ISSN 7704-01985
9 . . ________
RADIOPTUJ
89,80 98.2 «I04,3mhz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 13. junija 2002 / letnik LV / št. 24 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
TA TEDEN / ta teden
V nedeljo ne delamo!
Frsta eminentnih gostov se je v zadnjem času sprehodila po Ptuju, 28. maja tudi skoraj 40-članska delegacija predstavnikov svetovno znane ameriške univerze Stanford, na kateri je med uglednimi predavatelji tudi William Perry, bivši obrambni minister v vladi Billa Clintona, ki je bil prav tako med obiskovalci. Starodavni Ptuj je goste navdušil, smo lahko slišali. Podobno se je dogajalo ob obisku muzejskega vlaka z veleposlaniki in diplomati sredi maja.
Nihče, naj bo to znan gost ali množica anonimnih obiskovalcev, ob starem očaku ne ostaja neprizadeta. Po Ptuju se zadnje čase sprehajajo tudi režiserji in snemalci, vsak po svoje želi ujeti njegove lepote in jih prenesti v svet. Iz različnih logov so, zato tudi zelo različno razmišljajo o tem, kako naj bi jih sprejelo in se odzvalo okolje, v katerega prihajajo. Ker z njihovim obiskom in izdelki dobivamo v glavnem mi, bi jim morali prijazno odpirati vrata v vse kotičke mestnega bogastva, tudi v dneh, ko se ne dela. Zato je toliko bolj nekatere ptujske turistične delavce pred dnevi vznemirila izjava iz ptujskega Pokrajinskega muzeja, da njihova uprava dela od ponedeljka do petka in v tem času so njeni predstavniki na voljo nemškemu režiserju, ki snema film o Sloveniji, v katerem naj bi imel pomembno mesto tudi Ptuj; če bodo prišli za konec tedna, pa jih bodo skozi grajsko bogastvo in tudi sicer vodili zaposleni iz Ptujskih vedut. Ker se to ne dogaja vsak dan, bi lahko bil to znak za alarm, da nekdo v tem mestu ne želi delati v interesu Ptuja in njegovih turističnih načrtov. Lahko, da je posredi zgolj nerodnost ali napačna interpretacija dogajanja, ki pa ima lahko resne posledice, če se bo izakazala za resnično. Menežerji ptujske turistične ponudbe, v kateri kultura zavzema pomembno mesto, bi glede na to, da so v to okolje v zadnjem času uprte strupene puščice, morali ob takih obiskih biti še posebej pazljivi. Sicer bo vse naše bogastvo, vključno s tradicionalna gostoljubnostjo in kulinaričnim bogastvom, lahko postalo samo sebi namen. Pa še prilagajati sem nam ne bo več potrebno.
PTUJ / FESTIVAL KOMORNEGA GLEDALIŠČA
Obiinstvo za Ekshibicionista
V ponedeljek se je v ptujskem gledališču končal Slovenski festivala komornega gledališča, ki se je začel prvega junija in zbral devet slovenskih gledaliških predstav (o festivalu pišemo na 5. strani).
Nagrado festivala za režijo je dobil Eduard Miler (4.48:Fed-rina ljubezen,4.48 psihoza Sarah Kane v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča), za igro Nataša Matjašec za vlogo Hipolita/Samomorilke, za scenografijo Vlado Repnik (Kralj umira Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice), za
kostumografijo Alan Hranitelj
v isti uprizoritvi, za izvirno glasbo Sebastijan Duh (Shoping&Fucking SNG Maribor), nagrado občinstva pa predstava Ekshibicionist O. j. Travna v izvedbi SNG Drame Ljubljana.
FL
V	času SP v nogometu vas ohladimo z brezplačno klimo. Lahko pa se preprosto odločite samo za ugodnejšo ceno vozila.
V	obeh primerih lahko prihranite 190.000 SIT* f
Priiel, prevzel, zmagal. Polo.
'Popust v SIT je infitnnativen in odvisen od valutnih razmerij.
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVEd.o.o.
PTUJ, Ormoška œsta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
Trije za enega, eden za tri.
Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler
Jeep
SAIVIO EDEN JE PRAVI.
DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 021788 11 10
Pridne čebele so že nabrale zalogo akacijevega medu.
Foto: J. Bra~i~
LJUBLJANA / anton butolen - poslanec
Haloze v parlamentu
Potem ko je prišlo v slovenskem parlamentu do kadrovskih zamenjav - eden od poslancev LDS iz naše, osme volilne enote je namreč odšel na drugi delovno dolžnost -, je v poslanske vrste vstopil Anton Butolen, župan občine Žetale in dosedanji ravnatelj žetalske osnovne šole. V torek je državni zbor na izredni seji potrdil njegov poslanski status.
"Ceprav se ni bilo lahko odločiti, kako nadaljevati svojo poklicno in politično pot, sem vendarle sprejel iziv in se odločil za prevzem funkcije poslanca v državnem zboru in tako sem postal politik," nam je pred dnevi povedal novopečeni poslanec.
Odločitev je bila nekoliko težja tudi zaradi tega, ker je pred sedanjo sestavo državnega zbora le še pol mandata. Kljub temu Anton Butolen meni, da bo lahko s svojo prisotnostjo pri odločanju na državnem nivoju prispeval k odločitvam, ki bodo v prid volilnemu okraju in volilni enoti, kjer je bil izvoljen in da bo lahko naredil še kaj več koristnega za "svoje Haloze".
Na vprašanje, kako bo usklajeval svoje mnenje in izkušnje s stališči stranke LDS, pa meni, da je svoji stranki že velikokrat predstavil svoj pogled na
Anton Butolen, župan občine Zetale in poslanec v državnem zboru
lokalno samoupravo in nujnost hitrejšega razvoja obrobnih, nerazvitih območij Slovenije, kamor zagotovo v prvi vrsti sodijo Haloze. Kot župan majhne, a uspešne občine bi se tudi ob dogovarjanju in glasovanju o novih občinah zagotovo posta-
vil na stran tistih, ki so želeli svoje občine. Toda priložnost za to je zaenkrat mimo.
Anton Butolen bo imel poslanski pisarni v Žetalah in v Kidričevem.
Na vprašanje, ali bo jeseni ponovno kandidiral za župana občine Žetale, še nima jasnega odgovora. "Najprej se moramo o tem pogovoriti v občinskem odboru LDS. Ce bom v njem dobil podporo, se bom verjetno potegoval še za en županski mandat. Tudi zato, ker je delo, ki smo ga skupaj zastavili v prvem mandatu, potrebno dokončati."
V 11. volilnem okraju (Ptuj III, ki obsega Haloze in občino Kidričevo) so po zadnjih drža-vnozborskih volitvah ugotavljali, da znova nimajo svojega poslanca. Kandidat LDS Anton Butolen, ki je zbral 36,30 odstoka glasov, je bil med kandidati stranke v osmi volilni enoti (od Murske Sobote do Ptuja) na 6. mestu in je za las zgrešil poslansko mesto, sicer pa je bil v svojem volilnem okraju po številu glasov daleč pred drugimi kandidati.
J. BračU
□ON^IčKI IN MARKOVSKlI BELI
"—I——- Vaši zmagovalci ^-—^
I ''	'
ptuîôke pekarne in sřlašacarne
PO NAŠIH OBČINAH
DORNAVA: Razvoj na vseh področjih
STRAN 6
PO NAŠIH OBČINAH
VIDEM: Šola Leskovec, infrastruktura, ekologija
STRAN 9
Koderman d.o.o.
KRT^É^&ej o b(ílj ši
Supermesto, Ormoška c. 30
9770040197046
AKTUALNO
PTUJ / pogovor s kandidati za predsednika območne obrtne zbornice
Za enotno, kadrovsko okrepljeno zbornico
Na sekcijskih zborih Območne obrtne zbornice Ptuj, ki so potekali aprila in maja, so izvolili 39 novih ~lanov sku-p{~ine. Na skup{~ini, ki bo 19. junija, pa bodo izvolili {e novo vodstvo za mandatno obdobje 2002/2006. Izmed {estih predlaganih kandidatov: Bojana Mi{ka, Slavka [ega, Franca Štrucla, Friderika Bračiča, Branka Goričana in Jožeta Kokota, se bodo kot kaže za predsedni{ko mesto potegovali trije: Branko Goričan, Friderik Bračič in Jože Kokot. Od kandidature sta uradno odstopila Bojan Mi{ko in Slavko Šega. Prvi je pojasnil, da od kandidature odstopa iz zasebnih vzrokov. Želi pa {e naprej aktivno sodelovati v odločanju o bodočnosti zbornice v upravnem odboru ali drugem organu, če ga bodo potrebovali. Šega se je po kraj{em raz-mi{ljanju in tehtnem razlogu odločil, da v tem mandatnem obdobju ne bo kandidiral. Podpira pa kandidaturo Jožeta Kokota, pripravljen pa je sprejeti funkcijo podpredsednika zbornice, če ga bodo predlagali. Za predsednika pa želi kandidirati v mandatnem obdobju 2006/2010. Franc Štrucl uradno svojega odstopa ni potrdil. V telefonskem pogovoru z njim smo izvedeli, da ne bo kandidiral, razlogov za umik kandidature pa javnosti ne želi predstaviti.
Kakorkoli že, odkar ptujska zbornica obstaja, toliko kandidatov za predsednika {e ni imela. To je na nek na~in tudi dokaz, da je mesto predsednika na nek na~in izziv, za kandidate pa tudi priložnost, da se izkažejo kot prvi med enakimi. Izmed treh kandidatov, ki se bodo potegovali za predsedni{ko mesto, ima rahlo prednost zdaj{nji podpredsednik Jože Kokot. Novega predsednika Obmo~ne obrtne zbornice Ptuj bodo volili na skup{~ini, ki bo 19. junija.
Friderik Bračič je obrtnik že 16. leto. Sedež obratovalnice av-toelektri~arstva ima v Jurovcih 1/b v ob~ini Videm; ukvarja se tudi s trgovsko dejavnostjo.
Skupaj z njim je v obratovalnici šest zaposlenih. Obrtnica je tudi žena, kmalu se jima bo pridružil še eden od sinov. Za svoje dosedanje uspešno delo so prejeli zlato plaketo občine Videm, srebrni znak Turistične zveze Maribor, priznanje za razvoj športne dejavnosti in ohranjanje kulturne dediščine.
Delo v obrti ni lahko, poudarja, če želiš uspeti, je potrebno delati od jutra do večera, tudi ob sobotah. Za kandidata za pre-sednika ga je predlagala avto-remontna sekcija. To zaupanje ceni, čeprav sam ni imel želje, da bi kandidiral. Zdelo se mu je, da bi drugi obrtniki lahko zbornico boljše vodili od njega.
Ker pa so ga predlagali, je izziv sprejel. Prepri~an je, da obrtniki potrebujejo mo~no in enotno obrtni{ko organizacijo, ki se bo znala postaviti na stran obrtnikov tako na lokalni kot državni ravni. V tem zahtevnem ~asu je tudi potrebno izbolj{ati izobrazbeno raven v obrtni{tvu, sicer bomo izgubili bitko s svetom
Friderik Bračič
in razvojem. Kvalitetnejši razvoj pa je povezan tudi z boljšim standardom. Zbornica potrebuje več timskega dela in takšno kadrovsko sestavo, da bodo v njej delovali tisti, ki so pripravljeni delati in tudi enotno uresničevati dogovorjene cilje. Če bo izvoljen, bo delo zbornice še bolj povezal z odbori za gospodarstvo v posameznih občinah, da bodo, kjer se bo le dalo nastale obrtne cone, da se bodo lahko občani zaposlovali v svo-
ORMOŽ / tri podjetja s certifikatom kakovosti
Pri Carrera Optyl raiunajo ze na ekološki certifikat
Ledino na področju pridobivanja certifikata kakovosti ISO 9001 so v ormo{ki občini orali v podjetju Plastdispenser, d.o.o., z 295 zaposlenimi. Prejeli so ga februarja 2001 od vodilne certifikacijske hi{e v Sloveniji BVQi po predhodni presoji, zadnja je bila v decembru 2000. Jeseni 2001 so pri isti certifikacijski hi{i uspe{no prestali prvo zunanjo kontrolno presojo, zadnjega maja letos pa drugo.
Majda Lukner, direktorica Plastdispenserja, d.o.o., je povedala, da je bil osnovni cilj pri pridobivanju certifikata kakovosti ISO 9001 kakovost proizvodnje in zadovoljstvo kupcev, pa tudi vzpostavitev dobrega reda v firmi, možnost pridobivanja novih proizvodov, {e posebej tam, kjer kupec pogojuje, da ima njihov dobavitelj certifikat kakovosti.
Prav tako so od vodilne certi-fikacijske hi{e v Sloveniji BVQi 6. marca 2002 prejeli certifikat kakovosti ISO 9001:2000 za dva obrata podjetja Jeruzalem Ormož SAT, d.d. - v Avtocentru v Ormožu in PE v Ljutomeru za dejavnosti prodaje in servisiranje vozil Renault, traktorjev New Holand, servisiranju motornih vozil in kmetijske mehanizacije, kleparsko-li~arske storitve in prodajo nadomestnih delov ter v Oljarni in me-{alnici v Sredi{~u ob Dravi za dejavnosti proizvodnje in prodaje bu~nega olja, proizvodnje
in prodaje krmil ter su{enje in skladi{~enje žit.
Marija Kralj, direktorica Av-tocentra in vodja projekta ter skrbnica sistema kakovosti je povedala, da so se za uvedbo tega sistema pri omenjenih dejavnostih z okoli 60 zaposlenimi odlo~ili zaradi okrepitve konkuren~ne sposobnosti, dviga kakovosti poslovnih procesov, u~inkovitega upravljanja z materialnimi viri ter vzpodbujanja razvoja potencialov zaposlenih. Jeseni bo s strani vodilnih presojevalcev BVQi opravljena prvo zunanja kontrolna presoja.
Pri podjetju Carrera Optyl Ormož, d.o.o., s 1250 zaposlenimi so certifikat kakovosti ISO 9001 prejeli 7. marca 2002 in za jesen se pripravljajo na prvo zunanjo presojo. Kot je povedal direktor tega največjega podjetja v ormoški občini Pier Maria Francesconi, je njihov glavni cilj kvalitetno delo. Ker pa mora biti pri njihovem delu vse s ci-
ljem varovanja okolja, je vsak njihov nov izdelek izdelan že v skladu z ekološkim certifikatom. Tako računajo, da bodo ekološki certifikat ISO 14000 uspeli pridobili bodisi do konca leta 2002 ali pa do poletja 2003.
Da bodo v enem letu pridobili certifikat kakovosti ISO 9001:2000, računajo tudi v opekarni Wienerberger Ormož, d.d., s 54 zaposlenimi. Direktorica Marija Glavinič je povedala, da presojo kakovosti celotnega poslovanja opravljajo skupaj s certifikacijsko hišo BVQi. Doslej so opravili prvo presojo. Da bi bili stroški pridobivanja certifikata manjši, si jih pri opekarni delno delijo s Komunalnim podjetjem Ormož, tako da presojevalci za obe podjetji pridejo v Ormož en dan, drugo pa po besedah Pavle Majcen, direktorice Komunalnega podjetja, kjer je v sezoni zaposlenih okoli 70 ljudi, delajo vsak zase, ker so tudi dejavnosti obeh podjetij različne. Pri njih so sicer opravili že drugo usposabljanje, vendar računajo, ker pač morajo postoriti še marsikaj pri kakovosti celotnega podjetja, da bodo certifikat kakovosti ISO 9001:2000 prejeli po letu dni.
Vida Topolo^ec
jih občinah. Glede na to, da so obrtniki tisti, ki so se prisiljeni znajti v vsaki situaciji, ob vstopu v EU ne vidi nobene bojazni, čeprav se zaveda, da se bodo nekatere dejavnosti pa znašle v težavah. Obrtniki s Ptujskega dnevno dokazujejo, da znajo dobro delati, večina se je tudi že soočila s konkurenco iz evropskih držav. Pogoji dela pa so tisti, ki jih najbolj mučijo. V prvi vrsti gre za plačilno nedisciplino, neugodne kreditne pogoje, oboje tudi zelo utesnjuje razvoj obrtništva. Politika bank bi se morala bistveno spremeniti, da bi se lahko v gospodarstvo vlagalo več, da bi ne bil velik del dohodka odvzet gospodarstvu.
Branko Goričan ima registrirano dejavnost splošnih gradbenih del in slikopleskarstva, s sedežem v Placarju 11 b, občina Destrnik. Obrtnik je 17 let, zaposluje pet delavcev. Je predsednik gradbene sekcije, ki jo uspešno vodi že drugi mandat. Po zaslugi gradbene sekcije oziroma njega osebno so slovenski slikopleskarji pričeli z republiškimi tekmovanji. Letošnje, ki ima tudi humanitarni značaj, bo že četrto po vrsti. Ob tem je Goričan pobudnik tudi drugih humanitarnih akcij, ki so jih izvedli v okviru gradbene sekcije. Kot njen predsednik skrbi za sprotno seznanjanje članov z novostmi v stroki. Goričan je aktiven tudi v organih Obrtne zbornice Slovenije, v sekciji gradbincev je član upravnega odbora, poleg tega je tudi član komisije za pregled obratovalnic za usposabljanje bodočih sliko-pleskarjev. Za dosedanje aktivno delo na področju obrtništva je
Branko Goričan
lani prejel tudi priznanje Obrtne zbornice Slovenije. Če bo izvoljen za predsednika Območne obrtne zbornice Ptuj bo predvsem delal na tesnejšem povezovanju med zbornicami, da bodo uspešnejši v dialogu do države, predvsem pa bi morali več narediti na izboljšanju finančne discipline in preprečevanja dela na črno, kjer kljub zakonu ni vidnejših rezultatov. Celo ga je več, ko nekoč. Kot učinkovito metodo dela bo uvedel redne mesečne sestanke s člani, na katerih se bodo pogovarjali o aktualnih problemih v obrti, da bi bili učinkovitejši v njihovem razreševanju. Zavzemal se bo tudi za boljše sodelovanje med predsedniki sekcij v zbornici, za poglobljeno sodelovanje med občinami, da bi na področju obrti dosegli več na celotnem območju upra-
vne enote Ptuj. Gre za strukturno in kvalitetno rast, prav tako za povečanje števila zaposlenih.
Jožef Kokot, zdajšnji podpredsednik Območne obrtne zbornice Ptuj, kandidira s podporo sekcije instalaterjev-energetikov. Njegova obratovalnica, ki ima sedež v Moškanjcih 45, v občini Gorišnica, je registrirana za montažo centralne kurjave in plinskih instalacij ter izdelovanje kovinskih predmetov. Obrtnik je 18 let, zaposluje šest delavcev. Jožeta Kokota po aktivnem delu poznajo tudi v poslanskem zboru sekcije instalaterjev - energetikov pri OZ Slovenije, v občini Gorišnica vodi odbor za gospodarstvo in je član občinskega sveta. Čeprav je osebno zadovoljen z rezultati, ki so ga v zadnjem času dosegli
Jožef Kokot. Foto: Črtomir Goz-nik
v delu območne in republiške obrtne zbornice, zbornica je od države dobila javna pooblastila za izdajo obrtnih dovoljenj, licenc za prevoznike, uvedeni so bili ponovno mojstrski izpiti, dualni sistem izobraževanja, in sprejeti številni zakona ter podzakonski akti, ki izboljšujejo razmere za delo v obrti, bo potrebno dosedanje delo nadgraditi s smelejšo strategijo. Jože Kokot je prepričan, da mora vodstvo zbornice imeti še bolj izostren posluh za obrtniške težave. S tem bodo pri obrtnikih povečali čut za pripadnost stanovski organizaciji. Če se bodo obrtniki bolj aktivno vključevali v delo občin in državnega zbora, bodo lahko dosegli spremembe v zakonodaji na tistih področjih, ki zdaj predstavljajo coklo v razvoju obrtništva. Obrtniki ničesar ne prosijo in ne želijo dobiti brezplačno, zahtevajo le spodbudnejše pogoje za razvoj obrti in podjetništva. Siti so tega, da država svojo nenasitnost izvaja najprej pri njih, pozablja pa, da mora biti najprej sama zgled. Jože Kokot se zavzema tudi za večjo medijsko prepoznavnost zbornice in za bolj enotno delovanje v javnosti. Vstop v EU bo pomenil stres tudi za obrtništvo, zato je potrebno vztrajati, da bo država skladno z evropskimi smernicami sprejela nekatere stimulativne ukrepe za področje obrtništva. Kot predsednik se bo zavzemal za strpen dialog, medsebojno spoštovanje in za dosledno reševanje izluščenih problemov na takšen ali drugačen način.
MG
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Prihajalo
hipotekarne
obveznice
Tečaji večine delnic, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so se v minulem tednu nekoliko umirili. Sredi tedna so cene večine delnic začele drseti v negativno smer, v zadnjem trgovalnem dnevu pa je že bilo čutiti spremenjeni trend. Slovenski borzni indeks SBI 20 je zaključil teden pri 2.886 indeksnih točkah, indeks PIX pa pri 2.385 indeksnih točkah.
Med delnicami, ki so v minulem tednu kar nekaj izgubile, so tudi delnice Leka, ki so v zadnjih mesecih, še posebej pa v zadnjih dveh tednih izrazito rasle. Pojavljale so se že govorice, da je povpraševalni pritisk na ceno posledica že dogovorjenega strateškega povezovanja Leka ali morebitnega prevzema s strani tuje družbe. Tovrstna namigovanja je v minulem tednu razblinila uprava Leka v sporočilu za javnost, ko je kakršnokoli povezovanje odločno zanikala in poudarila, da povečano trgovanje z delnicami Leka izvira predvsem iz dobrega poslovanja in v preteklosti doseženih dobrih poslovnih rezultatov. Po objavljenem pojasnilu uprave je cena delnice padla z okrog 65.000 tolarjev na 63.000 tolarjev, kar kaže, da so bile špekulacije o prevzemu vendarle prisotne.
Napoveduje se, da bo v prihodnjem letu na trg kapitala uveden nov finančni instrument, in sicer hipotekarne obveznice, ki so v tujini poznan in veliko uporabljan vrednostni papir. Trenutno na Ministrstvu za finance pripravljajo osnutek zakona, ki bo urejal uvedbo tega produkta, ni pa še znano, ali bo hipote-karne obveznice lahko izdajala le specializirana ustanova — hipotekama banka ali jih bodo lahko izdajale poslovne banke, ki bodo pridobile ustrezno licenco Banke Slovenije. Med tranzicij-skimi državami, ki so reformo hipotekarnega bančništva že izpeljale, sta se Češka in Slovaška odločili uporabiti model, po katerem izdajajo hipotekarne obveznice univerzalne banke, Madžarska in Poljska pa sta se odločili za model, kjer hipotekarne obveznice izdajajo specializirane banke. Ne glede na izbrani model bodo banke iz naslova hipotekarnih obveznic pridobile dolgoročnejše finančne vire, kar bo omogočalo nudenje nepremičninskih posojil z mnogo daljšim obdobjem odplačevanja in hkrati tudi nižjo obrestno mero. Povečal se bo tudi odstotkovni del posojila glede na celotno vrednost nepremičnine, za katere nakup se bo posojilo najemalo. Sedaj posojila povprečno ne presegajo 40 odstotkov vrednosti nepremičnine, hipotekarne banke pa naj bi odobravele tudi do 60 odstotkov vrednosti. Uvedba hipotekarnega bančništva bo zagotovo pozitivno vplivala tako na reševanje stanovanjskih težav premnogih Slovencev kot tudi na nadaljnji razvoj slovenskega kapitalskega trga.
Nina Putko, Ilirika Borznoposredniska hiša, d.d.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-10, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo, d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
LANCOVA VAS / gospodarska pridobitev na marofu
Proizvodnja lesnih izdelkov
V občini Videm je okoli 80 obrtnikov in podjetnikov, veseli pa so vsake nove pridobitve na gospodarskem področju. V petek je bilo na Marofu, to je v delu Lancove vasi, slovesno oprtje nove proizvodne hale podjetja Albin Promotion, d.o.o. V njej bo predvidoma septembra stekla proizvodnja industrijskega pakirnega lesa, otroških igrišč, novost novega obrata pa bo prevzem logistike pakiranja na naslovu naročnika. Župan občine Videm Franc Kirbiš je ob tej priložnosti investitorju podeli! občinsko priznanje za gospodarske dosežke.
Zakljucek investicije v novo dejavnost podjetja je bil predviden že za lansko jesen, pa se je zataknilo pri pridobivanju soglasij, bilo je tudi nekaj nasprotovanj sosedov novega industrijskega obrata. Investicija v halo je veljala 120 milijonov tolarjev, podjetje Albin Promotion pa bo v njej uporabilo sodobno tehnologijo avstrijskega partnerja Agropac. Montažna jeklena dvorana meri 600 kvadratnih metrov, v njej pa bo 22
zaposlenih, od tega 16 novih zaposlitev.
Kot je povedal direktor in lastnik podjetja Albin Brencl, se lahko podjetje pohvali z razvejano dejavnostjo in sodelovanjem s številnimi partnerji doma in v tujini. Slovesne otvoritve nove hale so se udeležili predstavniki poslovnih partnerjev iz Avstrije, Nemčije, Makedonije in Albanije. Ob tem, ko je opisoval težave pri postavljanju tega objekta, je omenil še
V novi proizvodni hali no Marofu bo delalo 22 ljudi
Lastnik in direktor podjetja Albin Brencl je predstavil tudi strešnike in tlakovce iz odpadnih gum, plastike in železovega sulfata, ki jih želijo izdelovati v obratu Lendava
eno nerazumevanje države in okolja, tokrat pri njihovi nameravani proizvodnji v Lendavi, kjer bi iz odpadnih avtomobilskih gum in odpadne plastike proizvajali strešnike in tlakov-ce izvrstne kakovosti in z dolgo življenJsko dobo z garancijo 50 let. Da v lendavskem primeru ne gre za sežigalnico, kot menijo domačini, je dokazal s pred-stavitivijo izdelkov, ki jih želijo proizvajati v Lendavi, sicer pa bodo morali obetajočo proizvodnjo seliti na drugo območje, morda celo v kakšno drugo državo. Podjetje, ki ima 204 zaposlene, daje delo številnim delovnim invalidom, kar je pohvalil tudi predstavnik ministrstva za delo Bojan Železnik.
Predstavnik podjetja BVQI Miran Gašper je na petkovi
slovesnosti podelil podjetju Albin Promotion, d.o.o., certifikat ISO 14001, ki potrjuje uspešna prizadevanja v varovanju okolja, pred tem pa je podjetje že pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001. Predstavnik podeljevalca certifikata je tudi povedal, da je podjetje uspešno prestalo preverjanje za pridobitev certifikata ISO 18001, ki potrjuje skrb za zdravje in varnost zaposlenih. Pred podelitvijo slednjega je potrebno opraviti le še nekatere formalnosti postopka. Tako bo podjetje Albin Promotion edino od slovenskih podjetij, ki zaposlujejo invalide, ki se lahko pohvali s tremi certifikati, ti pa veliko pomenijo tako doma kot v mednarodnem merilu.
J. Bračič
PTUJ / se z 38. seje mestnega sveta
Ponovno Biograd, seimišie, spominska plošia na Viiavi
Pobude in vprašanja so običajno tista točka dnevnega reda sveta mestne občine Ptuj, ki svetnike in svetniške skupine najbo!j zapos!ujejo. V zadnjem času je eno najpogostejših vprašanj povezano z nekdanjo počitniško kolonijo Biograd. Na 37. seji sta vprašanje v zvezi z njo postavila svetnika ZLSD Anka Ostrman in Milan Križe, na 38. seji pa se je oglasi! Franc Štruc!.
Po nekajletnem iskanju najboljšega scenarija oziroma variant rešitve je sedaj tako daleč, da bi večina občin stavbo že letos prodala, v mestni občini pa še vedno taktizirajo, da bi še malo počakali na ugodnejše obdobje, ko bo za objekte in zemljišče možno iztržiti več. Da bi
jih zamenjali za hotel ob dodatnih vlaganjih v višini pol milijona evrov, tudi ni bilo zanimanja, v pogovoru z gospodarstveniki pa tudi niso našli zainteresiranih sovlagateljih. Za to različico reševanja nekdanje počitniške kolonije niso bili ne v Perutnini, Kmetijskem kombinatu,
OBVESTUO DELNIČARJEM DELNIŠKE DRUŽBE AGIS ZAVORE, d.d., Ptuj
Uprava delniške družbe AGIS ZAVORE, d.d., Ptuj je sklicala skupščino delni{ke družbe za dne 9.7.2002 ob 14. uri v okrepčevalnici Gastro. Sklic skupščine je bil z dnem 7.6.2002 objavljen v Uradnem listu RS.
Dnevni red skupščine je med drugim predložitev skupščini že sprejetega letnega poročila za leto 2001 skupaj s poročilom nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila in podelitev razrešnice upravi za leto 2001 za družbo AGIS, d.d., Ptuj pred preoblikovanjem, sprejem sklepov o povečanju osnovnega kapitala delniške družbe, sprejem sprememb in dopolnitev statuta, izvolitev članov nadzornega sveta s strani delničarjev za novo mandatno obdobje in imenovanje revizorja za leto 2002.
V skladu z zakonom smo predvideli, da lahko male delničarje na skupščini zastopajo pooblaščenci, lahko se je udeležijo osebno ali po zastopniku. Vsak delničar, ki želi osebno sodelovati na skupščini ali da ga zastopa pooblaščenec, mora za to izpolniti in podpisati posebno prijavo ali pooblastilo, in sicer do vključno 5. 7. 2002 vsak delovni dan od 9. do 11. ure v pisarni pri ga. Lidiji Drevenšek na naslovu Ptuj, Rajšpova ul. 16, kjer je na voljo na vpogled tudi gradivo za skupščino.
UPRAVA AGIS ZAVORE, d.d., Ptuj
Komunalnem podjetju, Čistem mestu, pa tudi ne v nekaterih hitro rastočih manjših podjetjih. Za letos bodo tako še plačali vse stroške vzdrževanja, košnje in drugih zahtevanih dajatev (tudi tistih za neizkoriščene zmogljivosti) v višini šest milijonov tolarjev, ki si jih bodo občine morale medsebojno porazdeliti. Premoženje v Biogradu bo mogoče prodati le, če bodo za to vse občine na Ptujskem. Milan Križe je menil, da bi ga kupila mestna občina Ptuj, v vsakem primeru pa bi se morali o tem pogovoriti v okviru posebne točke na eni prihodnjih sej mestnega sveta.
Prometna neurejenost mestnega jedra, ki v teh dneh dobiva bolj urejeno in še bolj ocve-tličeno podobo, je žal še vedno rakasta rana ptujske prometne ureditve v celoti. Mestni trg, čeprav naj bi bil brez avtomobilov, je z njimi zapolnjen, pešci in sprehajalci, ki naj bi ga prednostno zasedali, so vse bolj ogroženi. Eno možnih "zdravil" je predlagal svetnik Zelenih Raj-
ko Brglez, da bi namreč na tem mestu parkiranje omejili na deset minut, kar sicer mnogim ne bo všeč, še posebej podjetnikom, ki so že zdavnaj napisali protestno pismo, da bi morali potopne valje pred sodiščem odstraniti in omogočiti večjo prometno pretočnost tega dela mesta. Ker je ta problem glede na različne interese nerešljiv, se ponuja vsaj rešitev za ureditev stopnic v Mestno hišo, ki že dolgo kazijo njen vhod.
Miroslav Letonja (SNS) se je znova zanimal, kako je s postavitvijo spominske plošče na Vič-avi, ki bo spominjala na začetek osamosvojitve Slovenije. Prepričan je, da bi zgledu ostalih domoljubov po Sloveniji morala slediti tudi mestna občina Ptuj. Zupan Miroslav Luci mu je vnovič odgovoril, da je predlog odstopil Društvu veteranov, da pa sam njene postavitve ne bo predlagal.
Oder okrog mestnega stolpa, ki je od lanske jaseni kazil ta ptujski kulturni spomenik (svetniki so v zvezi s tem postavili več vprašanj, pa odgovora niso dobili), od prejšnjega petka ne stoji več. Kaže pa, da je obnova stolpa za nekaj časa odložena. Tudi ureditev sejmišča na Ormoški je vprašanje, ki je bilo v mestnem svetu že večkrat postavljeno, a rešitve kljub temu ni blizu; tudi o tem se je zanimal svetnik SNS Miroslav Letonja.
MG
Izvedeli smo
SIMPOZIJ O DUŠEVNI BOLEČINI
V organizaciji Psihiatrične bolnišnice Ormož, Združenja psi-hoterapevtov Slovenije in Združenja psihiatrov Slovenije bo jutri in v soboto na ptujskem gradu potekal simpozij z mednarodno udeležbo 2. ormoško srečanje pod naslovom Duševna bolečina. Udeležilo se ga bo okrog 70 strokovnjakov iz Slovenije in tujine, simpozij pa je v prvi vrsti namenjen duševni bolečini kot delu duševnega dogajanja ob hudih življenjskih dogodkih in spremembah v čustvovanju, ki pogosto vodijo v samomor.
SKUPŠČINA OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE PTUJ
Na skupščini Območne obrtne zbornice Ptuj, ki bo 19. junija v Vidmu, bodo izvolili novo vodstvo za mandatno obdobje 2002/06. Novi predsednik je tudi mandatar za sestavo novega 15-članskega upravnega odbora. Območno obrtno zbornico Ptuj je zadnja štiri leta vodil Jože Milošič.
TEKMOVANJE ZA NAJBOLJ UREJENO DELOVNO OKOLJE
Do 15. junija bodo na območnih gospodarskih zbornicah sprejemali prijave podjetij, ki se želijo udeležiti letošnjega tekmovanja za najbolj urejeno delovno okolje. Tekmovanje je sestavni del projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativni oddaji bodo predstavljeni najnovejši dosežki na področju turizma in kulture v mestni občini Ptuj, predelovalne industrije in izobraževanja. Na gradu so konec maja svečano odprli obnovljeno slavnostno dvorano, ptujska knjižnica je podpisala pogodbo o nanciranju bibliobusa, v Solskem centru so izvedli prve mojstrske izpite za mojstre elektronike, Narodni dom na Ptuju je star 120 let, Rajko Topolovec je izdal knjigo pod naslovom "Kraj prišlekov", na spodnji grajski terasi so Terme Ptuj pričele sobotne plese pod naslovom "Zaplešiva na gradu", Ptujske pekarne in slaščičarne so bile uspešne na letošnjem ocenjevanju kakovosti kruha, od prireditev za mlade pa velja še posebej omeniti Pomladno vetrnico in Veter v laseh. Sledila bo poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
MG
Mercator
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
VIDEM / ob 50. obletnici filma svet na kajzarju
Po poteh snemanja filma
V okviru petega praznika občine Videm je tamkajšnje kulturno društvo pripravilo v teh dneh več aktivnosti, s katerimi so spomnili na 50. obletnico snemanja filma Svet na Kajžarju, nastalega po motivih istoimenega Potrčevega dela.
Čeprav je pisatelj Ivan Potre svoje delo umestil v Slovenske gorice, so ustvarjalci filma za kuliso izbrali Videm in hribe nad njim - Dravinjski in Majski Vrh. Ko je etnologinja Bojana Rogi-na v okviru svojega študija pred nekaj leti spomnila, da so film leta 1952 snemali na tem koncu Haloz, se je marsikdo znova z mislimi preselil v takratno dogajanje, saj so pri tem za ta kraj povsem neobi~ajnem dogodku sodelovali mnogi doma-~ini. Tako se je film Svet na Kajžarju znova vrnil v zavest Videm~anov in letošnja 50. obletnica od njegovega snemanja je prava priložnost, da obudijo spomine nanj, pa tudi da spomnijo prebivalce drugih delov Slovenije na svoje kraje, jih povabijo medse in se jim predstavijo, so svoj projekt utemeljili v kulturnem društvu, kjer je vlo-
go koordinatorice prevzela Marija Černila.
V okviru projekta je Bojana Rogina pripravila v cerkvici sv. Janža zanimivo razstavo (odprli so jo v nedeljo, obiskovalci pa si jo lahko ogledajo vsako popoldne od 17. do 18. ure, v soboto od 9. do 11. in v nedeljo od 9. do 12. ure), na kateri je v štirih tematskih sklopih predstavila fotografije prizoriš~ filma, kakršna so bila leta 1952 in kakršna so danes, nekatere delovne fotografije s snemanja, scenarij in snemalno knjigo ter odmeve na film v slovenskem tisku. Otvoritve se je udeležilo precej doma~inov na ~elu z županom Francem Kirbi-šem, prvi dan pa si je razstavo ogledal tudi ~astni ob~an Vidma France Forstneri~.
Projekt Svet na Kajžarju se nadaljuje v petek ob 18. uri z
Prizor iz filma Svet na Kajžarju
ogledom filma in pogovorom z nekaterimi njegovimi ustvarjalci, v soboto od 8. ure naprej pa ~lani kulturnega društva vabijo na pohod po poteh snemanja filma. Za~el se bo pred videmsko ob~ino, nato pa se bodo lahko obiskovalci — Videm~ani pri~a-kujejo ob~ane s celotne ptujske regije — odpravili na sprehod v Haloze. Na posameznih to~kah
se bodo predstavili ~lani posameznih sekcij videmskega kulturnega društva, pa tudi ~lani Folklornega društva Pobrežje, FD Lancova vas, Kulturnega društva Leskovec, KD Sela, lovski oktet Zveze lovskih družin, pevke s Pobrežja, Vinogradniki KD Videm, Društvo žensk Videm, harmonikar Davorin, gospodinje s Sel, pevski zbor KD
SMARTNO NA POHORJU / 17. srečanje ljudskih pevcev in godcev
Prireditev, kot je na Šmartnem še ni bilo
Dobro je, da imajo zadnja leta pri osnovni šoli Šmartno na Pohorju telovadnico, saj nekdanja avla šole ne bi mogla sprejeti vseh obiskovalcev, ki se leto za letom od blizu in daleč zgrinjajo v ta kraj ob medobmočnem srečanju ljudskih pevcev in godcev, to pa je tradicionalno prvo nedeljo v juniju.
Letošnjega — sedemnajstega sre~anja se je udeležilo triindvajset skupin z obmo~ja severovzhodne Slovenije. Posebnost tokratne revije je bil nastop ljudskih pevcev madžarske narodnosti KD "Petofi Sandor" Dolina pri Lendavi. Nastope skupin je strokovno spremljal mag. Drago Kunej, sodelavec Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU iz Ljubljane.
Prireditev, povezovala jo je Jana Jegli~, so pri~eli doma~ini, ~lani Frajhajmske godbe na pihala KUD Šmartno na Pohorju. Za njimi so se ob~instvu predstavili ljudski pevci DPD Svoboda Slovenska Bistrica, ljudske pevke KD Trojica od Svete Trojice in ljudski pevci iz Cerkve-njaka. Petje je za nekaj minut prekinil Albin Zganec s Koga pri Ormožu ter zaigral na di-atoni~no harmoniko. Potem pa ponovno petje ljudskih pevcev iz Bu~e~ovcev, ljudskih pevcev DPD Svoboda Pragersko, ljudskih pevcev TD Vitomarci, ljudskih pevcev KD Janez Trstenjak Hum pri Ormožu, ljudskih pevcev s Pohorja DPD Svoboda Slovenska Bistrica in ljudskih pevk "Trstenke" TD Podlehnik. Za njimi so nastopili ljudski godci "Senešci" KD Alojza Zurana Podgorci. V nadaljevanju sre~a-nja je bilo ponovno obilo lepega petja. Nastopili so ljudski pevci KPD Stoperce, nato ljudske pevke KUD Oton Zupan~i~ Tinje, ljudske pevke iz Dokležovja in ponovno ljudski godci "Zadnji moment" KD Slavko Osterc iz Veržeja. Sre~anje so nadaljevali ljudski pevci z Ojstrice na Dravogradom, ljudski pevki Ana in Romana KUD Gradiš~e na Kozjaku in ljudske muzikantke "Vesele Polanke" PD Vinko Korže Cirkovce. V zadnjem delu se-
demnajstega sre~anja so nastopili še ljudski pevci madžarske narodnosti KD "Petofi Sandor" Dolina pri Lendavi, za njimi še ljudski pevci "Trta" iz Zavr~a KUD Maks Furjan Zavr~ in Ven~eseljske ljudske pevke KUD Alojz Avžner Zgornja Ložnica, sre~anje pa je sklenil ljudski godec harmonikar Hinko Sernc KUD Šmartno na Pohorju.
Po kon~anem nastopu je bil
pogovor z mentorji nastopajo~ih skupin, kjer je mag. Drago Ku-nej, strokovni spremljevalec sedemnajstega sre~anja ljudskih pevcev in godcev, dal nekaj strokovnih napotkov in med drugim povedal, da tako kvalitetne prireditve na Šmartnem na Pohorju, ~e seveda govorimo o nastopajo-~ih skupinah, še ni bilo. Ob tem je pohvalil organizatorje priredi-tve—Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - obmo~na izpostava Slovenska Bistrica, ZKD Slovenska Bistrica, KUD Šmartno na Pohorju in osnovno šolo kot gostiteljico sre~anja, saj je kljub velikemu številu skupin — triindvajset — potekala prireditev hitro in brez zastojev. Ko je govoril
o posameznih skupinah, je izredno pohvalil ljudski pevki Ano in Romano KUD Gradiš~e na Kozjaku, ljudske pevce s Prager-skega, Ven~eseljske ljudske pevke, harmonikarja Albina Zganca s Koga pri Ormožu in ljudske pevke s Huma pri Ormožu. Posebnost revije je bil nastop ljudskih pevcev madžarskega rodu, saj poznajo ti druga~en na~in ljudskega petja kot mi in sodijo med vrhunske skupine na madžarskem govornem podro~ju. Mag. Drago Kunej je ob koncu pogovora z mentorji nastopajo~ih skupin še dodal, da so bile samo tri skupine manj kvalitetne.
VT
KOLNKISTA / LITERARNI VEČER Z ANDREJEM E. SKUBICEM
Ponovna nominacija za kresnika
Jutri, 14. junija, ob 21. uri bo gost literarnega večera v Kol-nkišti Andrej E. Skubic, dobitnik predlanskega kresnika za roman Grenki med, ki je letos z romanom Fužinski bluz ponovno nominiran za kresnika; ta bo podeljen 23. junija zvečer na ljubljanskem Rožniku.
Andrej E. Skubic je asistent na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete. Ze samo dejstvo, da je študiral anglistiko in prevajal številna dela irskih ter angleških avtorjev nam pove, da je zelo dober poznavalec angleške književnosti.
Skubic pa je poznan predvsem kot avtor pravzaprav treh romanov. Njegov prvi roman ni bil nikoli objavljen in tudi ne bo, saj je po avtorjevih besedah "že razrezan in uporabljen drugje". Morda pa nam bo Skubic kaj ve~ o njem povedal jutri.
Nato se je rodil roman Grenki med, ki velja za uradni Skubi~ev prvenec in je izšel pri založbi DZS v zbirki Drzni znanilci sprememb. Govori o tujstvu na za~asnem delu v Sloveniji, je zgodba o iskanju identitete mlade Škotinje, roman o ljubezni
in potla~enju mladostnih travm. Prejel je nagrado knjižnega sejma za najboljši prvenec, pred dvema letoma pa je tudi komisijo za Delovega kresnika prep-ri~al, da ga razglasi za najboljši roman leta.
Trenutno je "vro~" njegov roman Fužinski bluz, ki je izšel pri Beletrini. Roman smo pred kratkim iz~rpno že predstavili na naši literarni strani Tednika, vseeno pa lahko povzamem, da gre za interakcijo razli~nih kultur bivše Juge v ljubljanskih Fužinah. Čas dogajanja je trenutno izjemno aktualen, saj se roman dogaja na dan nogometne tekme med Slovenijo in Jugoslavijo na Evropskem prvenstvu pred dvema letoma. Tako živopisano dogajanje med drugim izjemno ilustrira miselnost o t.i. nogometni evforiji množic 20. stole-
tja. Vendar se pripoved ne vrti le okrog dogajanja ob nogometni tekmi, ampak je roman pisan kot zmes štirih zgodb, ki se med seboj prepletajo. Vsi štirje pripovedovalci pa v dnevu, ki je po atmosferi prav poseben in neponovljiv, zelo nazorno opisujejo medosebne odnose v Fužinah.
Aktualnost romana pa pove~u-je še odlo~itev letošnje komisije Delovega kresnika, da je Skubi-~ev roman Fužinski bluz uvrstila v najožji izbor petih kandidatov, ki se bodo potegovali za laskavi naziv roman leta. In kdo ve, morda bo prav Andrej tisti, ki bo ob koncu meseca ponovno prižigal kres na Rožniku ...
Andrej E. Skubic je razen tega, da je odli~en avtor, tudi zelo sim-pati~en sogovornik in z veseljem vam bo postregel z odgovori na vprašanja, ki vas zanimajo. Zato ste vljudno vabljeni na sproš~en klepet z njim, ki se bo jutri s pri~etkom ob 21. uri odvijal v Kolnkišti.
Jana Skaza
Videm, muzikanta Jože in Jožek, tamburaši iz Vidma, Jurov-ski fantje ter ~lani Kulturno-turisti~nega društva Klopotec Dravci. Spotoma bo za vse pripravljena brezpla~na pokušnja doma~ih jedi in haloškega vina; naj posebej spomnimo na dobitnika ve~ zlatih medalj za svoja vina Jožeta Miloši~a, ki ima vinograd v Majskem Vrhu.
Po vrnitvi s pohoda okrog 13.
ure se bo veselo druženje nadaljevalo vse do pri~etka osrednje slovesnosti ob ob~inskem prazniku ob 16. uri. Udeleženci prireditve si bodo lahko ogledali tudi film Svet na Kajžarju ter razstavo kme~kih dobrot, vin in ro~nih izdelkov v jedilnici šole Videm.
Dobrodošli torej v Vidmu, kjer boste lahko preživeli prijetno soboto, zagotavljajo organizatorji!
J{
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Ta nori posel
Slovenijo je zraven nogometa in zdrah okoli njega azadnje dni obnorela loterijska mrzlica. Kaj mrzlica! Vro~ica, da ji ni para! Tistim rednim loto zavezancem, ki vsak teden, bo-gve koliko let, vpla~ujejo ve~je ali manj{e vsote ter imajo tako ob~utek bližine bogastva, so se zadnje tedne pridružili tudi tisti, ki se sicer zmrdujejo nad tovrstnim hazarderstvom. Z loto listki v rokah so hiteli mladi in stari, revni in bogati, skorajda ni bilo družbe, kjer ne bi stekla beseda o željah, ki bodo pri{le na vrsto ob imenitnem dobitku. Oj, kako lepo je sanjati o rezanju kravate nadrejenim, o torti na glavi delodajalca, o eksoti~nih potovanjih, o odpla~ilu vseh kreditov, dolgov in ureditvi vseh materialnih stisk, pa o donaciji za pedia-tri~no kliniko in onkolo{ko kliniko ... Madonca, koliko želja in mnogi si niti ne znajo predstavljati vrtoglavega zneska!
Pa je res bilo (in {e bo po vnovi~nem izostanku sedmice) zanimivih loterijskih situacij: pride{ po karte za gledali{~e, tam pa na mizi stavni listi~i, se-stankuje skupina knjižni~arjev na regijski ravni, ob koncu sestanka pa vsak pove {tevilko in doda nekaj tolarjev — skupinsko vpla~ilo. In ni je vrste, ki bi bila tako dolga in dolgo potrpežljiva, kakor je vrsta pred vpla~ilnimi okenci.
Ampak z igrami na sre~o od pamtiveka najbolje zaslužijo organizatorji. Igralci pa so nepopravljivi optimisti, ki se kaj malo ozirajo na statistiko in verjetnost dobitka. Naj samo spomnim, da ve~ igralcev povozi avto, kot jih z igrami na sre~o obogati. Grozno, kaj!
Ej, ~e bi le del~ek loterijskih vpla~il, ljubi Slovenci, namenili knjigam in seveda branju le-teh. To bi bil pa zares dobitek! Najbolj{e vpla~ilo! Zato vam danes predstavljam eno tako za Tednikovo knjigarnico morebiti nekoliko nevsakdanjo branje, a se mi zdi, da je ta "loterijski ~as" ravno pravi!
Ta nori posel (Funky business) s podnaslovom Ko zaigra talent (ne loterijske številke), kapital pleše je knjiga švedskih avtorjev (prevod Lili Podpara) in je izšla minulo leto pri GV založbi v Ljubljani (e-pošta: zalozbažgvestnik.si; internetna	knjigarna:
www.gvzalozba.com). Mlada avtorja sta "umetnika ekonomije" v polnem pomenu besede. Doktor znanosti Kjell A. Norstrom dela na Inštitutu za mednarodno poslovanje na Ekonomski fakulteti v Stockholmu in po vsem svetu prenaša svoje bogate, izvirne mednarodne izkušnje ter je soudeležen v znanih svetovnih firmah. Tudi doktor Jonas Ridderstale dela na isti fakulteti v Centru za študij vodenja (strateški menedžment in mednarodno poslovanje). Oba sta na čelu nove genera-
cije poslovnih gurujev.
256 strani debelo branje odkriva povsem nove, drugačne poslovne poglede. Avtorja sta tako vešča pisanja, da je branje kratkočasno tudi tistim, ki jim tema ni blizu. Ob prebiranju se zdi, da slovenskim gospodarstvenikom še ni prišla pod roke. Avtorja sporočata, da je novi svet drugačen in je treba pozabiti na stari red. Trdita (in tudi utemeljita), da konkurenčne prednosti izvirajo iz drugačnosti (in ne ponavljanja starih, četudi uspešnih vzorcev), drugačnost pa izvira iz novega razmišljanja ljudi in ne iz tistega, kar izdelujejo podjetja. Prisegata na osvo-
TA NORI POSEL
FUNKY BUSINESS
□ KD ZaiGRn TiLENF, KSPIML PLEŠE □
mi^
KJELL A. NDRD$TRÙni JOK&S RtODERSIH^lE
bajanje izpod starih vzorcev, poudarjata svobodo izbire in bistven pomen, kakor pravita — poslednjemu tabuju - konkurenco na podlagi čustev in domišljije (bistvena elementa "pravih umetnosti"). Za ilustracijo navajam nekaj naslovov posameznih	poglavij:
Institucije: obnova mavzolejev (Institucija kapitalizma, nacionalna država, politične stranke, Večno podjetje, Družina); Vrednote: od teleskopov do kalejdoskopov (Delovne vrednote, Zlivanje v globalno vas, Duhovna praznina); Družba presežkov (Tržna manija, Nesmiselna ponudba, Poceni komunikacija, Tekmovanje za pozornost); Mokre sanje, Ekonomija duše, Kako zgraditi emocionalno podjetje, Povprečni nikoli ne zmagajo ...
