•»■•tfiiiiniiiminoivvtvrii : : 5 Posamezna številka: • i;\ 1 krono. - : „TABORa uhaja vaut dan, raz v en " ledeljo m praz ikov, ob 18. ari x JJ 'i umom uanledn)epa dne lei «t»ne ■ celoletno 180 k, poileiso 90 K, • etr letno 45 iv, mesečno 15 K, ■ Inserati pu uo^oToru, Pri večkratn JJ objavi popast. aro se »ri opravi „TABORA*, JJ A Ki 130 li, Jurčičeva ulica itev, 4. ■ ■ » O B O POSTNESTA PAV bALIB AETA qJ «•» »n ■« m intn i»rm mn «V.T. ga j Posamezna številka: S Hipii «K : 1 krono. M U UREDNIŠTVO se uah^ja v Mari- J " boru, Jurčičeva ul. iu 4, 1. nad- « " a.ropje. Talelon interurb. at. 276. J * UPRAVA se naluja v Jurčičevi « " ulici Bt. 4, pritličje, desno. Tele- J " loa št. 24. SHS pošlnočefcorai ra- • : čun štev. 11.787. J M 1 | « Na naročila brez tlonarja se n« « Z ozira. — Rokopisi se ne vračajo, t " i “ « Leto: I. s>jOTP3Baw3a Maribor, četrtek 21. oktobra 1920. Številka: 47. I im i i mu in' ii m i ii»iiii i iiiinimimin i »■Ninin ii ■HcamasHUsa gr umaamaniai 3MTOta888XMt7PTO-maaaiM Važna ministrska sila o načrtu ostane in ureditvi nase države. fkse Ms zapustijo Koroško. — Osputscija koroških Slovencev pri tfesnKu. — Jadranska pogajanja .v San Paolu, Francoski greli Maribor, 19. oklobra. Ve ilte in težke crehe je zagrešila fr čoka ■ olitik.-i v eh dveh let!h o’6 porazu centrateih vefr-sil. Velike in težke, ki se do danes šicer še niso toliko maščevali nad Francije samo, a bodo se gotovo maš'eva‘i nad Fran-c jo prej a i slej, miščujpio na se še dolgo časa nad našim jugcslovensk m narodom. Ko je skrila francoska republika c svetovno ve no, ie imela ored očmi le revanšo in to je b i njen prvi in naj• ccii greh, podlaga vseh noz ejš h grehov. Njej ni bilo toliko na tem, da si : rid bi Alzacijo ir. Loreno, ki nikoli nista bili ponoroma francoski rokra-jinl, amoak kljub frmu. da je v nmnih prebivalcih *ive!a še močna francoska državno idete, vedno bclj nemški nego frneski. Toda končno, koncem vseh koncev je Francija vendarle inrla gotovo pravico do teh pokrajin in če bi b la la v b?i za ti d e pokrajini, bi bil njen boj pravičen. Konec svetovne vojne in mirovna konferenca v njenem glatfnem meMu, ki mu je sledih, pa sta pokazala, da je Franciji več na tem, da se nad Nemčiio maščuje, n^go na tem, da doM nazaj svo i deželi Al-zac jo in Loreno. M ščevati se je hotela in to je tudi izvedla — maščevala Sc ie. T da sovraštvo ne more roditi ljubezni, ne odpuščanja. Nem“ija so- r vreži -'anes Francijo bolj nego k tej ore; in niena poglavitna težnja v bodočnosti bo, da se osvefi tej Franciji. ; Francija se tega dan za dnem b ij zaveda in zato je je tudi dan za dnem boli strah te bodoče Nemčije ter skuša na vse načine, kako bi jo še bol; ubila, kako bi jo napravila kolikor mogoče nes osobno za osveto. In t-težnja in strah pred osveto bodoče Nemčije je barometer vse francoske politik^. t Francoski in italijanski na-od st? si brati, sta ljudstvi ene in iste roman ske r.ve, toda med n ima ni bilo nikoli bratskega razumevanja. I(al!janski narod je mrzil francoskega iz svojega nečimun-ega simolubja dvatisočletne kulture, f anccski pa italijanskega iz svoje ku turne, politične in gospodarske premoči, iz strahu za svo'e interese ter iz slabih Izkušenj, ki jih je imel s temi apeninskimi brati. To nerazumevanje narodov obeh držav je dajalo skoro vedno tudi smernice politiki držav obeh narodov. Francija je bila pred vojno , v antantnem bloku, Italija pa v bloku . abjan^e. Za časa svetovne vojne pa ju je združilo im erijalistično pohlepje. Ko je bilo s porazom centralnih držav to poh!ep:e nasičeno, ju ne druži nič več. razen na en: strani želja po pomoči, na drugi pa želja po izkoriščanju. Francija se boji Nemčije, zato išče pomoči, a ker si misli, da je