Iih»j« v*aM rssen in ijjued italijanske bombe ubile eno t »ko in dva otroka in deloma dejale ameriško bolnišnico, ki j nosila znak Rdečega krkiža. "o je vzrok, ki nas sili, da ponosno opozorimo članice Lige naro-•v na nove italijanske kršitve *dnaroa-val je preprečil padec svoje vlade, ko je na pritisk socialnih ra-dikalcev naznanil, da bo nastopil proti fašističnim organizacijam, kakršna je "Croix de Feu" (O-gnjeni križ) in druge. Edouard Herriot, vodja socialnih radikalcev, je po konferenci z Lavalom izjavil, da je slednji sprejel njegov program z nekaterimi pridržki. Herriotovi levičarji so v viharni debati v francoski zbornici zahtevali razpustitev takozvanih "političnih armad", toda po konftreuci med sinova in dve hčeri. Oblak Chicago. — Gl. urad SNPJ je te dni obiskal Johnny Erjavec, slovenski boksar, čigar dom je v Duluthu, Minn. Erjavec bo I-mel danes (pondeljek) zvečer boksarsko bitko s slovenskim pu-gilistom Kranzem v Marigold Gardenu. Mladi "fajtar" nam je povedal, da je vsa njegova družina pri SNPJ. Italijanska Ma zasežena v Mehiki Mexico City, 7. dec. — Mehiške federalne oblasti so zadnje dni zasegle italijanski učni zavod v Guadalajari iz razloga, ker je ta zavod kršil proticerkvene zakone. Tukajšnji diplomatje pričakujejo, da bo Italija protestirala. NEARSTOVA PROPAGANDA POSTAJA BUMERANG V šolah Washingt*p» študirajo njegover inkvizicijo "TUDI S KNJIGAMI NA GRMADO" VVaMhington. — (FP) — Tukajšnji Hearstovi listi so s svojo propagando in teroriziranjem sicer uspeli, da so v šolah uvedli pravo Inkvizicijo, niso pa mogli preprečiti širjenja "nevarnih" idej med učenci in študenti. Hearstova fašistična propaganda je v resnici pričela postajati bumerang. Burne ran g postaja v tem, da so nekateri učitelji prišli na i-dejo, da jih ne bo mogei nihče pestiti radi "komunizma", če svoje učence seznanijo z metodami Hearstove propaganda. S tega vidika so že v nekaterih srednjih šolah pričeli s tečaji, v katerih so Hearstovi lokalni listi glavna atrakcija. In kakor poročajo, se študentje |H>glab-ljajo z velikim zanimanjem v načine njegove propagande. Posebno jih zanima njegovo tolmačenje akademske svobode. Nekateri študentje na univerzi so celo prišli na markantno idejo, da je treba Hearstovo fašistično propagando privesti do konca in očistiti tudi vse učne knjige "komunističnih" idej. Po njih mnenju je to dosegljivo ls s uničenjem knjig po Hitlerjevem načinu z javnim sežigom. In enkrat v bližnji bodočnosti nameravajo študentje tudi to izvršiti, napravili bodo "Hearstov kres" iz "nevarnih" knjig. Pri tem bodo sigurno ftaslf kooperacijo tudi s strani velikega števila učiteljstva, ki Sf bodo lahko sardonično smejali ob "Hearstovem kresu". S tem bi dobili vsaj nekoliko zadoščenja za infamno ponižanje, na katerega jih je prisililo Hearstovo časopisje, ki je s svojo fašistično propagando uspelo, da je bila k šolskemu apropriacijsfcemu zakonu za zvezni distrikt uklju-čena 'antirtJečkarska'" določita in porinjena skozi kongrii tik pred zaključkom. Po tej določbi se mora zdaj vsak učitelj in učiteljica podpi-(talja na S. strani) Standard Oil se boji reprisalij Pretrgal« ne bo zvez • tvojo italijansko podružnico «in ranile dve.to drugih. '-»«lom ,in, """ot(,m ne" 1 R koliko potolažili. Opazovalci francoske politične ho deževale na šotorišča križa, ameriško bolniš- u - .. .. . . . Vll, Blco 'n na poslopje ki je irlavni i8,tutc,je m«™°;.da *e ,0 L*val ^sarja Selassie^ D ** "f" k™"" 8 Jf uročilo se glasi, da so radikalcev »n vodil po- irjan!sk' bombe ubile 32 ljudi.) ^ ubitimi in ranjenimi so žen- in otrn»čevalca francoske Ča-•^n* a^ntur« Havas, G. Goy-^ 1'» j<- krogla zadela v koleno. ' rn<",a je v razvalinah, na ce-obležalo veliko število [a ||| ,. ''»»ud« k' «h flkj B^i Adil. 7. dec. — Po poročilu, prt jel list London He-•'il ranjen Linton Wells, ;!<<* newyorškega lista ,r|*>une. ko so italijan-i metali bombe na me- ^baba, 7. dec. — Urad-ki kh je objavila abe-uda. javljs. da so itali-' vrgli večje število rf ♦ <»to Gondar, ki se na-'ini jezera Tana. Bom-" *tiri ženske in dva o Pičile več hiš. ' — Sem so dospe-1 o velikem nepokoju ir-kimi delavci, ki jih ti« 5. auaal.) - gajanja za končanje italijansko-abesinskega konflikta, če ne bo prišlo do nove rabu-ke v zbornici. Med socialnimi radikalci jih je mnogo, ki ne verjamejo, da bo Laval odločno nastopil proti fašističnim organizacijam. Xavier Vallat. fašistični -poslanec, je odbijal napade levičarjev. Zahteval je, da vlada razpusti tudi napol militaristične organizacije levičarjev, če že hoče zatreti slične nacionalistične grupe. To vprašanje je izzvalo vročo debato in predsednik zbornice je moral parkrat prekiniti sejo, da so se poslanci pomirili. Sedaj je bilo objavljeno tudi poročilo, da se je pričela tajna obravnava proti članu uredniškega štaba komunističnega lists "Humanite", ki je bil nedavno a-retiran na obtožbo špionadte v prilog neki zunanji državi. Sodnik v Montani izvršil samomor Missoula. Mont. — Distriktni sodnik Theodore Lentz v tem me-stu se je te dni ustrelil. Bil j< aktiven republikanski politik. New York, 7. dec. — Standarxl Oif Co. of New Jersey je podala izjavo, v kateri poudarja svojo lojalnost napram ameriški vladi, obenem pa »pojasnjuje, da ni prejela Še nobene zahteve, naj omeji pošiljanje petroleja svoji podružnici v Italiji. Amerika še ni podala nobene deklaracije, da smatra Italijo za na-padalko v afriški vojni, zato bo kompanija vzdržala normalne zveze s svojo podružnico. To je v soglasju s nevtralno politiko Rooseveltove administracije, katero je predsednik očrtal v svoji nedavni proklantaciji. Ako bi omejila pošiljanje olja v Italijo, bi s tem iasvala jezo Mussolini-jeve vlada In sledile bi reprlsa-lije. "The Ump", glasilo Standard Oil Co„ piš«*, da so se zahteve glede dobavljanja olja povečale, odkar se je Italija zapletla v vojno s Abesinijo. Standard Co., ki je ustanovila svojo podružnico v Italiji pred več leti, bi bila lahko razširila svoje aktivnosti, a je odklonila naročila, katera so |H»tem dobile druge oljne družb«. Glasilo družbe dalje piše, da ne prodaja olja Mussolinljevl vojni malini v Afriki. Izjema je bila le ena transakcija, izvršena med agentom njene podružnice in italijansko vlado, ko je nlednja dobila nekaj tisoč sodov olja In je bilo to potem poalano v Afriko. 8ooconyJVaocum Ol* (Cy„ a-mariška oljna dru*ba. Je Istočasno t objavo lsjsve Standard Oil Co. naznanila, da bo povedala svojo oljno čistilnico v Ne tiplu, toda konstrukcija bo kon čana šele I. HW7. Zadevna na črte Je direktorlj drutbe odobril že v Juliju, pred izbruhom afriške vojne. Porast italijansko-ameriske trgovine Izvoz ameriikega blaga v Anglijo se je tudi povečal Travfca" po vzvrev induHtrl^kih msgnatov (Narisal Jergrr.; Washlngton, ». C., 7. dec. — Vzllc poskuHii ameriške vlade, da omeji Izvoz I H) j nega materiala v Italijo, so se trgovinske aktivnosti med Italijo In Ameriko |>ove. <*ale. To kal* Statistika, ki Jo je včeraj obJavH federalni trgovin-Mkl department. DhmI je Kooa<«v«ltova prokla-maclja, s katero je prepovedal Izvoz bojnega materiala In orožja Italijo in Alisslnijo, stopila v veljavo 5. oktobra, je U statistike trgovinskega departmenta razvidno, da se Je izvoz amerUke-ga bla^a v Italijo povedal v oktobru Uri odstotkov v primeri z Iz-jv<oro-čilo, ki ga je objavil notranji de partment, javlja, du m* J« tzvo/. olja v Italijo ifoAesteril v oktobru v pri m« rl m septemtirom-. <)bjavlJ< rte šte\like kažejo tudi porast izvoza ameriškega