Ne samo, da se more, temveč se mora udejstvovati kot strokovnjak v živinoreji, mora sodelovati pri čuvanju ljudskega zdravja bodisi kot epizootiolog ali pa kot nadzornik živil animalnega izvora. Preveč na široko bi se razpisal, če bi hotel navesti vse dolžnosti, ki jih ima vsak veterinarski strokovnjak tudi v najmanjšem mestu svojega službovanja. Kakor v zdravniškem poklicu, bodo tudi v veterinarskem poklicu v najbližji bodočnosti potrebni specialisti. Veterinarska veda je v zadnjem času napredovala tako, da je že danes potrebno misliti na specializacijo v posameznih panogah veterinarskega študija. Že danes bi nam bili potrebni specialisti: zootehniki, bakteriologi, parasitologi, specialisti za pobijanje steriliteta in umetno osemenjevanje, za nadzor živil animalnega izvora itd. Veterinarski znanstveni zavod Slovenije v Ljubljani bo potreboval znanstvenikov, ki bodo raziskovali in reševali probleme, ki jih veterinarstvu postavljajo gospodarske potrebe in življenje sploh. Perspektive za abituriente in tudi abiturientke, ki se bodo v novi ljudski Jugoslaviji odločili za veterinarski^ študij niso tako ozke, kot so bile abiturientom še pred to svetovno vojno. Perspektive so široke in cilj, ki si ga boš zastavil, dragi tovariš — tovarišica abiturient, če se boš odločil za veterinarski študij, ti ne bo tako težko doseči, kakor ga je bilo doseči tvojim tovarišem pred vojno. Naša ljudska oblast ti bo, če te tarejo materialne skrbi, pomagala doseči cilj s štipendijo, ki jo boš užival ves čas študija. Štipendije uživa že sedaj 22 študentov veterinarstva. Letos bo^ naša ljudska vlada razpisala novih 30 štipendij, da omogoči predvsem siromašnim kmečkim in delavskim sinovom študij vede, ki je ne samo zanimiva, temveč tudi doprinaša naši skupnosti^ ogromne koristi. Je to veda, ki že sedaj in bo v bodočnosti še bolj pomagala pri obnovi naše domovine ter pomagala našemu ljudstvu do blagostanja in srečnejše bodočnosti, kot smo jo imeli doslej. Naj na koncu še svetujem temu ali onemu abiturientu-abiturientki, ki koleba, dali bi se odločil za veterinarski študij ali ne, da prečita Axel Munthe-jevo knjigo »San Michele«. Ta knjiga bo morda odločila, da se bo posvetil poklicu, ki ga je ta veliki zdravnik izvrševal poleg svojega zdravništva. Citiram samo stavek na strani 62 slovenskega prevoda: »Če hočeš postati dober zdravnik za pse (jaz bi napisal: za živali) je potrebno, da pse (živali) ljubiš, potrebno pa je tudi, da jih razumeš — prav tako kakor z nami, z edinim razločkom, da je lažje razumeti psa (žival), kakor človeka in ga je (jo) lažje ljubiti.« Vet. A. Stefančič V petek je bila v Domu Osvobodilne fronte v Celju skupščina odposlancev okraja Celje-mesto. Razen odposlancev in Članov okrajnega izvršnega odbora so se udeležili skupščine tudi minister za industrijo in rudarstvo tov. Fran Leskošek, zastopniki okrožja, ministrstva za pravosodje in tov. Gorjup, zastopnik oddelka za izgradnjo oblasti pri predsedstvu vlade LRS. Po otvoritvenem pozdravu, sprejemu dnevnega reda in po poročilu verifikacijske komisije, da je skupščina sklepčna, je spregovoril okrajni 'poslanec tov. minister Leskošek. V svojem govoru je tov. minister opozoril okrajne odposlance na zakone, ki jih ie med zadnjim zasedanjem sprejela Ljudska skupščina. Kot enega izmed najvažnejših zakonov je zakon o ljudskih odborih. Sedaj je dolžnost posameznih ljudskih odborov, da ta zakon izvedejo. Nič manj važni niso zakoni o državnih podjetjih, o državni kontroli, o financah, o zadrugafi, o uradnikih ter zakon o socialnem zavarovanju. Zelo važen je tudi zakon o vojaški obveznosti, ki določa dolžnosti državljanov do Jugoslovanske armade kot zaščitnice pridobitev osvobodilne borbe. V nadaljevanju svojega govora je omenil tudi zaikon o vojnih invalidih, zakon o partizanskem znaku 1941, zakon o legalizaciji listin o 'oednarodnem prometu in zakon o javnem tožilstvu. Govoru okrajnega poslanca ministra Lesikoška je sledilo poročilo izvršnega odbora. .Vsak poverjenik je podal skupščini poročilo o delu svojega odseka med drugim in tretjim zasedanjem okrajne skupščine. Posebno živahna diskusija se je razvila po referatih o šolstvu, o ljudski prosveti in o poročilu okrajnega poverjenika za gradnje. Poverjenik za šolstvo je poudaril potrebo, da se odobrijo finančna sredstva za dvig osnovnega šolstva. Kar se tiče srednješolske mladine, bo treba misliti na ureditev novih stanovanj za srednješolce. Zaradi ukinitve nižjih gimnazij v Radečah in v Vojniku se je dotok dijakov v Celje povečal. Med njimi je veliko število takih, M nimajo dovolj lastnih sredstev za šolanje. V minulem šolskem letu sta nudila dijakom veliko podporo dijaški konvikt in dijaška kuhinja, ki jo je vzorno in požrtvovalno vodila tovarišica Kernova. Okrajni odbor je v poletnih mesecih organiziral tudi pet tečajev za učitelje, in profesorje. Posebno dobro sta uspela dva učiteljska politična tečaja. Kulturno prosvetni aktivi so do sedaj uspešno delovali samo na štirih sektorjih: pevskih zborih, godbah, pri gledaliških družinah in knjižnicah. Pozabili pa so na literarne krožke, slikarstvo in likovno umetnost. Zato je — kot je poudaril referent za ljudsko prosveto — nujno potrebno, da se v bodoče ljudje, zlasti ljudska oblast in aktivisti posvetijo iskanju posameznih talentov in jih javljajo okrajnemu kulturno prosvetnemu aktivu, ki jim bo nudil pomoč, prirejal literarne večere in organiziral razstave njihovih del. Zelo veliko zanimanje je vladalo med ljudstvom za predavanja na ^Ljudski univerzi«. K temu so mnogo pripomogli kulturno prosvetni aktivi pri sindikatih. Ker je bilo Celje med vojno močno porušeno, je bila po osvoboditvi prva skrb ljudske oblasti, da bi kolikor mogoče hitro odstranila ruševine Jn se lotila novih gradenj. Zlasti pereče je bilo in je še stanovanjsko vprašanje. Odsek za gradnje pri okrajnem ljudskem odboru je začel takoj po zadnjem zasedanju čistiti in odstranjevati ruševine, rušiti povsem poškodovane stavbe in obnavljati delno porušena poslopja. Do sedaj je bilo popravljenih približno 6 stavb ter tako obnovljenih 12 družinskih stanovanj. Prav tako je odseli za gradnje izposloval dolgoročno posojilo v znesku 14.000.000 din, ki jih bo uporabil za nadaljnjo obnovo mesia. Poleg tega je predlagal skupščini, naj odobri posojilo 12.000.000 din, ki bi bilo potrebno za obnovo nadaljnjih 60 stanovanj. Naslednji točkiv dnevnega, reda sta bili: 1. odobritev rednega in izrednega proračuna ter odobritev osnutka proračuna za leto 1947; 2. poročilo o upravni razdelitvi ih referat o splošnem zakonu o ljudskih odborih. Skupščina je sprejela predlog, da se ugodi želji prebival- stva in v smislu novega zakona o ljudskih odborih združi nekaj manjših odborov ob robu mesta. Ko so odposlanci izvolili namesto nekaterih članov izvršnega odbora, ki 60 bili odpoklicani na druga službena mesta, nove člane, je skupščina poslušala predloge posameznih odposlancev. Pryi se je dvignil inž. Štrukelj. Poudaril je potrebo, da se v okviru mestnih podi e-tij ustanovi mehanična delavnica, ki bi služila potrebam vsega okraja. JDalje je predlagal, naj skupščina ugodi želji prebivalstva in spre jme sklep, da se postavi na progi Celje—Laško novo leseno postajališče v Tremerjih. Isto bi bilo potrebno v Medlogu, na progi Celje—Petrovče. Prav tako je predlagal skupščini v odobritev naslednje predloge: zgraditev lokalnega vodovoda v Zagradu, obnovo mostu čez Savinjo, obnovo šolskega poslopja v Vodnikovi ulici, zgraditev letnega gledališča v parku, gradnjo lokalnega vodovoda v Spodnji Koš-nici ter obnovo lokalnih mostičev v Koš-nici, Ostrožnem in Polulah. Skupščina je vse te predloge soglasno sprejela. Naslednji predlog je stavil tovariš Wagner. Ker je kredit za socialno skrbstvo pri odboru izčrpan, je predlagal, naj okrajni odbor zaprosi okrožje za nadaljnji kredit. Tovariš Jošt je poudaril potrebo po plemenskih bikih in škropljenju zoper kaparja. Predlagal je tudi, naj da skupščina okrajnemu odboru pooblastilo, da sme jamčiti stanovanjski zadrugi za posojilo 20,000.000 din. Oba predloga sta bila sprejeta z odobravanjem. Skupščina je sprejela tudi predlog novega predsednika okrajnega izvršnega odbora, tovariša Svetka, ter odobrila za reorganizacijo trgovine, industrije in obrti nadaljnjih 10,000.000 din. Soglasno je bil sprejet tudi predlog tovarišice Vere Krušičeve, ki je predlagala, da se popravi stopnišče na Jožefov hrib. Končno je dala skupščina izvršnemu odboru pooblastilo, da izvede sprejete sklepe. Nato so odposlanci* zapeli državno himno, s čimer je bilo zasedanje skupščine končano. Komite za kulturo in umetnost vlade flrj razpisuje STALNE LETNE NAGRADE ZA NAJBOLJŠA UMETNIŠKA IN KNJIŽEVNA DELA Komite za kulturo in umetnost »lade FLRJ je objavil razglas, da bo Vn°VY'ru stalnih letnih nagrad nagrabi letos najboljša književna in