Št. 99. V Gorici, v soboto dne 13. septembra 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden r Šestih Izdaujlh, in sicer; vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje Is« dnuje opoldne, veSerno tedanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter i .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pro-jnmaria ali v Gorici na dom poSiljana: Vsu leto.......13 K in li. ali i?M pui leva........S , 60 , četrt Irta.......3 . 40 . ,. . i -" "osamična 5t*jvilkc stanejo Hi vin - :.< od -XI juliju 1!»02. tio prt-kiii-a izhaja oh trediih in f(ili(i'.;ili ob" 11 uri dopoluJne. Nuiočnir.o sprejvina upravniStvo v Gosposki ulici iiv. I! v Gorici v t Goriški Tibkami» A. Gahišček vazi šan o-J H. uro zjutraj do tj. zvečer; ob nedeljah p;» oi 'l do 12. ure. Na naročilu lire« doposlsn«" n*r.,PaIn* *i» n« oziramo. Oglasi In poslanic* s>- ravnijo po pcJit-vn»al».«-tc tiskano 1-krat."J fcr.,-t-kta! 7 kr.. "-krat "• kr. \m&i vrsta. Vocirat po p:*!;i» Mv po urostoru K«'kl:»iii<- in sj-M v ur.-dniiM-m del.; U> lr. vr>ta. •¦ 7.'i i/.tliko m v-eh.uj nh'!a-'iv o 2«,;,tn,amu v>ako ciifo-vi>rn»»t. 8-*l Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi §i 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je tnogoEe govoriti vsaki dan od 8. do iS. dopoludnc ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici jt.ll. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K, Lavrii. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi uaj «e pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katoro ne spadajo v delokrog uredništva, naj so poSiljajo le tipravniStvu. „PBIXORW izhaja neodvisno od «So8o» vsak petek in slane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60____ tSoca» in cPrimoree» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski nlioi in Jellorsitz v Nunski ulici; •— v Tretu v tobakarni LavrenSiS na trgu aella Caserroa in Pipan v nlioi Ponte delta Fabbra, Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ¦¦¦¦¦¦HMHMHHMi čuj.d/> najbolje oni I/aln\ ki gospodarijo C|owi;^ x/ l/ O r^ o 11 i villi n"Na. Vendar niso vsi narodi tako j sodaj v politiki v Trstu, iti ki so ga OldVljv3 V 1X0.110.1 Uit sreCni, da bi se mogli ponašati s tako kras-T,r^«* M^K^.^r^ i ^urtno sovražili. To pa kažo jasno, da nimi narodnimi pesmarni, kakor smo Jugoslo- 1 Y UIl ilUUOl JJVJ. ; s|| j|t i]jV Mfvn .,. ,,.,>. i lu.vih i.ujohMuniMh Mranij. s kratka, *}™*W **»• »*™ P» jahamo te nekaj ^ umim luj(h narodoy žfl d Kj. uu j." -,' ,»..t j «h. j. iim.4 Nabor^nj vsalcnrsni položaj | * B»™™v l j.' i/.M,. u«,i,M... duh boja tržaških Sloveneov j tr^' '/* je bil poln občinstva. Pozdravil jo ob|ik| kot domRto ^ Tak/smo lorej * kakor tu .iJviu. op,va uaC p^nik S. ,,r«ti laski «.h.,I.,,ii in p,vobj,.lm»ti.... |»<';,.,'k pripravljalnemu odboru v vznesenih preteklosU tudj v tem 0,lm Mn drugim 'Jivgorrič pjvmta-go i:a'-ih rodolju- < )b-»nui j». bilo nj»«gnvo dolovanjo )esei J»- narodom v to, da so si z naSim blagom lov, u/.or-inw/.«.v in prv.... rib-ijev v na v>oh poljih, ali povsudi jo dolal /. ",l to je stop.Ia v vspreijc Evgenija množiii slaVl) in 6astf Toda slovanski narod ¦ ;>m trdem boja, ; veseljem in z žiJavo.-ljo, in delal j0 M» ari a t ti, ki jo spregovorilo: je konefino dobil tudi take može, ki so po- M,..i :.. rodoljub«., i«.,?..- iti piv«*- thn rajši in s tim veejo tiii«-m<>. Mm bolj ! lrobojiuca dvigni se čilo —In ponosno 7m]- kwgolo na«|, naPodnlh pGsmif ki g0 jih h.,ritolj«. moram., pii-t-vati tudi Ivana so se zaletavali vanj pri delu Lahi.... j s'* M™J ~" *"™om Slave v obrabilo - ,/Mg]1 mb]ni{. jn kj g| lako pokaza)j dpug|m \' a Iht roj a. i Sedaj ga ni vee. Ni ^a vi«*- oin»»a ' iri,KU v ^r()Z0 S,J- narodom, koliko zlata imamo med seboj, In Si ;-:a v...'- u.d natn:. »a Vv« ,ui polju, ni . s,,,;,pl1 '^ K0^0'1 ii1il,hanl G°rjup v y nmmmQ pridnostjo nabral jo nali deželi r::»/a Ivana Nab< r-oja ,o p„I«.;.i!j v.Vraj ' ^ vtv uajv<:;tn«.j,,-a viijsPaka - nj.-a "»"»" Mm\v,\\ vsklikmvAi: lu sprojnu pwmnog0 takih bjgorQV. Ye|i, jih jo v ,epo . vri!.-«!!! pcM-itku. j ui ali duh njo.jov živi. Kl,slava uaSa ilar loln UvliU»h S1,wv! vence tako, da se vedno povsod! radi pojejo. Ko jo piip!::!a m-i« u:i< vr-4, tla : /plimo, da pivvrj.. ta duh Slovcmv K" \U .st> Pnp"»jala trakova, so onli A poleg legft dodaj j0 to tcm |op|m b|8erom ,. t.-, i.il Ivan Nab....-,:.,!, !«-laj •;.¦ ji- 'na trdih tržaških tleli lako, da bodo j *n' [°~u,cl m ra,iost J« sova,a * V8e» J tinti fiopek krasnih lastnih skladb, ki služijo •¦i:t»,i/al SKttnvduha u jdovfii svri.» prav:«-.- in v l„.ry„i! Andn-j Petornol: narodu! uu auo m -lodali prod ^boj v v,(.j ' , n t, samo, kar volov a mu! »'o dolgih Mih prišel je za-te, zastava Kaj pa je bil vzrok njegovega delovanja '¦. — .vi v.fiko.ti. hvd nami ^ jo jmz- ; ta »s, kar moro, to mož jo sloviti | "a''a Casil"a« ,,,U1< (,a sl"Pa* v svcl v novci" »a lom polju P Mož ni iskal ne bogatstva, •.':,;sia -koto poi l,i.Mtna borba Si,iv«Ti«-fV dolVaii« •»»' jo to storil v taki I ",l,'m» ki li J° Poklonil° *cnstvo in tnožtvo/ nc Casij ,1C s|ave, ampak edino le iskrena , ¦:," \;- d j».>v- »-,oriF"k:ikor no kmalu kdo dru-i, in v"ra'Uu pod Tvojim okriljem. Plapolaj čvrsto |jUbozen do slovenskega naroda navdulevala ¦J\.\" t!:t\u-\v:n"mt'.-.tu'lva!i X.ii.,*ru'«"«j- radi'' t«»:a -i j«' ta znaf-ajni rodoljub I in l»"h'»»>»o. bodreCa sinove svoje k narod- ga jc k temu trudapolnemu delovanju, zalo t I/r.dua :!a(i isjono,;, p:iE.jr':;a"'!;*r- pridobil pri/nanjo in ..briidovanjo, do | n,,m!l ,,l':" '" nA TvoJm Potih spremlja naj nam pa mora bili vedno drag njegov spomin, >ij.i tn novHjr;-.:'~<>iu»\ ;o vodla ui"?a od k<>d«.r j<> :a-fol >3ovos o njoin. Tudi l<" 1{oi? "' srefa Ju,lilftka! in Je svojo domovinsko dolžnost spolnimo, 41 >.tu'i;>'.':.." ilo\-?.i'»:n?». tja\v,:.'or u>v ;m na^i dru.-'orodni :-ovra/uiki, ki bljujojo ! Na grobu nepozabnega Jos. Koči j an- ako mu danes * vencem okinčamo njegovo • a-.-diVi i/ pn:li:"."i-.:i'-a n:iad«>nu'a ' v 0-'orn in"žvvpb« •¦oN.'na -rob njihov, ! '":ifta ^c' sPrcS»vdril kanalski župan g. Zega gomilo. Njega ni že davno več med nami, a : •::;m<';-i^.1 nV^a, ^kat^nai So h,:a. . priznavaj., na" tih.-ui. da jV bil pokojni ', ljk°-,c: pesmi njegove bodo ga vedno slavile. Zatorej ¦* •:«.)'on;i sko/.š d.v.ot]rt!a na.-a z^»do- ' m «i/., k;»koi>uili so malo rodi v naših ! Skuno občinstvo J slava njegovemu spominu, naj v miru počivat v'-':;J| oii Adiifi. Kodii'st> jo \abr-foj ,it«iol.'.li. ' Njf^«»v«> zaslugo in nji»y;ov«> '¦ 1'ovci so one čete med ljudstvom, kij Ali pok. Kocijančič je imel svojih so- .-. ir.aia !sr>.'hti :ia 1'ro-tku. kj-;'j- dc!ova:.ji> b-uno znali ooniti prav šolo ¦ *-rijo slavo svojega naroda med svet. Kralji trudnikov. Nekateri njih so še med živimi, «a.:-koval tfud-ko ^>\">. > :tv«»io or.otv.ijo s.-d.i!. ko zw bomo pour«'šali pri na- vi.ubdo narodom, a pevci sreem naroda. Med drugi pa že spe pod hladno zemljo. Ko smo ri r!.i«i:ifp'tH-st:«> !«••¦ .¦» s .v^šim /:i;\.aj< :p. r.„';.-Jf":;: t>, h: nb Adriji. " ' v?( nii Pumami, ki iih kak narod prepeva, so proslavili KocijanCiCev spomin, proslavili smo 1 i M- i i* 'it'-! 'd.•;*.'.-•:..; k:;/:I;i .i!.n 'J-.i.i. Kako: Mttki /\i'/da-v«.ii;iio:i sv* ^jo ' p.a"- najhp*« »no, katere si je sam zložil, ker | tudi spomin njegovih vrstnikov sotrudnikov ¦ '•,,•:,, i/i ;, ,-.,;¦ >,/-. 1:,::„lill: i "i '.•'"::/ j-Ul!: ::.'";j. ;.r\'.'d\.'.'r'::. I;V" Nab«.r;:.*j.i v dainji tr
  • :'. ;.*\<.:;.>r. v t:/,:-k. ::*,,:[ jl|S; ,.], .\.]]i:i: duh ni-viov. ki plava ! rohie pesmi. Narodne pesmi so prava slika minu! ,,.-..;- * t-v; .i*' ••'¦¦•'-'• «5'' ".:,* m. !;!,! i ,. *;:,;i, ; ',':i "j.,,, j, voduik bnfilrom v ; '^roda. so odmev njegovih krepkosti in napak, Občinstvo okoli gomile se je odzvalo s 1 .,\ ;r f,:; ., \.;;t d:.-..\:::::L j..t- S>)'«.;[: ¦ '" ,,i,r':o njejf >vega izobraževanja, kajti ope- trikratnim živio-klicem, na kar je jeden go- ,,:;; ic: ',.-;.('; ,. ;|(/ [v\.i i« .*7., \,, -r» < V;J v ,A ,n ..^ ^ j ,, v ., j v u j, u \ a. .;i:() mu njegovi radosti in žalosti, opevajo spodov odbornikov ovenčal gomilo Kocijan- ;.,,:;: /.,1,1^::. ' bf-t ¦ ¦' -«ij\i! 'v 'i-r-r: a i tl m u pa m j a t! ; r..n lub:> sVmoD. rodno polje, zelene brc- j CiCevo s krasnim vencem, ponovivši, da smo s Kakt-\:vd::i¦-•.:: /a ::•> r<1 K\ bit- J ' ! ;• >vo, fucg in le.i, preteklost, sedanjost in I tem počastili spomin vseh sotrudnikov Ko- .f:J; iva:, y;yurv.-->l. HHHaHHaak^^ j.rilr.'dn;ost, sploh vse. kar se v lepi domo- i cijancicevih. T : i No -ovurito lako, da so no razsrdim. Kad jo vILibuši nad Odro, v Plocku, v Veliki Poljski, v Mogilni -/«/ j, j, f, f:o>:;:.i vi«ltm. to-;, nv tajim, kajti to jo drugaSnojša in drugje, toda nobeden izmed njih se ni mogel ko- fC V*X š? A'X l^ll I' ltib!j;jl.a. ia-».i ona za-tran Iiiu;:a!o. Ali ste že videli sati z onim v Tinjcu, ki je imel več premoženja nego JiAAM^tLJij^t) !pi>dij kaWo h*!«--"1'. marsikatera samostalna kneževina in degar dohodki i ZgOdOVinSkI roman V štirih delih, j Kaj j*' m«.,.i mur nj,„« lopota , V,, mi je marU mogli vzbujati zavist mnogih tedanjih kraljev^ | s^^^vt o v ?rt t.s ako j.» v/anioš, da jt» hfi preinožiu-jia vitoza.« Med dvormki je naraščalo neprestano začudenje ¦ in^u -s i-ai u. sinusu, m v.nU^u, ^_^ ^ ^ ^ ^^ ^^ ^u nekatori nis0 hoteli verjeti lastnim očem Kneginja, • '-. ¦ i; . , ,. ". . li- -.-hoteča si prikrajšati pot in ob enem razvedriti svoje nudi,o >pvo zn m,rsik,j. radi j,.:«,, kr^ .«» v'^ {J^ je naprosila nekega služabnika iz samo- '¦ ,. v,o va-i fr> ,.!,;,^.m. -.dovi Vb" ..,;,, o,lMa-j " • " , ' P u'°ncl° .suma, naj jim pripoveduje ono starodavno in krasno *.•:¦.. fmtovl::d,.if (li roi.a^o »r 'ov.vv po kif-mali Y ,IM,J" l" '!},>mi Vm,M' ***™™' , , povest o Valkerju Močnem, kateroježe slišala, toda ¦'¦ S-: :n,ito so starih f-^ov. o kat.rib slo mi ..a,»i pri- ^^ ^ 1-vsom udobrou, se polnega grla na-L povrgno> y Krakovem. V --duvalt. Kako rt- bilo, ko w .»ui Vuloii.l štirido?.t;t ^""'J1 ]*'\ u(h rm; :.M t . , , . . v , . , J Spremljevalko kneginje, zaslišavši ta poziv, stis- vW, ki so šli h Križarj,.., zajol tor jih vr^I'v »*"•'m .".^ J,hrb°' k^r.twc- N« starost radosl, 1^ J ^ okrog ^^ ^ korakajo po5asi v i«""-o in jih ni izpustil poproj, dokler mu sam mojster a ^,0 s,n!,tl ,ei>,tcx- l0 1!am d'^' ° ,M.....' solnCnih žarkih podobne prižastim cvetkam. "•'poslal polnega voza srebrr.jakovza-njeVJurand iz Spi-j 111- »O Valkorju naj pripovoduje brat Htdulf, kate- tava tudi no dola sk<»ro ničesar drugega, a na moji Knoginja, Dunuta in ZbiSek so bili že poprej v remu se je on v neki noči prikazal,« reče samostanec, »aa umorom dovolj posla.« t Tisijcu, toda v spremstvu je bilo mnogo takih dvor- pokazavši na svojega tovariša, že sivolasega človeka, Nekaj t-isa sta Šla molw, med tem pa se je po- Likov, ki so ga sedaj prvič videli. Ti pa, drgnivSi ki jo korakal nekoliko sklonjen poleg Mikolaja iz polr.oma zdanilo in jasni solnoni žarki so osvetlili \w\, so osupneno ogledovali krasne stavbe, močno Dolgega lesa, % s1*'««', s kat^-imi je bil ograjen .samostan. | obzidje, zgrajeno na mogočnem skalovju ter obsevano ®Ali ste ga videli z lastnimi očmi, pobožni oče V« •oog ti lahko povsod da srečo,^ reče končno j od jasnih žarkov vshajajočega solnca. Po tem krepkem vpraša kneginja. . nnc,tan„n ^lobroduSuim glasom; .poprosi ga, nuj te blagoslovi.