bla I v h v Anglijo. Vrednost ameriš-i k« ga blaga, ki tr<> J" dobila Angll-| ja v oktobr u, se ««'iii na iriii.o:^,-ooo. v primeri s f io,iiii.?a darjev. rs I rudarjev je srečno prišlo mm p«ArAje |*o razotrelbi. Vsrok eksplozij** Ae ni bil |M»jas> njen, i AMERIKA ALAR MIRANA VSLED PO LOŽAJA V AZIJI Državni tajnik Hull posvaril Japonsko in Kitajsko ~ POOSTRITEV KRIZE NA DALJNEM VZHODU Tokio, 7. dec. — Ja|>onska se ne briga za devetdrftavno im>-godbo, ki garantira integralnost kitajskega ozemlja. To je stališče, ki ga Je zavzela tokijska vlada, ko Je bila informirana, da Amerika in Anglija nasprotujeta manevrom jajM>naklh mllltarlstov, ki hočejo dobiti kontrolo nad severno Kitajsko, kar je kršitev omenjenega pakta. Predstavnik japonskega zunanjega urada je včeraj Izjavil, da obstoječa |H»godba ni v soglasju s sedanjo situacijo, ker te to, ko se je osam držav zavezalo, da 1k> branilo neodvisnost Kitajske, da je kitajska suvereni-teta ogražena s to pogodbo, ki lamtavlja Kitajsko v vrsto kolonij zunanjih držav. Dalje Je rekel, da Izjava ameriškega državnega tajnika liulla je Is ponovitev načel mednarodnega zakona, kateri pa Japonska ne pri. pisuje nobene važnosti. VVaahlngton, 1). <\, 7, dec. — Uradna izjava, namenjena Ja-|M»nskl in Kitajski, ki Jo Je objavil državni tajnik Hull, kaže, da je ameriška vlada vznemirjena zaradi manevrov japonskih mllltarlstov, ki hočejo raztegniti svojo kontrolo na severne kitajske province. lajava vsebuje prikrit opomin, naj se Japonska in Kitajska držita provizij pogodbe, katero sta s sedmimi drugimi državami podpisali, iu drugih mednarodnih paktov, ki jamčijo Integralnost kitajskega teritorija in zaščito zunanjih interesov na Kitajskem. "Ameriška vlada," pravi Hull v ■ svoji Izjavi, "se bo držala provizij nuni na rodnih pogodb, katere Je z drugimi državami pripisala, da se zavaruje skupne Interese prizadetih držav." Ta izjava je bila odgovor na vprašanje re|>orterjev, kakšno akcijo namerava Amerika |mmI-vzetl v zvozi z aktivnostmi japonskih mllltarlstov, ki podpirajo gibanje, čigar cilj je avtonomija severne Kitajske, TI mllitaristl hočejo, da (»ostane severna Kitajska druga Mandžurija, katero je Japonska dobila |>od svojo kontrolo z vojaško okupacijo, Ameriška vlada ni doslej poslala uradnega protesta proti aktivnosti japonskih mllltarlstov, toda Hull je namignil, da Is* to storil, če l»o razvoj situacije zahteval l*>lj odločno akcijo. Ilullovo svarilo ni namenjeno samo Ja|M»nski, temveč tudi nan-kiligikl vladi, ki doslej še ni pod-vzela korakov, dit se obrani teritorialna integralnost severne Kitajske, Hull se zaveda, da bi japonska kontrola severne Kitajske ogražala ameriške interesu nit tem ozemlju. ftaiiKlisJ. 7. d < Kitajsko-japoickit kriza je opozorila svet na nevarnost n< v« vojne. Večje število >ap«;nxkl|i b< Jtllh letal se I Je pojavilo nad Peipingom* med-i tem ko je ja|Htn*ki polkovnik i Tan TakabaAi, poslaniški pri* I t>očnik, poslal kitajskemu voj-| nernu roinii-tru, generalu Ho 1 Vlng^inu, ultimat, naj ^e takoj ' umakne Iz mesta. t Viug-4in je nedavno d'M|M*| v peiping kot iHiscobni rvpreZetl-tant diktatorja Kaiška, ki mu je pov erll nalogo, naj vik«v M m vfUlo IV,kupili lliermrn* vtofcin« (ftrttoa. *—u, 4r*ma. pmmi IU > 1M vrr>#k» pulil jatalju to v atofeju, to prllUH |H>itnino. Advvrtulng rstn o« »rti««! H«miMfl|»U «f eo^muol-••tioui «|>4 unkuliciu-il arUrU« wUi imH t» MUlMi OUmt «anuarrl»U. »ucb aa «tUmH »avatopa. Nuio« ta »»a. kar ima atlh • llaUNBi PltOSVKTA li(Mt 9a. LavMal« Ara., Cbl«a«a. MMi MENRKI OP THK KKDBKATKD PRKM niaMatfOM« (>»lum v n« prim«r KIS lOtl. 11. !»«(;. ifoUu vti««* l«MM M ■■•>W«U |MHN#lll, 4* «•» i« a trm datumom ptAmklm M> rWnlM pMu«ll« nt •1« M »•(• IU( M uUrl Dnevne zanimivosti Kev. Franci* Jager piše v Amer. Slovencu, da bi se Jugf/.slavi Ja morala sprijazniti z Italijo in ji pomagati, da dobi v Afriki, kar hoče. Italija je sosed. Prijateljski sosed j« boljši kakor sovražni m/secl. Slovenci mo jezni na Italijo, ker jim je vzela Primorsko, ampak Italija ni nič vzela. Anglija in Francija h ta vzeli Primorsko Avstriji in jo dali Italiji namesto nemških kolonij, katere sta obdržali zase. Vrhutega nta Anglija in Francija ogoljufali (!) Italijo za Dalmacijo, katero »ta ji obljubili, a končno Nta jo pustili Jugoslaviji. Jugoslavija naj se »prijazni z Italijo in ignorira sankcije Lige narodov; naj da Italiji les, Žito, baker in vse, kar lahko proda. - « Tako brat Jager. Radovedni »mo, če bi Jager tako pisal, ako bi Italija imela demokratično ali socialistično vlado in bi papež preklinjal to vlado. Vse kaže, da bo Mu»»olini kmalu imel več prijateljev v inozemstvu kakor doma . .. a a a ' Iz Mehike prihaja ve»t, da »o mehiški učitelji demon»trirali v glavnem mestu za zaščito po deželi. Zadnje mesece se vrše sistematični napadi na učitelje v krajih, kjer imajo klerikalci Ae vpliv med ljudstvom. Veliko število učiteljev je že bllolinčanih, to je obešenih ali u»treljenih, dočim ao drugim porezali uhlje in nosove. Med demonstranti v Mehiškem mestu sta bili tudi dve učiteljici, ki »ta imeli odrezana uhlja. Mesarjenje in linčanje učitelje^ v Mehiki je rezultat tiste "civilizacije", za katero »e divje poteguje katoliška cerkev v Združenih državah in sili predsednika Kooseveita, da bi to "civilizacijo" podprl z ameriAki orožjem. To je "civilizacija", ki Je do pičice podobna oni, katero vodita Mussolini in italijanska cerkev" in fcataro zdaj )>oskuŠata zanesti v barbarsko A besnijo. Abesinija pa« ni nič Ik>IJ barbarska kakor je katoliška Mehika! a a a Stojadinovjčeva vlada v Jugoslaviji je dala amnestijo političnim jetnikom. Čez 1200 jetnikov Je bilo izpUAčenih iz zaporov. To je dobro. Zgoditi bi »a moralo že pred tremi meneči, a bolje kasno ko nikoli. Amnestija pa Ae nI popolna. Iz\zeti *o vsi oni politični jetniki, ki »o ae "težko pregrešili" (kako težko?) zoper državo in beguni v inozemstvu. Torej beguni, ki »o uAli zapora doma, morajo prej prestati kasen ali del kazni pridno bodo deležni "milosti". To Je Ae vedno »laba demokracija. Drugo znamenje piAkave demokracije v Ju-goMlaviji je cenzura Časopisja. Starokrajski časopisi mo Ae zmiroin me»tonia pomazani In pobeljeni. Jugoslavija ne sme govoriti o demokraciji, dokler n« bo Imela popolne svobod? tuka. govora in fborovanja. popolne volilne svobode in vseh civilnih svobodščin. • • a Zadnje dni mo poročali iz Kima, da Je Mussolini odredil priprave za obrambo Rima pred napadi iz zraka. To bo novica za starega Brlsbana, ki misli, da je faAlMtična Italija edina, ki ima Ujiia letala. Po mnenju starrga Hrisbana — kateri prihaja nazaj v otroAka leta — Ma lamdon in Pari* .dirii mesti, ki Mta v veliki nevarnosti razdejanja, če pride do oltoroftonega konflikta med Italijo iti Ligo narinlov.. Do tkonflikta Pa pride le V slučaju, ako *e Muaaolini odloči za Msniomor. • a a Amermka vlada je uposljla — če jo! _ tri m |k>I milijona bresposelnih pri javnih delih po »H-rsAkih plačah, lagoma spoznavajo, da Anton Mkapin. druge moči ni kot le lastna moč.1 * - Malikovanje, uklanjanje in pri-1 Aktivnonti S.D.D. čakovanje iz neba, v»e to ne da Detroit, Mich. — Vsi delni-IjUdstvu kruha. Mana je baje Curji SDD se vabijo, da se go-padala »amo enkrat. tovo udeležijo občnega zbora ali V 20. stoletju »mo in na mili- delničarske seje v nedeljo 22. jone »tarAeviin njih nedolžnih (Jw.