umetna dela, objavljena od začetka ^^no-osvobodilnega boja do 31. de-teiabra 1946. Namen teh nagrad je j- Priznanje umetnikom in pisate-/e®> ki so v najtežjih dneh naše zgo-a°vine s svojimi deli dvigali borbenost ljudstva, dati priznanje tistim, ki So Pospeševali delo za obnovo in izgradnjo naje domovine, istočasno pa Pospešiti razvoj naše umetnosti. Nagrade za ta dela so naslednje: najboljši roman je prva nagrada l°0.00o din, druga 50.000 din. Za najboljšo pesniško zbirko je prva nagra-50.000 din, druga 30.000 din. Za najboljšo zbirko pripovedk je prva naslada 50.000 din, druga 30.000 din. Za Najboljšo dramo je prva nagrada 100.000 din, druga 50.000 din. Za najboljšo simfonično skladbo je prva na-Srada 75.000 din, druga 40.000 din. Za Najboljšo zborno skladbo ali komorno delo je prva nagrada 50.000 din, druga 25.000 din. Za najboljšo sliko je prva nagrada 50.000 din, druga 40.000 din. Za najboljše grafično delo je prva nagrada 55.000 din, druga 25.000 din. Za najboljše kiparsko delo v naravni velikosti je prva nagrada 50.000 din, druga nagrada 40.000 din in tretja nagrada (za manjši kip) pa 30.000 din. Višina nagrade nikakor ne določa stopnje umetniške vrednosti. Kriterij pri določanju nagrad je bila predvsem potreba pospešiti nekatere vrste umetnosti. Pri nagrajevanju se bo poleg umetniške vrednosti upošteval tudi vpliv, ki ga je umetniško delo imelo na ljudstvo ter na umetnikovo sodelovanje v boju in pri izgradnji dežele. Seznam članov, ki bodo ocenjevali umetniška dela, bo objavljen pozneje. Nagrade bodo objavljene 15. januarja prihodnjega leta. Komite za kulturo in umetnost Vlade FLRJ Slovenska opekarska industrija nudi dober primer, kako škodljivo izkoriščevalsko in nenačrtno je bilo kapitalistično gospodarstvo. Ne glede na kakovost ilovice, sposobnost opekarn m možnosti prevoza so opekarne navadno izdelovale vse vrste opekarskih izdelkov. Kajti lastnikom tovarn je bilo le na tem, da hitro in na lahek način nagrabijo čim več dobička. Izdelki pa so biii slabi. Raznovrstnost izdelkov je povzročala visoke rezijske stroške podjetja. Ker pa so bili podjetniki s konkurenco prisiljeni zniževati proizvajalne stroške, so jih zniževali na račun kakovosti izdelkov. Tak način gospodarjenja je nujno peljal v propad. Danes prehaja tudi opekarska industrija k načrtnemu gospodarjenju. _ . V Sloveniji imamo 11 lezisc ilovice. Belogardistični morilci so po strašnem Pokolju nedolžnih mater in deklet tagali, 4a so svoje žrtve poslali na prisilno delo v Nemčijo Nadaljevanje s 4. strani. >0. Dvakrat sem pritekla na isto me-ko nisem vedela kam. Slišala sem 1 Uro, videla sem električne luči domobrancev, ki so me iskali. Ob pripovedovanju priče Kumšetove bila v dvorani velika tišina, le posa- vzdihi so se čuli iz ust posamez-mk0v ... .. , - ^°r«enja ^a)alcev ki niso mogli zadržati svojega ja nad grozodejstvi domačih iz-:ev, Videla sem električne luči, kako' so I116 iskali, slišala sem jih govoriti. Tišča-setn se na hoji, oni pa so bili 20 do . metrov pod menoj in so me z ročnimi svetilkami iskali. Ko sem plezala "a prvo hojo, da bi videla ljubljanske da bi se mogla orientirati, mi je zavrtala roka v rami in me zabolela. Iz rokava mi \o nekaterih mestih, n. pr. v Bosanski Gradiški, Lektaših in drugih zgradili opekarne, ki izdelujejo opeko, namenjeno izključno za gradnjo hiš na Kozari. Gradnja ene hiše bo stala povprečno 20.000 din. S pomočjo državnega kredita 30 milijonov din, prostovolj- Preko 60°/o visokošolcev zagrebškega vseučilišča sodeluje pri obnovi Te dni so odšle na teren strokovne ekipe ljudske vseučiliške mladine zagrebškega vseučilišča. Visokošolci bodo s svojim strokovnim znanjem ljudstvu pomagali pri obnovi ih razširili svoje znanje. Skupno z delavskimi brigadami so- ------------- --- -j™-:, —■ deluje pri obnovi naša dežele kakih nega dela množičnih organizacij ter 4500' visokošolcev ali 65% vseli visoko- | kmetov jx>žganih vasi je zagotovljeno šolcev. zagrebškega vseučilišča. uspešno izvajanje predvidenih del. fflzvestija" o problemu črnomorskih ožin Sovjetski predlogi izključujejo vmešavanje tujih držav v režim morskih ožin Moskva, 24. avgusta. (Tass). »Izvest ja« priobčajo članek uglednega izvedenca za zgodovino diplomatskiii odnosov profesorja Evgena Adamova z naslovom »O zgodovini problema črnomorskih ožin.« Inozemski, posebno pa anglo-ame-riški tisk, piše avtor, skuša predstaviti sovjetske predloge za ureditev problema črnomorske ožine kot nekaj nenavadnega in nezaslišanega. Sovjetski predlogi, ki predvidevajo ustanovitev režima ožin po črnomorskih državah in . organizacijo ožinske obrambe s skupnimi sredstvi ZSRS in Turčije, pa so popolnoma pravični in zgodovinsko osnovani. V preteklosti so prakticirali dve metodi v pogledu ureditve problema črnomorske ožine: ena, če so Turčijo in ožino izkoriščali v svrhe sovražne Rusiji in druga, Turčija ni hotela biti orodje agresije, če je bil odločilni cilj njene politike obramba ožine in Črnega morja. Prva metoda urejevanja je obstojala v »mednarodnih konvencijah«, ki so bile v celoti naperjene proti Rusiji in so služile politiki, ki je spreminjala Turčijo ki je dušila Rusijo. Druga metoda urejevanja istega problema so bili sporazumi med Turčijo in Rusijo, ki so utrjevali mir in varnost na črnomorskih mejah obeh držav. Kot primer take rešitve tega problema navaja avtor rusko-turško pogodbo z dne 23. decembra 1798 in Unkir-Iskalesi-ško pogodbo z dne 26. junija 1833. Obe pogodbi sta temeljili na načelu skupne obrambe dohoda v Črno morje in skupne uporabe ožine glede na obrambo črnomorskega področja. Ožina je ostala turška last, vendar pa se priznala, da je njena obramba skupna zadeva Rusije in Turčije. Ruska diplomacija je skušala za-gotoviti trajen mir med Rusijo in Turčijo. Britanska in francoska diplomacija, ki sta izbrali borbo proti položaju, ki je nastal kot rezultat mi-rovlii. pogodb med Rusijo, Iranom in Turčijo, pa sta z grožnjami in obljubami prisilili Turčijo, da je zopet zavzela Rusiji sovražno stališče. Ke-malova vlada, ki je opustila proti-ljudsko zunanjo politiko sultanovega režima in proglasila načela nove zunanje politike ne glede na zunanji pritisk, je opustila Rusiji sovražno stališče. Sovjetsko-turška pogodba -iz leta 1921. Namen te je bil ustanoviti med RSFSR in Turčijo »trajne in prisrčne prijateljske odnose ter nerazdruzljivo prijateljstvo, osnovano na medsebojnih interesih obeh držav«. Skladno s to pogodbo sta se obe pogodbenici sporazumeli, da prepustita končno izdelavo notranjega statuta Črnega morja in črnomorske ožine posebni konferenci delegatov posameznih obalnih držav. Dobro je znano pod kakšnimi pogoji je turška vlada sprejela lausanne-sko konvencijo o črnomorski ožini. Ta konvencija je temeljila na istih načelih, ki so privedla do krimske vojne leta 1854 do 1855. Zgodovinska dejstva dokazujejo, nadaljuje Adamov, da je Rusija imela nekoč pravice v črnomorski ožini, ki so bile upravičene s stališča Rusije kot črnomorske države. Pravične in zakonite pravice Sovjetske zveze pa pri ustanavljanju ožinskega režima po prvi svetovni vojni niso upoštevali; to je spravilo v nevarnost črnomorske meje Sovjetske zveze in bilo posebno neugoden činitelj v drugi svetovni vojni. Iz tega sledi, da so sovj. predlogi za revizijo Montreuxske konvencije upravičeni in zgodovinsko utemeljeni, izjavlja Adamov. Ti predlogi preprečujejo vmešavanje tujih držav v ožin-ski režim, ki je stoletja onemogočal ustvaritev miru in varnosti v črnem morju in črnomorski ožini. Ti predlogi tudi onemogočajo, da bi Turčija zlorabljala črnomorske ožine v namene sovražne Sovjetski zvezi in ostalim črnomorskim državam. Bolgarija bo 8. septembra glasovala za republiko Sofija, 24, avgusta. Dopisnik Tanjuga poroča: Glede na to, da se bliža čas, ko bo v Bolgariji izveden referendum, zajema predvolivna kampanja vedno večji obseg in je tako z uspehom zajela vse sloje bolgarskega naroda. Sofijski pokrajinski komitet Domovinske fronte, zveza bolgarskih novinarjev, akademija znanosti, zveza mladinskih pisateljev, zveza grafičnih delavcev, zveza bolgarskih zadrug, fizkultur-na in igralska zveza so poslale proglas na bolgarski narod, v katerem ga pozivajo, naj 9. septembra glasuje za ljudsko republiko, ki mu bo prinesla blagostanje in naj odvrže monarhijo, katera je privedla Bolgarijo v nacionalno katastrofo. Arthur Horner, komunist, generalni sekretar nacionalne zveze rudarjev v Veliki Britaniji London, 24. avgusta. Reuter poroča, da je bil Arthur Homer, član Komunistične partije Anglije, izvoljen za generalnega sekretarja nacionalne zveze rudarjev kot naslednik Essy-a Eduarda. Pri volitvah, ki so se vršile po vsej državi, je Horner dobil 226.635 glasov, kar mu je zagotovilo absolutno večino. Horner je član Komunistične partije Anglije od 1923. leta, 1936. leta je postal predsednik zveze rudarjev za južni Wales. 