Poštnina plaSana t gotovini	Cena	2	Din
DRAMA
.
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V UUBUAN11933 34
Gospodična
Premijera 28. Januarja 1934
IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO	UREDNIK:	FR.UPAM
Dežnike - nogavice
KUPITE
najugodnejše
v trgovinah tovarne
s
VIDMAR
LJUBLJANA: Pred Škofijo 19
Prešernova ul. 20
BEOGRAD:	Kralja Milana 13
ZAGREB:	Jurišičeva ul. 8
Lastni izdelki!
Ogroma izbira!	Tovarniške	cene!
SEZONA 1933/34
DRAMA
ŠTEVILKA 12
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
g -	 ~—~—•	"	■	"■ -'."j-"	! .■"-■!■ r 1111 — .
Izhaja za vsako premijero	Premijera	28.	januarja	1934
M. S.:
Jacques Deval: „Gospodična“
Jacques Deval stoji že celih petnajst let v prvi vrsti vrednih in uspešnih francoskih dramatikov. Že s svojo prvo komedijo je imel odločen uspeh, ki se je pri vsakem delu še večal, Njegova najboljša dela igrajo vso sezono, nekatera so se držala na repertoarju celo po več sezon. Z »Marie Galante« si je priboril visoko literarno odlikovanje »Prix Goncourte.
Točno pred enim letom se je vršila v Parizu premijera njegove predzadnje komedije »Mademoiselle«, ki jo je francoska in tudi nemška kritika označila kot višek njegovega ustvarjanja. Pred tedni pa je prišlo na oder njegovo najnovejše delo, sijajna komedija »Tovariš«, ki se igra z velikim uspehom tako na francoskih kakor na nemških odrih in ki bo gotovo šla po vsem svetu, prav tako kot »Gospodična«.
Kritik »Figara« pravi, da bi bil »Dve gospodični« bolj točen naslov, kajti jedro te življenjske in ob enem tako zabavne komedije je srečanje med dvema ženama, kojih življenjske poti se nekaj časa — za eno bolestno, za drugo odrešujoče — dotikata ter se končno ločita za vedno. Gospodična, ki jo meni naslov te človeško krute, a sicer vedre komedije, ni več dekle, temveč štiridesetletna guvernanta; revna, nesrečna, izsušena, nepristopna, a v globini svoje nature polna latentne življenjsk.3 sile. Druga je mlado dekle, hčerka uglednega, v Parizu živečega, a v provinci delujočega advokata. Bogata je, prekipevajoča, prikupna, oboževana, vsa vedra, a nepoboljšljivo lahkomiselna.
Pred tremi meseci je bil spočet otrok, ki bi pomenil eni veliko, da, neizmerno srečo, a bi drugi segel katastrofalno v življenje ter jo pahnil v hudo nesrečo.
Ali ta drama, ki jo zanese bližajoči se otrok med ti dve tako različni ženski, se vrši v okolju, ki jo s svojo vedro življenjsko lahkotnostjo utemeljuje in ji daje obenem vesel, zabaven okvir; kajti oče in mati tega dekleta, ki je bolj vzgojeno za flirt kot za materinstvo, sta tipičen zakonski par velikega modernega sveta (ne da bi hotel avtor s tem primerom generalizirati!), ki s svojo vihravostjo, bodisi radi preobilice dela ali radi prebur-
1
nega beganja od ene do druge majhne strasti današnje degenerirane velikomestne družbe, ustvarja bučne, komične situacije ter poganja tako tempo igre vedno znova od pritajenih dramskih prizorov v kar blazen vrvež.
Avtor nam hoče v tej komediji pokazati dvoje: vzdušje današnje velikomestne družbe in dramo, ki se v tej družbi poraja. Popelje nas v moderno družino, v kateri živi vsak po svoje, v dom, ki ni dom, ker njihovi prebivalci ne poznajo toplote so-rodniškega, kaj šele družinskega čuta. Dasi avtor pri slikanju take družine ne misli generalizirati, je vendarle res, da j<? takšnih slabih celic v današnji človeški družbi prav mnogo.
A pri tem je Deval objektiven: njegovi ljudje v tej komediji niso cinični, temveč se nikakor ne zavedajo svojih slabosti. Edino oče zasluti tupatam, da v njegovi družini ni tiste' resničrib harmonije, ki je pogoj za pravo in lepo sožitje; a je preveč zaposlen, da bi se mogla ta slutnja utrditi v živo zavest, ki bi ga silila k temu, da bi posegel vmes in napravil red. Deval je prvi, ki je v francoski literaturi z municiozno temeljitostjo posvetil v sobane in kotičke takih »kontumaciranih« — famiilj, kakor se izraža papa Lucien.