Franci Zavrl (direktor uspešne firme Pristop) pravi, da je to knjiga s sporočilom o zabavnem pridobivanju denarja. Kajti če se imajo lahko dobro vsi tisti, ki dobro zaslužijo, in če vladajo tisti, ki lahko dosti plačujejo, potem kaj dosti izbire ni: ali se boš šel business ali pa boš jokal. Izbira pa vsakdo zase in še za druge. In Švedi so se že odločili, po tej knjigi se bodo morda odločili tudi Slovenci. A treba jo je prebrati! (In ne le loto igrati.) Ker malo je knjig, ki bi tako zapletene reči podajale razumljivo in hkrati zabavno.
Knjiga Ta nori posel bi morala postati obvezno čtivo bodočim podjetnikom, je odličen pripomoček mladim podjetjem, že uveljavljenim, velikim pa bo dala veliko misliti.
LilJana Klemenčič
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / pomladna vetrnica 2002
Zabavno, pouino, kratkoiasno
V soboto, 8. junija, se je na prostoru Kinološkega društva Ptuj vrtela že 8. Pomladna vetrnica. Tokrat so jo skupaj pripravili Društvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti in Kinološko društvo Ptuj, namenjena pa je bila športu, gibanju in spodbujanju k bolj zdravemu načinu življenja. Prav zato so organizatorji vse obiskovalce na prireditev povabili peš ali s kolesi in veliko jih je res prišlo brez avtomobilov.
Prostor Kinološkega društva Ptuj leži ob Ptujskem jezeru v neposredni bližini Rance, izkazal pa se je kot zelo primerno prizorišče za tovrstno prireditev. Omogočal je izvedbo cele vrste ustvarjalnih delavnic, predvsem pa veliko gibanja. Brodarsko društvo Ranca se je prireditvi pridružilo s ponudbo brezplačnih voženj po jezeru s svojo ladjico, ker so obiskovalci sprejeli z navdušenjem.
Poleg tradicionalne delavnice vetrnic so otroci skupaj s starši izdelovali lepljenke domišljijskih športnikov in sestavljali piramide zdrave prehrane. Verica Turk iz Zdravstvenega doma Ptuj se je odzvala povabilu k sodelovanju prav zaradi pomena osveščanja javnosti o zdravi prehrani, kar sodi na področje vzgoje za bolj zdrav način življenja in zdravstvene preventive za otroke in odrasle nasploh. Ptujske pekarne in slaščičarne so se predstavile s svojimi izdelki, ki nosijo znak varovalnega živila, in jih obiskovalcem prire-
Posebna zahvala pa je namenjena sponzorjem in donator-jem prireditve.
Generalni sponzor Pomladne vetrnice 2002 je bil Mladinski in študentski servis Čebelica d.o.o.
Sponzorja sta bila Lekarna Toplek in Sat-com. Donatorji so bili: Perutnina Ptuj, d.d., Mercator SVS, Komunalno podjetje Ptuj, d.d., Orinoco, d.o.o., Pomurske mlekarne — Mlekarna Ptuj, Kmečki mlin Korošec, Čisto mesto, d.o.o., S.Kolibri, Foto Kosi.
Veselimo se ponovnega snidenja na jesenskem živ žavu!
ditve ponudile tudi v pokušnjo. Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je uredil kotiček s knjigami za vse mlade
discipline psov in njihovih vodnikov, imenovane agilitl. Štirje člani dru{tva in njihovi {tirino-žni prijatelji so prikazali ve{čine in znanje, potrebno za premagovanje najrazličnej{ih ovir. Otro-{ka trgovina Pikapolonica je uredila igralni kotiček za naj-mlaj{e, kjer so bili na voljo predvsem igrala in pripomočki, namenjeni gibanju in razvijanju spretnosti. Mali in veliki obiskovalci so si lahko na stojni-
Foto: Barbara Lepej
knjigoljube, kjer je knjižničarka Leonida Mesarič poleg predstavitve knjig s področja varovanja zdravja in športa pripravila tudi reševanje ugank in nagradila najuspešnejše bralne tekmovalce.
Kinološko društvo Ptuj je kot gostitelj prireditve le—to začelo s predstavitvijo tekmovalne
ci organizatorja izposodili tudi pripomočke za različne športne dejavnosti — žoge, loparje za badminton, gumitvist, kolebni-ce, pa tudi loparje za namizni tenis, saj je Namiznoteniški klub Ptuj prijazno posodil za igranje kar dve mizi. Pravzaprav je bila edina športna disciplina, ki jo je bilo skoraj nemogoče izvajati, badminton. V skladu z imenom prireditve je namreč veter
odigral pomembno vlogo in po svoje sfriziral tudi sceno. Kljub temu smo bili glede na mokroto v dneh pred prireditvijo in po njej organizatorji nad sončnim vremenom v soboto prav navdušeni, naša samozavest ob napovedovanju, da prireditev vsekakor bo, pa se je izkazala za čisto upravičeno in ne tako naivno, kot se je morda zdelo komu, ki organizatorjev ne pozna dovolj dobro ...
Vodilno vlogo na letošnji vetrnici so imeli športni klubi in društva, ki so prikazali vrsto različnih gibalnih dejavnosti in veščin. Plesni center Mambo je prikazal aerobiko za otroke in odrasle, poleg tega pa še dva odlična nastopa plesne skupine, ki jo vodi Božena Krivec. Mito sport klub je prikazal vse bolj priljubljeni tae bo, najprej z najmlajšimi, nato pa še s starejšimi člani. Kot posebnost so obiskovalci videli tudi predstavitev gi-balno—sprostilne tradicionalne kitajske tehnike thai-chi, ki je s svojo drugačnostjo vzbudila veliko zanimanja.
Mladi člani Gimnastičnega društva Ptuj so pod vodstvom Marjana Vidoviča prikazali skoke na prožni ponjavi in izvabljali vzdihe iz ust gledalcev, pri otrocih iz občudovanja, pri starših pa iz nostalgije. Varnosti in preprečevanju poškodb sta bili namenjeni predstavitev projekta Naučimo se padati Judo kluba Drava Ptuj in varne vožnje ter opreme za kolesarjenje Policijske postaje Ptuj. Judoisti so praktično prikazali svoje veščine ob sprotni strokovni razlagi dogajanja, kasneje pa so lahko otroci preizkušali varno padanje ob pomoči usposobljenih odraslih članov kluba. Trije policisti s Policijske postaje Ptuj so poleg navodil za varno kolesarjenje otrok in odraslih opisali tudi dobro kolesarsko opremo, opravili pa so še preventivne preglede ustreznosti koles vsem, ki so to želeli. Skupaj smo ugotovili, da v našem mestu in okolici žal močno primanjkuje kolesarskih stez, tako da
PTUJ / slovenska gledališča s komornimi predstavami
Vsakdanjost sodobnega iloveka na odrskih deskah
V ponedeljek se je v ptujskem gledališču končal Slovenski festivala komornega gledališča.
Festival se je začel prvega junija s predstavo SNG Drama Ljubljana O. J. Travna Ekshibi-cionist (psevdonim slovenskega avtorja), ki govori patolo{kem razkrivanju sodobnega sveta, ki omejuje svobodo posameznika in ga prizadene. Gledali{če Koper je predstavilo igro tridesetletnega irskega dramatika Samotni zahod, kjer sta zaigrara Ptujčana Vojko Bel{ak in Nenad Tokalič Ne{o. Za ptujsko občinstvo je bila fascinantna predstava mariborskega gledali{ča Shoping & Fucking, mladega angle{kega dramatika, ki govori o razkroju sodobne družbe, pa-tolo{kih medsebojnih odnosih, travmah in obcesijah, nasilju in obsedenostjo s potro{ni{kimi dobrinami. V igri je sodeloval tudi Tadej To{.
Ptujsko gledali{če je za festival prijavilo igro Nagom Franza Xaverja Kroetza režiserja Mat-
jaža Latina in z igralci: Ma{o Židanik Bjelobrk, Nenadom To-kaličem, Ur{ko Vučak in Tadejem To{em.
Mestno gledali{če ljubljansko je na Ptuju predstavilo Zgodbo o uspehu Donalda Marguliesa, ki razkriva vpra{anje avtentičnosti v literarnem ustvarjanju in vsa etična vpra{anja v zvezi s tem. Slovensko mladinsko gle-dali{če je prestavilo združeno besedilo sodobne (že umrle) avtorice Sarah Kane Fedrina lju-bez in 4.48 psihoza. Besedili izražata avtoričino črno vizijo sveta in avtoričinega odpora priti vsem krivicam sveta. Antigono v New Yorku so predstavili gledali{čniki iz Kranja. To je delo sodobnega poljskega filmskega scenarista, romanopisca in esejista Janusza Glowackega, živečega v Združenih državah Amerike. Delo sodi med najbo-lj{e gledali{ke igre, uprizorjene
v Združenih državah.
Komedijo Janeza Pov{eta Ločitev je predstavilo Slovensko ljudsko gledali{če Celje. Delo je bilo nagrajeno na natečaju za žlahtno komedijo na Dnevih komedije v Celju lansko leto. Delo se na humoren način loteva zapletenega odnosa med moškim in žensko. Gledališče Glej je na Ptuju predstavilo Ljubimca angleškega dramatika Harolda Pinterja, ki pripada generaciji angleškega novega vala. Zgodba prikazuje zdolgočasen zakonski par, ki si z različnimi igricami popestrita vsakdan. Tudi ljubimec je igrica. Francoski dramatik Eugene Ionesco je napisal igro Kralj umira, da bi se navadil na umiranje, kot je sam dejal. Delo je groteska pretvarjanja straha pred smrtjo v nekaj razpoznavnega. Igro so na ptujskem odru predstavili igralci Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice.
Vse predstave je spremljala tričlanska strokovna komisija v sestavi: Milada Kalezič, igralka, Slavko Pezdir, publicist in gledališki kritik in Rok Vilčnik, avtor dramskih besedil, in lutkovnih ter radijskih iger.
Strokovna komisija je v torek zvečer podelila nagrade za režijo, za vlogo, za scenografijo in luč, za kostumografijo in masko ter za izvirno glasbo ali zvočno opremo. Za najboljšo predstavo je glasovalo tudi občistvo, ki je ocenjevalo predstave s številkami od 1 do 3.
Franc Lačen
smo kolesarji pogosto prepuščeni lastni iznajdljivosti, ki nas sili v vožnjo po pločnikih ali pa nevarnosti na cestah.
Vrhunec prireditve je pomenil nastop dveh klovnov - akrobatov Mini cirkusa Bufetto v izvedbi KUD France Prešeren iz Ljubljane, ki sta publiki prikazala spretnosti tudi na področju odrske umetnosti, ne le športa, in otroke skupaj s starši prisrčno nasmejala. Svojevrstna atrakcija je bila tudi maksi žoga, v kateri so se lahko otroci kotalili po prireditvenem prostoru. Pripeljali so jo iz Kajak kluba Ptuj, ki se poleg veslanja ukvar-
ja tudi z drugimi vrstami zanimivih športnih disciplin.
Na prireditvi se je na posebni stojnici predstavil tudi novoustanovljeni Klub družin, ki deluje kot sekcija Društva prijateljev mladine Ptuj. Prav na njihovi stojnici je bilo na voljo 30 ugank, ki so nastale na letošnjem družinskem izletu v ljubljanski živalski vrt. Člani kluba vabijo vse starše oziroma družine vseh vrst, da se jim pridružijo v prizadevanjih za boljši položaj družin v našem okolju.
Otroci in starši so se lahko pomerili v šaljivih štafetnih igrah, ki jih je pripravilo Društvo prijateljev mladine Ptuj. Zmagovalcev nismo nagrajevali, saj je bil cilj prireditve prijetno druženje v gibanju in ne iskanje najhitrejših in najpočasnejših izvajalcev iger. Da ne bi kdo ob vsem tekanju in poskakovanju preveč shujšal, smo tudi tokrat med vse sladkosnede obiskovalce razdelili več kot 800 brezplačnih palačink, ki so jih spekli v Dijaškem domu Ptuj. Čisto na koncu smo organizatorji z vsemi, ki so vztrajali prav do zaključka, naredili še velikansko skupinsko fotografijo in povabili otroke v poletne počitniške delavnice.
Tudi za letošnjo Pomladno vetrnico velja, da je ne bi bilo brez podpore in pomoči številnih ustanov, društev, klubov, sponzorjev in donatorjev. Poleg v članku že navedenih zavodov, društev in klubov se želimo organizatorji iskreno zahvaliti še: OŠ Olge Meglič za izposojo odra, Nogometnemu klubu Drava Asfalti Ptuj za izposojene pripomočke, Pokrajinskemu muzeju Ptuj za izposojene in pripeljane šotore, Zvezi kulturnih društev Ptuj za izposojo stolov, miz in tehnične opreme, Vrtcu Ptuj za razdeljene letake.
Za organizatorje: Nevenka Gerl
Povabilo na poletni poiitniški tabor
Center interesnih dejavnosti (CID) in CSD Ptuj organizirata v prostorih Centra šolskih in obšolskih dejavnosti na Kozjaku (Dom Škorpijon) od 23. do 30. junija tabor. Udeležijo se ga lahko vsi učenci, ki obiskujejo osnovne šole Mestne občine Ptuj od 5. do 8. razreda. Rok prijave: 18. junij. Dodatne informacije o vsebini in poteku tabora lahko dobite pri Danieli Jurgec vsak delovni dan med 8. in 14. uro na telefonu 787 56 26.
MARKETING
Svetovno prvenstvo
Tudi v tej kolumni se ne moremo izogniti svetovnemu prvenstvu v nogometu in njegovem vplivu na oglaševanje.
[port je postal sredstvo, preko katerega skušajo razna podjetja kar se da pozitivno predstaviti tako sebe kot svoje izdelke. Sport, v katerem se obrača veliko (ce ne največ) denarja, je nogomet in ni čudno, da se največja in najuglednejša podjetja (npr. Coca cola - Pepsi, Nike - Adidas) borijo za pravico uporabe uradnih oznak svetovnega prvenstva in nogometašev v promocijske namene. Tudi slovenskapodjetja so se zavedla pomena pozitivne publicitete, ki jo prinaša sponzoriranje Nogometne zveze Slovenije in možnosti uporabe slovenskih reprezentantov v promocijske namene. Za podjetja je bil izračun jasen — v Sloveniji vlada pozitivna nastrojenost do nogometne reprezentance in s sponzoriranjem le-te si v očeh potrošnikov pridobijo večji oz. še večji ugled ter povečajo prodajo izdelkov. Tako smo v preteklih tednih množično gledali oglase, v katerih so Katanec, Zahovič in drugi reprezentanti sporočali potrošnikom, da je podjetjem, ki jih oglašujejo, vredno zaupati.
Katanec — Zahovič
Zal pa je v oglaševanju pozitivna publiciteta odvisna tudi od drugih dejavnikov, ne samo od oglasa in njegovega sporočila. Ko je prišlo do spora med našim selektorjem in prvim zvezdnikom, so v podjetjih, kjer sta v oglasih imela glavno vlogo ta dva akterja, bili plat zvona. Naenkrat so se na televiziji vrteli oglasi, na katerih se namesto zaupanja vrednih oseb pojavljata dve konfliktni osebi, ki sta krivi za nezaupanje in kreganje med reprezentanti. S tem so podjetja pridobila negativno publiciteto, saj reprezentanti niso predstavljali samo nogometne reprezentance, ampak tudi njih. Tako je sporočilo Zavarovalnice Triglav: "Eno moštvo, eno srce" povsem izgubilo svoj smisel, v Kolinski razmišljajo o umiku oglasa za Cockto z Zahovičem v glavni vlogi, iz SCT-ja so na NZS poslali opozorilo, da se igrajo z denarjem sponzorjev, v drugih podjetjih pa se še odločajo o ukrepih.
In zakaj pišemo vse to? Kot podjetje, ki oglašuje, se morate zavedati, da učinek oglasa in ugled podjetja ter njegovih izdelkov ni odvisen samo od izdelka in oglasnega sporočila, ampak tudi od zunanjih dejavnikov, na katere ni mogoče vplivati. Zato morate pri izdelavi oglasov paziti na izbiro glavnih oseb, na vpliv, ki bi jih sporočila lahko imela pri potrošnikih in podjetjih, na čustva posameznih ciljnih skupin ipd.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fidel_forever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostro{ko, univ. dipl. komunikolog
OBČINA DORNAVA
DORNAVA / pogovor z zupanom francem segulo
Razvoj na vseh podrcijih
Občina Dornava je sestavljena iz ravninskega in hribovitega predela. Kraji so v zadnjih letih, od nastanka samostojne občine, doživeli pravi preporod na področju komunalnega razvoja. Vse bolj pa je tudi živahno kulturno in družabno življenje. V občini imajo kar nekaj kulturnih in zgodovinskih biserov: baročni dvorec v Dornavi, romarska cerkev na Polenšaku in še veliko manjših.
V teh dneh je v občini še posebej živahno, saj praznujejo 7. občinski praznik. To pa je največkrat priložnost, da še bolj ocenimo delo. O življenju v občini Dornava in o njihovih uspehih smo se pogovarjali z županom Francem Šegulom.
KONČALI OBNOVO ŠOLE
"Naš triletni mandat se izteka, kar je razlog, da letos še natančneje ocenimo delo. Največ-
ji dosežek v našem mandatu je, da smo končali obnovo osnovne šole v Dornavi, kar je od nastanka samostojne občine največja investicija. Celotna obnova je znašala 500 milijonov tolarjev. Občina je morala zagotoviti 200 milijonov, ostalo je financiralo ministrstvo za šolstvo in šport. To je velika pridobitev tako za zaposlene kot učence.
Šola je povsem obnovljena: zamenjali smo kritino in stavbno pohištvo, pridobili pa tudi
nekaj novih prostorov: knjižnico, nekaj učilnic, telovadnico in atrij ter nove sanitarije in zbornico. Še prej smo z mestno občino Ptuj uredili šolski okoliš.
Sedaj imamo vse možnosti za devetletko. Obnovljeno šolo bomo odprli ob zaključku praznovanja, v nedeljo, 16. junija. V prihodnosti si želimo, da bi imeli dovolj otrok, saj je rodnost v zadnjih letih v naši občini nekoliko nižja," župan Franc Šegula ne more skriti zadovoljstva.
TEDNIK: Kaj se bo v prihodnosti dogajalo z gradom?
Franc [egula: "V zadnjih letih smo vložili veliko energije v prepričevanje ministrstva za kulturo, da je zagotovilo denar in pričelo obnovo gradu. Vred-
Občankam in občanom občine Dornava čestitam ob 7. občinskem prazniku.
Posebej pa Vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v nedeljo, 16. junija 2002 ob 15. uri v Vaško-kultumi dvorani v Dornavi.
ŠEGULA, inž.
nost opravljenega dela je okrog 90 milijonov tolarjev. Želimo, da bi obnovo končali, kar pomeni, da bi zamenjali stavbno pohištvo in uredili fasado. V državnem proračunu pa je vedno manj denarja za takšne inve-
be s pitno vodo, cestnih povezav in drugih dobrin. To nam je v veliki meri uspelo. Pred leti smo si težko predstavljali, da bi na Polenšaku imeli pločnik. Letos ga bomo zgradili, in sicer od avtobusne postaje v ni-
Župan občine Dornava Franc Šegula. Foto: Langerholc
sticiji in bojim se, da bomo izpadli. Kaj bo pa nova vsebina gradu, še ne vemo. Vsekakor pa bo dvorec moral kmalu dobiti novo vsebino."
NA VRSTI JE KANALIZACIJA...
TEDNIK: V zadnjih letih ste veliko energije in denarja namenili podro~ju komunalne infrastrukture. V glavnem ste izbolj{ali cestno povezavo, napeljali pitno vodo, telefon, kabelski sistem ... Kaj imate v na~rtu za leto{nje prora~unsko leto?
Franc [egula: "Da, res smo gledali, da dobijo vaščani iz hribovitega predela enake možnosti za življenje, kar se tiče oskr-
žini do podružnične osnovne šole. Prav gotovo je to velika pridobitev za šolarje, starejše in vse druge. To bo tudi polepšalo kraj. V nižinskem delu pa bomo preplastili in razširili cesto Do-rnava — Borovci. Obnovili smo igrišča pri osnovni šoli, ki so bila zaradi dotrajanosti nevarna za učence. Pred vaški dvorani bomo uredili do osrednjega občinskega praznika parkirne prostore, nekaj sredstev pa bomo namenili za vzdrževanje ostale infrastrukture."
TEDNIK: V zadnjih letih vse ve~ ob~anov pogre{a kanalizacijo. Kako dale~ ste z na~rti?
Franc [egula: "Še zlasti na ravninskem delu je postala kanalizacija nujna, saj se naši obč-
UCLJyeÂ^I^DeÂ^iWÛ
FRANC HANŽELIČ s.p.
Dornava 40 a, 2252 Dornava, telefon: 02/ 754 00 70
-	zidani štediinil(i na centraino ogrevanje
-	izdeil(i iz inox materiaia
Vsem občankam in občanom občine Dornava čestitamo ob občinskem prazniku.
ani zavedajo, da je potrebno skrbeti za čim manjšo obremenjenost okolja in odplake prečiščene vračati naravi. Izdelano imamo že dokumentacijo za ravninski del - za Dornavo in Mezgovce - in že letos bomo začeli gradnjo čistilne naprave. Ta bo imela 2300 priključnih enot. Tako jaz kot občinski svet pa se zavedamo, da je to zelo zahteven poseg v prostor, povezan z velikimi finančnimi sredstvi."
TEDNIK: "@e nekaj ~asa se govori o industrijski coni v sedanji jami ob železnici v Mez-govcih. Vendar ni videti premikov, čeprav je v občini veliko zasebnih podjetij in obrtnikov.
Franc [egula: "Res je veliko zasebnikov - po zadnjih podatkih imamo 95 zasebnikov in podjetij. Takoj ko sem postal župan, sem imel v mislih, da bi za razvoj naših krajev bila nujno potrebna industrijska cona. Ko smo malo pregledali teren, se nam je v občinskem svetu zdela najboljša lokacija v jami pri Mezgovcih, ki ima površino 3 hektarje. Zaradi lastninskega urejanja med Slovenskimi železnicami in nami ne moremo graditi objektov, preden ne zagotovimo železnici nadomestnega zemljišča za gradnjo drugega tira."
TEDNIK: Ste posku{ali najti kak{no nadomestno lokacijo?
Franc [egula: "Veliko smo razmišljali o nadomestni lokaciji, vendar so vse, ki bi ustrezale, v visoki kmetijski kategoriji in ne bi dobili dovoljenja. Lahko rečem, da nadomestne lokacije ni."
TEDNIK: Občina Dornava je {e vedno precej kmetijska. Kako podpirate za razvoj kmetijstva?
Franc [egula: "Prizadevamo si, da bi čimbolj pomagali, največkrat z regresiranjem in sofinanciranjem. Zavedam pa se, da so tudi kmetje v naši občini v zelo težkem položaju, vendar občina s tako nizkim proračunom težko stori kaj več, kot daje manjše ugodnosti. Pripravljamo tudi zložbo zemljišč, kar bi nam omogočilo namakanje."
ORODJARSTVO
in Izdelava drobnih kovinskih predmetov Branko Vajda s.p.
PoIenci45,2257Polenšak tel/fax: 02/756 60 00
Vsem občankam in občanom občine Dornava
ter našim cenjenim strankam želimo prijetno praznovanje občinskega praznika.
LIVARNA DONAJ
2252 DORNAVA - Mezgovci 3/c Tel.; 02/754 00 77, Fax: 755 47
Vsem občankam in občanom želimo lepo preživet občinski praznik občine Dornava.
Betonski in kovinski izdelki
Čeh Franc s.p., Dornava 79/b, tel.: 02 755 07 21
Priporočamo se z bogato izbiro betonskih izdeikov:
vrtni In cestni robniki, škarpniki, talne ploščice, cvetlična korita, vodometi ter ostali betonski Izdelki.
Cenjenim strankam ter občankam in občanom občine Dornava iskreno čestitamo ob občinskem prazniku.
RENAULT
Vsem občankam in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik.
Avtoservis Franc Terbuc s.p.
Dornava 116/b- 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080
PRODAJA NAFTNIH DERIVATOV
Mezgovci ob Pesnici 29a, 2252 Dornava
Telefon: 02 754 00 66 02 755 05 11
GSM: 041 626 605 041 557 553 NMT: 050 626 605
Ob občinskem prazniku občine Dornava iskreno čestitamo občanom in našim cenjenim strankam ter se priporočamo s svojimi storitvami.
PO NAŠIH KRAJIH
DELAVNA IN INOVATIVNA DRUŠTVA
TEDNIK: V občini Dornava se zvrsti veliko kulturnih in drugih prireditev, za živahen kulturni utrip največkrat poskrbijo člani raznih društev.
Franc Šegula: "V občini je trenutno aktivnih 20 društev, saj smo pred dnevi dobili {e dru{tvo mladih. Iz ob~inskega proračuna namenimo vsakemu dru{tvu neko osnovo za delovanje, ~e pa je aktivnostih veliko, pa jim {e dodatno kaj primaknemo. V dru{tvih so zelo delavni, imajo veliko kreativnih idej in res pomagajo poskrbeti za dober utrip v na{ih krajih, skrbijo pa tudi za promocijo na{e ob~ine in krajev izven ob~inski-h meja."
TEDNIK: Triletno obdobje dela vas in sedanjega občinskega sveta se izteka. Verjetno bi radi do konca mandata še kaj postorili, dokončali, uresničili še kak načrt?
Franc Šegula: "Do konca mandata bi radi finan~no pokrili vse investicije, ki smo jih začeli, ne bi radi pu{čali dolgov.
Šolo bodo slovesno odprli zadnji dan praznika - 16. junija. Foto: MS
Največja investicija je seveda kanalizacija, toda to je projekt novega občinskega sveta."
TEDNIK: Svojo župansko plačo ste vsa ta leta podarili posameznikom in društvom. Katera letošnja podarjena plača vam je ostala najbolj v
Utrinek s praznovanja - va{ke igre v Dornavi
spominu?
Franc Šegula: "Res, svojo plačo podarim. Toda to je tako malo, da je bolj simbolično. Najbolj mi je ostala v spominu plača, podarjena družini Cvetko, ki so v prometni nesreči izgubili očeta in se v trenutku zna{li v zelo težkem položaju."
TEDNIK: Mandat se vam izteka, boste ponovno kandidirali za mesto župana?
Franc Šegula: "Ce mi bo zdravje dopuščalo, bom prav gotovo ponovno kandidiral. Rad bi realiziral nekatere projekte, ki smo jih že pričeli - v mislih imam kanalizacijo in še nekatere druge."
TEDNIK: V tem času v občini Dornava praznujete. Kako?
Franc Šegula: "Že nekaj prireditev se je zvrstilo. Glavni namen vseh je, da se ljudje družimo in izmenjamo ideje ter mnenja. Osrednja prireditev bo
v nedeljo, 16. junija, ob 15. uri v vaško-kulturni dvorani v Dornavi. Mislim, da imamo skupaj z našimi občani dovolj razlogov za praznovanje."
TEDNIK: Kdo so letošnji prejemniki občinskih nagrad?
Franc Šegula: "Najvišje priznanje - plaketo občine Dornava - bodo dobili Turistično društvo Polenšak, Zavod dr. Marijana Borštnarja, Marija Velikonja za dolgoletno delovanje na področju prosvete in Jože Munda za delo v turističnem društvu Po-lenšak.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da je bilo delo občinskega sveta v teh treh letih uspešno. Moje geslo pa je, da nikoli ne delaš tako dobro, da ne bi mogel še boljše, zato že danes načrtujemo za prihodnost," je pogovor končal župan občine Dornava Franc Šegula.
Marija Slodnjak
PTUJ / letna konferenca socialdemokratov
M. Luci - še tretjič župan?
Mestni odbor Socialdemokratske stranke Ptuj, ki ga vodi Miroslav Luci, se je 7. junija sestal na letni konferenci, ki so se je udeležili tudi nekateri simpatizerji stranke. V odsotnosti predsednika stranke Janeza Janše se je konference udeležil glavni tajnik Dušan Strnad, navzoči pa so bili tudi predstavniki nekaterih občinskih odborov in poslanec državnega zbora Franc Pukšič, ki je podrobneje predstavil delo poslanske skupine SDS v parlamentu.
Socialdemokrati so pregledali vsebinsko in finančno uresničevanje programa dela, pri čemer so zlasti izpostavili tiste naloge, ki jim jih doslej še ni uspelo uresničiti. Vse izvirajo iz programa dela, ki so ga sprejeli že leta 1994 in pričeli uresničevati leta 1995, ko je vodenje mestne občine Ptuj prevzel njihov član in predsednik Miroslav Luci. Gre za obvoznico, večnamensko dvorano, ureditev grajskega kompleksa, nove prostore policijske postaje. Kandidat socialdemokratov na jesenskih županskih volitvah bo tisti, ki bo s svojim programom najbolj prepričal člane, veliko pa bo odvisno tudi od analize dosedanjega dela, poudarjajo ptujski socialdemokrati. Čeprav uradno svojega kandidata še niso napovedali, je iz razprave bilo razbrati, da se bo Miroslav Luci potegoval še za tretji mandat.
Svoj položaj druge najmočnejše stranke v mestni občini želijo še izboljšati, prav tako si bodo prizadevali, da bi povečali število svetnikov v mestnem svetu vsaj za dva. Zdaj jih je
šest, v prejšnjem mandatu pa so jih imeli pet.
Miroslav Luci je opozoril na nepodpisano delitveno bilanco,
ki močno slabi pozicije koalicije Slovenije na tem območju, kar še posebej velja za občini Sv. Andraž in Majšperk, ki bilance še nista podpisali. Rajko Fajt pa je opozoril na premajhno aktivnost in doslednost pri ukinjanju agencije za plačilni promet na Ptuju, saj Ptuj v bodoče ostaja tudi brez izpostave Uprave Republike Slovenije za javna plačila in Agencije za javnopravne evidence in storitve. To je vpra-
šanje, ki bi ga v imenu vseh občin na Ptujskem morala poslanka Lidija Majnik nasloviti na finančnega ministra, je prepričan Miroslav Luci. To naj bi bilo tudi eno od vprašanj, ki bi ga poslanci s Ptujskega morali zastaviti na junijskem zasedanju državnega zbora.
Na letni konferenci so podelili priznanja aktivnim članom in simpatizerjem za prispevek k razvoju socialdemokracije v Sloveniji. Bronasto vrtnico sta prejela Silva Fartek in Marjan Kolarič, plaketo pa Jože Ko-vačec.
MG
PTUJ / mestna četrt ljudski vrt o ktv ptuj
Odkritega delovanja še vedno ni
Na seji sveta mestne četrti Ljudski vrt 6. junija so se skoraj dve uri pogovarjali o pogodbi za izvedbo notranjega nadzora v KTV Ptuj. Mestna občina Ptuj je pogodbo o tem sklenila 10. maja s podjetjem ITEO-ABECEDA, d.o.o., Ljubljana. Sporen je predvsem način, kako se je mestna občina Ptuj tega lotila. Potem ko so z imenovanjem novega upravnega odbora KTV Ptuj postavili nove osnove za delo, bi ena in druga stran morali nastopati z odkritimi kartami. Za pogodbo o notranjem nadzoru so v mestni četrti Ljudski vrt izvedeli šele 19 dni po podpisu.
Na seji prejšnji četrtek, ki se je je udeležil ptujski župan Miroslav Luci, so sicer v večini soglašali z revizijo in pogodbo za njeno izvedbo, pri čemer pa bo nekatere dele potrebno vsebinsko popraviti. O tem naj bi se pogovarjali na posebnem sestanku pri ptujskem županu prihodnji teden.
Tudi po tem sestanku je zelo malo vsebinskih in konkretnih razlogov za uvedbo notranjega nadzora. Najlažje je reči, da ljudje sprašujejo, kličejo in grozijo ... brez navedbe imen. Ce je bilo v vseh letih toliko vprašanj in toliko polemičnih razprav, bi lahko o tem kvalificirano razpravljal tudi ptujski mestni
svet, vendar točke dnevnega reda, na kateri bi zadeve pojasnili tudi člani upravnega odbora in upravljalec Ingel, ni bilo. Še vedno ostaja tudi odprto vprašanja "javnosti" sredstev KTV sistema Ptuj, v katerega so največ vlagali občani. Notranji nadzor KTV Ptuj naj bi v prvi vrsti dal realne podatke o stanju sistema, in ovrgel morebitne dvome glede nepravilnosti poslovanja, da bodo na koncu lahko nekomu čestitali za dobro opravljeno delo, je med drugim poudaril župan Miroslav Luci.
Morda pa si bodo več čistega vina vpleteni nalili po torkovem sestanku pri županu.
MG
... PA BREZ ZAMERE
Okno v svet
... ali v vojno?
Verjetno pričakujete, da se bomo tokrat na veliko razpirali o fuzbalu. O tem, kak{na svinjarija se je dogajala prej{nji teden. O tem, kak{ne neslutene apokaliptične razsežnosti je ta svinjarija dobila v naši deželici, pa kako se celo v fuzbalu vesoljna Slovenija deli na dva tabora, za katera se zdi, kot da sta vsak trenutek pripravljena prijeti za orožje in udariti po nasprotnem, heretičnem taboru. Ali pa o tem, da se zdi, da vse javnomnenjske ankete o tem, kdo da ima prav, pravzaprav vse skupaj izgledajo kot ankete o tem, koga je treba linčati, postaviti pred strelski vod, nato pa zagrebsti na kakem nedostopnem mestu, seveda brez označbe groba, skupaj z njim pa tudi tiste krivoverce, ki si ga drznejo zagovarjati. Ja, te ankete ter predvsem komentarje nanje, ki jih je moč zaslediti na internetu, no, na medmrežju, če hočete, je povsem mogoče brati kot huronski krik in zahtevo po vnovični vpeljavi množičnih grobi{č, kot bojni klic po novi inkviziciji, točno, kot nepreklicno zahtevo po ponovni uvedbi grmad, ekspresnih sodišč v imenu ljudstva in kar je {e podobnih učinkovitih sredstev za čimprejšnje terminiranje heretikom.
Verjetno tudi pričakujete, da bomo v tem pravičniškem stilu, ki je zajel celotno nam drago Slovenijo in za katerega se zdi, da prav vsak državljan zanj misli, da je prav on najbolj upravičen do njega ter s tem v posesti absolutne, izključujoče Resnice, da bomo torej v tem pravičniškem stilu analizirali recimo, ali je prav, da Srečko zamenja Zlatka, namesto da bi zamenjal kakega Rudija, v igro pa poleg Zlatka poslal Mile-ta in Cimeta, pa če je prav, da Zlat-ko nahruli Srečka, ta pa hoče spati z Zlatkovo mamo, pa če ni morda rahlo čudno, da potem Srečko, ki sovraži tiskovne konference in novinarje, sam skliče tiskovno konferenco, na kateri se teatralno zjoče pred novinarji, a jim hkrati v isti sapi zatrjuje, kakšen profesionalec da je, pa če slučajno ni čudno, da se Srečko lahko zjoče pred kamerami, Zlatku pa te priložnosti ne dajo, in kar je morda ostalo v Sloveniji najbolj prezrto, ali ni res čudno, da se skoraj nihče ne vpraša, kakšno zvezo ima z vsem skupaj Nogometna zveza Slovenije, s predsednikom Zavrlom na čelu. Kajti obstaja velika verjetnost, da samo Srečko in Zlatko nista zakuhala tega - hm, no, če se že onadva obkladata s takimi, naj bo tudi nam dovoljeno - tega sranja.
No, če ste torej pričakovali, da bomo komentirali te zadeve in postavljali razno razne domneve in teorije zarote, boste razočarani. Kajti ne bomo jih. Niti malo nam namreč ne diši obsedno stanje, vojna, ki se je razplamtela v Sloveniji. In bodite prepričani, da to ni zgolj fraza. Poglejte malo na internet, na razne debatne forume in podobne stvari, pa boste videli. Ne boj, mesarsko klanje. Ne skopari se s kletvicami, željami, da bi kdo spal s čigavo mamo ali pa kar s celotno familijo, pošiljanjem v rodne kraje, brušenjem nožev in podobnimi stvarmi. Ja, na internetu je vojna. In ne jemlje ujetnikov.
Ker pa smo rekli, da fuzbala ne bomo komentirali, saj nismo vojni
poročevalci, skušajmo misli za trenutek ali dva obrniti v kako drugo smer, v kako zatišje. In to, kar bomo skušali malce osvetliti z nekaj mislimi, dejansko je zatišje. Pravzaprav ne le zatišje, ampak celo puščoba, umanjkanje. Lahko rečemo, da celo sramota. In, kakšno presenečenje, dogaja se kje drugje kot v našem malem mestu. Ki je, kot vemo, mesto muzej, najstarejše mesto v Sloveniji in še bi lahko naštevali podobne laskave nazive, s katerimi se diči. Kar seveda samo po sebi tudi pomeni, da je mesto z vso pripadajočo arhitekturo, pokrajino, pač vsem, kar sodi zraven, pravi turistični biser. Magnet za turiste. Ja, vem, o vsem tem smo že pisali. A o tej plati še ne. Kot vemo, se časi spreminjajo in turisti se spreminjajo z njimi. Še posebej zahteve turistov. Modernemu turistu še zdaleč ne zadostuje več, da ga pripelješ v mesto, vržeš iz avta, mu v roke porineš nekaj podatkov o mestu, potem pa pričakuješ, da se bo že sam znašel in si pogledal tisto, kar pač hoče videti. Ob tem pa še po možnosti zapravil čimveč denarja. In seveda naslednje leto spet prišel ves voljan zapravljat svoje evre.
Ha, malo morgen. Novodobni turist pričakuje in zahteva celoten paket, popoln angažma. Verjetno nam tukaj ni treba naštevati vsega, kar sodi zraven, saj si lahko bolj ali manj čisto v redu to predstavljate sami. A eno stvar vas bo verjetno velika večina spregledala. Živimo v in-formacijsko-tehnološki družbi. No, recimo, da živimo v tej družbi. In velika večina turistov tudi. Kar pomeni, da so računalniki pomemben in za funkcioniranje njihovega življenja precej nepogrešljiv del življenja. In če skoraj vsi turisti še pošiljajo domov razglednice, pa jih veliko večino tudi zanima, kaj od doma pošiljajo in imajo povedati njim, ki tavajo po svetu. Še posebej, če njihovo potovanje ni nek enotedenski oddih, ampak daljše vandranje po svetu. In za take reči je daleč najprimernejše zgoraj omenjeno prizorišče fuzbalske vojne, internet, torej. Ja, k obvezni ponudbi, ki jo turistu mora nuditi sodoben turistični kraj, če hoče biti tudi v prihodnje zanimiv za turiste, nujno sodi tudi dostop do interneta, kar v svetu zelo primerno rešujejo s cyber kafeji, kar bi lahko po domače prevedli kot internet-kafič. In kot si lahko mislite, tega turist na Ptuju ne bo našel. Dostop do interneta sicer nudi ptujska knjižnica, a kaj, ko le svojim članom, kar pomeni, da bi turisti za enkraten dostop do svoje elektronske pošte moral najprej plačati celoletno članarino, kar je absurdno. Teoretično bi lahko turist svojo pošto sicer (zastonj) pregledal na Centru interesnih dejavnosti, a kaj ko samo od osmih do enajstih dopoldne, ko večina turistov počne kaj drugega.
Tako vidimo, da se turist, ko pride na Ptuj, dejansko znajde v informacijski luknji, odrezan od sveta. In seveda nikomur od odgovornih ne pride na misel, da bi to kazalo spremeniti. Očitno jim je vso ustvarjalno miselno silo in energijo pobralo že umsko nadvse zahtevno ukvarjanje z rešitvijo grajske restavracije.
Gregor Alič
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potr~a Ptuj so darovali
MESTNA OBČINA PTUJ
3.000.000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga so~loveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potr~a Ptuj se za prispevana finan~-na sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko ŽR bolnišnice 52400-763-50711.
ZANIMIVOSTI
OLOMOUC / velik uspeh ptujskih pevcev
Komorniki potrdili lansko zlato
Pevci Komornega moškega zbora iz Ptuja pod umetniškim vodstvom Franca Lačna, ki so se minulo nedeljo zvečer vrnili s 30. mednarodnega pevskega festivala Svatky pesni v Olomoucu na Češkem, so dosegli enega svojih največjih uspehov, saj so v zahtevnejši tekmovalni kategoriji "superior - Mundy cantant" z obvezno Gallusovo skladbo Ante luciferum genitus dosegli zlato medaljo in s tem posegli v sam pevski vrh.
Festival Svatky pesni sodi med največje evropske zborovske tekmovalne festivale, saj je v {tirih dneh, od 5. do 9. junija, na njem nastopilo kar 196 pevskih zborov z ve~ kot 7000 pevci
iz vsega sveta. Zaradi velikega števila pevcev so organizatorji - kulturno-umetniško združenje Festa musicale, ki ga vodi Jan Vicar - koncerte in tekmovalne nastope porazdelili na kar
12 razli~nih prireditvenih mest: od veličastne dvorane Moravske filharmonije, kjer so v tekmovalnem delu nastopili tudi ptujski komorniki, do katedral, cerkva, fakultetnih dvoran in glasbene akademije.
Ptujski pevci so iz Ptuja odpotovali v ~etrtek, 6. junija, zjutraj in se med potjo za nekaj ur ustavili na Dunaju, kjer jih je sprejel vodja predstavni{tva Slovenske turistične organizacije v Avstriji, Ptuj~an (in nekdanji pevec tega zbora) Jan Ciglenecki ter
Ptujski komorniki pred vhodom v Moravsko filharmonijo v Olomoucu, kjer so si pripeli letošnjo zlato medaljo
jim razkazal avstrijski parlament in nekaj drugih znamenitosti v ožjem centru avstrijske prestolnice.
Po prihodu v univerzitetno mesto Olomouc, glavno mesto Moravske, ki je veliko kot Ma-
tovnega prvenstva, v kateri je ekipa Južne Afrike žal premagala Slovenijo z 1:0. Popoldne so v telovadnici dijaškega doma opravili še zadnjo pevsko vajo in generalko, nato pa so se na ocenjevalnem koncertu predsta-
Nekdanji sopevec, sedaj prvi mož predstavništva Slovenske turistične organizacije na Dunaju Jan Ciglenečki (desno) je ko-mornike popeljal po centru Dunaja. Foto: M. Ozmec
ribor in šteje okoli 150.000 prebivalcev, so v petek popoldne pevci Komornega moškega zbora nastopili na popoldanskem koncertu v univerzitetni katedrali Gospe Marije Snežne sredi starega dela Olomouca. Zapeli so renesančne pesmi Gallusovi Ecce quomodo moritur iustus in Ante luciferum genitus ter Mozartovo Ave verum, Savino-vo Zori rumena rž ter Petjakovo Roža sončna. Skupaj z njimi so v tej katedrali nastopili še pevski zbori iz Latvije, Madžarske in mešani zbor s Cipra.
V soboto dopoldne so si ptujski pevci v hotelskih sobah ogledali nogometno tekmo sve-
vili 5-članski strokovni komisiji in občinstvu v veliki dvorani Moravske filharmonije v centru Olomouca.
Zapeli so pet pesmi: poleg obvezne skladbe Jakobusa Gallusa Ante Luciferum Genitus še Spak Antona Foerssterja, Zori rumena rž Rista Savina, Čist noro pesem Pavla Šivica in Žabji radio Janeza Močnika. Čeprav so bili skupaj z dirigentom Francem Lacnom s svojim nastopom zadovoljni, so nestrpno pričakovali svečano razglasitev rezultatov s podelitvijo zlatih, srebrnih in bronastih medalj ter priznanj.
Proglasitev je bila nekaj poseb-
nega, saj je potekala ob bučnem skandiranju vseh sodelujočih zborov v veliki dvorani Zimny stadion, ki sprejme nekaj 10 tisoč obiskovalcev.
Ptujski komorniki, ki so bili lani v Olomoucu proglašeni za pevske viteze, saj so bili drugi najbolje ocenjeni pevski zbor,
Od slovenskih zborov je na festivalu nastopil tudi moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine pod vodstvom Matjaža Sčeka, ki si je tokrat pripel srebrno medaljo, mladinski pevski zbor Mavrica iz osnovne šole Tišina je za svoj nastop prejel bronasto medaljo, otroški pevski zbor OS Franca lešnika Vuka iz Slivnice pri Mariboru in mladinski pevski zbor iz Zagorja ob Savi pa sta za svoj nastop prejela srebrno medaljo.
so z letošnjim nastopom svoj uspeh le še potrdili, saj so dosegli zlato medaljo v še zahtevnejši kategoriji superior. Zato jim je ob povratku brzojavno čestital tudi župan mestne občine Miroslav Luci, ob pomembnem mednarodnem pevskem uspehu pa bo prihodnji teden za komor-nike pripravil tudi svečan sprejem.
M. Ozmec
miAùimi^i
ČETRTEK, 13. junija, ob 12.00 Pogovor 2 županom občine Videm
Francem Kirbišem.
ČETRTEK, 13. junija, ob 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj,
tokrat llovšak (občina Dornava), za vas sta rajžala Marija Slodnjak in Zvonko Žibrat.
PETEK, 14. junija, ob 9.40 Vedeževanje z Majdo Goliibovič,
tokrat v živo.
PETEK, 14. junija, ob 20.00 bo Marjan Nahberger v 5. NOČI gostil Dražena Zečica Zeca.
Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30,02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si
PO NAŠIH KRAJIH
VIDEM / peti občinski praznik
Šola Leskovec, infrastruktura, ekologija
Občina Videm je te dni odeta v praznična obeležja. Teden pred petim ob~inskim praznikom, ki ga bodo z osrednjo slovesnostjo praznovali v soboto, 15. junija, je že poln prireditev s športno, gasilsko in kulturno vsebino. Jutri bodo odprli še razstavo kmečkih dobrot in ročnih izdelkov, sledila pa bo produkcija filma Svet na Kajžarju, ki je bil posnet na območju sedanje videmske občine. Na osrednji sobotni prireditvi bodo med drugim podelili priznanja od-ličnjakom osnovne šole ter občinsko plaketo in priznanja.
Praznik je priložnost za oceno enoletnega dogajanja v občini. V videmski je bil ta čas zelo pester, tudi zaradi prizadevanj krajevne skupnosti Leskovec za ustanovitev samostojne občine, kar bi pomenilo nekaj novega razvojnega vetra v jadra nerazvite haloške krajevne skupnosti. Prizadevanja Leskovčanov, ki jih je podpiral tudi svet občine Videm, žal niso uspela. Je PA uspelo desetini hiš in nekaj nad 30 prebivalcem zaselka Lancova vas pri Ptuju, ki bodo od novega leta sestavni del občine Hajdina.
Med investicijami tega leta je v ospredju gradnja 1. faze osnovne šole Leskovec v vrednosti 235 milijonov tolarjev - gradijo telovadnico in nekaj novih učilnic. Nov objekt bo predan namenu letošnjega septembra in
dolgo tega pa so namenu že predali vodovod v Belavšku, ki je podaljšek vodovodnega omrežja iz sosednje občine Gorišnica in je pripeljal vodo 41 gospodinjstvom. Začela se je tudi gradnja vodovoda za nekaj hiš v Selih ob tamkajšnjem lovskem domu.
CESTE, PLOČNIKI,
RAZSVETLJAVA,
EKOLOGIJA
Kljub zahtevnim investicijam v osnovno šolo in vodovod so vlagali tudi v obnovo in vzdrževanje cest, gradnjo pločnikov ter javne razsvetljave. Na makadamske ceste so v zadnjem obdobju navozili kar okoli 8 tisoč kubičnih metrov gramoza. Asfaltno plast so dočakale ceste Leskovec - Ljubstava, cerkev -pokopališče v Leskovcu, Vareja
Župan občine Videm Franc Kirbis
bo torej že v novem šolskem letu na voljo učencem.
V	celem sedeminpolletnem obdobju občine Videm, je v ospredju gradnja vodovodnega omrežja. "Vsako leto smo namenu predali vsaj eno vodovodno pridobitev," poudarja župan Franc Kirbiš. "Končana je gradnja primarnega vodovoda, ki ga gradimo skupaj z občinama Podlehnik in Zetale, vrednost našega dela je 90 milijonov tolarjev. Pravkar izbiramo izvajalca priključkov, tako da bo kmalu dobilo vodovodni priključek okoli 60 gospodinjstev na območju Dolene."
V	gradnji je tudi vodovod, ki ga gradijo skupaj z občinama Majšperk in Zetale, delež občine Videm je vreden 29 milijonov tolarjev. Občina ima dokončanje te investicijo v načrtu za prihodnje leto, ko planira zagotoviti tudi svoj del financiranja. Ne-
- Soviče in Majski Vrh - Skok. Opravili so preplastitev v Trž-cu, prav tako so obnovili del ceste v Pobrežju, relaizirana pa je tudi županova obljuba Šturmov-čanom, ki so dočakali asfaltiranje dveh cestnih odsekov. Poleg tega je bilo na cestah opravljenih še več manjših in večjih obnovitvenih del.
Posebna zgodba je gradnja pločnikov: zgrajen je pločnik Po-brežje - Suha veja, v Tržcu in Lancovi vasi, prav tako javna razsvetljava ob pločniku v Po-brežju, v Borštu, v Tržcu in v Lancovi vasi.
