'•Guv PHIHOHSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone in abbon. post. I. gr. TRST torek 14. marca 1950 kjo VI - Štev. 49 (1440)_ Roditelji nove Jugoslavije na volivnih zborovanjih širom po vsej državi Tito, Rankovič, Djilas in Pijade v Drvarju, Beogradu, Titogradu in v Nišu Vsi govorniki poudarjajo, da so se vse ovire SZ in ostalih kominformističnih držav razbile ob enotnosti narodov FLRJ Cena 15 lir (Od našega dopisnika) .BEOGRAD. 13. — Volivna komisija FLRJ je objavila po-r*> na podlagi katerih je v vsej državi vpisanih v volivne v^fne 9,746.652 volivcev, ki predstavljajo 60 odst. vsega pre. bistva. t V Primeri z vpisanimi volivci leta 1945 je sedaj 1,363.197 J*vcev več. V tem številu so všteti tudi volivci osvobojenih Istre in Slovenskega Primorja, ki leta 1945 še niso vo-• "olivne pravice nima 23.970 oseb, ki so bile ali obsojene ®a zaradi drugih zakonskih vzrokov. Volivne pravice nima ».24 odst, plen, ki pa So bile drago plačane v dolarjih^ ter stroške za jugoslovanske študente, ki so študirali v Sovjetski zvezi (7 tisoč dinarjev mesečno za vsakega), ter izjavil, da sovletske oblasti v Avstriji niso dovolile niti da bi se Jugoslaviji dobavile turbine, potrebuc zn eleic trične centrale, in za katere 1e Jugoslavija že plačala 700.cnjti dolarjev. Dalje je maršal Tito izjavil da dolguje Madžarska Jugoma-viji 55 milijonov dolarjev ib da so madžarske oblasti pridržal« 120 milijonov dinarjev i.i jih je Jugoslavija dala na inčun za nakup blaga, ki Sa poiem Madžarska ni hotela d.uuviu. V zvezi s prc-tljugoslovansk« kampanjo moskovskega radi« je maršal Tito poudari), da m jugoslovansko ljudstvo zrnoim prebivalstva. Maršal Tito jji^erai je maršal Tito govo-I)r\j= - vc>iivnem zborovanju v sov^u F Zahodni Bosni. Po bil af ie obiskal hišo, kjer je inV ?oslovanski Slavni štab «ai2je sedai sPremen,jena v Vilno h ,muz®j- ^Prejel je štela i SeieSaciie okolice Drvar-ttesr "jalake. ki ao mu prl-pozdrave prebivalstva Tit- ^bjbm govoru je maršal ^ poudaril, da so tisti, ki borb .zanikujejo osvobodilno svo« iuS°slovanskih narodov. *..Jcas poudarjali, da so bili JUzr^r fouuarjan, oa so f^JJV^Vari-ski narodi prvi v Izjavil • s° VSe od scbe- sija ii ie dalje, da hoče sovjet-^jS^^Sanda, ki trdi, da ]c zosi« -.a zveza pomagala Ju- PcRtavn! pri 'industrializaciji, borb * v ni*i nadčloveško Za jugoslovanskih narodov fe vHanitev socializma. Vemo, dj^Pnmnil maršal Tito. kako IjjjJt Gradimo socializem m pomoč imamo. Imamo >tiož „ notranjih sil, po- t m narodov, ki vsi kot Iivli»?.ž Prispevajo k dvigu ValsK-■lske ravni našega prebi-'ranw-, V zvezi s prejšnjimi «ko *skimi odnosi a Sovjet. '*fcriiz° maršal Tito o-t« je Jugoslavija dala vtefc- la8i teh dogovujov Soki*; rvezi več. kakor j,, pre-t«ibij.;* j c izvažala blago za j^ ,*no 84 milijonov dolar-l4v. r prejela protivrednost hiilUonov dolarjev, kreditov in vojaških * StrJ0, maršal Tito izjavil, da fojLjebka zveza ie pred reja n". Informbirdja poslala ^žarsko pomorska napa-fiajj sredstva, ki so bila že V na in ki so bila že na poti GIm lavijo. *kP h'v kTeditov na industrij-Vi ve. ie izjavil, da je *fVJia prejela skupno 800 kil” Pojarjev blaga, čeprav je - — kredit 35 milljo- ^Ojtobren .... __ .............. !K tblariev in čeprav sovjet-blat PropaSanda zatrjuj.-, da j,a5a vrednost blaga, iz.cčene-jj. Jugoslaviji 135 milijonov, j.S nam niso darovali, j,, tle-‘ maršal Tito; to je resnica ,, bratski pomoči Sovletsza IV6ze ^ Omenil je dalje 70 loknmo-t>v,\ ki jih je Sovjetska zveza "»ubila Jugoslaviji kot vojni zval volivce, naj izpolnijo sv o-j dolžnost do države, rekoč: (.Spomnite se, da smo mi danes tako rekoč samii. da nvorumo graditi tovarne in da moramo dati naši vojski sredstva za obrambo naše zemlje.» Aleksander Rankovič V soboto je na velikem pred-volivnem zborovanju v Beogradu govoril sekretar politbiroja CK KPJ in notranji mini. ster tov. ALEKSANDER RAN-KOVIC. V svojem govoru je poudaril, da državni voditelji niso pri razpisu volitev v Ljudsko skupščino izbrali ((ugodnega trenutka«, kakor se to običajno dogaja v kapitalistih, nem svetu in pri režimih, ki se vzdržujejo s pomočjo sile. Jugoslovanski voditelji ne potrebujejo takih metod, ker nikoli ne zamolčijo težkoč, pač pa jih poudarjajo, da omogočijo njihovo premagovanje s skupnimi napori. To je skriv. nost vseh naših uspehov kljub ogromnim težkočam, na katere smo naleteli, je pripomnil Rankovič. Sklicujoč se na ovire, ki so jih Sovjetska zveza in komin-formistične države postavljale Jugoslaviji, je minister pou- misliti s svojo glavo, ter je po j daril, da so se te ovire razbile Pred novo v Veliki LONDON, 13. — Spodnja zbornica je danes izglasovala zaupnico Attleejevi vladi ter jp s 314; glasovi proti 289 zavrnila konservativni predlog, ki kritizira vladno politiko zaradi znižanja investicij za gradnjo s-tanovanjekih hiš. Za vlado so glasovali tudi liberalci. Nova preizkušnja pa čaka vlado jutri, ko bodo razpravljali o konservativni resoluciji, ki kritizira vladno politiko gle. de javnih izdatkov. V Washingtcnu prevladuje vtis. da gre Velika Britanija novi gospodarski jn finančni krizi nasproti ravno tako kakor leta 1948. Nekateri opazovalci smatrajo celo, da bi znalo priti do krize v avgustu in septembru. Vzrok temu nag. bi bil. da Anglija ne proizvaja dovolj izvoznih proizvodov, da bi rešila dva važna problema; 1. zvišanje predaj v ZDA, da si pridobi večjo količino dolarjev, tako da bi lahko plačala blago, ki ga uvaža iz Amerike: 2. nujnost Velike Britanije, da izvaža svoje blago številnim drugim upnikom, posebno Indiji in Commenvvealthu, da poravna ogromne dolgove, ki jih je napravila med vojno in tudi pozneje. Kot možne rešitve navajajo novo ameriško pomoč ali pa pogajanja z upniki, da se razbremeni pritisk starih neplačanih dolgov. Razen tega grozi upravnik Marshallovega načrta Hoffman Veliki Britaniji, da bo ukinil kredit 150 milijonov dolarjev v okviru Marshallovega načrta, če bodo Angleži odklonili sodelovanje pri načrtu za evropsko plačilno zvezo. Glede tega predvidevajo številni izvedenci, dp ta načrt ne bo nikakor rešil evroipske krize, pač p.a bo zmanjšal možnost rešitve tega vprašanja, to fe splošne konvertibilnosti evropskih valut, tako da bi se te lahko izmenjavale med seboj ali pa z ameriškimi dolarji. Rezultati nedeljskega referenduma v Belgiji 57,61 ZA, 42,3 PROTI POVRATKU KRALJA v, Prosanje o kraljevem, povratku še vedno odprto, ker se vlada o tem ° M sporazumela - Socialisti Zahtevajo za povratek vsaj 66% glasov SSteU. 13. — Končni ‘ezultati o ljudskem re-o povratku kralja /8J3 »a na oblast so sledeči-,ir% Hotkov ie glasovalo za Povratek, proti pa ie IV,1« 42,316 odstotkov. Od-1%‘iudstva je bil sicer pri-y di. toda presežek onih, ki za kraljev povra- ti 'Vo !S^°, majhen, da le ni 'l»aZa', ali bo krali mogel nri- 4?}*SJu52ne pokrajine so ta h 'i» Va' - ' ' Nw3°-778 sovale: Zahodna Flan- Cvh*Uv",'° Klasov za kraljev ■a, Gla,i46-040 pr°ti bovrat-ti, -»H ? ° mesto Bruselj, v»ka Povratek, proti 417 c’ 207.7'?,t*ir-a Flandrija 529.780 9T,*a t*. Pr°ti, pokrajina Lie-ii',-284 'Jatek 232,421. proti 5«?-573’ Pokrajina Namur za tl 72’, ott 102.551. Brabant V^Vratk poVratek 530.405 pro-t«D83.6ciRU’ Limburg za povra-,7,321 proti 44.445, Ilainaut JSSjU ' pr°tl 477.207.V samem ie. proti kralju gla-♦8 Voii.,a1 več kot 51 odstot-za. P°vi'atek pa šn; ?V' Iz^ ljudskega ^r>Uko ka2e- da 5e k,ratt do-V»i‘4riji “ večino glasov v TC'rist h . ,n° opozicijo pa v «5 r‘isldh Pokrajir>ah in v in-bf id Hw«po?roe^ih krog Lie- 4>in0 v tako dad°- Baltih m ?®dmih od devetih ve jVa0ierJ,a), l?a Primerjava z ski ^ leto? 1949 nam po-Ij- *ocian.»,niao samo krščan- IT' llbtralci Jli 0Vanie Je sicer «0 Pa ljudstvo misli. /i resil° kraljeve- 0 Pokazal* *? le Val°nct Jo a 5>- so Pa ‘k, da kralja ne »ovali a„!amci množič-V,ru( ahdikaen 1 in bi m°re- ^nio6*11 misiii plntu'na< v Tkt iQloža; ‘ln’ da bo poli-^oud^Taljevi al ie boli na-svof Pr°tniki bodo ic6Vaii°_2n?a80. ker sc 1 na kraljevo od- ločitev. da se ne vrne domov, če ne bo dosegel 55 odstotkov glasov. Gotovo pa je da je vprašanje o kraljevem povratku še vedno ostalo odprto. Danes dopoldne je bila izredna seja koalicijske vlade sestavljene iz katoličanov ir. liberalcev. Na seji, ki je trajalo poldrugo uro so ministri razpravljali o položaju, ki je nastal po referendumu.Uradnega poročila o seji sicer niso izdali, toda gotovo je, da se nis0 sporazumeli, ali bi kazalo poklicati nazaj kralja Leopolda. Predsednik vlade Gaston Ey-skens in njegovi tovariši kato‘ liške stranke so za kraljev P°' vratek. Liberalci pa so proti. Ker r.i padla nobena odločitev-na vladni seji bo sedaj naloga strank da se med seboj pomenijo. Malo čudno je sicer, da je Leopold, bivši kolaboracionist mogel dobiti še toliko g!asoy v državi, kjer je ljudstvo pro-tinemšk) usmerjeno. Površen pregled številk a izidu referenduma Pa pove, da so kraljevi «zmagi» veliko pripomogli prav katoličani z vsemi mogočimi organizacijami ir. 2 vsem svojim vplivom v javnem živi je* nju. Saj je celo kardinal Van Rocly, belgijski primas posvaril ovčice, naj glasujejo za ustavnega kralja. Kajpada je politični vpliv katoliških političnih krogov na preprosto ljudstvo dosegel ta učinek, du se je to že pred glasovanjem vrglo z vso srditostjo na svoje politične nasprotnike. Ta srd se je tzpremenil v nekakšno fizično nasilje. Številni so primeri, ko so oborožer.e tolpeLeo-poldovih pristašev krožile po cestah in napadale nasprotnike. Socialisti so že odkrito večkrat povedali, da ne bodo sprejeli kraljevega povratka, če ne bo dosegel vsaj 66 odstotkov glasov. Socialistični prvak Spaak je že večkrat omenil, ga bodo socialisti v tej borbi neizprosni. Po referendumu je socialistična stranka Izjavila, da je pripravljena razpravljati o katerikoli rešitvi, ki bi lahko prinesla pomirjenje v državi razen seveda o kraljevem po-►vratku. ((Referendum je razdelil državo na dva dela, kralj Leopold, ki ni dosegel niti polovice glasov v dvell od treh pokrajin, pa ne more več združiti Belgijce«, nravi izjava socialistične stranke. Zaradi tega socialisti zahtevajo, da se kralj Leopold odpove prestolu. Rudarji so namreč že začeli stavkati kot opozorilo, če bi se kralj hotel vrniti. Predsednik vlade je danes popoldne odpotoval v Pregny blizu Ženeve v S vi i k Leopoldu, pred enotnostjo jugoslovanskih narodov, ki so tudi v preteklo, sti naleteli na številne težkoče in so zaradi tega dobro prekaljeni. Nato je Rankovič izjavil, da danes ni in ne more biti težkoč, kakor n. pr. brezposelnost, neplačevanje mezd delavcem in plač uradnikom, prenehanje dela v podjetjih, ki predstavljajo značilnosti kapitalističnega gospodarstva. To zlo tare v zadnjih časih tudi nekatere države Informbi-roja, kakor Madžarsko, Bolgarijo, Albanijo in druge. Vprašanje brezposelnosti na Madžarskem se preučuje že pet let in ni še rešeno; konec lanskega leta je v Budimpešti delovalo 16 uradov za nameščanje. Nam v Jugoslaviji, je dejal Rankovič, se ni treba baviti s takimi vprašanji; nasprotno, pri nas obstaja dejansko kriza zaradi pomanjkanja delovne sile, ki je posledica ogromnega gospodarskega delovanja, ki je v teku v naši državi pri izvajanju nalog petletnega načrta, Minister je pripomnil, da je konec leta 1949 število zaposlenih delavcev v industriji in rudnikih narastlo na preko 909-000 v primeri s 347.000 v letu 1931. . Glede na trditve politikantov v izgnanstvu, češ da v Jugoslaviji ni svobode, je Rankovič poudaril, da dejansko ne obstaja svoboda za tiste, ki skušajo ovirati industrializacijo države, spremeniti Jugoslavijo v kolonijo in v ((gubernijo«. Lahko naravnost rečemo, je dejal Rankovič, da niso jugoslovanski narodi v svoji zgodovini nikoli imeli bolj svobodnih volitev kakor bodo sedanje v novi Jugoslaviji. Nikoli prej ni bilo jugoslovansko ljudstvo tako enotno glede kakega programa kakor je program Ljudske fronte: industrializacija države, izboljšanje splošne blaginje za vse jugoslovanske delavce, za srečnejše in svobodno življenje. Nobena sila. noben pritisk ne more Jugoslavijo odvrniti od njene poti. kajti to je edina pot, ki bo v kratkem času dovedla do srečnejšega življenja jugoslovanske delavce, je zaključil Rankovič. Milovan Djilas Včeraj je bilo veliko volivno zborovanje v Titogradu, kjer je govoril sekretar politbiroja CK KPJ MILOVAN DJILAS, ki je poudaril, da se mora nova Jugoslavija v _ današnjem mednarodnem položaju, ko se bori za svoj gospodarski napredek in za svojo neodvisnost, zanesti samo na svoje lastne sile. Države Vzhodne Evrope, naščuvane po sovjetski vladi, ne samo niso odklonile kakršno koli pomoč, pač pa nas želijo spraviti v položaj gospodarske odvisnosti in s tem tudi politične odvisnosti ter tako spremeniti našo državo v svojega vszsls Poudaril je nato, da misli Jugoslavija trgovati s kapitalističnim svetom na izključno gospodarski podlagi in je v zvezi s popolno likvidacijo ostankov kapitalizma, ki se sedaj izvaja v državi nadaljeval:_ Vedno moramo imeti pred očmi dejstvo. da so ideali, ki so nad trenutnimi potrebami in gospodarskimi težkočami. Tak ideal predstavlja danes za naše narode borba za nove socialne odnose in za komunistično družbo. Naše ljudstvo mora biti odločeno odpovedati se mno-gočemu, če in kadar je to potrebno, da ostane svobodno in nedvisno, ker samo tako bomo lahko dosegli smotre, ki smo si jih postavili. Ce bi naše ljudstvo in naša država želela prodajati socializem, gospodar- ski napredek in neodvisnost Jugoslavije, bi bila lahko to napravila tudi na Vzhodu, in to tem bolj, ker se je' ta ponašal s socialističnimi frazami in s pripovedkami o visokih idealih, s katerimi je laže začasno varati narode kakor z navadno buržoazno demagogijo. Djilas je nato poudaril, da so se jugoslovanski narodi in KPJ borili tudi za današnie ideale človeštva — za bratstvo in enotnost med narodi, za svoboden razvoj vsakega naroda, za mirno rešitev sporov med posameznimi državami, za njihovo sodelovanje na podlagi enakopravnosti, za gospodarsko in kulturno pomoč, ki