oO"*5 v glasilo delovne organizacije 28. september 1987 straža pri novem mestu, leto XXIV Izvodov In je po mnenju sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v OIC Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto. Vesti "! .f V ?f 1 i I i I ! i 1 I f Akcijska prodaja V času od 10. do 20. 8. 1987 smo v Novolesu organizirali veliko akcijsko prodajo Novolesovega proizvodnega programa. Akcijska prodaja se je vršila v telovadnici OŠ Grm. Ker smo nudili zelo dobre prodajne pogoje kot npr. brezobrestni kredit na 6 in 9 obrokov, ter 20 % popust pri gotovinskem plačilu, je bil interes potrošnikov zelo velik. Na razprodaji smo iztržili cca 30 milijard. Največje povpraševanje je bilo po programu KOLPA-SAN, kije šel tudi dobro v promet. Za ostale proizvode, kot so spalnice in jedilnice, je bilo sicer povpraševanje zelo veliko, vendar zaradi visoke cene (spalnica DOHA je bila namreč 160. mio S din), večje realizacije pri teh programih ni bilo, saj ljudje niso bili kreditno sposobni. Vsak dan je bilo veliko ljudi — »gužva« je bila nepopisna, ljudje so namreč pričakovali več proizvodov v II. ali III. klasi. Ker smo imeli takšnega programa zelo malo, smo doživeli nemalo pikrih pripomb, oz. kritik. Kljub vsem dogovorom in obljubam, se nekateri tozdi niso držali dogovorjenega in niso pravočasno dostavljali svojih proizvodnih programov. Bile so potrebne namreč dnevne intervencije pri dobavi blaga iz tozda na prodajni prostor. Za zaključek naj povemo tudi to, da je akcijska prodaja v celoti uspela, da je bila realizacija dosežena v mejah planirane, ter da smo s to akcijo močno zmanjšali zaloge gotovih izdelkov. Ne smemo pa pozabiti in pohvaliti vse delavce TOZD BLP kakor ostalih TOZD, ki so pri akciji sodelovali, tako pri prodaji, kakor pri odpremi, saj so delali po cele dneve ob nenormalnih pogojih zaradi nepopisne gneče. 5. 10. 1987 bomo glasovali na referendumu. Zaradi sprememb v naši zakonodaji moramo uskladiti naše samoupravne splošne akte s temi spremembami. Na izredni seji 18. 9. 1987je delavski svet DO sprejel sklep, da se razpiše referendum, na katerem bomo sprejemali samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana DO Novoles 1986—1990. Na delavskih svetih TOZD in DO je bil sprejet samoupravni sporazum o povračilu stroškov, na zborih delavcev oz. na SDS pa bomo sprejemali samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka. V torek 15. 9.1987, smo imeli v RC strokovni posvet o organizacijskih in informacijskih sistemih. Strokovna ekipa zunanjih strokovnjakov nam je pod vodstvom dr. Ittingerja iz Tehničnega centra za drvo v Zagrebu podala niz zanimivih tematik iz področja predelave lesa, o načinih uspešnega organiziranja in o podpornih informacijskih sistemih. Ekipa je bila posrečeno sestavljena iz slovenskih strokovnjakov iz lesarske fakultete v Ljubljani in hrvaških strokovnjakov iz že omenjenega centra v Zagrebu. Če bodo ustrezni interesi za sodelovanje na obeh straneh, bo Novoles v bodoče sodeloval s temi strokovnjaki. Samoupravne aktivnosti Naslov bi moral biti bolj kategoriziran in sicer samoupravne aktivnosti v avgustu, vendar smo že krepko v mesecu septembru, v katerem se veliko dogaja na področju spreminjanja in sprejemanja samoupravnih splošnih aktov. Iz tega področja vam posredujemo nekaj zanimivosti. Na uredništvo letijo vprašanja zakaj o samoupravnih aktivnostih v našem tozdu niste ničesar napisali? V odgovor naj povemo, da je poročilo s tozdov sestavljeno na podlagi prispelih zapisnikov v splošno službo. Torej razlogi, da iz »vašega« tozda ni samoupravnih vesti, so, da zapisnikov nismo pravočasno prejeli, da vesti niso dovolj zanimive ali pa seje tudi poslan zapisnik nekje zataknil, za kar pa se opravičujemo. Za potrebo izvedbe sprememb samoupravnih aktov je bila 3. 9. 1987 ob 12.15 uri v sejni sobi DSSS skupna seja konference ZK in sindikalne konference z dvema točkama dnevnega reda in sicer: — Poročilo o gospodarjenju v DO Novoles v juliju in avgustu 1987 — Samoupravni splošni akti. Poročilo o gospodarjenju je podal tov. Pavlič, katerega osnovni kazalci so: — zaloge so se znižale za 50 milijard SD — v juliju je rezultat poslovanja izrazito slab — 37 milijard SD izgube za DO (le 3 TOZD pozitivne) — izpad prodaje na domačem trgu za 40 milijard od plana — izpad prodaje na izvozu za 67 milijard od plana — interna prodaja — 23 milijard od plana 5. 9. 1987 je bila seja delavskega sveta DO Novoles z enakim dnevnim redom kot na seji D PO. DS DO je poleg sprejete informacije o gospodarjenju dal v javno razpravo še osnutke aktov. Na tozdih so bili delavski sveti sklicani 4. 9. Na njih so bili sprejeti sklepi, da gredo v javno razpravo osnutki samoupravnih aktov tozdov ter ostale zadeve, katerih pregled vam posredujemo: TOZD TPI: Delavski svet tozda je sprejel SaS o združevanju dela sredstev sklada federacije za finansiranje realizacije investicijskega programa medicinske elektronike v SOZD Rudi Čajevec Banja Luka Sklenitev pogodbe z Obrtno zadrugo Hrast za izgradnjo nadstrešnice v TPI v vrednosti 5.788.000 din Predlog lupljenja hlodovine v Soteski in se strinjal, da se naroči lokacijsko dokumentacijo v vrednosti 450.000 din. Obenem pa se mora obnoviti kotlovnica. Pooblastili so direktorja tozd, da imenuje strokovno komisijo, ki bo proučila in ocenila predlog prezdračevanja tozda TPI, podelil je kadrovske štipendije, potrdil je cene uslug ter sprejel SaS o združevanju dela in sredstev v interno banko DO Lesnina Ljubljana. Na seji dne 17. 