* zidovju, po poslopjih" in stavbah, odločenih za razne »Videl sem ga,« odvrne turobno samostanec, Tlesnica je, da je vse odvisno od Njegove namene, po bujnih vrtovih in dobro obdelanem polju kajti časih napoči čas, ko zamore mrtev cioveicpo j milosti., ¦ . *¦ Ne bn° mCM oceniti °gronino bogastvo, kakorSnemu volji božji zapustiti podzemlje ter se prikazati svetu.« p »Ter misli na Bodanec, kajti o tem me ne ore- so se morali čuditi prebivalci revne Mazovijo. Bilo je »Kedaj napoči to?« ^ ^„„,mr; H priSaS, da le radi Bocdanca ne pa radi one brljave sicer še več starih in premožnih benediktinskih samo- Redovnik pogleda, svoja tovariša tei ne ©ogovori \ sklice želiš odriniti k Jurandu iz Spihova.« I stanov po drugih kroiinah domovine, na primer v i niti besedice, kajti po ustnem izročilu se je vaucerjev Napis na spomenika Kocijančičevem se glasi: Ko zvezde luč peprej nikdar poznane, Prisvetil nam Tvoj je duh iz noetj! Ali Tebi so le kratke ure dane Za laboj zgodaj nam oko rosi Na grob, kjer struna mila je obmolknila. Kanalska čitalnica. Pozdrav vseh došlecev je bil popoludne ob 3. na trgu. Pozdravil je g» župan Zega približno tako-le: Slavno občinstvo I Mili gostje! Med prvimi slovenskimi društvi, ki so se ustanovila na Goriškem z namenom, da zbudijo nas narod iz tužnega narodnega spanja, je bila Kanalska Čitalnica. Veselica, --ki-jo--prireja..daaej.^_proslMp_svoje__35-teJt-_. niče, privabila Va» je, dragi gospodje in bratje, iz vseh krajev naše mile domovine v naš trg I Sem niste dosli samo z namenom, da bi videli to našo slavnost, ampak tudi, da sodelujete na njej in hočete s tem, častita gospoda, poveličati vso slavnost. Da ste se, slavna društva, v tako obilnem številu potrudila danes v našo sredo, to dokazuje pač, da se nat narod po vseh krajih naše mile domovine zaveda svoje narodnosti, da ljubi svoj jezik, da je na svojo narodnost ponosen, da vedno s ponosom izgovarja besede: .Slovenec sem!", in da so minuli oni časi, ko je bil Slovenec na svoji zemlji tlačan tuje-rodcem. Vsa občina Kanalska ceni visoko ta Vaš prihod in sodelovanje. Zaradi tega Vas pa v imena nje iskreno pozdravljam in kličem Vam iz vsega srca: Dobro dosli, mili gostje! Pozdravljeni bodite 1! Na slavnostnem prostoru je govoril g. dr. R. Gruntar iz Gorice. I2 govora posnemamo to-le; 100 letja je naš narod ječal v jarmu lujinstva. Našemu narodu so gospodovali tujci in so žulje njegove izkoriščali v svojo korist. Za tujo korist so tirali ta naš narod od bojišča do bojišča, da so s krvjo mogli razbiti barbarstvo. A kako plačilo je bilo našemu narodu za to ? Naši predniki so morali ostati sužnji, isti tujinec je tiščal naš narod ob tla, da se ta poslednji ni mogel vzbuditi, da ni posijala luč svobode tudi njemu. Vse je bilo tako, kakor da mora izginiti ta naš narod.... Ali prišel je narodom ustajenja dan, dan duševnega preporoda... V tistem času pomladi narodov vzdramili so se tudi Slovenci. Tudi v našem narodu so nastopili posamični možje, ki so jeli vzbujati narod — hib. ji od vasi do vasi — vzbujaje v njem zmisel za lastne pravice. Ali zdelo se je, da tudi plemenit trud hoče ostati brezvspešen. Narodu našemu je nedostajalo naravne zaslombe, narodu je nedostajalo omike...! Tu se je zapričela velika naloga naših društev. Zavednejši rodoljubje so jeli ustanovljati narodna društva: pevska in čitalnice, ki so imela biti narodna izobra-ževališča. Ali mej tem se je tudi moč nasprotnikov vekšala. Povsodi silijo oni tudi danes v ospredje, povsodi hočejo oni vladati nad nami, povsodi hočejo biti — tudi na naši zemlji — gospodarji 3 In to se bo vršilo dalje in izlasti v teh krajih. Tu dobite skoro železnico in ž njo pride povodenj tujcev, ki bodo hoteli vladati in gospodovati tudi tu. Tedaj pride aa vas dolžnost, da pokažete-da časi izdajstva so med nami minuli za t vedno, da smo zaresno začeli ruvati iz našega naroda servilizem. Ali ako hočemo odkloniti naval tujinstva, treba najprej, da se moremo s tujcem meriti v omiki t Oni so bili bolj srečni, njim so bile prilike ugodne, da so napredovali, mi pa — manje srečni — smo ostali zadej. Mi se moramo vspeti do omike. A v to ne zadošča šola. Tu mora delovati javna šola, kateri so podlaga — društva* Tu je govornik proslavi! kanalsko čitalnico, ki je se svojo energijo premagala mnogo-katero krizo in ki je vsikdar služila pravim narodnim namenom ter se ohranila do danes čvrsta in zdrava l . Da je usoda našega naroda tako žalostna, na tem smo krivi tudi mi sami, naša letargija. V tera okraju n. pr. obstojiti le 2 društvi. Temu mora biti kanec. Mi moramo ustanovljati društva, v katerih bedo sodelovali vsi stanovi, vsi sloji. Mi moramo imeti povsodi zadostno število društev, ki bodo širila omiko med narodom, da narod pride do umevanja svoje ideje! Tedaj fie le, ko narodna stvar ne bo slonela le na posamičnih prosvelljenejiih rodoljubih, ampak bo imela zaslombo v omiki naroda — tedaj hotno imeli zagotovljeno bodočnost! Ustanavljajmo torej društva, v katerih bomo sodelovali vsi, da bo narod vsikdar primerno, dostojno in častno nastopal. V nas mora priti zadostno samozavesti in ponosa, da bomo sposobni za pozitivno delo. Društva naj bodo kresovi, ki bodo dra-cntli narod od sel a do se hi, od griča do griča, iz društev naj švigajo električne iskre naše omike. Nekdaj smo bili hlapci, a sedaj ustanovimo si bodočnost, ko bomo gospodarji na svoji zemlji. V društvih naj pulzira naše življenje, ona naj bodo trdnjave, v njih postavimo oltarje, na katerih bo gorel plamen naše omike in ljubezni do svojega naroda. Kdor svoj narod ljubi, ta ne bo nikdar rob! * * * II r /. o j a v k e. Iz Pazin a: Čitalnica Kanal. Svojoj poscslrimi čestita i želi još dugi niz godina uspješnog rada P a z i n s k a čitalnica. Iz Cerknega; Čitalnica Kanal. Bratsko društvo kliče Slava C i t a 1 n : r: a C e r k n o. Cerkno: Narodna čitalnica Kanal. ' Zaradi lastne veselice zadržani kličemo napredni trdnjavi ob Sod gromov it živio ! Gospodarsko bralno društvo, . P le me l j, predsednik. Iz Sežane: Slavna čitalnica v Kanalu. j Radi nenadnega uzroka nam žal ni mogoče se danes veselili med Vami. V duhu kličemo: živela Čitalnica, živela naša pe?em, slava Kocijančiču! L i p a. Iz Nabrežine: Narodna čitalnica Kanal. Bodite ponosni na petintridesetletnico 1 narodne čitalnico, kajti rnafc slučaj j*» v Sfo- veniji bolj edini kot redek, častita in raduje se z Vami socijalnodemokratični šoti.... zčan (nečitljivo.) Iz Solkana: Čitalnica Kanal. Krepko pomlajeno življenje voščimo. Da se vidimo pri štiridesetletnici sestrice solkanske. Živeli slavitelji. Don?; ostali. Telegram iz Benetk: Čitalnica Canale-Austria Živela Čitalnica kanalska, rasti in cveti mnoga leta! Prof. Šantb Villa Vieentina: Čdalnica Kanal. V duhu sem z vami, vrli rojaki, grouloviti živio klic! France. Iz Ljubljane: Čitalnica Kanal. Osebno zadržan radujem sf> z Vami na dosedanjih vsprhih. Pogumno naprej do na-re^nega cilja! Doktor Tre o. Iz Črnič: Čitalnici Kanal. K imenitni spominski slavnosti ča realno društvo ,Adrijr" iz Gorice po odposlanstvu; Čitalnica iz Sdkana; pevsko in tamhura^kn dr. iz Podgore: pevska in bralno društvo iz $t. Andreža, bralno društvo iz Hočinja, bralno in pevsko društvo s Slapa po odposlanstvu, rokod. bralno društvo iz Tolmina, Čitalnica iz Toimina pa odposlanstvu, dobrm-oljno gas. društvo iz Tolmina, dobrov. gasilno društvo iz Kanala, lamhuraški zbor i.^ K srbskom i botgarskom narodu, prinudj.iva:u me, da se za dunas sa enim .žalostnim pujavanut pozabavimo. Poznalo je. da se još nalaze t ko dva miijona duša Srba i Bugara pod Turškem. Sudbina ovog siromašnog a pri tom vrlo vrednog naroda, u oblastima Stare Srbije i Makedonije, do krajnosti težka je; stanje, koje dandanes tamo vlada, nečuveno je; ono se prosto ne da zamisliti, da se onaki strašni prizori odigravaju u jednome kraju prosve-čene Europe. Po svemu sudeči tamo vlada anarhija i bezvlašče, narod je bez zaštite od nasilja Turaka i Arnauta. Ubijstva, kradje, paljevine, nasilstva, otimanja, odrodjenje i poturčavanje dece, — sve je to postalo tako obično, da se prosto niko više ne iznena-duje ovakim vestima. Turške vlasti nemočne su — u ostalora one nisu nikad ni zasliča-vale pravdu naspram hriščanskih naroda. Jednom reči: stanje je do zla Boga očajno, — upravo strašno. Dosla to, feto u tim krajevima nije više Sultan Abdul-Hamid gospodar situacije, več obest Arnauta, Sto se najbolje dokazuje dogadjajem, koji se je nedavno desio u staroslavnome srbskome monastiru u »Visokim Dečaniraa*. Ova stara srbska zadužbina sina čara Lr/.ara, ¦-- ,Ste-vana visokog*, cpkoljcna je od pre nekoliko dana od Aru Hita, i za oslobodjeiije iste traže oti divlji gorštaei otkup od HOOU turških lira-foko 50.000 kruria). Pa zar nije ovo najjasniji doka?, nemoči i trulosti turške imperi;e'f Pa kad se još (o zbiva ne samo na ofiglcd turških vlasti, v<č i strandi kenzula, onda nam se mhuličuo na-meče pitanje u koii:eti veku? n gdi ,tviiiio mi? jeli upravo n;ogrc>, da se »ve to zbira u prosvečenoj Kuropi u XX, veku? Pa zar ni ovakov jad i pat nje jr-dnoga naroda nisu kadre, da iz^zovu osečaj fovtčan-dva ni od strane diplomarije, nt od strane kulturnih evropskih naroda ? ! Zi mali barski narod 11 južno) Afrifi, ko'i se borio za svoja politična prava, <¦g c.r^tva; -~ samo za širnimi slovenski! rttfu u Sfaroj Srbi;i : Makedoniji "i'.,iua du«u\ m-jma pardona; o grdueli razlike u (ovoNiuskim i hrisčaii-tkim ostfajima!? .Siren»,i-'au narode, pre-dn si oštldjeti. da propadueA, a to u-J/:d Apekufa« livue diplomatske gr.iiif/ivo-di i versko,: fanatizma. Takva je suje starodavne vero. Dakletti nije duvoljuo, >U> je ovaj uesrolnt iMrod iiVn od pre r»00 godina svakrg (¦vrrfafi&r^ prava i i';,!u2«:n sv^kcg trenutka udar* ima i>strcg julugana jedne div^e sile. koju s,.»s;u po?.dri;iva ;speku'ai:r.4 europske diptomaiv fnvoristra ; več (t u se pri samom isdi.sartj!; 1 du*a otitna i ulu^uje od svo.e prad« -dovMse vere! Z dolino! l)al;e. da!;e vi, n,--časttvi, d»;sta je bi!n. Him i m ko dru^i obori-(Dalje v prllorl.) duh pojavljal takrat, kadar so se v samostanu kvarili dobri običaji in ko so redovniki več, nego je bilo treba, mislili na posvetno vživanje. Tega pa vendar nI hotel nobeden glasno priznati, dasiravno se je tudi govorilo, da ta prikazen napoveduje tudi vojno ali kako drugo nesrečo; za to pa je dejal brat Hidulf po kratkem molčanju : »Ta prikazen ne najavlja ničesar dobrega.«. »Niti jaz bi ga ne hotela videti,« spregovori kne-ginja, ^rekrižavšise, »toda čemu je on prav v peklu, ker — kakor sem slišala — se je on grozno maščeval za grozno krivico, ki se mu je zgodila.« »Ako bi mu bilo tudi vse življenje čednostno,* odvrne redovnik, *bil bi vsekako le pogubljen, ker jo živel v paganskih časih ter še s svetim krstom ni bil opran izvirnega greha.« Po teh besedah se kneginji naježe" obrvi, kajti spomnila se je, da je tudi njen veliki oče, katerega je ljubila z vso du§o, umrl v paganskem praznoverju ter radi tega tudi mora goreti vso večnost »Mi poslušamo,« je rekla čez nekaj Časa. In brat Hidulf jame pripovedovati: »Bil je v paganskih časih mogočen knez, katerega so radi njegove velikosti imenovali Valkerja Močnegi. Ves ta kraj, kolikor ga obseže oko, je bil njegova last, in na bojne pohode je vodil razun pešcev po sto jezdecev, oboroženih s kopji; kajti vsi knezi na zapadu tje do Opolske, na vshodu pa do Sandomira, so bili njegovi va/.nli. Njegovih čred nihei* ni mojud sešteti, v Tinjeu pa je imel so poln st«>h> denarja, kakor ga imajo sodaj Križarji v Marnburgu.: »Vem, da ga imajo!, poseže mu k*M'giu}u Danuta v besedo. 