Št. 140. V Gorici, dne 4. decembra 1900. .13X?Qh^gW. 6-60 . 6 . jBO* •" . 3-3CT *—* lakaja trikrat na teden r jestlk tedanjih, in sicer: vsak torek) četrtek in sobot«, ajntranje li- ¦ danje opoldne, večerno tedanjo pa ob 3. uri popoldne, In stane s uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom• ob novem leta vred po pošti pre-jemana »li v Gorici na dom poSljana: Vse leto . .- polleta ... . . _ . . četrt leta.......3 , 40 „ , , 170 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema xip»avni5tvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v .Goriški Tiskarni. A. Gabrsček vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Na naročil« brez doposlane naročnin? se ne oziramo. -*•.-.'—. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 b ali gld. 1-60. «Soč»» in »Primorec« se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarz v Solata ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trga delta Caserma in Pipan v ulici Fonte della Fabbra. SOČA I Večerno izdan je.) ________ Tečaj XXX. Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi St 7 v Gorici V 1 ntdstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od S. do 12. dopoludne ter oa 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici St 9. Dopisi naj ae pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvuo J J Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravništvo. ______ Oglasi in poslanica se lačumjo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat ' kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — • ečje črke po prostora. Naročnino In oglase Je plačati loco Gorica. »GoriSka Tiskarna« A. GabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in «Primorca» Se .Slovansko knjižnico«. katera izhaja mesečno v snopičia obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «8Iov. knjižnici, se laounijo po 20 kr. petit-vnrffoš. Odgovorni urednik in izdajatelj Xvan Kavčič v Gorici. Bog in narod! 6b Frešernovi stoletnici. V Gorici, dne 3. dec. 1900. *a tleh so ležali Slovenstva stebri stari, ob veljavo so bile prišle v domaČih Šegah vtrjene postave, in zemlja slovenska, predraga dežela, v kateri očetje so naši sloveli, je imela le še grob komaj za nas, ko se je spomnilo dobrotno nebo ubogega, tlačenega slovenskega rodu, ter mu poslalo Orfeja, da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod slovenščine cele. Danes poteka 100 let, ko so se ozrle milostne o6i večnega neba na pokrajine slovenskega rodu ter obdarovale pod diviiimi gorenjskimi planinami kmečko hišo z darom, od katerega trna korist ves slovenski narod. Stoletje je tonilo v morje vednosti, bližalo se je novo stoletje, nova doba, novi časi, in kakor, rekli bi, za darilo k novemu stoletju je poslalo na svet nebo Slovencem Orfeja, Franceta Prešerna. Sto let! Koliko pomeni doba sto let, posebno pa še to, katero sedaj zaključujemo. Ni ga bilo stoletja doslej v zgo-govini, v teku katerega bi bilo Človeštvo tako velikansko napredovalo na vse strani, kakor se je to zgodilo baš v zahajajočem. Z občnim napredkom v ve-soljstvu smo napredovali tudi mi Slovenci, mal narodič, in sicer smo napredovali prav znatno, kolikor nam sploh mogoče. Da se je to zgodilo, gredč zasluge tudi našemu prvemu klasičnemu pesniku dr. Prešernu. Njegova poezija, ki se dotika živo vsega notranjega in zvunanjega življenja Slovencev njegove dobe, je upli-vala na preobrat med njimi v vsakem pogledu. Prešeren je bil svitla zvezda-vodnica, za katero je gledal in šel naš narod naproti novim Časom, krepkemu razvoju in splošnemu napredku. Njegovo delovanje je tesno združeno z vsem c Gor. Tiskarna« A. GabriSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. stremljenjem in gibanjem Slovencev v prvi polovici bežečega stoletja, in da jo tisto stremljenje in gibanje privedlo Slovence na pot narodne zavednosti in samostojnosti, da nismo docela potonili v morjih tujstva, za to moramo zahvaliti med drugimi zlasti Prešerna. Narod, ki ima takega pesnika v svoji sredi, kakor je Prešeren, pa sme tudi upati na boljše čase prihodnjosti. Ne-razorano je bilo polje slovstva med Slovenci, v slovenskem jeziku smo imeli bore malo pisanega, in skoro je bilo misliti, da z napredkom, ki se je pojavljal tačas med sosednimi narodi z vso mogočnostjo, potegnejo nas popolnoma h rise ter se poizgubimo kot samostojen narod med njimi. Ali to se ni zgodilo, pač baš obratno. .Telo se je svi-tati tudi med Slovenci. Pojavljali so se pričetki slovstva in stremljenja po vsem tistem, kar je neobhodno potrebno vsakemu narodu, katerega smemo šteti med kulturne. Med temi pojavi je blestel Prešeren. Njegovo inehkočutno srce se je krčilo pri skeleči misli, da Slovenec mile ne ljubi matere vanj upajoče, % Žalostjo mu je polnilo dušo zgodovinsko dejstvo, da viharjev jeznih mrzle domačije bile pokrajine naše so, kar je zginil duh Sama ter so obložile očetov razprtije s Pipinovim jarmom sužno ramo. Minuli so bili sreče in slave časi, ker vredna dela niso jih budila, omolknHI so pesem sladki glasi, in kar je rastlo Še rož na mladem Par-nasi Slovencev, izdihljaji, solze so jih redile. Pesnik gleda v preteklost ali gleda tudi v bodočnost. Kljubu temu, da vidi i malo narodnih delavcev, je kot pravi sin svojega naroda s čistim srcem in plemenitim navdušenjem prepričan, da pride Čas, ko vremena Kranjcem bodo se zjasnila, jim milše zvezde, kakor zdaj, sijale. In ako zre danes z nebeških višav njegov duh na zemljo, pač vidi, da njegovo prerokovanje se izpolnjuje v toliko, da Slovenec ni izginil s površja narodne zavesti, marveč je probujen, in v kolikor mu puste" obstoječe okoliščine, v katerih živi, se razvija vsestransko, da v slučajih celo močnejši narodi zavidajo Slovence za napredovanje, upoštevaje seveda razmere, v katerih se nahajamo. Veliki duh Prešernov plava med nami, navdušuje pred vsem našo mladino, vse nas pa bodri k nadaljevanju dela za narodni napredek in blagor. Cela Slovenija se klanja danes pesniku-prvaku, prvoboritelju in buditelju Prešernu, prirejajo se akademije, vrste se slavnostni govori, pojo in deklamujejo so njegove pesmi ter se razlaga pomen Prešernovega življenja in delovanja med Slovenci. Temu splošnemu slavlju se pridružujemo tudi mi, kličoč- Slava! Prešernovemu spominu in vsi '-ioujajofi vse Slovence na podvojeno delo za narod, posebno pa še našo mladino, katere ljubljenec je in ostane Prešeren. Ti, mladina, si up naše bodočnosti, zato pa so ogrevaj danes ob spominu Prešornu za tako ljubezen do domovine, kakoršno jo on gojil. Iz toke ljubezni nam vsevoto res kedaj jasnejši Časi, boljša bodočnost. Spomin Prešernov pa naj nas spremlja pri narodnem delu, potem bo isto pravo in plemenito ter obrodi obilen sad. Slava njemu, nam pa klic — naprej! i Zadnja porotna obravnava. Porotna obravnava A. Gabrscka proti odgovornemu uredniku „Go-r i c e% Josipu Marušiču, radi razžaljenja Časti potom tiska se je vršila v soboto od 9. do 1. popoludne ter od treh popoludne do pol treh po polunoči. Sodni dvor je bil sestavljen iz predsednika svet. ZOrrer-ja ter pri-sednikov svet. Kuhačeviča ter tajn. Go-vačig-a. Obtožite"j je bil ves čas sam navzofi, zastopal ga je dr. Stanič. Obtoženec pa je bil pri obravnavi samo nekoliko Časa, ter je prepustil kot slamnjak vso zadevo svojima zastopnikoma zidu dr. Rajmondu Luzzatto in dr. šusteršiču iz Ljubljane. Gosp. Gabrsček je tožil radi razžaljenja časti s člankom »Gabrsček kot denarničar