9. 1987 pa je delavski svet potrdil predloge samoupravnih splošnih aktov, razpisal referendum, ter se odločil, da bo TOZD TPI aktivno sodeloval pri izgradnji avtobusnega postajališča v Soteski. TOZD TDP: Delavski svet največjega našega tozda je v tem času, ko se nismo oglašali, kar veliko razpravljal, saj je imel svoje seje 14. 8., 21. 8. in 4. 9. 1987. Točka dnevnega reda, ki je bila na vseh teh sejah najdaljša, se je nanašala na zahtevo za varstvo pravic. Zahtevo za varstvo pravic je podal tov. Srovin Stane, kateremu je 15. 7. 1987 disciplinska komisija izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi kršitve delovnih obveznosti po 103. členu PDR TOZD TDP, kijih je imenovani zagrešil s tem, da je dne 21. 1. 1987 prišel na delo v vinjenem stanju. Po predhodni obrazložitvi tov. Doltarja in tov..Mišjaka in ob izjavi tov. Srovin Staneta, se je delavski svet odločil, da se zahteva za varstvo pravic zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep disciplinske komisije z dne 15. 7. 1987. TOZD TVP: V tem časovnem razdobju je delavski svet TOZD TVP imel 4. redno sejo 29. 8. 87 s sledečim dnevnim redom: povečanje cen izdelkov TVP, potrditev VED-a, imenovanje komiteja za SLO, vloge za štipendiranje, zahteva za varstvo pravic in prošnje ter 5. redno sejo, kije bila sklicana v zvezi z javno razpravo o novopredlaganih samoupravnih aktih. Vsekakor je bila prav tako kot v TOZD TDP najbolj burna in obsežna točka dnevnega reda zahteva za varstvo pravic, ki jo je podal tov. Lužar Jože. Tov. Lužar Jožetu je bil na disciplinski komisiji izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, ker je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti s tem, ko je neopravičeno zapustil delovno mesto in se vrnil v vinjenem stanju in mu je bilo kot otežilna okoliščina šteto dejstvo, da je bil imenovanemu predhodno izrečen ukrep pogojnega prenehanja delovnega razmerja. Po predhodni obrazložitvi stanja, ki jo je podal tov. Redek in je obrazložil formalnosti postopka, ki jo je podal tov. Doltar, je IO OOS in delavski svet tozda razpravljal o zahtevi in se odločil za kar sta en delegat glasoval proti in eden se je vzdržal, da se spremeni sklep disciplinske komisije, in se mu izreče ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo enega leta. - Sklep delavskega sveta je pač v nasprotju s sklepom disciplinske komisije, kateri pa delavski svet prizna pravilnost vodenja postopka, toda po mnenju delegatov naj bi se tov. Lužar Jože poboljšal. Če bodo delegati dosegli svoj namen, so ravnali prav. TOZD TGD: Delavski svet tozda je imel v tem razdobju dve seji in sicer 4. 8. na kateri so bile podane in sprejete spremembe organig-rama in 4. 9. 1987 na kateri so delegati poslušali pregled gospodarjenja, ki ga je podal tov. Zaviršek, dali v javno razpravo osnutke samoupravnih splošnih aktov, sprejeli sam oupravni sporazum o povračilu stroškov in ponožni sporazum, dodelili štipendije ter določili prodajne cene za izdelke iz Ajda programa. Kot osrednja točka omenjenih sej je bila seveda sprememba organigrama TOZD in prerazporeditve. Za spremembe organigrama so se v tozd odločili zato, da bi bil prehod na proizvodnjo modernih stolov tehnološko, organizacijsko in disciplinsko čimbolj urejen, da se bodo lahko v polni meri posvetili kvaliteti izdelave teh stolov. Podan predlog je bil, da ostaneta oba vodja oddelka na svojih delovnih mestih še za dobo treh mesecev. Za grobi odd. I. za fini odd. I. se imenuje še po enega izmenovodjo. Preddelavci ostanejo na delih, kjer so že nastavljeni. Vsak izmenovodja bo tako lahko bolje poznal delo v svoji skupini. Z 10. 8. 87 se za stalno premesti v TDP pet delavcev in sicer Košmrlj Dušan, Jarc Andrej, Zupančič Marica, Pajk Suzana in Rakovec Darinka o čemer bo dodatno sklepala komisija za delovna razmerja. Potrebne pa bodo tudi preusmeritve iz lakirnice v strojni oddelek in če bo dela v lakirnici premalo, ga bomo dopolnjevali s kooperacijo, saj zaposlovanja na novo ni. Poleg predlaganega organigrama je bilo kot sklep sprejeto, da se poostri tehnološka in delovna disciplina. Za striktno izvajanje vseh delovnih obveznosti in ukrepov sta zadolžena tov. Jakše in tov. Zaviršek. Kdor ne bo izpolnjeval svojih delovnih obveznosti, tako kot je dogovorjeno, se ga takoj premesti na drugo delovno mesto. Iz napisanega je razvidno, da se na Dvoru zavedajo izjemno težke situacije v kateri se že dalj časa nahaja celotni jugoslovanski izvoz in bi bili zaradi svojega reagiranja na stanje lahko marsikomu za vzgled. TOZD TPP: Delavski svet tozda je na svoji seji z dne 4. 9. 