Občina je dejavna tudi na področju ekologije. Sanirali so dve divji odlagališči, prvo v Selih in drugo v Leskovcu, kjer je bilo odloženih kar okoli 130 avtomobilov. V spomladanskem času je bila odpeljana velika količina kosovnih odpadkov, kar je na območju rednega odvoza komu-
AVTOKLEPARSTVO IN VULKANIZERSTVO
Ivan KMETEC s.p. Pobrežje 8a Videm pri Ptuju
Ob 5. prazniku občine Videm želimo prijetno praznovanje občanom in našim strankam.
Tel.: 02 764 25 11, GSM: 041 715 192
nalnih odpadkov opravilo podjetje Cisto mesto, nekaj dodatnih odvozov pa je naročila občina. Pred dnevi so postavili prvi center za ločeno zbiranje odpadkov. Ta je pri trgovini v Tržcu, naslednji bo v Vidmu, zatem pa bodo ekološke otoke postavili na celotnem območju občine. Pri tem ima občina precej težav z nerazumevanjem občanov, ki se ne strinjajo z lokacijami ekoloških otokov, čeprav gre za neškodljivo, ločeno zbiranje papirja, stekla, plastične in kovinske embalaže.
Pomembna pridobitev je čistilna naprava v Leskovcu, na katero sta zaenkrat priključeni osnovna šola in stanovanjski blok, stekla pa je že tudi gradnja kanalizacije v Vidmu, ki bo speljana v čistilno napravo pri osnovni šoli. Na področju kanalizacije ima občina zahtevne, dolgoročne načrte.
Med hitreje uresničljivimi načrti je gradnja zdravstvenega doma v Vidmu. Pred kratkim je bil izbran izvajalec, ki bo kmalu začel gradnjo; ta mora biti letos opravljena do tretje faze. Med načrtovanimi investicijami je tudi gradnja otroškega vrt-
Največja investicija v občini - gradnja osnovne šole v Leskovcu
Ko opisujemo dogajanje v občini, ne moremo mimo njene pomembne vloge na področju zdravstva, socialnega skrbstva, šolstva in otroškega varstva. Za te namene porabi 60 do 70 odstotkov proračuna. Del denarja je namenjen tudi delovanju društev. Ta so številčna in zelo ak-
Pločnik in razsvetljava v Lancovi vasi. V ozadju novogradnja doma vaščanov
ca ob telovadnici osnovne šole. Trenutno poteka revizija projekta, o začetku gradnje pa bo odločalo občinsko vodstvo naslednjega mandata.
Pri vseh dogajanjih v občini ima pomembno vlogo režijski obrat, ki opravi vsa manjša dela na lokalnih in občinskih cestah, pri urejanju pokopališč, zelenic in na številnih drugih področjih. Z delom režijskega so bistveno znižani stroški vzdrževanja omenjenih objektov skupnega pomena.
Veliko delo je bilo opravljeno tudi na področju prostorskega načrta, ki je v izdelavi že dobra tri leta, njegovo potrditev s strani države pa pričakujejo v naslednjih mesecih. Na področju prostorskoureditvenega načrta so dali občani kar 270 pobud, po sedanjih informacijah pa jih bo potrjenih 60 do 70 odstotkov.
tivna, od njihovega dela pa je odvisno tudi financiranje.
Občina je v svojih prostorih zagotovila delovanje pisarne državne uprave, kjer lahko občani registrirajo motorna vozila, naročijo potni list ali osebno izkaznico in podobno. Nenazadnje se je občina približala občanom tudi tako, da se v njenih prostorih sklepajo zakonske zveze in opravljajo slovesnosti zlatih porok.
OCENA OBDOBJA DVEH MANDATOV
Občina Videm je bila med tistimi, ki so orale ledino sedanje lokalne samouprave v Sloveniji. Od drugih občin jo loči razdeljenost na osem krajevnih skupnosti, ki so včasih prednost, včasih pa slabost delovanja in odločanja. Za nekoliko spremenjeno
vlogo krajevnih skupnosti je poskrbela zakonodaja z ukinitvijo njihovih žiro računov, o njihovi vlogi pa bodo zagotovo znova razpravljali svetniki v novi sestavi. Občinski svet, meni župan, opravlja svoje delo z burnimi razpravami. Ko je potrebno, pa znajo svetniki stopiti skupaj in sprejeti pomembne odločitve. Dokaz za to je sprejem proračuna že konec lanskega leta, kar je nekaterim občinam uspelo šele pred kratkim. Slabost sedanje občinske organizacije je preveliko število odborov, kar bo potrebno v prihodnje popraviti. Vsekakor je tudi občinski svet opravil veliko in pomembno delo, poudarja župan. Za svetnike, družinske člane, člane odborov in vodstva političnih strank smo organizirali izlet v Francijo in se jim tako vsaj delno oddolžili za dobro sodelovanje.
Glede delovanja lokalne samouprave v dveh dosedanjih mandatih pa Franc Kirbiš meni, da je kljub nedorečenosti zakonodaje dala odlične rezultate in vzpodbudila hiter razvoj, ki je v primerjavi z dogajanjem v prejš-
njem sistemu skoraj neverjeten. Obžaluje, da tudi Leskovcu ni uspelo ustanoviti svoje občine, saj bi to ugodno vplivalo na njihov hitrejši napredek.
Na vprašanje, ali namerava jeseni kandidirati še za tretji županski mandat, pa Franc Kir-biš kategorično zatrjuje: "Dovolj sta bila dva mandata, ki sta zahtevala ogromno energije in podrejanja zasebnega življenja interesom občine. Z novim letom bom prepustil vodenje občine drugim ljudem. Ob tej priložnosti pa se zahvaljujem občanom in vsem, ki so sodelovali v vodenju občine v prvem in drugem štiriletnem obdobju. Sam se bom odpravil v zaslužen pokoj in zagotavljam vam, da mi ne bo dolčas, saj imam v načrtu številne, doslej zapostavljene dejavnosti.
Ob 5. prazniku občine vsem občanom iskrene čestitke in vabilo, da se nam pridružijo na številnih prireditvam med tednom in na sobotni osrednji prireditvi."
J. Bračič
Ob 5. prazniku občine Videm in dnevu državnosti želim vsem občankam, občanom in bralcem Tednika veselo in prijetno praznovanje ter vas vabim na osrednjo slovesnost, ki bo 15. junija ob 16. uri na Vidmu.
Vaš župan Franc KIRBIŠ, inž.
2
SVEČA
Vsem občanom, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo prijeten občinski praznik ter se jim zahvaljujemo za nakup naših izdelkov.
Sveča d.o.o., Pobrežje ća, Videm pri Ptuju, Tel.: 02/764-05-11, e-mail: sveca.peter®siol.net
PO NAŠIH OBČINAH
ZETALE / drugi, mednarodni ekstempore
92 novih likovnih del
Od 3. do 8. junija je potekalo v občini Žetale drugo srečanje likovnih umetnikov "ekstempore". Pobudnik in strokovni vodja slikarskega srečanja je umetnik Branko Gajšt, ki je tudi letos privabil med lepe, pomladno obarvane ha-loške griče številne sklikarje od blizu in daleč. K mednarodnemu pomenu srečanja so prispevali slikarji iz Italije in Avstrije, ni pa bilo pričakovanih kolegov iz sosednje Hrvatske.
Organizatorji, Branko Gajšt, občina Žetale in tamkajšnje turistično društvo, so pričakovali še kakega udeleženca več, vendar jim jo je v petek zagodlo vreme. Tako so tisti, ki so se jim nameravali pridružiti konec tedna, pač ostali doma. Kljub temu je 82 slikarjev ustvarilo 92 novih likovnih del, v glavnem z motivi Haloz, Žetal, največkrat pa je bila upodobljena
Vukova domačija v Dobrini. To propadajočo, značilno haloško domačijo bodo namreč umetniki pomagali obnoviti s pomočjo podarjenih 27 slik, ki jih bodo organizatorji srečanja prodali na dražbi. Kot smo poročali že v prejšnji številki Tednika, se je Turistično društvo Žetale odločilo to domačijo iztrgati zobu časa in jo ohraniti sedanjemu in
Vukova domačijo v očeh enega od udeležencev drugega eks-tempora v @etalah
prihodnjim rodovom. Za pomoč so slikarjem zelo hvaležni.
Udeleženci slikarskega srečanja so se s svojimi likovnimi deli potegovali za dragocene nagrade. Nagradni fond je znašal 1,2 milijona tolarjev, nagradili pa so petnajst najboljših del po oceni komisije, ki jo je vodil likovni kritik profesor dr. Mirko Juteršek. Umetniki, med njimi so bili akademsko izobraženi in ljubiteljski, so v soboto zvečer oddali svoja dela, v nedeljo dopoldan pa je bila slovesna otvoritev razstave, ki bo v dvorani občine Žetale na ogled do konca junija. Ogledati si jo je mogoče v delovnem času občinske uprave ali po predhodni telefonski najavi. Na ogled so predvsem nagrajena dela, ki so zares lep odsev umetniškega doživetja Žetal in haloške okolice. Prvo nagrado v znesku 150 tisočakov je komisija namenila avtorju Niku Ribiču iz Maribora za sliko Kje ste, mati, ki prikazuje del propadajoče haloške hiše. Drugo nagrado je za sliko Ko se večeri v Zetalah, prejel Igor Dolenc iz Ljubljane in tretjo za Zetale Igor Somrak z zgornje Polskave.
Na nedeljski slovesni otvoritvi razstave je župan občine Žetale Anton Butolen podelil pobudniku in strokovnemu organizatorju žetalskega ekstempora Branku Gajstu županovo priznanje z željo in vabilom, da se njegova pobuda tudi čez leto dni udejani ob še večji udeležbi slikarjev iz Slovenije in tujine.
J. Bračič
MARKOVCI / 80 let godbe
Veselo ob jubileju
Mirko Janžekovič, ki je bil pobudnik za ponovno ustanovitev godbe na pihala občine Markovci pred slabimi štirimi leti, je pobrskal po spominih najstarejših članov, pa tudi po pisnih virih in ugotovil, da segajo začetki delovanja godbe na pihala na markovskem območju v daljno leto 1922. Visoki jubilej bodo proslavili to nedeljo, 16. junija.
Godba na pihala občine Mar-kovci, ki je po nekajletnem zatišju ponovno zaživela 25. novembra 1999, je v slabih štirih letih upravičila svoj obstoj. V njej je trenutno 27 godbenikov, ki so se pod taktirko dirigentke Helene Bezjak že velikokrat dokazali. Nastopajo na vseh pomembnejših prireditvah v občini, njihovi miklavževi koncerti pa so postali že tradicionalni.
Osrednja proslava ob 80-letn-ici godbe na pihala Markovci bo
to nedeljo, 16. junija, ob 15. uri pred gasilskim domom v Stojn-cih, kjer je zibelka markovske godbe, ob jubileju pa bodo poleg jubilantov kot gostje zaigrali člani godbe na pihala iz Središča ob Dravi. Ob jubileju bodo godbenikom izročili bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke, praznovanje pa bodo zaokrožili s slavnostnim koncertom in veselim druženjem.
M. Ozmec
PTUJ / koncert zborov iz škofje loke, pirana in ptuja
Zgodovina združuje
Pred šestimi leti je bila ustanovljena skupnost treh najstarejših mest Slovenije, ki je povezovala Škofjo Loko, Piran in Ptuj. Teh mest pa ne povezujejo samo slikovita mestna jedra, atraktivna lega in izzivi turistične ponudbe, ampak tudi težave srednjeveških mest: na eni strani lepota preteklosti, na drugi zahteve sodobnega življenja.
Poleg županov, gospodarstvenikov in turističnih delavcev so se povezovali tudi pevski zbori in vsako leto v drugem mestu organizirali koncerte. Ta delo-
PTUJ / iz dela medobčinskega društva delovnih invalidov
Zaradi neplačevanja občine ogrožajo njihov obstoj
Medobčinsko društvo delovnih invalidov, ki združuje invalide prve, druge in tretje kategorije ter člane na podlagi drugih predpisov, ima 738 članov, ki prihajajo iz vseh občin na Ptujskem. Največ, 182, jih ima mestna občina Ptuj, sledijo Hajdina s 93 člani, Markovci z 89, Gorišnica 82, Ju-ršinci z 81 in Dornava z 79 člani. V preostalih občinah je članov bistveno manj, ponekod so ustanovili lastna društva. Invalidov prve kategorije je 284, druge 89, tretje pa 296. Povprečna starost članov je 58 let.
Največji problem v delovanju Medobčinskega društva delovnih invalidov, ustanovljeno je bilo leta 1975, je kroni~no pomanjkanje denarja. Za izvedbo posebnih socialnih programov bi potrebovali najmanj tri milijone dvesto tisoč tolarjev, imajo pa jih le milijon petsto tisoč, je povedala predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Ptuj Zdenka Ornik. Ce bi svojo obveznost izpolnjevale tudi vse občine na Ptujskem, od koder prihajajo njihovi člani, bi bilo delovanje bistveno lažje. V društvu pravijo, da bi v občinah za svoje invalide naredili že veliko, če bi jim po članu prispevali 1500 tolarjev na leto. Sami sicer pobirajo članarino v višini 1000 tolarjev, kar pa ne zadostuje niti za nabavo pisarniškega materiala. Zaradi vseh teh problemov celo razmišljajo o tem, da bi v bodoče izvajali posebne socialne programe le za člane iz tistih občin, ki prispevajo za delovanje društva. Mestna občina Ptuj jim je lani nakazala 200 tisoč tolarjev, Hajdina 86 tisoč, Juršinci 20 tisoč in Videm 20 tisoč tolarjev.
"Narobe mislijo tisti, ki so prepričani, da smo ustanovljeni le zato, da organiziramo izlete in družabna srečanja. Naše največje naloge so vezane na
vajanje socialnih programom nujno potrebujemo tudi različne strokovne sodelavce. Največ problemov imajo naši člani pri zaposlovanju in prekvalifikaciji, ko nastopi III. kategorija invalidnosti, zlasti še pri tistih, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih, ki imajo zaposlenih manj kot pet delavcev.
Medobčinsko društvo delovnih invalidov Ptuj kljub velikemu pomanjkanju denarja še deluje in izpolnjuje zapisane naloge. Veliko zaslug za to imajo naši poverjeniki, ki na terenu opravijo veliko prostovoljnega dela. Velika škoda za društvo bo, če bomo morali delo v pi-
sarni, ki je sedaj odprta za uradne ure trikrat tedensko, omejiti. Clani prihajajo na sedež društva, ki je za zdaj še na Cučkovi 2, na dvorišču, tudi ob drugih dnevih. Zaposlitev v društveni pisarni za zdaj rešujemo v okviru javnih del, s strahom pa čakamo, kaj bo, ko bodo potekla. Naš poziv občinam, da našo dejavnost podprejo, je resen, kot so tudi zelo resni problemi, s katerimi se dnevno srečujejo naši člani," je o delu Medobčinskega društva delovnih invalidov Ptuj povedala predsednica Zdenka Ornik.
MG
vna skupnost je letos prerasla v Skupnost zgodovinskih mest Slovenije, ki je organizirana kot gospodarsko in interesno združenje. Poleg Škofje Loke, Pirana, Ptuja so vključeni še Kamnik, Tržič, Koper ...
V okviru letošnjega pevskega srečanja se bodo v soboto, 18. junija, ob 20. uri srečali trije zbori, ki že šest let sooblikujejo vsakoletni koncert. V cerkvi sv. Jurija na Ptuju bo zbor sv. Viktorina pod vodstvom Sonje Winkler kot gostitelj že drugič z veseljem pozdravil komorni zbor Loka iz Škofje Loke, ki ga vodi Janez Jocif, ter mešani pevski zbor Portorož pod vodstvom dr. Mirka Slosarja. Vabilu na koncert so se z veseljem odzvali piranska županja ter župana Škofje Loke in Ptuja, povabljeni pa so tudi župani ostalih mest, vključenih v Skupnost zgodovinskih mest Slovenije.
Organizatorji koncedrtov si želij, da bi se v bodoče pridružili tudi zbori drugih zgodovinskih mest Slovenije.
Dušan Winkler
Zdenka Ornik, predsednica Medob~inskega dru{tva delovnih invalidov Ptuj. Foto: MG
uresničevanje posebnih socialnih programov, skupaj jih je 14. Gre za obiske težkih invalidov na domu, neposredno specialno pomoč članom, prvo osebno in socialno pomoč, integracijo težkih in nepokretnih invalidov, pravno pomoč, ohranjanje psihofizičnih sposobnosti, usposabljanje za aktivno delo in življenje, ohranjevanje zdravja invalidov, svetovanje o zdravem načinu življenja in podobno. Pri delu se tesno povezujemo z Zavodom za zaposlovanje, Centrom za socialno delo in Zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Za iz-
PTUJ / delovni invalidi za zakon o invalidskih organizacijah
Za enake možnosti tudi v bodoče
V prostorih Medobčinskega društva delovnih invalidov Ptuj so v torek organizirali podpisovanje zahteve za razpis zakonodajnega referenduma v podporo organiziranosti invalidov po evropskih načelih. Udeležba je bila množična, predsednica Zdenka Ornik ni skrivala zadovoljstva, prav tako tudi nekateri drugi člani društva.
Invalidske organizacije, povezane v SIOS (Svet invalidskih organizacij	Slovenije),
združujejo več kot sto tisoč slovenskih invalidov, podpirajo vladni predlog zakona o invalidskih organizacijah. Želijo postati enakopraven partner in sogovornik v dialogu z državo, da bodo na ravni države in lokalne skupnosti sooblikovali invalidsko politiko in ukrepe, ki bodo v korist invalidov. Geslo
"Za enake možnosti", ki ga sedaj zlorablja peščica invalidov pod okriljem YHD (ki trdijo, da so getoizirani, odrinjeni na družbeni rob), je že od vsega začetka geslo slovenskih invalidskih organizacij, poudarjajo v SIOSU. Prvenstveno se zavzemajo za organiziranost invalidov po evropskih načelih, kar vladni zakon o invalidskih organizacijah tudi omogoča, in za invalida posameznika, da
bo lahko v popolnosti ob podpori svoje invalidske organizacije uveljavljal svoje posebne potrebe. Zakon daje tudi zagotovilo, da bodo sredstva namenjena za izvajanje posebnih socialnih programov invalidskih organizacij, ki se zbirajo v Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, tudi ostala zunaj državnega proračuna, da se ne bodo izgubila in nenamensko porabljala. Podporu vladnemu zakona o invalidskih organizacijah so včeraj dali tudi na tiskovni konferenci Društva pa-raplegikov severne Štajerske.
MG
Mj^iinfOM
ORMOŽ / OKROGLA MIZA
Vzgojno-varstveni zavod Ormož in Fitclub sta organizatorja okrogle mize z naslovom Vpliv gibanja na zdravje. Potekala bo v torek, 18. junija, od 11. ure dalje v prostorih ormo{kega vrtca na @igrovi 6b. Ob 16. uri pa se bo na nogometnem stadionu Ormož pričela prireditev vrtca Ormož Veliko se gibamo, zdravo rastemo kot zaključek mednarodnega projekta Svet gibanja, svet veselja.
SV. TOMAŽ / ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE
V petek, 14. junija, bo ob 19.30 v osnovni {oli Tomaž pri Ormožu otvoritev razstave Obrazi goric in gori~anov. Razstavljena bodo likovna dela 22 udeležencev 12. likovne kolonije Sveti Tomaž 2002. V kulturnem programu bodo sodelovali mo-{ki kvartet KD Fran Ksaver Me-{ko Sveti Tomaž pod vodstvom Stanka P{aka ter učenci plesne {ole Pandora, skupina Plesnega gledali{ča iz Ljutomera pod vodstvom Tomaža Bolcarja.
TRNOVCI / 50 LET
GASILCEV
Člani PGD Trnovci bodo v soboto, 15. junija, proslavili 50-letnico obstoja dru{tva. Ob 9. uri se bo pričel turnir v malem nogometu, Slavnostni program pa bo potekal od 16.30 dalje. V kulturnem programu bodo sodelovali Mo{ki kvartet od Sv. Tomaža pod vodstvom Stanka P{aka ter mladi gasilci pionirji. Ob tej priložnosti bodo javnosti predstavili tudi novo sejno sobo ter podobo sv. Florjana, delo Borisa Majcna. Zaslužni člani bodo prejeli odlikovanja in priznanja, sledila pa bo veselica.
mf
BUKOVCI / GASILCI ZA POKAL VASI
PGD Bukovci pripravlja to soboto, 15. junija, ob 14. uri v {portnem parku Bukovci 19. gasilsko tekmovanje pinonirk, pionirjev, članic in članov za pokal vasi Bukovci. Uradna razglasitev rezultatov bo ob 18. uri. Naj-bolj{e pa seveda čakajo pokali in praktične nagrade.
LOVRENC / ZA VEČ
DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA
Občina Kidričevo pripravlja v sodelovanju z znanstvenoraziskovalnim sredi{čem BISTRA ter skupino {tudentov in mladih za razvoj podeželja Mladi val Dravsko polje danes, v četrtek, 13. junija, ob 19. uri v klubu krajanov v Lovrencu okroglo mizo pod naslovom Oživljanje društvenega in družabnega življenja na vasi. Pogovore bodo vodili Neva Pipan Kores, Stanka Gačnik in Aleksander Dolenc, pogovarjali pa s bodo predvsem o iskanju skupnih interesov za kakovostnej{e življenje na vasi, o povezovanju dru{tev, prireditvah in praznovanjih, {egah in navadah, kulturni dedi{čini ter skupnih akcijah in projektih.
KICAR / POKALNO GASILSKO TEKMOVANJE
To soboto, 15. junija, bo živahno tudi pri gasilskem domu v Kicarju, kjer pripravljajo člani tamkaj{njega gasilskega dru-{tva pokalno tekmovanje za člane in članice gasilskih zvez Ptuj, Gori{nica in Dornava za pokal Kicarja. Prijave bodo zbirali tudi na dan tekmovanja, pričelo pa se bo ob 16. uri.
-OM
PO SLOVENSKIH GORICAH
CERKVENJAK / 70 let pgd cerkvenjak
Sreianje gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo Cerkvenjak praznuje 70-letn-ico delovanja. Po neuradnih podatkih segajo za~etki gasilstva v leto 1924, vendar je bil prvi ob~ni zbor dru{tva 28. februarja 1932. Ustanovni ~lani so bili Alojz Borko, Andrej Zimi~, Vinko Loren~i~, Karl Omulec, Vlado Tušak in Ri-hard Tušak, ki je še edini žive~i ustanovni ~lan.
Društvo ima danes 162 članov in članic. Opremljeni so z dvema orodnima voziloma in dvema avtocisternama. V letu 1976 so pričeli graditi gasilski dom in se vanj preselili 1982. leta.
Praznovanja jubileja so združili z 31. dnevom gasilcev Ga-
štva Cerkvenjak z baklami in skupaj s slovenskogoriškim pihalnim orkestrom MOL iz Lenarta odpravili na pokopališče, kjer so se poklonili pokojnim gasilcem, prižgali sveče in položili cvetje.
V nedeljo so nadaljevali s
Priznanja sta podelila predsednik Karel Golob in poveljnik Janko Kovačec
silske zveze Lenart. Pričela so se v soboto zvečer s slavnostno sejo v cerkvenjaškem gasilskem domu, na kateri so podelili priznanja in zahvale zaslužnim članov. Za 40 let dela v gasilskem društvu so jih prejeli Cilika Kovačec, Ivan Lorenčič, Janez Ploj, Verica Ploj, Ivo Lorenčič in Alojz Fekonja, za 50 let Jože Ploj in Stanko Topolovec, za 60 let pa Ludvik Stelcer. Ob 20. uri so se člani gasilskega dru-
praznovanjem jubileja, obenem pa je potekal tudi 31. dan gasilcev Gasilske zveze Lenart. Slovesnosti so se zraven domačih gasilcev udeležili člani vseh devetih društev GZ Lenart ter predstavniki GZ Gori-šnica, Destrnik, Ptuj, Majšperk in Trnovska vas - Vitomarci, Štefan Vidovič, poveljnik podravske regije, Franc Simeonov, predsednik sveta podravske regije, župan občine Cerkvenjak
otflitfmfami
LENART / DAN
KNJIŽNICE
Matična knjižnica Lenart je pričela delovati 14. junija 1962, tako da v jutri (14. junija) praznujejo 40—letnico delovanja. Na ta dan pripravljajo dan knjižnice. Dopoldne pripravljajo projekt Butalci s 3. razredi OŠ Lenart (pravljična ura in likovno ustvarjanje). Ob 12. uri bo kraj{a slovesnost ob prazniku, ob 12.30 uri pa okrogla miza z naslovom Knjižničarstvo v luči nove zakonodaje. Na njej sodeluje predsednik sindikata kulture GLOSA Doro Hvalica.
Ob 15. uri bodo delavnice za otroke od 5. do 7. let z naslovom Izdelajmo svojo knjigo. Od 17. do 18. ure pa so v knjižnici na voljo za informacije, izpolnite lahko vpra{alnike za uporabnike, ogledate si lahko prostore in vpi{ete svoje vtise v knjigo vtisov.
Kot je povedala ravnateljica knjižnice Marija Šauperl, ta dan dajejo zamudnikom možnost , da vrnejo knjige brez plačila zamudnine.
LENART / OTVORITEV RIBIŠKEGA DOMA
V soboto, 15. junija, bo v Lenartu otvoritev doma ribi{ke družine Pesnica Lenart in praznovanje 45—letnice njihovega delovanja. Praznovanje se bo pričelo ob 14. uri.
BENEDIKT / DENARNA POMOČ
NOVOROJENCEM
V sredo, 5. junija, so se na 28. redni seji sestali svetniki občinskega sveta občine Benedikt. V drugi obravnavi so sprejeli odlok o določitvi volilnih enot za izvedbo volitev članov občinskega sveta in župana. V prvi obravnavi so sprejeli odlok o plakatiranju in reklamiranju v občini Benedikt in odlok o komunalnih taksah. Sprejeli so tudi sklep o povi{anju najemnin za občinska stanovanja. V prvem branju so sprejeli tudi odlok odvajanju in či{čenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda ter pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence. Ta določa za novorojenca enkratno denarno pomoč - za prvega otroka 20.000 tolarjev, za drugega 25.000, za vsakega nadaljnjega pa se povi{a za 10.000 tolarjev.
Svetnikom je bila podana informacija Policijske postaje Lenart o varnosti na območju občine. Sprejeta pa so bila tudi stali{ča do pripomb in predlogov, podanih na osnutek prostorskega plana ob javni razgrnitvi. Za ravnatelja OŠ Benedikt predlagajo dosedanjega ravnatelja Feliksa Jakopca. Sprejeli pa so tudi sklep o podelitvi priznanj občine Benedikt v leto{njem letu. Na občinskem prazniku bodo tako podelili zlati grb občine Benedikt, dva srebrna grba in dve plaketi občine Benedikt.
Zmago Šalamun
Jože Kraner, Franc Krivec, podžupan občine Lenart, in drugi predstavniki lokalnih skupnosti na Lenarškem. Zbranim je o zgodovini društva govoril predsednik PGD Cerkvenjak Karel Golob, sledil pa je govor predsednika Gasilske zveze Lenart in člana predsedstva Gasilske zveze Slovenije Stanka Stein-bauerja. Prireditev so popestrili s kulturnim programom učenci OŠ Cerkvenjak, pevski zbor društva upokojencev in folklorna skupina KUD Cerkvenjak. Uradnemu delu je sledila veselica z ansamblom Dinamika.
Zmago Šalamun
CERKVENJAK / mladinski
v v	'
ščavnica 2002
raziskovalni tabor
Raziskovalno delo ob Šiavniti
Regionalni center Zveze za tehni~no kulturo Slovenije deluje v Mariboru že drugo leto. Kot nam je povedala vodja Sonja Pogorevc, bodo letos prvi~ organizirali raziskovalni tabor za srednješolce, ki bo potekal na obmo~ju Slovenskih goric - v ob~inah Cerkvenjak, Sveta Ana in Benedikt, na obmo~ju, ki ga zaznamuje potok Š~avnica s svojimi pritoki, zato so ga tudi poimenovali Š~avnica 2002.
Sedež tabora bo na OŠ Cerkvenjak, potekal pa bo od 22. do 28. junija. Delo pa bo potekalo v osmih skupinah.
Zaradi velikega zanimanja za arheologijo in na željo občine
Benedikt bo arheološka skupina izkopala eno izmed gomil v Benediktu. Skupino bo vodil dipl. arheolog Ivan Tušek. Interes za sodelovanju na taboru pa je izrazila tudi Pedagoška
LENART / promenadni koncert godbe mol iz lenarta
Godbeniki v novih oblekah
Slovenskogoriški pihalni orkester MOL iz Lenarta praznuje 10-letnico delovanja in ob jubileju pripravlja ve~ koncertov.
V nedeljo, 9. junija, so v Lenartu na ploščadi pred gasilskim domom pripravili promenadni koncert, ki so ga popestrile ma-žuretke Twirling kluba iz Lenarta. Po nekaj zaigranih skladbah so godbeniki oblekli nove uniforme v barvi občine Lenart
- zeleni. Obleke so stale poldrugi milijon tolarjev. Generalna sponzorja pri nakupu sta bila občina Lenart in podjetje Letnik — Saubermacher, nakup pa so omogočile tudi druge občine na lenarškem (Benedikt, Cerkvenjak in Sv. Ana), podjetje
TBP Lenart, Mascom Lenart, Zveza kulturnih društev Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana in Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, Območna izpostava Lenart. Obleke so sešili v krojaštvu Lidije Kurnik.
Zbrane in godbenike je na koncertu pozdravil tudi župan občine Lenart mag. Ivan Vo-grin.
Zmago Šalamun
fakulteta v Mariboru, oddelek za geografijo. Pod vodstvom dr. Igorja Žiberne bodo raziskali socialno-geografsko obremenitev okolja na primeru naselij v dolini Ščavnice in okoliških gričev.
Na taboru bo delovala tudi botanična skupina, ki bo začela kartirati floro na obravnavanem območju, vodil pa jo bo diplomirani biolog Božo Frajman. Ornitološka skupina bo proučevala ptice v dolini Ščavnice pod vodstvom Milana Vogrina. Entomološka skupina pod vodstvom diplomiranega biologa Matjaža Bedjaniča se bo osredotočila na raziskave kačjih pastirjev in kobilic v dolini Ščav-nice. Z geološko zgradbo na tem področju, predvsem s spoznavanjem sedimentnih kamenin ter z varovanjem geološke dediščine, se bo ukvarjala geološka skupina pod vodstvom diplomirane geologinje Mojce Plajnšek. Etnološka skupina bo izvedla inventarizacijo etnološke dediščine na vili v Cerkve-njaku, kjer naj bi nastala etnološka zbirka; supino bo vodila diplomirana etnologinja Suzana Vešligaj. Antropološka skupina bo za faro Sv. Ana proučevala historično demografijo. Pri pregledu rojstnih knjig za faro bodo udeleženci analizirali število rojstev, razmerje spolov, število porodov na eno žensko, dolžino reproduktivnega obdobja in izdelali posamezne rodovnike. Skupino bo vodila dr. Tatjana Tomazo Ravnik. Vodja tabora bo prof. Srečko Štajnba-her.
Organizatorji so prepričani, da bo tabor zanimiv, rezultati pa bodo uporabni za marsikatero odločitev v občinah, v katerih bodo srednješolci raziskovali.
Zmago Šalamun
ENTER
13.D6.2DD2 > In vseje drugače > CDMTRQN CENTER
ODPRLI SMO NAJVEČJO SPECIALIZIRANO RAČUNALNIŠKO TRGOVINO V SLOVENIJI
Obiščite nas in sodelujte v nagradni igri.
COMTRON CENTER MARIBOR / Težaška 21/ www.comtron.sl
0
cometon
NAPREDNA FtAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA
OD TOD IN TAM
razmišljamo
Ah, ta nogomet!
Ni kaj, kot da malo ošvrknemo tudi najaktualnejšo, najbolj glamurozno, porazno in ne vem kakšno še dogajanje zadnjih štirinajst dni. Slovenija na svetovnem prvenstvu v nogometu. Res najaktualnejši dogodek v prvi polovici letošnjega leta, ki je zasenčil celo delo politikov, kajti tudi politika se je podredila upom naših nogometašev.
Pa tokrat za razliko od vseh drugih člankov, ki ste jih prebrali v ostalih {portnih ali ne-{portnih ~asopisih, ne bo govor o raznih prepovedanih položajih, o neizkori{čenih možnostih strelov na gol nasprotne reprezentance, pa vse do tega, da bi lahko odigrali bolje. To so opravili že drugi. Profesionalno. Mi pa bomo tukaj "strogo neprofesionalni".
Prva zanimivost je gotovo ta, da sem verjetno edina ali pa vsaj ena izmed zelo redkih žensk, ki se upa podpisati pod neki članek, ki govori izključno o nogometu. Ta {port, to nerazumljivo podenje za žogo in brcanje okrogle stvarce je in ostaja področje mo{kih. Me pa se kot ponavadi spoznamo na kak{ne druge, v tem momentu manj pomembne zadeve.
Trenutna bera je tak{na, kot pač je — slovenska nogometna reprezentanca je v drugem nastopu v skupini B na svetovnem prvenstvu doživela {e drugi poraz. Tokrat je bila bolj{a Južna Afrika, za katero so baje celo
{e največji skeptiki govorili, da se jo da premagati. Pa se je ni dalo in tako je Južna Afrika pomembno zmago dosegla že v četrti minuti tekme. Slovenska nogometna pravljica se je s tem pripeljala do svojega nesrečnega konca. Upanje, za katerega pravijo, da umre zadnje, je umrlo z drugim porazom slovenske nogometne čete. Slovenska nogometna himna pa se je pravzaprav spremenila samo v tem, da smo ji dodali en "ne". Prej smo peli, "Slovenija gre naprej", zdaj pa "Slovenija ne gre naprej".
Ali so naši "žogobrcarji" igrali dobro ali slabo, bodo znali najbolje povedati strokovnjaki iz samih nogometnih vrst. Vsekakor pa je moč povedati, da si zaslužijo vso pohvalo (tudi z naše, ženske strani), kajti sploh priti na svetovno prvenstvo ni mačji kašelj, igrati dobro pa niti slonov prdec. Vedno pa je tudi tako, da so pričakovanja večja, kakor so potem rezultati. Zato je še vedno najbolje ostati pri tistem znanem pregovoru, ki pravi: "Važno je sodelovati in
ne zmagati."
Nedvomno pa smo znali z afe-rico "Zaho — Katanec" dodobra promovirati naše moštvo. Slovenski nogometni tabor je pravzaprav ves teden zaposloval primer Zahovič: bo moral domov — bo lahko ostal. Tako je v ospredje bolj kot nogometna igra naših reprezentantov vstopilo dejstvo da je prišlo do hudega spora dveh najpomembnejših protagonistov slovenskega nogometa. Hude besede so padle, tekle pa so tudi solze. Kdo ima zdaj tukaj prav, je nesmiselno razpravljati, ker vsi vemo, da ima vsak pač svoje mnenje. Ni pa toliko nesmiselno povedati, da bi se zadeva lahko rešila povsem mirno, brez tolikega pompa in medijske pozornosti. Zdaj je Slovenija poznana ne po svojem nogometu, ampak na žalost po tem, da težav ne znamo rešiti v lastnih vrstah. Zakaj pa potem davkoplačevalci plačujemo našim nogometašem psihologe?
Ker sem prej omenila, da je pod tem člankom podpisana ženska, se bom raje kot moraliziranja dotaknila tega, kako smo na celotno situacijo gledale ženske. Katančev jok nas je nedvomno spravil v ekstazo. Da tako velik mož, kot je on, joka, in to po televiziji in se tako postavi na ogled celotni Sloveniji in svetu?! Dobile smo še en dokaz, da tudi moški niso tako trdni, kot se kažejo navzven, da imajo tudi oni čustva, ki se jih včasih pač ne za zadržati, in ko je najhuje, nenadzorovano iz-
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Izbiranje vodilnih
Vse kaže, da bo Slovenija nekako hkrati izbrala novega predsednika republike in novega selektorja državne nogometne reprezentance. Čeprav gre seveda pri obeh funkcijah za velike razlike, sta obe - vsaj simbolično - morda od vseh še najbolj neposredno povezani z množicami, z ljudstvom, njegovim razpoloženjem. Pravzaprav sta v najbolj razvidni funkciji predstavljanja države in kot takšna lahko navdušujeta, združujeta in mobilizirata državljane ali pa ustvarjata med njimi nerazpoloženje, razočaranja, napetosti in delitve. Pravzaprav bi lahko rekli, da sta obe funkciji hkrati lahko nekaj najbolj hvaležnega in najbolj problematičnega. Gre skratka za službi, ki sta polni navdušujočih trenutkov, a tudi stresnih stanj.
KONČNO PRAVI BOJ
Napoved predsedniške kandidature dr. Franceta Arharja, nekdanjega dolgoletnega guvernerja Banke Slovenije, vnaša v predsedniško tekmo (ki se pravzaprav še sploh ni začela) nove razsežnosti in predvsem novo dinamiko. Verjetno se mnogi še vedno ne zavedajo povsem, da imamo nenadoma opravek z novo kvaliteto in s popolnoma novimi razmerami v predvolilni kampanji, s čimer očitno ni računal niti potencialni predsedniški kandidat dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade in predsednik največje vladajoče stranke LDS. Vse doslej se namreč v javnosti sploh niso spraševali, proti komu se bo moral dr. Drnovšek bojevati za predsedniški naslov, ampak je bil glavni problem, ali bo dr. Drnovšek sploh kandidiral. Tudi sam Janez Drnovšek je nastopal tako, kot da je zgolj od njega in ne od volitev odvisno, ali bo predsednik republike ali pa bo še naprej ostal na premi-erski poziciji. Zdaj to vse skupaj ni več tako samo po sebi umevno. Dr. Arhar je resen izziv tudi za dr.
Drnovška (če se bo končno, tudi v spremenjenih razmerah, vendarle odločil za predsedniško kandidaturo). Tako že lahko trdimo, da je pretrgano razmeroma dolgotrajno obdobje nekakšnega vnaprejšnjega priznavanja premoči dosedanjemu predsedniku Milanu Kučanu, ki razen ob prvih volitvah po uvedbi večstrankarstva v Sloveniji pozneje pravzaprav ni imel nikoli kakšnega resnejšega protikandidata. Nihče od ugled-nejših političnih veljakov v Sloveniji ob Kučanu preprosto ni želel tvegati poraza, zato so tako z desne kot z leve v predsedniško tekmo pošiljali v glavnem drugo-kategornike. Zdaj je očitno vnaprejšnjega priznavanja zmagovalcev konec in na to se bodo morali, kot vse kaže, najprej ustrezno odzvati v LDS. Zato ni naključje, da nekateri ugledneži iz te stranke (ki so doslej zelo skrbeli, da ne bi izpadli v kakšni posebej agitatorski poziciji za vodilne iz LDS) zadnje dni brez kakršnihkoli predsodkov po nacionalni TV že polemizirajo s tistimi, ki tako dr. Drnovška kot dr. Arharja prikazujejo kot kandidata, ki naj bi ju krasila "zmerna politika". Opozarjajo, da je med njima vendarle razlika - dr. Drnovšek naj bi to zmernost že pokazal, pri dr. Arharju pa tega še ni bilo mogoče preveriti, ker doslej, tako pravijo, ni opravljal političnih funkcij ...
Seveda bi bilo napačno, če bi kdorkoli poskušal dr. Arharja diskvalificirati zgolj zato, ker se doslej ni ukvarjal s "čisto politiko". Komplimente in oznake zmerne-ža je na guvernerski poziciji pridobil predvsem zaradi tega, ker je bilo pri njem vse desetletno obdobje (kolikor je opravljal to funkcijo) izrazito zaznavno ločevanje med strokovnim in političnim. Arharju na tej poziciji ni bilo moč očitati nedoslednosti in neodločnosti, vztrajal je pri svojih usmeritvah, spuščal se je v resne
polemike z vlado, s posameznimi gospodarskimi krogi, vendar pri tem ni bilo zaslediti političnih iger in politikanstva. Čeprav je dr. Arhar formalno pripadal (in pripada) desnemu polu slovenske politične scene, to ni prav nič vplivalo (in ne vpliva) na ljudi drugih političnih barv pri dajanju visokih ocen o njegovem dosedanjem delu. V bistvu je dr. Arhar najboljši živ dokaz, da je Slovenija sposobna živeti ob razlikah in da sprejema različne politične opredelitve pri ljudeh kot nekaj povsem normalnega, da na osnovi tega nikogar vnaprej ne problematizira, sumniči ali celo izključuje. Morda ravno zaradi tega dr. Arhar ni "pravi" za tiste politične "teoretike" in "praktike" z ene in druge strani, še posebej z desne, ki skušajo kar naprej dokazovati nujnost nekakšnega nenehnega spopada in "čiščenja" med tako imenovanimi nosilci "kontinuitete" in "novimi silami".
Očitno je odločitev dr. Franceta Arharja, da kandidira kot neodvisen predsedniški kandidat, vsaj do neke mere tudi potrdilo njegovega nezadovoljstva s konkretnimi razmerami v strankarski in politični praksi v Sloveniji. Vsekakor pa bodo morali strokovnjaki nekoč podrobneje in prepričljiveje odgovoriti na vprašanje, kaj vse vpliva na posamezne predsedniške kandidate, da se odrekajo večji formalni podpori posameznih strank in popolni identifikaciji z njimi. Dr. Arhar v Sloveniji namreč ni prvi, ki se podaja v predsedniško tekmo "sam". Za takšno pot se je odločal tudi Milan Kučan.
Delo ugotavlja, da Arhar in Drnovšek delujeta na prvi pogled nekako podobna kandidata: oba sta zadržana, ne silita v ospredje, ne reagirata takoj (in zato sta hitro ocenjena kot mencača in ne-odločneža). Obema volivci in tudi mnenjski voditelji očitajo neod-
bruhnejo na dan. Torej, ja, halo, nogomet ni samo moška zadeva!
Kaj pa smo v teh dneh nogometne evforije počele predvsem ženske? Na mizo pred televizorjem smo znosile na gore piva in čipsa (pa ne zato, ker smo strežnice, ampak zaradi ljubega miru) in pretirane živčnosti naših najdražjih, ki se niti za sekundo niso mogli ločiti od tv ekrana (lahko bi seveda zamudili kakšen pomemben gol Slovenije). Po dolgem času smo vzele v roke telefone in se pogovarjale uro, dve ter si povedale vse za nazaj, brez nenehnega tarnanja, da spet ves večer sedimo za telefonom in čvekamo. Torej, imele smo predvsem mir. To pa je tudi nekaj.
Tako nogomet z ženske perspektive. Ja, pa saj navijale smo tudi, samo ne tako goreče. Mogoče bolj taktično in z večjo mero objektivnosti. Še enkrat pa ne gre mimo tega, da gredo vse pohvale naši izbrani vrsti, ne glede na to, ali je Zaho reagiral prehitro, in ne glede na to, da se Katanec po končanem prvenstvu poslavlja. Vsega je enkrat konec. Tako lepega kot tudi slabega in tako kot bodo prišle nove zmage, bodo prišli tudi novi porazi. To je sestavni del življenja in tudi solze, kot smo videli, niso samo domena žensk. Žogobrc pa verjetno ostaja še zmerom — kako že — najpomembnejša postranska zadeva na svetu!
Bronja Habjanic
ločnost: oba sta že v preteklosti velikokrat čakala do poslednjega trenutka, da sta - sploh na političnem področju - sprejela kakšno odločitev.
Na osnovi takšnih "karakteristik" po mojem mnenju še ni mogoče sprejemati tako velikih sklepov, kot to počne Delo. Previdno tehtanje in čakanje z odločitvami še ni nujno vselej slabo znamenje za politike ali bodoče predsednike.
ODHAJAJOČI KATANEC
Selektor slovenske državne nogometne reprezentance Srečko Katanec je po porazu na tekmi z Južno Afriko kategorično ponovil, da dokončno zapušča reprezentanco in da te svoje odločitve ne bo v nobenem primeru spreminjal. Katancu pač ni mogoče očitati neodločnosti. V soboto je deloval neverjetno umirjeno, njegov televizijski nastop je bil tako rekoč brezhiben, tako zbrano pravzaprav še ni govoril. V trenutku, ko je bilo razočaranje stotisočev Slovencev pred televizorji popolno, je poudarjal, da so "fantje" pokazali dobro igro in dali
-	glede na dane razmere (zagotovo je pri tem mislil tudi na znane spore med njim in Zahovičem)
-	"maksimum". Lahko jim samo čestitam, lahko se jim samo zahvalim, nekako tako je dejal Kata-nec.
Selektor Katanec je bil spet stari Katanec. Tako kot je znal v časih največjih "zmagoslavij" in nekritičnega množičnega navdušenja realno in z rezervami ocenjevati dosežke in kritizirati pomanjkljivosti "naših", tako jih zdaj, ko jim -bolj ali manj vsi - obračamo hrbet, ščiti in hvali. Katanec je stoično prenašal poraz in ni niti najmanj kopija "jokajočega se Srečka" z začetka prejšnjega tedna. Sicer pa je bil tudi ta jok nekaj normalnega. Katanca nam je pač pokazal in potrdil kot nekaj izjemnega, nestandardnega. Kot vrhunskega "profesionalca", ki vendarle ni ostal brez čustev. Odhajajočemu Katancu smo lahko za marsikaj hvaležni.
Jak Koprive
PO SLOVENIJI
VLOItNA NOVELA ZAKONA O ZAÍČITIIIVALI
Poslanec Slovenske nacionalne stranke Sašo Peče je v zakonodajno proceduro vložil novelo zakona o zaščiti živali, s katero se zavzema za ureditev področja uporabe psov vodnikov kot "delovnega tehničnega pripomočka" za slepe in invalidne osebe. Peče je pojasnil, da gre za kratke, a vsebinsko zelo bogate spremembe, ki ne bodo terjale prav nobenih dodatnih finančnih posledic, in hkrati izrazil pričakovanje, da bo državni zbor predlagano novelo, s katero naj bi psom vodičem omogočili vstop v vse javne prostore, javne ustanove in javna prevozna sredstva, sprejel po hitrem postopku brez glasu nasprotovanja. Namen poslanske skupine SNS sicer podpirajo tudi v društvih za zaščito živali in kinoloških zvezah.
SPODBUJANJE SKLADNEGA RtGIONAlNtGA RAZVOJA
Slovenska regionalna politika si je kot dolgoročni cilj zadala zaustaviti trend povečevanja razlik v gospodarski razvitosti in pri življenjskih možnostih med regijami. Ker podatki kažejo, da se razlike med regijami povečujejo, se je odbor državnega zbora za gospodarstvo na seji, na kateri se je seznanil s Poročilom o izvajanju regionalne politike v letu 2001, med drugim strinjal, da se morajo pri pripravi proračunskega memoranduma za prihodnji dve leti programi spodbujanja skladnega regionalnega razvoja upoštevati kot proračunska prioriteta. Prav tako pa bi se po mnenju članov odbora moralo v proračunu za prihodnji dve leti zagotoviti dodatna sredstva za izvajanje ukrepov za pomoč in reševanje podjetij v težavah.
PODPRT PREDLOG ZAKONA O BANKI SLOVENIJE
Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko je v tretji obravnavi podprl predlog zakona o Banki Slovenije, seznanil pa se je tudi z letnim poročilom centralne banke za leto 2001 ter finančnim načrtom za letos. Banka Slovenije si je lani zaradi visokega pritoka tujih investicij v slovensko gospodarstvo ter zamenjave tujih valut za evro prizadevala, da ta gotovina ne bi povzročala pritiska na rast domače valute, je povedal Mitja Gaspari. Centralna banka bo še naprej vodila politiko uravnavanega drsenja tečaja tolarja, glede inflacije pa je guverner menil, da je cilj o njenem znižanju na štiri odstotke do leta 2004 še vedno mogoče doseči.
ODPRAVA ADMINISTRATIVNIH OVIR
V drIavni upravi
Državni zbor je po skrajšanem postopku soglasno sprejel dopolnitve zakona o splošnem upravnem postopku, ki sodi v okvir projekta odprave administrativnih ovir. Gre za uresničevanje načela približevanja uprave uporabniku, saj se predvideva izboljšanje položaja stranke, s tem da bo organ poslej sam moral pridobivati podatke iz uradnih evidenc. Drugi del novele pa govori o upravni izvršbi denarnih terjatev, ki je bila prenesena na organe prve stopnje, a doslej ni bila postopkovno izvedena.
TELEKOM SLOVENIJE: NOV ČASOVNI OBRAČUNSKI SISTEM ZA DOSTOP DO INTERNETA
Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije je 7. junija izdala odločbo Telekomu Slovenije, na osnovi katere se ukinja zaračunavanje vzpostavitve zveze do interneta prek številke 0880 ter uveljavlja prehod na nov časovni obračunski sistem za dostop do interneta prek številke 0889. Odločitev agencije temelji na strateških smernicah države po postopnem zniževanju cen za uporabnike interneta ter zagotavljanju enakopravnih konkurenčnih pogojev vsem ponudnikom internetnih storitev v Sloveniji.
OBJAVLJEN RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA KMETIJSTVO
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je skupaj z Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja objavil razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za program podpori za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje. V okviru razpisa, ki je odprt trideset dni, bosta sklad in agencija razdelili do 2,5 milijarde tolarjev nepovratnih in posojilnih sredstev. Kmetom pa je namenjen še en razpis, in sicer za sofinanciranje podpor ekonomski diverzifikaciji podeželja — alternativni dohodkovni viri za leto 2002. Prijave na razpis, v okviru katerega bo letos razdeljenih 86 milijonov tolarjev, je potrebno poslati do 8. julija.