Drama, ki se izvrši v notranjosti hčerke in »gospodične«, je silna. — Dekle, ki se mu o resnosti življenja niti sanjalo ni, sune usoda s trdo pestjo nenadno v obup in da ni »gospodične«, bi se ubila. — A junakinja drame, štiridesetletna vzgojiteljica, je imela trdo življenje. Morala se je od mladih nog sama preživljati in ni imela časa, se udajati sentimentalnostim in čuv-stvom. Bila je vedno »odvisna«. Hrepenela je po otroku. A njena natura, polna materinskega čuta, a tako nesrečno ustvarjena, da so ji bili že od nekdaj moški odvratni, jo je ovirala, da bi doživela materinsko srečo. Pa tudi njeno gmotno stanje bi ji tega ne dovoljevalo. Nič čudnega ni, da se zdaj, ko je otrok na potu, dolgo zadrževano hrepenenje, ki ga je vse življenje dušila, z elementarno silo oprosti svojih okov in da poskuša s tako veliko energijo doseči svoj življenjski cilj.
Ta drama budi v nas sočuvstvovanje, a njeno vedro okolje nas zabava. Jočemo in smejemo se obenem.
Razno
Komorno gledališče Tairov v Moskvi.
Sedanji repertoar Komornega gledališča nudi važne vpri-zoritve prejšnjih sezon, iz katerih je mogoče natančno spoznati vso važnost režiserskega mojstra Tairova. Gledališče je preti leti gostovalo izven Rusije in je bilo povsod navdušeno sprejeto od občinstva in časopisja.
Navdušeno. Dasi so igrali v ruščini, ki jo v tujini le malokdo razume. V tehničnem pogledu je gledališče mešanica zvočnih razgibanih telesnih oblik. Vsebino je treba čitati z zunanjimi
2
čuti, očmi in ušesi. Oblikovanje teh čutnih izrazov je prava umetnina.
V	takem oblikovanju je Tairov velik mojster. Oder ni niti. trenotek miren, mrtev. Vsakemu gibu sledi drugi kot logična posledica, vsak govorniški ton je v glasovnem skladu s prihodnjimi. Prostor je organsko povezan s telesi. Ves je oživljen, kar ga je videti. Poživljen z ritmom, to je z umetniško nujnim gibanjem telesnih oblik. Pojačen z ritmiko barv. Umetnost ni duševna. Umetnost je čutna. Če ni dosežen vpliv na čute, je vsako gledališko sredstvo brez pomena.
To zimo je Komorno gledališče igralo revolucijsko dramo »Neznani vojak«, ki jo je spisal mladi ukrajinski pisatelj Leonid Pervomajski, muzikalno komedijo ruskega komponista Polovili-kina »Široko« in opereti »Girofle-Girofla« ter »Dan in noč« od starega Lecocqa.
Drama »Neznani vojak« deluje posebno tam, kjer slika revolucijo in pobratimstvo med delavci in mornarji. Izvanredna je optična označba kapitalista. Nepozaben je posebno prizor, v katerem izpolnjuje en sam igralec, ki predstavlja kapitalista, ves odrski prostor: duhovita kompozicija luči in optična razvrstitev samo štirih predmetov. Vse to brez dekoracije. Zunanja in za njo notranja napetost, dosežena potom take režije, je vzvišena visoko nad dramatičnim besedilom.
Glasbena komedija »Široko« je očarljiva satira na veliko meščanstvo. Dejanje se vrši v italijanskem kopališču. Odlično občinstvo se navdušuje prav posebno za nekega mladega moža, končno se pa izkaže, da je ta mož — »boljševik«. Silna komika nastane, ko se mnenja kar naenkrat izpreminjajo, pri ogorčenju in strahu. Samo režiser je stvaritelj v gledališču te vrste. Igralci so le deli cele skladbe. Igralci s tem niso ovirani v individualnem ustvarjanju, kakor bi marsikdo mislil. Nasprotno, le podžiga jih. V tem smislu naj omenimo individualne ustvaritve Arkadina (hotelir) in Rumneva (boljševik). Rumnev spada med najbolj gibčne in mnogostranske ruske igralce.