1987 obravnaval osnutke samoupravnih splošnih aktov in jih dal v javno razpravo, potrdil odbor SDK za SIS pospeševanje proizvodnje hrane, imenoval inventurne komisije za popis surovin, materialov, osnovnih sredstev, drobni inventar ter izdelkov in polizdelkov, podelil kadrovske štipendije, sprejeli pregled ugoditev prošnjam za reklamne izdelke ter sprejeli samoupravni sporazum o združevanju dela sredstev v Interno banko delovne organizacije Lesnina Ljubljana. TOZD BLP: Delavski svet tozda je na svoji 5. redni seji z dne 1. 9. 1987 imenoval za v. d. direktorja TOZD tov. Kotar Antona, razpisal dela in naloge direktorja sektorja za izvoz, dodelil kadrovske štipendije, odobril povračilo stroškov šolanja, potrdil pogodbe o delu, sprejel povišanje VED v višini 10 %, sprejel sklep o odprodaji 144 stojal za sode, katerih v skladiščih vnetljivih snovi več ne bodo potrebovali ter imenoval komisijo za odprodajo, imenovali nadomestnega člana v komisijo za OD, sklep o odprodaji avtomobila R-4, reg. št. NM 920-99. letnik 1983, prevoženih 117.000 km za katerega imajo pri nakupu prednost Novolesovi tozdi, imenoval nove podpisnike pri poslovnih bankah LB in Jugobanki, razrešil prošnjo tov. Šunjerga Anteja, da se zastopnikom prodaja betonskih mešalcev ovrednoti preko UDU-ja, potrdil 1436 nadur, ki se jih od tega izplača 867 in 569 kompenzira, predlagane osnutke samoupravnih splošnih aktov dal v javno razpravo ter zaradi pomanjkanja delavcev TOZD TDP na področju lepljenja bil informiran o vključevanju režije v proizvodnjo. TOZD TSP: Delavski svet je na svoji 6. redni seji z dne 4. 9. 1987 poslušal oceno gospodarjenja, ki jo je podal tov. Šimrak, obravnaval osnutke samoupravnih splošnih aktov ter jih dal v javno razpravo, podelil štipendije, sprejel samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev v interno banko delovne organizacije Lesnina Ljubljana, Sprejel kandidate za odbor samoupravne delavske kontrole SIS za preskrbo, Referendum glasujmo ZA sprejel sklep o nabavi električnega paletnega viličarja, proizvajalca Primat Maribor tip BHU 1251 in lade 1300 C, ter sprejel sklep o odprodaji lade 1300 C. DSSS: Delavski svet delovne skupnosti je imel sejo 4. 9. 1987, na kateri je obravnaval zahtevo za varstvo pravic, katero je podala tov. Jerič Vida, saj ji je bil na disciplinski komisiji izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja. Zaradi upravičene odsotnosti delavke je bila obravnava preložena na naslednjo sejo. Tov. Grabnar je podal oce-mo gospodarjenja. Osnutke samoupravnih splošnih aktov je delavski svet po obravnavi dal v javno razpravo. Potem je še dodelil kadrovske štipendije in sprejel sklep o nabavi osnovnih sredstev. Na predhodni seji z dne 27. 7. je bilo izpostavljeno delegatsko vprašanje v zvezi s toplo malico, ki naj ne bi bila tako dobra kot je na zunanjih tozdih. Zato je bila pri pregledu zapisnika podana obširna obrazložitev o delu in problemih kuhinje v TOZD TES. Povedano je bilo da so problemi zaradi premajhnih kapacitet saj morajo dnevno skuhati toliko različnih malic, vendar so kljub temu izvidi Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto kvalitetni: po energijski vrednosti je primerna in v nekaterih primerih celo preobilna hrana. Zato so se delegati strinjali, da je delegatsko vprašanje neumestno, saj je malica popolnoma v redu, ter dodali, da so malice v nekaterih zunanjih tozdih preobilne in zato izstopajo, kar pa ni pozitivno. Samoupravni splošni akti -Poročilo o javni razpravi V avgustovski številki glasila »Novoles« smo objavili bistvene novosti, ki so narejene na področju osebnih dohodkov oz. v naših samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo to področje. Razprava je potekala v skladu z načrtom razprav, ki smo ga pripravili v strokovnih službah in ga je potrdil KPO. Razprava je bila zaključena na sejah delavskih svetov TOZD in seji delavskega sveta DO Novoles dne 18. 9. 1987. V času javne razprave smo prejeli pripombe iz TOZD TAP, TES, TPI, TGD in DSSS na sami seji DS DO pa še iz TOZD TPP. Vse pripombe smo obravnavali na delovni skupini, ki je pripravljala te akte in KPO na svoji seji dne 14. 9. 1987 in poslovni odbor 15. 9. 1987. Večino pripomb smo upoštevali razen tistih, ki niso v skladu z zakonom, družbenim dogovorom ali samoupravnim sporazumom ustrezne SIS. V nadaljnjem tekstu pa bomo pri posameznih samoupravnih splošnih aktih pojasnili posamezne pripombe iz javne razprave. Samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka. Pripombo je posredoval TOZD TAP na seji delavskega sveta DO, nanaša pa se na solidarnost med TOZD, na prelivanje sredstev med TOZD in ugotavljanje pravic iz tega naslova. Enako pripombo je imela samoupravna delovna skupina razvojnega centra. KPO in delovna skupina je pripombo upoštevala in sicer se popravi 16. člen tega SaS in sicer 2. odst. tako, da se doda besedilo: vendar praviloma ne več kot je minimalna akumulacija. Doda se 3. odstavek, ki se glasi: V primeru, ko je potrebno prerazporejati sredstva nad minimalno akumulacijo se razmerja uredijo s posebnim dogovorom, ki ga sprejme DS TOZD in DO. Na seji DS DO dne 18. 9. 