< ^^ ob 2 popomg Dela je veliko, ku nastavlja bajonet, kar se go- f,kou hočem° t domu Pomagati, di v krAanski Italiji, ki Ji nače- ^reba dobr,h "cvetov in luje velemorilec Mussolini in HkuPne P°moči vseh njegov edini zaveznik pod soln- čarjev* Kolikor se v sedaniih cem papež s svojim kardinal-'čaHih da boriti, amo precej sto-skim vojaAtvom ?! Delo teh dveh f111« da8i morda ne toliko kot se zaveznikov prekaAa vse meje Je ^dnje Čase pričakovalo. V»e-dostojnosti človeAtva dvatisoč^ eno postoii trdno upanje, da *e letne zgodovine. Torej od te SDD reši krize. Da se to zgodi, strani ni in ne bo kruha za ljud-j ie treba vztrajnega dela, stvarstvo. Ta stran nam je po dol- nega razmotrivanfa fn »od^lova-gem času pokazala železne zo- nja od strani vseh delničariev :>e. Kdor hoče še naprej čakati,'in zadevnih roiakov sploh ter bo ie čakal, -r- , tudi od bratov Hrvatov. Kaj pa druga stran, ki je tudi j V naAem domu je sedaj pre-bila vedno a cvetjem povita? cej živahno, posebno ob nede-Produkcija in (Ustribucija »tu ,jah> ko 8e vršijo -e , yaje i^Jih ^T^J^Z: Dvora™ J« v- dan - judsk h. To je torej torta pro- do ,dne yaje ^ g, zvodnje privatnega dobitka, ne 'lAna . , ' ^ blagostanja za ljudstvo. Ce pro- . f ^ fiU ni, takoj nastane ves tok j*1^1^ »tarega leta večer paraliziran, kar dela ugodna tla " nov7a eta da?' Na 8tare«a za krizo in vojne. Vojna je raz- Ietavečer toino ob 8. uri se bo Iskovalec trga za nadaljnji pri-1vrAil Pro*ram gospodinjskega vatni profit. Vojna, revščina in odseka SDa Na»topil bo moški bolezen ena drugi gladijo pot. zbor Slavec 8 Par Pe»mami, n kjer je ljudstvo bolj zatem-1 Sambur* 1)0 to**1 »olo na redki a . ..... Inuimi Ha am! ..! »1! .a._ • A . I jeno, tam imajo ti trije zavez niki bolj utrjene postojanke. V času, ko se je vse izdelo- instrument violinofon in Anton Cvek bo zaigral sole: eno na klarinet, eno na piano-akordion valo na roke, je bilo še nekaj — in eno na »aksofon. Oba solista slabo Je bilo vsled tega, ker je »ta Ae mlada slovenska fanta, ki bilo vedno premalo produktov "ta baA kar prišla v Detroit cd na trgu. Ali to dobo smo te pre- vojakov. Oba sta Izučena god- iivell. Moderna tehnika jo je benika in igrata po vediih kon-spravila v grob in s seboj potegnila vse tiste lepe račune in- dividualizma. To je namreč ti sta lepa pesem: Vsak zase, Bog za vse. Moderna maAinerija, ki se z vsakim dnem IsboljAuje, meče ljudstvo na cesto. Delavci, ki so delali vsu svoja leta v industriji, danes čakajo in prosjači-o po relifnih uradih, da dobijo vsaj pajčje prešlvljanje. Re-fni skladi hitro potekajo in kmalu bodo izčrpani. 2e danes mečejo ljudi iz relifnih postaj na cesto in trumoma marAirajo na smetišče ČloveAtva. Tako je danes — ali umreti na smetišču aH pa se pridružiti fronti delavcev, ki zahtevajo kruh. In one manjAine, ki še elajo, nimajo nobenega zagotovila za svoje delo, da bodo danes ali jutri vržene v armado siromakov. Ce slučajno oni ne bodo vrženi, pu se bodo njihovi otrbci izgubili na Mlabih potih med y\ tavanjem za življenje. ZnaAli se ImmIo v zaporih in bol-niAnJcah. To se *e danes na debelo godi. Zdravo delavstvo, ki *|>ozna-va ves tok življeina, »e danes orakoma približuje strukturi *vah. ekonomske delavske politike, z 7»a gospodiniskl klub in od^ek upanjem in resnim namenom, i— Ohrano\irh. da si lk> postavilo samo temelj,! »voji zdravi bodočnosti, da ne bo več vojn, pomanjkanja in drugih trpljenj. Zadnje volitve v raznih industrijskih državah po vsem svetli so pokazale sijajen uspeh socialistične zmage. V ftvici, na švedskem. Norveškem, Danskem in v Belgiji. Tudi v A me* rlkl so v več mestih socialisti popolnoma zmagali. V treh mest ih~Milwaukee, VVis., Ilridge-ptf. (onn., in Rea.ling. Pa. — so pokazali svo|o s«»lidarnost in m<»č. Cv ne bi priAlo do tistega nesrečnen« razkola v delavski stranki, hi danes ie v marsikateri deželi imeli vlado v svojih rokah. Kadar bo delavstvo pre. bolelo tisti hud udarec in napravilo zdravo enotne fronto takrat se bo pričela pisati nova zgodovina. Iieg n pro k let i t.^m "tva in korakanje v novo. po-' Amiriški MJedeUki tajnik Atvno člo\eAko druitM». Ilenrv A. Haliare. certnih dvoranah. Obljubila sta, da bosta z nami večkrat sodelovala. ker sta vesela, da sta pri-Aln med »voie ljudi. Pole« označenih točk 1>odn na sporedu, na Rilvestrovo tudi dru na|K)vedanem času. Po igri zabava in plee v obeh dvoranah. V veliki dvorani bo igrala godba Monte Carlo, ki slovi kot ena najboljših. Vabljeni ste vsi rojaki in bratje Hrvati iz vse naše okolice. Take prireditve stanejo veliko truda in časa In ao namenjene našemu občinstvu. Pridite torej prav vsi! Vstopnina ie Jako. nizka. Za malo vstopnino boste deležni lepe ura razvedrila in užitka. Gospodinjskemu klubu gre veliko priznanje za trud in delo v prid SDD. Na svidenje na obeh priredi- 0 smrti S. Barttira Detroit, Mlek. — Pred dvema letoma je Steve Baritič, član društva Sunce sa is toka št. 171 SNPJ, s tovarišem Mike Bogo-effom tukaj otvoril trgovino o-ziroma gostilno in restavracijo na 1600 Theodore st, blizu Fi-sherjeve tovarne št. 10. Podjetje je dobro uspevalo, mnogi rojaki so se tam ustavljali in često so ob petkih in sobotah tam izmenjavali čeke. Na 22. nov. okrog 10. dopoldne je br. Barišič šel na banko, da vnovči čeke, nakar se je vrnil proti domu. Pol bloka od doma pa so ga napadli roparji ter zahtevali, da jim Uroči denar. Barišič pa se ni podal, temveč je zgrabil tatu za r^o, v kateri je držal revolver, z drugo pa za vrat ter ga vrgel na pločnik. Medtem je pritekel drugi ropar, osvobodil svojega tovariša, kateri je brž zgrabil za revolver ter Bariča na mestu ustrelil. Tretji ropar je čakal kakega pol bloka stran v avtu, v katerem so nato vsi trije pobegnili. Ves ta prizor je videl nek stari brivec z druge strani ceste, medtem ko je pismonoša na Warren ulici zabeležil licenčno številko bežečega avta, kakor so povedali ljudje. Policija je bila takoj obveščena, toda morilski tatovi so pobegnili v avtu skozi mesto. Potom licenčne številke se je detektivom posrečilo, da so zasačili vse tri roparje v nekem apartmentu na zapadni strani mesta. Naslednji dan so pozvali očividce, da si ogledajo morilce. Stari brivec je dvakrat pokazal na dva izmed šestorice osumljenih banditov, tretjega ni mogel »poznati, ker je bil tekom napada v avtu. Sodna razprava se je pričela 29. nov. Kakor poročajo lokalni listi, sta dva priznala napad, tretji pa še taji. Kako se bo stvar končala, bomo poročali pozneje. Pokojnega Barišiča so takoj odnesli v njegovo stanovanje, nato pa odpeljali v bolnišnico Harper. Brž so obvestili naše društvo, a ko smo prišli v bol nišnico, so nam povedali, da je Steve Barišič že mrtev. Živel je le še nekaj minut in je umrl na operacijski mizi. Oblasti so taikoj zaprle njegovo trgovino in okrajno sodišče je imenovalo administratorja. Detektivi so zasegli vse važne stvari ter uvedli strogo izpraševanje njegovih prijateljev. Naše društvo se je zavzelo, da pokojnemu preskrbi pogreb, kakor določajo pravila. Pogreb se je vrAil 25. nov. in udeležilo se je mnogo nagega ljudstva. Pogreb ni obredi so se izvršili po predpisih SNPJ, katere član je bil od leta 1902. Pristopil je v Harrisu, Colo. K našemu društvu je prišel s prestopnim listom pred petimi leti od društva št. 121. 0-stal je zvest član do zadnjega. Tu zapušča brata in bratranca, v domovini pa ženo in sina. Rojen je bil v selu Suica, kotar Liv no, Bosna. V Ameriko je prišel pred svetovno vojno. Večinoma je delal v rudnikih ter opravljal težko delo. Znan je bil mnogim rojakom širom Amerike. Toliko se nam je zdelo potrebno, da napišemo o tragični smrti našega sobrata, ki je postal žrtev banditov, ki so izrodek sedanjega krivičnega si»tema. Hlsg mu FpominI John Rlmar, tajnik. --PONDELJEK. 