'Ali pri tom jo bil kakor orjak, nadaljuje redovnik, ki je ruval hraste s korenino vrod, v lepoti in v petju ter igri na oljunko se pa nihče ni mogel kosati ?. njim. A enkrat, ko se je mudil na dvoru kralja franeoskoga, se jo zaljubila vanj kraljioa llol-gundn, katero je hotel dati oče na slavo božjo v samostan, in jo /.božala ž njim na Ttnjee, kjer *tu živela skupaj v divjem zakonu, ker ju nobeden duhovnik ni hotel poročiti. V Vislioi pa jo bival takrat Vishiv Lepi, potomce rodu kralja Popela. Ta je enkrat za časa Valkerjeve nenavzoenosti opustosil.ta tinjski kraj. Njega je Valker vjel in ga odpeljal v Tiujeo v sužnost, ne zmeneč se zv to, da jo vsaka ženska, ki jo zagledala Vislava, bila takoj pripravljena zapustiti očeta, mater in svojega moža, samo da ugasi ž njim svojo ljubavno poželjonje. Tako se je zgodilo tudi s Helgundo. Enkrat je za Valkerja izumila tako vozi, da jih on, dasiravno orjak, ki je ruval hrasto, ni mogel pretrgati ter jih je dala Vislavu, ki je zvezal Valkerja in ga odpeljal v Vislieo. Toda lltnga, Visla-vova sestra, znslišavši v ječi Valkerjevo, petje, se je zaljubila vanj ter ga rešila iz ječe, on pa je razsekal Vislava in Helgunao z mečem in njuna trupla pre- pustil vr.ttmm, »am p i se jo vniii / Iiitii»'> v TmjAko hi bil ^pn-ji-i svi-ti krst tor Titijoo *hM:i*. P.oiu-iliktuirein, bil bi mu nnnaiu Ho^ odpusti; :.T<«he: ker pa lej-a "i >torit, radi t-*ra »m jr zoinija pw.r!:t. -.Ali .-«> *<* bili t»'i';!i P-euo.Hktnioi v trim kraju * Bor.rdiktinoov J-o n\ bilo, kajti takrat so /J voh tukaj /golj pagani.^ »Ali kako jo en mogol sprejeti s-ve t i krst in pokloniti jim Tir.joof ¦ a Ni mogel... m prav radi toga jo bil oh>ojVn na vo»'no muke v peklu!: odvrne rodovnik rosno. ¦ Resr.iea jo. kar pravi'.«.ponovi nokoliko glasov. ToJa v tem hipu so so že približali k poglavitnim samostanskim vratom, pri katerih je pričakoval kne-ginjo opat na Čelu velike množice redovnikov in plemstva. Posvetnih ljudi j: ekonomov, odvetnikov, pro-kuratorjov in različnih samostanskih uradnikov je bilo zmerom mnogo v samostanu. Mnogi kmetje in eelo mogočni vitezi so dobivali dokaj samostanske zemlje v -leno* v.\ ti so kot. .vazali radi prebivali na dvoru svojega prednika (suverena), kjer so pri velikem oltarju lahko dobivali darove in vsakoršne dobrote, a to večkrat za kako neznatno uslugo, za kako srečno izbrano besedo, ali za trenutek dobre volje mogočnega opaa. Pripravljene slavnostij v glavnem mestu so tudi privabile množico kakih Priloga „Soee" it 99. z dne 13. septembra 1902. je staru Jermensku svojim nehriščanskini fanatizmom; pokrenuo krstaske ratove u cilju osnjivanja katoličkih kneževina u Palestini; i zazvao inkviziciju u Španiji; uprO-pastio Poljsku, stvorio bartolomejske noCi u Francuskoj, naredio spaljivauje u Ceskoj; i vrši dan danas nebratsku i nečastivu ulogu u stidnim dogadjajima u hrvatskoj metropoli u Zigrebu; a • Stali spremaju o vi fanatični inkvizilori u staroj Srbiji v M.kc-doniji, to vederemo se vivaremo! Jugosloven. • TrflOTO pri Gorlei. (t z j a v a.) — Podpisani odbor pevsko-bralnega društva »Orel1 na Trnovem pri Gorici, vodborovi seji polno-™ številno zbran, obsoja zlobno-zavitarsko pisavo .Primorskega L;sta* v si, Mi. in MG. 1.1„ v katerem se dopisnik podlo zaletava v društvo in osebo g. predsednika. Izjavljamo ištoCas«;. da sta oba dopisa v popolni vsebini neo-novana b:r zlobno zlagana, kar morciao s pričami in spš-i d-« p-d-<.?n'5 bo;>'\ tiski za Kr. timt.-;tt ?,,wU le«?, obrekn-va»;.» m **nrait'.'4! Afco m.-" nebi, triu p'jvt"t!o pnh«j.lii,ii\ kako ;e n«k'Wj u;*/> p^j^gaJ kr.tv.jr.cam kravi? pasti, tf-r ni, .si z ip :,n«?, d* k 1. r ima Mr ho kr;! t s -'iklum. ua, u-' hic' •k.tnru.a kr»y «.cU\ Domače in razne novice. Za ,Narodni *kta«l* ) /l-.iSs v Frat:»'<«'»a f?. Kr.. Iv. Kr, lVf»krmu in trUttMMirmti druživa j,' darovat i v.ia u-H»a g -j*** i '.- fcr,-n»'. -~ .IVf«d»o i» »laibfiio društvo* :;a- zrut:;"\ p. n. pavkam trt p w:t:!i, -i.* •¦¦ ipi- d*/i ?.a n-!.»r:^'-, katrri h; Vi> *p>4i« s.v;:,e rtro<«.- v g'.r>b» :io -V;lo, d t s-- nj2n*«?;o dttovi vpisa v ,-Sr-'^. t.'ri-p.«;iin;«uun, da sr opravi gl.i>d.t na in j «'Vi.ka 6-*:a'.v U-p rt-i. Uo da »;-, r:;.-gla r=.;t «•¦>,. t,dj:.-»ar'.*!i s*,; mm nv,^i\ s. \»ic prilog«*. lu t- irk:. Vi ¦ ?\s; n.r-. t»:kt'- *-a_. i.-= : »a. s*: a .,** ra* -. :• -¦'<-bi Uit pr.'. t'<;. S.',,«,.- : ... ;¦».. k'» .- : -'*.,n»» tak-* pr.-. :-.¦?¦¦ a, sli ,?i: :>¦¦ i.4: r«- ;:»•-;¦.¦¦»!. !»an«s ;•¦ c ,o t :-;r,iu: pr.-v*.. i. r.!a : r-; d,:v?:,-. ; l*orrrb sr. I*»n* vltrza Nulorsoja. - Tropin viV k.va p-k':rj-.ka <^ -m:..« v pritlični sobi na levo; tržaško pogrebno društvo je oskrbelo mestno prireditev mrliške sobe, ki se je napolnila še z mnogoštevilnimi venci. Pogreb je bil včeraj ob 10*/« predpo-ludne. Trst in okolica sta poslala odlično Število Častilcev in prijateljev; trumoma so prihajali od vseh stranij. — Tudi Istra je ^osjala nekaj zastopnikov, med njimi prvaka prof.'S p i ne i 6 liTTBr." T r Pnajs t i c". —Iz Ljubljane sta došla višji svetnik dr. Fe-rjančič in dr, Kušar kot zastopnika na-rodno-napredne stranke, gg. Fr. Po v še in dr. Žitnik za klerikalno stranko, in med drugimi je zastopal pisatelj g. V. Ho Iz banko »Slavijo* katere zaupnik je bil Nabergoj od njene ustanovitve. Goriška je bila tudi dobro zastopana, in sicer skoro vseskozi možje narodno-ua-predne stranke. U Gorice samo .SoCin* lastnik. SežJiia, L >kve, Divača, Povir, Zgonik, Toma;, Skopo, Nabrcžina, Komen, Pevin itd. so poslaii na Prosek svo,o zastopnike. Pr;.ti 10. uri je bilo ?,e vs<» živo po Pro^s ku, kji-r s plapolalo lepo U-viio ln»-liirnic v .>,'io:.:ii uileki. — l't>vsko društvo .Ha^drib" w > udi-S(Mo korporativuu z .»•¦tjvo. ('Vvci noijo bone iVpict). Oni so n«;sili r^tki v, vi-utv, kri;. K«! so prnc\*li krsto na h'ini prog, m gMthvo /apoli ,Nad zvi»z-d.ui,i,» m na to m1 ^t" >.prevo.i popisi politika« \ (i-rkt-v. f)ndi mi pevci zaptli ,l>!.M ki-t pri.'at<,!j, kot tovariš v dr?aviM!i vbi-rn, miglaMs^oc vt.hke zaf-hige j.ok'i,,n:k'ive ;va n.ind in domovino. •¦ Polagoma -!.:o .'.apr.-Cau pokopabšre in po/.neje l*iM 1'ft-M-k, i;i'.v,;f j s si-bo,1 iividc^.ne spomine na vrli ga j rv^l.-nrileija tria^kib .Slovencev. Siava n-ti, d-:kl»T bo .Aivel narod na^! /a MiNtro x 1'rstu. Jisfri bo v Tr-t.l •«¦','k.iiiasi t'---! r'/-k:rb')i ?a Klo\rli-ko ¦Vil Iv.;. N- ."Ji.etM :<• ktiv:r.i. kibM m' fo.|, S'i.'i:"!:! na !r.''/k.;!j I/. Ii ^:i jr 'ol-Sva, a!i u- '.<• !.!•:.;¦, iii.-.rv.'*'1 !.ki*lo povsodi, k;er ,'¦¦¦}¦ ;i.r .¦) t.-In. «1 ;o v G;iriri !•* m- nio-r»-:. .. ti »,f;pali do }'im,'Tiie :«lov. hidske S s :'¦¦. ;-:.«;" i;.-.uj, o Uar j.- .n.^-iidno voildvo* I v .vi-; '¦> vpr,'.".*!!,,.1 u. rd .»aro ¦'.'.ro... |*p!iv J ¦ tli: v nar.-ds! • '::>:¦?;) o;;ra tam, k;«.T žf.imo j m.^]!;:i, \- v. ::kr;-.k. To v-.bi .l_.br.> !.-»|n, | .'.«',;) pi >-". f.-ip;h s:d vi ,'.ra!f:o, .|,ifi M'ii,.)inm ¦¦¦j.'e ; n_,i ;i ;,i- do | l«g.i, da ••" sii t"ši!i p*, j pola^^imo, v to [ svr];-) p.i na.. --r!i':; l/id-ka -ulu Po-cbno v Tr..t :'Vt-s ¦ .'ak..-;.. da M-:;ve: . i ne s:;i.-o doi.iii \ liKak-* m.>, d.s .-¦.• c;m h;}, v pi;.:a-ojj»». Ali J n;r.j .">«•,.¦::'•: v T-«lu vlala h- V\\ Ca- «.•. j j-r. t; ¦¦}¦} pli.in.', ki u.. r? na io. .ta s'* da;o [ M-.iv i;r- :a p ilr lin- '¦ t>. Ia to gibairf dobi } ,:;tri ^?-p. t kr-p.k» ,r.i d-:i-'ka. (»la<-:;o bo d.om-1 " /.in *... cd A!n,i* l»a h- Slovo«, m. kar ;.¦ j n„ h. \«v«i. i».t.^ ;:;: :..-i.'! K !e?uli ksa.o -.• ) p:rtr;i.'i .¦c.:.> tuli r,(i, kiif^f : Daje nam Sol ' p v ob. k/r di .-ddevaMo, kadi ;\tlib vaimi i ;L ". ta::.. k,-r nun i rtU >,.n P'» v »koim in ; \ ¦"» n.«-;j p ,tr. l-jb ! Na !n .itran ne moramo , b.-./--...?i kar iwj«-n> r^a^js-.e. i Tr/aškl namestnik erof GoiNh \ sd I In. t »• na d-.|ij«.», m si r V dobi! An- pusta več tednov. Ta čas pa se menda izvrši imenovanje njegovega naslednika. Deželni zbor goriški bo sklican baje v kratkem, morda celo še ta mesec ali v prvi polovici oktobra, da reši razne nujne reči, med njimi tudi povišanje učiteljskih plač. — To je verjetno tim bolj, ker se Cuje vedno zatrjevalneje, da bo državni zbor sklican šele koncem Qktobray*im-ka*d»o do novega leta malo ali nič (iasa za zborovanje deželnih zborov. Vipavska železnica. — 15. september, ki je bil trobentan v svet kot najpozneji dan otvoritve, je že tu, ali še nič ne vemo, kdaj bo otvorjena ta »polžev k a*. — V uradnem ^Conducterju" je pa že sprejet vozni red. Oglejmo si ga. Vlaka bosta — ie dva mešanca na dan z vozovi II. in III. razreda in sicer: zjutr. zveter zjutr. zvečer] 8-GO 7151 «• Oorlca . . M 1 6-45 (i 20 !M)3 7'27 |St. F.tor . . A (V34 6-09 U i? 7-40 J Vi;lč;adrngA . G22 5T)i 1 uao 7-53 j PrvaCina . . I 6-08 6-30 1 U-40 8-OM j Dornberg . . j G'()3 5-34 a-51 8-13 Selo .... 5-63 5-21! 10 bi 8dC 1 Kamnje . . 1 f>-3«.» 506 10-1J S*3i 1 J Dobravlje , . j -V31 1-58 K) JI 1 S 11 4 Sv. Križ- «..«sfu Q 5-25 4-52 hkwi S 50 i»\\. Ajdovščina tU . 515 440 ('.na bo baje 52 kr. za III. razred in uujbrZc dvakrat toliko za II. razred, To je perspektiva, katere se ni kdo ne more v« seliti l — Predvsem j» neobhodno pi-ireben v-aj še jeden redni vlak na dan, ob mdeljaii in praznikih pa fte četrti, n. pr. odhod iz Gorico po zimi ob 1. pop,, po leti pa ob 3, pop., povratek iz Ajdovščine po ¦••.imi ob i»M po leti ob 8. ali še pozneje. Ona je odločno previsoka. -- Kaj dela upravni svet V Ni?, nic, zopet nift!! Ppi posknui vožnji se je pripetila že prva ne-refa, V petek zjutraj je odšel iz A;do\?eLiie vLk z dvciiui vnzoviiimi v Gorico po komisijo, katero je pripeljal srcLno v A:dov-fino iz zvečer nazaj v Gorico. — Ko v-. \? '. .».:i.th ::. <»t«t.:^^:.:l: UimjUj ;¦. ti, katerim; ]»• ii;b» rasli iT.- "¦*¦ t«'"'.:v::f» \i-tn. ><» m* i:a-M:;t!i v H:.v-;. \V.c-d t^.j-a je ali:!-! r.-ntuiu vil3:i!'u:n z;»nv •,-«'• pi>/ai:\tv::: l.;i»^;::j.» s >:•- i vilnej^im ^^:-*-ai^tVi>:n ne.»r.* lirv.^fkvutj. I V,l\ [%- t"> rii.v.-k vi-iiko iMst!. Mihfj.i in r.iziimi!"^;! liiM. > |»U->«» mi t««:n*'!iU t«*r / r.i/.j*' na-i \\>v>] t. o.-ivfišini1 lasmi n!iru>eent> !.:hsvo. N*a «*-«•;« j«> jniel br.i/_i.''ttino «»d; r.ir.o, kutfp* je diddl ufividm« v svfij;.h mladostnih: Udih; <>C-i ji* smel prt-sun-jlv**, ki s,» vilo kaj pon.*>no i/pud komatih ido-vij. Irm-1 je na svcii liiMiodikt iz Anianc,! -veti Uotiifaeij iu .-voli .Iat:«>/. iz Ti pu-truui v veesioi«! veM'!ju /iveCi Ii semkaj k svet; masi, pri kateri se izro-Mnso njihovemu varstvu.