bi jo morale altruistično nuditi močnejše in boli razvite države boli zaostalim državam, za ono po- (Nadaljevanjs n'i 2. Strani) Boji na llilaishem HONG KONG, 13. — Neodvis. ni list K.iuyatpo piše, da je nacionalistična posadka na otoku Uaičau evakuirala otok. Cete narodno osvobodilne vojske .so sc namreč 6. marca izkrcale na otoku. Otok'Uaičau je 150 km severozahodno cd polotoka Hajnan in je služil nacionalistom kot letalska baza. ŠE 0 „KfEKOLAVDIRANIH“ DVORANAH Z jalovimi izgovori o »kolavdaciji" CP nadalje ovira naše kulturno življenje Pod islim izgovorom je bila prepovedana Tudi nedeljska proslava 8. marca na Proseku-Dokument okolavdaciji kontovelske dvorane obstaja V zvezi s prepovedjo uprizarjanja predstav Slovneskega narodnega gledališča v dvorani na Kon-tovelu in na Opčinah smo izvedeli, da se je upravnik SNG dr. Andrej Budal zglasil včeraj dopoldne na sedežu Civilne policije v Trstu. Službujoči uradnik Civilne policije je dr. Budala skušal prepričati, da omenjeni dvorani nista kolavdirani, medtem pa smo mi po drugi strani obveščeni, da na pr. za dvorano na Kon-toveiu obstaja dokument o kolav-daciji z datumom 21. januarja 1949. in da tega dokumenta do danes ni še nihče preklical. Službujoči uradnik je dr. Budalu vseeno zagotovil, da se bo predstava, ki je javljena za danes zvečer v dvorani na Opčinah lahko vršila, čeprav je v soboto zvečer neki uradnik poveljstva Civilne policije na Opčinah dejal, da je tudi današnja predstava prepovedana. Dr. Budal je naprosil včeraj omenjenega uradnika na glavnem poveljstvu policije, naj o tem po telefonu obvesti poveljstvo na Opčinah, kar je ta omenjeni uradnik tudi storil. Torej: današnja predstava SNG «Kobilice» se bo nocoj v openski dvorani vršila kot predvideno ob 2«. uri. V nedeljo 12. t. m. pa bi se morala vršiti na Proseku proslava 8. marca za katero so proseške žene skupno s prosvetnim društvom pripravile obširen program. Tik pred pričetkom proslave pa je policija prireditev prepovedala z izgovorom, da glavna policija v Trstu za proslavo ni dala dovoljenja. Delegacija žena je takoj odšla na sedež proseške polici- je, kjer je zahtevala podrobna pojasnila; tam pa so se izgovarjali, da prošnja ni bila v redu in da so prejeli okrožnico, ki pravi, da se prireditve ne smejo vršiti v dvoranah, ki niso »kolavdirane«. Torej zopet jalov izgovor: «ko-lavcacija«! Cilj teh Izgovorov pa je popolnoma očiten in tudi dosežen. Glavno je namreč, da se predstava SNG »Kobilice« na Kontovelu v soboto ni mogla vršiti in da se proslava 8. marca na Proseku ni mogla vršiti! Ostanemo torej še nadalje pri tisti naši ugotovitvi, ki smo jo postavili v našem zadnjem članku in sicer: Današnji oblastniki v coni A so začeli z novim napadom na slovensko kulturno življenje, to pot z jalovimi izgovori, da dvorane niso — kolavdirane, čeprav se prireditve vršijo v teh dvoranah že peto leto. In če bi tudi ne bile kolavdirane, smo mnenja ,da bi moral biti o tem obveščen lastnik dvorane mnogo prej kot pa prav v zadnjem trenutku pred predstavo, ko ni bil obveščen lastnik ampak komaj tisti, ki prireditev prireja. Gre torej za očitni namen oblasti, ki hočejo naše prireditve ne samo onemcgoč’ti temveč tudi prireditelje materialno čimbolj oškodovati. Nastane tudi vprašanje, kako to, da na pr. za keminfermistično proslavo 8. marca, ki se Je prav tako vršila v — nekolavdirani dvorani, kolav-dacija ni bila potrebna... Ali ni povezava med tistim, ki izdaja dovoljenje za prireditve in med komintormisti v tem primeru zopet očitna? ODGOVOR IVA KLEROFAŠISTIČM NAPADE PROTI SLOVENSKEMU ŠOLSTVU Odgovornost angl o a m er iške V U «Giornala di Trieste» je v svoji četrtkovi številki z dne 9. t. m. objavil zopet enerja izmed svojih običajnih napadov na slovensko šoistuo. Članek nosi naslov: «La scuola slove-na sfugge al čontrollo del Prcvveditore«. V nedeljski . c-Vilki pa nadaljevanje pod naslovom: «Gli irrazidnalj privi-leggi goduti dalle scuole Slovenc«. Oba članka imata namen pri enostransko obveščenih čitate-liih poglabljati še bolj njihovo šovinistično razpoloženje, kajti oba edocumentatissima» članka sta kljub jezuitskemu podnaslovu prvega, ki «pri-znava» Slovencem pravico do šolstvi, polna postavk in pretiravanj, polna ne dovolj prikritega sovraštva do vsega, kar je slovensko. K posameznim ((dokumentiranim), trditvam obeh člankov se bomo kasneje še povrnili in nam ne bo težko dokazati absurdnost trditev, ki so pač napisane «ad usum delphinj«, t. j. za lahkoverne bralce, ki jevi-Ijejo vse, kar napiše ((katoliško), glasilo, za čisto resnico. Danes hočemo ugotoviti le, da imata oba člarkka čisto določen namen. Ta namen izdaja' na pr. ie sam naslov prvega članka «La scuola slovena siug-ge al čontrollo del Provvedi-tore». Clankar namreč očita, da je slovenska šola v Trstu neki «mistero», neka skrivnost in da «provveditore,>, t. j. super intendant («Giomale» je namreč že priključil Trst zopet k Italiji in uporablja naziv, ki v Trstu ne drži), sploh nima vpogleda v slovensko šolo, Šolski odsek ZVU, da je oni, ki sam odloča v šolskih zadetih mimo prof. Rubinija, in seveda pod vplivom sloven. skih funkcionarjev favorizira slovensko šolo. Vse j naši javnosti pa je prav dobro znano, kako je z zadevo. Na šolskem odseku ZVU redri in oblači pod pokroviteljstvom polkovnika Marshalla prof. Andri. ki m. nič manjši šovinist od profesorja Rubinija. Danes je ie javna tajnost, da slovenski «funkcionarji» pri šolski upravi ne pomenij0 nič, ne odločajo nič in niso za prav STRASNA LETALSKA NESREČA PRI SIGINGSTONU V ANGLIJI 81 potnikov mrtvih « Naj večja nesreča v zgodovini civilnega letalstva LONDON, 13. — st irimotor-no potniško letalo sAvrctu-don, ki je letelo proti Cardiffu, je v bližini Sigingstona, ko se je pripravljalo, da bo pristalo-na letališču Llandough, nekaj kilometrov južno od Cardiffa, padlo na tla in i njim vred 83 oseb. Letalo je prevažalo športnike, ki so včeraj v Belfastu prisostvovali mednarodnem srečanju v rugbvju med Irsko in Wallescm. Vreme je bilo lepo in jasno, ko je letalo letelo proti letališču Llanodough. Očividci nesre. če so opazili, kako se je letalo deset metrov nad zemljo skušalo še enkrat dvigniti, nato so motorji utihnili. Nesreča je bila že tu. Letalo je nenadoma pakiralo in se zrušilo na neko polje blizu letališča. Vžgalo se ni, pač pa se je zlomilo na dva dela, medtem ko se je eno krilo popolnoma odlomilo od trupa. Od 83 eseb je bilo 71 takoj mrtvih; skoro vsi so imeli razbito glavo. Deset oseb je bilo težko ranjenih in samo eden je bil danes zjutraj še živ. Edino dva preživela, Anton in Hante Rogers, sta se izmotala izpod ruševin in vsa omotična iskala pomoč v bližnji hiši. Pogled na mrtve potnike, ki so bili zmetani drug na drugega, je bil grozen. Z reševalnimi deli so takoj začeli in v eni uri so izvlekli vsa trupla izpod razbitega letala. Letalo je letelo iz Dublina. Prevažalo je 78 navijačev in 5 članov posadke. Ze pri odhodu je letalo imelo težkoče pri vzletu, ker je prevažalo prretežak tovor. «Avrotudor» je letalo, ki lahko pn-evaža le 72 potnikov na krajših pirogah. V ZDA namreč so te vrste letal izključili. iz potniškega prometa zaradi -dveh nesreč. V letalskih krogih pravijo sicer, da c-jviš-no število potnikov ne bi bila še taka nevarnost, če bi na letalo naložili malo manj goriva, T tako da bi celotna teža letala ' ostala neizpremenjena. Ta nesreča je največja, kar se jih js zgodilo v zgodovini civilnega letalstva. Na Churchillovo vprašanje v parlamentu je novi državni taj. nik za civilno letalstvo Bes s-wick izjavil, da je britanska vlada pozvala sedišče, naj uvede prreiskavo. Letalo pripada zasebni letalski družbi «Air Fligt Ltd», katere glavni ravnatelj je letalski podmaršal Bennet. ___________ Volitve v ZSSR Lista partijcev in nepartijcev dobila 99% MOSKVA, 13. — Volitve v Vrhovni sovjet so se zaključile z ljudskimi proslavami. Volitev se je udeležilo več kakor 100 milijonov volivnih upravičencev. V moskovskih volivnih okrožjih Stalin in Molotov kakor tudi v leningrajskih okrožjih, kier so -kandidirali Malen-kov. Kaganovič in Vorošilov so volivni upravičenci glasovali 100 odstotno. Kasno popoldne je bila volivna udeležba v vsem ozemlju ZSSR 95 odstotna. Brezdvomno so vsi volivci glasovali za listo komunistov in nepartijcev. Ruski patriarh Aleksij je ob priliki volitev izjavil med drugim, da se volitve v Vrhovni sovjet ZSSR vršijo v mirnem vzdušju, sedaj ko ljudstvo lahko svobodno diha in z vse večjo ubranostjo dela za svojo domovino. Moskovski radio je že začel objavljati prve volivne rezultate. Iz teh je razvidno, da je lista partijcev in nepartijcev dobila povsod po 99 odstotkov glasov. V splošnem je bila vo-livna udeležba zelo visoka v že omenjenih volivnih okrožjih Stalin in Molotov v Moskvi, kjer sta kandidata Stalir, in Molotov so vsi ypisani volivci volili že zjutraj. Brezdvomno je bil za sovjetsko ljudstvo ta dan yelik praznik. Zaradi volitev so danes ponedeljek, ko sicer izide samo Pravda, izšli vsi časopisi, ki poročajo o navdušenju, s katerim je ljudstvo glasovalo in o manifestaciji politične ir. moralne enotnosti ljudstva, ki je povezano z velikim Stalinom in partijo. Volitve so se istočasno vršile v obe- zbornici, ki sestavljata Vrhovni sovjet, v Zvezni dom kamor vsakega poslanca izvoli 300.000 volivcev in v Dom narodov, v, katerega pošljejo zvezne republike 25 poslancev, avtonomne republike 11 in avtonomne pokrajine 5. Vrhovni sovjet bo imel 671 poslancev; v Zveznem domu in 631 poslancev v Domu narodov. Skratka 1302 poslanca skupaj. Avstrija se skuša rešiti okupacije DUNAJ, 13. — Avstrijska vlada je poslala štirim okupacijskim silam noto, v kateri predlaga praktično popolno ukinitev sedanjega okupacijskega režima v Avstriji. Noto sestavlja 23 točk. Avstrijski kancler Fiegel je v zadnjih 24 urah že trikrat ponovil željo avstrijske vlade, da bi se Stalin, Truman, Bldault in Attlee sestali na Dunaju, kjer naj bi skušali urediti pereča vprašanja med Vzhodom in Zahodom. Italijanska social, stranka Novi nemiri v Indiji u RIM, 13. — Centralni komite italijanske socialistične stranke je končal z delom. Komite je v spomenici obsodil ameriški imperializem-, ker je odgovoren za notranjo politično napetost v Italiji in ker pripravlja novo vojno proti najbolj izpostavljemu delu delav. skega razreda v svetu. Spomenica CK pravi, da je Marshallov načrt propade!, in poziva na borbo proti izkrcavanju ali pa prenašanju ameriškega orožja v Italijo. Glede tržaškega vprašanja, pa so se socialisti vrgli popolnoma na revizionistično staliče italijanske buržoazije in njenih po-bornikov imperialističnih krogov, «češ da koristi ljudstva in miru zahtevata izpolnitev mirovne pogodbe, kateri pa naj bi sledilo gibanje za revizijo pogodbe«. BOMBAY, 13, — V Bembayu So uvedli policijsko uro ctt 21 zvečer pa do 6 zjutraj zaradi neml-rov,> ki so nastali med Hindujci in Mohamedanci v noči med nedeljo in ponedeljkom. Uradno poročilo o teh incidentih pravi, da so bile 4 osebe ubite, 12 pa težko ranjenih. Policija je aretirala 22 eseb. Vse mošeje v mestu pa straži vojaštvo. V dobro obveščenih krogih govore o poročilih, da jc bilo do sedaj ubitih v verskih spopadih 3500 Indijcev in to v Vzhodni Bengaliji, ki je vključena v Pakistan. BARI, 13. — V tarantskem-zalivu pred Gallipolijem so ujeli 8 m dolgega in 15 ton težkega morskega psa. Mislijo, da je morski pes prišel iz Rdečega morja. II. POROČILO VOJfl-e VARNOSTNEMU SVETU OZN V. nedeljski številki smo poročali, da je jugoslovanska delegacija pri Varnostnem svetu OZN izročila njegovemu predsedniku drugo letno poročilo poveljnika Vojaške uprave JA o upravi cone B STO-ja. Danes objavljamo v skrčeni obliki glavne podatke poročila; poročilo samo pa bomo v celoti objavili v prihodnji «Tedenski prilogi Primorskega dnevnika«. Vojno Upravo JA so vodile pri Upravi Jugoslovanskega ozemlja STO-ja v lanskem obdobju iste osnovne smernice kakor prejšnje leto. Oslanjala se je pri tem na dvoje temeljnih načel in sicer na spoštovanje določb mirovne pogodbe ter na prenos izvajanj« neposredne uprave na izbrano civilno oblast. Pri tem je ves čas vladal v njenem področju popoln red in mir, dosežen je bil silen napredek v gospodarstvu, v političnem življenju pa je vladala sprava in razumevanje ined vsemi tremi tam bivajočimi narodnostmi. 