9. DErnn,^ Iz carstva tehnike Aeronavtični zavod na newyorškem vse« lišču je izumil varnostno kurivo ki »n „ riiki inženirji Ukali ie toliko 'č^ ^ Z oblaka v Uridgeportu Cleveland, O--Jože Snoy je čltateljem Prosvete naznanil, da se vidimo na trojnem slavju -v Bridgeportu na 30. nov. Tako se je zgodilo. Srečali sme se ob lepi reki Ohio, preko katere vodi most v VVfeeeliog, W. Va. Istega dn<» ofmldne smo se odpeljali is metropole po cesti 21, a že v predmestju Bath se nam je pri-oelih nezgoda, vendar »mo kmalu spet nadaljevali našo pot. 7. rami so potovali muzikantje A Tekavc, kojega starši so bival! prnd lfi leti v We»t New-tonur Pa., John fcalokar ml., Frank Rarfci! ml. in podpisani. Po»maU smo na slavje SO lefnl-Proletsrca 26 letnice JSZ ln i* l*tnice kl.*>a M. U. Okrog 6. Mmo ft> večeriali nri R» •>o»nvlh v RHdtreportn. kjer »m« •m4| «>r.rr)M hUl »eMnl nkt»sneg« kosil« Jo*e Snov ms je v «olmi«» nega pomena. A tudi za mesečnik«-bo prav lahka. Kaj jih bo potem gnalo p »n - i is postelj in na potovanja po strešnih /lebih. Seveda bo tudi naša stara zemlja imela priliko občutiti vse posledice te kozmičm ka\i« strofe. Kakor znano, ravna mesec v«» i*m< j" plime in o«eke na morjih in prej ali *l< i to končalo. Tisti pa, ki si utvarjajo. < > >' mc>goče uresničiti fantastični načrt kakšna* Juleaa Verne, načrt, da bodo mogli dos« « * ga nebesnega spremljevalca z raketnim lom, se morajo pripraviti na to, da j i ni lepem zmanjkalo cilja, potovanja na lun • odveč, ker lune ne bo več. Edino, kar nas more tolažiti, je to, da Jeans nič točneje napovedal ča*a. ko katastrofa zgodila. V jeziku astronomu F-' meni "dogleden čas" vendarle kp ča*. n pa tako oddaljen, da se niti našem i niti še lepemu številu bidi/ih pokoleni treba ozirati proti nebu \ strahu, ds namestil urebrne. okr«»gle plo*e ma gledali kup razbitin. ,,, .v^KIJEK. 9. DECEMBRA Vesti iz Jugoslavije (laviraa poročila ia Jugoslavije.) L j ubij i naj pogleda, ali ni morda njegova žena, toda za Pernekovo ni ,bilo sledu, našli je niso ne tive ne mrtve. Perneku dokazati, da jelšam spravil ieno s sveta, niso mogli, pa čeprav so ga vsi sumili. HOIV1TI Magnatje in Roo-seveltov program proti Samomor trgovskega para iz Celja Nova ofenziva "new dealu" ljubosumnosti zmerom nasilna da iitai4> nek in s tem bo gotovo ostala Atrijskih magnatov in velet* ** „ J wi if> bilo menda da »radi teK» ne odgovarja po- smrt P«r»ekove za zmerom ne- K°vc«v. vsebuje žgočo kritiko S l hrvaško in nemiko.'1 V™**, ^tu ljubosumne prejšnji" mesec ^jl nekemu svojemu znancu Mariboru svoje pohištvo, t^ko povrnil neki dolg . lil,, tako zmedeno, — Hi Inec odpotoval v Celje, da po- Klekočovnika v kozjanskem o- da agrarne), dasi po zakonu mi- popoa,Io -_htllv.. nai H_ L . nieirovim znan- kraju. Obtožen je uboja. Dne 8. ™ter ne sme biti v taki službi. J^l^eZZ^ T bfznT- pojasnjena. ..........Interpelacija in pojasnilo. — je s pismom iz- l' z"radl Je sodišče odme- Neki poslanec je pred dnevi, ko y rilo obtoženki milo kazen. je sasedala skupščina, interpeli- New York. — Porodilo, ki ga socialističnih smernic Roosevel tovega programa". O tem poročilu bo ruzpravljala konvencija Zveze ameriških tovarnarjev, ki se otvorl v New Vorku. in kate, Nvo, da bi, 2 leti jece za uboj. - Pred ral vladnega predsednika, da je da b(K,0 nwntttje VO(|j^ lwj ]g. ,Pismo celjskimi sodniki je stal obtožen minister Stoševič še vedno rav- t| RooseveH„ \ prihohdnji >, da je ta 62 letni posestnik Frank Olup iz natelj neke državne tanke (men- ,)lv<|sedniški kampanji. K*' je prišel* vCelje! je oktobra je Olup pred svojo kle- Vladni predsednik je pojasnil, da S Stanovanje zaklenieno. tjo udaril svojo ženo s palico, ministri ne smejo biti upravni r eje bal, da nista zakonca: Mimo je prišel posestnik Josip svetniki te banke kar pa ne za- ■ - T »n^r* i* A nolici io žtfejner, ki je pozval Olupa, naj dene ministra Stoševiča, ki je j^rlila samomora, je s poučijo miru> .,samo„ ravnatelj banke. vdrl v stanovanje, ki ga je našel prazno. Oba zakonca sta ne-maiio kam izginila. Ker je ostala trgovina zaprta, je zagrebška tvrdka poslala nekoga, da je pregledal trgovske knjige. Ugotovili so okrog 16.000 Din primanjkljaja, vendar pa tvrd-ka tega ni javila oblasti. Zdaj i>a se je nenadoma pojasnilo, da sta oba zakonca izvršila samomor na Jadranskem' morju. Pri Sv. Nedelji na Hva-w je namreč morje naplavilo moško truplo, v katerem so spo-tnali Rika Finka, ki je zadnje dni oktobra bival v nekem "hotelu na Hvaru. S sabo je imel ne-laj mlajšo žensko, ki jo je vpisal v hotelsko knjigo kot svojo ieno Theo. Potem sta odšla iz hotela v drugo vas, tamkaj sta stanovala nekaj dni pri neki preprosti družini, ki sta ji pred odhodom—pač odhodom v smrt -podarila razne dragocenosti za spomin. Preiskava je dognala, da sta oba skočila v morje najbrže s 60 metrov visoke čeri, kjer so našli v gozdu ostanke ognja. Od tam sta se najbrže vrgla z bližnje čeri v morje. Trupla žene morje še ni naplavilo. Fink je bil star 31 let, njegova žena 25 let. Zakaj sta šla v smrt, ni znano. Manjkajočih 16.000 Din sta najbrže vzela šele tedaj, ko sta odšla k morju *» smrt. Napadla zaročenca, utopila otroka — 6 let ječe Mariborsko sodišče je te dni obsodilo delavko Zofko Lileko-vo iz Svečine na 6 let "in 3 meneče robije, ker je prizadela svojemu fantu, delavcu Josipu Cvaj-diku smrtonosne rane, ranila to-varišico Pakovo in nazadnje s ivojim otrokom skočila v Muro, kjer je otrok utonil. Lileknva je stara 23 let, dela-•a j** v papirnici na Sladkem vrhu Pred petimi leti je rodila nezakonskega otroka, hčerko Erno. Kasm-j«« se je sprijateljila z delavcem Josipom Cvajdikom v isti tovarni ter se vsa zaljubila \anj in on vanjo. Ljubezen je bita tako močna, da je postala Li-'"k'na zelo ljubosumna ter ni pusti ženo v miru. To je Olupa razjezilo, da je skočil po vile in z vilami udaril Žgajnerja. Ta mu je izpulil vile iz rok in odnesel k sosedu, češ, da jih bo nesel orožnikom v dokaz, da ga je napadel. Tedaj je Olup pričel znova klicati Zgajnerja na ko-rajžo. Ko je Žgajner sopil jz sosedne hiše, ga je Olup ustrelil. Oddal je dva strela in, zadel Zgajnerja v vrat in, g^lo, da je Žgajner v nekaj minutah umrl. Olup se je pred sodniki zagovarjal s silobranom in je bil obsojen na izredno milo kazen: dve leti robije in izguba častnih pravic za dve leti in 1000 I>in globe. Prvi nneg. — Po planinah je snežilo že pred mesecem, ko se je po dolinah začelo jesensko deževje. Ves november po malem dežuje, temperatura pa se je zadnje dni znižala, naBtal je mraz in 22. novembra se je dež spremenil v sneg in je pobelilo vso Slovenijo. Ker je nehalo snežiti in je zapadlo snega za prst na debelo, bo sneg kmalu izginil, če seveda ne začne spet snežiti. Po navadi je bila Slovenija vsako leto deležna snega bolj zgodaj, letos pa se je jesen precej zavlekla. Zagoneten samomor — nepojasnjen dogodek Pri Mariboru se je obesil bivši posestnik Ivan Pemek, ki je imel do letošnje pomladi posestvo v Novi vasi pri Rogoznici (ptujski okraj), zadnje mesece pa je služil pri nekem posestniku tik Maribora. Kaj je gnalo Perneka v smrt, ni znano, možno pa je, da ga je vse njegovo življenje zadnjih let pritiralo v obup, iz katerega je imel le eno pot — smrt. Z njegovim samomorom bo najbrže za zmerom ostal nepojasnjen dogodek, ki se je dogodil pred dvema ali tremi leti. Per-nek se s svojo ženo ni razumel, pogosto jo je zmerjal, pa