največ najde ahko pri Italiji, se ponižuje pred njo na kolena. Da si ohrani prijateljstvo S Italije, jfe pripravljena, žrtvovati tudi prjateljstvo Jugoslavije. Italija pa to njeno roniževanje izkorišča v to, da iztiska iz n'e koncesije v škodo naše države. To je drugi francoski veliki greh. ' / Trebi vekki francoski greh je favoriziranje Nemške Avstri e. To favoriziranje temelji na istem temelju, kakor poniževanje pred Italiio: na strahu pred Nemčijo. Francija bi s svoim favoriziranjem Avstrije rada preprečila, da bi se ta združila z Nemčijo, zato je dovolila, da nam je odtrgala Radgono. dovolila, da se nam odtrga sedaj Koroško. Francoska politika, zgranjena na podlagi strahu pred Nemčijo, pa bo za Francijo prej ali slej usodna. Prvi znaki za to se že kažejo. Italija se obrača prot! Nemčiji in sa bo, ko bo iztisnila od Francije vse, kar bo hotela, Je bolj obrnila. In Če pr!ds dan nemške protirevanše, teclaj bo brezdvomno tud! Italija na njeni strani zahtevajoč: od Francije italijanska ozemlja. Avstrija j pa se bi grej ali slc-j združila zNem-č jo, te njene združitve Franclja ne bo preprečila. Na drugi strani je storila Četrti greh, da je izigravate Poljsko Droti Rusiji tudi iz strahu, da bi se Rus'ja ne združila z Nemčijo. Toda tudi Rusija bo vstala in tudi Rusija ji tega nebo pozabila.Tedaj bo iskala Franciia pomoči pri nas, toda mesto močne in zdrave države bo našla ono okrnjeno Jugoslavijo, kateri je sama — - L____________________1 's svojo blazno politiko pomagala odre« zali najvažnejše ude. In vse to bi bite Francija lahko preirečda, da bi bila mesto revanše fn osvete nad Nemčijo iskala pravico. Verolomna Italija ne bi b:la odrezala! našega Primorja in nnše Reke, Avstriji ne Radgone in Koroške In z mirno^ dušo bi bila lahko gledate priklopitevj Avstrije k Nemčiji- In poleg vsega tega, bi se bila obranite tudi neomajni prijateljstvo velike In močne Jugo*) slavije od Soče do Soluna In oa Skadra do Celovca, ki bi bite najza^ neslivejši jez proti Nemcem io Italijanom. Zunanja in notranja politika. * Predlog o ukaz-naredbl vpars, lamentu. Minister za konstituanto podal parlamentu sledeči predlog i Člen 1. Ministrski sosvet se pooblaščujej da potom ministrske naredbe, ki jo je' podpisal kralj, uredi vsa pereča vpra*j Sanja, za katera ni potr&bna zakona«; dajna oblast. Naredbe se bodo nazvalg ukaz-naredbe in imajo smisel zakona; dokler ne bodo ukinjene ali izrfienjanfl zakonskim potom. Vprašanja, ki imajo! za predmet ustavo, ne morejo imeti za predmet naredbo. Člen 2. Po^ ob!ašč~nje, označeno v čl. 1. lahka! upotrebi ministrski svet do sestanka zakonodajne skupščine, ako bi takrat«. J———' 1 ! — Inž. kap. Albin M lak er: Ba!okov'£ in Jisifeljsnska kritika. »Vjel Steine gab’s und wenig Brot«. Tako je vzdihnil kritik »Slovenca« po Bslokovičem koncertu. Kritika sestavljena y sentimentalnem tonu sanjavca se očitajoče obrača nroti umetniku, kojegi spored mu ni dovolj nudil. Nekako sarkastično, ako že ne rečem brezobzirno, je notirala nezgodo, ki se je umetniku pripetila s tem, da so bile njegove dragocene gosli d fektne in ki je onemogočila, da umetnik _ pokaže svojo najboljšo zmožnost. Recimo tudi odkrito, da kritika meni ni bila dovolj poštena. DovoHa si je sicer obirati umetnikovo igro, ne da bi pa v dovolim meri tudi označita vzroke neke napake, ki se je zgodila itak samo enkrat v nrimku, intoniranem na tujih go-slih. Krit'ka sta dilje bolela priznanje in aplavz občinstva in ako čitamo njegove besede čutimo takorekoč Zarat-hnsira v čredi meketajočih ovčic._ Potrebno je, da se tu spregovori jasna beseda. Mogoče, da ta Zarathustra še ni Popolen. Raz asni se najnrei to, kar Sttio go.ovo vsi obžaloval', namreč vseskozi virtuozni program. Balokovič