r^IjTečjIT!^
t Združenih državah	|
_ Velja za *ae leto - - •	$6.00 S
S Zrn. pol leta	$3.00
Za New York celo leto .	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
1
NARODA
I
Listislovenskihidelavcev TAmeriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Iwwed every day except Sundays and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.
the Act of
of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 101. — ŠTEV. 101.
NEW YORK, MONDAY, APRIL 30, 1923. — PONDELJEK, 30. A PRILA, 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
CIINO BO STAVIL NAJVIŠJO PONUDBO
Splošno se domneva, da bo navedla nemška raparacijska ponudba svoto približno petdeset tisočev milijonov zlatih mark. — Če se bo Cunu posrečilo spraviti Francoze iz Ruhra, bo dobil podporo veleindustrijalcev. — Pasivni odpor.
Berlin, Xeiiirij«, aprila. — Kadi političnih in ekonomskih ovir napreduje sestavljanji* nove repnracijske jMitiihlho zrlo počasi. Vsa znamenja kažejo, da ne bodo dospele te poinulhe v Pariz, London in Washington pred torkom naslednjega tedna.
I'o rojeva le«- ** WnrHa" pa je kljub temu izvedel, da se j«- zavzel kaneelar Ciiim v zadnjem r:\su za načrt, ki določa >kupi!o svoto petdesetih tiso«" milijonov zlatih mark. so-l;I; 1 > 11 o -s predlogom, katerega je stavil angleški ministrski predsednik Bonar Law na zadnji pariški konferenci, za-\ eznikov.
ho1
NAČELNIK AMERIŠKE ZRAČNE SLUŽBE.


••nkral ti i A«' prtovo, v »Vfijih prizadevanjih po<t-iiniišk ih Y*'lt*imluiit rijaleev. k t pripravljeni /ajauu-iti skiip-ri'i s\i»t.» vojn«* flš-k«'«lnin<*. Yel»»-.<■ tiitjur^«"- l»oj«-, <la Kraric«»zi izprazniti •t juav iii ji:u N'eln-'.<■ .'.1 .ui:;"*iia p« lil«' 1 . ■ t«. \ n.-rnškli zla-
•nifetSt rijalnih pr* lladovat i
iudu^t rijalei l»i n«> hoteli Hulir okraj. i*ija poj 1 u«lila ^••t t i vi h- iii i I tih mark.
V politienih krotfili pa j»* pr pr»*prieanje. <la lu*io veleinilustri-jali-i |M.i|prli kalmi M l*una v slučaju. ila »mi Im» iu«n?<nV spravili Francoz«* iz Kuhr okraja.
Karl h'Ttrnian in Kln»rt, pr»-tl-vmlnik rietnšk«' republike, sta oei-vitltno preprieala kanrelarja. tla j«- t!*•• I».i na	na«'*in opraviti
pre»ll«»|f»* \ein«"ije v bližin » angleških pn*«llo^r<iv.
\ slučaju. «la l»i Francozi zavrni nemški 1 »r •-« i 1««tr. iii na*lalje-\a!' Ni mri ^ pasivnim <»l|Hir<nn za !M*t|olin"*«'ti čas. Tinli MN'ijaJisti s.i pripravljeni pomagati pri tnn.
KITAJSKI ROPARJI ODVEDLI ANGLEŽA.
Hongkong, Kitajka. iT., aprila. K taj»ki roparji ><» ujeli in rnl-I l.i r..vv.na. /;i .pnika Bri-1 American T«»haee«» <'tympany.!
/aijj zahtevajo 30.000 dolarjev I odkupnine.
AVTOMOBIL UBIL JELENA.
Tearrytown, N. Y.. 'J7. aprila. <"harlcs Ta>>f| >»* j«* vw.il vee-raj zviri-r z avtomobilom po Albany P«*, t Roa<l ter zadel v jelena. ki je obležal mrtev nn ccsti. I>o-mii«A-ajo, da je prišla žival iz Mčžnjih Roek«Tfellerjevih gozdov.
NEMŠKI KARDINAL V WASH INGTONU.
Washington, 1>. C., aprila. Semkaj je dir-j*el kardmal Faul-haber. nadškof iz Mouakova ter bo predvsem ol>i>lul UeUlŠko |tO-slaiitAtvo. I pa tudi. da se mu bo posreeibi dobiti avdijeiico pri premised niku Ilardingu.
kratkem bo obiskal vse zrako plovne postaje po celi deželi načelnik zraetie slu/.be generalni major Mason M. Patrick (desni 11a sliki.)
E0J PROTI DRAŽENJU SLADKORJA.
VERSKI BOJI V IZVANREDNO ZAPLETEN SOVJETSKI RUSIJI POLOŽAJ V SIRIJI
Neprestano draženje sladkorja, ki je umetno inscenirano, je napotilo ra/jie neu vorške gosjKidi-nje. »ia s se prieele organizirat 1 v namenu, da prienejo bojkotirati sladkor.	.
Izza pričetka sovjetske vlade je bilo odločeno, da morajo v sovjetski Rusiji izginiti vse vere.
VELIKA PANIKA V LONDONU
Moskva, Rudija, april.a — Rusija je napovedala veri vojno na življenje ali smrt. To je ori-jentalska vojna. počasna. previdna, a kljub t emu zajedajoča se v življenje naroda.
KANADA PROTI VTIHOTAP-LJANJU ŽGANJA.
Montreal. Kanada. *J7. aprila.
Kanadska vlada izjavila, tla > >Hir«*«lila v-e potrebno, ila za-< nadaljno Vtihrvtapljalije ž«?a-
a v /d m/cue tlržave.
London, Anjrlija. L'^. aprila. — j Nad t i s o«* tiseii je iiilo ranjenih, {ko ^o .si hotele priboriti prostor i na Wembley Park Stadium, kjer >0 se vršile nogometne tekme, (ttieea je bila tako velika, da niti policijske rezerve niso mogle napraviti reda.
Na stadiju je prostora za 127 ;tisoe ljudi. Vsi prostori so bili pa že zasedeni dve uri pred začetkom i i;re.
BIVŠI KAJZER VILJEM JE BAJE ZNOREL
Poročila, ki so prišla iz Nem čije in Holandske, javlja jo, da je prejšni kajzer zblaznel. — Monarhisti zahtevajo, naj stopi na nje govo mesto kronprinc.
NOVA RAZKRITJA V ZADEVI TABERTA
Sedaj je dokazano, da je bila smrt mladega Taberta posledica bičanja. — Uvedena bo nadaljna preiskava. — Posebna komisija zahteva odpravo privatnega najemanja kaznjencev. — Okrajni sodnik je bil v zvezi s šerifom Jonesom. — V torek bodo zaslišane nadaljne priče.
Tallahassee, Fla., 28. aprila. — Preiskava. kai< uvedla država Florida Lrlede okoliščin, ki se ti«"«* j.. -.i«
O J,*
Francija je poslala oddelek kolonijalne armade v mandatno deželo. — Turki so pričeli koncentrirati svoje čete.
Pariz, Franeija. 20. aprila. — Francija je poslala veliko vojakov v Sirijo, da bi zaščitila svojo mandatno ozemlje pred morebitnim turškim napadom.
MORNARSKA STAVKA V NEW YORKU.
Stavka mornarjev, ki je \T-11 rtih ti i la v nevvvor^kem pristanišču, ni imela dos»«*laj še nobenih
resnih powlodk, vemlar pa pravijo. da danes ne Ih» m<*trln odplnti ve«* parnikov.
ŠEST MESECEV JEČE. KER JE PRETEP Al« ŽENO.
NENADNA SMRT SENATORJA.
NmrTrtriki sodnik (iixxlman je poslal veeraj *a »esl mesreev v je-eo ThomNKMi O'Keefe. ker je pretepal svojo ženo, ki je mati petih otrok. Žena je morala delati noe in dan, da je preživela sebe, otroke in mo2a.
DRŽAVA WISCONSIN HOČE PIVO.
BWU. 27. aprila. — Državni senat je veeraj sprejel z 18 f»la»ovi proti 13 resolueijo, ki določa, naj zakonodaja naprosi kongres, da irprrmrni Volsteado-vo ]H«tavo tako, da bo dovoljeno izdelovanje piva ter xa oži vanj« piva t privitaih
Harrisburg, I»a.. 2>. aprila. — Senator Združenih držav, Knut Nehon. je tunrl veeraj zvečer, malo po osmi uri, na vlaku Pennsylvania železnice, ko je bil na |x>ti iz Wa>lun?tvna v Chicago, odkoder je nameraval o«:ljx-»tova-ti prwti svojemu domu v Minnesota.
Smrt je bila posledica srene napake. Precej ostareli senator je dobil tekom vožnje napad na ta-kozvane '*anjfine pectoris" ter je umrl v par minutah. Njegovo truplo so vzeli iz vlaka v tukajšnjem mestu.
POGODBA MED AVSTRIJO IN ITALIJO.
Rim, Italija, 2t\ aprila. — Danes popoldne je podpisal ''ministrski predsednik" Mussolini pogodbo za Avstrijo, katero mu je predložil avstrijski poslanik.
To je prva pogodba take vrste izza uvel javi jen ja "miru". Pogodba ima namen uravnati trgovinske od noša je mod obema deželama, posebno preko Trsta ter 0-stale ekonomske od noša je na ita-lijansko-svstrijski meji.

Takoj v prvih dueh revolucijo je bila ta vojna odločena. Usmr-eenje Buekaviea je le t^poxorilo zunanji svet na to vojno, v kateri je vsak korak natančno preračunan. Oli pravem trenutku u-darijo boljše vik i trdo — in nato je vse mirno, do naslednjega trenutka.
Buekavie je bil ta trenutek 111 ustrelili so ga v kleti jetnišniee. 1st usoda čaka sedaj patriarha Tihona, glavarja v»e-ruske pravoslavne cerkve.
Celo gibanje ima j>olitieno in gospodarsko ozadje. Komunisti so dobri strategi, čeprav ne upoštevajo človeških čustev.
Proti-verska propaganda, ki se j«» pričela v zadnjem času, ni ofi-eijelna, — pač pa samovoljno delo komunistične mladine. Vlada sama ve dobro uspeva, čimbolj jo proganjajo. To je pač Rusija kot je bila — in kot Ik> za večno.
Cela. in r«^uieiia povest o obravnavi proti Bučkaviču ni bila povedana. kajti proti-ruska propaganda je zavzela v zadnjem času mogočen ob>eg. V Rusiji sami je eenzura onemogočila vsako nepristransko poročilo.
Poročevalec AVorlda je skušal dobiti nepristransko poročilo o dejanskih razmerah v Rusiji in o vsem, kar se je prigodilo v Rusiji izza vojne. Svoje poročilo je poslal brez cenzure.
Tukajšnji listi so se iznebili cele zadeve s par pripombami v listih, ki niso zavzemale več kot dve ali tri vrste. Ljudje so šepe-ali, a niso govorili javno o celi. tej zadevi. Ker pa so vsi listi ofi-cijeJni organi, ni pretežna večina Rusije izvedela do danes, da je Buekavič mrtev.
V raznih francoskih pristaniščih s.' j,* vkrcalo veliko število kolonijaLnik čet. kojih cilj je Sirija.
Vsega skupaj ima Francija tam 2ti.000 vojakov.
Pomisliti je pa treba, da je meja dolga 200 milj in da imajo za mejo Turki koncentriranih 30 tisoč vojakov.
Poročilo o teh vojaških pripravah je bilo izdano po dveurni konferenci ministrskega predsednika Poineareja z generalom Pelie, francoskim vrhovnim komisarjem v Carigradu.
Sirija je ena izmed mnogih ran-i ji vi li toč-k Francije, vsledtega ji pa tudi posveča francoska vlada veliko pozornost.
Francoska vlada naj v straliu pred Turki pozvala tudi Veliko da vera tem bolj i5ritunjj0? Dilj uvede podobno akcijo v Mezopotamiji.
Berlin, Nemčija, 28. aprila. — Tajni boj meti nasprotujočimi si strankami monarhistov glede vpra sanja, če naj zasede prestol združene Nemčije prejšnji kajzer Viljem ali njegov sin. bivši prestolonaslednik. postaja vsaki dan ostrejši. Ta boj je postal tem bolj akuten, ko so pričela v zadnjem r-asu krožiti poročila, da postaja duh prejšnjega vsemogočnega vladarja Nemčije vedno bolj o-mračen.
Vsi u|4ivni Nemci, ki se zavzemajo za restavracijo monarhije, r»dkrito ali prikrito, zasledujejo z vediko pozornostjo najnovejše razvoje in glavno vprašanje je, če naj stopi na prestol stari kajzer Viljem ali njtagov sin. kajti monarhisti so prepričani, da bo prišel "der Tag", ko bo Nemčija o-živ l je na v svoji stari slavi.