tudi pretepal. Nekoč jo je tako pretepel, da je morala v bolnišnico. Medtem ko se je ona zdravila v bolnišnici, je nastal doma na po-sostvu velik požar, ki je uničil skoraj do tal vsa poslopja. Vrata hleva so bila celo zvezana z Štrajk v rudniku Stanovakem. — Pri Poljčanah na Štajerskem je rudnik Stanovsko, kjer kopljejo dober rjavi premog. Lastniki rudnika pa se pogosto menjavajo, zdaj pa je lastnik rudnika že nekaj let neki Klučenko (najbrže ruski emigrant). Odkar je on prevzel rudnik, se pre- ške aktivnosti, ker s tem ovira vrnitev blagostanja. "To ni prva depresija", naglaiajo magnatje, "in tudi ne zadnja". "Predsednik Združenih držav je nedavno izjavil, da bo dal industrijam oddih, toda te zahtevajo več. Kar Amerika potrebuje, ni začasno premirje, temveč permanentni mir. Industrijam je treba dati prilikot da bodo lahko pokazale svojo zmožnost in same našle rešitev." Magnatje dalje kritizirajo - K«Wr«okoju niso dolže, da zagovarja radikalne i» nov«; kajti fašistično časopisje socialistične doktrine, importira- Musaolinijevi letalci bombardirali bolnišnice le razširil in zaposlenih je zdaj Že 118 rudarjev. Stalno pa so med delavstvom in lastnikom spori glede izplačevanja mezd. Lastnik se je namreč oprijel metode srbskih rudnikov, ki pogosto po več mesecev ne izplačajo mezd svojim delavcem ali pa jim dajo le nekake listke, "bone", s katerimi si lahko kupijo Živila v trgovini, ki je last rudnika in so seveda cene precej višje, ker pač delavec s svojimi "boni" nikjer drugje ne more kupiti! Lastnik rudnika Stanovsko sicer res še ni odprl svoje trgovine in ne daje bonov, toda tudi denarja večkrat ne da. Po dva, tri mesece ne plača rudarjem nič ali pa le kakšen obrok. Ce gre prodaja premoga tako dobro od rok, da se je rudnik lahko razširil zadnja leta, potem doteka lastniku gotovo vsaj toliko denarja, da bi lahko plačal mezde. Lastnik je laže postopal tako i svojim delavstvom, ker ti rudarji niso bili organizirani. Zdaj pa so rudarji spoznali potrebo organizacije in Zveza rudarjev (socialistična) je sklicala pri Stanovskem sestanek rudarjev, da se ustanovi podružnica strokovne organizacije. Na sestanku je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor. Zdaj pa je lastnik Klučenko pobesnel, ustrašil se je organiziranih rudarjev ter takoj začel borbo proti organizaciji. Z izgovorom, da primanjkuje dela, je odpustil vse člane tega pripravljal-jiega odbora. Toda delavstvo je prav v tej gesti spoznalo, da Je organizacija stvar, ki se je edine boji kapitalist, pa je zaradi tega stopilo v štrajk. Zdaj ju stopila na plan tudi Delavska zbornica in 19. nov. se je vrAil pogovor zastopnikov delavstva, organizacije in rudnika, toda do rezultatov ni prišlo, ker lastnik rudnika nI prišel na pogovor, češ, da je zadržan, fitrajk traja žico, da so komaj rešili Živino. »M <-v»jdik .pkh z MteolS I10»umt1l KO PernokB. J® *.....*zrtne .......i.. ............ n l.il -kov« zaradi Uifa ozmer-,^ ' , j, prl&tl »|>et z delom, f« la.tnlk ' T" i' dovedlo d« t*., d« , m7 krni z. -!«P»'jm, v«. odpuKene ,trnkov- * J**"*' Cvajdik odvračati od dTp. *'»- »"bornlk. „p«t v ,Iu*h, In fe Z d,lH skuoui z delavko I'a- k»m' . ' *> >"■ »- ^f nič niso našb ne do- mezd. fitrajk Ac traja. ne i i Evrope. Njen cilj je federalna kontrola industrijskih in trgovinskih aktivnosti. V zvezi z objavo tega poročila je bilo namignjeno, da organizacija ameriških tovarnarjev ne bo poslala svojih reprezentantov na vvashingtonsko konferenco, ki jo je sklical fitafgft H<*rry, koordinator industrijski- kooperaci- Je. ; Governer obiskal Hauptmanna Jetnik ie vedno vztraja, da je nedolžen New Vork. 7. dec. — Harold G. Hoffman, governer driave New Jersey in Član takozvanega "sodišča milosti", je Obiskal Kichar-da Hauptmanna, ki je bil spoznan za krivega ugrabljcnja in umora Lindberghovega otroka in obsojen v smrt na električnem stolu. To se je zgodilo že v oktobru, toda javnost je bila šele zdaj informirana o governerjevem obi-uku Hauptmanna, ki se že nahaja v smrtni celici v trentonski Jetnišnici. Doslej se ni še nikdar zgodilo, da bi governer obiskal jetnika v smrtni celici. Governer se je razgovarjal s Hauptmannom nad eno uro. Po tem obisku je governer pri|>oro-čil ostalim članom "sodišča milosti," naj posetljo jetnika, "da se bodo lahko seznanili z vsemi detajli Hauptmannovega slučaja." Hoffman je dejal, da Haupt-mann še vedno trdi, da je nedolžen, toda drugih podrobnosti razgovora ni hotel pojasniti; zaeno je zanikal govorice, da J<* začel osebno preiskovati Hauptmannov slučaj. Pred federalnim vrhovnim sodiščem je sedaj peticija, naj se Hauptmannu dovoli nova obravnava. Od odloka tega sodišča zavisi nadaljnja akcija, da llaupt-mann ne pride na električni stol. Joe lladel (v VVisconsinu) se Obsojenčevi prijatelji trdijo, da skupaj z delavko Pa- C DomnevalT'so,"da je ila naproša! "da se javi na naslov: ; bila.^v njem čaiu ^krita |'1 'zpulila Pakovi steklenico, 1 t«r jo u4arila večkrat po 5, ' nožem pa je razparala vajdiku trebuh, da so ga mo-t;,k".i prepeljati v marilsjr- Mnišnico. • "vo samo je ta dogodek /medel, da se je skrivala, •i ^kri\aj k svoji materi, " im« la 4 letno Krno v reji, "'roka U»r odšla z njim v •r, kjer je obupana in v f /.a življenje svojega fan-»pala okrog bolnišnice, ni [»ala vanjo, ker se je bala «'. P'»tem se je vrnila v tamkaj prenočila, na-jutro pa z otrokom odšla ter h hčerko v naročju > v valove. Sama s? je pola na breg, otrok pa Je Ko ne je na bregu za ved-'■'Ha *ama v Marilmr ter ila Modišču. ki jo je zdaj •» na fl l^t In 3 mesece ro-^ajdik je v Intlnici skoraj 'u ( kreval ter Je nastopil "doiki kot priča. Izpovedal 1 Je bila Lil< kov a v svoji v Italiji je že pred nekaj tedni pisalo e disciplinarni akciji, katero so morale vojaške avtoritete pod vzet i proti ne|>okorneiem v delavski armadi. V zadnjem času se je situacija poostrila. Čeprav prejemajo delavci v Afriki, ki gradijo ceste do fronte, da se omogoči trana-portacija živil, primerne plače, ao stavke in revolte na dnevnem redu. Upirajo se težkemu delu v silni vročini, ki prevladuje v abe-sinskih puščavah. Strašiti jih mora vojaštvo z nasajenimi bajoneti na puškah, da ne pobegnejo. Po poročilih, ki so dospela v Pariz, ao vojaške avtoritete ie obvestile Rim, da niso kos situaciji. To je bil vzrok, da je Mua-solini poslal karabinjerje v Afriko. Ti so ie v več slučajih pokazali. da ao najbolj sposobni pri zatiranju »epokoja med civilnim prebivalstvom in so v Italiji tudi najbolj osovraieni. Potniki, ki prihajajo v Pariz iz Italije, govore o silnem nezadovoljstvu mod prebivalci. Notranji položaj je naj>et in fašisti-čni oblastniki so alarmirani. Pomanjkanje živil se že čuti zaradi izvajanja ekonomskih sankcij in ljudem preti lakota. .Ljudi, zlasti v severni Italiji, se poiaiča obup. Poročila v fašističnem tisku o velikih zmagali Italijanskih čet v Afriki so pretirana, kar ljudstvo tudi ve, zato ne vzbujajo navdušenja. Fašistična milica je dobila nalogo, naj aretira vaakega posameznika, ki je na sumu, da širi vladi »o-vražno propagando. Teroristična kampanja Je v zamahu, prav tako ko v prvih letih fašističnega režima, toda nezadovoljnost malne zdravstvene oskr- morda v Muro, iskali po Muri, k'Vlado Kozak, Ljubljana, Poljan-vsaki utopljenki klicali Perneka. iska cesta 21. nesla Hauptmannu pomlloatitev. Skupina Hbe*in*kfh vojako*. ohi*ro#e«a a prlmltl»nlw urot^m. važno Izjavo, nanašajočo m* na nova evidenca, ki Ik> morda pri- »"danjo mednarodno aituacljo, Kric Drummond, angleški