dalj la
i ■
l.»u«d dailj axe«pt SuiuUjr. ud HoUdajs. .
PROSVETA
glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote
I crn_yf ar xv C*!! l*iu ""V!!?- M "Sf*^"*	ta. iste. atttHN
LtlU-ItARAfi i« $5 00. M CUnc«. liMa. aaiM Hm Aa Cminm rf IUnI 1,
1111.
far
_Chicago, 111., torek, 20. junija (June 20) 1922.	5TEV.—NUMBER 143.
a« .padal rtu •( paatafa »*av«ded Um lš savtiaa 1101, Aai al Oat. 1. leiT, aatkariaad m Jaaa 14. 1SI0. ""
Sodnijska prepoved proti operatorjem.
Sodili« v Ebeneburgu, Pa., je začaano ukazalo premog ov-niiki družbi, da ee ne eme vmešavati v javne ehode atavkujočih rudarjev v Vintondalu. Hays, pravni aa-atopnik Unije za ameriške civilne svobodščine, in odborniki krajevne rudarske organizacije eo izpoelo-vali "indžunkšen". — Aretacije rudarjev v Indiani ln Utahu. — Konferenca med voditelji rudarjev in železniških delavcev v svrho enotne stavkovne fronte e« vrši danee v Cincinnatiju.
Vintondele, Pa. — Okrajni sodnik McCann v Ebensburgu je v soboto dovolil preliminarni "in-džunkfien" proti Vinton Colieries kompanijji na zahtevo rudarske organizacije in Unije za ameriške civilne svobodščine. Sodnijska prepoved ukazuje omenjeni premogovniški družbi, da ne sme ovirati organiziranih rudarjev, kadar javno zborujejo na prostorih, ki so njihova laatnina ali jih pa najamejo. Tožbo za aodnijsko prepoved je vodil Arthur Garfield Haya, pravni zastopnik Unije za ameriške eivilne svobodSčine v New Yorku, ki je bil zadnji mesec brutalno napaden v tem mestu, ko se je hotel prepričati, dali še obstoji svoboda govora v stavkovnih okoliših Pennsylvanije.
Vinton Colieriea Co. ni imela zastopnika pred sodiščem, ko ae jc vršila razprava. Sodnik McCann je nekaj časa omahoval, rekoč,'da je treba ališati drugo stranko, predno ae kaj ukrene. Haya, ki je naštel dolgo vrsto krivic ,ki se gode rudarjem v Vintondalu, jc
vprašal aodnik«, kako je mogoče dom Oeorgem. Sestanek ae tiče prisiliti premogovniško kompani-jo, da pošlje zastopnika k razpravi ; on je prišel iz New Yorka, do čim jc družba pred nosom sodišča <MMW—WMiii|
se ne zmeni. Ilays je de^al, tovali v Haag na ekonomsko kon-
FRANCIJA SE JE PODALA: RAZPRAVLJALA BO Z RUSI.
Ruska delegacija je odpotovala na konferenco v Haagu.
POINCARE V LONDONU.
Pariz, 19. jun. —Danca je bilo uradno naznanjeno, da ae Francija udeleži konference z zaatop niki Sovjetske Rusije v Haagu Konferenca z Rusi prične 26. junija.
Francoska vlada jo zaključila, da bodo njeni delegatje konferl-rali z Rusi le pod pogojem, da ae ne govori o nobenem političnem vprašanju. Program konference mora biti atrogo ekonomaki in ka kor hitro ae vmeša v program kaklno politično* vprašanje, zapu-8te Francozi konferenco.
London, 19. jun. — Francoski ministrski predaednik Poineare je obiakal London in ae aešel z Lloy
čc sodišče ne more narediti drugega valed odsotnosti tožene atrankc, lahko aaj izda "indžunkien'' proti operatorjem, da ac ne bodo vmešavali v mirna zborovanja rudarjev. Položaj v Vintondalu — jc rekel Hoys — jo ofenziven. Meato ni ameriško, temveč zaprto.
Sodnik je nato odgovoril, da v svobodni dfemokraciji ne smo biti zaprtega mesta in je dovolil prepoved.
Rudsrji so že isti dsn preizkusili sodnijsko prepoved, dali kaj drži. Sklicali ao javni ahod na odprtem proetoru nasproti pisarno Vinton Colieriea kompanije in glavna go vornika ata bila Arthur Hnya in John Brophy, predsednik okrožne rudarske organizacije.
Wsshington, D. C. — Vodstvo rudarske unije ' United Mine Workers of Amerika poroča ob začetku dvanajstega tedna stavke, da 650,000 rudarjev stoji odločno v boju. Vrste stavkarjev so nc-omsjne.
Medtem se pa znižava zaloga premoga v deželi približno za štiri miljone ton tedensko. Vladni biro geološkega merjenja javlja, de jc v tednu, ki je končal z 10. junijem, znašala vsa produkcijo premoga 5,078,000 ton ,medtem ko bo produkcija ssdnjegs tedns veliko manjša; istočasno se porsbi 8,500,000 ton premogs tedensko.
• *'Ljudstvo se vsekskor Se ne za veda pravega položsjs glede za loge premoga," se glssi poročilo rudarske orgsnizseije. "Premo-rsrsks industrije ns bo mogls za trii velike izgube goriva pred zimo in odjemslci bodo trpeli zs radi njihove sedsnje brezbrižnosti. Ako se bi Ijodstvo zavedelo prsvc »ituscije, bi prisililo operetorjr, da se pogsjsjo s rudsrji glede nove mezdne pogodbe. Rudsrji bodo nadaljevali a stavko toliko čaaa, dokler .ne bo aklenjena mesdna pogodba, katera jim bo jamčila umeetno mezdo."
Poročilo ae dalje glaai, da ao stsvko največ zakrivili lastniki ne-unijonjzirsnih rudsrjev, kl so mi-zlili, ds je sdsj prsvi čss zs uniče nje organizaeije rudarjev.
Brszil, Ind. — Tuksj je bilo ar* tirsnih dvanajst stsvkojočik ru derjev na obtožbo, da so iz« vsli k izgredom." Opuščeni so bili
ALI RO VLADA PREPREČILA STAVKO ŽELEZNIŠKIH DELAVCEV? J*
Wa*hinKton, D. C. — V pondeljek se je izvedelo, ds namerava predsednik Harding podpreti vladni železnižki odbor v akoiji proti unijam železniških delavcev, ki nizo zadovoljne z znižano mezdo in zdaj glasujejo o vprašanju stavke. Vest se glasi, da sdminl-»trativa ne bo pustila atavke, ki bi ovirala šelezniški promet in namerava izrabiti vaa poatavna sredstva za prepreČenje štrajka.
■ III I
delavske federacije.
Ta teden so na vrsti važna vpra ■jbaja; poskus, da federacija prsids is dsfsnzivs v ofsn-slvo.
BODOČE KONVENOUE SI BO DO VRŠILE V JESENI.
nemike odškodnine, Rusijs in drugih mednsrodnih problemov. Moskva, 19. jun. — Delegatje .. .	JUI
Sovjetske Rusijo »o danes ndpo. J^^r^^l^ rs^ofSv' tovali v Haair na nlrnnrnnalr* trnn.	Coronado in glede rasveljsv-
Cincinnati, O., 19. jun. — Važna vprašanja, ki pridejo na dnevni red konvencije te teden, ao: pre liod iz defenzive v ofenzivo, mod narodne zadeve, reaolucija za pri znanje Sovjetake Ruaije in razne notranje afere. Vprašanje indu strijalne forme še ni položeno ns polico, daairavno jc konvencija Še zavrgla dva predloga, ki ata po sredno in nepoaredno tikala tc stvari.
Program ofenzivne akcije js Š& v megli. Eksekutivs obljubujs nekak načrt. Podpredsednik Woll jo dcjsl včeraj, da se js fedcrscijs le od vojne neprestano nmikala, toda dslje več ne pojde; fedcrscijs jc zdaj a hrbtom ob sidu in mora ta koj začeti z ofenzivo.
Posebni odsek, kl ss bsvi s na črtom, kako nastopiti proti raz
ferenco. Maksi m Litvinov vodi delegacijo. DrugI delegatje so Krssin, Rakovski, Sokolnikov, Ri kov in dvanajst ekonomskih izvedencev.
MAŠČEVANJE PO KUKLUK-BOVŠKEM NAČINU.
Chicago, HI. —- 19-ltftna Marian Itoach je žla v družbi Ormile Wal-lacove, VVilliam Keoheja in Danici Agoa v goatilno Orchard Inn. Ke-hoe je predsednik West 8ide Mo-tor kompanije. Tam ao po izpovedi dekleta pili žganje. Ko ao ae vračali domov, ao ae ustavili a avtomobilom pri mostu, ki vodi na Severni cesti prek reke Dcsplsi-nes. Tam ao izatopili in Agoa jo je napadel. Dekle je povedalo avoj doživljaj fantom v aoaeščini. Posledica tega dogodka je bila, da jo prišlo šeat fantov v Kehoevo piaarno in ga vprašalo, kje je A-gos. Kehoc je trdil, da ne ve, na kar ao ga priailili, da je stopil z njimi v svtomobil. Odpeljsli so ga ven iz meata in na samoto, kjer so ga pričeli obdelavati a pestmi. Končno je prišla na pomoč cestna policijeka patrulja, a Kehoc jc i-mel že razbit noa in po obrazu jc imel druga znamenja, ki ao govorila,^ ds njegovi novi znsnei niso prijsteljsko občevslt s njim.
Policija j« vse odgnsls ns policijsko postsjo. Vsi so morsli položiti po petdeset dolsrjev poroš-tvs. Policija še ni našla Agoa, katerega je Mariam Roachova ob tožila napada.
VELIKA ELEKTRIČNA CENTRALA ODPRTA V RUSIJI '
Schenectadj, M. T. — Znani s-
lektrotehnični inženir dr. Chsrlee P. Hteinmetz je prejel od roskegs najvišjega ekonomskega sveta sls-dečo brzojsvko.
"V nsvzočnosti tisočev ruskih kmetov in delsveev js bils odpr ts prvs sovjetsko električne centre! s v Ksširi, ki se nshsjs v moskovski okolici. Zgredilo jo jc ljudstvo v skorsj neverjetnik tr-dik rszmersh, ki se je odločilo j bebce v zapor, zlomiti kspitslistično aažnost in odpreti svetu pot k gospodarski svobodi. Na jvišji *vet ze nerodno
ljcnja zakona proti otroškemu dc lu, predloži svoje poročilo v sredo. Kakšno priporočilo pods odsek, se no ne ve. Mogoče oevoji augeatijo senatorja La Follctteja, ki je zad njo aredo dejal pred delegati, (lu je treba delati zs spremembo uata ve, tako da nižja aodišča ne bodo več Imela pravice razveljavljati zakonov na temelju neuatavnoati, a če najvišje eodišče anulira zakon, tedaj mora imeti kongres oblast, da dotični zakon ponovno aprejme.
Federacija bo tudi ekušala po iakati pot za preizkušnjo razsodbe v alučaju Coronado Coal kompani je. V tem alučajuje najvišje svet. no eodišče razaodilo, da ao delav ake atrokovne organizacije lahko tožene za odškodnino.
Konvencija je zaključila, da ae bodoče konvencije vrše v oktobru nameato v juniju, ko ni več tako vroče.
Lewia, predsednik rudsrske unl je, ki je bil ns lsnski konvenciji ksndidst zs predsednike federet je, letos ne bo ksndldirsl. Rekel jo ,ds nims čass misliti ns ksndi daturo ,ker je preveč zapoalen pri stsvki rudsrjev.
POLICIJA JE REŠILA BEBCA IZ BOK LINČARJEV.
Chicago, Dl. —• Emil Henson je poznen v soseščini, ds ni v njegovi zgornji izbi vse v redu. Nsps-dcl je nekegs mlsdegs deklete in takoj ss js sbrale ulična drhal, broječe okoli dva tiaoč glav. Po bebcu ao pričele padati pceti, dokler ae ni oneeveetil. Nekdo jc prineecl vrv In mu jo dal okoli vretu, ds gs linčsjo. V tem kritičnem trenotkn so se pripeljali trije policaji v svtomobilu s polici jeke poste je, ds od v/d« jo bebes v sspor. Policaji ao videli, kaj drhal namerava in apelirali ao ne njo, ds jim bebes izroči. Zs odgovor so dobili porogljiv krokot. Po lieeji so nderili s količi po bliž njih in oi kmslu nsprsvili pot do bebes, ksteregs so odgnsli v svtomobil. Drhsl je metele kamenje in opeko na police jc, ki ao odvedli
NEZMOŽNOST PRIVATNIH INTERESOV RAZGALJENA.
CBSTN OŽELEZNlSK A DRUŽBA POTRATI NA LETO OD $250,-000 DO 1800,000.
Tako izjavlja Inženir Walter N. Polakov.
New Tork, N. Y. (Federated Press). — Toliko hvaljeno spoeob-noat privatnih bizniških interesov je poatavil inženir Walter N. Poljakov v pravo luč, ko je pred lokalnim cenilnim odborom izjavi), da Interborough Tranait kompanija in Brooklyn Transit kompanija na leto potratita v svojih električnih centralah do tri miljone dolarjev.
"Električne centrale družbe In» terborough," je izjavil inženir Polakov, "imajo preveč opreme. Lahko producirajo 403,000 kilovatov vaakčae, a to ae agodi aamo enkrat v letu in za petnajat minut, ker ne potrebujejo več ko 240,000 kilovatov."
Temu je dodal, da družba vrže proč na leto od $250,000 do $800,-000, da vadržuje opremo, ki jo nc rabi.
"Kompanijske metodo", je po vdarjal inženir, "ao aelo zaatare te."
tPo teh beaedah je inženir napravil selo značilno opazko:
"Atmosfera v električnih centralah je taka, kot jo ima aku-pina, ki ae boji vohunov."
Obe eeatnoželezniftki družbi ata potrošili v aadnjih par letih več miljonov dolarjev, da preprečitn organiziranje avojih uslužbencev in zlomita atavke. Obe kompnnij! vzdršujeta vohunski aiatem, ki ae-veda atane lep denar. Za vse to plačajo ljudje, ki ae vozijo v vo-zovlji uličnih železnic.
