Poštnina plačana v gotovini. Štev. 40. V Liublianl, dne 6. okto bra 1927. Posamezna Stev. Din !•- Leto X. ■ M ' mp H ■■e /t-.v • •• <■>■ ■■ Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/II., telefon 72 Ljubljana daje vzgled Pri ljubljanskih občinskih volitvah je dobil Napredni blok nad 1000 glasov več kakor klerikalci — SLS je napram volitvam v Narodno skupščino nazadovala za 717 glasov, dočim je Napredni blok napredoval za 275 glasov — Tudi barjanski kmetovalci so dali večino Naprednemu bloku — Brezuspešnost ostudne klerikalne gonje Hud boj se je bil za ljubljansko občino. Klerikalci so vodili naravnost ostudno agita-cijsko gonjo, da bi se polastili bele Ljubljane. S celimi kolonami laži, obrekovanj in zavijanj so polnili svoje časopise, da bi preslepili večino ljubljanskih volilcev, a njihovo prizadevanje ni rodilo uspeha. Baš nasproten učinek so imeli ti izbruhi, kajti ljubljanski volilci niso ovčice, ki berejo samo klerikalno časopisje ter ne vidijo preko lastnega plotu. Ljubljana je napredna in je zato v nedeljo 2. t. m. dala letos že tretjič zmago Naprednemu bloku. Rezultati ljubljanskih občinskih volitev so bili naslednji (v oklepajih ljubljanski rezultati volitev v Narodno skupščino dne 11. septembra t. 1.): Napredni blok 4879 (4604); SLS 3364 (4581); socialisti 537 (438); radikali 513 (pri skupščinskih volitvah niso nastopili); komunisti 392 (478); Neodvisna gospodarska lista 247 (pri skupščinskih volitvah ni nastopila). Kakor vidimo, so demokrati (z narodnimi socialisti) napredovali za 275, klerikalci nazadovali za 717, socialisti napredovali za 99 in komunisti nazadovali za 86 glasov. Izvoljeni so: od Naprednega bloka (23 mandatov); odvetnik dr. Dinko P uc, posestnik in podjetnik Josip T u r k, nadučitelj v p. Anton L i k o z a r, uradnik Delavske zbornice Ivan Tavčar, trgovec Peter Š t e-r k, ključavničarski mojster Josip Rebek, ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev dr.'Joža Bohinjec, železniški uradnik Er-nest Vargazon, železniški strojevodja v p. Franc Rupnik, uradnik gradbene direkcije inž. Lado B e v c, posestnik in trgovec Miroslav U r b a s, poštni uradnik Karel Urban-č i č, krojaški mojster Alojzij L o m b a r, od-ivetnik dr. Jos. K1 e p e c, mesar Franc Zaje, gostilničar in posestnik Ivan Dachs, železničar v p. Franc P i š e k, profesor dr. Rudolf Kropivnik, zasebni uradnik Valentin Urban č i č, mestni učitelj Josip A m b r o ž i č, posestnik Josip L o v š a, posestnik Ivan V r - mandata); tajnik Okrož.urada za zavarovanje delavcev Stanko Likar, železničar Lju-dovik Miklošič; od radikalov (2 mandata); odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, posestnik in veliki župan v p. dr. Miroslav Lukan; od komunistov (2 mandata); odvetnik dr. Milan Lemež, strojevodja Marcel 2orga; od Neodvisne gospodarske liste (1 mandat); zdravnik in posestnik dr. Vinko Gregorič. Harofnlna n tnzemstro: četrtletno 7-50 Din, polletna 15 Din, celoletno >0 Din; u Inozemstvo: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. — Račun poštne hranilnice, podružnice i Ljubljani, it 10.711. SLS je doživela letos že svoj tretji poraz v Ljubljani: pri oblastnih, skupščinskih in sedaj pri občinskih volitvah. S tem je klerikali-zem v Ljubljani doigral. Volilci vseh slojev so glasovali za demokracijo proti reakciji in poudarjati je zlasti treba, da so tudi barjanski kmetovalci stali zvesto ob strani Naprednemu bloku in so dali absolutno večino za demokracijo (15. volišče je dalo za Napredni blok 298 glasov, dočim je ostalih pet list dobilo skupno le 297 glasov). Ponovna zmaga demokracije v Ljubljani ni mogočno odjeknila le v Sloveniji, nego tudi po vsej državi, saj je naša Ljubljana kulturno in gospodarsko središče Slovenije in zato zasleduje vsa država politično borbo Ljubljane z največjim zanimanjem. Ljubljana, kjer niso zmagale osebe, temveč načela demokracije: svoboda, bratstvo in enakost, daje podeželskim občinam vzgled. Pred končnim združenjem demokratov Razgovori med Davidovičem, Pribicevičem in Radičem — Radie bo sodeloval z demokrati — Na eni strani blok demokracije, na drugi blok reakcije — Dr. Korošec bo podpredsednik skupnega poslanskega kluba radikalov in klerikalcev Zadnje dni so se vršili ponovni sestanki med zastopniki SDS in DS, ki so se razgo-varjali o združenju obeh demokratskih strank. Razen tega so se zastopniki obeh demokratskih strank posvetovali tudi z Radičem glede ustvaritve velikega bloka demokracije in so posvetovanja dovedla tako daleč, da danes lahko že govorimo o obstoju takega bloka. Davidovič, Pribičevič in Radič so se v popolnem soglasju izrekli za skupno delo. Predsednik SDS Pribičevič in predsednik HSS Radič sta že pooblastila predsednika DS Davidoviča, da nastopa v Narodni skupščini v imenu njunih klubov. Veliko zanimanje je vladalo v beograjski javnosti zlasti za potek razgovorov med Pribicevičem in Radičem, dvema nekdanjima velikima nasprotnikoma. Kakor poročajo iz Beograda, je bil sestanek obeh mož zelo prisrčen in je Radič ponudil Pribičeviču obe roki, nakar je Pribičevič potrepljal Radiča tovariško po rami z besedami: «Kako je s Teboj, Stepan?» Oba voditelja sta se raz-govarjala v polnem soglasju. demokratskih Končno združitev obeh bfn creTektXinToše°stAiriTan M i h e'i č'i č; j strank ter končno ustvaritev velikega demo-od SLS (19 mandatov); minister in poslanec kratskega bloka s Hrvatsko seljasko stranko 'dr.Andrej Gosar, profesor Evgen Jarc, šolski ravnatelj Janko Jeglič, ravnatelj in posestnik Franc Orehek, tesar in posestnik Franc Pust, jdržavni uradnik Anton Marinček, odvetnik idr. Josip Jerič, državni uradnik Josip Pire, profesor dr. Valentin Rožič, trgovec Josip .Olup, železniški uslužbenec Franc Debevec, Jirarski delovodja Ivar rvina, železniški uslužbenec Josip Rajnar. stavec Metod Gol-Jnajer, državni uradnik inž. Franc Rueh, posestnik Edvard Meze, mesar in posestnik iJosip Musar, novinar Miha Krek, zasebni Uradnik Ivan Lipoglavšek: od socialistov (dva je pričakovati že prihodnje dni. Na drugi strani pa se pripravlja končna združitev klerikalcev z radikali. Oba poslanska kluba, radikalski in klerikalkni, se nameravata združiti v enoten klub, ki se bo nazival Narodni klub in v katerem bo Vukičevič predsednik, dr. Korošec pa podpredsednik. Tako se bližamo tudi v Jugoslaviji razdelitvi političnih strank v dve veliki skupini, kakor to obstoja na pr. v Zedinjenih državah. Druženje manjših strank v velike več ali manj tesnejše zveze moramo le pozdravljati, ker bo potem delo v Narodni skupščini lažje. Prav je tudi, da so se znašli nazadnjaški stranki radikalov in klerikalcev v skupnem objemu. Združenje klerikalcev z radikali je tudi odprlo oči mnogim našim nasprotnikom, ki niso hoteli verjeti našim trditvam, da je SLS stranka brez načel. Kakor je prav, da gredo klerikalci z radikali, tako moramo vendarle vedeti, da je do te združitve prišlo zaradi tega, ker pri SLS načela ne igrajo nikake vloge. SLS hoče samo moč in zopet moč, pa naj jo doseže s kakršnimikoli sredstvi. Čeprav je klerikalno časopisje vršilo neprestano borbo s framasonstvom, se je SLS sedaj vendarle združila s pravcatimi framasoni. Cerkev, vera, protiframasonski boj so klerikalcem samo mešetarska sredstva za dosego čim večje strankarske moči. Še ni dolgo, ko je časopisje SLS pisalo o radikalih le grdo-bije, sedaj pa so klerikalci z njimi tesno združeni. Od radikalov Slovenija nima mnogo pričakovati, ker radikali že od nekdaj pazijo samo na koristi svojih srbijanskih volilcev. Ker so sedaj združeni z njimi klerikalci, bodo ti še manj mogli delati za Slovenijo kakor doslej. Naša SLS bo morala trobiti z radikali njihovo pesem in plesati tako, kakor bodo oni hoteli. Proti bloku nazadnjaštva se poraja blok mlade demokracije, ki danes na podlagi demokratičnih načel svobode, bratstva in enakosti hoče uveljaviti v državi pravico in poštenost. Slovenci, Hrvati in Srbi moramo biti enakopravni z enakimi dolžnostmi in z enakimi pravicami. Demokracija pa tudi zahteva enakopravnost med sloji in