1987 je TOZD TAP posredoval amandma na tako oblikovan 2. in 3. odstavek 16. člena, ki ga je DS SO sprejel in se glasi: Sredstva po 2. točki tega člena se s sklepom delavskega 4 novoles sveta dodelijo drugim TOZD nepovratno nad zneskom, ki ga TOZD z izgubo ne pokrije iz lastnih sredstev rezerv, oziroma drugih virov do višine minimalne akumulacije TOZD. V primeru, ko je potrebno zagotoviti sredstva nad višino minimalne akumulacije pa se ta sredstva razporedijo na osnovi sklenjenega sporazuma ali dogovora med temeljnimi organizacijami. Bistvo pripombe je, da naj se za kritje izgub v poslovanju drugih TOZD pri prerazporejanju sredstev sklene pisni sporazum. Seveda si vsi želimo, da bi vsaka TOZD poslovala tako, da tega člena oz. teh določil ne bi uporabljali. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Na ta sporazum je prišlo več pripomb, ki smo jih večino upoštevali, nekaj pa ne in sicer: Dopolnili smo 23. člen in sicer smo vgradili kot možnost tkz »osebne ocene«, ki smo jo Referendum glasujmo ZA opredelili v 2. odstavku 23. člena in se glasi: Za dele in naloge, ki se ne dajo meriti z normativi in standardi, se lahko uvede merilo »ocenjevanje uspešnosti delavca«. Merilo »ocenjevanje uspešnosti delavca« se opredeli v katalogu meril delovne učinkovitosti. Pripomba je bila oblikovana na seji poslovnega odbora. TOZD TES je imel pripombo, da ni nikjer za živo delo poudarjena Novolesova delovna doba (mišljen je 0,5 % dodatek za vsako leto pokojninske dobe). Dodali smo nov 3. odstavek 34. člena in sicer, da delavkam, ki imajo 25 let Novolesove delovne dobe in delavcem, ki imajo 30 let Novolesove delovne dobe se prizna dodatno še 5 % na to del. dobo in skupaj ne more biti več kot 25 %. Pripomba oz. člen je tudi usklajen s panožnim SaS. Na pripombo delavcev strokovnih služb smo nekoliko bolj precizirali in omejili 61. člen, ko govorimo o nagrajevanju kadrov po pooblastilu predsednika KPO. Nekoliko sta korigirana 72. in 74. člen, ki govorita o skupni porabi in sicer je v 74. čle- nu črtana višina 75 %, ker je bilo tako določeno v osnutku panožnega sporazuma, sedaj tega ni več in pa 72. člen, ki je redakcijski popravek, ker se sklicujemo na pravilnik TOZD ne pa na samoupravni sporazum o skupni porabi na nivoju DO, ker ga po novem ne bo več. TOZD TGD je imel pripombo na 50. člen in sicer na nadomestilo, vendar so takšna nadomestila opredeljena v SaS o uresničevanju zdravstvenega varstva v SR Sloveniji, zato pripombo ni možno upoštevati, razen da damo pobudo za spremembo tega sporazuma. TOZD TPI je imel pripombo, da so nekateri delavci že imeli 20 % dodatka pred 35 letom. oz. 30. letom skupne delovne dobe po členih iz SaS iz leta 1987 in 1980, zato smo dodali nov člen v prehodnih in končnih določbah, da ti delavci (tkz. »zaslužni delavci«) ne izgubijo tega dodatka. Samoupravna delovna skupina iz PFS je imela pripombo na 62. člen, ki govori o nadomeščanju. KPO in delovna skupina smatra, da je sedanja ureditev dobra in je ne kaže spreminjati. TOZD TPP je imel na seji DS DO pripombo še na 38. in 67. člen SaS in sicer smo zapisali, da gre za poračune pri prerazporeditvah za poračune sestavljenosti, kar se razume in smo tako delali tudi do sedaj, sedaj smo pa to še bolj precizirali. Druge spremembe so bolj ali manj redakcijskega značaja. Samoupravni sporazum o povračilu stroškov TOZD TES je imel pripombo, da bi še naprej opredelili nočnine brez računov. Pripombo ni možno upoštevati, ker ni opredeljeno v družbenem dogovoru na ravni SFRJ in nam je SDK Krško že osporavala interne dnevnice, ker niso bile opredeljene v družbenem dogovoru, kar pa je sedaj možno. Pripombo smo v strokovnih službah imeli že pred samo razpravo in smo jo preverili tudi v širših strokovnih krogih in v strokovni literaturi, vendar je ni možno sprejeti. Samoupravni sporazum je DS DO na seji dne 18. 9. 1987 verificiral in ga bomo uporabljali od 1. 10. 1987 dalje. Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Tu praktično nismo imeli pripomb razen iz strokovnih služb, ki so formalno pravne narave in se nanašajo na usklajenost s SaS o delitvi OD na ravni DO Novoles. Pravilnik o osnovah in merilih za ugotavljanje delovne učinkovitosti Na ta pravilnik je imel pripombo TOZD TAP in sicer, daje potrebno opredeliti spremljanje gibanja povprečne učinkovitosti TOZD oz. med TOZD z namenom, da se ugotovi vzroke večjih odstopanj v kolikor niso rezultat dejanskih prizadevanj delavcev. Pripombo smo upoštevali in v 54. člen vgradili tekst »oz. za celotno delovno učinkovitost TOZD«, to pomeni, da ne bomo spremljali samo posamezno merilo, ampak tudi celotno delovno učinkovitost TOZD, ter iz tega izhajajoče spremljave in potrebne korekcije. Na spremembe in dopolnitve SaS o temeljih plana DO Novoles za obdobje 1986—1990 ni bilo pripomb, zato osnutka sprememb nismo spreminjali, ampak direktno preoblikovali v predlog. Delavski sveti TOZD, DSSS in DO so predloge samoupravnih splošnih aktov oblikovali in razpisali referendum za 5. oktobra 1987. Vsi strokovni, poslovodni in družbeno politični delavci smo dolžni, še nadalje pojasnjevati bistvo vseh sprememb, da bo slehernemu delavcu Novolesa jasno, za kakšne