Štev. 28.
V Mariboru 11. julija 1889.
Tečaj XXIII.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošilja- 1	Posamezni listi dob6 se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem njem na dom za celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt trga po 5 kr.
leta 80 kr. — Naročnina se pošilja upravništrn v tiskarni sv. Cirila,	Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo,
koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list	Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., brez posebne naročnine dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
0 dneli slavnosti.
Ob istem času, ko smo imeli v Mariboru veliko žalost, mil. knezoškofa na mrtvaškem odru, vršila se je v Ljubljani velika slavnost — odkritje spomenika, ki ga je slov. ljudstvo priskrbelo svojemu prvemu pevcu, duhovniku Valentinu Vodniku in to sredi mesta, pred c. kr. veliko gimnazijo. Bili smo o namenu te slavnosti govorili v enem naših prejšnjih listov in ne bilo bi lepo, ko bi ne povedali sedaj našim bralcem, kako se je ta slavnost izvršila.
Ali kako naj storimo to, ko nismo bili v pričo? Nam pač ne bode nihče vzel za zlo, da nismo hiteli v Ljubljano v času, ko smo doma žalovali, ali pričakovali smo, da nam bode kdo poročal kaj iz Ljubljane. To pa se ni ¿zgodilo in torej povemo mi to o onih slavnostih, kar se bere v drugih slov. časnikih in samo toliko, da izvedo naši bralci vsaj nekaj o njih.
„Soči", ki izhaja v Gorici, piše se iz Ljubljane blizo to le: Minoli so slavnostni dnevi, kakoršnjih razen njih, ki so bili o navzočnosti presv. vladarja, ni še videla bela Ljubljana. Odkritje spomenika našemu neumrljivemu Vodniku je bila prava vseslovenska svečanost, ki je združila vse brate od bistre Soče, deroče Drave, od Sotle in Kolpe z brati na zelenem Posavji v Ljubljani. Kar jih pa z doma ni moglo, ti so bili v duhu z nami, kakor pričajo nebrojne, neštevilne brzojavke. Ti dnevi so znamenje, da je Ljubljana ne samo po legi, ampak tudi v resnici središče, srce cele Slovenije.
Pri tej slavnosti so odlikovali najbolj Korošce, bilo jih je nad 100 zavednih mož vseh stanov; ti pa tudi res zaslužijo vse naše sočutje, občudovanje in spodbudo, da ne onemo rejo proti mogočnemu sovražniku na severnej meji v svetem boji za svoj obstanek in lastnino Slovenije. Gorenjci so kar tekmovali med seboj, na katerej postaji da bi jih bolj počastili. Na kolodvoru Ljubljanskem jih je pozdravil med nebrojljivo množico načelnik slavnost-
nega odbora, g. dr. Vošnjak; od todi pa so jih odvedle^agobne kočije v čitalnico, ki je že bila vse tri mft zbirališče Vodnikovih častilcev.
Že S^Ljmnija zvečer so bili polni vsi njeni prostori^^jgijširnim vrtom vred, tujih in domačih gfc^r/ Ta večer, kakor tudi 29. in 30. junija pr^fcgmketu, je svirala tu izvrstna godba iz Blejsk-ega zdravišča, večinoma slovanske I skladbe. Dne 29. ob sedmih zjutraj je služil g. prof. T. Zupan sv. mešo na Rožniku; potem je bilo ogledovanje deželnega muzeja, mesta in okolice, pokladanje vencev na Vodnikovem grobu, zvečer pa predstava v čitalničnem gledišči operete „Mesečnicail in prav za ta slučaj spisane Vošnjakove veseloigre „Svoji k svojim" z Vodnikovim povišanjem. Po gledišči je bila v spodnjih prostorih zabava: petje društva „Slavec", godba in navdušeni govori.
Drugi dan so se zbrali tuji in domači sla-vitelji v čitalnici, od koder so odrinili z 21 zastavami v slikovito lepem sprevodu v mestno župno cerkev sv. Jakoba, kjer je služil Vodnik dve leti kot kaplan ; tu je služil slavnostno sv. mešo stolni prošt, preč. g. dr. Klofutar. Od tod je bil sprevod v istem redu na bogato okrašeni slavnostni trg Valvazorjev, kjer stoji spomenik; naprej Sokoli, društva čitalniška in druga, deputacije od blizu in daleč, skupine, zasobni častilci in požarne brambe. Pevcev je bilo nad 300 in ljudstva okoli 15.000. Vse ulice so bile bogato z zastavami olepšane. Slavnostni govor je imel gimnazijski ravnatelj g. Wies-thaler in je bil dokaj lep. Potem je gosp. dr. Vošnjak izročil spomenik mestu v varstvo in last. Po odgovoru županovem je zaoril cesarju gromovit živio po Valvazorjevem trgu in sosednjih ulicah, na Gradu pa je naznanilo 20 strelov iz topov odkritje tega prvega javnega narodnega spomenika.
Ob dveh je bil banket v čitalnici, pri katerem se je napivalo cesarju, domovini, vstva-ritelju spomenika, domačinu Ganglu z Dunaja, in drugim navzočim odličnjakom. Slavnost pa
je završila ljudska veselica na Vodnikovem rojstnem domu, pri Žibertu na Grorenjej Šiški. Ta je segla pozno v noč.
Ti dnevi bodo gotovo ostali vsem vdele-žencem v najprijetnejšem spominu; ni bilo najmanjše navskrižnosti, najmanjšega sporeka, če tudi vladajo ravno sedaj ne mala nasprotstva med raznimi stanovi in posamniki zavoljo volitev v deželni zbor. Vse se je vršilo veledo stojno, mirno in v največjem redu, v splošnjo zadovoljnost vdeležencev in radovednih gledalcev. Samo vojaki v Št. Peterskej vojašnici niso mogli biti veseli. Nje so držali na nogah zavoljo domišljevanih neredov, kakor da bi bila navada Slovencev z izgredi častiti svojega obo-žavanega ljubljenca Vodnika! Menimo, da me-rodajni krogi vendar ne sodijo in ne poznajo tako slabo ljudstva, med katerim živijo, in njegovih voditeljev, ki so to slavnost osnovali!
Bitka pri Slavkovem in c. k. 47. polk.
(Dalje.)
Med tem pa je imela smrt tudi drugod na bojišči bogato žetev, četrti in peti oddelek sta napadla Esslingen. Napoleon je pa hotel prodreti na sredi, da bi razklal tako avstrijsko vojno na dvoje. Zato pošlje dvanajst polkov konjikov in dva polka pešcev proti avstrijski sredini. Prvi je poskusil napasti francoski general Bessiers avstrijsko topništvo. Ali to ga pozdravi s kartečami tako gosto, da mora nazaj. Med tem se je bližala francoska konjiča. Zemlja se je tresla pod konjskimi kopiti, dokler je segalo oko, dirjali so jezdeci proti avstrijskim vrstam. Zdaj se pa zakadita dva polka (5. in 11.) cesarskih lahkih konjikov v sovražnike. Strašno trčite vojski vkupaj, začneta se sekati, krik se dviguje proti nebu. To je bil strašen trenotek. Vsakdo je vedel, da se bo določilo sedaj, kamo se nagne zmaga. Kaj zmo-reta dva polka proti edenajstim ? Skoro nobeden naših jezdecev se ne vrne iz boja, darovali so se za „dom, za cesarja!" Ali med tem se je umaknilo topništvo, nastala je luknja. Francoski konjiki se obrnejo na desno in na levo, da bi posekali pešce. Nadvojvoda sam pridirja. Z junaško besedo ohrabri junake polkov 15., 21., 28., 50., 54., 57. in češke legije. Kakor skala stoje junaki, mirno čakajo sovražnika. Kakor divja vihra prihrumijo fracoski konjiki nad-nje. Na 150 korakov od naših se ustavijo, mislijo, da se jim hočejo udati. Nekaj častnikov prijaše bliže in zahteva, naj odlože orožje. Ali kakor iz enega samega grla odgovarjajo naše vrste: „Pridite po nje!" Zdajci se zaženo Francozi zopet na naše; od teh nobeden ne zine. Ko pa prihrujejo na petnajst korakov, zagrmi iz naših vrst: „Streljaj!" Kakor iz temnega viharnega oblaka blisk, švigne ogenj iz avstrij-
skih vrst, prve vrste sovražnikove se zvalijo mrtve na tla. Možje in konji ležijo nakopičeni na tleh. V drugo švigne ogenj iz pušek, v tretje in v četrto, druga, tretja, četrta vrsta sovražnikova pade, kar potihne strel; z bajoneti se vržejo hrabri Avstrijci nad sovražnika, knez Ivan Liechtenstein prihrumi s svojo konjico ter zažene Francoze, kolikor jih je bilo še živih, nazaj v Esslingen.
Tako je zmogla hrabrost avstrijska. Le iz Esslingen a ni bilo spoditi sovražnika.