pri »Goriški ljudski posojilnici*, kateri je bil že povod obravnavi proti A. Gabrščku dne 15. okt. t. 1„ in ki je natisnjen v brošurici o tej obravnavi. Zagovornika sla nastopila dokaz resnice, da je do piftice res, kar je .Gorica" pisala. Seveda sta tudi onadva trdila ono, kar je trdil dr. Gregorčič na obravnavi dne 15. okt. t. 1., t. j„ da se Gabrščku ni očitalo nikako nepošteno ravnanje, pač pa jedino le to, da je bil v posojilnici veden nered, ko je bil Gabrsček denarničar, in za ta nered so nastopili dokaz resnice. Seveda se gospodje okoli »Gorice« niso prav nič brigali, da je bil enake vrste nered že od prvega po« če tka, in da ga je Gabršček le podedoval, Znano je, da je denarničar dr. Kjs opustil po leti 1895, posojilnico, denarnico pa je prisiljen prevzel A. Gabrsček, toda z izrecnim pridržkom, d& odgovarja jedino le za blagajno, kratko nikar pa ne za knjigovodstvo, pogodbe itd. Od prvega počitka že pa se knjige niso nikdar slagale z blagajno; kajti s knjigami so imeli opraviti ljudje, ki niso imeli v tem dovolj sposobnosti in tudi ne dovolj časa. Zaraditega so nastajali pogrelki v vpisovanju in prenašanju, ki so s« potem vlekli od leta do leta, in jih je bilo težko najti. Dokler je bila posojilnica Se majhna, je to se Slo, ali I. 1896. in 1897., ko se je promet močno povišal, je bilo to jako težko. Gabrsček je odgovarjal le za blagajno, Ferfila pa za knjige, a med Straco in blagajno so bili večkrat razločki, in GabrSčck je moral doložiti pri svojem odstopu 125 gld. iz svojega; od teh pa je dobil 47 gld. že nazaj, ker se je za toliko pomota že našla. Zagovornika pa sta hotela v dokaz resnice dokazati, da je bil v blagajni veden nered, ker se blagajna s knjigami ni vedno ujemala. Poklicane priče dr. Turna, dr. Kos, Fajgelj in Ferfila pa so potrdile, da je nesoglasje med blagajno in knjigami bilo že poprej. S kakošnim orožjem so se klerikalci bojevali, nam povedo naslednji slučaji: Povedali so, da je neki kmet iz Štanjela poslal po poŠti 3 gld. za obresti, katerih posojilnica ni prejela, in ga je pozneje tirjala. Dognalo se je, da je nakaznico prejel A. Gabrsček in denarja ni precej izročil. Na tem slučaju sta jahala oba zagovornika, kakor da se je zgodilo nekaj tako groznega, da mora biti orna- Quo wadis? Boman. Poljski spisal Henrik Sienkicwiex. -(Dalje.) Poslovenil Podravski. Tejrezij odvrne z nekoliko negotovim glasom. »Eunika nikdar ne zapusti po noči kubikula, v katerem spi s staro Akrizono in Afido; nikdar po svojem okopanju ne ostane v kopel j i... Druge sužnjice se jej smejijo ter jo imenujejo Dijano.« »Dovolj,« odvrne Petronij. »Moj sorodnik Vinicij, kateremu sem danes zarana darovai Euniko, je ni sprejel; torej ostane v hiši. Lahko greš.« »Ali Še smem govoriti o Euniki, gospod ?« »Naročil sem, da poveš vse, kar veš.« »Vsa .familija« govori o begu deklice, ki bi imela bivati v hiši plemenitega Vinicija. Po tvojem odhodu je prišla Eunika k meni ter mi rekla, da pozna človeka, ki jo zamore najti.« »A!« zakliče Petronij. »Kdo je ta človek?t »Ne poznam ga, gospod. Mislil pa sem, da ti moram to naznaniti.« »Dobro. Naj, oni človek čaka jutri v moji hiši na prihod tribuna, katerega jutri v mojem imenu poprosiš, da me obišče.« Atriensij se prikloni ter odide. Petronij je nehote* mislil na Euniko. Spočetka se mu je zdelo povsem jasno, da mlada sužnjica hoče, naj bi Vinicij našel Ligijo vsaj radi tega, da bi ne silili njo iti v njegovo hišo; — na to mu je prišlo na misel, da oni človek, katerega Eunika naznačuje, vtegne bili njeni ljubi; toda ta misel mu je bila zoprna. Bilo je i sicer povsem lahko poizvedeti resnico; treba bi bilo samo poklicati Euniko, toda bilo je že pozno. Petronij! je bil po dolgem bivanju pri Krisotemidi truden ter je hotel iti spat. Potoma v kubikul se je spomnil, a sam ni znal čemu, da ima Krisotemida že v kotih pri očeh male vraske. Pomislil je tudi. da je njena lepota bila bolj razupita po Rimu, nego je bila v resnici, in da je Fontej Kapiton, ki mu je ponujal tri dečke iz Klazomene za Euniko, hotel dobiti jo preveč po ceni. XIII. Drugega dne\ komaj ko se je Petronij v uriktoriju oblekel, je prišel k njemu Vinicij, po Tejreziju povabljen. Videl je že, da stražniki od vrat niso poslali nikakih novic, in ta zavest ga je še bolj potrla, namesto da bi ga potolažila, kot dokaz, da se Ligija še zmerom nahaja v mestu. Zlasti ga je vznemirjala slutnja, da jo je Uršo vtegnil odpeljati iz mesta takoj po zaplembi, predno so se Petrortijevi sužnji dospeli, stražit vrata. Resnica, v jeseni, ko se krajšajo dnevi, so vrata Še precej zgodaj zapirali, pa so jih zopet odpirali odhajalcem, katerih je bilo zmerom dovolj. Za obzidje je bilo mdči dospeti tudi na druge načine, in to so bili sužnjim, ki so hoteli zbežati iz mesta, dobro znani. Vinicij je seveda poslal svojr> *;udi na vse poti, ki drže* na deželo, ter prijavil vojakom v mestu, da sta zbežala dva sužnja, popisavši temeljito Urša in Ligijo. Ob enem je tudi določil nagrado onemu, ki ju vjame. Vsekako pa je bilo dvomljivo, ali ju vjamejo, in ko bi ju tudi našli, ali se bodo poveljniki mest smatrali za opravičene, da ju smejo pridržati na zasebno prošnjo Vinicijevo, nepotrjeno od pretorja.. Za dosego takega potrjila pa ni bilo časa. Sicer pa je Vinicij, Ipreoblečen v sužnja, iskal ves včerajšnji dan Ligijo po vseh kdtih mesta; ni pa mogel najti najmanjšega sledu za ubežnikoma. Srečal je tudi ljudi iz Aulove hiše, ki pa so isto tako nekoga iskali iii to ga je vtrdilo v prepričanju, da je Aulovi niso zaplenili in da tudi oni ne vedo, kaj se je zgodilo ž njo. Ko mu je torej Tejrezij dejal, da so našli človeka, ki je zmožen, poiskati jo, je stekel takoj v Pe-tronijevo hišo in takoj po prvem pozdravu jel ga povpraševati po njem. »Takoj ga zagledamo,« odvrne Petronij. »To je znanec Eunike, katera takoj pride, vredit gube moje toge in katera nama kaj več pove o njem,« »Ona, katero si mi hotel včeraj darovati?« »Da, to je ona, katero si včeraj zavrgel, za kar sem ti zelo hvaležen, zakaj to je najboljša *vestiplica« (vrejevalka gub na obleki) v vsem mestu.« Komaj je to odgovoril, je dospela vestiplica ter, vzemši togo, položeno na naslonjaču, jo razgrnila, holeč ž njo ogrniti Petroniju rame. Obličje je imela jasno, tiho in iz očes jej je sijala radost. Petronij jo pogleda; zdela se mu je zelo krasna. Cez trenutek, ko je ogrnivši ga s togo, jela vrejati njene gube, je opazil, da njene roke imajo prekrasno barvo bledih rož, prsi in pleča pa so jej prozorna in bela nalik biserni matici ali aiabastru. ' (Da\je prid«.) deževano Gabrščekovo poštenje. Ta pa je J sam povedal, da je bilo celo mnogo takih slučajev, ko so ljudje pošiljali denar tudi za posojilnico nanj, čestokrat ni bilo niti povedano, zakaj se je znesek poslal. Včasi se je vpisalo na račun kakega dolga za časopise, če tega ni bilo, pa se je vprašalo pismeno, zakaj se je denar doposlal. Tudi v .Soči* se je moralo pozivati ljudi, naj naznanijo, kdo in zakaj je poslal denar{ ako ime na nakaznici ni bilo čitljivo. Dostavljamo pa še, da vse manipulacije z denarjem v .Goriški tiskarni« ima poseben prokurist, in se Gabršček v take stvari niti ne vtika. Neki pogreški so se dogajali tudi z zneski, poslanimi v dobrodelne namene, s čemur je bilo včasi mnogo sitnostij, predno so se pogreški našli. Po vrhu vsega tega pa še sumničiti tako, kakor so storili na tej obravnavi, je mogoče le klerikalnim »poštenjakom«. Dr. Susteršič je posebno bombastično jahal na ' slučaju, katerega je omenil priča Fajgelj, da je Gabršček vzel kakih 5krat iz blagajne do 200 gld., to potrdil na posebnem listku, ki je Sel v šatuljo k denarju, ne da bi se to takoj vpisalo v blagajniški dnevnik. Očividno je tu dr. Šusteršiča njegov sv. duh zapustil; kajti trdil je, da takega blagajnika bi se moralo povsod odsloviti itd. Gabršček je seveda pojasnil, da so bili ti slučaji popolnoma pravilni, in da se je vse sporazumno uredilo. Ko je n. pr. posojilnica kupila hišo št. 9. v ulici Vetturini, so bili potrebni med sklepanjem kupčije ^manjši zneski. Gabršček je dal ta denar na razpolaganje le proti taitemu potrdilu na listek, a v blagajniško knjigo je prišlo potem vse skupaj, ko je bila kupčija sklenjena. In zopet je bilo par slučajev, da je dal denar za .Slogine« zavode na hranilne knjižice, katere pa je hranil ranjki Kancler. Za jeden dan ali dva je Kancler prišel s knjižicami, znesek se je vpisal, in listek je izginil iz denarne šatulje. Iz tega čitatelji lahko sodijo, kako ostudne spletke so nasnovali ljubeznjivi klerikalni gospodje, da bi omadeževali čast in poštenje političnega nasprotnika. Še grši in ostudnejši je pa ta slučaj: Zagovornika sta hotela dokazati, da je posojilnica darovala za .Knjižnico za mladino* r prid šolske mladine 25 gld., a Ga-beršček jih je dal le za 19 gld. 50 kr., in še te je zaračunil namesto po 20 po 25 kr. Podtikali so tudi Gabrščku v usta besede, | katere je baje takrat izgovoril: .Ako pri j taki priliki nič ne zaslužim, kedaj pa?" Zdaj pa čujte, čitatelji, kaj se je na obravnavi sami dokazalo. Gaberšček se je k sreči domislil, da je takrat poslal slovenski mestni ljudski šoli .Knjižnico za mladino8 v vrednosti 5 gld. 50 kr., kar bi dalo torej vsega skupaj znesek 25 gld. Jeden porotnikov je videl med občinstvom voditelja tiste šole g. Ivana Domenisa in predlagal, naj se ga pokliče za pričo. Gosp. Domeniš je bil res poklican in je to tudi potrdil. Priča svet. Vodopivec je bil privlekel takratni račun Ga-brščekov na dan za 19. gld. 50 kr., ali g. predsednik obravnave je bil tako indiskreten, da je prečital tudi pismo Gabrščekovo, v katerem stoji, da daruje tudi on še 100 iztisov .Knjižnice za mladino*. Tako se je pokazal oni dobiček, katerega je hotel Gabršček pri tej priložnosti narediti. Ko je predsednik tudi omenjal, da je vendar daroval še 100 iztisov .Knjižnice za mladino" v vrednosti 25 gld., je dostavil svetnik Vodopivec bistroumno, da je bil to njegov dar, a da je poslal le za 19 gld. 50 kr. v imenu posojilnice, torej za 5 gld. 50 kr. premalo. S pričevanjem g. voditelja Domenisa so torej klerikalci tudi na to stran sramotno pogoreli in dokazali, kako ostudnih sredstev so se posluževali nasproti političnemu nasprotniku. Voditelj g. Hrovatin je sani potrdi!, da je Gabršček daroval o raznih prilikah veliko iztisov .Knjižnice za mladino". Dostavljamo, da je daroval !e štiri leta zapored na Miklavževico po 100 iztisov v vrednosti nad 120 gld. Vrhu tega je dobivala mladina o božičnicah in tudi drugih prilikah toliko knjižic, da je sam voditelj Hrovatin dejal na občnem zboru posojilnice 1. 1899., da je otroci niti več ne marajo, in zato posojilnica v ta namen ni nič več darovala, Gabršček pa tudi ne. S kakošnim namenom so prinesli na dan slučaj, da je Gabršček dvakrat ključe pozabil, nam je tudi popolnoma umevno. Tu se je pokazala klerikalna zlobna volja in drugega nič. Naj bi se zgodilo karkoli, oškodovan bi bil le Gabršček in nikdo drugi. . (Konec pride.) DOPISI. Iz Devlna. — Gospod urednik I To je bilo proti našemu pričakovanju l V petek je praznoval naš Devin dvojno slavno zmago, zmagali smo i glasovi 66 proti 24 nad italijansko stranko, a zmagali smo tudi s 65 glasovi proti 1 za volilnega moža narodno-napredne stranke. To Vam je bil boj! Italijani so prišli vsi, do zadnjega moža. Razen vrlih Devincev storili so svojo narodno dolžnost tudi Jameljci, Štivanci in Medvejci. Prišli so vsi in tudi mnogo takih, ki niso bili vpisani v volilno listo. Razume se, da ti niso imeli pravice voliti. Kako navdušenje se je bralo iz očij! Tu je bilo videti najmlajšega volilca, a tudi sivega starčka, ki je uro hoda prilezel ob palici. Glavno je bilo pa to, da se niso cepili na dve strani, ampak volili vsi jednoglasno volilna moža narodno-napredne stranke. Vrli Devinci zaslužijo največjo pohvalo za svoj trud. Ko je občinski obhodnik razglasil izid volitve, je zagrmela iz vseh grl mila pesem ,Hej Slovani", spremljana z neprestanimi klici .živio, živio dr. Turna, živio narodno-napredna stranka." Pozno v noč smo slavili še potem zmago pri kozarcu vina v Piesovi gostilni. Zmagali smo tudi v IV. razredu, kar nam pa malo hasni. Velikanski srd in jeza sta vladala pri stranki nasprotne narodnosti. V petek smo pokazali prebivalci devin-skega županstva, kak6 znamo braniti svoje pravice, svoj narodni obstanek. Pokazali smo, da naša trdnjava ob sinji Adriji zna braniti napade naših neprijateljev ; pokazali smo tudi, da naš starodavni Devin je v naših rokah in tudi ostane vrlic vsemu pritisku lujca-ne-prijatelja. Vam, vrli Devinci, Medvejci, Jameljci in Štivanci kličem: Bog Vas ž;vi! Dokler ima naš narod take sinove, take može, ne more propasti. Bodimo tudi v prihodnje tako jedini kakor smo bili sedaj; le v tem slučaju je zmaga in prihodnjost naša. Spolnujmo (udi dalje besede, katere smo s tolikim veseljem in navdušenjem peli na dan zmage: .Bratje mi, stojimo trdni, kakor zid od grada!" Dan zmage je bil za nas Devince vesel in Žalosten. Veselili smo se zmage, a obžalovali, da smo zgubili iz svoje srede moža poštenjaka, moža narodnjaka! Ravno istega dne smo spremili k zadnjemu počitku umrlega g. L Legiša, ki je nehal biti ud devinskih Slovencev. Tukajšnje bralno društvo mu je napravilo krasen .venec in trakove z napisom : .Vrlemu Slovencu — Pevsko in bralno društvo .Ladija". Tako zna častiti naš narod svoje može. Ti pa, dragi prijatelj, zri z neba doli na nas in blagoslovi naše delovanje in napredek! Iz Bovcu, 2. decembra 1900. — Našima gg. kaplanoma vsa čast glede pridig, prav radi jih poslušamo, sta res dobra govornika, dokler nam razlagata sv. evangelij in resnice sv. vere. Zato bi jima svetovali v tej smeri nadaljevati. Da so bovške glave samozavestne, imate menda dovolj dokazov, kakor tudi, da smo spoštovali duhovščino tudi izven cerkve, če se je stanu primerno in dostojno obnašala. Kdor se pa spušča v boj javnega življenja, se izpostavi kritiki in mora si dosledno dovoliti, da se ga smatra prav navadnim človekom. Takemu pa ne velja več izrek Kristusov: .Kdor Vas posluša, mene posluša, kdor Vas zaničuje, me*ne zaničuje itd/ Boste torej uže dovolili, da ga vsprejmemo z dostavkom : ,Ke-dar nam govorite s sv. mesta, v dostojni obliki in lepimi izrazi, dokler se ne zlorablja cerkev v namene nadvladja." — V zadnjih pridigah pa ste začeli vsiljevati svojo oblast in dolžno pokorščino tudi v javno življenje. Če vi trdite, da niste v politiki dolžni niti svojim škofom slepe pokorščine, kako morete zahtevati, da vam bomo mi isto dolžni v zasebnem življenji? Ali morda mislite, da ste nezmotljivi na prižnici, če čenčate o volitvah?! Ali ne uvidite, kako daleč ste zašli v svoji strasti I V tem slučaju nam ne boste na prižnici več prestavljali b o Ž j e g a namestnika, temveč navadnega govornika, ki lahko tudi s prižnice laže, in takega je dovoljeno kritikovati. Prenaglili ste se tudi, ko ste očitno imenovali .lažnika" onega, ki je sporočil .Primorcu" in .Soči", da odrekate sv. popotnico umirajočim. Da je jeden duhovnov res nekaj enakega v cerkvi govoril, .se Vam lahko dokaže s 50 in več pričami, ali da je vsaj ljudstvo tako razumelo. Dopisnik mora očitno priznati, da ne more doslovno navesti onih besed, ker jih ni slišal, ker ga ni bilo takrat v cerkvi. Prašajte pa ženice po Bovci, ki so takoj po sv. maši tarnale, da odslej še umirajoči ne bodo mogli biti deležni sv. obhajila v zadnjih dneh življenja, ker ste se menda izrazili, da če je bil bolnik v daljši bolezni obhajan na primer pred 10 do 14 dnevi, mu sv. popotnice ni več treba, da ni treba duhovnov preveč nadlegovati. Kdo torej laže ? Vaša krivda je pa, če so Vas ljudje slabo umeli, kar pa dvomim, torej le recite: ,raea culpa". .Grehu molčati" je tudi jeden glavnih grehov. Koliko lažij, obrekovanja se pa širi zadnji čas, vam ne more biti neznano. — .Hic Rhodus, hic salta !