DOMŽALE, 22. FEBRUARJA 1996 • ŠT. 2, LETNIK 35
GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE
Če vidiš, kaj je prav, pa ne storiš,
pomeni, da ti manjka
poguma.
ELIAS CANETTI
Občinski kulturni praznik v Radomljah
Človek ni samo telesno ampak tudi in predvsem duhovno bitje. Zato še kako držijo svetopisemske besede - da človek ne živi samo od kruha. Za človekovo bivanje so prav tako kot obleka in kruh potrebni tudi misel, beseda in pesem ter razgibano duhovno počutje. Najstarejša človekova duhovna dobrina je bila prav gotovo medsebojno sporazumevanje, to je govorjenje. Še tako primitivna in preprosta ljudstva pa že igrajo na glasbila, pojejo, vriskajo in plešejo. Najstarejša risba - obris človeške roke -je v jami Cargas v Franciji in je stara približno 30.000 let. Pred približno 5000 leti pa so Sumerci že poznali slikovno (piktografsko) pisavo.
Vsako leto v prvih dveh tednih v februarju bere, recitira, poje, igra in se predstavlja z dramskimi in drugimi umetniškimi deli ter pleše tudi slovensko ljudstvo, tako doma kot po svetu. Slavi svoj kulturni praznik - Prešernov dan. Ker je France Prešeren naš največji pesnik, je lepo, da se v okviru njegovega dneva zberemo v dvoranah in drugih prostorih kulturnih domov, da si nasitimo duha.
Med kulturno delavne in dokaj živahne spada tudi naša domžalska občina, saj na njenem območju deluje 19 kulturno-prosvetnih društev oziroma 24 skupin. Z bogatim kulturnim življenjem, koncerti, razstavami in različnimi drugimi prireditvami, ki najbolj pridejo do veljave ob Prešernovem dnevu, se upravičeno uvrščamo v veliko slovensko kulturno družino.
Domžalska občina in Zveza kulturnih organizacij Domžale sta letos osrednjo občinsko proslavo slovenskega kulturnega praznika organizirali v Radomljah. Polna dvorana je bila deležna zelo bogatega sporeda. Vso prireditev je povezovala Prešernova misel: »Da bi nam srca vnel za čast dežele«.
Voditelja kulturnega večera sta bila umetnika slovenske besede Ida Baš in Marjan Šneberger, z Radia Ognjišče. Govorica nas je popeljala v svet kulture, prisluha in razmišljanja z besedami: »Sonce je prižgano vsem, dobrim in zlim, lepim in grdim; slehernemu bitju je namenjena sreča in slast življenja.« (Te besede najdemo v Zapiskih Tine Gramon-tov, ki jih je napisal Vladimir Levstik.)
Slavnostni govor je imel Radomljan in akademski slikar Črt Frelih.
V njem je poudaril, da je bila naša osamosvojitev v veliki meri utemeljena prav s kulturo, s slovenskim kulturnim delovanjem in življenjem.
V kritičnem razmišljanju je poudaril: »Za misel, da bomo postali samostojni, nam je bila kultura zvezda vodnica, danes pa je žal le še strošek v proračunu. Tu nekaj ni v redu. Ali smo se (bognedaj) sprenevedali prej ali pa se sprenevedamo danes?« Na koncu pa je dodal: »Na srečo Občina Domžale izstopa iz slovenskega povprečja ...
V preteklem letu je to občutila vsaj ljubiteljska dejavnost na njenem področju.«
V naslednji točki sporeda sta v koreografiji Janeza Mejača zablestela baletnika Andreja Hribovšek in Viktor Isaičev, člana ljubljanske Opere. Kulturno prireditev je dokaj popestril Moški pevski zbor Radomlje, ki je pod vodstvom Vinka Jagra zapel tri pesmi. Nato sta poslušalce navdušili sopranistka Mateja Arnež in pianistka Alenka Šček-Lorenz. Predstavili sta tri pesmi Hrepenenje, Skritost in Ljubim te. Vrh večera pa je bil gotovo nastop priznanega pianista in profesorja na Glasbeni akademiji Acija Bertonclja. Najprej je izvedel Chopinovi skladbi Nokturno in Mazurka, nato pa spremljal bas baritonista Franca javornika, sicer solista ljubljanske Opere, ki je zapel pesmi Menih, Pevcu in Impromptu.
Vsi nastopajoči, mojstri slovenske umetniške besede, instrumentalne glasbe, petja in plesa so bili za vrhunsko izvajanje nagrajeni z dolgimi aplavzi. Povezovalec Šneberger je prireditev zaključil z mislijo: »Kulturno živimo lepo, kadar sprejemamo drugačnost drugega, kadar na obrazu in v srcu nosimo vedrino, kadar smo oprti na druge.« Nazadnje smo s slovensko himno počastili našega velikega Prešerna.
Da so Radomlje v občini svojevrsten kulturni center, dokazujejo številne prireditve. Jesenske državne razstave barvnih diapozitivov in
Moški pevski zbor Radomlje in zborovodja Vinko lager - Foto: Mavrica
treh vzporednih razstav sicer ne moremo šteti v sklop tega zimskega praznika, pač pa vse naslednje. 20. decembra 1995 je Turistično društvo Radomlje pripravilo etnološko razstavo Ročna dela iz skrinje stare mame. Pri odprtju so sodelovale pevke Sirene iz Homca in člani Kulturnega društva Mlin Radomlje. 28. decembra je Moški pevski zbor Radomlje z gostujočimi pevci iz Dobrne pripravil novoletni končen. V petek, 2. februarja 7996, je bila v okviru Mavrice iz Radomelj odprta razstava barvnih fotografij avtorjev-zakoncev Mojce in Lojzeta Pope-larja, z naslovom Sprehodi. Na odprtju sta sodelovala violinist Janez Podlesek, na klavirju pa ga je spremljal Peter Podlesek. Z izborom barvnih diapozitivov je bil gost večera tudi Kranjčan Jože Hribernik.
Radomeljsko kulturno slavje je 9. februarja zaključilo Kulturno društvo Mlin, saj je z uspelo predstavitvijo komedije Dobrodošla, miss Agata, v režiji Janeza Urbanije in Justina Horvata navdušilo prepolno dvorano. Za kulturni praznik so radomeljski pevci pripravili v Domu upokojencev Center na Taboru v Ljubljani tudi koncert narodnih in umetnih pesmi.
Vse te prireditve s slovensko besedo in slovensko pesmijo so dokaz, da v tem potrošniškem svetu še živi želja po kulturnih dobrinah.
FRANCE CERAR
V SLAMNIKU
PREBERITE
Potrebujemo strategijo občine
Čimprej
do delitvene bilance
Občina Lukovica: Uspešno delo krajevnih skupnosti
Občina Moravče: javni razpis
MORAVČAN POLNIL STRANI DOMAČEGA IN TUJEGA TISKA
Primož med navdušenimi
v«
navijači
Občina Moravče in SK Termit Moravče sta organizirala sprejem Primožu Peterki, zmagovalcu tekme za svetovni pokal v Zakopanih, nosilcu srebrne medalje s svetovnega mladinskega prvenstva v Galliu in njego-
RAZGOVOR S CIRILOM SMRKOLJEM, PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SVETA LUKOVICA
Precej težav imamo na področju prihodkov občine
Nova občina obstaja že eno leto, zato nam najbrž lahko poveste, katere so dobre in katere slabe strani sedanje ureditve lokalne samouprave.
Leto je res okrog, lahko bi mu rekli tudi zgodovinsko leto, vendar ne smerpo pozabiti, da so občine v Črnem grabnu nastale že kmalu po marčni revoluciji na Dunaju. Leta 1853 je bila na našem področju ustanbvljena prva občina, in sicer občina Krašnja, zato se mi zdi, da leto, ki je minilo, ne pomeni v smislu lokalne samouprave za nas nekaj novega, ampak prej nadaljevanje tistega, kar je bilo leta 1963 prekinjeno. I'oleg lega je bil pogoj za priznanje Slovenije med drugim tudi, da je naša država podpisala evropsko listino o lokalni samoupravi in smo tako z ustanovitvijo novih lokalnih skupnosti izpolnili ustavno obvezo. Sam sem bil vedno za občino, ker menim, da lako velike enote, kot je bila bivša
občina Domžale, niso funkcionalne, v njih ni pregleda nad stvarmi. V manjši občini je boljši pregled nad težavami, pa tudi ob-(.mi imajo boljši pregled nad delovanjem občine. Lokalno samou-
Ciril Smrkolj, predsednik Občinskega sveta Lukovica
pravo je pač treba razumeti v tem smislu, da se potrebe ljudi rešujejo tam, kjer ljudje živijo, ne pa da poteka odločanje iz nekakšnih centrov.
Podobno vprašanje sem zastavila tudi vašemu županu, gospodu Burji. Kako ocenjujejo delitev pristojnosti med občinskim svetom in županom?
Osebno menim, da sedanja rešitev ni najboljša, še posebno na relaciji župan - občinski svet, ko gre za relacijo župan kot izvršilni organ in svet kot kontrolni organ. Menim, da je to področje ustrezneje rešeno v nekaterih evropskih državah, kjer ima župan svet, ki je njegovo po-svetovano telo, v Sloveniji pa smo svetniki nekakšna opozicija županu. V avstrijskem Pliberku, ki je samo malo večji od naše občine, ima župan svet, ki šteje osem čla-
nadaljevanje na 7. strani
vim kolegom iz mladinske ekipe, ki je osvojila bronasto odličje.
Po Primoževi zmagi so največji navdušenci že 28. 1. 96 ob petju in harmoniki postavili mlaja na odcepu proti njegovi rojstni vasi Prikrnici. Primož je odpotoval v Callio (Italija) na svetovno mladinsko prvenstvo, zato so morali počakati na njegovo vrnitev še ves teden. Preko tedna so postavili mlaje in transparente še ob vseh vpadnicah v moravsko občino. To je bil teden velikih priprav in velikih pogovorov, domislic in šal na rovaš odličnega, preprostega in simpatičnega športnika. Odrasli so razpravljali o njegovih uspehih, najmlajši malošolčki so svojemu idolu risali risbice, večji pa transparente. Vojko Lavrinc in Milan Radulovič sta organizirala avtobusni prevoz na tekmo v Gal-lio, ki ga je po reklamni ceni omogočilo podjetje Kompas z najnovejšimi avtobusi znamke Volvo, saj je bila cena prevoza in vstopnice nižja od povratne karte do Kopra. Prav moravski navijači so v Galliu pripravili vzdušje za pravo tekmo in ga prinesli s seboj v Moravče na sprejem. Kako je bilo na
sprejemu, je z besedo nemogoče popisati, zato naj govorijo fotografije.
nadaljevanje na 10.-11. strani
2
/lomnih
Domžale
POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SVETA DOMŽALE, DR. MIHO BREJCEM
Potrebujemo strategijo razvoja občine
Občinski svet občine Domžale sprejel svoj poslovnik in osnutek
proračuna občine Domžale za leto 1996
Obdobje, v katerem ste prevzeli vodenje občinskega sveta, je nedvomno pionirsko in vsekakor velik izziv ob spremembah, ki se dogajajo v našem javnem in političnem življenju. Po ozemeljski razsežnosti je sedaj občina manjša, problemov pa je zagotovo več. Kaj je po vašem mnenju vredno največje pozornosti v tem trenutku in zakaj?
Problemov v občini je res veliko. Naj samo omenim težave v gospodarstvu, izgradnjo avtoceste in ceste od Črnuč do Depale vasi, številne komunalne probleme, zlasti ravnanje z odpadki, delitveno bilanco, javni red in mir itd. Občina Domžale se je res ozemeljsko zmanjšala, po številu prebivalcev pa je še vedno velika občina z okrog 30000 prebivalci. Kljub prej naštetim problemom se mi zdi največji ta, da v občini nimamo razvojne strategije. Kaj sploh hočemo doseči? Kljub temu da imamo v občinski upravi dovolj ljudi z izkušnjami, vsaj če se primerjamo Z drugimi občinami, ugotavljam, da se vse skupaj odvija po inerciji. Prevladujejo ustaljeni vzorci ravnanja, ni novih idej, predvsem pa ni jasne predstave, kakšen naj bo razvoj naše občine v naslednjih petih, desetih letih.
Nova oblika vodenja občine, ki jo prinašata županstvo na eni in občinski svet na drugi strani, je tudi nova priložnost za drugačen način dialoga. Kako ocenjujete ta dialog iz svojih dosedanjih izkušenj in kakšna so vaša pričakovanja? Kakšno je sodelovanje med svetom in županjo?
Občinski svet obravnava na svojih sejah gradiva, ki jih v veliki večini pripravi občinska uprava, kar je tudi razumljivo, saj občinski svet nima strokovnih služb, ki bi same pripravljale gradiva. Kot predsednik sveta lahko torej le sproti presojam, katerim vprašanjem bomo dali na seji sveta prednost in katere od predlaganih tem lahko počakajo. Ker se veliko občanov obrača name s pobudami in vprašanji, poskušam najbolj pereče probleme uvrstiti na dnevni red. Če pogledamo statistiko, lahko vidimo, da je občinski svet na vsaki seji obravnaval najmanj 18 točk dnevnega reda, da gradiva za vsako sejo obsegajo okrog 150 strani, kar priča o tem, da smo dobesedno zasuti z delom. Temu pa so deloma kriva večkrat
slabo pripravljena gradiva. Zadnjih nekaj sej smo na primer obravnavali cene v vrtcih. Če bi pristojni občinski organi svoje delo bolje opravili, bi za določanje cen v vrtcih morala zadostovati ena seja. Skratka, sodelovanje z občinsko upravo in županjo je zadovoljivo, pogrešamo pa več načrtnega dela in bolje pripravljena gradiva.
Posledica delitve stare občine na štiri nove zahteva tudi delitveno bilanco. Kako daleč je ta delitev, kaj vse obsega in ali so delitveni kriteriji ustrezni?
Predsednik Občinskega sveta
Domžale, dr. Miha Brejc
Vsaka od štirih občin je imenovala svojo komisijo za delitveno bilanco. Komisije so lansko jesen začele z delom, zelo aktivno in srčno so Se lotile dela, vendar ni prišlo do sporazuma niti o kriterijih delitve niti o deležih, kajti vsakdo preveč vleče na svojo stran. Do sporazuma pa lahko pride le, če vsaka stran nekoliko popusti. Zato sem dal pobudo predsednikom svetov občin Lukovica, Mengeš in Moravče, da skupaj poskušamo pospešiti delo teh komisij. Večkrat smo se sestali in na zadnjem sestanku konec januarja smo predlagali vsem štirim komisijam ključ delitve. Pričakujem, da bomo v naslednjem mesecu vendarle sklenili dogovor o večini spornih vprašanj. Če dogovora ne bo, sledi arbitraža. Nekateri v Domžalah menijo, da bi bilo to še najbolje, sam pa sem prepričan, da bi se zaradi arbitraže delitev skupnega premoženja preveč zavlekla, kar bi nas vse skupaj oviralo pri reševanju pomembnih vprašanj, hkrati pa bi bila odkaz, da se nismo
sami sposobni dogovoriti o ničemer.
Gospodarska situacija v Sloveniji postaja zelo napeta. Kako spremlja svet stanje v domžalskem gospodarstvu in kako vpliva na njegov razvoj in razcvet?
Po informacijah, ki jih dobivamo od posameznikov, stanje v domžalskem gospodarstvu ni ravno spodbudno. Naši gospodarstveniki se ubadajo s podobnimi težavami, kot jih imajo tudi v drugih okoljih. Dejstvo pa je, da doslej na občinskem svetu še nismo imeli na voljo gradiva, ki bi prikazalo, kakšno je dejansko stanje. Formalno občina sicer ni pristojna za področje gospodarstva, vendar pa razmere v gospodarstvu tako močno vplivajo na življenje v občini, da bi bilo smiselno na eni od naslednjih sej občinskega sveta obravnavati stanje v domžalskem gospodarstvu.
Gradnja nove avtoceste ni le velik zalogaj, s katerim se ukvarja vaš svet, ampak je predmet vsakdanjih pogovorov vsepovsod, saj skoraj ni človeka, ki bi se vsaj enkrat ne znašel v nerešljivem labirintu prometnega zamaška. Kako daleč ste prišli z ustreznimi rešitvami?
Nobenega dvoma ni, da avtocesto potrebujemo, žal pa težje govorim o ustreznih rešitvah. Potem ko je prejšnja občinska skupščina sprejela koridor avtoceste, sem poskušal na občinskem svetu doseči spremembo koridorja, vendar je za moj predlog glasovalo le devet svetnikov. Sedaj je težko karkoli spremeniti. Tisto, za kar se sedaj še lahko zavzemamo, je le to, da bi bila sama izvedba projekta gradnje avtoceste skladna z našimi zahtevami. Povsem nedopustno pa je, da še vedno niso končani komasacijski postopki, da so mnogi ljudje prizadeti in da država ne kaže pravega posluha za probleme ljudi. Občinski svet bo vztrajal pri vseh dosedaj sprejetih sklepih in samo upamo lahko, da bo sicer slaba rešitev povzročila čim manj težav našim občanom.
Nekateri pravijo, da zelo pronicljivo vodite seje občinskega sveta. Kako pa ste vi zadovoljni s svojimi svetniki in kaj menite, kako svetniki gledajo na vas?
Razprave na svetu kažejo, da svetniki večinoma dobro poznajo gradiva in probleme, o katerih razpravljajte. Razprave so strpne in na
primerni ravni. Za demokratično ureditev je značilno, da se krešejo mnenja, da se vsakdo bori za svoj predlog in da sem in tja kdo tudi bolj skrajno nastopi. Tako je tudi v našem svetu. Kaj pa svetniki menijo o meni, naj pa kar sami povedo.
Slovenci vidimo svojo prihodnost v turizmu, kar seveda pomeni, da moramo na veliko promovirati naše prednosti, zanimivosti in vrednote. Lega domžalske občine kar sama od sebe kliče k turističnemu razvoju. Čemu bi vi dali prednost pri promociji občine?
Če bi ljudi zunaj naše občine vprašali, po čem so Domžale znane, bi verjetno največ ljudi odgovorilo, da je to bogata občina, da so tam uspešni obrtniki in podjetniki, gotovo bi se kdo spomnil tudi kulturnih prireditev v Grobljah, le malokdo pa bi omenil turizem. Kot sem že omenil, v občini potrebujemo razvojno študijo, ki bi pokazala, kateri so naši strateški cilji in tako bi imeli tudi jasno sliko, kaj je treba promovirati. Ker takšne študije nimamo, delamo promocijo bolj po občutku. Nekaj sredstev namenimo kulturi, nekaj športu, nekaj razvoju turizma itd.
»Osamosvojitev« občine naj ne bi pomenila tudi gradnje »kitajskega zidu« okrog njenih meja. Kako poteka sodelovanje s sosednjimi občinami?
Sodelovanje s sosednjimi občinami še ni takšno, kot bi si želeli. Glavni razlog za to je, da se vsaka občina ukvarja sama s seboj, saj v tako kratkem času ni bilo mogoče uresničiti vseh zahtev, ki jih nalaga zakon in potrebe okolja. Prvo leto življenja nove občine smo večinoma porabili za to, da smo postavili temelje za njeno delovanje in reševali najnujnejše probleme, zato bo v naslednjem obdobju gotovo tudi več časa in možnosti za medsebojno sodelovanje. Popolnoma jasno je, da nobena občina ne more živeti sama zase in se ograditi z visokimi plotovi. Takšno ravnanje bi pomenilo nazadovanje. Mi pa se želimo razvijati. Z vsemi sosednjimi občinami bomo konstruktivno sodelovali pri vseh skupnih vprašanjih.
Letošnje leto so pred nami nove volitve. Kaj pričakujete od njih?
Zmago strank slovenske pomladi in s tem možnost, da bo država Slovenija bolj pravična in prijazna do vseh svojih državljanov.
TOMAŽ BOLE
Občinski svet Občine Domžale je na svoji 15. seji dne 15. februarja 1996 sprejel svoj novi poslovnik (dosedanji, po katerem je deloval Občinski svet, je bil sprejet leta 1981). Z njim natančno ureja organizacijo in način svojega dela, organizacijo in način dela odborov ter komisij sveta in pravice ter dolžnosti članov delovnih teles sveta oz. članov odborov in komisij sveta ter postopke sprejemanja odlokov in drugih aktov sveta. Novi poslovnik je kar obsežen, saj vsebuje 189. členov. S sprejetjem poslovnika je razrešena tudi Komisija za pripravo Statuta Občine Domžale in Poslovnika Občinskega sveta, ki je z njegovo pripravo opravila obsežno delo.
Po sprejemu poslovnika so člani sveta obravnavali osnutek proračuna Občine Domžale za leto 1996 in osnutek Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1996. Pred obravnavo na seji občinskega sveta so o osnutku proračuna razpravljali tudi odbori Občinskega sveta, vključno seveda z odborom za finance. Vsi predsedniki odborov so na seji občinskega sveta predstavili stališča oz. sklepe odborov, ki so jih sprejeli v zvezi z osnutkom proračuna. Vsi odbori so bili mnenja, da je osnutek primeren za posredovanje v javno razpravo, ob tem pa občinski upravi podali nekaj stališč oz. pripomb na določene postavke v os-
nutku, ki so bile po mnenjih na sejah odborov premajhne ali prevelike. V razpravi so svoje mnenje o osnutku proračuna predstavili tudi nekateri člani sveta. Soglasno so člani občinskega sveta sprejeli sklep, da se sprejmeta osnutek proračuna Občine Domžale za leto 1996 in osnutek Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1996 in se posredujeta v 30-dnevno razpravo.
Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč je za sejo občinskega sveta pripravil za obravnavo osnutek finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč občine Domžale za leto 1996. V njem je predstavil svoje načrte za izvajanje načrtovanih nalog in višino sredstev, ki jih bo za to potreboval. Tudi osnutek finančnega načrta Sklada stavbnih zemljišč so člani občinskega sveta s sklepom posredovali v 30-dnevno javno razpravo.
Člani sveta so imenovali tudi novo Komisijo za celostno podobo občine Domžale, ki bo izpeljala ustrezne postopke za pridobitev novega grba in zastave občihe Domžale. Predsednik komisije je postal g. Feliks Hribernik, člani pa so ga. Andreja Pogačnik-Jarc, g. Franci Mušič, ga. Majda Puč-nik-Rudl, g. Janez Cerar, ga. Cveta Zalokar-Oražem, g. dr. Janez Marolt, g. F. Valt Jurečič in g. Darko Rudi.
LOVRO LONČAR
OPSA!
V razpravi o prenovi Glasbene šole je svetnik Združene liste g. Pevec nasprotoval, da se na prvotno mesto ponovno pritrdi kip svetega Jožefa, ker je šola ateistična. Še eden, ki ne loči med kulturnim spomenikom in cerkvijo.
NA DNEVNEM REDU ODLOK O PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE, AVTOCESTA, KULTURNI DOM,
FINANCIRANJE VRTCEV ...
Sprejet odlok o prazniku občine Domžale
Tudi prva seja Občinskega sveta Občine Domžale v letu 1996 (skupno štirinajsta) je imela obsežen dnevni red. Na vabilu za sejo, ki jo je predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc sklical za 24. januarja 1996, je bilo predlaganih 15 točk dnevnega reda.
Ob sprejemu dnevnega reda seje je g. Jože Nemec predlagal umik točke obravnava in sprejem stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta otoka V-7 Industrijske cone Helios Količevo, ker je menil, da gradivo od zadnje obravnave v mesecu oktobru 1995 na 10. seji Občinskega sveta ni doživelo bistvenih sprememb oz. dopolnitev. Njegov predlog so člani Občinskega sveta podprli in točka ni bila uvrščena na dnevni red.
Najbolj obsežna točka dnevnega reda je bila obravnava in sprejem soglasja k predlogu lokacijskega načrta avtoceste na odseku Šentjakob - Blagovica na območju občine Domžale. Na seji so bili navzoči tudi predstavniki investitorjev, izvajalcev, projektantov. Ker je za izdajo soglasja pristojna žujpanja, je svet seznanila z vsebino pogojnega soglasja, saj je bil Občinski svet že dosedaj vseskozi seznanjen s potekom priprav na gradnjo avtoceste. Svet je soglašal z vsebino pogojnega soglasja ob predhodni dolgi in burni razpravi, v kateri so sodelovali svetniki in izvajalci pripravljalnih del. Glavna tema razprave je potekala predvsem v zvezi s sklepi in stališči, ki jih je Občinski svet že v preteklosti sprejel in naslovil na pristojne institucije v zvezi s projektom avtoceste in v koliki meri so bili ti upoštevani. Kot dodaten pogoj za izdajo soglasja so svetniki sprejeli tudi sklep, da mora investitor do predloga lokacijskega načrta za avtocesto na tem odseku Občinskemu svetu predložiti seznam nerešenih komasacijskih zahtevkov in opredeliti način, roke ter
Lovro Lončar, tajnik občinskega
postopke pridobivanja zemljišč na komasacijskem področju.
V nadaljevanju so sprejeli Odlok o novelaciji denarnih kazni za prekrške ter drugih denarnih zneskov. S sprejemom Odloka o prazniku občine Domžale bomo občani občine 19. april praznovali kot občinski praznik s predvideno slavnostno sejo Občinskega sveta. 19. aprila 1952 so bile Domžale namreč razglašene za mestno občino.
V Obrtno industrijski coni v Trzinu je s sklepom sveta preimenovana ulica Žerjavček v Prevale. Pobuda za preimenovanje ulice je prišla s strani Krajevne skupnosti Trzin. Člani sveta so tudi soglašali s prenosom lastninske pravice oz. pravice uporabe gasilskih domov na gasilska društva Dob, Vrhpolje, Trzin, Mengeš in Trzin.
Ga. Cveta Zalokar-Oražem je kot predsednica gradbenega odbora za obnovo kulturnega doma Domžale pripravila poročilo in gradivo z mnenji o poteku sanacije Kulturnega doma Domžale, drugih članov gradbenega odbora in izvajalci del. Za nadaljevanje sanacije doma sta bile v predlogu dve varianti. Prva (A) varianta upošteva nova spremenjena dejstva pri obnovi, razširjen program in vsebino ter izbor kvalitetnejših materialov., druga (B) varianta pa predvideva nadaljevanje sanacije po prvotnem osnovnem projektu v izrazito skromnem obsegu in s podstan-dardnimi materiali ter brez upoštevanja novih vsebin in namembnosti. V daljši razpravi so vsi razpravljala podprli usmeritve gradbenega odbora, da se obnova doma izvede celovito, kvalitetno in v skladu s potrjenim širšim vsebinskim programom namembnosti, kot je predstavljena v varianti A v skladu s proračunskimi možn6stmi. Na predlog g. Franca Herleta so sklenili, da se na pročelje Kulturnega doma postavi na prvotno mesto odstranjeni kip sv. Jožefa.
Seja je bila po obravnavani točki prekinjena, saj je svetniška skupina stranke SKD menila, da bo razprava ob nadaljnjih točkah še dolga in naj se seja nadaljuje drugič.
Nadaljevanje prekinjene seje je bilo v ponedeljek, 29. januarja 1996.
V nadaljevanju seje so se svetniki najprej seznanili s problematiko financiranja vrtcev. Gospa Irena Gri-
čar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, je člane sveta seznanila, da se je problematika od oddaje gradiva do današnjega dne, ko se točka obravnava na seji sveta, zmanjšala. Občinski svet Občine Moravče je že dal soglasje k ekonomskim cenam v vrtcih, od Občinskega sveta Občine Mengeš pa to pričakujemo po ustnih zagotovilih v kratkem. Kljub temu je predlagala obravnavo točke in sprejem predlaganih skelpov. Sprejeti sklepi predlagajo občinam, da podajo soglasje k predlogu zvišanja ekonomske cene, če pa tega ne, bo, naj občina Mengeš, ki soglasja še ni dala, podpiše izjavo, da bo v primeru negativnega poslovanja ob polletju v deležu pokrivala nastalo izgubo. Občinski svet je županjo tudi pooblastil, da do sprejema delitvene bilance odloča o ekonomski ceni v vrtcih, o čemer obvešča Občinski svet.
Ker nas je pred novim letom zajelo večje sneženje, sta Komunalno stnaovanjsko podjetje in Oddelek za komunalo in javne gospodarske službe Občine Domžale pripravila poročilo o izvajanju zimske službe v mesecu decembru 1995. Člani sveta so na delo v zvezi s čiščenjem snega na posameznih področjih občine izrekli nekaj pripomb in stališč ter podprli sklepe v Zvezi z ukrepi, ki bi še izboljšali čiščenje snega in ki jih je sprejel Odbor za komunalno stanovanjsko dejavnost.
Občinski svet je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sprejel tudi sklep
o višini nadomestil, ki jih bo prejemala odgovorna urednica, pomočnik odgovorne urednice in urednika strani Lukovica in Moravče glasila Slamnik za svoje delo pri izdajanju glasila Slamnik.
Na predlog Odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena je Občinski svet sprejel sklep o proslavah in prireditvah občinskega pomena. Predlog odbora je bil dopolnjen še s predlogom g. Antona Pre-skarja, ki je predlagal kot praznik 27. april - Dan upora proti okupatorju. Tako bomo imeli letos naslednje prireditve in proslave občinskega pomena: 8. februar - Slovenski kulturni praznik, 10. in 11. februar - prireditve ob obletnici smrti Matije Tomca, 19. april - Občinski praznik, 27. april - Dan
upora proti okupatorju, 25. junij
- Dan državnosti, 26. december
- Dan samostojnosti in v decembru božične in novoletne prireditve.
Pri obravnavi točke volitve in imenovanja je Občinski svet imenoval Statutarno-pravno komisijo v naslednji sestavi: g. Marko Vresk
- predsednik, g. Roman Kurmanšek
- namestnik predsednika in člani: g. Tone Peršak, g. Franci Gerbec, g. Franc Reiter. V Komisijo za odločanje o pritožbah zoper odločbe o ugotovitvi obveznosti zavezancev za samoprispevek so bili imenovani ga. Majda Pučnik-Rudl - predsednica, g. Franc Mušič - namestnik predsednice in člani g. Janez Grošelj, g. Iztok Žemljic in g. Milenko Bolarič. Občinski svet je tudi razrešil Komisijo za celostno podobo občine Domžale in zadolžil Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da za naslednjo sejo sveta pripravi predlog kandidatov za novo imenovanje.
Kljub zadnji točki dnevnega reda so člani sveta postavili kar nekaj vprašanj, pobud, zahtev in predlogov. Skupaj jih je bilo štirinajst, na nekatera so odgovore dobili ustno že takoj na seji.
LOVRO LONČAR
19. april so svetniki določili za občinski praznik
Domžale
/lamnik
3
Svečanost ob dnevu samostojnosti
i
m
Občine Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš, Moravče so v sodelovanju z Območnim poveljstvom Slovenske vojske Domžale organizirale svečanost, ki je
bila namenjena peti obletnici plebiscita o samostojnosti Slovenije. V kulturnem programu, ki ga je povezoval g. Tone Ftičar, so nastopili izvajalci, ki so s svojimi nastopi na visoki kvalitetni ravni zadovoljili okuse tudi zahtevnejših obiskovalcev.
Izvajalci kulturnega programa so bili: mešani pevski zbor »Cantemus« iz Kamnika, »Mengeška godba«, tercet »Makama« ter otroški pevski zbor OŠ Mengeš.
Slavnostni govornik je bil g. Janez Per, župan občine Mengeš, ki je bila gostiteljica prireditve. Svoja razmišljanja o pomenu dejanja izpred petih let pa je povezala ga. Draga Anžin-Jeretina. Na svečanosti so bili prisotni predstavniki omenjenih občin ter predstavniki poveljstev Slovenske vojske Ljubljanske pokrajine, ki so ob tej priložnosti podelili priznanja najboljšim posameznikom za dosežke na področju obrambe.
Poveljnik Ljubljanske pokrajine, brigadir Marjan Ba-lant, je podelil zaslužnim posameznikom naslednja priznanja Slovenske vojske v Ljubljanski pokrajini:
srebrni znak	prejemnik podpolkovnik Dominik Crmek	za trajnejše doseganje nadpovprečnih delovnih uspehov na posameznem področju
srebrni znak	prejemnik Ivanka Kres	za trajnejše doseganje nadpovprečnih delovnih uspehov na posameznem področju
bronasti znak	prejemnik častnik vojne enote Marko Trampuž	za prizadevno delo in opravljanj nalog pri usposabljanju
bronasti znak	prejemnik podčastnik voj. enote Miro Naglic	za prizadevno delo in opravljanje nalog pri usposabljanju
Proslava je minila v prijetnem razpoloženju na zadovoljstvo organizatorjev, sodelujočih in obiskovalcev.
Tudi v prihodnje si podobnih svečanosti večina še želi.
JOŽE ARKO
Resnica in manipulacija
»Zaradi obilice informacij je danes človek brez prave orientacije. Sredstva družbenega obveščanja naj bi prispevala k večji komunikaciji med ljudmi, pa je včasih ravno narobe. Ljudi zapirajo med njihove »štiri stene«.
Namesto da bi bili povezani, so med seboj vedno bolj odtujeni. Seveda pa imajo sredstva družbenega obveščanja tudi pozitivno stran.
Sposobna so omogočiti večjo povezavo med ljudmi,« piše Jože Pucelj v Kristjanovih obzorjih v članku Vloga etičnih meril v medijih (37, 1994). Žalostno je dejstvo, da nekateri mediji sporočajo dostikrat popačene, ponarejene ali izkrivljene informacije.
Samo spomnimo se zunanjepolitične »oglejske zgodbe« ali predlogov zakonov o podaljšanju porodniškega »dopusta«. Kdo bi znal razložiti, zakaj se je »zgodba o uspehu« takrat prehitro končala?
Za trenutek osvežimo spomin na poskusu, kako razveljaviti Zakon o denacionalizaciji, oziroma na sprejemanju, Zakona o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja cerkvam in drugim verskim sku|inostim oziroma redovom, razen vračanja sakralnih objektov. Kdo je blokiral drugačne in sprejemljivejše rešitve? Kdo ve?
Ne bo se težko spomniti po-tvarjanja dejstev o »pravih« razlogih izstopa ZLSD, ki ji gre samo za privilegirane upokojence in vnovično hotenje po osvojitvi absolutne oblasti v t. i. parlamentarni demokraciji, zakaj hudo je v resnici »sestopiti« z oblasti.
Na srečo so jokajoče, neskončno trpeče in jugonostal-gične oči iz Beograda že spregledale. Ali tovariš »zamrznjeni
Moški in ženski pevski zbor Društva upokojencev Domžale vabita
KONCERT ob 10-letnici smrti skladatelja Matije Tomca
Petek, 23 februarja 19% ob 19. uri v avli Osnovne sole Domžale
komunist« Milan Kučan (v zadnjem »medijskem času« je nekako pozabljen) namerava še enkrat kandidirati za predsednika samostojne Slovenije?
»Objektivne« informacije naših »družbenih« medijev najdete tudi v Domžalskih novicah. Kaj pomeni »socialna demokracija«? Takšne socialne demagoške politične spake-dranke pa res ne morete najti nikjer! Ali je demokracija ali pa je ni. Kaj takega lahko izjavi le preoblečeni rdeči plemič Maj-čevega dvora, okovan s »kapitalističnim« oklepom!
V omenjeni številki Kristjanovih obzorij piše Jože Pucelj, da je »naloga sredstev družbenega obveščanja, da obveščajo, vzgajajo in zabavajo.« Posebno pozornost pa pisec članka nameni tudi različnim MANIPULACIJAM v novinarstvu: sugeriranje, potvarjanje, proizvajanje, zamolčanje in potlačenje dejstev. Zgled vseh »prefriganih« načinov manipulacije lahko preberete v razgovoru »rdečega plemiča« Združene liste t.i. socialnih demokratov v omenjenem »županjinem« časopisu, ki se pridobitniško imenuje Domžalske novice, in sicer v odgovoru tovariša Pavleta Pevca na vprašanje Kako delujete v Občinskem svetu? dejstev. Ni res, da so honorarji
Ne mislim več slepomišiti. Naštejmo samo eno potvarjanje za neprofesionalne urednike Slamnika štirikrat večji, kot so bili do sedaj. Za intervjuvanca se realnost v lanskem letu ni niti
za ščepec spremenila: zdaj so zastopane v glasilu TRI OBČINE s svojimi dogodki, vizijami, stališči. Delo je drugačno, zanj pa se ni nič spremenilo. Klasičen primer zamolčanja dejstev!
»Posledica našega nasprotovanja pa so neobjavljeni članki, ki jih pišejo naši člani ali sim-patizerji,« izjavlja predsednik Občinske organizacije ZLSD Domžale. (Če se ne motim, je vanjo vključenih še nekaj političnih strank, ki pa v Domžalah še do zdaj niso bile ustanovljene.) Čudovit strankarski zgled »le ene sodobne evropske leve stranke« zamolčanja in proizvajanja dejstev. Pozorno preberite še eno že natiskano izjavo predstavnika »razočarane« omenjene stranke: »Praviloma smo že vnaprej preglasovani tudi pri vseh zadevah, ki so kakorkoli povezane s cerkvijo«. O sveta preproščina!
Vrhunski vzorec sugeriranja dejstev pa brez posebnih težav najdemo v naslednjih besedah pete strani 3. številke letošnjih »nedolžnih« Domžalskih novic:
»V Sloveniji imamo le eno stranko, ki je vedno na strani delavcev, upokojencev, žensk, mladih in vseh, ki živijo od lastnega dela in znanja.« In kdo so tisti, »ki živijo od lastnega dela in znanja«? Iz besed »poslednjega pravega komunista« izvemo le to, da to niso delavci, upokojenci, ženske in mladi. To je komunistična logika!
BOGDAN OSOLIN
Odsevi...
V uredništvo je v teh dneh prispelo nekaj pisem, v katerih se trije bralci zmrdujejo nad mojimi odsevi, češ, časopisni prostor izrabljate za strankarske namene, to je občinski časopis, v katerem ni prostora za visoko politiko itd. Objavljam jih v pismih bralcev. Pisci teh pisem so člani ali simpatizerji LDS in ZL, torej ljudje oblasti, ki s svojo reakcijo samo dokazujejo, da ne zmorejo prenesti kritične distance. Ne zdi se jim prav, da v občinskem glasilu kritiziramo oblast, ne zdi se jim prav, da pišem o dogodkih v tako imenovani visoki politiki (ni mi jasno, zakaj hi se dejanja naših oblastnikov uvrščala v visoko politiko), pa čeprav je podlaga mojemu pisanju programska zasnova časopisa, ki so jo sprejeli vsi trije občinski sveti. Po izidu decembrske številke Slamnika me je na zagovor poklicala županja in izrazila svoje nezadovoljstvo z mojo uredniško politiko in pisanjem. Kar nisem mogla verjeti, da se kaj takega doga/a v demokratični državi, pet let po prvih demokratičnih volitvah. Ko sem pred več kot desetletjem v nekem drugem glasilu, poleg članov ZK intervjuvala tudi nečlane mi je tedanja direktorica podjetja ukazala, da lahko pišem samo o tistem, kar bo ona zahtevala. Temu sem se uprla in dala odpoved.
V odloku o Slamniku je jasno zapisano, da je uredništvo pri svojem delu neodvisno. Tako bomo tudi ravnali, pa naj županja in poslanci LDS in ZL govorijo, kar hočejo. Kot urednica sem v teh nekaj mesecih doživela vrsto pritiskov in nizkih udarcev. V tem pogledu se je najbolj izkazal svetnik ZL Pevec, ki je izračunal, da so honorarji uredništva Slamnika več kot 4-krat višji, kot je bil honorar prejšnjega urednika, honorarji uredništva v celoti pa naj bi bili višji kar za 750 odstotkov. Dragi bralci, novembra je novo uredništvo izdalo prvo številko, prvi honorarji za uredniško delo pa so bili izplačani v teh dneh, torej po treh številkah. Moj honorar za delo odgovorne urednice znaša po sklepu občinskega sveta 39.000 tolarjev, honorar prejšnjega urednika pa je znašal od maja 1993. leta 25.000 SIT. C. Pevcu ni prav, da je uredništvo dobilo svojo pisarno. Vsak občinski uradnik ima lahko svojo pisalno mizo in stol, uredništvo pa naj bi po njegovem tega ne smelo imeti. Ali naj uradu-jemo po kuhinjah in garažah? Razmere za delo uredništva so slabe. Uspeli smo si priboriti svojo pisarno, nimamo faksa, nimamo računalnika, niti direktne telefonske linije, pri delu nam pomaga z manj kot polovico delovnega časa ena administratorka, nimamo nobenega novinarja itd., občinsko upravno okolje ni prijazno do nas. Priznam, da tega nisem pričakovala. Vedela sem, da bodo nekdanji komunisti in oblastniki nasprotovali mojemu imenovanju, nisem pa si mislila, da so stari, totali-taristični vzorci mišljenja tako globoko zasidrani v teh ljudeh.
V uredništvu smo se odločili, da bo Slamnik odprt časopis, ki bo glede na prostorske in finančne možnosti objavljal različne poglede, stališča in poročila o dogodkih. Pisci omenjenih pisem mi očitajo, da ne objavljam prispevkov LDS in ZL, kar je laž. Nisem objavila prispevkov županjine predstavnice za stike z javnostjo o številnih županjinih sprejemih, ampak le povzetek. In to je bilo po njihovem narobe. Si predstavljate, kakšno bi bilo Delo ali pa ljubljansko glasilo Ljubljana, če bi objavljali poročila o vseh sprejemih in govore. Tako je bilo nekoč. Spominjam se, ko so bile časopisne strani polne utrudljivih govorov Kardelja, Popita, Kraigherja, Kučana in drugih. Zraven pa so bile vedno objavljene fotografije teh veljakov, kako se rokujejo s preprostimi ljudmi, si ogledujejo krajevne znamenitosti, čestitajo športnikom itd. Takih časopisov ljudje niso brali, bili pa so koristni, npr. pri trebljenju solate.
V našem Slamniku bi zelo radi pisali o dogodkih v domžalskih podjetjih, npr. o tem, kako kakšno podjetje kadruje izključno po političnem kriteriju, kako brezpravni so delavci v drugem podjetju, kako kdo na vso moč hiti s »privatizacijo« družbenega premoženja, kako se je kdo privatiziral, pa nihče ne ve, kako itd. Ljudje, ki mi to pripovedujejo, me prosijo, da nikjer ne smem omeniti njihovega imena, ne upajo si napisati prispevka in ga podpisati, ker vedo, kaj jih čaka. Če je ljudi strah povedati lastno mnenje na glas, če si ne upajo javno govoriti o zlorabah, potem je to kaj čudna slika demokracije. Kdor pa si vendarle upa, je takoj obdolžen aferaštva, janševizma itd.
Danes nisem prav nič napisala o zanimivih dogajanjih v državi. Pa ne zato, ker bi mislila, kot neka bralka v pismih bralcev, ki si lasti pravico presojanja, kaj ljudi zanima in kaj ne. Njeno dušebriž.ništvo ni le odsev stanja duha stranke, ki ji pripada, ampak je žaljivo. Pustimo vendar ljudem, da se sami odločajo, kaj bodo brali, seveda pa jim moramo to možnost najprej ponuditi. Kako je mogoče reči, da ljudi ne zanimajo naši odnosi s sosedami, kakšna bo usoda pokojnin, ali je izstop ZL premišljena poteza, ker se ladja potaplja, ali pa pokončno dejanje, kakšna je objektivna odgovornost predsednika vlade, ki je zamenjal že enajst od petnajstih ministrov. Prav rada bi napisala nekaj svojih pogledov na te dogodke, ampak to pot sem le morala nekaj prostora nameniti domačim razmeram. Razmere v Domžalah niso namreč nič posebnega, so le odsev vsega, kar se v Sloveniji dogaja.
DADA
4
/lamnik
Domžale
Ustanovitev krajevnega odbora SDSS Radomlje
V torek, 23. januarja 1996, smo se člani SDSS iz Radomelj in okolice zbrali v prostorih Krajevne skupnosti Radomlje.
Naš glavni namen je bil ustanovitev Krajevnega odbora SDSS Radomlje. Na naše srečanje smo povabili tudi g. dr. Miho Brejca in predsednika SDSS Domžale g. Romana Kurmanška.
V prvem delu sestanka smo izvolili 7-člansko predsedstvo, ki ga sestavljajo: Majda Pučnik-Rudl, Silva lereb, Martina Urbanija, Bogoslav Kalaš, Pavle lereb, Mihael Blejc in Franci Starin. Izmed teh članov je bila soglasno izvoljena za predsednico ga. Martina Urbanija.
V drueem delu je g. Roman Kur-
manšek predstavil smernice delovanja stranke SDSS v letošnjem letu. Predsednica novo ustanovljenega odbora SDSS Radomlje ga. Martina Urbanija je z optimističnimi besedami nagovorila navzoče in jih pozvala, naj se vsak član potrudi, da pridobi čimveč novih članov.
Za zaključek nam je dr. Miha Brejc povedal veliko zanimivega o dejavnostih predsedstva SDSS Slovenije v predvolilnem letu. Tudi letos bo Tabor SDSS v Lepeni ob Soči, ker je bil lani zelo dobro obiskan in kvalitetno pripravljen.
Občani Radomelj in okolice vljudno vabljeni, da se nam pridružite v vrstah stranke SDSS.
MARTINA URBANIJA
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zmanjšuje podporo hribovskemu, kraškemu in gorsko-višinskemu kmetu!
Proračunska sredstva za intervencije v kmetijstvu so iz leta v leto bolj pičla. V Sindikatu slovenske kmečke zveze pa ugotavljamo, da je letošnja odredba Vlade za podporo kmetom v težjih obdelovalnih razmerah prav oderuška.
V letu 1995 smo bili kmetje deležni podpore pri litru oddanega mleka in kilogramu prodanega mladega pitanega goveda. Ukrep, ki ga je Vlada RS sprejela na osnovi staleža krav na kmetiji, prizadene
močno mlečno usmerjene kmetije, saj se jim ob dobri mlečnosti po kravi podpora zmanjša za polovico letno. Enako je tudi pri mesu.
Kmetje se čudijo tem eksperimentom ministra dr. Osterca, posebej ob njegovi hvali, da je v letu 1996 v proračunu RS 17% več denarja za kmetijstvo in gozdarstvo, kot v letu poprej.
Predsednik
Sindikata slovenske kmečke zveze CIRIL SMRKOLI
JANUAR 1996
Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Domžale obvešča vse svoje člane in simpatizerje, da se na Dramilo lahko naročijo med uradnimi urami, in sicer vsako sredo od 17. do 19. ure v strankinih prostorih na Ljubljanski 70/11 nasproti domžalske avtobusne postaje. Ne bo vam žal. januarska številka Dramila vas že čaka.
NAROČILNICA
DA, NAROĆAM DRAMILO, po ceni SO SIT za izvod oz. 800 SIT za celoletno naročnino, za skupinske naročnike preko občinskih odborov SKD pa 60 SIT za izvod oz. 600 SIT za celoletno naročnino.
IME IN PRIIMEK (OZ. OO ŠKD):
ULICA/NASELJE, HIŠNA ŠT.:
POŠTA:
P \ II M
ŠTEVILO IZVODOV:
PODPIS
L
Izpolnjene naročilnice pošljite na naslov SKD, Beethovnova 4, 61000 Ljubljana. Položnico boste prejeli pO pošti.
J
Kaj pomenijo spremembe in dopolnila zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju?
V Državnem zboru sprejet zakon, kateremu je Državni svet dal veto in ga je Državni zbor ponovno potrdil, ne posega samo v pravice upokojencev.
V Sindikatu slovenske kmečke zveze z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da so na osnovi sprememb in dopolnil zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prizadete tudi pravice zavarovancev - kmetov. Po nekaterih tolmačenjih se kmete ne bodo mogli več zavarovati za zmanjšan obseg pravic. Prispevki za popoln obseg pravic so izredno visoki, tako
aa bo verjetno marsikatera gospodinja ali drugi družinski član kmetije brez zavarovanja.
Sindikat slovenske kmečke zveze ugotavlja, da kmetje nismo brez ustreznega popravka odkupnih cen sposobni plačevati zvišanega prispevka.