Govorce o duševnem propadu prejšnjega kajzerja so postale bolj pogoste izza časa, ko je Viljem objavil svoje spomine. Nekateri najstarejši prijatelji prejšnjega kajzerja, ki so mu verno in lojalno služili tekom njegovega pregnanstva v Doornu. ne morejo še nadalje prenašati srboritosti prejšnjega kajzerja. Cedo major von llseman. ki je pobegnil z Viljemom z bojne t route, potem ko se jc nemški vojni stroj izjalovil in ki je bil v njegovi družbi od onega časa naprej, je omejil svoje bivanje v Doornu na par dni vsaki mesec.
V nadaljnem razpravljajo mo-narhistični krogi o odnošajih med Viljemom ter njegovo drugo ženo. ambicij ozn o princesinjo Ilermino. •Javna tajnost je, tla hre|>eni Iler-m i na po cesarskem prestolu Nemčije. Oni. ki podpirajo prejšnjega kron princa, izjavljajo, da gleda le sama zase in da pripravljena strmoglaviti vsakega drugega, kij bi si drznil zahtevati zase nemški cesarski prestol.
Če bi njen mož v resnici zblaznel, — tako pravijo, — bi zahtevala prestol zase.
— Bodočnost bo pokazala, — je rekla nekemu poročevalcu, ki jo je obiskal na njenem gradu v Sle-ziji, — kdo je najboljši srcu nemškega naroda. Pri tem je imela v mislih prejšnjega kajzerja ter njegovega najstarejšega sina. Odločno je zanikala govorice, da je njen mož blazen te rrekla, je vse to le zavezniška propaganda.
je. kaznovanja, smrti in pokopa Martina TalnTia.. - -končana. Skupni komitej senata in puslanskr 'A • ruice ne bo predložil svojega poročila. <l«»kl<-r m* ln»<l<>	<■
okrutosti v različnih državnih in okrajnih jrtni-kih U- n -pall, a člani komiteja so javno izjavili, da so 1 ri ; i-,. i i. da je bil mladi Tabert tak«» brutalno bičan «><1 T. Hi.:itt-bothama. bosa kenipe. <la je V4?le<l te^a ]iozn<»j< umrl.
<-'lani komisije so iiuli izjavili, ila so Tube rt a i»r:->i!l!i k delu, ko je bil bolan in da so ^a medtem pretepali. N udili mu niso nobene zdravniške ponio«*i. in komisija j-- • i-poroeila. naj se izobči zdravnika v kempi. dr. <'m.its Jonesa iz seznama zdravnikov, ki imajo pravico i o . 'i svoj posel v državi.
Obenem so člani komisije zahtevali odpus1 . ri < Jonesa iz Leon okraja, javnega uradnika, ki j«- spivj« m l denar od Putnam Lumber Company, ko je doba . lj. I nji kaznjence za delo v gozdovih. < lani komisije zavzemajo odločno za .odpravo privatnega najemanja i . mj« h eev ter bičanja v jetniških kem]>ah.
V torek bo komitej zaslišal nadaljne j.i i« \ d« v i
JAPONSKA IN SOVJETSKA RUSIJA.
. .Moskva, Rusija. 28. aprila. — Sovjetski zunanji urad je objavil, da je pretila»ala Japonska potom svojega zastopnika v Vladivostok^ delno obnovljenje svojih odnosa je v z Rusijo, približno na isti način kot je anglečko-ruski trgovinski dogovor, katerega smatra za dejansko priznanje sedaj obstoječe vlade.
Obenem Je bilo objavljeno, da namerava ruska sovjetska vlada namestiti japonske trgovinske agente v Moskvi, Vladivotoku, Citi in v vseh nadaljnih glavnih sibirskih središčih ter nadalje sovjetske trgovinske agente v Joko-hami, Nagasakiju in drugih sredinih, s ne v Tokio.
sklenil 1 drva r-
okrajnega sodnika Willsa, katerega dolže. <i zaroto s šerifom Jonesom \ namenu, «!a <1«»!»:. ski kompaniji delavce. Izid preiskave bo *p«ir.>crn nerju države.
TUJERODČEVI OTROCI DAJE- popolnoma ne i/..
JO DOBER VZGLED.	let. dokler sc r..^ i' < '>.1 n>
snu-ncisti ' m i <;!-*<> >11- t !. s * stopinjo, ki jo	i/Ua/ •
otroci tujerodnih -t reč osem ib^setink •• 1 • n < stoika.
To je gotoV .t V e.i >5 ii.it !■ t in njib'-vini otrokom.
LE MALO UPANJA HA USPEH LAU88ANH8KE KONFERENCE
Statistika o nepismenosti za popade vse prebivalec ^Združenih držav, ki so sthri čez tieset let. Po zadnjem ljudskem št ti ju je nepismenost v Združenih državah znašala šest odsto. To pomenja, da izr meti vsakih sto prebivalcev čez deset let stanji je bilo š.-st nepi snienih. Ako pa jemljemo v po štev le otroke tujerodnih stari-šev. najdemo. «l;i razmerje nepismenosti med njimi /.naša le osem deset ink od ein-jra <wlstotka. Z tlrujrinii besedami: <nl prebivalcev Združenih držav, katerih rLši so bili tnjerJ'lei. je le s -pismenih iznie 1 vsakih tisoč prebivalcev, d oči m /.a v>e prebivalstvo j skupaj to raznier.f znaša šest izmeti vsakih >to.
Od leta 1910 do leta 1920 <e
je razmerje neoi>inejiosti znižalo
od 7.7 odsto na ti odsto. Ako -e bo nepismene ^t znižala v vsakem desetletju v i^tem razmerju, bo treba 40 let. dokler nepismeno<
tO
MAKSIM GORKI SE JE I.OCIL OD SVOJE ŽENE.
Berlin, Nemčija. 'J^'. .1 • »r.l ; Maksim <!orki. ki / \ i i Berlinn. se je I ■ ne"', madame Andr»'je\ m- in 1 «-r po d vaj tet ill 1- " !i -kuj 1 življenj.a
Madama Andre.' je prlš f/or«:ijem v Ameriko pr i • najstimi leti in v Am» Iv" .: • dilo precej zanima n.'..: r; !: r nih nezakonitih odn>.-'-ajev s nim rti-k:in f»i —t - ';em.
te i te v <Ivoji<- • j--veliko senzaciji- v rn-v Berlinu.
•<ra
a z rm-1)11-
:»<>vzroeila i koloniji
Lausanne, Švica, 28. aprila. — General Pel le, francoski visoki komisar v Carigradu, je sporočil ministrskemu predsedniku Poin-careju, da je le malo upanja, da Iri bila sedanja konferenca v Lausanne uspešna. Rekel je, da bo najbrž še manj uspešna kot kon-ferenea, ki se je razala februarja meseca.
ZAJETI RUDARJI.
Miami, Arizona, 28. aprila. — Več mož je pokopanih pod pusut-ki Cactus rova, ki se nahaja v bližini tukajšnjega kraja.
Enega podsutih so rešili danes zjutraj, vendar pa izjavljajo zdravniki, da je v kritičnem stanju. Povedal je, da je bilo več njegovih tovarišev zakopanih tekom pod—tja.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
Včeraj M bile naše cene sledeče:
Jugoslavija;
Bazfto^ilja na zadnje |*>>te in izplačuje "Kr. )>u^tni ivkovni ur.itl' in
"Jadrauska ItauLa" v I.jnbljaiii. Zagrel>u. Beogradu, Kr:tiiju. «'-1 ju. Mariboru. Imltrovnikii. Splitu, Sarajevu ali «lrujro«l. kjer je par za liiir.i Izplačilo najupNiueje.
$ 1.30 $ 2 .40 $ 5.65 $11.20 $22^0 $55.00
100	Din.
200	Din.
500	Din.
1000	Din.
2000	Din.
5000	Din.
K K K K K
400 800 2.000 4.000 8.000
K 20.000
Italija in	zasedene	ozemlje:
Razpošilja na zadnje fioAte in	izplačuje	"Jatlmn-ka IwnLa" v Trstu. Opatiji in Zadru.
50 lir ................$ 2.95
100 lir ................$ 5.60
300 lir................$15.90
500 lir........$28.00	*
1000 lir ........$51.50
Za pečttjatre, U presegajo znesek pet tisoč dinarjev ali po dvatisoč lir
dov«U«j«M po mogočnosti se posebni popust. Vrednost dinarjem in liram qednj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar v roke.
Glede iaplatH v —uriilrlh dolarjih glejte poseben oglas v tem listo.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK RAKEKU STATE BANK
Hew York, N. Y. Glavno zastopništvo Jadranske Baske.
(AdWUaeiBeai)
m*
"GLAS NARODA"
M1LVI
'»c *ns
-©•■»'■••a a>
Ht—to FmbUakisf
(A CimnUon)
fRAMN MKIIM.
L.OUI8 RCNKOIR.
•flManhattan. Now Varfc City. M. V.
L A • NARODA"
luni* Kwary Day fafpt luwOw mn4 Holidays.
Im ssi«
In
Ca »al I Xs totrt
Dopla •UJatt
Za Now Varfc
iua
ELAS NAltODX. 59. TPR 1S23.
Novice iz Slovenije.
Subscription Yearly MOO
Arfvsrtls* wtnt on Aorcffiivfit«
"Qtaa N«rc,a»- izhaja vukl dan Izvxsmfti nc«stj In cmnlkM.
podpisa la oMbnotd Money Order Prl sprem« tudi prsjtnja MvallMs
m prlob£uJ«Jo. Dmf «aM karaja naroCnlkov, da hI trsJ* najdoaao
"O
L A • NARODA1 Straneh a« Manhattan, ▼alaphona: Cartlandt
_ T, ■ <i i
K TRADES P^fCQUHC
OBOROŽEVANJE - ZA MIR?
Kljub vsem govoricam, <la ne bo nobenih nadaljnili vojn, kijub kričavim zagotovilom, da bodo armade demobilizirane ter bojne ladje vržene med staio šaro, grade neprestano nove bojne ladje.	•
»Samo i »oglejmo mornariške programe velesil za leto V. rj:i.
Vlada Združenih držav gradi dve bojni ladji po U:j,<mm> ton.
10	križark po 7.">00 ton in < jO,000 konjskih sil;
-4'» submarinov;
11	zračni križark i;
1 b lahkih križark ]>o 10,(MX) ton,
Anglija gradi dve bojni ladji ]>o 35,000 ton;
<> lahkih križark;
1 križarko za polaganje min;
S submarirtv, 4 ru^ilee in 2 vodilni ladji za flotile.
Japonska gradi med drugim 13 lalikih križark, 36 rušileev, 42 podmorskih čolnov in 2 zračni ladji.
Francija gradi 3 lahke križarke po 8000 ton, 12 rušileev, 12^ submarinov in (i patrolnih ladij.
Italija uradi 2 lahki križarki, IG rušileev in 4 submarine.
Španska gradi 2 lahki križarki, 5 submarinov in 3 kanonske čolne.
Tudi Nemčija gradi. Eno samo ladjo, namreč laliko križarko s .">00 tonami.
Tz tega je razvidno, da je program Japonske najbolj obširen, in nobenega dvoma ni, da bodo ostale države prisiljene slediti njenemu vzgledu ter graditi naprej.
Mi zremo v oči brutalnemu dejstvu, da se velesile že vprieetku dobe takozvaneira večnega miru neumorno obo-Vožujejo za prihodnjo veliko vojno.
Jugoslovanska trgovina z Zdr. državami.
"('«>miii*»rvt» K«*p«»rts" j«* Uil ju*i 1 m'-h ol>>:nni pregled jugn-Jo-van^'u* trjsvviiu* in gospodarstva v Irtu 1921. I/. te«a pri plt>»la, ki ppiiiii-a ai«"l <lniuiin tudi ju^<»->]<>-vau>.'<<? uradne stutistiVrne juxlatk«-<» zunanji trgovini t.vr •»•»s.poJar-»tvu .lu^r •••Javije, povzemamo i>e-k at vit odlomke, ki s»* nanašajo iia razvoj trgovine med obeiua državama :
4"Trije so vzroki, ki v prav vc-l:ki n .-ri ovirajo razširjenje ame-riAkt* trgovine v Jugoslaviji. Prvi in najtehtnejši je šiltka kupoval-nu -ila jugoslovanskega ljudstva /ai nI nizkega stanja vrednosti • Imarja. I>ruiri vzrok je geojrra-li. :ii jx.lo/ ij. ki porvi«] je prevozim sitr«*s>ve t«-r zakatnjuje d«*sj>e-tje blaga neugodnost, katero lx»Vi«i*tij«*jo n.. bolj j-(gi »slovanski carinski predpisi, ki določujejo vretln.*st l>Jajra n« *nmo po trKiii veljavi, temvef vračunajo k tej vrtnin«»si i t udi tunike za ovojeva-nje pakovanje) in prevuznino do vst > »puega pristaniška. Tretji vzrok je nerazpoložttije ameriških izvoznikov za dajanje kreditov lokalnim trgovaem; to je prav rana ovira, ker lokalni uvozniki zaradi pomanjkan ia ameriške banke ne morejo dobiti dolarskih kreditov in se morajo posluževati dinarnkah da pokrijejo u-voz. To jim nalaga veš riiiko, združili s padanjem in naraščanjem d ena me vmlnosti.
Kij nl> tem te&kočam ho mnoge ameriške tvrdke osnovala v Jogo. slavi ji svoj«* agenaije ali pa imajo tam svoje zastopnike ter trgujejo v d rita vi « potaole inii izd H ki. oliuvalom, avtomobili, a vt'unubil-skimi pnevmatikami. pihalnimi stroji, električnimi pripravami in raznimi drugimi izdelki.
N'i upanja, da bi ae mogla ameriška trgovina z Jugoslavijo znatnejše povečati, dokler vlada sedanje neugodno valutno stanje, ie zaradi U«a ne. ker
imata najmočnejši tekmovalki ameriških izdelkov, to je Nemčija in Avstrija, valuto, ki je še pod dinarsko vrednostjo.
Ameriški izvozniki, ki že imajo ^tik»* z Jugoslavijo in so bili v ;po-loiaju, tla so se lahko prepričali
0	poštenosti trgovaev v tej deželi, boiio nedvomno prišli do zaključka, da je umestno povečati in raz-
i viti trgovcem kredit. Ako se to jic-irodi, ne 1k> lokalni trgovec imel toliko kapitala nave-zaneg-a jia pošiljat ve, ki trajajo dolgo eai*i. To bi omogočilo promet večjih količin ameruške^a blaga pri isti glav-n.ei. Nemški izvozniki pošiljajo velike množine l>laga v Jugoslavijo na odplačevanje tekom časa, kakor se blago razpečava.
Pri več poniljatvaJi iz Združo-nih th/av se je pripetilo, da ameriški izvozniki niso v vsakem ozi-ru ustregli naročnikom. To je povzročilo vznemirjenje in izgubo ča?ia. če že nič drugega. Da se do- j sežejo najnižje pristojbine, naj i vsako i>«šiljalov spremlja spriče-l valo o izvozu.
Jugoslavija izvaža v Združene države le mal odlomek tega, kar iz Združenih držav uvaža. Vrednost ameriškega blaga, uvoženega v Jugoslavijo, je znašala 1. 1920. $3,041,845 in L 1921. $1,927.057. Vrednost iz Jugoslavije v Združene države uvoženega blaga pa .samo: leta 1920. $216,279 in leta 1921. $12:j.;r>9. Izvažala je Jugoslavija v Združene države celulozo. kože. bruse za britve, okrašeno
1	on con o blago, žajbelj, umetno gojene cvetlice, čipke (roeno delo), j pr»*proge, papriko itd."
Tu prinašamo samo odlomek omenjenega spisa, iz katerega se vidi veliko zanimanje Amerikan-eev za Jugoslavijo. Združene države bi dobile rade v Jugoslaviji stalno odjemalico svojih izdelkov. Izvoz iz Jugoslavije v Ameriko se p« menda ne* bo nikoli znatno po-jfaea^ker Ju^aUvija^jMflsa ve^
Bdgijiki koBsulat ▼ Ljubljani
V	kratkem se osnuje v Ljubljani belgijski konzulat. Pogajanja z vlado so že ug*>dno zaključena. Za honorarnega konzula 1k> imenovan Slovenec-d oni aei n.
Diplomatski izpit
na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju je napravil Fra-njo Tavčar iz Spodnje Šiške.
Izpremembe ▼ državni službi.
Za ravnatelja državne realne gimnazije v Ptuju je imenovan dr. Josip Komljanee, poslej profesor tega učnega zavoda.
Za komisarja železniške policije v Drav<»gradu je imeaiovan Slavko Rajkovič, uradnik ministrstva za promet v ostavki.
Vladimir Neddjkovič, komisar železniške policije v Dravogradu, je na lastno prnšnjo vpokojen.
Smrtna kosa.
V	Ljubljani je umrl strojevodja južne železnice v pokoju Viktor Vodnik.
V	Kranju je umrl bančni uradnik Peter Štempihar iz znane narodne rodbine, priljubljen v vseh narodnih naprednih krogih.
V	Mariboru je umrl Rudolf Sedlar, carinski revizor, brat finančnega svetnika Avgusta Sedlarja, Pokopali so ga v fVbrežju.
V	Ljubljani je umrla znana tr-govka s čevlji gospa Julija Stor.
Xa Bokaleih pri Dobrovi je u-mrla Amalija Seunig, roj. (»res-fiel, vdova po pokojnem graščaku in bivšem predsedniku Kranjske kmetijske družbe. Pokopali so jo na pokopališču na Dobrovi.
V	ljubljanski javni bolnici je umrl. star komaj 37 let. rusiki polkovnik Vladimir Vasi 1 je vi č Neča-jev. Rodom iz Petrograda je vstopil po končani vojni v Vranglovo arniado in prišel po njenem raz-sulu v Jugoslavijo, kjer je bil zadnja leta nameščen pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani. Pokojnik, ki je storil, kar je imagei največ dobrega za svoje rojake in bil zato splošno priljubljen, si je nakopal l>olezen v barakah, kjer je moral stanovati vsled stanovanjske !>ede in ji je podlegel po petmesečni bolezni bolnici. Zapušča soprogo Zofijo. Pogreb se je vršil 26. marca iz javne bolnice. Izredno številna udeležba je pokazala, kako priljubljen je bil pokojnik ne le med svojimi rojaki, ampak tudi med domačim ljubljanskim prebivalstvom. Armada je priredila svojemu ruskemu tovarišu Vojaški pogreb z godbo in odredom vojske, Sokoli so postavili častno stražo, ruska kolonija in poštni nameščenci — pokojnik je služboval od leta 1921. pri poštni direkciji — so spremili tovariša na zadnji poti skoro polnostevilno, rav-notako tudi oficirski zl>or. Xa grobu sta govorila prota Slue.kij in jugoslovanske vojske Rradek.
V	Mariboru jc umrl Milan Zupančič, pristav južne železnice. Pokopali so ga na mestnem pokopališču na Pobrežju.
jih količin takih izdelkov in pridelkov. ki jih Amerikanc.i rabijo. Gori omenjeno blago je Jugoslavija izvocoila v Ameriko le. v neznatnih količinah, in še to menda samo slučajno.
VPRAŠAJTE SVOJEGA GROCERJA
M AG N0LIA STAR MLEKO
UPORABLJAJTE, KJERKOLI JE TREBA MLEKA DV SLADKORJA.
LABELM VAM BODO MUNESLI VRED NA DAMLA ZA VAS DOM. PI&ITE NA KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ' ZA ILUSTRIRAN SEZNAM DARIL
Zrn
Šentjanžki premogokop And. Jakil, Krmelj, naznanja, da je njegov zaslužni in dolgoletni obratovodja HLnko Fiat sel ia ft dne 6. aprila j»o kratki mučni bolezni preminul. Ranjki je bil tudi dolgoletni predsednik Bratovske skladnice šentjanžkega premogo-kopa.
V	Ljubljani je umrl uslužbenee Xar. gledališča Josip Slabina.
Umor in samomor.
Xa Grčvrhu št. na Dolenjskem je s štirimi streli Alojzij Zarabee umoril Marijo Vodnik, ženo svojega polbrata Ignacija Vodnika. Ko je prišel njen mož ob deset ill zvečer z dela domov, je našel ženo na tleli v mlaki krvi. Mislil je. da se ji je vlila kri iz grla. Klical je sosede na pomoč, ki .so spozanali, da je žena ustreljena: dobila je tri krogle v glavo, eno pa v prsa. Umorjenka zapušča tri nedoletne otrotke. Sodna komisija je pri raz-telesenju trupla ugotovila, da je bil vsak strel smrtonosen.. Morilec, ki je takoj izginil, je izvršil zločin iz sovraštva do Vodnikove žene.. Morilec Alojzij Zarabee se je odtegnil roki pravice: ustrelil se je drugi dan zjutraj na pokopališču v Radečah pri Zid. mostu.
Nezgode in nesreče.
Frane Gruben, posestnik iz Sla;p pri Devici Mariji v Polju, se je, ko je hotel zapeljati voz v ŠU{M>. sunil z ojnico v trebuh. Njegovo stanje je opasno, ker so poškodbe težke.
^Štiriletna Marija Omahen, po-sestnikova hči iz Velike Loke, je padla raz peči in si zlomila desno nogo.
An o Mi-šič, mestno ubogo v Ljubljani, je na Ižanski cesti u-griznil Keršičev pes v levo koleno. Za rano se ženska ni brigala ter jo zanemarjala. Nastale so komplikacije in MLSičeva je bila končno prisiljena, da je šla iskat pomoči v bobiieo. 1 Stanislav Polak iz Tržiča poroča: Dne 20. marca, ravno opoldne, je prišel Alojzij Kutnar v moje stanovanje in vzkliknil: "Joj, zaklal sem se!" Nato je na kratko povedal, kako je padel na odprt nož, ki ga je imel v žepu. ali pa se je nanj pripognil in se težko ranil. Odpravljen j« bil takoj k zdravniku in potem v bolnico. Izključen je samomor. Ponesrečenec i je bil pri meni za hlapca.
Potres na Dolenjskem.
Iz Mokronoga poročajo: Tukaj smo 2G. marca zvečer okoli dese-j tih čutili kratek precej močan j vertikalni potresni sunek. Šle ode ta potres ni napravil.
Železniška nesreča.
Na postaji Zalog sta trčila tovorna vlaka. Strojevodja je padel iz vlaka ter dobil pri tem precej težke poškodbe. Težko poškodovan pa je bil sprevodnik Matija Prele, ki se je nahajal v službenem vozu. Poškodovan je po glavi in životu. Prvo pomoč mu je nudil neki železničar, ki ga je obvezal, potem pa so Prelca s prvim vlakom poslali v ljubljansko bolnico. Materialna škoda ni velika in tudi promet ni bil oviran. Nesreča se je zgfwlila vsled tn-fce pokvarjene kretnice.
Ena ljubica in dva ljubčka.
Hlapca Anton Kravear in Jože Kastelie iz Starega trga .s+a me-la oba eno ljubico. V nedeljo 2."i. i»uš-ca ponoči sta jo hotela oba obiskati. Kravear je potrkal prvi na okno in ljubica mu je takoj odprla. Komaj se je Kravear malo ogrel v njeni topli kamrici, je že potrkal na okno njea?ov tekmec Kastelie. Prestrašeni Kravear je hotel pobegniti pred svojim sovražnikom, ki pa iuu je pred vrati zastavil pot in ga začel obdela vat i z nožem. Sunil ga ie trikrat v hrbet in enkrat v roko. Vsled težkih ran so morali Kravcarja prepeljati v bolnico. Kastelie pa se je šel gret v "drugo kamrico".
Nesreča v rudniku.
V	Cjlančnikovem svinčenem rudniku v Mežiški dolini se je ponoči pripetila težka nesreča. Rudarji Stem, Cepuder in Pefcrič so na vrt ali izdolbino v skalovje in jo napolnili z razstrelivom. Predčasna eksplozija je zahtevala človek« žrtve: vsi trije delavci so o^ali na mewtu mrtvi. Iz Celja se' je podala komisija v Mežiško dolino, da preišče vzrok nesreče.
Peter Zgaga
Drugi sin angleškega kralja se je poročil z deklico, ki ni kraljevskega rodu.
To je v kratkem presledku že četrta poroka, ko .>e ni združilo
enako z enakim.
* * *
Hči angleškega kralja >e je poročila z navadnim viskontom .
Nemški kajzer se je poročil z navadno grofico.
Hči laškega kralja je vzela na- _ vadnega grofa za moža.
Kraljevaši zatrjujejo, da je znamenje demokracije, če stopi kra-ljevaš s svojega prestola ter si poišče druga med navadnim Ijud-! stvoin.
• • •
V gotovem oy.iru je to znamenje demokracije. Kmalo bo pa napočil čas, ko se bodo morala posvetiti vsa kraljevska in ce>arska veličanstva večnemu devištvu, k»'r ne bo najnižji med najnižjimi maral zanje.
ijugoslntmttakct
Ustanovljena L 1898
£ataL Srfmnta
Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY. aCNN.
kmalo dobili bo francoska
Francozi bodo novo svetnico.
Nova svetnica nuna Tereza.
Kakšne so njene zasluge, bo v kratkem dognal Vatikan.
Ko se bo začela enkrat Jugo-j slavija cepiti od Rima. bomo imeli svetnic, kolikor jih bomo hoteli.
Mogoče je še celo za Vodiško
Johanco kak sedež rezerviran. * *
Glavni »dbirnlkl.
Predsednik" RUDOI.P PERT1 AN, »ti E. lista at.. Ctereland. O Podpredeudnlk. LOUI8 BalANT. Box iN P«*rl	LonUk O.
rajnik: JOSEPH PI3HL.ER. Ely. Mine. Btaaajnlk: GEO. L. BROZICH. FK. Mina.
Wagajnlk nalspl&^ania amrtnln: JOHN MOVaJtN. «11 — I »ta An. HM Dttlutk. MlnA.
Vrhovni itframlk • Dr. IOI. T. 3KAHBK. 141 1 Ohio Straet. N. S. Mtatargfe. f|,
Nadaaml *«ber:
ANTON KBAfiNIK. Room BH BakewaU Bid*., eor. IXaboM ul trul
H tre« ta. Pittsburgh, Pa.
MOHOR MLADIC*. 1334 W. It Btrert. Chicago. IH. VIANK BKRAbEC, «823 Waablnston lUMt. I>«c««r. Osla.
Porotni Mbo». UONABO iLABODNTK, Boa ««0. ICy. Mlaa. GREGOR J. PORENTA. Plack Diamond. W«ab. FRANK SORICH. <217 St. Clair AT«.. Clavalaa«, O.
Zdrulavalnl aebar. TAL1NTIN P IRC, 7M London Kd , N. ClaTalaad. O. PAULINE ERMESC. Ill — Srd Stre »t. La Salla. IU. JOSIP 6TERLE. 404 E. Mesa Av«nu«. Puablo. Col«. ANTON CELARC. 1» Market Street. Waukecan. 111.
Jednotlno eradno fflaailo: "Olaa
Vaa stvari tikajoča aa nradnlh aadev kakor tadi denarna ^odlllatre ■aj ae potlljajo na glavnega tajnika. \> prltoftb« naj mm podllja aa pred-aadnlka porotnega odbora. Profinje sa sprejem novih Članov In bolalJka ■plfiavala na) ae poSllja na vrhovnega sdravnlka.
Jusoslovancka Katollika Jed no ta ae priporoma vsem Jagoslovanoa sa Obilen priatop. Kdor 'eli (»ostati Clan te organizacije, naj se sglasl tajnik« bližnjega druftva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druBtev as pa obrnite na gL tajnika. Novo druitvo se lahko vatanovi s t Clanl ali Slanicami.
Iz Jugoslavije.
Naseljevanje na jugu Jugoslavije.
Ministrstvo za airrnmo reformo je v ju/.nfh pokrajinah dfžav«
Slavni rnski pisatelj Gorki se je ločii od svoje žene.
Kapitalistični list-i hodo zatro-! bili v svet: Boljševizem propada ! i Lenin umira. (Jorki se je ločil.
i
* * *
Radič se ] h »gaja z beljrra jsko vlado glwle ustanovitve ncfxlvis-ne Hrvaške.	i
Najboljše, kar more storiti bel-•rrajska vlada je, da napravi Rail ira neodvisnega, posebno ihI Hrvatov.
* ' • »
17. zanesljivega vira poročajo. <la se je bivšemu nemškemu kaj-zerju zbledi o.
Najbrže ni kajzer edini blaznež med sedanjemi evropskimi poten-» tali.
* * •
Amerika se upira fašizmu. To je edino pravilno.
Kljub temu bi pa vsakdo pričakoval od ameriške vlade še malo več doslednosti.
C*e ne prizna sovjetske vlade v Rusiji, bi tudi fašistovske vlade v Italiji ne smela priznati.
Kar se poštenosti tiče. so bolj-ševiki še vedno za sto procentov boljši kf»t so fašisti.
* e *
V New Yorku je velika razstava slik vseh sedanjih svetovnih ■mojstrov. 1'mevno j»\ <la ima na tej razstavi tudi cenzura veliko besedo.
Cenzor zahteva, da prevelika nagota ne sme biti razstavljena.
('e bo šlo tako naprej, bo kmalo sprejet amendment, da ljudje ne smejo biti proli jmm! obleko.
v<> /rit-;. t oara Karmela Pn-hal"vi«- j«' vifHa z mosta v sa-muiiKiriln* m namenu. Padla je na naselilo večje "število kolonistov, brzojavne žice ter potem v »flobi-j 1'radni podatki pravijo. znaša "«» imtn.v. P.ila je težko po-! število kol.-tastov	Največ šk< dovana iti je kmalu nato umr-
1 zemljišč so kolonist i zavzeli v brc-ji". Vzrok -iin.unora ni znan. i jralniškem okraju, in sicer 1 -».TTli J
hektarjev. Nato pride kovvski	Umrl je
okraj, ki ima 14ha. Tu si jej v Monakovem liinclien) na P»a-zsrradilo hiše 1672 kolonistov. Go varskein po težki op-raciji šef od-odstotkov teh hiš je zgrajenih	/a s«.eijaliio politiko v Za-
turškem slogu.	tH.lst<otkov v ! .^rehu. kr. bauski svetnik Ivica
-rbsk-m, ostale h;še pa so cigan- j p.-trauovič. Pokojnik je bil že v skega tipa. Kolonisti s<» si zgra- \ /g.^ln ji mladosti iieustraš*n pro-dili svoje hiše s pomočjo agrarnih | povednik narodnetja jeduistva zajednie, ki so jim dale les. opeko llM j jfrvati :m Srbi in tej ideji in okna; kamenje in <»stali mate- nikdar izneveril. Kot izboreu rial so si nabavili kolonisti sami. upravnik je l.il korekten in pra-V Meti »hi ji se je naseljevanje ./.- ! vieen n. ;>ra:ii vse-n p -drej.-niui in vedl.» v zelo majhnem obs«Tu i,. /a; . užival velik ugled me<l u-je niL^eljenili saimi 11*2 rodbin, j radništvoia. P«» pi-evraiu .i" bil
j imenovan za velikega župana v Neva dotacija za svetosavske	in potem v Zairrebu. po
nag^rade.	| smrti Ivana Ane.-la pa je }»'.st;d
Kralj Al ek siin der je z ozirom šef odd' lkj« za s.«-i jalno politiko. 11a por«-čila vseučilišč, da dijaki i
povoljno napreduj«-.!", stavil vss-f	Železniška nesreča,
ki fakulteti zopet večji znesek naj Na	1>4_taji li-nik na
razjK>lago kot svoje darilo za sve-
pro«ri Hettgrad-Mladenova«* sta
tosavske nagi-ade. Od tega se .1-1 a (]v;| vjakjl {,ri|,a ja j^-a iz
nakazalo fakultetam ......-nijske-'	„zin,Mm iz .Mladenovea,
ga vseučilišča 12,(MH) dinarjev, za- |(;|J>	krivde n«-k«-a pro.net-
grebškega vseučilišča l'MKX) di-	, lira<i,lika. (loveških žrtev ni
narjev. ljubljanskega 1<MMX», <u-fwn<1 mat,.,.ialna yc<>iia ]>a ^ Xi.Vl_ botiške«ra 2.000 in skopljanskega ,tjK Pn,uu.t hil 14 lir llstavljen.
tudi L\lH>0 dinarjev.
Dragocena kaseta kralja Petra.
.Jugoslovanski p lanik v P»u-dšiinpešti je «i*bv«it:l ministrstvo vnanjih ziulei, da se ji- našla tamkaj drag«n-ena kaseta z inicijali kraljevsk«-ga doma Karagjorgje-vičev. To kas»to je sv«»jfdobno poklonil pok. kralju Petru sedanji jeruzab-mski ]xitrijarh. Vitanje ministrstvo je v l.udimpes'i interveniralo, da s«* relikvija po-, vrne kraljevskemu domu.
Usoden most pri Sv. Ani.
Most pri Sv Ani blizu Stišaka, kj«*r je bilo izvršenih že mnogo samomorov, je zahteval zopet no-

IO JAKE opozarjamo, da je cena z a "Slovensko-Ameri-kanski Koledar*' i-sta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 4-0 centov.
Pošljite nam »vo-to in naslov svojega prijatelja v starem kraju in i>oslali mu bomo knjigo naravnost.
\	J
Kako ljudje napredujejo.
V T PRAVA ameriške zakladnice v Wasliin^onu je na ^ vprašanje €<Kdo je skopuh?" odgovorila takole:
Skop je oni. ki od vsakega dolarja prištedi 00 centov ter od ostalih zapravi o9 centov za živež in vsega 1 cent za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Varčen je oni, ki od vsakega dolarja prištedi 20 centov ter od ostalih zapravi 50 centov za živež in po 10 centov za izobrazbo, zabavo in dobrodelne namene.
Zapravljiv je oni ki sploh nič ne prištedi ter od vsakega dolarja zapravi 58 centov za živež, 40 centov za zabavo in po 1 cent za izobrazbo in dobrodelne namene.	. « ^j^jj^t^*	* w t.-* ^
Prvi pogoj neodvisnosti in napredka so urejene denarne prilike. To velja enako za posameznika, kakor za društva, občine in države.
Pot do uspeha je dolga in mučna, zato ne odlašajte s prvim korakom. — Vložite del Vaših zaslužkov v sigurno, domačo banko, kjer Vam je Vaš denar dnevno na razpolago za nepričakovane potrebe.
Vloge na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT" ae obrestujejo pri nas po 4%.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
s	Glavno zastopstvo Jodiaasko
/
GLAS NARODA. SO. APR. 1*23.
(Nadaljevanje.)
Elizabeta je pisarila svojemu bratrancu zmerom v verzih. Imenovala se je "morski jraleb**. — kralja pa je nazivala skalni o-r-l . Kiizabeta je kralja zelo ljubila Njegova romantika je njeno popolnoma zavzela. Nikoli ni odpustila pokojnemu princu-rey-ntu sokrivde na trajrediji, ki L n'aU Ludovikovo življenje. Kralj je imel .v Monakovem krasen zimski vrt na strehi svoje palače. Bilo je tu celo jezero s j an. ramo himalajskega pofforja v ozadju. <"'e j** sedel kralj na vrtu, je .svetil ^rletlaliiki raesee na ledene vrbo ve teh |?ora.
Kraljičina spalniea je bila npd tem vrtom. Neko noč je kraljica, ki je le/ala v postelji pre-hlaj« na, /a >mrt prestrašila, ko je opazila, da jezero pu*ea in da t-koz.M rop pada polagoma, toda neprestano mrzel dež.
Uboga dama si v začetku ni znala pomagati. Zdravniki so ji La/ali, ila ne .sme iz postelje, pa
Bil je prej svoboden kakor ptica. J Dra posldecin !elkifop,L»j bm hrd I)a bi *e rešil tega omejevanja. Druga poroka Štefanije.
je rajši izvolil smrt. Nihče ne: bo izvedel, kaj se je zgodilo na Četudi pomeni druga poroka zadnjem izprehodu, ki ga je na- Štefanije neenaki zakpn, je ven-pravil z zdravnikom na Starnber- Jar treba priznati, da izhaja grof škem jezeru. Ko so jzutraj našli j Lonyay, njen drugi mož. iz sta-trupli, so videli, da je kralj držal j re, dasi nižje rodbine. Rodbina je zdravnika in da je bil med njima protestantovske vere, toda Ele-
mer Lonvav je iz ljubezni do Štefanije zapustil ve$> svojih očetov in prestopil h katolicizmu, se izpovedal in šel k obhajilu kakor vsi verniki in je dal s tem prince-zinji krasen dokaz, da je njegova ljubezen močnejša kakor nje-
dal je zelo bolan in zelo se je iz-
ul
ruj bo kar hoče. Poklicala je sluge. Ti so razprostrli nad njo velik dežaik, pod njun je j trebila dve uri. Mol tem so dno jezera ]>o-pravili. Kljub temu je kraljica takoj drirfo jutro zamenila ipal-* nuMj in se preseJila v bolj varen del gradu.
Pogosto je povabil kralj umetnike v zimski vrt. Spominjam se
Josephine Sehefske, robustne ose-f . , i , ,• - •	, J«* ogledoval, kakor bi hotel po-
be, katere edina zelja je bila zbu- . . „	1
d iti pri Ludoviku pozornost.
Ker pa >o pevci peli za špansko	_
Mr0o, je bila njena rada zelo maj- Kr;ilJa zdaj stražijo na gradu h na. Ali katera žena si ne zna
hud boj.
Ludovik je umrl 13. rožnika 1*86. Na tron je stopil njegov brat Oton. Vem. da je bil dobrodušen ,lop mladenič. Obiskoval nas je jiogosto v operni loži. Njegova duševna bolezen se je pojavila po potovanju v Orijentu, —' ®ovo versko prepričanje. Štefani-kjer je ujel žalostno bolezen. Fbo- I)a ie ne*la k oltarju prepriča-gi človek je trpel na krčnih na-	S€ v njenem drugem mo-
padiii. Bilo je žalostno gledati, žu ne bo dodatno pojavil svobo-! kako si je od bolečin v gledališču d«®«!«!, kakor je bil Rudolf, ki i praskal roke. da mu je tekla kri si ^ s svojim premišljevanjem
Pozneje je prišla še padavica.	UStVaril Sam SV°je versko PrePri' I Spravili so ga v Nvmphenburg.	canje' Ker se z "izmišljevanjem kjer ga je moj oče večkrat ob-	ln u*lbanJem ** »kvarja vsak, se iskal. Nekoč sem šla ž njim in sem	JC S t0 vere odstrani-čakala na vrtu. Naenkrat slišim.	la nevarnost* da «e mogla poda nekdo gre: bil je Oton. Izgle-	*neje V novi ta Zakon vtihotapiti
druga mišljenska smer. Samo le
prem. nil. Lase je imel dolge in Str0g(> P^testantska mati grofo-nohte kakor kremplje. V moje za- V* * l° ^rememb° 111 bUa zado" čudenje me je spoznal in me vpra	Xikak°r ni vklela P0trebe
šal prijazno: - Ali imaš rada'da bl nJen-sin ne fiamo v P<>sv<*-e vet lice. Marija?	' mh> temv<* tudl v verskih stva-
— Zelo, — sem rekla, radovedna, kaj bo.
reh korakal roko v roki s svojo
\ soprogo, in se je jezna odvrnila i od njega in je tudi poslej njegov -'►ton je jel rvati vse rastline ^on popolnoma ignorirala. — m jik znesel cel kup k mojim no- Mnogi so imenovali to grofičino
gam. Bil je zelo razburjen in se
begniti. Na srečo je prišel v tem »t reža j in ga odjeljal.
KuerMenriedu. Grad je sredi ve-pomagati ? Vedela je. da je kralj	Parka za divjačino, neda-
Vr..sih v it ♦••ko romantičen. Name- l,M" Monakovejra. Kralj je nemi.i s t* je pasti v jezero in prisi- ""lravljivo bolan in nihče -a ne lin kraija, da jo reii.	obiskuje. Prej ga je obiskovala
Pričakovani dan je napočil. .To-. mati- Postal je žival. Pokojni — sefina je jwla navdušeno kakor I princ-regent je **krbel. da je imel s. Inku Ko je bila s petjem pri Vs<» mogočo oskrbo, in gotovo na krm, j" padla v jezero.	',„ ^ tudi njegov sin. S kra-
NaMal je velik hiw. Jezmkihjevo smrtjo in nastopom princa
brizgali prav na hima-|«,,	, 4 . .....
^ ; , . ' Ludovika bo nastala slednjič na
Bavarskem srečnejša doba. (To
je pisala grofica Lari.ševa se pr«nl
videli, da
in nemška
valovi
lajske vrhove. Toda Toda je segala dami nuuio do kolen. »Jezero ni bilo tako globoko kakor se jel
....	,	' sarjem m podrejenimi mu kralji,
in pošljite jo domov! ,
tako tudi z bavarskim. O. ured.) j
zdelo. — Lohf«ngrin. reši me!	vojno. Sedaj pa smo
>i me! — je kričala zaljubljena je zavezniška zmaga
gospa. Toda kralj se ni geni!, —(revolucija pomola z nemškim ce
Pozvonil je. — Potegnit
sko i/ vod«
— je ukazal. Josefina je zlezla mokra in žalostna iz vode in za zmerom i/ rezidence.
Nekega dne, nisem bila stara še petnajst let, je govoril moj oče z Ludovikom o glasbi. Slučajno je moj oče omenil, »la imam lep glas, in kralj je dejal, da mu moram enkrat zapeti. — Skoda, da zim-
trmo, ki se tudi od sreče svojega sina ni dala oslepiti, znak čudovite sile značaja in mnogi so baje zavidali grofu bolj mater nego cesarsko nevesto. Ali je Štefanija obžalovala to odtujenje med materjo in sinom, ni znano. Toliko je pa gotovo, da se obe dami v dosti dolgi zaročni dobi nista nikoli sešli. Stara grofica je izpraznila takoj po proglasitvi zaroke grad Bodrog in se preselila s slu-žinčadjo v Kožice.
Najbolj zanimivo na tej poroki pa je, da je ženinova rodbina spa-' dala v prejšnjih stoletjih med najhujše neprijatelje Habsburža-nov in da niti ta tradicija, ki se smatra, kakor pravijo, za sveto, ni bila združitvi obeh zaljubljencev v zapreko.
UMORJENI ŽUPNIK HENRY O'NEILL.
Slika nam kaže župnika Henry O'Neila. katerega je umoril v Kalamazoo. Mich., njegov kaplan Charles Dillon. Kaplan je bil obsojen v dosmrtno ječo.
Gonja po svetu.
Romani, katere piše življenje, so dosti bolj čudni in zanimivi, kot pa so najbolj zanimivi, katere ustvarja fantazija pisateljev.
Pred nedavnim časom je prispel v New York človek, kateremu je prineslo življenje le brid-
nar izplačan v bankovcih po tisoč in pot sto frankov. Naslednjega dne se je hotel odpeljati v Hamburg. da se potem vkrca na par-nik.
Zvečer se je vozil z nekim prijateljem v gondoli ter naenkrat
Novo dvoženstvo.
kosti in žalost. Doma je bil iz' zapazil, da mu je zmanjkalo de-
Zdravniki, soeioi«>gt. državniki j vnovič načenjajo vprašanje Uvožen st v a. V Franciji je pod našlo- ■ voni Legitimna priležnica*' eelo izšla knjiga nekega Georga Au-1 quetilla, ki zagovarja dvo- in iiMiagoženstvo. Pisec se živo zavzema za tezo, da iiua vsak moški pravieo do več nego samo ene ženske.
Zakaj? — A liquet U le utemeljuje vjvojo tezo tako-le: Po pelopo-j noški in tridesetletni vojni je bila j l*ol:gamija (ninogoženstro') dovoljena; in po svetovni vojni bi >e morala dovoliti vnovič. Število tin »škili je padlo, na vsakega moškega prideta po dve ženski. Potomstva I*« vedno manj. — Francija je v vojni izgubila pol miljo-na sinov, vojna je poldmg miljon ženvk oi-r^Mla moške zakonske p->-Iovrt-e. V Franciji je tri miljone žensk več ne«^o m<»škili.
Zanimivo je vedeti, kakšno stališče vco zavzeli napram vprašanju dvo- in mnogožc-ustva nekateri 'Kllični Francozi. A\Tor "Ognja** Uenr: lSaibiLs.se se Anqueiillovi tezi odločno upira in ne veruje v praktično možuost pis-ustroja zakona. On je prej ko sJej za cno-ženstvo, katerega zapoveduje na-p^>le<niski kodeks. — C^niille Le Senue pravi, da mnogoženstvo nasprotuje vsej naši tradicijonal-m civilizaciji, bodisi poganski, bodisi kristjanski. "Haivni", piše I^e Senue, '' je last vzhoda, ka-teremu ga tudi prepuščanKi. U-vedl>a dvo- in mnogožeaistva bi izzvala pri nas celo revolucijo." _
Igralka J. Renouordt pa se i/javlja za razširjenje 'zakona. "Menim'*, so njene besede, "da bi moral vsak mož imeti vsaj dve zakonski ženi; to bi mnogo pripomoglo k .srečnemu rodbinskemu življenju. Mnogo konfliktov bi na ta način izirinilo s sveta."
Značilno pri tej dj.skuziji o Au-qitctillo\*i tezi, da no baš vsi moški
Kad bi izvedel za naslov PETRA in JOŽETA HORVAT. Doma sta iz Adlešič v Beiokrajini, vas Dolence. Prosim ju. da se mi oglasita, ali pa če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi. — Nik. Kapelle. Dolence št. 15, pošta Črnomelj. Slovenia, Jugoslavia. __<27-4—3-5)_
Kjt ie moj brat JOŽEF ADLE-šlr? Leta 1920 je bil nekje v rh eagu. Kadi važne zadeve na j se <rglasi na: Mihael Adlešič, bratje Obei-tvalder. Domžale. Slovenia. Jugoslavia.
Stockholma, kjer je stanoval še(narja. Dolžil je gondolierja, a ta . zavzenwjo za monoganiijo (e.no-
(Dalje prihodnjič.)
Mažarska zdravila.
<rot>i*n Ijinguar« Information Service. — Jugoslav Bureau.)
Oni se. — trdi Dr. II. A. Pat t i-f Vsak mazač in prodajalec pa-son	National Tuberculossis j tentnih lekov se dobro zaveda res-
Assoeiation. — da ameriški naro<l nice takega eksperimenta. Na tej *ki vrt v ni urejen. Rad bi te tam troši vsako leto čez sto milijonov podlagi on se obogatuje. sliiil. _ je rekel čez par dni. dolarjev za ničvredne patentne On tekom prvih tednov lahko
— Tudi jaz bi rada videla kras- medicine in takozvana "sigurna ni zimski vrt. Tako dolgo že ni- zdravila" za razne bolezni, ogla-*em bila v njem.	šena po brezvestnih zdravnikih in
Kralj ni rekel na to ničesar, mazačih. toda preden se je odjeljal iz Mo- ( Vsakdo izmed teh šarlatanov nakovega, je poklical oče<a in mu povečuje svoje dobičke s tem, da rekel, ila je dal vrt zaradi mene se poslužuje spričeval ali pripo-urediti in da se zvečer tam sni- ročilnih pisem ki baje pričajo o demo. Mesec je sijal, izza gora iz, dobroti oglačenega leka. ^dnoga lepenke. Za odhodnico mi je po-'( iznusl teh priporočilnih pisem so dal višji vrtnar v kraljevem ime- pristna, vsaj kar se tiče osebe, ki nu velik šopek.	jih je spisala. Kako pa je mogoče
Ltulovik je bil brezobziren. —! — bo kdo vprašal, da more pa-Znana je smešna zgodba o Kain- met en človek poslati priporočilno zu. Kainz je predaval. In dolgo, pismo za ničvredno zdravilo? Od-dolgo. Bil je že lačen, in nazadnje govor je enostaven, ko je videl kralja, kako je, je bil. Vzemite slučaj jetike. Znano je obupan.	vsem zdravnikom, da človek, ki
Kralj ni niti slutil prozaičnima ima tuberkulozo, -željno sprejema hrepenenja svojega podložnika. vsak nasvet za zdravljenje in se Poslušal je. In tu, ko so prinesli rad oprijema vsakega nasvetova-na mizo kotelete, je pristopil nega zdravila. Pred par leti se je Kainz s tragičnim glasom: — zgodilo, da je skupina zdravnikov Veličanstvo, prosim za eno kote- vzbrizgala vročega mleka v ra-leto, umirajn od Lakote.	me nekolikih tuberkuloznih bol-
Kralj je poskočil in molče od- nikov, pri čemur se z velikansko iel. Ne vem, ali je Kainz dobil ko- i važnostjo poudarjali, da poskuša-teleto, vem pa, da ga niso od ta- jo na njih "sigurno zdravilo** krat nikoli povabili, da bi v re-l proti tuberkulozi. Posledice te ne-zidenci deklamiral.	dolžne injekcije so se takoj po-
Mnogo se je govorilo o kralje- javile. Kasel se.je ublažil, mrzli-vi smrti. Reklo se je, da je bil u- ca se je zmanjšala, in bolniki so morjeti na Bismarckov migljaj, sploh boljše izgledali. Par tednov Ko* sorodnica morem vsakega ca- kasneje pa je vse to trenotno iz-gotoviti, da je to neumnost. — boljšanje izginilo. Kakor hitro je Blaznost kraljeva je tako narast- minula prva doba sugestije, ki je la, da je bilo treba zmeroi* pasi-, bolnika vlival« vero v zdravlje-ti nanj. Zavedal m je seveda ie, | nje, se je bolnik zopet povrnil t
dobiva priporočilna pisma, kolikor jih hoče; žrtve njegovih o-glasov si domišljajo, da jim je bolje, čim so začele rabiti njegovo "kuro'* in domišljija igra veliko vlogo pri bolnikih. Zdravstvene oblasti, ki so preiskovale razna priporočilna pisma za posamezne leke, so v ogromni večini slučajev naelle, da so pisci priporočilnih spričeval med tem časom umrli, ali pa da sploh nis<* imeli one bolezni, katero so si domišljali.
Priporočilna pisma te vrste nk majo dandanes pri ameriških sodiščih nikake veljave; smatrana so kotničvredna dokazila. Ako sodišča nočejo pripoznati taka priporočilna pisma kot dokazilo za dobroto dotičnega leka, zakaj pa naj bi posamezniki potrosili denarja za leke in adravila, o katerih nič ne vedo in ki ali škodujejo ali pa zavajajo bolnika, da se ne posluži pravilnega načina edravl jenja ?
Kakor je mnogo ljudi, ki bi radi postali hitro bogati, ravno-tako bi ljudje radi hitro ozdraveli. Svindlerji, kakor Ponzi, uspevajo radi človeškega nagona po hitro pridobljenem bogastvu; tako ima mazaštvo tudi svoje Ponzi je. Najbolj sigurno ravna oni, ki vpraša zanesljivega zdravnika in se ravna po njegovem nasveta, predno se zateka k katere-
pred desetimi leti v hiši svojega varuha ter živel v udobnih razmerah.
Takrat je bil star Friderik triindvajset let. Njegov varuh je i-mel krasno hčerko, v katero se je Friderik na smrt zaljubil. — Izprva mu ni bila prav posebno naklonjena, a nato mu je price-la vračati njegovo ljubezen in priprave za poroko so bile že končane. ko je moral njegov varuh po opravkih na Dansko. Zaročenko je vzel seboj.
V Kodanju je Friderik zapazil.
eun.
je odločuo protestiral. Nastal je I žen«tvo), dočim se več žena izjav-tepež, tekom katerega je Fride- U« za nujnost dvožetistva. Kako rik sunil gondolierja, še predno J** mogoče razložiti drugače je mogel to preprečiti njegov	s tem, da mož vzdržuje ženo
prijatelj, z bodaleem, ne da bi i- družino, dočim živi ".sladka inel namen težko poškodovati ga.	™ možev grenak ra-
Italijan pa se je nesrečno okrenil in padel v tistem trenutku smrtno r;injen v morje.
Friderika, ki je takrat strašno trpel na nervoznosti, so aretirali ter obsodili na pet let ječe. Se predno je nastopil kazen, je morje
ljana, a brez denarniee.
Stanje ruskih pokrajin, ki so trpele lakoto.
fi ozirom na to, da še ni bilo
, , T	mogoče popolnoma obnoviti gos-
orje vrglo na suho truplo Ita-	- . ®
7____ , •	pdrske stucje, so omenjene po-
, rr * --i ii- ~ii«	krajin« danes v naslednjem sta-
da je njegova bodoča žena pre-r tragieni dogodek je se bolj	nju. £te^0 stradajočih v ozem-
cej dovzetna za pozornosti neke-i razvnel v nesrečnežu željo po os-	Iju Volge ^ Kr[ma . t
ga tujega človeka, katerega ni veti in noc in dan se je pečal le	milijono^ gtcvilo tistih °ki '
poznal. Prišlo je do spopada ter | »to misltjo.	vIada podpiraj a cn mUi.
poziva na dvoboj. Pri tem se je Kakorhitro so ga izpustih iz je-	jon: fl|je možne 0 izaeije
izkazalo, da je dotični človek neki j < ^ se je vrnil v Stockholm, kjer je	razdple sfe . ^ ^ ^
švedski častnik, ki je moral še «-|*»pet najel neko detektivsko a-	n[h ppispevkov Ostaneta torej še
tega dne odpotovati v svoje gar- genturo, ^ kaj glede usode	dya miUjona stradaioC.ih kaf
svojega nasprotnika. Poteklo je	• . , . '
, , , ..	rin» Je treba nujno pomagati, da
vee mesecev, nakar je dobil po- . -______, ,	,
. . .. !	bi premagali dobo treh mesecev
roeno, da je doticni zapustil Ar-	- A . . . . , ,
1	do nove žetve, ki bo letos, kakor
kaže. ja)so dobra.
nizijsko mesto.
Friderik se jc spri z zaročenko in ločila sta se za vedno. Takoj je odpotoval za častnikom ter ga pozval na dvoboj. Dvobojevala naj bi se s pištolami in vse je bilo urejeno par ur potem, ko se je Friderik vrnil v domače mesto.
Precej razburjen je jahal Friderik na večer pred dvobojem po parku. Najbrž jc le malo pazil na konja, ki se je naenkrat splašil in vrgel jezdeca s sedla. Ponesrečenega so prevedli v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima zlomljeni dve rebri. Preteklo je več tednov, predno je toliko okreval. da se je mogel napotiti v Italijo, ne da bi mogel spraviti v red svoje zadeve glede dvoboja.
Italijansko podnebje mu je u-gajalo in prijalo in par mesecev pozneje se je vrnil v Stockholm.
Tam pa je v svoje veliko ogorčenje izvedel, da je nloral mož, kateremu je dajala njegova nekdanja nevesta prednost, zapustiti glavno mesto radi dolgov in drugih nečednih stvari.
Friderik je gojil vročo željo, da se osveti. S pomočjo neke detektivske agenture je dognal po daljšem času, da je odšel dotični v Argentino. Njegova prva in edina misel je bila: — Za njim!
Preje pa je moral še v Italijo, kjer je imel več poslov, ki so nujno zahtevali rešitve. V Benetkah je dobil iz Stockholma menico za 80.000 frankov, kar je pomenjalo pred vojno izdatno svoto. Takoj je iel v banko, na kMero je bila ter dobil de-
gentino.
Po nadaljnih mučnih tednih in mesecih je izvedel, da se mudi Ki*d bi vedel, kje je moj oče MATIJA KOTNIK, doma iz Št. Vida pri Lukoviei. I'n-d enim letom se je nahajal v Kellog«r, Idaho Cenjene rojake prosim, če je komu zfian njegov naslov, naj mi ga sporoči, za kar se mu že vnaprej zahvaljujem. Ako pa l>o oče sam čital to n<*tieo. naj mi sporoči svoj naslov. & L«s>-pold Kotnik, Št. Vid, pn&a Lu-kovica, Slovenia, Jugoslavia.
njegov stari sovražnik v Mehiki.. Njegova prva misel je bila vkrca-" ti se na prvi parnik, ki bo odplul proti New Yorku. Semkaj je dospel j »red par dnevi.
Čeprav je star komaj petintrideset let, je vendar izmučen, po-lomnjen mož. Le v očeh mu gori; skrivqjgiten ogenj in njegovo srce "krfi?T p oosveti.
Že se je odpeljal iz New Yorka,, —. da izsledi človeka, ki mu je nekoč K** ** m<>i brat MIHAEL KA-
ukradel nevesto.
Kakšen bo konec te burne povesti?
Konkurz velike berlinske tvrdke.
Sit ! Leta 1910. je zadnjič pisal iz Clevelanda. Prosim ga, da se mi javi, če pa kdo kaj ve o njem, naj mi poroča. — Marija Mihec, Cepova cesta štev. 19, Ljubljana, Jugoslavia.
Tvrdka Julius Briin je ustavila j plačevanje, ker je utrpela velike izgube v trgovini .s koruzo. Pri manjkljaj
I*ČK KB DOBKE DOGABJE.
Imam dober les. Koliko zahtevate za 1000 francoskih Claret dog, mera 36 in 42 inčev. — Max
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, znancem «n prijateljem tužno vest, da nama je n.-mila smrt vzela najino edino hčerko
SYLVTE F. GOSAR
v <tarosti ."» let Lit 2 nu-seeev. Fmrla je po kratki in mučni b..-lezni dne 8. aprila 192:t ob 2. uri p('p. Imela je dva zdravnika, pa nista mogla nič pomagati, zato ker je imela tudi srčno napako. Pt-greb se je vršil dne 11. aprila ob 10. ni i zjutraj po katoliškem obredu na Mount Olivet pokopa-liš*-e v Denver. Colo.
N;1 jle]xša hvala družini PnvJiek "n družini I^venik za podarjene vence. Lepa hvala družini Andol-š«-k vax evetliee. Posebno leiia hvala Mary Dolans in Valentinu Sta-liek ki sta prišla «h1 tako daleč in sta tudi ] k »darila lepe cvetlice. 1^'pa hvala Franku Hafner, družini Ciaber in mojemu bratu John SitVerju za krasne šopke evetlic v zadnji poalrav, kakor tudi vsem drugim, ki so ji vence in cvetlice darovali; preveč jih je. da bi mogla navesti imen vseh, imela .}e približno l\~i vencev in šopkov Ranjka je bila priljubljena pri ljudeh, kdor jo je 7*1-znal. rad k» je imel. kar je bilo raz v dno pri njenem pogreliu. Lepa hvala vsem w»si*doni. ki so ji stregli ob njeiu Miirtni postelji in so jo spremili k zadnjemu počitku. ravno tako vxein onim. ki so jo obiskali ob mrtvaškem odru in se udeležili pogreba. -Srčna hvala vsem tistim, ki s» nama storili dobrega v teli žab stnih urah. Osf;i-neva v.-uu hvaležna Zii vetlno. Naj-leipšii hvala fiint-om. ki so nosili krsto, kakor tudi dekletom, ki so nosila vence.
Te!»i. nama nepozabljeiia etlina hčerka Svlvie F., pa kličeva: počivaj v niiru in brhka naj ti bo ameriška gruda! Do naj.inega gro-l>a nama ostaneš v spominu.
Za teinjj žalujoči stari.ši:
Mary in Tony Gosar. 913 — 10th St., Denver. Colo.
POZOR ROJAKI
Precejšne Število rojakov se je zgla-silo in poslalo aro za i>arnik
"Paris" "l6- mai*
In ako je še kateri, ki ŽeU tedaj potovati, naj nam nemudoma i»oš|je $50-00 aro za II. razred ali $10.00 za III. razred, ker bi želeli dohiti poseljen oddelek, čisto zase na par-niku za naše i»orn!ke. zato je skrajni Čas za priglasitev, posebno za one, ki žele potovati v drugem razredu.
Frank Sakser State Bank
New York
BAVHOKAJL JB OftLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A
Najnovejb ilnatrovana izdaja Vsebuj« m atrmni. fj&r" Otni ■ poitaino »• BL0VBBI0 FUBUBEEHO 00«
Iff York Ottj, M. T.
miljardo mark.	Memphis Tetin. (20-4—5-5) VSQBSBBBBEHHBi
NOVA ZANIMIVA KNJIGA	HP RPLEKJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi.
NA KRVAVIH P0UANAH Spisal Ivan Mafafit	
— $!.» -—	Kajtfs j« trdo vtzaaa, Tsebnje 370 strani in 25 slik is vojn«.
	"OUl MABODA" as dovdaslt Stmt, Hew York, V. T.

aT.A5* NARODA. 30. APR. 1923.
SKARAMUS
Spisal KafMi
foriofiofl O. F.

(Nadaljevanje.)
Madama jr ostala sama ter legla obleeena na neko zofo, pripravljena za vse shieaje. Bila je vroča poletna no«* in steklena vrata. »odeea na krasen vrt. so bila na široko odprta, da pripuste sveži zrak. Naenkrat. po preteku nekaj časa. pa je prihitel v salon Jarquev brez «.ape. ter se oziral naokrAg. ker ni mogel v prvem trenutku zapaziti svoje gospodinje.
—	kladama, mariajna. — je vykliknil brez sape.
—	Kaj pa je. .)aeipie>? — je vpranala ona mirno. Stopila je prMi mizi.
—	Kopdaj je človek: ki hoee na vsak ijaein videti vas in sieer takoj.
—	Moški ?
—	Da. zdi tni. da j<* uradnik . . . Noee navesti swjega imena. Pravi, da bi vam njegovo inu- riec^ar ne sporo ilo. Trdi. da van mora videti osebno, in sieer takoj.
—	1'radnik. •"-ustnik? — je vprašala madama.
Da. uradnik. častnik, — je ponovil Jacques. — opustil bi ga noter, a on zahtev« \>!<>j» v imenu naroda. Mailatna, vaša stvar je določiti, kaj naj v#- /^<>.li. Robert z menoj. < "e hočete . . .
—	Nikakor ne, moj dragi Jacques. — Mad&ma je bilo povsem mirna. — t e bi hotel i a elovek kaj zl»*ga. bi gotovo ne prišel sem. J Vi ved i n«»ter in nato pro^j	de Kereadiou. n;ij se mi prulruži. ee čiaje.
Jar«|iies je odšel, satu preeej p«miirjen. kladama je sedla v na-alonjačo. popolnoma mirna. Vsak elovek. ki bi prišel v sovražnem iiatiieitu. bi brez dvoma priaH v spremstvu drugih.
Vrat« so -m- odprl« in vstopil je Jaequrs. njim pa je jirišel droitan H«»vt-k v šir»»kokrajem kl«>0iiku. okraš«io-m s kokanlo tro-l»«»jnire.