DEMONSTRACIJE PROTI VOJ-
NI SE BODO VRŠILE TUDI V ATPTKT
NVashington, D. C. — (Feder. 1'reaa.) — Demonstracije proti vojni, katere bo obdržaval prole tarijat v Evropi dno 29. in 30. julija ob osemletnici izbruha svetovne vojne, se bodo vršile tudi v Ameriki. Nerodni svet aa razoro-žonje je aranžiral demonatraoij«. Vse organizaeije, ki ao za odpravo vojne, ao poavano, da bombardira jo kongrea s mirovnimi resolucl jami braojavuo in pismeno ter zsh tovsjo nsdnljnih korakov sa stal ni mir. Nabiti bodo tudi plaketi po vseh mestih, ki jih mogoče doseči, z besedami t "No more war (nobene vojno več)", Narodni svet sa r-H/.oroženjo js sklenil potrošiti $250,000 ss protivojno kampanjo.

jb tbmb pri belem dnevu,
Sličica iz takozvonih boljših
Cinoinnati, O. — Albert Mar-shsll, lastnik gostiln (Irand Dan-sant in Toadstool, nc živi v naj boljlem sporazumu s svojo soprogo, Njegova soprogs js vložila tožbo zs zakonsko ločitev. Mar-shall se je pa prizadeval pregovoriti svojo soprogo, <}s umakne tožbo. O tem pa zopet njegova aopro-ga ni hotela nič slišati.
Marahallova je odšla na golfo-vo igrališče, da so tam zabava v družbi drugih dam, ki nimajo drugega dela, kot da poaefiajo taka a-li aovratna igrišča. Po praŠnj ceeti
KOUKO SO VREDNI POHODI BREZPOSLECEV?
POHOD KANADSKIH DELAV CEV ODGOVARJA NA TO
vpbaAanjb.
Brezposelni in doslušsnl vojaki bo napravili dolgo pot, uipshs nI nobanega.
Ottawa, Cen. (Fed. Preaa), — Armada brezposelnih delavcev pod vodstvom "generala" Frank Hilcyja, ki je bila več ko dva tedna na pohodu ia Toronta v Ot tuwo, da predlogi ministrskemu predsedniku avoje nrltožbe. je dospela v Ottmvo ia io tudi zapustila, brezposelni delavci ao pa šo vedno brez dela.
Ko ao ae dosluleni vojaki zbrali, da odtnarširajo v Ottswo, dve ato milj daleč, ae je abralo v To-rontu okoli 200 do 300 brezposel-nih delavcev.
Vos išM MU potu j« kila uvedene v o jelka disciplina ln tisti, kl ac niso ravnali po poveljih, ao bili izključeni od nadaljnega pohoda. Poveljnik je imel svoj Itab, toda njegova beiieda je bila zadnja in odločilna. Ves čas na pohodu je bila armada v atraliu, da se ji pridružijo vohuni drugih orgsniza cij, ki so bil« proti takemu pohodu, čel, da taki pohodi ne prlne-sejo odpomoči proti brezposelno-ati. Na potu si je armada vedno pridobivala novince, ki ao ae ji pridružili,
Vaeeno je pa nastala nepokor* ščina v armadi, čeprav so vsakega dobro premerili, ako ni vohun, ki ae želi ji pridružiti. Organiziral jc atvar "general" MacDonald, ki jo hotel postati "alaven" kot
je naenkrat pridrdrai avtomobil, iz njega ao akočill trije neznanci jCo*ey a avojim pohodom v Zdru in a silo odvedli Marshnllovo v!**^! državah. Nepokoršfiina J<
avtomobil. Predno ao se ljudje zavedli, kaj ae js zgodilo, je svtomobil z Marshsllovo, ki je klicala na pomoč, izginil ljudem izpred oči. Ko je prvi učinek popustil, ao seveds val hiteli k avtomobi-lom, da ujamejo ugrabeže, Tele-fonirali ao na vse kraje na poli-cijo, da ustavi avtomobil. Zastonj
nsatala proti njemn in armada ga je odatavila kot poveljnika. Meato njega je postal "poveljnik" Frank Riley. lu tako je pravi in prvi poveljnik postal vodja brez armade. Obtožbe proti nJemu ao bile, da j« mehkužne!, ki spi in prenočuje v hotelih. Armada ae js približsls 40 do
so bilo vaa prizadevanja. A«le;W milj Ottawi po večdnevnem zvečer je bila uganka razvozljana, pohodu. Nekdo, ki je simpstlsirsl ko je Marahallova telefonirala William Khawu, da jo je ugrabil njen aoprog z namenom, ds ji pri-
z njimi in je Isstovsl več tovor nih svtomobilov, je poslal srma-di vest, ds jim ds tovorne avto
govarja, naj umakne tožbo za za-	»» razpolago, da ae pripe
konvko ločitev. Povedala je, da 'i« * mt*i(>	Ponudbo j« u
se je onesvestils, ns ksr jo je t«»»«,Jil •	brezposel
njen soprog odložil v Magnesial"* dt,»vc* MHall	bo,Je,
Hpringau, Ind., in je nadaljeval "k®	Pot naprevljo na av
svojo pot.
LETALCA PONESREČILA SMRTNO.

{ekonomijo vaa posdrsvljs ob trj proti poroštvu $1000 Zsporos po i,|rj	na polju dels.
vrljn so izdsns proti ISO rtidar v§§ „ltjrgM Ijobljeners aodrega j« m. Aretacijo karajo iz'demon ,n v»nlitrlja v elektrifikoeiji kot (Delje no 2. štreni.) lesvoboditelje človsštvs od dela.
Clanston, R L — Oblasti so sa segle tkuno "Katic M ker je prevažala žgsnje. Ko nji so našli špeejc in več momeričv io kile aretiranih
tomobflik, meato da hodijo peš, ker ne bodo tako trudni.
Ponudba je bila aprejeta. Avtomobili ao kmalu doepeli In bilo jih jc devet. Zopet ae Je obudil atrah, ds je to mogoče delo vohunov In Kil«y je odklonil avtomo bile.
Končno je armade primarširala v Ottawo. !tiley je hotel armado v
Mimotsuff-
01 JAVNEGA ZDRAVJA.
ODKAR JE USTANOVLJENA MLEKARSKA SADRUtA, SI
JE ZNIŽALA umrljivost MED DETETI
Zadruga niso le velika opora Sk delavstvo, ampak todi aa drog
način koristijo ČlovtAlv«.
Nsw Tork, N. T. — Ameriška
kooperativna liga iajetlja, da se jo v Minneapoliau aelo anišsla u-in rl ji vest med deteti in tudi veliko manj ljudi umre za legsrjcit, odksr so konzumentje ufltsnovill svojo zadružno mlekarno in sme« t tanarno.
Liga pravi, ds ssdružna mle* ksrna oddaja konzumentom mleko, ki jo bolj bogato ns smetani, kot je bilo inleko, predno se je 0« Htanovils zadruga.
"Zelo razveaeljiv uapeh je; da ho razpečava boljo mleko", pravi A meriti k a kooperativna liga, "ia ds zdaj umrs msnj ljudi sa legar* jem. V Minneapolisu ni šs tgks mslo ljudi umrlo sa legsrjem kol zdsj, in rsvno tsko je Minneapo* lia mesto, kl ima najnižje število smrtnih alučsjev ssrsdi lcgsrja. Drug rsBveaaljiv uapeh je, da zdaj umre tudi manj detet. V le* tu 1920 je odpadlo ns 1001 rs|» ste v 65 smrtnih slučsjev, to Ato* vilo ss js v Istu 1921 aallslo nt OS,"
Mlekaraka zsdrugg v Mlnnes-
polisu sdsj rsspeča nsj več mlsko v tem mestu. Mesečne prode ao $130,000 pronuktov is mlsks po nižji ceni. Produkt Js esneji, kot je bil preje.
Iz nsvedenegs poročila js spoznati, ds delsvsks ssdrugs ns vf* fte lo dnbregs dele M delavstvo, da jim slušijo kot podporne organizaeije ob čaaa ftavke ali oh če-mi KoipodArsklh kriz, niupsk kon-zumenti dobe dobro In nesprido» no blago, ksr pomsgs zboljšstl aplošno zdravje,
VOJAŠKA NAOBADA V SENATU.
Wsshington, D. 0. - Voditelji
republikanske strsnke so pokSSA-
I i, da hočejo, da se prvo r«ii ool-ninski tarif, za eolninshi^ torl* fom nsj ps prids na dnš^nl red šolo vojslks nsgrsds. To dsjstvo
je iszvslo v sinstu burno dsbato,
Mcnator Ashburat #ia Arizone je obdolžil voditelje republikanake stranke, da je to le poteza, kl ima namen ubiti vojaško predlogo. Is-Jsvil js, ds je prišel čss, ds Ijud-stvo Izve resni r o. Večina v sens* tu navidezno zagovarja vojaško nagrado, v resnici ps dsle proti nji, Js rekel senstor Wslsh is Masssehusettsa.
Senator MeCiimber, predaednik finančnega odseka, ja odgovsrjsl opoziciji. Hflkel je, ds ss kongresno zssedsnjc ne odloči, dokler ve-jalka nagrsds ni bile sprejete.
V razpravo ao possgli šs dragi senatorji in senstor Ls Pollstte Je izjsvil, ds js pri volji b nsksteri-ini drugimi senstorji v odločno o-pozicijo ln de bo predlsgsl, ds se odloži eolninski tsrif, doklsr ne bo roženo vprsšsnjs vojsšks ne-nrsde.
PRIVATNI BIZNliKS SI POOORBLI NA
I INTBBSU SODISOU.
Waakiagton, D. 0. - Oolf Bo-
fining kompanije js tošiie vlsde
zs $7,51i;ttfl odlkodnins. Svoje tožbo js opirsls ns dejstvo, ds je vlsds prevzela v vojnem šasn šest njenih Isdij in ds js dražbe sere-di tegs ime Is veliko izgnbo.
Vlsds je vložile protipotese, čfš, ds je družbs pre Jelš vsš ne
Lonisvllls, Kjr. — Lsjtnsnt Robert E. 0'Henley In ssržent Ar tbor Hejrmc sts psdls doli s lets lom, ko sts bils 300 čevljev odi
tel. V splošnem sodijo, ds se Je I . ®	. . , . , . ...	..
letelo nsgnilo preveč ns strsn in MJeti v mesto v nedeljo, ko vosnoei, kot js wie uprsvieene j. izgubilo ravnotežje in psdlo ns ''i«^ P^htJ-j« is aorkev. V Ot do edškrfnine. Družba mora pia-
tla. Oba letalca aU oatala v podr JsH j* ^	^»k » Pri "ll	m .. ^
tinak ki ao pričele tekoj aoreti kranitev dnevne avctlob« in ko je Toliia aamanaaem pa posazuje,
Predno je došle pomo^, ju ja ob''"».da	T"*0' M (S"rr!,,l! t
Jel pleme«, d. j^ bilo vaško fe-1*"** prsrne, ksjti ljudje so bili v jetnik bizn škik letamo v in ko-i.lno delo izključno	!«-erkvsk. Nsstsnils sa je v hiUS ko ssmogoltni so ti Intereei. ko-
* '	ki so bila zsnjo priprsvljme, der gre zs dobiček.
STRELA JB UDARILA V PLAV. '}rugl dsn sa ja srmeds |»osta
vilo v r*1n* vrste pred parlamen . — Mtrela	kjer Jo je sprejel ministrski
udarila v plev, na katerem ae j/> 'predaednik a svojim kabinetom CTileege in okolice i V sredo ob-t or.tI Keymond P. Tkessea, nčHelj Nile-y je |H»ve<fsl. ds je ns tiaoče ju^Nott in nestalno. Illadni aeveroe-plsvsnjs. Tkila ja TVmmmhi na delsveev brez dels v Kanadi, Pri- rdberfnl vetrovi. Temperetora v «»estii. Dva dmga. kl sls sla t s ns P»ročsl fr **	'^ednjik ti. orali t osjvISJe tO^
ptee.. nlstO zedobiie aaimsnišel^0^ " brerposelne drlsvse |aaj,i,|jM g|. Molncs izide oh S«14, poškodbe	f Delje no 2. štreni.) iseida eh S
SSldr ,1} S :2S.
;:Liiiiki

PROSVETA
glasilo SLOVENSKE
ir.vi j:it~«
" "" T,n. ^.7.7 Nagovoru Rok-U - -
^N^.n./^enrdrU,. (ro. A&got
pol l.u tnSi .z - u trt mnni Chicgo $«60 M leto, UM BHkto, 11	m—ct. f - laoacmot»Q $8 OS.
.	-- M MaTCTliI^ZsM "
"P R O S V1T AM
SSS7-SS S*. tiw<il>	Cfcj—
MTHE E N LI G H TE IV M ■ N T"
•f tW
A, M m J L _ . L_ Ci,
■Adwrttd»»
s , Kr. r puo«: UnKod IfaiUt (oscopt CMasge Chic»yo >6 ond foftgn countriee M-SO per
) ud CtudalT
MKMHEE of
Cmemt 4m »»» jo • Mi	I
•o«, s« m vm m utofi hs.
KAKO DRŽI PROH1BICIJA?
S.
Dobili smo prepoved zs vživanje opojnih pijač. Mnogi vzgojevatelji in sociologi so rekli, ie predno je bila prohibicija uzakonjena, ne prihajajte s prepovedmi za vživanje opojnih pijač, ampak rajše podučite ljudstvo o škodljivosti opojnih pijač, učite zmernost v vsem in dosegli boste uspehe, katerih zastonj pričakujete od prohi-bicije. Pametni ljudje so se strinjali s njimi, fanatikom so pa te besede toliko zalegle, kakor čs bi majhnim otrokom pripovedovali, da se opečejo, ako hodijo okoli pačL
Prohibicija je prišla. Posledice so precej znane. Va-Uko ljudi je umrlo, kar so mialili, da pijejo dobro žganje, pa so pili strup — lesni alkohol, katerega so jim prodali brezvestni ljudje. Drugi so oslepeli, tretji oboleli, na ulicah se vidi več pijancev kot v predprohibidjonističnem času in marsikatero družinsko tragedijo je povzročilo tihotapsko žganje. Reče se lahko, da nas ja prohibicija privedla iz dežja pod kap. To je tudi povzročilo, da sa je razširila agitacija za spremenitev Volsteadovega zakona in da se dovoli prodajati in variti pivo in delati vino. Kakor so preje naraščali pristaši prohibicijoniškega gibanja, ker so mislili, da prohibicija ustvari milenij, ravno tako se zdaj množe njeni nasprotniki in zagovorniki piva in vina.