2lvljenje na deželi se je okrepilo z ustanavljanjem kmečkih zadrug kamor so, kmetje radi pristopali, zavedajoč se, da bodo to zadruge močno pripomogle k Izboljšanju splošnega gospodarskega položaja v coni in k dvigu življenjske ravni. Vsi tj uspehi so bili doseženi ne glede nato, da se je Italija branila izpolniti'obveze, ki jih le prevzela z mirovno pogodbo in da tudi izmena hlaga s sosedno cono ni bila niti približno zadovoljiva. Da ni zašla jugoslovanska cona STO-ja zaradi teh negativnih pojavov v težak položaj je treba pripisati izključno le Jugoslaviji, ki je priskočila na pomoč coni B in sicer z denarjem kot tudi s podporo v blagu, Nujpa posledica tega je bila, da je ljudstvo začutilo globoko hvaležnost do sosedne države, ki si ie dala duška v čestih zunanjih manifestacijah. Zaradi tega so bila tudi zaman vsa prizadevanja raznih iredentističnih krogov v trstu In Italiji, kjer se je zlivata gnojnica na Upravo cone B, ki pa s tem niso dosegli tukaj najmanjšega uspeha niti pri italijanskem življu, kaj šele pri Slovencih ali Hrvatih, kier je vsak na mestu mogel ugotoviti, kako so te vesti zlagane in prikrojene le zato, da bi služile italijanskemu šovinizmu. Pač pa je tukajšnje prebivalstvo z zaskrbljenostjo zasledovalo razvoj v sosednji coni, kjer se je demokratičnemu življu posebno pa če slovenskemu začelo odrekati osnovne človečanske pravice. Glede civilne uprave pravi poročilo, da se je IOLO v lanskem letu razširil s tem, da je vključil člane obeh okrajnih LO. onega v Kopru in onega v Bujah. S tem je bil IOLO okrepljen in usposobljen za re-ševanjie svojih raznolikih problemov. Vrhovna civilna uprava se je tudi razširila s tem. da so bili ustanovljeni novi samostojni oddelki. Delovanje sodišč se Je razvijalo normalno. Ukinjena je bi la smrtna kazen, kar je bilo možno narediti le zato, ker so se prilike na ozemlju popolnoma uredile in normalizirale. To Izhaja tudi iz dejstva, da je zločinstvo odločno nazadovalo Omeniti je treba tudii odlok o razglastitvi, ki predvideva pri- mere kdaj je možna razlastitev zasebne imovine, za kar se pa določa v vseh primerih primerna odškodnina. Sodišča kot tudi Uprava so skrbno pazili ves čas, da se v coni strogo izvaja zakonitost ker brez te ni možen pravilen demokratičen razvoj. Kot ena najvažnejših pridobitev se je čuval namen da se z vsemi sredstvi zatre narodna in verska mržnja. Lahko se reče, da je ta smote*-uprava jugosjovanske cone popolnoma dosegla. Število organov javne varnosti je ostalo približno enako kot lansko leto in sicer po en član ZN na 122 prebivalcev. Na ozemlju delujie in Je prijavljenih 7 političnih stranic in organizacij, 101 društvo in 8 verskih združenj. Vse družbe in stranke delujejo popolnoma svobodno in uživajo enako zaščito zakona. Čeprav so se če-sto ugotovili nepravilni odnosi duhovščine do upravne oblasti se preti njiim ni postopalo. Vojna Uprava JA je posvetila svojo največjo pozornost razvoju prosvete in šolstva. Ogromen napor, ki g« je civil- na oblast izvedla v tej smeri sr vidi že iz tega, da je v tem le tu znašal prosvetni proračun 315.353.820 din ali 21 odst. celokupnega proračuna cone. Velik del tega zneska je šel za inve sticije. Zidale in obnavljale so se oole in nabavljala potrebna učna sredstva. Na vsakega učitelja pride okrog 32 šolskih otrok. Odprti so bili in vzdrževali so se otroški vrtci ter razni dečji domovi, kjer so otroci našli ne le zabavo.^ marveč tudi pravo vzgojo in pravilen pouk. Skušalo se je dvigniti kulturno raven tudi onega prebivalstva, ki se ga zaradi starosti ni moglo vključiti v redni šolski sistem. V to svrho so bili ustanovljeni tečaji za nepismene, in še mnogo drugih tečajev s številnimi obiskovalci. Odprle so se nove knjižnice in številna prosvetna društva. Obnovi-lo in opremilo se iie gledaliiče v Kopru, prirejene so bile 3 uspele slikarske razstave kar vse dokazuje velik polet, ki je zajel najširše ljudske množice v želji da bi svojio izobrazbo kelikor mogoče izpopolnilo. (Nadaljevanje na 3. strani) Polda skočil o Planici S 2 melioo PLANICA, 13. — Dasi je bil delavnik, se je vendar zbralo okrog HOmetrske skakalnice v' Planici okrog 3000 ljudi, ki so iz raznih krajev prispeli s posebnimi vlaki. Na 80 metrski skakalnici so danes trenirali jugoslovanski in italijanski skakalci. Vsak skakalec je izuedel po tri ali štiri skoke in sicer z najnižjega, potem s srednjega in končno s polnega zaleta. Najdaljši skok je dosegel jugoslovanski prvak Janez Polda, ki je skočil 82 metrov (njegov\ skoki so bili; 69 m, 77,5 m, 82 m in 81 m. Dobro pa so skakali tudi ostali jugoslovanski tekmovalci, zlasti Klančnik, Rogelj, Zidar itd. Italijanski skakalci so dosegli naslednje dolžine skokov- D” Lorenzi 64,5 m, 71 m, 76 m; Trivella 60, 65, 70,5, 70,5; Del Colle 63 68,5, 72; Pennacchio 62, 63,5, 71,5, 72. V Kranjski gori je bila danes mednarodna tekma v slalomu za ženske. Proga, ki je bila 400 m dolga, je imela 120 višinske razlike; med progi je bilo 38 vrat. Jugoslovanske tekmovalke so se pri tej priliki prvič pomerile v mednarodni konkurenci. Tekmovale so z re-nomiranimi Avstrijkami. Znano je, da se Avstrija ponaša z najboljšimi alpinskimi smučarkami na svetu. Dasi jugoslovanske tekmovalke niso razočarale, jim vendar še manjka tista potrebna tehnika, ki je avstrijskim tekmovalkam priborila zasluženo zmago. Zmagala je Avstrijka Klucker Trude v Času 2:14,3; sledijo ji: 2. Mayer Marie 219,3, (Avstrija), 3. To-mandl Rezi 2:24.1 (Avstrija) 4 Katnik Vida 2:42,1 (FLRJ)' 5 Adamič Bara 2:47,3 (FLRJ) Praček Lojza 2:56,4 (FLRJ). KRAUS EGON nič odgovorni iz enostavnega razloga, ker ni nobeha lutka nikdar nosila nobene odgovornosti, Ti «funkcionarji» bodo odgovarjali le slovenskemu ljudstvu (da, prav ljudstvu, gospoda Kacin in Mizerit, četudi bi vidva rad a celo to besedo zbrisala iz slovenskega besedišča). Odgovarjali bodo, da so iz golega oportunizma, iz golega kruhoborstva in ozkegg egoizma skupine, ki ji pripadajo, stopili v službo k nasprotnikom slovenskih narodnih inte. reso v, da s svojimi žalostnimi figurami tvorijo kuliso, za katero italijanski šovinisti skrivajo svoje proti slovenski šoli naperjene akcije. Po iise m lem, kar se bo gotovo komu zazdelo, da je zaganjanje «GiomaJe di Trieste» proti slovenskemu odseku ZVU brezpredmetno in celo nelogično, v nasprotju s pregovorom, da evrana vrani oči ne izkljuje«. Toda to je le videz, kaiti prav ti «napadi» na ZVU dokazujejo resničnost citiranega pregovora. Polkovnika Marshalla vežeta dve dam besedi v vprašanjih slovenskega šolstva. Isto tako veže beseda tudi prof. Andrija. Ob ukinitvi 22 razredov stg namreč ta dva funkcionarja zagotovila da bo slovenski otroški vrtec pri Sv. Ani odprt. To je prva obveza. Ob začasni preselitvi sloven-ske osnovne šole v Ul. sv. Frančiška pa sta zopet oba furik-rlonarja zagotovila, da se bo šola po končanih popravilih šolskega poslopja zopet vrnila v svoje prejšnje prostore. To je druga obveza. Od prve obveze je minilo že precej časa, a otroškega vrtca še vedno ni četudi prizadeti starši neprestano zahtevajo, da se otroški vrtec končno odpre. Seveda so tu na delu sile. ki hočejo ustanovitev kljub kon-ctzno danemu zagotovilu onemogočiti. Zato pa 'je potrebno, da se «odvzame» kompetenca in s tem odgovornost onemu uradu in onim funkcionarjem, ki so ustanovitev tega otroške, ga vrtca odobrili. Kompetenca pripada <(Provveditorju«, ki Pa je sedaj, po zatrdilih eGiorna-le di Trieste«, odrinjen. Polkovnik Marshall in Pr°j. Andri pač ne moreta požreti obljubo. a vendar, kaj moreta za to, ko pa bodo kompetentni drugi. Tržačan bi temu po domače rekel «scarica banih. Kampanja v eQiornale di Trie-ste» jima bo (po njunem mnenju) omogočila, da sl opereta roke in pošljeta ljudi,ki bodo zahteval i otroški vrtec, k eprov-veditorju» Rubiniju, ki pa ni ničesar obljubil. Enaka situacija je s povratkom slovenske šole v Ulico sv. Frančiška, Polkovnik Marshall in prof Andri sta PONOVNO ZAGOTOVILA. da se b0 slovenska osnovna šola vrnila v svoje staro poslopje, medtem ko je profesor Rubini že tedaj izjavil, da se slovenska šola tja ne bo povrnila, ker želi ravnateljica Cossuta urediti v celem prenovljenem poslopju svojo dekliško šolo. Da, sedaj bodo o slovenski šoli odločali ravno šovinistični ravnatelji, da bo zmeda še večja, da ne bo enihče odgovoren«. Ze pb začasni preselitvi šole v Ulici sv. Frančiška so poslali slovenskega didaktičnega ravnatelja, da je moledoval okoli italijanski h didaktičnih ravnateljev za košček gostoljubja in so tega ubogega starega neokretnega in naivnega človeka razglasili za odgovornega Za vso zmedo, ki je nastala ob začasni preselitvi njegove šole. To sta dva problema, zaradi katerih se jim ie zdelo potrebno, da se ((Utrdi« položaj «prov-veditorja«. da se kompetenca ((prenese«! In prav gotovo imajo Za bregom še druge nakane in zato je treba š časopisno kampanjo preti slovenski šoli prioraviti primerno vzdušje, treba je pripraviti teren in se zavarovat i pred odgovornostjo! Ob teh mahinacijah združenih reakcionarnih sil proti slo. venskemu šolstvu pa ponovno ugotavljamo: PRVO ODGOVORNOST ZA VSE KRIVICE, KI JIH PRIZADEVAJO SLOVENSKEMU SOLSTVU NOSI ANGLOAME-RISKA VOJAŠKA UPRAVA, KI NEODVISNO OD ITALIJANSKE VLADE UPRAVLJA TO OZEMLJE. Nobeno ((prenašanje« kompetenc na nižje organe ne more odvezati vojaške uprave od njene odgovornosti in polkovnika Marshalla od dane besede. ODGOVORNOST ITALIJANSKIH šovinističnih krogov JE NEDELJIVA, ker tvo-rijo vsi funkcionarji od vrha t. j. od profesorja Andrija preko »proveditorija« Rubinija pa tja dol do ravnateljev alla Cossuta in didaktičnih ravnateljev alla Ferretti, en sam blok, ki je kompaktno povezan v slepem sovraštvu do vsega kar je slovenskega. Te ugotovitve nam bodo vodilo Za obrambo našega ogroženega šolstva. (Nadaljevanje sledi) Iliada vzhodne nemčiie proti francoskim načrtom v Posarju BERLIN, 13. - Vlada Vzhodne Nerr.čtje se je sestala na izreduo sejo. Protestirala je proti sporazumu sklenjenim med Francijo in vlado Posarja. Nemška vlada je Izjavila, da je ta sporazum novo nasilje zahodnih velesil nad nemškim narodom. Gotovo pa je, da bo Posarje ostalo nemško čeprav si ga je tuja imperialistična sila cdkrito anektirala. Angleški in ameriški imperialisti so pri tem podpirali francosko reakcionarno vlado. Vlada Vzhodne Nemčije je Se enkrat poudarila, da je aneksija Posarja s strani francoske države odkrita kršitev potsdamskih dogovorov, nemški narod pa ne bo nikdar priznal ločitev Posarja od Nemčije in njegovo aneksijo francoskemu imperializmu. 14. marca 193® na preMM (Nadaljevanj^ s 1. strani) moč, o kateri so Marks, Engels in Lenin govorili. Naše ljudstvo je danes, boreč se za svoj socialistični razvoj, za enakopravnost in za neodvisnost pod junaškim vodstvom maršala Tita vžgalo novo iskro socializma, je dejal Djilas. Ko je govoril o notranjih sovražnikih neodvisnosti in socialistične graditve v Jugo ije | pbiphuvi m rnmicms iistiiniiiiiifiii mout tbžušbm bhmim Pravična rešitev tržaškega vprašanja je lahko edino spora/um med zainterir sira ni mi narodi brez tujega i/mesai/anja 3. in 4. teren I. okraja ..... . - ■ JPred dnevi so imeli člani slaviji je Djilas dejal da sol Osvobodilne fronte 3 in 4 te- rvioel t/tmi _.._- I v med temi z ene strani sovraž- niki ki v bistvu pripadajo rena I. okraja svoj predkon- ostankom kapitalizma, na drugi! gresni sestanek. Navzoče tova- strani pa so tisti, ki smatrajo |Vse pozdravil tov. Petkov socializem kot vlado privilegi-1sek: ,nakar ie tov. Vojq, podal ranih birokratov in ki so, za-1 Pohtien0 poročilo, y katerem to da si zagotovijo pozicijo, pri-jse ie t>avi 1 predvsem s proble-pravljeni izdati svojo državo in I mi Tržaškega ozemlja. Člani svoje ljudstvo v korist sovjet-1 Osvobodilne fronte nismo ljudske vlade. Zato je povsem na-Ije sanj in mamljivih želja, tem-ravno, je pripomnil, da smo I več realisti in borci za riapro-bolj zagrizenim od teh dali ra-1 dek človeštva, je dejal tov Vo-zurneti z dejanji in ne samo z J jo, spoznali smo skozi dve leti besedami, to pa z milim in čim.1 krj rairovne pogodbe da j. veskim postopanjem, da je pril.-, j, , ’ 10 nas diktatura proletariata in ne Trzask° ozemlje dejanako pro-buržoazna demokracija. Ni se|vmCa odnosno skrpuca. torej čuditi, če ti ljudje koti10, ki ie vsemu prej podobno, predstavniki buržoaziie in re-lkot pa državni tvorbi, kakršno akcionarnega Kominforma in I predvideva mirovna pogodba zahodnega reakcionarnega tiska I Tržaško ozemlje kot je danes, trdijo, da te volitve niso sva-Ije logična posledica roparske- bc5?et , . , I ga imperializma, ki praska tu- Glede tezkoc, ki jih Jugosla-|d. pQ jern ozemlju ter išče svo- vija ima na svoji poti k socia-,jih dobičkov Kaj je mar angle. lizmu, je Djilas poudaril, da se bodo te stalno manjšale. Poudaril je, da te težkoče niso posledica ojačanja kapitalističnih izkoriščevalcev ali pa kapitali stične krize, ko se morajo podjetja zapreti in brezposelnost narašča, kajti kapitalistični elementi v Jugoslaviji vsak dan bolj padajo. Ustanavljajo se vedno nova podjetja in mnoge ovire izhajajo iz pomanjkanja delovne sile. Nato je Djilas govoril o bo-bočih velikih in važnih nalogah Ljudske skupščine in pou- škemu in amerikanskemu im- perializmu za interese tukajšnjih delovnih ljudi, kaj jim je mar za slovenski narod, ki mora, čeprav zmagovalec, trpeti krivice, ki so na las podobne onim izza fašistovskih časov. In v takem položaju, ko imperialisti teptajo mirovno pogodbo, prezirajo slovensko ljudstvo, predlagajo priključitev tega ozemlja k Italiji ter s tem podpirajo italijansko in tržaško reakcijo v njenih fašističnih in napadalnih zahtevah po tujih ozemljih postavljamo člani O-svobodilne fronte s svojim vod. stvom predlog za dokončno pravično rešitev tržaškega vprašanja, ki ne more biti nič drugačna, kot le sporazum med zainteresiranimi jugoslovanskimi in italijanskim narodom, brez vsakega vmešavanja tretjih, ki jim ie preveč v krvi nagnjenje za barantanje na račun malih narodov. Takim barantačem in fašistom je dovolj jasno v pred- Lep koncert na Opčinah USPEL NASTOP ZBORA «SLAVKO ŠKAMPERLE.. volivnem govoru v Mariboru povedal tov. Kardelj,, ko je dejal: »Ne moremo dovoliti, da bi se še drugi deli czemlja, r,a katerem živi nače ljudstvo, in ki niso bili z mirovno pogodbo priključeni k Italiji, sedaj dodelili njej. T0 mora biti jasno vsem tistim, ki danes organizi-iajo protiljudsko kampanjo... Po končanem govoru tov. Voja so posegli v diskusijo številni tovariši, petem Pa izbrali naslednje delegate za kongres: dr. Mašero Sonjo, Lasiča Zvonimira, Rebulo Alojza, Petkovška Alberta, Fabca Franca, Košuto Zofko, Spangerja Vekoslava. Slaviš Ljubico,, Rakar Angelco, Gržino Borisa, Marinčič Anico, Petkovška Sergeja. Pred zaključkom se .ie oglasil tov. Novak in priporočal tovarišem, da se udeleže partizanskega izleta, ki ga pripravljajo partizani za prve dni aprila. Opozoril je tudi navzoče na knjižno razstavo, ki jo pripravlja kulturno društvo »Simon Jenko... Kaj nam naše gleda Ustavimo se ob dveh neprijaznih dogodkih zadnjih dni, pri odpovedi dvorane na Kon-tovela, češ da ni »kolavdiranaš, in pri hrušču in trušču, ki so ga povzročali otroci pri predstavi v Nabrežini. Težka odgovornost pada na ZVU in na lokalne oblasti, ki ne le, da nam že pet let odrekajo pravice do dvorane v mestu, ki jo je slovensko ljudstvo nekoč imelo in ki jo je leta 1520 požgala 'fašistična drhal, marvdč ki tudi zavirajo prireditve Slovenskega narodnega pazko, ki je pričala, kako intenzivno spremlja naše ljudstvo tudi. tako težko in zahtevno predstavo, kakršna so ((Kobilice« ameriške pisateljice Hetlmanove. Občinstvo so tvorili kmetje in ribiči, nabrežin-ski