ne sme poznati ostudnega demagoškega hujskanja stanov proti stanovom. Ko bo blok demokracije prišel ria krmilo države, se bo začelo veliko pometanje z železno metlo, ki bo pritisnilo enkrat za vselej ob tla reakcijo, zaradi katere naša država ne more priti do pravega, napredovanja. Ogabnost klerikalnih agitacijskili sredstev Pri letošnjih volilnih borbah je SLS pokazala, da ne po z ■ta nškake dostojnosti Letošnje leto neprestanih volitev je zopet! Ta divjaška gonja, ki bi bila vse obsodbe enkrat razgalilo vso ostudno nemoralnost vredna tudi med najbolj zaostalimi prebivalci SLS, ki se v voliinih borbah ni sramovala | albanskih pečin, pa ne ostane brez posledic niti najnizkotnejših agitacijskih sredstev. Zloraba cerkve in vere, politični misijoni, brezvestne grožnje s peklom, laži. podtikanja, obrekovanja in zmerjanja so polnili kolone klerikalnega časopisja in klerikalnih letakov ter lepakov. Tudi Ljubljana je imela ietos priliko temeljito spoznati te klerikalne metode, ki so na deželi še mnogo hujše. Tako so klerikalci izdali v Ljubljani lepak o pretepu na demokratskem shodu, čeprav nihče o tem ničesar ne ve. Klerikalno časopisje je očitalo našim voditeljem razna nečedna dejanja, ki se nikdar niso zgodila. Najnizkotnejše psovke so se kar vsipale na naše može, in to celo s podpisi klerikalnih duhovnikov. Celo dr. Korošec, o katerem smo doslej mislili, da sam osebno ni dostopen za tak način volilne borbe, nas je razočaral. med našim preprostim ljudstvom. Dočim se razumnejši ljudje baš zaradi te neotesanosti odvračajo od SLS, se nerazsodni ljudje zastrupijo s takim početjem do mozga. Kaj se naj tudi ne, saj siromak kje gori v planinah verjame, da je klerikalni časopis, katerega edino bere, branitelj svete vere, in če mož ....... ^ _____ vidj, da se za vero dela z neotesanostjo, mora ! obokih"dol^nostLDa" to tudi sam podivjati! Ne bomo pretirali, če rečemo, da ima kle «To je potrebno, to se mora napraviti,* je bil in je še danes ukaz iz župnišča. Najboljši 2upnikov i pristaši temu še dandanes brez ugovora pritrjujejo, ne da bi preiskali, ali res obstoja potreba Jn ali morda ni potrebnega kritja v cerkveni blagajni. Takšni odbori so baje najvzornejši in za obči blagor najvnetejši. Kaj občinska pota in mostovi, kaj druge občinske potrebe, kaj občinski ubožci, samo da je zadoščeno župnikovim samovoljnim zahtevam! Za pokopališča morajo skrbeti občine, morajo jih vzdrževati, širiti ali v potrebi napravljati nova. Seveda so pokopališča prepisana kot cerkvena last in občine nimajo nobene besede več govoriti. Zato za primer opustitve pokopališča po pretečeni dobi ne odloča občina glede prostora, ampak cerkev kot lastnica. Isto velja za javna poslopja, ako jih več ne uporabljajo. To vse se godi zato, ker sede v občinskih odborih še dandanes možje, ki se ne zavedajo ni prav, počasi že spoznavajo posamezni razumnejši klerikalni , .... .... , možje. Žal le, da je takih mož v vrstah SLS še rikalno časopisje s svojim pisanjem mnogo prOTnjtto. Ti mo2je fetudi klerikalci, pridejo pri zaslug, na tem, da imajo nase porote obrav- dolliaCi duhovgčini v največjo nemilost. Tak zgled na vati vedno tako žalostne zgodbe. nam daje tudi primer starega stanovnika. Za Duhovščina na deželi, pusti politiko v občinaki bJagor se je zavzel v obeini proti ^p. cerkvi in raje pouči časopisje svoje stranke, niku in igel je n njem v nemilost, kar pre-naj preneha z zastrupljevanjem naroda. Vec haja ceIo na nj otroke zaslug za narod in za vero si bo pridobi! du- hovnik, če bo svoje sile uporabil v boju za dostojnost časopisja SLS, kakor pa če si bo pokvaril ugled z mešanjem nečedne politične juhe. < Blagru vseh občanov naj služi občinska uprava (Pismo z V enem zadnjih «Domoljubov>, ki razpravlja o občinskih volitvah in njihovem pomenu za občino, je zapisano: z namenom, da upostavimo med tukajšnjim slovenskim delavskim življem zvezo in da razvijemo družabno življenje s tem, da bomo pod okriljem tega društva prirejali sestanke, predavanja, družabne večere, koncerte in zabave, gojili petje, glasbo in dramatiko, ustanovili svojo čitalnico in knjižnico. Naše rojake prosimo, da nam blagovolijo darovati in poslati stare, že precitane knjige za našo knjižnico. * Nemški novinarji v Beogradu. Te dni je prispela v Beograd skupina nemških novinarjev, književnikov in izdajateljev, ki je na študijskem potovanju po Jugoslaviji. * Dobro vino bomo imeli. Po vinogradih Slovenije sicer letos ni preobilne trgatve, toda kakovost grozdja je prvovrstna, tako da bomo imeli prav dobro vino. Zadnje deževje je ponekod prisililo vinogradnike, da so morali začeti s trgatvijo prej, kakor so nameravali. * Nesreča pri streljanju z možnarjem. V Veliki Gobi, malem gorskem kraju med Polšnikom in Dolami v litijskem okraju so se domači fantje pripravljali za čim lepšo proslavitev cerkvenega žegnanja. Seveda ni smelo biti brez streljanja. Staknili so nekje star možnar, preizkusiti so ga pa hoteli še pred nedeljo. Nasuli so ga s smodnikom, užgali, a smodnik se ni vnel. Tedaj pa je hotel odkriti nedostatek 241etni Vrčanov Tone iz Velike Gobe. Stopil je bliže, a v tistem trenutku se je zakadilo, nastal je strašen pok in Tone je obležal na tleh. Ponesrečencu so priskočili na pomoč tovariši in mu nudili prvo pomoč. Strel je vrgel Tonetu del možnarja v nogo in mu jo je v spodnjem delu nad stopalom skoraj popolnoma odtrgal. Težko poškodovanega fanta so odpeljali k litijskemu zdravniku dr. Premrovu. Ta bedasta streljanja z možnarji, ki so zakrivila že toliko nesreč, naj bi oblastva enkrat za vselej prepovedala. Saj tisto ropotanje z možnarji nima nika-kega zmisla. * Strašna železniška nesreča v Domžalah. Te dni je povozil tovorni vlak v Domžalah 291etnega postajnega delavca Josipa Krajnerja. Kolesa so mu strla eno nogo v stegnu, drugo pa v stopalu. Ponesrečenec kljub strašnim bolečinam ni izgubil zavesti. Poklical je na pomoč tovariše, ki so ga prenesli na kolodvor Domžale, kjer so mu obe nogi obvezali in preprečili izkrvavljenje. Na kolodvoru je ostai dobro uro, ker so čakali na osebni vlak, s katerim so ga odpravili v ljubljansko bolnico, kjer je siromak podlegel hudim poškodbam. Josip Krajner je doma iz Žalne na Dolenjskem, poročen ter družinski oče. Njegova druži-nica stanuje v Domžalah. Z ubogo družino sočustvuje vsa okolica. * Smrtna nesreča rojaka v Kanadi. Dne 9. septembra je ubilo v rudniku v New Waterfordu v Kanadi Slovenca Ignacija Hočevarja. Pokojnik je bil doma iz vasi Potok (župnija Krka pri Stični). V Kanadi je bil komaj pet mesecev. Bil je tih in miren fant. Njegovi rojaki Slovenci so poskrbeli za lep pogreb, katerega se je udeležilo okrog 600 ljudi pešcev in 15 rodbin v avtomobilih. Nacetu naj bo lahka zemlja kanadska, a njegovim staršem, bratom in sestram naše sožalje! * Skrivnosten pojav na zemunskem pokopališču. Že pred davnimi leti, to ie leta 1892., se je v obitelji Sirbu v Zemunu zgodil žalosten dogodek. Bratca 91etni Joca in 8Ietni Kosta sta se igrala vojake. Joca je našel nekje puško, katero je, ne da bi vedel, da je nabasana, sprožil proti bratcu. Kosta je bil zadet v glavo in je takoj izdihnil. Kmalu je začel hirati tudi Joca, ki ga je v otroški duši silno pekla vest zaradi bratčeve nesrečne smrti, in je čez par let umrl. Položili so ga v isti grob kakoi Kosto. Starši so obema sinovoma postavili nagrobni spomenik, v katerega so hoteli vstaviti obe sliki. Našli pa so samo Jo-ccvo fotografijo in so samo to vstavili v spomenik. Zadnje dni pa se je na Jocovi sliki začela pojavljati skrivnostna sprememba, m sicer se je na prsih Jocove slike pokazala glava ustreljenega Koste. Starši so sliko prestraš* ni odstranili ter vstavili na spomenik drugo Jocovo fotografijo, toda čez par dni se je tudi na tej sliki pokazala Kostova glava, in sicer s to razliko, da je bila sedaj na Kostovj glavi vidna tudi rana od strela. Odstranili so tudi to sliko in vstavili tretjo; toda zaman, tudi sedaj se je pojavila na njej Kostova glava. Ljudje hodijo od blizu in daleč gledat ta skrivnostni pojav, katerega si nihče ne zna razlagati. * Deček pod avtomobilom. Te dni se je hotel v Celju mlad kolesar, 121etni sinček g. dr. Ogrizka, ogniti avtomobilu, ki mu je prihajal naproti. Avto je v ostrem ovinku zavozil pred Rakuschevo sladišče, tako da se mu mladi kolesar ni mogel izogniti. Deček se je prebrnil in prišel s kolesom pod avto. K sreči je padel tako, da je dobil le lahke telesne poškodbe, pač pa je bilo kolo močno poškodovano. * Smrtna nesreča trgovskega vajenca. V prostorih Železničarske nabavljalne zadruge ob Cesti na gorenjsko železnico v Ljubljani se je pripetila strahovita nesreča. 