Nasprotniki prohibicija so rekli pred njeno uvedbo, da bo prohibicijoniste pričelo skominjati tudi po drugih prepovedih, ko dosežejo prepoved opojnih pijač. In niso se motili Ustanovili so že organizacije proti vporabi tobaka, ki sicer zdaj ne hodijo preveč v javnost, odkar se je pojavilo močno gibanje za preklic Volsteadovega zakona.
V Traverse Cityju v Michiganu je šei tudi župan med prohibicijoniste. Domišljal se je pač, če imajo drugi pravico delati za sprejem prohibicijoniikih postav, imam jas kot najvišja glava v mestu pravico, da izdajam prohibi-cijoniške fermane. In rea je izdal prepoved, v kateri je strogo prepovedal, da ženska, omožana ali samska, ne hiti o nositi hlač do kolen mesto krila.
2upanov ferman je bil obljavljen s vsemi grožnjami, ki so pripovedovale, kaj zadene grešnice, ki se ne pokore, a žene so šle na delo. Peli so telefonski zvonci, obdržavale so se takoj ia isti večer seje. O jojl Drugi dan so žene priredile pohod v mestu. Korakale niso v krilih, pa tudi bander z napisi niso nosile, ki bi pripovedovsli, da se žene ponižno podvržejo županovemu fermanu. Žene so korakale v hlačah do kolen.
Žene morajo pač vedeti bolje kot župan, kaj ja sanje pripravnejše pri hoji: hlače do kolen ali pa dolga krila.
Brzojav ie ni sporočil, ksj namerava storiti iupan. Ali prekliče svoj ferman, ali bo pa gledal mirno, kako je njegov ferman pripomogel, da je uvedel novo ienako modo.
Tako učinkujejo prohibicije. Marsikdo ni nikdar okusil opojne pijače, dokler niao bile prepovedana. Ko je bila prepoved uzakonjena, ga je pričalo mikati, da okusi prepovedani sad. Pokusil ga je, mogoča se mu je dopadel in postal je prijatelj tihotapskega žganja. Slo je navsdol, odporna sila ja postajala slabeja in slabeja, dokler ga demon — alkohol ni imel popolnoma v svoji oblasti Mnogi niso nikdar prelomili zakona. Prišla je prohibicija. V četku so mogoče imeli trdno voljo, da ne okusijo vač opojne pijače, ko poide domača zaloga. Volja ja bila trdna, a meso je bilo alabo. Ko so pošle pijača v zalogi, so kupili, kar so dobili. In ker tisti ravno tako krši aakon, Id kupi opojne pijače, ako nima sa to. dovoljenja, so prelomili prohibicijoniiki zakon, kot oni, ki na tihotapaki način izdeluje opojna pijače in jih prodaja. ~
Svetopircmska bajka nam pripoveduje, kako ja človek v raju prelomil prvo prohibicijoniško postavo, ko ja Bog prepovedal Adamu in Evi uživati ead od drevesa spoznanja. Adam in Eva sa nista zmenila za prohibteijo in sta rajie izgubila rajsko srečo, kot da sa pokorita prohi-hiciji. Pripadniki prohibicija prav radi čitajo in nalagajo sv. pismo. Saj v prvih vrstah tega gibanja vidimo duhovne raanih veroiipovedanj, katerih je v Ameriki toliko, da menda ni človeka, ki jih sna našteti na pamet TI ljudje naj ae nauče iz te legende, ako boftja prohibicija nima toliko učinka, da sa ljudje ravnajo po nji, ne more tudi človeška prohibicija imeti tistega učinka, o katerem ao pismouki sodili, da ga ima, ko so pričeli agitirati sa prohibicija '
SLIKE IZ NASELBIN,
— Ko tem pisal zadnjič v it. 135, do delt polo-visa ljudi v Kantonu, »#m zapiaal nepravilno, kar napisati bi mo ral, da obratujejo v mnogih onih takajak, v reeniei pa ne vem, koliko ljudi dela. Dela jih precej.
Kar eo tile nočnega dela in dne 1. maja, aem jih videl, ko ao ili delat, ka j pa ao <J*lali, tega eevc-da as vem. Pravijo, da morajo atrašiti oni avoj rov. — Podporo hočejo imeti 1 Tudi ja* bi jo rad imel, pa je ne dobim. Nekateri tu ao jo hoteli dobiti, a člani dobro paSijo, kdo je v reeniei potreben podpore. Kdor je torej dobil pod poh>, jo je v.reeniei potreben. Veak si lehko miali, kaj ae pravi atavkati ekoai devet meeecev. —-Olaa druitva it
Pa. — Pred tednom jo bilo v tukajinjem lokalnem liatp 4 Waahington Obeerver' poročeno, de ee je združilo več premogovnih druib jugozapadno od Pittaburgha, Pa., ki poeeduje-jo SO premogorovov. Dne 11. junija jo poročal omenjeni liet, da bodo te premogovne družbe pričele x obratom dne 1. julija a ne-nnijakimi delavei. To pomeni "odprte delavnico". Upam, da ae jim to lis bo pocrečilo aedaj, ko ae stavks tskorekoč bližs svojemu koncu in so ssloge premoga poile.
Po petem okrožju bodo družbe skpaile p veemi podlimi aredatvi s pomočjo rasnih sgentov po drža Vah a sapeljivimi in goljufivimi pretvezami zvabiti ljudi v past. Delavci, trpini, vztrajajte ie nekaj tednov in zmaga nam je zago-tovljena^—ML P,
12. uri, ker drugače ee vaa bo za vedno prijelo alabo ime.
Poročati imam Žaloetno veat, da je dne 6. junija umrl član naioga druitva, Julina Marinčii. Pogreb ae je vriil dne 8. junija ob itevilni udeležbi članstva druitva Slovenski napredek, it. 132 SNPJ in članatva druitva J. K. J. Vaem udeležencem ac iakreno zahvaljujem v imenu druitva. V enakih ■lučajih bo tudi članatvo naiega druitva priakočilo na pomoč eo-sednjenju društvu. — Prank Gruden, tajnik.
li lapadaa Virginije. — Kot ssai zadnjič poročal, da ae atavka mirno nadaljuje, tako je tudi sedaj. Samo nekaj najetežev amo dobili, ki pa ao vae prej kot na-kladači premoga, tako, da niao kompaniji v koriat in nam iko-dovati ne morejo. Kompanija ai ssvsds prizsdevs ns vae nsčine, da bi zlomila naio organizacijo, toda vss trud js ssstonj, ker mi stojimo trdao kskor skala in bomo, dokler ns bodo izpolnjene ns-is uprsvičene zshtevc.
Pred krstksm sem bil povabljen ns ienitovsnjs ns Phillifcpi, W. Vs. Povsbllu seveds niaem odrekel, ker tamkajinji rojaki ao W taki priliki vredni, da ac jih obišče. Vsm, ds jc malokje človek tako postrežen, kot če ae odzove njihovemu vsbilu. Lepo ac jim sshvsljujsm zs dobro poatrežbo, ženinu in nevesti pa moje čeatitke.
Na tem potovanju aem slišal, ds js nekaj naiih rojakov, ki o-prsvljsjo delo in lo celo člani S. N. P. J.j pred atavko pa ao bili tudi člani rudarake organizacije. Isnsvsrili so a« in ili opravljati dslo, ssto bi po mojem mnenju morsls tudi SNPJ s njimi posto-psti strogo po prsvilih.
As imate nekaj čaea, da opuati te tako delo in pristopite ns atran stsvksrjsv. Ne ©4Jaiajte, da no bo prepozno.
Posdrsvljsm rojake iirom Unijo. - T. M._
loirard, Kana. — Ker ae nihče ne oglasi iz ts nsaelbine, bom jaz napiaala par vrat o stavki, trajajoči ie devet meaecev. Nekateri so opustili stsvko in delajo že po vsi mesecev v rovih, ki ao jih aa ml najeli in jih aami obratujejo, dragi pa aopet hodijo v Miaaouri in tam delajo meeto onih, ki eo tudi ssstsvksli.
Nskstsri pravijo, da tam niče ■ar as zaaluiijo. Zsksj pa prav aaprsv potem delsjo f Ali ravno raditega, da pomagajo lomiti stavko t Mislim, ds ne morejo biti vsssli svojogs novega imena, ki gs presirs vaak navaden delavce vslis temu ps vem, ds celo preai-rajo in ssničujejo one, ki ie ved no vztrsjsjo ns stsvki. Poleg tegs celo hočejo, ds bi Banj* plačevali ent k druitvu. Tak je pololaj v Kanaaau po devetih meeecih etavke. Sedaj, ko vai saaki dobro pokasujejo aa zmago radarjev, pa zapuičajo čla ai organizacijo in vrata etavkar-jev. — Opoaarjam jik. da prenehajo s delom, ker s tem bodo storili dobro ssbi In drugim. Zmaga bo tedaj gotovo na naii atrani. —• m etavkar ja.
Girard, O. — To je malo, a zato tembolj prijazno mestece, ki ite-jc do aedem tiaoč prebivalcev, od teh okoli 200 Slovencev. Imamo več podpornih druitev, pripadajočih k raznim jednotam in zvezam in tudi samostojno druitvo "Gi-rardski fantje", ki precej dobro napreduje, kar priča, da ima že nad ato članov in tudi precejinjo blagajno po ne prav dolgem Čaau svojega obstanka. Nikomur torpj ni treba biti izven druitva in o-samljenemu v alučaju bolezni.
Imamo tudi pevako druitvo 'Ljubljaneki vrt", ki jc priredilo koncert dne 80. maja (Deeoration i)ay) v tukajinjem Slovenakcm domu. Koncertu je tudi prisostvo-valo meiano pevsko druitvo Zvon i r. Clevelanda s avojim dobrim pe-vovodjem mr. Kogojem na čelu. Zapeli so nam več lepih slovenskih pesmi v zboru, zolo in dvospevu. Odč. pevke so se dobro obneele. Želi so priznanje občinztvs vsi, kar je pričal dolgotrajni aplavz po odpetju.
Prireditve ie je tudi udcle^lo hrvaško pevako druitvo Strossms-jer iz Youngstowna, O., kjer so tudi priznani dobri pevci. Zspcli so nam več hrvaikih pesmi in po-pokazali, da ao rea dobri pjevači. — Udeležila ,ee je alovenaka godba iz Farrella, Pa., ki nam je i-grala brezplačno in ae jim tudi mora priznati, da ao dobri godci.
Najlepio hvalo izrekamo vaem skupaj za njih trud in za požrtvo-valnozt in o priliki jih zagotav-jamo, da smo pripravljeni jim vrniti.
Zabavali smo sc izvrstno, ds mislim, da ni nikomur žal, da ae je udeležil naie prireditve. Žal pa je lahko vaem tistim, ki niao' sili navzoči. Vaaj ob drugi priliki ne bodo izoatali.
Hvala vsem pevcem, pevkam, liodlem, kuharicam, natakarjem n vaem ostalim, ki ao na katerikoli način pomagali do dobrega uapeha zabave. — Pevakl pozdrav vaem pevcem in pevkam iirom U-nije. — Član.
javna govornica.
t
Glasovi članov S. N. P. J, in čitateljev Proavate.
Ealph, Mich. — Dclavake razmere so ae tuksj toliko izboljia-le, da, ako kdo hoče delati, delo aedaj lahko dobi, aeveda plača je ie vedno zelo nizka in mi-zerna. Ker me jc doati rojakov vprašalo, kje naj zi kupijo železniški vozni liatek za prihod aem, jim povem, da vaak naj kupi liatek do poataje Channing, Mich., in potem pa tam vpraiajte za moj naalov. Delo dobi tukaj lahko več mož pri ackanju drv, takozvani "Ccmical Wood". Plača je od zež-nja ali corda po $1.60. Dober de lavcc, kateri razume to delo, lahko zaaluži do $6.00 na dan. Dobra ktana. Lahko pišete za pojaanilo na moj naalov: John Fendc, P. O., Ralph, Mich.
10	in aploh vae. Kompanija bo pa prodajala premog po $14 do $18 tono. Tu ee jo znašlo nekaj Ukih, ds imajo io dceke na očeh in začeli eo z obratovanjem. Med temi ljudmi ao tudi 4 Slovenci, trije od njih člani SNPJ. Eden izmed njih ee je celo prod kratkim izjavil, da jo najbogatejii izmed veeh na Breezj Hillu.
Vae člane jednoto opozarjam, da opuete Uko delo, kajti SNPJ jc eedaj dobila dovoljenje za po-alovanje v državi Kanaaa. S takimi člani bomo poetopali po pravilih. Apeliram na naiega nekdanjega Ujnika, tedaj naprednega moža, da opuati delo. Kaj ai mi-elite, člani in rojaki, ko bo U aUvka končtna, da jc veeeno, če oaUne v Kanaaau unija aU ne T Če boste tako nadaljevali, kot ee pričeli aedaj, bomo še ob to, kar imamo.