*
Rusija se vrača k francoski literaturi. Leningradska založba »Vremja« je izdala tri zvezke Jules Romainsove knjige »Ljudje dobre volje« in »Les faux-monnayeurs« (Andr6 Gide). Državna založba izdaja Balzaca, ki bo imel šestnajst zvezkov, v redakciji pok. Lunačarskega in Korša. Uvod »Buržoazija v Balzacovih umetniških delih« in »Balzac kot filozof« je napisal J. Spaskij. Ista založba je izdala tudi L. F. Celinesovo »Potovanje na kraj noči«. Balzac je prodrl zelo uspešno tudi na sovjetske odre. L. Levidov je priredil »Quinolove burke«, ki jih je v izvrstni inscenaciji igralo »Gledališče leningradskih sovjetov«. Tudi Zolajevo »Past« sta dramatizirala leningradska igralca Raševskaja in Bartoševič. Romain Rollandov »Jean Christoph« je izšel kot ljudska izdaja. Avtor je poklonil svoj honorar dijakom v Moskvi.
Dunajski »Burgtheater« je igral E. Madachovo »Tragedijo človeka«. Ta igra spada med prva klasična madžarska gledališka dela.
Beograd igra dve domači drami: »Rastko Nemanjič« (Nušič) in »Jelisaveta, črnogorska kneginjam (Jakšič).
Zagreb je imel premiero »Kako se osvajajo žene« (De Tis — T. Strozzi) in »Tovariš« (Deval).
Bukarešta je že nad stokrat igrala duhovito komedijo »Ti-tanic Vals«, ki jo je spisal Tudor Musatescu. Komedija je prišla šele to sezono na oder in je doživela tak uspeh pri publiki kot ga še zadnja leta ni nobena imela. Tudi kritika jo hvali tako kot nekoč skoro klasične komedije I. L. Caragiaiesa in tragikomedijo »Rdeča strasti, ki jo je spisal Mihail Sorbul.
V. Barnowsky, bivši ravnatelj berlinskega Lessingovega gledališča deluje sedaj v Bukarešti na Regina-Maria-gledališču, kjer je z velikim uspehom postavil na oder Shakespearjevo »Kakor vam ugaja« in Noel Cowardovo moderno veseloigro lntimitete .
Voltaire.
Burgundski pesnik Piron je bil odkrit sovražnik Voltairejev. Ne toliko, da bi ne govorila, pač pa toliko, da je imel Voltaire Pirona rad kakor trn v peti. Saj ni bilo čuda.
Ko je prispel Piron iz svojega rojstnega kraja v Pariz, jo obiskal Voltaireja, kakor mu je bil že v naprej sporočil. Voltaire je bil tisti dan silno slabe volje in je sprejel Burgundca prav neprijazno, še suknje mu ni velel odložiti, še poslušati se mu ga ni zdelo vredno, ko je začel Piron drobneti svoj načičkani nagovor. Končno se je Voltaire tako daleč izpozabil, da je vzel krajec kruha v roko in ga začel glodati.
Piron, ne bodi- len, izvleče iz suknje steklenko in jo nastavi na usta.
»Nesramni tič!« je' vzrojil Voltaire, »mar ne veste, da sem težko bolan in da moram neprestano kaj jesti.«
»Im vi ne veste, da sem prišel z Burgundskega in da morajo Burgundci vedno kaj piti?«
Piron« Voltaire tega ni nikoli pozabil, toda izposodil si je bas pravega, Piron mu ni prav nič ostal dolžan.
Neko« ga je Voltaire hotel obiskati, pa ga ni bilo doma. Zatb' je' napisal s- kredo na vrata:
»Pobalin.«
DVugega dne je Piron obiskal Voltaireja:
»Pustite ste pri meni svojo vizitko. Hvala lepa!«
Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Uredhik: Fr; Lipah. — Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani.
4
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI
gauuh/ko
k v	*B	gr*.	katera osvaja, očara
I.J J	smrtnika od najniž-
jih delavskih vrst, do r»iogocnih kron, prestolov?
Parfumerija Uran, Ljubljana
Lepota je najkrasnejša cvetlica, s katero more mati priroda obdariti ženo, katere sveta dolž ost je, vzgajati in negovati to cvetlico.