kamnoseki, delavci in obrtniki, kak manjši uradnik ali uradnica, torej ljudje, Slovenci, ki gotovo ne zahajajo v gledališče «Vcrdi», kjer sploh ne dajejo slovenskih •predstav in kjer je tudi vstopnina za žepe naših delovnih ljudi previsoka. Vsem tem obiskovalcem prina KOLEDAR Qiedaii6ce - - 'Jladio- Torek 14. marca Matilda, Svetovlt Sonce vzide ob 6.21, zatone ob 15.09. Dolžina dneva 11.49. Luna vzide ob 4.51, zatone ob 13.30. Jutri sreda 15. marca Klemen, Desimir SPOMINSKI DNEVI 1883 je umrl v Londonu Karl Marx (1818 do 1883), ustanovitelj znanstvenega sociali zrna skupaj, s Etie-derichorn Engelsom (li20 do 1895), pisec Komunističnega. manifesta, Kapitala in drugih del, ustanovitelj 1. internacionale. za Obvestilo Slovenskega gospodarskega združenja gledališča tam. kjer so se do- ša Slovensko narodno gledali- V Gropadi Svetoivanski pevski zbor daril, da bo morala z neomajno I »Škamperle* ima že močno pri-odločnostjo nadaljevati pot, ki I vlažno silo, zato smo si ga žejo je ljudstvo izbralo s svojo llel; na Opčine. Naši prošnji je borbo Gre za novo pot k socia-lrade volje ugodil in tako smo lizmu, po kateri ni še nihče I imel; priliko slišati ga v petek hodil, ker v Sovjetski zvezi, 110. t. m. v naši kinodvorani, ki kakor je znano, ima birokra-lje dokaj akustična. Zbor je štel cija mnogo večjo vlogo od one, 145 članov - moških in ženskih-v ki bi bila sedaj tam neobhodnollepih enotnih oblekah; nastopil potrebna, od one vloge, ki bilje pod vodstvom tov. Venturi-bila neobhodno potrebna nalnija. splošno v socialističnem • re-1 Ta koncert smo združili s zimu. I kratko Prešernovo proslavo. Ob Djilas je zaključil svoj govor I tej priliki je uvodoma sprego-poudarjajoč, da kominformi-| vorii o Prešernu in o njego-stični tolovaji radi govorijo o| vem velikem pomenu Za našo tradicionalnih odnosih medi slovensko literaturo prof. Bc-Crno goro in Rusijo, in je iz-1 nutič. javil, da s tem zamolčujejo I Za tem nam je zbor zapel iz dejstvo, da je borba Južnih I ven programa ((Zdravljico* in Slovanov za osvoboditev služi-1 »Zapuščeno« rta Prešernovo be la caristični Rusiji samo kotjsedilo. Nato je sledil koncert m ojrožje pri njeni borbi z drugi-1 program obstoječ iz dptfr d( mi velikimi državami. Pripom-1 lov in sicer: prmxael narodne nil je: Pri sporu našega vod-lin partizanske, drugi pa umetne stva in našega ljudstva s so-1 pesmi. vjetsko vlado se ne postavljal Moram reči, da ima tov. Fen vprašanje ljubezni do ruskega It urini v izbiri pesmi posrečeno naroda, ker hočemo biti bratje I roko. On dobro ve, kaj pevci ruskega naroda in nočemo ime-1 zmorejo in kaj Uri tudi ugaja. ti za gospodarje njegovih vo-1 Zato ie tako preprosta pesmica diteljev. I vioe ter napravi na poslušalca a* - n-t j I mogočen vtis. Tako so prav IVIosa Pijane I temperamentno zapeli in ob Tudi v NUu je bilo včeraj I «»**«>. je. zahtevalo ponovitev veliko volivno zborovanje, na I Venturimjeve «V nove zarje«, katerem je govoril član politbi-1 Simonittijeve »P lovi, plotu.., prt roja CK KPJ Moša Pijade. ki I pe ? . s0/9 altistka je poudaril, da bodovolitve I Suabouo; nadalje Ventunmje-razočaranje za vse klevetnike I va * Pohojena travca*, ruska tako na Zahodu kakor na Vz-1 71,11 °dna »Dvanajst _ razbojni-hodu. Izjavil je dalje, da ,ielkoi;,> s prijetnim imemm teno-fcjovjetsku zveza vrgla seme ne-j n3tom Pinom Barovtno; poseb-aloge med balkanske narode. I no 30 poslušalci zahtevali poki so po vojni bili vsi v takem | uovitev Mirkove »Na morje m položaju, da bi lahko živeli v I vihar* ter Parmove »To sladko najboljšem prijateljstvu in I zJato otnce«, ki jo je spremlja-bratski skupnosti, ter jih je po-1 [a s harmoniko P roj. Romana stavila drugega proti drugem. I Zajčeva. Pa tudi vse ostale pe-Izrazil je prepričanje, da bo I sm* v prvem delu ie zbor iz-bolgarsko ljudstvo, ki ga danes I vajal p splosno zadovoljnost m ščuvajo proti jugoslovanskim I to brezhibno. bratom, nekega dne pokazalo I Pred pričetkom : .vega dela svpjo voljo, ker dobro ve, kje lie pozdravil Opence predsednih so njegovi pravi prijatelji. I zbora «Škamperle* tov. Milko Pripomnil je nato, da kle-1 Škrab in se opravičil, češ naj vetniki z Vzhoda marsikaj ne I občinstvo ne pričakuje od zb o razumejo; ne razumejo niti raz-1 ra bogsigavedi kakšnih uspe-ličnih pogojev, v katerih je I hov ker živijo pri Sv. Ivanu v zmagala ljiudska revolucija v I istih ali celo še v slabših iz-Jugoslaviji in Oktobrska revo-1 merah kakor na Opčinah in lucija leta 1917, Boljseviškal želel, da tudi Openci vrnejo partija se je morala spočetka I obisk Sv. Ivanu. Med odmorom boriti da je dosegla večino vije odgovoril predsednik tov. dr. sovjetih. Leta 1922 je samo 16,51 Daneu ter se iskreno zahvalil od vseh volivcev glasovalo za I zboru za obisk in čestital vz-mestne sovjete in 22,3 odst.- za I trajnemu delu in odličnemu podeželske sovjete. Deset let I uspehu, ki j e Opencem lahko za po revoluciji je glasovalo samol vzgled. Neka C)penka je nato 59,5 odst. za mestne sovjete in I poklonila zboru krasen šopek 47,4 odst. za podeželske sovie-1 nageljnov z rdečim trakom. te. Pijade je nato poudaril, dal Sledil je drugi del sporeda. ne bi samo nekateri ljudje na I Zahodu, pač pa tudi nekateri I ------- na Vzhodu pozdravili povratek | j)va procesa proti superšovi- Kot prva je bila udarna Pregljeva «Čuvarji Jadrana». Tej je sledila Foersterjeva »domovina», pri kateri je ponevno prav ljubko zapel tenorsko partijo Pino Barovina. Pesem, d'si starejše vsebine, je vendar pc harmonizaciji in po melodiji učinkovita in ima svojo muzikalno vrednost. — Prvi del Mokranjčeve »Drugi šopek» ni bil prav čist, vendar so se pev ci kmalu znašli in zbor -e zlasti s to pesmijo rokaza'. da pozna vse zahteve, t. j. od for-tissima do najnežnejšega pia-nissima. Venturinijjva »Znamenje», je pesem, ki bo ostala kakor «Nazaj v planinski raj» vedno lepa. Zlasti^ima znana sopranistka tov. Rožica Kozem pri tej hvaležno nalbgo: da pride zbor še bolj do veljave in učinka., a rnogPčni konec, pri katerem pridejo basisti do izraza, zapusti globok ''tis. Jasno, da so Poslušalci zahtevali ponovitev, toda zbor — glede na dolg program in slabo razpoloženje pevovodje — ni po-novii nobene pesmi. Ruska narodna »Ej, uhnjem» v Mirkovi Priredbi, je izredno posrečena kompozicija. Variacija enega in istega motiva, ki prične s soprani in ki gre mimo vseh ostalih glasov, ter se konča z basi v najobčutljivejšem pia-nissimu, je tako posrečena in učinkovita, da vsakega poslušalca očara. Zato pa je bil tudi aplavz lak, da je zahteval ponovitev. Foerster jevo »Gorenjski ljudje smo veseli» ' tov. Venturini priredil za mešani zbor. Pesem poslušalce oživi, ker je temperamentna in vesela, vendar ni lahka .Izvajali so jo brezhibno. Za zaključek nam je zbor zapel še Adamičevo «Ecce dolom. Pesem zahteva močan zbor. pa tudi rutinirane pevce, ker je dolga in ima dokaj težke prehode. Skladbo je Adamič poklonil ob 25. letnici pevskega društva »Haj-drih* na Proseku, zato je besedilo prav primerno tudi za naše žalostne čase. Konec pesmi »Prost boš, prost, tlačeni Slovan» je tako mogočen, da vse elektrizira. S to pesmijo je bil koncert končan. Zbor je s tem nastopom ponovno afirmiral svoj sloves, ki si ga je pridobil tudi preko meje. Jasno je, da gre velika zasluga v prvi vrsti tov. Venturiniju, a tudi pridnim in vztrajnim pevcem, ki naj bodo za vzgled zlasti našim Opencem. STANE MALIC Na sestanku, ki se je vršil 7, t. m., je govoril tov. Ukmar Anton. V svojem govoru je' tov. Ukmar prikaza! nenačelnost vidalijevskih sindikalnih voditeljev v pretekli stavki. Obsodil je šovinistično gonjo v občinskem svetu proti ceni B, predvsem pa stališče vidali-jevcev. ki so s tem, da so se vzdržali glasovanja, samo potrdili resolucijo reakcionarjev. Analiziral je početje tkzv. ((akcijskega odbora« za obrambo Tržaškega ozemlja, ki hiti braniti takšno' Trža.ko ozemlje, kot so si ga ti l judje vedno želeli, to se pravi vojaško bažb njihovih dolarskih gospodarjev, katero nima nič skupnega z onim STO, na katerega je zaradi obrambe miru pristala Jugoslavija. Diskusija je bila živahna. Prisotni so na to izbrali sledeče delegate, ki bodo zastopali Grcpado na bodečem kongresu OF: Pečar Karel. Macarol Marija, Kalc Karel, Kalc Just. Gojča Just. Kalc Karel, Gojča Ivanka, Grgič Marija, Sosič Jc3ip. Kalc Antonija, je-‘lušič Marija. slej lahko vršile, da o zaslepi Ijenosti kaminformistov sploh ne govorim, ki so slovenski umetniški besedi zaprli vrata povsod, kjer so mogli. Zahajam v glidališče »Verdi*, kamor prihajajo gostovat različne igralske 'skupine iz Italije kajti kot je znano, tržaški Italijani ne premorejo lastnega ansambla, ih poročam o njihovih predstavah . v našem časopisju. Te skupine in njih repertoar so po kvaliteti in tudi po umetniški žri ideološki u-smerjenosti zelo različni. Pretežna večina služi zabavi in razvedrilu občinslra, 4ci zmore visoko vstopnino, torej zabavi m razvedrilu tržaškega italijanskega meščanstva. Delavca, pa tudi malega obrtnika in uradnika boš težko našel v gledališču »Verdi*. 6. in 7. teren III. okraja V soboto zvečer pa je bil podoben sestanek zc člane OF 6. in 7. terena III. okraja. Kakor na vseh sestankih so tudi tukaj zbrani z vso pazljivostjo poslušali izvajanja tov. Lipovca Tineta, ki je pojasnjeval stališče Osvobodilne fronte glede vprašanja bodočnosti Tržaškega ozemlja. Poudaril je, kako so se uničevalcem mirovne pogodbe. ki jih je ves čas predstavljala šovinistična reakcija ob podpori angloameriškega imperializma, pridružili tudi kom-infprmovci, ki hočejo v tej svoji funkciji celo prednjačiti, kar jim je vsekakor v dobršni jne-ri tudi uspelo. Njihova linija borbe Za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji je le toliko bolj podla, kolikor je bolj hinavska od linije šovinistične reakcije, ki zahteva priključitev kar odkrito. Vsem tem pa pomagajo ljudje od ((akcijskega odbora«, ki se stavljajo v brezpogojno službo tistih, ki so že od svojega početka onemogočili ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Toda naše ljudstvo pozna njihove sebične, oportunistične nakane 'n jim ne bo nasedlo. Navzoči so izvolili tudi delegate zg kongres, in sicer sta bila izvoljena kot delegata 6. terena tovariša Babič Stanko in Siškovič Anton, kot delegat je 7. terena pa tovariši Zerjul Josip, Počkaj Viktor, Rešeta Lojzka in Dibrila Anton. Slovensko narodno gledališče •"■i Je zastavilo bistveno drugačno nalogo in ima tudi bistveno drugačen pomen. Naše gledali šie ima svoje izredno poslanstvo ki daleč presega namen, zgolj zabavati in razveseljevati občinstvo. Naše_ gledališče' že peto leto prinaša našemu ljudstvu, ki je bilo petindvajset let oropano najosnovnejših človeških in kulturnih pravic, živo umetniško slovensko besedo. Daje mu duševni kruh, daje mu tisto osnovno duševno hrano; s katero šele zrastdta posameznik in ljudstvo do kulturne, narodne ir. socialne ..zavesti. Dalje posr.eduje Slovensko narodno gledališče ngšemu ljudstvu najboljše in najvišje, kar je ustvarila Slovenska in svetovna dramska iemetnosjt. To je njegova visoka': izobraže-t alna in. vzgojna,.'naloga, ki je doslej obrodila nesporne sad o-vež naše občinstvo, naše ljudstvo od leta do leta bolj dozoreva za zmerom težje in tudi idejno zahtevnejše uprizoritve. V nedeljo sem sedel ■pri predstavi «Kobilic» med občinstvom « Nabrežini. Videl sem starčke in starke, zrele može in žene, videl sem mladeniče in dekleta, ki so s popolno Osredotočenostjo sledili dogajanju na odru. V odmoru sem se z marsikom pogovoril in slišal marsikatero o- šče svojo visoko umetnost v slovenski besedi tako rekoč na dom. Prihaja k njim, da jim posreduje domačo slovensko, besedo, prihaja k njim. da jim prinaša umetniško lepoto, prihaja k njim, da jih prosvetli in jim pokaže življenje in snovanje slovenskega in drugih narodov. Predstavo so motili številni otroci brez nadzorstva, ki še niso dorasli, da b; mogli razumeti težje dramatsko delo. Hvale vredno je, da pošiljajo starši svoje otroke že v zgodnjih letih k slovenskim gledališkim predstavam. Toda ni vse Za vsakogar. ((Kobilice« niso »Sneguljčica*, ki je sama po sebi namenjena predvsem mladini in otrokom. «Kobilice* tudi niso ((Deseti brat», ta čudovita domača igra, ki obravnava vsem razumljivo košček našega minulega življenja in v kateri se veliko dogaja ter je prav zato primerna tudi zrelejši mladini. Tak nemir, kot smo ga do živeli v nedeljo v Nabrežini ne le moti in muči ustvarjajočega umetnika na odru in osredotočeno prisluškujočega gledalca, marveč se tudi ne sklada Z visokim poslanstvom Slovenskega narodnega gledališča. Zmerom mi je v posebno veselje, kadar morem v Ljubljani ali kjer koli v svobodni domovini prisostvovati gledališkim predstavam. Kajti gledališka umetnost doživlja kot vse ostale kulturne panoge v FLRJ ne-sluten razmah. Višini umetniških storitev sta enakovredni pažnja in disciplina obiskovalcev predstav. Vse predstave se začenjajo na minuto točno in v dvorani imaš občutek, kot da se nahajaš v svetišču, . Tako mora postati končno tudi pri vseh naših predstavah na Tržaškem ozemlju: Starši naj jemljejo svoje otroke s seboj na tiste predstave, ki so namenjene predvsem mladini. Ce pa že morajo vzeti s seboj otroke tud.i na druge predstave, tedaj naj jih poučijo, kako se jim je vesti v gledališču. Gledališče je svetišče umetnosti. In v njem se je treba vesti tako, kot pri-tiče svetišču. VLADIMIR BARTOL ; Opozarjamo vse člane trgovce, da poteče jutri 15. t. m. rok za predložitev trgovskih licenc zaradi vidiranja za leto 1950. Priporočamo vsem članom, da se strogo držijo roka, da se izognejo morebitnim nevšečnostim. Člani lahko predložijo listine tudi po tajništvu SGZ. Tajništvo Gostovanje SNG v Nabrežini Dve drugi zasedbi Prosvetno društvo v Barkov-ljah bo priredilo jutri v sredo 15. marca ob 15. uri v Franklo-vem pri Gregoriču filmsko predstavo za pionirje. Lepe predstave naj se pionirji v polnem številu udeleže. IHa Menja za lelo 1950 Občina poziva vse osebe in ustanove, ki imajo