Med tem so prasketale puške 47. polka v Slavkovem še vedno. Majorju drugega batali-jona Grotz-u ubila je krogla konja, jezdec se poškoduje padajoč, zato se postavi stotnik Vignette na čelo batalijona, ki se je zbiral na pokopališči. Že se je delala noč. Ob devetih pri-dirjajo tri francoske baterije pred vas in začnejo sipati kroglje va-njo. Kmalu začneta naskako-vati dva polka, naši junaki 47. polka se branijo hrabro. Vendar se polasti sovražnik prvih hiš. Ali v tem hipu priteče Vignette s svojim batalijonom po ulici, njemu se pridruži bata-lijon 11. polka. Z nasajenimi bajoneti se vržejo naši nad nasprotnike ter jih vržejo nazaj. V istem hipu pridirja tudi general Vaequant z baterijo topov. V hipu so bili razpostavljeni topovi ter začno škropiti s kartečami po bego-čimi, da jih je uteklo le malo. Tedaj je zadela sovražna granata voz streliva, začel je goreti. Če se uname smodnik, ubil bi bil mnogo vojakov, kar skoči stotnik Dietrich k vozu in zbije pokrov z njega, da se niso unele granate.
Na sredino je bil udaril Napoleon še ob osmih zvečer s 3000 konjiki, ali avstrijski hu-sarji in dragoni so ga vrgli nazaj.
Nastane noč, na priborjenih krajih ostanejo Avstrijci. Napoleon je dobil po noči pomoči, da je štela njegova vojska 100.000 vojakov. Ob eni po noči poskusi, ali bi ne mogel napasti Slavkova. Ali junaki 47. polka so strn-žili dobro. Tako gorko pozdravijo sovražnike, da morejo zopet nazaj.	(Konec prih.)
Gospodarske stvari.
Živina in njih nadlegovalka.
O poletji frči okoli živine vse polno nad-legovalk in ena je huja, kakor druga, uboga žival pa se je ne more ubraniti, nekaj tudi zato ne, ker jo človek dčva v stanje, ki ji ne dohaja po naravi. Narava živine je za to, da se giblje prosta ali kje more to sedaj, ko je v oblasti človeka? Ako pa ji ne pusti človek naravne prostosti, naj gleda vsaj na to, da odvrne od nje tiste sitnobe, ki so nastale za-njo vsled njega!
In velika nadloga za živino so v poletji muhe in njih je celo več sort, vse pa so za ži-
vino huda nadloga. Da se nekaj olajša, ima umen gospodar v hlevu razobešenih več limanic in pokriva še po vrhu živino z lahko odejo ali pa jo s pelinovo vodo škropi. Nekaj pomaga to, ali vse to izda le malo in živina trpi še vsled te mušje sitnobe veliko. Ni, menim, treba, da še tu povdarjam posebej, koliko da izgubi vsled muh krava na mleku in druga živina na odebeljenji. To je že vsakdo izmed naših bralcev opazil lehko sam in je to tudi, nič ne dvomimo, skušal odvrniti od svoje hiše.
Ali pa je to tudi mogel? Pač je videl živino trpeti, pač se je jezil nad konjem, ki se je drgal ob steno ali silil v jasli ter se je tako oškodil, toda pomoči mu ni mogel, vsaj ne tako, da bi bilo izdalo. Ali pa v tem sploh ni pomoči '?
Pomoč je zoper to in še težka ni, samo da pomaga premalo, če se je posluži le eden gospodar, ne pa tudi drugi sosedje. V štacunah se dobi prah za mrčesjadi in ako napolniš z njim hleve, v katerih stoji živina, odpraviš muhe iz njih, vsaj za nekaj časa Razprši ta prah s čem po hlevu, ki si ga poprej zaprl, na tleh in tudi zgorej na oboku ter se podaj za tem za kacih 10 minot iz hleva, to pa za tega voljo, ker bi tebi delal nos sitnobo in bi moral v eno mer kihati.
Ko je nekaj časa preteklo, lehko se vrneš v hlev in tu boš videl čudo. Na tleh leži na jezero omočenih muh, druge pa, do katerih ni prišel iz kraja prah, padejo zatem na tla ter se vijo, kakor da jim je poginiti. To sicer ni resnica, mrcina ti ne pogine tako k malu, ampak njo je prah samo omotil in če je nisi ugonobil, vzbudi se ti čez kacih 12 ur čisto trdna in zdrava ter se poda na novo delo, na nadlegovanje uboge živine.
Da se ti muhe več ne vzbudijo, treba jih je samo z metljo pomesti na kup in vreči v ogenj, tam je pravo mesto za-nje!
Na dalje pa še je prah za mrčesjad še posebno prav, ako živinče vzboli ter se ga kar kupoma lotijo muhe, ne da si jih more odgnati. Pri takem živinčetu je pa najbolje, ako se pralni nasiplje nekaj po živinčetu. Ta prah se torej priporoča sam po sebi, se ve, da stane skozi leto nekaj in človek nima vselej denarja za-nj. Kaj pa naj stori tak, ki si nima ob čem kupiti prahu? Njemu svetujemo, naj drži hlev bolj temen, vendar pa tako, da se napolnjuje še vedno s frišnim zrakom ter ne postane v njem zaduhlo.
Okna se torej naj v poletji odvzamejo in mesto njih zakrije okence s kacim žakljem. Le-ta naj bo temen, vendar pa tak, da prepušča zrak; v tem pa moraš gledati na to, da ti ne bode vsled tega vleklo. To bi bilo pa tudi na škodo zdravja živine.
Ne bode menda preveč, če se tukaj opo-
menimo, da prah mrčesji velja tudi za molje, vendar pa ne v toliki meri, kakor zoper muhe. Molj se sila upira prahu. Ako pa si razpršil toliko prahu po hiši, da ga je polna, pride mo-Ijevje iz svojih lukenj in leta okoli, kakor bi jih sam „ta hudi" bil obsedel. Tedaj pa jih ne bode težko ubiti. V oblačilo, ki je potrošeno s tem prahom, ne gre noben molj ter se ga ogib-lje z vso skrbjo.
Le-ta prah pa ne trpi predolgo ter ga je treba malo po malem vselej na novo si naročiti iz lekarne, kajti na zraku izgubi, če leži delj časa v njem, na svoji moči.
Sejmovi. Dne 15. julija pri sv. Rozaliji in v Zdolah. Dne 16. julija v Dobji. Dne 17. julija pri sv. Heleni, v Muti, pri sv. Filipu in v Imenem (za svinje). Dne 18. julija v Gradci in na Bregu v Ptuji (za svinje).
Dopisi.
0(1 sv. Lovrenca pod Prežinom. (Odgovor.) Otročičku že ne napraviš kmalu večjega veselja, kakor da mu kupiš piščalko ali troben-tico. Koliko radosti ima ž njo, piska in trobi, vznemirja okolico, da sosede jamejo ušesa boleti. Ravno tako se vedejo nekateri naši novi občinski očetje. Nova trobentica jim je njihova zmaga. S to trobentico trobentajo, da so res že uboga naša ušesa. To njih klepetanje se ni pristudilo samo meni, ampak modrim možem, ki bi tudi lahko govorili in sicer pametnejše od njih pa se ravnajo po besedah: Kadar za-kroka gavran, — potihnejo ptice po gozdu, — kedar se dere bahač, — modri možaki molče. Sit mora biti njih vriščeče piščalke vsak, kdorkoli si bodi. To me je tudi napotilo, da sem gostoljubnega Slov. Gospodarja poprosil malo prostora onim vrsticam v 22. številki. Onemn nedolžnemu dopisu ni bil namen nesloge sejati, ampak hotel sem le s šaljivo besedo opomniti nekatere, zlasti jednega, da naj ne smešijo svojih soobčanov z neprestanimi zabavljicami, naj jim ne prisojajo neumnosti, da je tudi drugi njim ne bodo. Slednjič pa sem rekel: „Imejte možko dejanje, ter ne rabite ženskega jezika!" Sedaj še nekaj besedi zlasti z vami, g. dopisnik iz 25. štev. Slov. Gospodarja. V mojem dopisu ste našli blizu toliko plev, kakor pšenice. Tedaj skoro polovico dobrih besedi! Izvrstno, začetek je že dober! Povedati ste hoteli malo drugače, pa ste se urezali. — K vašemu prihodnjemu delovanju in gospodarjenju v občini pripomen-jam pa to le: Kokoš ima navado, da potem ko-kodaka, ko je že jajce znesla, a vi delate nasprotno. Govorili ste že dovolj, sedaj pa delajte. Bog vam daj obilo sreče! Prav prisrčno me bode veselilo, da bodete pomagali dobrim soob-čanom. Bog živi prijazno ljudstvo pri Sv. Lov-
v
rencu! Ko pa ste omenjali spoštovanega Jurija Stanteja, g. dopisnik, tedaj ste samega sebe udarili po nosu. Vsakega ste spravili v občinski odbor, katerega ste le hoteli; moč je bila v v vaših rokah, -ne v drugi stranki, katera mu je vendar le dala nekaj glasov. Smešno je torej, če obžaljujete in se opravičujete. Opravičevali ste se, pa ste se tožili. Pisal sem o neizkušenosti novih obč. očetov, a imenoval samo je-dnega mladega. Dva ali trije lezejo k 50 letom, zato imajo pa več pameti od drugih. Onega stavka o cekinih bi pa desetleten otrok tako po besedah ne razumeval. S pomočjo občinskega odbora hočejo si nekateri v svojih pravdah o cestah pomagati, torej dobiček imeti, na šaljivo stran rečeno, cekine kovati. Križ je, pač križ, ako ima človek velike otroke pred seboj. Kako je poprejšnji obč. odbor s cestami ravnal, tega še omenjal nisem, ker sem o tej stvari popolnoma neizkušen. Nikakor pa ni pametno o Kva-sekovi pravdi c. k. višje sodišče krivice dolžiti, bo se je politična oblast c. k. okraj, glavarstvo za dotičnika poganjalo, katero bi občini lahko na prste stopilo. Kakor me je v stavku te zadeve, katere nisem niti omenjal, razsrdila beseda „neresnica", tako me je sililo k smehu „nečastna nesresnica." Da te vsi šmenčaji!