Od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zahtevamo takojšnjo uradno tolmačenje spremeb zakona in obrazložitev, zakaj tako boleča sprememba pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov.
Tajništvo Sindikata slovenske kmečke zveze
Uredniški odbor glasila Slamnik prosi vse bralke in bralce, da fotografije, ki jih pošiljajo za objavo, opremijo z imenom avtorja.
Obisk občinskega odbora
LDS Domžale pri krajevnem odboru LDS Dob
Januarja 1996 je bilo v Krajevni skupnosti Dob srečanje Občinskega odbora LDS Domžale in Krajevnega odbora LDS Dob. Osnovni namen srečanja je bila ocena dela v preteklem obdobju in začrtane naloge v letu 1996.
Člani Krajevnega odbora LDS Dob so nas z zadovoljstvom seznanili s številnimi dosežki v preteklem obdobju, pri čemer so bili v ospredju izredno hiter razvoj na področju komunalno cestne infrastrukture (predvsem novi del naselja Dob), kanalizacija Če-šenik - Turnše, posebej zadovoljni pa so z modernizacijo magistralne ceste M-10 skozi Dob.
Vsa pretekla vlaganja in rezultati dokazujejo, da je Dob eno od najintenzivnejših razvojnih središč v Občini Domžale.
Poleg osnovne infrastrukture so v Dobu pristopili tudi k razvoju infrastrukture, ki ta trenutek predstavlja nadstandardno
storitev za krajane, to je postavitev kabelsko televizijskega omrežja, ki se bo v letošnjem letu preko Vira navezal na domžalski sistem.
Njihovi načrti za leto 1996 so usmerjeni k dokončanju del na magistralni cesti M-10, ureditvi Aškerčeve, Tavčarjeve, Šolske ulice ter sanaciji odlagališča.
V nadaljevanju smo orisali načrte za nadaljnjo reševanje prometne problematike na M-10, kjer je tudi na podlagi naših prizadevanj prišlo do odločitve in zagotovitve finančnih sredstev za razširitev M-10 od Črnuč do Trzina, kjer naj bi se dela začela že v letošnjem letu.
Naša skupna ugotovitev je bila, da so Domžale s svojo okolico vendarle uspele s svojimi prizadevanji in pritiski na državo, da pride do modernizacije magistralnega cestnega omrežja še pred začetkom gradnje avtoceste.
MILAN PIRMAN, OO LDS Domžale
SLOVENIJA V VOLILNEM LETU 1996
Predavanje dr. Mihe Brejca v Dobu
Stranke slovenske pomladi v Dobu so se pred časom dogovorile, da bodo vsak zadnji petek v mesecu organizirale predavanja. Tako je v mesecu januarju Socialdemokratska s-tranka v dvorani kulturnega doma na Močilniku v Dobu organizirala predavanje dr. Mihe Brejca z naslovom Slovenija v volilnem letu 1996. Dr. Brejc je v uvodu prikazal temeljne značilnosti politične preobrazbe slovenske družbe, nato pa je orisal posamezna obdobja razvoja slovenske družbe in države. Posebno pozornost je namenil obdobju 1992-1996.
Govoril je o pravem razmahu kraje družbenega premoženja in o gospodarskem kriminalu, o neučinkovitem sodstvu, o koncentraciji moči v vladi in o prevladujočih procesih centralizacije. Medtem ko v svetu pri oblikovanju sistemov prevladuje princip decentralizacije s centralizacijo le nekaterih vitalnih funkcij, je pri nas ravno obratno. Dr. Brejc je posebno pozornost namenil pretiranemu socialnemu razslojevanju, ko privilegirani sloji bogatijo, vse več pa je ljudi, ki težko živijo. Omenil je tudi sindikate, ki doslej še niso odigrali svoje prave
vloge. Ker delavec ni zaščiten, ker je v bistvu samo privesek stroja in ker dela za človeka nedostojno plačo, bi se morali sindikati boriti za njegove pravice. Dejal je, da stranke slovenske pomladi poskušajo uveljaviti napreden demokratičen vrednostni sistem, LDS in ZL pa kruti liberalizem. Če je bilo v socializmu poskrbljeno za relativno visoko socialno varnost ljudi, to še ne pomeni, da se bo to zgodilo tudi v naslednjem obdobju, če bi zmagale stare sile. Tisti, ki nameravajo s tem upanjem voliti LDS in ZL, se morajo zavedati, da so prav te sile na oblasti, torej sedaj, ko se dogaja najhujše razslojevanje slovenske družbe. Tisti, ki bodo volili LDS in ZL ali njene satelite (Jelinčič), s tem ne bodo zagotovili sebi in svojim družinam socialne varnosti, ampak bodo prispevali h graditvi najbolj ekonomsko krutega in politično nedemokratičnega sistema, v katerem bo denar sveta vladar. Na koncu je dr. Brejc odgovarjal na številna vprašanja poslušalcev. Naslednje predavanje bo pripravila SLS, gost pa bo Marjan Podobnik.
ROMAN KURMANŠEK Predsednik odbora SDSS Domžale
Zeleni Slovenije so pregledali svoje delo v preteklem letu
Zeleni Slovenije, stranka »slovenske pomladi«, so v občini Domžale zelo aktivna stranka, svoje delo v preteklem letu so pregledali na seji Upravnega odbora stranke, dne 26. 1. 1996.
Zeleni Slovenije - stranka ima precejšnje število članov, še več somišljenikov, dobila je tudi dobro podporo na volitvah v občinski svet, kjer imajo svojega svetnika. Članom stranke Zeleni Slovenije in njihovim somišljenikom ni vseeno, kakšno okolje bodo pustili našim zanamcem. Vsa živa bitja živijo v skladu z naravo, z njenim ciklusom na določeni zemljepisni širini, edino ljudje hočemo biti drugačni od drugih
servis
Miklošičeva 9 A, Domžale
- POPRAVILA TV-color
- AUDIO naprav vseh vrst proizvajalcev
- MONTAŽA klasičnih anten in SAT anten, AVTO-radio aparatov
- popravila PC-RAČUNALNI-KOV in monitorjev - letno vzdrževanje
- OZVOČEVANIE gostinskih lokalov, šol, cerkva, delovnih obratov, postaj itd ...
POPRAVLJAMO TUDI NA DOMU! Tel. naročila (061) 712-324
živih bitij in si jo hočemo podjarmiti, hočemo, da bi narava delovala po naših zamislih; v naravna okolja nosimo iz naših domov tisto, česar doma ne želimo več imeti in »poklonimo« naravi.
Ali kdaj pomislimo, da se nam bo tako nepremišljeno dejanje maščevalo? Mogoče kdo od nas pomisli, mogoče nas na to pomisli več, toda tistih,ki tako mislijo, nas je še premalo, mnogo premalo, da bi Zemlji in Zemljanom zagotovili lepo prihodnost, lepe barve, dobro rodno zemljo, ki nas bo hranila, po kateri se bomo sprehajali in si nabirali svežih moči. Stranka Zeleni Slovenije so bili, so in bodo pred odgovorno nalogo v svetu, v naši državi, v naši občini, v svojem kraju, v svoji ulici, v svojem domu. Zavedajo se težav, ki se kažejo tudi v naši občini: zagotavljanje zdrave podtalnice za zdravo pitno vodo, z izbiro pravilnih odlagališč različnih odpadkov, teh je vedno več, s pravilnim trasiranjem cest in avtocest, z lokacijami avtood-padov, s čistilnimi napravami,
z onesnaževanjem zraka pa še in še bi lahko naštevali.
■ Zeleni Slovenije se zavedajo, da so zaradi narave problemov, s katerimi se ukvarjajo praviloma v opoziciji, vendar jih to ne ovira pri njihovem aktivnem delu in sprotnem opozarjanju na napake pozicije. Stranka Zeleni Slovenije bodo pri svojem delu sodelovali s sorodnimi strankami, zlasti v ekološkem smislu tako, da ne bo skrb za okolje preveč pragmatična. Skrb za okolje naj bo skrb vseh ljudi, pri tem naj nas vodijo Zeleni Slovenije, naj imajo v svojem programu jasno začrtane smernice.
Da so Zeleni Slovenije kot stranka v naši občini poznani in ne pustijo vnemar nobene priložnosti, kjer se kaže potreba po njihovi urgenci, nam vsem občanom zagotavlja, da se je potrebno boriti za dobro vsega živega sveta na Zemlji, za vse sisteme življenja, tudi tiste nevidne našim očem, ki jih lahko pod drobnogledom opazujejo le strokovnjaki. Tudi taki življenjski sistemi so važni in brez
Stranke slovenske pomladi: SLS - Slovenska ljudska stranka, SDSS - Socialdemokratska stranka in SKD - Slovenski krščanski demokrati
VABIJO
na javno tribuno, ki bo v petek, 23. februarja 1996 ob 19. uri v Kulturnem domu na Močilniku v Dobu. Gost večera bo Marjan Podobnik, predsednik SLS. Naslov predavanja: -»PERSPEKTIVA SLOVENSTVA OB VSTOPU V TRETJE TISOČLETJE«.
njih ni možen človekov obstoj in razvoj.
V volilnem letu bodo stranka Zeleni Slovenije zelo aktivni, poskrbeli bodo, da se bo njihovo članstvo povečalo, da bo čim več ljudi njihovih somišljenikov, da bodo na volitvah v državni zbor in na naslednjih občinskih volitvah dobili kar največ volilnih glasov - le številni bomo močni in uspešni.
M. K.
OBČINA DOMŽALE PODJETNIŠKI CENTER
Ljubljanska 102, tel. 714-747, 714-769
ODDA
podjetniku ali obrtniku, ki začenja svojo dejavnost, v najem pisarniški prostor v izmeri 11,08 m2 na Ljubljanski 102.
*	obrezovanje
	sadnega drevja in
	trte
*	sprejemamo
	naročila za urejanje
	vrtov
*	čistilni servis
	LAKOTNIK
	tel.: 713-406
Domžale
/lamnik
5
ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
Konstruktivna in ostra opozicija
Območni odbor ZLSD se je 29. januarja sestal na redni seji. Namesto obolelega predsednika Francija Gerbca jo je vodila podpredsednica Kristina Brodnik. Torišča razprav so bila: izstop iz vladne koalicije, priprave na volitve, delo občinskega sveta, organiziranost ZLSD in priprave na redni letni zbor članov območne organizacije stranke.
Člani območnega odbora so ocenili, da je državno vodstvo stranke ravnalo modro in načelno, ker je izstopilo iz koalicije. V vladi ni bilo več posluha za reševanje problemov tistih ljudi in delavcev, ki morajo živeti zgolj od svojega dela in plače in pokojnine. Zato je bilo nesmiselno vztrajati v družbi s tistimi, ki te potrebujejo takrat, ko je treba glasovati, ko pa želiš uresničevati svoje volilne obljube, se naredijo gluhe.
Precej časa so namenili tudi razmeram v domžalskem občinskem svetu. Zgrozili so se nad podatkom, da nekateri občinski svetniki, zgolj za sedenje na nekaj sestankih, »zaslužijo« na mesec več denarja kot marsikateri redno zaposleni delavec.
Pavlu Pevcu se dozdeva, da nekateri svetniki načrtno zavlačujejo seje, da so potem prekinjene, ker za nadaljevanje dobijo plačano še eno sejnino. Začudili so se tudi nad podatkom, kolikšen naj bi bil honorar za urejanje glasila Slamnik:
predlagano je namreč bilo, naj urednica in njen pomočnik dobita kar šestkrat več, kot je lansko leto prejemal prejšnji urednik Stane Stražar.
IGOR LIPOVŠEK
Da bodo bralci Slamnika pravilno obveščeni o višinah nadomestil za delo urednikov našega glasila, objavljamo sklep občinskega sveta:
O višini nadomestil za delo odgovornega urednika, pomočnika odgovornega urednika in urednikov strani Lukovice in Moravč je odločal občinski svet Občine Domžale na svoji 14. seji 29. januarja 1996, in sicer:
- odgovorna urednica 39.000 SIT
- pomočnik odgovorne urednice 20.000 SIT
- urednika strani Lukovice in Moravč po     12.000 SIT
Uredništvo
Sporočilo razlaščencem,
ki čakajo na vračilo odvzetega premoženja
Državni zbor je pred časom z večino glasov naših poslancev sprejel Zakon o začasnem zadržanju vračanja kmetijskih zemljišč in gozdov tistim upravičencem, ki imajo teh površin več kot dvesto hektarjev, in s tem spremenit v nekaterih členih Zakon o denacionalizaciji.
DoloCilo tega novega zakona je jasno in zadeva izključno samo tiste upravi čenče, katerim je bilo z nacionalizacijo ■ ili zaplembo odv/etih več kot dvesto hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov in ki so vložili zahtevek, da se jim ta zemljišča oz. gozdovi v celoti vrnejo.
Ta novi zakon pa ne zadeva tistih upravičencev, nekdanjih lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, katerim |e bilo odvzetih manj kot dvesto hektarov teh površin. In samo take upravičence imamo v naši občini oz. na območju domžalske upravne enote. Zato določilo tega zakona naših upravičencev ne zadeva, kakor tudi ne velike večine drugih.
Kljub temu pa se je zgodilo, da je kmetijsko ministrstvo takoj po uveljavitvi tega zakona poslalo vsem Upravnim enotam, v katerih pristojnosti so sedaj vsi denacionalizacijski postopki na prvi stopnji, okrožnico, s katero je do nadaljnjega prepovedalo izdajanje vseh odločb, s katerimi naj hi upravna enota vračala kmetijska zemljišča in gozdove, torej tudi tistih, kjer je popolnoma jasno.
Redno ali honorarno zaposlimo
ČISTILKO
za čiščenje prostorov v popoldanskem času za območje Domžal
IN ČISTILCA STEKEL
ČISTOČA d. o. o. tel. 715-771
da gre le za manjše površine, za posamezne njive ali travnike ter za gozdne parcele, ki le redko presegajo nekaj hektarov površin. Zadnji odstavek tega določila se glasi: »Da medtem ne bo prihajalo do kršitev obravnavanega zakona, do nadaljnjega prekinite z izdajanjem odločb o denacionalizaciji kmetijskih zemljišč in gozdov.«
S tem navodilom ie njegov avtor suspendiral celotni Zakon o denacionalizaciji, kar zadeva kmetijska zemljišča in gozdove in si prilastil pristojnosti, ki jih nima.
Pri izvajanju tega novega zakona je naloga Upravnih organov le, da po uradni dolžnosti ugotovijo, katere upravičence do vračila zadeva določilo tega zakona in zanje uvedejo moratorij na reševanje oz. izvajanje odločb, za vse druge, torej za tiste, ki jih ta zakon ne zadeva, pa je pravno nesprejemljivo in z moralnega vidika krivično, da se tudi zanje izdajanje odločb o denacionalizaciji blokira, in to za nedoločen čas in s tem popolnoma zavre že tako iz nerazumljivih razlogov počasno reševanje njihovih zahtevkov.
Vse razlaščence, ki imajo vložen in še ne rešen zahtevek za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov (razen tistih, ki zahtevajo vračilo za dvesto hektarov skupnih kmetijskih površin), zato obveščamo, da je navodilo, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo v zvezi z novim zakonom svojim Upravnim enotam, pa čeprav samo za določen, vendar časovno neopredeljen čas, odsev samovolje posameznih uradnikov na ministrstvu za kmetijstvo, ki denat ionalfzaciji niso naklonjeni in jim je se vedno pri sn u »družbena lastnina«, nezakonito in zato neveljavno le le ie en poskus več, da se proces vračanja upočasni. Zaradi vsega navedenega je Združenje lastnikov nacionaliziranega premoženja tudi že zahtevalo spremembo oz. preklic tega navodila.
Zaradi tega navodila se postopek vračila oz. izdajanja odločb pri nobenem organu, ki je za to pristojen, ne sme prekiniti. Vsi upravičenci, katerih zahtevki za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov še niso rešeni, imajo polno pravico zahtevati, da se njihove vloge rešujejo v skladu z določili Zakona o denacionalizaciji in da se jim brez odlaganja vrne tisto, kar jim je nilo v režimu, ki ga imenujemo totalitarnega, odvzeto.
Podružnica ZLRP Domžale
Državni proračun za leto 1996 in občina Domžale
Članek govori o proračunu države Slovenije za prihodnje leto. Išče odgovor na vprašanje, ali proračun rešuje tudi enega največjih problemov naše občine, to je hiter in varen dostop naših občanov v Ljubljano. Problem cestnih zastojev je še večji zaradi gradnje ljubljanske obvoznice.
V Sloveniji preko proračuna in drugih javnih blagajn (pokojninski sklad in zdravstvena zavarovalnica) prerazporedimo polovico tistega, kar v enem letu na novo ustvarimo, lavna poraba predstavlja kar 46% BDP-ja. Sam proračun (brez drugih dveh blagajn) skoraj tretjino, kar v letu 1996 v številkah pomeni približno 570|milijard SIT. Proračun je realno nekoliko višji kot lanski, v BDP-ju pa predstavlja manjši delež, saj so ocene, da bo rast BDP-ja ca. 4,8 odstotka letno.
Večina jih meni, da je proračun prevelik. Pravijo, da preveliki izdatki preko davkov in prispevkov dušijo gospodarski razvoj.
Na drugi strani velikokrat ti isti kritiki pravijo, da ni dovolj denarja za šole, znanost, socialne prispevke, varstvo okolja itd.
Pogled iz različnih zornih kotov ponuja različne odgovore. Nedvomno je proračun ogledalo politike, ki jo vodi vladajoča koalicija (proračun je bil sprejet še z vsemi glasovi velike koalicije). Že krajši sprehod skozi proračunske postavke lahko volitcu ponudi mnoge odgovore, do katerih samo preko demagoških nastopov politikov ne more zlahka priti.
V proračunu za leto 1996 prevladujejo sredstva za socialne trans-ferje,' plače državnih uradnikov, učiteljev, zdravnikov in drugih, veliko postavko pa predstavljajo tudi investicije.
Proračunu očitam številne pomanjkljivosti, ki jih skušam s svojim delom v Državnem zboru izboljšati. Z veseljem sem podprl zadnja znižanja" proračuna (tudi transferjev v pokojninski sklad), kar je omogočilo znižanje skupne prispevne stopnje za 2,7 odstotka. To je še
posebej pomembno za reševanje problemov v delovno intenzivnih panogah.
Namen članka ni strokovna raz-delava proračuna, ampak pogled na proračun skozi prizmo občine Domžale.
Osnovno vprašanje je, ali se bo del denarja iz Ljubljane prelil tudi v domžalsko regijo? Seveda tu mislim na investicije in ne na rutinsko porabo v obliki plač, materialnih stroškov in drugih transferov.
Ko je stranka LDS med domžalskimi občani pred kratkim naredila anketo in jih povprašala o največjih problemih v občini, so kot daleč najbolj prioritetnega izpostavili dostop do Ljubljane. Ob konicah potrošimo za vožnjo v prestolnico tudi več kot uro. Učinkovit dostop do prestolnice je za razvoj Domžal osnovni pogoj, zato poglejmo, kaj
o tej temi lahko najdemo v državnem proračunu.
V letošnjem letu je občini Domžale uspelo izpeljati planske in dokumentacijske postopke, ki so osnovni pogoj za pridobitev sredstev v državnem proračunu.
V proračunu za leto 1995 smo si za odsek izborili 170 milijonvo SIT in denar je že porabljen za plačilo spremembe namembnosti potrebnih zemljišč.
Za dokončno izgradnjo potrebujemo še okoli dve milijardi SIT. Ob varčevalni naravnanosti proračuna za leto 1996 bi bilo nemogoče pričakovati, da bi vsa sredstva zagotovili že letos. V predlogu, kot ga je predlagala vlada RS, je bilo za odsek namenjenih dvesto milijonov. Kasneje je vlada RS na predlog domžalskih poslancev predlagala dodaten amandma, ki bo temu odseku prinesel dodatnih 140 milijonov SIT. Do-
men se
datno smo v poseben dogovor med koalicijskimi strankami uvrstili še 300 milijonov SIT, saj nam Zakon o izvrševanju proračuna predstavlja zakonsko podlago za tovrsten dogovor Torej skupaj 640 MIO SIT.
Morda boste ob tej informaciji mnogi nezadovoljni, ker ste pričakovali več. Dejstvo je drugačno. Tako velik znesek smo uspeli uvrstiti v predlog proračuna z usklajeno akcijo domžalskih poslancev (Lenič, Peršak) in tudi predstavnikov občine (Mavsar, Oražem, občinski svetniki LDS, SKD in ZLSD). Omenjeni odsek predstavlja številčno najmočnejšo postavko na investicijskem delu magistralnega cestnega omrežja. Druga najmočnejša postavka (obvoznica Maribor) je skoraj polovico manjša.
Se bolj pomembno je z deli začeti takoj, saj v delu slovenske politike prevladuje teza, da modernizacija te ceste ne bo potrebna v primeru, da bo med Ljubljano in Mariborom zgrajena avtocesta. Seveda vse študije to hipotezo zanikajo in jasno govorijo v prid modernizaciji ceste. Danes je magistralna cesta republiški problem, saj predstavlja ozko žilo v povezavi vzhodna Slovenija - Ljubljana. Ko bo zgrajena avtocesta, bo to naš lokalni problem in nikoli več ne bomo imeli dovolj močnih argumentov, da v državnem proračunu izsilimo tako velike zneske.
V dokumentu so še nekatere druge postavke, ki so prav tako pomembne. Naj omenim le začetek izgradnje telovadnice pri Srednji kovinarski šoli v Domžalah.
Danes so prav področja v širšem radiju Ljubljane najbolj dinamična. Ta področja predstavljajo domžal-sko-mengeško-kamniški regiji konkurenco Bre/ dobre infrastrukture (poleg cestne tudi železniške in telekomunikacijske) bomo tekmo izgubili. Izgubili bomo podjetnike, delovna mesta in tudi dohodek.
Zato je zelo pomembno, da bodo odobrena sredstva učinkovito in razvojno porabljena.
JOŽE LENIČ, poslanec LDS v Državnem zboru
Kuža Pazi z repkom miga
Kar ne moreš verjeti svojim očem, koliko hišnih ljubljenčkov se vsak dan zjutraj, dopoldne, popoldne in zvečer veselo sprehaja po domžalskih ulicah. In kako se mi smilijo ti ubogi štirinožci, ko za njih ni ustrezno po-
skrbljeno, saj uboički res ne morejo vedeti, kje naj opravijo tisto nujno potrebo, ki jo je še sam presvetli cesar nekoč opravil peš.
Ne preostane jim pač nič drugega, kot da svoje vsakodnevno izločanje
tekoče ali trdo - opravijo kar na pločniku ali nekje blizu njega, kajti marsikateri njihov nadobudni lastnik na našo in njihovo žalost ne pozna odlagališča, kjer bi smeli človekovi najboljši prijatelji mirne duše odložiti svoj odvečni preostanek hrane. Čeprav bodo moje besede morda nekoliko smešno zazvenele, ampak tisti »dišeči« kupčki me res motijo.
Upam, da nisem edini! Naj kultura v pasji šoli že vendar začne kaj veljati.
Govorijo: lastniki prijaznih zverinic vseh pasem in barv, pozor, javno stranišče za Pazija bo bojda kmalu odprto in se bo imenovalo kar po njem.
Pa brez zamere.
Najboljši Prijatelj Živali Identiteto skriva Slamnik FOTO: B. O.
Foto: Bogdan Osolin Ali je to morda občinski zid? Le kdo in zakaj ga je »preluknjal«? Ali nas res nič ne moti »lepota« zidu?
Foto: Bogdan Osolin Od kdaj se trgovine same zapirajo? Kakšne so »stečajne« izredno nizke cene? Moti nas slaba raba slovenskega jezika.
Kje se bodo kopali naši otroci? Za otroško obalo škoda denarja?
V 1994. letu sem si ogledal domžalske objekte, ki so na otoku Krku. Tam imamo zelo lep dom, imenuje se Dom na Krku. Ob domu, ki ima 100 ležišč, je lepo urejeno večnamensko igrišče.
Domačin, oskrbnik mi je povedal, da je največja slabost tega doma ta, da dom nima svoje urejene obale. Na Krku je namreč navada, da si lastniki sami uredijo plažo.
Nam je pošla sapa ravno pri tisti stvari, zaradi katere peljemo otroke na morje - pri sami obali. Obala je resnično neprimerna za varno zadrževanje otrok na njej - mrgoli skal, ki so tako zelo ostre, da se lahko vsakdo ob malo nerodnem koraku na njih pošteno po-tolče. Učitelji in vzgojitelji so iznašli sistem, da to nevarnost zmanjšajo, otroke peljejo na tiste plaže, ki so jih uredili drugi. Ljudje, ki na svoje plaže dobijo vesele Domžalčke, Meng-šančke, Lukovčke in Morav-čančke niso obiska nič veseli, svojo slabo voljo pa stresajo na učitelje in oskrbnike doma.
V predlogu osnutka domžalskega proračuna žal ni predvidenih sredstev za ureditev plaže na Krku. Očitno »velika županja« in mali župančki nočejo namočiti svojih zadnjih v morsko vodo na Krku. Svojo zadnjico pa je namočil gospod podžupan Mausar, ko se mi je pridružil pri ogledu objekta na Krku.
Domžasko občinsko upravo opozarjam v imenu Sveta staršev Osnovne šole Domžale, da je nujno potrebno poskrbeti za varno letovanje otrok na otoku Krku.
Organizator letovanj in »dežurni« za Dom na Krku g. Franc Mušič iz Trzina, ki je tudi občinski svetnik, pravi: »Učiteljice pravijo, da ne gredo več na take plaže!« G. Mušič da pedagogom prav in prav jim dam tudi jaz!
Županja in župani, menda ne bo težko najti 2.000.000,00 sit za ureditev plaže - saj gre za otroke in našo vest, da smo omogočili varno in kvalitetno delo pri vzgoji naših otrok prav na tistem področju, ki jim bo v življenju pomagalo, da si bodo nabirali novih moči. Šport, plavanje, kolesarjenje, igre z žogo naj bodo našim otrokom prijatelji in znanci od mladih nog pa do njihove starosti.
Izkoristimo čas in prostor, namenjen otrokom, tudi tako, da se bodo v morski vodi brez skrbi namakali in nabirali prve »slane« izkušnje.
Občinski svetnik inž. JURIJ BERLOT
RAČUNOVODSKI SERVIS
KENIKS, d. o. o.,
Domžale Telefon: 713-568
6
/lamnik
Domžale
MINISTER BOŠTJAN KOVAČIČ V DOMŽALAH
Čimprej do delitvene bilance
Obisk mag. Boštjana Kovačiča, ministra za lokalno samoupravo, ter njegovih sodelavcev v občini Domžale je bil namenjen obravnavi naslednjih problemov: priprava in sprejem delitvene bilance med no-vonastalimi občinami Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče; poslovanje posameznih zavodov in javnih podjetij, ki pokrivajo celoten teritorij bivše občine ter delitev pristojnosti med državo in občino.
Ministra sta županja Cveta Zalo-kar-Oražem ter tajnik Milan Pirman seznanila s stanjem, do katerega so prišle pravne naslednice bivše občine, predstavila sta posamezne segmente delitvene bilance in postavila vrsto vprašanj, ki se pojavljajo ob zaključku prve stopnje delitvene bilance.
Postopki priprave delitvene bilance so se v občinah nekdanje občine Domžale pričele v spomladanskem obdobju lanskega leta, ko so strokovne službe Občine Domžale pristopile k oblikovanju popisa pre-
moženja, hkrati pa so z delom pričele tudi komisije v posameznih občinah. V oktobru je pričela z delom tudi skupna 12-članska komisija, v katerih so predstavniki vseh štirih občin. Pri njenem delu je bilo ugotovoljeno, da je delitev premoženja zelo kompleksna in predlagan je bil enostavnejši pristop, ki bi temeljil na osnovnem načelu: lega nepremičnine in splošnem ključu, ki se določi na podlagi kriterijev dohodnine in števila prebivalcev. Občinski svet spremlja delo komisije, sprejel je tudi odločitev: kolikor do 28. februarja 1996 ne pride do dogovora o delitveni bilanci med nekdanjimi občinami, bodo uporabili instrument arbitraže.
V razpravi je bilo poudarjeno, da je poglavitni problem nevidentira-nost premoženja (zlasti neurejena je evidenca stavbnih in kmetijskih zemljišč), ki je predmet delitvene bilance, kar bi morale v skladu z veljavno zakonodajo opraviti nekdanje občine že do konca leta
Minister Boštjan Kovačič na obisku
NAPOVEDUJEMO:
PROJEKT CELOSTNEGA RAZVOJA PODEŽELJA IN OBNOVE VASI (CRPOV) četrtek, 29. februar ŽIVLJENJSKI PROSTOR -
predavanje: dr. Stanko Pele četrtek, 14. marec ŽIVLJENJSKI PROSTOR -
predavanje: Ariana Libertin četrtek, 28. marec ŽIVLJENJSKI PROSTOR -zaključki: Ariana Libertin
Srečanja bodo potekala v Podružnični šoli v Krašnji ob 18. uri Vabi projektni svet in Pro LOCO, d.o.o.
SUPERMARATONEC DUŠAN MRAVLJE PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO v nedeljo, 10. marca ob 11.15 v Lukovici Tecite z njim! Vabi Športno društvo Krašnja
Tiskovna konferenca
Januarska tiskovna konferenca je bila namenjena predstavitvi nekaterih gradiv, ki jih je županja Cveta Zalokar Ora-žem predlagala v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu Občine Domžale na januarski seji, največ besed pa tudi vprašanj prisotnih novinarjev pa je bilo povezanih s problematiko cen vrtcev, z nekdajo obnovo Kulturnega doma Domžale ter realizacijo proračuna na področju investicij v komunalo.
V uvodni obrazložitvi posameznih točk je poleg županje sodeloval tudi podžupan Simon Mavsar, program spominske slovesnosti ob deseti letnici smrti prof. Matije Tomca pa sta predstavila g. Tone Juvan in g. Matjaž Repnik.
Novinarje so najbolj zanimali ukrepi Občine Domžale, povezani z odločitvijo sosednjih občin, da ne soglašajo s povečanjem cen storitev v vrtcih. Zaradi tega lahko pride do finančnih težav v delovanju Vzgojno-varstvenega zavoda Domžale, katerega ustanovitelj so vse štiri občine. Županja je
izrazila upanje, da se bo zadeva uredila v zadovoljstvo vseh predšolskih otrok in njihovih staršev, enako optimistično pa je bilo tudi mnenje o nadaljevanju obnove Kulturnega doma Domžale; tu samo A varianta omogoča, da Občina Domžale, zlasti pa mesto, dobi primeren kulturen objekt in prostore za glasbeno šolo, v katerih bo nadaljevala svojo več-desetletno tradicijo uspešnega izobraževanja glasbenikov, ki bodo tako lahko še uspešnejši.
Podžupan Simon Mavsar je predstavil realizacijo načrtovanih investicij s komunalnega področja; ta je več kot 90%. Poudaril je, da v zadnjih letih ni bilo tako velikega odstotka realizacije. Novinarjem je bila podana tudi informacija o realizaciji razpisov za dodelitev posojil s področja podjetništva in obrti (ob doslej podeljenih posojilih je bilo iz proračuna za leto 1995 podeljenih še 29 posojil), kmetijstva (ob dveh že podeljenh kreditih so bila tokrat odobrena tri posojila v višini I 3 mio SIT) ter o podelitvi štipendij, o katerih smo že pisali.
1992. Hkrati pa posamezne novoustanovljene občine ne zaupajo podatkom, ki jih dobivajo. Problem nesprejete delitvene bilance zlasti večjim občinam onemogoča razvoj na posameznih področjih, saj npr. preprečuje promet z nepremičninami, povzroča zadolževanje ipd.
V razpravi so sodelovali tudi člani komisije za pripravo delitvene bilance občine Domžale in predlagali, da bi Služba za lokalno samoupravo pripravila »univerzalni« ključ delitve glede na število prebivalcev in druge elemente, ki naj bi jih upoštevali pri delitvi. Predsednik komisije, jurij Berlot, se je zavzel za enostavnost v vseh elementih »razporoke« in pri tem upoštevanje vsega tistega, kar je za kasnejše upravljanje bistveno.
Minister je povedal, da glede na pričakovane zaplete pri dokončanju prvih stopenj delitvene bilance Služba za lokalno samoupravo že pripravlja pomoč občinam v obliki arbitraže. Pri njej bodo sodelovali najboljši revizorji, ki bodo neodvisno odločali po načelu pravičnosti, služba pa bo pripravila tudi strokovne podlage in vzorce arbitražnih sklepov. Poudarjeno je bilo, da arbitraža pride v poštev šele, ko so zares izčrpane vse možnosti sklenitve dogovorov vseh prizadetih občin, odločitve pa lahko sprejema tudi za posamezne neusklajene segmente delitvene bilance. Njene odločitve so dokončne, le v primeru proceduralnih nepravilnosti je možna pritožba na Vrhovno sodišče.
Predstavniki občine Domžale so predlagali, da Služba za lokalno sa-
moupravo v sodelovanju z eno izmed občin primer delitve premoženja le-te prevzame kot pilotski projekt in v njegovem okviru obdela tako vsebinske kot organizacijske probleme, ki spremljajo delitve premoženja med posamezne občine. Hkrati so predlagali, da bi bila morda to občina Domžale.
Del razprave je bil namenjen tudi predstavitvi in obravnavi problematike poslovanja posameznih zavodov in javnih podjetij, ki pokrivajo celoten teritorij nekdanje občine Domžale. V zadnjem delu pa je županja Cveta Zalokar-Oražem predstavila prizadevanja večjih občin, da bi pripravile predlog sprememb in dopolnitev Zakona o lokalni samoupravi, s katerim bi bile večjim občinam glede na njihove kadrovske, prostorske možnosti dodeljene večje pristojnosti. Minister se je z usmeritvijo o ponovni pre-verbi pristojnosti strinjal ter poudaril, da bo Služba za lokalno samoupravo delovala ter se v strokovnem smislu vključevala tudi v realizacijo sklepa Državnega zbora, ki je sklenil, da je potrebno do 1.7. 1996 pripraviti poročilo o razmejitvi pristojnosti med občinami in državo.
Kot je bilo poudarjeno ob koncu pogovora, je bil obisk koristen za obe strani: ministrstvo in Služba za lokalno samoupravo tako pridobivata vpogled v dogajanja posamezne občine in zbirata izkušnje občin ter jih posredujeta naprej, občina Domžale pa je dobila koristne informacije o nadaljnjem poteku razdelitve premoženja nekdanje občine na štiri novoustanovljene občine. y
DELEGACIJA PHARE NA OBISKU V NAŠI OBČINI
Županja Cveta Zalokar-Oražem je konec januarja 1996 s svojimi sodelavci ter predstavniki Centralne čistilne naprave Domžale— Kamnik ter OIKOS d.o.o. sprejela delegacijo PHARE; z njo so na obisk v našo občino prišli tudi predstavniki Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije.
V delegaciji je bil gospod Julian VVilson, vodja okoljskega oddelka za srednjo in vzhodno Evropo, z Ministrstva za okolje in prostor pa g. Viktor Simončič ter g. Janez Kokolj, svetovalca vlade, ter g. Dimitrij Pur, svetovalec ministra na Ministrstvu za okolje in prostor.
Prav načrtnemu varovanju okolja pa v zadnjem času v naši občini namenjamo posebno skrb, pa naj gre za odlagališče komunalnih odpadkov na Močilniku, ki ga urejamo skupaj s sosednjimi občinami, za sanacijo vrste črnih odlagališč na območju občine, o kateri ste lahko prebrali v prejšnji številki Slamnika, za plinifikacijo posameznih območij, s katero bi zagotovili boljši zrak zlasti v bolj naseljenih delih občine, za prizadevanja ločenega zbiranja odpadkov ali pa le za stalno skrb za večjo ekološko osveščenost in ravnanje vseh občanov.
Tako je bilo mogoče delegaciji PHARE pokazati marsikaj. Največ skrbi pa je bilo namenjeno seznanitvi gostov z razvojnimi programi varstva okolja v Občini Domžale. Delegacija si je ogledala tudi Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik, katere delovanje in pomen za občino Domžale je predstavila ga. Marjeta Stražar, ki je posebej opozorila na spremljanje najnovejših trendov na tem področju. Gostje so se strinjali, da je najpomembnejše, da čimprej izdelamo celovito strategijo varstva okolja za občino Domžale, v kateri bodo zajeta prav vsa področja varovanja okolja. To bo prva taka strategija v srednji in vzhodni Evropi.
Na podlagi 85. člena zakona o dohodnini (Uradni list Republike Slovenije, št. 71/93, 2/94 popr. in 7/95) izdaja Ministrstvo za finance - Republiška uprava za javne prihodke
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero dohodnine in davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1995
DO 28. FEBRUARJA 1996 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
1. Zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti o dohodkih, doseženih v letu 1995;
DO 31. MARCA 1996 MORAJO NAPOVED VLOŽITI:
2. Zavezanci za dohodnino o dohodkih, doseženih v letu 1995, razen:
- zavezanci, katerih osnova za dohodnino ne presega 11 % povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1995;
- učenci in študenti, katerih edini vir dohodnine so prejemki iz naslova plačila za začasno ali občasno opravljeno delo preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki posredujejo delo na podlagi pogodbe o koncesiji in katerih osnova za dohodnino ne presega 51 % povprečne letne (bruto) plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1995;
- zavezanci, katerih edini vir dohodnine je pokojnina, če med letom 1995, v skladu z zakonom, niso plačali akontacije dohodnine.
Opomba:
Napoved za odmero dohodnine morajo do 31. marca 1996 vložiti tudi zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti. V napovedi za odmero dohodnine morajo zavezanci za dohodnino, ki so po končani zapuščinski razpravi v letu 1995 postali lastniki premičnega ali nepremičnega premoženja, napovedati dohodke od oddajanja tega premoženja v najem, od katerih je bil odmerjen davek od dohodkov iz premoženja skrbniku za posebne primere.
Napoved vložijo:
- zavezanci iz 1. točke pri izpostavi, na območju katere so vpisani v register ali v drugo predpisano evidenco;
- zavezanci iz 2. točke s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (rezidenti) pri izpostavi, na območju katere imajo stalno prebivališče v času vložitve napovedi, zavezanci, ki niso rezidenti Republike Slovenije, pa pri izpostavi, na območju katere imajo začasno prebivališče v času vložitve napovedi.
Napoved za odmero dohodnine in davka od dohodkov iz dejavnosti je treba vložiti na predpisanem obrazcu. Zavezanec-posameznik se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev, za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti pa najmanj 100.000 tolarjev:
- če ne vloži ali ne vloži v zgoraj navedenem roku, ki je določen z zakonbom, napovedi pri pristojnem davčnem organu;
- če vloži napoved, ki ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero, ali če v napovedi izkaže neresnične podatke.
Z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki je napovedal manjšo osnovo za dohodnino oziroma manjšo davčno osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, če se ta ne vključi v osnovo za dohodnino, če utaja dohodnine oziroma davka, ki odpade na nenapovedane prihodke, ne predstavlja kaznivega dejanja.
DOMŽALE, dne 10. 1. 1996
MINISTRSTVO ZA FINANCE, Republiška uprava za javne prihodke
Informacija o postopkih za rekonstrukcijo magistralne ceste M-10
(odsek Črnuče-Depala vas)
Lanskoletni celoletni napori so ob koncu leta obrodili sadove, ki nas navdajajo z realnim optimizmom za dejansko izvedbo v naslovu omenjene rekonstrukcije. V relativno kratkem času - še v mesecu aprilu so vsi pristojni projektu nasprotovali - smo po opravljenem celotnem urbanističnem in projektnem postopku uspeli zagotoviti tri ključne pogoje, ki v praksi predstavljajo zadostno garancijo, da se je projekt rekonstrukcije dejansko začel.
V državnem proračunu za leto 1995 je bilo odobrenih 176 mio SIT sredstev, ki so bila zaradi zamud v postopkih ob koncu leta skorajda
Zadnja točka
Čeprav je vedno na zadnjem mestu dnevnega reda Občinskega sveta Občine Domžale, zagotovo zaradi tega ni ZADNJA TOČKA nepomembna ali celo nepotrebna. Večkrat je ZADNIA TOČKA zelo »informativna« in poučna, občinski svetniki postavljajo ostre zahteve, dajejo dobre pobude in tehtne predloge, zastavljajo »neprijetna« in zanimiva vprašanja.
Svetnica Majda Pučnik - Rudi
(SDSS) ni bila zadovoljna z odgovorom, da za revizijo poslovanja Centralne čistilne naprave Domža-le-Kamnik ni denarja. Nekaj občanov jo je namreč prepričalo, da poslovanje CČN Domžale-Kamnik ni korektno, zato meni, da je revizija kljub temu potrebna. Po njenem mnenju je pomembna revizija tudi zaradi novega proračunskega leta.
Svetnik Anton Preskar (LDS) je
na 11. seji Občinskega sveta zahteval, da občinska uprava predloži
sočasno z osnutkom proračuna za leto 1996 tudi poročilo o dolžnikih in dolgovih iz naslova nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč do 31. 12. 1995, in sicer ločeno za leto 1994 in leto 1995. Svetnik želi od občinske uprave podatke, v katerih bo razviden dolg podjetij, samostojnih podjetnikov oziroma o-brtnikov, občanov in drugih zavezancev. Zahteva tudi, da se Občinskemu svetu predloži specificiran spisek dolžnikov, ki dolgujejo več
kot 50.000 SIT in predvidene ukrepe za takojšnjo izterjavo nastalih dolgov. Na 15. seji ob obravnavi osnutka proračuna Občine Domžale spiska še ni bilo.
Marjan Cencelj (SLS) je nezadovoljen z zimsko službo na višinskem predelu občine Domžale, zato predlaga, da oranje in posipanje cest opravlja Komunalno podjetje s svojo mehanizacijo. Svetnik meni, da iz varnostnih razlogov ni dopustno, da v hribovitem po-
dročju občina čaka na 10 ali 15 cm snega in se orje, ko je cestišče že zglajeno in poledenelo. Svojo zahtevo argumentira s tem, da prihaja do mnogih izostankov službe in pa stalnih intervencij policije. Posebej navaja naslednje ceste: Ihan - Brdo - Dobovlje, Dob - Žeje - Trojica in v Zgornji Brezovici, Račnem Vrhu, Lazah in cesto Gorjuša.
Svetnik SKD Janez Grošelj si želi, da bi na seji Občinskega sveta slišal poročilo o delu kriminalistične s-lužbe pri preprečevanju razpečevanja drog v občini Domžale, saj je splošno znano, da je naša občina zelo prepredena z »dilerji«.
Koliko pa so stali vsi županjini novoletni sprejemi in njena darila za različne obdarovance, je zanimalo Bogdana Osolina, svetnika iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov. Odgovora zaradi bolezni delavke, ki vodi tovrstne evidence, na naslednji seji še ni dobil.
Pomočnik odgovorne urednice
že izgubljena. Kljub temu smo dosegli njihovo porabo, ki je bila izvedena za plačilo priprave lokacijskega načrta (cca. 25 mio SIT) in poplačilo stroškov (142 mio SIT) zaradi spremembe namembnosti tistih zemljišč, ki so znotraj območja lokacijskega načrta to zahtevala.
V mesecu decembru je bila s strani Ministrstva za okolje in prostor RS izdana lokacijska odločba, ki po formalni plati glede urbanizma predstavlja zadnji akt, potreben za pripravo projektne dokumentacije. Z izdajo odločbe pristojno ministrstvo potrjuje, da je načrtovani poseg možen, potreben iti dd so bili puMupki korektno izpeljani. Podlaga za izdajo odločbe je bilo tudi predhodno pozitivno mnenje Vlade Republike Slovenije.
Vzporedno s prizadevanji za porabo lanskih sredstev in pridobitev lokacijske odločbe smo si prizadevali tudi za čimvečji delež sredstev v državnem proračunu za letošnje leto. Sprejeti proračun zagotavlja 340 mio SIT sredstev, dodatnih 300 mio SIT pa je zagotovljenih skozi sistem odloženega plačila (sredstva se v naravi lahko porabijo letos).
Opravili smo naloge, ki smo si jih s tem projektom zadali. Seveda gre za etapno oceno, omeniti pa moram še vedno aktualen ustavni spor in dodatno še pritožbe, ki so v smislu upravnega spora prispele v času roka pravnomočnosti izdane lokacijske odločbe. Iskreno upam, da bomo tovrstne postopke čim hitreje končali, pri čemer si želim, da bi rezultati takšnega preverjanja bili ugodni za projekt in tudi glede preverjanja pravilnosti našega dela. Hvala vsem za dosedanjo pomoč. Tistim občanom, ki boste s tem posegom prizadeti, pa tudi tokrat potrjujem v razgovorih večkrat obljubljeno odločenost za pomoč pri uveljavljanju pravic, če bi bile ob poseganju v vašo lastnino potrebne.
SIMON MAVSAR, podžupan
Lukovica
/lamnik
RAZGOVOR S CIRILOM SMRKOLJEM, PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SVETA LUKOVICA
Precej težav imamo na področju prihodkov občine
nadaljevanje s prve strani
nov in vsak svetnik pokriva svoje področje dela in svetuje županu, niso pa ti svetniki kontrolni organ delovanja občinske uprave. Župan dostikrat potrebuje hitro odločanje, vendar ga statut pri tem omejuje, sklici sej svetov tudi zahtevajo določen čas, izrednih sej pa v glavnem ne sklicujemo. Menim, da bo na tem področju treba še veliko narediti, še zlasti zato, ker je država dala občinam relativno malo pristojnosti, poleg tega pa smo priče vse večjim pritiskom, da bi organizirali pokrajine. Zdi se mi kaj malo verjetno, da bi država določene pristojnosti prenesla na pokrajine. Prepričan sem, da bo hotela ravno nasprotno, vzeti še več pristojnosti občinam. Če bo šlo v to smer, bo občina kmalu postala nepomembna, pristala bo na funkciji krajevne skupnosti, saj ne bo odločala tako rekoč o ničemer.
Kar se pa tiče vašega vprašanja, lahko rečem, da gre v naši občini za solidno sodelovanje med županom in svetom, morda tudi zato, ker smo se že na začetku dogovorili, da bomo, ne glede na pristojnosti, skušali kar najbolje sodelovati in reševati probleme. V začetku leta sem imel sestanek s predstavniki krajevnih skupnosti in predsedniki vseh odborov, ki so pri svetu. Ko smo pripravljali program dela občinskega sveta za leto 1996, smo sklenili, da področje dela odborov posebej obdelamo in poskušamo razmejiti pristojnosti odborov, ker statut občine in zakon o lokalni samoupravi ne dovoljujeta, da bi isti odbor uporabljala oba - občinski svet in župan.
Kaj je po vašem mnenju največja težava na področju lokalne samouprave na področju Slovenije in kaj v Lukovici?
Dve stvari sta tukaj. Velik problem v bivši občini Domžale je bil v tem, da regionalni razvoj ni bil enakomeren, saj so se centri relativno dobro razvijali, podeželje pa neprimerno manj. Na drugi strani pa financiranje novih občin danes ni urejeno tako, da bi bilo financiranje skladno z razvitostjo občine.
Obstaja sicer neka izravnava oziroma neka varovalka, če financiranu', ki gre predvsem iz naslova dohodnine, ne doseže slovenskega povprečja. V takem primeru je država dolžna pokriti razliko do višine 90% povprečne dohodnine v Sloveniji. Novo nastale občine smo morale začeti iz nič, vendar na srečo dokazujemo, da smo sposobni, in da tudi župani, ki so bili izvoljeni, obvladajo svoje delo, prav tako tudi občinski sveti, tako da počasi dohitevamo občino Domžale v organiziranosti in kvaliteti dela.
Danes je brezposelnost v Sloveniji problem, mimo katerega ne more praktično nobena občina. Kako je pri vas?
Da, tudi pri nas se srečujemo s tem problemom. Ne vemo, kako bo jutri z obratom Planike, kako bo z Mojco, zato o bodoči zaposlitvi ljudi na našem področju veliko razmišljamo. Na to mislimo tudi v okviru gradnje avtoceste in objektov na AC, kjer bi lahko potem, ko bo AC zgrajena, ljudje dobili delo, na primer na počivališčih, črpalkah, cestninski postaji, zavzemamo se tudi za to, da bi bila v naši občini postavljena vzdrževalna postaja.