25 let republike Komi Moskva, 24. avgusta. Tass poroča: Danes proslavlja Komi SSR 25 letnico svojega obstoja. Časopisje objavlja pozdravna pisma ministrskega sveta ZSSR in centralnega komiteja VKP (b) ter članke, posvečene obletnici Komi SSR. V članku pod naslovom »Velika življenjska sila sovjetskega sistema« piše »Pravda« med drugim: Četrt stoletja je sorazmerno kratek čas, toda teh 25 let sovjetskega sistema je narod Komi šel po poti, ki je med 1 drugimi pogoji ne bi napravil v večjih stoletjih V predelih večnega mraza so odkrili Pečorski premogovni bazen, ki je eno izmed največjih nahajališč premoga v državi, to nahajališče je največje in najpomembnejše v evropskem delu ZSSR. Nova železniška linija — pečor-ska proga poteka v dolžini 1200 km in veže nove industrijske predele v Komi SSR s središčem države. Britanska vlada poslala noto Poljski Nota predstavlja odkrito vmešavanje v notranje-politične zadeve suverene republike Poljske London, 24. avgusta. Tass poroča: Britanska vlada je poslala poljski vladi noto, v kateri je rečeno, da je na Poljskem pri izvedbi referenduma bilo storjenih več velikih napak in navaja pogoje, ki morajo biti, kakor misli angleška vlada, neogibno zagotovljeni pri volitvah v Poljski. Nota izraža nezadovoljstvo nad tem, da angleški veleposlanik na Poljskem ni dobil besedila volivnega zakona, da bi mogla britanska vlada ugotoviti, če se v njem nahajajo točke, glede katerih bi vlada stavila svoje opazke. Dopisnik Tanjuga poroča, da je bila v zvezi z izročitvijo britanske note poljski vladi v poljskem veleposlaništvu v Londonu tiskovna konferenca, kjer je bilo podano stališče poljske vlade glede značaja in vsebine britanske note. Sestanek kontrolnega sveta v Berlinu Berlin, 24. avgusta. Tass poroča: V Berlinu je bil sestanek zavezniškega kontrolnega sveta pod predsedstvom generala Mac Nearnyja. Sestanku je prisostvoval Sokolovski, maršal Sovjetske zveze. Na poziv predstavnikov štirih sil je prisostvoval sestanku tudi generalni direktor UNRRA-e Fiorello La Guardia. Uradna poljska izjava poudarja, da je poljska vlada 8. avgusta izročila britanskemu veleposlaniku noto, v kateri je podala svoje upravičene predloge za rešitev problema poljskih vojakov v Veliki Britaniji. Na to noto poljska vlada še ni dobila nikakega odgovora. V poljski uradni izjavi je nadalje rečeno naslednje: * »Medtem pa je britanska vlada poslala poljski vladi svojo noto, ki se nanaša na čisto notranje zadeve Poljske. Politični krogi ne morejo skriti svojega presenečenja tako glede oblike tega dokumenta, kakor tudi glede njegove vsebine.« Zahteve,” ki jih vsebuje britanska nota — je rečeno nadalje v poljski izjavi — kažejo, da hoče Velika Britanija nadzirati volivni zakon, kar pa absolutno ni v soglasju s potsdamskim sporazumom, kakor se tudi ne strinja s pravicami suverene države. Ker je ugotovljeno, da je britanska vlada večkrat bila obveščena o tem, da se bodo to jesen na Poljskem vršile svobodne volitve, je v izjavi rečeno: Sedanja britanska nota pomeni ne samo poizkus, da se pred volitvami uvede kontrola, ampak predstavlja tudi odkrito vmešavanje v popolnoma notranje zadeve naše politike, ter skuša enostransko podpirati gotove politične stranke na Poljskem. 2)-o-pCsC „<£jucUk£ pKavici' IDRIJA Požrtvovalnost idrijskih rudarjev v trimesečnem Titovem tekmovanju V maju, juniju in juliju so idrijski rudarji napravili prostovoljnih dnin v skupni vrednosti 2,011.870 lir. Za delovno ljudstvo v Trstu so darovali eno dnino v vrednosti 218.150 lir. Pri obnovi gorske vasi Vojsko je 430 rudarjev in nameščencev napravilo 10.288 delovnih ur, v skupni vrednosti 415.264 lir. Na zabavni prireditvi v Cerknem, katere čisti dobiček je bil namenjen obnovi, je sodelovala tudi rudarska godba. Dalje so naši rudarji v svojih prostovoljnih delovnih urah popravljali kmetom poljsko orodje. Izvršili ★ ★ Počitniška kolonija »Ivanke Vranjekove« na Dobrni vabi Pred nekaj dnevi je bila v dvorani zdrarvilišča Dobrna dobro uspela mladinska prireditev, ki so jo izvedli pionirji počitniške kolonije »Ivanke Vranjekove«. V nedeljo, 25. avgusta ob 15 pa nameravajo pionirji v dvorani kinematografa »Dom« pokazati uspehe svojega dela. Na sporedu so zborne recitacije, simbolični prizori, pesmi in enodejanka. Prispevke, ki jih bodo dobili s to prireditvijo, je vodstvo počitniške kolonije namenilo za izlet ob zaključku letovanja. Ker so v koloniji večinoma otroci revnih stairšev, vabi uprava vse prijatelje mladine, da se pionirske prireditve v Dobrni udeležijo v čim večjem številu. Zora-Nuša so tudi številna dela pri naša sfcupifl obnovi: pripravljali s'o pesek, delali na cesti v Zali, spravljali seno kmetom, zbirali staro železo, napravili številna okna in vrata za obnovo požganih his. Udarna mladinska delovna enota »Triglav« Okrožno ljudsko gledališče v Celju pred novo sezono Ko je Okrožno ljudsko gledališče v Celju meseca julija zaključilo svojo prvo sezono, celjska igralska družina ni prenehala z delom, ampak je tudi med počitnicami razvila '’elilio ielavnost. 27. julija je nastopila v Dobrni s Fodor-ALbrehtovo »Maturo: v korist tamkajšnje deeje kolonije RKS, 10. avgusta z istim delom v Ormožu, 11. avgusta na obisku mladinskih delovnih brigad v Dornavi in istega dne zvečer v ptujskem gledališču. Na svojih gostovanjih je celjsko gledališče doseglo lepe uspehe. Ostali prosti čas so Sani celjskega gledališča posvetili zgraditvi letnega gledališča v mestnem parku im obnovi celjskega gledališkega poslopja. Ob materialni podpori domačinov so obnovitvena dela toliko napredovala, da bodo meseca novembra po petih letih uprizorili slavnostno gledališko predstavo na obnovljenem odru. Pred nedavnim je gledališka uprava ob sodelovanju režiserjev in igralcev sestavila repertoar za sezono 1946-47 Repertoar obsega 8 slovenskih, 2 srbski, 5 ruskih in sovjetskih, 1 -češko, 1 francosko ter starogrško delo. — Med slovenskimi- deli so v -načrtu: Finžgarjev »Divji lovec«, šketova igra »Miiklo-va Zala«, Jurčič-Golijev »Deseti brat«, Kranjčev »Detektiv Megla«, Cankarjema. farsa »Pohujšanje v dolini šentflor- janski«, Leskovčeva >Dva bregova«, Kreftovi »Celjski grofje« in Hudaleso-va »Zelena vrvica«. Izmed srbskih del bodo pripravili Vojnovičev »Ekvinokcij« in Nušičevo komedijo »Gospa ministrica«, izmed ruskih in sovjetskih del Gogoljevo »ženitev«, škvarkinovo »Tuje dete« ali >Iapit za življenje«, Andrejeva »Dneve našega življenja«, Bulgakova »Novi dom« in Leonova dramo »Vdor«. V prihodnji sezoni bodo v celjskem gledališču predvajali delo češkega pisatelja Wernerja »Na ledeni plošči«,' Mo-lierovega »Namišljenega bolnika* in Sofoklejevo tragedijo »Kralj Edip«. Poleg omenjenih del bodo uprizorili še dve mladinski igri. Gledališka uprava si je pridržala pravico, da sme po lastni raaporedbi pripraviti poleg imenovanih del tudi kakšno novo delo. Pri sestavi novega repertoarja so člani celjskega gledališča upoštevali izkušnje pretekle sezone, vodila pa jih je tudi želja, da bi novi repertoar obsegal klasično, ljudsko in mladinsko dramsko literaturo. S tein repertoarjem stopa Okrožno ljudsko gledališče v Celju v novo sezono s pr&pričanjeni, da bo svojo nalogo dostojno izpolnilo, in z željo, vzbu- Iditi v domačih gledalcih zanimanje in ljubezen do gledališke umetnosti Grob. Nova izdaja knjige »Tri leta borb in zmag Gubčeve brigade« Letos se je v mesecu januarju pojavita na našem knjižnem trgu drobna, a pomembna knjiga z naslovom »Tri leta borb in zmag Gubčeve brigade«. Knjiga je bila v kratkem času razprodana. Zaradi velikega povpraševanja po knjigi je izšla te dni druga, nekoliko popravljena izdaja. Knjiga ima štiri dele. V prvem delu so zbrane reportaže in črtice o borbah Gubčeve brigade od ustanovitve 2. 9. 1942 v gozdu na Tre-beljnem, preko njene prve velike akcije pri Ajdovcu, preko borb na Dobu, v Jelenovem žlebu, na Hrvatsikem, v Rogu, pri Mokronogu, preko borb ob italijanski kapitulaciji do njenega' pohoda v osvobojeno Ljubljano. Reportaže, ki so sestavljene na podlagi pripovedovanja stairih borcev, so živo in prepričljivo pisane, imajo pa tudi dokumentarno vrednost. — Drugi del je kronološki piegled vseh borb in pohodov brigade, tretji del pa kronološki pregled komandnega kadra brigade z vsemi spremembami v treh letih. — Četrti del krouike obsega številne ilustracije — linoreze mladega umetnika Draga Tršarja in več zanimivih fotografij, Linorezi, ki oživljajo in ponazorujejo besedilo reportaž in črtic, kažejo nadarjenost mladega grafika. Med linorezi sta najboljša »Skozi metež« in »Prehod čez reko«, med fotografijami pa je zlasti zanimiva slika, ki prikazuje komandanta Staneta pri Gubcih. Grob junakov v Žužemberku V Žužemberku, kjer so biile v letu 1944 hude borbe z okupatorji in domačimi izdajalci, je padlo precejšnje število naših hrabrih borcev. Trupla je okupator pokopal in jih oropal vseh znakov, samo da ne bi mogli ugotoviti njihove identitete. Po vestnem in skrbnem raziskovanju je bilo ugotovljeno, da leže v skupnem grobu na pokopališču v Žužemberku med 12 žrtvami: Vambergar Ivan (Marko) iz Ljubljane, ki je padel 3. 