PomialiU rojaki, premogarji, kaj si bodo mislili o nss illinoiski premogarji, če bomo pomagali apraviti na povrije "open ehop" v Kanaaau f Imeli so nss zs napredne delavce in zato ao naa podpirali v zadnji ztavki, ali ne bo eramota za nekoč zavedno kanaa-iko delavetvo, če ae bo to zgodilo t S kako zavestjo boste ili po drugih držsvsh, ko tu ne bo več unije in vss bodo vpraievali drugod, kaj sU delali med sUvko v Kansaau? Pa recimo, da ie ostane unija v Kanaasu, tedaj pa bo vaak suspendiran, kdor aedaj vr-
11	delo. Suapendiran bo za 99 dni in plačal bo $10 kazni Ur $10 zo-petne pristopnine. Zdaj ne pomaga izgovor, da je kdo že toliko in toliko čaaa doma, da ne more vztrsjsti več. Bodite doma ie en meaec ali dva in potem boste toliko lsžje plačali dolgove, če ai obdržimo to, kar imamo. Če ie to izgubimo, tedaj bomo morali delati akoraj zastonj. Sedsj sc hva-lijo nskstsri, ds so zsslužili po $7 do $8 ns dsn. Ds, skoro verjel tri jim, tods počsksjo nsj, ds bodo dobili kuverto s računom in tedaj bodo videli.
Ko aem jaz dobil aov proetor, niaem prvi dan ničecar zaslužil, o-ni ae pa poeUvljajo, koliko zo zaslužili. Po mojem mnenju nič, a kolikor ao, ao ono, kar ao naložili nakopanega premoga od eU-rih premogarjev, ki ao ga nako pali in naatreljali le pred 9 meseci in pol. To volja za ono pri it. na Breezj Hillu in it. 12 na
Koliko* mi je snsno, jih še ne dels veliko tu v Kaneazu; kskor piiejo kspiUliatični listi, okoli 1,400. To io ni nlkaka polovica, kot je poročal dopisnik is Ringa v it. 134, ker vach premogarjev v Kanaaau je krog 10,000.
Poživljam vaa io enkrat, da pu atiU delo, dokler ni prepozno, ker vaaka lopaU, ki ga pride eedaj na povrije, ikoduje nam kakor vam, Čeprav ae tega aami ne zavedate ali pa ae nočete zavedati. — SUvkar.
late naaprotno, ds škodujete Lj.m meeto, ds bi zložno nastopali m Uko izkazovali svojo hvaležno«
Kar ao oni pomagali graditi, y\ rušite. Mnogi niaU Uko potrebni, da bi morali delati, eaj stotiaoči bratov zorna aUvki in med uj m jo večina potrebnih. Zato vztrajajte vsaj ie meoco dni ali toliko, da bo aUvka končana, ker dosti dalje tudi ne morete trajati ia bodite solidarni na naii strani, pustite ac pregovoriti od kakih agentov, ki ao dobro plačani, J1 vam prigovarjajo na delo.
Govoriti ao pričeli, da bodo podjetniki pričeli z obratom, tedaj pazite, da vaa ne bodo prido-bili zdaj, ko vae pokazuje, da i« zmaga že na atrani zUvkarjev. Ce vaa bodo vjeli, tedaj bodo poU. kuaili to drugo in pritiakali bodo tembolj, aamo da aUvko zdrobe.
Vzi "operatorji" ac takoj vrnite v eUvkovne vre te in ne čakajte, da vaa bodo brcnili laatni-ki rovov, ker to ac bo zgodilo nedvomno. — F. V. *
Most. — Stavka tej okolici je etoodetotna io poteka brca kakik nemirov. V drlav Utak kakor ae vidi je ie vedno nekaj nevedne lev, ker vaaki dan Isss človek priliko videti tovorni vlsk is omenjene države, neloien s premogom ia voeeč v izhodne krajo.
Premogarji t omenjeni državi, 'prtetopite k orgaaiaaeiji vaaj ob
Breesj Hill, Kana. — V aeda
njem čaau vaak dopianik predveem poroča o delavskih razmerah in tako hočem tudi jaz. — Stavka ee je pri naa lepo razvijala, dokler niao pričele tuliti parne piičali. Hheridan Coal Co. jc dala v n jem nekaj rovov rudarjem, ki jo ie komaj čakali, kdaj ee začne i obratom. Supcrintendcnt je ekli eal sejo pri rovu it. 7 in povedal, pod kakimi pogoji lahko najamejo rov. Oni rov je bil zaprt ie de vet meaecev in pol valed prejinjc in aedanje aUvke. Povedal jim jc, da imajo rov očiatiti in apraviU v red, ker ji d pat i kamenja dol pa dlo in pot*m, da lahko začnejo obratovati. Plačal jim bo aamo od tone premoga $2.50, kadar bo ie na ielezniikem vosu. V najem jim jc dal rov za tri mesece. Ta čae mu bodo rov io apravili v red, prti cm ga pa kompanija zopet prevzeme.
Omeniti moram, da od mrtvega dela nič ne plačajo, deiavci pa morajo od tiatih dveh dolarjev in pol rov Uristi v redu, plačati ra-ienirjr, delavce, ki ao zunaj rova, dnevne delavec v rovu, dati krmo živini, od vsake tone itiri cente aa zavarovanja aamega aebe ca vodo, kovača, aa električno ai-
Oamp 00, Kana. — ČiUm la či-tam Proaveto, a is nsie naaelbinc ga ni dopiaa. Sedaj je vendar do volj čaaa so pisanje. Miclim, da dopiaov odtod ni valed tega, ker eo naii sotrpini preveč ssposleni z operstorstvom. Mnogo jik je, ki ai domišljajo, da bi bili lahko ea-mostojni operatorji in ai iščejo male luknje okrog. Seveda s tem nsm celo ikodujejo, kskor ikodu jejo tudi esmim zebi in svojim o trokom. Če nss bodo ssdsj s tem delom porssili, bodo porazili rs v noUko svoje otroke, ki se bodo morali v bodočnosti boriti zs to, ksr sts vi ssdsj ssnemsrili. Ne zsnemsrjsjU unija, v kateri je sedsj za vaa sdins rešitev.
V tem kritičnem* ia odločilnem Čseu delsts, vaii sotrpini pa sUv-ksjo in so doms. Čakajo na dober izid aUvke lo deveti meaec, vi pa odlaiaU dober in akorajion izid in pomagaU našim naaprotnikom KopljeU premog, ga prodajate o-ptratorjem, oni pa ae vam eme-jejo, ker vedo, da ra£c početje koriati njim, vam in nam pa neizmerno ikodaje. Skrajni čaa je di odloiiU orodje, eieer ac boete kasneje keaali, s vam keeanje se bo posugalo. Dobro veaU, da U ne moro trajaU dolgo in nsdejs mo ee, da bo zmaga naia, ksko ps boete potem pristopsli na na io atran po končani eUvkif Če dobinM, vaa bomo dali sa črno lieU, ako pa ne, bomo zapomnil vaša imena in vedeli, kako ao vaa apominjati. Sami boete ie najbolj priaadeti.
Neštete dopiee vidite v Proeve-ti in tudi bratje v niinoiau ČIU jo o vaa. da ac poelulujeU dela kot nekaki operator j. Od povsod piiejo, kako ao aolldarni in aaveat je med njimi, tu pa jj uko neeo-gleajc in o eolidsrnoeti nI govora. S tieoči eo nam pri.ko^ili na illisoiaki brstje, vi po do-
SODNUSKA PREPOVED PROTI OPERATORJEM.
(Nadaljevanje a prve atrani.) stracij v prejinjem tednu, ko ao • j aUvkarji zaprli več malih jamic v okoliiu Terre Hauta.
V nedeljo ao imeli radarji shoda v Bicknellu in drugih krajih z ozi-rom na nadaljno demonstracije v okolici Clintona ,kjer obratuje nekaj malih jamic^za lokalne potrebo.
Herrin, m. — SUvkujoči rudarji ao ignorirali četico sUvkokszov, ki pobirajo premog na povriju Lester & Hamiltonovega posestva. Šerif Thazton je opozoril delovodjo, da privatni čuvaji, ki atra-žijo atavkokazc, nimajo pravice orožja in ga bodo morali oddati
Salt Lake City, Utah. — Mili-čarji, ki patrolirajo sUvkovoi okoliš v okrsju Carbon, ao aretirali okrog 150 aUvkujočih premogarjev v domnevanju, da ao med njimi napadalci vlaka, ki je vozil atavkokazc zadnji teden.
Cincinnati, O. — John L. Lewia, predeednik U. M. W. of A., je na-znanil v nedeljo ,ds formalna konferenca zastopnikov / rudarjev in železniikih delavcev glede enotne stavkovne fronte sc vrii v torek zvečer, dno 20. junija.,
Bert M. Jc\vell, predsednik železniškega oddelka pri Amcriiki
bor, da je protidelsvsks večina tega odbora pomogU železniikim družbam zgraditi protiaUvkovno mašino. Jewell pravi, da dokaz temu jc, ker jc odbor porezal mezde nameščencem v delavnicah, na progah in tovornih posUjsh, ni ps znižal mcad signaliatom, telegrafistom, vlakovnim depciarjem in delavcem v gotovih stroksh. To pomeni, ds hoče vladni odbor razcepiti organizacije železniikih do* lavccv in obdržati v dobri volji signaliatc in telegrafiate, ki lahko zavdajo družbam najhujši udarec, ako zaaUvkajo. Ti deUvci, katerim ni bila znižana mezda, ne morejo zasUvkati, ker po zakonu ni-msjo vzroka. To izigravanje unij proti unijam je jaeen dokaz, pravi Jewell, da imajo želesniiks družbe nam^n, uničiti organizacije železniikih delavcev drugo za drugo.
KOLIKO SO VREDNI POHODI BREZPOSLEOEV?
(Nadaljevanje a prve atrani.) Brezposelnim deUvoem is doelu-ženim vojakom naj ae izpUča nagrada v gotovini. King in njegov kabinet eU obljubiU, da bosU u-važcvaU priporočilo. Ministrski predsednik je epregovoril, da ni parlamentarnega odaeka, ki bi sprejel njih pritožbo. Vlada je že storila, kar je bilo v njenih močeh. Na to jO naitel, kaj je vlada vse storils sa doelužene vojsks. Toliko miljonov jc ilo zs penzije, toliko miljonov za odlikovaaja, toliko miljonov zs odpravo trpljenja, ki ga jo povzročiU brezpoeel-nost. Okoli dve sto doalulenik vo-jakov, ki ao bres dels, ni s saai-man jem poslušalo toga hladnega naštevanja dobrot
Armada je odkorakaU zopet v hiše, v katerih je biU nastanjena. Drugi don jo "general" izdal po-velje za povratek. fot v Toronto ee mora napraviti zopet pei. Odklonil jo vladno ponudbo, po kaUri jc imela armada izreden vlak na razpolago. V noči jo ailno deževalo in armada je prenoČevele v hlevih in grmovja, da ae ubrani dežja. Naalednji dan ao je armada zopet vrniU v OtUwo ia je bile pri volji sprejeti Uradni vlsk. da jo popelje v ToronU. In prihodnjo noč je bila armada v Toronto. To je napeli, ki ga js dooegel pohod brezpoeelnih delavcev v glav-
IZ DELAVSKEGA SVETA.
(Federated Preee.)
IN IA ZDRAVJE! | rsl Cenčijungming, poveljnik juA nokitejskih čet, je rebeliral proti Okioago, IU. — Od ker je bila I predeodniku dr. Sunjeteenu in uvedena prokibieija, ae po vsej zadnji petek okupiral Kanton. Ameriki mnole kot gobe po dežju Sunjataen je pobegnil is mesta, podjetja, t katerih isdelujejo ne- tode obdržsl je toliko vojaštvo na opojne pijače- Chieago ni isjema svoji strani, de ee nedeljuje boje-v tem osiru. Te naopojns pijače vanje sunaj mesta. Sunjataen ima prihajajo na trg pod bobnečimi šeat bojnih ladij, ki'ao ves dan imeni rasnih sadnih aokov, d asi bombardirale Kanton. Tujei bele I ravno ni dostikrat v njih kaplji- iz meata.	*
stavka v Vera Crasu je konšeaa, kar se tiče pristanišč Dih deleveev, tode v mesta ao nadaljuje. — V glavnem mestu Me-Inke kjer stavkajo organizacije bplotoe delavake svete rdečik a-|r»vno w dostikrat v njih kaplji-lig Bij io v nedeljo izbruhnili večji «• »adnega soka. Načelnik zdrav-nemiri. Trije delavci ao bili ubiti |»tyeeega departmenta se je pri-1 in pet renjenh v spopadu s poli- hrigsti, kaj js v teh npopoj-cijo. Dvajset oseb je bilo eretire- Hf P^h. In koncem tedne je . ~	del po policiji zapreti Itiri taka
Ofeastra prati ooemuraemu de-	podjetja. Meeto aladkorje ja bil v
Urnika je zdaj v teku melone po	Plačah aaharin, mesto sadnegs vsej Evropi. V Sviei preti osemur- pa kemikalije. Dokler ni bi-
nemu delavniku tako velika ne -	lo prohibicije, ao lahko ljudje od-
vsrnoet, da je Zveza strokovnih	prta kupovali alkoholični atrup, unij morele aklieeti izredni zbor,|«*aj pa#kupujejo druge strupe, ne ksterem jc bil isdslan načrt sa
S polja vede.
Civilizacija so pomite proti
delavsko protiofenzivo. Švicarski SPORAZUM MED BANKIRJI parlament nemereva uveeti deset-1	MEHIKO
urni mekaimalni delavnik. — E	„ . - - t.,®
nak boj imajo tudi delavsks or- Wtw Yor*» — De la Hu •'anizscije v Holandiji, kjer bi de- «rt»|« podpissl sporazum s med-lodsjalei isaiUli deeeturni delav- narodnimi bankirji ssrsdi odpls-nik. Unije so pooblaetUe avoje ek-|žiU tujezemskega mehiškega dol-sekutive, da ae naj poelušijo vaeh 8porazum bo predložen ie potrebnih sredstev za odvrnitev predsedniku Obregonu v podpis. peratura 78 stopinj Fshrenheita. reakcije.	Zaostale obreeti ae prično plače- Današnja središča civilizacije ao
vati s 2. jsnusrjem 1923. Zaoata- Pariš, London in New Vork, kjer le obresti znašajo okoli 200,000,- je 50 do 52 stopinj povprečne
Vilhjamur Stefsnson, največji živeči rasiakovaleo arktičnih km jev in avtor mnogih knjig glede Daljnega eevere, je dejal zednje dni pred Ameriškim geografskim društvom v New Yorku, de ee središče eiviliseeije pomičejo proti severu in pot človeštva vobče drži v smer severnega tečaja.