Kakšni so vaši načrti za letošnje leto?
Svet je sprejel program dela občinskega sveta, ki smo ga predhodno uskladili s krajevnimi skupnostmi, odbori in delno tudi z županom. Moram povedati, da smo pri svojem delu obremenjeni z roki lokacijskih načrtov in sprememb prostorskega plana zaradi gradnje avtoceste na področju občine Lukovica. S krajevnimi skupnostmi smo se dogovorili, da bomo pripravili potrebne odloke s področja delovanja krajevnih skupnosti, tudi v zvezi s krajevnimi investicijami, nimamo odlokov glede odvoza smeti, prav tako nimamo urejenih odlokov na področju pokopališke in pogrebne dejavnosti, pred nami je sprejem proračuna, veliko dela pa nas vsekakor čaka pri izgradnji telefonije na področju pošte Lukovica, Blagovica in Trojane.
Pomembna naloga, ki je v tem letu pred nami, je tudi priprava ustreznih odlokov o organiziranosti
in volitvah v krajevne skupnosti, saj smo se pri nas s statutom odločili, da krajevne skupnosti ostanejo, vendar pa so jim mandati že potekli. V tem letu bomo torej izvedli volitve v KS v skladu z zakonom o lokalnih volitvah. |e kaj novega na področju delitvene bilance?
Pred časom smo se sestali predsedniki svetov vseh štirih občin in sprejeli sklep, da predlagamo občinskim komisijam, ki so zadolžene za razdelitev skupnega premoženja procente (Lukovica 12%, Moravče 12%, Mengeš 14%, in Domžale 62%), po katerih naj bi posameznim občinam pripadal določen delež, in to pri delitvi skupnega premoženja kakor tudi pri vseh obveznostih. Menim, da mora čim prej priti do delitvene bilance, kajti gre za objekte, ki so v uporabi. Zavedati se moramo, da je tudi premoženjsko stanje občine izredno pomembno za nadaljnje poslovanje občine, ker na osnovi zavedenih lastniških deležev na nepremičninah občina, npr. v odnosih do bank, lahko zastavi določeno nepremičnino pod hipoteko za določen kredit in podobno.
Politično prizorišče v Sloveniji je precej dinamično. Se to pozna tudi v delovanju občinskega sveta?
V občinskem svetu je zdaj prisotnih pet strank - SKD ima štiri svetnike, SLS tudi štiri, SDSS dva, LDS tri in Z L enega svetnika. Skoraj brez težav smo sprejeli odlok o grbu in zastavi, lanski proračun, in lahko rečem, da posebnih političnih trenj pri nas ne more biti, ker se odločamo o stvareh, ki so predvsem lokalne narave in ne gre za kakšne posebne politične odločitve. Lahko rečem, da je kultura dialoga pri nas na dokaj visokem nivoju, seveda pa se velikokrat tudi predhodno med seboj usklajujemo.
Precej več težav pa je pri nas na področju prihodkov občine, ker so potrebe izredno velike, zlasti na področju socialnega varstva, otroškega varstva, šolstva, kulture in športa, prav tako tudi na komunalnem področju. Skratka, denarja je premalo. Pričakujemo, da bo vlada izdelala kriterije regionalnega razvoja in manjšim občinam ustrezno
finančno pomagala ter s tem omogočila hitrejši razvoj. Vsekakor pa menim, da bi se morale manjše občine povezati in nastopati skupno, kajti v nasprotnem primeru se bo razkorak med bogatimi in majhnimi občinami večal.
Kako so občani sprejeli dejstvo, da bo avtocesta marsikje potekala precej blizu njihovih bivališč?
Na eni izmed prvih sej sveta smo ustanovili komisijo za spremljanje priprav izgradnje AC, ki jo vodi gospod Miklavc. Komisija je dobro zastavila svoje delo, vendar pa so tik pred sprejemom prostorskega plana postale stvari zelo vroče. Imam občutek, da so nekateri občani kar nekako verjeli, da do gradnje AC ne bo prišlo. Ker že skoraj trideset let poslušamo o AC, občani niso več verjeli, da se bo gradnja sploh pričela. Posledica tega pa je, da niso posredovali vseh pripomb na gradnjo, zato je na občinskem svetu naloga, da stori vse, da bodo vsaj najbistvenejše pripombe ljudi upoštevane. Ob tej priliki bi rad opozoril občane v naši občini, da se rok za oddajo pripomb izteka. Kajti, ko bo prostorski plan sprejet, bo izredno težko doseči spremembe v prostoru občine Lukovica.
Problemi ob gradnji avtoceste so prav gotovo veliki, cesar se dobro zaveda tudi svet in na to stalno opozarja. Kot veste, je bilo v razpravi ob sprejemu državnega proračuna za leto 1996 sprejeto, da mora investitor, v tem primeru DARS, poskrbeti za cestnopro-metno varnost in normalen pretok prometa tudi med gradnjo na cesti M-10 skozi Črni graben, tako da bo v tem letu kar nekaj manjših posegov in širitev tudi v peš poti, da bo tako med gradnjo AC čim manj zastojev.
Kaj bi za zaključek povedali bralcem Slamnika?
Kot predsednik sveta si želim predvsem strpnosti pri delu sveta in dobro sodelovanje z upravo in županom, na drugi strani pa tudi dobro sodelovanje z občani in s krajevnimi skupnostmi. Upam, da bomo v našem mandatu dokazali, da smo skupina, ki je vredna zaupanja. Da je delo v občini Lukovica dobro zaživelo, je predvsem zasluga svetnikov, župana in podžupana in vseh zaposlenih delavcev v občinski upravi.
Za konec najinega razgovora bi še povedal, da smo veseli sprememb v glasilu Slamnik. Ugotavljamo namreč, da je zadnje čase poročanje iz območja naše občine bolj kvalitetno. Moram povedati tudi to, da razmišljamo o lastnem glasilu, ki bi verjetno izhajalo za občinske potrebe vsak drugi mesec, vsekakor pa bi še naprej ostali soustanovitelji glasila Slamnik, ker želimo, da se informacije o dogajanjih pri nas širijo tudi na področju nekdanje občine Domžale.
Najlepša hvala za pogovor, gospod predsednik, in veliko uspehov pri delu.
DADA BREJC
Kronika
25. januarja 1996 je župan obiskal podjetje Planika v Kranju in se z generalnim direktorjem g. Božidarjem Megličem, vodjo obrata »Mojca« g. Ljubo Razpotnik-Konjar in predstavnikom sindikata g. Fran-com Capudrom pogovarjal o usodi lukovškega obrata Planike »Mojca«. G. Meglic ie predstavil sanacijski načrt Planike, po katerem bo do konca leta zmanjšano
število delavcev od sedanjih 2700 na 1800 zaposlenih. Po tem načrtu bi se obrat »Mojca« v Lukovici zaprl v drugi polovici letošnjega leta. Delo bi izgubilo vseh 140 zaposlenih, zaprte obrate pa bi odprodali in sredstva namenili za prisilno poravnavo.
Župan je izrazil velik interes za ohranitev proizvodnje v obratu »Mojca«, saj bi pomenilo zaprtje obrata še več brezposelnih v občini in še slabši socialni položaj že tako bolj revnega prebivalstva kot je slovensko povprečje. Občina Lukovica želi sodelovati pri reševanju teh velikih težav obrata »Mojca«.
6. februarja 1996 nas je obiskal minister za lokalno samoupravo, mag. Boštjan Kovačič. Po predhodnem obisku domžalske občine ga je zanimal utrip v treh novonastalih občinah Mengeš, Moravče in Lukovica. Najbolj so ga zanimala vprašanja delitvene bilance, kjer novonastale občine stojijo nasproti občini Domžale. Predlagal je, naj v pogajanjih poizkušamo priti nasproti tako, da ne bo potrebna zunanja arbitraža. Ministru in njegovim svetovalcem smo zastavili še nekaj dodatnih vprašanj kot na primer:
• Kakšno je stališče vlade v zvezi z investicijami v šolstvo in otroško varstvo in kako v prihodnje reševati ta problem, saj bi investicije presegle vrednost celotnega občinskega proračuna? (Občini Moravče in Lukovica)
0 Kako naj deluje nova lokalna samouprava (uprave in občinski sveti), saj še po enem letu delovanja, zahtevah in sklepih občinskih svetov nismo od občinske uprave v Domžalah dobili seznama oziroma zbirke vseh veljavnih odlokov in ostalih aktov stare občine Domžale, ki veljajo tudi v novonastalih občinah (vse tri občine).
31. januarja 1996 sta nas obiskala poslanca državnega zbora g. Tone Peršak in g. Jože Lenič, ki sta skupaj z županom, g. Anastazijem Zivkom Burjo in predsednikom občinskega sveta Občine Lukovica, g. Cirilom Smrkoljem odgovarjala na vprašanja, ki so jih zastavili občani na poslanskem večeru. Najbolj »vroča« tema večera je bila izgradnja telefonskega omrežja, avtoceste in delovanje nove lokalne samouprave. Poslanca sta obljubila pomoč pri vprašanjih, ki jih bodo obravnavali v Državnem zboru.
Al' bo kal pognalo seme, kdor ga seje sam ne ve...
Slovenski kulturni praznik, 8. februar, obletnica Prešernove smrti, je v samostojni državi dobil nov sijaj. Ta dan je s smrtjo tragičnega pesnika postal dan vstajenja slovenskega naroda in dan, ko se na svoji zgodovinski poti zazremo vase, v naše ustvarjanje, v smisel in v vse, kar označujemo z besedo kultura. Tista kultura, ki je ob vseh zgodovinskih dobah in preizkušnjah za nas odigrala odločilno vlogo: od Trubarja, Vodnika in Prešerna preko Levstika in Cankarja vse do današnjih dosežkov, ki so se manifestirali v letošnjih Prešernovih nagradah.
Mogoče pa se ob vsakoletnem prazniku preveč zaziramo v preteklost in češčenje vrhunskih predstavnikov in samozadovoljno zamahnemo z roko, češ saj smo kulturni. Koliko imamo knjig, kulturnih institucij, glasbenikov, igralcev, slikarjev, da o tem, kako smo narod pesnikov, sploh ne govorimo! To je seveda res, a samo na tej ravni. Kultura je danes širši pojem in zajema celotno človekovo bit, njegovo individualno ravnanje v različnih položajih in družbeno skupnost, vse do države. V tem smislu pa vidimo kup negativnih pojavov, ki se bohotno razraščajo: duhovni kaos, individualizem, grobost in
nasilje, onesnaženje našega jezika s tujim plevelom, nizka raven dialoga in poslušanja, vulgarnost in polzkost, brezbrižnost, češčenje vsega tujega. Kaj bomo pustili zanamcem? Sporočilo grobega mate-rializma, preteklosti in lažne morale? Kakšna je končno kultura naše mlade demokracije, naše politike? Naš veliki Slovenec, ki je osebno življenje žrtvoval za dvig slovenskega jezika, se gotovo obrača v grobu. Zagotovo pa bo čas kot vselej presejal našo bero in ločil zrno od plevela. Potem bomo kot narod preživeli in šli v 21. stoletje kot prepoznavni Slovenci.
Velika protiutež današnji »puhli kulturi« pa so prav gotovo številne ljubiteljske dejavnosti po vseh občinah. Te imajo tudi v naši občini tradicionalne korenine in zavzemajo tudi v moderni dobi osrednje mesto. Združujejo mlade in starejše v pevskih zborih, igralski dejavnosti, likovni ustvarjalnosti. Razvijajo zdrave odnose med krajani in bogatijo duha, ohranjajo slovenstvo in so seme za višje oblike človeškega ustvarjanja.
Vse veliko raste iz majhnega, kultura se začenja v vaških dvoranah, na šolskih prireditvah, z gojenjem pravega odnosa.
MOJCA S.
O delu oddelka za družbene in društvene dejavnosti v letu 1995
Oddelek za družbene in društvene dejavnosti je bil »ustanovljen« z začasnim Odlokom o začasni in notranji organizaciji v začetku meseca maja.
Pri tem smo se srečali z za nas povsem novo problematiko. Upoštevati smo morali in moramo na eni strani kriterije Ministrstva, na drugi potrebe društev, organizacij in ljudi ter naša skromna sredstva.
Ob koncu našega prvega proračunskega leta smo z doseženim zadovoljni. Seveda smo se po enoletnem delu na tem področju seznanili tudi z zadevami, ki bi jih letošnje leto veljalo popraviti ali napraviti drugače.
Za nami je delo na naslednjih področjih:
Sociala
V domovih za ostarele imamo sedaj skupaj 30 oskrbovancev. Od tega v Domžalah 12, v Mengšu 14, v Kamniku, Žalcu, Preddvoru in v L)-Moste po enega. Od tega občina plačuje del ali pa celotno oskrbnino v skladu s sklenjeno pogodbo dvanajstim oskrbovancem.
V drugih zavodih je še 8 oskrbovancev, za katere oskrbnino tudi plačuje občina. Vsem naštetim oskrbovancem smo ob božično-no-voletnih praznikih poslali pismo in voščilo župana. Oskrbovance v Domžalah, Mengšu in Kamniku (27 oseb) smo tudi osebno obiskali in vsakemu posebej stisnili roko ter izročili skromno darilo.
Dejavnost otroškega varstva
V vzgojno varstvenih zavodih je imela občina Lukovica v letu 1995 skupaj 58 otrok. Od tega 5 v Ljubljani, 52 v Domžalah in enega v Kamniku.
Veliko smo se že dogovarjali o vrtcu tudi na našem območju - iščemo lokacijo, skratka najboljše možne rešitve.
Dejavnost izobraževanja
Eden izmed največjih problemov s tega področja v naši občini je prevoz otrok v šolo. Stroški občine so tu res veliki. Znašajo kar 23%
24. januarja 1996 je župan sprejel župnike, ki delujejo v farah na območju Občine Lukovica. V sproščenem pogovoru je predstavil delo nove občine, uspehe in težave s katerimi se srečujemo. Župniki so pozdravili župana z mislijo, da bo v manjši občini možno lažje sodelovati med Cerkvijo in občino posebno na področju obnove kulturnih spomenikov, ki jih v občini ne manjka. VINKO PIRNAT
celotnih sredstev, ki jih je občina preteklo leto namenila izobraževanju.
Med šolskim letom se v Šolo vsak dan vozi z avtobusom 151 otrok Od tega 121 učencev v Šolo Janka Kersnika Brdo in 30 učencev v šolo Roje. Poleg omenjenega vsak dan s štirimi kombiji razvozimo še 116 otrok. K vsem tem številkam moramo dodati še 27 malošolčkov. Koliko denarja morajo odšteti srednješolci, študentje in drugi, ki se vsak dan vozijo od Trojan do Ljubljane, pa prav gotovo najbolje vedo sami oziroma njihovi starši.
Veliko smo se pogovarjali o prevozih šolskih otrok (osnovnošolcev) tudi na Ministrstvu za šolstvo in šport. Po nekajkratnih pogovorih in poslanih vlogah, v katerih smo podrobno prikazali naše težave, so nam le prisluhnili in zaenkrat ponudili možnost leasing nakupa šolskih kombijev, seveda postopoma
Glede ostalih avtobusnih prevozov (predvsem Trojane - Ljubljana) pa smo se dogovarjali s KAM -BUS-om, skratka iskali rešitve za cenejšo obliko prevoza.
Kultura
Z Občino Kamnik sodelujemo pri skupni nabavi bibliobusa, ki bo dva do trikrat na teden obiskoval naše bralce. Od Ministrstva za kulturo pričakujemo 50% sofinansiranje zneska za njegovo nabavo.
Sodelovali smo z Zvezo kulturnih organizacij Domžale. Vanj je vključenih pet naših društev (KUD janko Kersnik, KUD Zarja Prevoje, MePZ Šentviški zvon, MePZ Lipa Trojane, KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja). Na odboru za družbene in društvene dejavnosti smo se dogovorili, da se dotacije nakazujejo direktno na žiro račun društev. Dotacije kulturnim društvom smo povečali v meji naše proračunske postavke.
Lanski program investicij v obnovo kulturnih spomenikov in kulturnih domov smo izpeljali, žal smo pogrešali strokovne smernice od pristojnih institucij.
šport in rekreacija
Sodelovanje s  Športno zvezo Domžale smo ohranili. Stroške njihove realizirane dejavnosti smo poravnali, saj so bili odnosi z njimi dobri.
Športno društvo Krašnja in Pla ninsko društvo Blagovica sta edini društvi, ki sta iz naše občine vključeni v Športno zvezo Domžale
Zdravstvo
Trenutno imamo v občini 9 varovancev, ki so Uvarevani \>" 15. členu 21. točke Zakon, o zdravstvu. Na podlagi prijave na Zavodu za zaposlovanje oziroma druge pogodbe, so ti upravičeni do plačila obveznega zdravstvenega zavarovanja
Ves denar i/ lega naslova v lanskoletnem proračunu smo namenili za nakup oseonega avtomobila za Zdravstveno postajo v Lukovici.
V. R.
8
/lamnik
Lukovica
Slovenija in občina Lukovica prvič na Mednarodnem ekološkem kongresu mladih v Freiburgu - Jukft
Slovenija se je konec leta 1995 s svojimi predstavniki prvič udeležila mladinskega ekološkega kongresa, ki je potekal v mestu Freiburg, malem nemškem mestu na tromeji med Nemčijo, Švico in Francijo. Kot član EKOS-a Zasavje (nevladne, nepolitične in neprofitne organizacije s centrom v Trbovljah) in kot predstavnik Slovenije in naše mlade občine Lukovica sem se tudi jaz udeležila kongresa s člani SEC-a (Slovenskega ekološkega gibanja s centrom v Ljubljani). 26. 12. 1995 zjutraj smo mladi ekološki zavedni Slovenci odšli na nepozabno dogodivščino v malo nemško mestece Freiburg, kjer je bila še posebej pomembna promocija naše mlade države.
Kongres je potekal malo drugače kot smo vajeni člani EKOS-a, saj so bili glavni organizatorji kongresa naši sovrstniki, člani nemške mladinske organizacije B.U.N.D. Že sam začetek seminarja je bil nepričakovan in nas je na nek način razočaral. Nastanili so nas namreč v prostore tamkajšnje gimnazije The-odorja Heusa, kjer smo razgrnili spalne vreče, ki so naslednje dni predstavljale postelje. Tudi higienski prostori niso bili urejeni, skratka, bilo je kar nekaj po-manjkljvosti. Toda kmalu nas te stvari sploh niso več motile, nasprotno, postale so sestavni del novega okolja Prav kmalu smo se otresli slabih občutij in se odlično vključili v družbo mladih Nemcev, Poljakov, Nizozemcev, Srbov... Naše glavne naloge so bile: navezovanje stikov z ekološko zavestnimi vrstniki, vključevanje v svetovne organizacije, kot sta EYFA (European Youth (for) Forest Action) in YEE, ki imata sedež na Nizozemskem, in predstavljanje naše prelepe Slovenije. Vsepovsod smo navezovali stike, saj so bili ljudje zelo prijazni in so nas hitro sprejeli v družbo. V popoldanskem času smo se udeleževali raznih delavnic, na katerih smo uveljavljali svoja mnenja in jih delili z drugimi udeleženci kongresa. Poleg tega smo bili prisotni tudi na drugih neekoloških dejavnostih, kot so npr. tečaj masiranja, sestanek feministk, ogledi raznih fil-
mov ... Vse stvari so bile zelo zanimive in so nam odprle nov pogled na mesto človeka, kar v bistvu obravnava tudi ekologija, ki ne pokriva samo okoljevar-stva, ampak tudi odnos človek-narava.
Na kongresu je bilo poskrbljeno tudi za zabavo. Ob večerih smo zahajali na koncerte s klasično in alternativno glasbo, pred začetkom koncerta pa so domačini plesali valček in mlade plesalke smo se jim z največjim veseljem pridružile. Tako smo se tudi kulturno izobraževali in spoznavali nove kulture in načine življenja sovrstnikov iz drugih držav. Mesto Freiburg smo spoznavali pod vodstvom prijazne gospe Mije, naše rojakinje, ki dejavno promovira Slovenijo in nam je razkazala tudi to nemško mesto.
V bližini se razteza mogočni Schvarz-vvald: ta sestoji iz mogočnih smrek, ki so indikatorji onesnaženosti zraka. Na podlagi opazovanj teh smrek, ki so nepoškodovane, lahko ugotovimo, da je okolica Freiburga ekološko neoporečna. Prav tako je tudi mesto samo. V centru mesta ni nobenega prometa, ljudje za prevoz uporabljajo dobro razvit mestni promet, ki temelji na avtobusih in tramvajih. Pomembno je tudi dejstvo, da smeti povsod sortirajo v posebne smetnjake, ki so namenjeni posebnim odpadkom in se med seboj ločijo po barvi ali obliki. Tako ljudje točno vedo, kakšne vrste odpadkov lahko dajo v določen smetnjak. Zelo zanimivo je dejstvo, da odpadke sortirajo tudi v restavracijah, ki so okolju škodljive. Primer take restavracije je svetovno znana fast-food restavracija Mc Donalds.
Mladi se zavedajo ekoloških problemov, zato je bil organiziran protest proti fast-food restavracijam, ki ne reciklirajo svojih številnih odpadkov, ter proti prometu v mestu.
Okolico Freiburga smo si ogledali zadnji dan starega leta na izletu k turističnemu mestu Titisee, kateremu kraljuje istoimensko jezero.
Novo leto smo dočakali na skupni zabavi, kjer smo si najprej ogledali razvedrilni program, v novo leto pa smo pri-
plesali s koraki dunajskega valčka. Od lepega mesta, njihovih prebivalcev in drugih udeležencev kongresa smo se poslovili v torek 2. 1. 1996. Izmenjali smo si naslove in si obljubili, da se naslednje leto spet srečamo. Preživeli smo čudo-
vite novoletne praznike v zares lepi, čisti naravi. S seboj smo odnesli polno prelepih spominov in novega znanja, ki bi ga lahko koristno uporabili v prihodnje v naši novonastali občini Lukovica.
ANITA jEMEC
Kaj je novega v zvezi z AC?
V teh dneh potekajo razprave ter sprejemanje sprememb in dopolnitev planskih aktov občine v tistem delu področja - prostora, kjer poteka po vsklajenem predlogu načrt odsek avtoceste Vransko - Blagovica.
Ta del AC predpostavlja enega najtežjih odsekov na trasi med Celjem in Ljubljano (zaradi višinske razlike, ne najboljše geološke sestave terena, pestre vodnogospodarske problematike). Trasa poteka po relativno redko poseljenem območju, ki je v glavnem poraslo z gozdom, v kmetijskem svetu pa prevladujejo travniki. Površina AC s priključki pokriva okoli-95 ha. Celotna dolžina odseka je 16,8km, širina cestnega profila je 25 m, z nasipi, ukopi ali pa drugimi ureditvami bo cestno telo ponekod ustrezno širše. Na področju lukov-ške občine bodo trije od skupno petih predorov in sedem od skupno enajst viaduktov."AC vpliva tudi na ureditve - prestavitve ali večje zaščite komunalno-energetskega o-mrežja. Zaradi trase bo treba odkupiti tri stanovanjske in sedem gospodarskih objektov med Trojanami in Blagovico, za kar bodo lastniki prejeli odškodnine in nadomestne lokacije za gradnjo. Razumljivo je, da so v odškodninah predvideni tudi zneski za odkup kmetijskih in gozdnih parcel, ki bodo namenjene za avtocestno traso.
V projektnih dokumentih so obdelane tudi usmeritve za problematično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje, nadalje za komunalno urejanje območja in seveda tudi usmeritve za varovanje naravnega in bivalnega prostora. Te usmeritve bodo morali izvajalci in investitor del (DARS) obvezno spoštovati in
izpeljati.
Občinski svet je ob tem zahteval od pristojnih upravljalcev magistralne ceste M-10 izboljšave in odprave črnih točk, zlasti v naseljih, kar bo prispevalo k večji prometni varnosti. Dela bodo potekala pred in delno med gradnjo odseka avtoceste.
Na sejah občinske Komisije za pripravo in spremljanje gradnje avtoceste je bila vsa opisana problematika obravnavana, s priporočili in pogoji krajevnih skupnosti so bila mnenja posredovana Občinskemu svetu, ki je s sklepi sprotno zavezoval in obveščal pristojno Ministrstvo za okolje in prostor.
Če povzamemo vsa prizadevanja občanov in pristojnih organov v lu-kovški občini, moramo ugotoviti, da je večji del predlogov dosegel svoj namen. Nerešena so še določena vprašanja na trojanskem koncu v zvezi z odpravo cestninskega sistema na priključkih, zahteva Turistično gostinskega podjetja Trojane za ustrezno nadomestilo zaradi zmanjšanja sedanje poslovne dejavnosti (eventualno na drugih lokacijah) in predlog, da se vzdrževalna cestna postaja (baza) zgradi na območju Krajevne skupnosti Trojane.
Tistim, ki bi jih utegnile zanimati podrobnosti, je na razpolago obširnejša dokumentacija ali informacija na Občini Lukovica. Sicer pa lahko pričakujemo, da bo po sprejemu občinskega odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih načrtov v zvezi z AC vlada RS izdala Uredbo o lokacijskem načrtu za omenjeni odsek. Z izdajo Uredbe se bo začelo naprej z odkupi zemljišč in objektov, potem pa z gradbenimi pripravami.
A. C. J.
Uspešno delo krajevnih skupnosti
Svojo bilanco dela v preteklem letu so naredile tudi krajevne skupnosti na območju naše občine. Predsedniki Svetov krajevnih skupnosti so z uspešnim delom seznanili tudi župana Občine Lukovica, g. Anastazija Živka Burja na delovnem srečanju 18. januarja letos.
Vseh osem krajevnih skupnosti namreč še naprej deluje kot pravne osebe, kar pomeni, da poslujejo s svojim žiro računom in imajo tudi večje pristojnosti za opravljanje nalog na svojem teritoriju. Sprva je bilo njihovo delovanje vprašljivo, saj je bila odločitev o tem ali krajevne skupnosti ukiniti in ohraniti le oblike vaških skupnosti, prepuščene občinskemu svetu. Danes ugotavljamo, da
7. FEBRUARJA V LUKOVICI
Slovenski kulturni praznik
Na večer pred našim največjim kulturnim praznikom smo v dvorani Zadružnega doma v Lukovici dostojno počastili spomin na 102. obletnico smrti Dr. Franceta Prešerna. Ob tem kulturnem dogodku se je napolnila vsa dvorana; to dokazuje, da imajo lukovški občani izreden posluh za kulturo in kulturno dejavnost.
Spomin na dr. Prešerna so počastili vsi: osnovnošolci z Brda in s podružnične šole Krašnja; s plesom, petjem, instrumentalnim igranjem in dramskim prizorom, učenki glasbene šole Domžale, Vesna Stmar in Adela Ramovš s kla-
sično glasbo, MePz Šentviški zvon in zborovodja Karel Leskovec z zborovskim petjem ter KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje z    zelo    bogatim programom;
Hoti Silvo
POGLEJ
Poglej ta obraz, v ogledalu se stara, poglej to srce, za druge ne mara.
Poglej te oči, ne poznajo laži, poglej to dušo, ki se topi.
Poglej te dlani, ki niso krivične, poglej te sanje, mar niso resnične?
Človek sem,
ki veliko ne ve, a vem,
da te ljubim
in dosti je že.
z dramskim prizorom, plesom, recitalom pesmi mladega pesnika Silva Hotija ... Prav tako pa je KUD iz Krašnje pripravilo razstavo likovnih del, ki so nastala na EX-tem-pore. Dela so bila razstavljena v avli Občine Lukovica. Program na prireditvi pa je povezovala gdč. Spela Prašnikar.
Slavnostni govornik na prireditvi, g. župan Anastazij Živko Burja, je čestital vsem občanom dobre volje, z željo, da vsak po svojih močeh pripomore k naši skupni, dostojni, kulturni, civilizacijski podobi. Obljubil je, da se bo kot župan osebno zavzemal za tako odgovorno politiko, ki bo gojila, spodbujala in materialno zagotavljala kulturno setev in žetev. S ponosom pa je čestital tudi vsem nosilcem kulturnega življenja v naši občini.
Prireditev je bila polna svečane prisrčnosti in prijetne domačnosti. K Prešernu se vračamo znova in znova. Z njim se godi kot z velikimi mesti: prevzamejo nas, potem pa se najraje vrnemo domov, v svojo malo domovino, v naš Črni graben. Prešeren nas uči ljubezni, ki je celovita in brezpogojna: ki gori, se razdaja, se žrtvuje. Kot Bogomila. Ljubezen do domovine, slovenske besede pa je najvišja vrednota, ponos, čast in dolžnost.
Iskrena hvala pokrovitelju Občini Lukovica in MePz Šentviški zvon, ki sta organizacijsko pripravila celotno slovesnost.
MONIKA D.
je bila odločitev pravilna, saj so vsi predsedniki KS poudarili svoje zadovoljstvo - tako glede svojega dela kot tudi dela občine kot celote. Dejstvo je, da so za svoje potrebe oziroma za potrebe svojih krajanov kljub skromnemu občinskemu proračunu prejeli skupno več finančnih sredstev kot iz proračuna bivše domžalske občine. V letu 1995 je bilo v posameznih KS opravljeno veliko rekonstrukcij in asfaltiranja lokalnih cest, največ v KS Krašnja in Blagovica, v KS Zlato polje uspešno poteka gradnja vodovoda, kar pomeni veliko investicijo. Seveda pa ob vsem zadovoljstvu obstajajo tudi problemi, ki jih ni malo in so povezani zlasti s komunalno (ne)urejenostjo prostora. Ob tem same krajevne skupnosti poudarjajo, da so ti problemi podedovani iz nekdanje občine in jih čez noč ni mogoče rešiti: bodo pa prav gotovo lažje obvladljivi v razmerah nove lokalne samouprave. Tudi za letošnje leto so si zastavili veliko nalog: od ureditve odvoza smeti, ki je marsikje neurejen, asfaltiranja lokalnih cest, zagotovitve šolskih prevozov otrok do ureditve okolja (zlasti sanacija divjih odlagališč in podobno). Konkretno v posamezni KS to pomeni uresničitev naslednjega:
KS Lukovica: asfaltiranje lokalnih cest, ureditev celostne podobe kraja KS Prevoje: odkup zemljišč za pokopališče, urejanje infrastrukture KS Rafolče: ureditev komunalnih problemov
KS Zlato polje: nadaljevanje izgradnje vodovoda, ureditev odlagališča smeti, predvidevajo tudi uvedbo samoprispevka za vodovod in urejanje lokalnih cest (referendum bo predvidoma še v 1. polovici leta)
KS Češnjice: zgraditev mrliških vežic za KS Češnjice in KS Pšajnovica (Občina Kamnik)
KS Krašnja: gradnja mrliške vežice, ureditev kanalizacije v kraju Krašnja, zgraditev večnamenskega prostora KS Blagovica: izgradnja prizidka k podružnični šoli (telovadnica), izgradnja mrliških vežic
KS Trojane: ureditev odvoza smeti, zagotovitev prevoza šolarjev (predvsem srednješolcev, ki se dnevno vozijo v Ljubljano), urediti okolje - prostor ob cestah in sanacija divjih odlagališč.
V letošnjem letu morajo biti izvedene tudi volitve v Svete krajevnih skupnosti, in sicer v prvi polovici leta. Se vedno namreč velja enak rok njihove izvedbe, to je eno leto po sprejemu občinskega Statuta, čeprav je bilo s sklepom Ustavnega sodišča začasno zadržano izvajanje volilnih opravil od meseca oktobra 1995 do januarja 1996.
Skratka, zadovoljni smo, da tako občina kot krajevne skupnosti razmišljamo in ugotavljamo enako: nova lokalna samouprava pomeni za nas prednost, pomeni lažje komuniciranje občanov z občinsko upravo in občinskim svetom, predvsem pa pomeni prioritetno vlaganje sredstev v hitrejši razvoj celotne infrastrukture, ki je v tem trenutku na nezavidljivi ravni,
MO|CA S.
Spoznali smo se in postali prijatelji Mirka Lebarja
Športno društvo Krašnja rado v goste povabi znane slovenske športnike in športnice z namenom, da se pobliže spoznamo. In teh je bilo v dosedanjem času res veliko. Še več. Z njimi smo postali dobri prijatelji, kar se nam v marsičem obrestuje pri nadaljnih sodelovanjih, tistih, ki so sestavni del prizadevanj na najrazličnejših področjih društvenega dela.
Tudi pred kratkim smo se v polnem številu zbrali v avli šole in doživeli prelep večer ob srečanju, ki smo ga namenili Mirku Lebarju iz Ločnice pri Žalcu. Spoznali smo človeka, ki se mu je 20. decembra 1972 leta v življenju marsikaj spremenilo. Trenutek mladostne nezbranosti in nesrečni sestop z vlaka je Mirka zaznamoval za celo življenje. Postal je invalid brez obeh nog. Ni edini. Toda sklepati gre, da ljudje, ki se v življenju prebijejo z mislijo in spoznanjem te krute resnice, razmišljajo resnično. Tudi njihove poti so resnične, enako tudi navade.
Mirko Lebar je zbral takšne navade, ki jim težko verjamemo. Poleg tega, da si je ustvaril družino in dom, da zna in zmore poprijeti za sleherno delo, da je delavno aktiven v svojem okolju, da je popolnoma samostojen človek, da je po vsem svetu postal znan tudi kot neumoren alpinist. Ta njegova feno-menalnost odpira mnoga najrazličnejša vprašanja in razmišljanja. Najpogosteje pa zagotovo: Ali je to
sploh mogoče? Pa zagotovo je, kajti Mirko se ponaša z nekaterimi zahtevnimi vzponi v domačih gorah (Ojstrica, Triglav, Igla, Korošica, itd.). Frecej večji zalogaj pa sta bila vzpona na 4807 metrov visoki Mt. Blanck in lani celo na 5800 metrov visoki Pisco v perujskih Andih. Kot je povedal si je s tem načinom dela v marsičem podkrepil samozaupa-nje o moči in združljivosti ter neizmerni volji. Izziv gora in vse lepote, ki jih obdajajo so, pravi Mirko, tako veličastne in tako nekaj posebno mikavnega, da se jim preprosto ni mogoče upreti. Letos bo »njegov« menda mogočni Eigger!
V uro in pol trajajočem srečanju z gostom, ki sta ga izredno lepo dopolnila tudi pevka Jožica Kališnik in citrar Miha Dovžan, smo resnično uživali. Z zanimanjem smo si ogledali film »Brez«, veliko časa pa namenili tudi klepetu. Vprašanj ni zmanjkalo in Mirko je zelo rad na vsa odgovoril. Srečanje z Mirkom Lebarjem je bilo kot branje najboljše knjige. Ostalo nam bo v lepem spominu, polnem razmišljanj, podkrepljenih z mnogimi nauki. Nauki, ki predvsem učijo o smiselnosti popolnega življenja tudi takrat, ko bi moral kdorkoli od nas v hipu spoznati in se soočiti z začetkom poti, kakršna je bila Mirkova tistega davnega, nesrečnega dne, ko je nemočno obležal pod vlakovno kompozicijo.
Ta večer smo zaključili tudi s presenečenem, kajti Mirko Lebar je javno izrazil željo, da želi in prosi za status članstva v našem društvu, kar je izzvalo dolgo trajajoči aplavz vseh prisotnih. Le nekaj dni kasneje pa je to željo izpolnil na društvenem občnem zboru s podpisom pristopne izjave. V društvu smo na to presenečenje hitro reagirali in se že dogovorili o načinu našega sodelovanja. Za simboliko smo si izbrali drevo hrast, na katerem so značilni listi in v katere bomo napisali imena darovalcev prostovoljnih prispevkov, ki bodo v celoti namenjena pomoči našega novega člana Mirka Lebarja. Upamo in želimo, da mu bomo na ta način pokazali pravo prijateljstvo, katerega si Mirko vsekakor zasluži.
MARJAN SIKUKII I
OBVESTILO
Vse občane obveščamo, da v mesecu februarju in marcu zbiramo predloge za določitev občinskega praznika Občine Lukovica.
Vljudno Vas vabimo, da svoje predloge, ki naj bodo utemeljeni (kratka razlaga), posredujete na sedež Občine Lukovica, Lukovica 46.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE
OBVESTILO O UVEDBI TAKSE ZA OBREMENJEVANJE VODE
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o taksi za obremenjevanje vode, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 41, dne 14. 7. 1995. Ta uredba določa višino, način obračunavanja, odmere in plačevanje takse za obremenjevanje vode z odvajanjem odpadnih voda. Takso za obremenjevanje vode so dolžni plačevati vsi odjem-niki vode ne glede na to, kam odvajajo odpadno vodo. Zavezanec za plačilo takse za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode ie izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Lukovica. Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale je kot izvajalec omenjene javne službe na celotnem sistemu, ki ga obvladuje, uvedlo takso za obremenjevanje vode po ceniku za vsako občino posebej. Takso bodo pobirali skupaj z drugimi komunalnimi storitvami in jo bodo nakazovali na Ministrstvo za okolje, če ne bodo dosežene oprostitve zaradi vlaganj v programe zmanjšanja onesnaževanja voda. Obveznost po odloku stopi v veljavo s 1. 1. 1996 in bo fakturirana uporabnikom pri fakturah komunalnih storitev za januar 96.
NOVOSTI PRI IZGRADNJI TELEKOMUNIKACIJ V OBČINI LUKOVICA
V drugem tednu februarja so bili zadnji pogovori s Telekomom za izgradnjo telefonije v naši občini. Vsebina pogovorov se je odvijala glede urejanja medsebojnih pogodbenih odnosov. Dogovorjen je terminski plan za
izgradnjo telefonskega omrežja v kko Lukovica leta 1996 izgradnjo telefonskega omrežja v kko Blagovica leta 1997 izgradnjo telefonskega omrežja v kko Trojane leta 1998 Priključek bo omogočen za vsako stanovanje oziroma vsakemu prosilcu. Torej se bo možno zaradi novega krajevnega omrežja priključiti, vendar bomo morali vsi zainteresirani občani dati soglasje za prekop preko zemljišča. Cena priključka je še vedno enaka, kot je bila predpostavljena v decembrski anketi. Občani, poslali bomo ponovno obvestila vsem gospodinjstvom, kjer bomo vsi poklicani k podpisu pogodbe za sofinanciranje. Sofinanciranje je seveda prostovoljna obveza naročnika, ki je nujna, saj brez zagotovila tega dela v naši občini v takem termirtskem planu ne bo telefonov Občina Lukovica
Oddelek za komunalne dejavnosti
Moravče
/lamnik
9
«4 ^"T
OBČIN A   M O R A V C I
Dogodek na odru Kulturnega doma
Sobota, 3. februar ob 19. uri
Dramska skupina KUD Janko Kersnik iz Lukovice je v soboto pred slovenskim kulturnim praznikom na odru Kulturnega doma v Moravčah uprizorila komedijo TRIJE VAŠKI SVETNIKI.
Žal so bili plakati na oglasnih stebrih in panojih in vabila, ki so jih prinesli otroci iz šole domov, skorajda zaman.
V dvorani, ki lahko sprejme dvesto, celo tristo ali več obiskovalcev, nas je sedelo največ petindvajset.
Kot laični ocenjevalec lahko zatrdim, da so se dramski zanesenjaki iz Lukovice pošteno potrudili in uprizorili komedijo, ki je vredna ogleda, saj smo se prijetno sprostili ob prikazovanju dogodkov na vasi, ki bi se lahko v preteklosti odvijali tudi v naši dolini. Poleg dobre izvedbe nas je navdušila tudi preprosta, pa vendar dobra scena.
Maloštevilni gledalci smo igralce iz Lukovice nagradili z dolgim aplavzom. Verjetno pa se je vsakemu izmed nas, kot tudi
gostujočim igralcem postavljalo vprašanje: Kaj bi pravzaprav Moravčanom (občanom občine Moravč) morali ponuditi na odru našega kulturnega doma, za katerega radi trdimo, da je prazen, neizkoriščen, da se v njem nič ne dogaja in podobno. Petindvajset obiskovalcev od preko 4000 občanov moravske občine. Predvidevam, da ima veliko naših občanov abonma v Drami, pa v Mestnem gledališču ljubljanskem, v Operi ali kje drugje, saj se prireditev v domačem kraju tako neradi udeležujejo. Tega si res ne moremo privoščiti, da bi v goste povabili prvake Drame SNG, Mestnega gledališča iz Ljubljane in podobnih ansamblov, saj bi moral organizator pokriti vse stroške, kajti z vstopnino ne bi pokrili niti stroškov obveščanja s plakati.
Toliko v razmislek vsem, ki so zamudili priložnost, da bi se od srca nasmejali v domačem kulturnem hramu in tistim, ki bodo v mesecu, ko smo proslavljali slovenski kulturni praznik, razmišljali tudi o kulturi v domačem kraju.
M. B.
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Tisti večer je imela luna čudežno moč
Iz pesnika Prešerna, ki je obiskal Moravče in se znašel tisti večer v Klopčarjevi gostilni, je izvabila milo serenado Luna sije, kladvo bije. Nekateri bodo rekli, da jo je ustvarjal pijan pod klopjo, veliko dlje pa, njihovo vedenje o Prešernu ne seže. V slovenski deželi je kar nekaj vinskih bratcev, zato je res čudno, da ni več Prešernov.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja 1996, smo se tudi v Moravčah spomnili našega velikega pesnika s proslavo v Kulturnem domu. Pihalna godba je pod vodstvom g. Mira Capudra najprej izvedla himno. V imenu Občine Moravče je poslušalce pozdravil predsednik Sveta občine, g. lože Razpotnik. Zahvalil se je vsem, ki nadaljujejo kulturno poslanstvo v Moravski dolini, caj je treba vložiti veliko truda za ubrano [jetje in igranje, da potem glasba najde svoj prostor v srcu vsakega. Vsi smo dolžni prispevati svoj delež, da postane ta dom hram kulture za vse generacije. Svoj govor je zaključil z Zdravljico, ki jo je občuteno in v celoti zrecitiral.
Verjetno ni naključje, da je pevski zbor moravskih upokojencev svoj nastop začel prav s Prešernovo Luna sije, saj si to pesem tudi mi nekako lastimo, prav tako kot učenost Jurija Vege ali športne uspehe Prirnoža Peterke. Pod vodstvom g. Lojzeta Štefana je zbor zapel še venček narodnih.
Skozi znano, vendar vedno nekoliko drugače odkrito in zato vedno zanimivo, življenjsko z-godbo Ribičevega Franceta nas je vodil recital učencev Osnovne šole Jurija Vege. Pod vodstvom mentoric, gospe Stanke Capuder in gospe Maje Vilar, so učenke višjih razredov recitirale Prešernove pesmi. Učenci glasbene šole so izvedli nekaj klavirskih skladb, oglasili so se tudi klarinet in flavte, majhen in pogumen trobentač pa je prispeval svoj delež, da je bila kulturna prireditev prispevek vseh generacij za vse ljubitelje kulture.
V imenu Občine Moravče se je g. Milan Kokalj zahvalil za sodelovanje vsem nastopajočim in organi/,i tonem te prireditve
MILKA NOVAK
Da je Prešeren res obiskal Moravče, dokazuje spominska črtica Maksa Pirnata, tudi moravškega rojaka rojenega v gradu TuJtanj leta 1875. v Ljubljanskem Zvonu je leta 1904 priobčil članek z naslovom
1'reseren v Moravčah. Objavljamo le odlomek.
Prešeren v Moravčah.
Spominska črtica. Makso Pirnat.
Drug za drugim mi odhajajo s tega sveta prijatelji, sosedje in znanci v mojem rojstnem kraju. Nabralo se jih je že precejšnje število tistih, katere sem bil ob odhodu v tuji svet ostavil doma čile in krepke, veseleče se svojega zdravja in svoje lepe Moravske doline, ki so pa v teku dolgih let mirno pozaspali v smrtno spanje.
Ko omenim Prešernovega imena, se možu razjasni lice, vidi se mu, kakor bi se zatapljal v davne, davne spomine. Potem pa pravi: »No, imenitnega pesnika Prešerna sem jaz osebno poznal.«
jaz ga vprašam: »O, to je zanimivo! Kje sta pa zadela skupaj?«
Mož začne pripovedovati: »Tukaj v Moravčah je bil, in tukaj sem se seznanil ž njim. Bilo je pa ta takole. Tega bo že šestdeset let, ko se pripeljeta nekega poletnega dne dva gospoda iz Ljubljane in ostaneta v tedaj najbolj sloveči moravski gostilni ,na Mlaki'. Tam je sedanja Klopčarjeva gostilna. Pri nas doma že ne vem, kakšno delo smo imeli. Kar dobim jaz in pa moj brat, ta, ki je bil pozneje oženjen pri Robovcu v Rudniku, z Mlake naročilo, naj prideva tja. Tam da sla dva gospoda, ki bi rada, da bi jima midva zapela kake domače fantovske pesmi, katere onadva zapisujeta. Po naju sta zato poslala, ker sva bila midva tedaj najboljša pevca v celi Moravski dolini. Midva se ne obotavljava dolgo. Popustiva delo, se nekoliko preoblečeva in stopiva radovedna proti Mlaki, kjer je ledaj stregla domačim in tujim gostom prijazna in zgovorna domača hči Pepca. Vstopiva v gostilno.
V kotu pri beli javorjevi mizi se-ilii.i lista dva gosposko oblečena Ljubljančana, 1'rijazno naju pozdravita in povabita, naj prisedeva. Bila sta jako prijetna možaka, stara tako okoli štirideset ali malo čez. Zato smo se tudi hitro razumeli in spustili v živahen pogovor, posebno ko nam je dobro vino, ki se je točilo na Mlaki, razvezalo jezike.
Gospoda seveda kmalu napeljeta govor na domače pesmi, katere smo tedaj prepevali fantje. Rečeta tudi, da naj pokličeva še par drugih fantov moravskih, s katerimi smo -t--:pjj poppvaJi. To sva tudi
rada storila, da je bil zbor večji in močnejši.
Mi veseli zapojemo eno domačo za drugo. Kar jih znamo, vse mora priti na vrsto. Tisti gospod, ki se je med pogovorom izdal za Kastelica, pridno zapisuje naše popevke in nas večkrat povpraša, če kaj ne razume dobro. Drugi gospod pa, kateri se nam je tudi naposled razodel, da je pravdarski doktor Prešeren iz Ljubljane, nas zamišljeno posluša in včasih tudi malo pritisne k našim glasovom.
Pesem se je vrstila za pesmijo, vmes pa je prihajal na mizo firkelj za firkljem.
Prešeren me je prisilil, da sem moral dodali tudi par pesmic , katerim sem sam zložil napev in besede; kajti tedaj sem bil še kam-peljc, da malo takih. Posebno mu je dopadla tista, katero sem bil zložil enkrat vrh Grmač, ko sem od ondi zagledal lepo Moravsko dolino. (Martinka mi je tu povedal par prav ličnih kitic te pesmi, katerih si pa žal nisem zapisal.)
Tako nam je hitro minil dan in napočil večer. Ljubljančana sta se morala posloviti in odriniti. Za slovo smo jim zapeli še eno, posebno ganljivo. Pred odhodom mi je naročil Prešeren, naj še zapišem kako pesem, katera nam ta večer ni prišla na misel, in naj mu ta zapisek prinesem v Ljubljano.
Rad sem doktorju izpolnil njegovo željo. Ob prvi priliki, ko sem šel v Ljubljano, sem vzel s sabo zapisek nekaterih pesmi, katerih nismo bili tisti večer zapeli na Mlaki. Poiskal sem Prešerna v Chrobatovi pisarni in mu izročil svojo reč. Doktor je povedal Chrobatu, kdo da sem, in nato me je Chrobat povabil z doktorjem vred k sebi na kosilo. Spočetka sem se branil, kajti med tako visoko gospodo jaz kmečki človek ne bi rad jedel, a naposled sem se moral vdati.