trgovske obrate na veliko in na malo v tržaški občini in imajo trgovsko licenco, da isto predložijo v overitev za leto 1950 na uradu obrtnih listov do 15. t. m. Kdor ne bi tega v določenem roku napravil, se mu lahko takoj prepove nadaljnje obratovanje. v „Kobilicah“ L. Hellmanove Druga zasedba vlog Aleksandre (Zan), Reginine hčerke, in črnke Addie, je bila napovedana za gostovanje na Kon-tovelu. Kot je »Primorski dnevnik* že pribil, je morala predstava zadnji trenutek odpasti, kep so funkcionarji civilne policije izjavili, da dvorana baje ni «kolavdirana». Drugo zasedbo omenjenih vlog smo videli nato v nedeljo v Nabrežini. TEA STARČEVA je prinesla v vlogi Aleksandre na oder predvsem svežost in neposrednost svoje mladosti. Njeno kre-tanje na cdru je za njena leta začuda naravno in sproščeno. Ne bomo ji zamerili, če v dramatičnih momentih igralsko ni dosegala Štefke Drolčeve, ki je igrala Aleksandro pri premieri. Njen napredek je kljub temu viden tako v igralski tehniki kot posebej v čistosti izgovarjave, kjer je mnogo pridobila. V vlogi črnke Addie je nastopila LELJA REKARJEVA dovolj samozavestno in naravno. Pokazala je smisel in veselje za oblikovanje ženskih karakterjev. Ustrezala je tudi po zunanjosti. Zlasti se je uveljavila s prijetno barvo svojega globokega glasu. Ostali igralci so disciplinirano zdržali kljub nemirnemu vedenju otrok, ki nikakor' ne spadajo pri tako težki in Zanje nerazumljivi predstavi v dvorano. Nekateri igralci so svoje kreacije po premieri še izboljšali. Tako je Ema Starčeva oblačila preostre kontraste o svoji, igri. Stane Raztresen ie bolje individualiziral svoj lik in Belizar. Sancin se je v vlogi Marshalla krepkeje uveljavil. VI. B. Ch so oao uvedene Doline m če jih sedaj preklicujejo, ne da bi se bil položaj do polrebne mere izboljšal Da ne govorimo o jalovem opravičilu Vojaške uprave v zvezi s podražitvijo kruha, češ da bo ta tudj zatem , še vedno cenejši nego v drugih italijanskih mestih, obstaja v zadevnem poročilu VU že druga motivacija, ki pravi, kako je končno vendarle treba odpraviti politične cene in jih vzporediti s stvarnimi. P0 vsem tem nastane vprašanje, zakaj je VU sploh uvedla politične cene-Doslej smo bili prepričani, da je do takih cen prišlo pač zato, ker se je prebivalstvo v povojnih letih znažlo v nepopisnem siromaštvu in mu je torej bilo nujno priskočiti na pomoč vse dotlej, dokler bi se prilike več ali manj ne uredile. To ni bilo le vprašanje prebivalstva Trsta. marveč evropskih držav in kakor smo videli, so se ga oni. ki so v teh državah prevzeli oblast, z več ali manj sreče lotili z vso skrbjo. In kajpada vedno z namenom, da se prebi- valstvu nudi ugodnost političnih cen, dokler bi zboljšani zaslužek delovnega človeka ne dosegel višine, ki bi krila izdatke za najnujnejše potrebe. Ako je prišla v Trstu VU do zaključka, cia je treba odpraviti politične cene, bi se dalo sklepati, da je zaslužek tržaškega delovnega človeka že uravnovešen z gospodarsko vrednostjo živil, da si v Trstu živeči upokojenec s svojo pokojnino zlahka kupuje kruh po 84 lir in da prejemajo tisoči brezposelnih tako visoke podpore, da politične cenc niso več potrebne. Kakšno pa je stvarno stanje v Trstu, menda ni potrebno posebej poudarjati. Številna stavkovna gibanju ravno v zvezi s šč vedno pretirano razliko med cenami in prejemki delovnega človeka govore za to, da se neumestni ukrep VU niti malo ne sklada s toliko poudarjano človekoljubnostjo zapainjakov i° njihovih ekonomskih planov, ki Imajo baje namen rešiti človeštvo stradanja. Iz teh planov tečejo v resnici milijoni v potekih, vendar v prvi vrsti za namene, k j obetajo direktne koristi njihovim finančnikom. Dve milijardi letnih izdatkov za cenejši kruh potrebnemu Tržačanu pa ne prinaša koristi nc obresti. Toda potem, ko se skuža predčasno takšna podpora odtegniti, bi morala tukajšnja VU potajiti tudi pretirano propagando, ki prikazuje te ekonomske plane kot rešilne pasove potapljajočemu se evropskemu prebivalstvu in Tržačanom če posebej. Nočna služba lekarn v mesecu marcu SLOVENSKO m /i k n n m u (il. HI)/II. IŠČE za Tržaško »zKinljg Danes 14. t. m. ob gostovanje v dvorani P® na OPČINAH z dramo Lillian Hellmanovl Kobilice“ Prodaja vstopnic v pekah11 Cok na Opčinah. Cammello, Viale XX Settem-bre 4, tel. 65-11; Codermatz, Ul-S. Pietro 2, tel. 80-68; Godina, Trg sv. Jakoba 1, tel. 90-212; S. Sabba, Trg Valmaura 10, tel. 95-978; Vielmetti, Borzni trg 12, tel. 51-11; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. Danes od 18 dalje Vojaške vaje med Opčinami in Sesljanom Danes od 18 naprej bodo med Opčinami in Sesljanom vojaške vaje ameriških čet. Vaje bodo tudi ob novi cesti Opčine - Ses-ljan, po kateri bodo pri manevrih motorna sredstva vozila z manj močno razsvetljavo. Morebitne avtomobiliste, ki bodo med vojaškimi vajami vozili po tej cesti, opozarjamo na previdnost- IZLETI V APRILU Potovalni urad ((Adria-Ej1' press« priredi y mesecu apr« sledeče izlete: 9. aprila v POSTOJNO, 9-10. dvodnevni iJlet v LJANO, 15. in 16. dvodnevni J' let na BLED. 2!. Vpisovanja potečejo 24. in t. m. Vpisujejo vsi potoval® uradi in «Adria-Express», F. Severo 5, tel. 29-243. NAJEMNINA ZA TRZNE PROSTORE Občina sporoča, da morsl0 vsi prizadeti plačati od 1. aPr‘! la svoje tržne prostore Prl mestnem policijskem ura|j Prav tako naj se na isti ur8, v Mestni palači, II. nadstropij soba št. 96 obrnejo v zatk raznih informacij. ■il RADIO I* JUG0SL. CONE TRS?! (Oddaja na srednjih vaWv'® 240 m ali 1250 kc) TOREK 14. 3. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: E0" ročila v ital. in objava Tal samomorov Zadnja dva dni je zajel Trst pravi val samomorov. Policijska kronika je zabeležila namreč kar štiri primere, v katerih so obupanci segli po tem skrajnem sredstvu. Na srečo se je 'le eden primer končal s smrtjo; v ostalih- pa je i sarpo-mor ostal samo pri poizkusu.. .V nedeljo,.ob 2a.,pi,..jje vzel življenje 63-letni lastnik kavarne «Pri postaji« Mazzasette At-tilio Angelo iz Ul. Gambini 5. Njega je našla v stanovanju že mrtvega njegova žena. Zastrupil se je s svetilnim plinom. Kokoši io psa dovaja ukradli ^nili Francesco iz Ul. Madonna ~12. Njemu je v nedeljo že- Taučer Mariji iz Ul. Costa-lunga 68 so prejšnjo noč taitovi ukradiii 14 kokoši ter psa čuvanja. Okradenka ima 14.000 lir škode. v Ljudsko skupščino stare ju-1 nistični tržaški politični orga-goelovanske reakcije, ter Jel nizaciji »Lega Nazionale« sta pripomnil, da bodo te volitve I zaključila. Prvi v Benetkah razočaranje za vse klevetnike I pro^ bivšemu upravniku «Le-tako na Vzhodu kaikor na •^n_|ge» Ginu Monacu, obtoženemu, ho5°- , ni i I da je poneveril več kot 7 mi- Glede odnosov z Bolgarijo jel ijjonov ]jr dokončno z obsod-poudaril, da je Jugoslavija na. | bo drug; v Trstu proti 22 ob. KDO JE NA ČELU ŠOVINISTIČNE BORBE PROTI SLOVENCEM Organizacija, ki se pogreza v kriminal pravila vse mogoče, da pozabi preteklost, zato da ustvari pravo prijateljstvo med jugoslovanskim in bolgarskim ljudstvom. Danes ko sedanji bolgarski voditelji mučijo fn ščuvajo bolgarski narod proti jugoslovanskim bratom, je bolgarsko ljudstvo pokaznlo. da je zvesto prijateljstvu z ostalimi Južnimi Slovani. Ob zaključku je pozval volivce. naj glasujejo za voditelje, ki so j,ih' vodili v najtežjih dneh zgodovine B. STANISAVLJEVIC Družabni večer Slovenskega gospodarskega združenja V soboto 18. t. m. priredi SGZ v gostilni Suban pri Sv. Ivanu svoj družabni večer s plesom. Člane in prijatelje opozarjamo, da se bo točil tomaj-ski teran in rezala kraška potica (presnic). Prodaja vstopnic in rezerviranje miz je v tajništvu SGZ. Ul. Fabio Filzi 10, I. med uradnimi urami do vključno 17. t. m. — Članom in prijateljem so vabila že razposlana- V primeru, da bi kdo va bila ne prejel, naj ga dvigne M tajništvu SGZ tožencem, zapletenih v tihotap stvo »Leginega« sladkorja, z ndgoditvijo na nedoločen čas. Iz obeh v resnici zelo jeguljastih in medlih procesov smo lahko kljub temu (zvlekli nekaj zelo važnih zaključkov ki vsi v prvi vrsti kažejo na moralnost organizacije ir. nekaterih njenih voditeljev. Organizacija, katere glavna naloga je bila in ie še voditi šovinistično politiko proti tukajšnjim Slovencem in blatenje nove Jugoslavije, ni bila in ne more bilj drugačna kot gnojna rana. ki je okuževala po strašni vojni ozdravljeni del tukajšnjega italijanskega prebivalstva. Delovanje nekaterih njenih voditeljev, sestavnih delov rak rane, ni Pa po zakonih življenjske nujnosti moglo biti drugačno kot tako. da se je Judi v privatnem in javnem življenju jz 1_: .4,. I L. ' I . .. .Innninn •-> 1 i 4 1 kristaliziralo v sinonim politične nemoralnosti, označenem v protizakonitih dejanjih, katerih posledica sta oba procesa. Prvj v Benetkah in drugi v Trstu pa sta ostala javnosti mnogokaj dolžna. Oba sta napravila vtis, da je vmes segla neka nevidna in magična roka 7 namenom, da bi rešila prestiž «patriotične Lege Nazionale* in nekaterih njenih visokih osebnosti, če že ne popolnoma, pa vsaj kolikor se pač še da. Na dvodnevni razpravi v Tr- stu so obtoženci, med katerimi so tudi nekateri predstavniki tukajšnjega italijanskega iredentističnega gibanja (in obenem člani «Lege Nazionale«), kot na primer D'Osmo Mario, bivši podpredsednik «Lege», Zoppolato Francesco, eden voditeljev istrskih esulskih skupin, Urizio Silvio, Urizio Re-migio, tudi predstavnika esulskih skupin, so z gnevom obsojali nekatere voditelje »Lege«, zaradi katerih nai bi bili nn; po nedolžnem pred sodiščem, medtem ko so pravi krivci nekje v zakulisju. Da je «v deželi Danski res neka; gnilega«, nam je v dokaz tudi izjava ustanovnega člana »Lege« in bivšega člana njenega upravnega sveta Stefana Marangonija, jo je v sredo 8. t. m. objavi) «lj Corriere di Trieste«. Zaradi izredno poučnega zakulisja, ki nam ga izjava prikazuje, bomo njene najvažnejše dele, tičoče se obeh škandalov, dobesedno ponatisnili. Se prej pa moramo v informiranost Dovedati. da v prvem delu svoje izjave govori Stefano Marangoni o tem kako je s polici'sko pomočjo jn Po nalogu predsednika cone dr. Palutana ooštal odv. Szomha-thely predsednik «Lege Nazionale«. Proti tej samolastni prilastitvi oblastj v «Legi Nazio- nale« je baje upravni svet posla! De Gasperiju protest, ki so ga podpisali vsi člani upravnega sveta «Lege». prav tako so tudi vložili pritožbo na njegovo imenovanje, katera pa še ni rodila nobenega rezultata. Pustimo raje družinske razprtije družini in predajmo besedo Stefanu Marangoniju. ki pravi: »Ni res, da bi Szombathelv vložil prijavo o sladkornem škandalu, kakor tudi ni res, da bi po njegovi reviziji prišel na da.i Monacov škandal. Ob koncu marca 1949 so bile računovodske knjige, ki i ih je izročil prof. Fausto Faragu-na, popolnoma v redu. To dokazuje dejstvo, da ie bila zadeva zaključena po skrbni kontroli knjigovodje Libuttija. Junija 1949 pa je prof. Fausto Faragu-na, ki je zaprosil, da bi pregledal nekaj računov, ugotovil, do so bile računovodske knjige falsificlrane. Takoj nato je 26. junija vložil prijavo na kompetentne oblasti. Ko sem to izvedel, sem poslal pismo v tem smislu na kompetentno ministrstvo v Rim. Zaradi tega vprašujem sledeče (kar sem te vprašal tudi predsednika cone dr. Palutana in obvestil glavne mestne ustanove); Zakaj je Szombathelv vložil prijavo šele r.oven.bra 1949 in zakaj v Benetkah'! Ena stvar je gotova: dr. Mo-naco je bil obsojen. Mnogo stvari pa je ostalo čudnih, in sicer: če so bile knjige v redu marca 1949, je prišlo do falsifi-ciranja pozneje, to je Pod oblastjo komisarja. Ce so obsodili Monaca. zakaj niso poskušali izslediti, kako, kdaj. in kje so bile knjige falsificirane? In končno, zakaj je bil poklican v Benetke kot priča odv. Marino de Szombathelv, ki ie bil oseba, ki bi manj kot toliko drugih lahko stvar razjasnila, in končno, zakaj samo on?« Ime «Leginega», od vrha postavljenega komisarja odv. Marino de Szombathelyja je tako že vdrugič vključeno v znana škandala. Pred to izjavo smo namreč izvedeli v hodnikih tukajšnjega sodišča, da je glavni obtoženec sladkorne afere Zop-polatto Francesco vložil prijavo na policiji proti komisarju Marinu de Szombathelyju. Naj bo že kakor koli. Ko že zavzema tako visoke funkcije, itpa verjetno za to posebne zasluge v preteklosti. Pa si oglejmo njegove »zasluge«: Kot fašističnemu veteranu so mu priznali 3 profesorska službena leta Leta 1937 je dobil naslov častnega viteza italijan- ske krone. Novembra 1934 so mu bila priznana 3 leta, 7 mesecev in 5 dni kot fašističnemu borcu izpred 28. oktobra 1922. leta. Februarja 1929 je imel v dvorani Littoria konferenco o odnosih med državo in cerkvijo. Leta 1930 je postal član vodstva nacionalnega združenja fašističnih pripadnikov. In tako se je njegovo »delo« nadaljevalo skozi vsa leta pred vojno v konferencah in predavanjih, ki so služila za poveličevanje fašizma. Takoj po vojni pa si je zagotovil naklonjenost škofa San-, tina in postal vnet zagovornik Vatikana, kar mu je v dobri meri pripomoglo do sedanjega položaja. Vse to umazano zakulisje «Lege Nazionale«, v katero je mogel po zaslugi obeh procesov v Benetkah in Trstu (in to bo ostal verjetno edini in najvažnejši njun uspeh) pogledati tudi navadni tržaški zemljan, žge in peče razne visoke osebnosti, ki jim je neprijetno, da prihaja pred sodišče »zaslužna, pa-triotična« ustanova. Pri tem je vsega obsojanja vredno, da se morajo predstavniki te organizacije pred sodišči zagovarjati zaradi stvari, ki spadajo v kri- minal. Gre namreč za milijonske poneverbe, bodisi v denarju, bodisi v odtegnitvi blaga, ki je bilo namenjeno drugim. Nas ne zanimajo notranji spori v tej organizaciji, ne zanima nas nadalje medsebojno obtoževanje lunkcionarjev t e organizacije. Pokazati hočemo le na dejstvo, da se ta in takšna organizacija postavlja na čelo ogabne šovinistične kampanje proti slovenskemu življu na tem ozemlju, in to ne od včeraj temveč že desetletja. Nazadnje se temu ni čuditi, kajti kjer se je razbohotil šovinizem na takšen način kakor v Trstu, je nujno, da se za svoje delovanje poslužuje tudi kriminpla, ki mu nadeva celo blagozvočno ime «patriotičnega delovanja«. Proces v Benetkah je namreč razkril, da je zloglasna organizacija prejemala celo od italijanske vlade milijonske podpore, zato da bi vzdrževala «škva-dre« za diverzantska dejanja v coni B. In končno afera s sladkorjem? Ne le da gre pri tem za razne nedovoljene in kaznive mahinacije, bi se mi še vprašali, kako je sploh mogoče, da so se paketi s sladkorjem razdeljevali preko «Lege nazionale«, ko so bili vendar drugi načini za razdeljevanje, tako da so sladkor pod določenimi pogoji lahko prejeli vsi potrebni Tisti, katerim gp , je dala «I.ega nazionale«, pa so ga kot privilegiranci lahko prejeli celo večkrat. Zopet en dokaz več, kako organizacija, ki sc je drži kriminal, uživa vso podporo ne le italijanskih temveč tudi tukajšnjih oblasti. V noči med nedeljo in ponedeljkom So pripeljali v bolnišnico 43-letnega Valenčiča Vincenca iz Benetk, katerega so našli nekateri člani civilne policije pred kavarno »Pri postaji« na Trgu Liberta, kjer je nezavesten ’ežal. Ko se je v bolnišnici- zavedel, je povedal da je v samomorilne namene zaužil .20 tablet «Luminala». » » * Včeraj pa sta si poskušala vzeti življenje 31-letna Stegu Marija iz Skoljeta 258 in 40-letni Brugnoni Giuseppe iz Firenc, v Trstu stanujoč v Ul. Crispi 39. Oba sta zaužila večjo količino nekega strupa. 