* Kdor tako laže kakor 49. štev. .Prim. Lista" o narodno-napredni stranki in nje agitaciji za zmago, — je podlo cloveče. Naša stranka se je bojevala s povsem dostojnimi in dovoljenimi sredsiv', brez lažij in oblju-bovanj, niti enega slučaja nam ne morete navesti, da bi se bilo na upnike vplivalo. Podlih sredstev posluževala se je pa nasprotna stranka, ker njej po Liguorjanski morali ni greha na svetu, da bi ga .dober* namen ne opravičil, celo kriva prisega! Iz Kostanjevice. (Vzgleden namestnik Kristusov in dober dušni pastir! Veleposestniki) — V Kostanjevici se je vedno pobirala plača g. vikarja v naturaiijah od istega osebno. Pa ker radi zastankov ni manjkalo nobeno nedeljo ali praznik črnjenja občinarjev od strani gotp. vikarja radi par nemarnežev ali revežev, so se tega pikanja občinarji naveličali, in letos so sami občinski zastopniki kongruo v žitu (pšenico in ječmen) pobrali in gosp. vikarju točno odrajtali, tako da so mu vse stro"< „i pobiranja in nošnje na žitnico prihranili. Za reveže pa, kateri niso imeli Žita, m občinski zastopniki žito ukupili in vikarja plačali. V tukajšni občini je pa neki čevljar, kateri si je pred letom hišico sezidal, in tudi on je odračunil vestno mernik pšenice, kar so ga občinarji tirjali. Ko je pa revežu zdaj žena povila dete, je šel h g. nuncu, da bi dete krstil. Ali g. vikar se je raztogotil in ga zavrnil, da naj mu prinese mernik pšenice in potem bo dete krstil. Izgovarjal se je, da je pošteno občini plačal, ali nič ni pomagaio, moral je pete odnesti iz farovža, sicer bi bil obložen s pestmi! Precej je podal tožbo po županstvu, in isto je koj vikarja zavrnilo na svojo dolžnost, in dete je bilo krščeno. Ali bo dete srečno, ker je v jezi krščeno, ne vem ?! Le toliko pa vem, da se bo moral g. nune zagovarjati pred sodnijo in dokazati, kdo je snedel in spil žito, katero so občinarji oziroma omenjeni čevljar odrajtal ?"f In ta je 'prav'tisti' nenasitnež in požrešnež, kateri se je drznil na praznik sv. Jožefa javno v cerkvi pri razdelitvi listkov za velikonočno spoved nekemu revežu, sicer vseskozi poštenjaku, kateri je vprašal listek za svojo bolehasto soprogo, očitati in reči, da prosi listek za drugo žensko, katero je vulgarno imenoval, s katero da živi v grešni zvezi. Gospod nune v Kostanjevici : Zora puca, bit če dana t — Grozdje je začelo biti kislo; bo treba obrniti plašč za burjo ali pa z Bogom i Isb Svfnega pri Šmariji. — Težko nam je molčati g. dopisniku iz Šmarij v .Soči* št. 137., kateri zadevlje nas kar na splošno, da smo pobili g. Bizjaka. No, res se je neki klerikalni agent zaletel vanj, da je padel na tla in se pobil, ali to je bilo le zate, kjer se je bil najbrže preveč nasrkal božje kapljice iz župnikove kleti. Torej ne po lastni krivdi, marveč po krivdi g. župnika ali pa njegovega vina. Recimo, da to so naredili klerikalni agentje na katoliški podlagi, katerim je šlo .za vero* ne za načela, kateri so zlorabljali vero v take namene. Pozor, g. dopisnik, čast, komur čast, ali take .časti" nočemo imeti vsi l — Slepi so bili razni volilci, ker so se dali prevariti iz farovža ter so drvili kakor ovce za ovnom — za svojim nuncem. Nas so bili dobili nepripravljene, ker smo mislili, da volitev bo svobodna. Ali to ni bilo! Domače in razne novice. Osebna vest. — Minister za uk in bogočastje je imenoval asistenta dunajske vseučiliščne zvezdarne dr.Frid. Bidschofa pristavom astronomično« meteorološke opazovalnice v Trstu. Voliluo gibanje. — Iz županije Poni-kovske nam pišejo: Dne 30. novembra t. I. se je vršila v občinski pisarnici v Rakovcu za županijo Ponikve volitev volilnih mož. Več kakor dva tedna dnij so obletavale črne .vešče" vo-lilce tako, da je bilo pričakovati v naši sicer ne veliki županiji burnih volitev, kajti zagnal se je bil na našo županijo cel bataljon »črnih" s št. Viške gore, Pečin, Ponikev in Podmelca. In res na dan volitve so prignali jih vse, kar .leze in gre" tako, da se je sam gosp. glavar čudil, da take vdeležbe še ni bilo pri nobeni dosedanji volitvi. V peti kuriji od 364 vpisanih jih je volilo 160. Ker je bilo pa mnogo volilcev, ki niso bili vpisani, in tudi mnogi niso mogli v volilno sobo, ki smo jo morali ob 12. uri zapreti, se lahko trdi, da je prišlo na volišče do 200 oseb. Zmagala je- klerikalna.-stranka s tremi volilnimi možmi z večino 18 glasov. V volitvi selških občin od vpisanih 106 volilcev je volilo 62; zmagala nurodna-na-predna stranka s tremi volilnimi možmi z večino 2 do 3 glasov. Drugo poročilo o teh volitvah pravi med drugim: Boj je bil tak, da takega se še ne spominjamo. Nunci so delali na vse mogoče načine. Pomagali so si z vsemi sredstvi: z lažjo, obrekovanjem na dr. Turno, .Sočo" in našo stranko. Sploh so v njih zlobne politične svrhe zlorabili vero ter s tem ljudstvo tako preslepili in zapeljali, da so isti šli v volilni boj edino iz prepričanja, da gredo v boj za vero, da mi naprednjaki smo .liberalci" ter da hočemo vse verske naprave podreti itd. Torej nasprotniki so n tem dosegli, da se njih stranka sme po pravici imenovati .Križarska vojska", ki je sla od najnižjega berača v volilni boj za vero. V naši županiji je 357 volilcev, od katerih precejšno število ni doma. Od teh vdeiežilo se je volitve 1561 Vse, kar je le moglo stati po koncu, je spravil nas nune Nemec zgago delat. Vsa inteligenca in zavednejla mladina je na naši strani, torej že poravnamo! V Škrbini bodo volitve dne 6. t. m, ob 2. uri popoldne. Opozarjamo Škrbince na dopis iz Škrbine v številki od sobote, nadejajo se, da Škrbina ne ostane za vedno v taborju nazadnjakov! V St. An dre ž u so zmagali klerikalci. MUdi župan Lutman se je vrgel v boj za klerikalno stranko z vsemi silami, kakor smo že povedali. Mož s« je pokazal, kakorlen je t. j. da se ne sme aNS verjeti njegovi častni besedi. Pride čas, ko bomo govorili mi ž njim drugačno besedo. — Upali smo, da to občino pridobimo; ali več mož se je prelevilo kar čez noč. Mladež pa je vsa našal In ta je tudi naša prihodnost! V So v od n j ah zmagali naprednjaki v obeh kurijah (3 in 3 volilni možje.) Dr. Pavlica, podprt od nuncev domačega in ga-berskega, je bil sklical v nedeljo v Sovodnjah shod, kateri pa so fantje razgnali. — Dr. Pavlici so pelh Hej, Pavlica, naša reč slovenska živo klije! Pomagalo ni nič, moral je pobrati šila in kopita ter oditi brez shoda. V Bi 1 j a h v peti kuriji je zmagal znani razsajač kurat Roječ. Tako je najbrže tudi v četrti