PREJETIH 66.031 VLOG ZA SUBVENCIJE V KMETIJSTVU
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je prejela 66.031 vlog za letošnje subvencije v kmetijstvu. Po roku za pravočasno oddajo vlog, od 25. do 31. maja, je na agencijo prispelo 1235 vlog, pri čemer bodo upravičenci dobili za pet odstotkov nižji znesek od predvidenega, razen če bo vzrok za zamudo opravičljiv.
GRADNJA PEDIATRIČNE KLINIKE V ZAČETKU NASLEDNJEGA LETA
Pediatrična klinika v Ljubljani, katere prostori so neustrezni tako za zdravstvene delavce kot bolnike, letno sprejme 10.000 bolnikov, od tega jih 70 % prihaja iz regij izven Ljubljane. Čas hospitalizacije posameznega bolnika se zmanjšuje, povečujejo pa se ambulantni pregledi, ki so temelj nadaljnje usmeritve klinike. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Simon Vrhunec je poudaril, da naj bi se gradnja nove pediatrične klinike začela v začetku naslednjega leta ter končala leta 2006 in je prva prioriteta tako ministrstva kot tudi vlade.
Pripravila: Bronja Habjanic
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / ekonomska sola odlična v raziskovalnih nalogah
Bogata tradicija
Da je znanje bogastvo, vemo, a ga je včasih težko osvojiti. Poti do njega so različne, vse pa so povezane z marljivim, zavzetim delom. Tako sta se tudi letos v raziskovanju na Ekonomski šoli Ptuj združili volja, znanje in prizadevnost dijakov in njihovih mentorjev — mnogim odličnim rezultatom prejšnjih let so se pridružila letošnja kar štiri zlata priznanja.
ZRS Bistra je aprila organiziralo 10. regijsko srečanje mladih raziskovalcev srednješolcev Spodnega Podravja in Prlekije. Mladi raziskovalci Ekonomske šole so na tekmovanju - potekalo je v Šolskem centru Ptuj -predstavili kar 14 raziskovalnih nalog, kar priča o bogatem raziskovalnem delu na šoli. Štiri naloge so prejele zlato priznanje, pet nalog je bilo srebrnih in pet bronastih.
Romana Marinič, Tadeja
Mohoric in Rok Pečnik so zlato priznanje prejeli za nalogo Razprodaja - kupčeva ali prodajalčeva korist? Mentorici sta bili Danica Vaupotič in Valerija Ambrož. Isti profesorici sta bili mentorici tudi dijakom Živi Korbar, Damjanu Kreftu in Damjanu Turku, ki so prejeli zlato priznanje za nalogo Nudimo vam enkratno priložnost - prodaja od vrat do vrat.
Dijaki Branka Anželj, Barbara Flajsman in Mojca Mezna-
Mlade raziskovalke Ekonomske šole s področja naravoslovja z mentorji. Foto: Langerholc
Dijaki Ekonomske {ole Ptuj, ki so dobili za svojo nalogo zlato priznanje, z mentoricama. Foto: Langerholc
rič so pod mentorstvom Marije Šabeder in Sonje Šaše izdelali nalogo Reforma domačega plačilnega sistema, ki je prav tako prejela zlato priznanje.
Ekonomska šola Ptuj je prejela tudi zlato priznanje za nalogo 10 let slovenske samostojnosti, ki so jo pod mentorstvom Sama Plošinjaka in Jelke Kokol Plo-šinjak izdelali Romina Pre-dojevič, Robert Lozinsek in Boštjan Strelec. Raziskovalna naloga Struktura osebne prodaje v Sloveniji pod mentorstvom Sonje Šaše in Marije Šabeder je prejela srebrno priznanje, raziskovalci pa so bili Maja Potrč, Janja Pučko in Ljudmila Sr-dinšek.
Srebrno priznanje je prejela tudi naloga z naslovom Aerobna biološka razgradljivost odpadnih vod na deponijah odpadkov, ki sta jo predstavili Sanja Pintar in Anja Tihec. Mentorica je bila profesorica Ljuba Kodela.
PTUJ / EKOLOŠKA PRIZADEVANJA NA OS OLGE MEGLIC
Osnovnošolci v parlamentu
Z dejavnostmi v ekološkem krožku in pri Eko frajerjih, z raziskovalnimi nalogami, ki se ukvarjajo s posledicami modernega načina življenja in s predlogi za zmanjšanje škodljivih vplivov na ljudi in okolje, z urejanjem okolju in učencem prijaznih površin, s šolskimi projekti in ter sodelovanjem v slovenskih in mednarodnih projektih učenci OŠ Olge Meglič spoznavajo ekološke probleme ter se učijo kako učinkovito in manj škodljivo rabiti prednosti, ki jih prinaša civilizacija.
15. maja je bil ob svetovnem dnevu podnebnih sprememb v dvorani državnega sveta v Ljubljani predstavljen projekt Rešimo podnebje skupaj. V tem mednarodnem projektu, ki ga je omogo~ila Lombardska regija v sodelovanju z Zvezo za podnebje in skupnostjo Alpe-Jadran, je izmed slovenskih {ol sodelovala O[ Olge Megli~ iz Ptuja, ki je bila že lansko leto gostiteljica zaklju~ka mednarodnega projekta. Nato se je ta projekt dograjeval v mnogih slovenskih šolah, organizacijo je prevzel Slovenski E-forum, podprli pa so ga Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija za u~in-kovito rabo energije, veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske, Canadien International Development Agency, Global Environment Facility in Elektro Ljubljana. Na sve~ano prireditev v parlamentu so bili vabljeni najuspešnejši sodelavci v projektu ter nagrajenci, ki so z likovnimi in literarnimi prispevki ter predlogi za zmanjšanje toplogrednih plinov sodelovali na razpisu Podnebne spremembe.
Po pozdravnih govorih ministra Janeza Kopa~a in predsta-
vnikov vseh, ki so podprli ta projekt, so udeleženci prisluhnili predavanju z ra~unalniško podprto projekcijo z naslovom Spremembe podnebja in njihov vpliv na svet in Slovenijo. Temu je sledila sve~ana podelitev nagrad. O[ Olge Megli~ je prejela priznanje za sodelovanje v projektu Rešimo podnebje skupaj, u~enec 6. razreda Miha Andrič
pa 2. nagrado za pesem Sem na travniku sedel. Slovenski E-forum se je s posebnim priznanjem zahvalil za delo in sodelovanje idejnemu za~etni-ku projekta ravnatelju O[ Olge Megli~ Ervinu Hojkerju.
Sve~ano podelitev je s plesno to~ko Vsa narava živi popestrila plesna skupina O[ O. Megli~ v sodelovanju s plesnim klubom Mambo. U~enci O[ Olge Me-gli~ so se na prireditvi predstavili tudi z likovno kuliso Ali je to naša prihodnost?. 2x6 m velika risba bo odslej v lasti Ministrstva za okolje in bo, po besedah ministra Janeza Kopa-~a, že ta mesec zelo dobrodošla scena na mnogih prireditvah.
Alenka Zenunovic
Profesorica Mija Vaupotič Gregorinčič je bila mentorica Suzani Furek, Tamari Erbus in Rebeki Kukolj, ki so prejele srebrno priznanje za nalogo Pesticidi v pitni vodi. Srebrno priznanje je prejela tudi naloga Stari ptujski časopisi. Mentorja sta bila Samo Plošinjak in Jelka Kokol Plošinjak, raziskovalki pa Barbara Janžekovič in Manja Fa-bjan.
Raziskovalna naloga Človekove pravice in svoboščine — nikogaršnji ljudje je prav tako prejela srebrno priznanje. Predstavile so jo Mateja Gavez, Janja Gaj-šek in Aleksandra Govedič pod mentorstvom Branke Kampl Regvat in Simone Zupanič.
Bronasto priznanje pa so prejele naloge: Evro (mentorica Vesna Trančar), Oblike varčevanja v Sloveniji (mentorica Vesna Trančar), Trg grafičnih kartic v Sloveniji 2002 (mentorja Bogdan Atanaskovič in Karolina Vučina), Glukoza iz celuloze (mentor Zdenko Kolarič) in Razširjenost kajenja (mentorici Olga Šumak in Irena Unuk).
Mija Vaupotič Gregorinčič
PTUJ / poklicna in tehniška elektro šola
mm	v	VB
Vei znaš, vet veljaš!
Osnovni namen vzgojno-izobraževalnega procesa je pridobivanje znanj, s pomočjo katerih kasneje v življenju opravljamo dela na različnih poklicnih področjih. Če želimo znanja osvojiti in uspešno zaključiti šolanje v izbrani poklicni usmeritvi, moramo krepko prijeti za delo in zavihati rokave. Velik izziv za dijake vseh šol in poklicnih usmeritev je tudi preverjanje in primerjanje znanja, ki so ga pridobili, na tekmovanjih.
Tudi na področju matematičnih ved je tako. Društvo matematikov, fizikov in astronomov se že veliko let trudi za večjo popularizacijo matematike v osnovnih in srednjih šolah. Tako je v aprilu potekalo v prostorih Šolskega centra Ptuj področno tekmovanje v znanju matematike za dijake poklicnih in tehniških strokovnih šol. Izvedli sta ga Poklicna in tehniška elek-tro šola in Poklicna in tehniška strojna šola. Da je danes znanje vedno bolj cenjena vrednota, je dokazovala tudi množica mladih, ki se je tekmovanja udeležila. Preko 200 fantov in deklet je kodralo možgane in trlo matematične orehe, med njimi tudi fantje iz Poklicne in tehniške elektro šole. Da naši fantje niso od muh, so dokazali z rezultati, ki so jih z vestnim delom in pod vodstvom mentorjev dosegli. Rezultati dijaka Nika Sti-petiča so bili najboljši izmed dijakov poklicnih srednjih šol, ki so tekmovali v kategoriji 3. letnikov. Tako se je Niko uvrstil na državno tekmovanje, ki je bilo 20. aprila v Novi Gorici. Da so "štromarji" bistre in odprte glave, je dokazal vsem dijakom poklicnih srednjih šol Slovenije: postal je državni prvak v znanju matematike za poklicne srednje šole. Ob dosežku so mu ~estitali profesorji u~iteljskega
zbora Poklicne in tehniške elek-tro šole in sošolci, ki so ves ~as zagreto spremljali njegove uspehe in jih seveda tudi komentirali.
Najve~je priznanje vsem državnim prvakom pa je izkazalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport s povabilom na uradno predstavitev rezultatov državnih tekmovanj v matematiki in fiziki v vseh kategorijah. Slovesnost je bila 28. maja v vladni pala~i R Slovenije v Ljubljani. Ve~ kot 150 najboljših u~encev in dijakov je bilo še enkrat javno predstavljenih in pohvaljenih tako s strani ministrstva kot tudi Društva matematikov, fizikov in astronomov. Slovesnosti sta se udeležila državni prvak Niko Stipeti~ in njegova mentorica Katarina Zorko. Ob predstavljanju najboljših izmed velike množice udeležencev tekmovanj v matematiki, se je dalo ugotoviti, da je znanje kar enakomerno razdeljeno po naši mali domovini in "provincial-ci" ni~ ne zaostajamo za velikimi urbanimi središ~i. Morda pa drugo leto ptujske ob~ine ne bo predstavljal le en državni prvak in se nam bo pridružil še kdo drug, nam je povedala mentorica Katarina Zorko, univ. dipl. inž., mentorica.
Ur
PTUJ / OSNOVNOŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ZNANJA KEMIJE
Kar 17 zlatih priznanj
Letošnje osnovnošolsko tekmovanje iz znanja kemije je potekalo 12. aprila v prostorih ptujske gimnazije, v petek, 24. maja, pa je bila v Ljubljani svečana podelitev zlatih Preglo-vih priznanj; letos so jih podelili 262. Iz ptujsko-ormoške regije se je podelitve udeležilo 17 učencev, kar 8 učencev iz osnovne šole Breg. Sicer pa so učenci naše regija dobili še 35 srebrnih in 169 bronastih Preglovih priznanj.
Tekmovanju iz znanja kemije so se sedmim in osmim razredom osemletke letos prvič pridružili učenci osmih in devetih razredov devetletke. Da bi zni-
žali stroške tekmovanja, ki v gla-
PTUJ / 6. državno tekmovanje »mladi podjetniki«
Mladi kmetijci - podjetniki
Dijaki petega letnika Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj so v programu kmetijsko-podjetniške dejavnosti pri predmetu podjetništvo izdelali poslovni načrt, v katerem so oživili podjetje oziroma dejavnost, s katero se želijo v prihodnosti ukvarjati.
Ptujska podjetniška skupina, v kateri so sodelovali Marta Samperl, Branko Gril in Maja Stebih, je s pomo~jo mentorja Marjana Horvata, univ. dipl. inž. kmet., ki pou~uje na šoli tudi podjetništvo, izdelala poslovni na~rt za podjetje Sokol, d.o.o. (v njem bodo vzrejali žrebeta in jih tudi prodajali, ob tem pa ponujali še šolo jahanja
in vožnje s ko~ijo). Nalogo so 7. maja predstavili dijakom in u~iteljem šole, in ker je bila izbrana za sodelovanje na 6. državnem tekmovanju Mladi podjetniki, so se v petek, 24. maja, z njo predstavili v Ljubljani. Tekmovanje mladih bodo~ih podjetnikov je potekalo na Visoki strokovni šoli za podjetništvo. Sodelovalo je 17 srednješolskih ekip z vseh koncev Slovenije. Ideje mladih podjetnikov so bile zelo zanimive, ptujski dijaki pa so nam povedali, da je bilo zanje sodelovanje pomembna življenjska izkušnja in priložnost, da pokažejo svoje znanje. Ekipa ptujske kmetijske šole se je uspešno predstavila in za sodelovanje prejela priznanje.
Marta Samperl
vnem bremenijo osnovne šole, je državno tekmovanje letos prvič potekalo po regijah. Prvi del tekmovanja, kjer so se učenci potegovali za bronasto Pre-glovo priznanje, je potekalo 8. marca. Učenci, ki so dosegli 80% točk, so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je za učence ptujsko-ormoške regije potekalo v prostorih ptujske gimnazije. Učenci, ki so na državnem tekmovanju dosegli 70% in več točk, so prejeli srebrno Preglo-vo priznanje, 2% najboljših v državi pa sta prejela zlato Pre-glovo priznanje.
Z novo organizacijo tekmovanja so letošnji najboljši učenci lahko prejeli le dve priznanji -bronasto na šolskem tekmovanju in srebrno ali zlato na državnem tekmovanju (za razliko iz preteklih let, ko so najboljši lahko prejeli vsa tri priznanja). Popravljanje testa na osnovnošolskem tekmovanju je še vedno zaupano učiteljem kemije na osnovnih šolah, teste za srebrno in zlato Preglovo priznanje pa
smo letos popravljali najprej v regiji, nakar jih je pregledala še državna komisija. Zaradi velikega števila regij in nujnega usklajenega kriterija ocenjevanja je bilo potrebno ~akali na rezultate dober mesec dni.
Zlata Preglova priznanja so prejeli tile u~enci iz 7. razreda osemletke: David Sipoš, Nataša Miložič, Sara Vidovič, Tadej Volgemut in Luka Zavec iz O[ Breg (mentorica Irena Tomani~), Peter Ferme iz O[ Ljudski vrt (mentorica Jožica Lešnik), Matej Pal iz O[ Videm (mentorica Darja Petek) in Teja Segula iz O[ Franja Žge~a Dornava (mentor Janez Horvat); iz 8. razreda osemletke: Aleš Černezel, Aleksander Mi-ložič in Neva Klaneček iz O[ Breg (mentorica Irena Toma-ni~), Nuša Juričinec iz O[ Ormož (mentorica Nataša Her-ga), Sanja Metličar in Marko Zmazek iz O[ Borisa Kidri~a (mentorica Mihaela Planinšek) ter Miha Rosič in Brigita Pih-ler iz O[ Ljudski vrt (mentorica Jožica Lešnik); iz 8. razreda devetletke je zlato Preglovo priznanje prejela Tamara Gajski iz O[ Borisa Kidri~a z mentorico Mihaelo Planinšek.
"Ob zaklju~ku kemijskega tekmovanja velja ~estitati vsem 491 u~encem iz 25 osnovnih šol ptujske in ormoške regije in njihovim mentorjem, ki so se pripravljali na kemijsko tekmovanje," je povedal vodja regijskega tekmovanja Boris Zmazek.
Ur
POGOVORI
SKOKE / športni vikend maribora
Nase nagrajence smo popeljali z letalom
žil še direktor Radia in Tednika Božo Dokl s soprogo Marjanco, in ko smo malce poklepetali ob kozarčku osvežilne pijače, smo prek ozvočenja zaslišali, da je Slovenija izgubila nogometno srečanje s Španijo. To nas seveda ni vrglo iz tira, sicer pa smo opravili še krajšo javljanje v živo v popoldanski program radia Ptuj in se polni prijetnih vtisov pozno popoldne razšli.
-OM
Nedeljski pogled na Maribor iz ptičje perspektive. Foto: M. Ozmec
Na{i nagrajenci v letalu - na levi Katja Cernivec, zadaj pa Stanko Zupanič s hčerko Stanko
Na območju Maribora in širše okolice že nekaj let pripravljajo tako imenovani ŠPORTNI VIKEND; potekal je minuli konec tedna, 1. in 2. junija. Osrednje aktivnosti so tudi tokrat bile na letališču v Skokah, saj je v programu sodeloval tudi Letalski center Maribor. Med medijskimi so-sponzorji športnega vikenda je bilo tokrat tudi naše podjetje Radio-Tednik iz Ptuja.
Ob predstavitvi šporntega vikenda smo nekaj dni pred dogodkom na radiu Ptuj izvedli nagradno tekmovanje, ki je prineslo srečo štirim našim poslušalkam. Mikavno nagrado, brezplačen turistični polet z letalom nad Mariborom in obronki Pohorja, so si prislužile Marjetka Zupanič iz Kidričevega, Katja Cernivec iz Ptuja, Stanka Zupanič iz Apač in Darja Vidovič iz Ptuja. Nagrado smo realizirali v sodelovanju z Letalskim centrom Maribor v nedeljo, 2. junija, ob 15. uri, pred informacijskim centrom na letališču pa nas je pričakal Bogo Dolenc. Skupaj smo ugotovili, da je Marjetka Zupanič svoj polet z letalom podarila svojemu očetu Stanku Zupaniču iz Apač, poleg njega pa smo v 6-sedežno belo-modro Cessno 206 turbo sedli še Katja Cernivec iz Ptuja, Stanka Zupanič iz Apač in predstavnik Radia in Tednika, novinar Martin Ozmec; Darje Vidovič žal nismo dočakali.
Brž ko so nas pripeli z varnostnimi pasovi, je mlad pilot Sergej Mlakar iz LC Maribor startal motor in kmalu smo se podali na asfaltno stezo mariborskega letališča. V lepem, sončnem in rahlo vetrovnem vremenu smo vzleteli proti Mariboru in kmalu smo bili v objemu oblakov. Hiške pod nami so bile le še kot majhne škatlice, ceste kot svetle črte, njive in gozdovi pa kot živopisane lise. Hiše so bile vse gostejše in kmalu se je pod nami prikazal Maribor, ki je iz ptičje perspektive v zavetju mogočnega Pohorja še lepši kot sicer.
Drava, ki ga deli na dva dela, se je v soncu lesketala in spustili smo se nekoliko nižje, da je bilo razločno videti tudi avtomobile in ljudi. Maribor smo si ogledali po dolgem in počez, potem pa zavili pod Pohorje in mimo RTV centra ter Pekrske
gorce zavili nazaj proti letališču. Malce turbolence smo sicer čutili, v glavnem pa je kakih 15
minut minilo kot bi trenil in že smo bili na trdih tleh. Po pristanku se nam je pridru-
Vkrcanje v letalo Cessna je potekalo po predpisih; levo je pilot Sergej Mlakar, ki nas je popeljal med oblake
POLEM ROCK NA BAZENU
v PONEDELJEK, 24. JUNUA OB 20h PARNI VALJAK
E A
R ^
IVf
^ VPETEl
A



v PETEK, 28. JUNIJA OB 20h DEMOLITION GROUP in FLARE

)/ w
lif ^
u i,i' #
j Hií4f
VSTOPNICE: Radio-Tednik d.o.o., TERME Ptuj d.0.0., Trgovina GROM
ORGANIZAT OR
13. - 19. junija 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 13. junij
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Mostovi. 9.10 Pod klobukom. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.35 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Gospodarski izzivi. 15.35 Opus. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar. 17.00 Dosežki, pon. 17.20 Resnična resničnost. 17.55 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 18.30 Zaple{imo, francoska dok. nan., 23/26. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.10 Tednik. 21.05 Prvi in drugi. 21.25 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 23.00 Zgodbe o knjigah. 23.10 Alica, evropski dokumentarni film: Zbogom, svet. 23.40 Cikel velikih literatov: Samuel Beckett, 1/2. 0.40 Resnična resničnost, pon. 1.10 Osmi dan, pon. 1.40 Tednik, pon. 2.35 Gleda-li{če v hi{i, jugoslovanska čb nan., 54.epizoda, pon. 3.05 Veter v hrbet, kanadska nad., 3/13, pon. 3.50 Plačani morilec, franco-sko-kazahstanski film. 5.25 Šport.
TV SLOVENIJA 2
14.15 Tedenski izbor 14.15 polnočni klub: Čast in privile-giji.15.25 Zgodovinski laboratorij, angle{ka dok. serija, 1/6. 16.15 Gledali{če v hi{i, jugoslovanska čb nan. 16.45 Veter v hrbet, kanadska nad., 3/13. 17.40 Srebrni žrebec, avstralski film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Popularna resna glasba. 21.30 Poseben pogled: Ljubezen naju bo razdvojila, hongkong{ki film. 23.20 Praksa, ameri{ka nan., 8.epizoda, pon. 0.00 Novinka, nem{ko-avstrijska nan., 10/14. 0.50 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Odpadnik, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Tretja izmena, pon. 14.10 Dragon Ball. 14.35 Jekleni Max, risana serija. 15.30 Newyor{ka policija, 10. del. 16.25 Esmeralda, 104. del. 17.20 Tri sestre, 114. del. 18.15 Močno me objemi, 37. del. 19.15 24 ur 20.00 Romantični film: Zaljubljena družabnika, ameri{ki film. 21.40 Bolni{nica upanja, 18. del. 22.30 Odpadnik, 11. del. 23.30 Prijatelji, 12. de. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
8.00 Nogometna arena. 8.20 SP v nogometu 2002, Suwon, Kostarika : Brazilija, prenos. 10.20 Nogometna arena. 10.50 SP v nogometu 2002, Seul, Turčija : Kitajska, posnetek. 12.50 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002, Oita, Mehika : Italija, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 SP v nogometu 2002, Yokohama, Ekvador : Hrva{ka, posnetek. 17.40 Nogometna arena. 18.00 SP v nogometu 2002, Suwon, Kostarika : Brazilija, posnetek. 19.55 Popstars, najbolj{i tega tedna. 20.00 Nogometna arena. 21.00 SP v nogometu 2002, Oita, Mehika : Italija, posnetek. 22.50 SP v nogometu 2002, Seul, Turčija : Kitajska, posnetek. 0.40 Nogometna arena, pon.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.00 Vide-ostrani. 9.15 Dokumentarna oddaja. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Družinska. 11.15 Videostrani. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje. 16.05 Družinska. 16.20 Raketa pod kozolcem, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Redar (Brainsmasher), ameri{ka akcijska komedija. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Wai Lana joga. 00.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Jastrebi zemlje. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Jezikomer. 12.30 Izvor 13.20 Annie, film. 14.50 Hollywoodske ženske. 15.40 TV izložba. 15.55 Novice. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi dneva. 23.10 Znanstvena razprava. 0.15 Zamenjava, film. 2.00 Sodnica Amy. 2.45 Svet mode. 3.10 Na zdravje!. 3.35 Amerika - življenje narave. 4.10 Annie, am. film.
HTV 2
8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Otroci Avstralije, dokum. serija. 10.05 TV koledar. 10.15 Tilly Trotter 11.00 Dosjeji X. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Globalno naselje. 13.15 TV interview. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.10 Otroški program. 16.05 Hilarius. 16.15 Klicali so ga Mlakonja. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 20.00 Zakladi muzejev. 20.10 Sodnica Amy. 20.55 Polni krog. 21.10 Breaking the Cod, film. 22.45 Seinfeld. 23.10 Allo, allo. 23.40 Življenje na severu.
HTV 3
8.15 SP v nogometu. 8.20 Kostarika - Brazilija, prenos. 10.20 Turčija - Kitajska, posn. 12.45 SP v nogometu. 13.20 Ekvador - Hrvaška, prenos. 15.20 Meksiko - Italija, posn. 17.20 INFO SP v nogometu. 19.05 Svet mode. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogometna TV. 0.00 INFO SP v nogometu. 1.00 Posnetki.
ORF 1
6.10 Otro{ki program. 8.10 SP v nogometu, prenos. 10.35 Sabrina, serija. 11.00 Čarovnice, serija. 11.45 Confetti Tivi. 12.35 Confetti play town 1. 12.45 Confetti town. 12.55 SP v nogometu, prenos. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice. 18.30 Varu{ka. 19.00 Cybill. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 MA 2412. 21.10 Alarm cza Cobro 11. 22.05 SP v nogometu, vrhunci dneva. 23.10 De Luca.
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 Parlament.12.00 Čas v sliki. 12.05 Po{tna loterija. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Kuhinja. 13.40 Gozdna dežela. 14.05 Prijateljici. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Vera. 22.00 Čas v sliki. 22.30 EuroAustria. 0.00 Čas v sliki.
Petek, 14. junij
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Prisluhnimo ti{ini. 9.10 Potujoči {krat: Prijatelja spozna{ v nesreči, poučno-razvedrilna oddaja, 2/10. 9.35 Zaple{imo, francoska dok. nan., 23/26. 9.45 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 10.25 Oddaja za otroke. 10.40 Dosežki. 11.00 Resnična resničnost. 11.30 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 11.55 Sylvia, nem{ka nan., 2/15. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Tedenski izbor. 13.20 Dobro jutro. 15.05 Prvi in drugi. 15.25 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 National Geographic, ameri{ka dok. serija, 4/23. 18.00 Marko, mavrična ribica, risana nan., 27.epizoda. 18.10 Iz popotne torbe: Svet je pisan. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.10 Odvetni{ke zdrahe, angle{ka nan., 6., zadnja epizoda. 20.40 Prevara, angle{ka nad., 1/3. 21.30 Cik cak. 21.50 Dobro je vedeti - Olimpijski kotiček. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.55 Polnočni klub. 0.10 Sedem dni, ameri-{ka nan., 2/22. 0.55 National Geographic, pon. 1.50 Gledali{če v hi{i, pon. 2.15 Veter v hrbet, pon. 3.00 Zgodnja dela, pon. 4.30 Šport. 5.25 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.40 Orion, pon.
TV SLOVENIJA 2
16.15 Gledali{če v hi{i, jugoslovanska čb nan., 55.epizoda. 16.45 Veter v hrbet, kanadska nad., 4/13. 17.40 Mogambo, ame-ri{ki film, pon. 19.30 Videospotnice. 20.00 Nadčlovek, angle-{ka znanstvena serija, 1/6. 20.55 Notranje zadeve, ameri{ki film. 22.45 Praksa, ameri{ka nan., 9.epizoda, pon. 23.30 South park, ameri{ka risana serija. 23.55 Iz slovenskih jazz klubov: Miklavž A{ič kvartet iz kluba gajo. 0.50 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Odpadnik, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Bolni{nica upanja, pon. 14.10 Dragon Ball, risana serija. 14.35 Jekleni Max, risana serija. 15.30 Newyor{ka policija, 11. del. 16.25 Esmeralda, 105. del. 17.20 Tri sestre, 115. del. 18.15 Močno me objemi, 38. del. 19.15 24 ur 20.00 Mladi Indiana Jones: Pustolov{čine v tajni službi, ameri{ki film. 21.40 Privid zločina, 11. del. 22.30 Odpadnik, 12. del. 23.30 Prijatelji, 13. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
8.00 Nogometna arena. 8.20 SP v nogometu 2002, Osaka, Tunizija : Japonska, prenos. 10.20 Nogometna arena. 10.50 SP v nogometu 2002, Shizuoka, Belgija : Rusija, posnetek. 12.50 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002, Incheon, Portugalska : Južna Koreja, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 SP v nogometu 2002, Daejeon, Poljska : ZDA, posnetek. 17.40 Nogometna arena. 18.00 SP v nogometu 2002, Osaka, Tunizija : Japonska, posnetek. 19.55 Popstars, najbolj{i tega tedna. 20.00 Nogometna arena. 21.00 SP v nogometu 2002, Shizuoka, Belgija : Rusija, posnetek. 22.50 SP v nogometu 2002, Incheon, Portugalska : Južna Koreja, posnetek. 0.40 Nogometna arena, pon.
TV 3
7.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.00 Videostrani. 9.15 V sedlu, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Družinska. 11.15 Videostrani. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 Gospa Brown, drama.23.30 Reporter X. 00.30 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Jastrebi zemlje, risana serija. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Jezikomer. 12.21 TV spored. 12.30 Izvor, serija. 13.20 Film. 15.00 Izobraževalni program. 16.10 Novice. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Življenje z burjo. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Pink Panther 19.30 Dnevnik. 20.05 Bingo, kviz. 20.45 Valmont, fr. film. 23.05 Glamour Cafe. 0.10 Odmevi dneva. 0.40 Silent Fall, am. film. 2.15 Policist in dekle, film. 3.45 Svoboda. 4.30 Amerika - življenje narave. 5.00 Film. 6.30 Hit-depo.
HTV 2
8.00 Risanka. 8.25 Dokumentarna serija. 10.40 TV spored. 10.45 TV koledar 10.55 Sodnica Amy. 11.40 Znanstvena razprava. 12.40 Izbrisani prostor, magazin. 13.30 Svet mode. 13.55 Željka Ogresta z gosti. 15.10 Otroški program. 16.05 Mowgli. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 20.00 Zakladi muzejev. 20.10 Mesečina. 20.55 Polni krog. 21.15 Svoboda. 22.00 Za srce in dušo. 22.45 Enkraten svet, oddaja o filmu. 23.15 Hit depo.
HTV 3
8.10 TV spored. 8.15 SP v nogometu. 8.20 Shizuoka: Belgija - Rusija, prenos. 10.20 Osaka: Tuniz - Japonska, posn. 13.20 Incheon: Portugalska - Koreja, prenos. 15.20 Daejeon: Poljska - ZDA, posn. 17.20 INFO SP v nogometu. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogometna TV. 0.00 INFO SP v nogometu. 1.00 Ponovitve.
ORF 1
6.10 Otro{ki program. 8.10 SP v nogometu, prenos. 10.35 Sabrina, serija. 11.00 Čarovnice, serija. 11.45 Confetti Tivi. 12.35 Confetti play town 1. 12.45 Confetti town. 12.55 SP v nogometu, prenos. 15.30 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina, serija. 17.25 Čarovnice, serija. 18.15 Prijatelji. 19.00 Will & Grace. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 daylight, triler 22.05 SP v nogometu. 23.10 Airborne, fim 1990. 0.30 Deadly takeower, film 1995.
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 Kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska in{pek-cija 1. 10.15 Dva pod isto streho. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera 13.00 Čas v sliki. 13.15 Kuhinja. 13.40 Gozdna dežela. 14.05 Iz čistega neba. 14.50 Prijateljici. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska. 21.20 Stiči{če. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka. 0.00 Čas v sliki.
Sobota, 15. junij
TV SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor. 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.35 Radovedni taček: Lonec. 8.50 Vesela hi{ica: O hi{ici sladici, lutkovna igrica , 13/23. 9.05 Pod klobukom. 9.55 Sprehodi v naravo: Kačji pastirji, 1. del. 10.15 Klic divjine, kanadska nan., 11/13. 11.00 Radio aktivnost, kanadska nan., 10/26. 11.25 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže, pon. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.10 Videostrani. 13.25 Polni. 14.00 Tedenski izbor. 14.00 Mostovi. 15.00 Samo en cvet, posnetek iz Cankarjevega doma. 16.00 Tvipsi, risana nan., 2/26. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.45 Kuhinja do nazga, angle{ka dok. serija, 6/15. 18.15 Trnovo robidovje: Zimska zgodba, lutkovna nan., 4/8. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.05 Povabilo na ples. 21.05 30 let vala 202. 21.15 TV Poper, oddaja TV Koper-Capodistria. 21.45 Parada plesa. 22.05 Sprehod z zverinami, angle{ka dok. serija, 2/6. 22.40 Poročila, {port, vreme. 23.15 Mestne zgodbe, ame-ri{ka nad., 3/6. 0.15 Poligraf, koprodukcijski film. 1.50 Kuhinja do nazga, pon. 2.20 Slovenski magazin, pon. 2.50 Smrt v vesolju, nem{ki film. 4.30 Šport. 5.45 TV Poper, oddaja TV Koper-Capodistria, pon. 6.15 Mario, nedeljski večer v živo, pon.
TV SLOVENIJA 2
9.40 Tedenski izbor 9.40 Frasier, ameri{ka nan., 19/24. 10.05 Jean Christophe, francoska nad., 2/9. 11.00 Med prijatelji, nem{ka nan., 6/13. 11.45 Počitnice do zadnjega diha: Kaj je novega, dok. nan., 3/5. 12.00 Horace in Tina, avstralska^ nad., 15/26. 12.25 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 13.50 Šport. 19.15 Videospotnice. 20.00 Prave barve, ameri{ki film. 21.45 Jean Christophe, francoska nad., 3/9. 22.40 Praksa, ameri{ka nan, pon. 23.25 Sobotna noč. 1.25 Videospotnice, pon.
POP TV
8.45 Oliver Twist. 9.10 Mali helikopter 9.25 Princesa Sissi. 9.50 Dragon Ball. 10.15 Jekleni Max. 10.40 Godzila. 11.05 Družinsko pravo, pon. 12.00 Preverjeno, pon. 12.50 Zresni se že!, 11. del. 13.20 Smola pa taka, 4. del. 13.50 Mladi Indiana Jones: Pustolo-v{čina v tajni službi, pon. 15.30 Družinsko pravo, 6. del. 16.30 Močno zdravilo, 21. del. 17.15 Miss Slovenije, regionalni izbor. 17.20 Zaljubljeni, ameri{ki film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.10 Sobotni filmski hit: Nadarjeni gospod Ripley, ameri{ki film. 23.40 Osumljenec, ameri{ki film. 1.50 24 ur, pon.
KANAL A
8.00 Nogometna arena. 8.20 SP v nogometu 2002, Seogwipo, prenos. 10.20 Nogometna arena. 10.50 SP v nogometu 2002, posnetek. 12.50 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002, Niigata, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 SP v nogometu 2002, Seogwipo, posnetek. 17.30 SP v nogometu 2002, Niigata, posnetek. 19.25 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.30 Gola resnica, 12 del. nan. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Srčne bolečine, ameri{ki film. 22.45 Totalni pokvarjenci, ameri{ki film. 0.35 Nogometna arena, pon.
TV 3
8.00 Risanke. 9.00 Action Man, risani film. 9.45 Risanke. 10.00 Črni vranec, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Iz domače skrinje. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Automobille. 16.30 DP v raftingu, reportaža. 17.00 SQ Jam. 18.00 Spidi in Gogi show, otro{ka oddaja. 19.00 Risanke. 19.30 Videalisti. 20.00 Ježek Show. 21.00 Hillary in Jackie, ameri{ka drama, 1998. 23.00 Aruna - moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica - Dolenjske toplice.
HTV 1
7.40 TV spored. 7.45 TV koledar 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 TV spored. 12.25 Glasbeno-dokumentarna oddaja. 12.55 Prizma, multinacionalni magazin. 13.50 Hrvaške manjšine v Evropi. 14.25 Oprah Show. 15.20 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.50 Novice. 16.05 Zlata dekleta, serija. 16.30 Kraljestvo živali. 17.30 Bezubi, am. film. 18.55 Risanka. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši, dramska serija. 20.45 Glasba. 21.05 Mars Attacks!, am. film. 22.55 Novice. 23.05 TV dvoboj. 23.30 Mini-serija. 2.30 Pa to je enkratno, serija. 3.00 Dobrodošli V New York 1., serija. 3.25 Oprah Show. 4.10 Golo mesto, am. film. 5.45 London's Capital Live, koncert. 6.35 Kraljestvo živali.
HTV 2
12.35 Golo mesto, am. film. 14.05 Glasbena matineja. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Felicity 2., serija. 16.35 Beverly Hills 10., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Melrose Place 6., serija. 19.05 Dobrodošli v New York 1., serija. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 20.00 Zakladi muzejev. 20.10 Obstanek. 21.00 Novice. 21.05 Šport danes. 21.15 Hit HTV-ja. 22.00 Svet zabave. 22.30 Filmski portreti: Mirjana Majurec. 23.15 Pa to je enkratno, serija. 23.45 London's Capital Live, koncert.
HTV 3
8.10 TV spored. 8.20 Seogwipo: SP v nogometu: E1 - B2. 13.20 Niigata: SP v nogometu: A1 - F2. 15.20 INFO SP v nogometu. 18.00 Zagreb: plavanje, prenos. 20.10 Nogometna TV. 0.00 INFO SP v nogometu. 1.00 Posnetki.
ORF 1
6.00 Otro{ki program. 8.10 SP v nogometu, prenos tekme osmine finala. 10.35 Confetti news. 11.10 Disney festival. 11.45 Confetti tivi. 13.10 SP v nogometu, prenos tekme osmine finala. 16.20 Ally Mc Beal, serija. 17.05 Sabrina, serija. 18.35 Streetlive, serija. 18.20 Prijatelji, serija. 18.45 Formula 1 Velika nagrada Kanade, trening. 20.15 It takes two, film 1994 21.55 SP v nogometu, vrhunci dneva. 23.00 Rambo 3, film 1987.
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 James Bond 007, Živi in pust umreti, film. 11.30 Trooping the colour 13.15 Čas v sliki. 13.20 Gustav Adolf Page, film 1960. 15.55 Srečno ločena, film. 16.25 Dežela in ljudje, magacin. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20. 15 Avstrijski film. 21.45 Čas v sliki. 22.40 Koncert iz Dunajske opere.
Nedelja, 16. junij
TV SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: Telebajski, 83. oddaja; Trnovo robidovje: Zimska zgodba, lutkovna nan., 4/8; Ferdi, risana nan., 10/13; Bisergora: Kruhova zgodba, lutkovna nan., 11/15. 9.55 Z delavsko godbo okoli sveta: Delavska godba Trbovlje. 10.25 Med valovi, oddaja TV Koper-Capodistria. 10.55 Svet divjih živali, angle{ka poljud. serija, 5/10. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 30 let vala 202. 13.30 Odvetni{ke zdrahe, angle{ka nan., 6., zadnja epizoda, pon. 14.00 Tistega lepega popoldneva. 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Gobe na slovenskem, dok. serija, 4., zadnji del. 18.30 Žrebanje lota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.05 Mario, nedeljski večer v živo. 21.50 Intervju. 22.45 Poročila, {port, vreme. 23.20 Odkrivajmo znanost: Skrita obzorja, angle{ka poljud. serija, 9/10. 23.55 Gravitacija, hrva{ki čb film. 1.10 Gobe na slovenskem, doku. serija, 4., zadnji del, pon. 1.40 Zgodovinski laboratorij, angle{ka doku. serija, 2/6, pon. 2.30 South Park, ameri{ka risana serija, 15.epizoda, pon. 2.55 Ultravijolična, pon. 3.45 Vsakdanjik in praznik, pon. 5.20 Šport.
TV SLOVENIJA 2
10.45 Rad imam Lucy, 77.epizoda. 11.10 Komisar Rex, 25.epi-zoda. 12.00 Slovenski ljudski plesi: koroška, {tehvanje in svatbeni plesi. 13.00 33. tabor pevskih zborov Šentvid pri Stični, prenos. 14.30 Motociklizem za VN Katalonije do 250 ccm in 500 ccm, posn. iz Barcelone. 16.15 Športni film. 17.00 Speedway - Grand Prix, posn. 18.00 Odbojka (ž), Slovenija - Švedska, posnetek iz Slovenske Bistrice. 19.15 Videostrani. 20.00 Zgodovinski laboratorij, angle{ka dok. serija. 20.50 Frasier, ameri{ka nan. 21.15 Homo Turisticus. 21.35 Ultravijolična, 6., zadnji del. 22.25 Večer v operi z režiserjem Franom Žižkom. 23.35 Videospotnice, pon.
POP TV
8.45 Oliver Twist. 9.10 Mali helikopter 9.25 Princesa Sissi. 9.50 Dragon Ball. 10.15 Jekleni Max. 10.40 Godzila. 11.05 Družinsko pravo, pon. 11.55 Močno zdravilo, pon. 12.45 Majhne skrivnosti, pon. 12.50 Zresni se že!, 12. del. 13.20 Smola pa taka, 5. del. 13.50 Moj medvedek, ameri{ki film. 15.30 Družinsko pravo, 7. del. 16.30 Močno zdravilo, 22. del. 17.30 Lov na čarovnice, avstralski film. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Reveži z Beverly Hillsa, ameri{ki film. 23.10 Striptiz smrti, ameri{ki film. 1.10 24 ur, pon.
KANAL A
8.00 Nogometna arena. 8.20 SP v nogometu 2002, Oita, prenos. 10.20 Nogometna arena. 10.50 SP v nogometu 2002, posnetek. 15.20 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002, Suwon, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 SP v nogometu 2002, Oita, posnetek. 17.30 SP v nogometu 2002, Suwon, posnetek. 19.25 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.30 Gola resnica, 13. del. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Globoke družinske skrivnosti, ameri{ki film. 22.40 Konec nasilja, francosko-nem{ko-ameri{ki film. 0.50 Nogometna arena, pon.
TV 3
8.00 Risanke. 9.00 Action Man. 9.45 Risanke. 10.00 Spidi in Gogi show. 11.30 Za vas in mesto. 12.30 V sedlu. 13.00 Iz domače skrinje, pon. 14.30 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 Črni vranec. 17.30 TV razglednica. 18.00 Štiri tačke. 18.30 Ježek Show, pon. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi Nipič Show. 21.30 Knjiga. 22.00 Ekskluzivni magazin, pon. 22.30 Automobille. 23.00 Na{ vrt. 23.30 Dokumentarna oddaja.
HTV 1
7.20 TV spored. 7.25 TV koledar 7.35 Novice. 7.40 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 TV spored. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.15 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Dramska serija. 16.50 PC v teniskah, am. film. 18.25 Sternbergovi, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 The Favor, am. film. 22.50 Novice. 23.05 Coup de Torchon, film. 1.10 V nedeljo ob dveh. 2.10 Sternbergovi, serija. 3.00 Afrika: Dumina lakota. 3.25 England's Shame, dokumentarni film. 4.45 Archimede le clochard, fr. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
8.45 Biblija. 9.00 Dokumentarni film. 9.45 AGAPE. 11.00 Zagreb: Sveta maša, prenos. 12.00 TV spored. 12.05 Archimede le clochard, fr. film. 13.40 Mini-serija. 15.30 TV spored. 15.35 Ksena, serija. 16.20 Skrivnosti uspešnih: Stjepan Will iz Vukovara, dokumentarna oddaja. 16.50 Afrika: Dumina lakota. 17.15 Opera Box. 17.45 Oddaja o kulturi. 18.20 Risana. 18.40 ČB v barvi. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 20.00 Zakladi muzejev. 20.10 Koncert. 21.15 Novice. 21.20 Šport danes. 21.30 England's Shame, dokumentarni film. 22.20 Mladi glasbeniki v Berlinu.
HTV 3
8.10 TV spored. 8.20 Oita: SP v nogometu: F1 - A2, pr. 10.20 Reprizni program. 13.20 Suwon: SP v nogometu: B1 - E2, pr. 15.20 Športni program / Reprizni program. 20.10 Nogometna TV. 23.30 Posnetki tekem.
ORF 1
6.00 Otro{ki program. 8.10 SP v nogometu,prenos. 10.35 Confetti tivi 13.10 SP v nogometu, prenos. 15.45 Karate Tiger, film 1986. 17.15 Martial Law, serija. 18.00 Bank Austria Tour 2002. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Popoln umor, film 1998. 20.00 SP v nogometu, vrhunci dneva. 23.05 Kraj zločina.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 11.00 10.30 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Visoka hi{a. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.20 Univerzum. 15.05 Tri dame z žara, serija. 15.30 Avstrijski film 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e živeti, oddaja. 18.00 Kviz. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Tirolske. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Francija je volila. 20.15 Zabavnoglasbena oddaja. 22.20 Koncert klasične glasbe. 23.50 Čas v sliki.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / novo za mlade in mlade po srcu
Tekstilna trgovina '"Andor'"
Od ponedeljka je v Ptuju, na Potrčevi cesti 3, odprta tekstilna prodajalna "ANDOR". Da so prav tako prodajalno Ptuj~ani in okoli~ani pogre{ali, so dokazali z velikim obiskom v prvih dneh poslovanja. Zanimiv pa je tudi otvoritveni popust, ki velja {e jutri, saj lahko obla~ila svetovno znanih znamk kupite po 30 odstotkov znižanih otvoritvenih cenah.
Lastnica prodajalne je samostojna podjetnica Nada Cim-pric. "Po desetih letih nabiranja izkušenj v kozmeti~nih, tekstilnih in drugih prodajalnah sem se odlo~ila za samostojno podjetniško pot in s tem se mi je izpolnila dolgoletna želja," svojo odlo~itev pojasni lastnica nove prodajalne.
Nada Cimpri~ pa ni odprla prodajalne s klasi~no, mešano ponudbo tekstila, temve~ je ponudila nekaj posebnega, kar so kupci v Ptuju pogrešali. To je ženska in moška konfekcija sve-
tovno znanih znamk ANDOR, MASH, UNLIMITED, TVIN LIFE in CRACKER. Mnogim so te znamke že dobro znane. Za druge pa zapišimo, da gre za udobna ženska in moška ob-la~ila za prosti ~as in obla~ila v športno-elegantnem stilu. Po njih posebej radi segajo mladi, pa tudi mladi po srcu, ki se radi udobno in moderno oble~ejo.
Trgovina na vogalu hiše št. 3, na za~etku Potr~eve ceste, je primerna prav za vsak žep, saj nudi blago nižjega, srednjega in višjega cenovnega razreda. Pri
tem pa je tudi nekoliko cenejše blago primerne kakovosti.
Poleg tekstilnih izdelkov vseh vrst za ženske, moške in mladino, kjer je posebej bogata ponudba jeansa, je prodajalna
gate izkušnje v trgovini.
To pa še ni vse, kar bogati novo prodajalno. V sodelovanju kozmeti~nim salonom Pupa iz Ptuja bodo enkrat tedensko organizirali "barvno" svetova-
nje. Strokovnjakinje vam bodo svetovale glede barvne izbire obla~il, frizure, li~enja in podobno.
Prihodnjo soboto se bo nova prodajalna s svojo bogato ponudbo predstavila na modni reviji, ki bo v Villi Monde v Spuhlji. Poleg manekenk in manekenov Ptuj~anke Darje Koren bo v obla~ilih iz "njihovega" jeansa nastopila priljublje-
bogato založena tudi z bižute-rijo, torbicami, pasovi in drugimi modnimi dodatki. Že v naslednjih dneh se bo ponudba še popestrila, saj pri~akujejo pošiljko modernega, mladostnega ženskega spodnjega perila. Prodajalna je odprta vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
V prodajalni Andor pa vam ne bodo zgolj prodajali, ampak boste ob svojem obisku deležni tudi nasveta, kakšen stil in barvo obla~ila izbrati, da se boste v njem zares odli~no po~utili. Pri tem lastnica Nada Cimpri~ s pridom uporablja dosedanje bo-
na pevka Brina. Tudi revija bo potekala v sodelovanju s kozme-ti~nim salonom Pupa in frizerskim salonom Nada iz Spuhlje. Ve~er bo torej bogat z zabavo, modo in nasveti za urejeno in lepo zunanjost, ki je pogoj za dobro po~utje.
Bliža se ~as po~itnic in dopustov, ko smo radi sproš~eni ter udobno, športno in obenem elegantno oble~eni. Ob nakupu primernih obla~il nam je sedaj prihranjeno tekanje od trgovine do trgovine, saj imamo bogato izbiro na enem mestu, na Potr~-evi cesti 3 v Ptuju. V tej prodajalni se bo z lahkoto oblekla cela družina. Medtem ko bo ženski del družine brskal po policah in stojalih z bogato ponudbo ženskih obla~il, bodo moški v "svojem koti~ku" izbirali predvsem med obla~ili znamk UNILIMI-TED in MASH. Z lahkoto bodo kaj primernega zase izbrali tako najstniki kot zreli moški.
Dobrodo{li torej v tekstilni trgovini Andor!
PR
ISCETE SVOJ STIL / iscete svoj stil
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
Andreja v trendovskih oblaiilih za mlade
Andreja Brumen je 17-letna dijakinja EŠ (smer upravni tehnik) iz Ptuja. Po kon~ani srednji {oli se bo vpisala na visoko upravno {olo. Neko~ želi biti dobra tajnica, najraje bi delala na sodi{~u. Obla~i se v {portno-elegantna obla~-ila, njene barve so temno in svetlo modra, bež in rde~a. Za akcijo I{~ete svoj stil se je prijavila, ker je želela spremeniti barvo las in izvedeti ve~ o negi kože, ker {e nikoli ni bila pri kozmeti~arki. Predvsem pa jo je vodila radovednost.
Z Andrejo Brumen akcija Iščete svoj stil prehaja v četrto leto, kajti pričeli smo jo pred tremi leti s Tanjo Tučič, diplomirano ekonomistko.
Tudi Andreja je med tistimi našimi udeleženkami, ki je prvič obiskala kozmetični studio. Kozmetičarka Neda Tokalic ji je med potekom površinskega čiščenja kože, pri katerem je ugotovila, da ima mešani tip kože, podrobneje predstavila potek nege doma in pripomočke, ki jih bo morala pri tem uporabljati. Oblikovala ji je obrvi in priporočila občasni obisk kozmetičnega salona.