je sprva sestavu svoj spored, da bi sviral s siremlievanjem orkestra D. očakov In Mozartov koncert; dalje skladbe Bacha, Chopina, Regerja in EIgarja. Toda ta program se ni mogel uresničiti, ker je orkester več zahteval kakor ie sploh obetal koncert čistega dobička. Hrepeneči kritik naj se torej blagovoli obrniti na označeni naslov ter naj tam j vsai z isto rahlostjo izrazi,, da ur ehiik,1 ki nas obišče, ne bi smel dajati le ori-i liko za izkoriščanje. Prepustiti pa mi-! ramo umetniku, da se v takem slučaju odloči, da li bo virtuozne točke (mesto, klasičnih koncertov) sviral z ostalimi i klasičnimi, ali pa, da sestavi vseskozi virtuozni program. M slim pa, da bo vsak estetično čuteči človek želel slišati le-^e skladbe le v dostojni obliki in jednakoveljavni družbi. Strinjati se moramo z umetnikom, ki nam ni nudil v jednem hiru Bacha in P?ganinija. Dasiravno obžalujemo spremembo v sporedu, nas to ne sme zadrževati, tudi s priznanjem presojati, kar sker ni naše najvišie hreoenenie, pa kljub temu priča o izvanredni spretnosti. V, tehnični popolnosti odličnega umethika' vidimo plodove velikanskega truda in Posvečeni ve. da je trnjava pot k vir-, Ai°znos,‘ .d°l9a in polna mučeništva.’ Ako pa virtuozn i igra tudi ni več zase cili godalne pedagogike, vendar se te težke poti nihče ne more izogniti, ako stremi po višini ponolnega umetnika.1 j Brez absolutne tehnične Popolnosti ni iS°S9je P°n°vitev klasičnih koncertov.5 Is a j višji umetn'ški cilj violinista je Be-thonov koncert in Paganinijev je le senčna igra v primeru s popolnostjo, katero zahteva klasično sviranje te skladbe. Spoštovanje torej tudi virtu- j ozu, predvsem akcr že vemo, da virtu-! oznost ni Balokovičev zadnji cilj, am*. Dak v isti meri tudi umetnost. ‘ Nezadovoljna ljubljanska kritika sicer ne bi bila na sebi pomenbiva ako ,bi kritikovala le program sam. Umetnikova nezgoda pa mu je očividno dali jrriliko, da izrazi svojo nevoljo v o-bli j, ki se da opravičiti samo v nekaki kritični r.ezre?osti. Umetnik je našel svoje go?le defektne. Vsakemu igralcu je pomen jasen. Umet ik je s svoi!mi goslimi zraščen, kakor mati s svojim otročičkom. N egove in samo njegove gosli so mu živo bitje, katero obdaja z največjo ljubeznijo in s katerimi se pogovarja v muzikaličnih čustvih ter pozna vsak njihov glas, vse napake in vrline. Pozn.-ti pa jih tudi mora, ako hoče, da daje to s cer mrtvo; bitje njegovemu čustvu spontan in ne- j posredni izraz ter objektivno življenje, glasbe. Svoje muzikalično hotenje iz- j razi s sredstvi, katere mora natenčno' primeriti posebnostim svojega^ instru-; menta in le tedaj, ko se to hotenje, uresniči v petju gosli brez tujih ovir, mu je mogoče, prosto in harmonično čuEt/ovati. Ton in vse lastnosti defektnih ali c?Io tuiih gosli mu je ne-j poznan; tuje gosli mu ne dajejo za-, željenega giasu in umetnikovi duši na- j sprotuje upirajoča se mrha, ki je spo-! sobna igralca privesti do obupa., Vsake gosli imajo dalje posebno menzuro,! svoje telesne odmere; posebnosti v zgradbi, ki so velikega vplivg na igro-Da je umetnik in virtuoz Balokovič v Ljubljani sviral tako neverjetno pooolno na celo tujih, temu se moramo samo čuditi, ki se onira samo na en edini Blabo intonirani pritnek* i Umetniku, ki je sam dovolj nepriJ, jetno čutil svojo nezgodo, je bilo v ve-) liko veselje, da je občinstvo z razume«, vanjem presodilo rnegov težki položaji Kritika s svoio netaktnostjo pa mu je vsaj za Ljubljano dokaz neorevidnosti umetnika, ki bi v takem slučaju moral odreči koncert. Gotovo pa zadeva m dokaz nesebičnosti koncertnega aram žerja, ki je umetnika pregovarjal, da igva na tujih poslih, ponujenih mu šd« ie pri koncertu. Pogum je bil to, katerega daje le neomajna tehnična sigurnost Omenit! hočem še, da ne bi sme! kritik prezirati ^nenje občinstva, ki j« prišlo Poslušati Balokoviča, ker v dvo-rmi vendar ne sede samo ovčice. Ako ga priznanje občinstva že boli, se nai zsd žuje to javno izraziti. Lahko bi ga1 kdo smatral kot nevoljnega melanholika. Slučajna volia ne upravičuje grajanje proti nezgodi, da muzikalični večer ni mogel zadostiti želji po vitjem užkku.