kuriji. Tiskovna pravd« g. A. Gabrščeka prott .Gorici" radi žaljenja časti, o kater« poročamo na drugem mestu podrobneje, je skon-čala pred poroto tako, da je bit odgovorni urednik »Gorice" Jos. Marušič obsojen plačati globe 100 K, vse sodnijske troške ter priobčiti obsodbo v .Soči" in .Gorici*. Obravnava je trajala od 9. ure zjutraj v soboto z malimi presledki do t V* v Julf° ne~ delje, v glavnem tako dolgo radi mešane porotne klopi. Dvorana je bila vedno polna občinstva, v nočnih urah pa je bila kar natlačena. Obsodba je bila izrečena od strani porotnikov soglasno. Poverlenlštvo .Slovenske šolske Matice." — Oklic, izdan v svrho ustanovitve .Matice", smo že priobčili svoj čas. Dalje smo tudi povedali, da poverjeništvo za celo Primorje je prevzel g. nadzornik Finžgar. K tem vestem dostavljamo danes še, da poverjeništvo .Slovenske šolske Matice" za Gorico ima g. profesor Bežek. Vipavska železnica. — Poročajo nam: Železniško ministerstvo je povabiio sedem podjetnikov, naj priložijo svoje ponudbe do 12. t. m. Komur se je delo oddalo, se razglasi 22. t. m. opoldne. Trije ao že pregledali celo črto na licu mesta. Tako je vendar upanje, da se prične graditi tudi ta železnica. Resnična, žalostna smešnlea. — Pišejo nam: V neki šoli na Vipavskem je pri obravnavi berila učitelj opomnil otroke, da morajo biti uljudni in pozdravljali srečujoče znance in ptujce. Neki deček* pomoli roko. Ko ga učitelj praša, kaj bi rad?, vpraša deček: .Ali tudi Turno* (namrečdr.Turno)? — To je sad pridig in strastij. Komentara menda ni treba. Češki kvartet. — V nedeljo nastopi v Dreherjevi dvorani ob 6. zvečer češki kvartet: gg. Karol Hoffmann, Jos. Suk, Oskar Nedbal in Iv. Wihan. Na vsporedu so komadi iz del Dvoraka, Cajkovskega, Sara-batija in Beethovna. Uumetniki igrajo na prvo violino, drugo, na violo in" violoncello. Vstopnice prodaja g. Wokulat v Raštelju ter stanejo sedeži od prve do četrte vrste 4 K, od pete do desete 3 K, od ednajste do trinajste pa 2 K 50 vin. Vstop stane 1 K 20 vin. Skrajno preganjanje učiteljev. — j »Gorica* in za njo „Prim. Lfst* sta prinesla vest »Odkod imajo učitelji najedenkrat toliko denarja?", v kateri pravi, da »plačujejo učitelji pri sedanjih volitvah za toliko pijače, da je vse mokro po mizah in po tleh ter J da so ,narodno-napredni' volilci polni kot J Sčep, ko odhajajo iz volilnega kraja domov. Kdor bi nam rešil to uganjko, obdarimo ga *" z GaberSčekovim kalamorioftT. "ftej~druga^e-j-učitelji vedno tarnajo in tožijo o hudi bedi, I v kateri se nahajajo. In mi smo tudi prepričani, da jim lastnega denarja ne preostaje j — odkod torej toliko denarja?" Tako pišejo j posvečeni gospodje ,Prim. List-. To je tako J skrajno podlo* podtaknjeno* učiteljstvu, da za j pravo oznaCenje nimamo besed! Lump je tisti, ki je to pisal — in lump je še toliko J bolj, ker je pisal to vedoma in hotoma! j _____Mogel pa4e-Pka*' -kaj-takega -k-ka* «P°sve-J Ceneč', ker drug Človek ni sposoben za t tako podlo podtikanje učiteljem. J Tolovajstvo na Gočab. — »Slov. Narod* piše: Z GoC se nam poroča, da se j je udeležnikom tolovajskega napada na žu- J panovo hišo že dostavila obtožnica c. kr. j , državnega pravdniltva. Toženi so: kurat I Josip FerjanCiC in poleg njega kot njegovi j sokrivci Viktor Pangeic Franc Debevc, Janez I Požar, Jože Mohorčič, Andrej Krečič, Edvard FerjanCiC, Anton Vovk, Jože Vovk, Leopold Ferjančič, Janez Funa, Fran JeroueiC, Janez JerouCift, Janez Krešič, France Fer*ančič Jož- j inanov, Ludovik Vovk, France Ferjančič-Br* jaški, France Pregelj* Alojzij Dolenc, France I Jamsek in Janez Vovk. Vsi ti, z duhovnikom J Ferjančičem na čelu, so obtoženi radi hudo- j delstva javne posilnosti, in sicer po § 87. | kazenskega zakona, ker so hudodelstvo storili j v posebno nevarnih okolnostih. Zakon določa } za to hudodelstvo težko ječo od jednega do petih let, po velikosti hudobije in nevarnosti pa tudi do desetih let. Duhovnik FerjanCiC je poleg tega tožen tudi radi hudodelstva goljufije (storjene z zapeljevanjem h krivemu pričevanju po §§ 197. in 199. a,) Na Gočah Je sedaj tako, kakor bi bila strela udarila med klerikalce. Uboge žrtve eksmisijortarja Ferjančiča so vse zbegane. Ljudje so tudi res usmiljenja vredni, ker so bili po fanatičnem duhovniku zapeljani in nahujskani. Dr. Rajmondo Luzzatto se je menda Že preobjedel slovenskega kruha. Tak vtis je napravil, ko je »braniP odgovornika »Gorice* Jot. Marutiča, Ta mož se j« predrznil uplivati na laike porotnike s tem, da je očitni »Soči*, da žigosa vsakega, kdor ni | njeneg.1 mnenja, prej je delala tako le z Italijani, sedaj pa dela tako tudi s svojimi ro- ! jaki. Gabrtček je rekel, da tisto noč po dnevu, j ko je izšel članek, radi katerega toži, nt j spal; pomislite pa, koliko nočij niso mogli spati radi člankov v »Soči* »ubogi* »ta- I lijanski trgovci. Dr. Rajmondo se je dotaknil torej bojkota, cel, na ta način zadenem najbolj občutljivo stran italijanskih porotnikov ter izsilim oprostitev obdolženca. Ali vendar J se je zmotil. Tisto govoričenje dr. Rajnunda ni spadalo v okvir obravnave, zato ga je moral predsednik ustaviti, da ni smel nadaljevati govora v takem smislu. Dr. Rajmondo bi bil pač bolje storil, da ni omenil bojkota, ali pa vsaj bi bil moral povedati, zakaj je nastal bojkot in kake posledice ima. Bojkot je bil pač zadnje sredstvo, katerega so se morali poprijeti Slovenci, ker le po tistem potu so mogli priti končno do tega, da so varnejši v Gorici svojega življenja in razvitka, kakor so bili poprej. Bojkot bal je upliv*!, da so počile liste velikanske napetosti, ki so obstajale poprej med Slovenci in Italijani v Gorici, da je zavel neki drugi za Slovence ugodnejši veter. Ako niso mogli kedaj spati italijanski trgovci, so bili temu krivi ponajveč tisti .caporioni* med Italijani v Gorici, ki so hujskali v eno-mer Italijane proti Slovencem. Tisti so krivi, ne pa Gabršček. Gosp. doktor Rajmondo, ali imate čisto vest v tem pogledu ?! Kaj vse je pisal »Corriere* »Sentinella* itd.! Ali naj bi bila ,Soča% ki je bila največkrat edina bra-niteljica mestnih Slovencev, molčala na vse tiste lumparije?! Ne, in tudi ne bo, pa. če jej tak mož, kakor je dr. Rajmondo, se tolikokrat očita to in ono! — Dr. Rajmondo živi od Slovencev in hvaležnega za to se jim izkazuje s takimi govori v sodnijski dvorani! Slovenci, le pridno ga podpirajte še dalje, da bo mogel ponavljati pred sodnijo pikanje in zbadanje Slovencev! — Italijanski listi trde, da dr. Rajmondo je žel priznanje med občinstvom, ko je govoril o »ubogih" trgovcih. Res je bilo nekaj takega, ali ogorčenje med slovenskim občinstvom je bilo še veCje ter se je pojavilo prav glasno. Pred sodnijo. — Te dni je sedel na zatožni klopi 48-letni kmetovalec Andrej PlacetiC radi zločina javnega nasilstva, ker se je zoperstavil orožniku, hotečemu istega zapreti radi nekega prestopka; obsojen je bil na tri mesece v ječo. — V štirimesečni težki zapor je bil obsojen tudi 36-letni Ant. Gatej s Tolminskega radi težke telesne poškodbe. Dne 7. maja t, 1. je namreč v prepiru z Mart. Podgornikom ranil tega tako, da ni mogel 20 dnij na delo. V LoČnlku je bil nadel Iligio Cieuta svoj! gostilni ime »alla Venezia Giulia*. Ko je zvedelo tukajšnje okrajno glavarstvo za ta naslov, je ukezalo, da ga mora krčmar tekom 24 ur odstraniti iz ozirov na javno varnost. Iz Kanala smo dobili dopis, kateri se bavi z žalostnim stanjem tamkajšnjega vojaškega veteranskega društva. V dopisu se trdi, da občni zbor ža 1. 