spremembe gre in da bo referendum uspešno izveden. M. Grabnar Še o kulturnih dnevih v Straži (pojasnilo D. Vuici) Ne vem zakaj nočemo razumeli, kje in kdaj se sadijo korenine za vzgojo kulture. V Siroti smo na lem področju malo zaostali m smatram, daje nujno pogledati zakaj. Zadnje čase smo začeli malo bolj organizirano razmišljati in delovati na tem področju. Mislim, da smo s svojim delom prehitro zadovoljni. Nekateri so takoj užaljeni, pa tudi če gre za koristen predlog — moralo pa bi biti popolnoma obratno. Prepričan sem. da se moramo v Soli dosti naučiti, da pozneje lahko držimo skupaj »niti«. Malenkostno je razmišljati, da v kulturi en sam človek lahko kaj dosti premakne. Potrebna je Širša politična podpora in delavnost. Ne smemo pa pozabiti, da brez skrbno pripravljenih programov po sekcijah in dokaj natančno izvajanih planov ne bo nič. Vedeti moramo, da rožico zalivamo vedno pri koreninah, ne na cvetju. Menda ne bo spet kdo užaljen... Sicer pa bomo imeli novo Solo m mnogo boljše pogoje. pa bomo verjetno vse to uredili. Moramo priznati, da se v naši Soli vedno kaj dogaja. Mislim, daje to delo preveč kompanjsko in premalo kontiniirano. Krajani Straže in okolice bi bili prav gotovo zadovoljni in radi bi poslušali svoje otroke na javnem celovečernem nastopu šolsk ega drvštva. Prepričan sem. da bi tovariš Vuica svoj dragoceni čas bolje porabil in več storil za Straško kulturo, če bi namestno »pesmice« skoval kakšen uporaben predlog za izboljšanje in popestritev kulturnega življenja pod Srobotnikom. Velemu glosatorju Vuici na uho pa še tole: Moraš biti dovolj predrzen, da si dovoliš popravljati in objavljati tudi lastna imena na način, kot seje tega 10,11 on JOŽE KOPOREC Štipendijska politika Novolesa Skrb za izobražen kader je za vsako OZD prednostna naloga. dejstvo je namreč, da razvoj OZD-a zahteva vedno novih sil in znanja. Se posebej velja to za Novoles, ki ima zaradi različnih vzrokov zelo slabo kvalifikacijsko strukturo. Če hoče iti s časom in si zagotoviti nadaljnji obstoj, je nujno, da čim hitreje pridobi- va nove kadre, ki bodo posedovali znanje in sposobnosti. Zal pa pridobivanje šolanega kadra za Novoles ni lahka naloga. Raziskava, ki je bila izvedena letos spomladi na populaciji zadnjega letnika osnovnošolcev, je pokazala, da lesarski poklici niso zanimivi. Zato se za ta poklic odločijo le redki. V takih razmerah je zelo težko načrtovati tudi štipendijsko politiko. To dokazuje tudi tabela o štipendijah za lesarske poklice. Razmerje med razpisanimi štipendijami (potrebami) in dejansko podeljenimi je sila neugodno. Za šolsko leto 1987/1988 je bilo razpisanih 300 štipendij, podeljenih pa komaj 64, prijav je bilo torej komaj 21%. Pregled razpisanih in podeljenih kadrovskih štipendij po tozdih za šolsko leto 1987/1988 gmer in stopnjf izobrazbe TV F Žaga TPI BOR SIGMAH TPE I TDP TŠP TFF TAP. TKO 'itis TGD BLP DSSS- SK.UPAJ R I R P R J P R j P R p R R 1 I R | P Ri * r i p R P R P R | P R F R l P R j P Obdelovalec lesa 11.stopnja / / 15 / l 4 ' / /1 / 4 4 38 II 7 i/ / / / / -f- / / X 61 1 Le?«**,III .stopnji 2 / 3 Z i !/ / / i / ' 2[/ A' A / j/ / 7 / / 2j/ / / 717 !5 i Z Lesar širokega profil «1V. stop. 1 1 n j/ 4 Z i i 8 }2 A / / 3 2 15 j 2 10 j/ TJ j4 / 7 '1' / / 9 |l / / /7 94 ; 11 Lesar-tehnik V.stopnja 2 1 5 1 i i 2 |1 . i. / / 5 2 2 ! 1 i 4 ■ i / !/ A / / ■1/ 1 / 27 j 9 Ing;lesarstva gl.Btopn.ia A 1 1 i i 1 !/ 1 *|/ ,1 X A / / 1 / A 8 j 2 Drl.ing.lesarst. VII .stopnja 2 / 7 1 i i i 1 v ALT / - . 1 3 i / • 4 i i/ / / 4 / / 4 1 1— A 18 j 1 R#zkalec kovin ¥. stopnja ' / / i/ i / \/ /!/ 1 / / - / /i/ i A i /i/ / / X 2 ' —I— /l / / / A tl Stnijni ključavn. V-stopnja j z1/ 3 / / j/ ,\ 2 1 / / A 4 /i / / / / / 4 / T / / A A Serugar.IV.stop. / — / / — / /■!/ !— / !/ —i— 1 1 / >\/ /! / / / / / 4|7 / / /i/ “ATT Ofodjar,IV.st op. ' v / ' ' v * / / / / / i/ / j / /i/ / u /1/ / / /i/ / / /1/ 1 j 0 IxJ4klepar,IV.8t. ' / Z / / i/ / / 2 / 'j' /1 / /i / / !/ ' f / / /7 2 j 0 Strojni tehnik V.stopnja /j/ / / / / ' / 3 2 / / /i / 4 ' j/ / / —1— /S/ / / /|/ tl Ing.strojništva VI .stopnja / Z / / / / / —— 1 / / X 4 i ii / j /i / / / 2 1 / — / / / / / \— 4 j 2 Dipl.ing.strojn. VII.stopnja / / Z Z / / / / 2 / / / /i/ /i / X / / 7 1 / 1 / 4 ! 0 Elektrotehnik e{.ektronik V.st. / / Z / / / / / / / 1 / j7 / i / — > / / / / 1 0 Dipl.elektro ing Vil stopnja / / ' / / / 1 / / // l / \/ i, X / / / / / / / / 7t Kemijski, proces. V.stopnja t / A UL / / / / / / / / \f / \/ / / 2 1 » 2 7 / / / 7 7 / / 1 12 1 3 Kemijski tehnik vstopnja / / + / / / / / / 1 X / / 2 2 5 , / / 7 7 i 7 / / —!—r^- 7 ! 7 irig-kemijske teh VI.stopnja ( / ( / ( t ( / f / / X ( / / 7 1 / ( /■ / 7 7 / 7 1 1 1 1 0 Dipl.ing.kemijak tah.VII.stopnja i / / / / / t / / / • / X ( •/ 2 2 2 / / / / ■/ i i 2 i 1 7 t 4 Diplorg.dela VIT stopnj a / / / / f < 7 / / / / f \/ t A/ / / / f 7 7 / 7 1 i 1 1 ! 1 Dipl.ing.gradben VTT.stopnja / t < / / / / / / t!t /j/ /! / / 7 / ( t t i 7 7 7 1 ! 0 Px*of .nem. jezika vil.stopnja / / ( / / / / / / / z \t 1 I/ A A /\/ / / / t 7 7 i z t z 1 1 0 ir,ihar IV. stopn ja / t / t ( / / / / / / / (\' /\/ / / !