Andreja je že ob prihodu v
frizerski salon Stanka izrazila željo, da ohrani čim več svetlih las. S tem je frizerko Minko Feguš nekoliko omejila pri oblikovanju nove frizure in tudi pri izbiri barv. Kljub temu ji je zadnji del pobarvala temno rjavo, tanjši del v konjak barvi, debelejši sloj na vrhu pa blond. Strigla je postopno, tako da je vse lase česala naprej. V spre-
Andreja prej ,
... in pozneje
dnjem delu jih je strigla v enaki dolžini, konice pa močno stanjšala. Sprednji del je padel na obraz v odtenkih barv, ki so se medsebojno lepo prelile, od svetlih do temnih. Na koncu je njene naravno skodrane lase posušila in gladko zlikala, na konice pa nanesla Pearl styler, da so prišle bolj do izraza.
Za dijakinjo Andrejo Brumen so v modnem studiu Barbare Plavec izbrali oblačila z navdihom modnih trendov. V modni trgovinici Claudia na Minorit-skem trgu 5 na Ptuju imajo pravšnjo izbiro oblačil za vse, ki dihajo z najstniško modo. Izbrano poletno kolekcijo v svetlo modrem jeansu, ki so ji dodali
modne dodatke (torbico, poletne natikače in očala iz Optike Kuhar, vse v stilu letnice 2002), bo Andreja lahko oblekla za različne priložnosti, tudi za obisk diskoteke in za na plažo. Še naprej ji priporočajo najstniški stil, od barv pa pastelne, izredno ji pristojijo tudi črte, rože in pike, ki prav tako nosijo letnico 2002.
Pri ličenju je Nina [kerlak
najprej uporabila puder v stiku, ki ga je na nekaterih mestih prekrila s tekočim. Oči je poudarila s črtalom, ki ga je omehčala. Zatem je nanesla senčilo z rahlim sijajem in poudarila trepalnice. Na ustnice je nanesla obarvani glos.
V športnem studiu Olimpic bo Andreja po dieti, v kateri je izgubila precej kilogramov, v izbranem programu Olimpic posebej delala na t. i. ženskih točkah (trebuh, zadnjica, noge), je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš. Tudi njej so podarili mesec dni brezplačne vadbe.
MG
Andreja v oblačilih iz modne trgovinice Claudia na Minorit-skem trgu 5 na Ptuju, o~ala so iz optike Kuhar. Foto: Č. Goznik
PTUJ / miss stajerske 2002
Tudi letos lepa darila
Na Mestnem trgu na Ptuju bo na praznik dneva državnosti (25. junija) regijski izbor miss Štajerske 2002 za miss Slovenije. Že po tradiciji je za ta izbor med dekleti, ki želijo uspeti na modnem in lepotnem odru, veliko zanimanje. Organizatorji upajo, da bo leto{nji peti izbor za miss Štajerske privabil najve~ ptujskih deklet doslej, saj je izpolnjenih prijavnic vedno ve~. Leta 2000, ko je zmagala Antonia Novak iz Lehna na Pohorju, lepotica z na{e fotografije, je bila udeležba skromna: ~ast deklet s Ptujskega je takrat re{ila Valerija Vi-dovi~ iz Tibolcev v ob~ini Gori{nica.
MISS SLOVENIJE 2002
Miss Štajerske
PRIJAVNICA
Priimek:_
Ime:
Antonia Novak, miss Štajerske 2000. Foto: Č. Goznik
Antonia Novak je dve leti po zmagi na Ptuju iskana manekenka in fotomodel. Trenutno je na snemanju na Cipru, sicer pa največ dela v Italiji. Dekletom, ki še odlašajo s prijavo, želijo pa uspeti v svetu mode, priporoča, da se čim prej odločijo, ker se sreča nasmehne samo drznim. Tudi njej je uspeh z miss Štajerske 2000 odprl številna vrata. Uspela je tudi na finalnem tekmovanju za miss Slovenije, kjer si je pripela lento druge spremljevalke.
Zmagovalke z letošnjega tekmovanja za miss Štajerske čakajo lepa darila, obiskovalce pa še eno od lepih druženj, na katerem bodo lahko tudi zaplesali ob zvokih ansambla Ptujskih pet.
Izpolnjene prijavnice naj zainteresirana dekleta pošljejo na naslov: Radio - Tednik, Ra-iceva ulica 6, 2250 Ptuj.
MG
Ulica:. Pošta:
Telefon:
Datum rojstva : Mere -višina:
-prsi, pas, boki: -teža:
-konfekcijska št.:
Podpis:
S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatl<i resnični in da soglašam s pravili izbora.
Kandidatko prijavlja
Priimek in ime:_
Naslov:
G E R z I N A
VliEtT N
Ponedeljek, 17. junij
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Iz popotne torbe: Svet je pisan. 9.35 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 27.epizoda. 9.45 Svet divjih živali, angleška poljud. serija, 5/10. 10.15 National Geographic, ameriška dok. serija, 4/23. 11.10 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 11.35 Kuhinja do nazga, angleška dok. serija, 6/15. 12.05 Odkrivajmo znanost: Skrita obzorja, angleška poljud. serija, 9/10. 12.35 Parada plesa. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 17.00 Dober večer 17.55 Telebajski, pon. 83. oddaje. 18.20 Radovedni taček: Robot. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.10 Julija, avstrijska nan., 20.epizoda. 21.00 Svetovni izzivi. 21.30 Podoba podobe. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 23.00 Dosežki. 23.20 Branja. 23.25 Dober večer, pon. 0.20 Podoba podobe, pon. 0.45 Svetovni izzivi, pon. 1.15 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nan., 56.epizoda, pon. 1.45 Veter v hrbet, pon. 2.30 Parada plesa, pon. 2.50 Homo turisticus, pon. 3.10 Studio city, pon. 4.05 Končnica, pon. 5.20 Šport.
TV SLOVENIJA 2
11.25 Tedenski izbor 11.25 Tistega lepega popoldneva. 13.25 Sobotna noč. 15.25 Nadčlovek, angleška znanstvena serija,
1/6. 16.15 Gledališče v hiši, 56.epizoda. 16.45 Veter v hrbet, kanadska nad. 17.45 Počitnice do zadnjega diha: zvonovi zvonijo, dok. nan. 18.00 Horace in Tina, avstralska nad., 16/26. 18.25 Štafeta mladosti. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio city. 21.00 Končnica. 22.00 Bojne enote SS, nemška dok. serija, 1/3. 22.45 Brane Rončel Izza odra. 0.10 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Odpadnik, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Močno zdravilo, pon. 14.05 Dragon Ball. 14.30 Jekleni Max. 15.30 Newyorška policija, 12. del. 16.25 Esmeralda, 106. del. 17.20 Tri sestre, 116. del. 18.15 Močno me objemi, 39. del. 19.15 24 ur. 20.00 Napihnjenci 2, ameriški film. 21.35 Sedma nebesa, 19. del. 22.30 Odpadnik, 13. del. 23.30 Prijatelji, 14. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
8.00 Nogometna arena. 8.20 SP v nogometu 2002, Jeonju, prenos. 10.20 Nogometna arena. 11.00 SP v nogometu 2002, iosnetek. 12.50 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002, (obe, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 SP v nogometu 2002, Jeonju, posnetek. 17.30 SP v nogometu 2002, Kobe, posnetek. 19.25 Popstars, najboljši tega tedna. 19.30 Gola resnica, 14. del. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Igra smrti, hong-konško-ameriški film. 22.45 Nogometna arena, pon. 23.45 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.00 Vide-ostrani. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Družinska. 11.15 Aruna - moč polnega življenja, pon. 11.40 Vide-alisti. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Hillary in Jackie, am. drama. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Naj N. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Motomania. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Wai Lana joga.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Jastrebi zemlje. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 Jezikomer. 12.30 Izvor 13.20 Geppetto, am. film. 14.45 Hollywoodski otroci. 15.35 ...19'. 15.55 Novice. 16.00 Prijateljstvo. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ciklus mladih avtorjev. 20.40 Latinica. 22.15 Odmevi dneva. 22.45 Film. 0.25 Nevidni človek. 1.10 Humor serija. 1.35 Fra-sier. 2.00 Barve vojne: Britanska zgodba. 2.50 Geppetto, am. film. 4.20 Dokumentarni film. 5.35 Auto-magazin. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
7.55 TV spored. 8.00 Lassie. 8.25 Superman. 8.45 Otroci Avstralije. 9.20 TV spored. 9.25 TV koledar 9.35 Prizma. 10.30 Mir in dobro. 11.00 Sternbergovi. 11.50 Oddaja o kulturi. 12.20 Enkraten svet, oddaja o filmu. 12.50 Mesečina. 13.35 Hruške in jabolka. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Otroški program. 16.05 Valentinova druga priložnost. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Frasier. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 20.00 Zakladi muzejev. 20.10 Nevidni človek. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker. 21.45 Barve vojne: Britanska zgodba. 22.40 Seinfeld. 23.05 Allo, allo. 23.35 Življenje na severu.
HTV 3
8.10 TV spored. 8.20 SP v nogometu: G1 - D2, pr. 10.20 Reprizni program. 13.20 SP v nogometu: C1 - H2, pr. 15.20 Športni program / Reprizni program. 18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogometna TV. 23.30 Posnetki.
ORF 1
6.05 Otroški program. 8.00 SP v nogometu. 10.35 Sabrina. 11.00 Herkul. 11.45 Confetti tivi. 12.35 Confetti play town. 13.10 SP v nogometu, prenos. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Varuška. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Mr. President Junior, film 1996. 21.55 SP v nogometu, vrhunci dneva. 23.00 Victory, film 1981.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Policijska postaja 1. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Tirolske. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Gozdna dežela. 14.05 Prijateljici. 14.50 Podeželski zdravnik. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stičišče kultura. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 18. junij
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Mostovi. 9.10 Biser-gora: Kruhova zgodba, lutkovna nan., 11/15. 9.25 Risanka. 9.35 Radovedni taček: Robot. 9.45 Srebrnogrivi konjič, risana nan., 11/26. 10.10 Sanjska dežela, raziskovalno-potopisna serija, 1. oddaja: Ajdov{~ina. 10.40 Dober večer. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, avstrijska nan., 20.epizoda. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.20 Tedenski izbor 13.20 Dobro jutro. 15.05 Intervju: Vladimir Velebit. 15.55 Humanitarna oddaja. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 16.55 Skrivnosti piramid, francoska dok. serija, 1/2. 17.45 Otroci afrike, angleška dok. serija, 2/10. 18.05 Zlatko Zakladko: Volčja solata. 18.20 Knjiga mene briga - Assia Djebar: Ljubezen, fantazija. 18.35 Skrivnosti: Ljubezen. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.10 Portret Lojzeta Spacala. 21.05 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 23.00 Marie Tempete, francoska drama, 2., zadnji del. 0.35 Knjiga mene briga - Assia Djebar: Ljubezen, fantazija, pon. 0.50 Skrivnosti piramid, francoska dok. serija, 1/2, pon. 1.40 Otroci Afrike, angleška dok. serija, 2/10, pon. 1.55 Portret Lojzeta Spacala, pon. 2.45 Aktualno, pon. 3.35 Gledališče v hiši, pon. 4.30 Veter v hrbet, kanadska nad., 6/13, pon. 5.30 Šport.
TV SLOVENIJA 2
13.55 Tedenski izbor 13.55 Studio city. 14.50 Končnica. 15.50 Gledališče v hiši, jugoslovanska čb nan., 57.epizoda. 16.45 Veter v hrbet, kanadska nad., 6/13. 17.45 Teorija letenja, angle{ki film. 19.20 Videospotnice. 20.00 Letala, vlaki in avtomobili, ameriški film, pon. 21.30 [tiri sobe, ameri{ki film. 23.05 Praksa, ameriška nan., 11.epizoda, pon. 23.50 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Odpadnik, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Sedma nebesa, pon. 14.05 Dragon Ball. 14.30 Jekleni Max, risana serija. 15.30 Newyorška policija, 13. del. 16.25 Majhne skrivnosti, kuharska oddaja. 16.30 Esmeralda, 107. del. 17.20 Tri sestre, 117. del. 18.15 Močno me objemi, 40. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~ne zgodbe: Ameri{ko dekle, ameri{ki film. 22.30 Odpadnik, 14. del. 23.30 Prijatelji, 15. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
8.00 Nogometna arena. 8.20 SP v nogometu 2002, Miyagi, prenos. 10.20 Nogometna arena. 11.00 SP v nogometu 2002, posnetek. 12.50 Nogometna arena. 13.20 SP v nogometu 2002, Daejeon, prenos. 15.20 Nogometna arena. 15.40 SP v nogometu 2002, Miyagi, posnetek. 17.30 SP v nogometu 2002, Daejeon, posnetek. 19.25 Popstars, najboljši tega tedna. 19.30 Gola resnica, 15. del. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Veliki_{ef, hong-kon{ki film. 22.55 Nogometna arena, pon. 23.55 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Družinska. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Alfi Nipič Show, pon. 17.20 Naj N, pon. 18.20 Motomania. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 TV razglednica - Dolenjske toplice. 21.30 Gradimo. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Wai Lana joga.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Jastrebi zemlje. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Jezikomer. 12.30 Izvor 13.20 Kdo bo ljubil moje otroke, am. film. 14.55 Hollywoodski otroci. 15.45 TV izložba. 15.55 Novice. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 M magazin. 20.50 Forum. 22.00 Moderato cantabile. 22.50 Odmevi dneva. 23.20 Okoli sveta. 23.50 Dobrodošli v Red Rock, film. 1.25 Newyorški policisti. 2.10 Prijatelji. 2.40 Smrtna kazen. 3.05 Pravica za vse. 3.50 Amerika - življenje narave. 4.25 Kdo bo ljubil moje otroke, pon. 6.10 Glasbeni program.
HTV 2
8.00 Lassie. 8.25 Batman. 8.45 Otroci Avstralije. 9.25 TV koledar. 9.35 SOS, dokum. oddaja. 10.05 Auto-magazin. 10.45 Nevidni človek. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Barve vojne: Britanska zgodba. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.05 Otroški program. 16.05 Fantje iz Waterlanda. 16.20 Rummel in Rabalder. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor. 18.30 Kviz. 19.05 Smrtna kazen. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 20.00 Zakladi muzejev. 20.10 Newyorški policisti. 20.55 Polni krog. 21.20 Prijatelji. 21.45 Pravica za vse. 22.35 Seinfeld. 23.00 Allo, allo. 23.30 Življenje na severu.
HTV 3
8.10 TV spored. 8.20 SP v nogometu: H1 - C2, pr. 10.20 Reprizni program. 13.20 SP v nogometu: D1-G2, pr. 15.20 Športni program / Reprizni program. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogometna TV. 23.30 Posnetki.
ORF 1
6.10 Otroški program. 8.10 SP v nogometu, prenos. 10.35 Sabrina, serija. 11.00 Čarovnice. 11.45 Confetti tivi. 12.35 Confetti play town. 12.55 SP v nogometu, prenos. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina. 17.40 Charmed. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Debeluhar, serija. 21.55 SP v nogometu, vrhunci. 23.00 Jack Reed 4, film 1994.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo, serija. 9.55 Policijska inšpekcija 1,seri[a. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Gozdna dežela. 14.05 Prijateljice. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Poročilo. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 19. junij
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Dober dan, koroška. 9.10 Trojčice. 9.35 Pipsi. 10.00 Zlatko Zakladko. 10.15 Skrivnosti: Ljubezen. 10.20 Knjiga mene briga. 10.35 Otroci afrike, dok. serija. 10.50 Skrivnosti piramid, dok. serija. 11.40 Cik cak. 12.00 Portret Lojzeta Spacala. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tedenski izbor 13.15 Dobro jutro. 15.05 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 16.55 RT dobrega upanja, dok. oddaja. 17.50 Male sive celice. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.10 Sedmi pe~at: Mese~nica, ameri{ki film. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Slovenski trobilni kvintet - 30 let. 23.05 V duhu narave, posn. 0.35 RT dobrega upanja, pon. 1.30 Gledališče v hiši, pon. 2.20 Veter v hrbet, pon. 3.05 Dvojčici zla, pon. 4.45 Šport.
TV SLOVENIJA 2
15.10 Tedenski izbor 15.10 Slovenski ljudski plesi. 15.35 Homo Turisticus. 15.55 Gledališče v hiši, 58.epizoda. 16.45 Veter v hrbet, 7/13. 17.40 Kri{tof Kolumb, angle{ki film. 19.15 Vide-ospotnice. 20.00 Šport. 22.00 Nedolžne laži, zadnji del. 23.00 Praksa, pon. 23.45 Prvi val, nan., 22. 0.30 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Odpadnik. 10.00 Močno me objemi. 10.55 Tri sestre. 11.50 Esmeralda. 13.15 Lepo je biti milijonar. 14.05 Dragon Ball. 14.30 Jekleni Max. 15.30 Newyorška policija. 16.25 Esmeralda. 17.20 Tri sestre. 18.15 Močno me objemi. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Izgubljena vera, am. film. 21.45 Tretja izmena, zadnji del. 22.40 Odpadnik. 23.30 Prijatelji. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
8.15 Njegova ljubezen, am. film. 10.00 Dekleta iz Jerseyja, am. film. 12.10 Po obljubi, am. film. 13.45 SP v nogometu 2002, posn. 15.40 SP v nogometu 2002, posn. 17.30 SP v nogometu 2002, posn. 19.25 Popstars. 19.30 Gola resnica, 16. del. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Ekstra magazin. 21.05 Popstars. 22.00 Najbolj neprijazni sosedje na svetu, dokum. oddaja. 22.50 Nogometna arena, pon. 23.50 Šov Jerryja Springerja.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avto-drom. 09.45 Iz domače skrinje. 11.00 Družinska. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 13.20 Reportaža. 13.50 Družinska. 14.20 Štiri tačke. 14.50 Iz domače skrinje. 16.20 Redar, komedija. 18.20 Gradimo. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Bonanca. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 WL joga.
HTV 1
6.55 TV spored. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Jastrebi zemlje, risana serija. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 Jezikomer 12.21 TV spored. 12.30 Izvor, serija. 13.20 Film. 15.05 Hollywoodski otroci, dokum. serija. 15.55 Novice. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Požari, dokum. serija. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Petrinja 2002, dokumentarna oddaja. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi dneva. 23.05 Euromagazin. 23.35 Honeymoon in Vegas, film. 1.30 Tilly Trotter, serija. 2.20 Lee Evans, serija. 2.45 Dosjeji X. 3.30 Dokum. serija. 4.30 Film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
7.55 TV spored. 8.00 Lassie. 8.25 Batman. 8.45 Otroci Avstralije. 10.30 TV spored. 10.35 TV koledar. 10.45 M magazin. 11.25 ČB v barvi. 12.10 Reprizni program. 13.10 Forum. 14.20 Moderato can-tabile. 15.05 Otroški program. 16.05 Moj rojstni kraj, serija. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Lee Evans, serija. 19.30 Remek. 19.40 Fotografija v Hrvaški. 19.50 TV izložba. 20.00 Zakladi muzejev. 20.10 Tilly Trotter, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Dosjeji X._ 22.05 Kronika Animafesta. 22.40 Seinfeld. 23.05 Allo, allo. 23.35 Življenje na severu. 0.20 Jazz.
HTV 3
19.25 TV spored. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Film. 21.40 Transfer. 22.30 Glasbeni program.
ORF 1
6.05 Otroški program. 8.10 Varuška, serija. 8.35 Sabrina, serija. 8.55 čarovnice, serija. 9.40 Herkul, serija. 10.20 Kremenčkovi, komedija.1994. 11.45 Confetti tivi. 12.35 Confetti play town 1. 12.45 Confetti town. 13.20 Confetti play town 2. 14.25 Confetti play town 3. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Arche Noah, film 1999. 23.00 Hunter, film 1995.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1536). 9.55 Policijska postaja 1, serija. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Gozdna dežela, serija. 14.50 prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1537). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Nevesta mojega brata, film. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Report International. 0.00 Čas v sliki.
PIRAMI]
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04Í3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR
DiC						1		■reL.:		02 / 77122 61			
					2		3						
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poinočm
n

01.	Ans. Braneta Kiavžarja - Kaj je novega
02.	Miro Kline - Kaj potem če sem potepuh
03.	Kompromis - Odpri mi oioio deiciica
04.	Beneški fantje - Beia cesta
05.	Ans. Ekart - Polonci smo pokonci
06.	Ans. Najlepši cvet - Trije frajerji
07.	Ans. Idila-Vaška idila
08.	Rogaški odmev - Lojzekove težave
09.	Krajcarji - Pesem potepuha
10.	Šentjurski muzikanti - Marička iz Šentruperta
11.	Štirje kovači - Kovaški špricer
12.	Ans. Marjana Kočevarja - Gasilski praznik
13.	Podkrajski fantje - Ob krušni peči
1.	Mili-Moja sreča
2.	Vili Resnik - Na fuzbal me pust
3.	Duo Amor - Duša ranjena
4.	Denis - Srce je cigan
5.	Simona Weiss in Duško Lokin - Midva sva eno
6.	Zlatko Dobrič - Brez ljubezni naju ni
7.	Aleksander Jež - Prijatelji, odhajam v tujino
Poskočnih 13
Glasujem za;
Veličastnih 7
Glasujem za: _ Glasovnice pol
e na dopisnicah na naslov:
MEGAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj
Nagrado založbe SRAKA prqme'.
Majda Potočnik, Klepova ul. 40, 2250 Ptuj
Xradioptuj
89.8*98.e'l04.3MHz
ČETRTEK, 13. junija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 CONECT 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Ilošak. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
PETEK, 14. junija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
SOBOTA, 15. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 16. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 17. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 9.05 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-
Žunec). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
TOREK, 18. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOfP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
SREDA, 19. junija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 9.05 Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 NAŠ GOST 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav).
TURISTIČNI TEDNIK
PTUJ / spodnja grajska terasa oživela
Prvi korak k oživitvi grajske restavracije
Od zadnjega plesnega večera na spodnji grajski terasi ptujskega gradu je minilo 12 let, v samem gradu pa so v zadnjih desetih letih organizirali dva gala pustna plesa; ta bi sicer v slovenski prostor lahko prodajali kot plesno prireditev, a žal turistični in muzejski oziroma kulturni delavci niso našli skupnega jezika, kot se to na Ptuju pogosto dogaja. Od takrat do danes so se v zvezi z obnovo grajske restavracije in obogatitvijo turistične ponudbe na tem najimenitnejšem delu Ptuja spletale različne zgodbe, ki pa jim še danes po dvanajstih letih ni videti konca.
Po najnovejši različici naj bi letos pripravili kompletne načrte, da bi lahko pričeli celovito obnovo grajske restavracije v letu 2003. Letos naj bi izvedli tudi razpis za izvajalca del. Ena od želja je, da bi v to dogajanje pritegnili že bodočega najemnika (a ga bo prav tako potrebno šele poiskati) ali pa tudi ne glede na ambicije enega od ptujskih podjetij, ki je s svojimi vložki vse bolj prisotno na grajskem hribu, čeprav gre v vseh primerih za vlaganje v državne objekte. Letos bodo obnovili tudi grajsko kapelo, poroke na gradu pa bodo mogoče tudi v prihodnje le kot nadstandardna ponudba, saj preurejena slavnostna dvorana (nekdanja viteška) ne bo stalni poročni prostor. Za turiste bo grajska restavracija po idealnih pričakovanjih odprta šele leta 2004.
Zadnji ples na spodnji grajski terasi pred njenim ponovnim obujanjem je bil organiziran v letu 1990. V zadnjih letih obratovanja grajske restavracije je podjetje Charlie, d.o.o., Ptuj lastnika Petra Vesenjaka vabilo z zelenimi plesnimi večeri, ki jih je organiziralo v letih 1988/90. Verjetno bi trajali še dlje, če P. Vesenjak ne bi postal član ptujskega izvršnega sveta, funkcija člana izvršnega sveta pa ni bila združljiva s podjetniškim delovanjem. V tem času
je Kmetijski kombinat prenesel grajsko restavracijo na občino, kmalu pa je usahnil tudi Haloški biser, v sodelovanju s katerim je podjetje Charlie pripravljalo plesne večere, za katere se je bilo potrebno precej truditi, dokler se niso prijeli. Potem ko so imeli publiko, pa so jih prenehali organizirati. Ob razstavi Turkerije so sicer poskušali oživiti dejavnost restavracije, vendar je poskus
spodletel. Povrhu je prišla denacionalizacija, kljub temu pa je mestna občina Ptuj preko GIZ Poetovio Vivat skušala najti najemnika. Žal so bili vsi poskusi neuspešni.
Prvi junij 2002 pomeni prelomnico v oživljanju ponudbe na spodnji grajski terasi, čeprav prostor še ni primeren za organizacijo kvalitetnih vrhunskih prireditev. Terme Ptuj, ki so konec aprila vzele v najem grajsko restavracijo, so v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj pričele uresničevati koncept poletnih prireditev Zaplešiva na gradu. Prve goste, bilo jih je čez dvesto, so z glasbo ansambla Pepel in kri (pridružili sta se jim še skupini Predor in Lanterna) skušali popeljati v zlate čase nekdanje ptujske grajske restavracije. V Termah pravijo, da bodo poslej plesi na spodnji grajski terasi vsako soboto do začetka
oktobra. Največkrat bo v tem času zaigrala skupina Predor, vsako tretjo soboto pa bodo v goste vabili znane ansamble. Prvi ples so Terme vabljenim obiskovalcem podarile, sicer bodo pobirali vstopnino - tisoč tolarjev po osebi. Po prvem plesu, ki je uspel, so optimistični, pričakujejo, da se bodo gostje na grad radi vračali. Škoda le, da bo pogled na noč-
Grajska terasa je po dvanajstih letih 1. junija ponovno oživela
PTUJ / s petrom vesenjakom o razmerah v ptujskem in slovenskem turizmu
Brez razvoja Term tudi ptujskega turizma ne bo
Okolica Orfejevevega spomenika je priljubljeno zbirališče ptujskih turističnih in kulturnih delavcev, ki sem jim radi pridružijo tudi drugi Ptujčani. V eni vročih junijskih nedelj je v njegovi bližini nastal tudi pogovor s Petrom Vesenjakom, lastnikom in direktorjem turističnega podjetja Hosting, dobrim poznavalcem razmer v ptujskem in slovenskem turizmu. Pred kratkim se je njegovo podjetje predstavilo kot avtor novega turističnega projekta v državnem merilu Acta Slovenica, ki ima za cilj ljudem oziroma turistom približati zgodovinsko, kulturno in drugo bogastvo slovenskih zgodovinskih mest, ki so vključena v Združenje zgodovinskih mest Slovenije.
Term izpeljali sami."
TEDNIK: Kako pa v tem obdobju kaže slovenskemu turizmu?
P. Vesenjak: "Nadaljuje se pozitivni trend iz lanskega obdobja. Število tujih turistov se povečuje, takšen trend pričakujemo tudi v naslednjih obdo-
TEDNIK: Gospod Vesenjak, kako ocenjujete najnovej{a dogajanja v ptujskem turizmu?
IÎ Vesenjak: "Ce želim odgovoriti na vprašanje, moram dogajanje porazdeliti na več sklopov. Eno je splošno oživljanje in delo, ki ga na področju turizma na Ptuju opravlja Turistično društvo Ptuj s predsednikom Albinom Piškom. Pri tem mislim na sodelovanje Ptuja v mednarodnih tekmovanjih, kar je eden dobrih načinov tržnega komunicija, pa tudi spodbuda domačinom, da se aktivno vključujejo v ta dogajanja, saj s tem pomagajo ustvarjati vzdušje, ki je prijazno tudi za turiste, ne samo za domačine. Nagradnja temu bi morala biti stalna aktivnost na tem področju - sistemski pristop k urejanju kraja. Ob tem je vzporedno potrebno razvijati ponudbeno stran. Samo na ta način bo Ptuj lahko uresničil cilje, ki jih ima na področju turizma. Veliko več bo potrebno narediti na področju organiziranosti in aktivnosti za učinkovitejšo prodajo, trženje in turistično komuniciranje. S tem konkretno mislim na oblikovanje turističnih programov oziroma ponudb za izletniške in stacionarne goste, ki morajo nastati v tesnem sodelovanju vseh ponudnikov in v režiji Lokalne turistične organizacije Ptuj. Druga velika tema ptujskega turizma je investicijski ciklus, ki se mora zgodi-
ti čimprej. Pohvalno je, da so se s številnimi majhnimi dodatnimi programi, ki jih lahko izvajajo v okviru obstoječega stanja, na nek način zbudile Terme Ptuj. Brez resnega pričetka razvojnega ciklusa v Termah Ptuj pa žal ne vidim možnosti za hitrejši in resnejši razvojni premik na področju ptujskega turizma."
TEDNIK: Kakšno je vaše mnenje glede prodaje Term? Se ne tako dolgo je bila prodaja zelo aktualna?
P. Vesenjak: "Glede na moje poznavanje stanja Term Ptuj, tržnega potenciala in danosti, s katerimi razpolagata Ptuj in Terme, menim, da prodaja ni smiselna. Mislim, da je Kmetijski kombinat Ptuj ravnal pravilno, ko je prodajo odklonil. Ob pravilni in primerni dinamiki investicij v obnovo in nove programe lahko razvoj izpelje sam lastnik, posebej v primeru, če bo prišlo do združitve med KK Ptuj in Perutnino Ptuj, pri čemer bo nastala strateško in premoženjsko zelo močna družba. Resnično verjamem in vem, da lahko ob primerno zastavljenem investicijskem ciklusu in programih Terme prinesejo lastnikom veliko več, kot bi ga prinesla prodaja tega dela premoženja v zdajšnjem stanju. Prav tako sem prepričan, da na Ptuju razpolagamo s potrebnim kadrovskim potencialom, znanjem in danostnimi, da bomo uspešen razvoj
v novo odprtih lokalih.
Med plesalci je bil prvega junija tudi ptujski župan Miroslav Luci, ki je prav tako pohvalil koncept prireditev, ki so jih za letošnje poletje na spodni grajski terasi pripravili v Termah Ptuj. Kot vse je tudi njega očaral pogled na nočni Ptuj; tudi zato je pričakovati, da ga bomo skozi poletno sezono lahko pogosteje deležni.
MG
KURENT
TUKISneNA AGENCIJA -TRAVEL AGENCY MINORITSKI TRG 2, 2260 PTUJ
telefon: 02 748 18 80, 748 18 81 _telefaks: 02 778 33 31_
COSTA BRAVA - 79.000 SIT
ODHOD 19. 7. 2002	5
LETOVANJE - paket z avtobusom I
7 X polni penzion Í
Prvi se je na plesišču zavrtel direktor Term Ptuj Andrej Klasinc z ženo. Foto: Črtomir Goznik
ni Ptuj mogoč le ob sobotah, med tednom je vstop na spodnjo grajsko teraso nemogoč - grajska vrata se neusmiljeno zapro ob 18. uri. Ce je to območje v resnici tako ogroženo, naj bi mu v okviru javnih del omogočili zavarovanje, Ptujč-anom in drugim obiskovlacem mesta pa omogočili ta neponovljivi pogled.
Prvič so gostinci povabili Ptujčane na ples in pijačo, prihodnjič bo mogoče nekaj malega tudi prigrizniti. V kratkem času do prvega plesa so imeli organizatorji le dva meseca časa in niso mogli pridobiti vseh potrebnih dovoljenj. Lahko pa smo se prepričali, da so kljub improvizacijami v določenih delih uspeli usposobiti sanitarije, tako da celo topla voda ni manjkala, ki je ni celo
poti so zapeljivejše od glavnih poti, ki se bo pričel uresničevati sredi junija najprej s sedmimi različnimi zloženkami v štirih tujih jeziki, velikimi plakati ter oglasi v časopisih in revijah. Pred dnevi smo v Piranu predstavili projekt Acta Slovenica, ki je projekt pospeševanja turizma v zgodovinskih mestih Slovenije. To je nov tematski turistični proizvod, ki zelo dobro združuje intereres zasebnega in javnega sektorja na področju turizma, gostinstva, trgovine, muzejev, galerij in podobnega. S tem projektom naj bi se povečalo zanimanje za obisk starih mestnih jeder."
MG
POGLEJ IN
ODPOTUJ
POMURJE, vikend
,13.900
do 28.7., SonCkov klub, 2D, POL, 1 otrak do 7 lat brezplačno, vključeno kanuarjenje
CBES, mesto Cres
42.950
do 13.7., Sončkov klub, 2* KImen, 7D, POL, en otrak do 12 lot brezplačno
NEUM in biseri!
44.900
22.6., Sončkov klub, bus, 3* Stella, 7D, POL, 2. otrak do 12 lot brezplačno, 5 Izlotov
TUBČIBLAntaiih
65.590
16.6., 3* hotel, 7D, ALI INCLUSIVE, polet Iz avstrljsklb lotallič
TUNIZIJA, Hammamet
74.290
25.6., 3* hotel Sun Garden, 7D, ALL INCLUSIVE, polet iz avstrijskih lotallSč
vodíce, Dii(l0 pri Zadru
22.6.,3*zasebn
meinltudl 7-dnevnl teimlnl
.89.900
, do 296 m od morja, 16 DNI,
DOMINIKANSKA rep.
185.690
21.6., 3* hotel Iťoplcal Gardon Club, 140, ALL INCLUSIVE, odhod Iz Mûacbena
www.sonchek.com
»sonček
PTUJ, Krempljeva 5, teL 02/749 32 82 TUl potovalni center
Turistična agencija ENKA, Ptuj, Trstenjakova 7, tel.: 02 / 749-34-56
ENKA^
Peter Vesenjak. Foto: Črtomir Goznik
bjih glede na pričakovane močne turistične tokove v smereh sever-jug in vzhod-zagod. Nadaljuje se dokaj močan investicijski ciklus v slovenskih zdraviliščih in na obali, v zadnjem času pa tudi v alpskem območju. Investicije so zlasti namenjene v nove in dodatne programske vsebine, kot so bazeni, programi za zdravje, konferenčne dvorane, zabavišča, igralnice. Ob tem rastejo nove nastanitvene zmogljivosti. Podjetje Hosting se predvsem aktivno vključuje v oblikovanje novih turističnih razvojnih in tržnih programov, pa tudi v načrtovanje in izvedbo investicij. Med drugim smo idejni snovalec in izvajalec letošnjega največjega turističnega projekta v Sloveniji na področju turistične promocije - projekt Na lep{e - stranske
PUNTA CANA VODICE
Z43.7aa z4.aaa
LAST MINUTE
TUNIZIJA MURTER ^ «Sp?^ powatnu^bus KENIJA
SLOVENIJA HRVAŠKA S-^OG "Îî-a'î^""
ŠIBENIK OTOK PAG
SI.SQQ	39.900
aparmmji Solaris za 3 osebe različni apartmaji v Novalji
ww.enka.si NAVTIKA, LETALSKE KARTE,...
ZANIMIVOSTI, PISMA BRALCEV
PREJELI SMO
O samomorilnosti
(REFLEKSIJA NA ČLANEK, OBJAVLJEN V PTUJSKEM TEDNIKU DNE 30. 5. 2002)
^^ed nekaj leti je Tomas Macho zapisal, da se vsi zavedamo dejstva, da bomo enkrat umrli. In ~eprav nas to dejstvo v~asih potre, ne mislimo da je karkoli škandaloznega v naši smrtnosti. Obi~ajno živimo življenje, v katero le ob~asno vdre spoznanje o smrti, ki predstavlja neizogiben izhod naše bodo~nosti. V~asih nas "bližja" sre~anja s smrtjo opozorijo na odmerjenost našega ~asa na zemlji in nas celo pripravijo do razmišljanja o svojem življenju in o našem odnosu do drugih ljudi.
Pravzaprav je strah pred smrtjo pomemben dejavnik, ki v veliki meri dolo~a, kako bomo živeli naše življenje in katere vrednote bomo spoštovali.
Ob tem pa nas na smrtnost ~loveka opozarja predvsem smrt drugih ljudi. Smrt drugih je vedno nepri~akovan in bole~. Takšna izguba drugega ~loveka je vedno nesmiselna in nepotrebna. Ker po smrti ne ostane ni~esar. Le praznina. In se ne moremo strinjati s takšno smrtjo. Z nobeno smrtjo drugega ~loveškega bitja.
Smrt vedno pomeni izgubo. Izgubo za nas, ki smo pri~a smrti posameznika. Za tiste, ki preživimo.
Smrt je torej skrivnost. Samomor pa še toliko bolj. Če je smrt drugega ~loveškega bitja nerazumljiv v svoji tragi~nosti , samomor je še toliko bolj bole~. Samomor je izven našega dojemanja stvarnosti. Povabljena smrt je tragi~no dejstvo, ki nas spravi na kolena. Izni~i našo gotovost in vznemiri.
Če gre za mladega ~loveka, ali bližnjega, je bole~ina še toliko bolj izrazita. Pri tem pomaga le razlaga. Pojasnilo, ki razkrije vzroke in pomiri. Vzroke, ki jih želimo razkriti, ki so v skladu z našim vesoljem verovanj.
Tako je vedno bilo in tako vedno bo. Za vsako smrtjo nastane zgodba, ki razkrije vzroke tragi~nega dogodka in jo tudi ovrednoti. In podeli vloge. Vloge tistih, ki so tako ali druga~e prispevali k razvoju dogodkov. Ob tem pa oblikujemo tudi mnenje o smislenosti, opravi~-enosti ali celo sprejemljivosti samomorilnega dejanja.
In takšna posamezna zgodba postane last posamezne družine, skupnosti ali celo nacije. Naše predstave o sprejemljivosti ali nesprejemljivosti samomora temeljijo na zgodbah posameznih samomorov. V~asih so te zgodbe, ki nastanejo na osnovi posameznih samomorilnih dejanj tako mo~ne, da same po sebi oblikujejo usode ljudi ali celo narodov. V~asih celo po dolgih letih ali celo stoletjih.
V znanosti, ki se ukvarja s samomorilnostjo danes že zagotovo vemo, da je samomor izredno zapleten pojav. Samomor je proces, potek, ki se pogosto za~ne dolga leta ali celo desetletja pred tragi~nim samomorilnim dejanjem. Le redki raziskovalci mislijo, da je možno ~loveško samomorilnost pojasniti z delovanjem enega samega dejavnika. Danes ne želimo ve~ pojasniti samomorilnost ampak razumeti,
na kakšen na~in in pod kakšnimi vplivi se odvije proces, ki se kon~a s samomorom posameznika.
Vemo, da pri tem zelo pomembno vlogo igrajo biološki dejavniki, ki so odgovorni tudi za depresivne motnje. Zaradi teh posameznik postane brezvoljen, žalosten, obupan in ~rnogled. Biološki dejavniki pridejo do izraza v prepletanju s dejavniki iz okolja, ki prispevajo, da posameznik postane ranljiv in bolj dojemljiv do samomora. Med dejavnike okolja štejemo tudi govorjenje o samomoru oziroma odnos kulture do samomora.
Delovanje vseh teh dejavnikov je pogosto nepredvidljiv. Prav zato, dogodki ki neposredno predhodijo samomorilnem dejanju ne predstavljajo vzrok dogodka, le povod zanj.
Človek pogosto vstopi v proces samomora, ne da bi vedel, kam ga vodi pot po kateri hodi. Se prepoji s posebnim na~inom razmišljanja, in naenkrat povabljena smrt postane sprejemljiva, celo nujna rešitev.
Mislimo, da se proces samomora za~ne takrat, ko naenkrat posameznik za~ne sebe doživljati druga~e kot do takrat. Ob tem se pojavi neobvladljiv ob~utek duševne bole~ine, ki posameznika sili k sprejemanju odlo~itev, ki bi bili še pred nekaj dnevi tuji in nesprejemljivi.
Huda duševna stiska pogosto ostane prikrita pred ljudmi, ki obkrožajo samomorilnega posameznika. V~asih tudi zato, ker je samomorilno govorjenje tako mo~no prisotno v nekem okolju, da zato nih~e ne postane pozoren na predsamomorilna sporo~ila.
V~asih pa se samomorilni proces tako hitro odvije, da niti ne ostane ~asa za iskanje pomo~i.
Znanost, ki se ukvarja s samomorilnostjo ve, da obstajajo objekti, vzorci ali celo kulti, ki privla~ijo pozornost samomorilcev. Predhodni samomori in medijsko poro~anja o teh, pa tudi pripovedovanje dogodkov, vrednotenje posameznega samomorilnega dejanja še dodatno pove~a verjetnost, da bi se nekdo poistovetil s dolo~enim vzorcem. Pogosto prav medijsko govorjenje prispeva k sprejemljivosti samomora v dolo~enih življenjskih okoliš~inah.
Zato je zaželjeno, da bi se mediji izogibali poro~anju o posameznem samomoru, predvsem na na~in, ki bi prispeval k ustvarjanju privla~-ne posmrtne zgodbe.
Po samomoru vedno ostane praznina, ki prebuja bole~ine in stiske v vseh, ki so posredno ali neposredno vpleteni v zgodbo posameznega samomora. Razlage ne prepre~ijo in ne omilijo bole~ino teh ljudi, le poglobijo in razširijo tragi~no izkušnjo na morda še nedotaknjene pripadnike skupnosti. Ker:
"Misel vodi vse stvari,
misel jih vodi in oblikuje,
~e ~lovek polni zlih misli govori in deluje
trpljenje mu zato sledi,
kot voz kopitom vpreženega vola."
(Star kitajski pregovor)
Robert Oravecz, dr.med. psihiater Psihiatrična bolnišnica Ormož
računalniški kotiček
Zanimivosti iz sodobnega sveta
Pradedek današnjega spleta Gopher, ki je v tekstualni obliki poskušal ponuditi spletno vsebino, je zaslužen za zlorabo nove varnostne pomanjkljivosti Internet Explorerja v različicah 5.5 in 6.0. Posebno oblikovan spletni naslov gother protokola lahko privede do buffer overflowa in odpre pot do izvrševanja aplikacij na žrtvinem računalniku. Pustimo podrobnosti, Microsoft že pripravlja popravek.
Ameriška Transmeta vztraja na tržišču procesorjev, ki so namenjeni predvsem prenosnikom skromnih mer in zapovedane nizke porabe energije. Najnovejši procesor TM8000 je prvi 256-bitni procesor, ki je za povrhu izredno varčen, celo za pol bolj od svojih predhodnikov. Zmogljivosti naj bi bile v rangu srednjega razreda procesorjev, ki sicer prihajajo iz AMD-ja in Intela. Premalo za domače PC-je in idealno za prenosnike skromnih mer, pri katerih je na prvem mestu čim manjša poraba energije. Pri Transmeti so skrivnostni glede datumov pojavljanja procesorja predvsem zaradi slabih izkušenj v preteklosti, ko so morali kar nekajkrat prestaviti datum zaradi težav v tajskih tovarnah.
Vodilni francoski proizvajalec mobilnikov je pred časom predstavil novo serijo svojih izdelkov. Z njo želi med kupci pridobiti nov imidž, vrhunec ponudbe pa je model OT715. Modeli serije 7 so bili vedno nekaj drugačnega, malce boljšega. Podobno velja za OT715. To jo GPRS mobilnik z barvnim zaslonom, pozna polifo-nična zvonjenja, EMS sporočila, prav tako pa mu niso tuje "poslovne" funkcije. Ekran lahko pri-
PREJELI SMO
Doslej enostransko poročanje o vojašnici v Apačah
V sredstvih javnega obveš~anja je bilo doslej objavljenih že nekaj ~lankov oziroma reportaž o problemu izgradnje nove vojašnice v naselju Apa~e na Dravskem polju. Tudi v vašem tedniku je bil objavljen ~lanek o gradnji te vojašnice, v katerem je bila ta gradnja predstavljena kot gotovo dejstvo in obenem velika pridobitev za doma~ine. Ni nam znano, kdo so naro~niki teh ~lankov oziroma reportaž v drugih sredstvih javnega obveš~anja, vsekakor pa je problem izgradnje vojašnice v Apa~ah v vseh sredstvih javnega obveš~anja prikazan enostransko, natan~neje re~-eno, prikazan je le pogled oblastnikov na to zadevo, ni~-esar pa ni re~eno o ugovorih doma~inov zoper to novost v njihovem kraju. Zaradi objektivnega informiranja javnosti naprošamo vaš ~asnik za objavo naših stališ~ in vprašanj do izgradnje vojašnice na našem obmo~ju, ki so naslednja:
-	vas Apa~e je sedaj mirno kme~ko naselje s približno 300 hišami in manj kot 1.000 prebivalci, katerih ve~ina se v pretežnem ali manjšem delu vsakdana ukvarja s kmetijstvom. IzgraDnja in naselitev vojašnice, kot je predvidena, v neposredni bližini vasi, bi bistveno spremenila življenje v Apa~ah, ~esar se danes del krajanov, ki iz kakršnihkoli, najverjetneje pa pridobitniških razlogov, podpira tovrstno gradnjo, ne zaveda. Danes poznamo vojaški poligon pri Apa~ah, v primeru izgradnje takšne vojašnice pa bi lahko v nadaljevanju o vasi Apa~e govorili kot o Vojašnici Apa~e z manjšim stanovanjskim zaselkom;
-	država predvideva izgradnjo vojašnice na zemljiš~u nekdanje gmajne, ki je bila v preteklosti v lasti Agrarne skupnosti Apa~e. Gre za kompleks kvalitetnih kmetijskih zemljiš~, v zvezi s katerim te~e denacionalizacijski postopek po zahtevku Agrarne skupnosti Apa~e, ki pa doslej vlagatelju zahtevka iz neznanih razlogov oziroma vplivov po 10 letih še ni bil kon~an niti na prvi stopnji. Medtem ko se denacionalizacijski zakon uporablja v dolo~enih primerih zelo restriktivno v tem smislu, da je vra~anje neko~ podržavljenih zemljiš~ v naravi državna zapoved št. 1, se v tem primeru nih~e ne ozira na pravice dena-cionalizacijskega upravi~enca, saj se vseskozi prikazuje izgradnja vojašnice kot gotovo dejstvo in se spornost razpolaganja s temi zemljiš~i tistim, ki dajajo informacije
sredstvom javnega obveš~anja niti, ne zdi toliko pomemba, da bi jo omenili. Zato Agrarna skupnost Apa~e javnost obveš~a, da je gradnja vojašnice predvidena na kmetijskih zemljiš~ih, katerih del je v denacionalizacijskem postopku, in z radovednostjo ~akamo na kon~anje tega problema, ki bo pokazal, ali v resnici v naši državi velja ZDEN za vse ali le za nekatere;
-	Ob~ina Kidri~evo pripravlja spremembo prostorskih planov, s katerimi bo omogo~ila gradnjo vojašnice na teh kvalitetnih kmetijskih zemljiš~ih. Mi pa ne moremo pozabiti ravnanja države v primeru doma~inov, ki so v strnjenem naselju ob gmajni v preteklosti želeli na svojem dvoriš~u graditi stanovanjske objekte, pa jim je država po inšpekcijskih službah z rušenjem to prepre~ila, ker so se preve~približali gmajni. Danes bi se naj gradnja vojašnice pomaknila izven strnjenega naselja sredi te gmajne, kar dovolj zgovorno kaže na dvoli~nost naše oblasti;
-	predstavniki države so v zadnjem ~asu pri~eli prihajati v Apa~e in s pomo~jo tukajšnje lokalne oblasti sklicevati zbore krajanov in jim utemeljevati koristnost tovrstnega objekta v njihovem naselju, ki ga, kolikor nam je znano, drugje nih~e no~e imeti. S pomo~jo lokalne oblasti prepri~-ujejo krajane o svojih bodo~ih vlaganjih v infrastrukturo (ki pa je že v celoti zgrajena), o novih delovnih mestih (pri tem pa ne znajo pojasniti, kam bodo prezaposlili sedanje zaposlene, ki se selijo v Apa~e, in na kakšni zakoniti osnovi bodo lahko priznali doma~inom prednost pri zaposlitvah), o možnosti prodaje kmetijskih pridelkov doma~inov bodo~i vojašnici (pri ~emer je splošno znan na~in oskrbovanja vojske v Republiki Sloveniji, ki je zaupan le do-lo~enim). Gre za prazne obljube sedanjih funkcionarjev, katerih v primeru izgradnje vojašnice po njeni otvoritvi ne bo ve~ na teh delovnih mestih, da bi jih kdorkoli lahko držal za besedo. V~asih smo temu po doma~e rekli "farbanje ljudstva";
-	zemljiš~e gmajne v Apa~ah je dejansko uporabljala bivša naša vojska in jo tudi sedanja naša vojska že desetletja za vojaški poligon. S tem v zvezi smo vljudno naprostili pristojno Ministrstvo za obrambo, da nam posreduje morebitne upravne odlo~be (lokacijsko dovoljenje, uporabno dovoljenje ipd.), s katerimi bi lahko ugotovili zakonitost in upravi~enost uporabljanja gmajne za vojaško streliš~e. Doslej se nikomur ni zdelo vredno odgovoriti na te naše prošnje;
-	na zadnjem zboru krajanov je predstavnik države med prepri~evanjem zbranih slednjim obljubljal, da bodo od-
slej ve~krat prihajali v Apa~e in se dogovarjali o izgradnji te vojašnice. Zelo kratko in vsakomur razumljivo je na to ponudbo predstavnika države odgovoril doma~in g. Hriberšek, ko je dejal: "Ni~ vam ni treba hoditi, saj vas mi ne potrebujemo. ". Ta odgovor, v katerem je zajeta vsa modrost, ki koristi sedanjim Apa~anom in bodo~im rodovom, ni bil objavljen v nobenem ~asopisnem ~lanku ali reportaži s tega zbora, ker pa~ ni bila v skladu z apriornim stališ~em tistih novinarjev, ki so javnost o zboru obveš~-ali;
- edina korist, ki jo je doslej vas Apa~e imela od ve~-desetletnega udejstvovanja vojske na tem obmo~ju, je bilo nekaj na ~rno prodanih litrov doma~ega vina, kar pa se ne more primerjati s škodo, ki zaradi prisotnosti vojske na tem obmo~ju doma~inom nastaja. V tej zvezi nikakor ni mo~pozabiti tistih nekaj otrok, ki so izgubili življenje zaradi zapuš~enega streliva na poligonu, še manj pa ravnanja oblasti, ko so njihovi najbližji želeli od takratne vojske vsaj popla~ilo stroškov s pogrebom, pa so bili mirne vesti zavrnjeni. Je danes vojska res toliko druga~na od nekdanje, da bi se šla dobrotnika v svojem okolju? Kolikor smo seznanjeni s tovrstnimi današnjimi problemi (npr pobožne želje lokalnih oblasti nekaterih ob~in za gospodarjenje z zapuš~enimi in propadajo~imi vojaškimi objekti), tega ne bi mogli trditi. Tisti, ki temu verjame, pa je blago re~-eno mo~no naiven.