Ko opoldne sedem pri Chrobatu k mizi, prineso najprvo na mizo mesno juho. Bila je pa baš sobota, katero smo tiste čase praznovali še z ostrim postom. Zato se nekaj časa nočem pritakniti juhe. Ko se mi pa začno gospodje smejati in ko vidim, kako dobro jim gre v slast, začnem tudi jaz jesti.
Imeli smo se pri kosilu prav dobro. Pili smo izborno vince. Dobra kapljica in pa prijaznost gospodov, vse to me je spravilo v zidano voljo. Pozabil sem, da sedim med gospodo, in se prav tako dobro imel, kakor bi sedel doma med svojimi vrstniki v gostilni na Mlaki.
POGOVOR Z JOŽETOM RAZPOTNIKOM, PREDSEDNIKOM OBČINSKEGA SVETA OBČINE MORAVČE
Prvo leto je bilo uspešnejše, kot smo upali
1. Kako uspešno je bilo prvo leto občine Moravče po vašem mnenju!
Prvo leto delovanja Občine Moravče ocenjujem mnogo bolj uspešno, kot sem to lahko pričakoval. Vse zadeve smo prevzeli v svoje roke in se jih lotili dovolj resno. Morda so nekateri pričakovali še več, toda moramo biti realni. Vse, kar smo zamudili v 35 letih, toliko časa namreč nismo imeli svoje občine, se v nekaj letih ne bo dalo nadoknaditi. 2e takoj na začetku smo začeli stopati z odločnimi koraki, in upam, da bo naš korak vsako leto bolj odločen in tudi čedalje večji.
2. Na referendumu o delitvi starih občin na nove, manjše, se je večina odločila proti delitvi. Kljub temu smo postali samostojna občina Moravče. Kaj smo občani s tem pridobili in v čem smo na slabšem?
Res je, da se je večina prebivalcev Moravske doline odločila proti samostojni občini Moravče, toda Državni zbor je odločil po svoje. Tudi sam sem bil proti takšni odločitvi, ker se mi je zdelo nepošteno, da naši občani ne morejo sami odločati o svoji usodi. Vendar sem kljub temu večkrat dejal: če nam je ta igra vsiljena, jo moramo sprejeti; čimdlje bomo stali ob strani, toliko slabše bo za nas. Kaj smo pravzaprav pridobili in v čem smo na slabšem, bo pokazal šele čas.
Živeli smo v bogati občini Domžale, toda bilanam je bolj mačeha kot mati. Nekateri so mislili, aa nam Domžalčani dajejo za razvoj Moravske doline iz svojega, pa vendar ni bilo tako. Mnogo našega denarja je ostalo tudi v Domžalah.
Kaj pa smo vendarle pridobili?
Pridobili smo samostojnost, kar pomeni, da bomo sami odločali o najpomembnejših zadevah našega življenja v lokalni skupnosti. Tudi če bo manj denarja, bomo vedeli, da je naš, in bomo z njim ravnali kot dobri gospodarji ter ga porabili za tiste programe, ki so naši občini nujno potrebni.
Veliko breme občine Moravče bo predstavljala osnovna šola. V Domžalah niso imeli posluha, da je treba stavbo obnoviti in napraviti prizidek, ker je postala šola premajhna. Sami tega bremena prav gotovo ne bomo zmogli. Tukaj je bila narejena velika napaka, kajti šolstvo bi moralo ostati v pristojnosti države Teh napak se nekateari državni organi že zavedajo, če jih bodo v doglednem času odpravili, pa za zdaj še nihče ne ve.
Prav gotovo se bo pokazalo še mnogo problemov, tako na zdravstvenem, vzgojnovarstvenem in tudi komunalnem področju. Toda s skupnimi močmi bomo tudi te probleme poskušali zadovoljivo rešiti v prid vseh prebivalcev moravske občine.
3. Leto dni smo že samostojna občina, še vedno pa ni urejena delitvena bilanca nekdanje občine Domžale. Na katerih področjih je končana in na katerih še ne? Kje nastajajo zapreke za dokončno delitveno bilanco?
Delitvena bilanca bi morala biti zaključena že do konca septembra lanskega leta. Več kot 35 let smo živeli skupaj, kot ena družina, skupaj ustvarjali v občini Domžale, ki je tako postala ena najbogatejših v naši državi. To pa se je zgodilo tudi na račun Črnega grabna in Moravske doline. Sedaj je potrebno to premoženje na nek način razdeliti. To pa je zapletena zadeva, ki se je v zadnjem času le začela odvijati nekoliko hitreje.
Ko smo vsi skupaj nosili v en koš, je bilo vse lepo in prav, sedaj ko bi radi iz tega koša tudi nekaj dobili, nekateri glasno zatrjujejo, da nam niso ničesar dolžni.
Kolikor zadevo poznam, že obstajajo načelni dogovori za določena področja, ki so jih dosegli člani skupne komisije za delitveno bilanco.
Vendar ti dogovori niso dokončni in potrjeni. Mislim pa, in v to sem trdno prepričan, da v končni fazi delitvene bilance ne bodo odločale le številke in kupi papirja, ki so jih napisali sebi v prid tisti, ki so to gradivo pripravljali, ampak zdrav razum in pogajanja.
4. V medijih pogosto najdemo poročila o nesoglasjih med županom, predsednikom sveta in svetniki. Kakšno je sodelovanje in delo v naši občini?
Zupan je v intervjuju za enega od slovenskih časopisov dejal, da oi bil lahko moravski občinski svet pri svojem delovanju vzor Državnemu zboru Že na začetku našega mandata smo se odločili, da pustimo strankarska razhajanj ob strani in vse svoje moči zastavimo za razvoj občine Moravče, celotne Morav-ške doline in v dobro naših občanov. Med nami ni velikih razhajanj, če pa ta že obstajajo, poskušamo določeno zadevo uskladiti in najti skupni jezik. Kot predsednik občinskega sveta Občine Moravče želim, da bi takšno sodelovanje med mano in svetniki ter županom in občinsko upravo obstajalo tudi v naprej Le na ta način bo Moravska dolina prijazna za naše občane in vse ljudi, ki vanjo radi prihajajo. MAl
Medobčinski posvet vodstev LDS
V torek, 30. 1. 1996, so se na posvetu v Moravčah sestala vodstva Občinskih odborov LDS iz Domžal, Mengša, Lukovice in Moravč ter Krajevnega odbora LDS Dob. Na posvetu so bili prisotni tudi možni kandidati LDS, ki naj bi letos kandidirali na volitvah za poslance v Državnem zboru RS. Imena kandidatov še niso dokončno potrjena, saj jih mora na tajnih volitvah določiti Republiški svet LDS.
Na posvetu je bilo največ pozornosti posvečeno pripravam na letošnje volitve - v Državni zbor in svete Krajevnih skupnosti, ter povečanju aktivnosti stranke v zvezi s tem. Predstavniki Občinskega odbora LDS Domžale so prisotne informirali o načrtovanih ustanovitvah dveh novih krajevnih odborov LDS (Vir, Radomlje) - katera naj b' se ustanovila predvidoma do konca meseca maja 1996. Predstavniki ostalih odborov pa so povedali, s kakšnirpi problemi se srečujejo v posameznih občinah. Obravnavah so še informacijo o finančnem poslovanju posameznih odborov v lanskem letu in finančnem načrtu le-teh v letu 1996.
Jože Lenič - poslanec LDS v Državnem zboru RS, je prisotnim podal informacijo o delovanju poslanske skupine LDS ter problemih, ki se pojavljajo v zvezi s koalicijskimi razmerji na Republiški ravni. Povedal je tudi nekaj podatkov o letošnjem republiškem proračunu ter sredstvih, ki so bila v okviru tega zagotovljena za naše območje (na primer dotacija za obnovo Kulturnega doma in glasbene šole v Domžalah, del sredstev za pričetek izgradnje štiripasovnice na cesti M-10: Trzin - Črnuče). V okviru razprave so prisotni izrekli tudi precej kritičnih stališč do prometnega prekrška (vožnja v vinjenem stanju) predsednika Poslanske skupine LDS v Državnem zboru - Toneta Anderliča, saj so menili, da njegovo obnašanje ni primerno Poslancu Državnega zbora, kateremu ie med drugim zaupana taudi funkcija predsednika parlamentarne komisije za Volitve ip imenovanja.
Na koncu je bilo dogovorjeno, da se naslednji posvet vodstev LDS organizira v aprilu 96 na območju občine Lukovica.
OO LDS Domžale, Mengeš, Moravče, lukovica
Gostitelj januarskega medobčinskega posveta vodstev LDS je bil - Občinski odbor LDS Moravče
Na podlagi določil Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91 in 21/93), Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravic do socialnega stanovanja v najem, Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 18/92 in 73/95) ter določil Statuta Občine Moravče (Uradni vestnik št. 1/95) obiavlia OBČINA MORAVČE
JAVNI RAZPIS za oddajo socialnih stanovanj v najem
1. Pogoji za oddajo socialnih stanovanj v najem: Do pridobitve socialnega stanovanja v najem so upravičeni državljani Slovenije s stalnim bivališčem v občini Moravče in na naslovu tudi dejansko prebivajo ter izpolnjujejo naslednje pogoje:
a) da mesečni dohodek na druž. člana v letu J 995 ne presega:
- za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29%,
- za otroke od 7. do dopolnjenega 14. leta starosti 34%
- za otroke od 15. leta do zaključka rednega šolanja 42%
- za odrasle osebe 52%
povprečne bruto plače v državi v letu 1995;
d) da prosilec ali kdo izmed ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oz. lastnik stanovanja, oz. je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja;
c) da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki obsega 25% vrednosti primernega stanovanja;
d) da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počit, stanovanja oz. druge nepremičnine;
e) da prosilec ali njegovi ožji družinski člani, za katere se rešuje stanovanjsko vprašanje, niso bili imetniki stanovanjske pravice oz. najemniki stanovanja, in jim je bil omogočen odkup po pogojih Stanovanjskega zakona in so stanovanje odtujili.
2. Zahtevani podatki v vlogi in potrebna dokumentacija:
a) Vloga naj vsebuje podatke o družinskih, stanovanjskih, zdravstvenih in socialnih razmerah z rojstnimi datumi prosilca in družinskih članov;
b) Potrebna dokumentacija:
- potrdilo o državljanstvu,
- potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu,
- potrdilo o dohodkih in prejemkih prosilca in njegovih družinskih članov za leto 1995 (bruto in neto),
- potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov,
- najemna ali podnajemna pogodba in kopija zapisnika o točkovanju stanovanja oz. dokaz o lastništvu stanovanja,
- potrdilo o zaposlitvi, izobrazbi, delovni dobi prosilca in njegovega zakonca oz. potrdilo zavoda za zaposlovanje o nezaposljivosti, če je tak primer,
- izvid zdravniške komisije I. stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS, če gre za trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami,
- izjava prosilca, da sam ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik stanovanja ali stan. hiše oz. da niso bili imetniki stanovanjske pravice in jim je bil omogočen odkup stanovanja, pa so le-tega odtujili.
3. Razpisni rok:
Vloge z vso zahtevano dokumentacijo je potrebno priporočeno poslati ali oddati osebno na Občino Moravče, Trg svobode 4, Moravče, do VKLJUČNO 20. MARCA 1996. Nepravočasno prispelih vlog ne bomo upoštevali. Prednostna lista bo objavljena na oglasni deski Občine Moravče, prosilci bodo o uvrstitvi nanjo obveščeni s sklepom.
Ta razpis bo objavljen v Slamniku in na oglasni deski Občine Moravče. Moravče, 12. februarja 1996.
Uprava Občine Moravče
10
/lamnik
Moravče
Delo planinskega društva Moravče
V petek, 19. januarja, smo imeli v Kulturnem domu občni zbor. Pre-
f;ledali smo naše delo v preteklem etu in izvedli volitve. Za prijetno vzdušje je zapel dekliški pevski zbor pod vodstvom g. Milana Koka-Ija.
V društvo je včlanjenih 472 članov. V letu 1995 smo izvedli 32 pohodov, od tega tri v tujini (Avstrija, Italija, Grčija). Najmlajših članov je 42, bili so na desetih pohodih po bližnjih vrhovih. V spremstvu staršev so se udeleževali tudi zahtevnejših poti. Naši vodniki so dobro izbrali in vodili poti v gore. Podelili smo eno priponko CICIBAN PLANINEC, dvanajst bronastih znakov MLADI PLANINEC in osem srebrnih.
Markacijski odsek je na novo označil in uredil 22 km planinskih poti.
27. avgusta smo razvili in blagoslovili planinski prapor. Po svečanosti je sledila vrtna veselica.
V tem letu smo sprejeli kar nekaj skupin planincev, ki so obiskali Moravsko dolino, Limbarsko goro, in Sv. Miklavža. Predstavili smo jim zanimivosti in zgodovino našega kraja.
V letu 1996 bomo trasirali krožno pot, ki bo potekala po vseh obrobnih vrhovih Moravske doline in predstavili tudi posamezne znamenitosti. Na šoli bomo organizirali tečaj za mlade planince. Tako bodo imeli tudi najmlajši možnost pridobiti zlati znak MLADI PLANINEC. Poleti bomo nekaterim planincem omogočili izobraževanje na tečaju za vodnike in markaciste.
V spremstvu staršev bodo imeli mladi planinci priložnost, da se bodo povzpeli iz Trente na Triglav. Za odrasle načrtujemo 26 izletov v gore (v juniju tudi obisk Korzike).
Pri našem delu nas podpirajo številni donatorji in sponzorji, za kar jim izrekamo najlepšo zahvalo. Izlete plačujejo udeleženci iz lastnih sredstev.
Vabimo vas, da se nam pridružite!
N. C.
Plan izletov v letu 1996: januar 7. I. Moravska krožna pot; Peške Kandrše-Limbarska gora; 27. 1. Bohor
Februar 25. 2. Mkp: Sv. Trojica
- Grmače
Marec 10. 3. Trdinov vrh; 30. 3. Ostri vrh - Golte
April 13. 4. Čemšeniška planina; 28. 4. Sv. Štefan - Osmica Maj 11. 5. Prleški Triglav; 18. 5. Veliki Rogatec; 25. 5. Golica - Stol (unij 9. 6. Ratitovec; 22. 6. Gozd-nik - Šmohor
Julij 5. 7. Korzika, 10 dni; 7. 7. Storžič; 20. 7. Dom na Gospinici
- Krvavec
Avgust 2. 8. Triglav, 3 dni; 18. 8. Korošica; 31.8. Vogel - Komna; September 21. 9. Logarska dolina
- K. sedlo
Oktober 5. 10. Soriška planina; 19. 10. Neznano '96; 26. 10. Rzenik
- Konj
November 10. 11. Mkp: Negastrn
- Sv. Mohor; 23. 11. Tošč - Grmada
December 15. 12. Mkp: Grmače
- Geoss
Pred dobrimi desetimi leti je bilo tudi v Moravčah ustanovljeno gibanje Vera in luč, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju in prostovoljce, ki skupaj z njimi in njihovimi starši odkrivajo enkrat-nost vsakega človeka, tudi tistega, ki je morda za svet le breme.
To gibanje se je rodilo v šestdesetih letih v Franciji, ko sta želela starša z dvema duševno prizadetima otrokoma skupaj z drugimi bolniki romati v Lurd. Zavrnili so jih, češ da naj tako prizadeti otroci raje ostanejo doma, ker bi motili ostale. Lahko si predstavljamo nepopisno bolečino staršev, ki jih življenje že tako preizkuša, potem jih pa izloči še družba.
Kdo si, človek, da lahko sodiš in odločaš, kdo ima pravico živeti in kdo je več vreden od drugega?
Leta 1968 je jean Vanier ustanovil prvo skupnost Barka, v kateri živijo zdravi skupaj z osebami z motnjami v duševnem razvoju. Vsako leto romajo v Lurd, kjer so jih sprva gledali nezaupljivo, potem pa se je začel spreminjati odnos ljudi do teh romarjev. Romanje ne želi biti zbiranje posameznikov, ampak druženje malih skupnosti, v katerih se bodo te osebe počutile sprejete. Pomagati pa mora tudi staršem, da bodo zavestno sprejeli to preizkušnjo in odkrili popolno osebnost njihovih otrok, da jih bodo preko njihove prizadetosti videli kot božje sinove, ki so zmožni pravega duhovnega življenja in niso prav nič prizadeti v svojem odnosu do Boga.
Leta 1971 se v Lurdu zbere 12.000 romarjev iz petnajstih dežel, od tega 4000 prizadetih. Skupaj so preživeli tri dni nepopisnega veselja in novega upanja. Leta 1975 predstavnike tega gibanja sprejme papež Pavel VI. in potrdi, da ima prizadeta oseba še posebno mesto v Cerkvi. Leta 1982 so na občnem srečanju v Angliji sprejeli Listino in Konstitucijo. To gibanje je sedaj razširjeno v sedemdesetih državah in po vseh celinah. Ima tudi ekumenski značaj, ker zdru-
GIBANJE VERA IN LUČ
Deseti rojstni dan
žuje ljudi različnih veroizpovedi, saj je tisto, kar jih združuje, bolj pomembno od tistega, kar jih ločuje.
17. decembra so praznovali deseto obletnico moravski člani Vere in luči. Zbrali so se prizadeti, njihovi starši in prijatelji. V to veliko družino prihajajo tudi nekateri re-jenci in tisti, ki so brez staršev. Večkrat se jim pridružijo še starejši župljani, ki se tukaj počutijo lepo, saj so tudi sami pogosto nebogljeni in osamljeni. V prvem delu srečanja so obujali spomine na prehojeno pot, s sveto mašo pa so se zahvalili za prejete darove. Še posebna zahvala je bila namenjena ustanovitelju te skupine v Moravčah, gospodu Alojziju Štefanu, ki si ves čas prizadeva, da bi bila skupina podobna barki, na kateri je prostora za vse, za bolne in zdrave, kjer se vsak počuti sprejetega in varnega. Ta dipl. specialni pedagog pravi-: »Na fakulteti v Zagrebu so nas naučili, kako se dela z vsakovrstno motenimi otroki, niso nas pa naučili, kako imeti prizadeto osebo rad. Tega sem se naučil ob svoji prizadeti sestri Ireni in v skupini Vera in luč.« V družabnem delu srečanja so se posladkali tudi s torto in zaplesali ob zvokih harmonike.
Druga priložnost za praznovanje je bila Svečnica (2. februarja) - praznik Gospodovega darovanja, ki je tudi praznik te skupnosti. Pri večerni sv. maši so simbolično prikazali nastanek in razvoj gibanja. S križem so ponazorili trpljenje, s srcem pa odgovor tistih, ki so bili pripravljeni sprejeti prizadete v njihovi drugačnosti in enkratnosti. Gospod župnik Viktor Primožič je blagoslovil svečo, ki bo odslej svetila vsako tretjo nedeljo na skupnih srečanjih.
Vsem članom, staršem, prijateljem in sodelavcem Vere in luči čestitamo ob deseti obletnici in jim želimo še veliko lepih skupnih trenutkov. Morda se jim boste kdaj pridružili še vi, saj se vsakega novega prijatelja zelo razveselijo.
MILKA NOVAK
Naše vaško Remzovo znamenje
SELO PRI MORAVČAH
Remzova kapelica obnovljena in blagoslovljena
Majhna vas Selo pri Moravčah ima tudi svoje zastavljene plane, katere v zadnjih letih uspešno uresničuje. Tako smo v letu 1991 delno dokončali asfaltirano cesto in javno razsvetljavo skozi vas, z lastnim delom, prispevki in sredstvi krajevnega samoprispevka.
Takrat smo se-trdno odločili, da moramo popraviti tudi propadajočo kapelico sredi vasi, ki je bila zgrajena že prej, omenjena in zapisana pa leta 1826, nato pa, kot je znano pozneje tudi na novo pozidana. Žal je bila cesta dograjena, obnovo kapelice smo pa kar odlašali. Jeseni v letu 1993 so zasilno popravili samo ostrešje, v maju naslednjega leta smo temeljiteje pristopili k delu. Ob dogovoru z njeno lastnico Celarjevo Pepco smo dobili spodbudne besede: »Obnovite jo in ostane naj vaška, saj bo tudi vas lepša z njeno lepoto, vzdržujte jo in ohranite kot zgodovinsko delo naših prednikov.«
Zaprosili smo Zavod za naravno in kulturno dediščino v Kranju za pomoč, vendar smo po njihovem ogledu dobili samo nasvete o obnovi. Vloge za finančno pomoč smo naslovili na KS Vrhpolje-Za-log, občino Domžale, župnijo v Moravčah, pa ni bilo od nikoder niti drobtinic. Tudi zavod v Kranju je kar pozabil na nas, čeprav je ga.
Lebnova zatrjevala, da se bo nekaj že dobilo, tako med drugim strešna opeka v skladu z obnovo cerkve v Moravčah. V tem času je postalo Vrhpolje svoja fara in smo zadnje obljubljeno lahko kar pozabili. Z začetim delom smo nadaljevali. Zabeležene so bile izmere in odstranjeno je bilo propadlo ostrešje, stari ometi in očiščena okolica. V obnovi smo nato najprej ojačali temelje, pozidali odpadle simse s trikotnim čelom in obnovljena sta grobi in fini omet. Novo ostrešje je bilo pokrito z novo kritino. Zaradi meteorne vode je bila ob temeljih zgrajena drenaža. Ob zunanjem kamnitem zidu z zaključki v korita za rože smo kapelico vključili v okolje. Vsa sredstva smo zbrali vaščani sami in Celarjeva Pepca, za kar se ji zahvaljujem. Delo smo opravili. Bili pa so tudi nekateri, ki so delo spremljali kot vedno bolj od daleč. Ko je bila tudi pobeljena, smo menili, da bi vanjo postavili kip svete Marije, kot je nekoč že bil. Po posvetovanju s Kapsovim Srečotom iz Dvorij, ki je sodeloval v začetni in končni fazi, je kip izdelal samouk Miha Per iz Mengša. Tudi za slednje ni bilo od nikoder finančnih drobtinic, tudi tistih sredstev ne, o katerih ljudje govorijo brez dokazov - sredstev iz petletnega krajevnega samoprispevka za izgradnjo infrastrukture v KS.
Pričakali smo dan v maju leta 1995, ko smo skrbno uredili njeno okolico in posadili rože. Ta dan sta domači župnik Vinko Čampa in gospod arhidiakon Ivan Merlak svečano blagoslovila Remzovo kapelico s Sveto Marijo in Jezusom na Selu. Oba sta opisala pomen in pohvalila opravljeno delo. Pevski zbor z Vrhpolj je pod vodstvom Marije Klopčič zapel nekaj pesmi. Pozdravni in zaključni govor je imel domačin Miha Novak. Ta se je zaključil: »Tako, sedaj stoji pred nami Remzova kapelica v novi podobi, kakršno so si zamislili vaščani, ki so sodelovali pri obnovi.«
Če strnem ob tem tudi moje misli, smo zadano obnovo uresničili in novoletni sneg je že zabrisal delo in trud, katerega naj spoštujejo vsi sedanji in nadaljni rodovi. Zavod za spomeniško in kulturno dediščino v Kranju jo sedaj lahko uvrsti v seznam kulturnih spomenikov - kulturne dediščine, kamor spada, in jo uradno zaščiti, kar do sedaj ni bila.
V svojem imenu naj se javno zahvalim vsem, ki ste sodelovali s prostovoljnim delom in vsem ki ste prispevali denarna sredstva ali drugače pripomogli k uresničitvi.
Zahvala tudi vsem krajanom sosednjih vasi, ki ste prisostvovali svečani blagoslovitvi.
IZTOK CAJHEN
Rotarjevi Barbki iz Desna ob toplem štedilniku in pletenju zimski dan še prehitro mine.
Košare iz srobota
Rotarjeva Barbka iz Desna jeseni nabira srobot, debele in tanke psi-kove in leskove šibe, iz katerih v zimskih večerih izdeluje lepe košare in košarice. Te je pletel že njen oče. Po poroki je želela zaslužiti kakšen dinar, zato je začela plesti tudi sama. Prvo je naredila na skrivaj, saj je dvomila v uspeh. Lepi izdelki so jo spodbudili, tako da jih je vsako zimo naredila nekaj za domačo rabo, kasneje za darila sorodnikom in znancem. Veseli jo, da je svoje znanje prenesla na sina in dva vnuka, ki bodo poskrbeli, da ta domača obrt ne bo utonila v pozabo. BRANKA BIZJAN
Šolski kombi tudi za šolarje iz Desna
Prevoz šolarjev z Crmač v Moravče je organiziran že vrsto let. S šolskim kombijem se iz te smeri vozijo tudi šolarji s Katarije, Hriba, Sp. in Zg. Prekra in najbolj oddaljeni šolarji iz DeŠna.
Več let so potekali razgovori v zvezi s prevozom šolarjev v Dešen, tako že na Občini v Domžalah, potem na Občini v Moravčah in z vodstvom šole v Moravčah. Kupljen je bil šolski kombi. Občina Moravče je zagotovila tudi finančna sredstva za kritje stroškov prevoza. Navsezadnje vsem prizadevanjem navkljub ni bilo moč najti šoferja, ki bi bil priprav I jen prevzeti to odgovorno delo. Ob posredovanju staršev so v letošnjem januarju tudi otroci iz Dešna pričakali tako dolgo željeni šolski kombi s šoferjem Radošem Arsičem iz Dešna, ki spretno vijuga po ovinkasti, makadamski in v tem zimskem času tudi poledeneli cesti. Tudi otroci so z gospodom Radošem že navezali prijetne stike in vožnja iz Moravč v Dešen kar prehitro mine. Sedaj tudi ne bo več neprijetnih srečanj na poti iz šole (stekle lisice, medved...). Vseeno-bodo v.majhnih otroških glavicah ostali lepi spomini na vragolije, ki so jih uganjali na poti z Grmač proti Dešnu.
V imenu staršev in šolarjev iz Dešna; hvala Občini Moravče za finančno pomoč, gospe ravnateljici moravske šole
za vsa njena prizadevanja glede prevoza šolarjev v Dešen. Šoferju Radoši pa srečno in varno vožnjo!
IVICA ZORKO-ZUPANČIČ
Veselje na belih poljanah
Debele snežne odeje so se to zimo najbolj razveselili otroci.
V Dešnu so ob pomoči staršev naredili pravi smučarski center z vlečnico, skakalnico, slalomsko progo in drsališčem. Prav najmlajši so se pogumno spuščali po skakalnici in hoteli »preskočiti« Primoža Peterko. Pri vijuganju na slalomski progi so bili tako spretni, da jih je bilo veselje gledati. Najbolj zabavna je bila vožnja z vrečami napolnjenimi s slamo. Ker se je dan nagibal v večer, so jim očetje napeljali še razsvetljavo in se jim pridružili pri smučanju.
Še enkrat hura za Primoža in njegove naslednike!
BRANKA BIZJAN
nadaljevanje s prve strani
Sneg, mraz in nenatančna poročila radia HIT, da Primoža pred polnočjo ne bo, niso pregnali več kot 2000 glave množice.
Pravo vznemirjenje so povzročili navijači, ki so se vrnili iz Gallia kmalu po 22.00 uri.
Dobrodošlico mladinskemu podprvaku Primožu Peterki, kolegom iz ekipe Jaki Grosarju, Mitji Stegnarju, Mateju Hribarju in Petru Žonti ter trenerjema je zaigrala moravska godba in jo polepšale mažoretke.
Ob 23.07 se je slišalo samo skandiranje Pri-mož, Pri-mož,
Domžale
/lamnik
11
Ali vemo... kaj občina dela?
Občina ni nič drugega kot organizirana skupnost ljudi, ki živijo na zaokroženem območju in so med seboj povezani z določenimi skupnimi interesi. Danes teh skupnih interesov in pripadnosti občini ne čutimo več tako, kot so jih ljudje včasih. Nizka stopnja mobilnosti, informacijska, komunikacijska in prometna zaprtost lokalne skupnosti ie včasih povzročala, da so ljudje v teh skupnostih zares »držali skupaj«.
Zavedali so se, da se lahko zanesejo predvsem nase, na svojo družino, takoj zatem pa na sosede in druge pripadnike lokalne skupnosti. Nejevoljno pa so se odzivali na vse, kar so jim želeli vsiliti ljudje »od drugod« (pri nas je bilo to še bolj poudarjeno, ker so bili državni oblastniki vedno tujci). Večino svojih potreb so ljudje zadovoljili na ravni lokalne skupnosti. Na določeni stopnji zgodovinskega razvoja (npr. v grških mestnih državicah) so bile lokalne skupnosti celo najširše organizirane skupnosti ljudi.
Danes pa je drugače. Družbeni razvoj na vseh področjih je povzročil, da ima dogajanje v lokalni skupnosti vse manjšo težo v primerjavi s tistim, kar se dogaja v širši skupnosti - državi. Še več kot to - tudi država postaja »pretesna«, vsaj glede pretoka ljudi, blaga, storitev in informacij. Svet vse bolj postaja »globalna vas«.
Vendar tudi v takih razmerah lokalna samouprava ni izgubila smisla. Prej obratno - zaradi človeku odtujenih dogajanj na ravni centralnega upravnega sistema (se pravi države) lokalna demokracija pridobiva vedno
večjo vrednost. Povprečnemu človeku so pač bližje in bolj razumljivi problemi v zvezi z lokalnimi cestami, osnovno šolo, vrtci in zdravstvenimi domovi, kot pa visoke politične (ideološke) teme. Odločanje o slednjih se mu zdi nekaj, s čimer se pač ukvarjajo profesionalni politiki. Odločanje o lokalnih temah pa ga neposredno prizadeva, zato se tu celo bolj pristno angažira.
Občina se torej ukvarja z javnimi problemi, ki so človeku najbliže. Katera pa so ta področja? V največji meri je naloga občine, da poskrbi za tako imenovane lokalne javne službe. Na tem področju nastopa kot servis občanov, saj jim zagotavlja najrazličnejše storitve. To so npr. komunalne dejavnosti (vodovod, odvoz in odlaganje odpadkov, javna snaga, plinovod, toplovod, dimnikarska služba), skrb za osnovne šole in vrtce, osnovno zdravstveno varstvo in osnovno socialno pomoč (npr. pomoč ostarelim na domu in podobno), gasilska služba, pokopališka in pogrebna služba. Vseh teh dejavnosti seveda občinski funkcionarji in uradniki ne opravljajo sami. Opravljajo jih javna podjetja in javni zavodi, ki delujejo bolj ali manj pod okriljem občine. V nekaterih primerih pa jih lahko izvajajo tudi zasebniki in zasebna podjetja (koncesionarji).
Občina skrbi tudi za tako imenovano lokalno infrastrukturo: premoženje, ki je namenjeno vsem občanom ali pa izvajanju javnih služb. Med infrastrukturo, za katero skrbi občina, sodijo npr. lokalne ceste, parki,   omrežja (vodovodno,
plinovodno ...), zdravstveni domovi, osnovne šole, vrtci, knjižnice, pokopališča itd.
Poleg tega občina pospešuje gradnjo neprofitnih stanovanj in tako skrbi za reševanje enega temeljnih problemov vsake družine - stanovanjskega problema. Občina pa tudi (v kolikor ji ob izpolnjevanju naštetih nalog ostane še kaj denarja, kar pa uspe le bogatejšim) pospešuje razvoj na različnih področjih, zlasti tako, da investira v obrt, turizem, društveno dejavnost, kulturo.
I
Občina torej pomembno vpliva na razvoj na svojem območju - zlasti preko infrastrukturnih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj vseh drugih. Predvsem pa občina načrtuje razvoj na svojem območju preko mehanizmov prostorskega planiranja. Na lokalnem nivoju se sprejemajo odločitve o tem, za kakšne namene se bo uporabil občinski prostor (za kmetijska zemljišča, za gozdove, travnike, rekreacijske površine, poslovne cone, stanovanjska naselja itd.). Občina torej relativno samostojno gospodari s svojim prostorom. Država jo pri tem omejuje zaradi nujne zaščite nekaterih vrst površin (zlasti kmetijskih), včasih pa ji zmeša štrene z gradnjo infrastrukturnih objektov širšega pomena (to okušamo na lastni koži ob načrtovani gradnji »štajerske« avtoceste) - tu pa seveda občina nima kaj dosti besede.
Naštete funkcije občine tvorijo nekakšen nesporni skupni imenovalec. Na številnih področjih pa razmejitev pristojnosti med občino in državo še ni popolnoma jasna. To velja npr. za izdajanje lokacijskih dovoljenj, urejanje prometa na območju občine, lokalne prireditve, dovoljenja na področju gostinske dejavnosti itd. Problem izvira iz dejstva, da so stare občine opravljale predvsem državne funkcije, ki jih je morala ob nastanku novih občin prevzeti država. Ker pa ni bila pravočasno opravljena analiza,
ali so res vse oblastne naloge starih občin po svoji naravi državnega pomena, je država širokopotezno po-državila vse tovrstne naloge. Občine se s tem niso strinjale in so pred Ustavnim sodiščem uspele z zahtevo, naj se to podržavljanje (101. člen Zakona o upravi) razveljavi. Zakonodajalec je zatem sprejel nov zakon o razmejitvi pristojnosti, vendar je tudi ta sporen. Spori okrog najbolj problematičnih vprašanj se bodo nadaljevali, kar je za demokratično državo normalno. »Boj« med državo in lokalno samoupravo (predvsem za denar in pristojnosti) je normalen dialektičen proces. Pri tem je treba upoštevati, da ima pri nas lokalna samouprava posebno ustavno zaščito. Treba pa je upoštevati tudi utemeljen interes države, da zagotovi enake standarde pravne varnosti na vsem svojem območju. Iz slednjega razloga je včasih pametneje določene oblastne naloge poveriti terenskim organizacijskim oblikam državne uprave (upravnim enotam in različnim izpostavam). Ni pa utemeljeno stališče, da je vsako oblastno nalogo že a priori treba šteti za državno. Občina naj bi res zagotavljala predvsem različne službe za občane, vendar pa je občina na svojem območju tudi oblast (čeprav seveda ne more biti država v državi). Navedena področja so primer, kje bo potrebno to upoštevati. Potrebno pa bo to upoštevati tudi pri sprejemanju novega Zakona o prekrških, ki naj bi menda odvzel občini možnost, da določa prekrške in sankcije za kršitve svojih predpisov. Občina, ki ne more ničesar predpisati ali pa ne more sankcionirati kršitev teh predpisov, pa je kot pes brez zob.
Pri razmejitvi pristojnosti med državo in občinami bo potrebno dolgoročno najti srednjo pot med pre-tenzijami dveh vrst »jastrebov«: tistih, ki ne doumejo, da nova občina ni več tisto, kar je bila stara (prva stopnja države), in tistih, ki bi radi občino ponižali na raven nekoliko večjega podjetja.
DADA BREJC
Nov način vodenja evidence iskalcev zaposlitve in evidence o brezposelnih osebah
Sredi leta 1995 je ministrica za delo, družino in socialne zadeve na podlagi 72. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti sprejela Pravilnik o načinu in vsebini vodenja evidence iskalcev zaposlitve in evidence o brezposelnih osebah. *
Nove evidence smo pričeli voditi skladno s pravilnikom si. 1. 1996.
V evidenci iskalcev imajo osebe, ki so sposobne in pripravljene sprejeti ustrezno zaposlitev in jo aktivno iščejo. V evidenci o brezposelnih osebah pa so vodeni iskalci zaposlitve, ki pridobijo status brezposelne osebe po 16. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in izpolnjujejo tudi obveznosti iskalca zaposlitve.
Oseba, ki je prijavljena na Zavodu kot iskalec zaposlitve oziroma brezposelna, je dolžna svoje redno iskanje zaposlitve dokazati ob mesečnem javljanju pri svetovalcu zaposlitve.
Ob neizpolnjevanju obveznosti, določenih s predpisi, ki urejajo zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, Zavod preneha voditi osebo v evidenci. Prejemnikom denarnih sredstev pa ob neizpolnjevanju obveznosti prenehajo pravice do denarnih dajatev.
V sredini meseca januarja smo na Uradu za delo Domžale že začeli obveščati osebe, ki so že prijavljene na Uradu za delo o vodenju in načinu vodenja novih evidenc. Obveščanje poteka postopoma, saj morajo biti evidence urejene do konca marca 1996. Vse, ki bodo prejeli obvestilo skupaj z obrazcem (IZ--BO-1) Prijava v evidenco prosimo, da se držijo datuma in ure, ki je navedena, ter se zglasijo v sobi, ki je označena, saj se bomo le tako lahko izognili nepotrebni gneči.
KARMEN MOČNIK vodja Urada za delo
Fantje z zmagovalnih stopničk so si zaslužili veličastno skladbo Fanfare in uživali ob ognjemetu, ki ga je pripravil pirotehnik Marjan Cerar. Finančno so ga omogočili nekateri moravski podjetniki in gostinci.
V steklenici je bilo gotovo toliko kapljic kot obiskovalcev, žal pa vsem ni bilo moč postreči.
Pije se na sedanje in bodoče uspehe: Robert Kaštrun - trener mladinske reprezentance, Jaka Crosar, Primož Peterka, Luka Koprivšek - pomočnik trenerja državne A reprezentance in Matjaž Kočar - župan občine Moravče.
»Moj serviser, Klemen Tičar, ki mi pripravlja smuči po zmagi v Zakopanih, mi je naročil, da ga moram včasih omeniti,« je Primož iskreno povabil k besedi svojega serviserja. Besedo ima Klemen Tičar.
Fantje so se nadvse zabavali ob gledanju videoposnetka Primož na poti do zmage. Vldeokaseto je zmontiral Marjan Cerar, ki jo je za spomin izročil Primožu.
Janez Prašnikar (na sliki levo), Primožev prvi trener, je od ganjenosti ostal brez besed. V imenu SK Termit Moravče mu je poklonil spominsko darilo.
Primožu Peterki
Na vrhu v Zakopanih
droben ptiček čepi,
potem v dolino se spusti
in plava, plava tja,
kjer največja je daljava.
Vsem zastaja dih,
potem odrešujoč izdih
in ah, sladka zlata slava
do Moravč priplava.
Se vzneseno, prešerno drži,
ko na prvi stopnički stoji,
da se nam vsem milo stori.
Ponosna domovina
pozdravlja svoj ga sina
in ves svet zdaj ve,
kje je njegovo gnezdeče,
kje nabira si moči,
da v širni svet spet poleti.
Vedno pak rad vrača se nazaj v svoj ljubi rodni gaj. Februar 1996
JELKA DOLINŠEK
Primož je kot pravi športnik svoje veselje s sovaščani delil vse do ponedeljkovega jutra, ko se je večina morala zaspano podati novim obveznostim naproti. Poskusili smo tudi torto, ki jo je spekla Mink.i Novak, Primoževa sovaščanka. Vzdržal je, kar dokazuje tudi njegovo kondkijsko vzdržljivost, ki jo bo lahko obnavljal tudi v iitnesu Koaia v Moravčah, kjer so mu poklonili karto za vadbo, kadar bo utegnil, seveda. Ko se mi še spominjamo sprejema, Primož že nastopa na novih tekmah. Na tekmi v ZDA za medcelinski pokal je prepričljivo zmagal in osvojil že tretji rekord skakalnice v tej sezoni.
Družina Peterka se občini Moravče, SK Termit Moravče, krajapom Dol in Prikrnice ter vsem, ki so sodelovali pri sprejemu, zahvaljuje. Iskrena hvala tudi vsem za izrečene čestitke, vzpodbudne besede in darila.
Občina Moravče in SK Termit Moravče se zahvaljujeta za razumevanje in hitro posredovanje pri izdaji potrebnih dovoljenj in pomoč Ministrstvu za promet in zveze, Republiškemu inšpektoratu za promet in zveze, Cestnemu podjetju LJubljana, Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Domžale, Komunalno-stanovanjskemu podjetju Domžale, Policijski postaji Domžale in gasilskim in drugim društvom iz moravske občine. Moravski godbi, ma-žoretkam, Tamburašem z Vrhpolja, Petru Pernatu in Radu Kokalju, ansambloma Svetlin in Gamsi, Marjanu Ce-rarju in lanezu Prelovšku ter vsem sponzorjem naj bo sodelovanje pri sprejemu v ponos in zadovoljstvo.
130 sladkih krofov za Primoževih 130 zmagovalnih metrov in prvo zmago za samostojno Slovenijo v smučarskih skokih poklanja picerija Travnar. Pustne dobrote so spekli pri Konjsku na Trojanah.
Na poti domov so ga krajani vasi Dole pozdravili in mu izročili darilo. France Kolar, ki ljudi zabava z besedo, je Primožu čisto po domače rekel: »Veš jast te ne morm učit devat al pa skakat. Lohk pa te naučim (emlam nadležnem novinarjem vagat.«
Fotografije: Foto studio ACO MAJHFNlf Tekst. BERNARDA MAL
»Po tolikih izjavah, kot sem jih moral povedati danes,« se je nasmehnil Primož že skoraj na domačem dvorišču, »ne vem, kaj naj še rečem. Toda tega sprejema doma v Prikrnici sem pa najbolj vesel.«
12
/lamnik
Domžale
Obnovitev vlog za dodelitev otroškega dodatka
S spremembami Zakona o družinskih prejemkih konec leta 1995 se je podaljšal rok za univerzalni otroški dodatek do 30. 4. 1999. Do tedaj bo otroški dodatek kot družbeno pomoč otrokom vezan na povprečni mesečni dohodek družine na družinskega člana v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka in bo potrebno vsako leto zahtevek obnoviti.
Center za socialno delo Domžale obvešča vse prejemnike otroškega dodatka, da morajo najkasneje do 31. 3. 19% obnoviti vloge za otroški dodatek na novem obrazcu »Vloga za uveljavitev otroškega dodatka« (Obr. 8,41) in izpolnjene oddati na Centru za socialno delo, Ljubljanska 70, Domžale (pritličje). Nove obrazce lahko kupite v vseh knjigarnah. Prosimo, da vloge natančno izpolnite, saj so k vlogi priložena tudi navodila za izpolnjevanje. Vse rubrike v vlogi izpolnite sami, le pod št. 10 dohodek vlagatelja in zakonca izpolni delodajalec (bruto dohodek za leto 1995). S svojim podpisom na koncu vloge jamčite, da so podatki točni. Vloge ni potrebno posebej potrjevati na matični službi in davčni upravi občine. Podatke o višini katastrskega dohodka prepišete iz podatkov, ki jih boste prejeli za davčno napoved od davčne uprave.
V kolikor vloge ne boste obnovili do 31. 3. 1996, boste otroški dodatek prejemali le do 30. 4. 1996, s 1. 5. 1996 pa se bo otroški dodatek prenehal izplačevati.
Glede na to, da je s spremembo Zakona o družinskih prejemkih povečan vstopni cenzus za dodelitev otroškega dodatka od 50% povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu na 110% povprečne plače (kar znaša bruto cca. 123.000 SIT), predvidevamo, da se bo število upravičencev do otroškega dodatka s 1. 5. 1996 povečalo. Vsi tisti, ki še ne prejemate otroškega dodatka in imate stalno bivališče v občini Domžale in menite, da boste upravičeni po novem cenzusu ravno tako oddajte vloge za otroški dodatek na obrazcu 8,41 do 31. 3. 1996 na Centru za socialno delo Domžale. Če boste oddali vlogo do 31. 3. 1996 in boste upravičeni do otroškega dodatka, vam bo pripadal otroški dodatek od 1. 5. 1996. V kolikor boste oddali vlogo kasneje, pa vam bo pripadala pravica s prvim naslednjim mesecem oddane vloge.
Ker na Centru za socialno delo Domžale pričakujemo povečano število občanov, ki bodo upravičeni in bodo oddali vloge za otroški dodatek, prosimo občane, da to storijo čimprej in ne čakajo na zadnje dni, ker se bodo le tako izognili čakanju v vrsti in slabi volji. Da bodo občani laže oddali vloge za otroški dodatek, bodo imeli na Centru za socialno delo Domžale v marcu uradne ure vsak dan od 8-14 ure, v sredo pa od 8-13 ure in od 14-18 ure.
Center za socialno delo Domžale
1. marec - Svetovni dan civilne zaščite
V Sloveniji tako kot v mnogih drugih državah 1. marca praznujemo Svetovni dan civilne zaščite. Vlada RS je ta dan določila leta 1992 na pobudo Mednarodne organizacije civilne zaščite, ki je bila ustanovljena 1. marca leta 1972, zato v tem času na kratko predstavljam namen te organizacije ter njeno organiziranost v občini.
V naši državi je civilna zaščita namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Obsega organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč.
Civilna zaščita posreduje ob tistih nesrečah, ki jih povzročajo naravne in druge nenadzorovane sile (potres, požar, poplava, nesreča z nevarno snovjo-,vojna itd.). Zaradi izrednega obsega in intenzivnosti te sile ogrožajo zdravje in
življenje ljudi ter varnost premoženja in drugih dobrin.
Temeljne naloge civilne zaščite so humanitarne narave in se nanašajo predvsem na:
- organizacijo in razvoj pripravljenosti za zaščito in reševanje,
- obveščanje in opozarjanje na preteče nevarnosti,
- mobilizacijo sil in sredstev za zaščito in reševanje,
- zaščito in reševanje ljudi, živali, materialnih dobrin ter nuđenje pomoči,
- odpravljanje posledic nesreč do zagotovitve osnovnih razmer za življenje in delo,
- pomoč drugim prizadetim državam ter
- upravljanje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči.
Sistem temelji na odgovornosti države, občin, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij za organiziranje in vodenje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Sistem zaščite in reševanja je organiziran tudi v Občini Domžale. Na zakonski podlagi ga je predpisal občinski svet s sprejemom Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. vest-nik RS, št. 17/95).
Za vodenje zaščite in reševanja v občini je županja imenovala Občinski štab za civilno zaščito; sestavljen je iz strokovnjakov posameznih področij, pomembnih za to dejavnost.
Prostovoljne enote so organizirane v okviru prostovoljnih društev in drugih organizacij, ki delajo na območju Občine Domžale. Najmočnejši del predstavljajo operativne enote štirinajstih ga-silskih društev in so zadolžene za opravljanje nalog na področju požarnega varstva in tehničnega reševanja. V sistem so vključena še naslednja prostovoljna društva in organizacije: Območna organizacija Rdečega križa, Kinološko društvo Domžale, Kinološko društvo Adam Rav-bar, Rod skalnih taborov, Rod mlinskih kamnov, Radio klub, Alpinistični odsek pri planinskem društvu in Jamarsko društvo Simon Robič.
Poklicne enote predstavljajo podjetja in zavodi, ki imajo ustrezne kadre in sredstva oziroma je njihova dejavnost pomembna za zaščito in reševanje. To so: Helios - Center požarne varnosti, Komunalno stanovanjsko podjetje, Napredek, Termit, Zdravstveni dom in Veterinarski zavod.
Dolžnostne enote predstavljajo enote Civilne zaščite. Te so zadolžene za prvo medicinsko pomoč, tehnično reševanje, akustično izvedovanje in zaklanjanje.
Ob naravnih in drugih nesrečah, pri zaščiti in reševanju ljudi in imetja, posebno pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri zagotavljanju varnosti sodeluje tudi policija. V akcije zaščite in reševanja se policija vključuje na podlagi pooblastil, določenih v Zakonu o notranjih zadevah. Ob velikih nesrečah pa s svojimi enotami in sredstvi sodeluje tudi slovenska vojska.
Svetovalec za zaščito, reševanje in požarno varnost PETER GUBANC
Kronika - 92
»Občinski« zmikavt
Konec preteklega meseca se je nekdo »vtihotapil« v pisarno tajništva poleg pisarne samega načelnika Upravne enote Domžale. Ker je čakal, je tudi dočakal, kajti zaradi očitne odsotnosti obeh tajnic je v pičlih petih minutah, kolikor je potreboval za »obdelavo« torbice, obogatel za približno 140 tisočakov v podobi devetih neizpolnjenih čekovnih blanketov, last M. I. Policisti so opravili temeljite razgovore, za dolgoprstnežem pa še poizvedujejo.