* Po teh besedah poda kneginja opatu roko, katero on, pokieknivši vljudno na jedno koleno, po vitožki šisgi iioljnbi in potem sta šla skupaj skozi vrata. Oči* vidno so jih že pričakovali z mašo, kajti v toni hipu so zadoneli zvonovi in zvončki, trobci so zatrobili pri cerkvenih vratih kneginji na čast na veliko rogove, katerih glas jo široko odmeval okrog, zopet drugi so vdarili po kotlih, narejenih iz medi ter prevlečenih z kožami. Na kneginjo, ki se je rodila v krščanski krajini, je imela doslej vsaka cerkev velik utis; tim večji utis pa je šo imela na njo cerkev v Tinjcu, kajti kar se lepote tiče, se je lo malokatera mogla kosati ž njo. Po cerkvi se je razprostiral mrak, samo pri velikem oltarju so prodirali skozi okna jasni trakovi svetlobe, mešajoči se z zarjo sveč, ki so osvetljevale pozlačene kipe in rezbarije. • Redovnik, imajoč na sebi masno opravo, so je priklonil kneginji in na to jel služiti sveto mašo. Kmalu se je jel dvigati kvišku duhteč dim, kateri. zakrivsi duhovnika in oltar, so jo povspenjal v oblakih proti stropu, povekšajoč tajnost in slavnostni tip cerkve. Ana Danuta jo pripognila glavo, podprla si lic« z obema rokama ter jela vneto moliti. Ke pa so se oglasile Še orgije, ki so bile trkrat še kaj redka prikazen, ter jele časih bučeČ pretresati ves ta prostor, časih pa zopet doneti s tihimi, rekel bi angeljskimi glasovi, pa je dvignila kneginja oči kvišku, in na njenem licu se jo pojavljalo poleg pobožnosti in strahu tudi brezmejno razkošje, in onemu, ki jo je gledal, se jo moglo zdeti, da vidi pred seboj nekako blaženo ženo, ki gre zamaknena v odprto nebo. Tako je molila med pagani rojena hči Kiejstutova, katerega se je v vsakdanjem življenju takisto, kakor vsi ljudje tistega časa, iskreno in zaupno spominjala imena božjega, ki pa je ipak dvigala oči v hiši Gospodovi z otročjim strahom in s pokorščino do njegove tajne in neizmerno moči. A takisto pobožno, dasiravno nemara z manjšim strahom, so molili tudi ostali dvorniki. Zbišek je klečal med Mazurji, kajti samo dvornice so šle s kneginjo naprej ter se priporočal varstvu božjemu, časih pa se je ozrl po DanuSi, katera je sedela s pobešenimi očmi poleg kneginjo. ter si mislil, da je postal vitez take deklice in da ji ni obljubil kake malenkosti. (Dalje pride.) klep, kako bi jo opeharil tudi v Četrti. Mislil je in mislil, in v teh mislih se je spomnil — Ivana Nabergoja; hitro je naredil naCrt, po katerem izigra tega uzor-prvoboritelja proti narodno-napredni stranki. Ponudil mu je kandidaturo, češ z Nabergojem izpodbijem tla narodno-napredni stranki, za njega bo vse navdušeno, agitirati se bo dalo zanj imenitno, zlasti po Krasu, in izvoljen bo, seveda ne kot klerikalec, ali narodno-napredna stranka bo ob mandat. Pokojni Nabergoj je bil silovito indi-gn i ran, in to po vsej pravici, kajti pafc najskrajnejša nesramnost je bila ta: hoteli izkoristi jednega Nabergoja proti naši stranki. Nabergoj je odgovoril Gregorčiču sicer uljudno ter odklonil ponujano kandidaturo, ko so pa vlovili svetnika Rutarja za kan* didata, je pa vzkliknil: Ubogi Rutar!........ Nabergoj se je pokazal v tem slučaju moža nasproti grdemu spletkarju, ki je Sel v svoji predrznosti tako daleč, da je hotel zlorabiti celo ime Nabergojevo v svoje grde namene. Nabergojevo indignacijo mora uraeti pac vsakdo, Gregorčičevo ravnanje pa umej, kdor moro! OJ, ta Jaka Fon! — Zvit je ta nune, kakor pravi prislovica, bolj od kozjega roga, ali tako zvit pa le ni, da bi se nam izvil. še druge tičke smo ugnali v kozji rog, pa bi ne Jakca Fonovega ? Ta lisjak nam je bil pisal s podpisom Andrej Skočlr št. 35. v Potokih ono dopisnico, ^katero smo priobčili pred tednom dnij,-Mislili smo takrat, da je pad pregovoril Skofiirja, da je odpovedal »Primorca" ali pa da mu je plačal »Prim. Ust*. Toda stvar je vse drugačna. Andreja Skočirja ni doma, marveč je na Koroškem, in nič ne ve, kaj počne Jaka Fon, vulgo .ta mičkena reč-, v Potokih v njegovi hiši. »Primorec* je prihajal v hišo, ko je gospodar z doma. Jaka je prišel, ga videl ter hitro sklenil, zadušiti v Primorca", ker se ga boji kakor gada na cesti. Morda je govoril kaj z domačimi pri Skočirjevih ~ konec pa je ta, da je v odsotnosti in brez vednosti Andreja Skočirja odpovedal »Primorca" s tako robatimi besedami, kakoršnih je pač zmožen le robatež. Skočir je naš naročnik že 10 let, te dni pa je naznanil svoj polni naslov na Koroškem, kamor se mu sedaj pošilja »Primorec". Tako priliko torej je porabil Jakec, da jeizlil svojo žolč nad »Primorcem", ali vspeh je slab, kajti pri Skočirjevih ostane vseeno »Primorec". Sedaj hodi na Koroško, ko pa se vrne Andrej domu, pa bo hodil v Potoke na št. 35 — pa če se Jaka Fon petnajstkrat na glavo postavi! Ali je tako postopanje pošteno ali nepošteno, o tem pa je sodba le ena. Enrat Štrancar nam piše: Ni res, da bi bil jaz glede zadnjih občinskih volitev v Rihembergu okoli letal; res je pa, d?, nisem niti koraka storil v tem ozira iz sv_a ga stanovanja. Ni res, da bi se bil kje izrazil, da, ako ne zmaga katoliška stranka, gre sv. Duh iz Rihemberga. Ni res, da bi bil prigovarjal kakega Rihemberčana, naj gre volit za Pavličevo stranko razun, kar je res, svojemu bratrancu v svojem stanovanju v Štanjelu, ko me je prišel obiskat. Ko je pa kazal mržnjo do gosp. Pavlice, sem koj odnehal in o tej stvari nadalje molčal. V Štanjelu, 5. sept. 1902. Jozff Strancar kurat v Štanjelu na Krasu. Or iba uredništva. Ker nočemo delati nikomur krivice, priobčujemo to. Prosimo pa zajedno naše p. n. dopisnike, da se oglasijo v tej stvari. T Mirna žogajo strojarski delavci s štrajkom. Preteklo nedeljo je imel tam shod Kopač iz Trsta. Pojasnjeval je program demokratske stranke in navduševal delavce za svoje ideale. Tovarnarji so pričakovali, da se jim napove že z 10. t. m. splošen štrajk, a ni ga bilo. Delavci se pa še vedno pripravljajo zanj. Kakor čujemo, zahtevajo 30$ po-viška v svoji plači in 1 uro manj dela na dan. Zahteve so velike in dvomimo, da bi jim mogli delodajalci ugoditi. Obrt trpi vsled tega žuganja, ker se tovarnarji boje vložiti kože v delo, dokler se te diference ne poravnajo. Delavci pa menda nalašč čakajo, da bi potem koj pričeli s štrajkom, ko gospodarji denejo v delo veče število kož. Bilo bi želeti, da se vsa stvar poravna mirnim potom, da preveč ne trpi naša domača strojarska obrt, katera je v Mirnu jako razvita. Zato priporočamo previdnosti gospodarjem in delavcem ! »Prim. List" in dr. Tarna. — ,P. L." pravi, da je nameraval dr. Turna preseliti se v Trst in prevzeti vodstvo — soci-jalnih demokratov. Toda »pogajanje" da so se — razbila. Kakor ,P. L.* ničesa ne verujemo, tako tudi ne tej gorostasnosti. Ali more ,P. L." dokazati tako težko obdolženja ? Da jih ni sramlt Socljalnodemokratlčnl shodi. — Z Nabrežine nam poročajo, da so imeli soc. deraokratje tam dne 4. t m. javen shod, na katerem je govoril g. Kopač iz Trsta. S tem dnem je namreč potekla pogodba delavcev in delodajalcev, sklenjena po lanskem štrajku. Torej je-šlo-za to, kaj storiti za bodočnost. Kopač je zvračal vso krivdo propadanju Mesarske obrti na ledja delodajalcev in končno predlagal, naj se jim pogodba zopet predloži v potrjenje za nedoločen čas. Predlog je bil sicer sprejet, ali nekam težko je šlo. Kopač je hotel tudi, naj se vsi mali obrtniki pridružijo soc. demokratični stranki. V nedeljo je imel Kopač shod v Gorici pred slov. delavci, katerim je razlagal, kaj so in kaj hočejo soc. demokratje. Popoludne je šel v Solkan, kjer se mu pa ni predobro godilo, kajti shod je bil razp'-ščen. Kobarlško kaplanče zopet rogovili po »Prismojencu". Hvali se radi ustanovitve kat bralnega društva, govori o obstreljenem bivolu (o »obstreljenih" ljubimcih noče govoriti !), o nesramnosti in podlosti (»rečem ti, da mi ne porečeš!"), in ko se obregne ob geslo: Vse za omiko, svobodo in napredek, za kar ono nima nikakega smisla, vsklika: Hinavci —¦ in konec je dopisa iz Kobarida! Take pisave iz peresa Ciril-Metoda smo že navajeni. — Se ne čudimo nič, čudimo pa se, da ta božji namestnik (o jej! o jej!) tako previdno molči o tistih 500 goldinarjih!! Ali o teh ne črhne nikdar nobene besede?! Kobarid. —• Vodstvo poddružnice sv. Cirila in Metoda naznanja, da bo letni zbor dne 18. septembra t. 1. v gostilni pri »Biažu" ob 2. popoldne. Ii Šcmpasa. — »Pretekla praznika smo neprenehoma videvali tukaj gospoda Janeza izpod Cavna, zdaj deželnega odbornika. Svoj »kvartir" je imel seveda v fa-rovžu. Nekam skrivnostno je prišel, bival tu in odšel. Zakaj ? — Nekdo meni, da ta mož »deželno odborništvo" imenitno rabi za — politiko. Ko bo žakelj poln, se odveze sam. To naj si zapomni g. Berbuč." S kolesom je prevrnil pred nekaj dnevi 29 letni Peter Kobal s Tolminskega 69 letnega kmeta Antona Vechieta na potu na Grčino. Starček je naznanil Kobala redarstvu. Padel je s žešpc v Ločniku neki Ta-Ijanut. Padel je tako nesrečno, da je drugi dan umrl. Bil pa je tudi že star. Met t Monastero. — Tržaški kmetovalci so izleteli danes v Monastero na uzorno posestvo g. barona Ritter-Zahonva. Tatovi blclkljev. — Neki Fr. Svetec je služil v Ljubljani za pekovskega pomočnika. Izposodil si je od nekega Aviča kolo, in s tem jo je ubral proti Gorici. Prišel je srečno v solnčno Gorico, ali tu so ga prijeli redarji, ko je hotel prodati kolo za nizko ceno. Trije mladi psičk* za luksus, lepe in male rasti, črne barve z rdečimi nogami, so na prodaj pri g. I. pl. Grimmerju, graj-ščaku v Solkanu. Slovenska Šolska Matica. — V od- borovi seji tega pedagoško - književnega društva dne 4. t. m. so se vzeli na znanje poverjeniki, ki so se nastavili izza zadnje seje. Nova poverjeništva se osnujejo za Celje (mesto). Novo mesto, II. drž. gimnazijo in realko v Ljubljani. — Za I. 1902. dobe društveniki troje knjig: 1) Pedagoški Letopis, obsegajoč poročila o posameznih učnih predmetih pedag.-znanstvene razprave, poročilo o društvenem delovanju in imenik članov ; 2) Učne slike, t. j. po formalnih učnih stopnjah prirejene obravnave vseh beril, na-hajajočih se v sedanjih Abecednikih in Začetnici; 3) Realne knjižnice II. snopič: nadaljevanje Apihove zgodovinske učne snovi za ljudske šole. — Določil se je tem knjigam obseg; izbrale so se izmed ponudnikov najcenejše tiskarne, ki prevzem o delo. Ker so rokopisi že večinoma pripravljeni, se začno knjige prav v kratkem tiskati, tako da jih dobe člani še pred Božičem. — Matica namerava izdati tudi kratke realne knjižice za učence najvišjih razredov. — Dalje izda in založi navodilo k Črnivčevi I. računici v obsegu 5 tiskanih pol. Cena iztisu je 1*20 K. Knjižica se že tiska in jo bode v nekaj dneh dobiti pri odboru in pri ljubljanskih knjigo-tržcih (tudi pri J. Bahovcu, trgovcu s papirjem). Poštnino je posebej plačati. — Sklenilo se je, da priredi Matica tudi letos pedagoška in znanstvena predavanja v Gorici (g. prof. Bežek) in v Ljubljani (o Božiču g. ravnatelj H. Sehreiner o formularnih učnih stopnjah.) — Društvo stopi v dogovor s »Hrvatskim pedag. književnim sborom* zaradi vzajemnega dobivanja knjig, ki jih izdajata društvi. Konefini sklep se prepusti občnemu zboru. — Slednjič se obrača odbor še enkrat po vseh, ki nameravajo pristopiti k društvu, naj se podvizajo z letalno"4 K, da more odbor Se v pravem času določiti število iztisov posameznim knjigam. Ker še veliko poverjenikov ni vpo-slalo nabranega denarja, oziroma zglasila svojih članov, se prosijo, da to takoj store. | Pripomni se, da se je v okrajih, ki so že zglašeni, število članov v primeri z lanskim letom dokaj pomnožilo. ODBOR. IhUvill »m® »So«®" že s 1. t. m. vsem onim naročnikom, ki na račun teta 1903. niso še nič plačali Izjem smo naredili le prav malo. Kdor torej »Soče" ne dobiva več, je upisan v seznamu — dolžnikov. S tem pa še ni vse končano, kajti vsakdo mora plačati svoj dolg. Pri »Slovanski knjižnici* smo Že naredili red, da mora vsakdo plačati naprej; zdaj je prišla na vrsto »Soča". Po vsem svetu je tako, bodi tudi pri nas! Za naš »Kažipot*. — Bliža se čas, ko bomo zbirali nove podatke za »Kažipot* 1. 1903,, oziroma spremembe, ki so se dovršile od lani. — Ob tej priliki opozarjamo vse gg. trgovce, obrtnike in druge rojake, ki imajo v tem ozira kake želje, da se sami oglasijo. — Oglasijo naj se posebno tisti, ki so biti lani izpuščeni ali so v tem letu ustanovili kako trgovino ali obrt... »Kaži pot" je danes jako važna, mnogo rabljena knjiga. Ona je nekako zrcalo naše dežele v mnogem oziru. Zato bodi točna, kolikor je to v človeških močeh. Da bodo podatki kolikor le mogoče novi, knjiga ne pojcle v lisek pred decembrom, ker smo nabavili toliko materijala, da je postavljena cela. Oglase sprejemamo že zdaj. Za prednostne strani velja načelo: kdor prej pridr?, prej melje! 