Srif! j t- kl»l«iik in nta«laTri:i	f»;ir «'-rnih o? F v siihi-m
obrazu. Sklonila j»* ii:»j»r«-j ju j»re*ienee«-nje n»- j«> pojavilo na nje-liem obiaau Oft ko ji /u/aivl«' in barva •,»• je vrnila na pr**j»- bleda li<*a II if ro je vstala ter se tresla |m» eel h m životu, -r- And rt Louis! — je vzkliknila.
Štirinajsto poglavje.
BARUERA.
Andre -J.ouis je ostal pri vratih ter zrl na Jaequesa, ki je stal po/oruo kot kak vojak.
—	Ali bi mogla biti sama. nutdama * — jo je vprašal.
Ponugnila je <t reza ju, ki je takoj zaprl vrata za «el>oj. Vsa
razburjena j*- čakala na njegovo poročilo, ki naj bi ji razkrilo nje-K«»vo navzočnost v tej hiši ob tako neobičajni uri.
—	K« i ugane sr ni mogel vrniti. — jo je obvestil na kratko. — Na prošnjo M. de Kereadiou-ja pa sem prišel jaz mesto njega.
—	Vi? Vi ste bili poslani, da nas rešite * — Presenečenj«' v njenem glasu je bilo večje kot olajšanje.
—	To in da s«' seznanim z vatni. madama.
—	I»a se ^manite z menoj? Kaj pa mislite s tem, Andre-Louis"
—	To pismo 11, de Kereadiou-ja vas bo obvestilo.
Presenečena je vzela pismo, ki ga ji je izročil, fs tresočima se
rokama ga >•.odprla ter stopila k luči. Ko je prišla do sredine pi-wna. je pričala stokati, s pogledom terorja se je ozrla na vitkega mUdejfd nio/a, ki je sial na strani ter skušala čitati naprej. Na-vnkrat pa je preW«sJela kot v«»sek in z nepopisno žalostjo se je ozrla na AndrcvLouUa.
In ti veš to. dHe moje*
Njen glas je zadušil vjuliUjaj,
—	Vem to, madama. moja mali.
Madama ni zapazila poroglji vosti, ki je tičala v teb njegovih besedah. Za njo sta v ixt«*ui trenutku obstala čas in eeii svet. Ne-varoosl. ki jr pretila tukaj v Parizu /eni zarotnika, je bila izbrisana, obenem / vsakim nadaljnim pomislekom, — kajti ničesar ni mogla staviti na stran dejstvo, da je priznala svojega i*dine?fi sina, rojenja v prešeštvu, na skrivnem in v sramoti v samotni bretonski va*i pred osetn in dvajetimi leti.
Napravila je dva omahujoča koraka proti njemu ter razprostrla roki. ihtenje je sadušilo njen glas.
—	Ali hot-eš priti k meni, Andre-Loui*?
/a trenutek se je obotavljal. Njegova pamet mu je rekla, da je to le trenutno nduševljenje, da ni dejanski resnično ter naravnost fantastično. Kljub temu pa je »Ud. Njeni roki sta ga objeli. Njena mokra liea mi ae (iritIskala na nj«*gova. Njeno telo. katerega niso mogla leta oropati gra«ije, s«- je krčevito Ntrosalg v .sled v«<iikan-skega viharja, ki je divjal v njem.
O. Andre-Louis. d«'te moje. ee bi le vedel, kako sem hrepe-ifela po talcem objemu! l e bi le vndel, koliko sem si morala odreči in kaj vse sem pretrpela! Kereadiou bi ti tega ne smel povedati, niti sedaj ne. Dosti l>oljše bi bilo. če bi me* prepustil tukaj moji usodi in naj je taka ali taka. S<-daj pa ne morem obžalovati — in naj pride kar hoče, — da te smem držati tako. da te smem priznati, da te čujam imenovati me mater. — o. Andre-Lout*. — ne morem si ieie*i ničesar drugega.
—	Ali je kaj takega sploh treba, madama? — jo je vprašal, kajti njegova ravnodušje je bilo medtem že precej omajano. — Nobenega drugega ni treba obvestiti o tem. To je le za danes zvečer, liaaes zvečer ava mati in sin. Jutri bova zavzela svoja prejšnja mesta ter pozabila na vse, vsaj na zunaj.
—	Pozabiti? Ali nimaš nobenega Krča, Andre-Louis?
To vprašanje ga je na čudovit način opozorilo na njegovo stališče napram življenju, — njegovo glumaško obnašanje v tem pogledu, katero je smatral za pravo filozofijo. Spomnil se je tudi na-lage, ki fa je čakala. Spoznal je. da mora obvladati ne le samega •ebe. temveč tudi njo. Oe bi preveč udal čustvovanju v takem £a«u, bi pomenjalo to pogin aa vse.
—	To je vprašanje, ki mi je bilo stavljeno že tako pogosto, da mara vsebovati resnieo. — je rekel. — Moja vsgoja je najbrž kriva tega.
Mariapi fa je še tesneje stisnila k sebi in ni ae vogel na no» hen način oprostiti njenega oprijema.
—	Ali dolžiš mene aa svojo vzgojo. Andre? Sedaj, ko ti je vse mano, me sploh ne moreš dolžiti. Usmiljen moraš biti z menoj. DpmatifT mi aaaraš. Ti moraš. Nobene drage izbire nimam.
Razvoj irime Mipitti.
Ko so se že pred svetovno vojno vedno bolj množile prekomor-ske trgovske družbe, je število novih ladij stalno naraščalo, pa tudi konkurenca je postala v pomorskem prometu vedno ostrejša. Končno taki parobrodni družbi v konkurenčnem boju ni več zadoščala solidnost in brezhibnost tansporta; edina možnost nadvlade je bilo nadaljnje znižanje cen. To se je dalo doseči le s po eenjenjem kuriva in s povečanjem hitrost L Kakor pa so cene kuriva, do tedaj pri ladjah izključno premoga, bile vsaj pred vojno ko-likortoliko ustaljene in stavljene na minimum, je morala poseči vmes tehnika. Njena naloga je bila. doseči omenjene zahteve z novimi iznajdbami in konstrukcijami. Tako se je vzporedno z bojem za pomorsko trgovino vršil tudi boj v tehniki brodograd-he.
Prvi uspeh inženjerja je bil ta. da se mu je posrečilo izločiti neekonomični parni stroj in ga nadomestiti z Diesel o vim motorjem ali pa s parno turbino. Pri parnem stroju moremo le 15 odstotkov vse porabljene energije (to je premoga) porabiti za praktič-no delo. dočim pri omenjenih no-vaupeljanih strojih do 60 odstotkov.
Dieselov motor je v bistvu povečan bencinski motor, samo da za pogon ne potrebuje čistega in dragega, bencina, temveč ct*nfjii surovi petrolej in druga slična olja. Stroj sam kakor tudi kurivo
zavzemata dokaj manj prostora kakor parni stroj in prostor za nato varjen je blaga se s tem izdatno poveča. Edina slaba stran Die-selovega motorja je ta, da se ne more vrteti v obeh smereh in je zato potreben med strojem in vijakom poseben pretikalni sistem, ki ladji omogočuje potrebno manevriranje po luki.
Danes je večina lati jed elnic u-rejena z izmenjavo parnega stroja z Dieselovim motorjem, da se s tem stare, vendar še povsem po-rabne ladje prilagode modernim zahtevam.
Vzporedno z Diesolovim motorjem. skuša tehnika v zadnjih letih uvesti kot gonilni stroj, zlasti pri večjih ladjah, parno turbino, ki je v bistvu podobna Pelto-novi vodni turbini, samo da je tu gonilna sila nadomeščena s kine-; tično energijo pare. Ker pa deluje parna turbina najekonomičnej-še pri veliki hitrosti 2500 do 3500 obratov na minuto in ker teorija ladjinega vijaka zahteva kot najugodnejšo hitrost 60 do 120 obratov na minuto, je jasno, da p^i parni turbini ne moremo računati na direkten spoj turbine z vi-jakojn. temveč je treba s posebnim prevodnim sistemom zmanjšati število obratov. Od teh prevodov so sedaj trije najbolj v rabi, in sicer mehanični, hidravlični in električni prevod.
Od mehaničnih je najboljši a
likata pa nikoli odkrilo zahtevala, j
da se prebivalstvo izjavi, jeli za-dovoljno z njihovim reševanjem.
Torzijska trdnost (proti zavijanju) zahteva seveda pri tej dolžini velik premer, s čimer se v kvadratnem razmerju poveča teža. S to se zopet poveča število in velikost ležajev, kar je nadalje v zvezi z veliko izgubo energije £ri trenju in z veliko uporabo olja za mažo.
Pri električnem prevodu pa odpade ta os. kajti parna turbina je s skupno osjo zvezana z električnim generatorjem v turbina-, m o. Električni tok je odtod napeljan po žici do elektromotorja, ki je nameščen tik za vijakom, seveda za steno v notranjosti ladje. Električni tok omogočuje tudi neposredno vodstvo strojev in vijakov v kapitanovem mostu.
Akoravno kažejo že danes ta nova pota v gradnji ladijskega stroja \;elik napredek napram prejšnjim, ne smemo misliti, da je ta sistem izveden že do popolnosti. Inženjerja čaka še marši kaka naloga, katere rešitev dosedanji uspeh še daleko poveča.
Moderna tehnika brodogradbe pa ni napredovala samo v strojnem oziru. temveč tudi v konstrukciji trupa samega, ki je doslej sestojal izključno od železa. Odkar s<> gradbeni inženjerji dokazali veliko prednost železohe-tonskih konstrukcij pr«tl železnimi. se je porodila misel, tudi ves ladijn čoln uliti i7. betona. Ta konstrukcija je dosti enostavnejša in cenejša o<l železne. Tu odpadejo drage stelezne pl«iš<*«*. vsi vijaki, vrtanja itd. Vse nadomešča y.f-
lezni homogeni železobeton. Najprej se ves ladijn čoln napravi iz železnega ogrodja. Nato se to železno mrežo obda od obeli strani z lesenimi stenami in se mednje nalije betona. Ko se ta spoprime z železom in str«li. se odstrani lesena šablona in pred n a/m i leži ves ladijn čoln ulit iz železobeto-na.
To so današnji novi načini brodogradbe, ki so deloma že sedaj, deloma pa bodo v bodočem konkurenčnem razvoju svetovne pomorske trgovine pokazali svoje dobe. a tudi slabe strani in lastnosti. katere bo treba še izpopolniti.
Kretanje parnikov - Shipping News
Razne vesti.
Po šestintridesetih letih.
Pred kratkim je angleški kralj dobri vnuka, sina svoje lani onio-žene hčere Marije in eiseounta LaseeMesa. Zato je izdal nepreob-šimo amnestijo, kater«* ie deležen tudi kaznjenec, ki je bil pred 36. leti radi umora obsojen na dosmrtno ječo. Ko je sedaj na prostem. so ga se-veiia angleški novinarji prWi vprašat, kako s** mu zdi v letu 192'i. svet. katerega je kaznjene«- zadnjič vide»l leta 1887. Odgovoril jim je. da ga je zelo presenetilo in začudilo, ko je zo-j>et opazoval ogromni promet na
ulicah, ki mu zdi potisočerjen, merikansk Westinghousenov pre-!'" potem električni traiuwav. p »-vod, ki potom velikih in malih!™" avtomobili, in Še v takšni zobnih koles reducira hitrost na,	sijajna elektrw-na iu -.
gotovo število obratov. V Evropi	stroji m končno Jetala. ko-
je najbolj v rabi hidravlični Foet-
tingerjev turbotransformator. — Njegov princip je sledeči: parna turbina žene sesalko, ki pritiska vodo v posebno sesalko, na kateri je os vijaka in teče iz te zopet skozi sesalko. Parna turbina
in vijak sta tako zvezana po ela-j hudemu mrazu nosijo kratka kri-
Fašistovska stranka
v fcpaillji. : Avmanla, Chrbotu*;
V Španiji je osnovala stran- bour« ,n Hambur®. ka, ki je po programu sličaia ita-! "»»i«: Ijanski. Stranka si je nadela na-
IU	.
In Hamburg; , ' Mongolu, ChtrlKiurg in Hamburg-
R«Uanc«, Ch«r-
Laplaud. Cherb-jurg: Hannover. Bremen.
i	....... .	.	_	,3- maja:
!ojr«», M-Itltl privatni kapital pr»Ht Thurinrla. Cherbourg
kountirsTi in odstraniti
|»olitike, i s.
s-ki |n»i;i/. v
i odgov« «dii Maroku.
vse za span-
Konec človeštva.