/ / / i A / z 7 i / z Tf? Ekon.teh.V.stop. ( j t / / / ( / { / /1/ t i / n ( / / t / / / / 7 7 7 i 1 TjT Ekonomist VI.sto >./ , Z Z ( / / / / / ( Al jA± L / t / / / i u / / 2 2 2 2 4 I 4 Dinlekon.VII.st. Z 1, ( / / / / /1/ / / / LA t ! j/ / / 2 2 4 4 e 6 Ingjiarstva VI .st . / f ( / / / / / A jAa / / / / / / /\f A A 7 / 1 1 "Ahr dfr>l matera.VII.r, ; / / Z / / / ( / ' / / /j ! i / / / / / Tj/ A / 7 1 7 1 1 0 dipl.ina.rač.VII nt. f z / / / / / j/ jlU / / / { / / r— / \/ /!/ / / 1 i 1 ! 1 dipl.org.del a _infor.VII .utop. 7 — ( r / / / / ( / An A L / 7 / / / i/ / / / 7 1 / , i. dipl.ing.arhit. VII .stopnja t / t / / / č, j- / L ! i ./ 1 'J ( / / ( / i t \( / 7 7 / 1 3 1 i 3 dipl.pravnik VII i / / t / / / z t \/ / ! /I/ j. / / / / /1/ 7 A / / ) 1 xAi fcoraer.teh.V.st. / L A i — r- - i 0 j \ _ SKUPAJ i? 1 31 ! 3 18, 5 13* 2 i 14 1 5 0 4 1 25 | 3 1 19 ,2 74 J 5 6 5 1 17 1 7 9 j 2 i Tl A 6 22 r 300 164 Obrazložitev tabele: Za šolsko leto 1987/88 smo v DO Novoles razpisali 300 štipendij od tega za lesarske poklice 223. Kot je razvidno iz prikazane tabele je odziv na štipendije zelo majhen, predvsem je zaskrbljujoč pri lesarskih usmeritvah. Z ozirom na to, da želimo izboljšati našo kvalifikacijsko strukturo predvsem z ustrezno štipendijsko politiko, bomo v jesenskem delu vse sile usmerili v aktiviranje učencev in študentov neštipen-distov za posamezne stopnje in usmeritve. Nepodeljene štipendije bomo podeljevali sprotno, ko bomo zbrali zahtevano dokumentacijo zainteresiranih učencev in študentov. Z ozirom na to, da so posamezni profili izredno deficitarni, kot npr. dipl. ing. arhitekture, je delavski svet sprejel sklep o dodelitvi treh štipendij, čeprav je bila razpisana le ena. Štipendiste bomo skušali pridobiti z dodatnimi aktivnostmi iz naravoslovne matematične usmeritve, saj ocenjujemo, da bi po tej poti lahko pridobili za nas potrebne profile (lesarji VI. in VII. stopnja, matematiki, informatiki...). R = razpisane štipendije P = podeljene štipendije novoles 5 Razvoj novih akrilnih smol in emulzij Kadrovske vesti za mesec avgust 1987 Po dolgih letih premora na tem področju, smo pred dobrima dvema letoma začeli pospešeno delati na področju razvoja in raziskav različnih novih akrilnih smol. Skrbno delo ^raziskovalcev, predvsem ing. Černetove, ing. Kreseta in ing. Marna, je že obrodilo prve sadove, ki dokazujejo, da gre nedvomno za obetajoče razvojno področje s širokim spektrom uporabnosti, tako v industriji kot v vsakodnevnem življenju. Prvi večji strokovni uspeh na tem področju smo dosegli z razvojem posebnega lepila za lepljenje keramike in stekla med seboj in s kovinami. Lepila zaenkrat še nismo uspeli ponuditi trgu, ker je njegova uporaba precej zahtevna, dobro pa ga poznajo mnogi novole-sovci, ki smo jim uspešno zalepili ogledalca in kljukice na avtomobilska stekla. Pravi način za trženje tega proizvoda pa še iščemo. Poseben tip smole smo razvili tudi za potrebe Iskre iz Žužemberka. Ta smola se uporablja za pripravo keramičnega substrata pri proizvodnji kondenzatorjev. Prve količine iz poizkusne proizvodnje, ki smo jo izvedli v tozd TAP, so že na industrijski preizkušnji v Iskri, dosedanji rezultati pa kažejo, daje proizvod ustrezne kvalitete. Iskra je dosedaj ta material uvažala iz ZDA. Našo pozornost je vzbudila tudi uporaba akrilnih smol v farmacevtski industriji. Tu se smole uporabljajo za pripravo lakov za tablete. Seveda gre za zelo specifične smole, ki morajo zagotoviti sproščanje zdravilne učinkovine iz tablete v točno določenem delu prebavnega trakta (želodcu, tankem črevesu, debelem črevesu), kakor tudi regulirati hitrost njihovega sproščanja. Dosedaj smo uspeli v laboratorijskem merilu pripraviti dva tipa takšnih smol, ki jih trenutno preizkušamo v sodelovanju s strokovnjaki iz novomeške Krke. Projekt je nedvomno zanimiv, saj celotna jugoslovanska farmacevtska industrija uvaža precejšnje količine takih smol iz ZR Nemčije. Pred dobrim letom smo tudi prvič začeli z raziskavami na področju emulzijske polime-rizacije in kopolimerizacije ak-rilatov. To področje je s 6 novoles tehnološkega vidika izredno zahtevno, saj zahteva polime-rizacija skrbno kontrolo vrste parametrov, če želimo doseči proizvod željene kvalitete in lastnosti. Akrilne emulzije se uporabljajo za proizvodnjo vrste proizvodov, predvsem pa emu-lzijskih (belih) lepil, ki jih v Novolesu dobro poznamo. Tudi mi smo se najprej usmerili v to smer, saj lahko končni rezultat - lepilo preizkusimo kar doma. Tako smo za potrebe tozd TPI razvili lepilo za lepljenje PVC folije na iverico (predali in boksi) in ga tudi dokaj uspešno preizkusili. Trenutno pripravljamo poizkusno proizvodnjo v tozd TAP, ki pa še nima vseh tehnoloških pogojev za organizacijo redne proizvodnje. Zanimivo je, da večina tovrstnih proizvodov dosega na domačem trgu bistveno večjo ceno po kilogramu kot akrilna plošča. Razlog je verjetno predvsem v tem, da tovrstni proizvodi zahtevajo bistveno več strokovnega znanja, hkrati pa ne gre za veliko tonažne proizvode. Prav tovrstni proizvodi pa nam bodo omogočili, da kar najbolje vnovčimo v izvozu težko