Sedcii civilizacije eo bili enkrat v južnih krajih — je dejal Ste-fanson — kjer je bile srednja tem-
strani isdslujsiBTMolBo ekm>)psW-ne snovi, ne drugi ftk isfrstnal umetne gnojile.
17.	Isdelovenje barvil in kemikalij ia preasofo ) smole.
18.*	Fotografiranje mlljonov svesd, ki ee ne vidijo a prostim očesom.
19.	Iznajdba astronomskih aparatov, a katerimi je možno lame riti velikost in telo tujih solne, ki so tako daleč od naa, de njih svetloba, ki drvi 186,000 milj na sekundo, potrebuje več let, da doseže semljo.
20.	Iznajdbe laboratorijskega aparata, s katerim se meri brsins drveče svetlobe.
Vse te iznajdbe ao naravnost udovite. V erednjem veku ae bi bile smatrale ae čerovništvo in ia-nejditelji ter odkritelji bi bili v nevarnosti se svoje Življenje. Dn nee vemo, da ae popolnoma ujema ;o a naturnimi zakoni.
Ako je bilo polje isnejdb in od kritij teko plodonosno v aadnjlh petindvajsetih letih, kaj ememo pričakovati v prihodnjih sto letih — tisoč, desettieoč in 50,000 letih!
Razne vesti
dolarjev.
6EBIT INVADDtAL CERKEV
RAZSODIŠČE JE ZNIŽALO MEZDO.
I klime. V prihodnjih dveh ali treh generacijeh se eredišče pomaknejo v Winnipeg, Chieago, Stockholm in Petrograd ter v druga meata z enako temperaturo. Srednje tem
Duhovnika pred oltarjem je do- Ne* Haven, Oonn. — Razsodi- peratura v Chicagu je 57 atopinj stavil sodntjrtrl odlak. šče je odredilo, ds se zniža msz- dočim je nižje v drugih imenova
Ida motorni ko v in sprevodnikov, nih mestih; v Winnipegu je 33 Kacine, Wia. — Šerif.Nate Ja-vposlenih na cestnih železnicah Sever nime a tem nič opraviti rnes je zadnjo nedeljo povzročil Connecticut kompanije, za 5.45 Temperatura je, ki šteje. Čim bolj •paniko v tukajšnji katoliški cer- odstotkov. Minimslna mesda sna- napreduj« civilizacija, tem večje k vi Sv. Bože, ko je med mašo šerif ša 46 centov, makaimalna pa 52. j j* »poznavanje ljudstev, da jc
stopil v cerkev in korakal narav- '_ ———-	sever prijetnejši se bivanje.
nost pred oltar ter izročil duhovni-PE07ITI ŽELEZNIŠKIH MA Dobe arktičnega raziskovanja ku rev. Johnu B. Piettu sodnijske ONATOV SE NE ZNIŽUJEJO. |je končane in sdaj pride dobe ar
listine. Duhoven je prenehsl s me-	- . m ktičnega komercijalizma. Čaa pri
Šo, sprejel odlok in po končenih New York, M. V. — Poročeno k^ bodo ljudje bivali v ac ceremonijah se je odpeljal v MU- je še bUo, da sta železniški druž- Lvrnem paau. Ljudje Imajo napač uaukee k nadškofu po nasvet. bi Northern Pacific in New Vork no migel( da je Arktik velike ledo V fari Sv. Rose je še nekaj čeaa Central napravUi Up dobiček. V La puMava, kjer meatnollčnl Eaki revolupija. Dva farane eta tošila lepem profitu ne zaosUja tudi le- motl šivana ribji maati in spijo na župnike in porote je jime priznala lezniška družba Michigan Central, ledUf tll t0 nl ^..Arktični kraji eo $16,000 odškodnine zaradi obreko- hi je podružnica kompanije New dtneg dobro smi in naaeljenci Xc vanje. IaU dva farane eU bUe po-York Central. Omenjena družba Letijo nova dejele in polagajo tem izvoljene v cerkveni odbor, j® napravUa v letu 1921 $7,725,- temelj trgovini fo induatrijam. toda nadškof ju noče potrditi Od- 000 čistegs dobičks. Tskega pro-bornika ste se ponovno obraUe naleta ni imela kot v letih 1918 in
Doba čudelev.
DEŽELA JE SUMA,'CA0XJE SO
SOPET SO NALOŽILI MAMJ PREMOGA.
GLAVNI STAN. aeST-SS SO. LAWNDALK AVI., CMICAOO, ILLINOIS,
lavvšavalni odbor: UPRAVNI ODSEK i Pr*4»a4alk VlMtat Calnkar, pa4pr«4»a4«lk A«4raw VMM, S. P. D.T,
In at. Jak«*taw«. fa., «1. taiaik Mattkaw T«rh. tajnih kalaUhaea nMalka ni.. Novak. «1. kU,.j.ik Joka Vo«ri«k. nradalk gkalla JaAaEavrtnlh,
upravitelj fla*lla FUip Ga4iaa.
POROTNI OOSKKi Jaka U«4arwoa4, prW«a4alk, 400 W. H»r Si. SerinffUM. III.. NUrttn Salaaaikar, Ra« 170, H.rb.ria«, Okla, Frad A. VUar, Raa ITI, Elv. Ml««„ Jaka Tarialj. Ra« lei, Lawra««a, Pa., M« OaHak, 414 W. Haf 1», SpringfUM, IU.
ROLNIIKI OOSRKi OSREDNJE OKROSJEi BU. Navak, prW.a4«ik, SSST-SS S. Lawa4aU Av«
Ckicaaa, IU.
VZHODNO OKROEJEi Jaaak AaikmftiL Ra« SSS. Maa« R««. Pa. Jak« GraialJ, 14411 P
Razvoj verstva.
Po Henry H. Tichenorju.
sodišče in posledica je bila, da je 1919^ Njen profit je več kot ie en-| yečkrat slilimo, da js doba, šerif zelo nepobolno stopil v eer- krat tako velik, kot ga je družbe ksteri so ae godili čudeli, daleč za kev in pretrgal mešo.	|inctel» v letu 1920.	I nami. S stališča znanosti ss je t
doba šale sačela. To mora potrdit vsakdo, ki vidi isnajdbe in odkrit je, ki jih doecgel človeški um sednjih petindvajset letih. Waahington, D. O. — Na ledi-1 New Vork, M. Y. — V tednu, Tuksj sledi dvsjset pridobitev jsh je dovoljeno prodajati opojne ki je nehal a 8. junijem eo nalo- znanosti v omenjenem krat jem pijsče, ko zapuste trimiljski pas šili 4,744 železniških voz manj gaau:
ns odprtem morju. Teko je odlo- premoga kot ▼ prejšnjem tednu. i. Okritje X-žarkov, a katerimi čil zakladniški department po is- Teko poroče Ameriško železniško uhko vidimo skozi človeško telo. javi P. A. Visa, odvetnika prohi- drultvo. Vseh železniških voz jc j. Odkritje elektrona, ki je eno-bieijoniške enote.	bilo naloženih 86,626 aH 49,741 ta snovi in elektrike in ki nam
Med tem ko ee je širiU ta go- menj kot ▼ tem tednu prejšnjega kale konstrukcijo atomov, vorica v Wsshingtonu, so prohi- lete.	8. Okritje radije in sorodnih
bicijoniati želi dve poraaa. Prvi	__	mineralij, ki mogoče ureeničijo
poras eo želi, ko je zbornični od- SOCIALISTI PUSTILI LA sanje eterih elkemistov glede izsek zs trgovsko mornerieo ekle- POLLETU PROSTO POLJE. preminjenja kovin, nil, da odkloni Bankheedov a- |fflwankee, Wia. — (Federated 4. Odkritje nečine ae štetje ato-mendment v eubvenčni predlogi, pregl.) — Socialktična stranka v 1 mov, tako drobnih telesc, ki ac-da ladije ne dobe vladne podpore, wiaeoneinu je na evoji konvenciji I stavi ja jo anov, de bi jih treba ako se na njih prodajejo opojna zaključila zadnjo soboto, da ne bo biljone na koniei igle ,sko bi jih pijsče. Drugi poras je prllel, koL^^m svojega kandidate za hoteli videti s prostim očesom, jc ebornica vzela v pretree Ed- IVeine^a senstorje pri jesenskih 5. Iznajdba ultramikroakopa, e mondov amendment, po katerem v0Utvah. S tem je dane prilike ee- pomočjo katerega je mogoče tiaoč-postene Volsteadov zakon velja-1 nstorju La Follettu ,de bo lahko I krat povečati nevidne stvsri, kste-ven tudi na morju. Po tem amfnd- ponovno isvoljen.	| rib prejšnji mikroekop (drobno-
mentu bi bUe vse ladije podvrle-	__kled) ni mogel odkriti očeeu.
ne kszni, ki prihajajo v ameriške I vsn^ervslds Je opnatU sagovornt- 6. Odkritje štirih novih plinov pristsne, ako ee na njUi prodaja /	jtT0 T Moskvi.	v zraku, med keterimi je tudi helij
opojna pijača. Odeek je eklenil, Moekvs, 18. jun. — Emile Ven- iu kateri eo bili prej odkriti ds se predloga predloši strogo po I derTCide drUgi inozemski ze- solneu s pomočjo spektroskope, glssovlh strapk.	govorniki aocieinih revolucijoner- 7. Iznejdba zdravilnih serumov,
Vneti prohibieijonisti so i*™- j^ u M pred sodiščem zeredl ki ee razvijejo v raznih livellb jevsli eno zmsgo, ker je sdaj pre-	^ protirevolucijonarnih Ne primer devica ae sdravl a aeru-
povrdano v tranaitu poliljatl o- kjnov ^ 0puatUi alulbo. Vender- mom, ki je razvit v teleeu konja, pojne pijače prek ameriškega kon-l	objjuwi obtožencem, da 8. Iznajdba cepUnlh aarumov aa
tinenta, ako alulijo se pijačo. ^(sne še nekaj čeaa v Moakvl in j preprečen je apidemičnlh bolezni.
jim bo dajel pravne naavete. Sov- 9. Zgradbe Penemskega preko .jetsko časopisje js vsled tega na- pa, ki je vellkege pomene ne la rs Dublin, lt. jun. — Splošni izid L^^ Vendervelda kot etrehopet- plovbo in trgovino, marveč je II-eolltev ze novi irski parlament, WL. je pustil svojs kllente neiščenje KaneUke eone tudi mlkrilo, eo se vršile v petek, še ni snan, c#dUlL	de eo komerjl raznešalci »»eriloV
tode priateši mirovne pogodbe z	-	melarlje in rumene mrzlice. Z izau
Anflijo upajo, de bodo ImeH ve- isiseu aahteva vaš nas^Ouca levanjem kušnik močvirij ae o<l čino. Štetje f lesov ja do sdaj po^	premoga.	pravijo omenjene bolezni
kazalo, da je izvoljenih *7 evobed ) g^in, lf. jun. — Reperacijake I 10. Iznajdbe čolna podmornice,
(r
nodrševeev, ki eo se pogodbo, in komyjs je obvsstile Nemčijo, de hi ee potopi in pleve pod vodo ka 20 repnbUčanov, ki eo proti P*-!sevezniki niao dobiU dovolj pre-ribe.
rodbi. V Corku je dobil kandidat moft v ^njih par mesecih kot . 11- lanejdba avtomobila, katere delavska etranke Roy Daj največ I ^Uva pogodba. Nemška vlade ga šene puhenje ekaplodirajošege glssov, najmanj glaaov pa Ima lo- j* nnjbrž pojaaniU, da je produk pUne in ki lehko drvi dve milji pen 0'Celleghan, repubUčen. Ia. elJa preIDOffs v Nemčiji zelo padla na minuto voljen je Daj, dva evobodaodršev- L^^	12. Iznejdbe eroplene, Id tehta
ra in repnbličanke Mary MeSvri ^ __čez tono W ae Uhko dvigne v zrak
ney, sestra znanega eerkakega Lenine ee vreše sdravjs kljub zekonu telnoati ter leti dve župena, ki ae je namrtil i gladom M^kre. 19. jaa. — Uradai bu tH »«)« **	^
v ješi.	letin ae glaei, de aa Lenin počuti oeeen.
Požiganje lili in prelivanje krvi j^Jle. Val simptomi bolez 13 Unsjdha balone ogromne va-v Belfaatn ae aadaljaje.	U ee lsgiaili. I^aia je sspustiljM^ W premege veter in ^
posteljo, tode pri to šeje se. ker ao lahko vodi po prekokontinental mu sdravniki prepovedsli vsako nih la prekomorak,h srečnih potih „ — ___ er*> Idole. Baleti, je pedpi-l med lt. Irn-jdU bretžiAn-g. brao-olovbe med Meekve m gimi adrevniki tadi nemški špeei-1 Java, ki noei depeše po vsem sveta
Ueve as^v^ I. j^lja letale JriM dr. Feliks Klemperer.	P ^
bod«	m nf k Moskve *	--Uram je le možno govoriti #ez po
bodo potrebovala W ur la »ea.	,Vcte.
brodne dmžbe ao flnaaeliala pa- Is Heagkoaga aperočejo, de je pe. nje daMke U araka e poeurfje
" 'f Kantona aslo
ženeva, 19 planeš
Sedanje tri glavne vere t budl-stičns, mohamedanska in krist-jsnsks, predvsem pe aaplnje dvi, ao zmea nebrojnih primitivnih verstsv, ki segajo daleč nasaj neoliteko (poznejšo kamneno) dobo. Vee vere civiliziranega člo veka —ako ee zme tako imenovati — imajo koretftne v verah bar barakega človeka. Vera, kakor vze drugo, je produkt rasvoja.