30.01*) kron znaša glavni dobiček olomuške razstavne loterije. Opozarjamo, da je žrebanje nepreklicno dne 2 5. septembra ter se izplačajo posamezni dobički od prodajalcev v gotovini le z 10L popustom. Razgled po svetu. Dogodki v Trstu. — Gamberjev »H Šole" je prijemal v zadnjem času ostro soc. voditelje, zahtevaje od njih račune o svotah, nabranih ob raznih prilikah. Soc. demokratje so sklenili, maščevati se, in sicer, ker ni šlo več drugače, s pestjo. Hoteli so napasti uredništvo »H Šole", ali odgovoriti so jim od tam z revolverji. Urednika Gutina so bili ponoči že prijeli, ali se je srečno rešil s pomočjo tovarišev. Soc. dem. so hoteli napraviti še veliko demonstracijo pred uredništvom lista, aH redarstvo je to preprečilo. Zaprli so soc. agitatorja Paneka, Zotiana in Chiercosija, dalje napadalca Dobri!o in Pelronia, pa tudi Del-Cola, Pavonija in Pecile iz uredništva »Šole". Soc. dem. zahtevajo, da se njihovi pristaši izpuste iz zaporov, radi tega so bili že pn drž. pravdništvu, namestništvu, mestni svet je imel sejo, in ministerstvo je obveščeno o nevarnosti, ker se preti z generalnim štrajkom. Več sto delavcev v svobodni luki je v štrajku. Vojaštvo je konsignirano, iz Gorice sta odšla v Trst dva bataljona 47. polka. Nekatere prijete so že izpustiti. Dve tiskovni pravdi t Trsta. — Dne 20. t. m. se bo vršila pred tržaško poroto obravnava proti odgovornemu uredniku .Edinosti" in proti Fr. Klemenčiču na tožbo g.čne Zofke Kvedrove radi žatjenja časti potom tiska. Predsedoval bo obravnavi svetnik Pe-derzolli, sodnika Codrig in Mosche. Dne 25. t. m. pa bo druga obravnava proti »Nar. Listu", katerega toži g. Maks Cotič, urednik »Edinosti". Na zatožni klopi bodo sedeli Valentin Vovk, Fran Fajdiga in Fran Polič. Državni zbor bo sklican baje šele koncem meseca oktobra. Prihodnji teden namerava sklicati mini-sterski predsednik k sebi zastopnike strank iz češke in Moravske, katerim predloži predlog za akcijo, ki ima služiti v korist Čehom in Nemcem. Po drugih poročilih pa se slikajo te vesti kot prezgodnje. Državni proračun za prihodnje leto je izgotovljen. Po prvotnem načrtu bi bil znašal primanjkljaj okoli 60 milijonov kron, ali finančno ministerstvo je črtalo in zmanjšalo toliko postavk, da se pokaže tudi v tem proračunu majhen prebitek. Deželnozborske volitve na Morav-skem so že razpisane. Kmečke občine volijo IG. oktobra, volilni okraji mest in trgov, in obrtnih zbornic Brno in Olomuc pa 20. oktobra; veleposestvo 23. okt. Bazpulčen! deželni zbori. — Oni deželni zbori, katerih IegTslalurna doba poteka v tem letu, so bili te dni razpuščeni. Ti dež. zbori so: moravski, šteski, spodnje in gornje avstrijski, solnograškt, štajerski, koroški in predarel&ki. Ob jednem so naročene priprave za nove volitve, »Slovenec' — obsojen. — Urednik dr. Lampe in odgovornik njegov Rakovec sta stala te dni pred ljubljansko poroto radi žaljenja časti g. dr. Ferjančiča, drž. poslanca. „Slov." mu je očital po Susleršieu, da si je pridobil naslov »sodni nadsvetnik* na nepošten način ter da krade ljudstvu denar iz žepa. Za te obdolžitve je dobit dr. Limpe ti mmecev zapora, Rakovec pa 4. Zagovornik dr. Brejc je zahteval celo, naj se zaslili sam ministerski predsednik itd. Na Koroškem bodo volili to jesen poslance v deželni zbor. V zadnjem zasedanju dež. zbora je bila sklenjena prememba de-žetnozborskega volilnega reda; radi loga se bodo vršile prihodnje volitve že tajno in direktno. Stranke so; liberalci, klerikalci, soc. demokratje in Slovenci. Kaj bo s Slovenci ? I Ali pridejo kaj na bolje vsled reforme ali na slabše ?! PomneženJ® mornarlea. — h Budimpešte poročajo, da hoče vlada pomnožiti mornarico. Stroftki za to bi znaftali 100 milijonov K. Zgradile bi se 1} nove velike vojne ladije in več križ »rk. Ali potrjena pa ta vest ie ni. .Hplrltlst dr. HlukovbS, o katerem smo poročali, da stoji pred sodniki v Zagreb, je bil oproščen obtožbe motenja vero po dolgi obravnavi. Državno pravdutštvo pa je vložilo pritožbo ničnosti. ShiTiiost .Lire" v Kamnik« minole nedelje se je izvršila sijajno. Dru&tvo je praznovalo svojo dvajsetletnico. Prcdpoludnc je bi! obhod po mest«, izročanje trakov častitljivi zastavi in sv. maša. Ves Kamnik je bil v zastavah. Popoludne je bit koncert na vrtu Fischcrjevega hotela, na katerem so sodelovala pevska društva »Lira", »Slavec" in »Ljubljana*, Zastopani sti bili hrvatski pevski društvi .Kolo* in »Sloga*. — Konečno so pevska društva skupno zapeta »Zrinjsko Frankopanko". Ob S. uri je spremenila .Lira' z godbo in bakljami izletnike na kolodvor, kjer so odhajajoča dru§t»a zapela pred odhodom »Lepa naša domovina* in »Slovenec i Hrvat*. Z gromovitinii »Žtvio*-klici postavljati so se izletniki od prijaznega Kamnika in pevskega društva »Lire". Zaseben zavod z« deklic« ua Krškem. — S šolskim letom iy02~19O3. se dvori v Krškem zaseben zavod za deklice, v katt?rem se bodo poučevali predmeti za 6., ?. in 8. šolsko leto. Potrebna pojasnila daje g. dr. Tomaž Romih, meščanski učitelj v Krškem. „Sl. Narod" se nadeja, da se iz tega zavoda vendar enkrat izcimi meščanska šola za deklice. Prai»». — Nemci v Pragi vabijo češke otroke v svoje šole. Radi tega je odposlal mestni svet k vpisovanju delegate, kateri odvračajo otroke, ki niso zmožni nemškega jezika. Nemci se radi tega penijo jeze. Kriminalnost katoliških in prote-stantovsklh dežel. — Različni časopisi prijavljajo celo vrsto člankov o katoliških in protestanlovskih deželah statistične vsebine. Zanimiva je v njih zlasti razdelitev, ki odločno govori v prid protestantizmu. Navajamo le nekatere številke, ki se nanašajo na hudodelstva napram osebam. Premišljeno ,. deto-mori vred) se je zgodilo: v katoliških deželah: na Francoskem.......... 537 Španskem............. 31 i Avstro-Ogerskem . . . «......1660 Italijanskem....... ¦.....1046 v protestantovskih deželah: na Nemškem........., . 444 Angleškem............136 Nizozemskem........... 49 Švedskem............. 65 umorov. Ako primerjamo te številke s prebivalstvom posameznih dežel, vidimo, da ima Italija s svojimi 31 milijoni prebivalcev skoraj dvakrat toliko morilcev kakor Francija, ki ima skoraj 39 mil. prebivalcev, dalje 135$ un orov veC kot Nemčija, ki šteje 36 mil. prebivalcev, 66S* veC umorov kot Anglija, ki in* 32 mil. prebivalcev. V Španiji pride 45 umorov na 1 mil. prebivalcev, v Angliji inanje kakor 4 (natančno 3,16). Toiej je v. Šp.iniji 1023 % ves umorov kot na Angleškem. Kongres Italijanskih soeljalistov. — Te dni se je vršil v Imoli kongres italijanskih sccralislov. Ta kongres je velike važnost?, kf r nam je podal sliko boja, ki se sedaj vrSi mc-d dvcttii strujami v Italijanski socijaIist:cni stranki. Jedrn bh dveh struj o tako;'.vana revohii'-Jonama, druga pa rtfuru i-licna struja. I.evolui.onarna struja, katere glavni zastopnik ,»» ziuni sf-r^ati^tJCuL p<*bn;r l-Vrri, ?. »stopa s!ali*iy-, da se irora ves sedanji so-ejjlni ni opraviti in muhu;;* stili s so-u.ahiira r- .kiti?, kakor ga ima v programu >ci:i alična stranka. It.furna-licna slruja, ka-[>r<\ v.,\Ci\\i <.; Tsratt, pa zi«;iop.t na, da s.i- ti:OTA s^laru M.nhaim red polagoma in sukmivi o tako «pr» meniti, da ho odgovarjal st,cila!;4ii:iiet..ii pn gr.iii.ti. I^zbka obstoji ter.-,; v tem, da .'leče r< furmisltCna struja scJjn.i stfi.jitji n-d priiufriif) spremeniti in popi;!n ti, rf\»'!u-v( narna pa hofe sedanjo *.!a\l'U pi>r,(;lsoii:a pa-lr< ti in na novo zidati. t;tivt;rt:a sta. hrame \^-.k sum- stalijo, po .ivr uri i,t-a .^;c.:j..;Mi*na stoje prvaka Tu-r.th s:t rVrri tu s.' j»> sln#»;tf v* lik-.i vcema ziu.rnvj'.,(v t oh ti!a za Tura!u*vo refor-!.ii«-.t;{n»» strti/5. K<.ngf'-s ;o n.i.iaije c:ittihriE sfr.tnkstio t.-ktikn. kaki.-r je b:'.a L'•*'?¦>'--!•' i'(>'*ft:'V v Italijan ikem p.r!aiti'-r:tn ter iiiis pasti! »vohodtlc* roko v ruste.j auju iu*\ r^i- -/..ni i. Buri. Uur.-kt del.galjr l;tjtha, Devet tji Jhlarc-v au -c po-vetovalt dolgo časa s «:tt4ii.i:<-r:'!:m!:\ da bid«s(g!i k»::kor mo-gofe lig l:io !-ta.i"i'--- ?.:i b;;re. Ali kakor se rise, v- t;* '.s-3 tt.i'i" izjalovile. A';gl-?.i so sr.eH: i! .no t.-. >«.:!{-. P.nri na:.-.i-ra\ajn baje tzl.it: f.r.-^latiMci.o, v k sferi speroC-^o ') teh pega^n/h V r p.*.:<*.<*> vm Kvrop-* na. pfimoc ¦.'.a svo nar.^bii i.h«!,m<'k. Razno ve*U. ¦— Kukor p">re.{ajo tz N<-,/rka, .' v a« !U-Ivka-br* g na otoku Si. V:n-on?a r....l: v gtirr.*o r>ku, ki prodira iz <;hvt.";-'!-Ii laira, i;.f-i gr-^jisr;1 pf.lrfsCM. — V Ht.Tf.v.-^iu v N, «.f;i &,-- r puirla, v cirkusu galu. a. 30 o?-b ;>• te.':ko ra:i/-nih. -— V Cin.Jt-li blizu I/g*-'"' v Ivlei si* ;e uprlo 54H> kni-ff.-v >vt:;;:.-; g.^j^-Jarj' m, k*-r jif.!J ni.s:> hiteli ilati tjjl„-cga 2os';i*ka. l*pyr ^. zadušilo vo;;!?!vr. — Pri voskih vajah blizu lh~ -šav(: ua Nf-u^ki j.-; jf* UKirl'* za srr!n/.;irlco 20 v; jakuv. ¦•- MonS IMl:0 v In-hi] prrt^-kli itd''-« s s'.kra!. ?54''V(-r:.;i ?!ran r.toka ;e u:ti-;V"*r.a. (Jl;ri/f :e s|:::i-s vrl..r;t JJiini na •.*..'".; t g* ::j ''>•.*!« t.-»('a-. ":h (• :v->r> l.-n '.'¦-¦•' ••¦ ! ,*k'i ;:'k'.-?-Aat!!h. Shod narodno-napredne stranke v Žireh. Na d.in rr-^ira *:¦>>.:*-,s. >» ]»¦ vi^il v ži'.-f»\>j:: d";!:.: i::i r'i<>.-t'»n.«'ni vrtu Sm5»-|^v*mu h-p f.r.,,;i. kat<*s>"*L5a j<- .^[ji-alo Slovensko j.::l;t:rM!> dvu^vo-. S L'nI h' je vr>i! ob n;n< >•.'(.«: f-e/i >o0 krepkih možaka jev. Pi:\I«'kui r-tu pa tudi dva p.-»pa - e:l'*:i bolj pihni ne:ro druin — kakih prtiu^t -voj:h pokorni!: in ponenmHeidh ovč;.- s >• boj, v.-!j*.- teh podivjanih *t*-:-vif-t*«- zjmjčo na .-hodu. lia-zume se. da jo bil eden izmed uAi d veli popov kapla" Lavne, ljubitelj perij, drugi nesreeni ->:'s:;ik Hribar - seveda natrkan. In pod poveljstvom teh dveh je ta napita svojat hotela upiti in razgrajati. Kaplan Lavrie s svojimi značilnimi, izbuljenimi očmi je vzdigoval pesti proti dr. Tavčarju, ki mu je bral prav imenitne levite. Na to kričanje se je seveda slišalo le smeh in pa klici »Lavrič na peč, na peč pojdi.« Seveda to je zbadalo LavriČa in še bolj je vžigal svojo bando. Toda že so se pomikali krepki Žirovci proti tej druhali, da bi tudi tem tonzurirancem makari dali pokušati svojo trdo pest. In le treznemu nastopu dr. Tavčarja se ima zahvaliti kaplan LavriS, da je prinesel še zdrave kosti domov. Tuintam se je za5ul kak klic »Živio ŠusteršhV toda takoj je bil udiiSen — in gromovit »živio Tavčar« je zagrmolo. Toda kmalu so utihnili in kaplan Lavrič so je prav natihoma splazil za dr. Tavčarja — toda tla so mu postala vražjo vroča, ker dr. Tavčar j" mn-j^Hic' par tak« krepkih^ tj a v brk povedal, da jih to mlečnozctbo Pepče ne bo kmalu pozabilo. Na predlog dr. Tavčarjev je bil izvoljen za predsednika župan Anton Kopač. Kot zastopnik bolnega dež. poslanca g. Božiča je g. dr. Ivan Tavčar naj*-prvo opravičil odsotnost poslančevo ter potem nekako z naslednjimi besedami nadaljeval svoj govor: »Žirovski shodi so ž«» od nekdaj zelo pomenljivi. Edini mandat, katerega smo si v kmetskih občinah ohranili, je mandat vipavsko-idrijski, kakor kol v meso zbada ta mandat nasprotno stranko, in divjali so vm ti klerikalni neolikanei (kaplan Lavni-t udi protestira zoper klerikalno neoli-kanee !), ki dandanes ljubljanskega kne-zonadškofa na svoji fepagi za sabo vlačijo kakor zverine, ko je pri zadnji de/elnozhorski volitvi zmagal nas Hožič in sieer v prvi vrsti s pomočjo zavednih in zanesljivih žirovskih svojih volih-ev. Ti-^a narodno-napredna stranka Žirov-eev ne bode nikdar pozabila in v čast si stejo, da ima na svoji strani Icili zavedne kmetovalce kakor so Žirovci. S ponoM.ni prihajamo torej na vase shode, dobro vedoe, da imamo v Žiroh nekako trdnjavo, katero hočemo do zadnjega svojega zdihljeja braniti, rpamo, da /.irovi i ne boste nikdar tako nizko padli, da bi hodili skupaj na peč spat z vašim kaplanom Lavričem ! /e prej sem omenjal, koliko važno* mi' je njandat vipavsko-idrijski za našo stranko. To uvidevajo tudi naSi nasprotniki, in kakor hudič okrog križa lazijo ttkro:'. Ložieevega mandata. Tudi sedaj, ko se prijatelj Uožič zdravi dalee lam na Češkem, porabili so priliko in tihotapsko vhunili v vipavsko dolino ter zbobuali pod vodstvom lakomnega vi-j»av.