Naivnost in nemške marke
Domžale: S povešenim nosom je razjarjeni R. T. policistom zaupal svojo zgodbo, ki jo je s kruto roko zapisalo njegovo življenje. Začela se je na vlaku, ko je spoznal osebo ženskega spola. Kmalu ga je ovila okoli prsta, saj ga je z medenimi, toda puhlimi besedami prepričala, da ji je posodil (na obroke) nekaj več kot 7000 mark. Ker se obročno odplačevanje čednega kupčka deviz ni obneslo, so se policisti morali pogovoriti z M. Ž. iz Kranja, kajti odkriti je bilo potrebno, ali je v resnici hotela ogoljufati naivnega »posojilodajalca«. Policisti so se po temeljiti raziskavi odločili za kazensko ovadbo.
Ne samo noč, tudi sneg ima svojo moč
Zaboršt: Še neznani oboževalec Primoža Peterke ali Nataše Bokal je v snežnih januarskih dneh opazil na strehi jeklenega konjička vpete dvoje skakalne smuči. Elanovke so ga tako premamile, da jih je rokohitrec snel in odnesel neznano kam. Policisti še preiskujejo vse okoliščine in za nadobudnim »smučarjem« še poizvedujejo.
Kratkotrajna nasilna vselitev
Preserje: konec tedna v januarju se je neznanec za toliko časa vselil v eno izmed stanovanjskih hiš v Igriški ulici, da si je po temeljitem pregledu »nagrabil« mošnjiček slovenskih tolarjev in nekaj »nujnih« deviz. Policisti so si prizorišče vloma ogledali, za »obubožanim«' nočnim zmikavtom pa še poizvedujejo.
Uredil B. O.
Sestra Madeleine Činžar: »Vedno sem želela storiti čim več dobrega«.
Sestra Madeleine, kakšno je bilo vaše otroštvo in mladost?
Rojena sem bila I. 1908 na Senovem pri Rajhenburgu, sedanji Brestanici. V družini je bilo pet otrok, a so štirje umrli že v nežnih letih. Ko mi je bilo šest let, je oče odšel v Ameriko in tam umrl. Sedemletno osnovno šolo sem obiskovala v Rajhenburgu in potem štiriletno meščansko šolo v Krškem, kamor sem hodila peš - vsak dan j'e bilo štiri ure peš hoje. Šla sem ob vsakem vremenu, le enkrat sem izostala, ko je bila tako velika poplava, da se je majal most med Vidmom in Krškim. Gnala me je velika želja po znanju in me napori niso prestrašili. Neobvezno sem se dodatno učila še stenografije, violine, nemščine in francoščine. Z mamo sva se preselili v Maribor in tam sem naredila še trgovski tečaj.
Kdaj ste se odločili za re-dovništvo?
Ko mi je bilo petnajst let, je bil pri nas misijon. Takrat sem začela resno misliti na duhovni poklic. Rada bi se bila popolnoma posvetila Bogu. Spovednik mi je svetoval, naj še nekaj let počakam. Zaposlila sem se kot tajnica v Mariboru in Gornji Radgoni. O svojih načrtih sem malo govorila, pa še takrat sem naletela na nasprotovanje. Tudi za
Samostan sester sv. Križa na Mali Loki, kjer sedaj biva okoli trideset sester, je že sam po sebi skrivnosten kraj. To je bila do prve svetovne vojne graščina in se je v njej in okoli nje gotovo marsikaj dogajalo. Kmalu bo minilo osemdeset let, odkar ta kraj s svojo molitvijo, delom in ljubeznijo do bližnjega posvečujejo redovnice. Vsaka od njih bi lahko povedala dolgo zgodbo, saj je mnoge od njih življenjska pot vodila daleč od doma v južne kraje naše nekdanje domovine. Med njimi je sestra Madeleine Činžar, ki je januarja letos praznovala 88-letnico življenja. Čeprav je po poklicu profesorica germanistike in je devet let bila predstojnica vseh slovenskih sester te družbe, je vedno ostala skromna in preprosta. Še vedno je bistrega uma in polna duhovitosti, zato smo jo poprosili, naj nam spregovori o svojem življenju.
omeniti, je nekoč sredi predavanja rekel: »Vse velike stvari so nastale iz majhnih. Odrešenje se je začelo v jaslicah.« Nam sestram je bilo lepo pri srcu, drugi študentje pa so ostrmeli.
Ko so tista leta gradili hitro cesto »bratstva in enotnosti« v Zagrebu, smo morale tudi sestre delati po tri ure v izmenah - prav tako v redovniških oblekah. Na delo so nas vozili v odprtih tovornjakih.
v Švici je odobrilo našo odločitev in leta 1970 ustanovilo slovenski vikariat, mene pa so imenovali za prvo predstojnico. Ok. 70 sester se je odločilo za vrnitev v Slovenijo, nekatere pa so ostale na Hrvaškem. S to provinco smo seveda ostale še naprej v dobrih odnosih.
Kaj so sestre delale v Sloveniji?
Večinoma so medicinske sestre ali bolničarke in so se
»Tudi redovnice smo gradile cesto bratstva in enotnosti
«
mamo je bila to težka odločitev.
Zakaj ste se odločili ravno za družbo sester sv. Križa?
O svoji želji, da bi šla v samostan, sem povedala sodelavki, ki je bila voditeljica Marijine dekliške družbe. Poznala je sestre sv. Križa, ki so že takrat imele velik samostan v Gradcu in mi jih je priporočila. Meni je bilo vseeno, kam bi šla, všeč pa mi je bilo ime: sestre sv. Križa. Odločila sem se in leta 1930 vstopila v samostan v Djako-vem na Hrvaškem. V Sloveniji takrat še ni bilo noviciata - to je »pripravniške« ali poskusne dobe za prihodnje sestre. Od tam so me kmalu poslali v Švico, kjer je naša glavna
- mi   pravimo »materna«
- hiša. Tam sem bila deležna nadaljnje vzgoje in šolanja, diplomirala sem iz francoščine in napravila prve, začasne zaobljube.
Prva leta redovništva ste preživeli na Hrvaškem. Kakšne službe ste opravljali?
V letih od 1934 do 1944 sem bila voditeljica in vzgoji-
teljica v Strossmayerjevem internatu v Osijeku. Tu je bilo okoli 60 deklet, ki so obiskovale različne šole. Pomagala sem jim pri pouku, zlasti pri francoščini. Težko je bilo glede hrane. Vsak je dobil le lOdkg koruznega kruha za ves dan, otroci pa bi pojedli, kolikor bi videli. Hudo je bilo to gledati.
Kako ste preživeli leta vojne?
Za božič 1944 so Nemci zasedli internat. Dekleta so morala domov, sestre pa so lahko ostale le v delu hiše. Predstojnica me je poklicala nazaj v Djakovo, od tam pa naslednje leto v Zagreb, kjer sem na filozofski fakulteti študirala germanistiko.
Kako so na vas kot redovnico gledali na fakulteti?
Tako profesorji kot študenti so bili sestram naklonjeni in so nas spoštovali. Kar nekaj nas je bilo, ki smo študirale, in vedno smo bile v redovni-ški uniformi. Spomnim se starejšega vernega profesorja, romanista. V tistih povojnih letih, ko se Boga ni smelo niti
Učbenikov ni bilo, vse smo morali pisati. V en sam zvezek smo pisali več predmetov. Dobra stran je bila, da smo si s pisanjem vse bolje zapomnili. Ko sem pisala diplomsko nalogo, ni bilo dobiti papirja - kar smo dobili, je bilo bolj podobno pivniku. Leta 1951 sem diplomirala. Glavni predmet je bila angleščina. Vrnila sem se v Djakovo, sodelovala pri vodstvu province, poučevala jezike in prevajala knjige, dopise, pisma, dokumente - kar so ljudje potrebovali. S takšnimi prošnjami so prihajali tudi od zunaj.
Kdaj ste prišli v Slovenijo?
Po 2. vatikanskem koncilu je bila dana možnost, da se znotraj večjih enot - provinc - ustanovijo manjše, samostojne enote ali vikariati. V Djakovem je bilo tedaj že veliko slovenskih sester in večina je želela, da bi bila v Sloveniji samostojna skupnost. Tako bi imele bogoslužje v domačem jeziku. Tudi novinke raje vstopajo, če ostanejo   v   Sloveniji. Vodstvo
posvetile oskrbi bolnikov po hišah, nekaj tudi v domovih ostarelih na Taboru in na Poljanah v Ljubljani. Tam so voj dile tudi tri otroške vrtce. Druge so pomagale po župnijah s poučevanjem verouka, pri cerkvenem petju in gospodinjstvu. Mnogi nas še zdaj prosijo, ko ni več sester na voljo in že same potrebujemo postrežbo. Vedno me je najbolj bolelo to, ko ne moreš drugim pomagati, kakor bi rad.
Mnogi vas cenijo in še vedno obiskujejo kot odlično inštruktorico tujih jezikov. Kaj vse ste poučevali?
Vsak z veseljem posreduje svoje znanje naprej. Poučevala sem nemščino, angleščino in francoščino. Prihajali so osnovnošolci in tudi odrasli, ki so želeli, da se izpopolnijo v jeziku.
Kot otrok ste doživeli konec »rajnke Avstrije«. Česa se spomnite iz tistih davnih let?
Leta 1916 je umrl cesar Franc )ožef in razglasili so čas
žalovanja. Tiste čase je manj-kalo kruha. Nam otrokom so v šoli vsakemu dali žemljo. Ponosno sem jo nesla domov, saj je bila tudi doma revščina. Zelo hudo je bilo v obeh vojnah. Žalostno je bilo videti, kako so odganjali živino iz hlevov. Vojska je potrebovala in ni nič vprašala, samo vzeli so. Da o človeških žrtvah sploh ne govorim... Mimogrede še čisto droben spomin, ki mi je ostal na poročni dan kralja Aleksandra, 8. junija 1922. Priredili so veliko slovesnost z ritmičnimi vajami, zastavicami in pihalno godbo.
Dočakali ste lepo starost in tudi spomin vam še odlično služi. Kaj se vam zdi v življenju najvažnejše? V čem je skrivnost srečnega življenja?
Imeti dobro versko vzgojo, kot sem jo imela jaz. Zato sem vedno želela čim več dobrega storiti Bogu in ljudem. Držala sem se pravila: Če narediš obljubo, potem jo izpolni. Gnala me je tudi velika želja po znanju. Ko sem pomagala drugim, sem bila sama najbolj zadovoljna. Veselje do šole, do glasbe in petja, do narave - to me je vedno krepilo. Veliko sem bila na zraku. Že pot v šolo je bila dolga. Moč za premagovanje težav sem črpala v molitvi in premišljevanju božje besede, saj je bilo potrebno veliko božje pomoči. Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločila za to pot. Če bi se ponovno rodila, bi spet šla k sestram sv. Križa.
Spoštovana sestra in profesorica Madeleine, v imenu vseh bralk in bralcev Slamnika se vam zahvaljujem za vašo dobroto in vam želim še mnogo zdravih let.
Pogovor je zapisal BOGDAN DOLENC
Domžale
/lamnik
13
SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
Nekaj zanimivosti iz pomladanskih dejavnosti na Srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik
Minuli torek se je na prvem sestanku zbrala skupina dijakov, ki želijo ustvarjati z besedo, glasbo ali z likovnimi sredstvi, in to v gledališču.
Na začetku se je prijavilo več kot šestdeset kandidatov. Skupino bo vodil absolvent režije na AGRFT - Matjaž Lorenci.
Najprej bodo ugotovili, kaj znajo, kaj želijo in kaj jih najbolj zanima. Čez nekaj mesecev pa obljubljajo avantgardno gledališko predstavo.
Letos je šola dijakom ponudila tečaje dveh jezikov daljnega vzhoda - japonščine in kitajščine. Dijaki si tako lahko razvijajo nekatere specialne sposobnosti in pridobivajo kulturološko širino. Morda pa bo kateri prav zaradi osnov tega znanja dobil dobro službo v ekonomsko vse bolj razgibanem svetu. Vsi jezikovni tečaji so brezplačni.
Tečaj japonščine se je začel 16. februarja, kitajščine pa se bo v začetku marca. Zanimanja je veliko, vendar bodo morali nekateri počaka-tai, saj bodo težko uskladili urnike pouka in teh dejavnosti.
Na prvo pomladno nedeljo, pravzaprav s sobote na nedeljo, bo na šoli maraton predavanj, ki bo trajal nepretrgoma 24 ur, torej tudi vso noč. Predavati bodo prišli mnogi strokovnjaki za humanistične in družboslovne vede z univerze in
nekaterih inštitutov. Maraton bo odprt tudi za bivše dijake in druge, ki jih bo to zanimalo.
Z Univerze v Georgii v Združenih državah Amerike smo prejeli zanimivo vabilo dr. Hilla za sodelovanje v mednarodni raziskavi o etiki dela. Z dr. Hillom smo navezali stike že lani, ko je z zanimanjem prebral in zelo ugodno ocenil slovensko angleško raziskavo naše dijakinje - komparacijo iz kulture komunikacij. Projekt z Univerzo v Georgii bomo začeli aprila, zaključili pa predvidoma oktobra 1996.
Iz ZDA izvira tudi ideja o delovanju dijakov pri reševanju življenjskih problemov, kakršne tam poznajo pod imenom Life on the Edge.
Skupino bo vodil Američan mag. Mark He-intzman, zato bo delo potekalo v angleščini. Dijaki bodo ob primerih iz življenja iskali rešitve za svoje težave in za težave med ljudmi na splošno v kulturno, idejno in narodnostno pisanem svetu.
V septembru pričakujemo dvotedenski obisk mladih Američanov, ki podobno delujejo v svoji domovini.
V teh dneh na šoli potekajo tečaji osebne nege za fante in dekleta. Tečaj ima dva dela: teoretični in praktični.
Izkušena kozmetičarka dijakom svetuje, kako naj v teh letih poskrbijo za zdravje in letom primerno ličenje ter nego.
Dijaki so letos že tekmovali v logiki, in to na šolskem in državnem tekmovanju, saj so tovrstna tekmovanja jeseni.
V spomladanskem času pa bodo vsa druga tekmovanja v znanju. Kamniška šola dijakom organizira vsa možna, to je vsa tista, za katera je organizirano tudi državno prvenstvo. To pa so tekmovanja v nemškem, angleškem in francoskem jeziku, za Cankarjevo priznanje, za Pre-glovo plaketo (kemija), v gospodarskem poslovanju, matematiki in fiziki.
Poleg teh pa šola sama organizira tekmovanje v poslovni matematiki in geografiji.
Vsako leto kamniški dijaki poberejo precej državnih priznanj in upamo, da bo tako tudi letos.
Lani sta se dva dijaka uvrstila v državno olimpijsko reprezentanco. Matematik je tako potoval na olimpiado v Toronto v Kanadi.
Na olimpiado v kemiji pa so potovali v Peking.
V ožji izbor za kemijsko in matematično olimpiado so se tudi letos uvrstili štirje naši dijaki, vendar bodo morali uspešno priti skozi mnoga rešeta do uvrstitve v najvišjo državno ekipo.
Gospa Marinka Zalaznik, rejnica iz Doba, s svojimi varovanci
OBISK PRI REJNICI MARINKI ZALAZNIK V DOBU
Vse dobro je treba ceniti
Rejništvo ima na območju nekdanje občine Domžal bogato tradicijo, saj je po njem zlasti območje Črnega grabna in Moravske doline znano že desetletja. Topla človeška skrb za otroke, ki iz različnih vzrokov ne najdejo topline in zavetja pri lastnih starših, odlikuje tudi gospo Marinko Zalaznik. V prijetni hiši sredi Doba že desetletja skrbi za rejence in vedno znova deli z njimi domačnost ter prijetnost svojega doma.
Vsak od rejencev ali pa mamic z majhnimi otroki, ki so v njenem domu preživljale prve mesece s svojimi dojenčki, so v njenem srcu pustili prijeten spomin; ta ob njihovem obisku ali pa le prisrčnih voščilih, vedno znova oživi. Njena več desetletij trajajoča skrb ji vsak dan prinaša nove preizkušnje, pa tudi nova spoznanja in nove radosti, ki jih deli z možem in obema otrokoma. Ta dva sta si že spletla svoji gnezdi, pa z rejenci, ki se v domu Zalaznikovih počutijo kot doma. Ko se pogovarjam z g. Marinko, nikoli ne pozabi poudariti, da so rejenci kot vsi drugi otroci, potrebni ljubezni, razumevanja in skrbi, za katere znajo biti tudi zelo hvaležni. Toliko toplih, lepih besed, prijetnih spominov in življenjskih resnic, kot jih natrosi gospa Marinka, ne slišiš velikokrat in ko se poslavljaš, ne moreš pozabiti življenjske resnice, ki jo premalo poznamo: Vse, kar je dobro, je treba ceniti. Prav v vsakem otroku se najde kaj lepega, nekaj, kar je samo njegovo. Ko to spoznaš, po-
tem je z njimi lahko. Gospa Marinka, hvala in tudi v prihodnje veliko otroškega veselja v vašem domu! V.
Na Krtini obnovili streho na cerkvi
V poznih novembrskih dneh lanskega leta smo kljub nekaterim težavam srečno zaključili dela pri obnovi strehe cerkve na Krtini.
Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, d.i je cerkev na Krtini, posvečena je sv. Lenartu, bolj znana pa po sv. Roku, slovenski kulturni spomenik prve kategorije.
fz skopih zgodovinskih podatkov je moč razbrati, da je cerkev na tem mestu stala že v 14. stoletju, v času turških vpadov pa je bila urejena kot tabor z obzidjem in obrambnimi stolni. V enem od turških napadov je bil tabor zavzet in cerkev požgana, kakor verjetno tudi večina takratnih hiš v vasi. Zal natančnih podatkov o teh dogodkih ni.
Po tem napadu in požaru so cerkev obnovili, sama stavba pa se do danes, kljub večkratnim prenovam, ni bistveno spremenila, tako da ie danes izjemen primer gotske arhitekture na Slovenskem. Veliko kulturno-zgodovinsko vrednost imajo freske v notranjosti cerkve. Posebno znana je »Poslednja sodba« na južni steni, ki je tudi v celoti ohranjena. Pri eni od obnov, verjetno v letu 1897, je bil del fresk v prezbite-riju, ter strop nad njim prepleskan, tako da so bile le-te ponovno odkrite in resta-vrirane v osemdesetih letih. V tem času je bila cerkev prenovljena, tako v notranjosti, kakor tudi temelji in fasada. Za prenovo strehe pa je takrat žal zmanjkalo denarja pa tudi volje, saj takratne . oblasti niso imele preveč posluha za sodelovanje pri obnov! tovrstnih kulturnih spomenikov.
V letu 1995 nam je, kljub nekaterim zapletom, streho na cerkvi končno uspelo obnoviti. Na zahtevo Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine iz Kranja je bilo potrebno cerkev prekriti z naravnim skril|em - »škalico«. Ker te kritine pri nas v Sloveniji trenutno ni moč dobiti, jo je bilo treba uvoziti. Vrednost kritine je znesla okrog 6 milijonov
MARTIN OGRINC DARE RAZSTAVLJA URE IZ NARAVE
Vztrajno iskanje posebnih oblik časa
[
»Našel je pot in način, ako se prilagoditi zahtevam, obliki in zamisli, da je vse skupaj všeč oblikovalcu in naročniku. Včasih, kadar pa mu srce ne da miru, oblikuje samo za svojo dušo. Materija je poljubna, Stanna ponovno uporabljena, les, kovina ali glina,« je na otvoritvi razstave »ur iz narave«, ki jih že vrsto let izdeluje Martin Ogrinc-Dare, dejal Gregor Ot-mar Rettinger.
Martin Ogrinc-Dare Oarše, Čevljarska 8, 714-871) izdeluje ure že od leta 1985. Če je sprva prevladovala zanimiva oblika lesa iz narave, so danes njegove ure vsaka zase umetnina, saj ob lesu uporablja kovine, glino, različne motive iz živalskega sveta in nebesnih znamenj. Iz hobija so Daretove ure i/ narave postale več kot le prodaji izdelek, saj ob izdelavi vsake ure vedno znova eksperimentira in
SVO|-
Dol-
skuša najti nekaj skega in izvirnega, goletno vztrajno iskanje posebnih oblik časa v prostoru je tako kronano z uspeni, izdelki pa so na različnih krajih sveta obešeni kot drago-renn darila in spominki.
Kako je za kratek čas Martinu Ogrincu-Daretu uspelo ujeti čas, ki nam uhaja in polzi neopazno iz rok, si lahko ogledate na prodajni razstavi, ki je odprta v avli Kulturnega doma v Mengšu
/ otvoritve razstave Ogrinct-DareU.
»ur iz narave« Martina
tolarjev. Sredstva za obnovo strehe smo dobili od države (cca 3,5 milijona tolarjev). Občina Domžale je namenila cca 4,5 milijona tolarjev, Krajevna skupnost Kdina pa 1 milijon tolarjev. Del stroškov (Cca 1,2 milijona tolarjev) pa je bilo poravnanih z denarjem, ki smo ga zbrali verniki. Poleg denarnih prispevkov smo soseščani opravili kar nekaj prostovoljnih delovnih ur pri postavljanju gradbenega odra, pospravljanju stare kritine, prevozih materiala in drugo.
Dela pri obnovi strehe je vodil gradbeni odbor s prizadevnima ključarjema Janezom Lajevcem in Brankom Kosom na čelu.
Tesarska dela so bila zaupana mojstru Kosirniku iz Tunjic, kleparska pa mojstru Rožiču iz Doba. Streho sta s škalico pokrila mojster Vinko Potočnik in njegov pomočnik lože iz Selške doline nad Skofjo Loko.
Z deli smo pričeli sredi meseca avgusta, srečno dokončana pa so bila zaradi zapletov pri dobavi kritine ter slabega vremena šele konec novembra.
Obnove pa čaka še streha zakristije, za katero je material že nabavljen, in pa zvonik, ki ga je potrebno obnoviti od temeljev do strehe. To pa bo zahtevalo še precej dela in sredstev. Računamo, da borno v letošnjem letu z obnovo zvonika tudi začeli ter poizkusili narediti kar največ, odvisno od razpoložljivih sredstev.
M. K.
Slovenec februar 1896
Gospodinje morajo pri sestavljanju jedil precej misliti. Jedila morajo biti med seboj sestavljena tako, da vsaka jed nekaj da, kar telesu manjka. Glavne jedi človeške se sploh dele v take, ki dajo tolščo in take, ki redijo meso. Da se telo ohrani, je dalje potrebno, da zavžije tudi raznih solij. Sol da moč, da se utrdijo kosti in zobje ter rastejo lasje in nohti. Naša domača kuhinja za to vse poskrbi. Vsaka skrbna gospodinja zna svojo kuhinjo vrediti tako, da zadošča notornim potrebam družinskih članov.
* * *
Ljudje se morajo med seboj združevati. Če se ljudje združujejo med seboj, je življenje bolj bujno. Lepše je bilo življenje naših prednikov, ki so se združevali, kot pa danes naše, ko hoče živeti vsak za sebe. Naši predniki so tako združevalno napravo nazivali - zadruga. Prej so bili vsi združeni, ki so spadali v jeden stan. Drug se je potegnil za drugega, skup so držali kakor jeden mož. Zfagali so denar v skupno blagajno. Če je kdo zbolel in si ni mogel več prislužiti, dobil je potrebno pomoč od zadruge. Če je umrl družinski oče, prevzela je zadruga skrb za vdovo in otroke. O takem zadružnem življenju se današnjim ljudem niti sanja ne. Današnja načela pravijo, da je treba človeka osvoboditi, da lahko sam živi.
* * *
Dostikrat se sliši med ljudstvom glas, da se ženske nič ne zavedamo in da nimamo nikakega pojma o ničem. Da tako govorijo, je krivo to, ker smo premalo organizovane. Vsi sloji se bore brez prenehanja za svoje pravice. Ali samo ženska naj ostane vedno tiha, ponižna in naj služi zlatmu teletu - kapitalizmu, kateri jo izrablja do poslednjih močij. Ali veste, da delavka zasluži po fabrikah na dan le za en kilogram kruha.
MILOŠ LIKAR
Podeželska hiša na Japonskem, ki prav nič ne spominja, da je v visoko industrializirani državi.
Srečanje z Japonsko (4)
japonska nedvomno sodi med dežele, ki jih lahko označimo za samozadostne. Obhodil sem že kar nekaj sveta, toda prav v daljni deželi te nehote preveva občutek, da si v njej nekakšen vsiljivec. V državi, ki ima dovolj lastnih ljudi in ji povsem zadostujejo njen jezik, njena kultura in običaji, pa tudi po gospodarski plati ne potrebuje pomoči od zunaj. Samozadostnost Japonske je mogoče čutiti na vsakem Koraku. Če že ne drugače, pa tako, da le redkokje srečaš pripadnika druge rase ali dežele z izjemo redkih hotelov, kjer so nastanjeni tujci. Preprosto si izgubljen v množici domačinov.
Tujci redkost
Zgodilo se mi je, da prve štiri dneve na cesti sploh nisem videl tujca. Kamor koli se obrneš, sami Japonci! Da bi vsaj srečal kakšnega Kitajca, Filipinca, črnca ali kogarkoli že, saj v množici »istoznačnih« ljudi ni težko prepoznati nekoga, ki ne pripada domačemu ljudstvu. Toda očitno je, da je bila Japonska dolga leta zaprta vase in je tujci niso kaj prida zanimali. Prevlada domačinov včasih deluje že neugodno. To priča tudi naslednji pripetljaj.
Z enim izmed udeležencev svetovnega energetskega sveta, direktorjem večjega energetskega podjetja v Ljubljani, sva nakupovala zvečer, že precej utrujena, v trgovini tokijskega hotela. Trgovinica je bila zelo mična in odprta 24 ur na dan. Ker je srečanje s tujcem v Tokiu izjemna redkost, še posebej s Slovencem, sva zavzeto klepetala in tudi bentila čez Japonce. Se že kaj najde, kar ti ni povšeči! Japonci slabo poznajo tuje jezike. V hotelih in trgovinah v okolici hotelov, kjer bi morali vsaj za silo obvladati angleščino, kar nekaj ,okolišijo', tako da se je z njimi sila težko sporazumevati.
»Tringeld« za 650 jenov!
Znanec, Albin po imenu, je v hotelski prodajalni kupil nekaj malenkosti in izročil trgovcu bankovec za 1000 jenov. Ya mu je vljudno in z obveznim poklonom izročil blago in 350 jenov ter kar naenkrat zahteval, da mu mora dati kupec še 1000 jenov. Direktor mu jih je prav gotovo dal, japonski prodajalec pa je vneto kazal na elektronsko blagajno in čez čas sva oba iz živčnih kretenj Japonca razbrala, da mu blagajna ni evidentirala  bankovca za
1000 jenov. Tudi najbolj vrhunska tehnika, kar japonska nedvomno je, očitno včasih odpove! Direktor Albin se ni pustil odgnati, čeprav je bilo spornih le 650 jenov, kar je približno toliko naših tolarjev. Pošteno se je razkuril in najprej meni dejal, da Japonca povsem nič ne razume in ga prav poča9i vprašal: »Do You speak English?« Trgovec seveda ni imel pojma, kaj ga moj sotrpin sprašuje, bojim pa se, da tudi ne že kar velika gruča čakajočih Japoncev, ki so naju vse bolj nejevoljno pogledovali. Direktor Albin si ni mogel kaj, da ne bi prodajalcu še enkrat izročil bankoVec za 1000 jenov in ob tem dejal: »Se pa že ne bom sekiral, če dam Japončku 'tringeld' za 650 jenov.« Ob tem sem se moral zasmejati, saj je direktor velik skoraj dva metra, Japonec pa za dve glavi manjši in je bila prispodoba pravzaprav na mestu.
Sam ne sodim v kategorijo visoke rasti, vendar pa sem na Japonskem kljub temu spadal med kar velike, kar je zanimiv občutek. Seveda pa to ne velja za način gibanja domačinov in zato sem si dovolil še en eksperiment. Po pločniku ene izmed prometnih ulic Tokia sem namenoma hodil zlagoma, nekako tako kot smo navajeni pri nas, če se nam pretirano ne mudi. In glej ga zlomka, kar po vrsti so me prehitevali domači pešci, kar je zlasti veljalo za ženske, pa četudi so bile nekatere nizke rasti. Koraki so bili seveda tudi zaradi telesne višine krajši toda toliko hitrejši in naglica je nepogrešljiv sestavni del vsakdana v deželi vzhajajočega sonca.
Tudi v lokalih ni videti posebnih dolgotrajnih obredov pri jedi. Večina Japoncev se hrani s pomočjo paličic, ki jih izredno spretno vrtijo med prsti in tudi hitro pojedo svoj obrok hrane. Seveda tudi drži, da so njihove »porcije« skromnejše kot pri nas, pri čemer sta skoraj ob vsaki jedi nepogrešljiva riž in riba. Nekajkrat smo tudi gosti iz Slovenije poskusili japonske jedi. Vendar, ko vse skupaj poješ, obed v obliki kosila na primer, pravzaprav nisi sit, toda tudi ne lačen. In tako smo se večkrat pošalili, da ob japonski hrani ni »mogoče živeti, toda tudi ne umreti...« (Se nada-•M«)' JOŽE SKOK
(aponke imajo rade tradicionalna oblačila in se tudi zelo rade smejijo.
14
/lamnik
Domžale
JASLICE - SIMBOL DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
jasličar Tone Bernot gostil dramsko umetnico Milo Kačič
S svečnico, 2. februarja, smo zaključili božični čas vsaj navzven, saj imamo tako po cerkvah kakor po domovih jaslice »uradno« do svečnice. Božič je kajpak predvsem verski praznik, je pa nič manj tudi družinski praznik, saj se je Jezus rodil v družini. Bog se je v Jezusu učlovečil, da bi mi postali božji; je postal majhen, da bi mi postali veliki. Ta božji dar človeku na poseben način doživljamo ob jaslicah, ki ponazarjajo rojstvo božjega sina. Bog se je učlovečil in od njegove polnosti smo vsi prejeli.
V božično skrivnost veruje tudi priznani jasličar Tone Bernot iz Preserij pri Radomljah. Že nekaj let postavlja jaslice v naravnost zavidljivi izvedbi in tudi velikosti: njegove jaslice zavzemajo od četrtine do polovice dnevne sobe. Pri njegovem delu ga podpira vsa družina, zlasti njegova žena Milka, ki je moja sestrična, in od treh sinov najmlajši Igor.
V torek pred svečnico pa je na ogled svoje mojstrovine povabil dramsko umetnico Milo Kačič, s katero Berno-tova družina prijateljuje že nekaj let, in podpisanega kot sorodnika. Mila Kačič je jasličarjevo domiselnost naravnost občudovala in pripovedovala, kako ona doživlja in preživlja božič, najprisrčnejši krščanski praznik.
Srečanje z Milo Kačičevo ob jaslicah pa je še popestril obisk Joži in Marjana Šuštar s štirimi deklicami, dve sta bili namreč v šoli. Deklice so deklamirale nekaj božičnih in drugih pesmi. Da ima posluh za otroke tudi Mila Kačič, je pokazala med drugim s »predvajanjem« nekaterih svojih pesmi in jih bo v posebni zbirki morda tudi izdala.
Počaščeni smo bili ob obisku Mile Kačičeve; da pa je božič res družinski praznik, ki ga manifestirajo jaslice, pa je na poseben način pokazala prisotnost osemčlanske družine, izvzemši dveh opravičeno odsotnih deklic.
Tonetu in njegovi družini prisrčna hvala za tako lepo doživetje in enake čestitke za naravnost presenetljive jaslice. IVAN KEPIC
Akademski slikar Danijel Fugger v Emona centru v Ljubljani
Pred leti je Emona center prirejal slikarske razstave v prostorih svoje poslovne stavbe na Šmartinski cesti, kar pa je v zadnjem času nekoliko zamrlo.
Le Tiskarna Emona je sodelovanje s slikarji nadaljevala naprej v svojih prostorih. Sedaj se ponovno obuja tako sodelovanje z umetniki. Kot prvega raz-stavljalca v večjem obsegu - razstava bo tekla kar v treh prostorih hkrati - so povabili akademskega slikarja Danijela Fuggerja iz Domžal. Otvoritev razstave bo v sredo, 7. februarja 1996 namenjena slovenskemu   kulturnemu prazniku
Prešernovemu dnevu. Slikar bo predstavil predvsem pokrajinske motive in motive, ki opevajo slovenske kozolce, hrame in podobno.
Akademski slikar Danijel Fugger je končal Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani pod vodstvom prof. Gojmirja Antona Kosa. Pri njem je opravil tudi specialko iz portreta in kompozicije. Dlje časa se je izpopolnjeval v tujini; tam je razstavljal in kasneje tudi doma. Prejel je številne nagrade in priznanja, naj omenimo le diplomo Grand prix v Parizu. Sedaj živi in dela v Domžalah.
ANITA ŠEFER
OBVESTILO KNJIŽNICA DOMŽALE
vabi najmlajše otroke na lutkovno predstavo
MEDVED IŠČE PESTUNJO
LUTKOVNA SKUPINA MAJETIDA
PETEK, 23. 2. 1996 OB 17. URI V VEČNAMENSKEM PROSTORU KNJIŽNICE VSTOPNICE SO NAPRODAJ V KNJIŽNICI
Glavni dobitek KD Jože Gostič Homec
Lanskega decembra so se pod nogami amaterskih gledaliških igralcev Kulturnega društva |ože Gostič s Homca zopet zatresle odrske deske. Gledališki ansambel se nam je tokrat predstavil z igro GLAVNI D08ITEK slovenskega igralca in pisatelja Frana Lipaha.
Igra, ki slovenskemu povprečnemu gledalcu v današnjem času ni znana, mu je pa po drugi strani kar se da pisana na kožo. Igra se dogaja v času pred 2. svetovno vojno nekje v Ljubljani. Star profesor na loteriji kupi srečko in jo založi. Čez čas pa se po mnogih zapletih in konfliktih med ključnimi osebami, ki igrajo, odkrije, da je srečka zadela glavni dobitek
Ansambel je svojo nalogo opravil več kot amatersko. Ključni konflikti med igralci so bili prikazani tako, da gledalec ni imel občutka, da sedi in gleda igro,
ampak da je del igranega sporočila na odru. Gledalca vrteti v krogu od smeha do nestrpnega pričakovanja, vse do sočustvovanja s tistimi, ki spoznajo svojo zmoto, igralci obvladujejo v največji, skoraj nedojemljivi meri.
Igrali so jo v Preserjah, Radomljah, Smarci. Iz srca so se nasmejali tudi dijaki Zavoda svetega Stanislava v Šentvidu in učenci OŠ v Preserjah.
Če bi Borštnikov prstan podeljevali na amaterski ravni, bi si ga gledališki ansambel s Homca gotovo zaslužil.
Zaključim lahko, da nas je tisti večer gledališki ansambel popeljal v kozmični svet bogastva in uboštva ter na drugi strani v svet napuha in ponižnosti. Kdorkoli si igre ni ogledal, je zamudil še kaj več kot veselje in žalost. Kaj pa je zamudil, pa bo mogoče kdaj izvedel.
I. N.
Božični koncert dekliške skupine Sirene
Pastirčkom v jaslicah so se v letošnjem božičnem času pridružile še homške SIRENE in vsi skupaj so zapeli novorojenemu Odrešeniku.
Dekliška pevska skupina Sirene prihaja s Homca, vodi jo gdč. Petra Grk-man, na klaviaturah pa jih spremlja g. Rok Rakar.
Glasbeni opus Siren je zelo odprt in čudovito sprejemljiv za vse glasbene zvrsti, tako da jim ni tuja slovenska narodna pesem in ne sodobna popevka. Na svojem prvem samostojnem koncertu, ki je bil predstavljen v letošnjem božičnem času, so nam postregle z domačo božično in črnsko duhovno pesmijo. Kombinacija, kjer se prepletata poslušalcu zelo poznana domača božična pesem in malo manj znana črnska duhovna glasba (nekateri ji pravijo »tuja« glasba), na prvi pogled deluje predrzno. Toda kdor bi rekel zadnjo besedo, bi se grdo uštel. Domače pesmi so
še tako nezainteresiranega poslušalca potegnile v čisto tuj glasbeni svet, kjer je doma radost božičnega večera.
Na določen interval domačih pesmi je bila zapeta črnska duhovna pesem, ki je bila s silovito nežnostjo in občutkom /a izražanje kakor balzam za poslušalčevo srce. Skoki v glasbenih zvrsteh so celoten koncert postavili v prostor neke čudovito prijetne napetosti, katere nam danes zelo manjka.
I/ koncertnega lista je bilo razvidno, da so Sirene s svojo mini turnejo gostovale na Homcu, v Šmarci, Krašnji, Šentjakobu, Ljubljani in Kamniku.
Pogum je bil v prelepi homški cerkvi na koncu poplačan z bučnim aplavzom, ki mu ni hotelo biti konca. Ni vse kvalitetno in vse tudi ne seže do srca, kar nam ponujajo za vsakim vogalom. Lepota in ljubezen sta rojena čisto drugje in kdor ni poslušal Siren in pastirčkov, jih bo še dolgo iskal.
R. |.
PREMIERA V DOBU
r i\ljviii_r\r\ v l/vzdu
Srečni zmaj za 90 let uspešnega dela
Ob prebiranju Kronike Doba (avtor Stane Stražar)    I ' I    VILAR) le išče med, zajčki (ALEŠ ŽENDAR, TOMAŽ
lahko preberemo, da je bilo med drugimi izobraževal- QO OREHEK, MARKO STARBEK) so sicer strahopetci, am-
nimi društvi, ki so jih ustanovili v kamniškem okraju firr pak zmajčka tolovajčka iz pravljice se pa ne bojijo,
Ob prebiranju Kronike Doba (avtor Stane Stražar) lahko preberemo, da je bilo med drugimi izobraževalnimi društvi, ki so jih ustanovili v kamniškem okraju v letih 1905-1910, tudi dobsko, ki so ga na pobudo dr. Grivca ustanovili II. marca 1906 in torej v letošnjem letu praznuje devet desetletij uspešnega dela.
Kulturno društvo )ožef Virk Dob je nosilec kulturnega življenja v Dobu in okolici, zato se je odločilo, da bo leto 1996 še posebej slovesno. Že v januarju so se nadaljevala številna gostovanja lutkovnih skupin različnih gledališč, izmed katerih so posebej dobrodošli gle-dališčniki z Jesenic, v februarju pa je gledališka skupina v Kulturnem domu predstavila otroško gledališko predstavo SREČNI ZMA).
Dvorana na Močilniku je bila v nedeljo, 11. februarja popoldne kar premajhna za številne otroke in njihove starše, ki so si želeli ogledati SREČNEGA ZMAJA, s katerim je društvo počastilo tudi Slovenski kulturni praznik ter 90. letnico dela društva.
Gledališko pevsko plesna predstava, v kateri ob SREČNEM ZMAJU, ki ga je odlično odigral MILOŠ STARBEK, srečamo številne živali. V predstavi pa so sodelovali tudi otroci iz dvorane. Predstava je ugajala
Vv//
m: . HM\<
Otrolka gledališka predstava ,
in razveseljevala. ZMAJ TOLOVAJ, strašen, najbolj strašni in najbolj grozni zmaj, je tudi najbolj nesrečen, saj se ga nihče ne boji. Medved Brundo (ANDREJ
VILAR) le išče med, zajčki (ALEŠ ZENDAR, TOMAŽ OREHEK, MARKO STARBEK) so sicer strahopetci, ampak zmajčka tolovajčka iz pravljice se pa ne bojijo, enako kot se ga ne boji elegantna lisica zvitorepka (KATJA BRVAR), ki ga zamenja za veliko zeleno tolsto puto tuto in ga hoče celo požreti. Ker se ga tudi mačka (NINA AHČIN) ne boji, je ZMAJ čedalje nesrečnejši. Pomagati mu ne more niti miška (POLONA 1VANŠEK), ki se ga enako kot žaba (ANA IVANŠEK) sploh ne boji. Ker se ga ne bojijo niti otroci v dvorani niti nastopajoči Jurček (JURE ROGELJ), Metka (SABINA VILAR) ter Marjanca (T|AŠA VILAR), sam pa bi bil rad srečen, se odloči, da se bo kljub strahu pred vodo, ki je mokra in mrzla, naučil plavati in tako skupaj z vsemi nastopajočimi zapel: ZDAJ PRIJATELJI SMO VSI, SAJ NIHČE SE NIČ NE BOJI! Predstavo je režiral kar srečni zmaj sam (MILOŠ STARBEK), glasba je delo LADA JAKŠA, koreo-grafinja je bila MOJCA ŽEMVA, razsvetljava pa je bila v rokah PAVLETA OREHKA in ANDREJA STRABKA, za ton je poskrbel BOŠTJAN CERAR.
Za otroško gledališko predstavo SREČNI ZMA| lahko rečemo, da je še en lep uspeh najmlajših članov Kulturnega društva Jožef Virk ter režiserja Miloša Starbka in najlepše darilo društvu ob 90-letnici. v.
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ
Uspešno leto
V prostorih Kulturnega društva Milan Jare v Škocjanu so se 19. januarja na delovnem srečanju zbrali člani predsedstva, strokovnih odborov in nadzornega odbora Zveze kulturnih organizacij Domžale. Spregovorili so o delu v preteklem letu in začrtali glavne prihodnje naloge. Srečanja se je udeležila tudi domžalska županja Cveta Zalokar Ora-žem.
V uvodu je Lojze Stražar, predsednik ZKO, poudaril, da je delo zveze mogoče meriti z delom društev. Zato je preteklo sezono ocenil za uspešno; samo Zvezo kulturnih organizacij pa za eno najboljših v Sloveniji. Drugod, še posebno tam, kjer so se stare občine razcepile, so zveze presahnile. Domžalsko zvezo sestavljajo kulturna društva iz občin Lukovica, Mengeš, Moravče in Domžale. Večina društev je, po začetnem kolebanju, ugotovila, da je članstvo v zvezi smiselno, ker od nje več dobijo, kot vanjo dajejo. Tudi nove občine, njihovi sveti in župani, imajo razumevanje, tako da
denar za ZKO redno nakazujejo; urediti bo treba zgolj nekatere malenkosti.
Čeprav se je profesionalni tajnik ZKO Domžale izkazal za zelo koristnega in smiselnega, so se nekateri bali, oa bo občinski kulturni denar namenjen tudi za njegovo plačo. Sedaj bojazni ni več, ker ga plačuje ministrstvo za kulturo.
Največji tJel sestanka so namenili pripravi svečanih prireditev: ob slovenskem kulturnem prazniku in deseti obletnici smrti slovenskega skladatelja Matija Tomca. Pogovarjali so se tudi o kriterijih za plačevanje materialnih stroškov društvom.
Cveta Zalokar Oražem, domžalska županja, je povedala, da je domžalska občina ena tistih redkih v Sloveniji, ki daje za kulturo in zdravstvo precej več kot jo zavezujejo predpisi. Ko se ji je Lojze Stražar zahvalil za njeno osebno zavzetost za razvoj kulture, je izrazila upanje, da bo tudi letos v občini dovolj razumevanja in denarja za kulturne potrebe občanov in društev.
IGOR LIPOVŠEK
KULTURNI VEČER V RADOMLJAH
Sprehodi Mojce in Lojzeta Popelarja
V mali dvorani Kulturnega doma v Radomljah je bila 2. februarja odprta razstava barvnih fotografij Mojce in Lojzeta Popelarja, članov Foto kino kluba Mavrica. Nastopila sta tudi vioJinist Janez Podlesek in pianist Peter Podlesek. Svoje diapozitive je predstavil Jože Hribcrnilc.
Za doživet uvod sta poskrbela mladi violinist lanez Podlesek in pianist Peter Podlesek iz larš, ki postajata že kar nekakšen zaščitni znak razstav in prireditev, ki jih napravi FKK Mavrica. Zaigrala sta Montijev Cardaš in skladbo Over (he Rainboe iz filma Čarovnik iz Oza. V lanskem srebrno-prazničnem letu je Mavrica pripravila več prireditev, od katerih je bila prav gotovo najbolj odmevna državna razstava barvnih diapozitivov. Skupaj s Turističnim društvom Radomlje in ob podpori KS, občine z županjo ter podjetij in zasebnikov pa niso le uspešno izvedli državne prireditve, ampak tudi prenovili malo dvorano kulturnega doma in jo spremenili v lično razstavišče, v katerem lahko umetniki pokažejo svoje stvaritve. Zato v kraju
u|Mj<>, .,,1 bo poslej v njej postavljenih več razstav.
Od Mavričarjev sta razstavišče krstila Mojca in Lojze Popelar. Oba sta dolgo letna člana Mavrice in uspešna fotografa. Če ne bi bilo radomeljskega kluba, bi se verjetno še vedno podpisovala vsak s svojim priimkom in tudi malega Urbana ne bi fotografirala skupaj. Seveda sin ni edini dosežek, ki sta ga napravila v zadnjih letih. Precej medalj in diplom sta prislužila na različnih fotografskih tekmovanjih, festivalih in razstavah. Tako plodovita sta, da sta pripravila že tudi več samostojnih razstav. Tokrat sta se dala na oglecf skupaj. Z razstavo fotografij, ki nosi naslov Sprehodi.
Uradno sta razstavo odprla lanez Kosmač, predsednik Mavrice in Vlastja Si-mončiČ, mednarodni mojster fotografije. Fotografoma sta čestitala in zaželela, da kmalu spet pokažeta svoje umetnine.
V drugem delu se je predstavil še lože Hribernik, biolog, ljubitelj gora in narave, z izborom diapozitivov. Motivi njegovih posnetkov so vršaci, pokrajina, živali in človek. |COR LipoVŠEK
Domžale
/lamnik
15
IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV
»Brez sosedov ne gre«
Drevo se na drevo naslanja, človek na človeka.
Tale biser med slovenskimi pregovori mi je skupaj s številnimi duhovnimi mislimi in rekli poslal prijazen gospod Ivan Ložar iz Domžal. Spodbudil me je k razmišljanju o naših medčloveških in medsosed-skih odnosih. Zato vam bom danes nanizal nekaj izrekov o sosedih.
Sosed soseda potrebuje, pa če je še tako bogat, (slovenski) Brez prijateljev lahko shajaš, brez sosedov ne moreš, (angl.) Ta dva pregovora nazorno opisujeta, da je človek »družbeno nitje« in more samo skupaj z drugimi - s sosedi - izpolniti svoje življenje in uresničiti svoje načrte. V današnjih mestih in velemestih, zlasti v brezobličnih stolpnicah, smo ljudje morda manj navezani na sosede kot po vaseh in trgih. A ravno zato smo v mnogih rečeh osiromašeni.
Ker je sosedstvo že napol sorodstvo (ital.), je velikanska sreča, če imaš dobre sosede. O dobrem sosedu vedo pregovori največ povedati: Dober sosed je več vreden kot slab rodni brat. (abhazijski) Boljši dober sosed kot daljna žlahta. (fr.) Med dobrimi sosedi je dobro živeti in dobro umreti, (slov.) Najprej »kupi« (= si pridobi) soseda, potem šele kupi hišo. (arab.) Vredno je
navesti tudi tale podoben arabski pregovor, ki kar »diši« po Orientu. Najprej si izberi soseda, potem šele hišo; najprej sopotnika, potem šele pot.
Sožitje s sosedi ni lahka stvar. Kajti samo toliko časa boš imel mir, dokler bo to hotel tvoj sosed. Sosedje namreč »vse vedo«. Prisluhnimo ljudski modrosti: Lažje preslepiš Boga kakor pa soseda, (grški) Če nočeš o kom zvedeti resnico, povprašaj njegove sosede, (kitajski) In še bolj naravnost: Če hočeš zvedeti, kaj tvoj sosed misli o tebi, se skregaj z njim. Kdor hoče slišati o sebi, naj razžali dva ali tri sosede, (angl.)
Zato je kljub tesnemu sožitju pomembna določena razdalja in predvsem natančna razmejitev. Varčni Škoti to že vedo, ko pravijo: Dobra ograja - dobri sosedje. Tudi njihovi sosedje Angleži imajo podobne izkušnje: Ljubi svojega soseda, a ne podiraj ograje. Če to izkušnjo prenesemo v naša stanovanjska naselja, bi rekli: Čim debelejši zidovi, tem boljši sosedje. Podobno pravi neki nagajiv aforizem: Dobro sosedstvo se danes kaže v dobrih vmesnih zidovih. (H. VValters) Naše ljudstvo pa je vse to povzelo v zelo oprijemljivo priporočilo: Babe, pipca in konja ne posojaj sosedu!