1899. je bil sklican šele I letos, da društvo nima predsednika, da re- j zervni zalog ni tam, kjer bi moral biti, da društvo ima celo nekatere prav nepotrebne i dolgove, in se druge reči, nad katerim se t morejo člani spodtikati. Hočejo izredni občni I zbor. Najboljše pač, da skličejo tak izredni j občni zbor, na katerem naj poskrbe, da bo I v društvu red, kakor pritiče, drugaCe pa bi j bite bolje? «da,; se društvo opusti, ker če je J vse res, kar trdi dopis, kateri je podpisalo I 5 veljavnih mož, pač ne kaže drugega. I i Nesreča. — Pri nakladanju kamena I na nabrežinski postaji je padel Josipu Jaz- 1 becu„ kamen na prša in ga močno poškodoval na oprsju. Prinesli so ga v bolnišnico. — Na potu v Št. Andrež je našel 10-letni učenec Al. Zavadlav patrono, katero je začel obdelovati s kamnom, toda ta mu je eksplodirala: terranila;"ražne pste ha Tevl roki. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu | zdravniki odrezali polovico sredinca. Proti pelagrl. — Pret. teden je bilo v I Gradišču ob Soči zopet posvetovanje, kako opomoči bolnikom na pelagri, Posvetovanja j se je udeležilo več zdravnikov gradiščanskega I okraja. Sklenili so prositi podpore pri vladi, I pri deželnem odboru ter poslati nabirat mi- 1 lodarov okrog županij in župnij. Vlada je sporočila, da bi bila pripravljena postaviti I zavetišče takim bolnikom. j Sprememba Imen na Južni želez- nici. — S 1. decembrom t. I. so spremenili 1 ime postaje Maribor v »Maribor — glavni J kolodvor* ter postajališči Bivio - Devin in j Devin v .Bivio" in »Devin-Sesljan*. Trg sv, Andreja včeraj je privabil, I kakor vsako leto, izredno veliko ljudij v mesto. Najbolj živahno je bilo po listih I ulicah, kjer so prodajalnice, to je po Ra-štelu, Gosposki ulici, zlasti pa na Travniku; pa tudi »komedije* na odkritem trgn so privabile tjekaj mnogo ljudij. Vreme je bilo J čudovito lepo in ugodno. fiazplsan Je štipendij letnih 400 K iz ustanove barona Hektor Ritter de Zahonjr-ja, I ki se podeli mladeniču z Goriškega, ki se po-I sveti trgovskim ali tehnično-obrtnim študijam na trgovski akademiji, na politehničnem zavodu ali na kaki drugi višji šoli v tu- ali inozemstvu. — Oni, ki mislijo, da bi za-mogli računati na podelitev omenjenega štipendija, morajo vložiti dotično prošnjo podpisani do 81. decembra t. I. Tej prošnji se morajo pridojati sledeče listine: l.) Potrdilo inskripcije na akademiji ali zavodu, o kojem se je govorilo zgorej. 2.) Spričevalo zadnjih dveh tečajev, ali pa spričevalo zrelosti sred-I njih šol. 8.) Domovinski list in spričevalo o premoženjskih razmerah, potrjeno od dotične j občinske oblastni je. Imenovani štipendij se bode izplačeval do končanih študij vsako leto v dveh poluletnih obrokih, ki zapadeta dne 1. aprila in 1, oktobra proti pravilnemu po-j trdilu in proti predložitvi listine, s katero se j potrjuje, da dijak napreduje v uCenju. — J Trgovska in obrtna zbornica. Gorica, 28. novembra 1900. ObstreHl je v Šempasu neki Fr. Remec 22-letnega Al. Glešiča, in sicer v trenotku, ko je ta poslednji zapuščal neko tamošnjo gostilno, tako močno, da so ga morali pre-I peljati v tukajšnjo bolnišnico, kjer so mu S zdravniki vzeli dosedaj iz života dve krog-I ljici. Ranitelj je silovit značaj in znan pretepač, najbrže iz šole kakega človeka z lasuljo. Listnica. —• Tudi v zadnjih dneh smo dobili več poročil o hudi volilni borbi, ki je vihrala po nuM deželi. Kar je porabnega za list, porabljamo, kakor vidijo gg. dopisniki, I drugo pa nam služi v informacijo. Vse gg. dopisnike in poročevalce pa lepo zahvaljujemo s prošnjo, da nam ostanejo tudi v bodoče zvesti! M Razgled po svetu. Zavod sv. I -kolaja v Trstu. — Komaj ' j 2 leti je, odkar posluje zavod sv. Nikolaja, 1 j a je že sprejel pod svoje okrilje nad 1000 : deklet, in sicer: Kranjic 347, Primork 302, > i Slajark 164, Korošic 80, iz kraljevine Hrvatske ; 45, Čehinj 6, Poljakinji 2, Rusinjo 1, Ita-' I lijank 29, Nemkinj 24. A odkloniti smo jih l J morali veliko radi pretesnih prostorov. Društ-' j veni dohodki nam ne dopuščajo, da bi najeli J J veče prostore. In vendar: kolika dobrota je - I že to, da dekle dobiva brezplačno stanovanje I Pa tudi hrano dobiva, četudi nima ni J [ novcica v žepu. Drugače bi trpela glad in j | glad je vendar najhujši pospeševatelj nemo- i J ralnega življenja l Vrhu tega da se skrbi za • j duševni in telesni blagor deklet, ni jim treba ! J hoditi v bolnišnico v slučaju bolezni; marveč j j se dekle, ako ni nevarno bolno, lahko zdravi j I v zavodu. Človekoljubni zdravnik gosp. dr. • | Martinis, rodom Dalmatinec, uvidevši korist - I zavoda, ponudil se je, da bo dekleta zdravil • j brezplačno. In ne samo to; posredoval je I tudi pri lekarničarju, da dekleta dobivajo 1 I zdravila veliko ceneje. Ni li to velika dobrota 3 j za dekleta sama, za njih stariše in za — • j občino?I Število deklet govori jasno, da-li 1 I je bil zavod potreben aH ne ? I Žalostno bi • I bilo torej, ako bi moral zavod moledovati za s j podporo, da se vzdrži...! Prihiteti bi morale - I torej vse občine ter tekmovati med seboj z i, i večimi ali manjimi podporami na korist svojih občlnark. Posebno zdaj, o sestavljenju pro- I računov, naj vsaka občina kaj malega odloČi v ta namen. Vsaki Ce tako mali znesek pride J prav 1 Tu ni treba Bog ve kakih žrtev, marveč le malo ljubezni do ubogih devojk! Ne j smemo misliti, da so nam dekleta propadla I samo moralno; ne, propadala so nam tudi I gmotno in narodno. Dekleta iz zavoda se glede* narodne zavesti razlikujejo od druzih I deklet; "ker,"* akd ti bila katera mlačna aH brezbrižna v narodnem pogledu, jo pa nav- j dušujejo druge! In ako vidijo, da ostaja katera nezavedna, prezirajo jo toliko časa, da J se poboljša 1 Potem še le sme v njih krog! Gmotno skrbi zavod za dekleta s tem, da, posreduje, da dekleta hranijo denar v naši J »Tržaški posojilnici in hranilnici". In res je že lepo število deklet, ki imajo že veče ali J manje zneske, kakor katera more. Veselo j upanje je, da bo vedno bolje, ker jedna druga navajajo na to, da hrani denar. Po zimi pa je v zavodu pravo zbirališče, Tu se ^shajajo ob nedeljah in praznikih ter si kratijo j čas s Citanjem in poštenim razvedrilom. I | Kratko rečeno: zavod je pravi dekliški dom, i kjer zajemajo navkov in navodil, kako se jim je ravnati. In ako bi imeli veče prostore, prihajale bi v večem številu...! Bila bi tu prava ženska čitalnica. Kolike koristi bi bilo to! Opazili smo tudi, da z dekleti, ki so došla iz zavoda, tudi gospodariji druge narodnosti nostopajo bolj milo, ker vedo, da ista imajo kop, ki jih brani. Nadalje posreduje zavod med gospodinjo in služkinjo, ter je nepristranski o tem, — tako je ustreženo toliko koristim gospodarjev, kolikor onim služkinj. Na ta način sta si bllži jedna in druga. Go- I spodinja vidi v služkinji svojo pomočnico in svojega bližnjega, kateremu ni osoda tako mila kakor njej! Služkinja pa naj vidi v gospodinji svojo dobrotnico, katero je dolžna spoštovati in ljubiti. Ako se nam posreči, da I popolnoma odstranimo, rekli bi prepad, ki J je ločeval gospodinjo od služkinje, dosegli smo vse, ker ljubezen je ista, ki dela čudeže tudi tam, kjer se zdi nemogoče. Ganite se l torej vsi oni, katerim je na srcu blagor ženske I mladine ter nam prihiteti na pomoč, da isto ohranimo narodu čilo in zdravo — moralno in fizično. Odbor, Na Štajerskem v peti kuriji ima upanje prodreti kandidat