GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . poluletna . . četrtletna . . Posamezna št. K „ 2-1-.. o-io Št. 26. V Ljubljani, dne 27. maja 1910. Leto V. Žensko ponočno delo v tovarnah. Bernski mednarodni sklep. Že dolgo se potegujemo za to, da se v tovarnah ponočno delo za ženske splošno prepove. Zakaj, nam ni treba praviti. Mi smo si zapisali v svoj program tudi spoštovanje žensk in vsled tega boj proti nijhove-111 ti telesnemu in nravnemu izkoriščanju Pri takih zahtevah pa vedno ugovarjajo tovarnarji, da bi jih uničila tuja konkurenca, če bi se take in podobne prepovedi vpeljale samo v eni državi. Zato je primerno, da se zastopniki raznih držav dogovore med seboj o teh in enakih vprašanjih, ki se tičejo delavskega varstva. Leta 1906 (dne 26. septembra) so se sešli zastopniki evropskih držav v mestu Bernu v Švici in se posvetovali o ženskem ponočnem delu. Zedinili so se, po katerih načelih naj se to uredi in sklenili so, naj zakoni, ki ijh morajo posamezne države sklepati o tem oziru, stopijo v veljavo dne 1. januarja 1911. Avstrijska vlada je predložila letos državnemu zboru zakonski načrt, ki se peča s ponočnim ženskim delom. Socialno-poli-lični odsek se je o njem posvetoval in ga v marsičem izboljšal. Upati smemo, da pride meseca junija v zbornici na vrsto, in da se brez izprememb sprejme. Poročevalec je krščansko socialni iposlanec, duhovnik dr. Dreksel. Sedanji zakon. D ozda j imamo o ženskem obrtnem ponočnem delu v naših postavah te-le določbe: j a) Do dovršenega 16. leta se v obrti ne smejo redno vporabljati delavci in delavke ponoči, od 8. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Ta določba ima pa veliko luknjo, ker sme trgovski minister za posamezne obrti z ozirom na vremenske in druge važne razmere dovoliti izjeme (§ 95 obtrnega reda). b) Ženske ne smejo sploh v tovarnah delati ppnoči. A tudi tu ima trgovski minister pravico izvzeti taka podjetja, kjer se mora tudi ponoči delati in v njih dovoliti tudi ženskam ponočno delo (§ 96 b). c) Tudi pri železniških stavbah in v stavbnih obrtih sploh, kjer dela po več nego po 20 delavcev, je žensko ponočno delo prepovedano. Kjer stavbni podjetnik oddaja delo drugim obrtnikom, sc štejejo delavci teh obrtnikov za delavce stavbnega podjetnika (8 96 c). Nekaj torej že imamo, samo da je preveč preluknjano z raznimi izjemami in zato je potrebno, da se te določbe izpopolnijo. Novi zakon. Po novem zakonu, ki ima stopiti v veljavo, kakor smo že rekli, z začetkom prihodnjega leta, bodo veljale te-le določbe: a) Vsa obrtna in stavbna podjetja, ki Imajo nad 10 delavcev, se bodo morala držati novih določil. Za rudnike se bo sklenil poseben zakon. Izmed obrti so izvzete samo gostilne in kavarne. b) Ženske do 18. leta ne smejo brez izjeme nikoli zvrševati ponočnega dela od osmih zvečer do petih zjutraj. Samo tam, kjer je uvedeno osemurno delo, smejo zavoljo menjavanja dekleta nad 16. letom delati do desetih zvečer. V vsakem slučaju pa mora znašati zanje enajsturni ponočni počitek. c) Ponočno delo je tudi za vse druge zenske splošno prepovedano; tudi zanje ve- prekoračile 18. leto, soj dovoljene te-le izjeme : 1. Trgovski minister sme ,zaslišavši trgovske in ortne zbornic^, določiti tista podjetja, kjer se blago, če še brž ne obdela, pokvari; v takih podjetjih smejo ženske nad 18. letom tudi ponoči delati, kolikor je za odvrnitev škode pri blagu nujno potrebno. 2. Če zadene podjetje nanagloma kaka nesreča, (n. pr. požar, povodenj), smejo tudi ženske nad 18. letom ponoči delati. Če bi imelo to delo trajati nad osem dni, si je treba izprositi dovoljenja politične gosposke (okrajnega glavarstva ali magistrata), ki pa ne sme presegati štirih tednov. 3. K večjemu štirideset dni na leto se sme pri tistih obrtih, kjer imajo ob gotovih letnih časih več dela, nego sicer, ali če pridejo izredne razmere, ponočni počitek skrajšati na deset ur in za delavke, ki so prekoračile 18. leto, preložiti začetek ponočnega počitka od 8. do 10. ure. Kdor se hoče več nego tri dni zaporedoma poslužiti te pravice, potrebuje za to posebnega dovoljenja politične oblasti. 