7.00: Napoved časa - Poroči® , slov. in objava sporeda; 7.15: J tranja glasba. 12.00: Veder opoldanski sP°^i; 12.30: Igrajo znani violin’’ "42.45: Poročila v ital. in °bj sporeda: 13.00: Napoved časa Poročila v slov in objava sP°„ de; 13.15: Orkester odreda JA, , Kultu’8 orKe‘ rigira Učakar; 13.45: pregled (v ital.); 14.00: Igra 0'*'e ster Radia Ljubljane; 14.30: r gled tiska (v ital.); 14.45: rr glttf tiska (v slov.). 'L 17.30: Politične aktualnosti 'č ital.); 17.45: Ritmična SiaS?7 13.00: Ljudska univerza (v ital.)' 18.15: Komorna glasba; 18.4« . pr ročila v hrvaščini; 19.00: na medigra; 19.15: Poročila v Kulturni pregled (v slov.)! 2^. 19.30: Poročila v (slov.); 86.30: Lahka in plesna ®Ia|o5: 23.00: Zadnje vesti v ital.; - ,r Zadnje vesti v slov.; 23.10: va jutrišnjega sporeda; 23.15: y spavanke in serenade; 23.30: “ ključek KINO Rossetti. 16.00: «Modra h® B. Crosby, Fred Astaire. )t. Fenice. 16.30: »Veseli inuš”' Tiernev. , -sin Filodrammatico. 16.00: #7 furija«, Linda Darnell,' rita1'0' Alabarda. 16.00: «Dolgo Piacl(. vanje«, Lana Turner, C. 0 jj-Garibaldi. 11.30: ((UbcžniK”’ mes Mason. ji Ideale. 15.30: «Moja hčerka®’ | Lopez. Impero. 16.00: ((Nedelja v stu«. Nastopa Tržačanka r j? Lisjak, Žeparji na delu Včeraj in predvčerajšnjim sta se v Trstu dogodili dve žepar-ski akciji, kar kaže, da so žeparji vedno bolj predrzni. Prva žrtev dolgoprstnežev je bil Ca- par segel v žep pri Portici di Chiozza, ko je čakal na tramvaj in mu izmakni? denarnico z 2000 lirami in osebnimi dokumenti. Včeraj dopoldne pa je Ferluga Josipina iz Vrdelce 1770 kupovala v pokriti tržnici, ki je zelo priljubljena tudi za žeparje, posebno še, kadar je v njej veliko ljudi. Tudi včeraj ie bila gneča, ki j0 je izrabil spretni dolgoprstnež in iz pla-šča Josipine izmaknil denarnico s 3500 lirami in osebnimi dokumenti. Italia. 16.00: «Seherezada» Donlevy. Br® Frančič Viale. 16.00; »Pavel in A. Cecchi. „ie < Vittorfo Veneto. 15.15: «OtočJ Plamenih«, John Garfield. Adua. 15.00: «Jetnik ■ nasilj3*'ph Armonia. 15.15: ((Ponoči " dnevi«. Azzurro. 15.00: »Boleče Btlvedere. 15.30: »Mama, njam se te«, Irene bunne. jjir »Ob morju«: 15.00: »Obupan? bežen«, ’ Marconi. 15.00: ((Zeleni 0 Lana Turner. jfjih Massimo. 16.00: «Potepuh na coskem dvoru«, R. Go)^!nlrti,, Novo Cine. 16.00: »Pilot s' Odeon, 16.00: «Boleče mest°'plj* Radio. 14.30: »Čarovnik ® }t. Savona. 15.00: »Nemirna °° Vcnezia. #Proti neznanem11 ' Vittoria. 16,00: »Zorro«. Vsem prijatelje) in znancem sporočamo žal ost*10 vest, da je umrl naž preljubi očka in mož Nikola Župan nekaj dni p::z: e'e pa še h!>ja preljuba tetka Neža Pečevnik pokopali: Pokopana sla na magdalehskcm Mariboru Maribor, Portorož 14. marca 1950. Žalujoči; žena in sestra Eli za beta' hčer-c in nečakinje; Milku. Datnca in Ana ter vnučka; Niko in Jel NOVE SLOVENSKE KNJIG®* Voltaire: «KANDIDu, polplatn„................I ((JUGOSLOVANSKA POEZIJA«, plat. » » » , broš. a »NAS OTROČEK«, brošura . . - • ” ((OSLOVSKI MOST«, phlplatno . . • * »O LENINU«, brojura.................* »Kako pojmuje socialna demokracija nacionalno vprašanje, brošura ■ ” Dobile jih v slovenskih knjigarnah v Trstu in v Avčin; Vidmar Stalin: Stalin; 500' 350-' 250.' 50' 550' 40' 30" Gor‘cl' i41Sfib8* PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301 a - I. - TEL. 70 OBČNI ZBOR PODZVEZE SHPZ V KOPRU mestu in predvsem - na deželi ie k’* v koprskem |ig$j5cu občni zbor Podzveze ,"pZ' za koprski okraj. royar^ Marion, predsednik cihi€2e v Kopru, se je otvoritvi v krajšem govoru sPcmaij umrlega pisatelja Pre-i, v®ša Voranca nakar sr> vsi ‘»legati stoje z enominutnim počastili njegov spo- ‘n°l!ccin min jjkdRe so volitve delovnega ^cedstva, je takoj zavze P^Je mesto. Tov. Marion je T°®tai pomen iega občnega 5«^ in pozdravil predsednika A ? ^ ^'rsta tov. profesorja Budala, tajnika SHPZ tov. la 3 ®°r*sa, zastopnika Cen-£ 2a italijansko kulturo, se-vp ria okrajnega komiteja p ■•. mladino in. vse delegate, »izvolitvi raznih komisij, je taif1* SHPZ iz Trsta tov. - • A. Budal pozdravil navzo. . V imenu SHPZ jn med dru-8"U dejal; je*^° Človek prisostvuje temu m zborovanju, se .mu sa-n.° °d sebe vsiljuje primerjale uied obema pasovoma, ki .}jHiorala biti eno, ker ju dru-pja°. naraua, razmere in ljudje. to-89. z,m0ovita vojska in naši °l so osvobodili vse zapad-j s}°vensko in hrvatsko ozem. IjM*n 5° ustvarHi vsem našim I aem primerne pogoje za mi-Suitami, razvoj. Tuji po-^Pin tuja gospodovalnost sta gomila v pas A in .začela Ust ivati in slabiti kulturne ^anove, ki jih je Slovencem Prin '‘tstoletncm suženjstvu zmaga nad najbolj ne-'e5ko vladavino kar so jih a fad* W1e^ naši ljudje na T’ • tolno* Po,lIeP in luFl oospodo-rštV S*a rodila velikanske ga ,e tla področju prosvftne-obpi!n kulturnega dogajanja v tH. Pasovih. Medtem ko ne-tJnfJ”e tuie oblasti v pasu A !o|znoua brskajo po Mns-W-1Jeu’h zakonih in jih rade ulat'Ijaj0 ŽOpe,- mednarodno 0n° dvojezičnost in zoper tocuoj prosvetnega in \J??eaa stremljenja naših množic, medtem ko se iuJHem na svoj način pri-Usta skupine, ki bi »jjfcjOUdi rade odtrgale od njih ■ We0a naroda, 1 dvs 'tpbt, — ObO^rn;^ OSP obsega zašel-cc v- i-v/tok, Botač, Ocizia-flva oiihpc>t’ SocerlJ- °SP — ]Vet Voh, "T PIHAN se deli ib V0llvn n enot-6 ,aVja "a enota obsega Trg ugiia ,.sv- Klementa. Ul. HiM,via K ,Tr6 Canaler, Ulico "A tli ^lejsk0 ul.. Ul Rap-il'’«,"1- A fjiuiacora. Ul. Puster-% ; ŽO -,-,Uondo>o. ‘ Ul. N. Sauro JL 1?» Ul, Sauro od U1-. Ijr°li pn, maja, Ul. Vergerlo JillK V»livn odbornika. i< iYnovo nf emta °bsega Maksi-P1- r?i». Nii. U1' sv- Marka. Trg i’l Fra„?i)rezje A Gramsci. Vliv. ^1* -Luprica, - - lil ari». Ul. Male Matnrn 14. MLO — PORTOROŽ se deli na tri volivne enote. I. volivna enota obsega zaselke Fiesso, Pazug, Arže, Rizento, Beli Križ. Sv. Ana — voli enega odbornika; II volivna enota obsega zaselke 'Portorož brez hišnih številk 102—120, Sv. Lovrenc — voli dva odbornika; III. volivna enota obsega zaselke Portorož (hišne štev. 102-120), Bernardin. Zeleno hišo, Rdečo hi-, šo, Fizine, Sv. Martin — voli enega odbornika. 15. KLO — SECJOLE se deli na tri volivne enote. I. volivna enota obsega zaselke Sečjole, Mlini, Košta - voli enega odbornika; II. volivna enota obsega zaselke Krog, Kosten.ioi, Lončan — voli er.ega odbornika; III. volivna enota obsega zaselke Parezag Dolnji, Parezag Gornji, Gorgo. Nargočan, Cedble — voli dva odbornika. (Nadaljevanje sledi) /.veze, ki ga bom;n moralno pomoč v vseh težavah, ki jih boste morali če prenašati ;n premagat; na pogumno pričeti poti Da damo otipljiv dokaz naših čustev, smo danes naslovili v prepisu vam priložpni formalen ugovor na predsednika ministrskega sveta italijanske republike (ki smo ga že objavili — op. ur.); obenem smo zahtevali od njega, naj takoj ugodi vašim upravičenim zahtevam. in naj se vam, našim tovarišem in bratom v borbi, dodeli pravica! S tem vam pošiljamo bratske pozdrave in voščila italijanske manjšine v Jugoslaviji. Vedno naprej! Resnica in pravica bosta zmagali! Reka 28. februarja 195,0. Izvršilni odbor Zveze Italijanov in predstavniki italijanskih organizacij ter ustanov v Istri in na ce nismo osamljeni, ampak da nas pri tem podpirajo jugoslovanski narodi in napredni Italijani, ki so našli v novi jugoslovanski stvarnosti tako po socialni strukturi kakor tudi po pravilno rešenem nacionalnem vprašanju, res svojo pravo in socialistično domovino. Medtem ko se italijanska reakcija in komin-jormistično vodstvo KPI roko v roki. zaganja v Jugoslavijo, češ da preganja italijansko manjšino, da jim ne priznava pravic do svoji h šot In nemotenega■ . kultur-nega in gospodarskega razvoja, imamo tu Hbdfto' Ztreze Italijanov Istre in Reke, ki so ga poslali DFS, pismo, podpisano c Italiji v borbi za svoje pravi- ikCa. ucci — voli me Na-redon- 'inT« sv '?a . enoia * T s 2&r,'llcc' u‘. Delfi-h' kidali"1’,? r* Ta l^ui^^ota.obsega! Savu žK enota obsega G. Pr agliapletra, sv. Nikolaja, voli enega od- er. Ul (n., c,,.,. , »a f’uriai?č8 ob obzidju, • Grlaonhsi‘> uj- U1..SV ,eVo x‘xx !2?n’ ui- Maz- /n P.Dfit JS- Oktohra voli Ul. 'ct JV. p??o«aro rv k r!?li >'i,vnaa Ullnici, h k » »«"«» obsega K Raspo, pot Raspo, btnrančišk°a n1Cd bolnico, b°lnlci. ina -Ul. sv. Pel ra. K ,to,SV' FUipa. Vrt a IlvSf.bika bom — vol »V0>iv Hat0c»o Jfekarskota«t0bsesa nlm' (Nadaljevanje_x 1. strani) Socialna varnost se je dosegla, kakor jo je možno doseči le v najmodernejši sodobni državi. Delovno ljudstvo je zavarovano za primere nesposobnosti za delo, proti bolezni in smrti. Vse to delo izvršuje Socialni zavod za zavarovanje v Kopru. Z novimi hdloki so bila olajšana bremena zavarovancev, u; jih je prevzela nase javna uprava, zvišane so- bile pokojnine in razširjeno zavarovanje za neke primere, ki sedaj če niso bili vključeni v zavarovanje. Zavarovanje proti brezposelnost; ni prišlo v poštev, ker takih oseb v jugoslovanski coni STO-ja, ni. Zdravstvena služba izkazuje tudi ogromen proračun 40 mi lijonov din za zgradbo raznih zdravstvenih zavodov jn izpopolnitev zdravstvene službe. Ugotovljeno je nazadovanje nalezljivih bolezni k čemer je go-trtvo pripomogla razširitev kanalizacijske mreže ir. izboljšanje zalaganja z vodo. V coni s? nahajajo tri oolnice, zaključuje se oddelek za pljučno tuberkulozo v Piranu in bolnica v Kopru. Izvršujejo se brezplačno pregledi bolnikov. II. POROČILO VUJA-e Varnostnemu svetu OZN Kmetijstvu se je nudila vsa možna pomoč. Začeta so bila velika melioracijska dela' \r‘ usposobila se je za obdelovanje doslej neizkoriščena površina. Pridelek je bil dober ter so obdelovalci pravočasno prejeli potrebne proizvodne pripomočke. Obnovljeni so bili veliki sadovnjaki, uvedla se ie selekcija žitnega semena in razkuževanje žita povečane površine obdelane s povrtnino. Ljudska oblast je razdelila med kmete 250.000 sadik in 45 stotov razne vrste semena, ter 348 vagonov raznih umetnih gnojil. Za mehanizacijo jcm°t*is^Va Sp ie dodelilo 10 milijonov dir,. Z vsem tem sc je doseglo, da Je cor.a krila skoraj svoje potrebe v maščobah in mesu. Kot industrijska panoga je najpomembnejša prehranjevalna industrija, lci se je letos z organizacijo uvoza svežih rib močno razširila. Omeniti je treba proizvodnjo soli, ki se je v teku tega leta dvignila za 400 odst. dalje, da je delovanje tvornice mila v Piranu ter opekarne Nardone v Izoli uspešno. Vsa ta dejstva kažejo ne le, da se je proizvodnja močno dvignila, marveč da se je tudi odnos ljudi do dela korenito iz-premenil. Ogromen napredek stavbarstva je najboli še razviden lz tega, da so se investicije v tej panogi dvignile od 12 milijonov din leta 1947 na 357 milijonov predvidenih za leto 1949 in da se je število v tej stroki zaposlenih delavcev v tem letu povečalo za 500 odst. Velik razmah kaže tudi ri* bir.tvo. Popravljene so bile ladje, obnovljene mreže in čolni opremljeni z modernimi i osvetljevalnimi pripravami, Za- radi tega ie l°v rib poskočil za 250 odst. v primeri z lanskim letom. Preskrba se Je vsestransko izboljšala, tako glede kakovosti kakor tudi množine predmetov. Predloženi so statistični podatki, ki kažej0 da se io za jamčena preskrba v teku minu-1 ker železnice v tej coni r.i da ta ne krije svojih izdatkov dodeljuje del svojih dohodkov. S tem so onemogočena bremena, ki bi nujn0 padla na najrevnejše kraje. IOLOje moral v teku tega leta najeti posojilo v FLRJ v znesku 500 milijonov dinarjev, ker bi moral sicer v kritje svojih izdatkov povečati davke, kar bi pa tukajšnje ljudstvo preveč obremenilo. V teku tega leta js bila izvršena tudi zamenjava jugolire v dinar, kar je omogočilo okrepitev gospodarskega položaja. Promet se je odvijal izključno z avtomobili in ladjami, Za- lega leta dvignila povprečno za 35 odst. Razvil in okrepil Se je tudi turizem ter je bilo v razne turistične objekte potrošenih preko 50 milijonov din dočim je število gostov ki so posetili turistične kraje naše cone lanske leto znašalo preko 50.000. Finančni proračun izkazuje 1,480.328.812. dih izdatkov in dohodkov ter je torej uravnovešen. Vsak ljudski odbor razpolaga s svojim proračunom. Vsak višji odbor vključuje proračun nižjega in mu v primeru radi tega so bile vložene pomembne investicije v rbnovo cest in mostov in drugih komunikacijskih objektov. Obseg pomorskega prometa kaže najboljše dejstvo, da se je še v teku tega leta prepeljalo okreg milijon in pol potnikov ir. 60.000 ton blaga le po morju. Ustanovljeno je bilo 5 novih poštnih ustanov, izboljšana in razširjena telefonska in telegrafska mreža, pomnožila radijska služba. Odprta je bila tudi nova radijska oddajna postaja z imenom Radio jugoslovanske cone STO-ja. Na svoji zadnji seji je pokrajinski upravni odbor sprejel in zavrnil sledeče sklepe. POKR. UPRAVA; bolniška podpora učiteljici Vrtovec. 