(Konec prih) Od M. D. v Puščavi. (Spominek vrlemu možu.) Minolo je že čez stirnajst dni, kar smo pri Mariji Devici v Puščavi spremili k večnemu počitki zemeljske ostanke blagega gospoda Petra Karničnika, posestnika vRudečigori. V petek, dne 21. rožnika, nameraval je namreč svojo puško ai osnažiti ter nekaj popraviti. Ker pa je bilo pri tem delu ognja potreba, šel je v kovačnico, djal puško v ogenj ne vedoč, da je nabasana, a cev — žalibog proti —• sebi obrnil. V trenotku se sproži in ga zadene v levo stran trebuha. Hitro je še šel tje proti poslopju in ko stopi v izbo ga spravijo brž v postelj. Govoril je še razločno, a trpel grozne bolečine. Soproga, blaga žena mu reče: „Kako vendar to, da si cev proti sebi obrnil, ker zmiraj si svaril vsakoga, naj je puška nabasana ali ne, proti sebi ali komur drugemu ne obračati?" Na to je djal; „Res je res. sem druge svaril, a sam sebe pozabil!" — V jutro o polu devetih zadela ga je nesrečna kroglja, ob četirih popoldan pa je izročil svojo blago dušo Vsegamogo-čnemu! V 53. letu svoje dobe, pogreb je bil v nedeljo 23. rožnika jako sijajen. Gospod župnik in vrli Št. Lovrenski kapelan spremljala sta razun velike množice krsto umrlega. G. župnik so velikemu številu ljudstva v prelepem govoru narisali zares lepe lastnosti rajncega. Razun šolske mladine nisi videl ne enega očesa suhega, britko so žalovali vsi pri pogrezovanji telesnih ostankov. Z njim je izgubila fara vrlega in poštenega občana, cerkva skrbnega cekmoštra,
ubogi pa dobrega očeta! Rajnki je bil mož, kakih na daleč okolu ni najti mnogo. Lepšale so ga lastnosti, katere so Bogu dopadljive, a dandanes redke. Bil je pobožen in skrben oče svoji druščini, vrl kmetovalec, drugim v lep izgled! Koliko pa se je trudil in zanimal v svojem opravku za cerkev. V njegovem času olepšala se je kaj lepo! Dobila je lepih dragocenosti, a mnogo je tudi drugod dobrega storil. Z radodarno roko delil je ubogim, kjer koli je mogel. Bog mu tudi da zato večno plačilo. Pri zadnji sv. birmi v Puščavi rekli so mu ranjki milost, g. knezoškof: „Ljubi cekmošter, že večkrat sva pri tej mizi obedovala, ali poslej menda ne bova več." -— In res, v petek 21. rožnika sklenil je gosp. Karničnik svoje bogoljubo življenje, ravno drugi petek, teden pozneje pa so se mi-lostivi knezoškof preselili v večnost. Naj počivata v miru po trudu tega težavnega zemskega pota! -	D. H.
Iz Celjske okolice. (Volitev.) Vže v zadnjem listu „Slov. Gosp." pisalo se je, da bode v našej občini kmalu nova volitev v II razreda, vsled tega, ker je pri zadnjej volitvi postopala volile komisija tako nepostavno, da se je morala volitev vničiti. Sedaj je vže tudi dan za volitev določen, in sicer na torek 23. t. m. predpoludne. Mi opozarjamo že sedaj naše kmete na ta den, da pridejo gotovo k volitvi. Nemškutarski agitatorji vže silno begajo po občini in lovijo posebno ženske, po-sestnice, da bi podpisale njim pooblastila. Pri tem so, se ve, da silno prijazni in sladki kakor mački. Ko proč odidejo, — in to kakor moramo z veseljem omeniti, z dolgim nosom, pa kažejo kremplje in psujejo. Tako je jeden teh glavnih nemškutarskih agitatorjev pred par dnevi zabavljal v Celju proti trgovcu Wallandu. čez neko vrlo slovensko žensko, rekoč: Ta hudičeva baba noče podpisati pooblastila. Taki so ti nemškutarji. Dokler berači pooblastila, je sladek kot med, kasneje pa čez Slovence zabavlja in psuje. — Ako pride toraj kak nemš-kutarček slovenskih volilcev nadlegovat, vrata mu pokažite, kakor je neka vrla slovenska žena iz Hudinje dejala takemu nemškutarskemu agitatorju, češ, da mu bode s krampom pokazala pot, če bode hodil njenega moža motit. Mogoče, da bodo nemškutarji poskusili še tudi z denarjem, ko bodo videli, da njim gre za žabec. Bog ne daj prodati svoje vesti! Pač pa se naj taki kupovalec glasov naznani, da se bode pred kazensko sodnijo zagovarjal zarad svojega grdega počenjanja.
Iz Krškega. („Pedagogiško društvo.)" V kratkem izide III. „Pedagogiški letnik" z bogato in zanimljivo vsebino, kakor: Izkustveno dušeslovje, — Odlomki iz J. A. Komenskega Didaktike, — V šolski delarni — Spomini na Dunaj — itd. P. n. slovensko uči-
teljstvo se s tem vljudno vabi, da v polnem številu pristopi k temu slovenskemu literaturnemu učiteljskemu društvu, oziroma da si naroči knjigo. Isto tako se vabi drugo razumništvo slovensko, da nas krepko podpira s svojim pristopom ali z naročbo. Društvenina iznaša 1 gld. Dobiti bode tudi posebnih odtisov Dušeslovla. — Pri tej priliki vljudno prosimo tudi one ude, ki še niso vplačali društvenine za tekoče ali za preteklo leto, da to nemudoma blagovolije storiti.	Odbor.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Sedaj je skorej gotovo, da pojde Nj. veličanstvo, svitli cesar dne 11. avgusta v Berolin ter ostane ondi skozi tri dni, svoj rojstni den obhaja pa že na domačih tleh in sicer v Gasteinu. — Razprave o skupnem drž. proračunu vrše se v obeh delegacijah na Dunaj i v celem dosti gladko in bodo že v kratkem pri konci. — Nemški konservativci imajo sedaj po gornjem in srednjem Staj ar j i po gostem volilne shode in vzprejema ljudstvo njih poročila o drž. in dež. zboru s pohvalo, kar se tiče poslancev, ne pa tako, kar se tiče teh zborov. Se ve, da nima konservativno ljudstvo doslej iz teli zborov veliko veselja. — Govorica gre, da pride doslenji Koroški dež. predsednik, baron Scbmid-Zabierow, za ces. namestnika v Trst. Kar se tiče slov. Korošcev, ne bode jim nič kaj žal po njem. — Mil. kne-zoškof stavijo v Celovci novo poslopje za dijaško semenišče in pravi se, da bode po tem, kakor je pripravno, prvo v Avstriji. — Volitve v deželni zbor vojvodine Kranjske so končane: kakor upamo, poleže se sedaj vihar, ki je bučal doslej po lepi deželi. — V Tržiči, doslej še nemškem gnjezdu na slov. drevesu, snuje se slov. bralno društvo. To je pravo čudo !
—	Na slov.' Primorji so po vseh volilnih razredih zmagali slov. možje. — Blagoslovljenje bandera „braln. društva" v Gorici se je izvršilo srečno, Slovenci pa so se tudi izognili vsa-cemu prepiru. Hvala Bogu! — Velika sprememba se je izvršila v Trstu, ces. namestnik baron Depretis je šel v pokoj in je dobil ob enem sedež v gosposki zbornici. G. baron je že odpotoval in Slovenci so mu rekli z veseljem: srečno! Isto tako pa sodimo, da tudi Nemci, žalovanje pa je pri Italijanih, pri irredentovcih.