Hribar proti dekanu Žič- karju? vsaj volilnih mož sedaj je več na I strani Hribarja kakor ŽiCkarjn. Prizori na 1 voliščih od strani duhovnikov so slični onim 1 pri nas in na Kranjskem. I V Istri sleparijo Lahi pri volitvah vo- lilnih mož, kar le morejo. Marsikje se jim posreči, prodreti s svojimi volilnimi možmi z nasiljem. Tako se je zgodilo tudi v Oprtlju. Volitve so uničene in razpišejo se nove. Da I se to zgodi, kaže, da je moralo bili že kako i izredno sleparenje na volišču! »Domovina" obsojena. — Urednik J »Domovine,* g. Ante Beg, je bil pred poroto I v Celju dni 30. pr. m. obsojen v trime-I sečni zapor. Tožili so nemškutarji iz Brežic radi j žaljenja nemške hranilnice tamkaj. Celjska I druhal je sprejela obsodbo z največjim j veseljem. I Proti slovanskim pesmim v cerkvah. J — Katolicizem je bil vedno sovražen narod-I nosti. Duhovščina je bila vedno nasprotna I slovanskemu petju po cerkvah, in sedaj se J je pokazalo tO sovraštvo tudi v Pragi. Ta-I mošnji nadškofijski konsistorij je izdal v j ordinariatskem listu ukaz, da se niti po li-\ turgičnih pesmih in molitvah ne smejo peli j več Češke pesmi, češ, da latinščina je jedino J umestni cerkveni jezik. »Narodni Lisly" I pišejo: Nadškof prepoveduje češkemu narodu, I ki doslej ni dal povoda misliti o sebi, da je I sovražen katoliški cerkvi in ritu, češki peti J in moliti. Prepuščamo gosp. baronu Skr-I benskemu, da premišljuje, so-li take ordo-I nance prav v sedanjem razburjenem času I primerne, da se deluje ž njimi ptoti raz-I širjajočemu se gibanju »Proč od Rima!" — I Čehi ne smejo niti moliti več v svojem na-j rodnem jeziku! Molili morajo v mednarodnem j jeziku, v latinščini I Kje so časi, ko sta sv. j Metod in Ciril moravskim Čehom prinesla I katoliško vero z narodnim ritom! I Volitev v zavarovalnico za slučaj I nezgod. — Politične društvo »Edinost" v I Trstu je prevzelo vodstvo volilne akcije za j volitve v zavarovalnico proti nezgodam, ki I se bodo vršile dne 18. t. m. Odbor »Edinosti" I se je konstituiral kakor centralni volilni odbor, j Najbolje je torej, ako se glasovnice pošiljajo naravnost odboru polit, društva »Edinost*. j Carjevo zdravstveno stanje je dokaj I po volj no; noči prespava dobro in se mu I polagoma vračajo moči. Krilgor je zapustil Pariz, ter šel na pot v razna prestolna mesta; včeraj je bil v Kčlnu na Nemškem, od koder namerava poselili nemškega cesarja v Berolinu; kakor se j pa zagotavlja iz dobro podučenih virov, se nemški cesar odločno protivi Krugerjevemu j obisku, ter je istega tudi odklonil, kar je j vzbudilo v časopisju ne malo razburjenje; I na Angleškem pa so pozdravili to odklonitev J z velikim zadoščenjem. I Na Lloydovem parnika »Carintia" se I je pripeljal v petek v Trst neki 29 letni Ferd. Castro iz Trsta. Ta Castro je bil ušel pred I 9 leti od vojne mornarice. Sedaj se je vrnil, I imajoč krive listine v rokah, ki se glase na J drugo ne na njegovo ime. Tega^moža zašle-I dujejo italijanske oblasti kakor anarhista. I Zato so ga takoj aretovali. Sadi okuženega mesa zbolelo2!180 oseb. — V Murciji je zbolelo 180 oseb, ki so zavžile s trihinami infecirano svinjsko meso. Dve osebi ste umrli, drugi so v veliki nevarnosti. Zaplenilo se je mnogo okuženih ščetinarjev in je obtastnija zaprla nekatere mesarje, ki so prodajali pokvarjeno meso. Okostnjak, otroka na pokopališču. — 30. pr. m. v jutro so našli na pokopališču pri sv. Ani v Trstu v grmovju za nekim nagrobnim karaenom okostnjak novorojenega deteta; isti je bil zavit v stare novine iz leta 1896. in 1897. ter zašit v vrečo. Veščak-zdravnik je dejal, da je truplo ležalo tamkaj 6 do 7 mesecev. Po sestavi sodnega zapisnika so truplo prenesli v mrtvaško kapelico. Izseljevanje t Ameriko narašča. — Iz računa, kojega so napravili uslužbenci »Barge Office* v Novem Yorku, je razvidno, da se je ukrcalo v tamošnji luki povprečno vsaki dan od 1. julija t. 1. po 1000 izseljencev. Število vseh izseljencev, ki se izkrcajo tekom jednega leta, t. j. od 30, junija 1900 do istega dne prihodnjega leta, gotovo preseže 450.000. To bode največji jedno-letni kontingent, ki se je izselil od 1. 1892. v Ameriko. Carje* reBItelj. — Poročilo iz Livadije v ,Nowoje Vremie* pravi, da je bil v dnevih, ko je bil car v smrtni nevarnosti, poklican k njegovi postelji mlad zdravnik, dr, Tihotov, kojega je priporočil veliki knez Peter; ta jo Spoznal za časa velike epidemijo v Yaltt velike sposobnosti nadarjenega zdravnika. Mladi zdravnik je priSel v Livadijo, preiskal carja, ter ostro obsodil dijetatično metodo, kojo so uporabljali drugi zdravniki. Zdravstvena metoda dr. Tihotova je imela lepe vspehe: oslabljeni car se je kmalu zdatno okrepčal, noči je prespaval mirno, sploh se je opažalo zboljšanje in normalni tok bolezni. Dr. Tihotova ime je sedaj v ustih vseh Rusov In ga tudi imenujejo ^carjevega rešitelja.* Car je zbolel na logarju najbrže radi tega, ker je pil na nekem izletu pokvarjeno mleko. Trdnjavo Nauportum izza rimske dobe so odkrili te dni na Vrhniki (nad Ljubljano). Pričetkom meseca oktobra letos je priSel ces. svetnik Jenny z 22 delavci raz-I kopnvat na Vrhniki in v njeni bližnji okolici, Dne S7. t, m. so zddeli na 2*10 m. Širok zid, ki se /ije naokrog pod raznimi vrti, To so ostanki trdnjave in mesta Nauportum. Sredi nekdanje rimske trdnjave stoji sedaj cerkev, župniSče, Šola in nekaj drugih poslopij. Dogodki na Kitajskem* — Iz San-gaja se poroča: Kitajska poročila pravijo, da je v Tienčinu vse sila razburjeno. Boksarji in kitajski vojaki se skrivoma vračajo v Tienčin. Bati se je novih izgredov, ko bo luka po zimi zaprta. — Nemškemu poslaništvu se je posrečilo s posredovanjem princa Činga doseči, da so odstavili magistrat v Šangkonu, ker sovraži kristjane. — Polkovnik grof York pl. Wartenburg je dne 27. no-I vembra umrl vsled zastrupljenja s plinom i ogljičkovega kisa. — Začasna vlada je, kakor javljajo iz Tienčina, izdala naredbo, s katero skrivanje orožja v mestu in okolici prepo-| veduje pod smrtno kaznijo. Za izročitev I orožja je določena doba petih dnij. Ta na-redba je bila potrebna, ker so našli velike količine orožja ter je v mestu skritih mnogo j boksarjev. -*- Iz Port Arthura je odplul proti Odesi parnik s 13 ruskimi častniki in 1089 I vojaki. — V Parizu in Berolinu so visoki [ krogi prepričani, da se je doseglo glede mi-I rovnih pogojev sporazumljenje vseh poslanikov v Pekingu. — Pogoji se takoj naznanijo kitajskim funkcijonarjem. Ob enem se zatrjuje, da je bila Russija ves čas v so-J glasju z drugimi velesilami. Narodno gospodarstvo. Največja ruska rafinerija za sladkor je v Odesi in je last braiov Brodski iz Kijeva. Kako velikanske dimenzije ima tovarna, se razvidi iz teh-le nodrobnostij: Uradnikov je 413, ki dobivajo skupno letnih 371.000 rubljev; 236 delovodij dobiva letnih 88.000 rubljev; delavec pa je 27.000, za skupno letno plačo 1,060.000 rubljev. V raznih tovarniških poslopjih je 10 denarnih zavodov, 16 bolnišnic s 160 posteljami; mnogo zdravnikov in lekaren; 2 nižja razreda ljudske šole, vsak za 200 otrok, in 2 višja, vsako za 400 učencev; 10 knjižnic; 2 veliki bralni sobi; 4 male kavarne in 20 barak, ki služijo vsaka 800 d«'hvcem v stanovanje. Potem so razna pevsga in glasbena društva, dve godbi na lok, kojih sodelovalci so sami tovarniški uslužbenci. Rojaki! Sto let je minilo včeraj, odkar se je porodil slovenskemu narodu njegov največji pesnik, katerega ceni ves narod in s katerim se