alanik v Rimu, se Je v četrtek o-glasil v uradu podministra ** zunanje zadeve Huvlcha; na sestanku sta govorila o novem mirovnem načrtu, toda detajli raz-govora ril so bili objavljeni. Ita-lljannke avtoritete hočejo pokazati avetu, da jih ne briga, kaj se godi v Parim in lon4f<*i. 7 dec. Zunanji mi nister Samud Hoare Je v parla jmentu izjavil, da bonta t l^iva-• lorn napravila zadnji po*kui, da močna drtava — močna v inoral-nem, političnem in -socialnem o-žiru", Jo rukel Hoare. "Naš cilj je hitra poravnava italijansko-aliesinskoga konflikta, ki ograia svetovni piir." Denar za opero, ne pcf za reveže Chlcago. Člkaškemu mestnemu svetu zdi veliko vainoj-še, da pomaga "boljšim" ljudem do o|Htre kakor pa, da ubrani reveže pred ovikcijami. Za podporo čikaški operi jo te dni dovolil 91A,(KH), za plačevanje stanarino revnim družinam, katerim groze z ovikcijami, pa no najde niti onega dolarja v mestni blagajni. Da jo napram operi tako generozen, Jo v veliki mori "Iniciativa" v tem, ker ima skoraj v«ak alderman svojo "zvezdnico", ki želi nastopiti v operi, pravijo hudomuineži, Iri da irstrežejo željam svoje "druge", so omenjeno vsoto za čikaško opero hitro našli, V Chicagu Je dnevno izgnanih Iz stanovanja nad IA0 družin, H0,-000 družinam pa groze z ovikcijami, ampak za te se mestna vlada no briga, Oja*ra jo važnejša. Angleška cerkev odklonila ienake kot duhovnice Undon,' 7. dec. Po skoro štiriletnem razmotrivanju je ko misija nadškofov m-daj imIIočIIii, da ionske ne morejo postati duhovnico v angleški cerkvi. Poročilo naglaša, da komisija z ozi-rorn na preteklo zgodovino in sedanjega položaja arigllčanak« cerkve ne more priporočati ienak kot duhovnice, lahko pa (»ostane-Jo dljakmilce. Kot take bi lahko nosile naslov "reverend" In po-sebno obleko, njih (misIi- pa m* bi moralo omejiti na krščovanje o-trok in prldigovanjo. bo ameriškega prebivalstva. Amerika alarmirana vtled položaja v Aziji (Nan-ski inilltarlstl pritiskali, naj |s>dpre avtonomistično gibanje, izginil noztiano kanu Prud tajnim odhodom je naznanil, da bo general Ho prevzel kontrolo nad situacijo, To jo razkačllo Japonce, kar je razvidno iz izjave generala Tade, poveljnika japonskih čet v severni Kitajski, v kateri Je poudaril, da je vojna med Kitajsko in Ja|H>nsko neizbežna, če se prva ne bo driala dogovora, ki Jo bil sklenjen med državam v Juliju toga lota. Hearstova propaganda postaja bumerang (Nadaljevanja • 1. tirani.) sati na plačilni dan, pred no dobi ček, "da nI učil ali širil komunizma". Ilearaftovl propagan-disti tudi zahtevajo izvajanje njih Interpretacije mit (komunistične klavzule. Po tej Interpretaciji bi noben uči Ud J ne smel omeniti pred učenci, da Je bila v Rusiji kdaj revolucija, ali da sovjetska Rusija sploh obstoji. Pogon na brezdomce PhonlK, Arizona. — '/. ustavitvijo * veznega rellfa so tukajšnje oblasti stopile na noge, da takoj isiženejo Iz mesta vsakega brezdomea, ki se bo prikazal v meatu. V ta namen Je načelnik policije Imenoval "sprejemni odW\ ki bo preiskal> v xak tovorni vlak in |H»slal trem|M' v za|H»r. Po "preiskavi" Jih bo tiral iz mesta ter Jim obljubil strogo za|H>mo kazen, če a«- vrnejo. VeČina trem|»oV so hr«ftpo»«lnl, ki iščejo dela i • : REDNA LETNA SEJA DaNlCARJEV korporiicljt* "Slovenski Delavski Dom" 15335 Waterloo Rd.f Cleveland, Ohio it kI;is«»iii »kletni, m-)«* dircklorija S. I) I* VK^I dne 16. januarja 1936 V auditoriju S. D. D. Prttelek ob uri avaier a m mm m mmmmmmmmmmmmmmmmmm+mm PROSVETA to je bilo v*t premalo, vzlic atavkaroki podpori, ki jo je izprva prejemal, in vzlic temu, da nta h Saxono strogo varčevala. Hrana, kakrAno je zdaj kuhala, je bila kaj malo podobna tisti, ki Mta jo imela v prvem letu zakona. Ne samo, da je bito vsaka reč slabše kakovosti, ampak marsikaj je bilo vobče izginilo. Meso, tudi najskromnejie, je zelo redko prihajalo na mizo. Kravje mleko se je umaknilo kondenziranemu mleku in nazadnje je postalo celo to predrago, naj sta Ae tako m kopa ril a z njim. Stručica masla, če sta si jo sploh privoščila, je morala žaleči za petkrat, aestkrat toliko časa kakor prej. Billy, ki .je bil navajen, da je popil pri zajtrku tri skodelice kave, je popil zdaj eno. Saxon je kuhala to kavo neznansko dolgo in jo plačevala po dvajset centov funt. Težki časi so kakor slana ležali na vsej so-sedičini. Rodbine, ki nisp bile zapletene v eno stavko, so bile prizadete po drugi ali po tem, da je v kaki sorodni stroki počivalo delo. Mnogo neoženjenih mladih ljudi se je bilo razkropilo na vse vetrove in rodbinam, pri katerih so prej stanovali, se je tako zvišala na-. jemnina. "(Jott!" je rekel menar Saxoni. "Vsi trpimo, kar nas je telafnih. Moja žena si ne more tati popraviti sope. Ne vem, če ne bo pri meni kmal saropotalo." , Nekoč, ko se je Billy pripravljal, da bi nesel svojo uro zastavit, mu je 8axon nasveto-vala, naj si izposodi od Killa Murphyja. "Sam sem mislil na to," je odvrnil Billy, "u zdaj ne morem. Nisem ti Ae povedal, kaj se je zgodilo v torek zvečer v športnem klubu. Ali se spominja* tistega neumnega prvaka mornarice Združenih držav? Bili je imel z njim match, to je pomenilo toliko kakor denar v žepu. Proti koncu Aestega rounda ga je imel že v Akripcih in v sedmem roundu je hotel končati. A tedaj — sreča zanj, zakaj njegova stroka tudi ne dela — si zdajci izpahne desni komolec. To se ve, da se je glavač zakadil vanj, in Billyjeva zmaga je Ala po vodi. — Eh! Mi Mofrikanci se dandanes res ne hio-remo pritožiti, da bi imeli premalo smole." "Nikar!" Saxon se je nehote zgrozila. "Kaj pa je?" Billy je od začudenja zazijal. "Ne rabi več te besede. Bert jo je imel zmerom na jeziku." "Saj res, Mohikanci. Nu prav, pa ne bom. Menda nisi praznoverna, kaj?" "Nisem; a v tej besedi je vendarle preveč resnice, da bi mi bila prijetna. Časih se mi kar zazdi, da je imel prav. Časi se izpremi-njajo. Izpromenili so se celo od tistih dob, ko Mem bila jaz dekletce. Mi smo prehodili ravnine in odprli to deželo, in zdaj izgubljamo Ae možnost, da bi v njej delali za vsakdanji kruh. In to ni ne moja krivda ne tvoja. Kakor človeku sreča nanese, tako pa živi, dobro ali slabo. Drugače si tega ni moči razložiti." "Kar k tlom me tiAči," je pritrdil Billy. "Poglej, kako sem lani delal. Niti enega dne nisem zamudil. Kad bi, da tudi letos ne bi zamudil nobenega dne — pa že tedne In tedne ničesar ne delam. Povej ml, kdo prav za prav vlada v tej deželi?" Saxon je bila ustavila jutranji list, a deček Maggie Donahuejeve, ki je raznaAal "Tribuno", ji je časih vrgel kako odvečno Atevilko na stopnice. Po uvodnikih je Saxon posnela, da s«' organizirano delavstvo izkuAa polastiti vlade v deželi i n jo spravlja v zmeAnjitvo. (t oh podat vatel jnoot delavstva je bila vsega krivda _ tako so trobili uvodniki, stolpec za stolpcem in dan za dnem; in Saxon je verjela, a Čkrto prepričana vendar ni bila. Življenje je bilo tako zamotano in uganka socijalnih razmer tako nerazrešljiva. Stavka voznikov, ki so jo denarno podpirali vozniki v San Francitcu in njih zaveznica, zveza priatanilkih delavcev, je kazala, da se bo dolgo vlekla, naj bo uapeAna ali ne. Oakland-ski hlevarji in čistilci konjske oprave so ae bili z malo izjemami pridružili voznikom. Prevoz-niAke tvrdke niso mogle izvrAiti niti polovice svojih pogodb, a zveza delodajalcev jim je pomagala. V resnici je polovica vseh delodajal-skih zvez ob pacifiAki obali podpirala oakland-sko zvezo delodajalcev. Saxon je bila s stanarino že meeec dni na dolgu, in če pomislimo, da sta plačevala