Ne bomo pritegnili tistim, ki pravijo, da je bolje imeti skale okoli hiše kakor sosede (arabski). S sosedi je treba shajati, ker morajo tudi oni z nami. Skandinavci niso tako gosto naseljeni kot ostala Evropa, zato svetujejo: Kdor ni zadovoljen s svojim sosedom, naj odmakne svojo hišo. Nazoren pouk imajo tudi Danci: Polž se boji obrekljivih sosedov, zato nosi svojo hišo kar s seboj.
Za dobro sožitje s sosedi je vredno marsikaj storiti in žrtvovati. Najprej je potrebna neka osnovna solidarnost. Naš Slomšek svetuje: Naj se ne masti brada, kadar veš, da sosed strada. Kar pregovorna je postala '(tudi slovenska) nevoščlji-vost in privoščljivost. Francozi priporočajo previdnost. Če vidiš, da gori sosedova brada, kar začni vlažiti svojo. Nesreča utegne kmalu tudi tebe dohiteti.
Končujem s čudovitim pregovorom, ki je nastal med mohamedan-skim, nomadskim ljudstvom Tuare-gov v zahodni Sahari: Razmaknite šotore, zbližajte pa srca. Pri tem se boste, drage bralke in bralci, najbrž težko ubranili nagajive misli: Vam, Tuaregom v neskončni Sahari, je pač lahko razmikati šotore!
BOGDAN DOLENC
Foto: Studio Viljem Majhenič
Koncert sakralne glasbe
Zveza kulturnih organizacij Domžale in župnija Domžale sta pod pokroviteljstvom Občine Domžale v župnijski cerkvi v Domžalah v soboto, 10. februarja, in v nedeljo, 11. februarja 1996, ob 10-letnici smrti Matije Tomca priredila koncert sakralne glasbe.
Obiskovalce koncerta je pozdravil domžalski župnik Anton Perčič,
o skladatelju prof. Matiji Tomcu pa je spregovoril dr. Marjan Smolik.
Vse skladbe, ki so bile predstavljene na koncertu, so delo prof. Matije Tomca. Najprej so se poslušalcem predstavili dekanijski zbori iz Moravč, Brda pri Lukovici in Domžal s solisti Urško Pavli, sopran, Marjeto Prelovšek, alt, in Rokom Lapom, bas. Na orglah je zbore spremljala profesorica Marija Hol-
car. Zbore so pripravili Lojze Štefan, Lojze Pezdirc in Tone Juvan. V nadaljevanju je nastopil Simfonični orkester Domžale-Kamnik, ki ga je za nastop pripravil Aleksander Spasič. Ob predstavitvi združenih zborov in Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik je kot solistka nastopila sopranistka Eli Hribar. Dirigent na koncertu je bil Tone Ju-
Mladinski pevski zbor je navdušil poslušalce
Tomčev večer
V sredo, 14. februarja 1995, sta Osnovna šola Domžale in Zveza kulturnih organizacij Domžale pripravili za vse ljubitelje glasbe koncert, ki so ga poimenovali Tomčev večer.
O bogati ustvarjalnosti skladatelja Matije Tomca smo v našem glasilu že pisali, vendar naj bralce še enkrat spomnimo, da Matija Tome zaradi svojega bogatega ustvarjalnega opusa sodi med vodilne cerkvene skladatelje 20. stoletja. Skladatelj Matija Tome je pisal tudi posvetna dela v okvirih zmernega modernizma, pri čemer je iskal navdih pri ljudskih virih.
V avli Osnovne šole Domžale so nastopili pevski zbori OŠ Domžale pod vodstvom Marike Haler in profesorice Mihaele Pihler, učenci Glasbene šole Domžale in vokalna skupina Kvarta, ki jo je prav tako vodila profesorica Mihaela Pihler. Prijeten večer je povezovala Antonija Kocjan.
Vokalno skupino Kvarta je na klavirju spremljal lože Šalej
CASUCCI RIFLE
AMERIKAN LEGEND
VELIKA
IZBIRA
ŽENSKIH
MODELOV
JEANSA
Jeans za vse starosti in velikosti
Kamniška cesta 12, Preserje, nasproti železniške postaje Jarše, tel.: 721-413
S tem oglasom priznamo 5% popust
Kultura - prijazna beseda
Opravljati tako delo, da si ves delovni čas med otroki, je naporno, zanimivo in prijetno, vse troje hkrati v neenakomernih razdelkih. Več let me že beseda KULTURA kot relacija v medčloveških odnosih spremlja, me mnogokrat dregne in spravi iz mojega vsakdana.
Beseda »kultura« ima zame zelo veliko moč, zlasti zato, ker jo lahko uporabljam v različnih pomenih: opozori me na moje obnašanje, na obnašanje drugih ljudi do mene, spomni me na različne prireditve, ki mi bodo dan ali večer polepšale, spomni me na lepote stvarstva.
Odločila sem se, da bom pri svojem delu besedo kultura dostikrat uporabljala. Ne samo na kulturni praznik, ampak vsak dan, takrat ko bom začutila, da jo je potrebno uporabiti. Spoznavamo besede tako, kot spoznavamo svet okoli sebe, najprej ga potipamo, kasneje nam že beseda sporoči, katera čutila so potrebna za aktiviranje draž-
ljaja. Igrajmo se prijazne in neprijazne besede. Hitro bomo ugotovili, da beseda »kultura« spada v skupino prijaznih besed. Postavim si vprašanje, kdaj uporabiti besedo »kultura« v vseh njenih pomenih pri majhnem otroku; menim, naj bi jo začeli uporabljati kar zgodaj, saj ga učimo zelo zgodaj reči »prijazni besedi« prosim in hvala.
Vsi vemo, da sprva otrok pomena teh dveh besed ne razume, vendar jih po našem govornem vzorcu pridno uporablja. Sčasoma mu preko lastne izkušnje v besedni komunikaciji postane jasno, kdaj naj prijazne besede uporablja, zavestno jih postavi na pravo mesto.
Kulturni praznik praznujemo v Evropi kot državni praznik edino Slovenci, s tem počastimo spomin na velikega misleca in vizionarja našega slovenstva, pesnika Franceta Prešerna. Torej, kaj storiti - čakati do meseca februarja v vsakem letu, da bomo Prešerna otrokom
omenili; nespametno ravnanje, bi temu lahko rekli. Prešerna, njegovo poezijo omenjajmo otrokom vsakokrat, ko nam situacija, v kateri smo, to veleva. Kadar prečkamo ljubljansko tromostovje, to arhitekturno lepoto sredi Ljubljane, ko se sprehajamo po Mestnem trgu, ko prečkamo ulice pod gradom, je potrebno samo malo domišljije, da zaslišimo, kako so »cimbale pele, plesale lepote Ljubljane so cele, v nedeljo popoldan z mladen'či vesele.« Otrok bo imel vidno zaznavo kraja dogajanja pesnitve, ker v njej nastopa tudi skrivnostni Povodni mož, ni pogovoru o kulturnem velikanu naše preteklosti ne konca ne kraja. Nehote se srečajo še z imenom Plečnik, ki je prav tako fenomen naše kulturne zgodovine na področju arhitekture. Spoznavati v zgodnjem otroštvu pomen lepih in kulturnih besed je lepo darilo in dobra popotnica staršev za življenje, ki od nas zahteva včasih več, kot pa smo sposobni prestati.
Včasih se sprašujem, kako je mogoče, da se je na tem čudovitem koščku Evrope rodilo toliko ljudi, ki so nam pomagali v našem razvoju naprej, pomagali ali morda zaradi svojega posmrtnega delovanja nekako od nas zahtevali, da cenimo in spoštujemo svoj rod in jezik.
Rod se nam bo ohranil, če bomo drug drugega spoštovali in dovolili sebi, da sprejmemo opozorilo sočloveka, če ta misli, da nismo kulturni do kulture kot dejavnosti, ki nam nudi nekaj lepega za dušo, da nismo kulturni do soljudi, do narave, do vsega stvarstva, katerega majhen delček je človek, ki v svoji podzavesti nosi nešteto izkušenj, izkušenj, ki jih lahko opiše s prijaznimi in neprijaznimi besedami.
Naj otroci spoznavajo svet preko prijaznih besed, s prijaznimi ljudmi z željo, da bodo odrasli v kulturne osebe, odgovorne za sebe in prav zato lahko odgovorne tudi do drugih so-Zemljanov.
MARIJA KAVKA
Razmišljanje ob kulturnem prazniku
Slovenci smo trdoživ narod. Zgodovinski zapis sega v 7. stoletje, v čas samostojne Karantanije in kralja Sama. V tej 1300-letni zgodovini pa smo bili do leta 1990 podrejeni nasilnežem, zdaj na severu ali vzhodu pa spet na zahodu in nazadnje na jugu.
Po eni strani smo bili ves ta čas izpostavljeni duhovnemu nasilju in potujče-vanju, po drugi pa smo narodnostno preživeli, ker smo bili vseskozi v nekakšni opoziciji in v stalni nevarnosti, da nas bodo tujci duhovno podjarmili in nam vsilili svoj jezik. Veliki narodi jezikovne ogroženosti sploh ne poznajo; kar ne morejo razumeti, da si zapostavljen, ponižan in razžaljen, če ne moreš in ne smei uradno govoriti ali kaj povedati v Svojem materinem jeziku. Le kako ne boš prizadet, ko pa s tisočletno sloveo iko besedo (zapisano že v Brižinskih spomenikih) ne smeš govoriti ne v šoli ne pri vojakih in ne na sodniji?! Zadnji primer sojenja Slovencem v tujem jeziku seje dogajal (ob asistenci tako imenovane dom,k e oblasti) n,i ljubljanskem prot esu proti četverici.
Vsaka duhovna in jezikovna okupacija pa je med Slovenci puščala in še pušča sledi. Preprosti ljudje kot tudi izobraženci, ki premalo pazijo na lepo in čisto domačo besedo, mlatijo s tujkami in popačenkami. Nekdaj so šola, oblast in mediji na to opozarjali in učili. Današnja oblast ali že kar »gosposka« pa se do skrbi za lep slovenski jezik v javnosti obnaša prav po mačehovsko. Skoraj vse breme pada bolj na dom in šolo; pravzaprav za javno slovenščino sama šola brez medijev ne more kaj veliko storiti. Veliko »biznismenov« se slovenskega imena že kar sramuje.
K ohranitvi slovenskega je/ika so skozi srednji vek veliko pripomogli po domovih govorjena materina beseda in pesem, v samostanih pisane in prepiso-vane knjige, od leta 1550 pa tudi /c slovenske tiskane knjige z glavnimi pisi i, Trubarjem, Dalmatinom, Kreljem
in Bohoričem. V 18,, 19. in 20. stoletju so Slovence duhovno prebujali Vodnik, Prešeren, Slomšek, Levstik in Cankar kot tudi številni slovenski jezikoslovci - brez njih bi danes ne imeli knjižnega jezika.
Da se je slovenska beseda ohranjala v zadnjih stoletjih tuje nadvlade, so zelo zaslužni slovenski duhovniki s svojimi pridigami v domači govorici in Mohorjeva družba, ki je že od leta 1851 širila slovensko besedo tudi med preprostimi ljudmi. Kot svetel spomenik slovenstva pa sije prva popolnoma slovenska gimnazija, ki je leta 1905 zaživela v škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano.
Slovenski kulturni praznik povezuje kulturo naših prednikov in sedanjo obliko življenja, mišljenja in bivanja. Danes so Slovenci večinoma olikani, plemeniti, dobrosrčni in prijazni. To dokazujejo številna prostovoljna in ljubi teljsko delujoča društva z vsakovrstnimi kulturnimi, zabavnimi, tekmovalnimi in dobrodelnimi prireditvami. Za vse to delovanje ni kaj veliko »pomoči od zgoraj«. Včlanjeni v različna društva in dobrodelne organizacije žrtvujejo na tisoče delovnih ur, da vse omenjeno sploh lahko živi in deluje. Srčnost in dobrota jih spodbujata, da delajo tudi za drugega, za življenje slovenskega naroda in
EPIGRAMA
VSAK »umetnik« nad umetnikom
(oh kulturnom Prešernovem dnevu)
VSAK živi vas, Slovenke, VSAK našo nam deželo, VSAK živi ves slovenski svet. In dokaj dni naj živi
VSAK, kar nas dobrih je ljudi.
Kulturno in duhovno bogastvo
Kako bogate bi lahko Domžalčani se počutili, če bi kulturno hišit 0 s Samoprispevkom tudi obnovili.
FRANCECERAR
za vse po svetu, ki so pomoči potrebni. Kako revni bi bili, če ne bi imeli dramskih, pevskih, športnih, turističnih, gasil skih in drugih društev ter dobrodelnih organizacij, kot so Karitas, Rdeči križ in druge.
Kar škoda, da v to podobo pridnih in prizadevnih Slovencev vse boli prodira neodgovornost, prostaštvo in nasilje. Za hude prometne nesreče so največkrat krivi domišljavi, brezobzirni in objestni naduteži, po vrhu pa še vinjeni vozniki. Po gostilnah in pivnicah ter številnih nočnih lokalih se tepemo, streljamo in že kar koljemo. Tudi v mlajših slovenskih družinah je vse več vsakovrstnega nasilja, prepirov in nazadnje ločitev. Največje žrtve pa ostanejo otroci.
O neolikanih kadilcih v javnih prostorih pa skoraj nima smisla pisati. Slovenski kulturni praznik je bil rojen v februarju 1945. To je bil čas druge Svetovne vojne, boljševistične revolucije, izgnanstva, boja proti okupatorju, čas internacij. Iz dveh okupacij smo lezli v tretjo, še hujšo Verjetno je pobudnik za ta praznik živel v objemu vojnih grozot, mori-tve, pobijanja in revolucije. Najbrž ga je tudi prevzel Prešernov sonet Memento mori, ali pa je v duhu že videl na tisoče zaprtih, mučenih in ponižanih, ki so bili pokončani po koncu vojne. Predlog je bil sprejet in tako praznujemo Prešernovo smrt.
Toda naš največji slovenski pesnik France Prešeren je ustvaril in napisal toliko lepih, enkratnih vrhunskih pesmi in pesnitev. Vsaka od njih nam pomeni novo misel, bitnost in novo rojstvo. Rojstvo tudi zato, ker nas je s svojo poezijo povedel med kuiiurne evropske narode.
Torej, naj nam vsaka prireditev za slovenski kulturni praznik, doma ali po svetu, pomeni misel na novo, vrednejše in srečnejše življenje, povezano z njegovo in našo Zdravliico - ŽIVE NAJ VSI NARODI. Upam, da bomo za naprej praznovali dan Prešernovega rojstva.
FRANCE CERAR
16
/lamnik
Domžale
Člani borčevske org. pri slavnostnem kosilu, v prisotnosti predsednika Pavla KOPLANA.
VIR PRI DOMŽALAH
Srečanje starostnikov nad 70 let v gostilni »Gašper« v Prevojah
Ob zaključku starega in vstopu v novo leto je Krajevna organizacija ZB Vir organizirala srečanje za svoje člane, stare nad 70. let.
Srečanja se je udeležilo 42 članov, večina ženskega spola. Najstarejša udeleženka, Stanka UDOVČ, stara 85. let z Vira, od moških pa Franc LEBENIČNIK iz Podrečja, star 84. let, udeleženec NOV. Vsem udeležencem so bili zagotovljeni avtobusni prevoz, kosilo in pijača. Finančna sredstva so prispevali: Krajevna org. ZB in Krajevna skupnost Vir ter posamezniki. Za veselo razpoloženje je poskrbel domač ansambel »GAŠPERJI«. Ob dobri kapljici in lepi glasbi so nekateri tudi zaplesali, drugi pa se pomenkovali. Vsi so bili zadovoljni s takim srečanjem in izrazili so željo, po bodoči organizaciji podobnih prireditev. To jim je obljubil njihov predsednik Pavel KOPLAN. Seveda organizator ni pozabil na
bolne in nepokretne člane, ki jim je bila vročena enkratna finančna pomoč 5.000,00 tolarjev (v bonih). Takih primerov je bilo enajst. Trenutno šteje borčevska organizacija 134 članov. V preteklem obdobju je umrlo sedem članov: Mirko MA-TIČIČ, borec, Milan KOROŠEC, borec, Marija IVKOV1Č, borka, Roman PIRC, borec, Anton DEKLEVA, borec, Ivanka URBANČIČ, članica in Izidor jESEHAR, star 96. let, borec za severno mejo. Na pogrebnih svečanostih pokojnih-članov ZB so sodelovali s prapori, govori in venci.
Krajevna organizacija ZB Vir preko Slamnika obvešča svoje člane, naj se udeležijo Letne konference, ki bo 7. marca 1996 v Delavskem domu na Viru, s kulturnim programom in podelitvijo gorenjskih nageljnov ob 8. marcu, dnevu žena in tudi v znak hvaležnosti vsem članicam KO ZB Vir.
JOŽE NOVAK
LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA INVALIDOV DOMŽALE
Veselimo se naših skupnih srečanj!
V prvih dneh februarja 1996 je Društvo invalidov Domžale, ki združuje več kot 1400 invalidov ter njihovih prijateljev na območju nekdanje občine Domžale, pripravilo redno letno skupščino, na kateri so pregledali opravljeno delo ter sprejeli program dela za leto 1996, izvolili pa so tudi novo vodstvo.
V obsežnem poročilu, ki sta ga podala predsednik društva Edvard Završnik ter tajnica Dragica Sodnik, sta predstavila številne akcije, prireditve, izlete, rekreativna in športna srečanja, katerih se iz leta v leto udeležuje več članov. Vsa imajo namen olajšati njihovim članom vsakdanje tegobe, jim pomagati v socialnih stiskah ter jim z različnimi družabnimi prireditvami tudi popestriti njihova življenja. Zelo pomemben del njihove dejavnosti
je tudi organizacija različnih letovanj, ki invalidom pomagajo k boljšemu počutju. Letovanja organizirajo ob morju, v različnih toplicah, še posebno skrb pa so namenjali najtežjim invalidom, saj jim delno sofinancirajo zdravljenje v toplicah. Prav njim ter vsem hudo bolnim in starejšim od 80 let pa so bili tudi v prazničnih dneh leta 1995 namenjeni obiski in darila, s katerimi so jim zaželeli veliko zdravja, tega namreč največ potrebujejo v vseh dneh leta 1996.
Najbolj obiskani so njihovi izleti in družabna srečanja, kamor odhajajo z avtobusi, včasih pa tudi s kolesi in so namenjena druženju invalidov in skupnemu praznovanju različnih prazničnih dni. Tako so v letu 1995 pripravili kar 28 enodnevnih ter dvodnevnih izletov po Sloveniji in tujini, ki se jih je udeležilo več kot 1500 izletnikov. Spoz-
Vodstvi društev invalidov Domžale in Izola ob letni skupščini
SPOMINI ŽIVIJO
Pregnanstvo ne bo nikoli pozabljeno
Na območju nekdanje občine Domžale je več sto pregnancev, ki so bili izseljeni na različne konce Evrope. Največ jih je bilo v nemških lagerjih, nekateri so trpeli v Italiji, precej jih je več kot štiri leta preživelo v Srbiji, gospa Zora Hajdič, ki danes stanuje na viru, pa je bila izgnana v znano madžarsko taborišče ŠARVAR. Dnevi, preživeti v taborišču, so zaznamovali njeno življenje, saj toliko medsebojne pomoči, prijateljstva ne občutiš vsak dan in prav zato, da pregnanstvo ne bo nikoli pozabljeno, nam je
zaupala nekaj svojih spominov.
Gospa Zora Hajdič, rojena San-kovič, je doma v Krtini; tu jo je že od zgodnje mladosti spremljalo težko življenje. Leta 1933, ko je bila stara devet let, se je družina preselila v Prekmurje, kjer je ata dobil agrarno zemljo, ki jo je prej imel grof Esterhazi. Začetek je bil zelo težak, saj so stanovali pri oskrbniku nekdanjega grofa. Ob pomoči vaščanov so si v vasi Ka-movci sezidali hišo in kot večina tedanjih priseljencev postali kolonisti in si skušali ustvariti topel dom.
Njive, ki so jih obdelovali, so ležale tik ob meji z madžarsko. Dela ni nikoli zmanjkalo, otroci pa so obiskovali tudi bližnjo šolo in gospa Zora je uspešno opravila vseh osem razredov šole.
Z letom 1941 se je začela vojna in tudi Sankovičevim prinesla veliko trpljenja. Madžari so zasedli vsa ozemlja do Mure, ukinili so slovensko šolo in zahtevali tudi madžarsko mašo. 22. junija 1942 jih je vojska zastražila in odpeljala v pregnanstvo. »Mi mladi,« se spominja gospa Zora, »smo z bolečim
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV DOMŽALE
Štiri desetletja uspešnega dela
V februarju 1996 je Združenje šoferjev in avtomehanikov Domžale praznovalo štiri desetletja uspešnega dela društva, ki po nekaterih nihanjih v številu članstva ostaja združenje z več kot 120 člani, med katerimi so predvsem poklicni šoferji in avtomehaniki, veseli pa so tudi vseh drugih, ki želijo sodelovati v njihovih vrstah.
V pogovoru z g. Janezom jegli-čem, predsednikom Združenja, zvem, da ob že omenjeni obletnici praznujejo še drugo: tri desetletja, odkar je z avtom z oznako AVTO-ŠOLA ZŠAM DOMŽALE prvič odpeljal zaposleni učitelj vožnje. Sedaj imajo več redno zaposlenih, ki jih vodi Milan Šinkovec in vsako leto naučijo vožnje blizu 300 mladih in starejših kandidatov. Večina, kar do 70%, so mlajši bodoči udeleženci v prometu, vsi pa za pridobitev potrebnih izkušenj lahko uporabljajo tri osebna vozila in dva
tovornjaka. G. Janez priznava, da med avtošolami niso najcenejši, so pa med najuspešnejšimi. Njihovi učitelji imajo dolgoletne izkušnje, uspešnost pa zagotavlja tudi sistem nagrajevanja. Če jih boste potrebovali, jih najdete v njihovih prostorih v Domžalah; na Ljubljanski 87, ob pon., sredah in petkih od 8. do 10. in 16. do 18. ure, tel. 713-180.
Avtošola pomeni njihova prizadevanja za čimboljše mlade voznike, je pa obenem to tudi način, da za društvo, ki je odvisno le od lastne članarine, pridobijo finančna sredstva in jih koristno uporabijo za delo združenja. Vsi njihovi člani so namreč upravičeni do dogovorjenih popustov ali celo brezplačnih storitev pri tehničnih pregledih, vlečni službi, popravilu, zavarovanju ipd., imajo možnost tudi drugih bonitet, npr. popusti za družinske člane pri vpisu v Avtošolo IPD, veliko pa jim pomenijo tudi različna
V Avtošoli se boste srečali z naslednjimi poklicnimi učitelji vožnje: Petrom Šarcem, Jožico Manevski, Pavlom Urbasom, Milanom Šinkovcem (vodja) ter Stanetom Žibertom.
družabna srečanja, ki so tako priložnost za spoznavanje Slovenije, kot tudi za izmenjavo pridobljenih izkušenj. Tak je bil tudi letošnji izlet v PTUJ, ko so si ogledali to staro mesto, v srečanju z domačim ZŠAM pa primerjali dejavnosti in z novimi izkušnjami odšli domov.
Precej njihovih članov, nikoli pa ne odrečejo pomoči tudi vsem drugim, je prav pri ZŠAM Domžale dobilo potrebne informacije o potovanjih v tujino, saj so člani evropskega združenja in zelo dobro sodelujejo z drugimi državami. Pomembne pripombe, ki so izhajale zlasti iz dolgoletnih izkušenj, so posredovali tudi v javni razpravi o Zakonu o cestnem prometu, s katerega predlogom pa nikakor niso zadovoljni. Vedno doslej so sodelovali tudi v občinskem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Osrednja slovesnost bo v aprilu 1996.
srcem in ponosom peli slovenske pesmi, ko so nas peš gnali proti Lendavi, do katere je bilo več kot 11 kilometrov.« Kolono pregnancev so spremljali vojaki in vprežni vozovi, na katerih so se peljali stari in onemogli ljudje ter nekaj obleke, kolikor so jo sploh lahko vzeli s seboj. V Lendavi so jih natrpali v živinske vagone in tu so se srečali kolonisti iz različnih vasi, ki niso vedeli, kam jih peljejo. Kljub temu jih slovenska pesem ni zapustila, pa tudi dolga vožnja do taborišča ŠARVAR jih ni strla.
Vojska jih je grobo pospremila v to znano internacijsko taborišče, kjer so v lesenih barakah na slami preživeli vsa leta do osvoboditve. Njihovi najčešči obiskovalci so bili bolhe in stenice, lakota in bolezen.
Taborišče so ob koncu vojne osvobodili Rusi in pregnanci so se lahko vrnili na svoje domove, kamor so prišli 14. aprial 1945.
Danes gospa Zora Hajdič živi na Viru in upa, da se vojna ne bo nikoli več ponovila.
V.
DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE
PRISRČNO VABI VSE SVOJE ČLANE IN PRIJATELJE NA OSREDNJO MEDOBČINSKO SLOVESNOST OB SVETOVNEM DNEVU INVALIDOV, KI BO V SOBOTO, ?3. MARCA 1996 OB 10. URI V HALI KOMUNALNEGA CENTRA V DOMŽALAH. PRIDITE IN OB BOGATEM KULTURNEM PROGRAMU, PRIJETNEM DRUŽABNEM SREČANJU IN VELIKEM SREČELOVU. SKUPA) Z NAMI PREŽIVITE PRIJETNO SOBOTO. HVALA VSEM SPONZORJEM ZA POMOČ!
nali so značilnosti vseh slovenskih pokrajin, se odpeljali po nakupih v sosednje države, še danes pa se radi spominjajo tudi potepa po gradovih Ludvika Bavarskega. Pomemben del njihovega dela je povezan tudi s sodelovanjem z drugimi društvi invalidov, od katerih so zlasti člani društva invalidov iz Izole, ki so se udeležili tudi redne skupščine, vedno dobrodošli gostje.
Najpomembnejši dogodek vsa leta pa je velika slovesnost, ki jo pripravijo ob Svetovnem dnevu invalidov v marcu. Tudi letos jo bodo, in sicer 23. marca 1996 v hali Komunalnega centra. Bogat kulturni in družabni program, velik srečolov, še zlasti pa veliko priložnosti za srečanja in zanimive pogovore bodo zopet privabili blizu 1000 obiskovalcev.
V okviru društva delajo tudi številne športne sekcije, med katerimi so posebej uspešni balinarji, keg-Ijači, strelci z zračno puško in pištolo ter šahisti, metalci pikada, skušali pa bodo poiskati tudi voznike raylijev. Med športniki sta bila na skupščini posebej pohvaljena Andrej Perne in Franci Mušič, ki sta na dosedanbjih državnih prvenstvih invalidov v streljanju z zračno puško in pištolo že osvajala medalje.
Program za leto 1996 niso posebej predstavljali, saj ga vsi, ki z društvom radi  sodelujejo, prejmejo
vsako leto v obliki ličnega koledarja; tega so tudi letos izdali ob pomoči sponzorjev. Prav sponzorji in vse štiri nove občine, pa vsak poverjenik posebej ter vodstvo kot celota so prispevali, da je društvo lahko ocenilo delo tudi finančno uspešno.
Vsa poročila so bila soglasno sprejeta, posebna pohvala je bila izrečena dosedanjemu vodstvu, ki so ga razrešilik ter izvolili nov izvršni odbor, katerega sestavljajo: Stane Cerar, Alenka Črv, Milka Do-linar, Štefan Horvat, Alenka Hriber-nik, Franc Klopčič, Rajko Kosmač, Hinko Modlic, Dragica Sodnik, Dani Štele, Franc Stupica, Ivan Vidmar, Angelca Vodnik, Franc Vozel ter Edvard Završnik. V nadzornem odboru bodo Rozka Smolnikar, Ivanka Smolnikar ter Franc Škedelj. Predsednika, podpredsednika ter tajnika bo na svoji prvi seji, ki jo bo sklical dosedanji predsednik Edvard Završnik, izvolil izvršni odbor.
Najboljšim željam za dobro delo društva se je poleg predstavnikov Društva invalidov Izola pridružil tudi Ivan Vodlan, predsednik Društva upokojencev Domžale.
Novo vodstvo pričakuje tudi v letu 1996 ter naprej veliko uspešnega dela in vabi vse svoje člane, njihove družinske člane, prijatelje in sodelavce: Veselimo se naših skupnih srečanj!
V.
ZAČETEK URESNIČEVANJA ZAKONA
Iskrena hvala prav vsem
S sprejetjem Zakona o pravicah žrtev vojnega nasilja so številni pregnanci, ukradeni otroci in vse ostale žrtve po več kot petih desetletjih dobili pravice, za katere se je Društvo izgnancev Slovenije prizadevalo vrsto let.
Zato so prvi meseci leta 1996 za Kra-jevno organizacijo Društva izgnancev Domžale, ki obsega žrtve vojnega nasilja z območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče še posebej pomembni in delovni. V skladu s sprejetim zakonom in sprejetim dogovorom naj bi vsi nekdanji pregnanci čimpreje izpolnili posebne zahtevke za priznanje pravic žrtev vojnega nasilja. Blizu 500 naših članov, med njimi je tudi precej novih, je že oddalo izpolnjene obrazce s potrebnimi dokumenti in jih posredovalo Upravni enoti Domžale. Ker so med našimi člani številni starejši člani, smo ob velikem razumevanju občin Moravče in lukovica omogočili izpolnjevanje potrebnih dokumentov na njihovih sedežih. Ker je večina Mengšanov že v začetku januarja prišla v Domžale, v Mengšu nismo pripravili posebnega srečanja.
Ob tej priložnosti se je približno polo-
vica naših članov odločila, da naroči VESTNIK, ki štirikrat letno prinaša novice o delu društev v njihove domove.
Jožef Kveder, predsednik društva, |c 7. drugimi člani vodstva društva prepričan, da bomo s skupnimi močmi pripravili prijetne izlete in srečanja, kjer bodo lahko obujali spomine na dogodke, od katerih že mineva ver' kol pel desetletij.
Vse člane, ki zahtevkov še niste oddali, pa obveščamo, da bomo odslej DEŽURALI vsako zadnjo sredo v mesecu (v februarju bo to 28.) od 13. do 14. ure v prostorih Občine Domžale.
Društvo izgnancev Domžale se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli pomagali, da je že v začetku leta 1996 velika večina naših članov oddala potrebne dokumente. Iskrena hvala županji ge. Cveti Zalokar Oražem, vsem trem županom g. Anastaziju Živku Burji, g. Matjažu Kočarju, g. Janezu Peru ter Uredništvu SLAMNIKA, ki redno objavlja naša sporočila.
Vsem našim članicam prijetne bližajoče se praznične dni, vsem skupaj pa čimprej veliko sonca in toplih pomladanskih dni.
Društvo izgnancev Domžale V.
Knjižnica Domžale že tradicionalna gostiteljica lutkovnih skupin za mlade obiskovalce gledaliških predstav: gledališka skupina društvo SMO se predstavlja
Resnica je zelo lepa tudi zato, ker nam knjigo približa in udejani gledališki dogodek oz. lutkovno predstavo in ker nam le-ta odkriva skrivnosti knjige.
Poleg tega je tako spoznanje sveta s knjigami in življenja na gledaliških odrih, ki burijo ustvarjalno domillijo mladih gledalcev in bralcev, ena najbolj aktivnih oblik prosvetljenega odraščanja mlade generacije tudi v prostem času.
Veseli smo bili ponovnega srečanja otrok na predstavi, tokrat mladih gleda-liščnikov v društvu SMO (Starši - Mladi - Otroci) ali center ustvarjalnosti mladih, kakor ga radi imenujemo kot soseda knjižnice. Zaigrali so dramatizirane odlomke iz knjige Pika Nogavička in Drej-ček in trije Marsovčki, avtorja dr. Vida Pečjaka. Ponosni smo, da je na pobudo mentorice v društvu SMO prof. Branke Špende, pisatelj in znanstvenik, avtor omenjene knjige uresničil idejo, ki je ppstala skupna - da ponatisne, tokrat že osmič, knjigo, napisano pred 35. leti, in to z otroškimi ilustracijami, med kate-
rimi so prve nastale prav v gledališki skupini, med nastajanjem igre.
Ob predstavitvi knjige Drejček in trije Marsovčki je avtor povabil gledališče SMO na prireditev Mir in ljubezen, ki je tudi glavno poslanstvo te knjige. Za obisk knjižnice Domžale in društva SMO se dr. Vidu Pečjaku, sicer velikemu prijatelju otroške ustvarjalnosti, najlepše zahvaljujemo, kakor tudi za vse, kar je že in še bo napisal in nam na skupnem srečanju tudi povedal.
VABILO prijateljem lutk na lutkovno delavnico v knjižnico Domžale in na lutkovne predstave v Majčevem dvoru ob sobotah, vsakič ob 11. uri!
Program lutkovnih predstav:
- 17. 2. 1996 PUSTNO RAJANJE
- 24. 2. 1996 PETER KLEPEC
- 2. 3. 1996 RDEČA KAPICA
- 9. 3. 1996 MUCA COPATARICA
Informacije dobite v Majčevem dvoru.
Društvo SMO
Mladi igralci gledališča SMO ob zaključku iger Drejček in trije Marsovčki ter Pika Nogavička.
Domžale
/lomnih
17
Bolečina v prsih - angina pektoris
Ko nas pri 40, 50, 60 letih zaboli v prsih, se vprašamo: kaj je narobe, smo samo nervozni, preutrujeni, imamo vneto prsno mišico, imamo okvaro hrbtenice, krč požiralnika? Imamo morda angino pektoris? Kaj pa je sploh to?
Angina pektoris je bolečina v prsih, ki nastane zaradi pomanjkanja kisika v srčni mišici. To je signal, da je s srcem nekaj narobe, to je klic na pomoč.
V ozadju angine pektoris je največkrat ateroskleroza, ena izmed najbolj potuhnjenih bolezni, saj jo spoznamo šele tedaj, ko nam že dolga leta oži žile in povzroča resne okvare na notranjih organih. Najbolj sta prizadeta srce in možgani, pa tudi ledvice, noge ... Kri se pretaka po žilah - arterijah od srca do celic in se vrača po venah ponovno v srce, celicam nosi kisik in hrano. Zdrave arterije so raztegljive, prožne. Pri aterosklerozi pa se v steni arterij nabirajo maščobe, predvsem holesterol in nato kalcij, taka žila nabrekne, se zoži in končno zamaši.
Nekatera stanja - dejavniki tveganja - privedejo do zgodnejše ate-
roskleroze: zvišan holesterol, kajenje, zvišan krvni pritisk, sladkorna bolezen, putika, stalni stresi, debelost. Biološka starost človeka je odvisna od stanja ožilja oziroma od hitrosti napredovanja ateroskle-roze.
Značilnosti angine pektoris:
Bolečina nastane često že zjutraj pri manjših telesnih obremenitvah, kot sta umivanje in britje, kasneje, ko se bolnik »ogreje«, zmore večje telesne obremenitve brez bolečin. Bolečina je običajno kratka, traja nekaj minut, počasi narašča in po počitku popusti. Popusti tudi po tabletki nitroglicerina v nekaj minutah. Navadno jo opisuje bolnik kot tiščanje ali pritisk v predelu srčne konice ali za prsnico, pogosto združeno s težko sapo. Bolečina je lahko tudi pekoča. Širi se v levo ramo, levo stran vratu, v spodnjo čeljust in zatilje, včasih za levo lopatico. Redkeje se širi v desno ramo, včasih v žličko in zgornji del trebuha. Na bolečino ne vplivajo ne dihanje ne gibanje ne pritisk na prsni koŠ. V 10% bolnikov bole-
čina popusti tudi, če s hojo nadaljujejo ali tudi stopnjujejo obremenitev. Bolnik s stabilno angino pektoris svojo bolezen pozna in se navadi z njo živeti. Elektrokardiogram je lahko izven napada normalen, lahko pa pokaže znake pomanjkanja kisika v srčni mišici. Obremenitveni test na kolesu ali tekoči preprogi pokaže pomanjkanje kisika na različnih stopnjah obremenitve, v skladu z stopnjo bolezni.
Potek bolezni je pogosto dalj časa, tudi več let, nezapleten. Odvisen je predvsem od napredovanja procesa ateroskleroze srčnih arterij. Ta lahko napreduje počasi ali pa se zaplete Z' nenadnim poslabšanjem. Ko so zojitve ožilja hujše, dobi bolnik bolečino v prsih že pri malem naporu ali razburjenju, bolečine so vse hujše in dalj časa trajajoče. Pojavljajo se tudi v mirovanju, postanejo nepredvidljive. Tako stanje je znak nevarnih zožitev na ožilju in tak bolnik mora v bolnico.
Zdravljenje
Bolnik mora odstraniti, kolikor je le mogoče, dejavnike tveganja: do-
seči mora normalno telesno težo, zdraviti povišan krvni pritisk, normalizirati povišan holesterol, dobro zdraviti sladkorno bolezen ter se odpovedati kajenju. Na podlagi obremenilnega testiranja se bolniku predpišejo dnevne telesne obremenitve. Svetujemo hojo, tek, kolesarjenje, plavanje, planinarjenje, odvisno od bolnikovih nagnjenj in stopnje obolenja. Bolnik mora imeti dovolj počitka, izogiba naj se Stresom, zlasti časovnim stiskam. Zdravnik predpiše tudi potrebna zdravila, večina bolnikov doživljenjsko jemlje aspirin. Pri hujših oblikah bolezni s posebnimi katetri širimo zožene žile ali vzamemo veno iz noge in z njo premostimo zožene arterije na srcu.
Srce je čudovit organ, desetletja in desetletja dela brez počitka, zato mu nudimo tisto, kar potrebuje - dovolj kisika in zdrave žile. Preprečujmo bolezen, dokler je še čas, živimo zdravo in športno življenje. Če pa nas zaboli v prsih, se vsekakor posvetujmo s svojim zdravnikom.
BREDA KOKALJ-LIMBEK, dr. med.
kardiologinja
PREDSTAVITEV TREH NOVIH KNJIG V DOMŽALAH
Tudi o cestah se pišejo knjige
Ena izmed najpogostejših tem tako na sejah občinskega sveta kot na različnih sestankih so ceste, njihova gradnja, problematika vzdrževanja, vpliva na počutje ljudi, velikokrat pa se pogovori o njih končajo pri potrebnih finančnih sredstvih. V zadnjih letih pa se je tem pogovorom pridružila nova tema - AVTOCESTA in njen potek po naši občini, ki je s seboj prinesla nove vidike gradnje AC: ekonomskega, prostorskega, finančnega.
Prav obravnavi vseh teh vidikov gradnje cest pa je bila namenjena predstavitev treh knjig, v katerih avtorji obravnavajo vse omenjene vidike, hkrati pa nam skušajo pojasniti svoja stališča do programa gradnje avtocest v naši republiki ter usklajenosti le-te s področji, ki so z njo povezana.
Predstavljene so bile naslednje knjige:
GOSPODARSTVO SLOVENIJE, EKONOMETRIČNA ŠTUDIJA OBDOBIJ 1986-1994 (avtor France Križanič).
ČLOVEK IN CESTA s podnaslovom: Vpliv gradnje cest na gospodarstvo Slovenije (avtorji Eva Holz, Aleksander Jakoš, Marjan Kranjc, France Križanič ter Matej Notar).
AVTOCESTE V SLOVENIJI - Obljube, dejstva in računi (avtorji: Marjan Kranjc, Vlasto Žemljic, Anton Gunde).
Številni poslušalci z območja novih občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče so najprej prisluhnili podžupanu Simonu Mavsarju, ki je pozdravil prisotne in pojasnil namen. G. Matej Notar, založnik, pa je predstavil osnovna izhodišča vsebine vseh treh knjig in dejal, da je eden izmed namenov avtorjev tudi ta, da se ovrže zelo posplošena trditev, da je v cesto vložen tolar
Otroška prehrana
_ I. Dojenje
Zadnje čase prihaja do osupljivih spoznanj o prehrani v otroškem obdobju. Vedno več šolarjev ima nevarne maščobne obloge na krvnih žilah. Ameriški raziskovalci so to dognali v raziskavah pri otrocih od 6. do 16 let. Vzrok je v nepravilni prehrani. Otroci pojedo preveč maščob in sladkarij.
Pri nas podobne raziskave sicer še nimamo, ugotavljamo pa, da postaja prehrana naših otrok podobna ameriški. Morda je že čas, da spremenimo način prehrane. Začeti moramo pri dojenčku. Edini pravilni način njegove hrane dojenčka je seveda dojenje in o tem ne bi smelo biti dvoma. Vendar pa so desetletja matere opuščale ali zelo kratkotrajno dojile svoje otroke in jih dohranjevale s kravjim ali prilagojenim mlekom. Zadnje raziskave kažejo, da je že tu začetek zgoraj opisanih bolezenskih znakov. Prednost materinega mleka je v njegovi sestavi in v vplivu tega na normalen razvoj.
Za dobro razumevanje je potrebna kratka primerjava sestavin. Kravje mleko vsebuje 4 x več beljakovin, ki so za otroka manj primerne, slabše prebavljive, lahko nekaterim občutljivim dojenčkom okvarjajo ledvice in ludi možgane. Te beljakovine nimajo nekaterih sestavin, ki so nujne za normalen razvoj mozga n.
Tudi maščobe v kravjem mleku niso primerne za dojenčka zaradi drugačne sestave. Zadnja dognanja kažejo na to, da nekatere maščobe, posebno holesterol, v materinem mleku ustvarjajo v dojenčku encimski sistem, ki vse življenje razgrajuje holesterol in ga s tem varuje pred prezgodnjo zamaščenostjo krvnih žil.
Mlečni sladkor - laktoza - v materinem mleku varuje pred rahiti-SOm, ki ga je dejansko manj pri doječih otrocih, je pa prav tako udeležen pri sestavini možgan.
Minerali - kalcij, fosfor, natrij, so v kravjem mleku v taki količini, da obremenjujejo otrokove ledvice. Nekaleri visoko količino natrija povezujejo celo z nenadno smrtjo otroka.
Alergija na kravje mleko je pogosta, na materino mleko je praktično ni. S tem v zvezi ie verjetno tudi porast drugih obolenj pri otrocih (ekcem, astma).
V materinem mleku so v primerni količini prisotne snovi (protitelesa), ki ščitijo dojenčka pred okužbami, še zlasti okužbami črevesja in dihal.
Pomembnost dojenja pa ni samo v navedenih kemičnih prednostih materinega mleka. Izredno pomemben je tesen, intimen stik, ki obstaja pri dojenju med materjo in dojenčkom. Prav ta stik, dotikanje kože, prehajanje telesne toplote je bistven za razvoj občutka varnosti pri otroku, torej varnosti, ki je odgovorna, da se razvije v močno, Čustveno in duševno uravnovešeno osebnost.
Lastnosti, ki jih v sodobnem življenju najbolj potrebujemo, tako razvijemo prav z dojenjem. Praktični razlogi, ki govorijo v prid dojenju, pa so tudi, da je obrok zastonj, vedno pripravljen in neoporečen.
Iz prakse vidimo, da se današnje mamice bolj trudijo, da bi dojile. Žal pri mnogih hitro usahne prvotno navdušenje in prezgodaj prično z dodajanjem mleka po dudi in dojenja je ponavadi hitro konec.
Vendar ni razloga, da bi doječa mati, katere otrok je prvi mesec normalno napredoval v teži, ne nadaljevala z uspešnim dojenjem. In koliko časa bi bilo idealno dojiti otroka? Prvih šest mesecev. Po tem času je zrelost otroka že tolikšna, da lahko postopoma preidemo na primerno mešano prehrano.
JANEZ GROŠELJ, dr. med. spec.
pediater
Avtorji novih knjig o cestah se predstavijo
- stran vržen tolar. Konkretni podatki kažejo, da ta trditev ne drži, saj od vloženih 100 SIT v ceste gospodarstvo takoj dobi najmanj 120 SIT - v nekaterih obdobjih celo več. Predstavil je analizo vplivov cest na gospodarstvo, pri čemer smo vse doslej premalo proučevali dolgoročnejše vplive gradnje cest na gospodarstvo.
Vsebino posameznih knjig so predstavili njihovi avtorji: dr. Marjan Kranjc, g. Franci Križanič ter prof. Vlasto Žemljic. Razprava je bila zelo pestra in je pritrdila ugotovitvam avtorjev, razpravljala pa so jih ilustrirali z lastnimi izkušnjami, s katerimi se srečujejo zlasti ob razgovorih o lokaciji bodoče avtoceste na območju Občine Domžale.
Podjetniški center Domžale
Sistem zagotavljanja kakovosti postaja zahteva sodobnega časa in mnoga podjetja brez njega ne morejo več poslovati. Na informativnem predavanju o »sistemu kakovosti ISO 9000«, ki je bilo v četrtek, 1. februarja 1996, v prostorih podjetniškega centra Občine Domžale, je zbranim udeležencem okvirne vsebine predstavil gospod Iztok Kunšek iz Gospodarske zbornice Slovenije.
Tudi med manjšimi podjetji je čedalje več zanimanja za omejene vsebine, kar je pokazala struktura udeležencev. Njihovi posli so pogosto vezani na naročnike, ki že imajo uveden sistem kakovosti in ustrezen certifikat; skladno s tem ga zahtevajo tudi od svojih dobaviteljev.
V organizaciji Podjetniškega centra Občine Domžale je v četrtek, 18. januarja 1996 gospod Andrej Česen, direktor firme Projekt Management Consulting, domžalskim podjetnikom predstavil koncepte in
metodologijo projektnega menedž-menta.
V današnjem času nenehnih sprememb je zlasti pomembno, kako se soočati z njimi, kako jih učinkovito obvladati. Mnoga podjetja in organizacije že imajo ali pa uvajajo projektno vodenje. Srečujejo se s težavami, ko ne dosegajo ciljev projektov, prekoračujejo roke in stroške, težave so s solvent-nostjo.
Namen predstavitve je bil seznaniti vse, ki so vključeni v projekte ali so z njimi na kakršenkoli način povezani, z metodami, tehnikami in orodji projektnega menedž-menta, ki so kot praktične rešitve že uresničene v našem okolju. Gospod Česen je tudi prikazal pristope, s katerimi je v sedanjih razmerah možno še izboljšati načrtovanje in nadzorovanje rokov, stroškov, kakovosti in virov, s tem pa učinkovito vplivati na poslovni in finančni izid projektov, ter na dobiček poslovnega sistema kot celote.
STANISLAVA POLAJŽER
Plan krvodajalstva za leto 1996
zap št.	Naziv	Plan število	Ura
Ponedeljek, 11. 3. 1996			
1.	Induplati obrat Peče	10	7.00
2.	KO RK Peče	20	7.30
3.	KO RK Moravče	20	7.30
4.	RAŠICA Moravče	/20	7.30
5.	TERMIT Moravče	15	7.30
6.	Miz. delavnica Moravče	5	7.30
7.	Osnovna šola Moravče	5	7.30
8.	OO RK Vrhpolje	10	7.30
9.	OO RK Krtina	5	7.30
10.	Osnovna šola Trzin	5	8.30
11.	KO RK Krašnja	25	9.00
Ura   Zbirno mesto
pred obratom avtobus, postaja avtobus, postaja avtobus, postaja avtobus postaja avtobus, postaja avtobus, postaja cerkev Vrhp O. Š. Krtina pred šolo pred avt. post.