161etni trgovski vajenec Edv. Podbevšek je pometal skladišče nad prodajalno. S skladišča vozi v prodajalno in obratno vsak hip težko železno dvigalo, ki je Edvarda že vedno izredno zanimalo. Kadar je le mogel se je sukal okrog njega in so ga tovariši že opetovano opozorili na pretečo nevarnost. Kakor že večkrat je Podbevšek tudi usodnega dne zopet pristopil do dvigala baš, ko se je spuščalo v spodnji lokal. Pri tem pa je bil nesrečnik toliko nepreviden, da je prepozno potegnil glavo nazaj in ga je dvigalo z vso silo udarilo zadaj na lobanjo ter mu jo oddrobilo. Spodaj stoječi so zapazili nesrečo šele, ko je začela curljati po dvigalu kri. Hiteli so v skladišče in našli tamkaj mladega vajenca mrtvega. * Zastrupljenje. Te dni je bil nenadoma poklican rešilni oddelek v Studence pri Mariboru, kjer sta se vila v bolečinah računski uradnik delavnic državnih železnic Hinko K. in njegova žena. Prepeljali so oba v bolnico, kjer so jima izprali želodca. Zdravniška pomoč je bila še pravočasna in sta zastrupljenca izven nevarnosti. Vzrok po-skušenega samomora ni znan. * Mrtvec v vodi. Te dni so našli v Malem grabnu pri Ljubljani za Andreltovo tovarno mrtveca. Iz dokumentov, ki jih je imel mrtvec pri sebi, so spoznali v njem v Šmartnem pri Kamniku rojenega delavca Ivana Pistotnika. Na lice mesta je pozneje prišla tudi policijska komisija, ki sta jo tvorila zdravnik dr. Polenšek in nadzor-.nik Močnik. Po zdravniškem mnenju je moralo tarja. Zaškripala so železna vrata in jezdeci so pridrli na dvorišče. «Kdo so in koga iščejo?» je nemirno ugibal. Daleč okrog so se podile njegove misli, končno pa so obstale pri bolnici, katero je sklenil obiskati, da bo tam kaj natančnega izvedel. Skrivoma je zapustil stolp ter se je odpravil v graščino. Pod stopnicami na hodnik je srečal služabnico, katero je vprašal po bolni mladenki. «Ali ste vi čudodelni zdravnik, ki ste bili nedavno pri milostivi?» mu je vrnila vprašanje. «Da, tukaj sem. Govori, kako je z njenim zdravjem!« «Poslabšalo se ji je, zopet leži v omotici ter zmedeno govori.» «0 čem pa? Ali mi moreš kaj povedati?« Neprestano pripoveduje o ključih, katere ji je nekdo izmaknil. Zapovedala nam je preiskati graščino, pregledali smo vse prostore, a iaman. Zopet je naročila, naj vas poiščem, ker sumi, da ste ji ključe vi odnesli...» «Neumnost! Ali sploh ve, da sem bil pri njej in da sem ji dal zdravila?« «Tako se ji dozdeva. Pojdite, da se dogovorita ...» Po hodniku je pridrvil oskrbnik, namenjen k bolnici zaradi sprejema tujih jezdecev, ki so čakali na dvorišču. «Ne razburjaj je s takimi poročili« mu je odločno zabranil. "Njeno življenje visi na niti, ne kopiji ji prezgodnjega grob a.» «Ničesar ne morem ukreniti brez njenega dovoljenja. Jezdeci bi radi hrane zase in za konje, česar jim ne smem dati iz lastne volje.« «Odpravi jih zlepa ali zgrda, samo bolnici prizanesi z nepotrebnim nadlegovanjem.« «S kakšno pravico mi prepoveduješ?« «S tako pravico, ki jo ima zdravnik nad bolnikom.« V oskrbniku je vzkipelo zavoljo vmešavanja v njegovo opravilo. «Ti boš tukaj zapovedoval!« je vzrojil nad Indijcem. «Ječar te je pobral na cesti kakor odpadek, kdo ve, kaj je skrito v tvoji osebi. Jaz pa sem tukaj prvi za graščakinjo, ki sme ukazovati.« Zdravnik se je pripravljal, da se zahrbtno zažene na oskrbnika, nenadoma pa so se odprla vrata, pred razljutena možaka je stopila graščakinja Gizela, neustrašenost in odločnost sta zakrivala njeno oslabelost. «Vstala sem zaradi prepira, ki je v gradu prepovedan. Kdo si tujec in kako se drzneš napasti mojega služabnika?« «Milostiva, bojim se za vaše zdravje. Oskrbnik vas je hotel nadlegovati zaradi tujcev, ki so pravkar prijezdili na Orlovje.« «Koliko jih je?« ji je radovednost ohladila nejevoljo. «Kakih dvajset,« je povedal oskrbnik na-namesto zdravnika. «Ali so ti znane njihove zahteve?« «Menda potujejo na Ostrožje h knezu na važen razgovor.« «Pa ne veš v kakšni zadevi?« «Nič mi niso omenili. «Si H vprašal po imenu poveljnika?« «Ni mi hntel odgovoriti.« «S kakšn.m fc.rbom je označen njegov ščit?« «Z levovo glavo in z napisom ,Mrtev bom živel'.« «Kje so se nastanili? Ali si jim nakazal prenočišče in jim naročil oskrbo?« «Nisem, milostiva. Poveljnik hoče z vami govoriti, kar sem vam prišel naznanit, a mi je zabranil ta nadležnik.« «Zakaj se vmešavate v tuje opravilo?« je ošinila neznanca. «Vi ste zdravnik, ki ste biii včeraj pri meni — tako nekam megleno se vas spominjam.« «Bil.sem poklican,« je potrdil njeno dozdevanje. «Prav. Počakajte me tukaj v sprejemni sobi, dokler se ne povrnem.« Stekla je po stopnicah na dvorišče, kjer je poveljnik razjezdil konja ter se ji globoko poklonil. «Milostiva, ne bojte se našega prihoda,« jo je nagovoril. «Ves dan smo na poti v neprestanem teku, ker smo nameravali še pred mrakom dospeti na Ostrožje. Spotoma pa sem se spomnil važnega poročila, ki ga vam moram oddati, ter sem se oglasil.« «Dobro došli! S čim vam morem po-streči?« «Nočem izrabljati vašo gostoljubnost. Dajte mojim ljudem in konjem nekaj hrane, mene pa povabite na važen pomenek.« 1 «Kako. če vas ne poznam? Povejte mi svoje ime in namen razgovora.« «Poglejte mojo opravo, na katero se sklicujem in sodite, ali nisem vreden vašega zaupanja.« (Dalje prihodnjič.) tmplo ležati v vodi že kakih 10 dni. Iz pripovedovanja prič je razvidno, da je bil pokojnik vdan pijači, obenem pa je bil precej zadolžen. Gre najbrže za nesrečo, ki se mu je pripetila v alkohol izi ranem stanju, ni pa tudi izključen samomor. * Strela zanetila požar. V malem naselju Osredku v šentviški občini pri Stični, je strela nedavno zapalila poslopje Antona Ceglarja. Ker je bila stavba 3 slamo krita, se je ogenj v trenutku razširil, da je bilo vsako gašenje nemogoče. Komaj so rešili živino. Ogenj se je oprijemal tudi že bližnje koče, kjer stanujejo starši po nesreči prizadetega Ceglarja. Tu je pogorela vsa streha. Anton Ceglar je težko prizadet, saj mu je poleg navedenega poslopja pogorelo tudi vse kmetijsko orodje. * Aretacija nevarnega vlomilca. Zagrebška policija je aretirala nevarnega vlomilca, mizarskega pomočnika Antona Vančka iz Žabljaka pri Mariboru. Možak je v zadnjem času izvršil petnajst vlomov in tatvin. Pri zasliševanju je priznal, da živi že šest tednov od vlomov in kraje. Pri njem so našli različne ukradene predmete. * Beračevo maščevanje. V nedeljo 25. septembra je nastal ogenj v hlevu posestnika dr. Šribar-ja v Kasazah pri Celju, kakor smo že poročali. Ogenj je bil očitno podtaknjen. Požiga je osumljen Šlletni berač Janez Lenart, ki je prišel opoldne k Tereziji Dobovičnikovi v kuhinjo prosit milodarov. Dobovišnikova ga je zavrnila, češ, da mu nima ničesar dati, ker je siromašna. Lenart se je podal iz kuhinje pri ozadju hiše k hlevu. lOletni deček France Pefovič je ležal pod lipo za hišo in opazil, da je Lenart, ležeč na travi poleg hleva, držal v roki vžigalnik, ki ga je polnil z bencinom. Petrovič, ničesar hudega sluteč, je šel h kosilu. V kratkem je zaslišal zunaj nekaj pokati, nakar je odšel ven in opazil, da gori hlev, Lenarta pa je videl bežati proti Grižam. Orož-ništvo je osumljenca aretiralo. * Zločin nezakonske matere. Zaradi umora svojega nezakonskega novorojenčka je bila pred mariborsko poroto na tri leta težke ječe obsojena Ana Ozvaldova, dekla pri Št. Janžu na Pohorju. Ozvaldova svojega dejanja ni tajila. * Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. Pred mariborsko poroto je