4. V sladkornih tovarnah stopi zakon šele začetkom leta 1915 v veljavo. Prestopki proti tem- določilom se kaznujejo po obrtnem redu. Državni zbor in delavci. S tem zakonom stopimo zopet za korak naprej v delavskem varstvu. Sedanji državni zbor je dozdaj za delavce že marsikaj storil: Zakon o delavski pogodbi trgovskih in drugih njim podobnih uslužbencev je že v veljavi; ravno tako zakon o delavni dobi v trgovskih podjetjih. Prepoved dela fosfornih žveplenk, kjer je neštevilno delavcem in delavkam fosfor raz jedel kosti, se je tudi že sklenila. Ta zakon, ki smo ga danes opisali, pride kmalu na vrsto. V odseku je že tudi sklenjen zakonski načrt, ki odpravlja kazen z zaporom za delavce, kateri zapuste delo, ne da hi se držali odpovednega roka. Glavno in najvažnejše delo je pa socialno zavarovanje. Dobro vemo, da marsikak delavec zabavlja proti državnemu zboru. Če pa hoče biti pravičen, mora priznati, da je splošna in enaka volivna pravica vendar bistveno izpremenila lice državnega zbora v korist delavskim stanovom. Gre sicer počasi, zlasti začetkom, ko se zveze med tako raznovrstnimi strankami šele kuhajo, toda napredek je vendarle znaten in viden. Eno reč pa pribijmo! Pri vseh rečeh, ki se tičejo izboljšanja delavskih stanov, so poslanci S. L. S. pridno in marljivo pri delu in dasi zastopajo večinoma kmečke volivce, stoje vedno v prvih vrstah, ko se gre za delavske koristi. Jajo prej navedena določila. Toda, če so že Jugoslovanska strokovna zveza. SHOD NA SAVI. Na Savi je bil v nedeljo dopoldne v »Delavskem domu« prav lep shod, ki ga je sklicalo »Strokovno društvo industrialnega delavstva na Savi«. Vabilu se je odzvalo nad 200 delavcev, ki so prostorno dvorano v »Delavskem domu« do zadnjega kotička napolnili. Shod so posetili tudi delavci z Javornika in Koroške Bele, skupino mizarjev in žagarjev v Gorjah pa je zastopal priljubljeni predsednik Janez Zupan. Otvoril in spretno vodil je shod predsednik strokovnega društva na Savi, tovariš Ivan Korošec, ki opraviči odsotnost poslanca Pibra, ker je zadržan vsled nujnih opravkov drugod. Burni živio-klici poslancu Pibru so pričali, kako je Piber priljubljen tudi pri savskem delavstvu. Po pozdravnem nagovoru podeli Korošec besedo načelniku J. S. Z. Dr. Zajec nato obširno govori o socialni postavodaji v deželnem in državnem zboru. Obširno je razpravljal o stališču, ki ga mora zavzemati delavstvo napram socialnemu zavarovanju. Prva in glavna zahteva delavstva bodi, da po svojih organizacijah dosledno zasleduje razvoj socialnega zavarovanja v državnem zboru. Delavstvo bo z vsemi silami podpiralo rešitev soc. zavarovanja v drž. zboru in si dobro ogledalo vsakogar, ki bi na kak način zavlačeval uresničenje najnujnejše socialne potrebe. Na jasnem si je delavstvo, ker si je v svesti, da popolnosti za sedaj še ne bo moglo doseči. Odločno pa se bo upiralo, da bi se tratil čas z dolgotrajnimi govori skozi »okno«, ki nimajo drugega namena, kakor varati javnost in vzbujati napačna mnenja. O pospeševanju zgradb delavskih domov povdarja govornik: Najbolj pereče vprašanje je skrb za zdrava stanovanja. Pogled na Nemško in drugam nam kaže, da se ba-vijo s tem vprašanjem merodajni faktorji veliko skrbneje, kakor pri nas. Splošno je pa znano, da so stanovanjske razmere delavstva silno žalostne in skrajni čas je, da se tudi v tem oziru kaj stori. Draginjski odsek državnega zbora je sklenil postavo, ki je v stanu vzbuditi veliko pozornost od strani delavstva. Določeno je v tej postavi, da pride do leta 1817 vsako leto v proračun posebna postavka 6 milijonov kron. Iz tega fonda naj bi se podpirale zgradbe delavskih domov. Važno je za naše delavstvo, da skrbimo, da pride iz tega fonda tudi kaj denarja v korist našemu delavstvu. O tem oziru bo morala delavska organizacija iskati potov, da se to uresniči. Bavi pa se posebni zdravstveni odsek zadnje čase z načrtom kužno obrambnega zakona. Kužno-obrambni zakon naj varuje ljudske mase proti razširjenju nalezljivih bolezni. Jasno je, da bo segal ta zakon globoko v življenje zlasti delavstva. Naj poberem samo eno odločbo iz njega, takozvano kontumaciranje. Ako nastane v kaki družini nalezljiva bolezen, bodo po postavi kontumacirani vsi družinski člani. To bi seveda lahko pomenilo katastrofo za družino, katere obstanek zavisi od dela očeta in matere. Kes je, da bo po novi bolniški postavi dobival kontumacirani delavec bolniško podporo v višini bolniščine. Ali za delavce bo navadno premalo, ker so razmere ob času epidemičnih bolezni vse drugačne, kakor sicer. Ne vem, če bo ljudstvo posebno rado sodelovalo pri dejanskem izvrševanju postave, ako ga ne bomo tudi gospodarsko varovali. In če se kužnoobrambni zakon uveljavi prej, kakor sc izvede reforma bolniškega zavarovanja, bo postava, ki naj bi služila v obrambo ljudstva, ostala lepo na papirju, kakor marsikaj drugega. Na zunaj se bomo lahko pobahali, da imamo moderno postavo, ki ho pa v resnici brez praktičnega pomena. Boj proti nalezljivim boleznim interisira vso javnost, zato je tudi ta