Torek, 12. 3. 1996
1. TOSAMA Vir 50 6.30 pred podjet.
2. LIP Radomlje 25 6.00 pred podjet.
3. PAPIRNICA Količevo 70 6.15 pred podjet.
4. MELODIJA Mengeš 40 6.00 pred podjet.
5. LEK Mengeš 50 6.00 pred podjet.
6. TRAK Mengeš 40 6.00 pred podjet.
7. FILC Mengeš 20 6.00 pred podjet
8. TAMIZ Mengeš 20 6.00 pred podjet.
9. SCT trgovina TOPOLE 10 8.00 pred podjet
10. OO RK Trzin 5 8.00 avtob. post.
11. Osnovna šola Trzin 5 8.00 pred šolo
12. OO RK Mengeš 20 8.00 pred podj. TRAK
13. SEMESADIKA Mengeš 15 8.00 pred podj. TRAK
14. KOVINOTEHNA Mengeš 5 8.00 pred podj. TRAK
15. KPCIABLE 10 8.00 pred obratom
16. PIVO. UNION Mengeš 9 8.00 pred podj. TRAK
17. ETA obr. Meng. Mercat. 5 8.00 pred podj. TRAK
18. EMONA obr. Meng. Merkur 5 8.00 pred podj. TRAK
19. OBRTNIK Mengeš 5 8.00 pred podj. TRAK
20. HIDROMETAL Mengeš 25 8.00 pred podj. TRAK
21. EDIGS Mengeš 5 8.00 pred podj. TRAK
22. CENTER INVAL. MLADINE 5 8.00 pred podj. TRAK
23. VARNOST Mengeš 20 8.00 pred podj. TRAK
24. Osnovna šola Mengeš 10 8.00 pred podj. TRAK
25. ZORA Mengeš 10 8.00 pred podj. TRAK
26. DOM POČITKA Mengeš 13 8.00 pred podj. TRAK
27. KOM. PODJ. Domžale 30 8.00 pred upr. Domž.
28. LJUBLJ. BANKA Domžale 10 8.00 pred občino
29. DOM UPOKOJ. Domžale 5 8.00 pred občino
30. DEL. UNIVERZA Domžale 5 8.00 pred občino
31. SDK DOMŽALE 3 8.00 pred občino
32. KO RK JARŠE RODICA 10 7.30 av. post. Rodica
33. BIOTEHNIČNA FAKULTETA 10 8.00 av post. Rodica
34. NAPREDEK Jarše 10 8.00 av. post. Jarše
35. NAPREDEK Domžale 20 8.00 pr. obč. upravo
36. POLICIJA Domžale 5 8.00 pred občino
37. ALKO obrat Jarše 5 8.00 pred občino
38. ZAVOD za glas. izobraž. 3 8.00 pred občino
39. PTT Domžale 15 8.00 pred občino
40. INEA Domžale 5 8.00 pred občino
41. VVO Domžale 5 8.00 pred občino
42. METALKA Domžale 3 8.00 pred občino
43. Obč. sodišče Domžalew 3 8.00 pred občino
44. Občina Domž. Upr. enola 20 8.00 pred občino
45. OO RK Domžale m. za fin. 30 8.00 pred občino
46. Osnovna šola Domžale 5 8.00 pred občino
47. Osnovna šola Rodica 5 8.00 pred občino
48. Osnovna šola V. Perka 5 8.00 pred občino
49. Center za Socialno delo 3 8.00 pred občino
50. Skupnost osnovnih šol 5 8.00 pred občino
51. Sodnik za prekrške 5 8.00 pred občino
52. Osnovna šola Olge Avbelj 5 8.00 pred občino
53. AGROEMONA 10 8.00 pred občino
54. Kmet. zadruga EMONA 20 8.00 pred občino
55. Zav. skupnost TRIGLAV 10 8.00 pred občino
56. GG TOK Gozd. Domžale 5 8.00 pred občino
57. Centralna čistilna napr. 5 8.00 pred občino
58. KO RK ZLATO POLJE 20 8.45 Obrše
Sreda, 13. 3. 19%
1. INDUPLATI Jarše 30
2. MLINOSTROJ Domžale 10
3. HELIOS Količevo Domž. 50 4 KO RK Rafolče 20
5. KO RK Prevoje 20
6. Center sr. šol Domžale 20
6.00 pred podjetjem 6.00 pred podjetjem 6.00 pred podjetjem 9.00 pred Martinčkom 9.00 Skaria 10.00 preci šolo
Četrtek, 14. 3. 1996
1. TOSAMA Vir 50 6.00
2. HELIOS Oljarna 20 6.00
3. Zdravstveni dom Domžale 20 7.00
4. AVTOSERVIS Domžale 30 7.00
5. TOKO Domžale 40 8.00
6. TERMIT Domžale 5 8.00
7. EMONA farma Ihan 20 8.00
8. TERMIT Ihan 15 8.00
9. KO RK Ihan 10 8.00
10. EMONA obrat Pšata 15 8.00
11. UNIVERSALE Domžale 30 8.00
pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred pred
podjetjem podjetjem ZD
podjetjem
podjetjem
upravo
podjetjem
podjetjem
trgovino
obratom
podjetjem
Petek, 15. 3. 1996
1. HELIOS KOL. IN DOMŽALE   50 6.00
2. PAPIRNICA Količevo 40 6.00
3. INDUPLATI Jarše 60 6.00
4. ŽITO Vir 15 6.00
5. KO RK Vir 20 6.00
6. LIP Radomlje 25 7.00
7. INDUPLATI obrat Radoml.     20 7.00
8. KO RK Radomlje '      20 8.30
9. Osnovna šola Radomlje 109 8.30
10. PLASTENKA Rova 10 8.30
11. KO RK Dob Žeje 10 8.00
12. Osnovna šola Dob 5 8.00
13. Elektro podj. Podrečje 5 8.00
14. Gostišče Konjšek 15 8.00
15. KO RK Blagovica 15 8.15
16. KS Češnjice 5 8.15
17. KO RK Lukovica 15 8.15
18. Osnovna šola Brdo 10 8.15
19. MOJCA Lukovica 30 8.15
pred podjetjem pred podjetjem pred podjetjem pred podjetjem pred podjetjem pred podjetjem pred podjetjem pred gost. Sporn pred gost. Šporn pred podjetjem avt. postaja postaja postaja postaja postaja postaja pred Zadr. dom. pred Zadr. dom. pred podjetjem
avt avt avt avt avt
OPOZORILO!!!
PODJETJEM, USTANOVAM, ZAVODOM, KI IMATE PO PLANU VEČJE ŠTEVILO KRVODAJALCEV, JE DANA MOŽNOST, DA POŠLJETE KRVODAJALCE V VSEH 5. DNEH AKCHE. ZA PREVOZE NAM MORATE SPOROČITI! DODATNO SMO PRIPRAVILI ŠE:
VOZILO ZAVODA BO V VSEH 5. DNEH ČAKALO IN VOZILO IZ AVTOBUSNE POSTAJE DOMŽALE OB 6. IN 9. URI.
OBMOČNA ORGANIZACIJA RK DOMŽALE
/lamnik
Domžale
PRIZNANJA ŠPORTNE ZVEZE DOMŽALE ZA ŠPORTNE USPEHE V LETU 1995
Iskrene čestitke najboljšim
Športna zveza Domžale in Smučarsko skakalni klub SMA Ihan sta v januarju pripravila svečano podelitev priznanj najboljšim športnikom za uspehe, dosežene v letu 1995. V programu so sodelovali učenci podružnične šole Ihan pod vodstvom ga. Anice Lenič, g. Janez jeglič, trio Borisa Razpotnika, Domžalske novice, prireditev pa je vodil Franek Trefalt.
Vsi tisti, ki ste spremljali športne strani SLAMNIKA vse leto, ste lahko sproti ugotavljali, da imamo v občini uspešne športnike; ti so člani državnih reprezentanc, ki uspešno nastopajo na državnih prvenstvih, še posebej veseli pa smo dobrih uvrstitev na mednarodnih tekmah. Da je teh športnic in športnikov veliko in da kar v nekaj športnih panogah športniki naše občine posegajo v sam vrh, je pokazala tudi ta prireditev, kjer so za dolgoletno uspešno delo prejeli priznanja tudi nekateri aktivni športni delavci.
Najboljši v članskih kategorijah
Med ekipami so priznanja prejeli; ŽENSKI NOGOMETNI KLUB JARŠE za 2. mesto v slovenski nogometni ligi, SQ FIT/TOP za 2. mesto na državnem prvenstvu v squashu, TAK Domžale za enak uspeh v dviganju uteži ter HB RA-CING TEAM za osvojeni naslov državnih prvakov v CHM motor. Med posamezniki so naslove državnih prvakov v letu 1995 osvojili: JOŽE KLOPČIČ (dviganje uteži), IGOR JERMAN ter MARJAN MA-LEC v CHM - motor. Priznanja za osvojene srebrne medalje na DP so prejeli: BORIS KNAP (lokostrelstvo), PETER JA-NEŽlČ (squash) ter MARKO BEVK (dviganje uteži), za osvojena tretja mesta pa: IANEZ ŠKOFIC (lokostrelstvo), UROŠ PETROVSKI (dviganje uteži) ter MIRAN HUDOVERNIK (CHM - motor).
Najuspešnejši mladinci in kadeti
Državni prvaki v mladinskih kategorijah so v leju 1995 postali: ANA SITAR (squash), SAŠA SLANC (kotalkanje) ter PETER HAFNER (kegljanje), DRAGANA VUJOVIČ, TATJANA VRHOVŠEK ter ALENKA IVANČIČ so bile vice prvakinje v kotalkanju, tretje mesto si je prikotal-kala AN)A ŠETINA, članica Atletskega kluba Domžale BOIANA VOJSKA, META PUNGERČAR, JASNA PALADIN in ANJA ZAVRŠNIK so priznanje prejele za bronasto medaljo štafete 4 x 300 metrov, BOJANA VOJSKA je bila tudi tretja v DP v mnogoboju, JASNA PALADIN je priznanje prejela za državni rekord na 1 miljo, ANA NARANČA pa za 2. mesto na ZDP v metu krogle.
Tudi med pionirji najboljši
Teniški klub Domžale ter TSK Ihan sta prejela priznanje za osvojena naslova državnih prvakov, kar so v letu 1995 postali tudi naslednji pionirji: BOŠTJAN ARNOL (slalom), kotalkarji: MATJAŽ IVANČIČ, BLAŽ RAVNIKAR ter ŠPELA TAVČAR, atlet TOMAŽ KUŠAR pa je priznanje prejel za državni rekord na miljo.
Jubileji, športna rekreacija
Za večdesetletno delo v posameznem društvu so priznanja prejeli naslednji športni delavci: MARTA GREGORČIČ, TOMAŽ SLAPAR, VINKO TROJANŠEK - vsi iz Športnega društva INVALID, MATJAŽ GOLTEZ, Smučarsko društvo Domžale, FRANC RAK, Tekaško skakalni klub Ihan, JOŽE PRIMOŽIČ, TAK Domžale ter MARJAN GORZA, Atletski klub Domžale. ANICA ČERNE je prejela priznanje za uspešno vodenje oddelka rekreacije članic.
Mednarodni uspehi
Med športniki, ki so v letu 1995 uspešno nastopili tudi na različnih mednarodnih tekmovanjih, so priznanja prejeli: kotalkarji MATEJ DRAŠČEK, MIHA ARVAJ ter NINA GRILJ, alpinist JANEZ JEGLIČ ter atlet BOŠTJAN BRNOT.
Vsem dobitnikom priznanj
iskrene čestitke   ter veliko
športnih uspehov tudi v letu 1996!
na ČRNO BELIH Doliih
Mojster Vladimir Ivacic
Vladimir Ivačič je najboljši šahist Šahovskega društva Napredek Domžale, zvesti član kluba pa je že več kot 35 let. Najbrž mojster Ivačič nič ne verjame »okultni« vedi numerologiji, toda številka dve je v njegovi šahovski karieri zaigrala pomembno vlogo, rojen je namreč 22. v mesecu.
Njegovi pomembni šahovski uspehi: dvakrat državni (slovenski) prvak, dvakrat član slovenske šahovske reprezentance, dvakrat slovenski veteranski prvak, dvakrat državni (takrat jugoslovanski) prvak v reševanju šahovskih problemov.
Če bi hoteli našteti vse njegove velike šahovske zmage, bi morali našo rubriko NA ČRNO-BELIH POLJIH kar za nekaj številk rezervirati samo zanj. Več kot aeset močnih velemojstrov je tudi že moralo pred mojstrom Ivačičem »položiti« figure oziroma kralja. Še veliko šahovskih »skalpov« mu želimol
Izbrana partija med slovenskim šahovskim mojstrom, Vladimirjem Ivačičem in Zdenkom Kožulom, hrvaškim velemojstrom je bila odigrana na mednarodnem odprtem šahovskem, turnirju v Ljubljani leta 1994.
B1SBIBSB
Beli: Zdenko Kožuh Črni Vladimir Ivačič
1. d4 Sf6 2. c4 g6 3. Sc3 d5 4. Sf3 Lg7 5. Db3 dxc:4 6. Dxc4 0-07. e4 Sat. 8. Lg5 c6 9. Db3 Da5 10. e5 Sd5 11. Ld2 Sxc3 12. bxc3 b5 13. h4 Le6 14. Db2 Tab8 15. h5 Da4 16. hxg6 hxg6 17. Del f6 18. Lh6 Lf5 19. Lxg7 Kxg7 20. Dh6+ Kf7 21. exf6exf6 22. Dh7+ Ke6 23.d5 + Kd6 24. Sd4 Sb4! (Vstavi diagram!) 25. Dh2 + Kc5 26. Sh.l t Kb6 27. Dd6 Tfe8 + 28. Kd2 Sxd5 29. DcS+ Kb7 30. Th7+ Sc7 31. c4 Tbd8+ 32. Kc3 Te5 33. Db4 Dxb4 34. Kxb4 Kc8 35. cxb5 cxb5 36. Tc1 Td7 37. Th8+ Td8 38. Th7 Td7 39. Th8 + Td8 40. Txd8 Kxd8 41. Sc5 Ld7 42. Tdl? a5! 43. Ka5 Tc5 43. Kb6 Txc5 44. Kb6 Tc6 -0:1.
BOGDAN OSOLIN
ŠAH MLADIH
Prvenstvo ljubljanske regije 95/96
V Ljubljani je bilo odigrano 3. prvenstvo ljubljanske regije v vseh starostnih kategorijah tako pri fantih kot dekletih.
Številno zastopstvo iz domžalskih in mengeške šole - nastopilo je 41 igralcev in igralk - je spet doseglo lep uspeh; 16 se jih je uvrstilo med zmagovalce, 9 pa zbralo polovico možnih točk. Najboljši so bili:
Dečki 10 let (31):
2. mesto LUKA PAVLIC (OŠ Domžale)
3. mesto ŽIGA BOBNAR (OŠ Trzin) 12 let (37):
3. mesto ANDREJ MIHORIČ (OŠ Dob)
4. mesto LUCI)A ROVTAR (OŠ V. Perka) - izven konk.
Fantje 14 let (38):
4. mesto BOŠTJAN MIHORIČ (OŠ Dob) 16 let (33):
7. mesto ANŽE MARN (OŠ V. Perka)
7. mesto ALEKSANDER NADJ (OŠ Trzin)
- izven konk.
Deklice 10 let (17):
5. mesto ELA ŠEGINA (OŠ V. Perka)
12 let (21):
5. mesto NADA KOSEC (OŠ Preserje) Dekleta 14 let (21):
2. mesto PETRA BREZOVŠEK (OŠ V.
Perka)
16 let (9):
5. mesto METKA OSREDKAR (OŠ Dob)
Na državnem prvenstvu bodo igrali Luka Pavlic (Domžale), Žiga Bobnar in Aleksander Nadj (Trzin), Lucija Rovtar in Petra Brezovšček (V, Perka). Želimo jim uspešen nastop.
S. L.
KOMUNALNO-STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE
Ko zapade sneg
Komunalno-stanovanjsko podjetje Domžale zimsko službo opravlja na osnovi operativnega plana, ki opredeljuje obseg del. Pripravljen je na osnovi Odloka o ureditvi zimske službe in Odloka o gospodarjenju s komunalno-promet-nimi površinami, potrjen pa s strani operativnega štaba zimske službe, v katerem so: komunalno-cestni inšpektor, policist, predstavnik občine ter predstavnik izvajalca. S planom pa je določen standard vzdrževanja, ki ga želimo imeti, oz. ga lahko zagotovimo glede na razpoložljiva sredstva.
Zimska služba za 130 km cest
V Občini Domžale KPS pluži lokalne ceste, ceste in ulice mestnega pomena v skupni dolžini blizu 130 km, pri tem pa je dobro vedeti, da le četrtino skupne dolžine cest redno posipajo proti poledici, in sicer: ceste, kjer poteka avtobusni promet in kjer se izvajajo prevozi otrok v šolo in na odsekih, kjer je gostejši promet; posipajo tudi vsa avtobusna postajališča in pločnike, ki so bolj obremenjeni s pešci.
Komunalno-stanovanjsko podjetje Domžale opravlja zimsko službo tudi v drugih treh občinah, za vse to pa uporablja naslednjo mehanizacijo: štiri kamione TAM 190, s katerimi plužijo in, če je potrebno, sneg tudi odvažajo, dve poltovorni vozili tipa TAM za prevoz delavcev oz. ročno posipanje pločnikov in avtobusnih postajališč. Imajo dva na-kladača za čiščenje križišč, prehodov za pešce, avtobusnih postajališč in parki-
AVTO SOLA
»SAM« Moravče
vpisuje v tečaj cestno prometnih predpisov
do 15. 3. 1996. Tečaj se začne 15.3.
1996 ob 18. uri. Po tečaju se nadaljuje praktični del - vožnja. Cena je enaka drugim avto šolam.
rišč. Pri čiščenju pločnikov si pomagajo z dvema strojema za pluženje pločnikov. Ob tem je v različne akcije vključenih še 12 kooperantov - traktorjev, opremljenih s čelnimi plugi. Za ročno čiščenje komunalnih površin pa skrbi dvajset delavcev.
Z vso to mehanizacijo in delavci so sposobni v normalnih razmerah, kar pomeni do 30cm snega, delo opraviti v času od 8 do 12 ur. Začetek pluženja je kljub temu, da Odlok o zimski službi določa, da se na asfaltnih voziščih začne plužiti, ko zapade lOcm snega, odvisen tudi od vremenske napovedi in trenutnih razmer na cestah, ki jih takoj, ko prične snežiti, posipajo z mešanico peska in soli ter zagotovijo, da se sneg ne sprime z voziščem.
Zimska služba v decembru 1995
Zadnje posege zimske službe v decembru so zelo ovirala podrta drevesa, ki so jih morali najprej odstraniti, to pa je povzročilo tudi negodovanje občanov, saj se je akcija pluženja nekoliko zavlekla. Včasih to negodovanje povzroča tudi delo posameznih kooperantov, zato se bo KSP v prihodnje še tesneje povezovalo s KS in skupaj z njimi zagotavljalo čimprejšnjo odpravo pomanjkljivosti, kot so izpuščene ulice ipd.
Največ pripomb je bilo sicer v zvezi z vzdrževanjem pločnikov, saj se dogaja, da komunalci ob pluženju cest sneg odrinejo na pločnik, občani pa ga čiščenju pločnika znova odmečejo na vozišče. Zadevo bodo skušali rešiti s takojšnjim odvozom snega. O izvajanju zimske službe vodijo zahtevano dokumentacijo, ki jo redno posredujejo nadzornemu organu občine Domžale, ki spremlja in potrjuje tudi planirani obseg dela. To hkrati pomeni, da KSP prejme plačilo le za opravljeno delo, ki ga potrdi nadzorni organ. Sredstva, planirana za zimsko službo, če ta ni opravljena, ostanejo proračunu.
Zimska služba jutri že boljša
Marsikaj bi lahko spremenili pri KSP, še več pa pri voznikih, ki morajo svoja vozila v zimskem času primerno opremiti, pešcih, ki naj bi bili razmeram primerno obuti, in pri občanih, ki naj bi sami odmetali sneg z javnih komunalnih površin. Potrebno bo ponovno preveriti operativni plan zimske službe in ga korigirati, v povezavi z njim pa tudi dopolniti gradbeno mehanizacijo, v kateri zlasti pogrešajo frezo, s katero bi sneg nakladali na tovornjake in odvažali, ter tako preprečili nenehno premetavanje snega s ceste na pločnike in obratno, izognili pa bi se tudi večkratnemu posi-
panju površin in bistveno izboljšali varnost pešcev. Pogrešajo sodobnejši posi-palec, ki bi omogočil, da bi opustili posipanje poledenelih površin s peskom, saj ni na tak način odpadlo čiščenje pesko-lovov, kanalizacije in prometnin površin ob končani akciji zimske službe.
Zimska služba - to smo mi
V mesecu decembru je bilo za zimsko službo (vzdrževanje 130km cest, avtobusne postaje, javna parkirišča in četrtina pločnikov - pluženje, posipanje proti poledici, ročno čiščenje snega in odvoz snega) porabljenih 6 mio SIT, kar v primerjavi z ostalimi občinami pomeni bistveno manj, saj je cena pluženja KSP kar nekajkrat nižja od cene, ki velja v sosednji občini Kamnik.
Če bo morda močno snežilo tudi v februarju in celo v začetku marca, je dobro vedeti, kdo so fantje, ki so že in še bodo poskrbeli, da bodo kljub sneženju naše ceste, poti in potke prehodne:
IANEZ REPNIK, vodja zimske službe (713-086); JOŽE ZALOKAR, pomočnik
vodje ter koordinatoar (721-443); VODJE, ki opravljajo dežurstvo na Savski cesti (721-443): FRANC BERGANT 15.-22. 02.; STANE ULČAKAR 22.-29. 2.; MIJO ZADRAVEC 29. 2.-07. 03.
KOOPERANTI ZA PLUŽENJE SNEGA V OBČINI DOMŽALE:
LOJZE RODE, ŽIČE (KS ROVA, KS RADOMLJE); FRANC KODERMAN, MORAVČE (KS VIR); DAMJAN JEMC, TRZIN (KS TRZIN); MARKO MARIN, JARŠE (KS JARŠE-RODICA, KS SLAVKA ŠLANDRA - DEL IN KS VENCLJA PERKA - DEL); ZDRAVKO KERŽAN, SV. TRO-IICA (KS DOB - DEL); JANKO CERAR, DOB (KS DOB - DEL); JANEZ MIVŠEK, PŠATA (KS DRAGOMELJ - PŠATA); FRANC LONČAR, MORAVČE (KS PRESERJE, KS HOMEC-NOŽICE); MATJAŽ VIDIC, DOL; BERLOT JURIJ DOMŽALE (MESTO DOMŽALE); STANE CERAR, DOBOVLJE (CESTA DOBOVLJE BRDO); ALFONZ KOKALJ, GOROPECE (CESTA GOROPEČE-ŽABJE).
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
Tekmovanja v dvoranah
Kljub zimskemu času tekači in metalci Atletskega kluba Domžale ne mirujejo. Pod vodstvom trenerjev Damjana Ber-
Matej Juhart se je uvrstil v »B« finale teka na 60 m.
dika ter Toneta Založnika tekači in metalci pridno trenirajo - en večer v telovadnici Osnovne šole Domžale, dvakrat pa gostujejo na Osnovni šoli Roje, vmes pa če je le mogoče, »skočijo« v prvo atletsko dvorano ŽAK Ljubljana, kjer je veliko priložnosti zlasti za trening tekov na krajše proge.
Prav ta dvorana pa je zadnje konce vikendov tudi prizorišče različnih atletskih mitingov, katerih se člani AK Domžale, med njimi večina še pionirji in mladinci, redno udeležujejo in pridobivajo izkušnje za tekmovanja, ki se bodo že v marcu preselila na stadione.
Prva resna letošnja preizkušnja je bila člansko državno atletsko prvenstvo v dvoranah, kjer domžalski atleti nismo imeli veliko priložnosti za boljše uvrstitve, pa je kljub temu mlademu MATEIU IUHARTU uspelo, da se je uvrstil v B finale v teku na 60 metrov, za ALEŠA PRANJIČA ter METO PUNGERČAR pa je bila to dobrodošla tekma za pridobivanje izkušenj.
Med zimskimi počitnicami najboljši atleti odhajajo na zimske priprave v Stru-njan.
V.
V NEDELJO, 10. MARCA 1996, OB 11. URI
Že osmič po nagelj na Limbarsko goro
Limbarska gora s svojimi 768 metri med Moravsko dolino in Črnim grabnom in cerkvico Sv. Valentina ponuja imeniten razgled na bližnjo in daljno okolico.
Poti do nje oživijo zlasti v prvih dneh marca, ko več tisoč obiskovalcev pohiti po svoj »NAGELJ NA LIMBARSKO GORO«.
Društvo krajanov Limbarske gore in Hrastnika, Športno društvo Krašnja, Taborniki iz Moravč ter Smučarsko društvo Termit Moravče tudi tokrat vse vas vabijo, da obiščete to družabno rekreativno prireditev, ki je namenjena vsem, zlasti pa vsem ženskam, saj za vsako posebej že raste NAGELIČEK, ki ga bo ob svojem prazniku dobila iz rok organizatorjev.
Za tiste, ki na LIMBARSKI GORI še niste bili, ne bo škodilo, če malce obnovimo, kako bi najlaže prišli do prireditvenega prostora ob cerkvici sv. Valentina. Do Moravč zna vsakdo, od tu do Gabrja je nekaj minut vožnje, nato pa je odločitev vaša: peš ali z avtom. Peš do to prijeten enourni sprehod mimo po gričkih raztresenih domačij, z avtom bo to malce daljša vožnja mimo Hrastnika do prijetnega zaselka šije, od koder je do vrha le streljaj. Organizatorji obljubljajo urejen parkirni prostor, hkrati pa posebej vabijo, da greste na LIMBARSKO GORO PEŠ, saj kratek prijeten sprehod nikdar ne škodi. Lahko pa pridete tudi z druge strani iz doline Črnega grabna, od koder je pot do vrha malce strmejša, a zato v prijetni družbi nič manj prijetna.
Na LIMBARSKI GORI vas prijazni or ganizatorji pričakujejo z dobrodošlico, s kulturnim, rekreativnim in družabnim programom, računajo na vašo dobro voljo in prijetno vreme, ki jih v zadnjih dveh letih ni razočaralo. Prijeten sprehod po dobro označeni poti mimo prijaznih domačij, zelenih, morda pa še pobeljenih travnikov, kdo ve, prijetna okolica, razgled po okoliških vrhovih in znanci, za katere boste presenečeno ugotovili, da jih niste videli že od lani. Vse to, prav vse pričakuje 10. marec na LIMBARSKI GORI.
Dobrodošli torej, 10. marca ob 11. uri na LIMBARSKI GORI. Ne pozabite, da prav na vsako obiskovalko čaka samo njen namenjen NAGELJ, na vse skupaj pa prijeten dan, ki ga ne boste hitro pozabili!
Pa še nekaj več!
Na Limbarsko goro bo prav tega dne pritekel tudi znani ultramaratonec DUŠAN MRAVLJE. Startal bo pred občino Kranj ob 7.30 mimo Prešernovega gaja od Kokrškega mostu nato v smeri Urnik, in sicer ga boste lahko pričakali:
ob 9.15 v Mengšu
ob 9.45 Domžalah (10.15 Vir, 10.30
Radomlje, 10.40 Rova)
ob 11. uri v Lukovci
ob 12.15 v Moravčah
ob 13.00 cilj na Limbarski gori.
TECITE Z NJIM!
ORGANIZATORU
Domžalski smučarji zelo dobri v sezoni 1995/1996
Domžalski smučarski podmladek se je v letošnji sezoni zelo dobro uvrščal na ravni Centralne regije med starejšimi in mlajšimi dečki ter deklicami. Ravno tako
so dobro startali tudi Cicibani in Cici-banke v veleslalomu za pokal regije CEN.
Sončni dnevi na Soriški planini
Dnevi na Soriški planini so bili sončni z vseh mogočih vidikov otrokovega doživljanja zanimivosti, novosti in dogodivščin. Vsako jutro nas je pozdravilo modro nebo in sijoče sonce. Obuli smo si smučarske čevlje in si nataknili smuči, na planino smo prihajali prav zato, da se bomo naučili smučati z alpskimi smučmi. Športne delavnice na gorskem svežem zraku se je udeležilo 17 otrok v starosti od 4—7 let, trije otroci so že znali smučati, vsi drugi so bili začetniki.
Športno delavnico smo organizirali s sodelovanjem podjetja DESPO iz Ljubljane in tremi absolventi Fakultete za šport iz Ljubljane. Samo, Rok in Matej imajo že precej izkušenj pri delu s predšolskimi otroci. Te so se jim obrestovale, z otroki so takoj vzpostavili dober interakcijski stik, tako da je delo potekalo zelo usklajeno in prijetno. Vsi trije študenti so učitelji in vaditelji smučanja, plavanja, zato jih bomo še povabili k sodelovanju.
Osnova za delo v športni delavnici je bila metoda igre s pravili, svoj prispevek k uspešnemu delu je dalo tudi majhno število otrok v skupini, saj so bili otroci obravnavani individualno, program dela pa je bil prirejen sposobnostim otrok v posamezni skupini. Svoje delo so otroci in vaditelji vsak dan pregledali na video posnetkih in ugotavljali, kaj morajo naslednji dan izboljšati. Vsi otroci so bili uspešni, tisti, ki so bili na smučkah že večkrat, pa so znanje nadgradili.
Zadnji dan so se nam pridružili tudi starši naših otrok, pa babice in znanci, ki jih je napredek otrok zanimal. In niso bili razočarani, otroci pa tudi ne. Vaditelji so pripravili ovire tako, kot se za pravo tekmo spodobi, vozili smo dva teka, sešteli dosežene čase in ob grom kem navijanju staršev podelili priznanja.
Otroci, ki so obiskovali športno delavnico, kažejo izreden osebnostni napredek, celostno osebnostno rast. Prav to mi je ponovno potrditev, da je športna vzgoja zelo potreben element vzgojnih programov. Športna vzgoja bo morala postati tudi način družinskega življenja, saj so naši otroci od dela, ki ga oprav ljamo, da preživimo družino, največkrat odtujeni, pri športu pa se starši in otroci lahko zelo zbližajo, se pomerijo med seboj in ugotovijo, da Kaja lepše in hitreje smuča kot njena mamica. Otroci, ki nam bodo tako rasli, bodo med odrašča-
njem laže našli stik z nami in se o svojih težavah pogovorili doma, starši smo jim pa dolžni pri teh težavah pomagati. Tako lepo so se pet dni imeli otroci iz vrtca ŽABICA iz Trzina; ko je padel sneg ponovno tudi pri nas, pa smo prinesli smuči v vrtec in se spuščali po naši »krtinici«, saj si po soriških strminah drugega imena ne zasluži.
MARIJA KAVKA
Obrtniki Domžal tekmovali v veleslalomu na Soriški planini
V odlični izvedbi SMUČARSKEGA DRUŠTVA DOMŽALE so obrtniki Domžal tekmovali v VELESLALOMU na SORIŠKI PLANINI, dne 27. 1. 1996.
REZULTATI: ŽENSKE C do 45 let
1. MILENA JANUŠ 20;10.25
ŽENSKE B do 35 let
1. BARBARA OREHEK 2;29.25
ŽENSKE A do 25 let
1. URŠKA KABAJ 1;14.15
2. TATJANA MEDIC 1;28.21
3. DUSANKA VIDEMŠEK 1;29.98
MOŠKI D do 55 let
1. ALEKSANDER KABAJ 1,25.53
2. IVOIACARINEC 1 28 21
3. MAKS RESNIK l;30.20
MOŠKI C do 45 let
1. FERDO PLIBERŠEK 1;26.54
2. JANEZ PRAPROTNIK 1,26.58
3. SANDI RUSJAN 1 ;26.26
MOŠKI B do 35 let
1. PETER KOSEC 1;14.36
2. BRANE URBANIJA 1;16.93
3. JOŽE TRAVEN 1;20.83
MOŠKI A do 25 let
1. PETER PELAN 1)15.73
2. KLEMEN AVBELJ 1;18.00
3. KLEMEN KOSEC 1,1 H 18
Domžale
/lamnik
19
Pisma bralcev
Neznosna lahkost nakladanja
Komentarji občinskega glasila Slamnik, ki so podpisani z dvozlož-nico DADA, postajajo prava tribuna branjevskega paberkovanja o vseh mogočih teman, ki zatavajo iz žoltega tiska v glavo povprečnega Slovenca.
Ker članki v občinskem časopisu (ki ga financirajo vsi občani davkoplačevalci in ne le socialdemokratski) vestno in dosledno kritizirajo mnoge poteze slovenske vlade, mi spoštovana DADA dovolite, da tudi sam pokomentiram vaše pisanje:
TAM
Kritična situacija v mariborskem TAM-u je morala biti deležna pozornosti celotne slovenske javnosti, vendar ne toliko zaradi sredstev, ki se vlagajo vanj, kot zaradi dejstva, da TAM predstavlja določeno akumulacijo slovenskega znanja, ki je plod večdesetletnih znanstveno-ra-ziskovalnih naporov slovenske pameti.
V TAM-u je bilo v času sprejemanja spornega zakona zaposlenih več kot 6000 delavcev. V primeru stečaja bi že tako visoko stopnjo brezposelnosti (brezposeln je že skoraj vsak četrti dela sposoben občan Maribora) dvignili v astronomske višave. Ta argument bi morali vi, kot socialdemokratka, razumeti bolje kot jaz, liberalec.
Seveda je poglavje zase način reševanja TAM-a, kar sem tudi nedvoumno pokazal s svojim glasovanjem v Državnem zboru, ko sem nasprotoval nadaljnjemu državnemu financiranju, ker mislim, da je ohranjanje zdravih jeder skozi stečaj boljša rešitev.
Če že govorimo o TAMU, je potrebno povedati, da je zakon podprla tudi poslanska skupina socialdemokratov, torej stranka, ki ji pripadate. Kje je bila tedaj vaša načelnost?
Slovensko gospodarstvo in Evropa
Razglabjanje o slovenskem zaostajanju za razvito Evropo si lahko zasluži edinole prizanesljiv nasmešek. Razvojni zaostanki ti. evropske periferije, kamor spada v zgodovin-sko-razvojnem smislu tudi današnja Slovenija, za jedrom najbolj razvitih evropskih držav, so se v zadnjih stotih letih bistveno zmanjšali, kar potrjujejo tudi analize zahodnih ekonomistov. Neposredne primerjave Slovenije z razvitim delom Evrope pa so podobne temu, kot če bi primerjali športnika, ki starta z nekaj krogi zaostanka s tistim, ki že lep Čas teče. Opletanje s podatki o višini BDP-ja na prebivalca so čista manipulacija. Realne primerjave bi bile z drugimi državami v tranziciji in ne z državami Evropske unije. Tudi vam nihče ne zameri, ker pišete slabše od Mitje Mr-šola ali Jurija Gustinčiča. Podatek, da imamo investicije samo v državnem sektorju, ne drži, saj delež privatnih investicij ves čas raste in je že krepko presegel polovico vseh investicij. Upad industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih pa še ni utemeljena podlaga za napovedovanje trendov.
Brezposelnost
Modrovanje o brezposelnosti ie približno tako učinkovito kot obljube nekaterih političnih strank o deset tisočih novih delovnih mestih. Dejstvo ji da je zaradi obremenjenosti plač ki izvira iz socialnega značaja (iizave, in pod priti-
Spoštovanc bralke in bralce prosimo, da svoje prispevke podpišete s polnim imenom in navedete točen naslov. Prispevkov brez točnega naslova ne bomo objavili.
Pisma bralcev, ki bodo daljša od 32 vrstic, zaradi
pomanjkanja prostora, prav tako ne bomo mogli objaviti.
skom močnih sindikatov, brezposelnost problem v celotni zahodni Evropi, kar potrjujejo tudi najnovejši podatki o dvigu števila brezposelnih v Evroprski uniji. Relativno nizko število brezposelnih imajo v ZDA, kjer so plače manj obremenjene z izdatki za socialno državo in tudi sindikati niso tako močni, kot v Evropi. Ostaja dejstvo, da je z zadnjim znižanjem slovenskega proračuna razbremenjena tudi skupna prispevna stopnja iz plač. Tako bodo nekaj profitirale predvsem delovnointenzivne panoge in posledično zaposleni.
Cerkev in država
Cerkev v slovenski družbi ne more zahtevati privilegijev, ki so ji pripadali, ko je bila še del oblastne strukture v »ancien regime«. V Franciji so že v času francoske revolucije, za katero nesporno velja, da predstavlja temelj sodobnih političnih ureditev, razlastili cerkev, ker nekdo, ki naj bi se ukvarjal z dušami, ne potrebuje posesti za to svoje početje. Malokdo ve, da še dandanes znamenita Notre-Dam-ska katedrala v Parizu stoji na državnem zemljišču, za katerega mora cerkev plačevati, resda simboličen, davek. Vračanje posesti cerkvi se lahko razume, kot da je cerkvi bolj do posvetnega kot tistega, kar naj bi predstavljalo temeljno izhodišče njenega obstoja. Vendar ne nasprotujem, da država primakne kaj za vzdrževanje cerkva, predvsem tistih, ki so pomembne z vidika kulturne dediščine, vsekakor pa mora cerkev živeti na račun tistih, ki se s svojo prostovoljno odločitvijo pripozna-vajo za njene pripadnike. Največja zmota je vaša trditev, da so Cerkev kristjani. Verjetno le ločite institucijo, ki ima dejansko sedež v tuji državi in zanjo posle v Sloveniji ureja papežki nuncij od kristjanov, ki mnoge tudi sam zelo spoštujem?
Slovenija in NATO
Slovenija je med prvimi kandidatkami za vstop v zvezo NATO, je jasno in glasno povedal ameriški obrambni sekretar VVilliam Perrv ob svojem lanskoletnem obisku v Sloveniji. V potrditev nenehne krepitve in poglabljanja odnosov med Slovenijo in zvezo NATO služi nedavni sprejem Slovenije v polnopravno članstvo Severno-atlant-skega sveta za sodelovanje (NAcC). Seveda je za tiste, ki so vajeni visoko donečih besed in »zgodovinskih« dogodkov, vse premalo dogajanja o slovenski zunanji politiki. Vendar se ie sedaj začelo obdobje, ki ni naklonjeno politikom, ki bi radi ustvarjali zgodovino, ampak desetinam anonimnih državnih uradnikov, ki pripravljajo in izvajajo celo vrsto vsebinskih projektov, ki Slovenijo vodijo z vsakim korakom bliže zvezi NATO.
EMŠO
Na koncu še nekaj besed o zloglasni EMŠO, ki že nekaj časa buri duhove. Dejstvo je, da se je podmladek stare LDS, Mladi liberalni demokrati in demokratke (MLD), prvi javno zavzel (1992) za ukinitev EMŠO, ki omogoča potencialne zlorabe. Tudi nekateri poslanci iz vrst LDS (predvsem Viktorija Potočnik) so že uradno posredovali ta predlog, vendar je potrebna neka druga numerična identifikacija zaradi davčnega nadzora. Predvideno je, da naj bi leta 1997 uvedli posebno davčno številko, kot jo poznajo zahodne države, tako da bi lahko potem odpravili EMŠO, takšno kot jo poznamo danes. Z odpravo EMŠO pa bo potrebno uvesti numerične identifikacijske kode tudi na drugih področjih, npr. socialno in zdravstveno zavarovanje. Tudi sam ves čas glasujem za rešitve, ki odpravljajo EMŠO, čeprav ne sodim med radikalce, ki bi jo želeli ukiniti čez noč.
Sklep
Neverjetno enostavno je sedeti v zapečku in pljuvati po vsem, kar človeku pade v glavo, samo zato, da bi na ta način dokazovali svojo »pokončno« opozicijsko držo. Nihče še ni naredil kalkulacije, koliko energije in časa je potrebno porabiti za to, da se obrani nesmiselnih očitkov, katerih namen je predvsem diskreditacija, namesto da bi se ukvarjalo s poglobljenim
reševanjem problemov, ki tarejo Slovenijo in zaradi svoje kompleksnosti niso rešljivi od danes na jutri. Sapienti sat!
Gospa DADA, tovrstni ODSEVI lahko sodijo v strankarski časopis SDSS-sa, ne pa v osrednji občinski časopis. Vem, da boste moje pisanje stlačili v rubriko pisma bralcev in mu zaradi dolžine določili čim manjše črke, vi pa si boste še naprej mirno vzeli monopolni položaj urednika in pisali neumnosti vseh vrst v uvodne kolumne.
JOŽE LENIČ, občinski svetnik LDS in poslanec vDZ
Na vaše pismo pravzaprav ne bi kazalo odgovarjati, saj nosi, glede na to, kaj v njem pišete, kar pravšnji naslov. Ne moti me vaš poulični ton in diskreditacija, saj je pismo vaša slika in ne moja. Dejstvo pa je, da mojih besedil v Slamniku ne prebirate pozorno. Niti z besedo ne oporekate mojim navedbam o TAM-u in hkrati trdite, da je SDSS v državnem zboru glasovala za zakon. Poslanci SDSS, SKD in SLS zakona niso podprli, zakon pa je bil sprejet z 38 glasovi poslancev LDS, ZL SNS itd. Glede zaostajanja za Evropo pa tole: Slovenija je bila leta 1990 najrazvitejša jugoslovanska republika in po svoji razvitosti daleč pred Češko, Madžarsko in drugimi socialističnimi državami, danes pa je ta razlika zelo majhna. Zgodba o uspehu ima vse bolj črno podobo, saj so v veliki krizi usnjarska, tekstilna, ko-vinsko-predelovalna in druge industrijske panoge. Združena lista je pred'volitvami obljubljala sto tisoč novih delovnih mest, predsednik vaše stranke Drnovšek pa je v volilnem prospektu pred volitvami obljubljal ohranitev starih in odpiranje novih delovnih mest, po 30.000 vsako leto. Čudno, da kot član LDS in poslanec v državnem zboru tega ne veste. In kakšen je rezultat: nekaj manj kot 130.000 brezposelnih in množica delavcev, ki garajo za človeka nedostojne plače, ki marsikje znašajo manj kot 30.000 SIT. Vidim tudi, da vam ni jasno, da je Cerkev občestvo kristjanov, je institucija, v kateri so lahko samo kristjani, ne pa muslimani itd. Očitno ne ločite Cerkve kot institucije, ki v okviru države samostojno ureja svoja materialna vprašan/a, in Vatikana, ki varuje cerkveno doktrino (dogmo), nima pa nikakršnih pristojnosti nad lastnino Cerkve v posamezni državi. Kaj vam pomaga latinski izrek na koncu besedila, ko pa papeški pišete »papežki«, seveda pa je tudi ta uporaba napačna, saj gre za odposlanca Svetega sedeža kot države in ne Cerkve itd. Najbrž ne boste zanikali, da Slovenija nima zunanjepolitične strategije, da ni uredila niti enega izmed pomembnejših obmejnih problemov in tako naprej. Zanimivo je tudi, da sva glede EMŠO enakega mnenja, vendar pa vi o tem lahko pišete, jaz pa ne bi smela. Vaš sklep na koncu pisma pa dokazuje, da ste dober učenec prejšnjih oblastnikov, saj ne prenesete kritike oblasti in očitno mislite, da si kot poslanec DZ in član LDS lahko privoščite vmešavanje v uredniško politiko. Dokler bom urednica Slamnika, si bom prizadevala, da bodo v časopisu objavljena različna mnenja, pogledi, strokovne ocene, sama pa bom pisala tako, kot mislim, in ne tako, kot bi si želela oblast.
DADA BREJC, odgovorna urednica
Nova urednica in uredništvo se predstavi
Moj članek v pismih bralcev v predzadnji številki Slamnika je bil podpisan z imenom in priimkom in zato ne vem zakaj bi ga glavna urednica rada spravila »v arhiv z nepoznanimi odpošiljatelji«. Če me osebno ne pozna, to menda še ne pomeni, da ne obstajam in če se ne strinja z mojim pisanjem še ne pomeni, da ga ne bo objavila. Vsaj upam, da je tako. Čeprav me v vsaki novi številki Slamnika prepriča v nasprotno.
Nova glavna urednica ga. Brejc, je izrazito (eno)stransko usmerjena in prav tako je sestavljen »njen« uredniški odbor. V njeni rubriki »odsevi« najdejo prostor udarne politične teme SDSS, v občinskem glasilu glavna urednica išče odgovornega za TAM, zanima jo parlamentarna preiskovalna komisija, ki je zasliševala Staneta Dolanca, odnosi z ZRI in R Hrvatsko. Ali to zanima tudi prebivalce bivše občine Domžale? Ali je občinsko glasilo Slamnik postalo trobilo SDSS? Če bi glavna urednica poznala razmere v občini, bi lahko namesto
o mariborskem TAM-u, pisala o podjetju v domžalski občini kot je npr. LIP Radomlje, ki je pred stečajem ali o »domžalski« komisiji za postavitev spomenikov žrtvam povojnih pobojev in o odnosih s sosednjimi občinami. Če kdo želi brati SDSS-jeve ali Janševe pamflete si lahko kupi kakšen dnevnik ali tednik, npr. Mag, Slamnik pa je namenjen vsem občanom zato, da so bolje obveščeni o razmerah v njihovi občini.
Kako sporna je bila glede postopkov že izvolitev ge. Brejc na mesto glavne urednice smo brali v večini dnevnikov (v Delu, Dnevniku in celo v Jani) in dejstvo je, da imajo tudi v občinskem svetu, ki jo je izvolil, večino stranke bivšega Demosa, torej desno usmerjene stranke. Vprašanje pa je ali lahko zaradi večine s katero je bila demokratično izvoljena, prosto razpolaga s proračunskim denarjem (denarjem vseh davkoplačevalcev na območju bivše občine Domžale) in ga vlaga v predvolilno kampanjo SDSS.
Dejstvo je, da so v novem uredniškem odboru zastopane vse stranke (nekatere tudi z »nestrankarskimi kandidati«) razen Združene liste socialnih demokratov. Dejstvo je tudi, da glavna urednica ne objavlja člankov, ki jih napišejo člani Združene liste. V svojem odgovoru na moj prejšnji članek je govorila o enoumju in demagogiji, ki da ju je morala prenašati 45 let. Ali ne ustvarja v Slamniku novo enoumje in demagogijo s tem, da drugače mislečim ne pusti do besede? Drugače misleči so zdaj levičarsko usmerjeni člani Združene liste.
V tej situaciji predlagam občinskemu svetu, da naj rajši kot da ena stranka dela zastonj svojo predvolilno kampanijo v občinskem glasilu in služi mastne honorarje na račun občanov, razpiše koncesijo za občinsko glasilo. Morda se bo našel podjetnik, ki bo znal tržiti z glasilom in bo podredil vsebino glasila interesom občanov. Tako bomo zadovoljni vsi, še najbolj pa davkoplačevalci, saj bo ogromna vsota, ki je bila namenjena Slamniku prerazporejena na druga bolj potrebna področja, npr. v zdravstvo, socialo ali za odpravo brezposelnosti v občini.
KRISTINA BRODNIK
V dnevnih časopisih zelo rada preberem rubriko PISMA BRALCEV, ker me zanimajo različna mnenja. Cenim kritične sestavke, vendar morajo biti objektivni. V pismih naj bo poudarjena do-bronamernost ali argumentirana kritika. Škoda, da ljudje tako radi prelivajo črnilo za nestrpna pisma, ki vsebujejo napetost in sovraštvo do drugače mislečih. Ker živimo v demokratični državi, to pomeni, da smo dolžni dobro pohvaliti, slabo kritično oceniti in opozarjati na škodljiva dejanja. Za vse pošteno misleče ljudi je sprenevedanje tuje. Tisti, ki nosi v sebi sovraštvo oz. prezira drugače misleče, ne zna ali pa noče gledati na življenje in stvari s pozitivnega zornega kota. Človeka je potrebno ocenjevati po njegovih dejanjih. Če bi vsak od nas o stvareh, ki se nas tičejo vsak dan, tudi o politiki, več razmišljal, bi lažje ločil zrno od plevela. Naučiti se moramo izraziti svoje lastno mnenje na glas, ne
ANTON KOVIC s.p. PREL0G, STARA CESTA 6 Domžale
712-096
glede na to, kaj si bo mislil sogovornik, saj več ljudi več ve, različna mnenja pa bogatijo. Poskušajmo o vsem razmišljati s pozitivnim nabojem, pa se bomo bolje počutili mi in tudi naša okolica.