Kdaj in kje ee je začela najprl mitivnejia vera, ne vemo. Nedvomno je divji človek, ko ee je v njegovi glavi zaavitsl prvi medl žarek miell in uma, iakal pojasni na vse, ksr je videl ln elišal okrog sebe; ker ni dobil pravega odgo vora, si je začel razlagati stvsr po svojih revnih smolnostih. Ta ko si je ustvaril vero.
Kar dobro vemo, je to, da je človek častil ln oboleval vsei II vali, rastline, rudnine, kamen sadje, rolo, solncs, luno ln sves de, nižje ln vllje Hvali a aebo; vred in naredil fantastične stvore. Zrak nad seboj, gosdove pustinje okrog ssbe ln globočlno morja, jezer in rek je napolni' s bogovi ln duhovi, dobrimi slsbimi, katerim je podelil raslič ne alulbe. Ker je bil«* dobrega, je izhajalo od dobrih bogov, alabo pa od slabih. Vihar, toča, bliak in grom, mraz in aneg, potres, povo denj, bolesen Itd. je bilo delo ela-bih bogov, dočim eo dobri bogov prinalali blagodejni del, aolnčnr. svetlobo, toplo vreme, rodovitnost polja, zdravje in dober plen
Skratka paleoliteki človek stari kamnenl dobi) ni bil n kdar v skrbeh sa boga in čarovn ka. Če je drevo pri jemi imelo po naključju veUko grčo ali bolw zavito vejo, je bilo bog. Češčenj lesa in kamna v prirodno zraallh in izglajenib figurah je bila men da najprimitivnejša vera človeka Neto Je sledilo čaščenje livsl ki ga opslamo le danes pri rasnih divjskih. Ko se je Človek Izuril ročnih delih, je zevrgel naravne mslike in ssčel jih delati aam lesa, kamna ln posneje la kovine slikel jih je na platno in eteno Posneje je liveleke mslike zsms njal s človeškimi, končno si je pe cs mislil nevidne bogove ln duhove, dobre in slabe, katere js naae-lil nad oblaki in pod semljo ksterim je tssal, kleeal in elika predstavnike na semlji. Pred stsvniki bogov ps niso bili ls k pl ls ksmna ln leaa, temveč t ud živi ljudje, ki eo trdili, de eo neposredni zvezi i bogovi ljudje eo bili dnhovnlki, ki eo sčasoms podvrgli ljudstva ln po atoli vladarji. Prva vlade v elvl-lizi ranih drle veh Mezopotamije Pslaatine in Egipta eo bile duhov niAke vlede. Primitivni duhovnik so bili obenem tudi šerovnlkl in zdravniki, prevsaprev mašeči.
Barbareki Uovek pe nl obože val le živeli In prirodnih ter ne-/ejenik malikov. temveč le mavri kaj dregege. Iz primitivnega ms likovalatve v Aziji ja vsklik tskosvaai falielzem, te ja šelše-nje spolnih organov, v svesl e tem je bil plodonoenl alinek soln ee, dalja ia semlje kot predaset o boža vaa Ja. Ta vera je bila evoj-čae Splošna pri vseh rodovih, ki so sa bavili a poljedelstvo*. Vsako setev se pričeli s a*popisaimi seksualnimi orgijami v veri. de bo polj« bolj rodile. Starejši Fs ničani. Grki ia aarodi t Mali A fiJi ia Egipta ao bili podvrženi falieieaee. V rssvslinah meat Is
Podptnu Jeditta
Ustaaavtjaaa g. aprila
iao4.
Uhan* IT^ JnnUa. ISO?
i vi IRtnak,
Pappar Ava«, Clavalan4. O. ZAPADNO OKROSJEi Aala« luUr, R«« 104, dr—*. Ka«^, aa JnaMi
Mas Mar«. Raa ISS, R«kl. Ml««., a« iifiruMil Mika t««al, S4SS S. Wla«ka«tar S|., Marraf, Utak.
Nad Borni odbori
Frank Za it a. pra4»a4«lk, S1S4 8«. Crawl«r4 Ava.. Cklaaaa, IU- Fr««k Saairak, 8400 FraMar Ava., Claval««4. O.. Wlllla«i Sittar, SMS St. Cl«lr St* CUvalaad, Okia.
Zdnilitvtoi odbori
Fra4*a4alki Frank Alai, IIS4 Se. Crawfar4 Ava., CkUM«. IU, Joiko Ovan, 3630 W. Htk St., CklaaM. Ulja«. 8Irak. 1101 R. SSr4 8%.. CUvaUaJ, Okia. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. K«v«, SSOS St. Ckle Av., ClavaUed, a POZOR I—Kara«paa4aa*a a ft a4karaiki, M delajo v glavnem eeedn, m vrli takalai
VSA PISMA, M se »aaalal« ea p^U al. praiiadolbs m naabvei Fra4«a4«litva S. N. P. J., SSST-SS Sa. Uw»4aU Ava, Ckiaas«. IU.
VSR ZADRVR BOLNIŠKE PODPORE 8R NASLOVE, Relnllke taj* «Utva S. N. P. J., 8887-88 U. Uwa4ala Av«., CkUaf«, IU.
DENARNE POIIUATVR IN STVARI, ki ae tM«J« ji lavHevelnean _ ra l« Jad««t« vaMa — nastovei Tajništvo 8. N. P. J* SSST-SS Sa. Lava* dal« Av«., CkUapa. IU.
VSS ZADRVR V ZVEZI Z RLAOAJNISKIMI POSLI ee aašttjajo na ivi Blasnjniltvo 8. N. P. J., SSST-SS S«. Law«4ala Ava., Chleat«, III. Vte pri talka «l«4« ««aUv«nJa v «1. Isvfšovnlnmn odbove se naj peMJaJe Frank ZaJta«, pr^*«4«Ura «a4aar*«e« «db«ve, <l««r naalev j« a«^.
Val pelalvl n« al- P«r«lnl «4»ak - naj pošiljaj« ea eeslevi Jake Uedap* waa4. 41S W. Hay St , Sprl«fIMd, lil.
V«l 4«pUI In dnifl »pUl, ••■aaaUa, atU»i. ««r«i«l»a le spUh vse bae
J« v ev«ri s ataslUm i«4««i«, ««J m p«ŠIIJa m naalevt "Presvetn**, SSST-SS
ls. I "
Law«4ala Av«, Cklaaa«. IU.
Ti
On« elektrike, is katerega N ss mi
tistih šeaov ee le aejdeie kamniti , ki imajo obliko epolo-
predmeti vil In ki
ee elulili se	je
Simboli fallolsma live le danes v
krščanstvu. Zvoniki pri oerkvah n podobe konjeke podkve nad vratmi eerkve niso nič drugega kot reflake starodavnih podob molkegs in lenekega apolovila.
Poznejši grški bog Dionislj — bog rodovitnosti je potomec fslieizms. V to vrsto js spsdslo še več drugih bolanstsv, is česar sledi, da ss je grtke mitologija rasvila la prejšnjega fallolsma.
Totemisem, ki le obstoji med mnogimi indljsnskimi rodovi v Ameriki in rodovi v Afriki, Av-strsliji, Asijl ter na nebrojnih o-tokih, Ima tudi polverskl znsčsj gori omenjenega verstva. Totem pomeni katerikoli predmet, Uval skl ali rastlinski, po katerem Ima rodbina divjeka svoje ime. Otrok dobi ime po meterl. Sorodniki enim imenom ae ne smejo ženiti med aeboj, izvsemll pri Aruntih v erednjl Avstraliji, kjer ee lenljo v totemski zsdrufl. Aruntskl o trok ne dobl' imene po msterl, msrveč po krsju, kjer ga je ma ti apočela. Ako ss kraj imenuje Divja mačka, ima tudi otrok to Ime, Aruntl verujejo, da j* vaa ko dete otrok duha, predvsem du ha kake livali. Po njihovi veri Je avet poln duhov, ki Unijo naokrog in ilčejo prilike, da ee naee-le v lanski Kadar Človek umre, gre njegov duh zaSaeno nazaj žival, is katere ae sopet pri prvi priložnosti nsseli v ženski ter rodi kot nov človek. Ns ta način verujejo Aruntl v neumrjočnoet duše brez nebes In pekla I
Čaščenje livali Je bilo neko« iplolno. Posebno medved Js igral veliko nlogo. Grške boginje Ar temle je bila v svesl s medvedjim bolanatvom. Devica, zavita medvedova kole, ao plaeala ob praznikih ta boginje in pred la nltvijo.
Todejl v južni Indiji Imajo la danas bivola se avsto žival Stari Tndljcl ao častili kravo.
Veliko boženstvo v starem E giptu je bil bik Apls. Ko Je star bik crknil, so ga balzsmirsll ln pololill v rskev s velikimi verskimi eeremonijsml. Pri odkopa-vsnju rasvslin mesta Memfiaa se nalli grobove najmanj sto bikov Ko Js stari bik poginil, eo Egip čeni Isvolili mladega na ajogovo meeto, katerega eo prej dobre is-lolell v bikovakem semenišču Apls je bil Irn bik, o keterem so Eglplanl verjeli, da je spošet žarkom is nebes in rojen Iz devl ške krave. (Tn sa vidi, da katoliška vara niam eriginalnege breasaadfinega epošetja.) Egip lanski duhovni ao zvesto zabele šili kraj ia dan bikovega rojstva Apie je iauri avojo palačo v Mam (lan, kjer je eeveda dobro live ae etroška neumnegs ljudstva. Duhovni so gs opatov al i ia ls nje gevage vedenje prerokoveli bo-KmHfiMt t
Pri liakliiskih Indijeneik Keaed! je vrene glevae bošaa stvo. Pss častijo Noaarl v sapsdn Aziji In Kalangi na Javi. V Hia nn jo Ml slon sveta šival, v ka terem je duša menda aem«ge Bude. Kdorkoli ujame belage ele
fanta, dobi nagrado. Slona pelje-o h kralju, kjer ie krščen in po« tem ispostavljen ljudem v čaščenj«. Obožsvsnjs slona obstoji tadi v delih Indo-Klne, aa Sumatri ln v južni Abeelnljl
Riba je etarodavno bolanatvo. Bog Dagon, ki aa omenja v eve-tem plamu, je bil rlba-bog. Imel je ribje telo ln človelko glavo Ur roke. V grških templUi Apolona n Afrodite eo Imeli evete ribe. 18 tega kulta Isvlra tudi navada v krščsnskl asrkvl, da verniki je« do ribe ob petkUi ln drugih postnih dneh. O bolanstvu ribe pri atarlk Orklh govori tudi Kaeno-
fOB.'f •".**»
Kosel js bU tudi bog. Bljagl v Afriki le sdaj šaste koala kot svojsga glavasga boga. Ljeeehe, start gosdnl duh v ssvernlh krajih Evrope, je bil naallkan a kos-jimi rogovi, uleei In nogami. Grški bogovi Pan. Silen, Satire in
Feun eo imeli deloms koaja tele-
•
Algonkvlnskl Indijanci so lastili sajea. Ljudstva v severnem Borneju molijo kragulja. Konj ja bil bog starih Galov (PVanelja). finali so konja boga Rudijoba In kobllo-boglnjo Enono, Oondl v Indiji čsata konjsko bolanstvo, ki ae imenuje Kodepen. Orškl bog morja Posejdon, brat Zevea In Plutona, je imel formo konja, ki Je "topel vode v pene, drobil velike skale In bruhal konje is morja." Na kmetih v mnogih krajih Evropa je le denee vera, Ima duh koruee obliko konja, — Divjaki v zapadnl Afriki molijo leoparda. Egipčanska bogova Ea In Home eta bila ▼ svesl b levom in vrhu« tega je bil lev-bog Baalbek in le« vlnje-boglnjs Ssket. Arabski bog Jsghut Je bil ler.
Na Madagaekerju In nekaterih pselfičnih otokih lastijo gaMari-eo. Goaenlaa je bolanatvo v ne-katerih krajih Avatrallje. Henu-men, eples-bog, Ima eve Je laetll-ss v Indiji. Ammon, bog starih Tebov je Imel podobo ovna. flln-duška živa In Durga sta tl|ra-bo-govai V Nepalu le dsnss plešejo pred tema bogovoma v tlgerjevlh kolek.
Stari Bebllonel ln Aeirel ao tudi čaatill bike, leve, volkove, itd. Hebrejel eevade tudi nieo bili, brea teh bolanstsv. Zlsto tvle, ki so ga molili Izraele! ob lasu, ko se je njihov voditelj pogoverjel s Bogom na gori Sinaj, je le amj-hen dokez, ki ga je saplsal neznani avtor avetih židovskih knjig. gUde laššenjs šivali
la kaj ja krisljsaskl svati duh v obliki goloba kakor elmbel eta-rejšrge bolanstvaf Ravno tsko so fentestišn« zveri, ki Jih opi-auje sveto pismo v knjigi Rezode. nje. Krišenstvo je eleer vsalo po poznejšem pegeastvu Slovaško o-bilko božanetva — aejveš je po-dedovalo od lldevetva — toda tretja aaeba evete trojice je le ob-držala oblike ptl#e. Premnogi svetniki in evetalee tadi nieo bres livalakege aimboliama Sveti Rok ima psičke, Martia Ime ges, Jurij fissje Itd.
(Dalie arikedajH.)
F. K Dostojevski j:
• BESI
'Preložil
(Dalje)
Ko j« videl Satova, m je taka zbel da it takoj zaloputnil lisico Ur pobegnil v pooldjo. Satov jc začel trkati is kričati kakor divji:
"Kako ai upate sredi noči tako razgrajati!" je krikail Ljsmšin preteče, toda polaarUv od »traka, ko ae je č*z dve m mat i osrčil, iznova odprl li-aieo is ae naposled prepričal, da jo prišel Satov
"Nate revolver; vzemite ga nazaj in daju m petnajst rabljev."
"Kaj je Uf Ali sU pijanif To jo razbojnik štvo; aamo prthladim ae. Počakajte /la ae ogrnem a plodom"
"Takoj mi daju petna jat rabljev. Ako no da-ste, bom trkal ia kričal do jutra; okno vam ras-bi jem."
"In jaz pokličem policijo, da vaa staknejo v taks jo."