—	Ker so v Istri volitve bile za slov. volilce bolj srečne, kakor prejšnja leta, zato so sedaj lahoni - pri nas nemškutarji — kar iz sebe ter ne pustč na miru nikogar, še celo c. kr. okr. glavarja v Pazinu, g. pl. Simčič-a se je neka drhal lotila na kolodvoru. Taki so odpadniki po vseh krajih! — Škof J. J. Strossmayer so se podali na Slatino in za njimi pride več odličnih Hrvatov. Dobro došli na slov tleh!
—	Nad 800 Madjarov je bilo te dni v Turinu, v Italiji, pri L. Ivossuthu. Česa so tam iskali? Menda več paprike, vredni pa so le palice. — Na češkem so Mladočehi na velicih krajih zmagali pri zadnjih volitvah in jih bode odslej 86, doslej pa jih je bilo samo 6 v dež. zboru. To je znamenje več za to, da je resnica, kar pravi pregovor: Kdor hvali, proda — če tudi pod ceno!
Vunanje države. Govori se, da ni daleč več do tega, da pojdejo sv. Oče Leon XIII. iz Rima. Razmere so že v resnici blizu take, da jim ne bode več obstati v večnem mestu. — Po dolgem času je it al. minister pl. Crispi, pohvalil Avstrijo in sicer v drž. zboru, češ, da je zvesta zaveznica Italije. Na tem ni dvoma, pač pa na robe. — Z razstavo v Parizu so Francozi lehko zadovoljni, ako je resnica, da je v časih nad 200.000 ljudi na dan v njej.
—	V drž. zboru si Francozje ne pravijo nič kaj lepih, celo s „tatom" se pitajo. Kaj ne stori vsega vroča kri! — Anglijska vlada vestno prepoveduje irskim poslancem sklicevati zbore in ker se le-ti na udajo vselej, ni redko, da pride do tepeža med redarji in ljudstvom.
—	Knezn Bismarcku ni po volji, da ne sme skozi Švico noben tuj vojak in zato žene sedaj glas, da je Švica gnjezdo zarotnikov ter bi ji bilo treba čistila. — Nemški cesar biva sedaj v Norvegiji in zatem se poda v Anglijo. — Kar sc tiče Rusije, ne more se poročati o posebnih novosti. Nekaj sumljivo pa je to, da se pravi že sedaj, da v rojstnem dnevu našega cesarja ne bode v Petersburgu nobenih slav-nosti. — Klementina, mati bolgarskega kneza, je prišla nazaj v Avstrijo, kjer ima svoje graščine in je sedaj lehko vesela, kajti veliko upanja je za to, da ostane nje sin bolgarski knez. — Praznovanja v kronanji srbskega kralja v Žici so bila velika, najbolj pa je ruski poslanik silil naprej, to pa menda ne brez naročila. Srbi namreč čedalje bolj nagibajo na stran Rusije. — O Turčiji ni, da človek kaj poroča in to je menda najbolj prav za-njo, kajti nič se ne godi v njej, da je vredno hvale. — Na otoku Kreta še ni mirii in turški paša ne mara dati pravice kristijanom. Dokler ne seže druga država v mes ter ne po-rožlja z mečem, ne da Tnrek pravice. — Iz Amerike pa je več novic ali te so skorej o samih nesrečah posebno o veliki povodnji v državi Texas. Nekaj pa je vendar od ondot veselega, to je, da hočejo v državi Chicago neko novo katoliško ljudovlado vpeljati. Za prvo pa dela na to le neko irsko društvo in tako ljudovlado namerava v Mexiki, tisti, v kateri je brat našega svitlega cesarja, nadvojvoda Maksimilijan, umrl nesrečno, zadet od krogelj nasprotnih vojakov. Spomin na to ne obeta veliko za ono
t ljudovlado.
Za poduk in kratek čas.
Škofija in nadduhovnija Ptujska.
(Dalje.)
II. N a d d uho v ni j a Ptujs ka.
Iz poprej navedene listine, s katero je celo mesto Ptuj prišlo v last Solnograškim nadškofom, razvidimo, da so v gornjem delu mesta začeli 1. 890. zidati novo cerkev. Pa ovo hišo božjo razdjali so brezdvomno divji Had-jari, ki so kmalu potem na Štajarsko priraz-bijali.
V	desetem veku si je mesto Ptuj v vsakem oziru precej opomoglo, zlasti so Solnogra-ški nadškofje za razvoj krščanstva in za omiko v naših krajih veliko storili, a vsak napredek oviral je siten sosed Madjar, ki mestu ni privoščil miru, ampak ga je vedno nadlegoval. Že 1. 1041. prihrul je z veliko trumo pred Ptuj ter ga je začel z vso silo oblegati. Najbrž bi mesto bilo že takrat Madjarom v oblast prišlo, pa še o pravem času je pridirjal mejni grof Gotfrid ter je sovražnike pred mestnim ozid-jem v Budini premagal in kar jih ni padlo, proti vzhodu odpodil. V tem času je bil postavljen ovi visoki stolp, ki še dendenes kot nema priča iz sive starodavnosti tik mestne cerkve stoji, da bi na njem straža noč in den pazila, se li sovražnik zopet bliža. Prišel je sicer že večkrat, a le v manjših trumah, ki pa se močno utrjenega mesta niso mogle polastiti. Pa ko so I. 1052. v obilnem številu zopet pri-razbijali, se mesto ni moglo ubraniti, ampak je prišlo v last krutim Madjarom. Blizo 100 let je potem mesto z okolico zdihovalo pod oblastjo teh divjakov. Se le nadškofu Konradu (1120—1147) se je, — najbrž 1. 1135. posrečilo, skleniti z Madjari mir, ki je za mesto in okolico bil precej ugoden. Ta nadškof je dal mesto še bolj utrditi in nov grad sozidati. Po okolici so nastale vesi, obljudene s pridnimi slovenskimi poljedelci in ves kraj, poprej zapuščen — dobil je v kratkem času celo drugo obličje.
V	tej dobi ima se iskati tudi početek sedanje farne cerkve in nadduhovnije v Ptuji.
Farna cerkev sv. Jurija je ena največjih in najlepših v celi okolici, zato jo slovensko ljudstvo po vsej pravici imenuje jo: velika cerkev. Meri od prednjega altarja do praga velikih vrat 53 metrov, na široko pa od kapele sv. Frančiška Ksav. do kapele sv. Dizma 37 metrov.
Sim. Povoden in po njem drugi trdijo, da je prvi ustanovnik sedanje cerkve sv. Jurija v Ptuji bil 1. 785. nadškof Arnon, nadškof Lui-pram pa da jo je proti vzhodu podaljšal in 1. 846. posvetil. Žahodni del in stranski ladiji bili bi po njegovem mnenju iz 1. 1312, kapele
pa iz osemnajstega veka. Ali ako si človek natančneje ogleda stavbo in ozir vzeme na slog posameznih delov cerkve, mora o sostanku cer kve soditi vse drugače.
Od Arnonove in Luipramove cerkve zdaj ni drugega, nego le temelj ali podzidje, ki nosi tridelno ladijo ali osredje cerkve. Ovo osredje s povišano srednjo ladijo in nizkima pokraj-nima ladijama, s stebri ali stolpi, spojenimi z loki, je izrecno romanskega sloga in ima toraj početek svoj v 11. ali 12. veku.
Z ozirom na zgodovino Ptujskega mesta smemo trditi, da je ova romanska cerkev bila postavljena za nadškofa Konrada poletu 1135. Prvotna cerkev je bila primeroma kratka in je imela bolj nizko srednjo ladijo, katera je svetlobo dobivala skoz podolgasta, s polukrož-nim lokom pokrita okna, kakor se lehko še dendenes pod streho stranskih ladij opazujejo. Vse tri ladije imele so ravni strop iz lesa ter so se proti vzhodu končale s polukrožnimi apsi-dami. To obliko ohranila je cerkev do 15. veka in še le takrat je bila povečana in obokana.*)
(Dalje prih.)
Smešnica 28. Mlad učitelj prišel je v društvo prav zgovornih gospodičin. Ker je le malo govoril, vpraša ga neka gospica, čemu je tako tih. „Gospica", odgovori ji učitelj, „kjer je toliko glasnikov, mora biti tudi kak tihnik".
Razne stvari.
(Sv. birma.) Mil. knezoškof iz Celovca, dr. Jos. Kahn, so delili v nedeljo, dne 7. julija v stolni cerkvi v Mariboru zakrament sv. birme in jih ga je prejelo 190 dečkov in 191 deklet. Mil. gospod so ostali potem v Mariboru ter so se dnes po mašniškem prosvečenji še le odpeljali v Celovec.