Kako se neguje, vzgaja ta divna cv«tlica? Ne mogoče z raznimi pudri, suhimi, »rastnimi šminkami: nasprotno, tisto je pokončavanje prave lepote. Lepota rabi pravih sočnih, vegetalnih tvarin, katere delujejo, hranijo, ne pa sušijo. L a zvečer uoo-rabljajte Uran kremo mastno, zjutraj izperite z ml čno vodo ter z Uran Zoraida milom, nakar tak>j namažite z Uran Zoraida kremo dnevno, nato z Uranovim Zoraida pudrom, ki je lahtk, ne iolžen, kakor prašek cvetlice. Ne samo, da lice po masaži z Uran kremo n »čuo, Zoraido kremo dnevno ter Zoraida
pudrom, postane divno, cvetoče, mladostno, iz kateraga diši kipeče zdravje, ampak ta edinstveni preparat naredi kužo l aržunasto. mehko, marmornato gladko. Uran krema nočna, Uran Zoraida krema dnevna, ter Uran Zoraida milo so edina nedosegl iva polepšala moderne žene, vsled tega bi morali Uran krema nočna, Uran Zoraida kr ma dnevna, Uran Zoraida puder in Uran Zoraida milo, krasiti njeno psiho.
Go
dična
Komedija v treh dejanjih. Spisal Jil( &eval. Poslovenil Milan Skrbinšek.
Režiser: Milan Skrbinšek.
Lucien Galvoisier, advokat Aliče Galvoisier, njegova žena. j Christine Galvoisier, njuna hcl Maurice Galvoisier, njun sin
Gospodična.........................
Jean, sluga pri Galvoisierjevil1 Boutin
Edoard, drugi sluga pri Galvo|S| Helene
Therese | hišne Juliette
I
l
Gregorin
Nablocka
Šaričeva
Železnik
Marija Vera
Bratina
C. Debevec
Pianecki
Gabrijelčičeva
Slavčeva
Rakarjeva
Dejanje se vrši v Parizu. Med I. in II. dejanjeI" fhi mesece, med II. in III. dejanjem štiri. Krzno ge. Nablocke in Šaričeve ^ ^Polago tvrdka Roth, Mostni trg. MladU^rimerno
Blagajna se odpre ob pol 20.
im H*
i*
Parter: Sedeži
deži 1. vrste . . .	Din	28--
„ II. - III. vrste .	.	26-
„ IV.-VI. .	n	24-
Vil,-IX. „ .	• n	22 —
„ X. - XI. „ .	• II	20'—
„ XII.-XIII. „ .	tl	I8--
Lot« v partefl" Din 100'-v I. r*d" M „	100 -
balkonsk' p«) n ?0._
odatni ložni ^rju
;nu
k ob 20.
Konec ob pol 23.
Hi
20-
20--
15’-
Balkon: Sedeži 1. vrste
II.
Galerija i
1. „ . II.	.
„ »I.	.
Galerijsko stojišče Dijaško stojišče .
Din
20-
16’-
14 — 12'-10--2-50 5 —
D
VSTOPNICE se dobivajo v predprodaji pri gledallikl blJ^ Vernem gledalliiu od 10. do pol 1. In od 3. do S. ure
l|
Predpisana taksa za p e"* j q ie vračunana v cenah
RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI
©O Kt/f 10
		Po predstavi
	III	
		v kavarno
	III III III	NEBOTIČNIK
		Dnevno koncert popoldan in zvečer do 1 V2 ure zjutraj . Pivo - izbrana vina Topla in mrzla jedila
		
Priporoča se Vam
„S L AVI J A“
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA D. D.
V	LJUBLJANI
za zavarovanje
proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. na zgradbah, opremi, tvorni-cah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in
življenju
Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split
Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ulica 12
Telefon štev. 2176 in 2276
Knjigarna
Učiteljske
tiskarne
v Ljubljani
Frančiškanska ul. 6
Podružnica:
Maribor
Tyrševa ulica 44
i
Ima v zalogi vse slovenske leposlovne, znanstvene in šolske knjige, mnogo hrvat-skih, srbskih, francoskih, angleških, italijanskih del ter velika izbira nemških leposlovnih in znanstvenih knjig. Razna učila za šolo in dom. Naroča vse jugoslovanske, slovanske, nemške, francoske, angleške in italijanske revije. Velika izbira muzikalij za vse instrumente kakor tudi klavirskih izvlečkov za petje in klavir. Velika izbira modnih časopisov.
Samozavesten, prikupen nastop
na družabnih prireditvah edinole v
r
PEKO
čevlju
( 30
t IET
\i