dolžna, da v polnem obsegu odškoduje onega, ki mora na korist splošnosti trpeti izgijbo. Nato preide govornik k socialnim nalogam, katere pričakuje delavstvo od deželnega zbora. Tudi deželni zbor je v stanu za delavstvo marsikaj koristnega izvesti, dasi leži težišče socialnih reform v državnem zboru. Delavstvo na Gorenjskem bo interesiralo najbolj, ako izve- de deželni zbor elektriziranje savskih vodnih sil. Dana mu bo prilika boljšega zaslužka, dana mu bo pa tudi prilika, da uporablja električno moč in razsvetljavo, ker bodo cene tako nastavljene, da si bo mogel privoščiti luksus električne razsvetljave tudi delavec. Tudi socialno zdravstvo more deželni zbor pospeševati. Dobre bolnišnice so zlasti potreba za delavstvo, ker delavec rabi hitre in zanesljive pomoči v svoji bolezni. V dobi, ho si mora vsakdo z delom služiti kruh, je važno in potrebno, da se vsakomur ravno v bolezni pomaga in priskoči na pomoč z vsemi sredstvi, ki jih ima moderna medicina. Nato govori dr. Zajec o pomenu delavskih organizacij ter priporoča, da se tudi savsko delavstvo oklene z dušo in telesom J. S. Z., katere prvi in glavni namen je dvigati slovensko delavstvo vedno višje v gospodarskem oziru ipa tudi skrbeti za njegovo strokovno in gospodarsko izobrazbo. Govor načelnika J. S. Z. so zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem. Govorili so nato Krivec, ki je obravnaval stanovanjske razmere na Savi, Vebar in Čebolj, ki sta navdušeno pozdravljala ustanovitev J. S. Z. in pozivala delavstvo, da se pridruži najmodernejši strokovni organizaciji. Župnik Skubic, navdušeno pozdravljen, razloži podrobno pravila J. S. Z. ter povdarja, da ne pozna nobene organizacije, ki bi nudila delavstvu toliko, kolikor nudi J. S. Z. Tako se je končal prekrasni shod, ki bo gotovo savskemu delavstvu ostal neizbrisljivo v spominu. Ustanovili so po shodu skupino J. S. Z., v katero je pristopilo veliko število delavcev. Nedeljski shod pa pomeni za savsko delavstvo korak naprej v socialnem gibanju. Tobačno delavstvo. TOBAČNO DELAVSTVO LETA 1908. Glavno ravnateljstvo je tudi za leto 1908 izdalo poročilo o stanju tobačnega monopola. Iz njega se razvidi, da je podjetje popolnoma ugodno napredovalo. Tobačni monopol je za državo izborna kupčija. Za državne blagajne skrbi bolj, kakor vse, kar dela država. Naj bi državi vsa njena podjetja prinašala toliko dobička, kolikor tobačni monopol, kopal bi se finančni minister v zlatu. Želimo zgolj, naj bi se tudi tobačnemu delavstvu godilo tako dobro, kakor se glede na tobačni monopol godi finančnemu ministru, a žal, da tega ne moremo trditi, ker razmere še dolgo ne bodo take, kakršne bi morale hiti. Tobačna režija je dajala leta 1908 zaslužek 39.946 osebam. Po tobačnih tvorni-cah je bilo viposlenili 4813 delavcev, 33.605 delavk, skupaj torej 39.946 oseb. Stalnih je bilo 4474 delavcev in 33.139 delavk, 912 delavcev in 1421 delavk ni bilo stalnih. Skupno število se je pomnožilo za 41 oseb. Tobačne tvornice je leta 1908 zapustilo 1899 oseb, in sicer iz sledečih razlogov: Prostovoljno izstopilo . . . . 388 oseb Kazensko odpuščenih . ; . . 9 » V invalidno stanje premečenih 1180 » Pred 10. letom postalo za delo nesposbnih..............................31 » Umrlo 291 « V primeri z letom 1908 so izstopile 303 osebe manj kakor leta 1907. Upoštevati moramo pri tem, da je leta 1907 zato 108 oseb več izstopilo 'iz tvorniške službe, ker so se 1. januarja 1907 začasno izboljšale pokojnine. Če si ogledamo število delavstva po raznih oddelkih, dobimo sledečo sliko v vseh tvornicah: Izdelovanje smodk 22.814 oseb Izdelovanje cigaret .... 6636 » Izdelovanje toaka, ki se kadi 3759 » Izdelovanje duhana za noslanje 122 » Kiartonaža..................... 455 » Delavnice...................... 913 » Druga dela..................... 5012 » Po plači je bilo: V tedenski plači paznikov . . 191 ,« drugih oseb............. 3416 » V dnini (Taglohn).............. 4804 » Po izdelku (Geding) .... 31.487 » Začetnikov ....... 