"MisltU, da jaz nimam sat! In jo jas no po-kličcmf Komo ac je bati polici jc, vam sli meni!"
"Ds ls asorou gojiti Uko podU prepričanja I ...Vem, kam ssstigsvsU... Stojte, stojte, so trkajte, sa boljo voljo! Lepo vaa prosim, kdo pa ima denar ponoči! Ksj bočeU z denarjem, ako m-sto pijani!"
"žena as je vrnils k meni. Deset rubljer sem vam popustil, niti enkrat nisem streljal I njim; vzemite revolver, vzczaiU ga is U minuto."
Ljsmiin je sušinslao iztegnil roko skozi lisico Ur vzel revolver; počakal je malce, nato je ms-Homo sunil gUvo skoti liaic* ter ssjeel jsl, aam ne vsdol, kaj dela, poln mrzle grocc:
"Lafete, ni res, da bi se bils lena vrnila.. Vi.,. vi jo hočete nekam popikatl"
"Kam naj jo popiham, tepce vi! Kaj kali val Pjotr Vsriuvenskij, ne pa jas. Pravkar aem bO prt babici Virgtaaki. Obljubila je. da pride Ukoj. Vprašaju jo. 2ess se moči; densrjs potrebujem. DajU mi petnajst rabljev!"
Cel umetalsi ogesj misli ss je zablianil y prekanjeni Ljamšinovi glavi. Vas ao hipoma krenile ▼ drago aairr, tods strah je bil razsodku le zmerom napoti. '
"Ali kako vendsr... aaj ss liviu z žeso!"
"OUvo vam razbijeta zs Uka vpralasja!"
"Ah, moj Bog, oprostite, rszumem — le ves oaaaatljes sem bil... Bazumem, razumem. •. Tods — kaj pride rea Ari na Prohorovna k vsm? Ts je kosa, vssU ksj! Vidiu, vidite, vidiU, kako lalcte aa vsakem koraka!"
"OoUvo le sedi pri moji leni. Tak ne zadržnj-U me, saj sisem jsz kriv, ds sU neumni!"
"Ki ras, neumen nisem. OprostiU, nikakor ne awrem..."
Vsa meden je začel le tretjič zapirati; alt Satov jc Uko savpil nad njim. da je najho spet po-
t
dno is bala prepričana, kar latar"
ter Marjs Igsatjevse jI je odprla sov pogled s*
stvsr. Strsk Sstovs, obupssat sje£rik prošnji is ssodeiovssje zs pomoč js psmisile preobrat v b-dsjsvčevih čustvih: kdor js priprsvljea pogsbrti ssssegs sebe, ds le ssiči drag«, izgleda is govori drugače ,nego ss pičU dejstva. Z mo besedo. Anna Prohorovss jc sklcsils ogledati vse ns lsstae oči. VrifšaafcU je hA ves ssdovoljen I njeno od ločiMot jo — kakor da ae ms je zvslilo tclko brem* a sres! Se opazke ga je ssvdslo: ob pogleds as Sstovs js lira zsčntil neoprsvičesost dosanevssj Verho ven i k egs.
SsUv ss si varal; ko jo stopil v svojo aobs, js ssšel Arino Prohorovso pri Mar ji IgnatjevsL PrišU je bils prod sekaj misutsssi ter s zssiče-vssjem spodila Kirilova, Id je strsiil pod stopnji-esmi; v naglici as js seznaniU s Maric, ki ja ai hotela spocssti; našU jo je v "ssjalsbšem sto sjn", u jc, kadolmo, razdraženo ia "vladajočo ae Bsjmslodušsjeiesra obspu". Preden js asinnlo pet minut, je ngnsls vse sjese ugovore.
"Ksj ste čenčali, ds ne msrsU drage babice! je pridigaU prav takrat, ko je vstopil Satov. "To js največja neumnost; vsi nenormalni položaj vsm js pokvsril mišljenje. 8 pomočjo nsvsdne stare bsbaiee imate petdeset spanj izmed sto, ds bo sesreča; is to pomeni več skrbi m stroškov, nego jih povzroči draga babica. Kako vesU, ds aem draga babica! Plačate ml pozneje; odirala vaa ss bom. zs dober uspeh ps jamčim. V mojih rokah ne umreU — ie z drugsčnhai sem iaseU posla! Otroks vsm spravim ie jutri ▼ zavetišče is potem ns kmeU v rejo; tako je stvsr opravljena. Vi ps medu-m okrevate,'popruseU se pametnega dela
Blagajna velikega vojvode.
nastalo pri zevohieiji; Is tU let p-odcepi jesj* Majorke ao nosili vsi državni dokumenti in vedno redkejše kovani denar sUri napisi
šala v bližini je obk*lila gMsrsk., ladjo kakor roj raadraženih pobesili so vao posadko repa rt ladje, a pri pregledovanj u Udi>
"Veliki vojvoda Majorke in Mi skik dokumentov so Angleii naAii
Iz SvedšAne preložil P. J
L DEL. IM FIMIJK.
L POGLAVJE
rada, da je rajradtss Mi-
vehke
nik velikih
zgodovino s je
« -
.ojvoa
"To js pravcat aUsUt na osebno svobodo t Kaj bi radi od mene, nu, kaj, kaj. povejU! In posuiite, pomnite, da sU me zbodili sredi noči!*'
"Petnajst rabljev zahtevam, kuštrsvs ko-Štrasjs glava!"
"Ia Is sploh ns marsm rsvolvsrja nazaj! Kjs issato pravico sahUvati! Kupili ste ga. stvar js končana; kjs imsU pravico! Tske vsote ram ponoči no morem dati, za nobeno eeno ne. Kje naj vzamem toliko dessrja!"
"Ti iataš vodno denar; deset ruhljev sem ti popustil, tods ti si znan Jud in oderuh."
"Pridite pojutrišnjem — slišite, pojutrišnjem, asUsho opoldne, dobite vse, vse, sli ne!"
Sstov js tretjič divje zaropoUl po oknu.
"Dajte deeet rabljev in jutri, ko se dsn as-svita, Is pst."
"Ne. pojutrišnjem zjutrej pet, jutri ne mo->em. ssm Bog mi je pričs. Hajši ne bodite, rsjši ne kodiU."
"Daj deset, o, lepo v ti I"
"Zakaj Uko smerjste! Čakajte, ds posvetim. Glejte, šipo sU izbili... Kdo zmrrjs ponoči tako nemarno! Nate!" je pomolil bankovec akosi okno.
Sstov gs je pograbil — komaj petrubeljaki jo
bil.'
"Bog mi je priča, ne morem, če me ns mestu ubljete; ns morem, pojutrišnjem vse, ksr ho-Iste — sdsj ne morem!"
"Ne gsnem se odtod!" je zsrjul Astov.
"Nu. Uk vzemite, nate. še tole, vidite; več ps ne dsm. Derito se ns vse grlo, ne dam, nsj se zgodi, ksr hoče; no dsm, ne dsm in ne dsm!"
Ves ss je potil od besnostl in obups. Bankov-es, ki ju jo še ns vrgel, sts bils po rublju. Astov jo imel vsega akupaj sedem ruhljev v rokah.
"Nu, vrag s teboj, oglasim ae jutri. Pretepem te, I«jamšin, ako ne pripraviš še osmih ruhljev."
"Hej me ne bo doma, budalot" je l.jnmšln naglo pomialil aam pri aebi.
"Stojte, stojte!" je divje kriknil za Aatovlm, ki jo že tekel atran. "Stojte, vrnite oe! Povejte, prosim, ali je res, kar pravite, da ae je žena vrnila k vam!"
"Topee!" je pljunil Aatov in divjal proti domu, kar so pa neslo noge
IV.
Arino !*mhovna — to naj omenim — ni vs dela ničesar o sklepu na slnočnjl seji. Vlrginakij sr je vrnil ves pobit In onemogel; ni ai upal povedati. ksji mislijo storiti. Ker ps ai js vsndar bolel slsjšsti s ree, je razodel šeni polovico, to ja, vse poročilo pjotra Stepanovičs o namenu Satova. da ovadi petorieo. izjavil je aieer. da asm ne more prav verjeti, tods Artfns Prohovns js bils vseeno v hudem tlrshu In to Je bilo vzrok, ds Je Vrtale, ko je Aatov pritekel po njo. in kljub svoji utrujen .«ti — vso prrjiHjo noč oe je mučila smo-ks pvradsiso — brez pomišljanja aklemla iti Ve-
ter lahko kmalu plačate Satovu stanovanje in stroške, ki itsk ne bodo prevelilp..."
"Ah, ne ... ne smem mu bati v nadlego..
"To ao čsvstvs po maffanakrm razumu! Tods verjcnsHe mi, da Satov nepotroii skoraj nlčeaar, ako oe hoče izpreobrniti iz fsntsstičncgs go-rpods v človeka vsaj malce pemeteih misli Samo neumnosti ma ni trebs deUti, bobnati ne sme is divjati po sssstu s visečim jezikom. Ce mu nihče ne zveže rok, vzdigne zjutraj vse tukajšnje zdravnike, kakor je zbudil pri naa vse pss po ulicL Zdravnikov ni treba, aaj pravim, da jamčim zs vse. Starko nsj v božjem tmean le vzame sa postrežbo, U je malenkost Sicer je ps tudi sam pora ben za kaj, is razen neumnosti Roke ima, nogs ima. t lekarno lahko skoči, ne da bi žalil vala čuvstva z dobrotami. Kje hudiča ao tu dobroUl Ali vas ni spravil on v U položaj! Kdo drugi vss js rszdrl s ljudmi, pri ksterih sU bili sa guver-nanto, a sebičnim namenom, da vaa poročit Saj vemo vse, kako je bilo... Sicer pa je prej aam pritekel kakor nor in kričal, da je slišals vaa ulica. Jaz se ne vsiljujem nikomur in sem prišU edino zaradi vaa, iz načela, da so ljudje istih misli dolini pomagati drug dragemu; ta sem mu povedala, lp preden sem stopiU U hiše. Ako sem po vsiem mnenju odveč, ksr zbogom; ds le potem ne bi bilp nssfsča, katero je tako lahko preprečiti"
Taka govoreč je celo vstala, kakor bi res hotela Hi.
Maric je biU tako revna v svoji onemoglosti, njene ustnice so bile tolikšne in — povejmo p«* pravici! — in njen strsh pred bliinjim trenotkom tsko hud, ds si js ni upsls odsloviti Pač pa je mahoma vzmrzila U žensko in njeno beaedičeaje: čisto drago reči ao polnile dušo Marje Ignatjevne! Toda preroštvo o mogoči amrti v rokah neizkušene pomočnice je premagalo odpor. Zato pa je postaU do Satova še oblsstnejšs in okrutnejšs; nazadnje mu je prepovedaU ns ls gledati nanjo, marveč sploh obračati se s licem k nji. Njene muke so na* raičale Ur si dsjsls duška v zmerom bolj divjem preklinjanju in eelo zmerjanju.
"Eh, kar ven ga poBjive," je rassodiU Ari na Prokorovna. "Saj niti ni več podoben človeka, aamo plaši vaa; uh. bled je kakor mrlič! Kaj pa je vam do Uga, povejte, vi smešni čudak! Takšna komedija!"
Satov ji ni odgovarjal; aklsnil je bil, da ne poreče ničesar.
, "Poznam neumne očete v teh alučsjih; nekateri kar nore. Ali ti ao vaa j..."
"Nehajte, ali pa me postite umreti! Niti besedice ne govorite! Ne marsm, ne msrsm!" js zs-kričala Maric.
"Niti besedice, to ne gre, če sami nisU izgubili razuma. Vssj o stvsri je treba govoriti, bi dejala spričo vašega pololaja. Poveite ,ali imate kaj pripravljenega! Odgovorite vi, Satov, ona ss nič ne zmeni."
"Recite, čess js treba pravzaprav!"
"To pomeni, da ni nič pripravljenega."
Naštela je vse nsjpotrebnejie; resnici na ljubo ji gre priznsnjs, da js omejiU avoje sahUvs do tists skrajnosti, ki as je niti bsrsč ns more ogniti Nskaj as je nsilo pri Sstovu. Msris je isvlekU ključ in mu gs pomolils, naj ilče v njenem kovle-gu. Ker so mu trepetals roke, je imel nekaj preveč oprsvks s neznano ključsvnico. Msris js skoraj znorela neatrpnoati; ko pa je priakočlla A rim« Prohorovna. da ona poizkusi, ji zs noben densr si dovolile pogledati v kovčeg in zshtevsU s otročjim krikom in jokom, nsj gs odkleplje aamo Sa-tov.
Po nekatere atvari js bilo trsbs skočiti h Kirilovu. Komaj ps je Astov obrnil hrbet, gs je Ukoj ssčeU brezumno klicati nazsj is as ni pomirils, dokler so ni Astov ves prestrašen vrnil a stopnic ter jI rsslolil. ds odhaja samo as minuto, po ns> potrebnejie, in nemudoma pride.
"Nu, vam jo tešks ostreči, goopo," se je za-smejsU Arins Prohorovns. "Enkrat nsj stoji s obrszom proti ateni, in Bog ne dsj. ds bi se ozrt ns vss, dnigič jočete, eko le za trenotek odnese pete. Tsko ai utegne ia ksj misliti nszsdnje. Nu, nu. ns kujsjte se, ne bodite semosvojs — so j se le šsliml",
"Ničesar ai no bo drznil misliti"
"Tststs! To hI ne Ml »ljubljen v vaa kakor čmrlj, se bl divjal po ulleAfc s visečim jesikom is budil vseh psov po mestu. Trt nas jo oknico ras-bil!
(Dalji prihedaJU4
"AU risočsnatvo is spi!"
" Viaočsnstro ss je ravnokar bUgoizvolilo prebsditl"
"AU je visočanstvo le vstalo!"
"Pomagal aem sss ravno, da se obleče, dragi Joaquin."
"Vprašaju ga, kaj bi rad za zajutrsk, August!"
"Kaj pa imsU pripravljenega?"
"Hm, kaj!. Redkvice, peso, salato, poUm papriko is le sekaj slične zelenjave. . . ."