(Slov. paralel k a.) V soboto dne 13. julija bode na c. kr. gimnaziji v Mariboru zapisovanje učencev za 1. razred. Mi še enkrat opomenimo slov. stariše na to, naj dajo svojega otroka vpisati v slov. oddelek, kajti ležje mu bode shajati vsaj za prvo.
(Ime no v anj e.) G. Karol baron Myrbach, kedaj pri c. kr. okr. glavarstvu v Mariboru, nazadnje pa v notranjem ministerstvu na Dunaji, je postal c. kr. okr. glavar na Koroškem.
(Dirkalno društvo.) Vis. c. kr. mini-sterstvo poljedelstva je darovalo na prošnjo okrajnega zastopa v Ljutomeru tamošnjemu dirkalnemu društvu svoto 200 gld. za dirko z domačimi konji na Cvenu. Cvensko dirkališče stoji od zdaj konjerejcem na razpolago za vaje.
(Obžaljevanje.) V „Popotniku" bere se to-Ie: „G. prepsednik, nadučitelj Rakuša, obžaljuje, da „Slov. Gosp.", kojemu so pač.tudi
učitelji odprli mnoga vrata, prinaša v svojih predalih vesti o učiteljstvu, koje vsemu stanu vtegnejo zelo na kvar biti, med tem, ko v jed-nakih slučajih o svojih ljudeh molči, kakor zid". Glede tega prepusti „Slov. Gosp." lahke vesti sodbo svojim bralcem, obžaljuje pa to in enako natolcevanje.
(Primicije.) Letos posvečeni gospodje bodo svoje nove meše obhajali: dne 12. julija: g. Franc Hurt v Mariboru v cerkvi sv. Alojzija; 14. julija: gg. Peter Zadravec pri Mariji Snežni, Jože Zagajšak pri sv. Martinu pod Vurbergom ; 21. julija: gg. Jože Cerjak v Podsredjo, Jože Gunčer v Slov. Bistrici, Fr. Janežič v Kapelah pri Brežicah, Fr. Ogrizek pri Sv. Križi poleg Slatine, Alojzij Urban v Vuhredu; 28. julija: g. Štefan Pivec v Laporji; 4. avgusta: gg. J. Bogataj v Stariloki, Martin Medved v Cirkov-cah, Janez Munda v Ormoži, Janez Rotnar v Lembahu; 11. avgusta: g. Anton Veternik pri sv. Jožefu v Celji in 18. avgusta: gg Alojzij Šuta pri sv. Bolfanku v slovenskih goricah, Fr. Valenko pri sv. Marjeti niže Ptuja.
(„Svoji k svojim",) vesela igra v enem dejanji, katero je spisal g. dr. J. Vošnjak za Vodnikovo slavnost, izšla je v tisku in prodaja se po vseh knjigarnah po 30 kr. izvod. Ker je igra pisana v pravem narodnem duhu in tudi dovršena v obliki, bode gotovo našla mnogo čitateljev. Posebno še nanjo opozarjamo one čitalnice, katere tudi dramatiko goj6, ker igra ne zahteva nobenih posebnih dekoracij in se lahko igra tudi brez Vodnikove apoteoze, katera je dodana bila le za Vodnikovo slavnost.
(Učitelj ske spremembe.) G. A. Eberl, učitelj pri Veliki nedelji, pride v Št. Jarnej pri Poličanah in na njegovo mesto gre ondaš-nji učitelj g. K. Mejovšek. Gr. J. Kranjc, pod-učitelj pri sv. Benediktu v slov. gor., pride na enako mesto k sv. Ani na Kremberku.
(Novi zvonovi.) V Šentilji pri Velenji dobili so 3 nove zvonove. Vlil jih je Albert Samassa v Ljubljani. Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla so jih slovesno v zvonik obešali. Mil. g. ravnatelj Ogradi je pri tej svečanosti imel ginljiv nagovor in je slovesno Božjo službo opravljal. Zvonovi so lepi ter prav krasno pojejo.
(Judov) živi po svetu 6,300.000, teh je v Evropi 5,400.000. Za Rusijo ima naše cesarstvo največ judov, v celem 1,644.000. Menimo, da nam nihče ne zavida te sreče.
(Nečloveška mati.) Pretečeno soboto je vrgla neka ženska iz sosednje Hrvatske svojo triletno deklico na Lenti pri Ormoži v Dravo. Otroka so sicer hitro iz vode potegnili, vendar pa je že bilo mrtvo. Brezčutno mater so prijeli ali njej se vidi, da ni pri zdravi pameti.
(Duh. spremembe.) Č. g. Jak. Marži-dovšek, c. kr. vojaški kapelan v Zadru, pride
na enako mesto v Gorico in č. g. Fr. Danko, i c. kr. vojaški kapelan v Mariboru, gre v Celovec.
Listič uredništva. Gg. pri O.: Pri nas je bila tista opazka tihotapica, kaj pa, če je pri Vas dostavek ves šepav? — G. J. Š. v S.: To se izgodi v denašnjem številu. — G. K. L. na M.: G. M. ne pozna predalov v „našem koši", za to greši in torej ne iz hudobije.
Loterijne številke:
V Gradcu 6. julija 1889: 45, 85, 15, 50, 65 Na Dunaju „ „	32, 66, 27, 58, 75
I^o^-iljiiio.
Na poslano od zavarovalne banke „Sla-vija" v „Slov. Gosp." štv. 26, od dne 27, jun. 1889 sem prisiljen odgovoriti, da ni resnica, da mi je imenovana banka agencijo, zaradi nezanesljivosti v denarnem oziru, bila odvzela, marveč agencija se mi je odvzela, ker se nisem pustil spraviti v koš g. Hribarja, denar pa sem s krvavimi žulji po hribih zaslužil, in mi ga izplačati niso hoteli.
Omenim samo še, da re"5 še dokončana ni, in da tožim omenjeno banko zaradi žaljenja časti.	Miha Ferjan.
Naznanilo.
Vsled odloka vis. štajarskega dež. odbora od 22. junija, štv. 10.229 imenovan distriktnim zdravnikom za sanitetno okrožje Vojniško se usojam pri svojem odhodu zahvaliti za mi ska-zano zaupanje in prosim dobrega spomina.
V Ormoži.	Dr. ^Liit. ^Žiželi.
Glavno zastopništvo v Gradci
ogersko-francoskega zavarovalnega društva (franco-liongroise) s poroštvenim zakladom čez S milijonov g-oltlinsirjov zavaruje pridelke njiv in travnikov v šked-nji ali kopah proti ognju
po najcenejših premijah.
Vsakovrstna škoda se naglo in točno plačuje. ¡33gS* Ponudbe prejema in več povč glavno zastopništvo in zastop v vseh večili krajih.	1 -2
Prostovoljno se proda
restavracija „zuni Huttenmann',, katera je pri Graški ulici v Gaber j i blizu Celja poleg tovarne lištv. 14 z gospodarskim poslopjem in njivami pod ugodnimi pogoj i. Več pove gospod Andrej Pere v Gaberji hštv. 7. 2-3
Matevž Tušek1 if

v Konjicah
priporoča svojo izbrano in bogato zalogo steklenih plošč, ogledal, podob svetnikov razne velikosti in vrednosti, pozlačenih in drugih okvirjev, kakor tudi lesa za mnogovrstne okvirje.	2-3
Otvorjenje gostilne!
Uijudno naznanjam velespoštovanemu občinstvu, da sem gostilno
„zur JfldilgTiiibe"
prevzel in otvoril.
Točim Reiningliauser-jevo marčno pivo, kakor tudi naravna vina prve vrste in izvrstno tirolsko vino.
Tudi imam izvrstno kuhinjo iu se dobijo ob vsaki uri tople in mrzle jedi; postrežba je točna in solidna.
Prosim za obilno obiskanje.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Streiter,
2-2	gostilničar.
Na prodaj fino in slivovka!
Vino od leta 1884, 1885 in 1888. 400 hktl. liter od 7—17 kr. 45 liektl. 5 let stare prave slivovke liter 45 do 55 kr. Več se izve pri upravništvu „Slov. Gosp." v Mariboru. 5-5
kupi vsako mero po visoki ceni Kari Kchmidl. Maribor, g*««¡¡io.sk¿a ulica,	2-2
Služba.
'iitorocba! 2
Najfinejše in najnovejše sladkarije, torte, navadne, kakor zvišene, Mariji) borski za vino zelo izvrstni konfekt, raznovrstni suhar (cvibak), razne sadne soke in v glažih kuhano sadje priporoča
Janez Pelikan,
konditor v Mariboru,
spodnja ieois|ioska »lica. 4-12
«
»
i
Pravo francozko žganje (cognac).
Kaj je pravo francozko žganje?