Ni res, da smo Slovenci med seboj skregani, res pa je, da nam manjka samozavesti, ponosa in strpnosti.
Verjemite, da veselje in sreča prideta sama po sebi, če v srcu ni nevoščljivosti, nergavosti in naveličanosti. Potrebno se je samo nasmehniti in pokazati, da sebi in drugim privoščimo uspeh, srečo in zadovoljstvo.
Mislim, da bo Uredništvo Slamnika zelo veselo vsebinsko bogatih pisem.
MARTINA URBANIJA
Sprejemi na račun davkoplačevalcev
Očitno ie, da ga. urednica Dada Brejc nikakor ne more iz svoje kože in svoje odnose gradi v maniri in na način svojega strankarskega voditelja SDSS g. Janeza Janše, ki svoje delovanje oblikuje na aferah, obtožbah in prerekanju ter v vseh ljudeh, razen seveda svojih najbližjih sodelavcev, vidi le goljufe, koristo-Ijubneže, tatove, grabežljivce in za-pravljivce.
Prav zato me v svojem odgovoru kot županjo obtožuje in mi očita, da na račun davkoplačevalcev prirejam številne sprejeme. Res je, da moj način županovanja med drugim temelji na mnogih stikih in srečanjih s predstavniki društev, organizacij in skupnosti,pa tudi posamezniki ob njihovih jubilejih ali uspehih, ki jih dosegajo. Menim, da je moja dolžnost, da se jim kot predstavnica Občine Domžale, v kateri delujejo in živijo ter jo tudi širše predstavljajo, smem zahvaliti za njihovo delo, dosežke in uspehe ter jim prisluhniti in pomagati, če je to le mogoče. Takšna srečanja so izrazito delovne narave in pomenijo izmenjavo izkušenj, predvsem pa z njimi tudi dajemo možnost, da opozorijo na težave in probleme, s katerimi se srečujejo. Sodim, da smo kot izbrani predstavniki oblasti postavljeni tudi za to.
Prav nič se ne sramujem, da sem v lanskem letu tako prvič po več kot petih letih sprejela kulturne delavce in umetnike, se srečala z bivšimi župani in predsedniki izvršnih svetov, planinci, predstavniki športa in športniki, aktivisti in aktivistkami Rdečega križa, učenci domžalskih šol v zvezi s povečanjem prometne varnosti, pa borci, veterani, izgnanci in mobiliziranci, vodstvi krajevnih skupnosti, direktorji in ravnatelji javnih zavodov, duhovniki, novinarji, ki pišejo in poročajo
0 naši občini in posamezniki ob praznovanju visokin življenjskih jubilejev.
Vsi, ki so se teh srečanj udeležili, vedo, da so pripravljena skromno in nimajo namena zapravljati davkoplačevalki denar, pač pa so namenjena izmenjavi izkušenj ter dogovarjanju o konkretnih aktivnostih in sodelovanju.
Zato prosim, da nam vsem skupaj ne očitate skromnih sredstev, ki smo jih ob tem potrošili, pa tudi moje prehranjevalske in pivske navade niso takšne, da bi davkoplačevalce pretirano oškodovala. Tega ne delam zaradi sebe, pač pa v znak hvaležnosti in zahvale za vse, kar ti občani in občanke dobrega in požrtvovalnega storijo za vse nas. Ali boste o tem poročali v glasilu SLAMNIK, pa je stvar uredniške politike. Menim, da so si ti občani in občanke to zaslužili za svoje delo in neštete neplačane ure ter dosežene uspehe. Upam samo, da ni zadaj tisto, kar ste izbrali za misel na naslovnici - nevoščljivost, ki gori in to tako močno, da ni treba drv. Sama v zadnjem času komaj sproti odstranjujem številna polena, ki mi jih mečete pod noge.
CVETA ZALOKAR-ORAŽEM, županja
Problemi z avtocesto
Takšni naslovi so zadnje čase vse pogostejši in jih verjetno še ne bo prav kmalu konec, saj se umazane igre okrog avtoceste vlečejo v nedogled. Kot skupnost bi širšemu krogu radi predstavili naš problem, ki je nezaslišan in si ga naši t.i. strokovnjaki ne bi smeli privoščiti.
Kot je verjetno že znano, je bila
1 rasa avtoceste Blagovica '•• 1 'Jakob predstavljena Že lanski, leto. Kasneje je prišlo do nesoglasja okrog priključka pri Dragomlju, kjer so krajani uspešno nastopili in si izboriti avtocesto brez priključka Problem je bil rešen in stvar je potihnila. Kot strela z jasnega pa se je pred nekaj dnevi na KS Simona Jenka pojavil načrt, ki kaže na pre-
stavitev priključka v Študo. Vse lepo in prav, si mislijo planerji. Prostora je dovolj, kot so videli na načrtih, žal pa se tam ni videlo, kakšen je položaj v resnici. Priključek bi namreč popolnoma razkosal njive nekaterih študljanskih kmetov, ki bi dejansko pomenilo skoraj popoln propad kmetijstva v Studi. Prav lako bi mnoge, ki živijo od te zemlje, spravil na beraško palico. Sedaj lahko le upamo, da bo 235 podpisov krajanov Štude pripomoglo k ugodnejši razrešitvi nastalega problema. Svoje zahteve, ki so bile skupaj s podpisi poslane občinskemu svetu in gospe županji, utrjujemo z dejstvi, da je odločitev o priključku politične in ne strokovne narave. Prav tako menimo, da je povsem nepotrebno graditi dva priključka na razdalji enega kilometra, saj je naslednji priključek predviden že pri skakalnicah nad Ihanom.
Nas, krajane, bi morali pred dokončno izdelavo načrtov obvestiti tako o točnem poteku avtoceste, kot tudi o lokaciji odcepa, ter se posebej dogovoriti z oškodovanci. Tako pa so nam šele zdaj dovolili vpogled v dokumentacijo, kjer je že vse določeno. Določene so že tudi oškodovane parcele. Seveda je bilo vse to izdelano, ne da bi kdorkoli kakorkoli obvestil oškodovance. Toliko bralcem v presojo, ali je to demokracija?
Naše zahteve so:
1. Da se briše priključek s povezovalno cesto Savska cesta - avtocesta.
2. Da se prestavi povezovalna cesta Studa - Ihan na obstoječo
cesto.
3. Da se izdela protihrupna zaščita na lokacijah Šentpavel - obojestranska, naselji Studa in Mačkovci pa enostranska.
4. Da se organizira javna razprava v Gasilskem domu v Studi.
5. Da se na razpravo povabi odgovorne za nastali položaj in sedmo silo: TV tednik ter Delo.
KRAJANI ŠTUDE
Banka (ne)življenjskih ljudi (da o pošti ne govorimo)
Sobota, 3. februar, dan kot vsak drugi, sobota kot vsaka druga.
Oskrbeti se je treba z gotovino, ker bankomata ni 20 km vzhodno in ne 10 km zahodno. Bančnega okenca prav tako ne. To pač poskušaš narediti na pošti v Lukovici.
Torej, sobota 3. februar - pošta Lukovica. Želeč dvigniti denar s tekočega računa (lahko bi bila tudi hranilna knjižica) gospa prijazno pojasni, da s čekom I B Domžale ne bo mogoče in da to ni več možno od 1. februarja.
Pritisk naraste, to opazi: »Prosim, ne, s tem nimam nič, čeprav jih požiram, da je kaj.« OK! Gotovo je že slišala vse, kar bi v navalu visokega pritiska mogoče izrekel: tega ne storim. Obiščem pa satelitsko naselje Vir velemesta Domžale in tu se mrk drenjam v družbi kar nekaj poznanih iz našega črnograben-skega konca (za pol avtobusa, vam rečem).
Ponedeljek, 12. februar - telefonski pogovor, direktor Banke ni dosegljiv, je pa dosegljiva gospa za stike s strankami. Da je prekinjena pogodba s pošto, pravi.
Torek, 13. februar direktor Banke pove, da pošta zahteva preveč, niti ne pristaja na sporazum, da bi opravljala posle za Banko vsaj tam, kjer bančnih okenc ni. Da se dogovarjajo z občino, da bi se našel prostor za bančno okence nekje v Lukovici. Mogoče še kje.
Pa vas vprašam, Banko neživ-Ijenjskih ljudi. Do kdaj bomo še varčevali pri vas in razmetavali svoj čas in denar in se prevažali desetine kilometrov po tvoj denar.
Vprašafti tudi vas, Pošto neživ-Ijenjskih ljudi. Toleriram, da dobivam jutranje Delo ob 18. uri popoldne. Ne pristajam pa na to, da pri vas ne morem opraviti najbolj osnovnih reči. Pregovor pravi: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.« Se vam ne zdi, da ga bo treba nekoliko popraviti v: »Kjer se prepirata Pošta in Banka, občan iz-visi.«
Že prav, da smo sedaj »odcepljena« Občina Lukovica, toda s takimi dejanji kaznujete 5.000 prebivalcev in ustrezno število komitentov LB Domžale. Ljudje na tem koncu nismo naredili plota, da nas ne vidite (oboji) - to je vaše kratkovidno dejanje.
Že res, da ie denar (profit) sveta '^dar, na račun podeželja seveda, le /e oboji v službi kapitala, ne puzabite, odkod oziroma kdo kapital ustvarja. Ljudje vendar!
Sicer pa hvala za prijeten izlet v »civilizacijo«, ta dan se sigurno ne bi napotil v domžalsko gnečo - tudi po vaši zaslugi.
MILAN DRČAR SVETNIK   OBČINSKEGA SVETA LUKOVICA
20
/tamnik
Domžale
Mali oglasi
SLAMNIK
7 a i
0   2 2
SERVIS športne opreme (koles, smuči...) v Domžalah, Maslejeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Tel.: 714-083. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Tel.: (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure. POLAGANJE, brušenje in lakiranje parketa.
Tel.: 714-064 - dopoldan od 9. do 13., popoldan od 1 5. do 18.
MREŽE
kovinske, protivlomne, okrasne za OKNA in VRATA izdelujemo po naročilu.
Tel.: (064) 45-129
SERVIS
MENGEŠ
1E? 73 84 09
... imam ga. toda premalo ga uporabljam!
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
Ljubljanska 80 (spb1). $1230 Domžal*
713-660
INSTRUIRAM matematiko. Informacije na tel.: 722-225. INSTRUIRAM angleščino za srednjo in osnovno šolo. Tel.: 722-140
INSTRUIRAM matematiko, fiziko, kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 739-412
KUPIM telefonski priključek-šte-vilko v Domžalah. Tel.: 712-701, mob.: 0609-640-079 POSLOVNI prostor 40 m2 z vsemi priključki v okolici Domžal dam v najem.
Tel.:(061) 715-364 INDUSTRIJSKI šivalni stroj Adler in seno za govedo prodam. Tel.: (061) 721-315 GARSONJERO  ali   manjše eno-sobno stanovanje (centralno ogrevanje) v Domžalah kupim. Tel.: 739-937, od 16. ure dalje. STAREJŠO gospo iščemo za kuhanje (samo kosilo) na svojem domu. Tel.: 0609-633-953 INSTRUIRAM anglešči no in francoščino za vse stopnje. Ugodno. Tel.: 727-174
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662
ZA POLNI DELOVNI
ČAS ZAPOSLIMO INŠTRUKTORJA »B« KATEGORIJE. PISNE PROŠNJE POŠLJITE NA NASLOV: RETOS d.o.o., TRDINOV TRG 14, 61234 MENGEŠ.
LASTNIK kovinske garaže pri Elmi,
Spodnje Črnuče, prosim pokličite
na tel.: 161-23-70.
KVALITETNE instrukcije iz mat., fi.
in ang. Nudim!
Tel.: 712-061, zvečer.
;e
Servisiranje motornih žag, motornih kos, vrtnih kosilnic in koles z motorjem. Pšata 38, Dol/Lj. tel.: 061/ 374-224 Delovni čas: po.,to.,če.,pe.:
od 9.°°-14.°° in od 16.°°-18™, sr.: od 14.°°-18.°°, so.: od 9.°°-14.°°.
•12*0 Oomiala
JUS-SECURITY
VARNOSTNA. DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA
Telefon: 715-776. mobitel 0609/615-159
Prodaja, montaža in priklop
VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV
na 24-urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino
Boutique PINKI
vam ponuja zopet nekaj novega
Poleg spodnjega perila LORMAR in LISCA vam sedaj lahko ponudimo perilo
- tudi STEZNIKI - hlačke/body
Za moške imamo boxar'ce in ostalo perilo NOVO Perilo za otroke.
SPREJEMAMO KREDITNE KARTICE IN ČEKE
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu,
• montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke.
Telefon: 061/727-042 Mobitel: 0609/637-971
L	AVTOŠOLA »JUS« DOMŽALE						
AVTOŠOLA »JUS« Ljubljanska 102			A	16 let 18 let	Yamaha cooper 125 SR	1.700	
61230 Domžale		®	B		Peugeot 106 Golf diesel	1.550	
Uradne ure:				18 let	Nissan patrol turbo	2.000	
Pon.: 10.-12. in 16.-18. Sre.: 10.-12. in 16.-18. Pet: 10.-12. ure		0	C	18 let	Mercedes 12.13	2.500	
Telefon: 715-776 Mobitel: 0609/615-159			H	14 let	Samo teorija CPP	2.500	
PEUGEOT
m
RODEX
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil PEUGEOT
Rova 3 a, 61235 Radomlje Tel.: (061) 727-010 servis
Faks: (061) 727-319 (061) 727-798 prodaja
NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406
Z ABS-OM, SERVOVOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI ŽE OD 30.800 DEM NAPREJ
VSA VOZILA IZ PROGRAMA PEUGEOT SI LAHKO OGLEDATE IN KUPITE PRI RODEX-U RADOMLJE
DRUŠTVO »SMO«
TEČAJ MALE MATURE od 12. 3. 1996 do 21.5.1996 inf. dop. 9.—12.,
tel.: 714-747 in pop. 13.—18., tel.: 711-875
IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI d.o.o.
61230 Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE
programe
* VERIFICIRANE   PROGRAME  ZA PRIDOBITEV STOPNJE IZOBRAZBE:
- agroživilska šola: PEK, SLAŠČIČAR, MESAR - IV. stopnja
- gostinska šola: KUHAR, NATAKAR - IV. stopnja
- trgovska šola IV. stopnja
Pričetek izobraževanja konec februarja 1996.
* PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
TUJI JEZIKI:
- angleščina 100 urni tečaji vseh stopenj
- nemščina 100 urni tečaji vseh stopenj
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:
- seminar DOS, VVINDOVVS, WORD FOR WINDOWS (25 ur)
- seminar za urejanje preglednic (16 ur)
- seminar za urejanje evidenc in baz podatkov (16 ur)
USPOSABLJANJE ZA DELO:
- vodenje knjig za samostojne podjetnike - obrtnike
- tečaj strojepisja (pisalni stroj + računalnik)
- tečaj strežbe v gostinskih obratih
- tečaj za skladiščno poslovanje
- tečaj za voznike viličarjev
- tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki
- EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj)
- seminar VARSTVO PRI DELU in POŽARNO VARSTVO
- seminar: HIGIENSKI MINIMUM (osnovni in obnovitveni)
* PROGRAMI ZA PROSTI ČAS:
- tečaj šivanja in krojenja
- kuharski tečaj
* AVTOŠOLA:
- TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV
- učenje vožnje
Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061) 711-082 in (061) 712-278.
Zavod za izobraževanje odraslih
CONTINUA, Domžale
razpisuje
vpis v izobraževalne programe odraslih za pridobitev izobrazbe
— strojni tehnik
— ekonomski tehnik
— trgovinski (živilski) poslovodja
Izobraževanje se bo začelo 4. marca.
Informacije: tel. 061 773 592
POHIŠTVO Liiz KARANTANIA
PROMOCIJSKE CENE (OB ODPRTJU NOVE TRGOVINE!)
v Domžalah, Ul. Antona Skoka2, tel.: 061/711-804 in v Ljubljani, Topniška 5, tel.: 061/302-689
AKCIJSKA PONUDBA:
- DNEVNI REGALI
iz masivnega lesa, češnja, hrast, breza...
- SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga narejene po vaših dimenzijah
- KUHINJE PESTER PROGRAM
(42 modelov)
- TER SPALNICE IN OTROŠKE SOBE različnih kombinacij
V SALONU
Liiz KARANTANIA
Domžale
/lamnik
21
URKO- trgovina z instalacijskim materialom, montaža, servis in popravilo vodovodnih instalacij
Slamnikarska 16 61230 Domžale Tel: 061/724-110
LKŠ GRADNJE d.o.o.
LUKAN ZLATKO
nizke gradnje: izkopi, prevozi, izgradnja cest
MOB.:0609 638-427
ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO MODNO FRIZERSTVO
* Delo po vzoru angleških frizerskih salonov, ličenje - make up za različne priložnosti, lasna diagnostika s pomočjo mikroskopa in ustrezna terapija, vodenje evidence tretmajev na vaših laseh, prijazen ambient in cene za vsak žep, vsak deseti obisk pri nas nagradimo z brezplačno uslugo po vaši želji.
Posebna ugodnost, ki je v našem salonu že tradicija, pa je vsak prvi četrtek v mesecu, ko vas uredimo s 50 % popustom.
ODPRTO:
PO 13.-20. TO 7.30-20. SR 13.-20.
ČE PE
SO
7.30-20. 13.-20. 7.-12.
Natalija Herga, Dragomelj 124, 61230 Domžale, tel.: 1612 643
OBNA VLJANJE IN PREDELA V A SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH. MOŽNOST PLAČILA NA TRI ČEKE.
TAPETNIŠTVO JARC
EMIL JARC, PREVOJE 131, 61225 LUKOVICA
MOBITEL: 0609-635-915
ZASEBNA ZOBOZDRA VSTVENA ORDINACIJA
dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale
Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije:
PON., SRE., ČET. 13.00-19.00 TOR., PET. 8.00-13.00
Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122.
U -MARIBOR'
O
Feliks LUKATI Imcnjc 21, Moravče
Odprto: od 12-22 ure
ponedeljek, torek: zaprto
NUDIMO VSE RIBJE SPECIALITETE IN DOBRO DOMAČO HRANO. SPREJEMAMO TUDI ZAKLJUČENE DRUŽBE OD 20 DO 40 OSEB. VABIMO VAS V LEP AMBIENT S PRIJAZNO POSTREŽBO.
Naročila po mob.: 0609 611-641
OPTIKA
golavšek
Mengeš, Slovenska 30, tel.: 737-968 Domžale, Ljubljanska 88, tel: 722-911 (v bližini Kuriva)
AGRARD
- krompir semenski iz uvoza
- vsa vrtna semena in gnojila
rezervni deli kosilnic BCS-ACME
rezervni deli molznih strojev
KMETIJSKA TRGOVINA
VIR, Stritarjeva 2, tel.: 713-536
TRAKTORJI IN KULTIVATORJI
novo VALPADANA novo
/O LB - Banka Domžale d.d.
Vedno v službi podjetništva, obrti in občanov
UPOKOJENCI!
Obveščamo vas, da lahko pokojnino prejemate na hranilno knjižico ali tekoči račun LB - Banke Domžale.
Banka vam v tem primeru ne zaračunava provizije za plačevanje s polbžnicami za telefon, RTV naročnino, komunalne storitve, elektriko in podobno.
Vse informacije dobite v vam najbližji enoti banke v Domžalah na Ljubljanski 62 in 82 (SPB), na Viru, v Mengšu, Trzinu, Jaršah in Moravčah ali pokličite Sektor za posle z občani na telefon 715-422.
STOB, d.o.o.
TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM
Domžale, Ljubljanska 51 tel. 711-415
Ugodne cene gradbenega materiala!
Posebej ugodna cena opeke modularni blok in kombi plošč.
Na zalogi ves ostali gradbeni material.
Za kamionske pošiljke dostava brezplačna. Možnost odloženega plačila.
Za manjši nakup lahko pokličete po telefonu in naročen material vam bomo dostavili na dom.
NOVO! OKNA IN BALKONSKA VRATA!
Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Se priporočamo!
m FIZIO CENTER TRZIN
KUPON 10% POPUST
0<
cc
izioterapevtske storitve
* fango - blatne obloge
* ročne masaže
* podvodna masaža
* biserna kopel
* kombisavna
* šola za hrbtenico
I.O.C.Trzin.HRASTOVEC 10, tel./fax: 061/721 386
»TEL-HAM«
- NOVA PONUDBA DOMAČE HRANE V DOMŽALAH: DOMAČI ŠTRUKLJI, ZELJE Z ŽGANCI, PEČENICE Z ZELJEM...
V decembru 95 sta zakonca Barbara in Simon Avbelj na Ljubljanski 88 (SPB) v Domžalah odprla nov lokal, v katerem poleg klasičnih jedi (pizze, zrezki s prilogo, sestavljene solate) pripravljajo tudi dobre domače jedi, kot so: STRUKLJI (sirovi, ajdovi z orehi, drobnjakovi...), RIČET S PREKAJENIM MESOM, ZELJE Z ŽGANCI IN PEČENICE Z ZELJEM. Vso hrano pripravljamo svežo in klasično.
Za zdaj vam naročeno hrano dostavijo na dom (poleg Domžal hrano dostavijo se do Mengša, Trzina, Dragomlja, Ihana, Smarce, Doba in Radomelj, večja naročila pa tudi do Ljubljane), spomladi pa jo bo možno prevzemati tudi v lokalu na Ljubljanski 88 v Domžalah.
Če ste si torej zaželeli domačih specialitet, pokličite na številko 715-790 (od ponedeljka do sobote med 9.00 in 22.30 uro) in v dobre pol ure bo okusen obrok na vašem domu oziroma v vaši pisarni!
TeJtsf in folo: MARTIN GROŠELJ
PRAVKAR KUHANI SVEŽI DOMAČI SIROVI ŠTRUKLJI SO PRIPRAVLJENI ZA DOSTAVO.
**ovo
SPB Ljubljanska 88
DOMŽALE DOSTAVA NA DOM
790
TEL - HAM
©715 -
MOBITEL: 0609/616 029
ODPRTO OD PONEDELJKA DO SOBOTE OD 9.00 DO 2230 URE
NUDIMO:
TEL - HAM ZREZEK Z PRILOGO f pariški puran, tir, Šunka,
dodatek gobova omaka:
DOMAČI SVEŽI ŠTRUKLJI SLADKI:     - sirovi
- ajdovi z orehi
- čokoladni SLANI:       - drobnjakovi
- drobnjakovi z gobovo omako RIČET S PREKAJENIM MESOM
ZELJE Z ŽGANCI ZELJE S PEČENICO PIZZE
SESTAVLJENE SOLATE
W%w      VSE HITRO IN ZELO OKUSNO
*b DOSTAVA NA DOM ^V
A*
22
/lamnik
Domžale
Mladi in znanje v kmetijstvu - razvoj podeželja
Specifičnost kmetij: majhnost kmetij, razdrobljenost kmetij, težave pri kmetovanju v hribovitih območjih; ima za posledico majhen dohodek. Na podeželju je majhno število delavnih mest izven kmetijstva, nerazvite so dodatne dejavnosti. Znanje je ključni dejavnik v razvoju kmetijstva in zagotavljanju preživetja. Za znanje je potrebno tudi malo volje. Mladi si veliko izkušenj lahko izmenjate na raznih srečanjih in druženjih preko društev, na predavanjih, itd.
Zveza slovenske podeželske mladine Slovenije ob sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo organizira kviz MLADI IN KMETIJSTVO. |_etos so izbrane naslednje teme:
- razvoj podeželja
- organiziranost in delovanje mladine
- ajda
- direktna prodaja na domu
- prašičereja
Vsaka ekipa šteje tri člane. Na področju Kmetijskega zavoda Ljubljana bo tekmovanje v Ribnici predvidoma v petek, 22. marca.
Prijave sprejema Kmetijska svetovalna služba na vašem območju najkasneje do 4. marca. Za dodatne informacije se lahko obrnete tudi na KSS v Komendi, tel.: 841-003, na go. Marto Kos.
Vabi! Kmetijska svetovalna služba
Obvestilo kmetom občine Domžale
Zaradi obilnega sneženja, dežja in hudega mraza je predvsem v zadnjih dneh preteklega leta prišlo do nastanka večjih škod v kmetijstvu, posebno v gozdovih. Lastniki gozdov in drugih poškodovanih parcel (sadovnjaki in podobno) so dolžni les pospraviti, da ne bi prišlo do še večje škode zaradi razvoja škodljivcev (podlubnikov), ko nastopi toplejše obdobje in z njim pogoji za namnožitev.
Z Ministrstva za Obrambo - U-prava za zaščito in reševanje so nas obvestili, da za namen sanacije država ne bo namenila dodatnega denarja. Obstaja pa možnost sofinanciranja stroškov spravila lesa, pokritja stroška sadik in delnega sofinanciranja sajenja sadik, (po Zakonu o gozdovih). Več informacij o teh možnostih lahko dobite na
Zavodu za gozdove, KE Domžale, tel. 721-275.
Po Zakonu o dohodnini lahko lastniki gozdnih parcel uveljavljajo posebne olajšave pri odmeri davka. Če škoda presega 20%, je možno pri Republiški upravi za javne finance vložiti zahtevek, da se davek odmeri od zmanjšanega katastrskega dohodka. Zmanjšan donos na kmetijskih zemljiščih ugotovi komisija, ki jo imenuje Občina, na gozdnih površinah pa komisija, Ki jo imenuje Zavod za gozdove.
Vsi, ki menite, da ste utrpeli škodo, ki presega 20% in bi lahko uveljavili olajšavo, lahko dvignete ustrezen obrazec za prijavo na Občini Domžale - pri vratarju, v Kmetijski zadrugi Domžale ali na HKS Domžale.
Prostovoljno gasilsko društvo Peče daje v najem poslovne prostore v gasilskem domu Peče za opravljanje trgovske dejavnosti Trgovina na drobno s prehrambenimi izdelki.
Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe na naslov: PDG Peče, Peče 50, 61251 MORAVČE.
Če bi solza te zbudila, bi te zemlja ne pokrila, težka bila je ločitev, grenko bilo je slovo, a vedi, dragi ata, v naših srcih vedno prostor zate bo.
V SPOMIN
Šestega fabruarja je minilo deset let, odkar nas je boleče zapustil naš dragi mož in oče
Alojz Srn r ko I j
iz Desna
Hvala vsem, ki ga ohranjate v srcu in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi
MI DOM d.o.o.
engineenng za vpis
ETAŽNE LASTNINE V ZEMLJIŠKO KNJIGO
pokllčlteo9 451- 686
^   ali pišite EId.p. 1110 - 54
OD PROJEKTA DO GRADBENEGA DOVOLJENJA
ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB, OBČINSKI ODBOR DOMŽALE ter
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZZB IN UDELEŽENCEV NOB IHAN
vas vabita,
da se skupaj poklonimo spominu padlih v bitki na Oklem.
Spominska slovesnost bo v soboto, 24. februarja 1996, ob 10, uri pri spomeniku na Oklem.
Kot navadno, se bomo zbrali ob 9.30. v Dobovljah in skupaj odšli do spomenika na Oklem.
A dan je črn moral priti. Bridkosti dan, o j dan solzan, težko se je bilo ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
S. Gregorčič
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, atija, ata, tasta, brata, svaka in strica
Janeza Rodeta
iz Sr. Jarš
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše,
denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala delovnemu kolektivu Belinka in Blagovnici VELE za izkazano
pozornost in tolažilne besede. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem Tosama za zapete žalostinke.
Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami naprej živiš.
V SPOMIN
16. februarja je minilo tri leta, odkar si za vedno odšel od nas, dragi
Alojz Školaris
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi
DIMNIKARSKO PODJETJE LJUBLJANA-VIČ
LJUBLJANA, LINHARTOVA 62 A, TEL: 137-22-17,137-22-15, FAX: 137-23-29
OPRAVLJANJE DIMNIKARSKIH STORITEV
Obveščamo vse uporabnike dimnikarskih storitev na območju celotnih občin DOMŽAL in MENGŠA, da je pooblaščeno dimnikarsko podjetje za opravljanje dimnikarske dejavnosti v kurilni sezoni 1995/96, vse do razpisa koncesij, ki gabosta občini razpisali v letošnjem letu, DIMNIKARSKO PODJETJE LJUBLJANA VIČ, s sedežem v Ljubljani, Linhartova 62a. To vas obveščamo zaradi tega, ker smo na podlagi reklamacij strank ugotovili, da se zadnje čase pojavljajo na terenu nepooblaščeni izvajalci dimnikarskih storitev, ki svoje delo zaračunavajo bistveno dražje, delo samo pa opravljajo zelo nekvalitetno in s tem povzročajo med uporabniki nezadovoljstvo in zmedo. Kritike pa je zaradi neopravičenega, lahko bi rekli tudi podtalnega, prikrito »mafijskega« delovanja, neopravičeno deležno naše podjetje.
Objavljamo tudi razpored del za KS TRZIN in za občino MENGEŠ, na podlagi katerega boste lahko pričakali našega dimnikarja, da opravi svoje delo, tako v vaše kakor naše zadovoljstvo.
V kolikor pa vam zaradi neizogibnih opravkov delo po priloženem razporedu ne ustreza, lahko dimnikarsko storitev naročite tudi po telefonu, kjer se boste dogovorili o datumu in uri obiska našega dimnikarja. Telefon naročil:061/137-22-17, 137-22-15
Ponovno poudarjamo, da bodite pozorni na obisk pooblaščenega dimnikarja, ki; se lahko izkaže z obračunskimi lističi, ti imajo v glavi pravi naslov z odtisom, to pa je:
DIMNIKARSKO PODJETJE LJUBLJANA VIČ, Linhartova 62a, Ljubljana Dandanašnji se potikajo naokoli razni nepridipravi, zato pozornost resnično ne bo odveč.
VELIKO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN SREČE TER MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA V OBOJESTRANSKO ZADOVOLJSTVO VAM ŽELI VAŠ DIMNIKAR.
RAZPORED DIMNIKARSKIH STORITEV V KS TRZIN ZA
KURILNO SEZONO 1995/96
MESECI: OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL
PONEDELJEK:     Kmetičeva, Ljubljanska, Cesta pod gozdom TOREK: Cankarjeva, Lobodova, Partizanska, Cesta pod
gozdom, Na jasi, Zupančičeva Kidričeva, Košakova, Mlakarjeva 1-10, Perne-tova, Ul. Kamniškega bataljona Bergantova, Bratov Kotar, Rašiške čete, Trdinova Kratka pot, Prešernova, Reboljeva, Zorkova Mlakarjeva 10-68, Vegova ulica Habatova, Ul. OF, Ul. Tineta Zajca, Za hribom II. SREDA: Mengeška 2-42, Jemčeva 1-36
Mengeška od št. 42 dalje, Jemčeva od št. 36 dalje Obrtno-industrijska cona
O. MENGEŠ: OKTOBER, DECEMBER, FEBRUAR, APRIL
SREDA:
ČETRTEK: PETEK:
PONEDELIEK:
TOREK:
SREDA:
ČETRTEK:
PETEK:
Petek:
Na ulicah, Trzinska
. Ponedeljek: . Torek:
. Sreda:
. Četrtek: . Petek:
Mušičeva, Na Gmajni, Pot na Dobeno, Stoparjeva Blejčeva, Ul. Mengeške skupine, Maistrova, Za-družniška
Glavičeva, Liparjeva, Proletarska, Škofičeva, Trdinov trg
Partizanska, Ul. vstaje, Zavrti, Zoranina Jelovškova, Cesta 8. julija, Ropretova, Ul. OF
IV. Ponedeljek:        Cankarjeva, Muljava, Pot Rašiške čete, Pristava, Tomšičeva
IV. Torek: Hribarjeva, Murnova, Ul. Dr. Zajca
IV. Sreda: Glavni trg, Kidričeva, Ul. talcev
IV. Četrtek: Dermastijeva, Kersnikova, Slamnikarska, Zavrti
IV. Petek: Glavarjeva, Kolodvorska, Prelovškova, Vrhovni-
kova
O. MENGEŠ: NOVEMBER, JANUAR, MAREC, MAJ
I. Ponedeljek:        Gorenjska cesta, Topole
I. Torek: Kamniška, Ul. Toma Brejca, Veselovo nabrežje
(točnejši razpored bo javljen po hišah z obvestili) I. Sreda: Novakova, Prešernova, Šlandrova
I. Četrtek: Koželjevo nabrežje, Medvedova, Veselovo na-
brežje (točnejši razpored bo javljen po hišah z obvestili)
ZAHVALA
V devetinosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, babica, prababica in teta
Marija Burja,
roj. Zalaznik z Vira
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče
in darove za sv. maše. Hvala g. kaplanu za lep cerkveni obred in tolažilne besede, pevcem Okteta bratov Pirnat ter trobentaču za zaigrano Tišino. Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste našo drago mamo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, jo spoštovali in imeli radi.
Vsi njeni
Vse je drugače, vse je drugače: hiša, dvorišče in vrt.
Vse je drugačno storila nenadna in tiha smrt.
(Tone Kuntner)
ZAHVALA
Ob smrti dobre mame, stare mame, sestre, svakinje in tete
Ivanke Grlica
roj. Šorn
se iskreno zahvaljujemo dr. Ladislavu Hacetu za dolgoletno skrbno zdravniško nego, gospodu kaplanu Jožetu za tople besede in lepo opravljeni pogrebni obred. Zahvaljujemo se oktetu Tosame za zapete pesmi, nosačem, praporščakoma, darovalcem cvetja in sveč, za oddane sv. maše in prispevke za cerkev ter za številne ustne in pisne izraze sožalja.
Zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili do njenega zadnjega počivališča.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami, mame, sestre in tete
Francke Osolnik
roj. Mlakar iz Domžal, Masarvkova 24
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečeno pisno
in ustno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Globoko zahvalo smo dolžni dr. Tomažu Mušiču in patro-nažni sestri ge. Vidi Čeh za pomoč in lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Iskrena hvala g. župniku Tonetu Perčiču za lep obred in poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru Domžale, Stobljanskemu oktetu, Godbi Domžale, Gasilskemu društvu Stob in praporščakom. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Matjaž z družino, brat Mirko z ženo in sestra Minka z družino
Šele v pokoju tihem hladne hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba, počije, smrt mu s čela pot obriše.
(F. Prešeren)
ZAHVALA
V triinsedemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Marija Strehar
iz Gore pri Pečah
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali ob njenem nenadnem in žalostnem slovesu: sosedom, sorodnikom, znancem, gospodu župniku, pevcem in govornikom.
Vsi njeni!
Domžale
/tamnih
23
ZAHVALA
V sorodstvenem krogu smo se poslovili od naše drage mame, prababice in tete
Pavle Laznik
rojene Majnik
Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Količevega, prijateljem in znancem za vso dobroto, ki so ji jo izkazovali, zdravstvenemu osebju ZD Domžale pa za dolgoletno zdravljenje. Prav posebno smo hvaležni osebju Doma upokojencev v Domžalah za skrb in nego v zadnjih dveh letih. Hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v enainosemde-setem Tetu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
Angela Burja
z Vrha nad Krašnjo
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in drugo. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Zajčevi in dr. Mušiču ter patronažnim sestram za pomoč ob njeni bolezni.
Zahvaljujemo se Oktetu Tosama za zapete žalostinke, g. Francu Novaku za
poslovilni govor in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala vsem, ki ste ji karkoli dobrega naredili in jo z obiski razveseljevali.
Vsi njeni
Glej zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
V SPOMIN
11. marca bo minilo 10 let, odkar nas je nenadno zapustila naša draga
Valentina Bolhar
roj. Kepec, z Vira
Hvala vsem, ki se je spominjate. Ciril, Tanja in Erika
		
		Hiša tiha je ostala,
		ko si vzela od nas slovo.
		V srcih bolečina je ostala,
		ki prenehala ne bo.
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi drage mame, stare
		mame, sestre in tete
Frančiške Brinovec		
		roj. Orehek,
iz Gore pri Pečah		
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob bolečem trenutku stali ob strani.		
		Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Vinka Poljanska
iz Rov pri Radomljah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisno izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala ge. Rozki Novak za pomoč, vsem gasilcem in praporščakom, ki so ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno zahvalo pa smo dolžni PGD Rova za pogreb pokojnika in dar cerkvi, g. Viktorju Hribarju za vodenje pogreba ter g. Radu Vollmajerju za poslovilni govor. Hvala tudi trobentačema godbe »Alpina« iz Žirov za zaigrano Tišino, organistki ge. Anuši Rode, cerkvenim pevcem ter pevcem Kvinteta bratov Zupan za lepo zapete pesmi, ki jih je naš oče tako rad poslušal.
Posebna zahvala pa župnikom: patru Igorju z Viča, g. župniku Janezu Jarcu za pogrebno mašo ter dekanu g. Cirilu Lazarju za ganljiv govor in pokop.
Vsem, ki ste nam stali ob strani, še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi
Na grob pa križ mi zasadite,
naj vere upanja znamenje bo
in le pogostokrat se vanj ozrite,
naj kaže pot domov vam gor v ne6o.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in pradedka
Franca Berleca st.
iz Kamnika, dne 3. 2. 1996
iskrena hvala vsem sorodnikom, sovaščanom in znancem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti
Vsi njegovi
Kamnik, Mali jelnik, Blagovica
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v oseminsedemdesetem letu zapustil dragi brat in stric
Lovro Gregorin
iz Goričice 13 pri Ihanu
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvala zdravstvenemu osebju ZD Domžale, KC Oddelku splošne kirurgije in Diabetičnemu oddelku za skrb in nego. Hvala pevcem ihanskega cerkvenega zbora za ganljivo zapete pesmi. Se posebna zahvala gospodu župniku Francu Zaplati za izrečene poslovilne besede in lep pogrebni obred.
Hvala vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih kakorkoli pomagali.
Žalujoči: bratje Franc, Anton, Alojz, sestra Helena in nečak Andrej ter drugo sorodstvo
Ljubljana, Ihan, Goričica, februar 1996
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni gori
in tvoj nasmeh med nami živi.
ZAHVALA
V šestinosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mami, stara mama
in prababica
Marija Jasene
iz Šentvida pri Lukovici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej zahvala zdravniku dr. Marku Pippu in patronažni sestri ge. Irmi za zdravniško skrb in nego, župnikoma g. Andreju Svetetu in g. Stanetu Kerinu, vsem pevcem za lepo opravljen obred.
Še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni
ZAHVALA
V dvajsetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin
Simon Jabbar VVein
absolvent Trgovske akademije iz Celovca
Odšel si tja, od koder ni vrnitve, kjer ni sovraštva in ne skritih bolečin. Zdaj v hladnem grobu mirno spiš, vendar v naših srcih še živiš.
Zahvaljujemo se za lep pogrebni obred obema župnikoma, vsem sošolcem in sošolkam ter učiteljem za darovano cvetje in prižgane sveče. Prisrčna hvala vsem pevcem in govornikom za poslovilne besede. Zahvaljujemo se Slovenskemu športnemu društvu SAK iz Celovca ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Dragi Simon, ohranili te bomo v trajnem spominu. Vsi njegovi
Vedro sijalo je obličje milo
in usta tvoja, kot bi se smehljala:
končan je boj, trpljenje je minilo.
(f. Prešeren)
ZAHVALA
V triinosemdesetem letu starosti |e prenehalo biti plemenito srce naše ljube mame, stare mame in tete
Ivanke Uštar
roj. Jurjevec, z Vrhpolja pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom za darovano cvetje, sveče, izrečena pisna in ustna sožalja, darove
za sv. mase in cerkev. Iskrena hvala g. župniku Vinku Čampi za lepo opravljen pogrebni obred in
ganljive besede ob slovesu. Zahvaljujemo se dr. Mojci Zaje za nuđenje zdravniške pomoči in zahvala osebju Doma počitka Domžale za skrb, nego in pomoč v zadnjem obdobju njenega življenja. Zahvala cerkvenemu pevskemu zboru Vrhpolje, nosilcem krste, ge. Francki Boštaj, g. Ivanu Lebarju, praporščakom, g. Cerarju za
poslovilne besede, ZB Moravče in Moškemu pevskemu zboru Moravče. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in hvala vsem, ki ste ji karkoli dobrega naredili in jo med njeno boleznijo z obiskom razveselili. Vsem za vse iskrena hvala
Vsi njeni
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
6. februarja je po dolgi in hudi bolezni zaspal naš dobri mož, ati, tast, dedek, brat, stric in svak
Ivan Maček
z Vira
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Vladu za opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala Oktetu iz Stoba za zapete žalostinke in gospodu Franciju Stoparju za zaigrano Tišino. Zahvala tudi dr. Pevcu in dr. Banku ter patronažni sestri Miri za nego in skrb ob njegovi bolezni.
Vsi njegovi
Odšel je naš oči
Janez Škofic
V tihem januarskem dopoldnevu smo ga na domžalskem pokopališču položili k naši Meti. Sorodniki, prijatelji, znanci in sosedje, hvala vam za pozornost, skrb, vsa izrečena in poslana sožalja, za
cvetje in sveče v njegov spomin. Hvaležnost v naših srcih je namenjena vsem, ki ste se trudili za njegovo zdravje, posebno pa dr. Farkašu za dolgoletno skrb in prijateljevanje.
Njegovi najbližji
Domžale, 25. januar 1996
Četudi v grobu zdaj počivaš, med nami živ si, kot si bil, saj vso ljubezen in dobroto si za nas izlil.
V SPOMIN
9. februarja je minilo 10 let, odkar si nas za vedno zapustil, naš ljubi mož in oči
Zlatko Repnik
Zapustil si nas z globoko bolečino v srcih, ki je čas ne bo nikoli ozdravil. Kruta smrt te je iztrgala iz naše sredine, vendar pa ne iz naših src, kjer boš vedno živel.
Vsi njegovi
Poročilo CPV
MENGEŠ, 8. 1. '96 ob 10.25 je v CPV Domžale po telefonu poklicala občanka iz Rašiške ceste in zaprosila za intervencijo, kajti pod delovnim pultom v kuhinji se je vžgal 10 litrski bojler, zato sta bila kuhinja in hodnik močno zadimljena. Gasilci so vstopili v prostore z dihalnimi aparati in bojler pogasili z ročnimi aparati na C02, potem so bojler demontirali in ga odnesli na dvorišče; na pomoč so prišli tudi mengeški prostovoljni gasilci.
HOMEC, 24. 1. '96 ob 00.20 so gasilci v Centru požarne varnosti Domžale dobili obvestilo, da v kraju Homec VII. ulica pri hišni številki 2 gori osebno vozilo R-4, kamor so takoj odhiteli gasilci. Ogenj je izbruhnil med vožnjo v delu motorja in prednjim delom potovalnega prostora. Voznik T. K. iz Zaboršta sprva zaznal smrad, zatem je opazil še dim in ogenj. Skočil je iz vozila, kar med vožnjo in k sreči ostal brez poškodbe; rdeča katrca pa se je po 15 metrih ustavila ob cestišču kot goreča bakla. Gasilci so ogenj pogasili z vodo, kar je še od vozila ostalo, so do prihoda vlečne službe, zrinili na bližnji parkirni prostor.
TOPOLE, 24. 1. '96 ob 21.45 so domžalski policisti zaprosili gasilce za pomoč pri izvlačenju tovornjaka s priklopnikom iz jame SCT, ker zaradi snega in poledice ni mogel premagati vzpetine iz jame. Vozilo je začelo drseti nazaj proti objektu vratarnice, bila je nevarnost za poškodovanje ali celo zrušitev montažnega objekta.
DRAGOMELJ, 26. 1. '96 ob 15.20 so policisti poslali gasilce prati cestišče skozi Dragomelj, ker se je iz cisterne za gnojevko po cestišču na večji površini gnojevka razlila.
DOMŽALE, 27. 1. '96 ob 14.00 uri so gasilci z vodo pogasili odpadno vsebino v železnem kontejnerju na Ljubljanski cesti 11 7.
SVETLIN VIKTOR (CPV)
DRUŠTVO NEKADILCEV DOMŽALE
Za nas in naše otroke gre
V letu 7996 bo Državnni zbor s prejel ZAKON O OMEJEVANJU UPORABE TOBAČNIH IZDELKOV.
Vsi v Sloveniji si želimo, da bi imeli naši otroci in mladostniki čim boljše možnosti za zdravo življenje. Mnogi pa so za to resno prikrajšani, ker kadijo ali kadijo njihovi starši.
Vključite se v GIBANJE ZA SPREJEM LJUDEM PRIJAZNEGA ZAKONA in pišite svojemu poslancu v parlament (Državni zbor, Državni svet, Šubičeva 4, 61000 LJUBLJANA) ali pa ministru za zdravstvo (Doc. dr. Božidar Voljč, Štefanova S, 61000 Ljubljana), da želite SPREJEM LJUDEM PRIJAZNEGA ZAKONA, ki bo preprečil, da zaradi kajenja v Sloveniji umre vsako leto 3500 ljudi.
AHAČIČ SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova Va, tel. 722-107
gorenje
AKCIJSKA PRODAJA NA GOTOVINO:
* sušilci perila 37.900 SIT
* pralni stroj od 49.500 SIT naprej
UGODNA PRODAJA: hladilniki, zamrzovalne omare, zamrzovalne skrinje, štedilniki, pralni stroji, sesalci, likalniki, barvni TV, glasbeni stolpi, posoda...
Plačilni pogoji:
- popust do 10% za gotovinski nakup
- kredit do 10 enakih obrokov brez obresti
Na zalogi celoten program Gorenje!
Brezplačna dostava.
Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!
Ukl JI yn wr% wm w% wm tur
nlAi tiEllbli
Pomlad prihaja v naše trgovine
Akcija: vse za vrt
• semena
• zemlja, gnojila
• lonci
• korita
• orodja
V blagovnici Vele, živilskih trgovinah in Kovinarju.
Vse za gradnjo: Kurivo Domžale, tel. 721-330
• modularni blok (tranzitna dobava) fco kupec 67,00 SIT
• salonit kritina 5,5 val 840,00 SIT/kos
• Bramac kritina, fco Novo mesto 98,90 SIT/kos
• betonsko železo od 63,00 SIT/kg dalje
• kombi plošče 5 cm 1.275,00 SIT/m2
• rabitz mreža 174,00 SIT/m2
• parket lamelni hrast 1/16 S 1.990,00 SIT/m2
Vse cene so s prometnim davkom.
Stavbno pohištvo: pri plačilu z gotovino 5% popust. Ugodne cene armaturnih mrež, izolacijskega materiala in betonske galanterije.
Gospodinjski dnevi v Vele
od 4. do 23. marca
- na oddelku metraža, gospodinjske potrebščine, elektro in talne obloge.
Popusti, predstavitve in ugodnosti pri nakupu:
posteljnine, brisač, zaves, prtov, posode, šivalnih strojev, gospodinjskih aparatov, talnih oblog, preprog, svetil.
Gospodinje - sedaj je čas ugodnih nakupov!
Salon pohištva pri Vele
Na 600 m2 velika ponudba kuhinjskega in sobnega pohištva ter stenskih ur.
Gotovinski popusti od 7 do
27%.
Do 31. marca brezplačna dostava do oddaljenosti 20 km.
Tradicionalna Napredkova modna revija
29. marca ob 20. uri v dvorani Komunalnega centra v Domžalah, kjer vam bomo ob nastopu znanih pevcev predstavili pomladno in poletno konfekcijo in obutev, nove modele in zanimive kreacije. Vse, kar bo prikazano na modni reviji, bo naprodaj v naših trgovinah.
V Napredku vse za družino in dom in še
nekaj več!
/lamnik
Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Oomžaiec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Odgovorna urednica DADA BREJC
Pomočnik odgovorne urednice BOGDAN OSOLIN
Člani uredništva
FRANC CERAR, MARI|A KAVKA, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, Dr. BOGDAN DOLENC
Urednik strani občine Lukovica TOMAŽ BOLE
Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL
Uredništvo glasila SLAMNIK
je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah.
Odgovorna urednica DADA BREJC, tel.: 721-022
Uredništvo
ERNA ŽABJEK-KOĆAR, tel.: 721-022
Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR
Lektor
AVGUŠTIN PIRNAT
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga prejmejo vsa
gospodinjstva brezplačno.
Tisk Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.