8. 1944; Pečin Ludvik, ki je padel istega dne; Jamnik Marija (Anka) iz Ljubljane, roj. 29. 2. 1929, padla 3. 8. 1944, in Mušet Drago, rojen 1927, padel 3. 8. 1944. Od drugih še nimajo podatkov. Da bi lahko uredili stalno grobišče teh žrtev, naj se svojci imenovanih obrnejo na tov. Mušpta Valentina — FZSZ Novo mesto, ali na tov. Grčarja Cvetka iz Cvibelj pri Žužemberku;, ki sta ugotovila imena omenjenih borcev. Podružnica »Ljudske pravice« Novo mesto Delo mladinske delovne enote »Triglav« v Radovljici V Radovljici je bila že v juliju ustanovljena mladinska udarniška delovna enota »Triglav«. Sklenila je, da uredi športno igrišče, ki je za Radovljico kot letoviški kraj velikega pomena. Takoj se je lotila dela in v 15 dneh naredila 2946 prostovoljnih ur. V tem času je mladina prevozila 435 m3 zemlje, izravnala 520 m2 zemlje in očistila 9720 m2 terena. Poleg vsakodnevnega dela je pomagala tudi pri merjenju terena, pri dovažanju vode, pri organizacijskem delu in ureditvi barake za orodje. Ob večernih urah so se mladinci udeleževali političnih in študijskih sestankov in fizkulturnih -iger. — V Poljčah so očistili kmetijsko šolo in pripravili prostore za otroško počitniško kolonijo. Da se mladina te delovne enote odpočije od dopoldanskega dela in osveži, ji je uprava MLO dovolila uporabo mestnega kopališča, kjer lahko trenira v plavanju, odbojki, nogometu itd. — Ob otvoritvi planšarske koče na radovljiški planini Jelovici je mladinska delovna enota priredila skupni izlet. T. S- Knjigo sta smotrno sestavila Mirko Vivod in Kamilo Marinc. Knjiga »Tri leta borb in zmag Gubčeve brigade« je zaradi, žive dokumentarionosti o življenju ene izmed najslavnejših brigad partizanske vojske, vredna vse pozornosti. Dobi se v vseh podružnicah »Slovenskega knjižnega zavoda«. H. G. ★ S potujočim kinom po vzhodno primorskem ozemlju Dne 13. avgusta je potujoči kino odšel na svojo prvo turnejo po vzhod-noprimorskem okrožju. Primorsko ljudstvo je že dolgo čakalo tega trenutka. Prva filmska predstava je bila v Idriji. N spaoredu je bil dokumen. film »Julijska krajina« in del češkega dokumen. filma »Resnica zmaguje«. Idrijski delavci in mladina so z pozornostjo sledili zanimivim dogodkom in ob posnetkih Titovega potovanja po Pragi in Varšavi navdušeno vzklikali in ploskali. Na večerno predstavo je prišlo toliko ljudi, da je bil trg do zadnjega kotička napolnjen. Naslednji dan, 14. avgusta, je potujoči kino prispel v Tolmin. Tudi Tolminci so®sprejeli potujoči kino z velikim veseljem in so ob posebno pomembnih prizorih tako glasno ploskali, da so celo preglasili zvočnik. Potujoči kino je potoval dalje in obiskal tudi Sv. Lncijo ob Soči. Mladina je raznesla veselo novico v najbolj oddaljene gorske vasi. Na večer so knietj« in kmetjce trumoma pri- če skupno izračunamo vre opravljenega dela naših rudarjev, znaša 3,655.330 lir, kar pomeni, da je vsa« posamezni rudar in rudarski nameščenec v trimesečnem tekmovanju prispeval za obnovo po 4300 lir. Poleg rudarjev so pa tudi gozdni delavci mnogo doprinesli k letošnji načrtni obnovi ★ TRŽIČ NA GORENJSKEM Zbor volivcev v Tržiču V sredo je na zboru volivcev predsednik MLO poročal o delovanju MLO. Agrarna reforma je bila dokončno izvedena, zemljo so 'dobili tisti, ki jo rej obdelujejo, ostalo pa je prešlo pod »zemljiški sklad«, ki ga upravlja MLO. Izvedena je bila komasacija Tržič- Bistrica, kar je bila davna ' želja v Bistričanov. V bodoče bo priključeno MLO še Čeglše in Ljubljanska cesta s stanovanjsko hišo Peko. Ustanovljen je bila tržnica na dvorišču KLO in s tem odpravljena nehigienska prodaja na cesti, Tržiška industrija potrebuje vedno več delovnih moči, zato se tud1 - - - - - dela. veča število prebivalcev. To pa hude preglavice in skrbi stanovanj" skemu uradu, ki ne more vsem novo-došlim preskrbeti stanovanj. Resno se bo treba lotiti gradnje novih stanovanjskih hiš. V našem mestu je še nekaj ulic, k1 imajo nemška imena. Zato naj vse prebivalstvo predlaga in sodeluje pn izbiri novih imen. V višje ležečih delih mesta včasih zmanjka vode, zato bi bilo potrebno zgraditi močan vodovod. MLO je ustanovil tudi gospodarsko podjetje ML-MA. Pri pogozdovanju okoliških gozdov so sodelovale vse množične organizacije, zlasti šolska mladina; skupno so posadile 50.000 sadik. trenutno je najvažnejša gradnja nove ceste nad Virjem. Tovarišica^ ki vodi socialno skrbstvo, je poročala o m-ejetih prispevkih in dobljenih podporah^ Dejala je, da je večina fonda zbralo delavstvo, ki prostovoljno plačuje 1% od svoje plače za socialni fond. Bivša ubožnica v Tržiču se je preselila v lepo urejen dom onemoglih na Okroglem. Potrebno je preskrbeti še prostor ra otroško zavetišče. Po poročilih referentov se je^ raz- ‘ vila živahna diskusija. Navzoči so predlagali, naj se ustanovi stanovanj-/ stei žad^uga, ki fib T)6rrtagala delavstvu pri gradnji novih stanova n jšktii hiš. Sklenili so, da bodo starčke, ki sedaj bivajo v Okroglem, podpirali še nadalje po svojih močeh. K referatu o socialnem skrbstvu so pripomnili, da je potrebno ustanoviti v Tržiču zobno ambulanto. Najbolj odločno pa so zahtevali, da mora vodstvo kuhinje v bivšem rokodelskem domu takoj prevzeti uprava krajevnega medstrokov-nega sveta. Ob koncu zbora volivcev je bila poslana pozdravna brzojavka tov. Titu s posebno željo, da maršal obišče tudi Tržičane. Druga pozdravna brzojavka je bila poslana tov. Edvardu Kardelj11 na mirovno konferenco v Pariz. Z®- ZABUKOVCA S prostovoljnim delom so si uredili cesto Prevozna cesta od rudnika v '"as Zabukovco je bila popolnoma nesposobna za prevoz. Tukajšnje prebivalstvo je sklenilo, da bo s prostovoljni® delom popravilo to cesto, ki je za bu-kovške posestnike in rudarje zelo važna. Mladina, žene, pionirji in vozniki s& 1. avgusta pričeli s prosto volj n i© delom. V 94 urah so delno uredili cesto, tako da je sedaj uporabna za prevoz. Prav tako so Zabukovca« s skupnim delom zgradili tudi vodovod. Franc Polak hujali na prireditev, da bi videli v filmu Tita in svojo trpečo zemljo. P° predstavi so odhajali na svoje dom0" ve v skupinah in prepevali partizan* ske pesmi. Prihodnji dan je bila kino-predstava v Grgarju. Na predstavo s kar dokazuje udeležba šestnajstih čustev z okrog 180 tekmovalci, ki so Spolnili predpise za udeležbo na “Kovanju za prvenstvo. > je bila odigrana himna, se_je tekma na dolgi progi, na 1500 ®elrov( v svobodnem stilu za moške. ,e*®ovaIo je 15 tekmovalcev v dveh Tepinah. Osem prvoplasiranih so po doseženem času hkrati zmagovalci te tekme. Prvi je Vidovič (»Mladost«, f^reb) 21,07; sledi Marjan Stipetič 'Mladost«, Zagreb) 21,57; tretji Kvinc ''Mladost«, Zagreb) 21,47,5; četrto in 5?to mesto sta dosegla Bala (»Obilic«, Jttrovgrad) in Mislav Stipetič (»Mladosti, Zagreb) s časom 22,04,2; šesti , Je Buhar (»Sloboda«, Sarajeva) 22,16,S; sedmi Mohorič (»Primorac«, Sušak) »->54,1 jn osmi Dular (»Udarnik«, LJubljana) 23,01,4. Vidovič je zmagal 1 dobrini rezultatom. , . Sledila je predtekma na 100 m dol-S' progi prsno za ženske. V finale so Se Plasirale po doseženem času: Kor-pes (»Mladost«, Zagreb) s časom 1,28,8; Bugunovi (»Jug«, Dubrovnik) z 1,55,8; Borkovid 1,58,9; Pekarda (»Mladost«, Zagreb) 1,39,7; Jamnik 1,59,7; Stevko-vič (»Obilic«, Petrovgrad) 1,39,9; Pa-škan (»Mladost«, Zagreb in Mihelčič (»Primorac«, Sušak). Po končanih predtekmah na 100 m prsno za moške, so prišli v finale: Cerer (»Udarnik«, Ljubljana) 1.15.