bil na smrt na vešalih obsojen Madžar Ladislav Tot iz Pinc pri Dolnji Lendavi, ki je na zverinski način ubil svojo ženo Rozalijo. Zločin se je zgodil v avgustu lanskfega leta. Umorjenka je imela 13 ran od noža, s katerim je moral zločinec naravnost besno bosti, kajti nož je bil po strašnem dejanju ves skrhan in zakrivljen. * Skozi okno. Ko so bili Kovačevi v Črnem potoku pri Šmartnem zaposleni na njivi, se je priklatil skozi odprto okno njihove hiše neznan tat in odnesel več stvari. * Z ukradenim denarjem je hotel čez mejo. Obmejna policija je aretirala 281etnega Ivana Žolnirja, ki je hotel prekoračiti avstrijsko mejo brez potnega lista. Komaj so ga privedli v zapore, pa se je ugotovilo, da se je hotel umakniti čez mejo za rad; tatvine, ki jo je izvršil na svojem domu. Staršem, ki prebivajo v Žalcu v Savinjski dolini, je namreč ukradel 27.000 dinarjev in hotel s tem plenom pobegniti v inozemstvo. * Opasen tat. Nevarnega zločinca je prijelo orožništvo na Zidanem mostu. Je to Josip Krkljec, ki je pred kratkim v Zagrebu v družbi z nekim Štefanom Kovačem ukradel 75.000 Din. Ko so ga detektivi hoteli prijeti v Varaždinskih toplicah, je Krkljev enega usmrtil s strelom iz revolverja. Krkljec, ki je rodom Zagrebčan, priznava svoje dejanje. * Roparski napad v Gorjancih. Predzadnjo nedeljo zvečer je popival v gostilni Štubler v Jugorju v večji družbi Jakob Miklavčič iz Maline pri Semiču. Pred kratkim se je bil vrnil iz Amerike in je bil za mizo prav dobre volje. Imel je pri sebi okrog 5000 Din. Okrog 1. ponoči se je Miklavčič napotil proti domu. Na potu med Ju-gorjem in Semičem pa sta ga na samoti napadla dva neznana moška, katerih zaradi teme ni mogel spoznati. Roparja sta Miklavčiča najprej pretepla, ga vrgla čez dva in pol metra visoko škar-po, skočila za njim, nakar ga je prvi držal za roke in mu tiščal z robcem usta, da ni mogel kričati, drugi pa mu je s silo iztrgal iz notranjega žepa listnico, v kateri je imel še 4370 Din. Roparja sta po izvršenem dejanju izginila, obnemogli Miklavčič pa je ves obtolčen ležal do drugega dne v jarku. Šele proti jutru se je s težavo privlekel nazaj v Jugorje. O napadu je bilo obveščeno orožništvo v Metliki, ki je nemudoma odredilo preiskavo. Narednika Erzetič in Kastelic sta se takoj podala na zasledovanje neznanih storilcev in posrečilo se jima je, da sta že tekom ponedeljka izsledila oba napadalca. Rop sta izvršila 151etni hlapec Fran Prosenik iz Hrašpa in neki Jože Kovačič iz Mihovca (občina Št. Mihael-Stopiče). Pri njima so našli še ves oropani znesek z listnico vred. * Z nožem v trebuh. Tri leta težke ječe je dobil pred mariborsko poroto 261etni hlapec Ivan Polajžar iz Ruš, ker je z nožem zabodel hlapca Ivana Peršona, ki je zaradi izkrvavitve izdihnil v bolnici. * Pri primerih zastrupljenja, ki nastanejo zaradi pokvarjenih živil, zaradi alkohola, nikotina, morfija, kokaina, je uporaba prirodne grenčice «Franz-Josef> važen pripomoček. Zdravniške poslovne knjige navajajo, da pri zastruplje-njih s svincem voda «Franz-Josef> hitro odstrani najbolj trdovratno zagatenje, ki je glavni povod mučnih napadov kolike. + Za vzgled kmetskim volilcem! Pišejo nam: Ljubljana ima tudi lepo število kmetskih volilcev Barjanov. Kakor pri skupščinskih, tako je tudi pri sedanjih občinskih volitvah velika večina stala ob naši strani.ter volila napredno. Nanje so se navalili klerikalci z vso silo ter jim obljubljali napeljavo vodovoda, elektrike itd., pa Barjani se niso dali zapeljati, ker predobro poznajo neres-nost klerikalnih obljub pred volitvami. Na dan volitev so prišli med Barjane prvi klerikalni vodje dr. Korošec, dr. Natlačen in drugi, da bi s svojo navzočnostjo vplivali na volilce, a bilo je vse zastonj. Ostali so možje, trdni ter zvesti svojemu političnemu prepričanju. Njihovo volišče je dalo večino naprednih glasov nad klerikalnimi glasovi. Barjani kmetski volilci naj bodo drugim kmetskim volilcem na deželi za zgled in posnemanje. IZ POPOTNIKOVE TORBE p Anton Melik: Kolonizacija Ljubljanskega barja. 1927. V Ljubljani. Založila Tiskovna zadruga. 67 str., 3 zemljevidi, slike, tlorisi. — O Ljubljanskem barju imamo razmeroma mnogo literature. Pričujoča knjiga podaja najprej kratek pregled osuševalnih del od leta 1762. do danes. Nato sledi opis, kako so izkoriščali barsko površino pred kolonizacijo, ki se je pričela leta 1830.. kako je izvedel naselitev osušenega terena ljubljanski magistrat in kako so se razvijale kolonije na Barju: Črna vas, Ižanska cesta (nekdanja Karolinška zemlja), Ilovica, Hauptmanca ter Lipe. Tretji oddelek popisuje lego in razvoj naselbin na Barju ter nastanek njih imen. V četrtem raziskuje, odkod so se naselili kolonisti ter karakterizira sedanje gospodarsko stanje naseljencev, iz česar se pokaže končni efekt na-seljevalne akcije. Zadnji odstavek govori o nekaterih posebnostih Barjanov in njihovih bivališč. Študiji so priložene karte in slike, in sicer: karta kulture na Barju, narejena po stanju iz leta 1825., karta posestnega stanja v letu 1825. ter situacijska karta barskih naselbin in vrhutega nekaj slik in tlorisov značilnih barjanskih hiš. — Knjiga ni pusta učena razprava, marveč je pisana zanimivo in tako, da jo bo s pridom in veseljem bral vsakdo, kdor se zanima za Ljubljansko barje. Nanjo opozarjamo zlasti učitelj -stvo, duhovnike in druge izobražence na opisanem ozemlju. Ne misli se poboljšati. Jetničar: «Dragi mož, upam, da vas več ne bom videl pri nas.» Odpuščeni jetnik: «Tako, gospod, kaj boste šli proč?» Mož trpin. Tujec: «Kdo je gospodar v tej hiši?» Mož: «Mati moie žene, kadar žene ni doma.» Pismo z Jezice Občna zbora SDS in Sokola. — Sokolova dramatika. V soboto 24. septembra se je zbralo okrog 30 somišljenikov SDS k «Jančetu» na ustanovni občni zbor. Sliko in uspehe političnega naprednega dela v občini ter delovanje nasprotnikov je podal g. Kregar. Po ogromnem porastu demokratskih glasov od 25 na 65, po lepo uspelih občinskih volitvah in lepo razvitem naprednem kulturnem gibanju je postala politična organizacija zdaj nujno potrebna. O njenem pomenu in njenem delovanju je obširno poročal delegat centrale ravnatelj g. Jug, ki je prispel na Ježico na izrecno željo predsednika g. dr. Žerjava. Zborovanje je bilo nad pričakovanje dobro obiskano in se je pri tej priliki vpisalo v SDS 33 članov. Volitve so nam dale v odbor same preizkušene in požrtvovalne somišljenike. Odbor je sestavljen takole: predsednik g. Ivo Hvastja iz Savel j, posestnik, naš odličen političen in gospodarski delavec, tajnik šolski upravitelj g. Anton Germek, blagajnik pa g. Nace Dovč; odborniki so gg.: Le-ander Kerševan, Matija Guček, Kocijan Škerl in Alojzij Jenko; namestnika gg.: Janko Čibej in Janko Cvetko. Občni zbor je izročil iskrene pozdrave predsedniku SDS g. dr. Žerjavu, ki je pokazal Ježici že toliko pozornosti. Novemu odboru želimo kar največ uspeha, od naprednjakov pa pričakujemo, da se do zadnjega vsi vpišejo v krajevno organizacijo in ji požrtvovalno pomagajo pri delu. Naslednjega dne dopoldne je imel tudi Sokol svoj izredni, izvrstno uspeli občni zbor. V imenu ljubljanske župe je prisostvoval br. Flegar. Sklenilo se je, prirediti v začetku avgusta prihodnjega leta veličasten okrožni zlet na primernem gostilniškem prostoru ali na prostem in po možnosti strogo v lastni režiji. Pripravljalna dela sta prevzela brata Kregar in Germek, ki pritegneta k delu še več preizkušenih društvenikov. V svrho najugodnejše sanacije društvenih financ bo priredil Sokol veliko pomladno loterijo, katere izvedbo je prevzel naslednji odbor: Trošt, Hvastja, M. Šporn, Kerševan in Vidmar. Seveda pomaga pri tem težavnem delu tudi ostalo članstvo. Spričo novih nalog se je povečal tudi upravni odbor in prevzame tajništvo brat Kerševan, blagajno br. Milan Šporn, gospodarstvo br. Stane Šporn, matriko s. Cilka Novellijeva, dramatiko pa br. Guste Dečman. Revizorja sta brata Vidmar in J. Buzzolini. Odbor je torej tako sestavljen, da smemo staviti vanj najlepše upe. Sokolovi igralci, ki so v tej sezoni že