^kega dekaoa neki zakotni shod v Vipavi na dobro zavarovano dvorišče g« .-liltie pri : Hribu -. Prišel jo ta shod kakor uren oblak in ravno tako hitro je tudi izginil. Na predlog dekana Lrjavea je izreklo 1(100 vipavskih vo-Sik-ev vsaj tako poroča .Slovenec 1'ožiču nezau[>nico ter ga pozvalo, da naj odloži svoj mandat. Gospod dekan Mrjavec je sicer prr>;ej zabit, a tako zabit pa vendar ne bi smel biti, da se je delal, kakor bi Uožič moral tako nezaupnico z:i resno smatrati. (Je nima prijatelj Uožič druge bolezni, kakor je po dekanu K rjavim izrečena ne-/.tupnii-a, potem se v Karlovih varili prav gotovo ozdravi. Toda o tem bom govoril na ^hodu v Vipavi, kojega hodiva z iJožicein takoj sklicala, kadar bo ki-sa-ana trgatev v Vipavi. Na shod vipavski pa j»* prijel tudi dr. ^usteršte in tam je s krivoprisežnikom goškim Ferjaijeiecm in Jurijem IVdenškom, vi-p;ivskim sodnikom, ki po svoje deli pravico kuratu na (loeah, na slovesen ::ačin povedal zbranim vipavskim kle-nkalekom, kako da neizmerno zaničuje i:apndnjake in kako da tudi vas zaničuje ž5rov.-ke liberalce. Jo že tako, kadar dr. .>u>teršič proti nam ničesar drugega povedati ne ve, potem pa zapoje hripavo svojo pesem o zaničevanju, re^, to zaničevanje mora pasti kakor -•trupena rosa po naprednjakih, da ce[>ajo .potem kakor muhe, če so bile na kosilu p-i rdiči stru{>eni gobi. Ali verujte mi prijatelji, na zaničevanju dr. Susterši-čevem ni se nikdo poginil, vsaj k večen, u človek ne, dasi pa na drugo stran ne vem, če bi kak pes ne poginil za hitro jetiko, ako bi mu dr. Susteršic izrekel slučajno svoje spoštovanje. To zaničevanje tormj ni najhujša nesreča! Sicer se pa jaz in vi lahko tolažimo s tem, »da cigana pod vcSali ne povprašujemo, kako misli o naši časti, in da nam je preklicano vseeno, če nas ta cigan tudi zaničuje.« Toliko o vipavskem shodu. Ali dr. Šusteršič je imel tudi shod v Horjulu in ker je moj načrt, na važnejše klerikalne shode odgovoriti v primernem protishodu, bodi današnji shod posvečen predvsem horjulskemu shodu. Po deželi frfota sedaj tudi mu-šica dr. Brejc: ali če taka muBica komu v vino pade, pihnemo, pa jo imamo zunaj. Z Brejčkom se torej danes ne bomo dalje pečali, tudi bi bilo škoda podplata, če bi ga hoteli položiti na tega pobožnega prešestvovalčka. Ta naj piska po deželi, kolikor- mu*. &rago.(».Mi se za to piskanje niti toliko ne zmenimo, kakor za otroke, kadar piska jo na znane konjičke okrog Stantov po sejmovih. Dr. Brejc naj torej le piska na svojega konjička. V Horjulu je govoril dr. Šusteršič najprej o toliko imenovanem združenem klubu jugoslovanskih poslancev v državnem zboru. Najprej je imel svoj -lepic klub v državnem zboru, m ko je prišol na Kranjsko na svojih shodih, ni mogel pohvaliti lepote toga kluba. Vsi ministri so ležali na trebuhu pred tem klubom, in Če bi se bilo dr. Šu-steršiču lepega dne zljubilo, bi bil z lepim svojim klubom lehko odstavil še celo našega cesarja. V resnici pa je bil ta lepi klub prav navadna Šušmarija, s katero je dr. Šusteršič oči brisal svojim nevednim volilcem. Ta klub na Dunaju ni ničesar drugega dosegel, nego da so tudi širši krogi izvedeli, da ima dr. Šusteršič umazane roke, kar pa za nas ni bilo nič novega, ker smo to že prej vedeli. Kavno taka šušmarija j* klub združenih jugoslovanskih državnih poslancev, kjer se pa predvsem nahaja nekaj flohov, kojih drugod niso hoteli, in nekaj Uusinov, kvJih drugod ne marajo. Ta klub jo takorekoč nekaka »deklica za vse ; ker je pa že precej stari-kaši a, ima malo zob, in prsi kakor deska, dobila bo ta »deklica za vse« komaj kako dobro službo. Da ji je dvorni svetnik Ploj kupil novo zidano rutico, se ne čudimo, ker ta štajerski politik, če ne bo dolih zidanih rutic, sploh dolgo časa živel no bodo, Da ji je pa umirovljeni isterski sokol Spinčič, ki zadnji? čase nekako na tem boleha, da skuša motiti kroge napredno stranko, iz svoje penzijo kupil nov predpasnik in da ji jo iz Dalmacijo naročil novo spodnjo krilce, je skoraj obžalovanja vred i . Da se je gospoda iz Dalmacijo pusi,;'c k taki dekadenci zlorabiti, da je ta gospoda, ki s svojimi brati Srbi ni hotela sesti k jednt in isti mizi, s siastjo sedla z dr. Šusteršičem, kojega na Dunaju noben psiček ni več povohal, k enemu in istemu koritu, to bodo ti gospodje še obžalovali. Že do sedaj niso poznali posebne samostal-nosti, od sedaj pa bodo robovi dr. Šu-storSiča - njegovi pravi cuckovi sinovi! To se je prav jasno pokazalo tudi na shodu v Horjulu ! Dva poslanca iz kluba združenih jugoslovanskih državnih poslancev sta o ogrski nagodbi predrznila iz'a žiti svoje mnenje, in to prej kot sta pri dr. ŠusterŠiču povprašala za njegovo vsemogočno mnenje. To je Že vnebovpijoča pregreha in voditelj kranjskih katolikov je že v Horjulu z na-gajko vsekal čez nos, da so se poznale krvavo klobase! To jo vse p; *zno, vskliknil je dr. Šusteršič, dokler nisem jaz govoril, ne sme nikdo nikakega mnenja imeti, in nikdo ne sme v imenu združenega kluba kaj črhniti. Ta združeni klub ni torej, nobena ponosna tvo-titov, in v sebi že nosi črva, ki mu gloda na mesu. Razpadel ne bode radi ogersko nagodbe. Vprašanj¦• te nagodbe nima za nas posebne težave, ker je skoraj izključeno, da bi zastopniki Ju-goslovanstva pri rešitvi tega vprašanja mogli in smeli na cedilu pustiti zastopnike bratskega nam naroda češkega. Zastopniki tega naroda so sicer v zadnjih debatah zelo incliferentni postali glede svobodomiselnosti, kar se jim že slabo plačuje, posebno na Moravskem, kjer katoliški fanatizem že zažiga streho češko narodnosti. Vzlic temu pa je če*ki narod še vedno pravi rezervoar svobodnega mišljenja, v tem pogledu koraka na čelu vsem slovanskim rodovom v širni Avstriji in zategadelj je naravnost nemogoče, da bi v ti usodepolni dobi, katera se bliža češkemu narodu, jugoslovanski zastopniki no stopili v boj ramo ob rami z zastopniki češkega naroda. Vzlic temu nosi jugoslovanski klub črva v sebi. Ta črv pa je osebnost dr. Šusteršiča. Povsod se čuti cerkvenega gospodarja in gorje vsakemu v njegovi stranki, ki se upa le enkrat zasopsti — proti njemu. Vzemite samo tega ubogega Povšeta, kakor političen otrok je, po dnevi in po noči vidi i i L' - da dr. Šusteršičeve strahove. Trese se kakor trava na vodi in bledo-lični dr. Šusteršič mu sedi kakor svinčena mora vsako noč na prsih, če za trenutek zaspi. Kaj hočete s takimi politiki -— to so veše, kojih prva misel je dr. Šusteršič, in kojih zadnja misel je zopet Šusteršič! Tako bo tudi v združenem jugoslovanskem klubu. — Dvorni svetnik Ploj postavil se bode včasih v grozilno pozo, dokler ga veliki Žičkarno^ sune-pod-rebra.-Ingromo-^ glasni Biankini zarožljal bo včasih z zobmi, pri koncu pa se prikažejo Cuckovi sinovi in tako Ploj kakor Biankini zobala bodeta kot krotka dva kozliča sol iz rok svojega klubovega načelnika, zmagonosnega dr. Šusteršiča. Tak bode konec in nič drugačen. Jugoslovanstvo pa bode za veliko in sramotno blamažo bogatejše, posebno tudi zategadelj, ker bode črna in umazana senca dr. Šuster-šičeve osebe padala na vse druge poslance. V bodočnost tega kluba ne verujemo, ker je ravno v njem preveč elementov, kateri nimajo pojma za Čast in kateri tudi zategadel nikjer časti ne vživajo! Govoril je dalje dr. Šusteršič o obstrukciji v deželnem zboru na shodu v Horjulu, ter povedal, kakor piše »Slovenec«, da za katoliške volilce ni boljše skledo nego je skleda obstruk-cijo. Te besede si bodete morali v spomin zapisati. Dosedaj je nismo poznali in velika zasluga dr. Šusteršiča in njegovo duhovščino je, da so ti besedi pridobili domovinsko pravico v deželi. Sicer pa na besedi ni nič posebnega, in če vam bodem povedal nekaj izgledov, bodalo takoj vedeli, kaj je ob-strukeija, ako ravno svojo glavo postavim, da je gorski župnik Hribar danes niti izpregovoriti ne more. če se na primer župnik, kakor se je to na Hribu zgodilo, s pijano kuharico okrog farovža pretepa, ni to škandal, ampak prav vsakdanja obstrukcija. če naš Matevž na Trati, ki rad pivo s češp-ljami meša, po polnoči v družbi z malim Lužarčkom po vasi razsaja ter vpije: hudič naj Tavčarja vzame, ni to motenje nočnega miru, ampak obstrukcija je to, ki dela vso Čast župniku na Trati. Če se fantje v gostilni spro in stepo, je to obstrukcija, in če pri tem enega ali drugega ubijejo, je to vrhunec ob-strukcije. Sedaj torej veste, kaj je obstrukcija. In če vam povem, da so kmečki katoliški poslanci zanesli ob-strukcijo v deželni zbor, potem veste takoj, pri čem da ste. Potem si prav živo lahko tudi predstavite, kako so se obnašali katoliški možje, katere je slovenski kmet poslal v deželno zbornico. Tu slišite, kako dr. Šusteršič kruli in kako spušča nad svoje nasprotnike besede: goljuf, slepar, šema in lump. Da se človek teh besed nauči, se mu ni treba za doktorja učiti, Brentežev Jaka, , ki je klal kozle vsako soboto, je takih besed tudi veliko poznal, tako, da se mu pred kozlarjem Šusteršičem ne bi bilo treba prav nič sramovati. Škoda, da je ta kozlovski klavec pobegnil v Ameriko, naša katoliška stranka ga prav britko pogreša, ker bi v današnjih časih bil jeden najboljših katoliških poslancev, kar si jih misliti moremo. Potem vidite dr. Brejca, ki razbija deželne tintnike, in debelega dr. Schweit-zerja, ki z malim bobnom po deželni zbornici okrog rožlja! Sama težavna dela, kakor vidite, dasi včasih tudi naši otročičkl prav fino na boben tolčejo in dasi naši fantiči, kadar se veliki petek pri večernicah sredi cerkve postavijo, z ropotelami mnogo boljše delajo kakor sta to delala Dular in Drobnič v deželnem zboru! Tako je izgledala katoliška obstrukcija v deželnem zboru, kateri se sedaj toliko slave poje po spovodnicah in prižnicah. Sedaj, možje, pa premislite, koliko potreb ima naste-kmečko ljudstvo in koliko nalog ima v tem pogledu naš deželni zbor. Tu je treba nekaj povdarjati! Dve tretjini vseh deželnih dohodkov plačujejo mesta, veliko posestvo in industrija, samo eno tretjino plačujejo kmetski posestniki in obrtniki. Dosedanja deželnozborska večina pa je te dohodke porabljala tako, da je tri četrtine žrtvovala kmetu, in le eno četrtino meščanom in njega interesom ! Zakaj je delala tako? Zategadelj, ker je delovala vsikdar v svesti, da je kmet zares prvi steber naši deželi in zategadelj, ker je bila od nekaj prava in resnična prijateljica kmečkega stanu! Sedaj jih pa poglejte te katoliške prijatelje našega kmeta! Našemu kmetu voda v grlo teče in kamor se ozre, zija mu nasproti desetero potreb! Prav umestno bi bilo, da bi se v deželnem zboru vsi resni možje posvetovali o sredstvih, s katerimi bi so dalo našemu kmotijstvu vsaj nekoliko na noge pomagati. Sedaj pa nasprotujejo tisti poslanci, katere so nerazsodne babnico in katoliški duhovniki v deželni zbor poslali ter nastopajo kakor