pri-služene devize. Dosedanji rezultati, kakor tudi širina možnih aplikacij in odločenost, da nadaljujemo z razvojno raziskovalnim delom na tem področju, nam narekujejo, da čimprej razmislimo o postavitvi najprej pilotnega, potem pa tudi industrijskega obrata za to proizvodnjo, v okviru tozd TAP. Upamo, da nam bo to tudi kmalu uspelo. A. K. TOZD TVP: odšli: Šenica Franc, Kumelj Leopold, Petan Marija (vsi upokojitev), Bojanič Zora (izjava delavke). ŽAGA: odšli: Vuketič Drago (delo za dol. čas), Rajak Ilija (izjava delavca) TOZD TPI: prišli: Glavič Ciril, Struna Tomaž odšli: Rodič Franc (upokojitev) TOZD BOR: prišli: Gorenc Ana odšli: Kriještarac Muzafer (izjava delavca), Pincolič Stojan (sporazum) SIGMAT: prišli: Koren Darja, Urek Slavica, Božič Zvonka, Miklavčič Franc, Jankovič Pavel odšli: Draško Renata (sporazum), Jug Jože (upokojitev) TOZD IGK: prišli: Smole Slavko odšli: Staniša Alojzija TOZD TDP: prišli: Rokavec Darinka, Pajk Suzana, Jarc Andrej, Košmerl Dušan, Zupančič Marica (vsi iz TGD) odšli: Bjeloševič Svetozar (sporazum), Berkopec Jože (sporazum), Vesel Tončka (sporazum), Mirtič Jožica (sporazum), Ažnoh Terezija, Rijavec Stanka, Štamcar Jože (vsi upokojitev) TOZD TSP: prišli: Hrovat Darko, Ude Franci odšli: Petan Ivan (sporazum), Flander Robert (sporazum), Fink Štefan (sporazum), Dra-gman Marija (upokojitev) TOZD TPP: prišli: Jerman Peter, Cimer-mančič Jože odšli: Judež Jože (v DSSS), Sitar Rozalija (upokojitev), Ambrožič Anton (sporazum), Ucman Vilko (sporazum). TOZD TAP: prišli, Gjugja Hasan, Fornazarič Smiljana, Saje Marija TOZD TKO: prišli: Belovič Jadranka odšli: Miloševič Miha (izjava delavca), Badovinac Janko (delo za dol. čas) TOZD TES: prišli: Miklič Anton TOZD TGD: prišli: Meglen Branko odšli: Zupančič Marica, Košmerl Dušan, Jarc Andrej, Pajk Suzana (vsi v TDP), Rokavec Darinka (v TDP), Vidmar Ivan (sporazum), Rupar Antonija (sporazum) BLP: prišli: Prelog Jože odšli: Šuštaršič Savo (sporazum), Šarman Rajko (sporazum) DSSS: prišli: Judež Jože (iz TPP) odšli: Zupančič Emilija (upokojitev) Število zaposlenih delavcev po TOZD 31. 8. 1987 Tozd M Ž Skupaj TVP 118 149 267 ŽAGA 188 36 224 TPI 74 23 97 BOR 81 51 132 SIGMAT 123 40 163 IGK 57 37 94 TDP 215 224 439 TSP 168 159 327 TPP 108 58 166 LIPA 101 35 136 TAP 71 62 133 TKO 127 68 195 TES 121 32 153 TGD 63 63 126 BLP 90 44 134 DSSS 123 108 231 Skupaj 1828 1189 3017 ZAHVALA Ob smrti naše mame Marije Senica se iskreno zahvaljujemo OOS TOZD TVP, TOZD TES in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjene vence in denarno pomoč. Hčerka Rezka, sinova Lojze in Stane ZAHVALA Ob smrti najinega ata Jožeta Avguština se iskreno zahvaljujeva OO ZS TDP za podarjeni venec in sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč. Hčerki Trlep Olga Novak Nada Jožetu Jancu 28. avgusta smo se na pokopališču Veliki Trn pri Krškem poslovili od Janc Jožeta. Pokojni Jože Janc se je rodil 11.3.1948 v vasi Jelševec pri Velikem Trnu. Po končani Osnovni šolije nekaj let delal doma na kmetiji, kjer je spoznal trdno in neizprosno delo kmečkega življenja. Ker na domači kmetiji ni bilo dovolj zaslužka, se je leta 1978 zaposlil pri Novolesu TOZD BOR Krško, kjer je delal vse do svoje prerane smrti. Kot transportni delavec je opravljal najtežja dela, katera je vestno in odgovorno izpolnjeval. Med sodelavcije veljal za poslušnega, skromnega in pridnega delavca. Po napornem delu v delovni organizaciji je komaj čakal, da ho doma opravi! delo, ki ga je že nestrpno čakalo. Kljub trdni voljno do dela in življenja je bila bolezen močnejša, ter ga iztrgala iz naše sredine. Dragi Jože — počivaj v miru v domači zemlji, katero si ljubil, spoštoval in pridno obdelal. Korekcija vida Po petinštiridesetem letu postanejo leče trše, zmanjšana je njihova zmogljivost za dovzema-nje jasne slike o predmetu, predmeti od blizu postanejo motni. r*" Ali bo mogoče I korigirati zma-I njšano sposo-I bnost mojih S- leč z očali? ' Če gledamo predmete od blizu, zbira leča pri normalnem vidu žarke v žarišču mrežnici. v vašem primeru je žarišče izza mrežnice. S pomočjo očal leče premikajo žarišče, z konveksnimi (izbočenimi) za daljnovidne — Pri kratkovidnih osebah pada slika izpred mrežnice to— - - S pomočjo različnih tipov očal, konkavnih (vzbočeni), se žari- , šče premakne nazaj na mrežni-— co. J AIDS — kuga dvajsetega stoletja Pričujoči tekst o bolezni AIDS, o kateri smo daljši slikovni prikaz dr. Ivana Baloga v našem glasilu že objavili, nam je posredoval Občinski odbor Rdečega križa na podlagi dogovora z Zavodom za socialno medicino Novo mesto. Avtor teksta je dr. Harlander. Vse to je povezano s prizadevanji, da bi se z obveščanjem o bolezni AIDS čimbolj zmanjšala nevarnost njenega širjenja. AIDS je nalezljiva virusna bolezen. Proti tej bolezni ni zaenkrat ne zdravila ne cepiva. In vedno je smrtna. Edino orožje v boju zoper AIDS je PREVENTIVA, to je preprečevanje, da ne pride do okužbe. Bolezen povzroča virus, ki se pri okuženih nahaja v vseh telesnih tekočinah: v krvi, urinu, spermi, solzah, sluzi... Človek se okuži, če pride virus v kri (kot npr. hepatitis