gostovali na Vačah z burko Br. Polde pripravlja telovadce na 1. december, predpriprave so tudi za Miklavžev in Silvestrov večer. Tako se dela pri nas in kdor si hoče podrobneje ogledati to delo, naj pristopi bližje! KJER JE RED, TAM NI PREPIROV. Brez reda ne more obstati človeška družba in ni družinske sreče ter zadovoljnosti. V lepo urejenem domu se mož in otroci čutijo srečni in ne iščejo zabav izven domače hiše. Red nam pred-očuje vso gospodinjino skrb in ljubezen, ki osrečujeta družino in jo vežeta na dom. Hiša, v kateri vlada lep red, je raj. Sobe so okusno urejene in lep ■ vi jene, hišna oprava je čista in tla so tr,. m. V kuhinji slone lonci v vrsti po velikosti in potrebi na snaž-I nili policah. Iz sklednika se bleste čedno pomite sklede, krožniki in skodelice. Kuhinjska miza, I razne pokrovke in drugo je vse snažno, vse vab-,jivo. Skozi lesketajoče se steklo kuhinjske r mare I vidiš po velikosti razvrščene steklenice, čaše to . razne druge kuhinjske potrebščine. Isti red in ista snaga vladata tudi v shrambi, y kleti, na podstrešju, sploh povsod v hiši. f. Vsaka stvar mora imeti svoj določen prostor, kjer se hrani. Od velikega namiznega prta pa do najmanjše šivanke imej vsaka stvar svoje določeno mesto. V hiši, kjer je vse na svojem mestu, se ne izgublja dragoceni čas z iskanjem in zaradi tega izostanejo vsa ona bridka očitanja in rezke opazke, ki se često ponavljajo, kadar se zaradi nereda kakšni predmeti poizgube. Po sobah naj bo oprava okusuo razvrščena in čedno pospravljena. V omarah mora biti obleka pravilno obešena, v predalih pa perilo lepo zloženo. V večjih in nižjih predalih se zlože rjuhe, mizni prti, više so otirače, prevleke za blazine in drugo. Kolikorkrat se opere perilo, se vselej shrani na istem prostoru, kjer je bilo prej. Po pranju je zlasti paziti na to, da ne pride perilo v predale, dokler ni zakrpano, popravljeno in niso prišiti manjkajoči gumbi. Koliko prepira in nepotrebnega besedičenja nastane med možem in ženo, ako ni vse to ob pravem času storjeno; Za metlo, smetišhico in drugo orodje, ki ne spada v sobo, naj se določi posebna shramba, ki pa naj ni za vso navlako, ampak tudi tamkaj bodi vse razvrščeno, in sicer tako, da se lahko najde tudi v največji temi. Ako je vsalca stvar na določenem mestu, se ne zgodi zlahka, da pridejo otroci do vžigalic, orožja ali ostrega orodja, s katerim lahko poškodujejo sebe in druge ali pa zanetijo požar. Tudi otroci naj imajo določene prostore, kamor spravljajo svoje igrače. Red pa naj velja tudi za vsa opravila, ki naj se vrše točno in po določenem načrtu. Pametno ravna gospodinja, ki že zvečer, ko je zbrana vsa družina, določi delo za ves prihodnji dan. Red, točnost in marljivost preženejo iz hiše prepire in čemernost. PREHRANA IN ZDRAVJE. Mnogo bolezni si nakopljemo s tem, da jemo, česar bi ne smeli jesti, ali pa da ne jemo, kar bi morali znuživati. V mladih letih vprašanje prehrane ni tako važno, kajti mlademu krepkemu želodcu skorocla nobena hrana ne more do živega, vendar se pri slabotnih neprimerna hrana pozneje maščuje. V poznejši dobi se pa pojavi pri človeku nagnjenje k raznim boleznim. Te bolezni so večinoma posledica nepravilne prehrane. Spočetka človek take zahrbtne bolezni niti ne opazi, pozneje pa postane želo občutna bolezen. S pravilno prehrano lahko večino teh bolezni preprečimo ali vsaj znatno ublažimo. Zato lahko vsaka skrbna mati mnogo stori za zdravje svoje rodbine. Znano je, da. ista hrana v enaki množini ne prija enako vsem članom rodbine. Drugačna mora biti hrana za človeka, ki ima lahko delo, kakor za onega, ki opravlja težko delo. Kdor se mnogo giblje v prosti naravi, mora iirieti drugačno hrano kakor oni. ki pri svojem poklicu ve-čmoma sedi. Drugače je treba kuhati za zdrave ljudi kakor za bolnike. Seveda gospodinja nima vedno toliko denarja na razpolago, da bi bilo mogoče ustreči vsem rodbinskim članom. Vendar se pa da to do gotove meje storiti. V tem pogledu nam pomaga narava farna, ki regulira prehrano na ta način, da nudi človeku tek do te ali one jedi, dočim so'mu druge jedi zoprne Ako človeku nobena ied ne tekne, lahko sklepamo, da človekovo telo ni v redu. Najboljši zdravnik v takem primeru je post. Zanimivo je, da bolne živali sploh ne jedo. Hrana, ki jo uživamo prepogosto, se nam pristudi. To pomeni, da je telo prenasičeno s to enolično hrano in da hoče imeti izpremembo. Otroci mnogokrat nočejo jesti goveje juhe in mesa, pač pa zahtevajo sadje in močnate jedi. Takim željam je ustreči, ako je le mogoče. Včasih se pa človek vendarle ne sme zanesti na tek. Tako n. pr. tekne bolniku pri tifusu solata, ki je pa ne sme jesti, ker bi povzročila smrt. Skrbna gospodinja mora dobro vedeti, kaj komu tekne in kaj ne. To izve iz primernih kuharskih knjig, ki razpravljajo o primerni prehrani. Eno načelo pa velja splošno, in sicer, da je hrana tem boljša, čim enostavnejša in skrom- nejša je. Zato so bili ljudje včasih tako zdravi in zato je sedaj na svetu tako malo zdravih ljudi. Sladke prestice. Deni na desko 40 dkg presnega (sirovega) masla in 70 dkg moke in prav dobro zdrobi. Potem prideni še dva rumenjaka, sok in lupine od pol limone in 20 dkg sladkorja. Vse to pogneti urno v testo, ga razreži v koščke orehove velikosti, zvaljaj te koščke z rokami v okrogle, za svinčnik dolge paličice; iz tega naredi krajina, ki jo obliva ta žgoča svetloba. Naj- južnjaštvo, tu je domovina za nas nespametnih strasti. Največja skrivnost vročine je, da ohromi telo, zaustavi kri, da pa vendar raz-vname misli in čuvstva. Kruto in moreče kot žareč svinec se razliva solnčna luč nad Massauo ob Rdečem morju; to je najbolj vroče mesto na svetu. Zrak je kot brez življenja. Težko kot smrt visi solnce nad izumrlo zemljo, na kateri nič ne. cvete in ne zeleni. Rumena in siva je po- prestice, položi jih na pločevino, pomaži z jajcem in speci. Ocvrti piščanci. Oskubi piščance, jih osnaži in dobro splakni v mrzli vodi. Potem jih zreži na kose in nasoli. Nato jih povaljaj v moki, jajcu in ribanem kruhu ter ocvri v razbeljenem maslu. Čiščenje madežev. Madeže od masla na suknenem blagu osnažimo s pivnim papirjem in s toplim likalnikom. Ostanek izperemo z vodo. — Madeže od loja ali pa sveč snažimo bodisi z bencinom ali pa na ta način, da razgrevamo kepice vate na plamenu in kolikor. mogoče vročo vato pritisnemo na madež tako,, da vata loj popije. Pozneje osnažimo do-tično meso še z bencinom ali pa z etrom. — Madeže od, laka ali pa od oljnatih barv je treba najprej omehčati z namakanjem v špiritu ali pa v terpentinovem olju. Potem se izperejo z bencinom ali pa, posebno starejši madeži, s kloroformom s pomočjo ostre zobne kr-tačice. Tudi voda, kjer se je kuhal krompir, je za snaženje zelo dobra. Sol in prebava. Sol je potrebna človeškemu telesu, da razkroji jedi in pospešuje njihovo prebavo, toda ne pozabimo, da je v živilih večinoma že dovolj soli. Ako torej mi jedi solimo, je to odveč. Ko bi od mladih dni ne bili nikdar po-kusili soljenih jedi, bi jih danes soljenih niti jesti ne mogli, ker bi nam bile zoprne. Sicer pa lahno soljene jedi bolj teknejo, samo ne uživajte nikdar preveč soljenih jedi, ker je to škodlijvo za čreva. Prava kava in čaj sta zelo škodljiva. Kava (prava namreč) in čaj ne vsebujeta nikakih re-dilnih, pač pa mnogo dražilnih snovi, ki človeku uničujejo živce. Kaj naj pije človek, če nista zanj ne kava ne čaj? Pij kavo iz žita, pij kavo iz želoda! Vsem na čelu je ječmenova kava. Tudi iz pšenice, rži in ovsa se da napraviti jako tečna in zdrava, telo okrepčujoča kava, katere priprava je prav lahka. Vzemi, kolikor je treba, dotične vrste žita in žgi ga kakor bi žgal pravo kavo, ali vendar pazi, da ga ne boš zažgal. Potem ga sproti melji kakor navadno kavo in prav tako kuhaj in kmalu se boš prepričal, kako dobro se bo počutilo tvoje telo. Kakor prava ali strupena kava telo uničuje, tako ga žitna kava redi, in kakor ga prva razburja, tako pomirljivo vpliva druga na naše telo in živce. Še bolj nego ječmenova, je re-dilna želodova kava, s katero je