tolpa našmarjenih otrok ter se obnašajo kakor šemo pred pustom. Kjer se jo poprej delalo za kmeta, tam se je sedaj razsajalo in prismojeno obnašalo! S kraljenjem in tulenjem se ne popravljajo ceste; s Schweitzerjevim bobničem se ne pribobnajo podpore in s piščalkami, katere dr. Brejc iz lepih konjičkov potegne, se ne zgrade vodovodi. Vi kmetje tudi nase gledate in človeku, M razgraja, šipe pobija, ob mizo tolče, ki ne zna druzega govoriti, kakor lump, baraba, bi ne djali druzega, nego da je prismoda ali šema. Tako je dr. Brejc, ko se je napihoval v Šenčurju pri Kranju, primerjal Poljansko nezaupnico z mušico, ki se je vsedia : volu na rog. Dobra primera. Obstrukcija j je silno prazna, prav otročja komedija, J pred katero se niti muhe ne tresejo, so klerikalci s svojo obstrukcijo napravili pravo tovarno za knofe, vendar ne bodo ostali zavedni Žirovci brez potrebnih podpor. Govorniku je sledilo vedno frene-tično odobravanje, četudi so hoteli pijani popje s svojo tolpo to preprečiti. Potem je bila predlagana sledeča resolucija: »Na shodu v Žireh zbrani volilci najstrožje obsojajo otročje počenjanje dr. Šusteršiča in tovarišev v dež. zboru. Izrekajo poslancem nap. stranke, posebno svojemu poslancu gosp. Ivanu Božiču, popolno zaupanje ter zahtevajo redno delovanje^dYžernegar zbora, ker kmet brez podpore od strani deželnega zbora obstati ne more*. Resolucija je bila z navdušenjem sprejeta. Ker se na vprašanje predsednikovo ni nihče, več oglasil, je župan zaključil istega. Seveda to je nalašč preslišal kaplan Lavrič ter potem prišel vprašat, če more govoriti Ljudstvo je Se dolgo pozdravljalo dr. Tavčarja ter s smehom spremlje-valo odnahajočo klerikalno bando. Delavska stanovanja. (Dalje.) Slaba stanovanja so tudi vzrok, da je tuberkuloza med nižjimi sloji precej razširjena. V poljedelskih provinci j ah vzhodno in zahodne Prusije je umrlo od L 1894—1896 od 10.000 prebivalcev 15.5, v industrijskih provincijah westfalski in renski pa 30-69 in 28-9 na tuberkulozi (Bericht ubor den Borlinor Cotigress zu Bekampiung der Tuborkulose, Mai 1899.) Na Nemškem je število rent za invalide vsled tuberkulozo v industriji mnogo večje nego v poljedelstvu. Tako n. pr. pride na Saškem na tisoč zavarovanih poljedelcev 77 takih rent, dočim jih pride na 100 industrijskih zavarovancev 245. Od 1000 oseb je umrlo na leto v 1. 1881-1890 vsled I J tuberkuloze j 'j.;;.,^,.;., si^.mu ' J V starosti !«'.;, "¦? Z J = > '•?.«) 20-25 j 1-0; 'J-5 J-1 irt- 07 OM I 25-35 j 3-1' 3-2 j 2» 0-7 '¦ 1-3' 05 | 35-45 | t-2 j 3-61 2-2 J 1-7 j 28 1\S 45—55 | 3*)\ 3-8; 1*6 j 38; 60 IS 55-65 i 3-l! 2-1 j M- LM : 133 35 65—75 j 1-71 1-4'. 0-8 lil« j 254! '.1-8 Sorensen poroča, da je umrlo od 10.000 oseb vsled tuberkuloze: 1 | Ko^h^v I |,ntS,,rt I V starosti I možki ženske možki ženske I J i-2i3 i 4i3 i 2i:s i .ii:J ___________{ razred 1 razred I 20-25 43 3.». 19 26 33 37 2t 31 25-35 45 33 26 27 31 30 32 351 J 35—45 60; 3i 40 21 3« 23 33 2fl 45-55 88 34 44 22 18 2» 28 24 55-65 133 14 45 22 53 33 28 21 65 in čez j 10« 2«: 45 13 (>0 20 3t l!) Od 10.000 oseb je umrlo na leto i vsled bolezni \ sapniku : I I I KotKuihageii I Pn,3fl,a I | V starosti možki ženske možki ženske j j| 1 2i3 1 2i3 1 2 iS i 2i3 [ j___________I razred | razred 20 -35 7 5 4 3 5 5 3 3 j 35-45 28 i o' 12 5 17 9 7 5 45—55 58 K) 26 H) 35 17 18 12 I 55-65 121 54| «5 27 59 30 41 28 j j 65—75 215108107; 80120 108 103 87 j 75 in čez 349 224 282 160 314 207 228 205 J če primerjamo Avstrijo z drugimi | državami, vidimo, da je v Avstrij: skoraj najbolj razširjena tuberkuloza: J umrlo je namreč v raznih letih mec 1890 in 1897 od 1 milijona ljudij vsled tuberkuloze W* {iSSKT:::::,:::JS J Norveška ..... •......173' I Belgija............. 17fr I Italija ..............187 j Nizozemska . . .........188 Danska.............191: *) Herfordshiro, Rutlandshire, Westraorlam __„____ _...... _____ _ .,.„. pr. pride na Saškem na tisoč zava- katere lazijo po stenah deželnozborske rovanih poljedelcev 7? takih rent, dočim dvorane. Kar ta obstrukcija dokazuje, je le to, da so po brezvestni duhovščini zapeljani kmetje v naši deželni zbornici zastopani po osebah; katere so ali pri-smodo ali volički ali pa oboje skupaj. Dr. Brejc, kateremu mušice na rog sedajo, bode temu gotovo pritrdil! Celi svet torej gleda na otročjo Šusteršičevo obstrukcijo s pomilovanjem in gotovo tudi z zaničevanjem. Le naša duhovščina je pijana od samega veselja in dekan Kržišnik je zadnjič v Ilirski Bistrici rekel, da še nikdar ni bil tako zaljubljen v dr. Šusteršiča kakor sedaj, ko je začel v deželni zbornici razsajati. Okusi so ravno različni. PozDai sem celo človeka, ki je trdil, da je ni boljše jedi, kakor so suhi ovčji bobki. če je duhoven trnovski v politiki zadovoljen s suhimi ovčjimi bobki, nam tudi prav! Nimamo nič proti temu, posebno ker živimo v zavesti da sta si konserva-tizem in obstrukcija ravno toliko sorodna kakor oko in pest. Še veliko manj pa se strinja obstrukcija z nauki j naše svete vere: v cerkvi nas uči, da , naj se med sabo ljubimo, zunaj cerkve ' pa govore, da je dr. Šusteršič Bogu dopadljivo delo storil, če bi v deželnem zboru ubil par liberalcev. Take so stvari, I o katerih bi morali naši duhovniki neko-' liko premišljati. No, pa tega ne bodo ' storili, ker mislijo, da so le radi tega na svetu, da sojejo sovraštvo. Nekdaj bodo želi vihar in takrat se bodo prav pošteno kesali, da so bili kdaj zaljubjeni v dr. Šusteršičevo obstrukcijo. Zategadelj sem na shodu v Srednji vasi spregovoril nekaj besed, katere so b>ie namenjene ljubljanskemu knezoškofu. Govoril sem glas upijočega v puščavi. Vedel sem pa naprej, da tak škof ne bo še tako kmalu prišel do spoznanja Velikih dolžnosti], katere mu naklada visoka njegova služba. Kdor pozna glavo prevzvišenega Antona Bonaven-ture, ta ve, da ne hlepi po časti veie-častnega cerkvenega prelata; mož je srečen, da je »čilim pester« pod nogami svojega Šusteršiča! V ti sreči ga nočemo dalje motiti. Ali od strani naših klerikalcev se mi je očitalo, da sem pri škofu beračil. Kaj takega mi niti na misel ni prišlo. Med drugim je nadalje tudi omenjal žirovskih potreb ter rekel, da, če ravno Irska .2029 ¦ Nemška država.....• • • • 2245 Švedska.............2310 Francija.............3023 Ogerska . . » .........' » 3184 Avstrija.............3625 Rusija............. . 3986 tuberkuloze in vnetja v sopilnih organih Norveška............3496 {Švica..............*158 Danska..............4234 Angleška............4508 Irska..............4802 Nemška država . . *.....4892 Šotska.............4S91 Švedska.............5029 Ogrska.............5«»i2 Nizozemska...........5893 Avstrijska............59(fe» Francija.............W»Pi Belgija.............0447 Italija..............M5H Rusija..............8192 Da so ravno z ozirom na tuberkulozo s pripravnimi sredstvi lahko pre;:ej odpomore, kažejo slederi podatki: Xa Angleškem je umrlo v primeri z vsakimi 100 v 1. 1861-1870 na tuberkulozi umrlih v L 1891-~18!i5 na isti bolezni: V starosti rcožktii ženskih LoUrlJik* številk«. 6 septembra 1902. ........... 60 2 48 29 28 .........95 46 20 38 30 JUla 1881. v Gorici ustanovljena b/rdka 0 5 let. . . 47 41 5—10* . . .44 51 10.........-15» . . .41 53 15 - 20 » . . . 47 45 20-25» . . . 51 43 35-35» . . . <;t 19 35 45 » . . . 77 59 45-55» . . . s:i lil 55 --fiii » . . . 7S iV2 «;:» 75 • . . . 711 H 75 let in vim"? .... . . 85 7 s Največ a umrljivost je bi hi v 1, 1861 -l* 70 1S91 18.15 pri možki h v letih: 35 15 . . . m: r 15 . . , . 32« 25 -35 . . . 409 4." » 55 . . . 3JO pri ženskih v letih: 25-35 . . . 438 3: 45 . . . 230 20—25 , . . . 397 2." 35 . . . . 215 (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu stojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni Naročita za deželo izvršuje točno in solidno. Priporcčr slav. občinstvu tudi svojorbikarno črk na perilo. Naznanilo. Z ozirom na to, da se je preselila c. kr. okrajna in okrožna sod-nija, c. kr, davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporofiati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno „Pri zlatem križu" (pri Lizi) ? Kapucinski ulici katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in drna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenofii&ča ter s hlevi za konje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani Ivan Katnik, lastnik. Božjast. Kilnr ttpi tu ii'.ž.u-t, Lf.'j(« imln./.lt ti<>i<.'iZHh Iml" /.nih. n:ij nli!-v.i kiijif:i.'<( «»!rh ln.l< ztuli. UuUi ;i i-f z;i)i»onj in f.iiuko \ Xvhvrmniitu:\foU'kvt Fnmk« ftirt u. M. Vidimo torej, da se niso razmero le v občo /.boljšale, ampak se je bo!«-/en pomaknila bolj v višjo starost. Hličtio opazujemo lahko tudi na Nemškem, kjer od !<>'00 oseb umrlo na tuberkulozi: 1892. . . .2'41 1895. . . .2^9 1893 .... 2-42 1S9K . . . . 2-1.s 1894 . . .2-30 1S97 . . . .2*17 Za Avstrijo imamo siedeee podatko: Od 1000 prebivalcev jo umrlo vsled tuberkuloze ; " . 1891 . 1892. 1893. 1891-. . 5-C54 . 4*97 . 4/4 .5*14 4895 .... 4*74 1896 . . 1897 . . 1S98 . . 1899 . . 1900. . . 4*7,s . 402 . 4.3S . l*7t . 1-93 Peter Cotič,5 čevljarski mojster ^^ v Gorici, v Gosposki ulici stv. 14 |M j priporoča svojo flH [ čevljarsko delavnico, gjji (Dalje pride.) .Hannebargova svil«1 — le pristna, ako se vdobi direktno od mene — za bluze in obleke črna, bela in barvana od 05 kr. do gld. 14*65 meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s !15 vin. G. Henneberg, tovarnar svile (izki. e. in kr. dvorni zalagaieli) v ftirihu. (I) Tržne eene. ra 10O kila? 18» do 3(H Sandomingo ...... feo , trn Java......... 25!)- , i70 Ojlon........ 360 . ?9(t Sladkor ......... . Speli........... 87-— , S9* I60-- , tro*- PetroUJ ? soda....... :>7 - , 38* v zaboja....... %i'— , H-40 MMlo surovo......... i- , 210 kuhano ....... , S 40 , 2 60 Moka: Obiska 3L 0 K 26 80, št. t K 2fi-*0, iL i K J"V60. , 3 » 25—, * S140, . 5 , 23«), St. 6 K ti -SO. OthM debele........ K 10-40 do If— , 10-40 , 11- TurSiea............ . 1--60 r 15-20 . 13- - , 17--- Razpis službe. Podpisano županstvo razpisuje službo oI)t-inske*!a redarja (pom^-in-^a ruvaja) v Tolminu z It»tno plaro »>»'» kron in prispevkom 'A) kron za obleko. Prednost za to službo imajo vpoknjtMti žandarji. Prošnje je vložiti pri podpisanem županstvu do !•"». oktobra t. 1. Županstvo v Tolminu, tine i. septembra 19<«ž. Župan: Gabršček. c B1!VW3€A Anton Pucelj I»riiK»r..r-a .-vejo brivnico v Gorici na Travniku In brivsko podružnico v ulici Tre P.e, 16 Velika zaloga gotovih oblek vsake vrste in vsake mm. m • Brez konkurence! m m # Anton Krušič, trgovec in krojaški mojster Vrtna ulica St. 26. E TrLo\/5ko-obrtqa re^ijtroVaria zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. »9« obrestuje po ila%, -¦¦ večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastif.o na -&*I*tno odplacevanjejr tedensMh ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letnb odplaSSfSnje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža ::(X) kron. Stanje 1. julija 1902 : ____0«l«2t: a) podpisani . • _v......K I.19-J.-2(K)-— __________ b) vplačani.........» 57-1.3 l»'r*2 Omm» posoitl*..........» l.37WJ7-n« Dopolnilni zaklad......> 195.4.--5-40 VUf.................» 474.01 •)•<;« } usnja m v Gosposki ulici štev. U iz lastne tovarne v MKrnu <<.I^l<.j«v,t }>¦ im\ lt*< l»*t ) I 7alnna vsaknvrstnena tisnia in Dodnlatov > # # V zalogi j<* tudi usnj«* plujeta izdelka v*s<*h vrst. Cent* zmerne. Postrežba ločna. t'»jil<> i»rii>»«r<«-;i!:s i\ojim r«tj;ik«>iu v i!n! Hausner & Lokar. •#••••••••••••• • •••••••••••••••• |*^HE^I Christofle & C: c m kr. dvomi založniki Heinriohhol Dunaj I. Opern' Ring 5. T<-/k«» ].