stanarino naprej, je to pomenilo toliko kakor dva meseca. Prav tako je bila zamudiia ie dva meaečna obroka za pohiAtvo. Vendar je pa Salingerjeva trgovina s pohištvom ni zelo priganjala na plačilo. "Pomagamo vam, kolikor moremo," je« rekel izterjevalec. "Moj nalog je, naj vam iztianem sleherni cent, ki ga morete utrpeti, a pretrdo naj va« vendar ne pestim. Pri Salingerju bi rad* lako ravnali, da bi bilo prav za vse, če jim. ne bi samim trda predla. Niti misliti si ne morpte, koliko neporavnanih računov se valja pri njih — takih, kakor je vaA. Prej ali alej bodo morali napraviti temu konec, če sfnoče-jo sami zlomiti vratu. A za zdaj izkuAajte dobiti do prihodnjega tedna vsaj pet dolarjev — toliko, da pokažete dobro voljo, veste." Eden izmed tistih voznikov, ki niso stavkali, Henderson po imenu, je delal pri Billyje-vi tvrdki. Čeprav «o mu gospodarji prigovarjali, naj je in spi v hlevih kakor ostali, si Henderson ni dal dopovedati in se je vsako jutro vračal v svojo hišico na Peti cesti, ravno za vogalom Saxonine ulice. Večkrat ga je videla, kako jo je z jedilno posodo v roki izzivalno mahal mimo, med tem ko ga je dečad iz sosedščine v varni razdalji zasledovala in v zboru bevska poučevala, da je stavkokaz in toič prida človek. A nekega večera, ko je šel na delo, ga je preAernost zapeljala, da je stopil v gostilno na vogalu Sedme in Pine Street. Tu mu je bilo v pogubo, da je srečal Otta franka, stavkarja, ki je prej vozil iz istega hleva. Malo minut po tem je ležal Henderaon z razbito glavo v rešilnem vozu, ki je drevil proti bolnici, med tem ko je patroljni voz z enako naglico peljal Otta Franka v mestno ječo. Maggie Donahuejeva je bila tista, ki je z očmi bleAčečimi od radoeti povedala Saxoni novico. "Prav se mu je zgodilo, atavkokazu umazanemu," je končala Maggie. "A njegova uboga žena!" je vzkliknila Sa-xon. "Tako šibka je. Pa otroke ima. Nikoli ne bo mogla skrbeti zanje, če ji mož umre." "Prav ji je, prekleti candri!" Stud in bol sta hkratu prešinila Saxono spričo te Irki ne surovoeti. A Maggie je bila neizprosna. , . "Drugega n« zasluži, ne ona ne katerakoli ženska, ki živi s atavkokazom. Pa otroci, seveda ! Naj stradaj^, če krade oče drugim Otrokom kruh iz uat." Gospa.Olsenova je drugače gledala na stvar. Za Hendersonovo ženo in otroke se mimo čuv-stvenega pomilovanja ni menila, tem bolj so jo pa skrbeli Otto Frank in žena in otroci Otto Franka — s Frankovo sta bili namreč pravi sestri. MIlan Medtriek (Clcveland, O.): Trideset mrkih duš in delavka Ana Munlc ijnki oddelek sli bornimi depurtment, kot no delavci i-menovali med seboj, v neki cle-velandski tovarni, je bil znan kot oddelek mrkih duA. V njem je namreč delalo trid**et mo>.. otopelih od monotonosti strojev in težkega dela, l.ica ho jim bila rumenkasto bleda, njih |x>g|t«<| tovražen, skoraj divji. Tudi delovodja je bil videti mrk m nu-ro\, ki j«» nad njimi go*p<»doval kot kakAen neomejen diktator. Med »el»oj no le |M»reflkoma go. vorili, kadar pa je prenehalo brnenje Nt rojev in ti ammtNtj. *e je Jtdelo. kot da bi m- nekaj ilu. hotnega zajedlo v atmosfero. I Prostoru i>k je dodajal *«• Mj mrko lire delavec llarrv, ki je imel zlomljena boka. Njegov <»!>. | ra/. je bil neprenehoma upačen I in krčevito drgetajoč vslrd mU- I »lega trganja po m.gMh In'životu Kadar pa j. bilo *1U|H, u.-m«< I tedaj Me Je njegii d\oj|fo In pričel škripati i jtol-mi rezalo \ *rv<- Kart) j« mobiluki n. trpljenje po. taki pred leti glM- Ion, '< H M iro*i zor sni iv n ko« ika nu ti »m lii 'Ah T naredi ko- II« /.a silo poHtavili na noge in ga poslali v svet, nakar je bil prisiljen iHkati »i delu v tovarni, da ni zanluii vnakdanji kruh. Nekega dne pa je diktatorski delovodja "bombnega" oddelka pripeljal med trideset mrkih duA delavko Ano, ki je dotedaj delala v oddelku vijačnih strojev in vrt it. ( lo\ek bi mislil, da se bodo razvenelili ti otopeli renigniran-d družlie brhke, tridesetletne A-ne. toda baA nasprotno, njih \*>-irledl no izražali odprto sovražnost, kakor da bi govorili: "Baba, kaj pa se ti AtuliA med nas? Poberi se lj p« jo j,, meril pohoH-eni Harr> K«i jv zavtela m« (Dalj* prihodnji«.) poleg njega, je natihoma in jezno preklinjal. Ana si je pa mislila: "Presneto, ta revež bi me naj-rajAi živo požrl." Toda brhka Ana je bila nenavadna ženska, ženska smeha in •azptksajenoHti, energična, dobro-irčna in delavna. Trdno je skle-illa da l)o vse mrke puAčjake u-fnala v rog. Pri delu je bila neprekosljiva, /nakemu moAkemu kos, |>a najdbo v vztrajnosti ali hitrosti ali *azumnosti; kljub težkemu delu ie ni nikoli zapustila dobra volja. Neprenehoma se je smehljala, mnbljala se je starcu in mlad-u, imI osmih do Atirih, od pon-ieljka do sobote. Včasih pa je iela tudi |>eti in žvižgati ali pa preklinjati in kvantati — samo *ato, ker je tako počenjanje ugajalo sodelavcem. In tako se je 4premenil oddelek mrkih duA v oddelek razpon«jenont i in nmeha. hudomušnosti in Aal. Ana je s larja več kot pa poprej in upanje. da ai prihrani nekaj stota-kov ter odpr« majhen restav-rant, mu je znova zasvetilo. Ce-ato ji je hotel pokazati, kako globoko ji je hvaležen, a ni vedel kako bi to storil, ona pa se mu je ljubko smehljala — in tedaj se je amehljaj pokazal tudi na njegovem obrazu, prvi smehljaj, odkar se je ponesrečil . . . Toda Anina priljubljenost Je šla malo predaleč. Med tridesetimi delavci je bilo petnajst ože-njenih, trije vdovci, dva razpo-ročenca, deset pa še neoženjenih in tako ae je zgodilo, da so se pričeli vsi potegovati za njeno roko, razven Harryja in dveh priletnih moških. Ana je prišla v zelo neprijeten položaj. Ni vedela, kaj bi storila: ali bi ae smejala ali kaj, kajti resnično ni mislila na možitev. MSaj sem vam že prvi dan povedala, da ae ne maram omožiti, ker imam ie preveč bridkih skušenj iz prvega zakona. Moški ljubite ženako, dokler je ne posedujete, potem je pa ravno nap robe . . ." Seveda, njeni trditvi, da ne mara moža, niso verjeli in danes se je ponujal vdovec Mike, jutri mladenič Frank. Nekega dne, ko se je prijavil še en kandidat, je dejala: "Kako naj se omožim, ko vas je toliko, jaz pa imam vse enako rada ... Če bi me samo eden vprašal, potem se ne bi obotavljala, pa naj bi bil katerikoli izmed vas, tako pa se nočem nikomur zameriti. "Ali bi me resnično vzela, Če bi bil jaz edini?" je vprašal oni delavec, ki jo je takoj prvi dan nahrulil, češ, zakaj se ne omoži, katerega pa Ana ni imela nič kaj posebno rada. "Seveda te bi vzela . .." je odgovorila. "Ce pa je temu tako, potem pa dajmo vadljati zate. Oni, ki iz-vadlja najvišjo številko, ga moraš vzeti za moža!" je predlagal napol zares, napol v šali. "Le vadljajte, prismode pri-smodaste!" se je Ana zadovoljno smehljala, kajti bila je pač ženska — tudi vsakemu moškemu bi ugajalo, če bi se petnajst deklet za njega teplo — in v srcu ji je prijetno igralo, da se tako potegucjejo za njo. Imenitna ideja! Vadljati dajmo, srečna številka, srečen mož!" so se vsi hkrati navduševali, obenem pa premišljevali, ali ae Ana samo norčuje ali misli resno. Nekdo Je tevlekel iz žepa kocke. Hitro so v krogu počepnili in jih pričeli metati za srečno številko — za brhiko Ano. Oddaleč pa je opazoval razposajeno počenjanje pohabljeni Harry in premišljeval: "ŽenBke so čudna bitja,' nikoli ne veš, kaj jim pade v glavo.