B ali steklina). AIDS se prenaša predvsem pri spolnih odnosih — v več kot 85%. Več kot 70% obolelih je moških, ki so imeli spolne odnose med seboj. Približno 15% okuženih je imelo spolne odnose z obema spoloma. Gre torej predvsem za spolno bolezen. Iz tega sledi tudi nauk: zvestoba, vzdržnost, če se ni možno izogniti (odpovedati) spolnim odnosom z drugimi osebami, predvsem se priporoča uporaba kondoma. Leta močno zmanjša možnost okužbe. Približno 12% obolelih spada med uživalce mamil (narkomane), ki si mamila dajejo v žilo. Uživanje mamil je že samo po sebi nevarno za zdravje in zahteva zdravljenje. Med narkomani obstajajo zelo prijateljski odnosi, pa si med seboj sposojajo igle in brizge — ter tako prenašajo AIDS. Nauk: če se že ne morete odpovedati mamilom, če se ne mo- rete odločiti za zdravljenje, potem imejte igle in brizge le za lastno uporabo. Preostali odstotek do dva pa so ljudje, ki so morali iz katerega koli razloga prejeti kri ali njene sestavine. To so predvsem krvavičniki (he mofiliki), ponesrečenci, nekateri pri operacijah. Okuži se lahko tudi otrok v času nosečnosti, med porodom ali pri dojenju — če je mati okužena. Ogroženo je tudi vse medicinsko osebje, ki ima opraviti s krvjo oz. pri raznih medicinskih posegih. Zato zdravstvena služba izvaja sledeče preventivne ukrepe: 1) Od 1. januarja 1986 se v SR Sloveniji preiskuje kri in njene sestavine na prisotnost protiteles proti virusu 2) Uporablja se le igle in brizge za enkratno uporabo, ostali medicinski instrumenti se raz-kužujejo in sterilizirajo ter 3) izvaja se zdravstvena vzgoja prebivalstva. Potemtakem ne more priti do okužbe pri posegih v zdravstvenih organizacijah, pri dajanju in prejemanju krvi ter pri presajanju organov. Se posebno velja poudariti, da je povsem NEUTEMELJEN strah, ki se je v zadnjem času pojavil med krvodajalci. Vsa oprema, ki se uporablja pri odvzemu krvi, se uporablja samo enkrat in se potem odvrže. Do okužbe ne more priti pri vsakdanjih odnosih med ljudmi: bodisi v šoli, na delovnih mestih, pri raznih družabnih stikih, v javnih lokalih, pa tudi ne pri rokovanju, z vodo, v bazenih, po zraku, po pikih mrčesa... In na kraju: kaj lahko se zgodi, da se bo morda tudi v naši sredini pojavil bolnik z AIDS-om. Naj ne bo v tem primeru naš odnos do bolnika srednjeveški. Vsakdanje življenje in običajni človeški odnosi z okuženim človekom niso nevarni in ne more priti do okužbe. novoles 7 »NOVOLES« lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o. Kadrovsko socialna služba 1. Komisija za delovna razmerja TOZD BLP objavlja prosta dela in naloge: serviserja — 2 delavca Pogoji: — IV. stopnja lesne smeri — nad 3 leta delovnih izkušenj — šoferski izpit B kategorije Razpis Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: Saldokontist kupcev III Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 2. Komisija za delovna razmerja TOZD TES objavlja prosta dela in naloge: komunalni delavec — 2 delavca Pogoji: — končana OS — delovne izkušnje zaželjene 3. Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja dela in naloge: čistilke v DSSS Pogoji: — končana OŠ — zaželjene delovne izkušnje Delo samo v popoldanski izmeni. V Kandidati morajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v kadrovsko socialno službo NOVOLES v 8 dneh od objave v internem glasilu. _______________________________________J Iz Rogerjeve zakladnice Proletarec Janez puhloglavec pravi proletarec noče več lopato hoče večjo plačo. Vneto roko dviga da pride do korita rad steguje gobec in polni svoj želodec. Punca jaz te ne maram več. Tvoj korak ni več siguren, tvoj obraz več ne žari tvoja lica so zbledela, punca ti si pregorela. Ne ganejo me tvoje šminke ne parfun, ne make up vsak poljub je zdaj odveč punca jaz te ne maram več. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema KSS NOVOLES v osmih dneh od objave V__________________________________________________J • s " \ Pogoji za doseganje dobrih rezultatov 1. Vodilni morajo dajati iniciativo in podporo izdelavi programov, ki povečujejo produktivnost. 2. Delavci bodo na vseh nivojih radi sodelovali, če bodo dobro informirani o ciljih, programih, problemih in o napredku delovne organizacije. 3. Gotovo je, da hočejo vsi ljudje dobro delati, vendar jim je potrebna pomoč in usmerjanje. 4. Motnje lahko najlaže odkrijejo delavci in jih tudi rešijo, če vedo, kaj lahko sami naredijo. 5. Vodilni vzpodbujajo delavce, da sami poiščejo ovire in motnje, kajti ko se le-te odkrijejo, se hitro najdejo tudi ideje, kako jih odpraviti. 6. Delavci radi izkoristijo priliko, da povedo vodstvu, kaj ni v redu in sodelovali bodo pri odstranjevanju ovir, če vodstvo hitro in konstruktivno ukrepa na odpravljanju napak. 7. Delo ni vedno veselje, toda delavci so vedno zadovoljni, ko ugotovijo, daje njihovo delo postalo stimulativno in pomembno. 8. Sodelovanje je možno samo tedaj, ko obstaja skupinsko delo. 9. Spremembe so potrebne, da se ohrani interes delavcev. Tudi najboljši program postane rutinski in dolgočasen, če dolgo traja in se ne izboljšuje. Cene Moznik in menice Piše in riše /. Balog