-4; Bijelič (»Crvena zvezda«, Beograd) 1,16,5; Kovačič (»Primorac«, Sušak) 1,17,1; Laškarin (»Mladost«, Zagreb) 1,20,5; Marasovič (»Jadran«, Spat) 1,21,5; Laslo (»Mladost«, Zagreb) 1,21,8: Kranj (»Udarnik«, Karlovac) 1,22,2 m Štigler (»Mladost«, Zagreb) 1,22,5. Po plavalnih tekmah se je začelo pet waterpoolo tekem, ki niso bile končane zaradi neugodnega vremena. Doseženi so bili naslednji rezultati: »Obilič«, (Petrovgrad) — »Partizan« (CDJA); zmagal je »Partizan« z rezultatom 7:1 (4:0); »Jadran« (Split) »Sloboda« (Sarajevo) 14:0 (7:0); J»Jub< (Dubrovnik) — »Udarnik« (Ljubljana) 11:0 (7:0); »Primorac« (Sušak) — »Udarnik« (Karlovac) 7:0 (5:0); »Mladost« (Zagreb) — »Crvena zvezda« (Beograd) 3:1 (2:0). Najzanimivejša tekma je bila med »Mladostjo« in »Crveno zvezdo«, ker sta bila nasprotnika enako močna. Verjetno bi bil rezultat drgačen, če bi bil sodnik strožji. Sinoči so nadaljevali plavalne tekme in waterpoolo. Zmagovalci iz wa-terpoolo tekem v petek, so tekmovali med seboj po točkah prav tako kakor premagani tekmovalci. Državno prvenstvo v lahki atletiki vključno torka 27. avgusta pa do ^”?edeljka 2. septembra t. 1. bo poslo-a v svrho državnega lahkoatletskega j v6Hstva vsak dan od 8 do 12 in od _ uo_19 organizacijska pisarna v »Do-,u sindikatov« (v prejšnji Delavski Gornici), Čopova ul. 1, vhod II., desno, Pritličje. Sindikalni dom je v bližini ?.avi>ega kolodvora. Zunanji tekmovalcih !,,so se za prvenstvo pravočasno prija-v ■' ?ai se po prihodu v Ljubljano ta-1 javijo organizacijski pisarni, kjer v;.»6 Potrebne informacije glede_ preno-Prehrane ter tekmovanja in kjer VlSnejo štartne številke, številnejše Kupine tekmovalcev naj v pisarno po-lelo le svoje vodnike. Glede prvenstva 0rno dajali podrobna pojasnila samo v Cenjeni pisarni. ga torka dalje bo v organizacijski pi-,Tui predprodaja vstopnic. Cena vstop-za posamezni tekmovalni dan je rf mladino in vojake po 5 din, za odra-Pa po 10 din. Iz propagandnih na- menov bomo flanom sindikalnih podružnic nudili le v predprodaji na podlagi članskih izkaznic cenejše vstopnice po 5 din. Večje sindikalne podružnice naj za svoje olane, ki se zanimajo za lahkoatletska tekmovanja, organizirajo skupni nakup propagandnih vstopnic. Člani ffekulturnih društev imajo zaradi udeležbe na državnem prvenstvu v lahki atletiki popust na železnici, če potujejo v skupini najmanj po štirje, in sicer na podlagi članskih legitimacij ter predpisanih voznih objav, za katere je bil predpisan obrazec dostavljen vsem železniškim upravam. Popust je na dolžino do 50 km 25%, na več pa 50%. Pred potovanjem ie treba izpolniti dve objavi. Ena objava ostane na odhodni postaji, drugo pa obdrži vodja skupine. Glede izdajanja voznih objav za fiz-kul-turnike je treba upoštevati predpisane obrazce in določna navodila FISAJA! Strokovni odbor za lahko atletiko pri FZS ^ kolo nogometnega prvenstva »Slovenske lige« »Danes se prične prvenstveno tekmovanje v »Slovenski ligi«. V Ljubljani bosta dve tekmi na igrišču »Svobode«. r Ob 14. uri popoldne FD »Olimp«, e*ie : FD »Borec«, Ljubljana. rijOb 15.45 popoldne FD »Maribor« : u »Svoboda«, Ljubljana, v T Prvi tekmi se bosta pomerili dve ■ „ \eni enajstorici. Moštvo »Olimpa« gi doseglo v tekmovanju za slovenja prvaka pomembne uspehe in je delovalo v ožjem tekmovanju. V . v°jih vrstah ima odlične in znane f>ralCe, kot Čater, Čoh itd. drugi tekmi se pomerita FD ^aribor« in FD »Svoboda«. Ta tekma 0 gotovo na izredni športni višini. Žato vsi ljubitelji nogometa danes J!.a igrišče »Svobode« na Tyrševi cesti. VPozarjamo na pričetek tekem, ki je ?6vob 14. uri, zaradi i>ovratka gostu-•I°čiU moštev. — FD »Borec«. . Boksarska reprezentanca ** Prage pride v Jugoslavijo V nedeljo 25. t. m. pride na gosto-v®uje v Zagreb boksarska reprezentan-^ Prage. Nastopila bo »roti fizkultur-®emu društvu »Lokomotiva« 28. t. m. 0 bo prvo srečanje med reprezemtanca-ma Prage in Zagreba po vojni. , po matchu v Zagrebu bo praška °ksarska reprezentanca nastopila proti ^"jslnima reprezentancama Beograda in Balkanski šampijonat V plavanju in waterpoolu Beograd, 25. avgusta. V času od 28. do 30. avgusta bo v balkanski šampijonat v plava-tjiu in waterpolu. Šampijonata se bo-Udeležili tudi bolgarski, romunski o" ^banski tekmovalci, ki bodo prišli !j 26. t. m. v Beograd, odkoder bo-skupno z našimi tekmovalci nada-■*evali pot v Split. lvW urednik Ivan Bratko. Ljubljana. Gla ^°pitarjeva 6. Naslov uredništva, uprave ^tiskarne »Ljudske pravice«: Ljubljana. Kopitarjeva 6. - Telefon 23-61—23-65 St ček računa 16.690 štev za naročnino »Ljudske pravice« 30-30. Miklošičeva cesta 5. OBVESTILA Prvi nabori v Jugoslovansko armado Mestni ljudski odbor za okrožno mesto Ljubljana Stev. 946/46 Dne 10. avgusta 1946 POZIV Na podlagi 21. člena, točke b, zakona o vojaški obveznosti državljanov FLRJ bo vršila redna naborna komisija vojaškega okrožja Ljubljana I. nabor vojaških obveznikov s področja okrožnega mesta Ljubljane v Mestnem domu v Ljubljani, Krekov trg. Na nabor se pozivajo moški državljani FLRJ, rojeni leta 1920, 1921, 1922, 1923, 1924, 1925, 1926 in 1927, ki stalno bivajo na področju okrožnega mesta Ljubljane, in sicer: 1. vsi vojaški obvezniki zgoraj navedenih letnikov, ki do sedaj še niso služili v nobeni vojski; 2. vsi vojaški obvezniki zgoraj navedenih letnikov, ki so bili od katere koli komisije za stalno nesposobne ali začasno nesposobne spoznani, razen vojnih invalidov J. A. z 20% ali večjo nesposobnostjo. Vojaški obvezniki zgoraj navedenih letnikov, ki so obvezani k vojaški službi po točki 1. in 2., .se morajo osebno javiti pri vojaški naborni komisiji, in sicer iz mestnih četrti: šiška: v ponedeljek, dne 2. 9. 1946 ob 7. uri zjutraj z začetnimi črkami rodbinskega imena od A—C; v torek, 3. 9. 1946 od C—J; v sredo, 4. 9. 1946 od K—O; v četrtek, 5. 9. 1946 od P—Š; v petek 6. 9. 1946 od T—Z. Št. Vid: V soboto, 7. 9. 1946 od A—M; v ponedeljek, 9. 9. 1946 od N—Z. Ježica: v torek, 10. 9. 1946 od A—2. Bežigrad: v sredo, 11. 9. 1946 od A—M: v četrtek, 12. 9. 1946 od N—Z. Polje: v soboto, 14. 9. 1946 od A—P; v ponedeljek, 16. 9. 1946 od R—Z. Moste: v torek, 17. 9. 1946 od A—J; v sredo, 18. 9. 1946 odK—P; v četrtek. 19. 9. 1946 od R—Z. Rakovnik: v soboto, 21. 9. 1946 od A—K; v ponedeljek, 23. 9. 1946 od L—Š; v torek, 24. 9. 1946 od T—Ž. Tabor: v sredo, 25. 9. 1946 od A—D; v četrtek, 26. 9. 1946 od E—J; v petek, 27. 9. 1946 od K—L; v soboto, 28. 9. 1946 od M—O; v ponedeljek, 30. 9. 1946 od P—R; v torek, 1. 10. 1946 od S—T; v sredo, 2. 10. 1946 od U—2. Vič: v petek, 4. 10. 1946 od A—K: v soboto, 5. 10. 1946 od L—S; v ponedeljek, 7. 10. 1946 od T—2. Center: v torek, 8. 10. 1946 od A—H; v sredo, 9. 10. 1946 od I—L; v četrtek, 10. 10. 1946 od M—R; v petek, 11. 10. 1946 od S-Ž. Vsi obvezniki zgoraj navedenih letnikov, ki so že služili v katerikoli vojski, pa po zakonu o vojaški obveznosti državljanov FLRJ niso doslužili obveznega roka iij se čutijo nesposobne za vojaško službo, naj se javijo zgoraj navedeni komisiji na Krekovem trgu, in sicer iz mestne četrti: šiška: v petek, 6. 9. 1946 ob 7. uri; Št. Vid: v ponedeljek, 9. 9.1946 ob 7. uri; Ježica: v torek, 10. 9. 1946 ob 7. uri; Bežigrad: v petek, 13. 9. 1946 ob 7. uri; Polje: v ponedeljek, 16. 9. 1946 ob 7. uri. Moste: v petek, 20. 9 .1946 ob 7. uri. Tabor: v četrtek, 3. 10. 1946 ob 7. uri. Rakovnik: v torek, 24. 9. 1946 ob 7. uri. Vič: v ponedeljek, 7. 10. 1946 ob 7. uri. Center: v soboto, 12. 10. 1946 ob 7. uri. Na podlagi 13. člena zakona o vojaški obveznosti državljanov FLRJ se smejo prostovoljci, ki žele vstopiti v oborožene sile FLRJ in so dovršili 17. leto starosti, javiti omenjeni naborni komisiji na Krekovem trgu ob delavnikih od 2. septembra do 11. oktobra 1946 ob 7. uri. Prostovoljci, ki še niso dovršili 18? leta starosti, morajo prinesti s seboj pismen pristanek roditeljev odnosno varuhov. Vsak obveznik mora prinesti s seboj svojo osebno izkaznico in poziv, v kolikor je istega prejel. Po predpisih vojaškega kazenskega zakona bodo kaznovani tisti, ki se ne odzovejo pozivu. Prav tako bodo kaznovani po istih predpisih odgovorni družinski poglavarji, upravniki, upravitelji, delegati, lastniki, šefi privatnih ustanov ali podjetij, ki ne bodo obvestili vojno teritorialnih organov, da pri njih žive ali so zaposleni obvezniki, ki se niso odzvali temu pozivu. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Mestni ljudski odbor za okrožno mesto Ljubljana. Teniško prvenstvo Zagreba Na teniškem igrišču »Slavijet v Za grebu se je pričelo teniško prvenstvo Zagreba. V prvenstvu sodeluje 100 igralcev. Pol-finalne igre so se končale s sledečimi rezultati’ Lenski : Uzorimac 5:7, 6:2, 6:2, Petrovič : Kotanarovič 6:1, 6:4. Predavanja o »ZREN-u« po rajonih Beograda Te dni so bila v mestnem središču ZREN-a po raznih 'rajonih Beograda, predavanja. Ta predavanja so imela za cilj, da se spoznajo široke ljudske množice z velikim pomenom in tehniko tekmovanj za fizkulturno značko ter jim pokažejo, da so ta tekmovanja osnova za nadaljnji razvoj našega fiz-kulturnega življenja. Na teli predavanjih so predočili ljudskim množicam cilj tekmovanja, ki naj bo vsestranska fizkulturna vzgoja najširših množic mladine in delovnega ljudstva ter da bi se s tem ustvarili kadri, ki bodo budni čuvarji naše mlade republike in pridobitev narodno-osvobo-dilne borbe. FD Svoboda: Za prvenstveno tekmo proti FD Mariboru pozivamo sledeče igralce, ki naj bodo ob 15. uri popoldne v nedeljo 25. t. in. v naši garderobi: dr. Lindtner, Rupar, Lah, Pupo, Perharič, Smole, Bajc, Kržan, Grintal, Acko, Potočnik, Mar-tančič. Mravlje, Pišek, Repanšek, Volavšek. Dvigne se suspenz proti Ruparju Slavku. Mednarodni šahovski turnir med Sovjetsko zvezo in ZDA Moskva, 23. avgusta. (Tanjug), Komite za fizkulturo in šport So-r vjetske zveze je prejel brzojavko iz New Yorka, ki poroča dokončno sestavo ameriške ekipe, katera se bo udeležila mednarodnega šahovskega turnirja med Sovjetsko zvezo in ZDA. Sovjetski igralci bodo igrali po naslednjem vrstnem redu z Američani: Botvinik — Reshevski, Keres — Fine, Smislov — Denker, Borislavski — Ho* rovich, Kotovski — Casdan, Flor — Steiner, Rogoz — Picus, Bondarevski — Kevich, Lilienfhal — Dicke ;.n Bronstein — Oilverstud. Prvo kolo se bo pričelo 9. septembra v Moskvi, drugo kolo 11. septembra. 