Nadvse smo hvaležni ge. Danici Hren iz Ptuja, ki je v ~asopisu Ve~er z dne 7.3.2002 objavila svoje mnenje in svoja vprašanja o problemu izgradnje vojašnice v Apa~-ah, v katerem je zajela veliko tistih pogledov, ki so bili doslej zamol~ani. Prav tako spoštujemo g. Vezjak Borisa, ki je v istem dnevniku dne 3.6.2002 v ~lanku "Kidri~evo kot simptom" povedal kar nekaj globokih resnic o manipuliranju države s svojimi podaniki na tem obmo~ju, med drugim tudi v zvezi s predvideno izgradnjo vojašnice v Apa~ah. Upamo, da se bodo zganili tudi drugi, zlasti do-ma~ini iz Apa~ in bližnje ogrožene okolice, in poskušali Apa~e obvarovati pred njenim izničenjem in pred nekaterimi svojimi lokalnimi veljaki, ki kljub svojemu volilnemu mandatu gledajo le na lastne pridobitniške koristi.
Agrarna skupnost Apače - zanjo: Stanislav Murko Silvo Korpar Janko Korpar Franc Zajc
kaže 65000 barv, ločljivost prikaza je 100x150 točk.
Thrustmasterjev Gamepad je v času svetovnega prvenstva precej nogometno obarvan. Posebna nogometna različica Upad ima celo licenco FIFE, ki dovoljuje uporabo logotipov svetovnega prvenstva. Poleg popolne analogne kontrole Gamepad vsebuje dva motor~ka, ki proizvajata zelo realne u~inke, dve analogni ro~ici, osem analognih akcijskih kontrol, tri moduse delovanja in turbo funkcijo. Povr{-ina je prevle~ena z gumo, sam Gamepad pa je namenjen konzolama PlayStation 1 in 2.
Banglade{ bo morda postal prva svetovna država, kjer otroci uradno ne bodo smeli kupovati mobilnih telefonov. Oblasti tak{en predlog pojasnjujejo s tem, da po njihovem {e ni povsem dokazana varnost uporabe mobilnikov oziroma sevanja, ki ga oddajajo. Slednje bi morda lahko {kodilo otrokom, katerih organizem se {ele razvija. Operaterji mobilne telefonije seveda protestirajo, kar je razumljivo, težko pa razumemo banglade{ke oblasti, ki se v tak{-ne predloge spu{~ajo brez trdnih dokazov o {kodljivosti. Morda pa bi lahko v najbolj divjih fantazijah pomislili na to, da tamkaj{nji mobilni operaterji premalo "sponzorirajo" oblasti in vplivne posameznike.
V petek, 31. maja, se je iztekla Vegina promocijska akcija blabla petek, v okviru katere so vsi uporabniki njihovih storitev mobilne telefonije ob petkih med 19. in 24. uro klicali v vsa slovenska omrežja brezpla~no. Blabla petek je nadomestil blabla vikend, ki do konca junija vsem novim in obsto-je~im uporabnikom Veginih pred-pla~ni{kih paketov ob sobotah in nedeljah omogo~a klice v vsa slovenska omrežja za samo 1 tolar na minuto. V ~asu najve~jih obremenitev se je pokazalo, da Vegino lastno omrežje, ki sodi med naj-sodobnej{a na svetu, deluje brez vseh napak.
Konkretni u~inek sodnih nategovanj in vsega, kar posledi~no sledi, je morda tudi potop Napster-ja. Vodstvo slednjega se je odlo~-ilo kar za bankrot. Ko bo postopek kon~an, bo Napster predvidoma kupil Bertelsmann za znesek 8 milijonov dolarjev. Seveda se je Napster pred tem moral re{iti nabranih dolgov v vi{ini 91 milijonov dolarjev. Bankrot je v tak{nih razmerah kar priro~na re{itev. To vedo tudi mnogi slovenski poslovneži.
Ruski mediji so poro~ali o tem, da je 23-letna ženska umrla med eksplozijo, ki jo je povzro~ila bomba, skrita v mobilnem aparatu. Ko je slednjega poskusila vklju~iti, je bomba eksplodirala. Dogodek preiskujejo oblasti, povzro~il pa je tudi zanimanje varnostnih služb. Namestitev eksplozivnega telesa v mobilni telefon je vse prej kot lahko opravilo. Do sedaj uradno na tak primer {e niso naleteli, na{li pa so že name{~eno strelno cev z nabojem, ki bi lahko služila kot nekak{na pi{tola.
Stereotip o zakrknjenih, mozo-ljastih, nedružabnih in pri 30 letih v realnem življenju spolno neizži-vetih internet frikih se ru{i. Neka raziskava kaže, da poznavanje sodobne tehnologije in komunikacij ve~a komunikacijski performans tudi v odnosih med živimi osebami v realnem svetu. Zanimivo je, da mnogi internet {e vedno obsojajo kot povzro~itelja odvisnosti, depresij in osamljenosti ter resnih težav pri komunikaciji. Izjeme sicer potrjujejo pravilo, verjetno pa je pri{el ~as za spremembo stere-otipov.
> SL
(J
'iT
!l
C 10 C
'íá
NASVETI, ZANIMIVOSTI
Kuharski nasveti
Grah
Grah je ena izmed najstarejših kulturnih rastlin in spada v družino stročnic. V svojem stroku izoblikuje več semen tako kot ostale stročnice, poznajo pa ga po celem svetu. Ne glede na top, v katerem delu sveta smo, grah povečini pripravljajo na podobne načine in to je tistim, ki pripravljajo jedi iz graha, zelo v prid.
Glede na stopnjo zrelosti lahko grah uporabljamo v treh različnih stopnjah: mladi grah, ki ga lahko uporabljamo s stroki vred, oluščen sveži grah, ki dozori na rastlini in ga uporabljamo brez luščin, in suhi grah. Ko pobiramo prvi mladi lušč-eni grah, običajno poletje ni več daleč.
V kulinariki je posebej cenjen mali francoski grah; to je posebna vrsta, ki ostane tudi po obiranju sladka. Nasploh pa velja, da je drobnejši grah slajši. Na žalost veliko sort graha po luščenju zgubi svoj fini okus.
Sveži grah je primeren za pripravo različnih jedi. Še vedno ga najpogosteje v prvi fazi priprave kuhamo v vodi ali vodni sopari. Ker močne arome prekrijejo sladkobo v grahu, ga pripravljamo z nežnimi začimbami in zelišči ter dodatki, ki imajo blag okus. Tako mu pogosto dodajamo šampinjone, glavnato solato, srebrno čebulico in druge dodatke. Blanširan in rahlo dušen grah se poda h kuhani zelenjavi, dušimo pa ga lahko tudi s slanino, česnom in ga uporabljamo za zgoščevanje zelenjav-
nih juh.
Grah, ki ga jemo s stroki vred, oziroma stročji grah ni nič manj priljubljen kot luščeni grah. Pobiramo ga, ko so semena oziroma zrnca komaj izoblikujejo. Stroki so okusni, če jih na maslu v ponvi na hitro zdušimo, lahko jih tudi pečemo ali kuhamo in prelijemo s surovim maslom. Lahko ga dušimo tudi z vejico mete, pripravljamo v smetanovi omaki, od zelenjave se posebej lepo poda s stebelno zeleno, korenjem in paradižnikom. Jedi iz graha so še okusne-jše, ce jih odišavimo s sokom od pomaranče, limone ali z vinom.
Tudi v svetu iz graha pripravljajo številne jedi. Tako v Italiji pripravljajo risi e bisi, v Belgiji je cenjena grahova juha, v Franciji ga kombinirajo z gnjatjo, v Avstriji pripravljajo pire z grahom, jajci in smetano. Nekoliko manj znane kombinacije so grah, kombiniran s kostanji in mladim krompirjem, grah s korenčkom in meto ter grah s papriko, paradižnikom in čebulo.
Pri kuhanju graha pazimo, da ga ne kuhamo v močno slani vodi, ki temeljito vre, saj zrna
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 386. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mjJaJostnikov
98. nadaljevanje
Povezava med klinično prakso in promocijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov -
10. nadaljevanje
Danes bomo govorili še o nekaterih sestavinah klinične prakse, ki se nanašajo na konkretnega posameznika ali skupino otrok z določenim problemom.
Najprej bi omenili konzultacije (posvetovanje in svetovanje drugim strokovnjakom). Posvetovalno delo je lahko ena od oblik tim-skega dela, omogoča izmenjavo različnih izkušenj in preverjanje spoznanj, lahko pa prerase tudi v obširnejše angažiranje, kot je na primer skupnostno delo ali izobraževanje.
Izvedeništtvo je naslednja sestavina klinične prakse, v kateri se pogosto srečujemo tudi z zahtevami za izdelavo izvedeniških mnenj. Pogosto je tako vprašanje postavljeno po tem, kdo od staršev je v primeru ločitve primernejši za vzgojo in oskrbo otrok ali pa kakšne posledice je utrpel otrok zaradi nekega namerno povzročenega škodnega dejanja, nezgode ali nesreče.
V teh primerih mora klinik zelo previdno pretehtati svoje ugotovitve, saj te lahko povzročijo takojšnje stvarne in daljnosežne spremembe otrokovih življenjskih okoliščin in s tem vplivajo tudi na njegovo duševno zdravje.
Raziskovanje pa je najšibkejša točka naše klinične prakse, saj sta na primer akademska psihologija in klinično psihološka praksa daleč narazen. Priča smo izredno hitremu razvoju znanja in vedenja, podatki v obsežnejših priročnikih hitro zastarajo, raziskave prispevajo vedno nove ugotovitve, bazično znanje se izredno hitro povečuje.
Veliko je že znanega o vlogi bioloških dejavnikov pri nastanku vrste motenj, za katere smo v preteklosti menili, da jih pogojujejo izključno vplivi okolja. Vendar je strah pred novim (biološkim) determinizmom odveč.
O tem pa še nekaj več naslednjič.
rada otrdijo. Kuhani grah lahko v primerni posodi shranimo v hladilnik 2 do 3 dni, v zamrzovalni skrinji pa več mesecev.
Iz graha tudi pri nas pripravljamo številne jedi. Uporabimo ga lahko pri pripravi hladnih uvodnih jedi, ko iz njega pripravimo številne mešane solate. Luščen grah ali grah s stroki pa je primeren tudi za juhe. Okusno grahovo juho dobimo, če jo kombiniramo z mladim krompirjem, zgostimo s svetlim prežganjem ali bešamelom ali pripravimo prežganje s čebulo, česnom, moko, paradižnikovo mezgo in mleto rdečo papriko. Okusna je tudi grahova kremna juha. Pripravimo jo tako, da na manjši količini maščobe pre-pražimo sesekljano čebulo, in ko ta rahlo ovene, jo potresemo z moko in zalijemo z večjo količino poljubne mesne juhe ali vode. Prisipamo še večjo količino oluščenega svežega graha -na en liter tekočine 60 dag graha. Po potrebi začinimo s soljo in lovorom. Ko je grah kuhan, juho pretlačimo skozi pasirko, ponovno zavremo in tik pred serviranjem dodamo kislo smetano. Po želji po vrhu juhe po-tresemo na maslu prepražene žemeljne kocke.
Iz graha lahko pripravimo tudi veliko glavnih jedi - od rižote, grahovih kanelonov, musake, grahovih ocvrtkov do enolončnice, zapečenega grah in podobnih jedi. Ragu iz graha in svinjine pripravimo tako, da vzamemo enako količino svini-ne in graha. Meso narežemo na majhne kocke. Posebej v kozici na maščobi prepražimo sesekljano čebulo - na pol kilograma
SOIATA a STROCJECA GRAHA
2-3 jajca skuhamo, ohladimo, olupimo in grobo sesekljamo. V rahlo slani vodi skuhamo ve~jo koli~ino stro~-jega graha, ki ga narežemo na kratke koš~ke (cca 60 dag). Kuhani grah odcedimo in ohladimo. Ohlajenemu dodamo sesekljana jajca, sesekljan peteršilj, narezan drobnjak, kis in belo olje. Olje in kis lahko zamenjamo tudi z majoneznim prelivom.
Avtorica: Hilda Ritonja
graha vzamemo 15 dag čebule. Ko čebula rahlo porumeni, dodamo narezano meso in ga narahlo prepražimo. Nato dodamo dva fino naribana surova krompirja in zalijemo z manjšo količino vode ali mesne juhe. Prisipamo grah, začinimo s soljo, timijanom, lovorom in po želji popramo. Ko je grah do polovice zmehčan, dodamo v kisu vložene šampinjone in du-šimo do mehkega. Tik pred serviranjem dodamo kislo smetano in potresemo s sesekljanim pet-eršiljem. Ragu iz graha in svinjine ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato.
Po okusu se grah poda tudi s pečeno perutnino, okusna je tudi grahova omaka, ki jo ponudimo zraven pečenega mesa ali kot polivko pri testeninah, kombiniramo pa jo lahko tudi z omakami, ki jih pripravimo iz sirov. Zeleni grah pa simbolizira tudi srečo in mogoče je to eden izmed razlogov, zakaj bi si te dni pripravili kakšno jed iz graha. Nada Pignar, profesorica kuharstva
NADOLE / GOBJA SEZONE SE ZAČENJA
Prvi haloski juriki
Nasmejan gobar Milan Tucovič iz Majšperka s svojimi prvimi letošnjimi halo{kimi gobani. Foto: M. Ozmec
Obilno deževje in razmeroma tople majske noči so zadnje dni pripomogle, da so pred tednom dni pognale tudi "prave gobe", jurčki ali gobani. Strasten gobar Milan Tucovič, upokojeni policist iz Ma-jšperka, je to zaslutil, zato se je v soboto, 25. maja, odpravil na svo-
je terase po Halozah. Ni hodil dolgo, saj je kmalu našel svojo prvo letošnjo bero jurčkov - kar 9 jih je zraslo na obronku gozda pri Na-dolah. Kje natančno ni povedal, sicer pa je to iz upravičljivih vzrokov velika gobarska skrivnost.
MO
RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Vf j y fv^jjjjíj
Po mesecu dni, odkar so se poslovili ledeni možje, se pomlad že srečuje s poletjem, vrt dosega vrhunec v vegetaciji in razko{ju pomladanskega cvetja, vrtnar pa ga {e naprej skrbno neguje, za kar mu že nudi slastne sadeže vrtnin, zelenjave in vonjev pomladnega cvetja.
V SADNEM VRTU so se do srede rožnika že dokončno zavezali plodovi vseh sadnih vrst, ki jih gojimo v naših vrtovih. Medtem ko nekatere že obiramo, se drugi z vso intenzivnostjo razvijajo in doraščajo. Če izvzamemo letošnjo spomladansko pozebo, ki je v nekaterih legah povzročila precejšnjo škodo letošnjemu pridelku, in slabe opraševalne okolnosti zaradi vremenskih motenj ob času cvetenja sadnega drevja, v tem času z zaskrbljenostjo opazujemo močno redčenje in odpadanje mladih plodičev, še posebno pri jablanah in hruškah. Junijsko trebljenje plodov je lahko posledica slabega zdravstvenega stanja drevesa že iz predhodnega obdobja, ko se je v preteklem pričel formirati cvetni nastavek za naslednjo rodnost, vsekakor pa je iskati vzroke v neusklajeni prehranjenosti ali pomanjkanju nekaterih rastlinskih hranil.
Za rast in razvoj sadne rastline so najpomembnejši fosfor, ki je pomemben za tvorbo cvetnih brstov, cvetov, plodov in semena, kalij je rudninsko hranilo, potrebno za kakovostno sestavo plodov, predvsem sladkorja in ostalih ogljikovih hidratov, za rast drevesa in razvoj bogate zelene listne površine pa je daleč najpomembnejši dušik. Rastline se s temi osnovnimi hranili oskrbujejo iz naravnih virov ob razpadu rudninskih snovi v zemlji in z asimilacijo s pomočjo listov iz zraka, primanjkljaj iz naravnih virov pa nadomestimo z gnojenjem z rudninskimi gnojili. Temeljno gnojenje z mešanimi fosfornimi in kalijevimi gnojili z manjšo vsebnostjo dušika je bilo opravljeno že jeseni ali zgodaj spomladi, v času zimskega mirovanja. Dopolnilno gnojenje z lahko topnimi dušičnimi gnojili je moralo biti opravljeno med cvetenjem ali takoj po njem, ko je bilo že mogoče oceniti pridelek in začetno rast. Če sredi junija opažamo močan osip in redčenje plodov ter svetle barve listje, je to znak pomanjkanja dušika, ki ga v tem času lahko dodamo v lahko topni obliki, kot sta to KAN ali urea (en do dva kilograma na ar površine). S tem gnojenjem nekoliko ublažimo motnje pri prihodnjem formiranju cvetnih brstov. Dognojevanje z dušičnimi gnojili mora biti opravljeno do sredine junija, sicer se lahko vegetacija zavleče pozno v jesen in bi mladike letošnjega prirastka ne dozorele.
V	OKRASNEM VRTU, ki je v rožniku predvsem cvetličen, vodimo vso skrb negi okrasnih rastlin. Gredice z okrasnim rastlinjem redno pleve-mo in plitvo okopavamo ali le rahljamo povrhnjo plast zemlje, s čimer uničujemo mlade kaleče plevele, zemljo zračimo in omogočamo dostop zraka h koreninam za njihovo dihanje, in kar je najpomembnejše, preprečujemo prehitro izhlapevanje talne vlage.
Gredice s sejančki enoletnic preredčimo na dokončno razdaljo. V pre-gostem posevku rastline nimajo prostora za razraščanje in ne zmorejo tvoriti cvetnega nastavka, od njih pa ne moremo pričakovati, da bi zacvetele z vso svojo močjo.
Zelnatim okrasnim rastlinam, ki tvorijo višje stebla, naredimo ustrezne opore, preden jih utegne viharno vreme poškodovati. Vrtno trato redno dognojujemo ne zato, da bi bilo potrebnih več košenj, temveč zaradi boljšega obraščanja trav in preprečevanja razraščanja širokolistnih plevelov.
V	ZELENJAVNEM VRTU je sredi junija čas za začetek setve radiča. Radičev je mnogo vrst, ločimo jih pa po nemembnosti in času porabe. Radiči iz skupine rezivcev ali solatniki so sorte, pri katerih se dobro ob-raščajo listi, vegetacijo pa sklenejo z oblikovanjem glavic. Druga vrsta radičev so sorte, ki oblikujejo glavice. Med temi so sorte, ki glavice oblikujejo kmalu po setvi, druge pa so prezimne. Nekoliko zahtevnejše pa je pridelovanje radičev za siljenje, ko silimo liste ali glavice radiča pozimi v zaprtih prostorih iz pridelanih korenov. Sredi rožnika sejemo sorte so-latnikov, ki bodo primerni za rezanje listov za sprotno uporabo, dobro prezimijo, nato pa še tvorijo glavice.
Radič je glede na pridelovalne pogoje skromna solatnica, saj ne zahteva posebej pripravljenih in gnojenih tal. S hlevskimi ali dušičnimi gnojili sveže gnojenih tal ne prenaša, za rast in razvoj pa potrebuje več fosfornih in kalijevih gnojil. Sejemo ga lahko za vsemi spomladi pospravljenimi vrtninami: zgodnjim krompirjem, grahom, solato in špi-načo. V plodoredu je za vrt izredno koristen v težjih tleh, ker s svojim globokim korenom težja vrtna tla rahlja. S svojim sladkim korenom pa je vabljiv za voluharja.
Pa še nasvet pred spravilom grahovine. Grah je stročnica, ki nabira v času vegetacije zračni dušik in ga hrani na svojih koreninah, zato graho-vine z gredic ne populimo, temveč jo porežemo, da ostanejo korenine z vsemi zalogami dušika v zemlji. Ko poberemo grahove stročke, poža-njemo grahovino in gredo očistimo drugih ostankov. Tla prerahljamo z rahljačem vrtavko in posadimo kolerabo. Rast, okus in svežina pridelka bosta boljša, kot če smo kolerabo pridelovali le z gnojenjem rudninskim dušičnim gnojilom.	***
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenike, 17., 18. in 20. junija, zaradi cveta 13., 21. in 22. junija, zaradi lista 18. in 20. junija ter zaradi plodov 15. in 16. junija.
Miran Gluši~, ing. agr.
Krvodajalci
28. maj - Drago Dobnik, Kungota 40; Irena Kukovec, Ptujska c. 25, Ormož; Lilja-na Kralj, Pavlovski Vrh 29; Marija Levanič, Mihovci 75; Albert Frčec, Dolena 63/b; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Franc Buksek, Čermožiše 70/a; Franc Cagran, Žamenci 6; Dušan Kolmanič, Kraigherjeva 22, Kidričevo; Franci Princl, Sela 28/a; Marija Gajšek, Podlehnik 61; Ivan Nah-berger, Zg. Hajdina 37/a; Zoran Bilić, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Dejan Šibila, Apače 250; Matija Kouter, Župečja vas 1/g; Slavko Ljubec, Nova vas 73/a; Jožica Medved, Župečja vas 60/a; Jože Lončarič, Zg. Hajdina 168; Andrej Toplak, Gorišnica 138;
Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Roman Železnik, Nadole 4; Aleš Arnejčič, Gorišnica 37; Irena Munda, Volkmerjeva 22, Ptuj; Leon Pišek, Hotinjska cesta 75; Franc Kump, Senčak 11; Franc Horvat, Kungota 25; Franc Zajc, Sela 34; Alojz Janžekovič, Strelci 5; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Petar Markotić, Kajuhova 1, Ptuj; Franjo Petek, Slovenska cesta 9, Središče ob Dravi; Rajko Kolarič, Podvinci 109/a; Aleš Krajnc, Pleterje 26; Robert Medved, Mi-hovce 6; Slavko Horvat, Varadžinska 17; Miran Pravdič, Flisova 21. 30. maj - Klaudija Bela, Spuhlja 92; Bojan Merc, Soviče 12; Darja Teskač, Belš-akova ul. 25, Ptuj; Željko Cmrečnjak, Ul.
1. maja 6, Ptuj; Miran Kramberger, Mestni Vrh 50; Roman Pal, Zg. Hajdina 149; Milan Jerebič, Moravci 148; Danica Gon-za, Podvinci 42; Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137; Emil Munda, Strnišče 27; Branko Mohorko, Apače 284; Marija Čurin, Cesta v Njiverce 3; Anton Žuran, Gradišča 143; Dragica Leskovar, Cirkovce 60/g; Dušan Ljubec, Slomškova 20, Ptuj; Stanko Širec, Kočice 70/a; Darko Tomanič, Gerečja vas 1/c; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Marjetka Draškovič, Ul. Borisa Kraigherja; Marjan Toplak, Mladinska 4, Kidričevo; Srečko Cmrečnjak, Draženska c. 4, Ptuj; Bojan Brence, Greennviška 10/a, Maribor; Anton Murko, Sela 1; Dušan Krajnc, Aškerčeva 10; Damjan Kauč-
evič, Apače 177; Emil Kirbiš, Njiverce 29, Kidričevo; Jožef Karneža, Doklece 26/a; Karl Horvat, Mestni Vrh 54/b; Drago Kri-stovič, Spuhlja 135/a; Franc Hojnik, Mez-govci 23; Irena Nemec, Mezgovci 17; Radovan Mesarič, Slape 17; Andrej Vu-grinec, Markovci 33/a; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja 18, Kidričevo; Daniel Kuhar, Senešci 68; Albin Petrovič, Vareja 6; Bernard Kotnik, Stražgojnca 25; Jože Brumen, Ul. talcev 23, Dobro-vce; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Vili Pečnik, Marjeta na Dravskem polju 8; Bojan Petek, Markovci 95; Janez Goričan, Placar 11/a; Darko Kralj, Šardinje 9; Srečko Sa-gadin, Slovenja vas 2.
AVTO - MOTO - NAVTIKA
>00 o
<
JÇ
ÍE
Î IX
'i:
AVTOMOBILSKE NOVICE / avtomobilske novice
Skrivnostni Maybaíh /e naposled dobi/imeni
Mercedes-Benzova "superpre-stižna" znamka Maybach je poimenovala različici avtomobila, ki bo konec tega leta pripeljal tudi na naš trg. Osnovni model se bo preprosto imenoval kar 57, oznaka pa se nanaša na zunanjo dolžino avtomobila, ki je 5,7 metra. Večji model s podaljšano medosno razdaljo se imenuje po istem sistemu z oznako 2. Znane so tudi neuradner ma-
model 156, ki sodi v srednji avtomobilski razred. Glavni konkurenti zelo lepo oblikovanemu avtomobilu so audi A4 in BMW serije 3. Vzporedno s slovesom, ki si ga ta italijanska znamka pridobiva zadnja leta, rastejo tudi prodajne {tevilke na tujih trgih, pri nas pa ne. Lani smo registrirali le 134 alf 156, letos v prvih {tirih mesecih 20, do konca leta po na~rtih zastopnika, družbe Avto Triglav, {e od 80 do 100. Pred {tirimi leti je alfa 156 zamenjala model 155, zdaj pa je dočakala prenovo, a ta na zunaj ni opazna. Dotaknila se je namreč predvsem po-tni{ke kabine. Bogatej{a je za
loprodajne cene za Evropo: okvirna cena modela 57 je 290.067 ameri{kih dolarjev, večji 62 pa bo stal 336.852 ameri{kih dolarjev.
Audi A4 tabrio zdaj tudi uradno v Sloveniji
Po prvi neuradni predstavitvi novega Audijevega kabrioleta, modela A4 cabriolet, na le-to{njem sejmu Internautica v Portorožu so pri generalnem zastopniku Porsche Slovenija ta teden tudi uradno napovedali začetek prodaje dveh različic tega elegantnega {portnega avtomobila: Audi A4 cabriolet
2.4 in 3.0. Maloprodajna cena {ibkej{e različice (poganja jo bencinski motor 2.4) s petstopenjskim ročnim menjalnikom je 8.540.895 tolarjev, s samodejnim menjalnikom multitronic pa 9.093.227 tolarjev. Za moč-nej{o različico (z motorjem 3.0) bodo slovenski kupci od{teli 9.603.190 tolarjev za različico s petstopenjskim ročnim menjalnikom in 10.155.522 tolarjev, če bodo izbrali samodejni menjalnik.
Alfa 156 prenovljena, na zunaj nespremenjena
Pri Alfi Romeu so posodobili
novo armaturno ploščo in športen trikraki volan, več pa je tudi serijske opreme. Osnovni model z oznako progression je bogatejši od predhodnika za sistem VDC (vehicle dinamic control) oziroma sistem za uravnavanje stabilnosti vozila, okenske zračne blazine, dvoobmočno klimatsko napravo, potovalni računalnik in še nekaj manjših dodatkov. Pri uvozniku Avto Triglavu trdijo, da se je vrednost avtomobila povečala za 536 tisoč tolarjev, cena pa je poskočila za 225 tisoč tolarjev. Še bogatejša oprema nosi oznako distinctive, vrhunska pa GTA, ki je na voljo le v kombinaciji z najmočnejšim motorjem.
Prav na tehničnem področju je alfa 156 doživela največ sprememb. Pod motornim pokrovom se namreč vrtijo trije novi oziroma posodobljeni motorji, dizelski in dva bencinska. Turbodizelskemu 2,4-litrskemu motorju s tehnologijo skupnega voda in turbinskim polnilnikom z variabilno geometrijo so povečali moč in navor. Naslednja novost je bencinski štirivaljni stroj z neposrednim vbrizgom goriva. Dvolitrski motor z oznako JTS je prvi iz nove Alfine generacije motorjev z novo tehnologijo vbrizga. Njegove pred-
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, )rí čem^bom^rve štiri številke prejemal(a) brežpfécno. Naroči'itfiojaonri poravnaval(a) v trimesečnih obrokih..
>U
fi Û.
iîj tt CÛ
U
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek: Naslov: Pošta: DŠ: _
Datum naročila in podpis:
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Ralčeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma 'je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
nosti pa so predvsem visoka moč in navor ob nizki porabi goriva, ta je manj{a za 10 odstotkov v primerjavi z motorjem, ki deluje po običajnem sistemu vbrizgavanja. Vrh ponudbe po novem pomeni 3,2-lit-rski {estvaljnik iz modela GTA, ki odpira novo poglavje v prihodnosti te znamke. Ob tem se naslanja na preteklost, ki je bila pri Alfi Romeu nekdaj {e precej bolj blesteča kot danes. Ime GTA sega v leto 1969, ko je med kupce zapeljala prva {portna, že kar dirka{ka giulia sprint GTA, ki se je proslavila tudi na dirkah in znamki Alfa Romeo vtisnila močan {portni pečat. Ime GTA je v sedemdesetih letih prej{nje-ga stoletja počasi zamrlo, zdaj pa so ga znova obudili v kombinaciji s posodobljeno alfo 156. V limuzinski ali kombijevski (sportwagon) različici je model GTA že na zunaj prepoznaven po ostreje obrobljenih odbijačih in stranskih obrobah, večjih 17-palčnih kolesih in dvojni iz-pu{ni cevi. Motor pod pokrovom je 3,2-litrski {estvaljnik z
250 konjskimi močmi, ki je povsem nov in trenutno najmočnejši v Alfini hiši.
Opel corsa eco - majhen, a var~en
Nova corsa iz razreda eco po tovarniških zagotovilih porabi le 4,9 litra goriva na sto prevoženih kilometrov. Servisni intervali so podaljšani, corso eco pa odlikujejo še nizke emisije izpušnih plinov, ki že izpolnjujejo evropske standarde Euro 4. Karoserija je znižana za 10 milimetrov, količnik zračnega upora pa je izbolj{an.
Najnovej{o corso uvrščajo v Oplov razred ekolo{kih vozil {tevilne izbolj{ave njene standardne predhodnice, s katerimi je dosežena manj{a poraba goriva. Na prvem mestu je to občutno zmanj{anje zračnega upora, prenos moči so izbolj{ali s polavtomatskim menjalnikom "easytronic". Prestavna razmerja so nekoliko dalj{a, kar pa ne vpliva na pospe{evanje in končno hitrost, ki zna{a 157 kilometrov na uro. Enolitrski motor ecotec razvije 43 kilovatov moči. Zaradi votlih odmičnih gredi je za 590 gramov lažji od običajnih motorjev in tehta le 82,5 kilograma. Zaradi trovalj-ne zasnove in zmanj{anega {te-vila gibljivih delov zagotavlja manj{e notranje trenje motorja. Spremenjeno je tudi premikanje ventilov, kar {e dodatno
fort. Osnovna oprema club obsega elektronsko blokado motorja proti kraji, kazalec servisnega intervala, zračno blazino za voznika, aktivna naslonjala za glavo na prednjih sedežih, predpripravo za vgraditev otroškega sedeža, bočne zaščitne letve in tonirana stekla. Comfort pa dodatno ponuja še zračno blazino za sovoznika, električni pomik prednjih stekel, nastavljiv vo-lanski obroč, po višini nastavljiv voznikov sedež in radio. Maloprodajne cene se začno pri približno 1.880.000 SIT.
Renault spet kraljuje
Francoski avtomobilski proizvajalec Renault je še enkrat dokazal, da je najboljši. V prvi četrtini letošnjega leta je s 422.600 prodanimi avtomobili, zasedel vodilno mesto in tako s prvega mesta izrinil nemški Volkswagen. Proizvajalec je z visokimi prodajnimi številkami še povečal tržni delež, in sicer za 2,8 odstotka (v primerjavi z enakim obdobjem lani). Sedaj je z 10,9 odstotka skupnega tržnega deleža le še potrdil svoj vodilni položaj na evropskem avtomobilskem trgu.
VW bo vpoklical skoraj milijon avtomobilov
Nemški proizvajalec avtomobilov VW bo zaradi napake na zavornem sistemu vpoklical skoraj milijon avtomobilov mo-
zmanj{a trenje. Električni ser-vovolan (EPS) porablja energijo le takrat, kadar se tudi zares obrne. Tako lahko privarčujemo od dva do pet odstotkov goriva. Sistem električnega servovola-na skupaj s kontrolno enoto pa tehta le osem kilogramov. Pri corsi eco sta na voljo dva kompleta opreme, club in com-
delske vrste polo in lupo, proizvedenih med letoma 1998 in 1999, od tega so jih 275.000 prodali v Nemčiji. Po uradnih izjavah koncerna morajo avtomobile pregledati iz varnostnih razlogov in zamenjati cev, ki dovaja zavorno tekočino v zavorni ojačevalec. Cev lahko pod določenimi pogoji zaradi napake na materialu postane porozna, tako da začne zavorna tekočina iztekati, ojačevalec pa izgubi svojo funkcijo. Kot poudarjajo pri Volkswagnu, pa omenjena napaka bistveno ne vpliva na delovanje zavor, saj te nemoteno delujejo, le na stopalko za zavoro je potrebno pritisniti znatno močneje kot običajno. Sprva so napako na cevi opazili pri avtomobilih, izvoženih na Japonsko, vendar so menili, da je posledica prevoza. Nadaljnja preiskava pa je pozneje pokazala, da se napaka pojavlja pri vseh vozilih polo in lupo, proizvedenih med letoma 1998 in 1999.

RAZVEDRILO
PREKINITEV GOVORA
VERDIJEVA OPERA
KRAJIN KOPALIŠČE NA CRESU
RODOVNI GRB
VZDEVEK OLIVERJA MLAKARJA
POKRAJINA V IRANU
BULA OD UDARCA
LOMUENJE
PRETIRANO POUDARJANJE LASTNE POMEMBNOSTI
URADNIŠKI PRIPRAVNIK
IRENA KOLESAR
ČUTILO ZA VID
OTO LOGO
TV NOVINAR (PRIMOŽ)
SPOJ, KONTAKT
POKLON
WNA
PISATEU, TVOREC DELA
NAŠ PISATEU (JANEZ)

GOSTO OLISTAN POGANJEK
TEK, APETIT
NAŠA JZ POKRAJINA
METUU
AMERIŠKI ARHITEKT (JOSE LUIS)
DELODAJALEC, GOSPODAR (VITOKOUU)
GRŠKA ERINIJA
NAŠ BIOLOG-EKOLOG (KAZIMIR)
NAŠA PREVAJALKA (ROJ. 1939)
TRUŠČ
STAR PLES
NERODNOST, OKORNOST
AMERIŠKI SPRINTER (HENRY)
NAČRTOVANI FUZIJSKI REAKTOR
REKA V DALMACIJI
TIP DAEWOOJA
KARAMBOL
MARJETICA (UUDSKO)
OLGA TRTNIK
OČE
FILMSKA IGRALKA MARGRET
A
IZ
BESEDE TEKALO
NAŠA NOVINARKA LAVŠ
LUKA V
IZRAELU
MOZO-UAVOST
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: sulec, tlaka, Rotar, Ema, selektor, nevesta, KIrka, križi, amater, janzenlzem, sprava, statist, Mile, tin, EZ, PE, aštapada, Ara, risar, čater, tu, NI, mišica, levic, zid, Espana, Asta, asaslnl, ktitor, lajt, Trubar. Ugankarski slovarček: ALEKTO = grška erinija, nepomirljiva jeza, ASPIRANT = uradniški pripravnik, IBA = načrtovani fuzijski reaktor (International Thermonuclear Experimental Reactor), KOSMA = francoski skladatelj scenske in filmske glasbe (Joseph 1905 - 1969), KUZISTAN = pokrajina v JZ delu Irana z glavnim mestom Ahvaz, PADRON = v italijanskem okoju delodajalec, gospodar, RISOLUTO = glasbena oznaka za energično, odločno, TARLE = ruski zgodovinar (Jevgenij Viktorovič, 1875 - 1955)
\GOVORI SE...
?.. DA je za neuspeh naših fuzbalerjev krivo domotozje. Saj smo videli, da se je celo selektor zjokal ob spominu na "svojo" Šmarno goro.
... DA je bil Srečko pravi ne-Srečko, ko je Zlatko odšel domov mnogo pred njim. "Kaj če ta fakin res kupi Šmarno goro in mojo familijo?"
... DA se bodo naši fantje vrnili domov in celemu svetu dokazali svojo plemenitost, ki je v sodelovanju, ne v premagovanju.
... DA pa bo vseeno ostalo malo jeze na čudne korejsko-japonske zoge, ki so raje imele
kot nasprotnikov gol.
... DA so se nogometaši pred odhodom na prvenstvo verjetno skrivaj srečali s slovensko opozicijo. Zato so bili neučinkoviti, na igrišču v manjšini, na koncu pa so se zjokali.
... DA smo nogometno katastrofo še nekako preživeli. Toda pozor! Jeseni nas čakajo volitve.
... DA so v podlehniški občini ob prazniku razdelili nad 20 priznanj, v Vidmu pa jih bodo samo pet. Se vidi, da slednji župan ne bo več kandidiral.
... DA se haloška gospodinjstva pospešeno priključujejo na vodovod. Tudi vinogradi obetajo dobro letino. Povezave med ednim in drugim naj ne bi bilo.
... DA se zahodnohaloški župan tako rad kopa v ptujskih termah, da je iz gole ljubezni do domačih bazenov preprečil njihovo prodajo. Razumljivo, poletje je pred vrati.
Aforizmi
by Fredi
Med črnimi ovcami je največ
očrnjenih ovc.
***
Nekateri so požrtvovalni le na
požrtijah.
***
Iti na stran sploh ni postranska
stvar.
***
Glede na številne poplave bi se Bangladeš lahko preimenoval v
Bangladež.
***
Najbolj obscena je politična
scena.
***
Motiti se je človeško le, dokler
je človečno.
***
Če si dober kot kruh, te bodo
slejkoprej pojedli.
***
Mule so pogosto trmasti kot
mule.
***
Sekstet ni seks šestih tet.
LUJZEK
Dober den vsaki den!
Piše se nedela, 9. junija. Za tiste, ki bodo mogoče toto pismo {teli iz arhiva ~ez stu let, morem povedati, da je vremen mirno in oblačno. Sedim pod cveto~o lipo, voham opojne vonjave in gledam marljive ~ebelice, kak si med in cvetni proh nabirajo. Tojeprovapa{a za nos in pravljica za oči.
A ste vidli, kak smo jo po pi... piskri dobli? Mislin na na{e nogometa{e, ki so se najprej fejst med seboj zravsali
in seveda tumi primerno tudi s Španci in Južnimi Afričani zgubili. Srečko Katanec, ki se po novem piše Jokanec, in Zlatko Zahovič, ki mu po novem provimo Blatko Zdra-hovič, sta nas obrukala pred celim svetom s svojo trmo in pošilajom v deželo materino in mednožno orožje očetovo. Pač čista po slovensko in v kunčni potezi tudi po balkansko. Škoda in sramota, ki jo bo žmetno oprati duma in še boj pred svetom.
Pa pustimo žogobrc pri miri in malo poglednimo v politične mlake. Kak gobe po dežju rosejo in se večajo apetiti kandidatov za novega predsednika držove. Iz dneva v den jih je več. To neje nič slabega, če ne bi bilo med njimi tudi nekaj tokih, ki niti za predsednika hišnega sveta neso sposobni. Jaz ne navijam za nibenega in tudi proti nibenemi nič neman. Mislin pa si seveda svojo, tak kak ma pravico misliti vsoki valivec. Že v naprej pa vam povem, da bodo tote valitve provi hec in cirkus in politični ringlšpil. Bomo vidli, so rekli slepi, in bomo čuli, so rekli gluhi ...
Gleda me kunec totega pisma. Sem pač prostorsko in tudi umsko omejen. Glih zaj poslušam po radiji škofa Grmiča, ki guči o zanimivih in poučnih življenjskih resnicah, povezanih z bogom in brez boga. Vam rečem, marsi-keri škof, župnik in celo papež bi se lehko ša vičit k škofi Grmiči, pa če tota moja misel kumi paše ali pa ne!
Vse vas lepo podavljam in srečno do drugega tjedna. Lujzek
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Dobro bi bilo, ko bi v teh dneh malo bolj popazili na poslovno ljubosumnost, ker vam nekdo poslovni uspeh zavida in po glavi mu rojijo maščevalne misli. Nepričakovano boste spoznali zanmivo osebo.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Čas bi Že bil, da bi pokazali nadrejenim v službi, da ste sposobni in nadarjeni za večje podvige in uspešne poslovne stike, kot vam jih trenutno nalagajo. Vaš najdražji vas bo prijetno presenetil.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Zaupajte samemu sebi verjemite v svoj poslovni uspeh; kmalu boste videli, kako uspešno boste poplačani za to. Dosegli boste to, kar si že dolgo želite in po čemer hrepenite. V ljubezni še nič novega.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Rane, ki ste jih dobili v poslovnem svetu, ko ste reševali svoj poslovni uspeh in novi projekt, si celite V krogu svojih najbližjih in najdražjih, kjer ste zaželelni in vas imajo radi.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Zakaj samo premišljujete, da bi zamenjali službo, storite kaj v tej smeri, saj slabo voljo, ki vam ju prinaša služba, že zelo dolgo nosite domov, potem pa se sprašujete, zakaj sta se s partnerjem oddaljila.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Ne tako negotovo glede poslovnega izziva, dovolj ste pogumni, da ga tudi uspešno realizirate, zato nikar ne dovolite, da vam zavist sodelavcev pride do živega. Rajši jim pokažite veder obraz.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Pred vami je zelo uspešen teden, v katerem boste blesteli na delovnem mestu, saj boste končno imeli možnost pokazati vso svojo podkovanost. Na ljubezenskem področju se vam obetajo lepši časi.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
V službi boste imeli zelo napete dneve zaradi nesoglasij z nadrejenimi, ki jih bo povzročala oseba, do katere bi že zdavnaj morali biti bolj egoistični in nedostopni, ne da ste ji dovolili manipuliranje z vami.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Zaradi zveze, ki že dolgo čas ni več to, kar bi morala ste zelo depresivni in ljubosumni. Čas bi že bil, da V sebi poiščete moč in končno izstopite iz te zveze, ki vas samo še obremenjuje in ne osrečuje.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Ne bodite tako negotovi glede svoje simpatije in pojdite takoj v napad, videli boste, prijetno boste presenečeni, saj se bo nasprotna stran odzvala zelo neprisiljeno. V poslu vam bo šlo od rok.
VODNAR 23. 1. do 19. 2.
Vse preveč premišljujete. Enostavno se spustite v avanturo, ne bo vam žal. Prijetno boste presenečeni, saj se boste imeli čudovito. Glede zadev, ki se vam odvijajo na sodišču, boste morali biti bolj previdni.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Pred vami je izredno uspešen teden tako glede posla, saj boste podpisali novo pogodbo, kot v osebnem življenju, kjer se bo razmerje, v katerega ste stopili, postajalo zmeraj bolj srečno in umirjeno.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
STRAN ZA MLADE
V popularni glasbi je p^^rebno veliko faktorjev, da pesem postane hit, vendar bi moral biti vedno glavni faktor kvaliteta pesmi.
***
Ameriška skupina RED HOT CHILI PEPPERS je bila ustanovljena leta 1983 in trenutno so njeni člani pevec Anthony Kiedis, basist Flea, kitarist John Frusciante in bobnar Chad Smith. Uigran kvartet bo 8. julija po treh letih izdal novi album By The Way, ki bo logično nadaljevanje prej{njega albuma Californication. Skupina bo Ijubitelje dobrega ročka navdušila že z naslovnim singlom BY THE WAY (****), ki zadržuje atraktivne elemente sodobnega ročka, funka in skaja.
***
Ameri{ka pevka MICHELLE BRANCH se je rodila 2. julija 1983 in se vzgleduje po pevkah, kot so Alanis Morissette, Sheryl Crow in Jewel. Najstnica je že postregla z uspe{nico Everywhere, ki ji sledi dinamična ter spevna pop/rock pesem ALL YOU WANTED
(****), ki jo najdete na njeni debitantski zgo{čenki.
***
Britanski band OASIS je letos že izdal skladbo The Hindu Times, ki napoveduje njihov peti studijski album Heathen Chemistry. Brata Gallagher in dru{čina so pripravili novo mojstrovino -klasično rock balado z naslovom STOP CRYING YOUR HEART OUT (*****).
***
Ameri{ki pevec GARTH BROOKS je v karieri prodal že več kot 120 milijonov plo{č in je trenutno velikokrat omenjen, saj je avtor mega hita If Tommorow Never Comes, ki ga tokrat izvaja Ro-nan Keating. Legendarni country zvezdnik izvaja otožno, vendar čudovito ljubezensko skladbo WHEN YOU COME BACK TO ME AGAIN (*****), ki je del njegovega novega albuma Scarecrow.
Ameri{ka pevka JENNIFER PAIGE je pri{la v glasbeni svet leta 1999 s popevko Crush. Pevka in manekenka predstavlja čisto pop pesem STRANDED (***), pod katero se je kot producent podpisal Max Martin.
***
Britanska studijska skupina FRAGMA je navdu{ila ljubitelje plesne glasbe s hitom Everytime You Need Me, ki ga je zapela Maria Rubia. Studijski trio je tokrat presenetil s komadom EMBRACE ME (***), ki sodi v kategorijo
melodičnega elektro popa.
Gr{ki klasično izobraženi glasbeni genij Vangelis Papathanas-siou je {ir{emu občinstvu znan predvsem po filmski uspe{nici Conquest Of Paradise. VANGELIS pa je ponovno izkazal svoj razko{ni glasbeni talent v nogometni navija{ki odi FIFA 2002 WORLD CUP (***).
***
Britansko skupino MORCHEEBA sestavljajo Paul Godfrey, Ross Godfrey in Skye Edwards. Trio je do sedaj izdal tri albume: Who Can You Trust, Big Calm in Fragments Of Freedom, ki jim bo kmalu sledil album z naslovom Charango. Po zvene~i predlanski uspe{nici Rome Wasn't Built in a Day se skupina vra~a s super komadom OTHERWISE (*****), ki je umirjena zmes trip-hopa, soula in popa.
David Breznik
Mhz
1(943 MJ-lz^
Without me - EMINEM ■ If Tomorrow Never Comes \ X HDNAN KEATING .-V-V^
3.	It's DK-ATOMIC KITTEN
4.	Bop Bop Baby-WESTLIFE 5. Love at First Sight - KYLIE MINQGUg B. UndernEath Your Clothes - SHAK^HA
Í Something about Us - NO ANGELS.
8.	Escape - ENHIDUE IGLESIAS
9.	Just More-WQNDEHWALL 10. Kiss Kiss - HOLLY VALANCE
Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro
pocitnice - pravica do lenobe?
Wie? Pourquois? Dove? Quanta casta?
Prav vroči junijski dnevi te prebujajo skupaj z zvokom budilke. K sre~i se bliža obdobje v letu, ko bo ta umolknila za lep čas, ti pa se boš zasmejal zadnjemu šolskemu dnevu in zakoračil v počitnice. Morda si prepričan, da je lenoba temeljna človekova pravica in boš med počitnicami z njo pretiraval do onemoglosti. Tudi prav. Če pa si med tistimi, ki celo med počitnicami ne morejo brezdelno postopati okoli in jim vijuganje možganov prija tudi takrat, potem je ena izmed zelo privlačnih možnosti obisk šole tujih jezikov v tujini.
Dobro veš, da se vsi družbeni pomembneži, od politikov do raznoraznih intelektualcev, ponašajo z dolgimi seznami bolj in manj eksotičnih jezikov, ki jih menda obvadajo. Celo misi-ce si s tem nabirajo točke pri žiriji. Ce to zate niso najbolj trdni argumenti, pa so zagotovo naslednji: med bivanjem v tujini na zabaven, družaben in cenovno dokaj ugoden način spoznaš neko deželo, njene značilnosti, domačine, predvsem pa jezik, hkrati pa se gib-lješ v družbi svojih vrstnikov in pridobivaš nova prijateljstva. Večina tečajnikov je starih med 14 in 18 let. Da pa med pripravami in bivanjem ne doži-viš neprijetnih presenečenj je vseeno dobro vedeti nekaj stvari.
Kje se prijaviš?
Informacije o jezikovnih šolah v tujini ti bo posredovala skoraj vsaka bolj resna potovalna agencija. Zahtevaj brezplačne prospekte, priskrbi si čim več programov in seveda cenike. Primerjava cen in ponudbe se vedno splača, saj ima vsak svoje želje, ki jih prilagodi zmožnostim. Prej se pri znancih vsekakor pozanimaj, kako kvalitetno izbrana agencija opravlja svoje storitve.
Se lahko odločim za potova-
nje v zadnjem trenutku?
Organizatorji si razumljivo želijo, da se prijaviš čim prej, najbolje pol leta prej ali vsaj dva meseca. Ce pa si med tistimi impulzivneži, ki se odločijo v zadnjem trenutku, pa velikokrat nimaš več velike izbire niti časa za pretehtavanje med svojimi željami in zmožnostmi. V tem primeru pač moraš sprejeti nekatere kompromise.
Kako dolgo traja?
Večina tečajnikov ostane od deset dni do enega meseca, lahko pa ostaneš tudi dlje. Ce želiš občutno izboljšati znanje tujega jezika, je priporočljiva doba vsaj tri tedne, ker potrebuješ nekaj dni za prilagoditev na novo okolje ter čas, da izgine cmok v ustih in pričneš sproščeno čebljati v tujem jeziku.
Koliko stane?