povsem tako ravnati kakor s pravo kavo. LJUDSKO VSEUČILIŠČE O najbolj vročih krajih zemlje Za nas je solnce vir vsega gibanja, vsega življenja. Solnce nam je obenem simbol sreče in radosti. Isto solnce pa je za nekatere kraje pravi mučitelj. Isto solnce, ki mu mi pojemo 1 slavospeve, preklinja toliko mučenih ljudi v najbolj vročih krajih naše zemlje. Čez ves svet gre njegova pot, tem je oznanjevalec življenja, onim smrti. Na vsak zemeljski pas sije solnce drugače. Bela in bleda kot alabaster je njegova svetloba v severnih mestih. Veselo in polno moči sije na nas v poletni vročini, še svetlejše in še bolj zlato je bolj proti jugu in v španski Sevilli, najbolj vročem evropskem mestu, so v mesecu avgustu že dnevi, ko moramo reči, da ne ogreva in oživlja, temveč kuha in žge. Tu človek prvič začuti, kaj je vročina. Ljudje leže opoldne kot ohromeli, možgani jim zastanejo, udje so težki, a srca vroča in divja. Tu je doma ono za nas nerazumljivo hujša pa ni najvišja toplina,.ki znaša 55 stopinj Celzija, ne, vražje in pošastno je to, da znaša najnižja toplina 23 stopinj Celzija. Pod njo ni ničesar. Zemlja je tu spremenjena v žarečo kroglo, hladnih noči ni več, človek se nima kje ohladiti. Evropcu tu ni obstanka, počasi izgine v zlatem žrelu žgočih solnčnih i žarkov. Massauo je luka ob Rdečem morju, j tem vrelem, velikanskem jezeru, iz katerega \ tudi kar puhti vročina. Med najbolj vroče kraje na zemlji spada dalje «Dolina smrti» v Kaliforniji v Ameriki, kjer je pod žgočim solncem zgorela že vsaka slamica; nešteto ljudi je tu umrlo med kamnitimi skalami, temi ogromnimi velikani, med katerimi se zbira solnčna vročina. Še hujše je tu kakor v obširni saharski puščavi, kjer nosi veter oblake finega peska. Tu ne pihlja nikak vetrič, solnce neusmiljeno žge z neba. Tu ni več solnce blagodejen ustvaritelj in po-speševatelj življenja, niti za bolezni ni več časa, tu jezdi smrt s hitrejšimi koraki. Običajni spremljevalci vročine v tropič-nih krajih so razlfčne vročinske bolezni, pegasti legar, malarija, rumena mrzlica itd. Te bolezni začno razsajati, ko nastopi deževna doba. Po Indiji in Braziliji so te bolezni imele že jako bogato žetev. V Panami, mestu med dvema svetovnima morjema v Ameriki, hodijo ljudje mesece junija le v srajci, hlačah in slamniku. Evropec zdrži tu na solncu le par korakov hoje. Vročina je zanj tu neznosna; da bi bil sposoben za kako delo, o tem ni niti govora. Žgoče solnce nad njim ga kar omamlja, loteva se ga neki čuden strah, ki se da komaj popisati, strah, ki ga goni in muči, neka skrajna ner-voznost. Da to pobijajo, so iznašli novo, tudi vražje sredstvo: pijanost. Ljudje v vročih krajih, ki bi ne pili. so jako redki. Pa ne samo z alkoholom, omamljajo se še s hujšimi strupi, kakor so morfij, kokain, hašiš; f ' Taka vročina je zares prekletstvo. Človek mora preživeti dneve, mesece v žgočih lukah Brazilije, kakor so Natal, Pernambuco ali Ba-hia, v krajih Zapadne Indije: na Jamaiki, Tri-nidadu ali Martiniku, v Argentinski puščavi ali pa tudi med nebotičniki v Nevv Yorku (Niu-jorku), ki ima zelo nevarno poletno vročino (35 do 60 stopinj Celzija), potem šele pozna to prekletstvo. Vroče je že ob jutranjem svitu. Nenadoma in veliko se pokaže solnce iznad obzorja. Moskiti in muhe se takoj oglase k novemu življenju. Človek se leno splazi pod mrežo, ki ga ščiti pred temi sitnimi živalcami. Udje ga bole kakor po težkem delu. Tako se začne v teh krajih dan. Kri se težko pretaka po žilah. Po glavi šumi. Človek leži kje v senci in čaka poldneva, ki ga zgrabi s svojo neznosno vročino. Solnce stoji sredi modrega neba debelo, nasičeno, naravnost sovražno. Človek živi kakor v omotici, možgani so kakor v megli, telo je brez moči. Zmedene, pisane, skoraj bolne misli te navdajajo, srčnost je ponehala, volja je izginila, le hrepenenje je ostalo. Človek se nekoliko odpočije šele proti večeru. Šele sedaj se more gibati. In kot bi ! • 1 •---1__.„ ^m/mfm: KI/^OIt CMfU bili solnčni žarki v dnevni vročini bičali človeku speče telo, se zbudi na večer divjost tropičnih noči z gostijami, pijanostjo in razuzdanostjo, ki jih severnjak ne bo nikdar mogel razumeti, ker mu teče pri pod manj vročim solncem in ga izčrpa delo za vsakdanji kruh, ki ga nudi zemlja v južnih krajih za manjši trud. Vrtiljak Kadar je zašel v Zakraj možak z vrtiljakom, je bilo vselej staro in mlado na nogah. Mladina je namreč za vsako ceno hotela na lesene konjiče, stari pa so jo na vse mogoče načine zadrževali doma. Tako se je s prihodom vrtiljaka vselil v hiše nemir, kakršnega sicer v Zakraju niso poznali. Hujši ko po hišah pa je bil nemir v srcu Strženovega Martina. Seveda, najmlajšim, ki so si pravico do vrtenja na vrtiljaku zaslužili s poštenim delom, je bilo lahko. Treba je bilo samo priti h komedijantu in se mu ponuditi za «gonilno silo«, pa je bilo opravljeno. Petkrat, šestkrat poganjaš, nato se smeš enkrat peljati zastonj! Izvrstno! Ali to velja samo za najnežnejšo mladež, za šolarje. Hujše je starejšim, ker se zanje kaj takega ne spodobi več, dvakrat hudo pa je Martinu, ki ga je čisto zmotilo. Ves božji dan postaja bledi sedemnajstletni fant okrog vrtiljaka, da je že od samega gledanja čisto omoten. Ko se zmrači, zagore lučke in v nebrojnih barvah se svetlikajo stekleni biseri na vrtiljaku. Lajno vrti komedijant sam, ki je star, suh, zagorel in resast, še najbolj podoben strašilu v koruzi. V njegovi bližini s hrapavim glasom vabi «cenjeno gospodo« komedijantka, malo mlajša od moža in zavita v povaljane cunje. «Samo dva dinara! Danas zadnji put!« Zdaj sem, zdaj tja šviga brhka komedijan-tova hčerka, ki kmalu opazi Martina in se mu jame bližati. Vroče ga pogleduje in celo včasih skoči tako, da se ga dotakne. Kratko, svetlorožnato krilo je posuto s steklenimi biseri, svetlooranžna bluza pa tako prosojno-nežna, da je pod njo lepo telesce ko vila v jutranji megli vidno hrepenečim očem. Kadar se Martinu približa, ga pogreje, da mu kar solze silijo v oči. «Zašto se ne voziš?« nenadoma stopi tik prečenj. Martin jo gleda in se nasmehne. Zdi se mu, da je v nebesih in da se mu vse smeje, ker je tako neroden. «Danas zadnji put! Samo dva dinara! Iz-vol'te, gospodo, izvol'te, samo dva dinara!« kraka stara komedijantka. Zvonec zazvoni, lajna se oglasi, a mlada lepotica začne peti čisto tiho in kakor samo za Martina: «Mein Herz, das ist ein Bienenhaus, die Madchen, die sind drin die Bienen. Ja, ia, sie fliegen ein, ja, ja, sie fliegen aus.»* Med petjem se lahno oddaljuje in Martin gre kakor začaran za njo. «Violeta,» zakraka stara, deklica pa samo zamahne z roko in obstane v temi. Tam se nasloni na Martina. «Ja te volim,« mu pravi in začne gostoleti najslajše besede. «Tako je moralo biti tistemu, ki je slišal peti rajsko ptico,» pomisli Martin in nehote in nevede objame dekle. Po daljšem pomenku - Martinu se je zdelo, da je trajal komaj nekaj sekund — plane dekle k vrtiljaku. Ko se vrne, je krasotica zavita v temen plašč. Martin gre ž njo. Kakor nadzemsko čudo se mu zdi. Šele na domačem dvorišču ga vzbudi lajanje psa. Dekle počaka v senci na vrtu, Martin odide v hišo. Violeta želi jajc, masla, masti. «Kod si hodil?« vprašajo mati Strženka. «Vedno vendar ne morem tičati doma,» meni Martin, povečerja in izve medtem, da oče že leži. Tudi mlajši bratje in sestrice so že vsi v postelji. «Jaz pojdem še malo h komedijam,« pravi Martin. «Nič,» branijo mati, «vendar njen odpor ni močan. Martin ga kmalu premaga. «Samo denarja ne boš zapravljal, da veš,» reko mati. «Saj nisem nič rekel za denar.« * Moje srce je čebelnjak, dekleta so čebele v njem, ki letajo noter, letajo ven • «Kaj pa hočeš potem prodajati prazna zijala tam okrog,« se ljutijo mati, a Martin ne reče nič in misli svoje. Neopaženo se splazi v shrambo, nabere zaseke in masla in jajc, skrije vse skupaj pod kamižolo in odide. Na vrtu se mu pridruži senca, lepa Violeta. Njena toplina v večernem hladu je prijetna in opojna. «Pridem zopet potem, ko mine na vrtiljaku, znaš,» ga tolaži Violeta, Martin jo uboga. Da ji, kar je nabral doma. Ko prideta do vrtiljaka, huškne Violeta v voz, a stara komedijantka za njo. Stara se kmalu vrne in prijazno povabi Martina, naj zajaše konja. «Kje je Violeta?