0do-Reki. | breno; pregled plače nameščencu Candidu Cosolu - odloženo; bolniška podpora župniku • O. P. P. - odebreno; prispevek blagajni realne gimnazije - odobreno. OBČINA GORICA: podaljšanje od 30. junija 1950 blagajniškega predujma za 100.000 lir; potrošniški davek za kontin gentirano blago proste cone -odobren; OBČINA FOLJAN: doklada šolskemu slugi * odobreno. OBČINA DOBERDOB: plačilo osebja na podlagi zakona 12.4.49 - odobreno. OBČINA KOPRIVA; letna nagrada čuvajem na pr’- ali-šču ' odobrena. OBČINA GRADIŠKA; pristojbine za javne napise - odo breno; davek na živino za leto 1950 - odobren: obračun za 1 1 i 1949 - odebren. -OBČINA KRMIN: nove plače za stalne uslužbence ' odobreno; plačilni pogoji za nestalne uslužbence * odobreno; plačilni pogoji za zdravstveno osebje " odobreno; prispevek za fotografsko razstavo - odobren. OBČINA ZAGRAJ: povišek prejemkov župniku v Sovod-njah - odobreno. OBČINA DOLENJE: popra- vek obračuna za leto 1949 -odobreno. OBČINA ŠKOCJAN OB SOČI; popravek organskega pravilnika - odobreno. OBČINA RONKE: popravek organskega načrta - odobreno. OBČINA TR2IC: popravek -seznama revežev - odobreno; izredni prispevek ECA-; za božič sirot 1949 - odc-breno. OBČINA ROMANS: obračun za leto 1949 - odobreno; povišanje plače uslužbenca pr; javnem telefonu - odobreno. OBČINA GRADEZ: jamstvo za bančno posojilo 400.000 lir konzorciju za melioracijo Bo-ocat odobreno; priziv Ane Strassoldo proti nepristanku občine za razširitev trgovske obrtnice - zavrnjen: pravilnik za sestavo seznama revežev -odloženo Tatovi na delu Neznani tatovi so v nedeljo popoldpe vdrli v stanovanje 34-letnega Steffe Guerrlna v Ul. Manzoni 20. Iz omare v spalnici so odnesli zlato zapestnico vredno 20.000 lir. zlato verižico z obeskom vredno 8000 lir, srebrn prstan vreden 2000 lir, srebrno zaponko . vredno 2000 lir in zlat uhan z diamanti vredno 10.000 lir. Tatvino je Steffe prijavil policiji, ki je že pričela s preiskavo. = kino = VERDI. 17: «Pot zapora«, J. Schelton. V VITTORIA. 17: «Ta človek je moj«, D. Anche. CENTRALE. 17: «Cudež na vasi«, E. Bracken. MODERNO. 17: kTropski pas«, A. ScheridanJ EDEN. 17: «Hijena», B. Kar-loff. davek, za kar niso potrebne ponovne ugotovitve s strani občine. Ti davkoplačevalci pa niso podvrženi točki a) prejšnjega člena«. Unica Trgovske zbornice Pri Trgovski zbornici v Gorici je bil ustanovljen odbor, katerega člani so tehniki in izvedenci gospodarskih jn trgovinskih vprašanj; Omenjeni odbor, ki ga je imenovala Trgovska zbornica, ima nalogo da pripravi program za proslavo 'stoletnice ustanovitve goriške Trgovske zbornice. Kot j znano, jg goriška Trgovska zbornica pričela delovati 28. marca 1850. — —t ROJSTVA SMRTI IN POROKE V goriški mestni, občini' je bilo od 5. do 11. marca' t. 1. 11 rojstev, 15'primerov spnrti, 4 vkrijižene poroke in 2 poroki. Rojstva: Gregorin Marija, Ca-tullo Guido, Cian Marija (rojena mrtva). Interina Savin, Sacher Fabija Lačiriniola Palmi-na, Di Lenardo Mavricij, Ha-rangotto Walter, Seilva Gal jan, Perazza Franco, Vida Wanda. Smrti: . 79-let.na gostilničarka Pavletič poročena Leščak K<^ tja, 74-letna gospodinja Novak vd. Fogar Terezija. 70-letni upokojenec Petean dr, Karel, 79-letni kmet ' Makuc Anton, 90-Ietni kOčijaž Leščak Mihael, 53-letni podčastnik ital. vojske Gagliardo Gaetano, 69-letna gospodinja Cololti por. Colautti Olimpija, \291etni mornar Bucci Silvij, 55-letni trgovec Scruzzo Ermo, 31-letni železničar Marega Odiando, 67-letna gospodinja Terpin por. Kogoj Jožica; 421etni mehanik Scovenna Bruno, 73-letna gospodinja Mavrič vd. Bajt, Frančiška, 72-lelna učiteljica Sonc Marija, nuna Justina, 71-letni kmet Negro Humbert, 40-letna gospodinja Kravoc por. Cargnelutti Ljudmila, 73-letni upokojenec Grion Leonard. Vknjižene poroke: financar Bruno Mihael in šivilja Gltessl Tončka, agent Ardizzone Karmelo in' gospodinja Serraggi Lindone, Lorettu Dominik tn Antonini Andrija. agent De Gregorio Salvatore in gospodinja Scaglia Rila. Poroke: šofer Rola Samuel in gospodinja Rubin Virginija, policist Zago Herman in gospodinja Ciani Nives. ZARADI NEDOSTOJNEGA VEDENJA ■ V nedeljo popoldne okrog 18. ure so agent; javne varnosti zaradi nedostojnega vedenja aretirali 40-letno Furlan; Pie-rir.o iz Ul. Marconi 11. iia svetu deljo odpotoval v Ar bo mogoče imel več NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA PRESEHETLJIIH ZBIftfifl fMZIIMIE Meduza - Opčine 6:2, Arrigoni-Sv. Ivan 8:0, Montebello - Novi grad 1:0, Ponzianina - Piran 4:2, Aurora - Umag 6:1, Sv. Ana-Nova Gorica in Gorica - Brtonigla sta bili odloženi V nadaljevanju povratnih te-kem za nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja so bile to nedeljo odigrane kar tri tekme z viselo razliko golov. Tako sta Meduza, in Arrigoni odpravila svojega nasprotnika ne da bi mu dopustila napraviti niti enega gola, dočim je dala Aurora Umagu možnost zabiti vsaj častni gol. Na lestvici se je postavila Aurora v isto vrsto z Ar-rigonijem, čeprav ima slednji se eno igro v dobrem. Piran se je v svojem napredovanju neko. liko ustavil zaradi nepredvi. denega poraza s Ponzianino. Me duza je prehite]a Sv. Ano z kii je vratarja Opčin Puriča zelo zaposlil. * * * Najboljše letošnje moštvo Ar-rigoni je sprejelo to nedeljo na lastnem igrišču y Izoli enajsto-rico Sv. Ivana in jo neusmiljeno premagalo. Krivdo za tako težek poraz je pripisati v prvi vrsti nediscipliniranosti moštva Sv. Ivana, ki je odšlo v boj nepopolno, t. j. brez glavnega moža — vratarja. Pa še drugič tako! * * * ' Kakor smo že v naslovu napisali, nas je zmaga Ponziani-ne na stadionu »Prvi mai» nad' Najbolj ostra igra pa je bila to nedeljo v Novem gradu s tamojšnjo enajstorico proti Montebellu iz Trsta. Kljub temu da je Montebello zadnji na lestvici, mu to še ne jemlje poguma, da bi pri tekmah, kakor koli popuščal in igraj bolj ležerno. Boj je bil ves čas ester in zmaga zaslužena. zmago na Opčinah. Nova Gorica | močnejšim Piranom silno pre- FRIZOR S TEKME MEDUZA -OPČINE rtoji z enakijn številom točk s Sv. Ivanom, ki je odigral tri igre več. Ostala mesta sq ostala jierzpremenjena. * * * Po lepi zmagi prejšnje nedelje proti Novemu gradu so to nedeljo doživele Opčine na lastnem igrišču hud poraz od koprske Meduze. Prvi polčas so se Openci še nekako upirali in je bila igra kolikor toliko lepa. Po odmoru pa so povsem popustili. Bil je nesrečen dan, senetila. Ali se je Ponzianina res tako dobro popravila, ali pa je imel Piran samo črni dan, o tem si še nismo na jasnem. Res je samo, da se je Piran nepričakovano ustavil, kar mu bo škodovalo y borbi za prvo mesto. * * * Koprskemu občinstvu je to nedeljo lanski prvak Aurora pokazal lepoto igre v srečanju z Umagom. Lepo podajanje žoge, lepo pariranje in lepa obramba. Istrski prvak zasluži vso pohvalo. Arrigoni Aurora Piran Meduza Sv. Ana Ponzianina N. Gorica Sv. Ivan Novi grad Brtonigla Umag Gorica Opčine Montebello LESTVICA lt 14 2 2 87 16 30 19 16 19 19 18 19 16 19 18 2 62 16 30 3 42 16 27 5 35 29 24 4 52 21 23 8 47 39 20 7 46 30 17 8 19 42 17 6 2 1)1 33 37 14 5 3 10 20 42 13 5 1 13 32 53 11 5 1 10 22 43 11 4 1 14 23 74 9 4 0 14 15 57 9 9 2 8 1 6 5 fU&htidke faMteUteUke tekme PREHODNO ZASTAVICO PIONIRSKEGA LAHKOATLETSKEGA TEKMOVANJA SI JE OSVOJIL DIJAŠKI DOM. KOT ZMAGOVALCI — POSAMEZNIKI SO PREJELI NAGRADE SLEDEČI PIONIRJI IN PIONIRKE: V TEKU DRAGO BOLCIC IN MAKSIMILJANA RENČELJ; V METU KROGLE FERUCCIO JURKIC IN DANICA VISNJEVEC; V SKOKU V DALJINO FE-RUCCIO JURKIC IN MARCELA CAC; V CROSSU DRAGO BOLCIC IN ANITA PODOBNIK Pionirskega .lahkoatletskega tekmovanja na stadionu «Prvi maju v nedeljo 12. marca se je udeležilo 11 družin: Plavje, Dijaški dom, Salež, Sv. Križ, Skedenj, Lonjer, Center, Sv. Ivan, Rocol, Opčine, «Zupančič» (Sv. Jakob in Magdalena). Skupno je tekmovalo 37 pionirk in 43 pionirjev. ZMAGOVALCI: V teku na 50 m je med družinami zmagala družina pionirjev Dijaški dom in družina pionirk Sv. Ivan. Od posameznikov je zasedel prvo mesto pionir Dra'go Bolčič in pionirka Maksimiljana Renčelj. V metu krogle: 1. Jurkič Fe-ruccio 9.04 m, 2. Kobal Jože 8.33 m, oba Dijaški dom: 3. Kravos Bogdan, 8.00 Rocol; 4. Bolčič D., 7.55, Dijaški dom; 5. Milič Srečko, 7.30, Salež. Pionirke: 1. Višnjevec Danica, 5.75, Dijaški dom; 2. Kralj Orlanda, 4.85, Dijaški dom; 3. Renčelj Maksimiljana, 4.70, Sv. Ivan; 4. Cok Sonja, 4.80, Sv. Iv; 5.00 Pečenik Avrelija 4,57, Di jaški dom. V skoku v daljino: 1. Jurkič Feruccio, 3.75, Dijaški dom; 2. Košuta Kamil, 3.50, Sv. Križ; 3. Bandel Jože, 3.44, Rocol; 4. Bolčič Drago, 3.36, Dijaški dom; 5. Kobal Jože 3.25, Dijaški dom; Pionirke: 1. Cač Marčela, 3.67, Center mesto; 2. Furlan Marija, 3.50, Sv. Križ; 3. Tomažinčič Lidija 3.07, Dijaški dom: 4. Brana Laura, 2-80, Sv. Ivan; 5. Košuta Danila, 2.70, Sv. Križ. V štafeti 5 x 50: 1. mesto pionirji družina Dijaški dom; 2. mesto pionirji družina Lonjer; 3. mesto pionirji družina Zupančič; 4. mesto pionirji družina Salež. Pionirke: 1. mesto pionirke družina Dijaški dom; 2. mesto pionirke družina Lonjer; 3. mesto pionirke družina Zupančič; 4. mesto pionirke družina Skedenj. V crossu: 1. Bolčič Drago, 2. Kobal Jože, 3. Jurkič Feruccio, 4. Kralj Aldo, vsi Dijaški dom; 5. Košuta Kamil, Sv Križ; Pionirke: 1. Podobnik Anita, Skedenj: 2. Kosmina Dorica, Dijaški dom; 3. Eller Ada, Plavje; 4. Kralj Orlanda, Dijaški dom; 5. Furlan Marija, Sv Križ. £ (Plebrnečrnjct m toka čez din in htim za jphum&m Tfaaihega ozemlja .J Tekači, ki vedno sodelujejo na tekih čez drn in strn so se v nedeljo srečali v Bujah, da še zadnjič v tej sezoni pomerijo svoje moči- Rekli smo zadnjič, ker bomo od sedaj naprej videli te tekače le na lahkoatletskem polju. Ogromno število tekačev se je prijavilo la to tekmo. Skoraj gotovi smo bili, da bo Abram še vedno zmagal, toda tega nismo povedali nikomur, kajti Gregorič je pripravljal presenečenje. Tu pa so tudi Pirančani prekrižali račune našemu Abramu, da se je moral tako zadovoljiti šele s četrtim mestom. Vsekakor moramo od srca čestitati Gregoriču, ki je vedno zasedel zanj ie tradicionalno tretje mesto, vendar je znal ob pravem trenutku izstopiti iz mraka in se prikazati v Mladinsko nogometno prvenstvo Montebello - Bazovica 5 ?, Sv. Ivan - Dinamo 5 :1, Olimpija - Košlalunga 4 : 0, Dijaki - Polet 2:2, Opčine B - Skedenj 4: 0 Nadaljevanje nogometnih tekem za «Mladinski pokal» lepo napreduje. V nedeljo je bilo kar 5 srečanj, od katerih se je samo ena tekma končala neodločeno. Na novem športnem igrišču na Opčinah je bila v nedeljo dopoldne tekma tamkajšnjih mladincev proti Poletu iz Sv. Jakoba. Igra je bila ves čas zelo živahna in pokazala boljše tehnično znanje Poleta proti veliki volji mladih študentov. Prvi gol je zabil v 35 minuti Spacan (Polet). Ze v PRVENSTVENE NOGOMETNE TEKME v nedeljo 19. t. m. Igrišče v Novi Gorici ob 15» Nova Gorica - Sv. Ivan Igrišče v Piranu ob 15 Piran - Brtonigla Igrišče v Kopru ob 15 Meduza -Aurora Igrišče na Opčinah ob 15 Opčine Gorica Igrišče v Umagu ob 15 Umag - Arrigoni Igrišče «Prvi maj» ob 14 Montebello - Ponzianina Igrišče «Prvi maj» ob 16 Sv. Ana - Novi grad NOGOMETNE TEKME ZA MLADINSKI POKAL Igrišče na Opčinah ob 9 Bazovica * Skedenj na istem igrišču ob 11 Opčine Dinamo na istem igrišču ob 14 Olimpija - Polet Igrišče «Prvi maj» ob 10 Sv. Ivan - Koštalunga na istem igrišču ob 12 Montebello - Dijaki prvi minuti drugega polčasa pa je Tomšič izenačil. 30 minut kasneje je padel drugi gol v korist Poleta, ki ga je zabil Tattarella, za katerega pa je našel odgovor dijak Tomšič. * • * Druga tekma na istem igrišču med Opčinami B in Skednjem se je pričela ob 13. Zaradi nagajivosti vetra niso mogli Openci v prvem polčasu ničesar napraviti, zato pa jim je z njegovo pomočjo v drugem polčasu uspelo zabiti kar 4 gole. Gole so zabili: Sossl l v 2’, Hrovatin V 13’, Sossi 1 v 37' in Gova v 42'. * # 4» Prva tekma na stadionu «Prvi maj» se je začela ob 9.30, ko sta se pozdravila na igrišču Bazovica - Montebello. Po mc- PRIZOR S TEKME SV. IVAN - DINAMO či vsekakor prednjači, kar je s končnim rezultatom 5:1 tudi dokazal. Najboljši mož na igrišču je bil Matiassi, ki je zabil kar tri gole in sicer v 3' 19’ in 37'. Dalje Malvestiti, 'ki ima zaslugo za gol v 22’ in Spagnul v 37’. Vse te gole je Montebello zabil v prvem polčasu, medtem ko je Bazouici uspelo šele v drugem delu igre po Kritmančiiu. v 31', da je vsaj malo rešil čast s častnim golom. • a * Srečanje med Sv. Ivanom in Dinamom se je končalo z zmago prvega, čeprav tega v pr-vem polčasu še ni bilo predvi- devati. Drugi del igre je Dinamo povsem popustil in tako je uspelo Sv. Ivanu zabiti v tem času še tri gole in tako postaviti visoko razmerje 5:1. * * * Tretja mladinska tekma na stadionu «Prvi maj» je prinesla zmago Olimpiji, ki je verjetno v tej mladinski postavi najmočnejše moštvo. Ze prejšnjo nedeljo je brez gola pustilo igrišče Dinamo v razliki golov 5:0. To nedeljo pa prav tako ni dopustilo gola Košta-lungi. Igralci Olimpije igrajo lepo tehnično igro in znajo hitro reševati nevarne situacije. popolni luči: zmagal je in postal za letos prvak našega ozemlja. Ali bo isto tudi drugo leto, bomo pa še'videli. Precej nevarni so bili Pirančani, ki so postali kot ekipa prvak teka čez dm in stm in tako zavzeli še eno častno mesto v zlati knjigi naše lahke atletike. Omeniti moramo, da je Piran ie lahkoatletski prvak našega ozemlja in slovi Po dobrih in skoraj bi rekli odličnih atletih. Bazovica je bila zopet popolna, toda se ni mogla spustiti v borbo z bolj rutiniranimi tekači Pirana. Upamo pa, da bo tudi Bazovica z dolgotrajnim treningom lahko delala Preglavice ne samo Piranu temveč vsem ostalim ekipam. Od mlajših tekačev je zavzel prvo mesto Scropetta iz Novega grada, o katerem p a smo že zadnjič govorili. Vsekakor je pokazal lep stil in sčasoma bo postal, če bo seveda še vedno treniral, eden naših najbolj, ših. REZULTATI TEKA SO SLEDEČI: Tekači pod 