Že v davni dobi ^e j«* ljudstvo bavilo z vprašanjem. kak<» dolgo
S. maja:
Ilomerif. Cherbourg:: I-i Savole. Havre;
Pr«». Fillni'Tf. Ch«Tl»>urs in Bremen; Orbita. Cberbourg iu lirt-men; Veendam. Bolougno.
a maja:
Mauritania, Cherbourg. 9. maja:
. .... .	, . .	Amerira. Henoa: Pt I'aul. Cherbourg;
Im> elovt^stvo s«* moglo živen lia Gothland. Hamburg-
z*Miilji. To vprašanje zanima š. io. maja:
dand&neM učenjake. Lord Kelvin. J^	^t: Minn-kah.ia Cher-
.j	hours in Hamburg; Mount Carroll, llam-
zuani Ziistopnik angleške znano- burg. sti, je nedavno na skik|»šr-;ui tiru- 12- maja:
.....j -i.:! . .	i	■ •	Majestic. Cherboars: Lnfavttte, Havre;
stva angleških antropologov izja- 0r*aJ Ch„rbr.lir& in ilambUrB: Prešlem
vil, da bivanje Človeštva na naši (Harding. Cherbourg In Bremen; Roter-zemlji prodvidno ne bo ta-ajaio še	Boulo»re-
Cherbourg;
Cherbourg; ibmburic,
Hamburg;

nad r»<M> do 6<mi let. V tej dM>i bo-<lo izčrpane vse si rov i ne. zlas*ti premog, ter bo človeški roti avtomatično izginil.
Mrtvec v Soči.
I)va fanta iz Stan d reža. ki >fa ribarila, st^i našla v S> "•! mrtvega, mladeniča, ki ga dosedaj še niso MjMznali. Po mnenju zdravnik«»v je utonil 2 uri ]u«m1 «If «rodkoin.
Cherbourg; Pittsburgh.
15.	maja:
Berengarla, Cherbourg.
16.	maja:
Paris. Havre: Belgenlnnd. Cherbourg: Conte Ross-«, fit-noa; Sevdtitz, Saxcnia. Hamburg.
dam. Bol>ugre: Andania. Cbt-rbourg.
22.	maja:
Aquitania, Chertx urg.
23.	maja:
France. Havre; Zeeland. Thyrrhenia. Cl.erb<.jtjj in York, Bremen.
24.	maja:
Manrhuria. Cherbourg Li Mount Clinton. Hamburg.
26. maja:
Homeric. Cherl<ourt, Pi«-«. Cherbuurg in Bit-men.
29.	maja:
Maureiani.i. Ch< rl» urjj;	Cher-
Iwurg In ll..mjur»;. Can«.|»r«;. Cherbourg: I>r«-mt?n. Bremen.
30.	maja:
Lai'i.ind, Cherburg.
31.	maja:
Rochaml»-au. ITavr.>: F.til.mil. Cherbourg in Hamburg; Bayern. Hamburg.
2. Junija:
Majestic. Ch»*rbr.Mrg; i -a Savoie. Havre; rihio, Cherbourg in Bremen; Amrrlin, Cherliourc in Bremen;	Amsterdam.
Boulogne.
Ch'-rhon'-g: Colombo, —•
17. maja:
Kroonland. Cherbourg Hansa. Hamburg.
In
5. Junija: Berengaria, Bremen:. r"'*n ,a-
j 6. Junija:
j Paris. Ham; St. Paul. Cherbourg; Hamburg; ! Pres. Killm^re. Ch»-rt».>iirK in Bremen; Alt'ania. «"iierifourg in iw^men.
7. junija:
l.v <-■• -.i, Ch-r> ■ .rp !-. Ham1'-;r?; Mount
19. maja:
Olympic, Cherbourg: Roussiilon. Ha\-re;	t
«-5eo. Washington. Cherbourg in Bremen:	Clay. Cherl -irg in Hamburg. MongoUtt.
Orduna. Cherbourg in Bremen; Volen-	•■Herb.-.rg t:i Hamburg.
FARMA U KOKOJERE-i)0 IN SOOlYJE.
ANCHOR
Ali boste dobili rojake Ameriho?
v Zag-ebu že
in virej*
Prodaja jo lastnik blizu New Yorka ob K'	^-t' '*! lil lirMV
glavni progi Central železnice. Blizu šole fl'O-jetna -o^nj- 7... ; tn 7 akrov najboljše zemlje za .odivje. te-"	CUNARDSKA |.Iovb:i
koč potok, dober sadni vrt, dosti vinske ^ nujhitrej.-» r-n sv-tu. i-otm-om « trte. Hiša s šestimi sobami in teletio.!	,r' '-1 TUl .K*"'i r
Dvonadstropni skedenj, velik kokošnjak Ctina-.l jmrnlkl .«li.iuj.-jo v«.kih v r
in garaža. Cena $4000. Na roko SCOO. osta- ' <lni-
nek po 920 mesečno.	Cunonl ("rta )f png«*in.i
Oglasite se vsak dan. tudi ot> nedeljah	i"'Inik"m "
med tO. in 1. uro poooldne ali piiite nai^i Ji*»	,! t vz nl"J" m*™\'" 1
r.:i I<arnih.	Itll" P""'1 n«K«larol in
stfoAki. TO	je bre7pla. »rt.
J:if=nH:i vprašajte l-rt V::»te-
ali pri
u. J. KiERZNiCKI, 126 Liberty Street,' New York. City. Dept. C.
Potovanje v
Jugoslavijo.
Kdot namerava potovati to •pomlad v stari kraj na oblak aH ga stalno, priporočamo, da se odloči za parnlk "PARIS'", največji In najnovejil parnik francoske pa robrodne družbe, ki odpluje ia New Torka
16. maja 1923.
Ker Je ieleatiška svesa preko
Fraopije, Švice In Avstrije nelo Izboljšana, je za Jugoslovane potovanje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti pa Se s parni-kom "PARIS*' in se pride v devetih dneh v LJubljano; oni pa, ki potujejo v zasedeno ooeemlje. se peljejo ia Pariza naravnost v Trst.
8 Um parnih—i »staje tedaj
tudi ni uradnik, ki bo spremljal potnike do LjnMjane, ln bo pazil tudi na prtljago, da bo Sla naprej vedno z istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki Tli. razreda so nastanjeni na tem ftarnlku v kabinah po 2-4-6 r eni kabini; kedor Seli potovati takrat na tem par-niku. naj nam dopoSlJe flm prej $10.00 are za III. razred In $G0 za drugi razred, da mu preskrbimo dobro kabino ie sedaj, da ne bodo bolJSI prostori vsi oddani
Fnak Sduer Stote Baak
New York, N. V.
7.1 rntlaljn.i T runk'.ll agentu i
jcUNAAD LINE 25 Broadway
M. Y.
^enehilne'
New Y ork, Plymouth. Havre, Puri
Hitra služba v Jugoslavijo.
IA SAVOIE
LAFAVLTT E
F RANČE kal.il.. t- J. I in J.-<lilf: »■ «. kHitllni« .i pbi no. !'■ s< kui vbk • »gla-ite sr j T i ItiKaln«' State Street
5. nuji
.....>2. ntajj
It. nijja
.....22. nuja
..-. I. i.mn.iltili-a.
t ti' • i ? i l>ivy brel-
Jo Tr»t:i. ■II ;isr» r: 111 ali pri New Yuri- City
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom *'<ilas Naroda" v • Ir/.avi Illinois naznanjamo, tla jih bo ohiskal naš ptitovalni zastopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaštVn ]>ohirati narin'-nino za naš list. Zato prosimo rojake, tla mu bodo kolikor mog^" naklonjeni.	Upravništvo
VLAHOV
ŽELODČNA
GRENCICA
Dela jo fn spravlja v steklenic* v
ZADRU i DslmadJM
od leta 1SC1
ROMANO VLAHOV
I i
Naprodaj po vaeh
Lekarnah, deiikatcaah in s^ocerijab.
Edini aaentl xa. Zdra-tene drCava.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Sixth Ave.. D«* A- New York, N. Y. ADVERTISE IN "GLAS NARODA"
Kako se potuje v starikraj i n nazaj v Ameriko.
X7LUKK važnosti Ka [»otnlka Je,
^ tla je iiut:jiiko [n<ii<Vii o jtotnlli listih, ;>rtlj:i^i iu Urncili Htv;iri-h, ki sti v zvezi s |M>tovunjt-iu. Vsled dolgoletne i-~ku-iij»» nam je nn-^oče o vsem triu dati tof-na |»ojasnila.
I'riiKjrt-'umo nklno tudi «ani<» najboljše parnike. ki iuuijo kabine * III. rnzredti.
Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam j»i5ir«> k»-r oo to v Vaso kt>ri.>Jt.
Tudi oni, ki še niso ameriikl državljani. smejo potovati v stari krai na obisk in fim je dovoljeno vrniti K. Na ielio dajemo vsakemu tozadevna pojamnia.
Kdor žrli dobiti sorodnike ali znanre iz starega kraja, naj nam i<i-5e za navodila, kajli £twHo prise-ljeneev Je omejeno.
Za potne stroške lrf»ln«"nje po na-Sem naročilu Jadranska lunka tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Certlandt Street	New York
Glavno zastopstvo Jadranske banka.
ja je tudi že videl nad mestom. Vhc to nm limo, čudovito, ln vendar — najbolj rudno in nepojmljivo mu je n»*kaj drugega in takoreko«" lmlj vsakdan je jra: V "jt'gm'i d<»l>i so ženske )x<zinii bile skrbtio zavite v debele plajtfe in vobio. sedaj pa jih vidi, da kljub
nnui
stičnem mediju, vodi, in je po ate vilu obratov vijaka, v minuti odvisno le od dimenzij vodne turbine, to je od njenega premera. — Da je kljub tem. vmesnim strojem parna turbina ie redno cenejša od parnega stroja, pri katerem takih prevodov ne potrebujemo, kaže najjasneje njeno tehnično popolnost. Tretji, električni prevod pa ji daje ie večjo prednost, predvsem kot ladijskem stroju. Pri parnem stroju z Die-selovim motorjem in pri parni turbini z mehaničnim ali hidravličnim prevodom je namreč po* trebna od stroja do vijaka dolga os. ker mora stroj zaradi svoje izdatne teie stati nekako v sredini ladjinega trupa; vijaki so nameščeni na zadnjem koncu broda. IVi velikih ladjsb je
Ia, tanke nojpaviee. nixke iVvelj ke iz lakastega u^ija. Aa ta eud-ni pogled <se ne l»o mogel kmalu navaditi, pravi, ampak mu je kar hladilo___
francoskih novinarjev.
BerlinAo policijsko raviiatelj-vtvo je izjmalo iz mesta dopisnika lista "Echo de Pari«". Enaka usoda ho doletela tudi ostale dopis nike franco*akih listov v ISeriinu.
"llaaicliA^ter (ru»dianr' posveča v eni »vojMi zadnjih številk daljSi uvodnik p rot iliberal nemu nastopanju italjan^ke fwiistovske stranke. List nagim, da obstoja velika sličnost. med boljševižkim pokretom v Rusiji in fašistovskim pokretom v Italiji. Oba voditelja pnkreta Rta prevzda nam odgo-
driave.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-
Slov.-Angleška Slovnica
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBUKOSIX>VJ£. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: 8LOVEN.-AN<iLE&KI BESEDNJAK, fiesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere morn znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
» Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te goce vsakemu priučiti se angleščine
R0LE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE dofut«- edino pri;
NAVINŠEK-POTOKAR
331 Greeve St. Conemnutli. Fa.
1'IŠITK PO Ct_NlK
Harmonike
Ako teltt« Imeti res dobro ln troeino •lov»nsk3, '.emiko ali kromatično harmoniko, ob« nite »e na znano tvrdko za pojasnilo ali pa pridite osebno.
LUBASOVE
II;; rtnor. »• ,»i»*h vr-t Imm tudi v za-|<Mfi i,i ••	idtri. z.t"l'>i>tnK ir
T'.fiite pr*nlk.
8e vam ulj ud no priporoči m.
Anton Mervar
SW1 St. Clair Avenue
Cleveland. O.
knjige je
Je trdo
k učitelja.
vsebuje 250 strani.
Fubhshmg Company
Doctor Moy
le uspeftno zdravil na. duh., božjastno napade. padavico, za-«t- iDl>en je krvi vsled zaprtja, srečno ietrno. led.dno in pljučne bolszn!; bo. loznl v želodcu, glavi ali hrbtu; bolestno v prsih, unete OČI, rpka. noga ali hrbat: otekline, rev-tnatizem; kožna bolezni. srbečico, ogr-ea. oslabelost, moftke ali ien«ke bolezni ali alabo kri; brez oporacij« v najkrai-tem času po najnižji cerrt. Urad« ure: ob delavnlk.ib: od dopoldne do <. svater. Ob nedeljah ln praznikih: od I. do-poldna do 1. popoldna.
DOCTOR JIH FUEY HOY
» GRANT STREET PITTSaURCH. PA.
8E Hi 'OUS VAIODA', NAJVEČJI

C