sme dičiti tudi mej tujim svetom — France Prešeren. Pesnikovo znamenitost na široko razkladati, je povsem nepotrebno ; istotako neumestno pa bi bilo dokazovati, da zaslužuje pesnik ne samo, da ga čitamo in se i njim ponašamo, nego tudi da njegovemu geniju postavimo viden znak svojega čislanja in svoje hvaležnosti. Ta misel je vodila podpisani odbor, ko je.svojedobno izdal in pozneje ponovil poziv do slovenskega naroda, da naj prilaga svoje doneske, ki bi omogočili povzdigniti pesnika dostojen spomenik v srcu slovenskega naroda, v beli Ljubljani, kjer je pesnik pel svoje nesmrtne poezije ter ž njimi naslajal svoje sodobnike in potomce v vseh pokrajinah, kjerkoli se glasi slovenski jezik. V svojih oklicih je odbor za povzdignenje Prešernovega spomenika pozival Slovenke in Slovence vseh stanov in vseh pokrajin, da skupno pripomorejo proslaviti pesnika, katerega pač smejo smatrati za svojega pesnika vsi člani slovanskega roda, ob enem pa osvetlili lice tudi slovenskemu narodu, ker bi njegovo zanimanje in njegova požrtvovalnost pričala, da ve svojim zaslužnim možem izkazovati svojo hvaležnost. Pesnikov spomenik naj bi bil torej viden znak narodovega spoštovanja in njegove hvaležnosti do svojega imenitnika. — ob enem pa tudi bodrilo mladini in odraslim, da se ogrevajo o njegovem pogledu za vse one ideale, katere je gojil pesnik sam. Katera prilika pa bi bila primernejša za povzdignenje takega spomenika kot stoletnica Prešernovega rojstva? Odbor se je čvrsto nadejal, da bode mogel tu dan 3. decembra leta 190O. proslaviti z odkritjem spomenika. Res so se v začetku s pohvalno vnemo odzivali Slovenci in Slovenke in zbrala se je prilična svota. Na-dejajoč se popolnemu uspehu, je razpisal odbor natečaj za načrte Prešernovemu spomeniku. Tekmovalo je šest umetnikov slovenskih s sedmimi načrti, ki so bili vsi bolj ali manj zanimivi. Prvo nagrado je dobil g. Ivan Zajec na Dunaju, kateremu bi bil odbor tudi poveril izvršitev spomenika, ki ima biti kras prestolici slovenski in trajen spomenik, dostojen pesnika, kateremu bode povzdignjen, umetnika, ki ga izvrši, in naroda ki ga svojemu pesniku postavi, ako ne bi bilo nestalo onega, brez česar se ne da nič izvršiti — denarja. Nabrana vsota ne znaša niti polovice onega denarja, ki je potreben za povzdignenje spomenika. Ker pa je častna dolžnost narodova, da ne zaostane započeto delo, da ne poneha z dolgim odlaganjem projektanta umetniški zanos, s katerim se obeta ustvariti delo, ki bode ponos naroda slovenskega, obrača se podpisani odbor ponovno do celokupnega naroda slovenskega, da vsak član njegov po I svojih močeh pomore srečno dovršiti započeto delo. Odbor ve dobro, koliko narodnega davka plačujejo Slovenci, in kako žalijo ti davki posebno one Slovence, ki so oddaljeni od središča slovenskega in izloženi navalu tujčevemu. Ali Ljubljana ne zmore vsega, pa tudi samo Kranjska ne; saj tudi Ljubljana po mogočnosti prispeva kulturnim potrebam oddaljenih rojakov. Ker pa je Prešeren vseslovenski pesnik, zato se obrača odbor do vseh Slovenk in Slovencev ter jih ponovno poziva, da občine, društva in posamezne osebe žrtvujejo svojim sredstvom primerno vsotico v svrho, ki bode celokupnemu Slovenstvu v ponos in moralno korist. V Ljubljani, dne 1. decembra 1900. Za odbor za napravo spomenika Francetu Prešernu. Iv. Hribar, župan, t č. predsednik. Bajko Perušek, c. kr. profesor, t. č. podpredsednik; Fran Trdina, mestni knjigovodja, t. č. tajnik; dr. Josip Stare, c. kr. tajnik finančne prokurature, t. č. blagajnik ; dr. Haks Piree, odvetnik, Andrej Senckovič, c. kr. gimnazijski ravnatelj, dr. Iran Tavčar, odvetnik, t. č. odborniki. Fran WiIhelmov [odvajajoči čaj od j Frana HHIhelma j lekarnarja v Neunkirchen | (Spodnje Avstrijsko) dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj st ne ] 2 kroni a v. velj. Tovarna lanenega cvirma Jos. Iy. Langer Post Bnkowitz pr. Hotetadt na Moravskem priporoča svoj izdelek hali barvi za ročno izdelovanje čipk dva-, tri- večkratno vseh številk in barv. l^arol praščiK, pekovski mojster in aladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. * Anton Pečenko Via fiianliiio briških, dal matinsklh in Isterskih vinogradov. tlom in nizpnSilja po železnici n:i vse kraje avslro- n^mke monarhijo v smlili od .*»« litrov r.aprej. Na zahtevo pnSilja tudi uzorre. C«n« zmtrnt. Postrežba posten« Trgovec z vinom Ant. Pečenko _ Vrtna ulica atv. 8. ", priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej • pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, • briških in istrskih in dnlrnatniskih vinogradov. - " ('ene zmerne, postrežba ločna. lejr* Za pristnost vina jamči. isoeeeeoeiMoeoeoooeeoetoeeeese Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica .štev. 2$. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste «Luka». Kazpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Ohljuluije točno in hitro postrežbo. ^.-.^/J^-.»v.»,^^^^tw^.^.^^.^.X«-.i^.^ JUta 1881. y 6orici ustanovljena tvrdka L Biessner, y HnnsU nlici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča psreč. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovainico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za imtvaSke potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni — Naročila za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz Gorica Ozka ulica št. 1 — Via Stretta i. Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času. Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. Izdeluje pumpe za vodo. Prireja vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. . V lastni zalogi ima stroje za ivepljanje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi); mehove za ivepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd. »p- Postrežba točna. — Cene zmerne. -*• Svojo zahvalo izrekava prav toplo vsem, nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero zahteva s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah najine testenine. Z vsem spoštovanjem Žnideršič & Valeiičič. II. Bistrica, oktober 1900. I ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani Špttalske ulico it. 2. Nakup in prodaja ' vseh- vrat ren», državnih papirjev, zastavnih1 pisem, srečk, novcev, valut itd. po najknlaiit- < nejSih pogojih. Posojila na vrednostne papirje proti nfekim obrestim. Zavarovanje proti kurami izgnbl. Promese k vsem žrebanjem. f Sprejemanje denarnih vlog* na vlofne knjižice, na tekoči račnn in na glro- konto b 47t*ulm obratovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantueje. Borzna naročila. 1 I Kathreiner k je samo pravi v znanih *% r, Kathreinerjevich zavojih! A jgjjjUjr Zatornj nikoli v odprtih ali v drugih za preva- ^ -^Jt ranjo računajočih ponarejenih zavojih. ^2 Sv *^Kj^ Kathreiner Kneippova sfadna kava "^ji je nnjukusnejša, kakor tudi edino zdrava in v •J^J zraven ,ega najcenejša primes k bobovi kavi. Kathreiner Kneippova sfadna kava bode z veseljem in z vedno raztočem učinkom t v stotisoc" družinah použita. i f Kathreiner Kneippova sladna kava je tam, kjer se zavoljo zdravja bobova kava a/T prepove, najboljši nadomestek. POZOR I Zaloga vsakovrstnega pohištva inton Ireščak v Gorici* Gosposka ulica št. 14 ii ulica Vetturini. V zalogi in»a j pobištvo vseb siogov za vsak stan, priprostega in najfinejega izdelka v veliki izberi. V ZALOGI IMA: Podob« na platno in Šipe, oglodala, žimo n in platno, rame fapeearije itd. i Daje tudi na obroke!