"No, no. . . . čujeU, kar sU mi sedaj opisali, dragi Joaquin, je botanični vrt. ne pa jedilni list!"
". . . Sardine, oštrige in kunci . .
"Zs zajutrek nekoliko preU-hko!"
Lahko, toda dobro!" Kaj hočemo; ako nimaU dragega, potem je pač vssko vprašanje odveč!"
"Toda to lepše izgleda! Via darja sbaolutiaU povprašuj po vseh stvareh, asmo o onih ne, ki tičejo vladaš ja!" "Vaše misli so vsm v čsst dragi Joaquin! Vi is vsis kuhinja mi doksz. kako zelo ljubite Francijo! Takoj se vrnem!"
Ta pogovor se je vršil lepega februarskega jutra 1. 1910. na o-toku Minorki v Sredozemskem morju. 8olnee je eijalo skozi ple Ipptore v dvorsno, koje stene so ns Upetsh kazale v enakih presledkih šesterokrstke hersldi Sne krone, pod sjimi pa še bolj lersldične leve, ki drle v svojih Šapah helebardo ovito a svojim repom. Nsd Umi figurami ps se
blesti peterokrsU zvezda, ki je o-svetljsvsU plemenite zveri pr votao s zlatimi, sedsj ps že s sre brno belimi žarki. OsUlo pohištvo je bilo v stilu drsperij in iz-bledele zvezde v grbu. Zofe in stoli v empirskem slogu so se razvrstila okoli male rokoko mize. Mizice za drobnarije v slogu Ludvika XV. jc dostojno dopol-njevsU pohištvo, ki je bres rszli ke ns rszne dobe in sloge nosilo sUrinsko obeležje. Ako bi nepou čenemu gledsleu ne vspelo razrešiti vseh Uh rebusov z levi in zvezdami, moraU bi gs poučiti sesUvs velikovojvodske krone, obdrgnjene in izrabljene zofe in izbledeli zsstori, kje se nahsjs.
Ksjti, (ssksj ne bi izdsli le sedsj Ugs, ksr vs še dsvno vss Evrops in ksr se ne ds več poprs-viti) žalibog — bodočnost veUke vojvodine Minorke leži v preteklosti/ Čss, ki sicer zsceli vse rane, je rsvno ugledu vlsdsjoče di-nsstije velikih vojvod Rsmiro zadel težke udarec. Bili so nekdsj časi. ko so bili veliki vojvode Minorke in Majorke, "grofi betle-maki in ssičitniki avetega groba", strah in trepet vaem mornarjem v sspsdnem delu Sredozemskega morja. Bojevali ao se z Arabei v Španiji in v Maroku in dobivali davke eelo is Gene ve, a pri vsem tem podpirali vedo in u-metnost. Ali ti lepi čssi so že zdavnaj minili
Neksko v sredi 16. atoletjs je turlki veUki sdmirsl Dani pasa popolnoms uničil ponosno bro-dovje velike vojvodine. To je bil prvi udsree ugledu dinsstije, ka teremu si hitro sledili dragi. Leto 1602 se je ps zgodilo nsjhujie! Ker je bil vlsdsjoči veliki vojvode don Jsime velik podpornik vede in umetnosti je redil ns avo-jem dvoru nič manj nego trinajat dvornih pesnikov, ae je nezado-
aorke, grof betlehesuki is zsščit-sik svetegs grobs." — Pri krs-js 17 stoletje je biU "Velike voj-vodine" tsko blizu popoln*--2 razpada, kakor le more biti slič ns država, (ki si ps tokegs polo žsjs seveda sikdar se zdi). V skrajni sili vidinto velike vojvode, ds se poslužujejo vseh mogočih sredstev in načinov, sko bi izboljšali obupni položaj; U sredstva in te metode so ps bile včssih take, da ac jim morasto še dases čuditi Dos Louis X. — ki js bil vzgojen v Nemčiji — se si prsv nič oboUvljal in je prodal v Španski nssledstveni vojni vsi svojo armado Španiji Ts sr-Is ae je hrabro borila v pohodu na Gibraltar, ko pa je bil sklenjen mir v Utreehtu, ukresli so Spsnei vso armado ns ladje in jo prepeljeU v zapsdno Indijo, kjer se je uspešno borila proti domačinom — toda zelenih oranžnih gsjev na Minorki in sinjega 8re-dozemekega mor js ni videla nikdar več. Don Luis pa ni bil zadovoljen s svojo prvo kupčijo, zsto jc psr let pozneje zssUvil naslednjih deset letnikov svoje voj ske barcelonskim Judom; denar, ki ga je zato dobil na roko, je zapravljal lahkomiaclno in v razuzdanem življenju, dokler ga ni nenadoma lete 1721 zadeU kap. Ns prestolu mu je sledil sin don Ra-mon XVII. Ta vUdsr je imel dobre namene, ali redkokdsj so dobri nameni Uko nesrečno izpod leteli kskor rsvno pri Ramonu XVII. Komsj je prevzel vlado, proglasil jc (seveda a papeževim dovoljenjem) očetovo pogodbo i barcelonskimi Judi za neveljav no — mladina vojvodine Minor ke je bila tako odkupljena. Hu de ao bile poslediee. Judje, ki ao znani, da se medsebojno vedno podpirajo in nastopajo vai zs enega ( ae so dogovorili ds donu Rs monu ne posodijo niti groša; ne samo barcelonski judje, ampak vsi njih istoverniki od Amsterds-ms do Cadiza ao držali besedo. Zgodovinsrji pravijo, ds je po sUl zarsdi te nesreče don Ramon zamišljen in melaholičen. OsU nek svojegs neveselegs življenjs je posvetil pissnju trohejskih verzov (kstere mu je popravljsl dvorni pesnik Emanuel iz Opor U). Umrl je leto 1740, in sledil mu je sin don Jeronimo L s priimkom 8rečni.
Nikdsr ne pade jabolko daleč od debla. "Nikdar" (pravi zgodovinar Carlos iz Coimbre, nečak pesniks Emsnuels iz OporU) "ni živel knez in vlsdsr, ki bi zns1 bolje podžigsti svoj nsrod sa velika dela, ni v zgodovini alučaja, kjer bi narod pokazal toliko do brohotnega priznanja prizadeva nju svojegs vlsdsrjs.
"Nikdsr" (s to je popolnoms gotovo) "ni bil finsnčni pol o ia, vojvode Minorke ugodnejli nego v prvih letih vlade done Jeroni ma". — Le nekaj je pozabil' o meniti vestni kronist in pisstelj dels "Zgodovino velike vojvodi ne Minorke": s to je nsčin in o-bojestrsnsko prizadevanje, ds knez ugodi narodu, a narod knezu. V ostalem je pa to popolnoma razumljivo; nič manj in nič več, guaaratvo je bilo ono Bred atvo, a katerim ai je opomoge vlsdsjoči knčz, ds je mogel live ti in vlsdsti dolgih 49 let v sUvi in sijaju, ki ae da primerjati aamo s vlado Ludvika XV. Vrhutega pa je s temi dohodki mogel še deloma in vsaj za silo odplačevati drlavne dolgove. Takoj, ko je prevsel don Jeronimo vlsdo, vršil se jc tejen sestsnek (znsn v zgo dovini pod imenom nočnegs kon vents v Ciudsdeli); ns tem se sUnku je izjsvil don Jeronimo ds se čuti pozvsnegs kot zsščit nik svetegs grobs. ds iztrgs to svetinjo is rok nevernikov. Čss zato je prišel; in modri ter po bolni vladar je oboroiil dvanajst guaarakik ladij, ki ao odplule ns odprto morje s nalogo in zapovedjo napasti vssko isdjo pregrešnih nevernikov. kjerkoli jo nsj
povelje velikega vojvode Minorke. Angleži, kakršno ao le, niao dolgu premišljevali v največji ssgW-: odposlali so nad Minor ko svoju križarko "Formidable". ki je rar-bila is porušilo vseh enajst drugih guserakih ladij in dala na ts nsčin vojvodi donu Jeronimu rtiči migljaj in opemin, da naj preneha in konča avojo vojno zs zreli božji grob. Temu opominu ac Js pokoril plemeniti vladar Minork« s največjo naglico in poalulnost Jo. Siecr je do onega dne njegov dvorski pesnik Aleksandro iz Lit-Mme (prsnečak EmasneU iz O-porU) pisal in razpošiljal po ave-tn zabevljiee proti direktoriju na francoskem in proti Nspoleonu Bonarparte, toda to ni motilo do-na Jcronima II.,ds ne bi sedsj po-skušsl doseči nekako zbližanjc s Francijo, ali ti poskusi so bili skrajno nerodni in zbližsnja je b»-o hitro konec. Po miru v Amicn-su je izjsvil prvi konzul, ki nikdar ni ničessr pozabil, da je dinastija Rsmiro ss otoku Minorki prenehala vlsdsti posUl jc franeosko oskadro, ki je 25. oktobra pod po-veljstvom admirala du Vallona zasedla otok in ga proglasila "kot ogranek južnofraneoskih gorskih grebenov" za francosko posest. V največji naglici jc pobegnil dou Jeronimo naprej v Španijo, ko je pa po sestanku v Bajonni zvedel, da ss približuje Napoleon s svojo močno in dolgo roko, jo je od kuril na Angleško. Sest dolgih let je živel med Angleži ksterih se Js sicer bal kot kuga, a vendar js ve« čas preklinjal Francoze in njin zmagonosnega cesarja.
Vendar je prišlo leto 1814; brca odmora in počitka je hitel don Jo-ranimo k svojemu zveatemu narodu in mu po slavnih vzgledih Ukoj izdal manifest, v ksUrem gs je v prvi vrsti opozoril, da mu je zvesti narod na dolgu civilno listo za zadnjih 12 let in da pričakuje, da mu jo tudi polteno izplača. Toda naenkrat je prišlo poročilo, da je Napoleon zapustil otok Elbo in prevsel vlsdo. Ta vest pa je za vselej skrUa na varno dona Jero-Iz strahu ga je namreč zadela kap, umrl je, a na prestolu mu js sledil sin don Ramon.
Prišlo je 19. stoletje, teška doba za vUdarje, in razumljivo je, da U čas ni bU po okusu dinsstije Rsmiro. Seveda "trgovina in obrt je cvetela" (Zgodovina veliko vojvodine Minorke, nova aerijs, knjiga IX., stran 285.), razvijalo je ribarstvo ns rake in morsko pejke vssko leto bolj in bolj, na severni strani otoka ao odkrili do-zlej neznane vrelce kisle vode, toda vsi državni dohodki in davki niso zadostovali zs odplsčevsnje dolgov iz 18. stoletjs, ki so se z vedno naraščajočimi obrestmi pretvarjali v grozne plssove ... Posledice so bile neizogibne: vcliks vojvodine je psdU v pest oderuhov. 2e v sredi 19. stoletjs je bil denarni in goepodarski položaj velike vojvodine tak, da ni bilo v vs! Evropi večje banke sli densrnec* zavoda, ki bi ne imela posU s Mi-norko. Celo ns dvoru velikih vojvod se je po js vilo pomanjksnjc, zsto ni čudno, ds so se hotoli don Rsmon XVIII., njegov sin don Ba-mon XIX. psrkrst odpovedati vsem prsvicsm ns prestol očetov. "Težks je dedščins", tako je r<v voril večkrat don Rsmon XIX. svojemu mlsdemu sinu "ki ti jo zapuščam". — Slednjič je umrl don Ramon XIX. in prestol jc zasedel leto 1892 njegs 171etni sin don Rsmon XX. "ki gs je pozdravil nsrod z velikanskim navdušenjem in ljubeznijo". (Zgod. veliko vojvodine Minorke, nova serij s, zvezek XIV. stran 36.)
(Dalje prihodnjič.)
voljno prebivalstvo otoka Major-!d*jo In izslede. Kupčija je šla do
ke pobuailo kot en mož proti vla dajočemn vojvodi s zahtevo, da potrebuje tudi zs sebe razvedrila, čez noč je pobegnil vojvoda na e-tok Minorko; tam se je najprej oprecno prepričal, da prebivalstvo tega otoka ni takik nazorov, kakor ono se Majorki, zsto se je a svojimi prijatelji izkrca! v Ma
bro, napolnila bi še večje blagaj-nice, tode blagajne razkošnega vojvode don Jeronima Srečnega ni moglo napolniti 'nič na avetn. L. 1789. je nenadoma umrl, ko je slišal prve veoli o izbruhu fres-eoeke revolucije. Sledil mu jc oln don Jeronimo II„ ki mu je zgodovini a s vso pravico daU priimek
bonu in prevzel vledo. Leto dniNesrečni", ne»refcn, ker 00 j** pozneje je pfovseU Apenije pra rodil včesu, ki gs ni mogel rara
lektorat nsd otokom Majorko, ki j Je bil tsko ss dinsstijo Rsmiro zs redno izgubljen. Samo ob sebi je razumljivo, ds niso niti don Jsl-Ime. niti njegovi nasledniki hoteli prizssti posledic ia stanja, ki js
meti. Komsj je prevsel vlsdo. k.v rs je ie začela preganjati nesreča Kns njegovih ladij jc leta 179.1 pomotoma napsdls neko sngleik«t transportno ladjo napoti v T os km; angleška mornarica, ki je kri
RAD BI IZVEDEL
zs rojaka Alois Dremil po domače Jskobčkov, vss Doba, fara Šentvid. Dolenjsko. Neksj zelo važnega mu imam sporočati, naj se prijavi na moj naslov. Rojske prosim, ds mi oporoče njegov naslov; bom selo hvelešen. Nsslovt Tonjr BUtnik, P. O. Bo* 836, Ps-nsms, lil
Z« kuhanje piTS doma
* Mi°t?-*l*d> . iS eoO	me Poskusite 'i
so preprtfsjto, ds Js desM pet sss, kukssl vodno le ssjboljii Is
vteklenie Is rosnih lonec*. M.
Mi vam dostavimo ssročtto ps polti točss v vss krajo.
Groeerijsm. •is<l*>tsrjeni Is V pro-
psot pri večjih loformoetjo ss:
P&Mto po
FRANK OGLAR,