UŠLIČENA »¡¿z,,	l7 francozkega in južno-
štajerskega jakega močnega brdskega vina izcr-pljcnl alkoliol, pod imenom , c.ognac-4 zdravnički pri poznano dietif-no, dub in telo oži vaj oče slastno in ^ zdravilno sredstvo. Kaj 5 se dobi navadno mesto s* takega zdravila? Navadno ^-rjA 3 /.esto s soljo pomešano, iN^.d c ktere upi i v na telo je, če : ne škodljiv, jednak ničli. . ; Ce vsa vporabljena sred-k stva proti ischlas, rev-matfzmu, živt-anim bo-? leznlin, izpadu las, pro-r ijtinu, triranju v udili, ohromcnjn, ranam vsake " vrste, boleznini v glavi in zobeh i t. d. nič ne pomagajo, naj še pokusi vsaki bolestnik iz južnoštajerskega znamenitega Konjiškega, lastno pripravljenega vina destilovano, na vse ove bolezni čudno delojoče, pravo francozko žganje vporabiti. Mala stekl. 60 kr., v. 1 gl. 20 z. Stari cognac, posebnv okrevajoiim in na želoden bo-lftnlin preporočljiv, i steklenica zrl. 1.50, naročbe 4 v. steklenic pošiljajo Re Branko brez dalnjih stroškov.
EEKTEDIKT IIERTL
veliki posestnik na grajSčini fiolife pri Konjicah, .Južno-Štajerska.
fsl
m
a» <
S
B>
Neoženjen mož, praktično izurjen v obdelovanju vinogradov, kateri zamore tudi cvetlični in kuhinjski vrt oskrbovati, se takoj sprejme. Prositelji, kateri so vinorejsko šolo z dobrim uspehom dovršili, imajo prednost. Znanje slovenskega jezika je potrebno.
Edvard Stcinheiz,
veleposestnik 3 3	v Melji pri Mariboru.
Priložena od katol. tiskovnega društva 28, štev. „Slov- Gospodarja".
li~iSi>.	11. julij».	7".
C. kr. zavod za višjo vzgojo.
(Dalje.)
IV. Knezoškof dr. JakobMaksimilijan Stepischnegg.
(Dodatek k temu odstavku.)
„Kolika sprememba v teku 11 mesecev!" vskliknili so knezoškof Krški v začetku svojega izvrstnega govora pri mrtvaškem odru onega, čigar ime se temu odstavku na čelu sveti. Kolika sprememba v teku 4 tjednov, odkar je izšla zadnja „Cerkvena priloga", smel bi pisec teh tužnih vrstic izreči! Sklenil je bil ondi življenjepis Njih ekscelencije premil. gosp. knezoškofa dra. Jakoba Maksimilijana Stepišnika s prisrčno željo, naj bi jim Bog dal popevati še biserno sv. mešo, a predno mu je bila dana prilika svoj spis — sestavljen prevzv. doktorju jubilarju — nadaljevati, došla mu je prebritka naloga, popisati še večer knezoškofovega življenja in svečanost njihovega pogreba. „Slov. Gosp." je sicer skoraj že vse to v kratkih stavkih povedal, vendar se spodobi, da še „Cerkvena priloga" nepozabljivemu pokrovitelju kat. tisk. društva postavi svoj spomenik.
Lansko leto, kakor je znano, obhajala sta se prav slovesno dva škofova jubileja namreč: petindvajsetletnica njih višjepastirske službe in njihova sekundicija ali zlata sv. meša, a letos se je tretji, t. j. petdesetletnica njih doktorske časti, slavil po škofiji le malo, tembolj pa na Dunaji. Predstojniki c. kr. vseučilišča Dunajskega sklenili so v slovesnem zboru soglasno, našega prevzv. knezoškofa proglasiti za „doktorja-jubilarja" vseučilišča Dunajskega ter jim ta sklep po posebnem pismu (diplomu) prijaviti ali naznaniti. Prekrasno pismo, ki je prineslo z Dunaja našemu mnogostranskemu odlikovanemu knezoškofu čast in naslov: doktorja-jubilarja našlo je Njih ekscelencijo vže na bolniški postelji, na katero jih je bila položila težavna njih višja pastirska služba. Sredi meseca majnika bili so se namreč podali skoz Ptuj v dekanijo Završko tamošnje fare obiskovat in ondi sv. birmo delit. Od tam pripeljali so se na levi breg Drave v dekanijo Veliko-nedeljsko, isti vzvišeni svoj poklic izvrševat. Vreme jim je večkrat hudo nagajalo, a niso se dali pri izpolnjevanji svojega preimenitnega opravila zadrževati. Dne 12. maja vdeležili so se z Njih ekscelencijo mil. knezoškofom Ljub-
ljanskim biserne sv. meše kanonika Glaserja pri sv. Petru, drugi den pregledovala sta oba knezoškofa skupno zavod čč. šol. sester v Mariboru, potem sta se odpeljala v Ljubljano in od tam v Repnje, da sta še tamošnjo podružnico čč. š. sester obiskala. Kdo bi si bil mislil, da so naš pokojni prevzv. višji pastir šli takrat že po slovo k čč. nunam? Nje so bili oni pred 25 leti vpeljali v našo škofijo.
Na večer pred Velikim Križevim, dne 29. majnika, povrnejo se iz vizitacije nazaj v Maribor. Drugi den, ker je bil visoki praznik vne-bohoda Kristusovega, peli so po stari navadi v stolni cerkvi veliko škofijo sv. mešo. To sv. opravilo jih je nenavadno močno utrudilo, vendar tisti den na to niso veliko porajtali. Še le drugi den, v petek po Križevem, vležejo se v posteljo, s katere so jih ravno 4 tjedne pozneje preložili na — mrtvaški oder.
Rana, katero so že dalje časa imeli na levi nogi, prikazala se je nenavadno uneta. Kmalu pripehnil se jej je šen, od zdravnikov „erysipelas" imenovan, ki se navadno ne prišteva nevarnim boleznim. Ko so zdravniki menili. da so šen že pregnali, začela je rana na nogi gnojiti se in kar je bilo še hujše, odpovedal jim je doslej čvrsti želodec popolnoma svojo službo. Moči začele so zdaj očevidno pešati, vendar prevzvišeni bolnik, kakor njih okolica, bližnje in tolike nevarnosti nikakor še niso slutili. Bolni knezoškof so s postelje še vodili sami vso škofijo, so narekovali pisma in podpisovali listine. Na praznik presv. Rešnjega Telesa (dne 20. jun.) naročili so svojemu gosp, zdravniku, naj priobči željno pričakovano poročilo o njihovi bolezni Ko je on zapisal, da zavoljo vnetja na nogi še dalje časa ne bodo mogli opravljati sv. obredov, prečrtali so lastnoročno na poročilu besede: „dalje časa" in napisali: „nekaj časa", zanašaje se, da ta bolezen še ne bo na smrt. Žal, da je Bog bil drugače sklenil. V nedeljo, dne 23. jun. začele so njihove moči očividno pojemati. Pri zdravi zavesti dajo so na predvečer sv. Janeza Krst-nika, patrona stolne cerkve Mariborske, previ-deti s sv. zakramenti za umirajoče. Kako gin-ljivo bilo je neki videti, vse bogoslovce, vso čast. stolno duhovščino in preč. kn. šk. stolni kapitol s prižganimi svečami v rokah spremljati presv, R. Telo iz stolne cerk ve v škofijo palačo! Ko so premilostljivi knezoškof preje-
mali sv. popotnico iz rok njih spovednika — sedanjega oskrbnika ali upravitelja zapuščene škofije — mil. monsignora prelata Kosarja, bil je obraz prevzv. bolnika rajsko lep in črez vse ljubeznjiv. Nihče takrat ni mogel misliti, da bi bila smrtna nevarnost že tako blizo. Opravljale so se na to cerkvene molitve, po mazi-ljenji s sv. oljem predpisane, a predno se te končajo, napadle so bile bolnega višjepastirja tolike smrtne težave, da se je že tisti večer bilo smrti bati. V ponedeljek jim je nekoliko odleglo. Zvestemu strežniku, slugi Petru prišle so čč usmiljene sestre na pomoč. Prevzvišeni knezo-škof so jih še prav prijazno sprejeli in nagovorili, a kmalu napade jih poprejšnja slabost. V torek obiskali so visokega bolnika Njih ek-scelencija mil. g. dr. Jan. Žwerger, knezoškof Sekovski, iz Gradca. Zamogli so le prav malo besedi od njih dobiti ali odhajajočemu knezo-škofu Graškemu želeli so naš bolni knezoškof še „srečen pot". Bile so to, kolikor je znano, zadnje besede pokojnega knezoškofa našega.
(Dalje prih.)
Duhovna lekarna.
V naših časih se ponuja marsikatero blago in zato se že človek ne ozira več na ponudbo, ako se mu ne kaže nova, v obliki, ki je pri dragih še ni videl. Tudi na slovstvenem trgu se ne godi drugače. Ako nima knjiga imena, katero obeta mnogo, kaj čisto novega, ne zmeni se človek za-njo. Kdor torej hoče, da se mu razproda knjiga, ki je sad njegovega truda, on mora jej dati lepo ime, tako, da vabi bralce.