18 leti — 1) Scro-peta(Novi grad),2) HrevatinM. (Buje), 3) Sain S. (Novi grad), 4) Lilipac (Novi grad), 5) Turina (Buje), 6) Benedetti, 7) Legovic itd. Tekači nad 18 leti — 1) Gregorič (Bazovica), 2j Zomaro, 3) Pierobon (oba Piran), 4) Abram (Nabrežina), 5) Furlan (Buje), 6) Gregorič S., 7) Val-le itd, O V Kranjski gori Je bilo zaključeno mladinsko državno prvenstvo v alpski kombinaciji. Proga v slalomu za mladince je bila dolga 500 m in je imela 35 vratin, Za mladinke pa je bila dolga 400 m z 28 vratica-mi. Od 26 tekmovalcev je prišel prvi Peter Križaj 1:39,4. od 13 tekmovalk Pa Marija Torkar. C Sahpvski turnir v Trstu je že začel zgubljati na zanimivosti prav zaradi tega, ker še vedno ni končan'Ali ie temu krivo, ker je bila prevelika vnem.a ta. ko j v začetku ali pa, ker so nekateri «matadorji» doživeli nekaj nepričakovanih porazov. Lahko pa je tudi, da je število udeležencev preveliko in niso moči pravilno porazdeljene, O V italijanskem državnem nogometnem prvenstvu so biie to nedeljo odigrane sledeče tekme; Atalansta-Milan 5:2, Como-Ju-ventus 2:6, Fiorentina-Lucchese 2:0, Genova-Bologna 2:2, hazio-Sampdoria 1:0, PalermO-Vene-zia 1:0, Pro Patria-Padova 2:1, Torino-Roma 5:0, Triestina-Bari 1:0, Inter-Ncrvara 1:1. O Svetovni rekordi na 100 m prsno je ppstanil soujetzki pla- GREGORIC valeč Leonid Meškov s časom 1:7, Prejšnjega je imel Ameri-kanec Houghe 1:7,3, O Največja šahovska prireditev nedeljo 5. marca dvoboj med šahisti Novega Sada in reprezentanco vojne oblasti. Igrali so na 1.050 deskah. Zmagali so šahisti Novega Sada z rezultatom 554 in pol proti 495 in pol. O Tržaški boksaj Mitri jg v ne-odpotoval v Ameriko kjer srečanj. Ameriški šahovski časopis ie zadnjo številko posvetil radijskemu dvoboju med Jugoslavijo in ZDA. Prinesel je obširne življenjepise jugoslovanskih mojstrov in njihove fotografije. Kar Pa je glavno: poudaril je visoko vrednost jugoslovanskega šaha, O Crol in Kennedu (ZDA) sta osvojila Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za pare v Em-pire Poole Wimbi.eyu; druga sta bila Jangfer in John Nix (Velika Britanija), tretja Marian-na in Laszlo (Madžarska). Motociklistične dirke na Trajanovi obali Skupina eCentauri Triestini» bo priredila v nedeljo 19. t. m. od 14.30 motociklistično dirko, ki bo na Trajanovi obali (blizu kopališča Ausonia) za, vse vrste motociklov od vrste «cuc-cioli» do 1000 kub. cm cilin-drske prostornine. Za zmagovalce je mnogo nagrad. Pojasniia in vpisi pri omenjeni skupini, bar Gelsomini, Rossettijeva ul. 55, tel. 90-600 vsak večer do 22. ure. šsPhiiiiAhi tvilini" Norvežan Juooslovai Sd 1 POLO JELDERUP na prvem, A pa na tretjem mesi Gozd Martuljek 12. marca Danes je bila v Planici slavnostna otvoritev 11. «Planiške-ga tednav. Navsezgodaj so pričeli prihajati v Planico posebni vlaki natrpani z izletniki iz Slovenije in tudi od drugod. Število obiskovalcev, ki je polnilo dolino ped obema skakalnicama, je preseglo število 10 tisoč. Po dežju, ki je padal v noči cd petka na soboto in povzročal pri prirediteljih in tekmovalcih pesimistične komentarje, je zopet spravilo vse v dobro voljo, ko je ta dan zasijalo sonce. V soboto popoldan so prišli v Gozd-Martuljek italijanski skakalci De Lorenzi, Trivella, Da Col in Penecchio. Italijanska federacija ni finansirala svojih zastopnikov kljub temu, da jim je dovolila tekmovanje in zato so ti prišli na svoje stroške. Skupno z Italijani je prišel tudi del avstrijske ekipe, ki bo sodeloval na «Plani-škem tednu» v slalomu, tekih itd. V kratkem pričakujejo tudi Švicarje in Francoze. Pri oficielni otvoritvi so bili torej poleg jugoslovanskih tekmovalcev zastopani tudi Norvežani, Italijani in Avstrijci. Ob 10.45 je otvoril uPlaniški teden 1950» predsednik organizacijskega komiteja in predsednik komiteja za fizkulturo pri vladi LR Slovenije dr. Danilo Dcugan. Pozdravil je vse inozemske in domače tekmovalce ter jim želel obilo uspeha v plemenitem športnem tekmovanju. Poudaril je, da naj pride v Planici do izraza predvsem športni duh in ne kakšen lov za senzacijami na «mamutski» skakalnici. Ob. 11. se je pričelo prvo tekmovanje, ki je na sporedu in sicer: skoki v mednarodni konkurenci na 80-metrski skalnici. Godba ie zaigrala državno himno, na kar so dvignili jugoslovansko, norveško, italijansko in avstrijsko zastavo. Na startu se je pojavil italijanski tekmovalec Da Col, ki je imel startno številko 1. Skočil je 71 m in žel priznanje gledalcev ki so pozdravili prvega skakalca. Za njim je skočil Italijan Penecchio 68.5 m, nato Jugoslovan Avsenek 62 m in Norvežan Slattsveen, ki KOLESARSKA TEKMA PO ISTRSKIH CESTAH CORETTI si je priboril Pokal bujskega Smo v sezoni kolesarskih tekmovanj in naši kolesarji izrabijo vsako priliko, da bi le tekmovali in se tako pripravili za kasnejše težavnejše dirke. Nikakor nočejo zaostajati za lanskim letom, ko so našim barvam prinesli iz inozemstva veliko čusti in slave. Buje so dale na razpolago zmagovalcu krasen pokal imenovan vPokal bujskega mestart in tega je odnesel Coretti po trdi borbi z Koprčanom Griom, ki ga poznamo od lanskega le- SE EN PRIZOR S PIONIRSKIH LAHKOATLETSKIH TEKEM: SKOK V. DALJINO ta in pa tudi po nedeljski otvoritveni kolesarski tekmi po Krasu. Je to majhen mož, toda mišičast in z obilico dobre volje, kar ga dela posebno nevarnega. Tega se vsi naši kolesarji zavedajo in jasno je, da ob takih prilikah nastane ostra borba, ki se konča večkrat tudi v škodo Koprčana: toda on ne bo odnehal in tako se bo tudi nje. mu zasmejala toliko zaželena sreča. Coretti je našel v nedeljo dober dan in je prav kmalu zapustil Za seboj vse tekmovalce ter sam nadaljeval pot proti cilju, kamor je prispel kakih 50 m pred drugim, Griom. Rezultat tekme je sledeč: 1. Coretti (Velo Club TS) l.iS'37, 2. Grio (Koper), 3. Delta Santa, 4. Danieli, 5. Brajko, 5 Boglen itd. O Mednarodni šahovski turnir v argentinskem letovišču Mar del Plata, kjer so tudi trije jugoslovanski mojstri dr, Trifunovič, Gligorič in Pirc se je ie pričel. Takoj po prvih igrah so Jugoslovani prišli v vodstvo in upamo, da bodo po dobrem začetku ttidi dobro nadaljevali. O Kolesarska zveza Jugoslavije je smatrala za potrebno, da je za vrhunske kolesarske dirkače Lin II.razreda pričela z enomesečnim predsezonskim tečajem, ki je v Opatiji od 10. marca do 10, aprila. Tu s e tečajniki teoretično in praktično priprav- CORETTI Ijajo in izpopolnjujejo za velike preizkušnje v letošnjem tekmovalnem letu. — V mesecu aprilu pa so predvideni po vsej. državi spomladanski kolesarski krosi. iiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiHiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin SPISAL: Takoj pri Poljanskih vratih je trži! nekdo z orožjem. Prodajal Je meče, težke muškete in železne čelade. Vse je bilo bolj staro in obrabljeno, ker Je bilo ostalo iz vojske, katera Je zavoljo krive vere razsajala po celem svetu, da so se povsod morili ljudje in zažigali človeška stanovanja. Po tej vojski so o-stala dolga pokopališča in celi 3S33SSS2&3S tovori orožja. Nekaj tega orožja so zanesli odpuščeni vojaki in tudi prekunci v mesto našega škola. Tiste dni je bilajiorka moja želja, postati vojščak, in kar pregrelo me Je, ko sem pri loškem trgovcu ugledal samokres z debelim, svetlo okovanim kopitom, ki pa je bil tako velik, da bi ga bil jaz, otročaj, komaj mogel nositi. Ta samokres je v hipu napolnil mojo dušo in moje srce Je poželelo po njem. »Kupite mi ga!» sera vzdihnil k materi. Položila mi je roko na ramo in odgovorila: »Kako ti ga naj kupim, ko bi morala zanj plačati beneški cekin!» Kmalu nato je napočil zame najhujši trenutek zapuščenega življenja, ki me je pozneje preganjal pri svetlem dnevu ter me budil iz spanja divjih sanj. Popoldne sva prišla z materjo iz Loke. Ze na brvi nod visoškim domom sva čula vpitje Jeznega očeta. Bil je na njivi, kjer mu niso dekle nekaj pogodu opravljale. V najveejem strahu sva se stisnila okrog hleva v hišo. Tam je mati odhitela navzgor, da bi se prej-kone skrila na izbi, kakor je to vselej storila pri enakem divjanju. A jaz sem obstal ravno pri kleti ter takoj opazil, da so bila vrata priprta. Ko je oče v jezi odrohnel na polje, Je pozabil vrata pri kleti zapreti, kar se ni zgodilo ne prej ne slej nikoli. Kot stržek sem švignil v mračni prostor, kamor me je gotovo sam satan vlekel proti volji moje Dojazijive duše. Najprej mi je udarila mračnost na oči, da moj onemogli pogled ni razločeval reči on reči. Ali privadil sem se kraja in takrat sem opazil na nemarno skupaj nastlani postelji črn. železen zaboj. Bil je zaklenjen in s svojo ročico ga niti premakniti nisem mogel, dasi sem to poskušal. Pot mi je zalil obraz in telo, da sem že hotel pobegniti, ker se mi Je dozdevalo. da preži name v temačnem kotu nekaj grozovitega. V tistem trenutku se je prikradel od nekod sončni žarek — Bog-sodnik ga je poslal, da bi udaril grešnika v lastnem otroku — ter zasijal skozi mrežo pri oknu, da se je na temni ilnati zemlji pred mojo nogo napravila svetla lisa. Sredi lise Je ležalo nekaj rumenega. Jezus in Marija! Ko sem se sklonil, mi je tičai v roki cekin, rumen beneški cekin! In spet sem stal pred prodajalno v Loki ter gledal na svetlo okovani samokres, ki je bil tisti mah želja vseh mojih otroških želja. V najboljšem premišljevanju, kako si hočem kupiti ponosno orožje, je pograbila železna pest mojo roko, v kateri sem stiskal beneški denar. Kakor bi me bij ujel v past, tako mi je stiskal oče malo ročico, da sem kar čutil, da mi na dlani sili cekin v kožo in meso. Oče se je bil vrnil v klet, ali v svojem zamaknjenju nisem opazil njegovega prihoda. Z desnico se Je oklenil moje roke, z levico pa je pograbil cunje ter Jih nametal na zaboj. Moja roka se Je tresla, ali tudi očetova pest se je tresla, ker sa je morila najhujša jeza. hali prstki in da je odletel ce- «Diavolo!» je zakričal, «ti se vlačiš okrog (postelje očeta, ki ti daje jesti in piti!» Potegnil me je za sabo ln niti za trenutek ni izpustil moje roke. Zunaj Je s težavo izvlekel ključ ter še z večjo težavo zaklenil ž njim vrata od kleti. iiKrasti si hotel!)) Kri mu Je napolnila obraz in iz njegovih oči je bliskalo, da sem pričel od groze Jokati, kar je starega še bolj razkačilo. Po stopnicah me je vlekel v vežo, iz veže v hišo in k mizi, s katere so se dvignile muhe v tolpah. Vso sobo je obsevalo sonce, da se Je žarila bela stena in rumenkasti strop nad njo. V tem žaru Je ugledala moja trepetajoča duša križ v kotu in na njem belo podobo Odrešenika v trnju in krvi. »Kristus, pomagaj!)) sem zastokal ter skušaš izviti roko iz očetove pesti. »Hudič tl pomagaj!)) Je zarjul ter mi pritisnil ročico k mizi, da so odne- kin izpod njih, kakor odleti zrno iz klasa, kadar se mlati žito na podu. »Kradel Je, svojemu lastnemu očetu Je kradel!» V megli sem videl, da so se mu penila usta. Jaz pa sem ihtel: »Oče, ne bom več!» »Ne boš,» je zakričal hripavo, »bom že skrbel, da ne boš!» V tujem jeziku je nekaj zaklel. Z levico mi Je skupaj stiskal štiri* prste, tako da Je bil samo mezinec na mizi. In tedaj se je zgodilo! »Da si zapomniš, kdaj si kradel!* S temi besedami Je pograbil furlansko ostro sekirico, katero je bil nekdo pozabil na stolu. Zamahnil Je ž njo in mi odsekal polovico malega prsta, da je porosila kri v gostih kapljicah mizo, kakor da Je padel rdeči dež po nji. Zasukalo se mi Je v glavi, zavrtela sta se okrog mene miza in strop in Kristus v kotu. Nadaljevanje sledi je dosegel 76.5. Klančnik je t lepem stilu pristal na 72 n, Norvežan Hoegsaeeter, ki je ,e tos treniral jugoslovansko re' prezentanco, pa na 69 ni. V** gledalce je zadiinl s svoji”1 skokom drugi norveški skakalk Stenersen, ki je v zelo leP** stilu pristal pri 73 m. rojak Kronvold Thorlaif pa N* m v krasnem, neprekosljii** norveškem stilu. Polda nif stilsko ravno najboljši, vMf je dosegel daljavo 77 m, Tri1*'' la, ki je skakal zadnji s sta’*’5 številko 25 je pristal na 62 ’ Po nekajminutnem odm

* [ned 66 vozači Lukane, ko je Janko Stefe zasedel c1 ~ go mesto, čeprav je škodovano rolko. Tudi članice so tekmovale^ prav tako dolgi progi z v‘tej-sko razliko 130 jn. Pri mo vanju se je najbolj -A;i vala Slavkova sestra Lukane, ki je vso progo žila brez padca in si tu'» vsem zasluženo osvojil* mesto. Na drugem mestu r. da Katnik, tretja je bil* mičeva. ^ Po tekmovanju v slal0^ »t organizatorji pripravili P*0 pri' smuk. Tudi v smuku s' ie boril prvo mesto Slavk0 f kane, ki je 2000 m dolgo PVjf z višinsko razliko 500 J11 "j vozil v času 1:50.2. Povse'11 , nas preseneča mladi Perlc°'( si je v tej ostri konkur J osvojil drugo mesto ia le za 6 sekund slabši od PJaJI V tekmovanju članic je kovi uspelo -premagati b čevo. Tretje mesto si je P ; rila Adamičeva, četrto j va itd. vens11! naša KTim j:i, cnCO , Sarajevo 2:0. Budočnost- Jji 2:0; v II. Uoi: Metalac-V p 1:0. Milicioner-Odrcd 5S" Hajduk Dinamo Naša krila Metalac Partizan Budučnost Lokomotiva Spartak Sarajevo 2 0® 2 0® 2 1 01 J 0 J 1 ® « 1 0 1 0 0 2 0 0 2 0 0 2 LESTVICA II Metalac Sloga Proleter Odred Milicloner Napredak Kvarner Vardar Podrinje Železničar II. oktober l iae i 2 M 2 1 * 4 ) 1 »'V UREDNIŠTVO ULICA MONTECCH1, It. d. IH. nad. - Telefon štev. »3-808. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska št. 73-38 OGLASI' od 8 30-12 ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirim ) utuipca. trgovski bo, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. . Za flrj: Za vsjk mm J(rme j stolpC8 za Vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 • Koper, ul. Battlstl 30la-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; tona B: izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZOz- ' nogometno pr Jugoslovansko nog0111011^ Venstvo. V drugen kolu v I. ligi doseženi sledeči j,4»| tati,- Hajduk-Lokomotive, Dinamo-Metalac 2:0, ” e[il' • Naša krila 3:1, Rdeča drinje-Napredak 2:2, Železničar 4:1, Slogfl'b ;t[ 3:0. V 1. ligi vodijo ^ 9 za. Hajduk in Dinamo * ,alš kami, v II. ligi pa w s 4 točkami. LESTVICA I. LIC*3 , j Rdeča zvezda 2 2 0® 2 o