10. in 12. septembra sta ]ia rezervirana za nedokončane igre. OBJAVA V smislu čl. 39 Zveznega zakona o ljudskih odborih skllcuge Okrajni Izvršni odbor za okraj Ljubljana okolica III. zasedanje okrajne ljudske skupščine. Zasedanje bo dne 30. avgusta t. 1. v Mladinskem domu (bivša Frančiškanska dvorana), Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 z začetkom točno ob 8. uri zjutraj. Dnevni red jo sledeč: 1. Otvoritev III. zasedanja okrajne skupščine. 2. Izvolitev verifikacijske komisije. 3. Poročilo verifikacijske komisije. 4. Izvolitev delovnega predsedstva. 5. Izvolitev dveh zapisnikarjev in ove-rovateljev zapisnika. • 6. Zaprisega. 7. Delovni predsednik predloži dnevni red. 8. Referat okrajnega poslanca. 9. Diskusija o tem referatu. 10. Citanje zapisnika in sklepi zadnje skupščine. 11. Poročilo Izvršnega odbora. a) poročilo predsednika (soc. skrbstvo, zdravstvo, prosveta, KUNI), h) poročilo gospodarskega jporočeval-ca, • e) poročilo finančnega poročevalca — sprejetje proračuna. 12- Referat podpredsednika. 13. Diskusija in sklepi- Opoldanski odmor od pol 14. do pol 16. ure. 14. Dopolnilne volitve okrajnega Izvršnega odbora. 15. Volitve disciplinskega 6odišča. 16. Poročilo predsednika sodišča in diskusija. 17. Razrešitev in dopolnilne volitve članov sodišča in sodnikov prisednikov. 18. Zaključni pregled 6klepov In predlogi nadrejenim organom oblasti. 19. Slučajnosti — zaključna beseda. Udeležba na skupščini je za vse delegate obvezna. Vsak naj prinese s seboj poverilnico. Ako bi se zasedanje zavleklo in bi tov. delegati eventualno zamudili večerni vlak, je preskrbljeno za prevoz s kamioni. Preskrbljeno je tudi za opoldansko kosilo. , TEKMOVANJE HARMONIKARJEV IN KMEČKIH GODB Veseli ljudje žive v naši lepi domovini njihov jezik jo pesem in njihova pesem vje vriskanje, je dejal že naš veliki genij Tretji zntncni mladinskih delovnih bvigud, bodo v začet hit septembra odšle na progo terčko-Banoviči, pripada častna naloga: dokončno zgruditi »Mladinsko progo«. Cankar. In res, polnosti lepote, ki je razprostrta širom naše lepe domovine, s svojimi belimi vasicami, potresenimi po zelenih gričih in posejanimi pod skalnate gore, dajo pesem, glas harmonik in kmečkih godb najlepšo ilustracijo. Težko si zamislimo lepo vasico z belimi cestami, z lepimi hišicami v preprostosti lepote, kjer vise dolgi zeleni slapovi, posuti z živo rdečimi nageljl, rožmarinom In roženkravtov, da ne bi v nedeljo popoldan slišali vsaj harmonike, če že ne harmonike in klarineta z basom, ki daje takt melodiji, da naše Gorenjce podplati zasrbe in se v plesu zavjrte. ' Nek posebep nadih daje harmonika' iif take godbe vsaj slovenski folklori, ra’<> si je jeseniški okraj za svoje kulturno-pro-svetno tekmovanje izbral tudi tekmovanje harmonikarjev in kmečkih godb ki bo 25. avgusta 1946 leta v Kranjski gori. — Pripravljalni odbor slavnostnih igw na Jesenicah, Krvodajalci V dneh 26. (ponedeljek izjemoma}, 27., 28. in 29. (torek, sreda in četrtek) t. m. ob 7.30 uri zjutraj naj se javijo v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani (Klinične bolnice — vhod za Ljubljanico) zaradi pregleda — odvzema krvi tile krvodajalci: Krvne skupine 0: Zrimšek Stojanov, Staničeva 21; Mlakar Jožica, Poljanski nasip 40; Sešek Franc, Šmartno pod Šmarno goro 43; Tuma Anka, Šk,ofja 9; Umek Ivan, Postojnska 74; Tepina Edvard, Draga 43; Grmič Antonija, Vrhovci 34; Laznik Ivan, Jegličeva 10; Novak Stana, Polje 41; Va-bra Jože, Cesta v Rožno dolino 20; Mavco Sonja, Mariborska 107; Čarman Adolf, Vel. čolnarska 11; Rejc Frančiška, Krlževniška 2; Dragar Eli, Florjanska 19; inž. Pogačnik Ljubo, Medvedova 17; 'Repič Ivanka, Sv. Petra 58; Plešnar Tončka, Ljubljanska 55; Selak Jožef, Bežigrad 3; Černič Niko, Einspilerjeva 27; Bergant Joško, Trnovski pristan 26; Pokorn Vojteh, Predovičeva 9; Kotnik Ana, Poljanski nasip 48; Mahne Franja, Galjevica 210; Eršte Milka, Mestni trg 11; Gorenc Cvetka, Rimska c. 11; Heuf-fel Marjeta, Pokopališka 8; Jereb Vilma, Zidovska 6; Janežič Franc, Malgajeva 2; Jerič Neža, Stari trg 32; Kosirnik Vera, Celovška 128; Mendušič Marija. Trnovski pristan 4; Novak Mira, Vo.dovodna 39; Ne* čimer Marija, Žabjek 3; Perič Mihaela, Ižanska 39; Pregelj Nerina, Zaloška 29; Rožmane Martin, Aškerčeva 17; Šeme Anka, Rimska cesta 23; Seden Adolf, Černetova 19; Šimenc Anica, Friškovee 3a; Štefančič Marija, Povšetova 78; Tomič Rozalija, Kolezijska 19; Vogl Hilda, Celovška c. 280; Zorc Olga, Miklošičeva 7 in ostali krvodajalci skupine 0, ki 60 dali kri pred enim ali več meseci in jo žele zopet dati. Krvodajalci krvi skupine B: Plevnik Ivana, Spodnji Kašelj 8; Pokovee Majda, Dolenjska 56; Oražen Anton, Bohoričeva 26; Žagar Marija, Poljanska c. 54; Špan Nežica, Predjamska 53. Krvodajalci krvne skupino AB: Cihlar Antonija, Tyrševa 69; Pogačnik Franjo, Jesenkova 7; Zidar Neva, Dolenjska 23; Kranjc Franjo, Jurčičev trg 1; ‘ZuliS Danica, Šmartinska 21; Naglost Kristina, Krii ževniška 6; Kokalj Mara, Nunska 3; Hribar Ana, Jenkova’ 8; Dobrila Petja, Ilirska 28; Tomšič Marija, Sv. Petra 52; Selan praga, Poljanska 45; Toni Vera, šušteršičeva št. 15. V sredo ali četrtek naj se javijo še krvodajalci krvne skupine 0* Zomer Lidija, Središka 2; Ferjančič Ivanka, Koroška 4; Kropar Vida, Milčinskega 20; Bregar Ludvik, Vodnikova 175; Vagaja Elza. Krvodajalce krvne skupine A bomo pozvali brž ko se bo pokazala potreba. V teh dneh naj se javijo tudi krvodajalci, ki žele prvič dati kri. Krvodajalce s podeželja obveščamo, da je brezplačna vožnja po železnici odpravljena,, zato naj se ti krvodajalci, če imajo kakšeM zasebni opravek v Ljubljani, ist<$-časno zglase v zavodu zaradi pregleda in eventuelnega takojšnjega odvzema krvi. Tiste krvodajalce, ki iz kakršnih koli vzrokov ne morejo več dati kri, naprošamo, da to sporoče zavodu ustmeno ali pismeno. Opozarjamo vse krvodajalce, da na dan pregleda — odvzema ne zajtrkujejo nič »mastnega. ■ ■ - Nujno naj se Oglase čimprej v zavodu dopoldne do 13. ure tile krvodajalci: Močnik Marija, Aleševčeva 26; Skalja Marica, Kosovska 3; inž. Oblak Franjo, Sv. Petra cesta 41, in Novak Ivan, Rožna dolina cesta XI-28. DNEVNE VTISTl Vojni Invalidi osvobodilne in prve svetovne vojne vabijo na veliko veselico, ki ■jo prirode v soboto^ dn'3 31. avgusta t. 1-v dvorani na Taboru s pestrim sporedom in prosto zabavo. Začetek ob 17. uri. Ker je to prva prireditev te vrste po osvobbditvi in ker j£ čisti dobiček namenjen prvenstveno vdovam in sirotam padlih partizanov t%r onemoglim vojnim vdovam iz prve svetovne vojne, vabimo občinstvo, da se te prireditve v polnem številu ugeleži. Letalska proga Ljubljana — Beograd zopet otvorjena. V četrtek, 29. 8. prične zopet redni letalski promet med Ljubljano In Zagrebom. Avijon bo vozil vsak četrtek s prihodom ob 9. uri dopoldne na letališče v Polju in odhodom ob H- uri proti Beogradu. Avtobus,na letafišče odpelje ob 9-30 izpred Putnik.a. Putnik rezervira in prodaja vozovnice. Patronat za otroški dom na Galjevlcl priredi ob vsakem vr»anenu dne 1. septembra ob 16. uri na vrtu in v prostorih šole na Prulah zabavno prireditev. Za jed in pijačo preskrbljeno. II. redno zasedanje okrajne ljudsko skupščino v Trbovljah bo v nedeljo, dne 1. septembra J946, in ne v četrtek, 29. 8« t. 1. kot je bilo prvotno objavljeno. RADIO 55S m — m m — 4S m DNEVNI SPORfeD ZA NEDELJO 25. VIII. 8 Prenos »Parade dela* iz Ajdovščina — 12.30 Nastop ženskega pevskega zbora uči-teljiškega pedagoškega tečaja iz Črnuč. Vodi prof. Slavko Mihelčič — 13.15 Napoved časa, vesti in objave — 13.30 Fantazije in napevi iz znanih oper (plošče) — 14.15 Napoved časa In poročila — 14.30—15 Narodno in lahko glasbo izvaja tamburaški orkester prostovoljne gasilske čete Ljubljana — Barje — 18 Oddaja za naše podeželje: 1. Inž. Dolfe Cizej: Pred licenciranjem. 2. Vet. Ante Stefančič: Veterinarski študij. 3. Katarina Špurova: Obisk na kmetijskem raziskovalnem zavodu. 4. Rožnodolski: O racah in goseh. 