«»M-I'bi'njrtju namizno orodja In poiodje vseh vrst ižlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpe/nosti. NajveCja izbera najlepših modelov. ftPsjr llusirovan cenik na zahiPvanjp. ""%«¦ Vsi Chri^tofJovt j,-.di izvirnosti vt:.-m-!H"» uonijo varnostno znamko iti inio Chrlstolle. m I Mizarska zadruga jf[ v Gorici (Solkan) Nazt:a::j.» slavr.*«mti «»wrw^tv*j, ;; toidno sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« mesto mila, ostane mlad in lep. Zavezerao se, denar takoj vrniti, to bi ne bil kdo s »Feuolinom* popolnoma zadovolji Cena komadu K 1.—, 8 ko« madom K 2-5o, 6 komadom K *,—, 12 komadom K 7. . 1'oštnina pri 1 komadu SO vin., od 8 komadov navzgor 60 vin. 1'ovzetje 60 vin. več. Razpoittjt glavna zaloga M. F.llh, Dunaj, VII,, Mariahilferatrasie 88,1 Dobre ure in po cent! s 3-|Atniin pismenim jamstvom razpošilja na zasebnik« prva tovarna ur v Mostu (Ml) Hainis Konrailp Um ir tir fflMii - Most (Češko), Dobra ura Reru. iz niklja n. 3'75; hrobrna ura R#m, fl. 6*8(1; srebrna verižica A. HO; budilnik iz niklj i n. t-ar,, Tvrdka jo odlikovana s c, kr. orlom; ima *).Tie irplirn« svetinj« iz razstav ter tisoče priznaleih nt Unutrovan cenik zastonj I KoroSkt imski vrelec najllnojsu nlaninskn kisla voda izkusim ob vseh »ftlioillh, po nlroMili, ob nIuImiri pivliavljanju, ob boleznih na iiiHiiii'[m in ledvicah. i: Cd. Fonzuri v Gorici Via Vetlurini, Caierma in v vneli trgovinali % miiioraluimi vodami. N.----....... ....... ...... V Gorici J\ priporoma knjigo: flflcoiii I Zofka Kvedor. IV. knjiga »Salonsko knjižnice«. Cena UUOCVl I. p0 po8ti k a-—. Slovensko-ruski slovar in slovnica/ ^ f0^t^.Cona Vcfninnia ^ov- ^»^* Tolstoj, $ Slovansko knjižnico« snopič 94 -101. VdldjKlIJC. Cona p« poŠti K 3-50. Venec slov. povestij. V. knjiga. Cona po pošti K 1'20. Knjižnica za mladino. ^L^-^\ e Sav^„t fin papir. Štiri knjige na loto za K 3'20. rHoiou noTirocfnha Woman. I del. Str. 285. — Spisal pisatelj Aldiev lltJ^VSdlUlHI. »Zaobljubo« Pwdo Beči6; obsežniši II. dol v avgustu. Cona celotnemu romanu K 320. Naročniki »Slov. knjižnico« K'1*40. f Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom. J Železnato, redilno in okrep-čajoča sredstvo, tvori krv in krep1 živce, je okusno in pre-bavljajoče. Poizve se lahko o tem pri kakem zdravniku. Glavna zaloga za Gorico: Mirodilnica Anton Jeretič. ^Goriška ijudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nečalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni, seji dne 28. dec. J901. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po i%%. Stalne vloge od 10.(KK» kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5VS%, na varSčino ali zastavo 6%, na menice 8*, s */«'i uradnlno. Glavni deleži koncem leta 6%. Stanje 31. dec. 1901. (v kronah): Claao v 1819 s 7932 deleži po 20K = 158.G40.--Hranilne vloge 1,318.965. — Posojilal,S79.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Raservm zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, se dajejo le zadružnikom. - Posojila Trgovina modnega blaga! Na ilel jnbil. razstavi oblikovan s srebr drž, hvclnjo Nn Novaki razstavi s prvo »-eno - srebrno svelnnjo i.LJI Tovarna ažurnih telovadnih priprav JOS. VINDYS-.&, v Pragi na Smihovu (Praha-Smichov) Vinohradska ulite ušlo 81R se priporoma k popolnemu uzoraemu prirejevanju sokoLskil' In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča* joCih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, pladnje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JYaYadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za topolne telo vndnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. ¦ «* Poprave IzvrSuJo po najnižjih cenah. 73. Bunaj-Trst in obratno. Brzovlak Čas odhoda Poštni vlak Čas odhoda Me-Sanec Osebni vlak j Postaj B 1 Brzovlak 1 Čas odhoda 1 Poštni vlak Čas odhoda IJ Osebni vlak 8-25! i 8-15 IMO' 8401 r>*no -I-tr. 1 odh. Dunaj . . .iloh. 1 9-la SvjOI 7"07 4-'/5 - !?50 11-Ho n-04 5-1-2 !-50| ROt «. Murzzu-fhla:r . .^ C-39 G-32J 2-3« 12-13 9"13 3-4« 1-ofi l-Oo »os 5-4'j! 10Tm | flrad.-e . . . 4:51 ; 4-22 9-35 8-05 t; 10 12-10 :,> .... 1-33 i-30 5-21 2-50 9 5!) 7-39| 4i)I 9(!l 10-22 fi-l4| 7.:$7. LaSki iE.tr . - j _.. lili 5-02 2'2S »It 7-15 ._ 4-10 -2*14 10-32 r,2s 7-47 Itimskf. lopliee 1-07 K.l 2-17 1 8-5* ¦<'.<).-. 4-AH ¦i-2o 9T.fi 11-07 7 03 7-r.:) Zidani niosl . 1 1_ 12-57 4-15 205 I 8 42 »>'.j,t _ _. 3 07 11-18 7l!» sio i Uradnik. • - j # ~ 1-18 1-3U S 30 «41 — 4-40 :nr» 11-20 730 S 18 Tr!.«.v!]e . . . 12 23 4111 I-.':: S-t-i «.!.'. — 4-.iCi 3"2S 11-34 7-42 .S.2T. ¦ Za:«.rie . - - 12-67 3-59 flfi 7-i:> «•2« _,. — :«:*:> 11 10 8 01 !8-r>7 — 3-i!» m"' 7:!8 «H — .V03 :$-+:> H -r,fi S.lfi IS-47 Litija .... 1 V2 3-3IJ 12-5« 721 «0.i — — 37)« 1207 8 32 s.r>7 j Kn-sniee . . - — 3-25 12-l'J 7-10 O-J.J — — 401 12-20 8T.8 90f» J Laze .... 3-12 I-2'3> «'..'! •>43 — , — 414 12-30 fl-ir, 9-in V Zalo-.... .» :mj2 12-2« <; 32 r»«) r»-35 4;;-"> i-'-43 «!»; o-« 4Ti4 12-38 103H 1 74.-.I rf.,1.. JU-jr. 11-23 237 H-20 «01 V.l.l — ¦ _ r/29 1.32 11-31) S-20, M Bor.rttiira . -¦ I^-ab-.- . • . T Planina - . . -A j — 2-0« Iik4:» .if9J v22 «-.->n 6-:ui f.10 312 1-M.-. 1 rr II - 1050 t-t:: lo-i-sl ¦i-2tJl ;•:.¦ _ (•,'27 ii-2f> 1-1:» 1 9'» M • I \-V. -• e-r»i «40 2-41 1-42 i 93l| Itak.k . . . ;• tfji 1-21 !«-5!. 3* S. j 1 ¦.-'*' 7-28 7-10 7-oi :voi 2-21 9ri3| fti-tojma . . \Uy::l M-to 1.01 f*-Kt 31.. 70/ — 7-12 :vii 2'37' i ion; IW!,Mn.-fc . . 12-50 r.-25 2 51 t;:.t 7-ot 7-:s:i smo :i-n:t H-2R 319 320 3.V2 !0-2(ij ˇ rjorlSl.-.v" :' A [Urit f'"- 12 SO !>-U 12-17 S'»T 1-51 (•-12 8-JS S-0! ST>!> 4-0!» i-rsr. HUa.-a . . . I '.)¦:',> U\> 13-5« Slf! fn!i| 840 8-1'.{ !H3 4-2-2 w • oj-:;: :: : '.••[.» '.*• 11-35 7-.Vi1, 12 ::.',l •>iM 4-3I? .Viti l!-.") 7 i JI I2'i.-2| !»-:U 440 ,V33 [•L.....I. - . . -T Nabrr2ina - . . 1 !I-fi'i 7::.:| M ;.!j a-i"f 8-3>| !>-."i7 .VOTi «¦10 s:J h-;;j tu-51 ;-i-.j lf..'. l»-i(» (>• -1 Ur-JTi r.-:tr> ».;,<; d.dt. T t-s L . . . [ .vir. 61auber< in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. Anton Pečenko 64 . Trst (sv Andrej) - V »lj in ol iratno. Rgj Osebni vlaki Brzsvl. Osebni vi. [S5«?.i Mi-^aiH-i- Osi l.n: tlaki *Brra/l 174 112 114 i-i« 1 122 - Post si j « j 113 - 1;:, .17 121 Iti 2 «¦30 S'45 4'30 7-45 2-30 - mlh Trsl.-sv. Andrej . .loh '..¦35 11 15 7' '1 -.>-, !,.V.| - 90« 450 - - r ISiriiiaHJ- I'- - • A prit; i>11 1 7-2« 9U 451 8-07 255 Bor*.!..... f «... ,0, ,1 ..¦>, 8 0'2 9'2G 5'09 N-21 310 T Braira..... !* S.>S 1, 2 i '¦' L" S-2S 9;',s -,'2l I 8-32 322 doli. Ucrprlj.-ki.zma . S-4« !».i2 S 12 h 3 i ¦111 tj 948 5'30 1 - 8 3S ? odi) II,.rprlj.-K..z,ria . d<.lt s:u .1 .i'i ? '» 1 959 545 8 4'» 1 k l-o.l-oij.- . • ¦ A 8-2:1 ~ .,11. -i4'ij - 1017 0O4 B.ikitou'-- • ¦ so« - *> .> >h - ! - 10-28 U-15 — 9-13 ~ B:lZl-l..... 7 :.o 'S ., lil "¦'¦} Oseb. 1040 0-2« „ --' I{.,.- .... 7-ti rr i1..'! '. ¦i lOT.fi «'42 931 S l,ni.o;:lava . . 7.:o Ji 1 H Sfill »UM 1111 7 — . >. I!.,itt p. . . 7 09 ~* 4 -.! "L. - 1 6-35 11-21 7'12 — 9 52 „ »Vn.vlji; • • • 7(i;j \< 2-i 11.{ - ' '"t 6-10 11-2« 7'lh — •" Novaki p. . . t>.<> 1, 20 i 02 C-51 1137 731 10-03 a -¦ !'azm .... «i'.t 1, 13 :{¦->:! • ¦'" 7-12IIT.8 754 „ ¦3 Sv. fVtrr „it Sumi" «31 .) ...i 3.11 ';. 731 1213 8'M 10-33 5 luttitaiiar . . . « (t 30; . III 7-37 12-18 821 — „ s Sini.ljani p. . ¦ li'10 :jii. p , 7 4H2 24 8-28 — , 0 Sv. Vin-en« p. fint 7-4912-29 835 iS ~- Zabronii' p- 5 5!)| ¦J-is « 8-03 12-42 951 — 10-51 t" Voihijan . • • .5 45! 2'3( 1 1.3« 8-1112-48 9- (ialezan p. . . r:5/ 2'21 8-25 1- - a-1.1 111(1 1 r f-ulj .... ¦ 5„'.)| 2 '. 1.. Sr.liMk. i-l/ — 11-21 ponodfilj. .1 >h 1'ulj-liika . . o.il |.'- torek iii i.1'.ru in i.ij!p«'Jij,a |..-> ž"S<'ziiii'i na kraji- a^'ro-o|'.-r-,k.' Mormih-,.. v -.»dih f..l 5« ' riat-r«-;. N-'» zahN w, pi,-;:l;.i tudi u2',r<-<>. C*m« imirit« Potlraib« poiltna „Pri Velodromu" goriško pivo na prodaj po 16 kr. liter« 1 Pet stiskalnic civilna, vojaška in uradniška krojačnica M, Poveraja v Gorici na Travniku žt. 5. ntf )?MMž4MM**4#44M!MM+*^ 4 * * * H Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna lani-garn, piqnet lastink, adria, Sevjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki stan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake rnode od 3 do 9 let K 2-40 in više , 9 , 15 , , 8-50 . » r -r * 15 dalje . . „ 15"— „ vrhne suknje vsake mode.....„ 24-— , , , za častilo duhovščino , 28-— „ hlače..............s 3-— , . 3 metre 20 cm * črnega ali modrega kamgama za snažno obleko, primemo za vsakega ženina samo za gld. 4-50, Pošilja se po povzetju. Kar ne ugaja, se sprejme nazaj. Razprodaja dežnikov! »Krojaška zadruga16 vpisana zadruga z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča cenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blairo za jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Cheviot, Kammgarn i. dr. Krasna izbera volnenin, forštajnov (porhet), fiSP^- samo kron 2-40 -^JJ • —. m*SLmi!*mL«m kiltere treb:l nai"'('J l'usl'b, bo.l.^i za kr.-n 2-«0 frank... ::1: ( i¦<'] # nUKrEISHlin Povzetju 40 vin. več. Prednost tega m-navadm^M m:kn.>k..j-a j.-, d.i _____ ^ lllim UOllUp s,e vsaka reč. vidi do 1000-krat poiefiina. Vidi s-e pra;ne ii::.-ese —™*^mmmmmm—m—^^m—mm t.«r za oči sploh nevidne živaliee v velikos!: zelenega hrošča. N<-(P0/eČeValH0 Steklo) obhodn- potreben je pri botaniki in naravnim ju ter aparat, ko-; . ' jega se je že davno želelo za hišno rabo ra preiskavo j on^v-- ] nili jedil ter pokvarjenega im-sa. Vodne živalice, kojih ne vidimo s prostim oče-om. st> vidi;., z mikroskopom, kako živahno smu'ejo po vodi. Razun tega je aparat tudi pripraven za kratkoiblne. d.» lahko čitajo najmanjše pisave. — Uoljl mikroskop kateri poveča do 2oOO-krat. skupno z n.iii.^ra: objekti in objektivnimi stekli, sUine v elegantni .škatlji samo 5 kron. — Navodilo je pridjano. Najfi-neji daljnogled, s kojim se vidi v velke daljave, z akromatičnimi stekli, >¦ trikratno m.-den.» <• v-o v elegantni Satniji za samo 5 kron. - Razpošilja A. F«H, Oua«lt V; . ila.^HHdorfc^traoe 7« Anton Potatzky v Gorici. Na kredi KuttcIJ« 7. TRGOVINA NA DROBNO IN OEBELO. Najernpjp l.upovališče nirnberikeg* In drebapga blaga ter tkanin, preje la »Ulj POTltEKŠfTNK za pisarnice, kadilce in popotnike. \:ijJ»(^!j;r šivaiikc /.a >iv;i!:t«> strojo. potui:i:m''i%k za krejače in čevljarje. SiHiiijicc - K<.}.ul venel. Mn^iir knjižice. fiisna obuvala za ysc letne čase. i'c.1 t. H .».si: Semena ?a zelenjave, trave in detelje. Pristno kranjski Laneno-oljnati firnež urodaja ADOLF HAUFTMANN v LJubljani. tovarna oljnatih barv, Brnela, laka in steklarskega klcja. Iliistroraiii ceniki so franko na razpolago. i!'.......i'i-':^"..... i t ^vtvfetuto za * . J lekarnarja PiCCOli-ja J v Ljubljani « dvornega zalagaS^lja * Nj. svet. papeža * '>- * L:'.' .i--\ ¦. k: krep'a ^'lodm-. vzbuja tek. * * pn-pešuje pr.bavljaiije i« odprtje telesa [ ~ J 4. .- ; u !i>,v.'i:. . > c . a. •:¦ • na za-ttaranem '¦ « zaprtju. * * Tirk^r..,...* 1 <;-• ¦ :.-¦'. ^:>.i '.i :,.::¦:¦,:• rPiccoli iT t v T.:ul I/*:: 1 m/-!.!', z 12' ..t-kh-ch-ami .-a * « K2.e^t'^!.......it.: m K »¦»»..::?« >vkl.'- * * rL,iMi wK 7 . .' 70 ^¦kVM.M-iti ;:a K l.l---. * J ([-..it-ii pakt t p d :» 1.-.1 S * Je v ra pi ¦ l.iji v L-kamaK v ' orlrl, Tel- * * mfnu. i:i Vrimorskem. v Tr:.tti. Istri in YT J Palmaelji \ :lu vin. sfkleniea. 1 * « ¦* * t» f! V ¦i/ s