« misli Martin. Čisto nič več ga ne zanima vrtiljak. Samo na sladkost misli, na srečo, ki ga čaka, ko zaspi lajna in umro lučke. Tedaj se spet prikaže Violeta. Še lepša je sedaj. Citronasta oblekca s srebrnimi okraski objema njeno telo kot nebeški svit. Taka se zavihti na konjiča poleg Martinovega. Fant kar medli od hrepenenja. Komaj pričaka trenutek, ko zadremlje lajna. Spretno razjaha lesenega konjiča in čaka v temi, kdaj huškne k njemu Violeta. Stari komedijant ugaša luči, a komedijantka kraka: «Alo spavat, Violeta, sutra rano odla-zjmo!» Martinu se zdi, da se podira svet pred njim. Čaka, čaka in se potem, ko je vse mirno in zavito v noč, previdno splazi h komedi-jantskemu vozu ter rahlo potrka na okno. Znotraj se zgane. Martinu se zdi. da se za čipkastim zagrinjalom giblje Violeta. Burno mu polje srce, ko začuje, da se odpira okno. «Violeta,» dahne ves blažen. «Eto!» zakraka zdaj starkin glas, in na Martinovo glavo se vsujejo udarci. Osramočen in razjarjen mladenič odskoči, v vozu pa se srebrno zasmeje Violeta: «Dobro spavaj, Martine!« «Vrag,» sikne Martin in odide domov kjer se zarije v seno, da bi ga nihče ne videl. Še zvezd nebeških ga je sram, tako jč besen in poparjen... Ivan Albreht. Zgodba o pismu Ko je Anže postal študent, je bila tega vesela vsa Trpinova hiša, ki je imela v študentu izvrstnega zaveznika in pomočnika. Dasi mlad, je Anže znal pisati pisma, ki bi morala omehčati tudi najbolj zakrknjeno srce. Zato sta bila z Meto prijatelja. Meta je bila brhka in zdrava in vročega srca. Anžeta dekleta sicer še niso motila, pač pa cigarete. Ali oče Trpin so bili trdi in so rekli, da cigareta za smrkavca ni, pa naj bo desetkrat študent. Niso in niso hoteli dati niti beliča za štu-dentove cigarete. V mestu je že šlo. Sestavljal je tovarišem naloge, pa je kmalu prislužil toliko, da je bilo za «dim», a doma na počitnicah mu je trda predla. Potožil je bil svoje tobakarsko gorje Meti, ki mu je obljubila pomoč. On naj ji piše pisma, ona mu bo skrbela za cigarete. Tako je bila zveza sklenjena. Meta in Anže, oba sta bila zadovoljna. Meta je namreč tedaj imela dva fanta in mnogo pisanja. Enemu ko drugemu je sporočala, da je njen «edini» in «najdražji». Razlika je bila le v tem, da je Jernej z Reber pozna! njeno kamrico, medtem ko Tone z Mlačevega ni videl lepe Mete drugače nego ob nedeljah pred cerkvijo, ko je šla od maše. Zgodilo pa se je tedaj, da se je v najhujši vročini, okrog velikega Šmarna, ohladila Jerneieva ljubezen. Spak je dobil, kar je hotel, pa se je jel dekleta ogibati. Prav tisti čas pa se je ione resno lotil Mete. Pisal ji je, da je ko roža vsajena v njegovo srce in da naj mu pove, če hoče na veke ostati njegova. Meta ie bila v zadregi. Bajtarja sta bila oba, a Jernej je bil zalši 111 za-stavnejši. V sili bi se Meta seveda rada oklenila Trneta, že zato, da ne bi bilo treba sramote. "Sklenila je torej pospešiti odločitev. Prosila je študenta, naj piše Jerneju in Tonetu. Ko mu je vse dopovedala, je Anže sestavil Jerneju takole pismo: — Stran 9 ==== Preljubi moj edini Jernej! Dan na dan in noč za nočjo mislim nate in na to, kaj bo. Solze mi silijo v oči, ko se spomnim tvojih sladkih besedi, a tebe ni in nič več ni. Dobro veš, da ljubim in da sem vedno le tebe ljubila. Pomisli, kaj bo z otrokom, če me zapustiš! če to storiš, me pahneš v črni grob, pa še tam ne bom našla miru. Če je le res tako, da je vsega konec, mi vsaj povej, da se vem ravnati, dokler ni sramota očitna. Ako! si pošten, veš, kaj ti je storiti, če si pa lagal, naj te Bog nebeški zavrže na dno pekla, kjer ti nikoli ne bo delala druščine Tvoja žalostna Meta. Študent Anže se je čudil pismu in ni mogel vsega čisto razumeti, vendar je prošnje in grožnje napisal tako, kakor je želela Meta. Ko ji je prebral, je bila zelo zadovoljna in mu je takoj povedala, kakšno pismo želi za Toneta. Študent je utsregel njeni želji takole: Predragi, preljubi moj Tone! Ko sem tvoje pismo brala, sem natihoma jokala. Zdelo se mi je sladko, ko da odprto zrem v nebo. če bi smela ti verjeti, bila bi srečna na tem sveti; samo zate bi živela, zate delala, trpela, Tone, srček dragi moj! Ko ti tole pismo, pišem, spet naskrivaj solze brišem. Kdo ve, če besede sladke niso le za ure kratke, samo meni za slepilo! Potlej, ko bi vse minilo, si izbereš ljubo drugo, meni skrb pustiš in tugo, Tone, ljubček zali moj! Ako pa je vse resnica, samo tvoja bom cvetlica. Taka moja bo zvestoba, da še noč ne stre je groba! Tole pismo ti pošiljam in te vroče opominjam: Če si pisal mi resnico, pridi, vzemi si cvetlico! Tvoja Meta. «Oh, kako znaš!» je zadovoljno vzkliknila dekla, ko je Anže prebral pisanje. Dala mu je cel zavitek cigaret, ki jih je bil študent tako vesel, da je z največjo naglico zložil pismi v kuverti; zalepil in napisal oba naslova, enega za Toneta, enega za Jerneja ... Meta je nestrpno pričakovala odgovorov. Kdo pa popiše njeno gorje, ko prejme od Jerneja tale odgovor: Draga Meta! Če hraniš Tonetu vse sladkosti svojega cveta, ti nimam povedati ničesar drugega nego to, da mene po tvojem cvetju prav nič več ne skomina. Mislil sem pošteno, ko si pa taka, sama sebi pripiši. To je moja zadnja beseda. Jernej Poglajen. Trepetaje je odprla še drugo pismo, ki je ihteči Meti razodelo tole: Draga Meta! Res sem te imel rad, in mi je hudo, ko sem izvedel, da si Jernejova. Če je med vama že tako daleč, veš, da se ne bom mešal vmes. Moje zadnje pismo kar lepo sežgi in ne zameri, ker sem te nadlegoval. Odslej te ne bom več. Saj veš, da si kukavičjega gnezda nihče ne želi, najmanj pa Tone Drtin. Meta je jokala, vzdihovala in tarnala, a bilo je zaman. Stokrat je v svojem srcu preklela študenta Anžeta, ki je bil take neroden, da je zamenjal pismi, toda vsa jeza ni nič izdala. Njen srd je zadel samo Anžeta, ki je ostal odslej brez cigaret, ona pa je v solzah zibala, ko je bil dopolnjen čas. Ivan Albreht. ZANIMIVOSTI USODNA ŽENITOVANJSKA POTOVANJA. Prečesto mlada zakonca šele nekaj dni po* poroki spoznata, da ne spadata skupaj. Takšno bridko spoznanje kaj rado dovede do katastrofe. Neki novoporočeni par se je podal n i ženito-vanjsko potovanje v London, da si ogleda zanimivosti mesta. Niti ena senca ni kalila njiju mlade zakonske sreče. V hotelu, kjer sta se na- --------_____—---'^-an 10 = stanila. je šla ž.na k vratarju, ki ga je im la nekaj vprašati. Kc.se je vrnila, je njen mož ležal na ulici mrtev z razbitimi udi. Zakaj je skoč i skozi okno, tega nI mogel nihče raztulmačiti. Neki mlad mož je vzel svojo ženo v letovišče, kjer sta več tednov stanovala v hotelu, ne da bi med tem časom kaj plačala. Nekega dne pa je mož izginil in ker žena ni imela gotovine, da bi poravnala račun, je morala zastaviti prtljago. Ko se je vrnila domov, je zvedela, da njen č>dni mož ni plačal ne poročnih stroškov, ne kosila in tudi ne vina, katero je naročij za ženitovanje. Vid:la ga ni nikdar več. Prav tako nerodno je bilo za neko mlado po-ročenko iz ugledne londonske rodbine. Njen mož se je izdajal za oficirja nekega londonskega polka. Ko sta bila dva dni na potovanju, je žena čitata v časopisu preklic, da tega človeka, ki je sedaj njen mož, nikdar ni bilo v polku. Na njena vprašanja ji je mož vse utajil ter dolžil časopise, češ, da ti s posebnjm zadovoljstvom beležijo take in slične race. Verjela mu j:, a dva dni nato so ga na ulici vpričo nje aretirali, ker je imel mnogo sleparstev na vesti. Neka novoporočenka je dan po prihodu v kopališče izginila. Prestrašeni mož jo je iskal, a vse zaman. Proti večeru pa je prišlo poročilo, da se je vrgla preko pečin v morje, a rešili so jo ribiči. Pri padcu preko skalovja pa se je potolkla tako, da je na poti v hotel umrla. Slavni pesnik je šel neposredno po poroki s svojo mlado ženo na potovanje Ko sta v nekem mestu že nekaj dni preživela, ji je n ko popoldne pričel citati svoje pesmi. Kar naenkrat pa je mla a žena skočila pokonci t.r mu zaklicala: cNehaj. nehaj! Raje si ogbjva opico, ki kaži svoje umetnosti prav tu pod oknom ter pleše po taktih svojega vodnika«. Pesnik je bil užaljen do smrti in nastal je prepir. Drugo jutro je š 1 mož na sprehod, sede! na parnik ter se odpeljal. Medeni tedni so bili pri kraju in žena ni nikdar več videla svojega moža. «DOMOVINA» št. 40 UŽIVANJE MESA PREDPOTOPNB ŽIVALI. Lansko leto se je razširila v se.erni Sibiriji govorica, da ima nel a gostilnFarka na samotnem kr?ju, skozi katerega potujejo številni politiki, dol: ro kuhinjo, zlasti niso mogli prehvaliti izvrstne pečenke, s katero je gostilničar!