5. Inž. Vik- tor Repanšek: Bukov žir — dobro hranilo in krmilo — 20 Napoved časa in poročila — 20.10 Pester reproduciran spored na ploščah — 21 Reportaža o procesu — 21.30 Instrumentalni in vokalni soli na ploščah — 22 Napoved časa, vesti, objave in pregled Naročnino za ..Ljudsko pravico" plačate lahko v podružnici na Miklošičevi cesti ali pri upravi Kopitarjeva 6, priti. sporeda — 22.15 Na harmoniko igra Konrad Šarlah — 22.30—23 Umetne in partizanske pesmj poje Sloven. sind. kvintet, DNEVNI SPORED ZA PONED. Ž6. VIII. 6 Vojaške godbe igrajo budnice (plošče) — 6.15 Napoved časa, vesti in pregled sporeda — 6.30 Križem po slovanskih deželah (narodna In partizanska glasba (plošče) — 7 Prenos razprave proti voj. zločincem In narodnim izdajalcem Rupniku in ostalim — 13 Porrino: Sardinija — simf. pesnitev (plošče) — 13.15 Napoved časa, vesti in objava — 13.30 Vedro glasbo izvaja trio RL, vmes ob 13.45 Reportaža iz fizkulturo — 14.15—14.30 Napoved časa in poročila — 19 Mladinska poročila — 19.15 Glasbene sliko na ploščah — 19.30 Oddaja trg. ministrstva: K turističnemu tednu marib. okrožja. Razgovor tov. Adamiča in Gnidovca — 19.45 Nekaj skladb za violino na ploščah — 20 Napoved časa in poročila — 21.10 Čajkovski j: Koncert za klavir in orkester v B-molu (plošče) — 20-40 Uiietno in partizanske poje Vokalni kvintet RL — 21 Reportaža o procesu — 21.30 Slovanska folklorna in vesela glasba s ploSč — 22 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda —. 22.15—23 U tlel Cia ud* Debikssy-a (plošč«). POROČILI SO SE V LJUBLJANI od 17. do 23. avgusta 194S: Tavčar Albin in Hafner Marija, oba iz Ljubljane; Lipiča: Pavel in Kastelic Marija, oba iz Ljubljane; Bratanič Leopold i7 Maribora in Neubauer Edita iz Ljubljane; Podbršček Milan in Ham Marija, oba iz Ljubljane; Ribnikar Frane in Smerkolj Silva, oba iz Ljubljane; Reščič Abel in Kure Elizabeta, oba iz Ljubljane; Gogala Franc iz Zagreba in Lončar Adela iz Ljubljane; Eber Brunislav in Otorepec Mirija-na, oba iz Ljubljane; Pavletič Karol in ilarkun Sveta, oba iz Ljubljane; Bučar Janez in Vrečar Ana, oba iz Ljubljane; Gosar Franc in Pribošič Marija, oba iz Ljubljane; Filač Vilko iz Ljubljane in Močnik Melita iz škofje Loke; Sitar Stanislav iz Toplic in 2ntfkr Janja iz Ljubljane; Kovačič Anton iz Godoviča in Lipej Marija iz Ljubljane; Sušteršič-Cepirlo Valter in Jeza Angela, oba iz Ljubljane; inž. Šegula Rudolf iz Celja In Klopčič Karolina iz Ljubljane; Cerkvenik Rudolf in De Cecco Karolina, oba iz Ljubljane; Benet Hubert in Vertin Marija, oba iz Ljubljane; Slcmenšek Henrik in Bergant Frančiška, oba iz Ljubljane; Pipan Anton in Kušar Marija, oba iz Ljubljane; Gregorin Branko iz Št. lija v Slov. goricah ,in Dolenc Marija iz Jjjubljane; Trpin Maksimiljan in Dolinar Mihaela, oba iz Ljubljane; Peternel Mihael in Bašelj Marija, oba iz Ljubljane; Luzar Franc In Valentinčič Štefi, oba iz Ljubljane; Kupec Janez in Lapornik Ivana, oba iz Ljubljane; Cvelbar Frančišek in Mayer Vlasta, oba iz Št. Jerneja; Urbanič Feliks in Jančič Ana, oba iz Ljubljane; Srebernjak Fran in Jelnikar Marija, oba iz Ljubljane; Paternoster Maks in Peruzzi Milka, oba iz Trsta; Štubelj Milan in Juh Marija, oba iz Ljubljano; Mrevlje Frančišek in Dimic Sava, oba iz Ljubljane; Zajc Franc in Orel Marija, oba iz Ljubljane; Modic Bojan iz Ljubljane in Potnik Ivana z Golnika in inž. Penev Po-nju in Kogovšek Jožefa, oba iz Ljubljane, UMRLI SO V LJUBLJANI od 17. do 23. avgusta 194(: Šturz Rudolf, uradnik drž. žel., 64 let; Perovinšek Anton, sin posestnika, 8 let; Vulc Janez, sin cestarja, 1 leto; Mikec Ivan, šin dninarja, 'It leta; Trtnik Frančiška, žena posestnika, 60 let; Šipelj Marjan, 6in sprevodnika cestne železnice, 1 dan; Mlinar Ivan, uradnik Okrožnega urada, 77 let; Pezdir Andrej, delavec, 72 let; Novak Jože, borec, 24 let; Majnik Adolf, železničar, 36 let; Martinšek Lado, sin služitelja, 13 leti Hering Frane, brivec, 56 let; Vrišar Tatjana. hči delavke, 1 leto; Prinčič Marija, gospodinja, 83 let; Mikič Bojko, ml. vodnik, 22 let; Vujičič Milan, borec, 23 let; Kef-^ euU Jakov, 20 let. ŠOLSTVO Pričetek šolskega leta 1946-47 v industrijski kovinarski šoli Maribor-Tezno Prijave za sprejem novih učencev v Industrijsko . kovinarsko šolo, Maribor — Tezno sprejema pisarna v šoli od 21. do 30. 8. 1946 od 8—12 ure. Predpogoj za vpis so dovršeni štirje razredi srednje šole z dovršnim izpitom (malo maturo). Šola je po učnem programu enakovredna višji industrijski šoli na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Pouk traja tri leta, je celodneven in obsega teoretični in praktični pouk v šolskih predavalnicah in delavnicah. Dovršen tretji letnik daje učencem usposobljenost za samostojno opravljanje določene stroke v industriji. Po izvršenih osnovnih postopkih se razdelijo u6ejici po sposobnosti in individualnem zanimanju v sledeče stroke: strojno ključavničarsko orodjarsko, strugarsko, rezkarsko, brusilsko, kovaško in avtomehansko. Za one absolvente tretjega letnika Industrijske kovinarske šole, ki se bodo v svoj-enn' poklicu po ugotovljeni praksi posebno izkazali in jih bodo priporočila podjetja odnosno njih sindikalne organizacije, bo o;nogočen vpis v višje letnike (IV. in V.) Drž. tehn. srednje šole v Ljubljani, ki *bo imela značaj obratovodske šole. Prijavi za vpis na Industrijsko kovinarsko šolo je treba priložiti: 1. Kratek, stvaren in resničen življenjepis brez olepšav, ki mora vsebovati vso šolsko izobrazbo, ev. prekinitev študija in vzroke prekinitve, stroko, ki se ji name rava posvetiti, morebitno doslej izvršeno prakso, zadržanje med okupacijo in udejstvovanje od osvoboditve do danes, kar vse mora biti - podprto s prilogami (spričevala), če so pridobljena med okupacijo, morajo biti nostrificirana); 2. rojstni list; t 3. spričevalo o nižjem tečajnem izpitu (gimnazija) ali završnem izpitu (meščanska šola); 4. izkaz o državljanstvu, ki naj izkazuje, da nad prosilcem odnosno njegovo družino ni bila izrečena kazen izgube dr* žavljanskih pravic; 5. karakteristiko pol. oblasti o zadržanju v dobi okupacije; 6. karakteristiko pol. oblasti o udejstvovanju od osvoboditve do sedaj; 7. karakteristiko LMS v preteklem šolskem letu, če prihaja dijak neposredno iz srednje šole. Vpisovanje učencev, ki so zadovoljili sprejemnim pogojem, bo dne 2. in 3. 9. 1946 od 8—12 ure na Industrijski kovinarski šoli, Maribor—Tezno. Vpisovanje v višje letnike bo dne 4. 9. 1946 od 8—12 ure. Popravni izpiti bodo dne 9. in 10. septembra t. 1. Redni pouk se začne dne 16. 9. t. 1. Danes 25. avg. je minulo 5 let odkar je bil ustreljen v Mariboru eden prvih partizanov na Pohorju Grubelnik Edmund iz Ribnice na Pohorju, izdan po domačih podrepnikih. Za njim žalujejo: oče Luka, sestra Antonija in ostalo sorodstvo ABSOLVENTOM ŠOLSKEGA LOGARSKEGA TEČAJA NA DRŽAVNI GOZDARSKI ŠOLI V LJUBLJANI Imenovani tov. absolventi šolskega logarskega tečaja na državni gozdarski šoli v Ljubljani naj se javijo dne 1. septembra 1946 ob 8. uri dopoldne'na navedenih gozdnih upravah zaradi nastopa sedemmesečnega praktičnega logarskega tečaja: na upravo Bled tov. Stanta Mirko — na upravo Celje tov. Troha Janko, Videnič Ivan in Kurbos Mirko — na upravo Brežice tov. Itupnik Tone — na upravo Bohinjska Bistrica tov. Tolar Pavel — na upravo Crna tov. Plesec Jože — na upravo Kočevje tov. Tkavc Tone in Mezner Alojz — na upravo Konjice tov. Pirnat Stane, Kumer Jože, Jurač Ivan in Gerl Stanko — na upravo Kranj tov. Leben Franc —na upravo Ljubljana tov. Fišer Mirko — na upravo Maribor tov. Špende Franc — 'na upravo Murska Sobota tov. Špilak Franc in Fioko Ven-del — na upravo Nazarje tov. Bezovšek Franc in Presečnik Anton — na upravo Podvelka tov. Kropušek Anton, Skončnik Milan in Stonič Milan — na upravo Ribnica na Dol tov. Skof Ivan in Kušlan Jože — na upravo Rogaška Slatina tov. Kampuš Anton — na upravo Slovenjgradec tov? Založnik Ivan. ŠTIPENDIJE ZA VETERINARJE Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS razpisuje za abituriente in abiturient-ke gimnazij 30 štipendij za študij Veterinarstva. Višino štipendij bo določilo ministrstvo glede na iniovno stanje prosilcev, in bo znašala 800 do 1200 din in&sečno. Štipendisti bodo študirali veterinarstvo na , veterinarski fakulteti univerze v Zagrebu. Prošnje za štipendije naj abiturienti naslovijo na ministrstvo za kmetijstvb in gozdarstvo — veterinarski oddelek* Prošnjo morajo prosilci kolekovati s koleki 10 in 30 din ter jim priložiti tele psriloge v originalu ali overjenem prepisu: 1. rojstni list, 2. karakteristiko OK LO, 3. kratek življenjepis (od leta 1941 do danes), 4. potrdilo o imovnem stanju prosilca oz. roditeljev in 5. spričevalo o izpitu zrelosti. Na državni nižji gfennaziji Senovo bodo sprejemni izpiti za I. razred dne 6. sept. t. 1., popravni izpiti pa dne 3. septembra t. 1. Prošnje za sprejemni izpit je vložiti pri ravnateljstvu najkasneje do 4. sept., prijave za popravni izpit pa do 1. sept. t. 1. Vpisovanja v posamezne razrede bodo dne 7. septembra od 8.