48 » V časni plači je torej le petina vsega delavstva, nad 80 odstotkov pa v akordnem delu. Glavno ravnateljstvo prvič tudi poroča o rodbinskih razmerah tobačnega delavstva. Številke so velezanimive in pripovedujejo, da je stanovalo v kraju, kjer se na- hajajo tobačne tvornice, 24.073 oseb, 64 odstotkov. Oženjenih je bilo 32.111 (61-4 odst.), neoženjenih 12.363 (329 odst.), ločenih ali vdovelih 2139 (5 odst.) oseb. Otrok je imelo stalno delavstvo (37.348) 45.505. Sledeča razpredelnica kaže, kako je po posameznih tvornicah razdeljeno delavstvo. Tobačna t v o r n i c a Kon delav- cev cem leti je bilo delavk i 1908 skupaj Število otrok stalnega delav- stva. Bavč 59 933 992 1.211 Bvuljejevice 227 1.392 1.619 1.422 Furstenfeld 233 1.925 2.158 2.776 Goding 288 1.466 1.754 2.909 Hajnburg 578 1.864 2.442 2.681 Hallein 43 472 515 652 Iglava 169 1.688 1.857 2.546 Jagielnica 119 393 512 648 Joachimstal 121 1.005 1.126 1.004 Celovec 97 926 1.023 1.238 Krakovo 137 914 1 151 1.455 Ljubljana 304 1.984 2 288 2.403 Landskron 84 1.713 1 797 2.449 Line 154 881 1.035 832 Monastazyska 205 915 1.120 1.451 Novi Jičin 178 1.276 1.454 1.664 Pizek 26 584 610 520 Rovigno 106 992 1.098 1.315 Sacco 161 1.596 1.757 941 Schvvaz 137 1.017 1.154 527 Sedletz 308 1.724 2.032 3.052 Stein 33 452 485 724 Sternberg 99 1.488 1.587 2.328 Tabor 73 1.242 1.315 2.284 Tachava 45 497 542 592 Dunaj-Ottakring 124 1.118 1.242 1.352 Dunaj-Remvvveg 27 345 372 362 Winniki 306 1 197 1.503 1.982 Zablotovv 279 409 688 574 Cvitava 93 1.197 1.290 1.611 Skupaj 4813 ~33.605 38.418 45.505 Disciplinarna preiskava se je uvedla proti 47 in izvedla proti 35 osebam. Disciplinarno postopanje se je ustanovilo v osmih slučajih z redno kaznijo, v štirih pa brez kazni. Oproščeni so bili delavci le v dveh slučajih. Displinarne kazni so bile: Kazenski dopust od štirih do šest dni lOkrat, od sedmih do dvanajst dni 6krat, od trinajst do osemnajst dni llkrat, kazenski odpust 6krat. Pritožbi sta se na glavno ravnateljstvo vložili dve. Ostali sta brezuspešni. Med odborniki »Podpornega društva« je bila zadnjič ne po krivici uredništva izpuščena društvena podpredsednica »Ivanka Kosec«, kar naj se v dotični naši notici izpopolni. Socialnji demokrati in ljubljansko tobačno delavstvo. Po »Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi« smo dobili letošnjo spomenico socialnodemokraške strokovne organizacije. Je tiskana, precej obsežna. Zahtevajo predvsem izboljšanje plač, kar tudi mi zahtevamo, glede na napredovanje v službi, glede na dopuste, na zavetišča dojenčkov, glede na stanovanja, tvorniške kuhinje in toplice, glede na kontumac, na podpore ob orožniv vajah in ženske zdravnice, stvari, ki smo jih in jih še in jih bomo i mi zahtevali. Kakor naši člani lahko iz tega izprevlflijo, ni rdečim nič na tem, da se zavzame delavsko stališče glede na pokojnine in tudi na druge velevažne delavske težnje in zahteve. Na nekaj moramo pa opozoriti ljubljansko tobačno delavstvo, ne samo naše, marveč tudi socialnodemokraško. Letošnja socialnodemokraška spomenica namreč zahteva, naj bi se plače po vseh tobačnih tvornicah tako-le uredile: Najboljše plačano naj bi bilo dunajski tobačno delavstvo, ki naj pride v I. plačilni razred, za Dunajem naj bi bilo najboljše plačano tobačno delavstvo v Krakovu in v Linču, ki naj bi se po socialnodemokraški spomenici uvrstilo v II. plačilni razred, celovško in ljubljansko tobačno delavstvo naj bi bilo glede na plači v III., vse ostale tvornice pa v IV. plačilnem razredu. Spomenici so pristavili tudi dve razpredelnici, v katerih navajajo cene živilom iz. 25 krajev, ki pridejo glede na tobačno delavstvo v poštev. Odkrito in jasno povedano, ostrmeli smo, ko smo prečitali letošnjo socialnodemokraško spomenico. Presenečeni smo bili, ker je postavilo modro socialnodemokraško vodstvo ljubljansko tobačno delavstvo v III. vrsto. To kaže ljubezen tiste socialne demokracije, ki se tako dobrika in ki vedno snubi ljubljansko tobačno delavstvo, v pravi luči! Splošno znano je, kaka draginja vlada v Ljubljani, draginja, ki prav nič ne zaostaja za dunajsko in niti za londonsko ne, česar nismo naglašali mi sami, marveč kar se je naglašalo tudi v ljubljanskem občinskem svetu. Poglejte Vi, ki ste šli k socialni demokraciji zato, ker ste verovali rdečim agitatorjem in agitatorcam, da se resnično potegujejo za Vaše koristi, da se niti toliko ne zmenijo za Vas, da bi prišli v tisti plačilni razred, v kateri spadate po groznih dra-ginjskih ljubljanskih razmerah. Ali boste res to socialnodemokraško ljubezen do Vas mirno požrli in vzemimo slučaj, da obvelja socialnodemokraška modrost, zato manj zaslužili, kolikor bodo zaslužili v Krakovu in v Linču, mestih, kjer ni tako drago, kakor v Ljubljani. Morebiti bodo socialni demokrati pričeli še trditi, da ni nikjer tako poceni življenje, kakor v Ljubljani, čisto nič bi se ne čudili, da boste tudi rdeči ljubljanski tobačni delavci in delavke to trobili, dasi sami dobro znate, kako zlomkova draginja vlada v Ljubljani, draginja, veliko večja, kakor po velikih svetovnih mestih. Kdor še ni popolnoma zateleban v rdečo farbo, zna, kaj naj zdaj stori: pokazati