-:a gostila svoje goste. Ker pa je v Sibiriji prepovedano prodajati za dobitek in ker goslilniearka, katere ime ie I jut a Latikova, ni plačevala nikakih davkov, so oblativa pos'ala pozorna ter so uvedla preiskavo. Oblastva so najprej preiskala meso in izjavila, da je rediino in prav nič škodljivo Sprva so mislili, da ie meso kalšne zveri, ki jih je v dotičnih krajih obilo, a kemičarji so po natančni preiskavi ugotovili, da je to neke druge vrste meso, ki vsebuje popolnoma drugačne snovi, kakršne imajo tamošnje zveri. Uradniki, ki so vodili pri gostilničarki pre-isVavo, so zahtevali od nje, da mora takoj raz-odeti, kje dobi to meso, pa tudi, koliko dobička je že naredila s to pečenko, o kateri pravi sama, da je od kita. Gostilničarka je povedala, da dobiva meso od Ilije Durakova, lovca in gozdnega delavca, kateremu daje zanj žganje. Ker Ilija ni imel stalnega bivališča in gostilničarka ni vedela za njegov naslov, so uradniki čakali, da je prišel sam v gostilno z novo zalogo. Po preteku dveh dni nestrpnega čakanja je prišel Ilija s tovorom zagonetnega meša. Ko sta uradnika vprašala Ilijo, kje dobiva to meso, je možak odgovoril, da ju prav nič ne briga. Vodja komisije mu je napovedal aretacijo, Ilija pa je rekel, da je meso bilo zakopano v zemlji gotovo že zelo dolgo; torej nimajo oblastva z njim ničesar opraviti. Ko so uradniki videli, da zgrda ne bo nič, so začeli zlepa in ga upijanili. To je pomagalo in Iliji se je razvozljal jezik. Izdal je vse in povedel komisijo na skrivališče, kjer je bilo meso. Ilija je med potjo pripovedoval radovedni komisiji naslednje: «Dvajset let že lovim divje zveri po teh krajih, a kupčija ? kožami je slaba. Bilo je lansko leto ob božiču. Lačen in utrujen sem legel na znuznjeno zemljo. Rekel sem: tukaj i počakam, da me divje zveri raztrgajo in požro. Potem sem zopet vstai in začel odmeiavati sneg. Pri.sel sem do nekega predmeta, za katerega ni-| sem vedel, kaj je. Udarii sem s sekiro in si takoj mislil, da je zmrznjena žival. Koža je bila silno oebela in pokrita s teninosivkasto dlako. Bil sem aien Pokusii sem najprej sirovo meso, ki je bilo zelo okusno. Nato sem si napravil ogenj in spekel kos tega mesa: prva topla jed po več dnevih in nočeh blodenja po gozdu. S tem mesom sem se preživljal vso zimo in veliko množino sem ga 1 prodal. Tri mesece sem dobro živel.* j Tako je izpovedal Ilija. Ko so ga uradniki | vprašali, koliko hoče za truplo te živali, je rekel, da želi veliko hišo s šestimi sobami, obsežno zemljišče, dva konja in šest krav. Vodja mu je obljubil, da bo gotovo dobil, kar želi, a pustiti mora vse skupaj tako, kakor je. , Oblastva, ki so se lotila preiskavanja s po-( močjo učenjakov, so ugotovila, da je bila zmrz-( njena ogromna žival mamut in da se je v zmrz-, njenem stanju nahajala najmanj že 20.000 let. : Oblastva so našla nižje v jami tudi mladega ma-! muta v velikosti največjega slona. Kolikor je znano, je bilo podnebje v Sibiriji nekoč milo in toplo; v takem podnebju so živeli ti velikani. Pozneje je postalo mrzlejše in mamuti so poginili. V teh krajih jih je bilo silno mnogo. Omenjeni mamut, katerega meso je prodajala gostil-I ničarka Latikova, je gotovo zaradi nenadne spremembe podnebja zmrznil in nad mrtvim truplom se ie napravila ledena skorja, ki je varovala, da ni meso segnilo, temveč ostalo sveže po 20.000 'etih, kakor bi bilo staro le en dan, Tako dobro ■e bilo ohranjeno, da so pii raztelešen ju našli v že?odcu- še ostanke jedi, katere je jedla, preden ,;e izgubila življenja. POTEPINSKA TAJNA ZNAMENJA. V Berlinu so nedavno na raznih hišah videli rdeče Jrikote. Policija je takoj uvedla preiskavo, da bi ugfc-tovita kaj pomenijo ta tajna znamenja, vendar ni mogli zagonetki do d^a. Pred Isti je bilo v Stockportu več hiš znazna-ovanih z rdečini križem Prestrašeni gospodarji ?o se obrnili na policijo, a pokazalo se je, da je menje štirih vodoravnih in štirih navpičnih črt, kar pomeni, da lastnik hiše ne da nič in da takoj pokliče policijo. Angleški vlomilci imajo tudi svoja znamenja. Na ograji neke hiše so našli zarezo štirih črt, kar je pomenilo, da so v hiši samo štiri osebe. Ako najde potepuh v bližini hiše kost, bo takoj vedel, da je v hiši pes. Ako je na kosti pritrjen košček cunje, znači, da je pes zelo hud. Kos železa pri hiši pomeni, da je hišni gospodar pripravljen tudi streljati. X Zemlja bo počila okrog in okrog. Znani angleški znanstvenik Gregory je dejal nedavno, da bo prišlo morda v enem letu do tako velike potresne katastrofe, da bo zemlja počila okrog in okrog. Gregory pravi, da je že dolgo let znana potresna črta, ki se vleče od San Francisca čez Atlantsko morje, Srednjo Evropo, Turkestan in Japonsko ter Tiho morje. Ta potresni pas nikoli ne miruje. V zadnjih dvajsetih letih je bilo v tem pasu šest velikih potresnih katastrof, ki so uničile mesta San Francisco, Messino v Italiji, kraje v Armeniji, na Krimu in v Turkestanu ter Tokio in druga mesta na Japonskem. Potresni sunki na dnu Tihega morja so na dnevnem redu. Strašne prirodne revolucije se gode tam dan za dnevom, a posledice se čutijo v vseh deželah, ki mejijo na Tiho morje, zlasti Japonska. Vsi sunki prihajajo od zapada proti vzhodu in vselej gredo v istem pasu. Iz tega bi bilo torej sklepati, da bo enkrat prišel tak sunek,, ki bo naredil veliko razpoko v zemeljski skorji po omenjenem pasu. Sunki zadnjih let so vedno hujši. X Strašen vihar v Ameriki porušil del mesta. Pred dnevi je divjal v delu Amerike strašen vihar, tako zvani tornado. Torrado, ki je lani ugonobil letovišče Miami na Floridi, si je letos izbral za žrtev mesto Saint Louis. Katastrofa, ki je zadela to mesto, je nepopisna Tornado je uničil ves zadnji del mesta in podrl okrog 5000 hiš. Strahovito neurje je zahtevalo tudi mnogo človeških žrtev. Ubitih je bilo P8 oseb, a nad 1000 ranjenih. Rušeče se zidovje je zasulo tuli dva redarja in ju ubilo. Škoda, ki jo je povzročil vihar, se ceni na 75 milijonov dolarjev (okoli 4 milijarde in 200 bila to le igra ,otrok, ki so se igrali Rdeči križ, in milijonov Din). Vlada je odposlala na pomoč voda so sami zaznamovali hiše, v katerih so stano- jaštvo, ki naj vzdržuje red, obenem pa več sto vrli drugi člani tega deškega kluba. Otroci so vagonov živil in zdravil. N^.d mestom je progla-videli kinematografsko predstavo, v kateri so raz- šeno obsedno stanje, ker so se pojavile številne bojni k i zazramovali hiše, in so po tej igri napra- roparske tolpe. vili posnetek. ' | x Razbojniki v Pekingu V hišo nekega slav- Nekdo se je vračal v Glasgovv z vlakom; med nega kitajskega igralca v Pekingu so sredi dneva vožnjo je pomolil glavo skozi okno drvečega | vdrli razbojniki in zahtevali od igralca visoko vlaka, pri čemer mu je veter odnesel klobuk. Da odkupnino. Pri igralcu je bil baš tedaj na obiska bi ne bil brez pokrivala, si je v mestu pri stari- neki novinar, ki je začel posredovati med igral-narju kupil obnošeno čepico, ki je bila nena-1 ceni in razbojniki, da bi zahtevali manjšo odkup-vadno pisana. Dai je zanjo en šiling. Drugega nino. Novinar je mislil, da si bo s tem pridobil dne je šel z isto čepico k nogometni tekmi, kateri čas, s časom pa slučajno pomoč in mogoče celo je prisostvovala velika množica ljudstva. Ni še prihod policije. Policija je res opazila brezpri-dolgo stal na svojem mestu, ko se mu je približal merno roparsko predrznost in je hišo obkelila.