— Tu se je spomnil na svojo ločeno ženo, ki je vedno namigovala, da bi se zastrupila, če bi ga zgubila — to je bilo še pred njegovo nesrečo — potem pa je nekega lepega dne pobegnila z drugim mo-Akim ... Ali je tudi Ana eno teh čudnih bitij? Iz bolnega premiAljevanja pa ga je priklical Anin glas: "Harry, Harry, kaj ti nočeA v igro?!" Eden izmed igralcev pa reče: "Harry ne pride v poštev, ker ni uposoben za ienitev!" Harry je sliAal žaljivko in bolestno spačll obraz, Ana pa je neprevidnežu skočila v besedo: "Saj tudi ti nisi za ženitev, igra je igra, zato pazi, kaj go-voriA!" Prepir se je nato končal, ko so vsi delavci lepo prosili Harryja. naj tudi on vadlja, nakar se je končno udal. Strastno so ae poglobili v igro. Kocke so frčale, toda najviAja Atcvilka ni hotela pasti. Sedaj vrže Mike — nič! Potem Frank — nič. In Fred — Atevilka noče jiaati. Vrsta pride na Har-ryja -i- sr«»ča. mu ni mila Mečejo že v drugič — Ana se smehlja. Nenadoma pa iz vseh grl zagrmi Vaa stvar bi se po nekaj dnevih pozabila, toda nekega jutra Ane ni bilo v tovarni, čemur so se delavci silno čudili. Od presenečenja pa so zazijali, ko se je PONDELJEK, 9. PRrFMni* ^ trgovina v državj. last Mohameda Alija, je čisto indijsko podjetje. Poleg centrale v prestolnici ima celo vrsto podružnic v vseh večjih pokrajinskih mestih. Harry na nogah, o katerih bi človek mislil, da so umetne, in pri čel je velikodušno deliti — ci gare. Ana in Harry sta se resnično vzela. Evropci v Addis Ababi Življenje razmeroma poceni, malo zabavno v oddelek zmagoslavno prizibal Lastnik tvrdke je eden najuglednejših in najvplivnejših mož. On kupuje in prodaja vse, to je pravi klasični tip afriškega ve-lepodjetnika. Ponekod mu izkazujejo pravcate kraljevske časti. V poslovnem življenju lahko v Addis Ababi izhajaš najbolje s francoščino, če ne znaš ondot-nih domačih jezikov. Francoščina ti služi tudi v uradih in je ob-čevalni jezik med evropskimi kolonijami. Nemščine ne razume ne Grk ne Abesinec. Po naših pojmih živijo Evropci večinoma prav udobno. Tudi pri skromnejših dohodkih si vzdržujejo jahalnega konja ali mezga. Nikakor jim ni treba štediti pri shiŽinčadi, ker ji ni treba skrbeti za prehrano. Meaečna plača je pa dovolj nizka. Dobremu slugi plačaš 12 do 15 tolarjev mesečno, kar je v našem denarju okrog pol dolarja. Evropske družine z lastnim gospodinjstvom imajo precej slu-žinčadi, ki pa stanuje v sosed njih hišah. Da se zavarujejo pred tatvinami, in poškodbami, zahtevajo od vsakega služabnika, preden ga sprejmejo v službo, da jifn dovede premožnejše* ga znanca, ki jamči, da je sluga pošten. To je v Abesiniji povsem običajno. V kolikor se Evropci zadovoljujejo z abesinskimi pridelki, jim je življenje ceneno. Zelo pa se podraži, če si poželi jo evropskih živil, še zlasti konzerv. Kolikor je hotelov, je v njih drago življenje in grška kuhinja ni vsakomur všeč. Za srednjeev-ropca je najbolj priporočljivo, da gre na hrano h kakšni nemški družini, ki gosta rada sprejme za primerno odškodnino. Kdor se hoče napiti, si lahko tudi v Addis Ababi privošči o-pojne pijače, počenši od preprostega žganja in piva do šampanjca. Posebno so razširjena francoska in italijanska vina. Najbolj se pije Beckovo pivo iz Bremena, ki je nalašč preparirano za tropske kraje in ga cenijo tudi premožnejši Abesinci. Zadnje leto pa je začela v Addis Ababi obratovati nemška pivovarna, pivo je zlasti okusno in seveda tudi cenejše kakor ono iz Bremena. Steklenica stane pol tolarja ali lc, a to je za preprostega Abesinca še vedno zelo mnogo, preveč. Zabavišč v eropskem smislu v Addis Ababi ni. Preprosti ljudje obiskujejo svoje beznice tala in teč, kjer pijejo žganje in ae po mili volji zabavajo z veselimi ženskami. Za bogate Abesince in Evropce je uredil neki Armenec svojevrsten kabaret, ki ga je krstil z imenom kralja kraljev: "Kazino Haile Selassie." Tu je nastopala skupina madžarskih "girls". Podjetne Ma-džarice so žele velikanske uspehe, naposled pa so se plemenite abesinske dame "vojceru" pritožile pri cesarju. Da, pritožile so ser toda ne zaradi nezvestobe svojih dragih možičkov, mar- svojo kranno naravo ubila mono-i o • . 4 u . . UMI i,L. „d„»>L ,,v"d mrmranje motorjev in dinamov ter vlila novo življenje v trideset utrujenih in otopelih mo*. 'Razumljivo, da so jo sodelav- Ijal srečno številko! "HahahA, h oh oho, Ana se mora omožiti s Harryjem!" so jo dražili. •i i .ii..M« l ■ ii i An* P* ni »menila " nor- ci vzljubili, nkoraj obolevali, po- č«vanje sebno p« nesrečni Harr>\ .Saj odkar je ona delala z njim. mu ni pustila dvigniti nobene ponve več, ki ao tehtale nad uto funtov, in *edaj, ko mu ni bilo več treba lomiti bokov z vzdigova-to njem, je ta»lužtl dnevno dva do- in sočutno je uprla pogled v trepetajočega Harryja. on j pa je osramočeno povesil oči, kot i da bi hotel reči : "Ne boj ae. saj razumem, da j ie vna stvar samo Aala . . . Kaj I bi z menoj? Vea sem zlomljen in pohabljen." AddU Ababa je preatolica dveh velikih nasprotij: Na en strani nosi pečat evropake civ lizacije, na drugI pa je v njej oaredotočena Abesinija, kakršna se je ohranila v svoji prastar kulturi, v kolikor o tem moremo vobče govoriti. Da bivamo v A friki, se v Addis Ababi zavemo zlasti ponoči, ko se priklatijo hi jene često do sredine mesta Kmalu ko nastopi mrak, začuje-te njihovo zavijanje, zlasti krog mlinov in klavnic, kjer se podijo v trumah. In ko se peljete z avtom, jih uzrete v svitu re flektorjev. Da, primerilo se je da je avto sredi mesta povozi kakšno beštijo. Kakor običajno v Orientu, se tudi po Addis A babi klati polno prestradanih psov in z njimi vred so hijene nekakšna zdravstvena policija ki požre vso mrhovino in od pravlja mnogo nesnage. Addis Ababa je napolnjena prebivalstvom tako pestrih barv in; narodnosti, kakor le redko katero mesto. Največ je seveda gospot Predeta ta I iteJe eden. tri, Miri ali p«t tlanvr I* ne dntllne k eni naročnini. rosveta etane ta tn enako, aa liane aH anflan« N N sa eno letno san nlno. Ker pa liani i« plačajo pri naenmentn UJO m tednik, se Ji« ««Je k naročnini. TnmJ Mdaj al Taroka, roti da Je llot predra« «s 8. N. P. JT. Ust Proeveta Jo vaša lastnina In gotovo Je ? vsaki družini aeH ki bi rnd čl tal list vsak dan. Cens listo Proaveta Je: Za Cieoro in Chlesge 1 tednik in......... I tednika in........ t tednik* in........ 4 tednike in........ I tednikov In....... ........H H •T, 1 S, I, U Zdmi. drla ve In Kanado MM 1 ^ik la................ 4.M 1 tednika In............... |.m I tednike In.............14« 4 tednike In............... ljf » tednikov In............ B|| Ko Rvropo Jo. Izpolnite spodnji knpon, prtloiKe potrebno vsote denarjs sil Ordor v piamo In si n s rotite Proovoto, Ust. ki Je voln lastnina. Pojosnilo:—Vee?ej kskor hitro koteri teh členov preneha bm IU« «J li če se preaeli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik. -« moral tisti član iz doti«ne družine, ki Je tako skupno naročena na dr*n P ros ve'.o, to takoj naznaniti opravniitvu lista, in ob-nom dcpla^stl rsoto lista Proeveta. A^o tega ne store, tedaj mevn upravniltvo datum bo to vsoto naročnik«. PROSVETA. SNPI, MIT 8o. Lawndale Ave^ Chieago. lil Priložene pošiljam naročnino sa list Prosveto vsoto I......... D lac.........................................ČL 4ro4tvs •• •• N oslov ........................................................... Ustovtte tednik in go pripišite k moji naročnini od .Mečih flooo* Jrnftine: t) ............................................ft. droitve *------ 1) ............................................čl drnštve IL ..... 4) ...........................................Ci 4rw*f ..... •) .......................................... CL "Mo ...............................Drflovo .... Mf