fige rdeči gospodi, ki je v svoji spomenici pokazala ljubezen do ljubljanskega tobačnega delavstva v tako izdajalski obliki. Med brati in sestrami. Glavna ‘skupščina »Slovenske krščan-sko-socialne zveze« bo 21. julija t. 1. v Ljubljani Na njej se bodo obravnavale praktične društvene zadeve. Spored: Društveni domovi (stavba, oder, financiranje). Učila v društvih. Revizija po |izobraževalnih društvih. Ženska telovadba. Narodna obramba. Poročila pokrajinskih zcez. Dan v proslavo svetih bratov Cirila in Metoda. Po sklepu S. K. S. Z. in zastopnikov izobraževalnih društev se praznuje, kakor se nam poroča, dne 10. julija spomin slovanskih apostolov sv Cirila in Metoda. Ta dan naj bi se proslavil po vseh naših izobraževalnih društvih. Povsod naj se priredi ta dan predavanje o svetih apostolih slovanskih, napravi primerna igra in izvajajo nekatere pevske točko. Ta dan naj se povsod na slovesnih zborovanjih osnujejo podružnice »Slovenske Straže«! Program za ta dan se objavi pravočasno. Jesenice. Shod strokovnega društva v nedeljo dopoldne je bil nepričakovano dobro obiskan. Dvorana je bila nabito polna, dasi je bilo več naših zadržanih. Vodil ga je predsednik Strokovnega društva Ivan Korošec. Govoril je na njem predsednik J. S. Z. dr. Zajec. Ustanovila se je skupina J. S. Z. za Jesenice, za Javornik in Koroško Belo se ustanovi posebna skupina. Po shodu je pristopilo k J. S. Z. 50 članov, dasi je že tudi naše Strokovno društvo član J. S. Z. K skupini je pristopilo več rokodelskih pomočnikov. Odbor skupine se je sestavil sledeče: Štefan Weber, predsednik, Žnidar BI., podpredsednik, Gatej Peter, tajnik, Felc J., blagajnik, Kiršner Rupert, Žemva Lovro, Mavsar Janez, Grom Janez, odborniki. V nadzorstvu so: Rozman Jožef in Anton Skubic. Sava. (Iz mehaničnega oddelka.)^ Pri nas nam že več mesecev glede na plačo ne gre skupaj. Vsak mesec dobimo manj, kolikor znaša naš račun. Trdi se, da piše mojster le ure, in sicer vsak dan le deset, dasi delamo deset in pol ure na dan. Upamo, da se pojasni stvar. Sava. V nedeljo popoldne ob pol štirih priredi Strokovno društvo veselico. Svirala bo slavna tvorniška godba. Za zabavo je dobro poskrbljeno. Otvori se namreč tudi na veselici imenitna lekarna z najboljšimi zdravili. Kdor želi dobre zabavo, pridi! Sava. (Iz bratovske skladnice.) V načei-ništvu bratovske skladnice sedi nekdo, ki pripada stranki starih peharjev. Mož jako rad očita slabosti osobito takim, ki ne trobijo v rdečo Trobento. Ampak mož ima smolo, ker kjerkoli in kadarkoli iziprego-vori, ustreli kozla. Minulo nedeljo je pa ustrelil celo pujska. V gostilni se je namreč stepel z nekim sodrugom, nato se pa valjal v jarku kakor kak pujsek. Navedemo to le zato, ker nam rdeči puntar nikdar ne da miru, mesto da pometa pred lastnim pragom. Poselsko socialno vprašanje. Kar je v protokolih visoke zbornice določeno glede službene pogodbe z ozirom o načinu in obsegu dela in njegove plače, 'istotako se ravno ista določila ozirajo tudi na nravnostne in zdravstvene razmere delojemalca, in si- cer § 162. pravi: »Der Dienstgeber ist ver-pflichtet, auf seine Kosten alle jenen Ein-richtungen bezuglich der Arbeitsraume und Geratschaften herzustellen und zu erhal-ten, die mit Riicksicht auf die Beschaffen-lieit. der Dienstleistung zum Scliutze des Lebens und der Gesundheit der Dienstneh-mer erforderlich sind.« — »Delodajalec je dolžan na lastne stroške oskrbeti in vzdr-žavati vso opremo, katera se rabi v delavnih prostorih in delu z ozirom na varstvo življenja in zdravja delojemalca.« — P. n. gospoda naj bi v tem oziru pogledala, da ni dolžna, da le enkrat v svojem življenju, morda le ob času poroke, si nakupila potrebni in nepotrebnih stvari v pohištvo, nekateri celo tako staro ropotijo podeduje, potem pa hočejo, naj bi vedno lepa in cela ostala. Dolžnost njihova je tudi, da jo vzdržujejo, ne pa kakor je že sedaj pri marsikaterih v navado prišlo, da kar posel poškoduje, da tudi posel plača ali novo kupi. Premnogokrat je kaka stvar že vsa obrabljena in pokvarjena, da se včasih komaj v roko prime in se že ubije ali polomi, potem mora pa to staro šaro z novim nadomestiti. Na ta način pri mnogih družinah posli vzdržujejo hišne stvari in stare, pobite črepinje nadomestijo z novimi. To vsaj ni čudno, če posel kaj poškoduje, ko ima vedno take stvari v rokah, v jezi ali nalašč le redkokdaj kdo kaj takega stori. Vsaka reč le en čas trpi, gospodar ali gospodinja takih stvari ne moreta pokvariti, ker nimata z njimi opraviti. Dalje pravi ravno ista točka: »So-w.ie die Forderung, dali keine gcsundlieits-schadlichen Raumlichkeiten zu Wohnzwe-cken gevcidmet vverden durfen, verstehen sich eigentlich von selbst. Diese Verpflich-tung entspricht den naturlichen Anforde-rungen an die Rucksichtsnahme auf Sclao-nung der wertvollsten Gtiter des Dienst-nehmers. Die Verletzung dieser Pflichten begrundet auch ohne spezielle Anerken-nung im Gesetze im Falle der wirklichen Gefahrdung eine nach dem allgemeinen Strafgesetze strafbare Handlung. Der Be-stand dieser Vorschrift erleichtert auch die Geltendmachung eines allfalligen Scliaden-ersatzanspruches und die Auflosung des Dienstverhaltnisses, wenn der Dienstgeber seiner Pflicht nachzukommen sich wei-gert.