Knjižica, ki jo imamo v rokah, nosi tudi čisto novo, nenavadno ime, pravi se ji: „Duhovna lekarna za vse, ki hočejo večno živeti." Spisal jo je nemški dr. Ernest M. Miiller, poslovenil pa jo je župnik Fr. Zbašnik ter se dobi po 20 kr. v „Katoliški bukvami" v Ljubljani.
Da si je tej knjigi novo ime, stvari, o katerih razpravlja, niso nove, bolezni so in slabosti človeka, ki so posebno v naših časih že le preveč v navadi. Zoper nje ponuja se v knjigi zdravil in to prav dobrih, tečnih in kdor trpi na kaki dušni bolezni, pa mu je mar za to, da ozdravi, naj seže v le-to duhovno lekarno.
Za poskušnjo, kaka da so zdravila v njej, podamo našim bralcem tisto, ki stoji pod štv. 13. in dohaja srčno-bolnim. Tako-le je:
Veliko rev in nadlog je na svetu. Že pobožni Job je tožil: „Človek, rojen odžene, živi malo časa in je z mnogimi nadlogami obdan". (Job. 14, 1.) Vsled greha smo zgubili raj, in zemlja je postala solzna dolina. So bolečine, ki globoko segajo v srce, zaničevanje, obrekovanje, nehvaležnost, hudo razžaljenje, otroško popa-čenje, nezadolženo ubožanje, huda bolezen, smrt i. t. d.
Zdi se v časih, kakor da bi srce, popadeno od žalosti in ranjeno, ne hotelo utolažiti se. Toda v duhovni lekarni so prav krepka zdravila za take bolečine. Poslušaj, pobožni bralec. ker boš moral rabiti ta zdravila, če sedaj ne, pa vsaj drugo pot; kajti križev in težav ne manjka nobenemu človeku, dokler ni šel v kraljestvo večnega veselja.
1.	Velika tolažba v trpljenji je verska resnica: Bog je naš Oče. Da, to je Bog, naš Oče je; Jezus Kristus sam je napotil nas v molitvi, katero je učil, naj Boga imenujemo našega Očeta. Sv. Lenard iz Porto-Mavricija je bil pri najžalostnejših prigodkih vedno veselega duha; ker njegov „Čredo" (vera) so bile besede: „Vse prihaja od Božje roke", in Bog je naš Oče, ki nas neskončno ijubi, bolj nas ljubi, kakor mi sami moremo ljubiti sebe, in ki nam le iz ljubezni pošilja nadloge, ker vč, da jih potrebujemo, da so nam koristne. Kateri trpijo, so ljubljenci božji. Nadloge prav primerno imenujemo božja obiskovanja, n. pr. če pravimo: Bog me je obiskal s tem križem. Obiskujemo pa samo one, ki so nam ljubi; enako Bog obiskuje z britkostmi one, katere ljubi. To je prav dobro vedela svota Elizabeta, deželna grofinja s Thuringa. Dvajset let stara je postala vdova, in njen malopridni svak se je polastil vladanja, zavrgel jo s tremi nedoraslimi otroci in spodil iz knežjega gradu in prognal iz dežele. Ubožna in zapuščena je o mrzlem zimskem času v Aj-zenahu (Eisenach) iskala prenočišča, toda zastonj, ker je bilo pod kaznijo prepovedano dati jej stanovanje. Tedaj je prišla pred mesto k ubožnemu stanovanju in jokaje prosila, naj bi jo sprejeli. Gospodar je bil pri volji jo sprejeti, pa ne v svojo hišo, ampak v svinjak. Tam je prenočila, ko je bil gospodar izgnal prešiče. O polnoči zasliši od bližnjega frančiškanskega samostana zvonček zvoniti, v znamenje, da menihi opravljajo ponočno cerkveno molitev. Gre v cerkev in menihe po končani cerkveni molitvi prosi, naj pojejo Te-Deum (zahvalno pesem) v zahvalo za vse britkosti, s kojimi jo je Bog sedaj pomilostil. Glej, sv. Elizabeta je prav dobro vedela, da so nadloge in britkosti velike milosti božje, zato se je Bogu zahvalila za nje. Kako je bila ta hvala dopadljiva božjemu srcu! Sv. Alfonz pravi: „V zopernostih moliti: Bog bodi slavljen, je več vredno, kakor tisočkrat Boga zahvaliti, kedar se nam dohro godi".
2.	Velika tolažba v trpljenji je Jezus Kri-; žani. Njegove rane po vsem telesu nam kli-| čejo: Glejte, kako zelo sem vas ljubil, pridite j in ljubite me! Ljubezen zahteva vzajemno ljubezen. Krščanska duša! pomisli, Jezus Kristus je nas tako zelo ljubil, da je na se vzel naj-britkejše težave, življenje sklenil v najsramot-nejši in najgrozovitejši smrti. Ne bomo torej radovoljno sprejeli križa, ki ga nam naloži oče-
tovska božja roka, in hoteli z Jezusom trpeti, ki je neskončno več trpel za nas? Ako te obre-kujejo. zaničujejo, preganjajo; poglej na našega Odrešenika, ki zasramovan. zasmehovan in od vseh zapuščen kot nedolžno božje jagnje umre na križi. Ako te trpinči britka bolezen, glej, kako križani Jezus s trnjevo krono na glavi visi na trdem lesu, prehoden na rokah in nogah s tumpastimi žeblji, ne da bi se mogel gibati, poln ran in krvi od podplatov do temena. Ako te strah in žalost navdaja, poslušaj, kako Jezus, žalosten do smrti, brez tolažbe in po-lajšanja kliče nebeškemu Očetu: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil!" S svojo neutolaž-ljivostjo je zaslužil nam tolažbo v težavah. Kako zdravilno, tolažilno, kako osrčevalno je vsem, kateri trpijo, premišljevati trpljenje Kristusovo! Ko je Napoleon I. svetnikom podobnega Pija VII., papeža, katerega je v britkem zaporu imel, vprašal nekega dne, kaj da v dolgih urah v zaporu bere, pokaže papež svoj križ in pravi: „Tukaj je moja knjiga". Iz te knjige je Pij VII. zajemal tolažbo v britkostih, potrpežljivost v svojem prežalostnem položaji, stanovitnost v zagovarjanji cerkvene prostosti nasproti prevzetovanju vladoželjnega Napoleona.
3.	Velika tolažba v nadlogah je božje srce Jezusovo. Polno je dobrote in sladkosti vsem, ki k njemu pribeže. Obrni se, žalostna duša, k temu Srcu, ki te tako zelo ljubi; potolažilo in pokrepčalo in zlajšalo in rešilo te bo. Jezus Kristus sam je obljubil, da nas bo v stiskah tolažil in krepčal, če se bomo obračali k njemu : „Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obtoženi, in jaz vas bom poživil." (Mat. 11, 28.) Če moliš zaupljivo in stanovitno k božjemu Jezusovemu srcu, posebno v cerkvi pred najsvetejšim Zakramentom, rešen ¡boš svojega križa ali pa prejel velike gnade, da boš s križem pridobil si veliko zaslug in zaslužil prav lep venec v nebesih. Moli pa tudi k žalostni Materi Božji, ona se bo za te potegovala in pomagala ti s svojo mogočno prošnjo.
4.	Velika tolažba v trpljenji so nebesa. Lepo govori sv. Janez Krizostom: „Rov polno je življenje; pa le na tej zemlji; milovanja vredno je življenje, pa le nekaj časa; polno je solz in bolečin, pa le od danes do jutri. Ali prava sreča je večna in biva v nebesih". Če življenja nadloge, ki so kratke in minljive, potrpežljivo in vdano nosiš iz ljubezni do Boga, prejel boš zato v nebesih večno izveličanje, ki presega ves naš um. Ko so katoličane preganjali za časa kraljice Elizabete na Angleškem, peljali so duhovnika, ki mu je bilo ime Clifton (reci Klift"n) v verigah po mestnih cestah v Londonu v ječo. Stopal je s tako veselim obrazom, da so se vsi ljudje čudili. Videvši to, za čel se je prisrčno smejati. Pa ko se ljudstvo še bolj čudi in vprašuje, zakaj se on edini smeje
v svojem žalostnem položaji, ko ga vendar vsak miluje, odgovori, da zato, ker ima pri tej kupčiji dobiček. Pri vseh nadlogah tega življenja, v revščini, zaničevanji, bolezni itd. moremo le dobiček imeti, če nam srce ne upade, temveč to, kar nas boli, radovoljno in vdano trpimo. Ta dobiček pa je neskončno velik, ker po nauku sv. Pavla „trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati prihodnji časti, katera bo nad nami razodeta". (Rim. 8, 18.)
Kat. dražba detoljnbov.