—12. ure. Ostala pojasnila daje ravnateljstvo. Vpisovanje na Drž. gospodarski šoli za vajence trgovinskih podjetij v Ljubljani bo 2., 3. in 4. septembra ob 14. popoldne v šolskih prostorih Gregorčičeva ulica 27, Trgovski dom. Novinci prineso k vpisu: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. učno pogodbo, 4. zdravniško spričevalo, lanski učenci(ke) pa spričevalo 1944-45. Opozarjamo vse vajence(ke) in gospodarje (državna, zadružna in privatna trgovinska podjetja), da je za vajence obisk strokovne šole obvezen. — Popravni in razredni izpiti bodo 26. in 27. avgusta ob 14. uri, zaključni pa 28., 29. in 30. avgusta. — Trgovski va-jenci(ke), ki so v letu 1942, 1943 in 1944 končali učno dobo, so po nalogu ministrstva za trgovino in preskrbo dolžni obiskovati 4 tedenski tečaj in jih opozarjamo, da bodo v teh letih izdana spričevala zamenjana z novimi. Tečaj se je že začel. Pojasnila in prijave: Ravnateljstvo Gospodarske šole za vajence trgovinskih podjetij v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 27. Ravnateljstvo Drž. šole za žensko doma. čo obrt v Ljubljani, Lingarjeva ulica 4-II javlja, da bo vpisovanje v prvi letnik: oddelka za čipkanje (klekljano čipko), oddelka * za vezenje in oddelka za volnene izdelke dne 2., 3. in 4. septembra od 8. do 12. ure v sobi št. 2, II. nadstropje. — Pogoj za sprejem na imenovano šolo je dovršena osnovna šola, potrebno pa je osnovno znanje ene izmed vrst ženske domače obrti (čipkarstvo, vezenje). — Pouk na Soli za žensko domačo obrt traja 3 leta. Predmeti so sledeči: slovenščina, ruščina, obrtno računstvo in kalkulacija, knjigovodstvo, zemljepis, zgodovina, tvarinoslovje, dekorativno risanje, krojno risanje, nauk o nošah higiena, delovni pouk. — Namen te šole je vzgoja učenk za dela domače obrti, za pospeševanje in širjenje domače obrti med našim narodom ter vzgoja kadra Tržne cene v Ljubljani dne 24. avgusta 1946 Perutnina: piščanec din 50—60, petelin din 125—160, raca din 80—100. Mleko in mlečni izdelki: sir kaškaval din 90, sirček din 20—30, sir trapist la 78.50—96, sir trapist Ila din 68—80. Jajca: jajce din 2.20—4. Sadje: jabolka I. vrste din 4.50, jabolka ,11. vrste din 3, jabolka III, vrste din 2, hruške I. vrste din 9—10, hruške II. vrste din 6—8, hruške LEI. vrste din 3—4, limona din 5—8, češplje din 5—7, češplje suhe din 28—40, breskve domače din 8—10,. breskve inozemske din 14, grozdje din 12—16, ringio din 6. Zelenjava in gobe: solata »jserica din 6—8, solata endivija din 8—10, zelje zgodnje din 6—8, zelje rdeče din 4—6, zelje kislo din 15, ohrovt din 4—6, karfijola din 8—10, kolerabiče din 4—5, kolerabe din 3—4, špi nača din 8, paradižnik din 3-^-5, kumare din 2, kumare za vkisavanje din 14—16-bučke din 2—3, grah luščen din 20, fižol v stročju domač din 4—6, fižol luščen din 8—10, čebula din 4—6, por din 6—8, češenj din 30—34, krompir novi din 3—4, repa din 2, lisičke din 5, korenje din 4—6, peteršilj din G—8, paprika zelena 0.50—2, zelenjava za juho din 1, pesa rdeča din 4—5. KINEMATOGRAFI LJUBLJANA, UNION: Zaprto. MATICA: AmeriSki film »Gospodična mamica« tednik. Ob 17., 19. in 21. uri. SLOGA: Ameriški film »Moderni gusarji«, tednik. Ob 17., 19. in 21. uri. KODELJEVO: Ameriški film »Tarzan«, tednik. Ob 16-30, 18.30 in 20.30. LETNI KINO TIVOLI: Sovjetski film »Viborski okraj«, tednik. Ob 20. in 21.30. LETNI KINO DOMA JUGOSLOVANSKE Sovjetski film »Lenin v oktobru«. Ob 20.30. MARIBOR, ESPLANADE: Francoski film »Mala markiza«, tednik. GRAJSKI: Sovjetski film »Neuklonljivi«, tednik. — LETNI KINO: Sovjetski film »Pomladna pesem«, tednik. CELJE, METROPOL: Zaprto. DOM: So. vjetski film »Kutuzov«, tednik. KRANJ: Ameriški film »Kapetan Fury«, tednik. PTUJ: Sovjetski film »Cirkus«, tednik. za vodstvo krajevnih šol ali tečajev. — Absolventke za žensko domačo obrt, ki končajo šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom lahko nadaljujejo študij na Soli za umetno obrt. Rektorat Akademije za Igralsko umetnost v Ljubljani obvešča vse slušatelje, ki bivajo v Ljubljani, da bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 11. uri dopoldne sestanek v glavni predavalnici. ♦ FIZKULTURNI MAGAZIN i.xo.i. LJUBLJANA. Mestni trg 10 oglbite si otvorjen! IZLOŽBE! Industrijska fcouinarsha šola v Celju bo sprefela s šolskim letom 1946/47 dvaiset učencev (vajencev) za kovinarsko stroko Predpogoj za sprejem je teiesna sposobnost m šolska predizobrazba štirih razredov gimnaz ;>,* ah b.vše meščanske šole z malo maturo. Kan iidai' na se prijavijo pri personalnem relerentu Tovarne emajlirane posode (A. Westen) v Celju radi vpisa. S seboi nai prinesejo karakteristiko KLO, ki mora vsebovali tudi navedbo o njegovi individualni poštenosti in vedenju, fotografijo v formatu za legitimacije ter zdravniško izpričevalo o fizični sposobnosti za kovinarsko stroko. Čas sprejemnega izpita bo kandidatom javljen po pošti. Redni pouk se prične 16. septembra 1946. MALI OCLASI STAVBENEGA IN POHIŠTVENEGA mizarskega pomočnika iščemo. Dobra moč — dober zaslužek! Svete Henrik, mizarstvo, Jesenice. POZOR MOTORISTI! Dobro ohranjen motor znamke NSU 200 cm*, model 39. Gume nove. Interesenti naj se obrnejo na naslov: Demšar Leopold, Stara vas 74, Žiri. RADIO-APARATI. 70 aparatov, zasebna prodaja. Ogledate si jih lahko neobvezno, ne da bi jih morali kupiti. Dobite jih po najugodnejših cenah. — Radio »Kristal«, prej »Universal«, Zagreb, Rado Končara 48. MODELNEGA KLJUČAVNIČARJA perfektnega, išče tekstilna tovarna J. Hutter in drug, Maribor. Nastop takej. Danes, dne 25. avgusta vsi v »Taborsko jamo« na prireditev v Ponovo vas pri Grosupljem SiffliUEVŠKE PREPROGE na obroke! Državna tkalnica preprog Sarajevo dovoljuje državnim uslužbencem in nameščencem zadružnih in masovnih organizacij svoje produkte odplačevati na obroke in sicer v 24 mesečnih obrokih. — Vsi naši izdelki so iz čiste volne, ročno delo, stalne barve ter impregnirani proti moljem- — Dobijo se v raznih velikostih in vzorcih. Vsa pojasnila daje Prodajalna Dri. Tkal. Sarajevo Damatinova ul. 13, Ljubljana Dne 26. avgusta 1941 je bil v Zagrebu od okupatorja ustreljen Mariborčan lov. Maks Duriava absolvent brodogradme, kurir CK - KPH Bil je vztrajen borec za pravice delovnega ljudstva, hraber do poslednjega diha — vzor komunista. Slava njegovemu spominu! Oče Maks, mati Ana, brat Ostoj, sestre: ing. Ana Najžer, Liza Vahter, Mojca Novo urejeni zobni laboratorij 7 Mariboru prične z delom 1. 9. t.). Sprejemajo se tudi dela s podeželja OLGA KAŠMAN Maribor. vinarsk» l./I. strojnega tehnika sprejme strojno sodarstvo Gumzej v Celju. Opozorilo! Kdor se obrne na nas radi naslovov malih oglasov, naj priloži v pismu znamko Din 4'— za odgovor. Oglasni oddelek Ljudske pravice Kopitarjeva 6 B. GORBATOV: NEUKROČENI izdala Cankarjeva založba Vsa pod nemško okupacijo trpeča Rusija in vse dežele, ki so bile pod udarom nemškega kopita, so našle v tem delu tolmača, ki je s srcem in pravo domovinsko ljubeznijo umel postaviti ogledalo časa in ljudi. Knjiga obsega 165 strani in stane tiskana na boljši papir Din 80’—, na navaden papir Din 64'—. Dobile jo v vseh knjigarnah. Gospodinjo in kuharico, ki je dovršila gospodinjsko šolo, išče za takoj ali po dogovoru državna kmetijska šola v St. juriju pri Celju. OBVESTILO Tvrdka Malavašič Marija, trgovini z mešanim blagom na Vrhniki pod državno upravo obvešča vse cenjene odjemalce, da bo trgovina glasom dovoljenja okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica št. 3130 z dne 24. avgusta 1946 za??s" no zaprta in sicer od 26. avgusta 1946 do 16. septembra 1946. Delegat tvrdke. Tovarna pohištva „Kavalša“ v Domžalah Kupimo večjo množino suhega bukovega lesa, parjenega in neparjenega. Ponudbe cene in dimenzije poslati: Kavalša, Domžale. POZIV UPNIKOM Z odločbo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica z dne 22. avgusta 1946, št. 2298/2 v zvezi z rešitvijo ministrstva za trgovino in preskrbo LRS IV. št. 3078/1 z dne 3. avgusta 1946 je bila -odrejena likvidacija tvrdke Malavašič Marija, trgovina z mešanim blagom na Vrhniki. Upniki tvrdke ee pozivajo, da v roku 30 dni po objavi tega poziva javijo svoje terjatve na naslov tvrdke Malavašič Marija, trgovina z» mešanim blagom na Vrhniki. Vrhnika, dne 23. avgusta 1946 Likvidatorji VSE NAŠE INSERENTE OPOZARJAMO, da sprejemamo male oglase, inserate in razne objave samo do 12. ure, nujne osmrtnice pa do 16. ure poP” Oglase lahko naročite v oglasnem oddelku, Kopitar)eva ulica št. 6, ali pa v podružnici na Miklošičevi VAN MM Zobna hrema Brivska hrema Šampon Evo pralni praSeh OGLAŠUJTE V »LJUDSKI PRAVICI«! Objava. Ker so se pri prodaji čokolade vršile zlorabe z zaračunavanjem pretiranih cen, obveščamo našo javnost, da znaša cena v maloprodaji Din 250*— za kg in temu odgovarjajoče za tablice po 100 g Din 25’— „ 200 g * 50*— Ob vsaki višji ceni naj se prodajalca javi javnemu tožilcu. Državno trgovsko podjetje »NARODNI MAGAZIN” FILIALA LJUBLJANA GROSISTIČNI ODDELEK , Telefon 45-63 Znižal sem cene lesnim izdelkom v narodnih motivih! Stalno na razpolago: skrinje, šatulje, doze, krožniki, stojala za slike in serviete, obloge za knjige, obeski, pepelniki, družabne igre. — Najprimernejša darila za vsako priliko ! J. Vavpetič, Ljubljana, Tyrševa 35, Telefon 32-53