« — »Kakor tudi, da se za stanovanje ne dajo nobeni zdravju škodljivi prostori, to je samoposebi umevno. Ta dolžnost obstoji iz naravnih zahtev, glede varstva najdražjega premoženja delojemalčevega. Pre-lomljenje teh dolžnosti obstoji tudi brez posebnega priznanja v postavi, kazni vredno dejanje. Obstoj tega predpisa olajša tudi v vsakem slučaju veljavo odškodnine in tudi razveljavi službeno pogodbo, ako se delodajalec brani svojo dolžnost izpolniti.« — Ako bi hotel kdo stanovanje ali spalnice poslov pregledovati, našel bi jih gotovo več kot polovico, ki ne ustrezajo zahtevam po-slovega zdravja. Ti prostori so mnogokrat bolj podobni kaki shrambi ali kleti, kakor pa spalnici. Koliko deklet je, ki morajo spati v kopalnicah ali drugih vlažnih prostorih, zopet druge v malih zaduhlih beznicah, katere niti oken nimajo, da bi bile kdaj dobro prezračene; potem je pa še marsikje navada, da ko jim še tako dobrega zraka manjka, morajo še domačega psa v isti sobici prenočevati. Zopet druge imajo svoj prostor v podstrešju, kjer imajo burja, dež in sneg prost vstop. Dobe se pa tudi še marsikatere, ki prav nobenega prostora nimajo, ki šele zvečer iz raznih kotovo cunje skup znesejo, da si v kakem kotu postelje napravijo, prostora za njeno obleko skoraj ni, preoblačiti in česati se morajo v stranišču itd. Vse povedati je nemogoče. Prav umestno bi pa bilo, da bi merodajni krogi bolj živo posegli v to stvar in da bi se te postave dejansko izpolnjevale in ne ostale le na papirju. Gotovo bi bilo pravično, ko bi taki gospodarji ki svojim poslom niti dostojne spalnice ne napravijo, da bi plačevali kazenske doneske v mestno ubožnico, kakor pa taka dekleta, katerim gospodinja brez vsakega vzroka njih knjižice na policijo nosijo. — Vsi posli naj si zapomnijo, da nezdravo stanovanje je vzrok, radi katerega lahko službo takoj in brez vsake odpovedi pusti, ako mu gospodar nikakor zboljšati noče. V tem jih zagovarja postava v svojem § 162. — Služkinja. Prometna zveza. Pravovarstveno in podporno društvo avstrijskih železničarjev »Prometna zveza« priedi v nedeljo, dne 29. maja ob pol 10. uri dopoldne v dvorani S. K. S. Z. v hotelu »Union«, vhod Frančiškanska ulica št. 2, zaupni in konferenčni shod vseli slovenskih železničarjev članov in zaupnikov društva »Prometna zveza«. Začasni spored: 1. Železničarji in železnice v državnem proračunu. Poroča državni 'in deželni poslanec msgr. dr. Ign. Žitnik. 2. Državni zor in železničarji. Poroča državni poslanec Josip Gostinčar. 3. Pravovarstvo železničarjev in »Prometna zveza«. Poroča odvetnik dr. Vil j. Schweitzer. 4. Zahteve železničarjev južne in državne železnice. Poroča deželni poslanec .J. Piber. 5. Provizijski statut južne železnice. Poroča pristav T. Tertinek. 6. O dolžnosti krajnih skupin. Poroča tovariš K. 7. Agitacija in organizacija. — Vabimo k obilni udeležbi vse gospode člane in zaupnike »Prometne zveze«, kakor tudi vse naše somišljenike. Udeležite se v prav obilnem številu! Noben somišljenik naj se ne ustraši ter v nedeljo, dne 29. maja, vsi na shod v Ljubljano! Pripeljite s seboj tudi svoje soproge! Pridite gotovo, če le mogoče! Vabilo prinesite s seboj, velja kot vstopnica! — Odbor »Prometne zveze«. Z Bohinjske proge. Sestanka, oziroma shoda J. S. Z. dne 8. t. m. na Gorjah smo se udeležili tudi železničarji. Načelnik J. S. Z. dr. Zajec nam je toplo priporočal »Prometno zvezo« in nas zagotavljal, da stoji za nami vsa »Vseslovenska Ljudska Stranka«. Železničarji, ne pomišljajte, marveč v »Prometno zvezo«! Ne poslušajte nasprotnikov. Saj vam naša »Prometna zveza« za tistih 40 h mesečno nudi vse ugodnosti, za katere pa morate pri socialnih demokratih plačati mesečno 1 K 20 h, a svojim članom niti ne dajo, kar zahtevajo. Mi dobivamo vsak teden »Našo Moč«, rdeči pa le tistega »Železničarja«, ki ne piše drugega, kakor zabavljice proti katoličanom. In vsak čas ti prihajajo socialni demokrati, pa