„Kat. družba detoljubov" je doma sicer na Nemškem, ali kakor poroča č. g. Anton Kr-žič. katehet nunskih šol v Ljubljani, v „Kršč. detoljubu", deluje že čez eno leto tudi po Slovenskem in hvala Bogu in dobrim ljudem, že v tem prvem letu svojega obstanka na naših tleh je jako lep sad obrodilo, čeravno še ne tako, kakor bi bilo želeti. Zveličar je sam primerjal svojo cerkev malemu zrncu, iz katerega izraste zelišče, ki je kakor drevo; kar o sv. cerkvi v obče, to velja tudi o posameznih njenih vstavih in napravah. Toraj imam tudi nado, da se bo društvo, ki ga je sv. cerkev sama zasadila, tudi bolj in bolj razraščalo in čedalje lepše cvete kazalo in obilniši sad donašalo.
Zdi se mi, da ne bo brez koristi za naše društvo, ako ohjavim uspeh prvega društvenega leta. Deležnikom naj velja to sporočilo ob enem kot srčna zahvala za blagovoljno podporo; onim pa, kateri se še niso pridružili, naj bo to ponižna prošnja, da se tudi oklenejo tega bla-gotvornega podjetja; vsem pa bodi dokaz, da posameznim se ne pozna tako veliko, skupno se pa le veliko doseže. Naj toraj nikar nihče ne reče: „Na moji malenkosti ni nič ležeče; kaj pa bo z nekaterimi krajcarji pomagano?" Vsak, še tako majhen dar se z veseljem in hvaležno sprejme.
Društvo naše dela na dvojno stran: 1. podučuje z vzgojilnimi spisi, 2. podpira ubožno mladino.
V prvem oziru podaja društvo v svojem listu „Krščanski detoljub" starišem in drugim odgojiteljem naukov, svetov in spodbujanj za vspešno izrejo krščanske mladine. Za sedanji čas je to ne le primerno, marveč celo potrebno. Sedaj znajo stariši večinoma brati, toraj je dolžnost, da dobivajo v roke tudi take spise, ki zadevajo posebej njih tako odgovorni stan. Škoda bi bilo, ko bi se ta zdatni pomoček — berilo — ne vporabljal v tej prevažni zadevi. In ko bi se po teh spisih nič druzega ne doseglo, kakor to, da se jim vest vzbudi, da spoznajo, kako imenitne dolžnosti jim naklada stan, kako veliko plačilo jih čaka, če jih bodo zvesto spolnjevali, kako strašne kazni pa se imajo bati, ako jih zanemarjajo, storilo se je že veliko.
Ta listič za „krščansko vzgojo in rešitev mladine" je še premalo razširjen; prijateljem, ki so pripravljeni kaj več storiti za to našo res — sveto stvar, naznanjamo, da je na razpolago še več iztisov prvega letnika, ki se s prilogami vred prodaja po jako nizki ceni — 40 kr. Posebno je svetovano novim udom, naj sežejo še po prejšnjem letniku.
Pa ne le le na stariše, marveč na mladino se ozira naš list, ker daja priloge posebej njej namenjene. Do zdaj je prinesel naslednje priloge: 1. „Ali znaš?" Zbirka krščanskih resnic in molitev, ki naj bi jih vsak kristjan znal na pamet. 2. „Mala zakladnica". Zbirka krajših molitvic in pobožnosti z obilnimi odpustki (3. Litanije presv imena Jezusovega.) 4. Sv Ger mana, izgled krščanske potrpežljivosti, in pa lepe podobice „Prijatelj otrok".
(Konec prib.)
Dopisi.
Iz Ilajdinja pri Ptuj i. (Podoba Lourd-ske M. B. in sv. Jožefa. Sv. misij on) Sprožili so nekateri farani željo, da bi se v našo precej prostorno farno cerkvo omislila podoba Lourdske M. B. in sv. Jožefa. Začeli so tedaj preč. g. župnik s pomočjo cerkvenih ključarjev lansko leto pri domačih faranih pobirati doneske za ta pobožni namen. Precej se je pokazalo. kako so nekateri farani bili vneti za to stvar, ker so z veseljem donašali in oddajali, nekateri v večjih, nekateri v manjših vsotah svoje doneske. Pa zakasnila se je cela reč tako, da smo zamogli podobe še le letos, na praznik oznanjenja D. M. slovesno v farno cerkev prenesti. Omenjeni dan se je že popoldne zbrala obilna množica domačih in tujih faranov pri podružni cerkvici sv. Roka, kamor je tudi okoli dveh popoludne prispela iz farne cerkve procesija s šolsko mladino pod vodstvom gosp. učiteljev, z obilno množico ljudstva in z okoli 300 belo oblečenimi dekleti, pod vodstvom c. g. župnika. Ko pride procesija na hribček k cerkvici, vzdignejo možje podobo sv. Jožefa in se vvrstijo z njo med manjša belo oblečena dekleta. Večja belo oblečena dekleta pa vzdignejo med prepevanjem milo doneče lourdske pesmi podobo preblažene device in se vvrstijo zopet v pro cesijo. pomikajočo se nazaj proti farni cerkvi pod vodstvom č. g. guardijana oo. minoritov v spremstvu domatega č. g. župnika in č. g. kaplana oo. minoritov iz Ptuja. Ko se dolga vrsta belo oblečenih deklet pomika v cerkev, radostno gledajo vsi že v cerkvi zbrani proti vratom, bodo-li skoro videli podobe in ko jih zagledajo, bilo je zapaziti, da je v marsikaterem očesu igrala biserno svetla solza radosti nad milino, ki sije iz obrazov mojstersko izdelanih podob. Podobe so postavili v kapeli, ker še pro- |
stori za podobe niso bili izgotovljeni. Potem še vstopijo že zgoraj imenovani č. g. kaplan na prižnico in so nam v prav jedrnati besedi razložili pomen slovesnosti. Potem so bile pete lavretanske litanije, pri katerih se je iz več sto grl razlegal odpevek: Oj usmiljena! Oj do-brotljiva! Ti nebeška zvezdica! itd. Po vsej tej slovesnosti se je ljudstvo podalo mirno domov in že se je veselilo in tako rekoč pripravljalo za drugo, veliko, bolj važno in res popolnoma potrebno stvar, o kateri so nam č, g. pridigar le omenili in to je: sv. misijon. Tega smo se zato toliko bolj veselili, ker še je v tej tari bil prvokrat. Trije preč. oo. Lazaristi iz Celja so nam ga vodili tukaj od 3. do 15. apr. Z neutrudljivo gorečnostjo so oznanjevali božjo besedo, ki je morala vsako, še tako trdo srce omečiti. Celi ta sveti čas je bila pri pridigah polna cerkev poslušalcev in pri spovednicah od zore do mraka polno skesanih Petrov in ihtečih Magdalen. Glas, da je tukaj sv. misijon je tudi ljudi iz sosednih župnij semkaj privabil, tako, da je bila cerkva večkrat veliko premala. Med tem časom so se tudi potrudili mil. g. prošt iz Ptuja, da so nam že zgorej imenovane podobe blagoslovili. Posebne nas je pa ganil prizor, ko se je na sklepu tega svetega časa dvignil misijonski križ z razpelom, katero je izdelal g. L. Perko, podobar pri sv. Trojici z že imenovanimi podobami vred, tako izvrstno, da še celo strokovnjaki v tej reči jo občudujejo. Podoba je res tako ginljiva, da če jo grešnik količkaj ogleduje, je videti, kakor bi se nje ustnice začele premikati in grešniku na srce govoriti: Daj mi grešnik dušo svojo, le za njo jaz trpim! Prisrčno se tedaj zahvaljujemo preč. očetom Lazaristom za toliki, pa brezplačni trud, čč. gg. iz bližnjih far, kateri so tudi ne-ustrudljivo pomagali v spovednicah, častitamo g. župniku pa za ves trud, katerega so imeli, da so nam svete slovesnosti oskrbeli. Hvaležni pa tudi bodemo J. Pesku, kmetu iz. Slovenje vesi, kateri je daroval svoto za misijonski križ in še za drugi posebno lepi namen. Bog plati tedaj vsem, kateri so nam kaj k tem svečanostim pripomogli.
Raznoterosti.
(Za družbo vednega češčenja) so podarile naslednje župnije: Razbor 4l fl., sv. Anton v slov. gor. 10 fl., Stranice 55 fl., Spod. sv. Kungota 15 fl. 56 kr, Vransko 24 fl 80 kr., Videm 4 fl, Dramlje 11 fl 20 kr., sv. Peter pri Mariboru 10 fl, Cirkovce 16 fl., sv. Hema 18 fl. 50 kr., Ruše 400 fl., Čadram 12 fl., Sobota 7 fl. 60 kr., Žavec 23 fl. 20 kr., Gotovlje 7 fl , sv. Peter pri Radgoni 80 fl., cerkev sv. Alojzija v Mariboru 7 fl , Jarenina 40 fl , sv. Jurij na Ščavnici 11 fl. 60 kr.