Cena je odvisna od destina-cije in trajanja tečaja. Okvirna cena za dvotedensko bivanje v Angliji, Franciji ali Malti je 250.000, za tritedensko ca. 300.000 tolarjev. Ce želiš svoji angleščini pridati ameriški ali kanadski akcent, bo stvar, razumljivo, nekoliko dražja, in sicer bo prejšnji cifri treba primakniti še kakšnih 100 -150.000 tolarjev. Mnogokrat obstaja skupinski popust, če pe-
lješ zraven še kakšnega brata, sestro ali prijatelje. V ceno so poleg učnega programa in potnih stroškov vključeni še stroški bivanja, hrane, predvideni izleti in animacija. Za individualne potrebe potrebuješ še nekaj žepnine, ki pa je odvisna od tvoje potrošniške žilice. Po izkušnjah porabijo tečajniki povprečno 100 EUR na teden, preračunano na druge valute. To je denar, ki ga porabiš za avtobus, vlak, obisk kina, gledališke predstave in druge aktivnosti. Vsega denarja ni priporočljivo nositi v gotovini, morda kakšnih 50 EUR za začetek, ostali denar pa je bolje imeti v obliki nepodpisanih potovalnih čekov, ki jih vnovčiš po potrebi. Tako se zaščitiš pred krajo.
Kako se potuje?
Zadnje čase večinoma z letalom. Drugi možnosti sta še avtobus in vlak. Dobra stran potovanja z vlakom je ugodna cena in udobno, čeprav dolgo potovanje, s seboj pa lahko po želji spakiraš tudi celo garderobno omaro, če si jo le pripravljen nositi. Na letalo ti dovolijo vzeti dvajset kilogramov prtljage, pri potovanju v Ameriko menda tudi trideset.
Kje bom prebival?
Vsekakor nima smisla rezervirati sobe v Hiltonu, saj je bistvo celotnega potovanja in tečaja, da izboljšaš svoje znanje in način komuniciranja v tujem jeziku. Zato je bivanje pri družini in odprto komuniciranje najboljši način, da zadovoljiš namenu potovanja.
Konec prihodnjič
Bojana Premzl
alternativna narodnozabavna scena
Frajkinclari v naši fari
Pred šestimi leti so Frajkinclari priznali, da imajo srčno napako. Epidemija se je s svetlobno hitrostjo razširila po vsej Sloveniji in fante ponesla na odre po vsej Evropi, gostovali pa so tudi v Avstraliji. Zdaj ponovno dvigajo prah z albumom Naša fara.
Kitarist Dušan Waldhutter — Duc, harmonikar Miran Waldhutter — Hitri, kontraba-sist Ivan Finžgar — Jež in pevec Srečko Zorko so umetniki z malce samosvojo umetniško žilico, na narodnozabavni sceni pa predstavljajo 'alternativce'. K temu v veliki meri prispevajo izvirna, hudomušna besedila, v glavnem jih piše Dušan Wald-
hutter, ki so vselej na zgornji meji dovoljenega. V njih najdemo čisto življenjske teme, pa tudi poslanstvo navadnega puj-sa (Oda gudeki v sodelovanju z MI2). Na novi plošči so v vzhajajoči uspešnici Kaj si moreš, dragi človek nekaj minut posvetili analizi in sintezi slovenske zavisti. Brez cenzure in z veliko mero humorja.
Album z razvpito pesmijo Srčna napaka, ki smo jo Slovenci vzeli za svojo, se je prodal v več kot 20.000 izvodih, za kar so Frajkinclari "pokasirali" kar štiri zlate plošče. Naša fara pa je najnovejši izdelek veseljakov, ki brez dlake na jeziku servira-jo svoji publiki trinajst novih skladb. Album je dobil ime po nagrajeni najboljši skladbi v celoti na Festivalu narečnih popevk 2001 v Mariboru. Te dni je mogoče na radijskih valovih slišati pesem Kaj si moreš, dragi človek, za katero so posneli tudi videospot. Gotovo pa boste na albumu Naša fara našli še veliko zabavnih, poučnih skladb, tako zelo značilnih za Frajkinc-larje.
Toliko bolj pa se boste zabavali, če obiščete katerega od njihovih nastopov, kjer vam poleg glasbenega programa postrežejo tudi s šaljivimi prigodami. Od vsega začetka sestavljajo skupino štirje člani, v zadnjem času pa se jim je pridružil tudi bobnar, kar jim omogoča pre-igravati tudi čisto pravi rock. Skratka, Frajkinclari postajajo vedno bolj univerzalni in tudi pod točko razno ne nameravajo ostati vpeti v spone ene zvrsti glasbe. Zmagovanje in pobiranje nagrad na festivalih jim je že prešlo v navado, saj pravijo, da imajo v svoji preteklosti več nagrad kot obiskanih festivalov.
Darja Pristovnik
Policist ^rega in Matija sta vplačala loto. V nedeljo zvečer sta sedela pred televizijo in gledala žrebanje:
"Sedemintrideset!^
"Imava!" sta se razveselila.
"Šest!"
"Tudi imava!" sta še boljposkoč-ila.
"Sedemindvajset in osem!"
"Tudi!" sta skakala od navdušenja.
"Trinajst!"
"Super!" sta norela.
"Štiri!"
"Tudi ta je najina številka!" sta norela od veselja.
"Devetintrideset!"
Grega: "Groza! To sva pa prekrižala!"
***
Zakaj si blondinka piše številke na trenirko?
Ker na trenirki piše: Lotto! ***
Predstavnik podjetja, ki izdeluje kemične svinčnike, predstavlja izdelke:
"Osem od desetih Slovencev uporablja naše svinčnike za pisanje."
"In za kaj jih uporabljata ostala dva Slovenca?' vpraša nekdo iz
Akviziter založbe stoji pred vrati gospodinje in razlaga:
"Tale knjiga vam bo odvzela polovico gospodinjskih del."
"Potem mi dajte pa kar dve." ***
"Kako ste kaj zadovoljni z našo varnostno ključavnico?"
"Izredno! Sinoči smo prespali v hotelu, ker nismo mogli odkleniti
"No, gospa" reče akviziter, ki po domovih reklamira nov pralni prašek, "ali ni srajca postala angelsko bela po tem našem prašku?"
"Je, toda prej je bila karirasta!" ***
Starejša ženička je ostala sama in brez denarja. Domov so ji prihajali računi za elektriko, vodo ... , toda ona jih ni mogla plačati. Verna, kot je bila, je napisala pismo bogu:
"Dragi bog! Pišem ti, ker ne morem plačati računov. Prosim te, pošlji mi vsaj 30.000 tolarjev. "
Pismo se je, nihče ne ve kako, znašlo na davčni upravi. Uslužbenka, ki je pismo odprla, je pri sodelavcih zbrala 21.000 tolarjev in jih poslala ženički. Zenička se je pisno zahvalila bogu:
"Ljubi bog! Najlepše se ti zahvaljujem za denar. Prosim pa te, da mi ga drugič ne pošiljaš preko davčne uprave, saj tam odtegnejo
kar 30procentov."
***
"Zakaj ženska potrebuje moškega?"
"Ker z vibratorjem ne more po-kos^^^ t^ave p^ed h^šo.^
***
***
***
PIVOVARNA UNION
Generalni pokrovitelj slovenske nogometne reprezentance
PRIPRAVLJAMO:
TEDENSKI PREGLED ŠPORTNIH DOGODKOV IZ SVETA IN ZANIMIVE ŠPORTNE POGOVORE
®
copyllD sitar
CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
imir Sitar s.p. Tel.: 02/78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
Kdo je krivec?
Slovenija je včeraj (v sredo) odigrala s-vojo tretjo in hkrati zadnjo tekmo na tem svetovnem prvenstvu. Na tem mestu sem pred 14 dnevi poskušal najti pojasnilo za dosedanje uspehe naših nogometašev in med drugim zapisal, da so pod krinko borbenosti in nepopustljivosti znali skriti vse druge slabosti te reprezentance. Zmagovalni niz je trajal kar ves kvalifikacijski ciklus in to z ekipami, kot so Rusija, Jugoslavija, Romunija, Švica.
Kako majhen je razkorak med slavjem in neuspehom, pa se je pokazalo po sedaj že znamenitem sporu Zaho-viě - Katanec. Tudi v obdobju uspehov so bile napetosti v slačilnici, a jih je bilo z dobrimi rezultati lažje nevtralizirati. Vedno je iz ekipe povpre~nih klubskih igralcev nekdo izstopil in potegnil voz naprej, ko je bilo najtežje. Enkrat je to bil Zahovič, drugič Cimerotič, celo Rudonja in Osterc sta prišla do svojega zvezdnega trenutka.
Dogodki v slačilnici po srečanju s Španci pa so vso stvar obrnili na glavo. čustva so privrela na plano in zameglila razum do te mere, da je bil v drugi plan postavljen celo skupni interes vseh, ki so se znašli v Koreji. To pa je seveda predstavitev slovenskega nogometa pred svetovno javnostjo v kar najboljši luči. Nedopustno je, da so osebna obračunavanja na zelo nizkem nivoju vodila vse nadaljnje odločitve do končne odstranitve Zahoviča iz reprezentance. Nesmiselno je bilo po vsem tem pri~akovati dobro igro preostalih igralcev in ugodne rezultate. Še dan pred tekmo z Južnoafriško republiko so se vsi zanimali samo za to, na katero stran se je postavil posamezen igralec, kako potekajo priprave na tekmo je bilo stranskega pomena. Ko si z mislimi stoodstotno predan nogometu, je lahko igrati, ko pa igralec razmišlja o vsem drugem, bo igra slaba in rezultati klavrni.
Vprašamo se lahko, kdo so še krivci za afero, saj ni samoumevno, da je to le ZZ. Podobni incidenti se namreč dogajajo tudi v drugih reprezentancah, a se velikokrat končajo brez vidnih posledic. Ali je krivec morda Srečko, ki ni prenesel zvezdniškega obnašanja našega najboljšega igralca in njegovih besed po tekmi s Španijo, ali pa morda vodstvo NZS, ki ni uspelo zgladiti spora ali ga vsaj zadržati znotraj reprezentan~nih zidov? Sporna je tudi izjava Katanca po tekmi z Južno Afriko, ko je bil izključen: »Nogomet je moška igra in k takšni igri sodi tudi kakšna groba beseda in protest s klopi.« Halo!?! Dvojna merila?
Dileme ostajajo, škoda pa je že narejena. Samo upamo lahko, da bo naslednji kvalifikacijski ciklus spet minil v prepoznavni homogeni igri slovenske reprezentance. Z Zahovičem in Katancem ali brez njiju!
Jože Mohorič
GIMNASTIKA / državno prvenstvo in finale pokala v ljubljani
Uspešen ptujski nastop
Gimnastična zveza Slovenije je v organizaciji ŠD Sokol iz Bežigrada v {portnem centru Triglav izvedla državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave za {portno kartico in finale pokala skokov z male prožne ponjave. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci Gimnastičnega dru{tva Ptuj, ki deluje že 10 let in ga vodi Suzana Maltar, tudi trenerka, skupaj s trenerji Nata{o Flanjak, Andrejo Kante in Marjan Vidovič.
Nedvomno se vidijo rezultati načrtnega dela z mlajšimi, ki dosegajo na tekmovanjih vidne uvrstitve. Na državnem prvenstvu so nastopili ekipno v kategoriji mlajših dečkov in mlajših deklic ter med starejšimi dečki 2 in starejšimi deklicami 2 kot posamezniki. V društvu vadijo mladi z območja celotne bivše ptujske občine.
Na šesturnem tekmovanju je nastopilo 149 tekmovalcev v mlajših kategorijah. V popoldanskem finalnem tekmovanju za pokal Slovenije v skokih z male ponjave je bil nastop Ptujcanov nadvse uspešen: mlajši decki: 1. mesto - ekipno; posamezniki: 1. mesto Alen Tement, 2. mesto Matic Prevol{ek, 5. mesto Matic Zorko.
Športna kartica: 1. mesto ekipno; posamezniki: 2. mesto Alen Tement, 3. mesto Matic Prevol-{ek. Mlaj{e deklice: 3. mesto v skokih s ponjave in 3. mesto za športno kartico.
Finale pokala do 16 let - deč-
ki: 4. mesto Marko Belšak, 5. mesto Alen Tement, 6. mesto Matic Prevolšek, 11. mesto Aljaž Horvat. Finale pokala deklice do 16 let: 2. mesto Ivana Fekonja.
V finalnem delu je nastopilo med mladinci in člani 64 gimna-stov.
Gimnaste čaka še pestra tekmovalna sezona: tri državna prvenstva (akrobatika, mala prožna ponjava in športna gimnastika -
Zmagovalni ekipi in posamezniki s trenerji: Foto: M. Vidovi~
orodja), tekmovanja za šolsko prvenstvo in nastopi na odprtih prvenstvih društev. V vitrinah Gimnastičnega
društva Ptuj pa se je po tem tekmovanju obogatila bera pokalov in diplom.
I	AL d.0.0.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -At, d.0.0. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
TEKAŠKI KLUB MARATON
11. tek ob mejah samostojne Slovenije - 1200 km
Teka{ki klub MARATON iz Ptuja je v zadnjih letih med najuspešnejšimi rekreativno-tekmovalnimi športnimi organizacijami v Ptuju. Zadnjih deset let ga v Ptuju in Sloveniji poznajo predvsem po edinstvenem in izvirnem TEKU OB MEJAH SAMOSTOJNE SLOVENIJE. Letos bo ta tek že petič.
Tek se prične 21. junija pred Mestno hišo in konča 25. junija ob 20.00 uri, na dan državnosti, to je datum, ko je takratni predsednik Skupščine Republike Slovenije France Bučar razglasil samostojnost Republike Slovenije.
Tekači bodo v štirih dneh in nočeh pretekli 1200 km ob meji samostojne Slovenije. Ljudje ob progi jih že poznajo in z njimi tečejo. Na zadnjem delu, to je od Podlehnika do Ptuja, pa z njimi tečejo znani športniki, politiki, novinarji in rekreativci.
MP
Ptujski maratonci na 22. Maratonu treh src v Radencih
SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU 2002 Spored tekem od osmine finala do finala

CO
s S
>o C
15.06. (13.30)
17.06. (13.30)
16.06. (8.30)
18.06. (8.30)
15.06. (8.30)
17.06. (8.30)
16.06. (13.30)
18.06. (13.30)
|1A-DANSKA		1 hc-	1 |1F-ŠVEDSKA		1 |1H-	1 |1E-NEMČIJA		1 |1G-	1 |1B-	1 |1D-	1
|2F-ANGLIJA		1 |2H-	1 |2A-SENEGAL		1 |2C-	1 |2B-		1 |2D-	1 |2E-IRSKA	1 |2G-	1
	21.06. (8.30)			22.06. (13.30)			21.06. (13.30)			22.06. (8.30)	
1 II II II II II II II 1											
26.06. (13.30)
25.06. (13.30)
Polfinale
Tekma za tretje mesto Finale
29.06. (13.00)
30.06. (13.00)
2. MESTO
SVETOVNI PRVAK
I	I
3. MESTO
anc
SPORT
kolesarstvo
Ilešiiu v Framiji nove UCI toike
Na kolesarski dirki za svetovni pokal v Franciji sta odlično tekmovala ~lana KK Perutnina Ptuj Aldo ne{i~ in Tilen Matej Červek. Na {tirietapni dirki "Tour de Lorraine" v okolici Metza je Ile{ič v dresu slovenske reprezentance s skupnim 19. mestom osvojil nove UCI točke.
V dresu slovenske reprezentance je v Franciji nastopilo pet kolesarjev iz slovenskih klubov. Po besedah trenerja Ptuj~anov Boštjana Arnusa, pa je bila zbrana vsa svetovna konkurenca starej-{ih mladincev. @e na 1. etapi je bil Ile{i~ najmo~nej{i v ciljnem sprintu glavnine, ki ga je kon~al takoj za ubežnimi kolesarji na devetem mestu. Še bolj{o uvrstitev je dosegel na 2. etapi, kjer je bil odli~en peti. Zadnji dan sta bili na sporedu kar dve etapi.
Najprej je bil kronometer, na katerem je bil Ile{i~ 12. Na popoldanski 4. etapi pa je bil bolje razpoložen Cervek, ki si je v ube-žni skupini priboril deseto mesto, Ile{i~ pa je prikolesaril v glavnini kot 13. V skupnem se{-tevku je Ile{i~ zasedel 19. mesto in si v svetovni konkurenci priboril nove UCI to~ke.
Zmaga Gazvode in Ilešiča na Hrvaški
Kolesarja KK Perutnina Ptuj
POHORJE / 2. TEK IZ SLOVENJ GRADCA DO HOTELA ARENA
Ptujtani ekipno osmi
Trije člani TK Maraton iz Ptuja so se tudi v letošnjem letu udeležili težke preizkušnje v teku čez Pohorje in med ekipami zasedli odlično 8. mesto.
1. junija se je na startu v Slovenj Gradcu zbralo 92 udeležencev gorskega teka (65 km, + 2000 m in -1900 m), to je nekoliko več kot prejšnje leto, kar pomeni, da je tek zanimiva preizkušnja za
Matjaž, Boris in Andrej na ci-iju
vse maratonce. Zaradi državnega tekmovanja v gorskem teku, ki je bilo naslednji dan, so manjkali nekateri najboljši. Tudi na 2. teku, ki poteka preko Kremžar-jevega vrha, Ribniške koče, Ro-gle, Šumika, Areha, Bellevueja in se konča na Snežnem stadionu, je zmagal Stane Barber (Adriatic Celje) s časom 4:58:41, med ženskami je prav tako ponovno slavila Silva Vivod (Zavarovalnica Maribor) s časom 5:59:41. Najstarejša udeleženka teka je štela 59 let, najstarejši tekač pa zavidljivih 67 let. Z odličnima rezultatoma sta pokazala na neverjetne sposobnosti človeškega telesa.
Trije člani TK Maraton, ki jim je gorski tek priprava na tek ob mejah Slovenije, so dosegli naslednje rezultate: Matjaž Farič 7:09:00, Andrej Cafuta in Boris Zmazek pa sta 65- kilometrsko razdaljo premagala v času 7:26:06.
A.Š.
kikboks
Ptujiani najboljši tudi na Izlakah
Na odprtem turnirju Izlak, ki ga že nekaj let organizira domači klub Pon-Do-Kwan Izlake, se je v soboto, 8. junija, zbralo doslej največje število kikboksarjev. V kategorijah deklic, dečkov, mladincev in mladink do 20 let se je zbralo 84 tekmovalcev iz osmih slovenskih klubov, med njimi tudi KBV Ormož in Ptuj.
Organizatorji so pred finalnimi borbami poskrbeli tudi za krajšo popestritev dneva. Z glasbeno kato se je namre~ predstavila v Sloveniji živeča Tajka Jarussi W.Vozelj. Med klubi je v posebnem seštevku zmagala ekipa KBV Ptuj, drugi so bili člani Hyong Celja in tretji domačini. Tekmovalna komisija je izbrala tudi najboljšo borko in borca. Med borkami si je nagrado prislužila mlada Izabela Hohnjec iz Celja, ki je bila zmagovalka med deklicami do 135 cm, med borci pa Ptujčan Andrej Bezjak, ki je zmagal med mladinci do 63 kg.
Rezultati (Ormož in Ptuj): deklice do 135 cm: Nuša Štefančič, Ormož, 2. mesto; dečki do 135 cm: Nejc Rotvejn, Ptuj, 2. mesto; Alen Gajšek, Ptuj, 3. mesto, Dejan Govedič, Ormož, 3. mesto; deklice do 145 cm: Vita Šte-fančič, Ormož, 3. mesto; dečki
do 145 cm: Anej Štrafela, Ptuj, 1. mesto, @iga La~en, Ptuj, 3. mesto; deklice do 155 cm: Adriana Korez, Ptuj, 1. mesto; de~ki do 155 cm: Jaka Štefan~i~, Ormož, 1. mesto, Niko-Vlado Koro{ec, Ptuj, 2. mesto; deklice nad 155 cm: Desa Repi~, Ptuj, 1. mesto; de~ki do 165 cm: Denis Janžeko-vi~, Ptuj, 3. mesto; mladinke do 45 kg: Sabina Kolednik, Ptuj, 1. mesto; mladinci do 48 kg: Matjaž Kaluža, Ormož, 2. mesto, Denis Šamprl, Ptuj, 3. mesto; mladinke do 55 kg: Sanja Vuleti~, Ormož, 1. mesto; mladinci do 63 kg: Andrej Bezjak, Ptuj, 1. mesto; mladinci do 71 kg: Sandi Kolednik, Ptuj, 1. mesto.
Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Franc Vrban~i~ in Edvard Štegar ter Ton~ka Kaluža iz Ormoža. Ekipo Ptuja je vodil Du{an Pavlica.
Franc Slodnjak
Gregor Gazvoda (U 23) in Aldo Ile{i~ (starej{i mladinci) sta na VN Pazina na Hrva{ki, ki je bila v nedeljo, 9. junija, dosegla novi zmagi. V mo~ni mednarodni konkurenci so nastopili najbolj{i kolesarji vseh slovenskih klubov, manjkali so le kolesarji profesionalne ekipe Perutnina Ptuj -Krka Telekom, ki te dni nastopajo na dirki po Avstriji.
V ~lanski konkurenci (dirka je bila dolga 120 kilometrov), kjer je bil Gazvoda tretji, sta dobro tekmovala tudi Bo{tjan Krevs in Matej Marin ter zasedla osmo oz. deseto mesto. Pri starej{ih mladincih, kjer je slavil Ile{i~, je bil odli~en ~etrti Tilen Matej Cer-vek, sedmi pa Andrej Cen~i~. V najnižji kategoriji mlaj{ih mladincev je bil osmi Gorazd Bauer. Pri slednjih je manjkal Kristijan Đurasek, ki je dan prej zmagal na gorskem cestnem državnem prvenstvu na Hrva{ki.
Boštjan Lampret
sport@radío-tedník.sí
KEGLJASKE NOVICE
Po treh letih znova prvi
Kegljači ptujske Drave so nastopili v borbenih igrah,
saj so osvojili prvo mesto in ponovili uspeh iz leta 1999, ko so bili prav tako zmagovalci tega tekmovanja. Z ekipo Miklavža so imeli enako število podrtih kegljev, vendar so njihovi nasprotniki imeli več lučajev v prazno.
REZULTATI: 1. Drava Ptuj 1139, 2. Miklavž 1139, 3. Lokomotiva 1039, 4. Im-pol 1032 podrtih kegljev.
Končalo pa se je tudi tekmovanje ~lanskih dvojic na področju OKZ Maribor. Prvo mesto je po pričakovanjih osvoji par Hary Ster-žaj - Darko Merčnik s po 3688 podrtimi keglji, druga sta bila Franc Kirbiš in Jani Zvezič z 3648, tretja pa Ivo Borovič in Franc Šebja-nič s 3599 podrtimi keglji. Te tri dvojice so se uvrstile tudi na državno prvenstvo. Ptujčani so imeli na tekmovanju dvojici Jože Podgoršek - Janko Ivančič (3410) in Ivo Cuš - Pavle Ilič (3190). Prva dva sta zasedla deseto, druga dva pa štirinajsto mesto.
Danilo Klajnšek
SPORI MLADIH
Kraljica športov vse bolj mikavna
Športni zavod Ptuj, OŠ Olge Megli~ in doma~i atletski klub so z roko v roki nadvse uspe{no pripravili atletski troboj za 3. in 4. razred osnovnih {ol, na katerem je nastopilo 60 de~kov in 42 deklic iz 9 ob~in. Prvih {est uvr{-~enih v troboju je prejelo medalje, prve tri ekipe in prvaki troboja v obeh kategorijah pa pokale, ki jih je podelil direktor Športnega zavoda Ptuj Stanko Glažar.
Izidi troboja: de~ki: 1. mesto Nejc Janžekovi~, Dornava, 2178 to~k, 2. Primož Ciglar, Dornava, 2140, 3. Jure Petek, Olge Megli~, 2119. Ekipno: 1. OŠ Dornava, 2. OŠ Maj{perk, 3. OŠ O. Megli~.
Deklice: 1. mesto @iva Sabo, Ljudski vrt, 2073 to~k, 2. Petra Filipi~, OŠ Olge Megli~, 1883, 3. Nina Teti~kovi~, OŠ Ljudski vrt, 1879. Ekipno: 1. OŠ Ljudski vrt, 2. OŠ O. Megli~, 3. OŠ Mladika.
Vseekipno: 1. OŠ Olge Megli~ 11153 to~k, 2. OŠ Ljudski vrt 10932, 3. OŠ Maj{perk 10523.
Ivo Kornik Nejc Raj - dvakratni državni prvak v kendu
Nejc Raj
V nedeljo je bilo v Velenju državno prvenstvo v japonskem mečevanju - kendu. Od Ptujča-nov se je najbolje odrezal Nejc Raj, član društva Akademije borilnih športov Ptuj. Med starejšimi dečki je osvojil kar dva naslova državnega prvaka, in sicer v katah in borbah. V katah (tehniki) je v I. krogu izvedel kato seiza mae, v II. krogu pa ga-nmen ate. V borbah shobu itto je v polfinalu z rezultatom 2:0 premagal Anžeta Sevčnikarja in v finalu z 2:1 Gašperja Mežo (oba iz Velenja).
Nejc je nase opozoril že na novoletno-božičnem turnirju, ko je bil prvi v katah in drugi v borbah.
Drugi najuspešnejši Ptujčan je bil Danijel Dugi, ki je med člani v katah osvojil 2. mesto, v tames-hikiriju, testu sekanja s katano -samurajsko sabljo pa 4. mesto.
S.V.
kung fu
Ga{ljevii drugi, Previ{ii tretji
V Budimpešti je potekalo tekmovanje za Evropski pokal v kung fuju, na katerem je nastopilo okoli 350 tekmovalcev iz Madžarske, Jugoslavije, Italije, Avstrije, Romunije, Rusije, Litve, Ukrajine, Slovenije, Francije in Švice.
Po izredno težkih borbah, polnih kontakta z uporabo komolcev in kolen ter dovoljenim metanjem in prijemom na tleh se je ptujski tekmovalec Boštjan Ga-šljevi~ v kategoriji do 65 kg uvrstil na drugo mesto po prekinitvi v finalnem boju zaradi po{kodbe noge. V celotnem finalnem boju
je bil bolj{i od Romuna Ioneska, tako da se je romunski tekmovalec v drugi rundi zna{el na tleh, a je kmalu zatem na{ tekmovalec prejel dva low kicka in po poškodbi kolena moral predati borbo.
Bronasto medaljo je osvojil tudi ptujski tekmovalec Damjan Previši~, ki je po zmagi v prvem kolu naletel na izredno dobrega francoskega tekmovalca in po točkah izgubil.
Ostali člani so se uvrstili na naslednja mesta: Robert Duler 4. mesto, Karel Šauperl 5. mesto, Damjan Verovnik 4. mesto.
S. Ceh
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
Kvalifíkaríiska odbojkarska tekma ženskih reprezentanc Slovenije in Švedske
Slovenjebistriškemu športnemu občinstvu se konec tega tedna, v soboto, 15. junija, ob 19. uri v športni dvorani Bistrica obeta nadvse atraktivna tekma med žensko odbojkarsko reprezentanco Slovenije in Švedske za uvrstitev na EP 2003 v Turčiji.
Na novinarski konferenci so Peter Kosi, predsednik Odbojkarskega kluba Granit Slovenska Bistrica, Edi Plevnik, športni direktor kluba, in Bojan Sinič, zadolžen za obveščanje, predstavili priprave na sobotno srečanje, za katerega je med ljubitelji odbojke ne samo v Slovenski Bistrici, temveč tudi širše precejšnje zanimanje.
Peter Kosi je uvodoma povedal, da se v njihovem klubu vsako leto lotevajo podobnih projektov, kar za klub pomeni organizacijski izziv, ki pa se tudi finančno izplača. Po drugi strani pa pomeni takšno tekmovanje na mednarodni ravni predstavitev Slovenske Bistrice širšemu svetu.
Švedinje, vse so izredno visoke, najmanjša meri "le" 170 cm, najvišja pa 195, bodo brez dvoma nadvse zanimiva atrakcija za gledalce, ki bodo ta večer gotovo napolnili športno dvorano Bistrica. Gostje bodo v Slovensko Bistrico prispele v petek in odpotovale v nedeljo.
Članice slovenske reprezentance, če jih merimo v centimetrih, so precej nižje, med 162 in 188 centimetri, so v Slovenski Bistrici že od ponedeljka. Vsak dan imajo po dvakrat trening in vmes dvakrat fitnes, bodo pa iz Slovenske Bistrice odpotovale v soboto, takoj po tekmi.
V organizacijske odboru, vodi ga župan dr. Ivan Žagar, ob njem so še Tanja Hrastnik, Edi Plevnik, Peter Kosi in Bojan Sinič, so se dogovorili, da bo v soboto, na dan tekme, župan dr. Ivan Žagar pripravil uradni sprejem za vodstvi obeh reprezentanc v škofijski kleti Rast v Slovenski Bistrici, hkrati pa bo druga novinarska konferenca v gostišču Emavs, kjer bodo selektorja in kapetanki reprezentanc Slovenije in Švedske napovedali morebitni razplet na večerni tekmi, ki jo bo neposredno prenašala nacionalna televizija.
VT
Sandijev memorialni turnir v malem nogometu
Klub malega nogometa Vitomarci prireja tradicionalni Sandijev memorialni nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 15. junija, ob 17. uri na igrišču OŠ Vitomarci. Program prireditve: ob 17. uri veteranski turnir povabljenih ekip, ob 20. uri Sandijev memorialni turnir. Nagrade: 1. mesto 80.000,00 SIT + pokal + prehodni pokal, 2. mesto 40.000,00 SIT + pokal, 3. mesto 20.00,00 SIT + pokal, 4. mesto praktična nagrada. Nagrajena bosta tudi najboljši igralec in vratar turnirja. Prijava znaša 10.000,00 SIT
Drugi ježevkin turnir v malem nogometu
V	etnografskem društvu Ježevka iz Ptuja pripravljajo to soboto, 15. junija, ob 9. uri na igrišču ob športni dvorani Mladika v Ptuju drugi turnir v malem nogometu. K sodelovanju vabijo predvsem ekipe etnografskih društev.
-OM
10. velika nagrada Lenarta
V	nedeljo, 16. junija, bo v Lenartu potekala kolesarska dirka za 10. veliko nagrado Lenarta. Ob 14. uri bodo startali dečki A, B in C. Dirka šteje za pokal Slovenije in bo potekala od gasilskega doma na Partizanski cesti, po Maistrovi ulici in nazaj na Partizansko. Proga je dolga 1.100 metrov. Dečki C prevozijo 10 krogov, dečki B 15 krogov in dečki A 25 krogov.
Ob 17. uri pa startajo mlajši mladinci, starejši mladinci, člani pod 23 let in elite. Dirka šteje za kriterij slovenskih mest.
Z. Šalamun
Kasaška dirka v Ljutomeru
V	nedeljo, 16. junija, se bo ob 14. uri na hiopodromu v Ljutomeru pričela velika kasaška dirka. V osmih točkah sporeda si bodo obiskovalci ogledali prvi letošnji nastop dveletnih ter najboljših slovenskih in uvoženih kasačev. Organizator prireditve je Kasaški klub Ljutomer.
mf
Kolesarski maraton v Kidritevem
Kolesarska sekcija pri ŠD Kidričevo bo v soboto, 22. junija, s startom ob 11.00 uri pred okrepčevalnico Atila v Kidričevem organizirala 5. kolesarski maraton občine Kidričevo v počastitev občinskega praznika. Če bo slabo vreme, se maraton prestavi na naslednji dan, v nedeljo, 23. junija, ob 9.00 uri. Dolžina proge je 47 kilometrov, za otroke in tiste s slabšo pripravljenostjo pa okrog 33 kilometrov. Prijavnina za odrasle je 2000,00 SIT, za otroke do 15 let pa 1000, 00 SIT Zmagovalci bodo vsi, ki bodo prevozili izbrano progo. Na cilju bodo prejeli majico, spominsko medaljo, malico ter napitek. Kontaktna oseba je Marko Mihelič - telefon 041 648911.
Danilo Klajnšek
SPORT
veter v laseh - s sportom proti drogi
Koristno izrabljanje prostega iasa
V soboto, 8. junija, se je na Ptuju z zaključno prireditvijo končala vseslovenska akcija »Veter v laseh - s športom proti drogi". Učenci in učenke iz osnovnih in srednjih šol MO Ptuj so se lahko pomerili v nogometu, košarki, odbojki in rolanju. Letos je bilo največ udeležencev iz OŠ Ljudski vrt, ki so vsebine akcije ponudili vsem učencem in učenkam svoje šole na majskem športnem dnevu. Srednješolcem je letos ponagajal petkov dež, kljub temu pa so v soboto izvedli nekatera tekmovanja.
Športna tekmovanja so potekala pri OŠ Ljudski vrt in OŠ Breg, z likovno, glasbeno in plesno vsebino pa so sodelujo~i po-
pestrili sobotni dopoldan pred Mestno hišo na Ptuju. Vse prisotne udeležence akcije je pozdravil tudi župan MO Ptuj Miroslav
Mladi so v Kidričevem igrali tudi odbojko
Kreativnost na asfaltu pred OŠ Kidričevo. Foto: DK
Podelitev priznanj najboljšim pred Mestno hišo na Ptuj
Veter v laseh v
Luci in poudaril pomen pestre ponudbe, ki bo mladim omogočala zapolnitev prostega časa.
Po besedah predsednika organizacijskega odbora Ivana Cuša je osnovni namen akcije mladim ponuditi vpogled v številne oblike koristnega preživljanja prostega časa. To jim je s pomočjo Športne zveze Ptuj, Športnega zavoda Ptuj, DTV Partizana Ptuj, Aero kluba Ptuj, Glasbene šole Ptuj in posameznih športnih pedagogov tudi letos dobro uspelo.
Rezultati: NOGOMET - starejši učenci: 1. mesto: OŠ Ljudski vrt; NOGOMET - mlajši učenci: 1. mesto: OŠ Olge Me-glič; KOŠARKA - starejši učenci: 1. mesto: OŠ Ljudski vrt; KOŠARKA - mlajši učenci: 1. mesto: OŠ Ljudski vrt; ODBOJKA: 1. mesto: OŠ Breg; RO-LANJE - dečki: 1. mesto: Luka Solina, 2. mesto: Sašo Ceh, 3. mesto: Klemen Bedrač; ROLA-NJE - deklice: 1. mesto: Katja Bedrač, 2. mesto: Nastja Tetič-kovič; ODBOJKA - srednje šole: 1. mesto: Ekonomska šola.
Lidija Belšak
zgornja pristava
Praznik nogometa ob obiinskem prazniku
Športno društvo Zgornja Pristava je v tednu prireditev ob 5. prazniku občine Videm organiziralo revialna športna srečanja v malem nogometu.
V otvoritvenem srečanju sta se pomerili ekipi Zgornje Pristave in KMN Poetovio Ptuj. Gostje, ki slovijo kot ena najboljših ekip v malem nogometu, so nastopili v močni igralski zasedbi z Damjanom Gajser-
jem, Emilom Šterbalom, Robertom Vesenjakom, Robertom Hojnikom, Silvestrom Korni-kom, Borisem Klingerjem, Matjažem Korezom in Borisom Šalamunom, ekipo pa je vodil Fredi Kmetec. Da je igra po-
Kidričevem
Osnovna šola Kidričevo je s pomočjo občine Kidričevo izvedla vseslovensko akcijo Veter v laseh, s športom proti drogi. To je bila že četrta podobna akcija v tej občini in je vsekakor dosegla svoj namen. Fantje in dekleta, predvsem učenci iz OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce, so tekmovali v različnih športnih panogah ter s svojo igro v lepem popoldnevu svojo pozornost namenili telesni aktivnosti. Svojo umetniško ustvarjalnost pa so lahko pokazali skozi risanje na asfaltu, pisanju spisov na to temo. Skratka njihovo druženje je doseglo svoj namen.
Danilo Klajnšek
boks
Sašo Puiko - njegov ias šele prihaja
Boks je na Ptuju vedno imel veliko privržencev in v svoji dolgoletni zgodovini je veliko boksarjev zelo uspešno nastopalo na ringih po Sloveniji in zunaj nje. Fant, ki pa prihaja in veliko obeta, je Sašo Pučko, ki je nazadnje nastopil na svetovnem kadetskem prvenstvu v sosednji Madžarski.
"Na pravkar minulem prvenstvu so ruski boksarji osvojili devet zlatih medalj od dvanjst možnih. To prakti~no pove, da v tem ~asu prevladujejo. Jaz sem izgubil s kasnejšim svetovnim prvakom," je o svojem nastopu dejal mladi boksar. Pred njim pa je že druga najve~ja prireditev, nastop na evropskem prvenstvu v ukrajinskem mestu Lvovu.
Že priprave na prvo tekmovanje so bile naporne. Nad Sa-šom, ki je sicer dijak ptujske gimnazije, kot trener bdi o~e Ivan, tudi sam nekdaj boksar in dolgoletni trener. "Na Ptuju obiskujem športno gimnazijo, ki mi omogo~a, da namesto
športne vzgoje izvajam treninge, sicer pa imam vsak dan po dva treninga. V za~etku avgusta bom nastopil še na evropskem prvenstvu, kjer pri~akujem, da bi bila uvrstitev boljša, kot je bila na svetovnem prvenstvu, bo pa konkurenca ponovno zelo mo~na," je o svojih možnostih dejal Sašo.
Sašo Pučko
No, povedati je potrebno tudi to, da je Sašo udeleženec veliko turnirjev, še posebej v sosednji Avstriji, kjer dajejo veliki poudarek mladim boksarjem in ga zato radi povabijo. Zanje je nastopal tudi kot gost v njihovi reprezentanci. Turnirjev in priprav torej ne bo zmanjkalo. Želja po uspehu je pri Sašu velika, čas pa je njegov zaveznik, da doseže tisto, kar si v tem športu želi.!
Danilo Klajnšek
tekala v najlepšem redu, je na igrišču skrbel mednarodni sodnik Robert Krajnc.
Za popestritev dneva je bilo tudi nogometno srečanje ženskih ekip ter srečanje veteranov in sponzorjev športnega društva, ki ga uspešno vodi predsednik Darko Jeza.
Danilo Klajnšek
Skupinska slika nogometašev KMN Poetovia Mila (v ozadju) in domačinov
KIDRIČEVO / zupan sprejel nogometaše aluminija
Žoga je pai okrogla
Dogodek, ki se ne pripeti pogosto, je potrebno fotografirati tudi za zanamce - župan Alojz Šprah pred občinsko stavbo v Kidričevem med nogometaši in vodstvom NK Aluminij. Foto: M. Ozmec
Župan občine Kidričevo Alojz Šprah je v torek, 28. maja, pripravil svečan sprejem za nogometaše in vodstvo NK Aluminij iz Kidričevega, ki so v iztekajoči se nogometni sezoni v pokalu nogometne zveze Slovenije dosegli enega svojih najvidnejših uspehov v zadnjih 40 letih. Ob tej priložnosti jim je čestital, jim zaželel tudi v naslednji nogometni sezoni veliko uspeha in se z njimi zadržal v krajšem pogovoru.
Predsednik NK Aluminij Zvone Jevšovar se je v imenu vseh nogometašev in vodstva NK Aluminij županu Alojzu Sprahu zahvalil za pozornost, obenem pa izrazil obžalovanje, ker je Aluminij zamudil veliko priložnost, da bi se iz ene najmanjših občin uvrstili v 1. ligo. Županu in občinskim svetnikom se je zahvalil za moralno in tudi finančno podporo občine, še posebej za to, da jih je z njihovo pomočjo tudi na
predzadnji tekmi v Novi Gorici spremljal avtobus navijačev iz Kidričevega. V imenu vseh članov NK Aluminij je izrazil prepričanje, da bodo zgodbo o uspehu doživeli v naslednjih letih, obenem pa je pozval občino in svetnike, da bi v bodoče bolj prisluhnila finančnim potrebam kluba.
Ob čestitki je župan Šprah z nogometaši tudi nazdravil, rekoč: "Še enkrat vsem čestitke
ob sedanjih in na zdravje vašim bodočim uspehom. Tako je in nič ne moremo - žoga je pač okrogla!"
Po svečanem sprejemu na občini je župan Alojz Šprah vse svoje nogometne goste povabil še na skupno kosilo v restavracijo PAN v Kidričevem.
-OM
V prostem pogovoru po zdravici je nogometaše in druge, ki so se udeležili slavnostnega sprejema, župan Alojz Šprah presenetil s svojo izjavo, da na jesenskih volitvah zaradi zdravstvenih težav ne bo več kandidiral za župana.
REKREACIJA, POSLOVNA ÊN DRUGA SPOROČILA
REKREATIVNO KOLESARSTVO
Sodelavci Perutnine na kolesu
Perutninina kolesarska karavana na poti proti Borlu
Že tradicionalni kolesarski izlet sodelavcev Perutnine Ptuj v soboto, 1. junija, je bil najmno-žičnejši doslej. Udeležilo se ga je kakšnih 50 ljubiteljev kolesarstva iz domala vseh poslovnih centrov Perutnine Ptuj.
V čudovitem in za kolesarjenje idealnem vremenu so krenili izpred največjega PC Perutnine Ptuj, Mesne industrije na Bregu, ter skozi Videm pri Ptuju zakole-sarili v Šturmovec in prečkali jez v Markovcih ter se skozi Novo vas pri Markovcih napotili proti
Borlu. Na cilju čudovitega kolesarskega izleta so si udeleženci najprej v grajski dvorani ogledali veseloigro En prišparan jurij v režiji Borisa Miočinoviča, ki jo je kolesarjem omogočil župan občine Goprišnica Slavko Visenjak.
Kulinarične dobrote so udeležencem dale novih moči za vrnitev do Ptuja, vtisi pa so bili tako dobri, da bodo podobne kolesarske izlete poslej organizirali kar dvakrat na leto.
JT
PLANINSKI KOTIČEK Lepote zahodnih Karavank
Bližajoči se praznični dnevi konec junija bodo za marsikogar prvi stik s poletnim do-pustnišl<im časom. Sevedajih velja izkoristiti za prostočasne aktivnosti, nabiranje novih moči ter uživanje v zgodnjepoletni naravi. Ptujski planinci vas vabimo med lepote zahodnega dela Karavank, kjer se bomo tokrat potepali po severni, torej avstrijski strani pogorja. Za večino bodo to povsem nove poti in skriti kotički, od koder se odpirajo obširni pogledi na dobro znane vrhove Julijskih Alp. Seveda je hoja po Karavankah na Koroškem obogatena s pogledi na številna jezera, ki se bodo zrcalila daleč pod našimi nogami.
Zberemo se v soboto, 22. junija, ob 5.25 uri na železniški postaji Pragersko (odhod vlaka ob 5.34 uri). Možnost odhoda iz Ptuja ob 5.07 uri. Z vlakom se bomo popeljali do Jesenic ter skozi karavanški predor do vasice Podrožca (Rossenbach). Pot nas bo nato vodila do Slovenske koče na Arihovi peči. Po počitku se bomo podali do Bertahutte, kjer bomo prenočili. Popoldan je možen vzpon na vrh Kepe (1,5 ure hoda).
V nedeljo nas bo pot vodila po pogorju Karavank do Srednjega vrha, od koder bomo sestopili v Gozd Martuljek. Na Prager-sko se bomo vrnili do 21.30 ure.
Opremite se planinsko (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v kočah ob poti. Ne pozabite potnega lista in nekaj evrov.
Cena izleta vključuje povratno vozovnico za Euro city vlak do Rossenbacha, avtobusni prevoz v Sloveniji, prenočišče v planinski koči ter organizacijo ture in znaša za člane PD 5.700 SIT.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 18. junija, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, oziroma do zasedbe 15 prostih mest.
Vodil bo Uroš Vidovič.
Pohod po Miklo{i~evi poti
Ptujski planinci se bomo odpravili v soboto, 15. junija, na tradicionalni pohod po Miklošičevi poti iz Ljutomera preko Ka-menšaka do Radomerja, Radomerščaka in Železnih Dveri do Radomerja.
Turistično društvo Železne Dveri iz Radomerja prireja že 15. pohod v spomin na dr. Franca Miklošiča, slavista, jezikoslovca svetovnega slovesa, po mnenju akademika dr. Trstenjaka največjega sina slovenske matere. Večina poti poteka po lepem, zložnem vinorodnem okolišu s prekrasnim razgledom na bližnjo in daljno okolico. Dolžina pohoda je 14 km in traja predvidoma 3 do 4 ure. Možno je prehoditi tudi samo del poti.
Ptujski planinci se bomo zbrali v soboto, 15. junija, ob 7.30 uri na železniški postaji. Na voljo je 17 prostih mest v avtobusu. Mogoče se je dogovoriti tudi za individualne prevoze, če bo prijav preveč. Vodila bo Vika Dabič.
Izlet na Tojzlov in @avcarjev vrh ter na Sv. Duh
Planinsko društvo Ptuj vas v soboto, 15. junija, vabi na prijeten izlet po obronkih Kozjaka. Skupaj se bomo podali na Tojzlov vrh, Žavcarjev vrh in Sv Duh na Ostrem vrhu, ki so priljubljene izletniško-planinske točke Mariborčanov in okoličanov.
Zbirno mesto za vse udeležence izleta bo ob 7. uri pred železniško postajo Ptuj, od koder bo odhod z osebnimi avtomobili. Vrnitev na Ptuj je predvidena okrog 19. ure. Skupne hoje bo cca. 6 ur, potrebna je planinska oz. udobna obutev za hojo po sredogorju. Hrano bo potrebno prinesti s seboj v nahrbtniku. Cena izleta znaša 350 SIT za odrasle, mladi planinci ne plačajo nič. Prijave zbirajo na Planinskem društvu Ptuj do petka, 14. junija, kjer so vam na voljo tudi dodatne informacije. Vodil vas bo vodnik PD Ptuj Miran Muhič.
T. Radek
Mali oglasi
BELA TEHNIKA
DOBRO ohranjeno zamrzovalno skrinjo zelo ugodno prodam. Tel. 041583-626 ali 685-50-71.
ZAMRZOVALNO omaro, stare-j{o, vendar brezhibno, in vrtno kosilnico (rabljeno) ugodno prodam. Tel. 041 667-325
NEPREMIČNINE
GRADBENO PARCELO ali zazidljivo zemlji{~e na Ptuju oziroma ožji okolici kupim. Telefon 031/262-752.
IŠČEMO eno- ali enoinpolsobno stanovanje na Ptuju. Ponudbe na tel. 031 721-561.
NA OTOKU RAB - Lopar - San Marino oddajamo apartmaje od 4 do 8 oseb. Inf. na tel. 051 775-130, internet www.vibovec.com.
NOVO STANOVANJSKO hi{o v izgradnji v Kicarju prodam. Inf. na tel. 02 745-66-21.
GRADBENO ZEMLJIŠČE na Destrniku z vingoradom ter vodo na parceli prodamo. GSM 031 800-144.
POSLOVNI PROSTOR, primeren za razli~ne dejavnosti, v Dravski ulici - nasproti parkiri{~a - oddam v najem. Tel. 041 760-886
PRODAMO: STANOVANJA -nova 2-,3- in 4-sob. Drava center takoj vseljiva in parkirni prostori;
1-sob.	Ormo{ka; 2,5-sob. 5. prekomorske IV. nadst.; 2-sob. Ljubljana IV. nadst., lift. možnost menjave z dopla~ilom Ptuj; 2,5-sob. Zg. Hajdina; 3-sob. 5. prekomorske III. nadst.; 3-sob. Ul. 25. maja mansarda; 3-sob. Podlehnik; 4-sob. 5. prekomorske pritli~je; 4-sob. Cankarjeva I. nadst.; 4-sob. Kidri~evo; 4,5-sob. 5. prekomorske. HIŠE: Pacinje; Bukovci; Vintarovci; Drstelja; Tezno; Destrnik; A{ker~eva; Raj{-pova, Ptuj; Žabjak; Zg. Hajdina; Brstje; Mala vas pri Gori{nici; Jur{-inci mlin s stanovanjem; Saku{ak atrijska; Spuhlja; Ptujska Gora; Vitomarci; Placar; Zg. Pristava Videm pri Ptuju, atrijska; A{ker~-eva s poslovnimi prostori; Haj-do{e; Zagoji~i; Jurovci; 1- in
2-druž.	Mo{kanjci; Maj{perk-Le{je; Bukovci z ve~jim zemlji-{~em; Draženci; Prerad; Jir{ovci; V. Nedelja; Bi{; Tibolci; Strjanci; posl .-stanovanjska Placar; Tav~-arjeva; atrijska Klepova; Bodkovci; Polen{ak itd. POSLOVNE: Grajena; Ko~ice, Žetale; Borovci; Brstje itd. KMETIJE: Kr~evina pri Vurbergu; Mala Varnica; Lovrenc na Dr. Polju; Slovenja vas; Vodranci 3 ha z gospodarskim posl. hi{a, CK, tel. VIKENDI na raznih lokacijah. Agencija VIKEND, Bi{ 8/b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101, GSM 041 955-402, Trstenjakova 5, Ptuj, 02 748-1013, fax 02 748-1014, www.vikend-sp.si. Cenjene stranke obve{~-amo, da bo agencija zaradi dopusta zaprta od 22.6.02 do 10.7.02.
GRADBENO	PARCELO
prodamo v Jir{ovcih ob cesti, velikost 24 arov. Tel. 753-25-91.
V NAJEM dam ve~namenski prostor ali trgovino z uporabnim dovoljenjem, cca 120 m2, na Ptu-ju.tel. 031 830-846.
STANOVANJE, 80 m2, v centru mesta prodam. GSM 031 480-374, 02 745-91-01.
VIKEND, zidani, bivalni, v Maj{-perku prodam (son~na lega, voda, elektrika, telefonski priklju~ek, hi{na {tevilka, 700 trsov, sadno drevje, 5436 m2 celotne povr{-ine). Cena tri milijone sit. Telefon 031 322-827,
HIŠO, dvostanovanjsko, v Pobrežju pri Ptuju, staro 30 let s 100 ari zemlje in velikim dvori-{~em prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041 345-711.