ti nabirajo za kakega bolnega člana, drugič pa za kakega voditelja, da se lahko pelje na Dunaj. Radeče pri Zidanem mostu. Odkar se nismo oglasili nekaj časa v »Naši Moči«, se je tudi pri nas mnogo predrugačilo. Vse na boljšo stran se obrača, le nekaj jih je še, ki še prisegajo na Fererjvvo stranko, a tudi za te še pride čas, da se bodo zdramili. Moramo pa povedati, kako se pri nas v vseh različnih katoliških društvih napreduje. Na binkoštno nedelja je bila procesija, in čuj, kaj smo zagledali: naše zveste brate Orle, ki so pred svetim nebom korakali. Ne moremo povedati, kako je bilo vse ginjeno, ko je videlo vprvič njihov nastop. Orlom, ki store vse proti našemu krutemu sovražniku, zatorej kličemo: Bog vas živi! Kdor je zoper naše Orle, tisti je zoper krščanstvo in zoper celi slovenski narod. Zatorej, železničarji, poglejmo si vsi krščansko misleči v obraz in razširjajmo tudi mi bolje, ko do zdaj našo organizacijo, da ne zaostanemo vsi trezni in dobro misleči železničarji v obrambo v »Našo Moč«, da poženemo na- šega sovražnika. železničar. Okno v svet. Državni zbor. V državni zbornici je zdaj precej življenja. Razni odseki zborujejo zelo pridno. V proračunskem odseku sta se poslanca dr. Korošec in dr. Žitnik z vso vnemo potegnila tudi za delavstvo. Dr. Korošec je zahteval zboljšanje razmer za delavstvo v Idriji in celjski cinkarni. Osobito je zahteval, da se starim provizijonistom zboljšuje provizija. Dr. Žitnik pa je zahteval, da vlada bolje skrbi za delavska stanovanja. — Obrtni odsek je izvršil posvetovanja o kroš-njarskem zakonu in sprejel z nekaterimi izpremembami vladni načrt. — Pretečeno soboto in ponedeljek je bila v državni zbornici enketa državnih uradnikov v zadevi službene pragmatike. Proti sklepu socialnopolitičnega pododseka, da se izplačuje zaslužek rudarjem vsakih štirinajst dni in da se da rudarjem brezplačno luč in orodje, kakor tudi strelivo, so se izrekli posestniki rudnikov. Ne gre jim v glavo, da bi ne smeli plačevati rudokopi za delo potrebnih stvari na korist podjetnikov. — Državna zbornica je končala prvo branje predloge o zborniškem poslovniku. Zdaj razpravlja prvo či-tanje vladne predloge o ustanovitvi vojaških veteranskih zborov. — Kaj vsega naš finančni minister ne ve, smo zvedeli iz njegove izjave v finančnem odseku. Na vprašanje, ako se res grade v Trstu velike vojne ladje po naročilu vlade, je izjavil, da mu to ni znano. Pač pa gradi neka privatna firma za prodajo take ladje. Torej se pri nas delajo privatnim potom vojne ladje, kakor tržiški čevlji. Vsakdo ve, da temu ni in ne more biti tako. To gotovo ve tudi Bilin-ski .Vzlic temu pa si je upal zabrusiti v obraz finančnemu odseku, da on o temu ničesar ne zna. Da se nahajajo na svetu predrzni ljudje, se ne more tajiti, toda da ima svet finančnega ministra, ki si upa naprtiti zakonodajnemu zastopu in ljudstvu takega medveda, kakor je to storil Bilinski, presega vse meje. Ali to služi domoljubju, je pa drugo vprašanje. Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč“. Čim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo. Pravila delavskega provizijskega sklada južne železnice. (Dodatek.) Delavci, ki so pred 1. januarjem 1910 pri južni železnici v delo vstopili, in oni, ki so 1. januarja 1910 že tretje leto kot delavci južne železnice odslužili, pač pa že 35. leto starosti prekoračili, so opravičeni, ne pa primorani, temu zavodu pristopiti. (§ 2, 1.) Pravico do pristopa pa zgube, ako se do 30. junija 1910 ne priglasijo. Onim s 1. januarjem 1910 v provizij ski zavod sprejetim članom, katerim se po določilih za delavce, ki op 1. januarju 1907 iz službe stopijo, že več ko tri leta všteva, se ako so že pet let člani provizijskega zavoda, polovica onega časa, ki triletno dobo prekorači, všteje. V slučaju nezgod (paragrafa 14. in 23.) pa se ne ozira na že-dopolnjeno dobo članstva. Za prišteta leta se ne računajo pristojbine, član se smatra tako, kot bi bil tudi za omenjena prišteta leta pristojbine vplačeval. Zapomni, ne zabi: Bolan ali zdrav, Le „FLQRIAN“ rabi, Želodcu bo prav! m je krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Ljudska kakovost Kabinet a a kakovost liter K 2-40. „ „ 4-80. Naslov za naročila: „FL0R1AN“, Ljubljana. Postavno varovano. sažibektI n t UUBLMN/1 1 m B PREŠERNOVA ULICA 0 PRIPOROČA SVOJO VELIKO 7a\ nori čfvi ifv m « DOHAČECiA IZDELKA. f£sm Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup VsIedfegagSedamedino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka ie zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manu>aktur-nega (gvanincga) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužifi tvrdke R. Miklauc Ljubljana, Stritarjeva (Spi- falska) uiica 5, to je glavna trgovina, podružnice fvrdke so: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni hiši pri Miklavžu, Medena ulica V vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi = (GgT pazite natančno na “SU ftag" imenovane tvrdke! Ha deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto fe 50 lprihranite 3 stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, ItIDČ, Zdravje dosežete in ohranite, ako pijete 88 SLADIN 88 Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno vlekami imKOGZIf zraven rotovža VLjllDipi ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. rno no v Ljubljani Kongresni trg SL 19 reg. zadruga z om. por. Kongresni trgšU sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/«°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron ===== 30 vinarjev na leto. ................ — Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni daven plača Hranilnica nama. HajsinurneiSa prilika za steflenle. r., Kanonik A. Sušnik 1. r„ podpredsednik. Kanonik A. Kalan predsednik. Velika zaloga! Nizke cene! Rodi veliko zaloge znatno znižane cenell! Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d. Velika izbira drobnega in modnega blaga: rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenj-i mom gramov ter drugih risb. - Primerna darila za godove in druge prilike - Priporoča se z velespoštovanjem FR. MERSOL, Ljubljana, Mestni trg 18. Gričar ftHIeJač - Ljnbljina - Prešernima utica it. 9 priporočata sisbšsi naiueSjja zalogo izgotoulijeiiili ©liSek m gospode, dečke m ofroSse » HOUDSti :: u honfebciji za dameI Pozor slov. delavska društval l^upujte svoje potrebščine pri znani in pri« poročljivi domači manufakturni trgovini JfljMKO ČEŠfUK (ppl CsSniku) LhJUBLnJAN A Linganjeva ulica -Stritarjeva uliea v kateri dobite vedno v veliki izberi novejše blago za ženske in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. ===== Lelami ji ur it Bohinca i Ljubljani, i njiln lleMn in Hi ceste priporoča sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., (J steklenic L krono Kapljice za želodec, izvrstno, krejjilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 vin , G steklenic - kroni. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., G steklenic 2 kroni 50 vin. Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin. Mazilo zoper pege, lonček 1 K. Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-liica 50 vin., večja L K vin. Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin. Poslpalnl prašek, proti ognjl-vanju otrok in proti potenju nog, škatljica 60 vin., 6 škatljic 2 kroni 60 vin. Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono. Ribje olje, steklenica 1 krono. Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin. Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., o steklenic 1 krono. Tinktura za lase, steklenica 1 K. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K. Žclcznato vino, steklenica 2 kroni 60 vin , in 4 krone 80 vin. Zeleznate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin. Edina in najkrajša črta v Ameriko! o\ cn HHVRE NEW-YORK — francoska prekmorska družba. ■■ Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo =■■- ED. SMJLRDil — oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«. ■ ■ ■ ■ ■ ■ Hill Kol Mlltnffl tik toiaitsa izdelka, velika Ma Mita in ktgie, vsak velisli olnala, perila, malt, kukata za izstliin, sttktnik nr in ve-a rizit In us al jalanlEikik predmElov pripor ggggggggl HaimUSa. nalslanrnelša prilika za štedenie I imHBHmm ^TraSjonovTl ttaf Lastna glavnica kron 420.537-92 TsJl | ^20*Šmg,rg LJUDSKA POSOJILNICA ■ ■ - = registrovana zadruga z neomejeno zavezo — 1 Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela ,Union* za franč. cerkvijo prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure UII 0| zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po “ |2 |0 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4‘50 na leto. Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje :-t—— r-r= po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. .......................................... Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. ban 3a>$ in $in v Ljubljani Dunajska cesta št. priporočata s^oj® bogato zalogo :: A uoznilj l^oles ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a £iualni ^troji za rodbine in obrt Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskartie.