Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000 1
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410 1
u	J
	j
Leto XXVII. - Štev. 23 (1355)
Gorica - četrtek, 5. junija 1975 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Kristjani za socializem Sueški prekop tretjie odprt
(Zgrešen odgovor na pravične zahteve)
Gibanje »Kristjani za socializem« je nastalo pred nekaj leti v Cilu. Od tam se je gibanje razširilo po drugih deželah Latinske Amerike, v Španijo, Portugalsko, Italijo in še druge evropske države. Gibanje organizira sestanke in debate, pri čemer zavzema stališča do raznih problemov od verskih do gospodarskih, političnih in socialnih, vendar na tak način, da povzroča zmedo med verniki in se postavlja v nasprotje z uradnim naukom cerkvenega učiteljstva.
Eden problemov, ki stalno vznemirja človeško družbo je, kako izkoreniniti krivico in zatiranje človeka po človeku; drug problem je, kako konkretno vero vnesti v zgodovinsko dogajanje; tretji, kako Cerkev očistiti vsakega svetnega interesa.
Kako odgovarjajo »Kristjani za socializem« na te probleme? Jrdijo, da je edini izvor krivic in zatiranja v kapitalističnem sistemu, da je treba ta sistem uničiti z revolucijo, ki bo vzpostavila marksistični socializem; da so kristjani dolžni skupno z marksisti nastopiti v revolucionarni borbi za socializem, ker da jim to dolžnost nalaga sama vera; da je treba spremeniti Cerkev, vero in teologijo z metodami, ki jih predlaga marksizem; in končno, da je treba zavreči tradicionalno krščansko stališče, da je duh nad materijo in večnost nad časovnim ter dati prvenstvo časovnemu nad duhovnim, verske resnice pa ocenjevati v luči človeškega spoznanja.
Zlasti ta zadnja zahteva je videti posebno huda, saj zanika nadnaravni značaj krščanske vere. Že čilski škofje so s tem v zvezi pred manj kot dvema letoma zapisali: »Po tej poti nas hočejo pripeljati do "nove Cerkve”, brez nadnaravne razsežnosti, brez zakramentov, brez hierarhične službe.«
NAPAČNA TEOLOŠKA IZBIRA Ideološka in lažibogoslovna stališča gibanja »Kristjani za socializem« so nezdružljiva z naukom katoliške vere. Zmotna je že temeljna ideološka izbira tega gibanja, ki se je odločilo za marksizem kot metodo za spreminjanje sedanje družbene stvarnosti.
»Kristjani za socializem« pripisujejo marksistični metodi znanstveno veljavo pri analizi kapitalističnega sistema in pri graditvi bolj človeške in pravične družbe. Toda večina resnih in svobodnih znanstvenikov, ki proučujejo gospodarstvo in zgodovino, to metodo enostavno zavrača. Tudi izkustvo izpričuje, da tam, kjer so se Poslužili marksistične in leninistične metode, nikakor niso dosegli boljših rezultatov kot v kapitalističnem sistemu, da ne govorimo o strahotni človeški ceni, ki jo je stala uveljavitev marksistično-materia-^stične metode in jo še vedno zahteva.
Sprejeti marksistično analizo dogajanja v svetu pomeni vedno sprejeti tudi ideologijo marksizma, saj je med obojnim intimna povezava. In sprejeti marksizem kot ideologijo pomeni vključiti se v razredni ,>0j kot ga pojmuje marksizem in sprejeti dejstvo totalitarne in nasilne družbe, ka 'nor vodi ta proces.
Nekateri pristaši gibanja »Kristjani za s°cializem« pa gredo (in so v nekem smi-slu dosledni) še dlje in trdijo, da morajo kristjani sprejeti marksizem v celoti, da *ako ostvarljo razvojno edinost med marksizmom in krščanstvom.
To npr. pomeni, kakor je zatrdil neki teoretik (ega gibanja, da vse, kar v verski resnici nasprotuje zahtevani po osvobodili ljudskih množic in zasužnjenih narodov (npr. uporaba nasilja), ne prihaja od ®°ga. Ker pa je po mnenju »kristjanov ?!l socializem« edinole marksizem pristni tolniač osvobodilnih borb In socialnih zah-tevi zalo ludi samo marksizem pravilno °Unači razodeto versko resnico. To se *llši sicer kol paradoks, a ni iz trte zvito.
ejstvo je, da gibanje, o katerem govo-‘1m“, organizira sestanke s temo: »Matematična razlaga sv. pisma«.
^ai še ostane krščanskega v tistem, ki
sprejme in nato razvija marksistično ideološko izbiro? Bore malo, a bolje: nič, razen krščansko pobarvanega besedičenja o zamislih, ki niso krščanske. Konferenca španskih škofov v Tarragoni je zelo dobro opisala izničenje krščanstva, h kateremu vodi omenjena izbira:
»Jezus naj bi bil le socialni voditelj, evangelij pa priročnik (vademecum) revolucionarnega navdušenja; odrešilno srečanje z Bogom in Kristusom naj bi se uresničevalo v aktivni udeležbi pri revolucionarnem procesu; Cerkev naj bi se poistovetila s svetom, odrešenje z neke vrste napredkom, zgodovina odrešenja s svetno zgodovino, greh z gospodarsko in socialno odtujitvijo, odrešilna akcija kristjanov z razredno borbo, dobrota in dejavna ljubezen z revolucionarno izbiro v korist enega družbenega razreda proti drugemu. Skratka: zanikali bi vso nadnaravno in duhovno stvarnost. Taka izbira bi dala prav sv. Pavlu, ki je zapisal: ”če pa smo imeli upanje v Kristusa samo v tem življenju, smo obžalovanja vredni bolj kot vsi drugi ljudje”.«
IZVOTLENJE KRŠČANSTVA
V 6. poglavju Janezovega evangelija beremo, da je množica po čudežni pomno-žitvi kruhov Jezusa hotela izvoliti za kralja. Jezus se je zaradi tega umaknil, naslednji dan pa je svoje ravnanje pojasnil z besedami: »Ne iščete me zato, ker ste videli čudeže, ampak ker ste jedli tisti kruh in bili nasičeni. Ne iščite jedi, ki mine, temveč jed, ki ostane za večno življenje, ki vam jo bo dal Sin človekov!«
»Kristjani za socializem« so ob teh Kristusovih besedah nujno prisiljeni, da se zatečejo k potvarjanju smisla evangeljskih besed in to brez zadrege tudi delajo. Tako je neki govornik na prvem sestanku tega gibanja v Italiji dejal, da vrednote kot ljubezen do bližnjega in osvoboditev človeka niso svojstveno krščanske, ampak predvsem človeške. Na podlagi te trditve uveljavljajo prvenstvo časnega nad duhovnim in trdijo, da je v evangeliju na prvem mestu človeška, materialna ljubezen, ki mora postati kriterij (merilo) za pristnost same božje ljubezni.
Dejansko pa trdi evangelij prav nasprotno: »Ljubi Gospoda, svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je prva in največja zapoved. Druga pa je tej enaka: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.«
Bogu gre torej prvenstvo. Služba revnim in zatiranim je krščanska le, če temelji na prvenstvu nadnaravne božje ljubezni. Cim je ta vidik zavržen, vera izgubi svojo odprtost in ostane zadušena znotraj ozkega obzorja človeške zgodovine ter se izčrpa v politični akciji.
To pa že ni več katoliška vera. Bogu, ki se razodeva, kakor uči koncilska konstitucija »Dei Verbum«, dolgujemo pokorščino vere, s katero se človek svobodno ves prepusti Bogu, mu izkazuje popolno predanost razuma in volje ter prostovoljno sprejema njegovo razodetje.
Ponižanje krščanske vere na zgolj politično dejavnost vodi logično k samolast-nemu in nesmiselnemu razlaganju vere v Kristusa in k izvotlenju tistega krščanstva, ki ga živi katoliška Cerkev pod vodstvom svojega učiteljstva, katero je prav od Kristusa prejelo poslanstvo, da zaklad resnice ohranja nedotaknjen in neomadeževan.
»Kristjani za socializem« so se tako znašli v ostri notranji krizi: ali ostati zvesti veri, v kateri so zrasli ali pa se odločiti za svoje nove politične in ideološke izbire. Premnogi so to krizo žal rešili na ta način, da so se odpovedali Cerkvi in zavrgli krščansko vero.
To je bridki zaključek neke poti, ki se je začela ob dojetju problemov, ki zahtevajo pravične rešitve, pa so sc na njej mnogi zmedli in se za uveljavitev revolucionarnih ciljev v družbi odpovedali povezanosti s Cerkvijo ter odrekli zvestobo Kristusu.
R., Rim
Točno osem let po tako imenovani junijski vojni leta 1967, ko so Izraelci zadali uničujoč udarec egiptovski, jordanski in sirski vojski ter prišli do Sueškega prekopa in tako onemogočili plovbo po njem, je mogel egiptovski predsednik Sadat ta četrtek 5. junija to važno medmorsko cesto znova odpreti. V zgodovini tega prekopa se je to že tretjič ponovilo.
V LETU 1869
Sueški kanal je nedvomno najveličastnejše delo 19. stoletja. Nova pomorska pot je odprla vrata do Azije in popolnoma spremenila svetovno gospodarstvo.
Želja, povezati Rdeče morje s Sredozemskim, je obstajala že v času egiptovskih vladarjev. Tako je dal zgraditi kanal že faraon Ramzes II. Kanal pa je bil plitek in je dovoljeval prehod le majhnim ladjam. Ko so Egipt osvojili Arabci, je prekop zasul pesek in tako je ta važna vodna pot šla v pozabo.
Šele mladi general Bonaparte, kasneje francoski cesar, je ob svojem pohodu v Egipt leta 1799 znova sprožil misel na zgraditev prekopa in naročil inženirju Le-peru, naj izdela načrte. Ti pa so ostali v predalih ministrstva v Parizu.
Končno je leta 1854 prišlo do uresničitve Napoleonove zamisli. Egiptovski podkralj Mohamed Said je dal francoskemu inženirju Lessepsu dovoljenje, da se z gradnjo prične. Lesseps je bil človek izrednih energij, odločen in vztrajen. Kljub raznim oviram — naj omenimo le kolero, ki je za-
jela delavce — ni izgubil poguma. Po 15 letih, 17. novembra 1869 je bil prekop slovesno odprt. Od sto do stopetdeset tisoč ljudi ga je gradilo. Delavci so prišli iz sredozemskih dežel, mnogo jih je bilo tudi iz Italije, iz Afrike in Male Azije.
Italijanski skladatelj Verdi je odprtje kanala proslavil z opero »Aida«. Velesile so postale pozorne na kanal. Zlasti Vel. Britanija se je začela zanj zanimati, saj ji je odpiral pot do Indije in drugih držav Daljnega vzhoda. Kmalu se je polastila večine delnic in postala tako njegov gospodar.
Med obema svetovnima vojnama je prekop neovirano vršil svoje poslanstvo in veliko pripomogel zmagi zaveznikov nad Nemčijo in njenimi sopotniki.
DVAKRATNA ZAPORA
Prihod Naserja na oblast v Egiptu pa je prinesel v območje kanala nemir. Ker so Severnoame-ričani odklonili finančno pomoč pri gradnji Asuanskega jeza na reki Nil, je dal Naser prekop podržaviti. Vel. Britanija, Francija in Izrael so na ta samovoljni ukrep odgovorili z bliskovitim napadom proti Egiptu. Naser je dal potopiti nekaj ladij, da bi preprečil napadalcem prehod po vodni poti. Ker so ga ZDA podprle v odporu in pustile Francijo ter Vel. Britanijo na cedilu, je prekop čez nekaj mesecev spet bil očiščen in sposoben za plovbo.
Za Egipt je postal vir velikih dohodkov. Tako ga je v letu 1966 prešlo kar 21.000 ladij, Egipt pa je pri tem zaslužil 150 milijard lir na prevoznih tarifah.
Goriško suetoletno romanje v Rim
Tudi verniki goriške škofije so se v dneh od 30. maja do 2. junija pridružili romarjem iz vsega sveta in poromali v večno mesto po svetoletne odpustke. Med 23 pulmani sta bila tudi dva s slovenskimi romarji. Prvega je vodil župnik goriške slovenske župnije msgr. Franc Močnik, drugega, podeželskega pa monsignor-ja Ivan Kretič in Jože Žorž ter srebrno-maišnik Bogomil Brecelj.
Odpotovali smo v lapem sončnem jutru in se okrog poldne ustavili v Orvietu, kjer smo se sestali z vsemi romarji gori-ške nadškofije. Nad 1.300 nas je bilo. Nadškof msgr. Cocolin je imel uvodni govor in nas je opozoril na glavna namena sve-toletnega romanja: spreobrnitev in sprava. Po tej spokorni pobožnosti v krasni orvietski katedrali smo se odpeljali dalje proti Rimu, kamor smo dospeli na večer.
V soboto 31. maja popoldne je bila skupna maša v baziliki sv. Pavla, kjer je nad 50 goriških duhovnikov somaševalo z nadškofom msgr. Cocolinom in bivšim škofom msgr. Pangrazijem. Med mašo je goriški nadškof imel na vernike primeren nagovor, škoda le, da ni kaj povedal tudi v slovenskem jeziku. V baziliki apostola narodov bi tak »ekumenizem« bil najbolj na mestu. Popoldne smo slovenski romarji molili na grobu sv. Cirila v baziliki sv. Klementa.
Osrednja pobožnost je bila v nedeljo zjutraj v baziliki sv. Petra. Tisočglava množica je napolnila svetišče in preplavila trg pred cerkvijo. Najbolj zbrani so bili črnci, ki so kleče okrog groba sv. Pelra molili ne da bi se za koga zmenili.
Mogočen aplavz je pozdravil sv. očeta, ko je prispel v baziliko. Zunaj je začelo deževati, vendar smo vsi vztrajali na trgu ali pod Berninijevim stebriščem do pol-
dne, ko se je sv. oče prikazal na oknu svojega stanovanja. Bil je vidno ganjen in začuden nad toliko vztrajnostjo in zvestobo zbranih vernikov.
Popoldne istega dne smo doživeli lepo pobožnost v kapelici pred katakombami sv. Kalista, kjer je župnik Bogomil Brecelj v zvezi s svojo 25-letnico ponovil na istem mestu svojo prvo mašo. Obiskali smo še »Slovenik« in tako zaključili naše svetoletno romanje v Rimu. Naslednje jutro smo se odpeljali proti domu in se ustavili še v Assisiju, kjer so imeli naši duhovniki koncelebrirano sv. mašo v cerkvi sv. Klare.
Preko slikovite umbrijske dežele in ob jadranski obali smo se nato vrnili v Gorico, veseli in zadovoljni, da smo bili deležni tolikih globokih doživetij in prejeli svetoletne odpustke. Z. P.
Arabsko-judovska vojna v letu 1967 je tej uspešnosti zadala smrtni udarec. Štirinajst ladij, ki so prav tedaj vozile skozi prekop, se je znašlo v pasti. Osem let so morale čakati, da so se rešile neprostovoljnega bivanja v Grenkih jezerih sredi kanala. Šele v drugem tednu letošnjega maja so mogle izpluti.
Sueški prekop je postal vojna črta. Na vzhodni strani so se uko-pali Izraelci, na zahodni Egipčani. Šele sporazum po četrti arab-sko-izraelski vojni je v začetku leta 1973 dal možnost Sadatu, da začne s pripravami na ponovno odprtje kanala.
Čistilna dela so trajala nad leto dni in stala 200 milijonov dolarjev, pri čemer so izdatno pomagale ZDA, Francija, Vel. Britanija in Sovjetska zveza. Delo je bilo zaradi številnih min zelo nevarno. Kljub previdnostnim meram je prišlo 40 delavcev ob življenje. Odstraniti je bilo treba tudi 20 razbitih ladij ter razne nasipe in pomožne mostove, ki so jih tako Egipčani kot Izraelci postavili čez prekop.
IZGLEDI ZA BODOČNOST
Tretje odprtje kanala napolnjuje Egipt s skrbmi in upi. Skozi kanal bodo ponovno plule bojne ladje in tako povečale vojno napetost na Bližnjem vzhodu in v Perzijskem zalivu. Tudi se bodo kanalu še naprej izmikale velike petrolejske ladje, ki so jih po letu 1967 zgradili in zaradi premajhne globine ne morejo skozi prekop.
Istočasno pa Egipčani upajo, da bo odprtje kanala blažilno vplivalo na domače gospodarstvo in olajšalo bedo, ki je v Egiptu kronična ter jo povečuje zlasti naglo naraščanje prebivalstva, saj se bliža država že številki 40 milijonov.
Predpogoj za uresničenje upov in načrtov pa je dokončni mir na Bližnjem vzhodu. Sadat se tega dobro zaveda in dela na to, da bi prišlo do pomirjenja z Izraelom. V zadnjih izjavah je ponovno priznal pravico do obstoja izraelske države. Težave so predvsem v arabskem taboru: Sirija, Libija in Palestinci so prej ko slej proti popuščanju, pa tudi znotraj Egipta so mnogi, ki so za neizprosno vojno proti Izraelu.
Vendar je odprtje Sueškega prekopa prvi znak pomirjenja na Bližnjem vzhodu in upajmo, da bo prišlo še do novih, prav tako uspešnih in učinkovitih pobud. Korist od tega bodo imele ne sa-so prizadete strani, temveč vse človeštvo.
Italijanska petrolejska ladja »Pianela« na vožnji skozi Sueški prekop
0 Dibožnisti do Jemen Srca Fordovo evropsko potovanje
Mesec junij je že dolgo časa mesec, posvečen Jezusovemu Srcu. Slovenski škofje so zato zmatrali za primerno, da napišejo posebno pismo o pobožnosti do Jezusovega Srca. Prav je, da se z njim seznanijo tudi naši bralci.
Temu svetemu letu je sv. oče Pavel VI. dal poseben namen sprave z Bogom in ljudmi. Božja previdnost je hotela, da s tem letom sovpada tudi 300-letnica Jezusovih prikazovanj sv. Marjeti Alacoque v Paray-le-Monialu. Zato želimo v prizadevanja svetega leta vnesti tudi posebno povabilo k obnovitvi in posodobljenju pobožnosti presvetemu Srcu Jezusovemu.
Ta pobožnost je doslej prinašala izredne sadove za posvečenje duš. Škoda, da je ob vsesplošnem spreminjanju na svetu in v Cerkvi zadnja leta začela pešati. Priznati moramo, da je imela tudi svoja pretiravanja, kakor pač vsaka zadeva, s katero imajo opraviti ljudje. Zato bi jo radi posodobili v duhu pokoncilske Cerkve in opozorili na njeno svetopisemsko utemeljitev in upravičenost.
NEMIRNO ČLOVEKOVO SRCE
Živimo v časih velikih prizadevanj za osvoboditev človeka, za njegovo popleme-nitenje in priznanje njegovih pravic. Toda ravno ta čas pa je tudi poln nemira, nasilja, vojn in nravne razbrzdanosti. Tajitev Boga je postala moda, vera s težavo premaguje razne vplive, posebno tiste, ki prihajajo prek družbenih občil in pogosto tudi v svetišča krščanskih družin vnašajo pogansko moralo in prizore najstrašnejšega nasilja. Pred našimi očmi nastaja povsem nov človek, ki je pogostokrat top in avtomatiziran, nesposoben ločiti dobro od slabega, pač pa željan uživati za vsako ceno. V vihri in nemiru življenja, v borbi za materialni standard, duhovno životari v svojem posvetnem mišljenju in se vse premalo ukvarja z osnovnimi resnicami o svetu in življenju.
Človekovo srce je vir slabega in svetega, največkrat srce ustvarja zločince in svetnike. Srce pa je lahko tudi slepo; včasih vidi pred sabo samo najbližji trenutek, noče pa videti nevarnosti, posledic in konca. Srce je zmožno z zavistjo gledati srečo grešnika in se neugodno počutiti v službi Bogu. Včasih se utrudi na poti do svetosti in lahko hitro in zlahka preide na pot greha, pa čeprav razum temu ugovarja. Srce ima svoje zakone. Zanaša ga za maliki, ki mu znajo demagoško ugajati hi od njega ničesar ne zahtevajo, in se zlahka poda na pot za maliki po svojih nagonih, posebno za tistimi, ki se mu laskajo.
BOŽJE SRCE
To človekovo srce bi moralo najti svoj vzor v Bogu, ker je človek božja podoba. Ce hočemo govoriti še bolj nazorno, bomo rekli, da ima svoj vzor v srcu Jezusa Kristusa, Boga in človeka. Sveto pismo pogostokrat govori — razume se, da na človeški način — o božjem srcu in misli pri tem na božje čutenje, na božjo ljubezen.
V stari zavezi beremo: »Gospod... je bil v srcu žalosten« (1 Mojz 6, 6), »Moje srce in moje oči bodo vedno v tej hiši, ki si jo sezidal« (1 Kr 9, 3), »Misli mojega srca ostanejo od roda do roda« (Ps 32, 11), »In dam vam pastirjev po svojem srcu« (Jer 3, 15), »Ali ni Gospoda v srce ganilo kadilo, ki ste ga prižgali?« (Jer).
Tako to »božje srce« označuje božjo ljubezen in usmiljenje. Prav tako nazorno govori tudi o človekovem srcu: »Svojo postavo zapišem v njihovo notranjost in jo zapišem v njih srce; jaz bom njihov Bog, oni bodo moje ljudstvo« (Jer 31, 33).
Čeprav teh besedil svetega pisma ne moremo uporabiti naravnost kot osnovo za češčenje Jezusovega srca, so nam vendarle neke vrste smerokaz. Bog je zares postal človek, si privzel človeško srce in vse tisto, kar razumemo pod srcem in kar srce obsega — razen greha. Jezus, Bog in človek, je Beseda in Ljubezen, oznanilo in milost, učitelj in odrešenik. V sebi ima miselno in čustveno življenje, razum in srce. Zato pojem Jezusovega srca vsebuje in označuje ljubezen, usmiljenje, spravo, odpuščanje, dobroto. Na to mislimo, kadar o kom pravimo, da je »človek dobrega srca«.
Tako nam je lahko Jezusovo srce v vsem vzor. Sam Jezus nas k temu vabi: »Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen. Tako boste našli mir svojim dušam.«
Tako je Jezusovo človeško srce simbol vsega Jezusovega človeškega čutenja, ljubezni, dobrote, blagosti, prav tako kakor tudi ljudje povezujemo življenje svoje volje in čustev s srcem. Jezusovo človeško srce je bilo na križu prebodeno z vojakovo sulico. Očividec sv. Janez sprlčuje v svo-
jem evangeliju: »Eden izmed vojakov je s sulico prebodel njegovo stran.« Vojak je hotel prebosti Jezusovo srce, da bi se prepričal o njegovi smrti. Že v stari zavezi je bilo napovedano, da ga bodo prebodli: »Ozirali se bodo nanj, ki so ga prebodli« in »Preboden je bil zaradi naših grehov«.
Ta tako pomenljiva rana je ostala tudi na Jezusovem poveličanem telesu in ko se je po svojem vstajenju apostolom prikazal, jim je pokazal »roke in stran«. Zato je pozval Tomaža, naj položi svojo roko v rano na njegovih prsih.
Jezus je učlovečena Beseda in razodeta Ljubezen. Današnji človek rajši uklanja svoje srce ljubezni kakor pa svojo pamet besedi. Odkar je v modroslovje in v vero zašel nerazložljivi sum v moč spoznanja, sum, ali je človeku sploh mogoče spoznati objektivno resnico, je beseda, pa naj bo od kogar koli že, izgubila svojo moč, tako da je v današnjem času mnogotera beseda profanirana in zlorabljena. Današnji svet išče le dela in ljubezen. Ker ga ljudje pogosto prevarajo, se predaja nagonom, da si nekako ustvari lastno srečo. To je očividno znamenje našega časa, to moramo razbrati in doumeti in to nas poziva, da človekovo srce zdravimo tako, da mu predstavimo popoln vzor, srce Boga človeka.
Njegova ljubezen je brez meja. Ljubil je vse ljudi, prijatelje in sovražnike, in na križu je molil za svoje morilce. Ljubil nas je do konca, do zadnje kaplje krvi, ki je pritekla iz njegovega prebodenega srca. Ljubi nas tudi sedaj, med nami živi in z nami čuti. Glej, to srce, ki je bilo prebodeno zaradi naših grehov, polno ljubezni in ki od nas v tem času pričakuje povračilo ljubezni, spreobrnjenje, spravo in sočutje. To Srce želi postati znamenje našega časa in prebuditi v nas ljubezen do Boga in do bratov in sester.
CERKVENO UČITELJSTVO O TEJ POBOŽNOSTI
Cerkveno učiteljstvo je v zadnjih treh stoletjih doumelo Jezusovo željo in jo priporočalo v svojih dokumentih. Papež Klemen XIII. je vpeljal praznik Jezusovega srca, Pij IX. pa ga je razširil na ves svet. Leon XIII. je pred 75 leti v svetem letu ves svet posvetil presvetemu Jezusovemu srcu. Papež Benedikt XV. je Marjeto Ala-coque razglasil za blaženo. Pij XI. je leta 1928 v okrožnici »Preusmiljeni Bog« pobijal nasprotnike pobožnosti do presvetega Srca. Papež Pij XII. je leta 1956 napisal nenavadno bogato okrožnico v zagovor te pobožnosti (»Črpali boste vodo«). To pobožnost imenuje kar šolo svetosti. Za njim je šel Pavel VI. z dvemi apostolskimi pismi.
»Ker je evharistija,« piše papež, »najčudovitejši dar presvetega Jezusovega srca, je naša vroča želja, da bi to srce čimbolj goreče častili s prejemanjem tega vzvišenega zakramenta. Kajti v evharistični daritvi zares darujemo in prejemamo svojega Odrešenika... Razen tega pa je ta čudoviti zakrament na neki način vrh in središče vseh zakramentov. V njem se kakor na studencu napijemo duhovne moči in spominja nas na tisto ljubezen, ki presega sleherno ljubezen. To je tista ljubezen, ki nam jo je izkazal Jezus ob svojem trpljenju.« Nato papež takole govori o naravi te pobožnosti: »Bistvo te pobožnosti je v češčenju Jezusa Kristusa, v za-doščevanju, temelji pa predvsem na sveti evharistični daritvi.«
Pobožnost do presvetega Jezusovega srca je globoko utemeljena v svetem pismu, sprejelo in priporočilo jo je cerkveno učiteljstvo, psihologiji današnjega človeka pa posebej ustreza. Presveto Jezusovo srce je najboljši vzor nemirnemu človekovemu srcu. Je obramba proti malikom, ki zastrupljajo človekovo življenje, je šola evharističnega življenja, je jamstvo za ohranitev Boga v družinah, spodbuda za družinsko molitev in pomoč naši mladini, ki je danes bolj kot kdaj izpostavljena škodljivim vplivom in se mora težko boriti, da se ohrani čista.
Nezaželeni romarji
Konec maja je prišla v Rim skupina pet tisoč članov gibanja »Čredo«, ki jih vodi francoski duhovnik Marcel Lefebvre. To gibanje zavrača novosti, ki jih je uvedel zadnji koncil zlasti na področju bogoslužja. Zato se še vedno navdušujejo za mašo v latinščini in po starem Pijevem obredu iz leta 1570. »L'Osservatore Romano« je v zvezi s tem romanjem zapisal, da ni v skladu z nameni svetega leta, saj odklanja spravo v Cerkvi in se krčevito drži svojih pogledov.
Severnoameriški predsednik Ford je prvič, odkar je lani po Nixonovem odstopu prevzel vodstvo države, obiskal Evropo. V sedmih dneh svojega postanka od 28. maja do 3. junija je imel niz pogovorov z raznimi državniki in vrsto sestankov, od katerih je bilo najvažnejše zasedanje organizacije NATO v Bruslju 29. in 30. maja.
Ta obrambna vojaška organizacija je v neke vrste krizi: že pod De Gaullom je Francija odtegnila svoje vojaško sodelovanje, lani je isto storila Grčija, zagrenjena da so jo ZDA zaradi ciprske zadeve pustile na cedilu; užaljena je Turčija, ker so ji nato prav zaradi izkrcanja na Cipru ZDA ustavile vojaško pomoč; Portugalska drsi na levo in se ne ve, kje se bo to drsenje ustavilo.
Dvodnevni vrhunski sestanek NATO v Bruslju ni prinesel kakih senzacionalnih novosti, kvečjemu je lahko osvetlil namene udeležencev. Ameriški predsednik je dal zagotovilo, da ZDA ne bodo enostransko umaknile svojih čet iz Evrope, toda tudi članice NATO naj za svojo varnost več žrtvujejo.
Turški predsednik Demirel je naravnost povedal Fordu, da so v nevarnosti ameriška oporišča v Turčiji, če do julija letos ZDA ne bodo obnovile dobave orožja Turčiji.
Neprijetni točki za Forda sta bili tudi Španija in Portugalska. Ker je Ford vnaprej vedel, da je pritegnitev Španije v NATO za druge evropske članice nesprejemljiva, dokler »je Španija fašistična država«, zato ni uradno predložil nobene tovrstne zahteve. Kar pa zadeva Portugalsko, je moral omiliti svoje stališče do vojaškega levičarskega režima. Zahodno-nemški kancler Schmidt, ki ga Ford izmed vseh evropskih zaveznikov najbolj upošteva, je menil, da je treba Portugalski predvsem gospodarsko in politično pomagati, ne pa ji metati polena pod noge. V pomoč mu je prišal sam portugalski ministrski predsednik Goncalves, ki je izjavil, da Portugalska nima nobenega na-
Lev Detela je napisal za revijo »Most« članek o slabosti in moči province. Članek očita slovenski zamejski literaturi, da je zagozdena v provinco, provincialno, velikokrat zamejeno in omejeno, da tak model ne doživi komunikacijskega preskoka v druga in drugačna kulturna območja, temveč obtiči v »nekritični samozadostnosti, samopoveličevanju in s amoobj okovanju«, očita ji »togo, nedialektično obliko mišljenja«, »konservativno, nekomunikacij-sko ideologijo« in »pomanjkanje odprtosti do pozitivnega tudi pri drugojezičnem sosedu«. Slovenska zamejska literatura je torej zanič.
SMO RES ZAPRTI VASE?
Ne vem, kaj porečejo k temu Rebula, Pahor ter drugi slovenski pisatelji in pesniki pri nas v Italiji. Njihova dela ne vsebujejo samo manjšinske problematike, marveč tudi splošno človeško, njihov pristop pa je širok. Naravno je, da med dragim obravnavajo tudi naša manjšinska vprašanja in so komunikativni, kot so komunikativni tudi politiki! Vse veseli, če najdejo iskrene sogovornike na dragi strani jezikovne mejne črte.
Pisec članka ima že prav, ko sega preko literature in priporoča večjo odprtost in širino ter kvalitetnejšo obliko sožitja med narodno manjšino in večino, nima pa po moje prav, ko očita vse pomanjkljivosti samo Slovencem, ki prav gotovo ne odklanjajo dialoga, a so kljub najboljši volji često prisiljeni braniti svoj obstoj in svojo istovetnost. Res težko je razumeti, kaj je hotel povedati pisec v tako zasnovanem članku.
Tudi Vladimirju Vremcu, piscu članka (tudi v »Mostu«) »Misli o nalogah kulturnega delovanja pri zamejskih Slovencih« rad priznam dobro voljo, v kolikor meni, da je za narodno manjšino predvsem pomembno odkrivanje in analiziranje novih razmer in dejavnikov, ki nanjo vplivajo, in v kolikor meni, da je narodni manjšini za njen obstoj treba zagotoviti zadovoljevanje osnovnih tvarnih potreb, dalje, da sta zaprtost in togost škodljivi in da bi zgolj »nacionalistične« ustanove ter organizacije težko privabile v veliki večini razgledanega, kozmopolitsko usmerjenega mladega človeka.
Preseneča pa enostransko materialistično načelo kot gibalo človeške družbe, s katerim pisec pretirano utemeljuje zagoto-
mena izstopiti iz NATO.
Iz Bruslja je 31. maja Ford poletel v Madrid. Edina točka dnevnega reda je bila obnovitev vojaških sporazumov, ki dajejo ZDA pravico do uporabe treh letalskih in enega pomorskega oporišča v Španiji. Pogajanja, ki so se začela letos v začetku aprila v Madridu, se bodo nadaljevala v Washingtonu 16. junija. ZDA bi želele sporazume enostavno obnoviti v sedanji obliki, španska vlada pa se zavzema za povsem nove sporazume, v katerih naj bi prišla do izaraza tudi posebna vloga Španije v zahodnem svetu. Ford sam je v svojem govoru na madridskem letališču dejal, da je Španija lahko ponosna na prispevek, ki ga je dala skozi več kot dvajset let za blaginjo in varnost področij Atlantika in Sredozemlja.
Iz Madrida je Ford odpotoval v Salzburg, kjer se je 1. in 2. junija sestal z egiptovskim predsednikom Sadatom. Ford je nato časnikarjem dejal, da je s Sadatom razpravljal o vseh okoliščinah, ki lahko pomagajo do začasnih pa tudi trajnih rešitev na Bližnjem vzhodu. Ford je med dragim napovedal, da bo v kratkem, vsekakor pa po razgovorih, ki jih bo imel z izraelskim ministrskim predsednikom Rabinom 11. in 12. junija v Washingtonu, predložil nov načrt, ki naj bi bil v interesu vseh strani. Ameriški zunanji minister Kissinger pa je dodal, da so bili v Salzburgu postavljeni »temelji za koristne razgovore z Izraelci«.
Zadnji dan svojega bivanja v Evropi je Ford posvetil Italiji. Potem ko se je zaradi negotovega položaja na Portugalskem ter zaradi grško-turške napetosti zamajalo vse južno krilo pakta NATO, je vrednost Italije zaradi svoje strateške lege še porasla. Ford je prišel v Rim v torek 3. junija v dopoldanskih urah. Formalno ga je povabil predsednik italijanske republike že lani septembra, ko se je mudil na obisku v ZDA. Ford je sedaj Leoneju obisk vrnil. Levica je ta obisk takoj razglasila kot volivni manever, ki naj bi Krščanski
vitev narodnega obstoja prek tvarnega zagotavljanja življenjskih potreb posameznika, ki da »ni toliko opredeljen od idejno-moralnih vrednot«.
Gospodarski in socialni dejavnik v naši manjšinski politiki res premalo upoštevamo, vendar pa ni vedno naša krivda, če smo na tem področju zaostali, ker nas prav tu najbolj ovira večinski narod. Ideja je še vedno potrebna, zelo potrebna, saj obvladuje razum in vodi roko pri dejanjih, tako tisto, ki sproži atomsko bombo, kot ono, ki dela za narodno ohranitev. Potrebno je torej oboje, gospodarstvo in v prvi vrsti globoko zasidrana narodna zavest,
Kritično in drugačno gledanje na svet je v naglo spreminjajočih se razmerah nujno, toda moralna in narodna načela so konstanta, ki vedno drži in brez katere se vse sesuje. Glede tega ima že prav list »Gospodarstvo«, ko pravi, da je »od materializma do političnega brezidejnega o-portunizma le kratek korak«.
Slovenci v Italiji v politiki prav gotovo nismo zaprti. Že dolgo se zavzemamo za dialog, četudi nas partner posluša le pod svojimi pogoji, saj vse neslovenske stranke težijo po »avtonomni slovenski politiki«, kar pomeni, da hočejo o nas odločati same brez nas.
Članek, ki ga je objavil »Most«, je že prinesla koroška revija »Mladje«. In videli smo: Korošci so za pretakanje idej, ne pa za ponemčevanje in so se zato odločili za KEL, Koroško enotno listo, ker so jim dialog, odprtost in pretakanje idej žal premalo prinesli.
Nočem verjeti zlobnim jezikom, da bi oba pisca s svojima člankoma skrivala kakšno neizgovorjeno željo. Prav pa bi bilo, če bi jasno povedala: sva za ohranitev Slovencev v Avstriji in Italiji, želiva pa več širine, dialog, gospodarsko oslonje-nost in sodobnejše prijeme pri delu za našo ohranitev in nadaljnji obstoj.
DID
Zbrali so se pri »Kraljici Poljske«
Pri Mariji Censtohovski se je v prvih dneh maja zbralo nad pol milijona vernikov iz vse Poljske, da pri »Kraljici Poljske« izprosijo svoji domovini in svetu mir ter edinost. Navzoči sto bili številni poljski škofje in oba kardinala: Vojtjda in Višinski, ki je imel tudi govor.
demokraciji pomagal pridobiti glasove na volitvah 15. junija. Poleg z Leonejem se je Ford sestal z ministrskim predsednikom Morom in zunanjim ministrom Ru-morjem, pozno popoldne pa je obiskal še sv. očeta Pavla VI.
Fordov obišk Evrope naj bi po ameriškem diplomatskem in vojaškem neuspehu v Indokini spet dal poudarka vodilni vlogi, ki jo ZDA še vedno imajo v svetu, obenem pa naj bi dvignil njegov osebni ugled v lastni državi. Ker je bila dostikrat zunanja politika močan dejavnik za izvolitev za državnega predsednika in ker bodo predsedniške volitve v ZDA že prihodnje leto, si je tudi Ford s tem potovanjem hotel nabrati nekaj lavorik, ko se bo predstavil volivcem kot republikanski predsedniški kandidat.
Kamenčki
Tuja in nekrščanska učenost
Med petnajstletnimi dijakinjami sem v razredu našel vabilo Mladinskega krožka v l rstu z naslednjo vsebino:
»V zadnjih letih smo ljudje vedno bolj osveščeni. Jz aneva v dan se vedno večje j množice Lotevajo resno in brez predsodkov problemov, ki so se do nedavnega zaeli nedostopni. Lani je izid referenduma dokazal veliko zrelost državljanov. Zmaga na referendumu nam je dala moč, da smo se lotili reševanja drugih problemov. Med temi je vsekakor najbolj pereč problem splava.
Kot je vsem znano v Italiji dva milijona Žensk tvega vsako leto življenje zaradi pomanjkljivega poznavanja kontracepcijskih sredstev in nezainteresiranosti družbe, ki ni nikoli skušala rešiti tega problema.
Ker se pa mladi hočemo boriti proti zaostalosti, moramo biti najprej sami o tem problemu dobro osveščeni — namreč mora biti vsako naše dejanje posledica določenih izbir.
V ta namen Mladinski krožek - Trst in Združenje slovenskih medicincev v Trstu organizirata okroglo mizo o problemu splava, ki bo v petek, 30. maja ob 20. uri v prostorih Mladinskega krožka, ul. Gin-nastica 72.
Sodelovali bodo: ginekolog dr. Vuga, Vojmir Tavčar, Breda Pahor, Borut Spacal, Alenka Rebula, dr. Miran Dolhar. Vljudno vabljeni/«
»Primorski dnevnik« je za okroglo mizo napravil precej reklame. V nedeljo 1. junija je objavil poročilo o tej zanimivi okrogli mizi, pri kateri so zavzeli tudi precej kritično stališče do Cerkve, ki nasprotuje splavu. Slišal sem, da so vsi sodelavci odobravali legalizacijo splava, le ginekolog je bil precej previden v svojih izvajanjih.
Iz poročila nekaj zaključkov!
1. Kako zelo neresno se obravnavajo danes najbolj resni problemi! Človeško življenje je za človeka najbolj stvaren problem. In kdo odloča o življenju in smrti človekovi? Saj po mnenju priznanih zdravnikov-ginekologov je spočeto bitje že človek. Odločalo naj bi nekaj zmešane tržaške mladine, kot so v nacističnih la-gerjih odločali nekateri kdpoti o življenju taboriščnikov. Ali je to resnost? (Ginekolog kot najbolj kompetentna oseba je zato bil »precej previden«.)
2. O veliki neresnosti ob resnih vpraša-njih daje izpričevalo tudi »Primorski dnevnik«, ki takim podvigom nekaj mladih tržaških »intelektualcev« daje tolikšen poudarek in potuho. Zakaj se ta dnevnik zgraža nad Rižarno? Ali ni samo hinavščina, če na eni strani obsoja početje nacistov v Rižarni, na drugi pa poveličuje podobno početje nad nerojenimi otroki?
3. Med udeleženci okrogle mize je bil vsaj eden, ki se tudi javno prišteva med »kristjane«, čeprav med »napredne« kristjane. Toda biti kristjan pomeni sprejeti tudi Kristusov moralni nauk. Ta je glede splava nedvoumen vsaj od 2. stoletja dalje. Piše namreč v pismu Barnabe: »Ne boš moril plodu s splavom in ga ne boi ugonabljal po rojstvu.« Avtorju tega pi-srna iz prve polovice drugega stoletja je enak zločin splav kot detomor. Ta kristjan iz 2. stoletja se ni pridružil poganom svojega časa, ki so morili otroke pred rojstvom in po rojstvu, temveč je rekel: Ne boš moril otrok ne pred rojstvom tie po rojstvu. »Napredni« kristjani sedanjega časa pa soglašajo z laicisti, to je z učitelji poganske morale, ki zagovarjaj0 umor otrok pred rojstvom in hočejo biti kristjani. Ali bi ne bilo prav, ko bi nekoliko bolj premislili svoje krščanstvo?
Solnih
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiNiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BREZ KULIS
Slovenski volivci na Goriškem l
15. junija 1975 glasujmo vsi strnjeno za
SLOVENSKO SKUPNOST!
Našim volivcem na pot
Sovodnjah in Doberdobu so — čeprav v opoziciji — dali stvaren doprinos pri reševanju raznih upravnih problemov v svojih občinah in zato tudi zaslužijo, da jim naši volivci 15. junija ponovno izrazijo svoje zaupanje.
NASTOP KRMINSKIH SLOVENCEV
Tudi v Krminu so se zadnji čas stvari premaknile in marsikateri izvoljeni predstavnik, ki je prej
pač iz lokalnih potreb bil izvoljen na kaki vsedržavni demokratični listi, je sedaj že v vrstah Slovenske skupnosti, ki jo tudi predstavlja v vidni funkciji v tamkajšnjem občinskem odboru. Zato bodo tudi naši volivci v Krminu gotovo dobro vedeli, kateri listi in katerim kandidatom oddati svoj glas. To je lista SLOVENSKE SKUPNOSTI, ki je prvič povezala vse zavedne krminske rojake in jim tako daje najboljšo alternativo za prihodnje volitve.
Kandidati za pokrajinski svet:
GORIŠKA POKRAJINA
Dl BATTISTA Roman - sindikalist Krmin I
Dl BATTISTA Roman - sindikalist Krmin II TERPIN Marjan - trgovec Fara
VALENTINČIČ Emil - univ. študent Gorica I BRATUŽ Andrej - profesor Gorica II BEDNARIK Rado - profesor Gorica III ŠPACAPAN Mirko - tiskar Gorica IV ŠTURM Vladimir - profesor Gorica V PAULIN Damijan - uradnik Gorica VI PODVERŠIČ Franc - gostilničar Gorica VII Dl BATTISTA Roman - sindikalist Gradišče MUŽIČ Alojz - kmetovalec Gradež I
KOMJANC Drago - trgovec Gradež II RADETIC Franc - delavec Tržič I
FERLETIC Marija - uradnica Tržič II DEVETAK Remo - delavec Tržič III NAČINI Nevio - delavec Tribič IV KERŠEVAN Silvan - profesor Tržič V KORŠIČ Hadrijan - trgovec Romans NAČINI Nevio - delavec Ronke I FERLETIC Marija - uradnica Ronke II FERLETIC Marija - uradnica Zagraj
ČERNIČ Benjamin - delavec Škocjan I GERGOLET Maks - uradnik Škocjan II
15. junija bomo stopili na volišče, da bomo obnovili goriški pokrajinski svet in občinske svete skoraj vse goriške pokrajine. S svojim glasom bomo soodločali pri izbiri in kasnejši sestavi vseh teh obnovljenih forumov. Prispevali bomo k skupni stvari in s tem doprinesli k celotnemu demokratičnemu razvoju naše pokrajine in naših občin.
Kot Slovence nas še posebej zanimajo občine Gorica, Štever-jan, Sovodnje, Doberdob, Krmin — kjer bo letos prvič slovenska lista z lipovo vejico za občinski svet — pa tudi nekatere druge mešane občine, kot npr. Ronke ali Tržič, kjer živi del slovenskega prebivalstva.
Verjetno kot Slovenci ne bomo imeli posebnih težav pri izbiri volivnega znaka oz. liste in kandidatov, saj je slovenska lista povsod le ENA: to je SLOVENSKA SKUPNOST, ki v svoji zasnovi gotovo predstavlja najširšo bazo in najboljši možni okvir za vsakega zavednega slovenskega volivca. In prav zato želimo tu na kratko podati nekaj misli o tem, kar so slovenski predstavniki, izvoljeni na slovenski listi z lipovo vejico že naredili ali dosegli v prejšnjem petletju.
Ni naš namen hvaliti njih delo ali statistično navajati vse korake in dosežke, ki so vendarle njih zasluga ali pa zasluga celotne politične slovenske organizacije. O tem bomo spregovorili le zaradi tega, ker hočemo s tem dokazati, da je tudi na prihodnjih pokrajinskih ter občinskih volitvah pametno oddati slovenski glas le slovenski listi, in to je listi SLOVENSKE SKUPNOSTI z lipovo vejico!
GORIŠKA POKRAJINA
Delovanje pokrajinske uprave je bilo zelo raznoliko in tudi za nas Slovence zanimivo in v marsičem uspešno. Samo dobro leto je naš predstavnik v njej stopil v pokrajinski odbor. Marija Fer-letič je kot odbornica za šolstvo, šport in turizem v enem dobrem letu res pokazala svojo prisotnost na kar najbolj otipljiv način. Najprej kot predstavnica SDZ, nato novoustanovljene Slovenske skupnosti je v svetu in nato v odboru podvzela celo vrsto iniciativ, ki so le premaknile zadevo slovenskih problemov z mrtve točke. Naj naštejemo le nekaj važnejših!
Skrb za zadeve slovenskega šolstva, zanimanje in dosežki pri namestitvah v pokrajinskih uradih in ustanovah, pomoč slovenskim občinam, dosega za postavitev dvojezičnih tabel s strani pokrajinske uprave, sklicanje konference o problemih slovenske manjšine, socialne ter ekonomske pobude itd.
Vse to pač dokazuje, da se slovenski volivci lahko v vsem zanesejo na naše predstavništvo in mu zato še za naprej zaupajo svoj glas!
OBČINA GORICA
Slovenska prisotnost v ožjem odboru goriške občine je že stvar prejšnje upravne dobe, nadaljevala pa se je tudi v zadnjem občinskem petletju. To pa ne do konca, v kolikor je slovenski odbornik Damjan Paulin prav na sklep takratne SDZ sklenil odstopiti iz občinskega odbora, ker večina ni hotela upoštevati upravičenih zahtev slovenskih svetovalcev. Vsi vemo, da si je občinska uprava
v svojih načrtih zastavila cilje, ki niso mogli naleteti na odobravanje naših predstavnikov. Tu imamo v mislih predvsem zadeve okoli nameravanega avtoporta in industrijske cone ter s tem povezanimi razlastitvami. Naša borba je bila v tem vedno dosledna in odločna in je zato stranka sama stopila raje v opozicijo, kot da bi še vedno dajala svojo podporo neki večini, ki je naše zahteve enostavno prezrla.
Vseeno pa moramo reči, da se je naše predstavništvo na občini vedno zavzemalo za vse pravice naše narodne skupnosti. V mislih imamo predvsem šolske zadeve, gospodarsko, socialno in kulturno politiko. Stalno se je zavzemalo za priznanje vseh naših jezikovnih pravic, za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov (ki pa še niso postavljeni!), za večjo enakopravnost v občinskih uradih, za udeležbo v raznih komisijah in svetih. Marsikaj je bilo doseženega, vse pa seveda ne. Toda to ne po krivdi naših predstavnikov, temveč zaradi pomanjkanja politične volje večine.
Na vsak način pa je slovenska samostojna politična prisotnost v goriški občinski upravi nedvomno pripomogla k novemu vzdušju in k večjemu razumevanju problemov ter priznanju naše politične skupine kot enakopravnega dejavnika v politični dialektiki.
Zato bodo naši volivci lahko mirno zaupali svoj glas našim kandidatom SLOVENSKE SKUPNOSTI, ki se bodo še nadalje borili za čim večjo narodno-politično afirmacijo in popolno dosego vseh naših narodnih, socialnih, jezikovnih in kulturnih pravic.
SLOVENSKE OBČINE
GORIŠKE POKRAJINE
Če se zaustavimo še ob slovenskih občinah goriške province — Števerjan, Sovodnje in Doberdob — moramo ugotoviti, da so tudi tu naši krajevni predstavniki in upravitelji, izvoljeni na slovenski listi z lipovo vejico, v zadnjem petletju opravili pomembno vlogo.
To lahko trdimo najprej o Šte-verjanu, kjer je občinsko upravo zelo uspešno vodil prav občinski odbor sestavljen iz predstavnikov lipove vejice, danes Slovenske skupnosti. In to ne le od zadnjega petletja, temveč že vsa povojna leta. Števerjanski upravitelji so s svojim delom in zgledom že dovolj jasno pokazali, kam se tudi ob teh volitvah izplača usmeriti glasove. To je v zadnjih upravnih  ______ __ dobah še posebej zasluga župana
S prve seje sveta Slovenske skupnosti v Gorici. Predsednik Andrej Bratuž daje člansko Stanislava Klanjščka in ostalih kkaznico podpredsedniku Radu Bednariku. Ob strani novi deželni predsednik Slovenske odbornikov.
skupnosti Mirko Špacapan, član svčta Ivan Prinčič ter novi deželni tajnik Drago Štoka Naši izvoljeni predstavniki V
Glas oddan italijanskim strankam NI slovenski glas l - VOLI LIPO !
FAC-SIMILE
za POKRAJINSKE volitve na Goriškem 15. junija 1975
0 $ $	0	&	0	0	0	0	0	$	0	0 0 $ C* !£»•' (?)
0$$0$0$$$$$$$$$00$$$$$ 0$$$0$00$0$$0$$00$$$$$ 0$000000$$$$$$0$0 0$$0$ $000000000000000 0000$$ $$0$$$$$0$0$0 0000$$$ 0$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ 0$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$
$$$$$$0$$ $-$ $ $«*>$$$$$$$$
$$$$$$$$$$$ $$000$$$$ $00000000000000000 ' ' ‘ '
0$$$$$$$$$$00000000$» s> 0 0 0 0$ 0$ $$ 0 0 00J
0000
$ 0 $ $ 0 $jp 0
jži0000j/$$ $ $ $ <šm> $ $
0$$$
$>$$$
0$
$$$
$$$
$ $ $ $ $ $
$ $ @) $ $ $ $ $$$$$$$$
$$$$ $ $ 0 (j) 0$$$ . 0$$$$ _ $$$$$$ . $$$$$$$ 0010$$$$$ .00000000 000000000 000000000 0 00000000
0000000000
00000000000
#0000000 0000000 0 Š>0000000 '
£000000^ f* 0 0 0 0 0 0 . £ 00 0000*
P 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 $ $ 0 $ $ $ $00000000000 ..p00000000000
 0000000000 0 000
00 0 0 00 (j* 0 00000000000000 0000000 0 00000000000$
. 00 0 0 000 0 0 0000 0 0000 $ $ __ 00$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ 0 00000000 0 000$$$$$$$$$ ''0000 0 0 @>00000000000000 $00$$$$$$0$$$$$$$$$$$ 0 00000000$$$$$$$$$$$$$ “'0000000 0 0000 $0000000$
000000000000$0000$$$$ 0 0	0	$	$	0 $	$	$	0	0	$	$ $	$	$ $	$ $	$	$	$
0 0	0	0	0	0 0	0	0	0	0	0	$ 0	$	$ $	$ $	$	$	$
0 0	0	0	0	0 0	$	$	$	$	$	$ $	$	$ g) $ $	$	$	$
0 0	00	00 000$$$$$$$$$$$$$
0 $	$	0	0	0 $	0	$	$	0	$	$ $	$	$ $	$ $	$	$	-
^$$$$$$00000$$$$ $$$$$__ 00$$$$0000$$$$$$$$$$$$ 00$$$$$0$$0$$$ $$$$$$$
0$$000 000000$$$$$$$$$ 0$0$$0 0$$0000$$$$0$$$v -'$$$$ $ $ $ $ 0 0 0 $ 0 $ $ $ $ $ $ $ $ $00$$$$$$00$000000000 0 $ $ $ $ $ 0 $ $ 0 $ 0 0 0 $ $ $ $ $ $ $ 0 $$$$$$$$ $ $ $ $ $0 0000$$$$ 00$$$$$$$$$$ $ rfl $$$$$$$$ 0$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$ $$$$$$*>$ $$$$$$ $$$$000$ 0 $ $ $ $ $ $.$ 0 (<# $00 000000$$ 0 0 $ $	$ $	$ 0	$	$ $	0	0	0 0	$	0 0	0	0	$	$	0
0 $ $	$ $	$ 0	0	$ $	0	0	0 0	0	0 $	0	$	$	0	0
0 0 $	$ $	0 0	0	0 0	0	0	0 0	0	0 0	0	$	$	$	0
K*) 0 $	$ 0	0	0	0 0	0	0	0 0	0	$ 0	0	$	$	$	0
Sbvenska skupnost - središče poioreosti —
Prav gotovo je ustanovitev Slovenske skupnosti na Goriškem eden izmed najbolj zanimivih dogodkov zadnjih mesecev. Trije meseci so mimo, odkar se je v go-riški pokrajini zanimanje za našo slovensko stranko premaknilo z mrtve točke in je zajelo zelo širok krog slovenskih volivcev. Skušali bomo navesti nekaj podatkov in ugotovitev, s katerimi bomo osvetlili nekatere probleme goriške Slovenske skupnosti. Naša stranka je v zadnjem času vzbudila v slovenski in italijanski javnosti veliko pozornost in tudi določene pomisleke s strani nekaterih slovenskih volivcev. Da bo slika popolnejša, bomo nakazali nekaj primerov. Upatno, da bomo s tem osvetlili naš položaj.
ODNOSI Z OSTALIMI STRANKAMI
Po prvem deželnem kongresu, ki je bil 24. maja letos v Devinu, je bilo v določenih krogih slovenskih volivcev slišati pomisleke in dvome na račun Slovenske skupnosti, predvsem zaradi prisotnosti in pozdravov deželnih tajnikov vsedržavnih strank, ki so po svoji ideološki opredeljenosti usmerjeni na levo. Slovenska skupnost je na kongres povabila vse stranke ustavnega loka in s tem dokazala veliko odprtost in pripravljenost na sodelovanje z vsemi silami, ki niso nasprotne naši slovenski politični organizaciji. Vabilu so se odzvali PCI, PSI in PLI; KD, NSKS s Koroškega in Siidtiroler Volkspartei pa so poslali brzojavke in čestitke. Če so omenjene prisotne stranke smatrale za pravilno poslati na naš kongres svoje deželne tajnike, so s tem korakom samo potrdile pomembni sklep Slovenske skupnosti in ji dale na ta način priznanje. Lahko smo zadovoljni, če se je prvič v naši politični zgodovini zgodilo nekaj podobnega. Slovenska skupnost se ne sme zapreti v svoj krog in delovati izključno brez vsakega informiranja in sodelovanja z ostalimi strankami. S tem pa še ni rečeno, da se bo odpovedala svojemu programu in izrecno slovenskemu značaju. Moramo reči, da je velika škoda, da ni že prej prišlo do tako odprtih odnosov z italijanskimi političnimi krogi. Italijanska javnost je o nas Slovencih zelo malo vedela, samo z občasnimi poročili (ta so bila večkrat zelo skromna) v krajevnem časopisju. Na kongresu pa so bili predstavniki italijanskih strank širše in podrobneje informirani o naši dejavnosti in konstruktivni politiki in o velikem zanimanju zamejskih Slovencev za našo stranko. Vse to dokazuje, da so na Slovensko skupnost postali pozorni Slovenci v zamejstvu in v matični domovini.
Mislimo, da so dozoreli časi za plodno in ustvarjalno soočenje tudi s tem problemom. In to je bilo mogoče prav sedaj, ko se je Slovenska skupnost razširila in
okrepila. Sedaj lahko nastopa kot subjekt in kot polnomočen partner. Marsikomu se bo zdelo tako odprto gledanje nevarno in zvodljivo. Nevarno bi bilo, ko bi Slovenska skupnost predstavljala peščico Slovencev v Italiji; sedaj pa je naša stranka razširila svoj krog in zajela vse slovenske rojake iz naše dežele.
V zvezi s tem moramo še enkrat poudariti, da je Slovenska skupnost edina slovenska politična organizacija v Italiji in da vključuje slovenske ljudi iz cele dežele Furlanije-Julijske krajine. Na tem stališču bo ostala vedno in se ne bo pu-
stila voditi od nikogar. Sama bo odločala o svojem delovanju in o svojem programu in bo s svojo prisotnostjo in s številnimi predstavniki pogojevala ostale močnejše stranke, zlasti vodilne, ki so v zelo skopi meri pripravljene reševati probleme naše manjšine. Le če bo Slovenska skupnost energično nastopala in se postavljala kot subjekt, bo lahko veliko pripomogla k izboljšanju našega položaja.
Iz tega nujno izhaja, da moramo Slovenci podpreti Slovensko skupnost in ji s svojim glasom zagotoviti možnost soodločanja o naši usodi.
Seja števerjanskega občinskega odbora. V sredi župan Stanislav Klanjšček, ob straneh občinski odborniki S. Komjanc, C. Terpin, H. Knez-Di Battista, A. Mužič in A. Skok
Nočemo popustiti!
Slovenska skupnost v Gorici je v komaj treh mesecih od svoje ustanovitve zainteresirala zelo širok krog slovenske javnosti v sami goriški pokrajini in tudi izven nje. Nimamo namena naštevati številnih posegov in plodnih stikov z našimi volivci, ker so o tem že obširno poročali slovenski in italijanski časopisi pri nas in tudi drugod. In tudi nimamo namena peti slavospevov Slovenski skupnosti; hočemo le na kratko prikazati jasno sliko našega kratkega delovanja.
Od marca do konca maja je lokalno časopisje prineslo okrog 130 obvestil ali poročil o naši slovenski stranki. Med slovenskimi glasili sta na prvem mestu Katoliški glas in Primorski dnevnik, ki sta približno objavila vsak po 40 daljših poročil; ostale članke so prinesli Novi list, trije italijanski dnevniki in nekateri listi v zamejstvu in v tujini. To pomeni, da so
FAC-SIMILE
za OBČINSKE volitve v GORICI 15. junija 1975
*¥***¥¥¥**(»¥*******¥¥¥ ********************** ¥********¥************ ********************** ********************** ********************** ********************** ********************** ********************** ********************** liitSČ si)
******************
**********************
**********************
**********************
**********************
**********************
**********************
********************** i******* ************** ********************** ********************** **********************I
■ *j * * jj * * (.11 * * .v Si ¥* .(( * ** *	;>
, ,i'	ti... ,i * * j, i, * , * * si *	¥
********************** ********************** **(******************** S * * * * * * (S *lil * SC * * * *	* * * * ,»
********************** ********************** si £ (4 * * * * *j>*
****	p # ui n«# *
..) * Ji jigjf *
. * *	«W	-e«».» «	„
ji :i> trM ji *	r MF KK>^> * * 1
# fijr ?i ji *	MK	ji	t*1	ji	■
m gi>k***¥$
" i	ji	Ji	*	ji	i
***^£f****** ****¥<;, * *. i Aj. mr* # 0 * .* * <a
.j	/ •/
r®'** **&>** ********
?/*********** l*******/*** *********
T* ******* m************
*********M************
# # j« # ji {« * (J j® ************ ji (ji ■> ¥ ji ji /f ( i ji j« j« Ji j« ji ji (ji ji * J.
i i i #1 '<• ¥ S J ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ■ ¥ ¥ ji ji ji ji
Ji i« ti ti **MM* ************* „ ... ji	ji	■' ti ji ¥ ¥ (» t» # # si # ji j»
i ji ji ji J j ' J ji ji (i li ji ji ¥ ¥ ¥¥¥¥¥¥
iii jr... ■ ■ .. ... .ji ji ji (ji rt' ji ji ji ¥ V ¥
f> ¥ t» ti ¥ ¥ s» ji t» (Si ji 1» ¥ ¥ ¥ ¥ 0 ¥ (* J tsjfji ji ¥¥¥¥ ¥ *&¥¥ # j* # j« ¥ ti ji
P ■■■’ ¥ ji ti ¥ # ji ji f ii # # # t» ji ■?’ c .» .( **********************
¥¥¥¥¥¥¥¥*¥*¥*¥****¥¥¥¥
P******¥**************
¥*¥***¥***************
?¥¥•*»¥**¥¥¥*¥¥**¥¥****
¥¥***¥¥¥¥*************
¥**¥***¥*¥¥*********** ¥**¥¥¥¥¥ J: ¥¥*¥***¥****¥
» ■ ■ -i ¥ j« ji ,« -.  i ¥ ¥ ¥ i ji ji ¥ V ji
¥*********¥**********¥ j.. ¥ ¥ en f-‘ ¥ »» (i ji C t* H ¥¥**** (•> i j. ji ji si ji ¥ j* j« ji ji f' j« (i ¥¥*¥*** * ti ti ¥ ¥ ¥ ji (- ti ji ji ¥¥¥*¥******* ji
slovenski in tudi italijanski bralci precej podrobno obveščeni o našem delovanju. Moramo 'omeniti tudi glasilo Slovenske skupnosti Naša pot, ki izhaja mesečno v skoraj dva tisoč izvodih.
V propagandno in organizacijsko delovanje je treba vključiti še ustanavljanje sekcij po krajih, kjer žive Slovenci. Do sedaj je Slovenska skupnost na Goriškem ustanovila štiri vaške sekcije, ki so bile zelo ugodno sprejete in ki delujejo z že otipljivimi rezultati.
Goriški Slovenci so čutili potrebo po širšem udejstvovanju in po soodgovornem odločanju o naših problemih. Treba je poudariti, da takega načina organiziranja niso bili naši ljudje vajeni in da so z veseljem pozdravili ustanavljanje teh krajevnih organizmov.
Tajništvo Slovenske skupnosti je poskrbelo tudi za članske izkaznice, ki jih je razdelilo skoraj dvesto članom; to akcijo bo treba po volitvah nadaljevati za še večjo vključitev volivcev v našo politično organizacijo. Zanimanje slovenskih ljudi je preraslo vsa naša pričakovanja, ker smo bili vedno navajeni delovati v ožjem krogu.
Novoustanovljena stranka hoče čim širših stikov z našim ljudstvom, ker sta edino močno razvejana dejavnost in sodelovanje jamstvo za naš uspeh. To smo opazili tudi pri sestavljanju kandidatnih list za prihodnje volitve. Kandidati Slovenske skupnosti so aktivni delavci s prosvetnega, socialnega in gospodarskega področja in zajemajo vse družbene sloje. Izbira kandidatov je lep dokaz, da je Slovenska skupnost vključila v svoje vrste izredno število slovenskih rojakov.
Ob prihodnjih valitvah bomo s svojim glasom podprli svoje kandidate in svojo Slovensko skupnost, ki mora svoje delo v prid zamejskih Slovencev nadaljevati in še okrepiti. Bilo bi škodljivo za celo slovensko manjšino, če bi v tem trenutku slovanski volivci popustili.
Vsekakor smo prepričani, da bodo slovenski ljudje glasovali za Slovensko skupnost. Ce so jo podpirali poprej, ko ni bilo tako široke organizacije in ko so imeli zelo redke odnose s svojimi predstavniki, še toliko bolj se bodo danes odločili za slovensko listo, ko sami odločajo o njenem življenju.
Zamejski Slovenci odpiramo novo stran svoje zgodovine. Odločili smo se, da z lastnimi močmi dokažemo svojo moč in da hočemo sami odločati o svoji usodi. V tem boju računamo na sodelovanje in aktivno udejstvovanje vseh zamejskih Slovencev za učinkovito uveljavljanje naše narodne skupnosti!
_ Izreži in nesi s seboj v volivno kabino I
Pri prihodnjih volitvah v nedeljo 15. junija voli takole: Predsednik volivne komisije ti bo dal dve glasovnici: ena je za občinske in druga za pokrajinske volitve. Vzameš obe in greš z njima v kabino. Tam prečrtaš s svinčnikom, ki ti ga prav tako da predsednik, volivni znak Slovenske skupnosti, ki je povsod v vseh občinah in na obeh glasovnicah LIPOVA VEJICA z napisom »SLOVENSKA SKUPNOST - UNIONE SLO VEN A«. Znak prečrtaj samo tako, da narediš čezenj križ (x). Obe glasovnici nato pripogni kot pismo po črtah, ki bodo na vo-livnici že upognjene. Pripognjeni glasovnici še zalepiš, kot se zalepi pismo. S tako zalepljenima glasovnicama greš iz kabine; eno glasovnico vržeš v žaro, ki ti jo bo ponudil predsednik, drugo pa v drugo žaro, ki ti jo bo prav tako pokazal predsednik.
Tako si prav volil in izpolnil svojo dolžnost.
Ko greš na volitve, ne pozabi vzeti s seboj volivnega potrdila, ki si ga dobil od občine. Brez tega ne moreš voliti.
Volivno potrdilo ima letos naslov: ELEZIONI COMUNALI E PROVINCIALI.
Prav tako vzemi s seboj osebno izkaznico (Carta d’identita) ali pa potni list, kajti en ali drugi dokument moraš pokazati predsedniku, predno greš v kabino.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VOLIVNA PISARNA. Na sedežu Slovenske (Skupnosti v ulici Santa Chiara 2/II lahko dobite vsa pojasnila v zvezi z volitvami. Če potrebujete prevozno sredstvo na dan volitev, se lahko obrnete na zgoraj omenjeni naslov in telefonirate na številko 82056.
imiiiiiiimiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
KANDIDATI
OBČINA GORICA
PAULIN Damjan - uradnik BRATUŽ Andrej - profesor ŠTURM Vladimir - profesor AMBROŽIČ Ivo - delavec BANDEL Just - upokojenec BEDNARIK Rado - profesor BENSA Silvan - kmetovalec BIZAJ Franc - zidar BRAJNIK Marko - delavec BRAJNIK Stanislav - kmetovalec BREŠAN Vladimir - uradnik ČERNIČ Marjan - zobotehnik COTIČ Miroslav - delavec DEVETAK Gabrijel - profesor DOBRAVEC ČARGO Marija - gospodinja FRANKO Igor - zobozdravnik HLEDE Viljem - delavec HUMAR Dominik - delavec JARC Lidija - učiteljica KORŠIČ Verena - profesorica KLANJŠČEK Niko - univ. študent MAKUC Andrej - profesor MARKOČIČ Marjan - kmetovalec MARUŠIČ Pavel - delavec MUČIČ Jordan - delavec MUČIČ Marjan - delavec PAULETIČ Jožef - kmetovalec PERAT Mariza - učiteljica PINTAR Danijel - delavec PIŠČANC Zora - uradnica PODOBNIK Franc - upokojenec PODVERŠIČ Franc - gostilničar PRAŠNIK Viktor - obrtnik ŠPACAPAN Bernard - zdravnik TABAJ Božidar - delavec TERPIN Franc - upokojenec VALENTINČIČ Emil - univ. študent VALENTINČIČ Ivan - delavec VRTOVEC Dominik - zobozdravnik ŽGAVEC Franka - delavka
OBČINA ŠTEVERJAN
KLANJŠČEK Stanislav - kmetovalec
KORŠIČ Hadrijan - trgovec
HLADNIK Boris - delavec
KNEZ Dl BATTISTA Helena - profesorica
KOMJANC Simon - kmetovalec
MUŽIČ Alojz - kmetovalec
PINTAR Aleš - delavec
PRINČIČ Jožef - kmetovalec
SKOK Armand - kmetovalec
SIMČIČ Jožef - kmetovalec
TERPIN Ciril - trgovec
TERPIN Emil - kmetovalec
OBČINA SOVODNJE
DEVETAK Remo - delavec ČERNIČ Benjamin - delavec ČERNIČ Branko - delavec ČEŠČUT Marija - profesorica DEVETAK Ludvik - delavec Dl BATTISTA Roman - sindikalist FLORENIN Ivo - delavec KOVIC Edvin - kmetovalec MARAŽ Jožko - delavec MARUŠIČ Štefan - kmetovalec ŠINIGOJ Jožica por. Kovic - delavka TOMŠIČ Srečko - delavec
OBČINA DOBERDOB
GERGOLET Maks - uradnik FERFOLJA Stanislav - delavec FERLETIČ Jožef - delavec FERLETIČ Marija - uradnica FERLETIČ Mario - delavec KOBAL Rihard - delavec LAKOVIČ Alojz - delavec LAVRENČIČ Roman - delavec NAČINI Nevio - delavec PAHOR Edvard - delavec PAHOR Anton - upokojenec RADETIČ Franc - delavec
OBČINA KRMIN
ANZELIN Danilo - delavec
BLAŽIČ Jožef - kmetovalec
BUČINEL Drago - kmetovalec
DEVINAR Pater - avtoprevoznik
GRADNIK Gradimir - kmetovalec
KEBER Jožef - kmetovalec
KEBER Stanko - kmetovalec
MAURIČ Valter - avtoprevoznik
MIŠIGOJ Albert - obrtnik
POLENČIČ Ferdinand - kmetovalec
PRINČIČ Jožef - kmetovalec
PULZ Mario - trgovec
RUSIAN Stanko - (kmetovalec
SFILIGOJ Silvan - zidarski podjetnik
SIRK Jožko - gostilničar
SIRK Ciril - kmetovalec
SIRK Ivan - kmetovalec
SREDNIK Ivan - kmetovalec
ŠTURM Jožef - kmetovalec
TOROŠ Ljubomir - učitelj v pokoju
iiiiililiiiiiilliliililliiliiiiiiiiiilliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii liiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
Sedež SLOVENSKE SKUPNOSTI je odprt stalno ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17.30 do 20.30. V tednu od 8. do 15. junija bo odprt vsak dan popoldne od 17. ure dalje.
■ Nočeš biti odvisen od vsedržavnih italijanskih strank?
■ Nočeš biti le objekt v rokah italijanskih politikantov?
■ Hočeš biti samostojen v nastopanju in odločanju?
■ Hočeš res biti subjekt političnega delovanja?
glasuj za
Slovensko skupnost
Prilogo je pripravila SLOVENSKA SKUPNOST V GORICI
Sami si moramo pomagati
Mar je že kdo čul, da bi velik narod očetovsko ščitil narodno manjšino, da bi ji vsevprek pomagal, jo oživljal in se trudil, da se razvije in postane močnejša? Večinski narod tega nikoli ne dela, sam od sebe gotovo ne. Za manjšino je kot trda mačeha: reže ji kruh svobode in samostojnosti tako na tanko, da je videti skozenj, vsako drobtinico ji moraš izpraskati skoraj s silo. H komu se boš obračal, če hočeš od mačehe kaj doseči?. Boš morda prosjačil pri njenih? Na lastno moč se moraš zanesti, sam se moraš postaviti in zahtevati vse pravice, ki ti pritičejo.
Tega načela se moramo še posebno držati Slovenci v Italiji, ker nam je dobro znano, kako malo smisla za. razumevanje drugorodcev ima italijanski narod. Dosti-grat izgleda, da pri tem ne igra nobene posebne vloge hudobija. Pri naših sodržavljanih niti učeni ljudje večkrat ne morejo razumeti, kje naj bi bila razlika med državljanstvom in narodnostjo. Za povprečnega Italijana pa velja za trdno, da državna meja loči prav točno tudi narode in ne dopušča izjem. Kar ni meja pravilno razdelila, sa mora čez noč spremeniti.
To ni samo vtis. Ko sem preživljal svoja visokošolska leta v Lombardiji, na univerzi, kjer so bili zbrani študentje iz vseh koncev polotoka, sem moral skozi vsa leta s svojimi kolegi o tem problemu razpravljati prav na tej klavrni ravni otroške logike. Če sem enega prepričal, si štejem za uspeh.
Sergio Salvi piše v svoji knjigi »Odrezani jeziki«, da se italijanski politični krogi že od davnih časov prav vidno odlikujejo po nekem kulturnem analfabetizmu kar se tiče razumevanja manjšin. To zadržanje se je v dobi fašizma utrdilo in ostalo do danes tudi pri takih ljudeh, ki tisto nesrečno dobo obsojajo (vsaj z besedami).
Slovenci, ki živimo ob meji znamo razločevati med narodom in državo jasno, z logiko hlapca Jerneja. Pasquale Gujon piše v knjigi »Ljudje iz Nadiških dolin«, da bi znal naj preprostejši beneški kmet na mah povedati, da je eno biti Slovenec in drugo živeti v italijanski državi.
Iz običajne nenaklonjenosti, ki jo italijanski narod kaže do manjšin, sledi dejstvo, da se dokaj pošteno merijo pravice tistim manjšinam, ki so močnejše in znajo pokazati zobe. To lahko dosežemo tudi Slovenci, ako se ob volitvah strnemo v enoten tabor. Če se ozremo nazaj v slovensko zgodovino, bomo morda smatrali tako obetanje za utopijo.
A ne gre za to, da bi vsi enako mislili, to ni niti obetanja vredno; razumeti bi morali samo, da bo večinski narod presojal našo moč po uspehu, ki ga bomo do-
segli na volitvah. Kolikor se bomo tej logiki izogibali, toliko bolj bo naša politična moč iz leta v leto pešala. Zatrdno bi moralo veljati načelo, da se moramo pred italijansko državo najprej enotno predstaviti in komaj potem si lahko privoščimo svoje narodno veselje: da se med seboj lasamo po mili volji.
Ne bojmo se, da bomo zaradi tega izgubili pomoč nekaterih italijanskih strank. Če nam pomagajo, moramo upravičeno misliti, da to delajo predvsem zaradi svojih načel in ne samo zaradi slovenskih glasov, če njihova pomoč ni računarska, bi ne smela odpasti. S tem naj pokažejo italijanske stranke svojo moralno veljavo, mi Slovenci pa strnimo moči na svojo roko.
D. čotar
Ljudje
Dr. Avgust Sfiligoj in Karel Cemic sta odklonila odličje, ki jima je bilo podeljeno na I. deželnem kongresu Slovenske skupnosti v Devinu.
Premiera »Rižarne«
V ponedeljek 26. maja je bila v Kulturnem domu zadnja premiera v letošnji gledališki sezoni SS gledališča, in sicer dokumentarna drama »Rižarna«. Delo je doživelo krstno uprizoritev, saj je bila napisana in postavljena na oder z namenom, da se z njo proslavi 30. obletnica osvoboditve. Po gradivu, ki ga je o Rižaimi in njenih grozotah zbral časnikar Albin Bubnič, sta besedilo zanjo napisala Fili-bert Benedetič in Miroslav Košuta. Za režijo sta poskrbela Jože Babič in Mario Uršič, za preprosto, a zelo učinkovito sceno pa Klavdij Palčič. Nastopil je celotni gledališki ansambel, za priliko pa so ga pomnožili še člani slovenskega amaterskega gledališča PDG iz Nove Gorice ter pevski zbor »Tabor«.
»Rižarna« je zgodovinski dokument, saj je zgrajena na zgodovinskih virih, na pričevanjih preživelih in na pismih teh, ki so v tem taborišču zgubili življenje. Že snov sama gledalca pretrese, k temu občutku pa pripomore še značilna glasba Aleksandra Vodopivca ter nekateri posrečeni režijski prijemi.
Naslednji dan, v torek 27. maja, so predstavo ponovili v Gorici v Verdijevem gledališču s prav lepim uspehom.
iiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
V spomin Jerneju Stoki
V nedeljo 1. junija so na domačem pokopališču na Kontovelu položili k večnemu počitku Jerneja Štoko. S Kontovela doma je učakal 83 let. Od pokojnika so se poslovili domačini in zelo številni znanci iz Trsta, Gorice in tudi iz Kanalske doline. Obredne pogrebe je opravil dr. Stanko Janežič ob asistenci domačega in drugih duhovnikov. Na Kontovelu še ni bilo takega pogreba. Pokojni Jernej si je to zaslužil kot človek in kot kristjan. Ob grobu je dr. Teofil Simčič takole orisal podobo pokojnika:
Pokojni Jernej je bil zares mož kremenitega značaja. Vse svoje življenje in tudi v teh tako nemirnih časih je ostal zvest svojim idealom: slovenskemu narodu, demokraciji in veri svojih prednikov. Bil je med tistimi, ki so se pred skoro 30 leti udeležili prvega tabora demokratskih Slovencev v Mavhinjah ter je prav tako bil med prvimi kandidati na listah Demokratske zveze in pozneje Slovenske skupnosti. Za svoje zasluge je bil pred dnevi na prvem deželnem kongresu Slovenske skupnosti v Devinu odlikovan z zlato kolajno. Čudil sem se, da ga ni bilo zraven, da bi mu odlikovanje osebno izročili. Pozneje sem zvedel, da je takrat ležal nevarno bolan v bolnišnici.
Pokojnik izvira iz skromne družine ter je moral vse svoje življenje trdo garati.
S I. deželnega kongresa Slovenske skupnosti v Devinu 24. maja: novoizvoljeno vodstvo
Pisma bi. M. Kolbeja.
Firenški frančiškani so izdali prevod 517 pisem blaženega Maksimilijana Kolbeja v italijanščini. Iz pisem odseva Kolbejevo življenje, tesno povezano s predanostjo Kristusovi materi Mariji. Kolbe ni znan samo po svoji prostovoljni smrti v bunkerju taborišča Ausohvvitz, s čemer je rešil smrti družinskega očeta, ampak tudi zaradi svoje apostolske dejavnosti na Poljskem in Japonskem.
■■■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DR. TEOFIL SIMČIČ
Slovenska in hrvaška duhovščina v času fašističnega terorja
3
Fašizem se je v borbi zoper nadškofa duhovnike posluževal časopisja, krajevna in tudi državnega, da je tako straho-val slovensko ljudstvo in hkrati ščuval italijansko javnost zoper njega. Tudi nekaj italijanskih duhovnikov, med temi prof. bel Fabbro, msgr. Castellitz ter kanonik ^arlao se je dvignilo proti nadškofu. Ti lrije gospodje so poslali Mussoliniju ne-Sranmo pritožbo proti Sedeju in Musso-l‘ni, misleč da jim bo s tem ugodil, je v'°go poslal Sv. sedežu. Ta pa je prav na Podlagi te ovadbe vse tri suspendiral »a divini®«.
Vatikan je leta 1931 poslal v Gorico apostolskega vizitaitorja škofa Luko Pasetta z halogo, da po možnosti pomiri duhove, ^asetto pa žal ni bil nepristranski in je
začel prepričevaiti msgr. Sedeja o potrebi, da prostovoljno odstopi. Naš vladika se je sprva upiral, a končno se je s krvavečim srcem vdal, toda šele potem, ko je prejel zagotovilo, da bo na njegovo mesto prišel pravicoljuben mož, ki bo ščitil cerkvene pravice slovenskih vernikov.
To pa se ni zgodilo in msgr. Sedej je bil grobo izigran. Za apostolskega administratorja so imenovali najbolj neprimerno ose-mo, msgr. Giovannija Sirottija, ki je bil do tedaj ravnatelj semenišča v Kopru ter je naravnost slovel kot strupen sovražnik Slovanov. Od tega nesrečnega imenovanja dalje je bila naša duhovščina izpostavljena naravnost divjemu preganjanju.
Msgr. Sedej sam je videl v tem imenovanju osebno žalitev in udarca ni mogel preboleti. Umaknil se je v zatišje, zbolel in 28. novembra 1931 zagrenjen izdihnil svojo blago in junaško dušo. Mesto in vsa dežela sta ves čas bolezni trepetala in molila zanj. Njegov pogreb od stolnice do svetišča na Sv. gori je bil naravnost veličasten. Gorica ni še nikdar doživela kaj podobnega in verjetno tudi ne bo. Pri
Koloncah mu je v zadnji pozdrav zapel zbor 300 pevcev, ki ga je vodil poznejši mučenik Lojze Bratuž.
Nekaj let pozneje je fašizem zahteval novo žrtev. To je bil tržaški škof Alojzij Fogar, ki se je leta in lota zaman zoperstavljal fašističnemu nasilju in je stopil celo do samega Mussolinija v upanju, da mu bo uspelo izboljšati položaj slovenskih duhovnikov in vernikov. Mussolini mu je sicer dal nekaj obljub, a so ostale neizpolnjene.
Fašisti so Fogarja z dna duše sovražili in ko je šel leta 1935 na birmovanje v Koper, ga je oborožena tolpa že po poti ustavila. Morali so nastopiti karabinjerji, da so škofa rešili. Tudi v Kopin samem so mu prenapeteži priredili sovražne manifestacije. Med drugim so vdrli v stolnico in pretepli nekaj ljudi.
Odnosi med Fogarjem in fašistično stranko in še zlasti med Fogarjem in tedanjim fanatičnim prefektom Tiengom so se tako zaostrili, da so postali nevzdržni. Fogar je moral zapustiti svojo škofijo, ne da bi se poslovil od svojih priljubljenih vernikov.
(Konec prihodnjičJ
7-Š5"
ffls' BIK
V nedeljo 8. junija ob 18. uri bo v nekdanji Rižarni v Trstu
spominska proslava
Na sporedu je polaganje vencev, recitacije, govor. Nastopili bodo združeni mešani pevski zbori in združeni otroški zbori. Pred proslavo bo ob 17. uri v kapeli Rižarne maša za vse žrtve.
Leta 1913 je bil poklican pod orožje ter je nato v daljni Galiciji padel v rusko ujetništvo. Vrnil se je domov šele leta 1920 in našel svojo domačijo v popolnem razsulu. Ni obupal. Energično se je vrgel na delo ter s pridnostjo in vztrajnostjo kmalu položil trdne temelje svojemu domu. Večkrat je že ob štirih zjutraj odhajal delat na polje, s polja pa naravnost v pristanišče, kjer je bil stalno zaposlen. Bil je vesten in dober delavec ter je kar 45 let zaporedoma ostal v službi v tržaškem pristanišču. Za svojo zvestobo na delu je bil tudi odlikovan.
Za časa fašizma je ostal zvest svojemu narodu in med zadnjo vojno po svojih močeh pomagal v NOB. Bil je družaben mož in splošno priljubljen, pa ne samo med vaščani, temveč tudi v mestu, kjer je imel mnogo prijateljev.
Posebno hvaležnost dolgujemo pokojniku zaradi vzgoje, ki jo je nudil svojim otrokom, med temi sedanjemu deželnemu poslancu dr. Dragu Štoki.
Bil je idealist, kakršnih je vedno manj, kar je v škodo ne samo naši manjšini, temveč tudi vsemu slovenskemu narodu. Venomer je vzbujal ljubezen do slovenske zemlje, do slovenskega naroda in slovenskega jezika. Njegova smrt predstavlja hudo izgubo za našo skupnost.
* * *
Sedaj počiva ta poštenjak v domači zemlji, ki jo je tako ljubil in jo s tolikim veseljem obdeloval do zadnjih moči. Naj mu bo lahka ta naša zemljica, Bog pa bogat plačnik za vse dobro, ki ga je napravil, posebno še za krščanski zgled, ki ga je dajal vsem. Sinovoma in hčeram naše globoko in iskreno sožalje.
Pregled programov za občine in pokrajino
21. maja se je sestal svet tržaške Slovenske skupnosti, da pregleda programe na pokrajini in občinah. Tako postavlja program za občino Dolina na prvo mesto borbo proti nadaljnjemu širjenju industrijskih naselij in zazidalnih površin, ki jih v občini že primanjkuje. Ljudje so tudi obdržali v spominu požar naftnih rezervoarjev in se boje, da se ne bi kaj takega pripetilo še enkrat. Slovenska skupnost je tudi proti sedanji politiki občine, ki je na široko odprla pot priseljevanju ljudi iz drugih krajev Italije in proti vedno večjemu uveljavljanju italijanskih strank. Zato poziva volivce, da jo pri volitvah podprejo.
Tudi v občini Zgonik je vsled politike dosedanjega vodstva občine narastlo število tujih priseljencev, kar vpliva na spremembo etničnega sestava in pomaga širjenju italijanskih strank, ki se potegujejo za najvišje občinske položaje. Ce bo šlo tako naprej, bomo Slovenci izgubili še to občinsko upravo. Program za Zgonik vsebuje še druge točke, predvsem v zvezi s kraškimi rezervati, razvojem turizma, s socialnimi problemi domačinov in podobno.
Program v nabrežinski občini daje prednost dejavnostim, ki bodo okrepile gospodarski položaj domačega prebivalstva: turizmu, agroturizmu in obrtniški dejavnosti. Zavzema se tudi za izboljšanje javnih prevozov med mestom in občino, za razvoj zdravstva in krajevnih konzult po posameznih vaseh. Veliko važnost daje tudi razvoju šolstva in predšolskega varstva, ki je v občini izredno občuten. Postavlja se tudi vprašanje gradnje kulturnega doma v Nabrežini.
Program za tržaško pokrajino je v debati doživel precej kritik, ker ne kaže jasne zamisli o tem, kako naj bi se pokrajina razvijala za naprej in kakšen naj bo odnos Slovencev do te ustanove. V glavnem se predlaga povečanje števila dvojezičnih napisov, objavi naj se gradivo manjšinskega kongresa, ukinejo razlaščanja, se poviša poslopje liceja »F. Prešeren« za eno nadstropje, se ustanovijo slovenski paralelni razredi na zavodu Volta, se da podporo kmetijstvu in uporablja naj se slovenski jezik pri bolnikih slovenske narodnosti.
Na koncu seje je član sveta Ivo Jevni-kair poročal o organizaciji mladinske sekcije Slovenske skupnosti in o njenem delovanju. Priredili so sestanke, ki so pokazali veliko zanimanje mladine za borbo, ki jo vodi Slovenska skupnost v korist našega prebivalstva. Mladinska sekcija bo tudi izdala posebni številki mladinskega glasila, namenjenega predvsem šolski, delavski, obrtniški in kmečki mladini.
Drugače smo pričakovali
V sredo 28. maja sem sledil sporedu večerne zaključne prireditve vseh devetih osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva v Dolini. Prireditev naj bi tudi mladino vključila v proslavo 30-letnice, odkar je Primorska zadihala v svobodi. Prav je, da mladina v prvi vrsti pozna pomembne zgodovinske dogodke svojega naroda in ceni žrtve njegovih sinov za dosego osnovnih življenjskih vrednot kot so svoboda, spoštovanje človekovega mišljenja ipd. Zgrešeno pa je, če odrasli otroku nekako vsiljujejo čustva maščevalnosti in sovraštva, ki so v neki določeni meri porinila v spopad odrasle ljudi.
Na kratko povzamem vtise, ki smo jih imeli premnogi udeleženci pri zgoraj omenjeni prireditvi. S tehnične strani je bila prireditev skrbno pripravljena, le napovedovalkama se je precej zatikalo. Večina nastopajočih šol so imele res otroški duševnosti primerne pesmi, deklamacije in rajalne točke.
Veliko pozornost in zelo blagodejen vtis je napravila učiteljica, ki je vodila nastop otrok boljunske osnovne šole. Bil je pravi užitek poslušati dvoglasno podane pesmi in navdušeno deklamiranje vsebinsko bogatih, harmonično povezanih izrekov slo-
venskih pesnikov o ljubezni do lastnega naroda.
Kako se da vzgojno pozitivno podati z otroki tudi tragične zgodovinske dogodke, je zelo posrečeno dokazala skupina otrok dolinske osnovne šole. Otroci so z občuteno toploto in doživetostjo iz »Dnevnika Ane Frank« povzeli ideale, za katerimi je v svojem ujetništvu pod streho hrepenelo judovsko dekletce, a so pri tem lepo naglasili, v čem naj se naši otroci izkažejo vredne in velike, ko uživajo svobodo. Pohvale vredne so zlasti male skupine šol s Peska, s Korošcev, iz Žavelj, ki so svojim močem primerno pogumno izvedle svoj nastop.
Obžalujemo in odklanjamo pa tiste točke akademije, v katerih so bili otroci nekako zlorabljeni v propagandno-ideolo-ške namene. Kako so se mogli tako spozabiti pobudniki one točke na sporedu, ki so jo imeli otroci celodnevnega šolskega pouka DomjoRicmanje? Tisti miting je bil za otroke in za večino gledalcev, zlasti staršev res »cvetka« neokusnosti. Človek je dobil vtis: hudiča izganjajo s hudičem. Tako se ne moremo pametno boriti proti zloglasni ideologiji, da sami zapadamo v malikovanje enako odvratnih metod.
Naj bo obžalovanja vreden spodrsljaj pri zaključni šolski akademiji v Dolini opomin, da marajo biti oni, ki so na vodilnih mestih, psihološko bolj občutljivi za to, kaj je primemo za otroke in kaj jih kvari. Pa tudi odločnost je potrebna, ko se dogovarjajo o sporedu prireditve. V poštev je treba vzeti tudi pobude oziroma predloge, ki niso kričavi manjšini všeč. šola in mladina ne smeta biti zlorabljena v nečastne namene kot sta bili v grdi in težki preteklosti pred tremi desetletji! - J. J.
: »Katoliški glas** v vsako slovensko družino I
Srečanje primorskih dijakov
V soboto 31. maja je potekalo v Trstu
3.	dijaško obmejno srečanje Primorske. Gostitelj je bil licej »F. Prešeren«, udeležilo pa se ga je več sto dijakov šol iz Postajne, Tolmina, Gorice, Nove Gorice, Kopra in Pirana. Bogat kulturni in športni spored se je pričel na gmajni pri Bazovici ob spomeniku prvim žrtvam fašizma. Tu sta spregovorila dijakinja Melita Valli in prof. Pečenko. Oba sta poudarila pomen bazoviških žrtev'.
Takoj nato se je začela slikarska tekma »ex tempore«, skupina je odšla na planinski pohod v Glinščico, ostali pa so se pomorili v raznih športnih panogah: v teku čez dm in strn, košarki, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Na liceju je bila okrogla miza na temo »Odpiranje šole zahtevam sodobne družbe«, na kateri so si dijaki izmenjali svoje misli in izkušnje.
Skupnega kosila v pivovarni Draher so se poleg dijakov in profesorjev udeležili tudi drugi gostje, tako npr. deželni odbornik Coloni, ki je tudi spregovoril za pozdravnim nagovorom prof. Furlanove in pohvalil pobudo srečanja. Sledil je osrednji del srečanja v Kulturnem domu. Tu je spregovorila ravnateljica liceja »F. Prešeren« Laura Abramova, nato je sledilo nagrajevanje zmagovalcev športnih in kulturnih tekem. Na koncu so dijaki sledili uprizoritvi drame »Rižarna«.
V prostorih stadiona »1. maj« je bilo še zaključno družabno srečanje, nakar so se dijaki razšli. Spremljala jih je obljuba, da se bodo srečali zopet prihodnje leto, tokrat v Novi Gorici.
Zahvala
Znanstveni in klasični licej »F. Prešeren« se vsem udeležencem III. DOST-a naj lepše zahvaljuje. Zahvaljuje se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je to srečanje tako lepo uspelo, požrtvovalnim organizatorjem, prof. Bojami Pavletiču, njegovim sodelavcem, vsem, ki so finančno podprli srečanje, kakor tudi SSG, ki je poklonilo udeležencem recital »Rižarna«.
Proslave na Trgovski šoli
V počastitev 30-letnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom je bila v petek 30. maja popoldne spominska proslava v prostorih Strokovnega zavoda za trgovino v Gorici. V začetku je ravnatelj prof. Albin Sirk pozdravil navzoče dijake, profesorje in predstavnike staršev, nato je prof. Andrej Makuc podal zgodovino odporništva tako v naših krajih kot drugod v Evropi od leta 1920 do konca druge svetovne vojne. Poudaril je doprinos in žrtve primorskih Slovencev v boju proti fašizmu, med osvobodilno borbo, osvoboditev celotnega slovenskega Primorja in zmago nad okupatorskimi silami.
Po tem predavanju je prof. Karlo Černič govoril o partizanski pesmi med drugo svetovno vojno. Dijaki so med predavanjema prebrali odlomke iz pisem borcev in na smrt obsojenih ter izbor iz partizanske lirike. Kot gosta sta spregovorila bivši partizan Oskar Malič in nekdanji deportiranec v Dachauu Miroslav Cotič.
Prvi je govoril o partizanskem boju pri osvoboditvi Gorice in življenju med partizani; drugi pa je nanizal nekaj osebnih spominov in žalostnih doživetij iz taboriščnega življenja. Dijaki so obema gostoma stavili tudi nekaj vprašanj, na katera so dobili izčrpne odgovore.
Po mnenju vseh navzočih je proslava uspela. Naslednji dan so dijaki položili lovorjev venec pred spomenikom padlim žrtvam na bazoviški gmajni.
Izjava
Profesorski zbor državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici, zbran na izredni seji dne 30. maja 1975 v zvezi s člankom »Pahorjeve knjige v knjižnici Trgovske šole ne bo!«, ki je bil priobčen v »Primorskem dnevniku« 25. maja 1975 soglasno izjavlja, da se ne strinja s takim načinom poročanja in z objavljanjem mnenj in predlogov, ki jih posamezni člani izražajo na sejah šolskih svetov, ker tako pisanje škodi vzdušju na šoli. Obenem izraža profesorski zbor solidarnost s prizadetim profesorjem.
Gostovanje mladih tržaških igralcev
V nedeljo 1. junija nas je v Katoliškem domu v Gorici obiskala tržaška študentska
skupina »Mali oder« s komedijo v treh dejanjih »Skupno stanovanje« Dragutina Dobričanina. Ceiprav je bila nedeljska predstava krstna izvedba, so igralci zelo tekoče in sproščeno igrali. Že sama izbira dela je bila posrečena. Položajska komika je bila včasih tako učinkovita, da je izvabila iz gledalcev glasen smeh.
Pohvaliti moramo vse igralce brez izjeme in njihovega požrtvovalnega režiserja prof. Jožeta Peterlina. Pokazali so velik smisel za skupno igro in naravnost brez izumetničenih kretenj. Najprej smo se srečali z Danilom Pertotom v vlogi Miše, absolventa medicine, ki se je vselil v novo, še nedokončano stanovanje. Presenetilo pa ga je spoznanje, da se je pred njim že nekdo drug vselil. A ni ostalo pri tem. Zaradi raznih nesporazumov so se tja vselili še ded Bogo (Marjan Kravos), njegova hči Kata (Erika Šajmer) z možem Dragišo (Dimitrij Gruden) in hčerko Ljubico (Eva Fičur), nato še teta Pola (Marija Besednjak) in njena nečakinja Rada (Maja Lapornik). Stanovanje je postajalo vedno tesnejše, posebno ko je teta Pola nastanila v kopalnici še svojo kozo. Sledili so si prepiri in tožbe, pa tudi ljubezenske spletke. Končno se je po zaslugi Miševega podnajemnika Pepija (Marko Kandut) vse uredilo: predlagal je, naj bi se zaljubljenci med seboj poročili, tako da bi bilo več prostora na razpolago. Ko pa so si že složno porazdelili sobe, je prišlo sporočilo, da morajo stanovanje nemudoma zapustiti, ker bodo hišo porušili. S tem se je komedija končala, gledalci pa so s prisrčnim ploskanjem nagradili trud mladih ljubiteljev odrske umetnosti.
Nastop tržaške skupine je omogočilo Slovensko akademsko društvo SKAD.
v. č.