GRADBENO PARCELO k.o. Lo~ki Vrh pri Destrniku v izmeri 37 arov, z novo kletjo v izmeri 9-10 m, elektrika v uporabi, voda in tel. na parceli, ob asfaltni cesti, prodam. Inf. na tel. 753-33-71.
ODDAM v najem poslovni prostor v Ulici Viktorina ptujskega (biv{i PAV). Ni možen no~ni bar in težka obrt. Telefon 031 453-510.
GRADBENO PARCELO v Pobre-žje 139 a, Videm pri Ptuju, z vso dokumentacijo prodam. Tel. 764 13 61.
PARCELO ZA VIKEND in vinograd z 200 trsi na lepi jugozahodni legi na obmo~ju Cirkulan ugodno prodamo. Telefon 031 533-386.
STAVBNI ZEMLJIŠČI (1101, 1096 m2), zazidljivi, na lepi turi-sti~ni legi prodamo skupaj ali posami~no. Voda, el., tel. ob parcelah. Tel. 02 7800-996.
KRASNO TRISOBNO ob~insko stanovanje v novej{em bloku na Ptuju zamenjam za manj{e. Ponudbe pod {ifro "Poletje".
PRODAMO: STANOVANJA -1-sob. Ormo{ka; 2,5-sob. Ul. 5. prekomorske IV. nadst.; 2-sob. Ču~kova; 2-sob. Ljubljana v ra~un možno 2-2,5-sob. na Ptuju do II. nadst.; 2,5-sob. Zg. Hajdina; 3-sob. Ul. 5. prekomorske III. nadst.; 3-sob. Ul. 25. maja mansarda; 4-sob. Ul. 5. prekomorske pritli~je; 4-sob. Cankarjeva vse-ljivo s 1.7.02; 4-sob. Kidri~evo urejeno; 4,5-sob. Ul. 5. prekomorske IV. nads.; nova takoj vseljiva stanovanja 2-, 3- in 4-sob. poslovni center Drava in parkirni prostori. V ponudbi velika izbira stanovanjskih hi{ na raznih lokacijah, poslovno-stanovanjskih kakor tudi kmetije. PARCELE: Dornava 763 m2 in 618 m2; Potr~eva z vso dokumentacijo za poslov-no-stanovanjsko stavbo; Slovenja vas z vso dokumentacijo za posl.-stanovanjsko stavbo; Des-trnik; Trgovi{~e pri V. Nedelji; Maistrova; Rogoznica. VIKENDI: Majski Vrh v ra~un manj{e stanovanje; Zavr~; Strjanci; Prerad;; Cirkulane Pohorje; Kr~evina pri Vurbergu brunarica. Agencija Vikend, Bi{ 8/b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101 GSM 041 955-402. Poslovni center DOMINO, Trstenjakova 5, telefon 02 748-1013 fax: 02 748-1014 www.vikend-sp.si.
DELO
DEKLE za strežbo v gostinskem lokalu Green bar i{~emo. Damijan Širovnik, s.p., Čopova 1, Ptuj. Telefon 031 666 738
ŠIVILJE i{~emo za koopera-cijsko {ivanje delovnih obla~il (pla{~ev, kombinezonov, predpasnikov ...). Pokli~ite Ido Fric, Zaščita Ptuj, d.o.o., telefon 02 779-71-11.
REDNO zaposlitev v bistroju dobi dekle. Za hrano in stranova-nje je poskrbljeno. Infomacije na tel. 03 897-18-50 ali 041 613-070. "Pri Ciglerju", Fanika Vrta~nik, s.p., Ravne 103, [o{tanj.
V REDNO delovno razmerje sprejmemo 4 osebe. Pogoji: V. stopnja, urejenost, poštenost, komunikativnost, nudimo službeno vozilo ter redni OD - ostalo po stimulaciji. Delo se opravlja na področju [tajerske. Pisne vloge pošljite na naslov: Črnčič & Co, d.n.o., Koroška 14, Maribor.
DELO dobi dekle, lahko je tudi študentka ali dijakinja, ki ima veselje do dela za šankom. Bar Bistro OAZA, Topolovec, s.p., Str-nišče 7/b, Kidričevo. Informacije na GSM 041 510-708._
NATAKARICO za občasno pomoč v strežbi išče bar iz Kidričevega. GSM 041 817-185. Miro Pipenbacher, s.p., Kolodvorska ulica 7/a, 2325 Kidričevo.
INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., [ercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel. 041 747-121.
DEKLETU nudim brezplačno sobo in prehrano v zameno za manjšo pomoč v gospodinjskih opravilih. Sem ženska srednjih let iz okolice Maribora. Telefon 041/237-942.
DEKLE za strežbo sprejmemo. Telefon 782-14-91. Gostilna in trgovina Marija Kampl. s.p., Slovenja vas 62/a, Ptuj.
POMOČ V GOSPODINJSTVU enkrat tedensko iščemo. Telefon po 18. uri 02 748-18-23.
DOM, STANOVANJE
HIÏO v Pobrežju, Videm pri Ptuju, prodamo. Inf. na tel. 031 833-626.
NA VIČAVI prodamo starejšo vilo na večji ravni parceli. Tel. 041 984-301 ali 772-78-81, zvečer.
ODDAJAMO apartma na Pagu, klima, 400 m od plaže, za 10.000 sit na dan. Tel. 041 276 588.
DVOSOBNO STANOVANJE v izmeri 60 m2 v Kraigherjeve ulici, pritličje, prodamo - opremljeno. GSM 041 753-321.
V KICARJU prodam starejšo hišo z več ari zemlje. Inf. na tel. 031 422 032.
DVOSOBNO STANOVANJE v izmeri 60 m2 v Kraigherjevi ulici - pritljičje prodamo oz. ga damo za kratek čas v najem - OPREMLJENO. GSM 041 753 321
CIRKULANE - okolica, stanovanjsko hišo, 1 ha zemljišča, prodam. Tel. 03 586 25 23.
DEKLETU nudim brezplačno sobo in prehrano v zameno za občasno pomoč v gospodinjskih opravilih. Sem ženska srednjih let iz okolice Maribora. Tel. 041 592-253.
MANJ[O kmetijo s kmečko hišo, manjšim gospodarskim poslopjem, vse skupaj 93 arov (10 a vingrada, 10 a gozda, manjši vrt, sadovnjak s pašnikom) prodam. Tel. 01 788 54 10 ali Jožefa Kelc, Gruškovec 108, 2282 Cirkulane
MOTORNA VOZILA
PONUDBA RABLJENIH VOZIL Avto Prstec, d.o.o., Ob Dravi 3/a, Ptuj: renault twingo pack, letnik 1998, cena 990.000 sit; fiat punto 1,2 SX 5V, letnik 2000, cena 1.450.000 sit; fiat punto 1,2 SX 3V, letnik 2000, cena 1.450.000 sit; fiat marea 1,8 ELX karavan, letnik 1997, cena 1.550.000 sit; opel vectra 1,6 4V, letnik 1989, cena 390.000 sit; opel kadett 1,4 LSI karavan, letnik 1991, cena 470.000 sit; renault megane 1,9 DII karavan, letnik 2000, cena 2.490.000 sit; fiat panda 900 CLX, letnik 1993, cena 340.000 sit; renault clio 1,2 RL 3V, letnik 1998, cena 930.000 sit; lancia thema IE 2,0 16V 4V, letnik 1993, cena 590.000 sit; daihatsu charade 1,0 TS 3 V, letnik 1992, cena 290.000 sit; citroen saxo 1,0 3V, letnik 1999, cena 950.000 sit; lancia Y 10 1,1 IE, letnik 1993, cena 390.000 sit; alfa 155 1,7 TS, letnik 1993, cena 660.000 sit; opel kadett 1,6, letnik 1991, cena 350.000 sit; renault trafic 2,5 D furgon, letnik 1995, cena 950.000 sit; ford fiesta 1,8 16V 3V, letnik 1992, cena 450.000 sit; opel kadett 1,3 LS, letnik 1989, cena 250.000 sit; Jeep cherokee 2,1 turbo diesel, letnik 1991, cena 950.000 sit; fiat stilo 1,6 active 5V, letnik 2001, cena 2.650.000 sit; fiat seicento 1100 S, letnik 2001, cena 1.150.000 sit; fiat bravo 1,4 SX, letnik 1998, cena 1,390.000 sit1,; hyundai pony 1,5 GLS, letnik 1990, cena 220.000 sit; lancia 1,3 elite, letnik 1993, cena 450.000 sit; nissan micra 1,0 LX, letnik 1993, cena 290.000 sit; opel kadett 1,3 LS, letnik 1989, cena 250.000 sit;renault R5 campus 5V, letnik 1990, cena 230.000 sit; renault R4 GTL, letnik 1988, cena 60.000 sit; citroen CX 22 SV, letnik 1988, cena 200.000 sit; peugeot boxer 2,4 TD, letnik 1998, cena 1.850.000 sit.
OPEK KADET Cabrio GSI 2,0, vinsko rdeče barve, letnik 90, prvič reg. leta 96, z litimi platiščih prodam. Tel.763 15 91 in 041 843-712_
GLISER 4 m, registriran, motor T 18, novejši, testirana prikolica, prodam za 350.000 sit. Telefon 031 708-968, 02 782-52-71.
FIAT tempra, letnik 1993, veliko dodatne opreme, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 222-137.
JUGO 55, pet prestav, urejen, registriran do 6. junija 2003, prodam. Gustel, Strelci 15, Mar-kovci.
JUGO - KORAL 55, 5 prestav, registiriran do 3. VI. 2003,obnov-ljen in urejen, ugodno prodam. Gustel, Strelci 15, Markovci 2281.
MOTOR Gillera 125, letnik 92, z dodatno opremo in Tomos BT 50, letnik 87, prodam. Tel. 041 856-070.
R4 GTL, letnik 1991, reg. do febr. 2003, prodam. Tel. 041 964-217.
RAZNO
POZOR! Kupim močno poškodovane starinske šivalne stroje in postelje. Tel.779-50-10 in 041 897-675.
ODDAMO sobo samski ženski. Tel. 779 52 51.
STARINE, pohištvo, slike, ure, drobnarije kupim, plačam dobro. Tel. 779-50-10 in GSM 041 897-675.
KUPIM STARE šivalne stroje, lahko brez mehanizma. Tel. 779-50-10 ali GSM 041 897-675.
PRETOČNI BOJLER AEG, nov, 24 KW, prodam. Telefon 776-20-91.
CISTERNO za plin ali olje 2700 l. Tel. 02 777-24-91.
DOBRIM ljudem oddamo psička labradorca, starega 2,5 meseca. Tel. 041 345-678 ali 788 55 52._
DOBRIM ljudem oddamo psička labradorca, starega 2,5 meseca. Tel. 041 345-678 ali 788 55 52.
UPOKOJENEC, zdrav, urejen, vsestransko pošten, sprejmem upokojenko ali uslužbenko v lepo skupno življenje v neopremljeno sobico in kuhinjo, balkon v bloku, centralna, I. nadstropje. Šifra: "Super sreča"
BUKOVA drva prodam, metrska ali žagana, z dostavo. Tel. 03 582 72 12 ali 041 544-270.
KUHINJSKO MIZO in 4 stole ter sestavljiv regal za dnevno sobo ugodno prodam. Telefon 772-26-41.
JAVNI POZIV MALIM IN SREDNJIM PODJETJEM
Sodelujte pri projektu "grozdov"
Pospeševalni center za malo gospodarstvo izvaja s podporo Ministrstva za gospodarstvo RS in mrežo regionalnih strokovnjakov projekt ustanavljanja podjetniških "grozdov". O pomenu in prednostih med podjetniškega povezovanja bomo več spregovorili na delovnem srečanju, ki bo potekalo dne 18. junija 2002 v prostorih Narodnega doma na Ptuju, Jadranska ulica 13, Ptuj, s pri~etkom ob 16 uri.
Udeležbo na srečanju potrdite na tel 02 748 0 250 ali fax 02 748 0 260 ali elektronski naslov bistra@bistra.si.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) 15. 6. 2002 Verica [u}ur, dr. stom.
ZA Potrčeva ul., PTUJ
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
DELO
GOSTILNA EL Restaurante DE Pancho redno ali honorarno zaposli natakarja ali natakarico. Pogoj: veselje do dela z ljudmi, komunikativnost in srednje{olska izobrazba. Nudimo dobro pla~ilo. Boris [egula, s.p., Rogozni-{ka c. 20, 2250 Ptuj . Tel. 02 780-62-90 ali 041 631-578.
@ELITE IMETI visoko pla~o, zanimivo delo in super sodelavce? Ste kreativni, mladi ali mladi po srcu? Ste odgovorili z "DA"? Pokličite 02 771-01-86 ali 070 660-430, da se dogovorimo za osebni razgovor. Boris Šegula, s.p., Rogozni{ka cesta 20, 225o Ptuj.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, uredimo kredit ali leasing do 5 let, prodamo: BMW 316, 2000, BMW 316, 1999, MITSUBISHI SPACE STAR 1.3, 2000, R5 FIVE, 1995, SWIFT, 1991, VOYAGER 2.4 , 1996, PUNTO 55, 1997, CORSA 1.0, 1998, PASSAT 2.5 TDI, 2000, PUNTO 55, 1994, IBIZA 1.0, 1997, ACCENT 1.5, 1995, VITARA,
1992,	PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, 1997, R 5, 1992, ALFA 33 1.5, 1994, ASTRA 1.4i,
1993,	UNO 1.0 IE, 1995 _ Gotovinski odkup vozil do 7 let starosti. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, 02/78-00-550.
RAZNO
RAZPRODAJA rabljene trgovske opreme (polic) v soboto, 15. junija, od 10. ure dalje v Raj{povi ulici 16, Ptuj (pred oranžno halo), cena za kilogram. Tel. 788-00-23.
CISTERNO, 8 m3, za vec namenov: voda, požarna voda, silos. Cisterna je iz pločevine debeline 8 mm in ima možnost preureditve odprtin. Cena je 480.000 sit z DDV. Za podrobnej{e informacije kličite 041 703-887 ali 02 6136-850. Setoil, d.o.o., Laz-nica 70, 2341 Limbu{
STORITVE

ELEKTRO MERITVE IN PREGLEDE, zakonsko predpisane za elektroin{talacije in strelovode, izvajamo na poslovnih, kmetijskih in stanovanjskih objektih, izdelamo ustrezna poročila, svetujemo pri odpravi napak. Elektro Ivančič, s.p., telefon 02 775-0531 ali GSM 041 739-197
POPLAČILO starih ter najemanje novih kreditov do 5 let, možno do 50 % obremenitve plače oz. pokojnine, hitra realizacija. Viva, Matej Prapotnik, s.p., Pivkova ul 19, Ptuj, tel. 02 748 15 00 ali 041 325-923.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
HLEV, novejši, dam v najem. Telefon 751-15-71.
KRAVO, dobro mlekarico, kupimo. Telefon 031 222-084.
DVE MLADI KRAVI, breji, prvega in drugega teleta prodam in kupim ohišje za žago Stihl 041. Telefon 02 763-43-61.
VAKUUM sod Craina, 3200 l, letnik 1993, v zelo dobrem stanju prodam. 041 730-889.
SLAMO na njivi - balirano ali v rinfuzi, po ugodni ceni in kravo s teletom prodam. Tel. 040 718 831.
TRI BREJE krave prodam. Tel.719 52 74, Savci 61.
NESNICE - rjave, cepljene, stare 13 tednov, ter grahaste prodam 550 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, 792-35-71.
MANJŠO KMETIJO na zelo lepem kraju, 500 m od glavne ceste, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 255-102.
LUŠČENO KORUZO, cca 1000 kg, prodamo.Tel. 782-47-91
BIKCE, več črno-belih, prodam. Tel. 041 979-883.
BUČNICE odkupujemo. Telefon 740-82-22.
POSESTVO vseh kultur, okrog 6 hektarjev, prodam. Telefon 757-39-11.
AKCIJSKA PRODAJA belih kokoši, težke 4 kg, po 600 sit za žival. Naročila po tel.: 688-13-81. Rešek, Starše 23.
ROTACIJSKO KOSO Britev 165 prodam. Tel. 790-72 21
KOZLIČKA prodam. Tel.: 02/793 -17-91 ali 031/806-519.
KMETIJSKE STROJE: cisterno, nakladalko in še več ostalih prodam. Tel. 764-44-51.
KOKOŠI NESNICE, rjave, stare eno leto, za zakol ali nadaljnjo nesnost, prodajamo, cena za kos 200 SIT Meglič, Skorba 23.
BIKCE simentalce kupimo. Telefon 041 236-340.
BUČNICE kupim, pridem na dom. Tel.041 730-866.
BALIRKO za oglate bale, dobro ohranjeno, ter traktorsko škropilnico 340 l prodam. Telefon 719-50-96.
KMETIJO, majhno, prodam (vinograd, gozd, travniki). Janez Drevenšek, Zg. Gruškovje 28, Podlehnik, telefon 768-00-61.
ROTACIJSKO koso Britev 165 prodam. Tel. 790-72-21.
VISOKO BREJO kravo in telico ter 25 kg pujske prodam. Telefon 764-29-01 ali 041/497-876.
SUHO LUŠČENO koruzo prodam. Tel. 031 302-698
MLADE NESNICE pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne,opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, vsak dan Babinci 49. Zagotovljena takojšnja nesnost. Dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, telefon 582-14-01.
MOTOKULTIVATOR Goldoni Uno 8 AS s priključki (freza, kosilnica, obračalni plug, dodatni kolesi) prodam. Tel. 02 7800-996.
V 8. MESECU brejo telico prodamo. Tel. 719 70 98.
BUKOVA DRVA, metrska ali žagana, z dostavo, prodam. Telefon 03 58-27-212, 041 544-270.
ENOOSNI GUMIVOZ z lojtrniki prodam, primeren za manj{i traktor. Stanko Štumberger, Cirkulane 49, telefon 761-21-51, GSM 041 882-661.
DVE TELICI, breji, črno-beli, in dve breji kravi prodamo. Telefon 719-00-30.
BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 041 263-537.
KRAVO SIMENTALKO po teletu prodam. Telefon 768-68-71.
PRAŠIČA, težkega okrog 170 kg, domače reje prodam. Tel. 751-43-21.
8 TEDNOV stare pujske in 140 kg pra{iča domače reje prodam. Tel. 753-17-11.
NESNICE, rjave, cepljene, Hisex, stare 13 tednov, ter graha-ste prodam 550 sit, dostava na dom. Marčič, Staro{ince 39, Cir-kovce, tel. 792-35-71.
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745-08-51, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MiTex, d.o.o., Tepanje 59, 3210 Slov. Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali 041 809 721, Šibanc.
INŠTRUKCIJE iz matematike in angle{čine za osnovne in srednje {ole. Kratki tečaji iz angle{č-ine in japon{čine v skupinah po tri!! GSM 041 75 33 21
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvori{č in parkiri{č. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu{čeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja stre-{nih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10-95,prevozništ-vo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik.
30 LET SOBOSLIKARSTVO -PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje - kvalitetno delo - priporočamo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
KNAUF stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanje na ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
POPRAVILO TV aparatov, vio-deorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
KREDITIRAMO vas do 3.000. 000.00 SIT do 5 let brez poroka za zaposlene pri s.p., d.o.o. Odplačamo stari kredit. GSM 031 472-037. Milenko Vajdič, s.p., Rogozniška cesta 26, 2250 Ptuj.

ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ
organizira počitnišl(i tečaj CCP za icategorije: A, B v petek, 21.6.2002 ob 16. uri
v učilnici ZŠAM Ptuj, Nova cesta 1
(pri bencinski črpalki na Ormoški cesti)
Organiziramo tečaj prve pomoči in zdravniški pregled. Prijave na sedežu ZŠAM Ruj ali po tel. 771-97-41. Inf: 041/865-592
ŽELIMO, DA TUDI VI POSTANETE DOBER IN VAREN VOZNIK Z AVTO ŠOLO ZŠAM PTUJ.
Franc Turnšek s.p.
Zg. HaJdlna 8 e
obvešča cenjene stranke, da bo mesnica ponovno obratovala na novi lokaciji na Zg. Hajdini 8 e od 12.6.2002 dalje.
Priporočajo se s svežim mesom izrecno slovenskega poreida in izdeild iastne proizvodnje!
^	VEDEZEVANUE
1	POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ
I 090-42-22 ^^
s	LJUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUČfTE IN NAM ZAUPAJTE!
Strgar Majda s.p., ŠtUkl 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
- iporbia koirickcija za otroke io odraslo: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,.. - šivaojo po mori (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejšo postave.

Pleterje 34, Lovrenc na Dravskem polju
Vabimo vas v naše prodajalne v Pleteije in PE Agroles Kidričevo, Iger vam po ugodnih cenah ponujamo za vaš dom, vrt in polje:
-	vso kmetijsko meheinizadjo in rezervne dele
-	okopahiiki za koruzo OLTIMT in sladkorno peso PANONIJA
-	vsa popravila kmetijske mehanizacije,
-	umetna gnojila, krmila, semena in zaščitna sredstva
-	ves gradbeni material
Informacije na tel, št.: 02/791-0-610 in 02 796-1-441, faks: 02/791-06-16
PRAVI NASLOV ZA VSE VASE POTREBE
KMETIJSKA ZADRUGA "ORMOŽ" z.o.o. Ptujska cesta 12,2270 ORMOŽ Telefon: 02/741-58-00
PRODAJA
ODKUP
- kmetijske mehanizacije	- govedi
- rezervnih delov	- prašičev
- gnojil	- poljščin
- sredstev za varstvo rastlin	- vrtnin
- semen	- grozdja
- hrane za živali	- zehšč
- vitaminskih dodatkov	- mleka
Vsem našim kupcem nudimo tudi kvalitetne finančne usluge v Hranilno kreditni službi.
ZAUPATI V ZADRUGO ORMOŽ JE DOBRA NALOŽBA
Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 04i 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj
samoplačniška zobna ambulanta
tel.: 774 28 61
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -n-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA iN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE iN ODRASLE.

fflffl
TROCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZiJE
(Evropska kakovost s cert. â. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Arnuš
s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI.
Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški
pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski o.) tel.: 02 780 67 10
Možnost piačiia na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
Biti čl^'vek je lepo, biti človek je težko.
SPOMIN
23. junij 2000 je dan, ki ga ne bomo nikoli pozabili ...Vse bolj kot se oddaljuje, bolj se zavedamo, koga smo imeli. Sledovi tvojega dela in iskrenega prijateljstva ne bodo nikoli zbledeli.
Jakob Zgrebec
IZ GRAJENE 60 A
Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo.
Žena Anica in sin Marko
POSLOVNA SPOROČILA IN OBJAVE
HI
Metalkin
junijskL hišni sejem
različnih izdelkov za gospodinjstvo, kopalnico, vrt, poatnice in obnovo doma
METALKA TRGOVINA Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, 2250 Ptuj tel: 02/74 91 800 www.metalka.net
14.-29:^.2002
@ mai
m mm
Srečko Pukšič
Destrnik 2,2253 Destrnik Tel.: 02/753-05-21 ■Gsm: 041-604-262
po ugodnih cenah!
CENTER MODE ZA VSO DRUŽINO ' iJi"
* NOVI MODELI ŽENSKIH KOSTIMOV
že za 12.500,00 SIT in DEKLIŠKE OBLEKE za 1.000 SIT
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj
Kilograms]:« blâgo ■ Met^rsko blago Dekorativno blago . ťozniuculci^íi
AKCIJA
* pletenine - bombaž za:
majice, puiije, icratice iiiače,
obieice......990slT/icg
* metražno blago za icostime,
idila, iiiač..........890 SIT
Metra, Cankarjeva ul. 6, Ruj
TRSOVIMA
PORCEUNKA
m
#	darila ^ za različne
priložnosti il^
#	izdelid iz stekla in porcelana
#	napisi, posvetila, ure
#	izparilniki, eterična olja, tekoči vosek
#	dekorativne steklenice
#	izdelki za poslikave
wiť^rocfeiro si
Klepova 12, Ruj (02)74814 03
PROJEKTIRANJE NEPREMIČNINE
Fotografije terminalske opreme so simbolične. • Ponudba veija ob pogoju uporabe dopoiniine storitve PiK za obdobje najmanj 18 n
Dobro Je videti in vedeti, preden slišite, kdo vas je poklical. Zaupajte telefonu, ki pozna va£e prijatelje, telefonu, na katerem vidite, kdo kliče, preden dvignete slušalko. Telekom Slovenije uvaja storitev PIK - prikaz identifikacije klica na večini analognih priključkov Iztoristite brezplačno aktiviranje PIK v prvih 30 dneh uvajanja storitve.''' Prvi PIK komplet - aktiviranje storitve in brezvrvični telefonski aparat Siemens Gigaset 200 (cena: 15.900 SIT z DDV).'» Drugi PIK komplet - aktiviranje storitve in vrvični telefonski aparat Siemens Euroset 2020 (cena: 8.900 SIT z DDV).''' Dobro je videti!
www.telekom.si
Prikaz identifikacije klica
Telekom^
Slovenije ''w
E-pošta: nabiralnik@radio-tednik.si
a/na
ےMOMTci
'.o. o.
&
GRRDB€NR
MCHnNizflcun
ELCKTROMONinŽn
RLCKSANDCR GRBROVCC s.p.
IZVRJflMO: - ÍZK0P6 (boger, mini boger, JCB)
-	PRCBOJC CCSTIŠČ
-	POLnGflNJ€ INFRASTRUKTURNIH VODOV (kanalizacijo, vodovod, plinovod)
-	KOMPRCSORSK6 STORITV6
-	UTRJCVRNJC TCRCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDARIČCVO NABRCŽJC IS, 2250 PTUJ, T€L: 02 / 748 18 90 FHKS: 02 / 774 21 51, GSM: 041 648 255,031 648 255

-	TRGOVSKE IN ŠiVlUSKE STORITVE
-	MODNA OBLAČIUV
»narin«
AVTO CELJE
-AVTO DELI
-	OPREMA
-	PREPISI ZA AVTOMOBILE
-	ŠPORTNA OPREMA
-	ŠPORTNA OBLAČILA REUSCH VSE ZA NAVTIKU
-	ČOLNI
Mariborska c. 15, Ptuj, Tel.: 02 783 73 81, GSM: 040 548 666
Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav LG v Sloveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,
ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI7
bLO
rnií^Q.mmidQ.Stnk
franc lomec, SJI, Mms» tî î Hl«
Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinsi<e kleti - toplotne črpalke
tel: 02/78 06 A30
SPREHOD PO VSEBINI ...
Z 38. seje mestnega sveta Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja ustanavlja na Ptuju oddelek za izredni in redni {tudij managementa in informatike
Predstavniki partnerskega mesta
Burghausen na Ptuju
Odgovori na pobude in vpra{anja
svetnikov
Stranke mestnega sveta sporo~ajo
Ptuj je imel toleran~no hi{o ali bordel (II. del)
Izid svetovalnega referendumu je v prid gradnje CERO Gajke
SALON POHIŠTVA Ptuj	V SUPER
d00 Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU e-inail: tepo.ptuj@amls.net
AKCIJA od 13.6. do 29.6.!
KUHINJA Gosia
dolžina: 2,6 m barva: BELI JESEN, ROBOVI BUKEV
Navedeno blago je na zalogll Cene In popusti veljajo od 13.6. do 29.6. oziroma do odprodaje zalog. V cene je zajet 20% DDV.
Po novem ODPRTO od 7-17 h, sobota od 7-12 h
I - opečni strop MAP 50 že od 1.873,34 siťm2 (PC brez DDV-ja) - kritina BRAIVIAC, betonsl(i del - 5% od 17.6. do 22.6.
Opekarna Opté Ruj d.o.o., Žabjak 1,2250 Ruj, Tel.:02/ 745 9001
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204 02 766 90 91.
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr, s.p. Suhodolianova ul. 10 2204 MIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
MARKIZE ZA BALKONE IN TERASE
ROK IZDELAVE: do 4 dni. Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
	OBJAVE
	
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tašče
Terezije Germin
1917 - 2002
IZ RJAVCEV 16, VITOMARCI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, posebej {e družini Pavlas, ki ste jo v tako lepem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete ma{e.
Hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govornikoma za poslovilne besede in podjetju Jančič iz Lenarta za opravljene pogrebne storitve.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru po~ivali vsi, delo za zmeraj kon~ali, v hi{o o~etovo {li.
Takrat zvonovi zvonite, zvonite lepo, domov...
(Slom{ek)
ZAHVALA
Strti od bolečine, vendar v upanju na večnost smo se v prvih dneh meseca junija poslovili od na{e drage mame, sestre, hčerke, dobre sorodnice in sosede
Marije - Marice Šegula
roj. Dolinar
IZ VITOMARCEV PRI SV. ANDRAŽU
Vsem prisrčna zahvala, da ste nam teh težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in nam izrekali sožalje, vsem vam, spo{tovani sorodniki, znanci, sosedje in sova{čani.
Posebna zahvala domačemu andražovskemu g. župniku za spo{t-ljivo opravljeno cerkveno slovo, istočasno cerkvenim pevcem za vse odpete poslovilne pesmi. Hvala pogrebni{tvu Jančič za izvedeno organizacijo pogreba, godbeniku za čudovito odigrano melodijo, g. Zvonku za molitev ter za poslovilni nagovor in tudi ga. Dankovi za govor v imenu dru{tva upokojencev.
Hvala za podarjeno cvetje, sveče, ma{ne in druge dobre namene. Vsem in vsakemu posebej se enkrat Bog lonaj s prošnjo, da našo drago pokojnico ohranite v lepem in trajnem spominu.
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Plamen je ugasnil, ko najbolj je gorel,
od{el si v temo groba, a tako rad si živel.
Življenje dalje te~e, a zame, dragi,
ni ve~ sre~e,
ta je mene zapustila,
ko sem tebe, dragi mož, izgubila.
Nih~e ne sli{i, kadar jo~em,
nih~e ne ve, kako mi je hudo,
pa naj mi nih~e ne re~e, da vse mine.
Pri{el bo ~as, ko bova skupaj sre~na,
takrat za naju bo ljubezen ve~na.
V SPOMIN
15. junija je minilo leto žalosti, odkar si se za vedno poslovil od mene, dragi mož
Ivan Drevensek
IZ PRISTAVE 17 PRI CIRKULANAH
Hvala vsem, ki v tihem spoštovanju in z lepo mislijo pristopite k njegovemu grobu.
Z ljubeznijo in z žalostjo v srcu: žena Fanika
Je ~as, ki da. Je ~as, ki vzame. Je ti{ina in mir.
Ostaja le delo tvojih pridnih rok, ki ga bomo cenili in spo{tovali. Spo~ij si. Hvala ti.
V SPOMIN Ivan Kostanjevec
AN@ELOVA 14, ROGOZNICA
11. 6. 1992 - 11. 6. 2002
Hvala vsem za gorečo svečko, za poklonjen cvet in trenutek spomina nanj.
Vsi njegovi
Tam, kjer si ti, ni sonca ne lu~i. Nih~e ne ve, kako v srcu nas boli. Spomin nate vsak dan se prebuja. Le to si želimo, da v nemi tej bole~ini z nami prelepi so spomini.
V SPOMIN
15. junija 2002 bo minilo leto žalosti in bolečine, ko te je usoda prehitela in si poln smeha, življenjske energije in številnih idej za vedno odšel od nas, dragi
Peter @ganjar
IZ SAGADINOVE 20, PTUJ
Ljubi PETER ... solze, klici, prošnje so zaman. Tvoj je dan... neskon~nost.
Vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala.
Zelo te pogrešamo tvoji žalujoči: mama, Jože, brat Aleš, babica in teta Ksenija z družino
ZAKA^si moral nam umreti? S teboj lepo nam je bilo živeti. Ko prebujalo se je jutro, tiho si od{el, v življenju le skrb in delo si imel. Zdaj bole~ine si prestal in za vedno zaspal. Od{el si v svet, kjer je ti{ina, za teboj ostala velika je praznina.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta, svaka, strica in botra
Jožeta Flora
IZ PODVINCEV 117
*14. 3. 1938 + 3. 6. 2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, ga v tako lepem številu pospremili na njegovi
zadnji poti, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala za darovano cvetje, številne sveče, svete maše in denarno pomoč. Zahvala DO Sava Guma Ptuj - g. Fureku s sodelavci, GP Drava Ptuj ter sošolcem 8. b razreda z razredničarko in PGD Kicar. Iskrena hvala patru Mariju za lepo opravljen obred, ga. Veri za molitve in ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem ter pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj.
Posebna zahvala za nudeno pomoč v najtežjih trenutkih družinam Flor, Zorec in Kurnik ter Nadi Podhostnik. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Ljubo, sin Ivan z družino, hčerka Sonja z družino, brat Janez in sestra Terezija z družinama ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta
Stanka Kokolja
1919 - 2002 IZ MAISTROVE 38
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče, svete maše, nam pa pisno in ustno izrazili sožalje.
Hvala g. govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, g. župniku za opravljen obred ter pogrebnemu zavodu Komunala Ptuj. Se enkrat iskrena hvala.
Globoko žalujoči vsi njegovi
Prazen dom je in dvori{~e, smehljaja tvojega ve~ ni. Trpljenja tvojega je konec, solzne naše so o~i, ker tebe, dragi ata, ve~ med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedka
Janeza Majhna
IZ JUROVCEV 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekali sožalje. Posebej hvala sosedom Junger za vso pomoč. Hvala podjetju Talum (DE Promet) in Bolnišnici Ptuj (otroški oddelek). Zahvala g. župniku patru Andreju in patru Emilu za opravljen obred, pevcem, g. govorniku za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino ter podjetju MIR iz Vidma.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja,
v ta mirni kraj ti{ine, tam srce se tiho zjo~e, saj verjeti no~e, da te ve~ med nami ni.
SPOMIN
Jutri, 14. junija 2002, mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, dedek, brat, stric in tast
w
Stanko Šterbak
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 18
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Iskrena hvala vsem za prižgano svečko in poklonjen cvet.
Tvoji najdražji
Pet let na grobu tvojem
sve~e že gorijo in rože v cvetijo.
Tvoja pridna roka miru ni poznala,
rada vsakemu je pomagala.
Vse odhaja kakor tiha reka,
le spomini zvesto spremljajo ~loveka.
V SPOMIN
12. junija mineva pet let tihe bolečine, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče in dedek
Janez Rogina
IZ POBRE@JA 2
Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite njegov spomin.
Vsi tvoji, ki te pogrešamo
Ste kot sonce življenja sijali, za vse svoje ljubezen razdali, zdaj ste kot zvezda svetle~a, za vse to po pla~ilo ve~no va{a srca so od{la.
SPOMIN
Štefan Horvat
1934 - 1999
Lizika Fras, roj. Pivko
1943 - 1999
Franc Pivko
1936 - 1972
Ljubemu možu, očetu in ljubečemu dedku bodo minila 16. junija tri leta žalosti in bolečine, prav tako sestri Liziki 29. novembra tri leta, bratu Francu pa 19. junija 30 let, odkar so prerano obstala njihova ljubeča srca. Živite v naših srcih z vso radostjo, ljubeznijo in svetlimi trenutki. Vaš prerani zadnji dom le rože zdaj krasijo in svečke ljubezni vam vedno v spomin gorijo. Hvala vsem, ki jim poklonite cvet ali svečko in z lepim spominom počastite njihov spomin.
V bolečini in samoti žena in sestra Marija ter vsi vaši, ki vas nosijo v srcu
NEGOVA / deset let od smrti ivana krambergerja
Odkrili spominsko plošio
Ivan Kramberger - dobri človek iz Negove (prefotografirano na razstavi v Negovi)
V petek je minilo 10 let od umora takratnega predsedniškega kandidata, dobrega ~loveka iz Negove Ivana Kram-bergerja, skrivnostno ozadje njegovega umora pa {e vedno buri duhove. Petra Rotarja je sodi{~e spoznalo za krivega in je bil obsojen na 12 let zapora. Od lani - po devetih letih zapora - je na prostosti in o za Ivana Krambergerja usodni nedelji, 7. junija 1992, ne želi govoriti.
Ljudje v Negovi in tudi v Ju-rovskem Dolu ter njegovi sorodniki še vedno ne verjamejo, da je Peter Rotar ubil Krambergerja. Tudi Rotar je po odlo~itvi drugostopenjskega sodiš~a za~el trditi, da ga ni ustrelil. Kar nekaj dokaznega gradiva je bilo izlo~ene-ga, pa se je kasneje izgubilo, tako da ni bilo nikoli zbranih dovolj dokazov, da bi postopek obnovili. Nenavadno je, da tudi krogle, ki je zadela predsedniškega kandidata, nikoli niso našli; obveljalo je mnenje, da se je razletela. Tudi izvedenska mnenja, kako je krogla potovala skozi Kramberger-jevo telo, so bila razli~na: Janez Golja, strokovnjak za balistiko, je trdil, da je krogla najverjetneje spremenila smer, dr. Sre~ko Ko-va~i~, izvedenec medicinske stroke, pa je trdil, da je bil strelni kanal raven. Neenotna je bila tudi ocena, s kakšnim strelnim oro-
žjem je bil Kramberger umorjen. Na osnovi Rotarjeve izjave je obveljalo mnenje, da je bil Kram-berger ubit z lovsko puško, po izveden~evem mnenju pa bi lovska krogla naredila ve~je razdejanje v rani, ta pa je bila gladka. Skratka dokazovalni postopek je bil voden zgolj na Rotarjevem priznanju, tako da po desetih letih Krambergerjeva smrt še vedno ostaja zavita v skrivnost.
Ob 10. obletnici smrti so se v nedeljo, 10. junija, Ivana Kram-bergerja spomnili pri Negovi in pripravili spominsko slovesnost, ki so se je udeležili predstavniki KS Negova, ob~ine Gornja Radgona, sorodniki in mnogi drugi. Spominska slovesnost se je pri-~ela z mašo, po njej pa sta predsednik KS Negova Štefan Pucko in sin pokojnega Ivana Kram-bergerja Ivek odkrila spominsko ploš~o, delegacija KS Negova pa
Spominsko obeležje sta odkrila predsednik KS Negova Štefan Pucko in sin Ivek Kramberger

-3:
»TRGOVINA •VODOVOD
a.O.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85, 2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Žena pokojnega I veka, Marjeta Kramberger
je na grob I. Krambergerja položila cvetje.
Za kulturni program s predstavitvijo Krambergerjevega življenja in dela so poskrbeli u~enci OŠ Negova. Zbrane sta nagovorila predsednik KS Negova Štefan Pucko in ravnateljica OŠ Negova Karolina Starovasnik, ki je menila, da je Ivan Kramberger upravi-~eno dobil vzdevek "dobri ~lovek iz Negove" in da so Negov~ani lahko nanj ponosni, ter dodala: "Številna pisma, polna hvaležnosti, ~asopisni ~lanki, pri~evanja ljudi, nenehno zanimanje in še
Grobnica, ki si jo je pokojni Ivek zgradil ob hiši v Negovi
vedno obiski njegovega groba v Negovi potrjujejo, da se je zapisal v srca mnogih ljudi, še najbolj tr-pe~ih zaradi revš~ine ali bolezni. In ~e bi Ivan nesebi~no pomagal enemu samemu, bili pa so tiso~i, je vreden tega imena. O~itek, da v svojem okolju ni pomagal, je relativen. Doma~e okolje ga je sprejemalo bolj kot posebneža, ~udaka, zato v svoji okolici ni bil dovolj razumljen. Njegova snovanja za doma~i kraj, ureditev jezera, gradu so ostala le kot vizija; Ivan je prehitro odšel."
Na negovski šoli pa je v letošnjem letu potekal poseben projekt, vodila ga je mentorica Milka Sinko, v katerem so z u~enci poskušali "prehoditi" Krambergerje-vo življenjsko pot. Ob zaklju~ku raziskovalne naloge so pripravili razstavo z naslovom Življenjska pot ^-oana Krambergerja in izdali publikacijo o njem.
Zmago Šalamun
Napoved vremena za Slovenijo
če je megla na dan Vida (15.), je pšenica malo prida.
Napoved za Slovenijo
Danes bo sončno, v severnih krajih čez dan občasno zmerno oblačno. Popoldne predvsem v SV Sloveniji možna kakšna osamljena nevihta. Najnižje jutranje temperature od 8 do 13, ob morju 15, najvišje dnevne od 24 do 30 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo sončno in vroče. Najvišje dnevne temperature bodo okoli 30 stopinj.
Kulturni križemkražem
KIDRIČEVO * Danes bo ob 18. uri v knjižnici OŠ Kidričevo predstavitev knjige o Kidričevem z razstavo tovarniških fotografij. Avtor knjige z naslovom Kraj prišlekov je Rajko To-polovec, avtor fotografij pa Stojan Kerbler.
PTUJ * Danes ob 20. url bo v Narodnem domu na Ptuju koncert ženske pevske skupine Spominčice, kl deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj. V goste so pevke povabile še kvintet Dur DU Rogoznica in folklorno skupino Bolnišnice DPD Svoboda Ptuj. SLOVENSKA BISTRICA * Zavod za kulturo — Galerija Grad vabi na odprtje likovne razstave Jureta Cekute iz Prekorja pri Celju, ki bo v petek, 14. junija, ob 17. uri v galeriji Grad v gradu Slovenska Bistrica. V kulturnem programu pa bosta sodelovala kitaristka Ksenija Rothwangl z Dunaja in violinist Peter Kuhar iz Maribora. VIDEM * V petek ob 18. uri bo ob 50. obletnici nastanka filma Svet na Kaj-žarju v videmski očinski dvorani projekcija filma in pogovor ob njem. KOLNKISTA * Petek, 14. junija, ob 21. uri - literarni večer z Andrejem Skubicem, letošnjim nominirancem za nagrado kresnik. VIDEM * V soboto od 8. do 13. ure bo ob 50. obletnici nastanka filma Svet na Kajžarju pohod po poteh snemanja filma od Vidma v Dravinjski in Majski Vrh s predstavitvijo kulturnih, folklornih in etnografskih društev, društva kmečkih žena in gospodinj ter razstavama v cerkvi sv. Janža in v šoli.
PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj vabi otroke in starše na Muzejski vikend, ki bo 15. in 16. junija od 10. do 13. ure na ptujskem gradu. Ogledali si bomo prenovljeno viteško dvorano, izdelali knjižico in vanjo risali. TRNOVSKA VAS * V soboto, 15. junija, gostujejo v Trnovski vasi gle-dališčniki TD Sv. Trojica s komedijo Plemeniti gospod Prasetnik. PTUJ * Kulturno društvo zbor Sv. Vi-ktorina iz Ptuja vabi na šesto srečanje treh zborov skupnosti starih mest Slovenije - Pirana, Škofje Loke in Ptuja - ki bo 15. junija ob 20. uri v proš-tijski cerkvi sv. Jurija. KIDRIČEVO * V soboto, 15. junija, bo ob 20. uri v restavraciji Pan v Kidričevem 3. srečanje kulturno-prosvetnih društev občine Kidričevo pod naslovom Tam dol na Ravnem polju. SPODNJA POLSKAVA * JSKD - OE Slovenska Bistrica ter ZKD Slovenska Bistrica vabita na 25. medobmočno revijo godb na pihala, ki bo v nedeljo, 16. junija, ob 16. uri pred gasilskim domom na Spodnji Polskavi. Predstavilo se bo pet godb na pihala in Big band Slovenska Bistrica. KOLNKISTA * Nedelja, 16. junija, ob
21.	uri - projekcija filma Težave s Harryjem vokviru retrospektive filmov Alfreda Hitchcocka.
PTUJ * Plesna družina Gea DPD Svoboda Ptuj zaključuje leto s premiero plesne predstave Za vrati pravljice. Premierna uprizoritev bo v torek, 18. junija, ob 18. uri v Stari steklarski na Slovenskem trgu, ponovitev pa istega dne ob 20. uri.
PTUJ * V sredo, 19. junija, bo ob 19.30 v dvorani glasbene šole Karola Pahorja koncert violončelista Aleksandra Kuzmanovskega, pianistke Maje Kastratovič in fagotista Rudija Vulca. Izvajali bodo dela Škerjanca, Rahma-ninova, Bocherinija, Čajkovskega, Sa-ensa, Masseneta in Mozarta. PTUJ * 20. junija ob 19. uri bo v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča otvoritev razstave z naslovom Light Works fotografa Branka Lenarta. Ob otvoritvi se bo z njim pogovarjala Tja-ša Mrgole Jukič.
PTUJ * Knjižnica Ivana Potrča obveščamo vse bralce in uporabnike, da bo knjižnica v petek, 21. junija, odprta samo do 15. ure. KOLNKISTA * Sobota, 22. junija, ob
22.	uri - koncert Mie Žnidarič, ki jo bo spremljal Steve Klnik Trio. Vstopnina: člani KPŠ 600 sit, ostali 900 sit. PTUJ * V romanskem palaciju ptujskega gradu je do 30. junija na ogled razstava likovnih del mladih slikarjev, udeležencev Male Groharjeve kolinije na potepu, ki je bila 31. maja na Ptuju.
SLOVENSKA BISTRICA * V galeriji Mimogrede DPD Svoboda je na ogled likovna razstava Slavka Keršiča z naslovom Slovenija gre naprej. PTUJ * Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča je odprta filatelis-tična razstava Z vlakom na počitnice. Eksponate prispeva filatelist Zvonko Vertačnik.
CRNA KRONIKA
VLOM V POC. HIŠICO
V noči na 5. junij je neznani storilec vlomil v počitniško hišo v Podlo-žah in odnesel nekaj hrane, pijače in oblačil.
PO@AR ZARADI STRELE
6. junija okoli 21.50 ure je prišlo med neurjem do požara na ostrešju stanovanjske hiše, last R. U. iz Slovenske Bistrice, ko je strela udarila v dimnik, od koder se je požar razširil na leseni del ostrešja. Ta je v celoti zgorelo, prav tako kritina tegola ter električna napeljava. V požaru ni bil nihče poškodovan, pogasili pa so ga gasilci PGD Slovenska Bistrica. Materialna škoda po nestrokovni oceni znaša 2.000.000 SIT
PREVA@AL ILEGALCE
3. junija ob 18.05 uri so policisti PP Ormož obravnavali voznika osebnega avtomobila J.V, starega 30 let, iz okolice Vidma pri Ptuju, ki je v vozilu prevažal štiri državljane Turčije, ki so mejo z R Slovenijo prestopili na ilegalen način. Tujci se bodo srečali s sodnikom za prekrške, zoper J.V pa bo podana kazenska ovadba.
TOVOR Z VOZILA NA MOPEDISTKO
6. junija ob 17.35 uri se je izven naselja Pavlovci zgodila prometna nesreča, ko je neznanemu vozniku s tovornega vozila na vozišče padla večja plastična posoda ter zadela sopotnico na motornem kolesu in jo poškodovala. Zaradi razjasnitve okoliščin policisti prosijo voznika tovornega vozila in morebitne očividce, da se javijo na Policijski postaji Ormož ali pokličejo na telefonsko številko 741-08-60 ali na številko 113.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so - čestitamo: Bernarda Horvat, Krčevina pri Vurbergu 133/a, Ptuj - Evo; Tatjana Fišin-ger, Bukovci 74, Markovci pri Ptuju - Nika; Simona Ivančič, Vo-šnjakova 10, Ptuj - Laro; Nataša Ropič, Borova vas 21, Maribor - Daria; Ivana Maček, Kajuhova 5, Ptuj - deklico; Mojca Čeh, Po-dvinci 30, Ptuj - Tilna; Valerija Kovačec, Dolič 31, Destrnik -Lariso; Sabina Kodrič, Kozminci 6/a, Podlehnik - Žiga; Nina Vnuk, Trate 6, Ptuj - Ajdo in Zalo. Poroke - Ptuj: Milan Pečovnik, Zg. Verjane 208/n, in Jasna Vo-bovnik, Valvasorjeva ul. 80, Maribor; Viljem Mohorko in Majda Rodošek, Planjsko 23; Marjan Horvat in Vlasta Pisanec, Polen-ci 21; Gorazd Glogovčan in Brigita Rozinger, Dravinjski Vrh 40; Miran Selinšek, Starše 70, in Anita Peklar, Videm pri Ptuju 16; Johann Gerard Boven, Nizozemska, Amsterdam, in Barbara Krajnc, Kvedrova ul. 2, Ptuj. Poroke - Majsperk: Robert Ciglar, Osluševci 14, in Katja Ved-lin, Lešje 20.
Poroke - Lenart: Boštjan Kavčič, Peščeni Vrh 39/a, in Leonida Bel-na, Cenkova 19; Robert Tomažič in Suzana Zorec, Trstenik 9. Umrli so: Vekoslav Domanjko, Žerovinci 78, rojen 1945 - umrl 02. junija 2002; Jožef Flor, Pod-vinci 117, rojen 1938 - umrl 03. junija 2002; Olga Sok, roj. Petrovič, Ul. Jožefe Lackove 29, Ptuj, rojena 1930 - umrla 05. junija 2002; Marija [egula, roj. Dolinar, Vito-marci 29, rojena 1958 - umrla 01. junija 2002; Božislava Alič, roj. Polanec, Mlinska c. 6, Ptuj, rojena 1926 - umrla 31. maja 2002.
TEKSTILNA ZAŠČITA Danilo KELC s.p. Poljska cesta 17, Ptuj Telefon: 02/788-51-70
IZDELOVANJE ZAŠČITNIH TEKSTILNIH OBLAČIL
NAREDITE BOLJŠI VHS
aktivnost-1 ž
delavnost, dejavnost; pridnost, prizadevnost
Punto ACTIVE
BOGATA OPREMA...
o I ETI (ÎAP AUri IE
Punto
dinamika -e ž (gl. dinamičen) v fiziki nauk o gibanju teles in silah, ki delul^o nanje (del mehanike); fig. gibanje, spremlja ■nje; razgibanost; spremenljivost, 2. v glas. stopnjevanje moči tonov
vfr: F. Vaifainc, SLOVAR TUJK, CZ Liublpno 1974
Punto DYNAMIC
BOGATA OPREMA...KLIMA m±K ....2 LETI GARANCIJE fTVl um Prstec Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01