Uspela šolska prireditev v Štandrežu
štandreška osnovna šola je tudi letos ob zaključku šolskega leta pripravila pestro prireditev, ki je bila v sredo 28. maja v prostorih prosvetnega doma »Anton Gregorčič« v Štandrežu.
Nastopili so vsi razredi štandreške šole in pod skrbnim vodstvom učiteljev prikazali vrsto lepih prizorov. Starši in prijatelji naše šole so prireditev polnoštevilno obiskali in bili z izvajanjem otrok vidno zadovoljni in navdušeni.
Vabimo vse naše rojake na
Votivni shod
ki bo v ponedeljek 9. junija ob 21. uri v Katoliškem domu. Predstavili bomo kandidate in volivni program.
SLOVENSKA SKUPNOST - GORICA
Jubilej izredne matere
Tiho in za javnost neopazno je obhajala 80-letnico življenja Ana Kumar vd. Saksida. Za to slavje si je izbrala kapelo sester Čudodelne svetinje na KLorzu, kjer živi njena hčerka Marjeta, sedaj sestra Veronika. Bilo je to v ponedeljek 26. maja. Mašo je opravil dr. Klinec, pri maši pa so pele domače sestre.
Jubilantka je doma iz Kojskega, kjer se je rodila 26. maja 1895. Zelo mlada je odšla v Trst služit. Tam se je spoznala z mestnim stražnikom Francem Saksido iz
SKPD »F. B. SEDEJ« IN ANSAMBEL »LOJZE HLEDE«
priredita na prostoru »MED BOROVCI« v Števerjanu v soboto 7. junija ob 21. uri ter v nedeljo 8. junija ob 17. uri
II. zamejski festival domače zabavne glasbe
Kot gost bo v nedeljo nastopil ansambel »Toneta Kmetca« iz Ptuja.
Ob tej priložnosti bo odprta tudi prva filatelistična razstava.
Odkritje plošče primorskim
slovenskim duhovnikom
V torek 27. maja se je na sedežu Slovenske prosvete v Trstu sestal širši odbor te organizacije in razpravljal o delovanju v tekoči sezoni. Predsednik Maver je poročal o akcijah, ki so bile doslej izvedene, o izhajanju »Mladike« ter o njenih finančnih težavah, o novo ustanovljeni zadrugi Slovenski dom, o tekmovanju Mladi oder 75, o uspeli manifestaciji v Gonarsu ter o napovedani prireditvi, ki bo v tržaški Rižarni v nedeljo 8. junija, na katero so vabljene vse naše organizacije in župnijske skupnosti.
Govor je bil tudi o dveh večjih prireditvah: o gostovanju združenih tolminskih zborov z mašo za puntarje in o odkritju plošče primorskim duhovnikom, ki so mnogo pretrpeli in se žrtvovali za ohranitev slovenstva in krščanstva v naših krajih.
Medtem ko so za organizacijo gostovanja Tolmincev težave predvsem finančnega značaja, je bil sklep o postavitvi plošče sprejet soglasno. Odkritje plošče, združeno s kulturnim programom bo v jeseni ob sklepu prireditev za tridesetletnico konca vojne.
Počitniška kolonija v Dragi
Slovensko karitativno društvo (Slokad) prireja že 29. leto počitniške kolonije za naše slovenske otroke. V sami Dragi je društvo sprejelo od leta 1965 nad 1.500 otrok.
Tudi letos bo lepi počitniški dom nudil otrokom od 5. do 14. leta 25 dni zdravih in veselih počitnic. Ddklice bodo letovale od 3. do 27. julija, dečki pa od 28. julija do 21. avgusta.
Vsem je znano, da se otroci trikrat na teden vozijo na kopanje in sicer deklice v Sesljan, dečki pa k Suhemu rtiču pri Lazaretu.
Starši, ki ljubijo svoje otroke, jim bodo omogočili prijetne počitnice, ki bodo nanje dobro vplivale. Zato naj se nemudoma oglasijo na šoli, ker se tako izognejo številnim pregledom in opravkom, ki jih bodo marali napraviti, če se ne zglasijo pravočasno. Cas je samo do 11. junija. Pohitite!
Društvo bo rado sprejelo v kolonijo tudi dobre osebe, ki želijo koristiti slovenski mladini z delom. Zglasijo naj se na tel. št. 226117.
ročila. Po vojni sta se preselila v Ljubljano, kjer je mož nadaljeval s službo mestnega stražnika. Naselila sta se v Trnovem, kjer sta si kupila hišo z velikim vrtom. Tam se jima je rodilo 16 otrok, od teh jih je 11 odraslo, 3 fantje in 8 deklet. Vsem sta skušala dati primerno šolsko izobrazbo.
Med zadnjo vojno sta se z družino preselila v Gorico, saj sta bila Primorca in sta si zmeraj želela nazaj na Primorsko. Kupila sta hišo v ulici Rafut in tu odprla bar. Še prodno je mož France umrl leta 1958, sta bar zaprla.
Ob toliki družini je Saksidova mama prestala marsikaj hudega. Posebno hudo je bilo med zadnjo vojno. Izgubila je sina Bogdana, ki so ga partizani ustrelili v Brdih, hčere so ji najprej zaprli Italijani, potem pa partizani. Potem jim niso hoteli vrniti državljanstva. Otroci zaradi tega niso mogli dobiti službe. Vsled tega jim ni ostalo drugega kot emigracija. Pet hčera je odšlo v Združene države, dva sinova pa v Avstralijo. Ni bilo lahko to slovo, ko je hiša kar čez noč ostala prazna. Po nekaj letih ji je umiri še mož, v Avstraliji se je pa smrtno ponesrečil eden od sinov. Ostala je sama. Vendar otroci nanjo niso pozabili. Dve najstarejši hčeri sta se poročili v Gorici in ostali z njo, druge hčere in sin pa jo radi obiskujejo.
Ob lepem jubileju ji čestitamo in želimo še veliko zdravih let.
Novomašniško posvečenje na Sv. gori
Letošnji novomašniki, ki bodo posvečeni na Sv. gori na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, ob 10. uri so: Ivan Blažič (Kanal ob Soči), Jože Ipavec (Postojna), Danilo Kobal (Col), Janez Kržišnik (Zavra-tec), Branko Melink (Marijino Celje), Franc Mislej (Vrhpolje), Jože Pegan (Ajdovščina), Lojze Šinkovec (Vojsko), Cvetko Valič (Velike Žablje).
Š P I!) R T
OBVESTUA
V dnevih, ko se bo vršil 5. zamejski festival domače zabavne glasbe v števerjanu (7. in 8. junija 1975), bo odprta tudi prva filatelistična razstava v sodelovanju s Filatelističnim društvom iz Tržiča. Razstava, ki bo v prostorih Doma, obsega nad sto zbirk. Razstavljalci so z Goriškega, Furlanije in iz Slovenije.
Osnovni šoli Jamlje-Dol imata skupno šolsko prireditev 7. junija ob 19.30 v Dolu; razstava ročnih del in risb bo tudi v Dolu istega dne zvečer in v nedeljo dopoldne od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V cerkvi sv. Ivana v Gorici bo v ponedeljek 9. junija ob 20.30 sv. maša za cerkveno edinost po namenu ACM.
PD »Podgora« organizira v nedeljo 22. junija popoldne ogled Rižarne. Prijavite se lahko predsednici društva Lidiji Jarc, ul. Brigata Cuneo 10 ali pri Jožku Klaučiču (trgovina jestvin Klaučič), ul. 4. Novembra v Podgori do 15. junija.
Peta zaključna akademija Glasbene Matice v Trstu v počastitev 30-letnice osvoboditve bo v Kulturnem domu v Trstu v soboto 7. junija ob 21. uri. Vstop prost.
Mesečna maša za edinost bo v ponedeljek 9. junija ob 18.30 v Marijinem domu v Trstu, ul. Risorta 3. Sledi vpisovanje za letošnje ekumensko potovanje v Nemčijo in razgovor.
Dom v Tinjah na Koroškem priredi letos poleti dva tečaja duhovnih vaj za duhovnike, ki bosta od nedelje 27. julija ob 18.30 do srede 30. julija do 14. ure in od srede 6. avgusta ob 18.30 do sobote 9. avgusta do 14. ure. Vodja obeh tečajev je dr. Anton Trstenjak iz Ljubljane. Tema tečajev bo kriza identitete sodobnega duhovnika. Pismene prijave do konca junija je poslati na naslov: Katol. dom prosvete -Kath. Bildungsheim, A-9121 Tinje-Tainach, Karaten, Austria. Če ni odpovedi s strani Doma, je prijava sprejeta.
IH".:!:«!
Odbojkarski turnir
»Peter Špacapan«
Tudi letos organizira ŠZ 01ympia iz Gorice odbojkarski turnir za pokal »Peter Špacapan«, že šesti po vrsti, v spomin na enega svojih najboljših atletov in najaktivnejših odbornikov.
Turnirja, ki se bo začel v ponedeljek 9. junija, se bo udeležilo 15 ekip iz naše dežele. Tekme se bodo odigravale skozi ves teden na več igriščih. Ekipe bodo razdeljene na Skupine, nekatere od teli bodo odigrale svoje tekme v Vidmu in Marianu, ostale pa v Gorici. Kot se vidi začenja tradicija toga turnirja sloveti tudi izven našega mesta. Finalne tekme turnirja pa se bodo odigrale, kot vedno, na igrišču 01ympije pri Katoliškem domu. V primeru slabega vremena se bomo zatekli v telovadnico.
Zelo se priporočamo tudi našemu občinstvu, naj pripravi primeren okvir naši tako lopi in pomembni športni manifestaciji.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Kuret 5.000; družina Hrvatič 5.000; družina Se-nica-Kuret 10.000; sorodniki ob smrti Zorke Pregare 6.500; ob obletnici polk. Milene Berdon družina 3.500 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: Edi Ve-lise 2.000; Vera Turk, Trst, 10.000; družina Berdon 10.000 lir.
V volivni sklad goriške Slov. skupnosti daruje P. K. z Oslavja 5.000 lir.
Za Slovenske goriške skavte: N. N. 50.000 lir ob jurjevanju; B. K. ob prvem sv. obhajilu 10.000 lir.
Za 01ympijo: N. N. 10.000 lir.
Za lačne otroke: ob slovesnosti prvega sv. obhajila Andreja in Mateja Terpin darujejo starši in krstni botri 50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Skite »Katoliški glas"
RADIO
TS8T A
DAROVI
Za tiskovni sklad Katol. glasa: družina Terčon v spomin očeta Justa 20.000 lir (in ne 2.000 kakor je bilo pomotoma objavljeno); v počastitev spomina Jerneja Štoke družina Terčon iz Slivnega 10.000; VVaschitz Hubert, Avstrija, 2.000 lir.
Za slovensko duhovnijo v Gorici: Kristina Mazora v spomin pok. Justa Terčona 10.000 lir.
V spomin dr. Alfonza Cuka: Irena Vetrih v sklad Katol. glasa, za Alojzijevišče in za Zavod sv. Družine po 10.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Milič Josip 10.000; Dolenc Mario 5.000; Cok Zora 10.000; Agel-li 5.000 lir.
Za cerkev na Ferlugah: družina Cavic-chioli 5.000 lir.
Za novi oltar v Bazovici: N. N. iz Gro-pade 5.000; Marija Križmančič 5.000; ob krstu Kristjana Mahnič 30.000; Francka Petaros 10.000.
Za ogrevanje bazoviške cerkve: Mariella Gandolfi iz Motela 5.000; Zadro Marko 12.000; Antonija Guštin 10.000; Gaetano Chiozzotto iz Padrič-Enel 10.000 lir.
Za Slomškov doni v Bazovici: sovrstniki, prijatelji, vaščani v spomin pok. Jožeta Kalc iz Gropade 9.000 lir.
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 8. do 14. junija 1975 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mlad. oder: »V družini«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vesitnik. 15.45 »Napaka«. Dramatizirana zgodba. 17.00 Nedeljski koncert. 17.50 Operetna fantazija.
18.30 Šport in glasba. 19.30 Zvoki in ritmi.
20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tisika v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 18.30 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar.
20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Klasiki ameriške lahke glasbe.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za kitaro. 17.00 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Čopova pisma. 19.25 Za najmlajše. 20.35 R. Strauss: »Feuersnot«, operna enodejanka. 22.10 Nežno in tiho.
Sreda: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 18.30 Deželni koncerti. 19.10 Družinski obzornik. 19.30 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 22.00 Pesmi brez besed.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost...
18.30 Skladatelji naše dežele. 19.10 Narava in sodobni človek. 19.25 Za najmlajše.
20.35 »Oglas«. Igra. 21.50 Južnoameriški ritmi.
Petek: 11.35 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 18.30 Sodobni ital. skladatelji. 18.50 Popevke.
19.10 Pripovedniki naše dežele. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 22.05 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavee. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele.
19.10 Liki iz naše preteklosti. 19.40 Orkester proti orkestru. 19.40 Pevska revija.
20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Odskočna deska«. 21.30 Vaše popevke.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta
Jerneja Štoke
se toplo zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu od njega poslovili ter ga počastili s cvetjem in dobrodelnimi prispevki. Posebno se zahvaljujemo gg. duhovnikom, dr. Stanku Janežiču, zboru »Vasilij Mirk«, godbenikom, domačemu in openskemu cerkvenemu pevskemu zboru, pevovodji Milkotu Cibicu, govorniku dr. Teofilu Simčiču ter prijateljem in zastopnikom Slovenske skupnosti.
Družine Štoka, Kuk in Rustja s sorodniki
Kontovel, 4. junija 1975
Saksida pri Dornberku ter se z njim po-
 ..............................................    mMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiimiMMiiiMiiMiiiMiiMiMiiiMiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiMMiiiiiiMiiHiHiHHiimiiiiiiiiiHiiiiiHiiHi^
Spominska proslava v Rižarni bo v nedeljo 8. junija 1975 ob 18. uri
.i——      —..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................       —..