^ Take želje in potrebe imamo tudi rr i, kar pa nas ne moti, tudi to pohvaliti, kar je bilo dano sicer moj« sfersko. Občinstvu kratkomalo.izraz ti t »O vi čeda, vi nedovršeni, vaš s'abi okus mi jes’aba slast«, to je, milo re* čeno. premočno izraženo. Hdor presoja,’ mora razumevati) Grajanje je lahko, a nehvaležno, ako je namenjeno proti izvanrednim osebam^ sploh pa večinoma ni potrebno/ Lepši cilj kritike je, spoznavati vrlosti in lepote ponujenega ter dostojno izraziti to spoznanje. ,T A S O R*. Maribor, 21. tmobra 1920. »o narodno predstavništvo rešilo nasprotno. Clen 3. Naredbe, izdane od (ministrskega sveta od 1. jan. 1919 do [ilanes in podpisane od kralja, kakor vsi takratni zakoni v tem'času proglašeni se potrdijo ter dobijo zakonito lice. Ta zakon »topi v veljavo, kakor hitro ga kralj podpiše in ima obveznost takrat, ko se ga razglasi v »Službenih Novinah6. \ * K državnozborskim volitvam v Avstriji. Državnozborske volitve, ki so Se < vršile v nedeljo v Nemški Avstriji, so pokazale marsikaj zanimivega in od njih bo odvisna večina usode te države-Predvsem je značilno, da so na njih Izgubili socijaJni demokrati, in komunisti dosedanjo večino, katero so dobili Jkrščansjcosocijalci, ki bodo tvorili z vse-nemci in drugimi strankami veliko proti-tso ci ja I ;i ode m ok ra lično večino. Doba so-cijalnodemokratične republike je za Avstrijo s temi volitvami končana, njeno jnesto bo zavzela klerikalna vladavina, jki bo po vsem teni, kolikor jo poznamo, več ali manj delala na restavracijo Habsburžanov. Mogoče je tudi, da so , bile v tem oziru nedeljske volitve celo usodne; mogoče je vse. Ob tej priliki p a se nehote spominjamo glavnega šla-gerja nemške propagande po Koroškem, jČeš, Avstrija je samostojna socijalna re-ipubjika. Ubogi Korošci, tudi v, tem so fcili ogoljufani. * Stanje grškega kralja je nespremenjeno slabo. „ Agehce IIavas': poroča jiz Berna, da še hoče prejšnji kralj okoristiti S' tem položajem in se vrniti v Atene. * Eksekutlvnl komite Izgnan iz /Nemčije. Predsednik eksekutivnega komiteja tretje internacijonale Sinovjev in predsednik vseruske strokovne zveze Lo-sovski sta dobila od nemške vlade na-Jog, da takoj zapustita Nemčijo. * Italijanska vlada je radi najrio-jvejših izgredov prepovedala vse javne pianifestacije in zborovanja. * Cehoslovaško poslaništvo v Ber-(linn je dobilo sporočilo iz Rige. da so [sovjetske oblasti odklonile polno dovo- Sjenje v Rusijo delavski delegaciji čeho-ilovaške socijalne demokracije. * vRote Fahne«, centralni organ ko-/munistične stranke Avstrije pripozna odkrito popolen poraz komunistov pri volitvah in konstatira, da je število komunističnih volilcev celo nižje, kot pa orga-Iniziranih komunistov. Delavci pač nočejo jdanes nobenega boja jn so raje refor-ipnatoričgi, kot pa revolucionarni. * V Belfastu in drugih, irskih mestih [se nadaljuje meščanska vojna. Ne mine jdneva, da ne bi došlo do streljanja med policisti in sinfajnovci. V nedeljo je bilo v Belfastu zopet 9 težkoranjenih, od katerih sta 2 umrla. Red se je vzpostavil žele, ko je posredovalo vojaštvo z oklop-nimi avtomobili. V drugih mestih so bili 3 mrtvi, število ranjencev je neznano, ker jih odnesejo sinfajnovci sami na domove. * Homatlje v Grčiji. Po telegramu ‘»Neuo Freie Presse6 iz Aten, ni obolel [grški kralj Aleksander radi ugriza opice, temveč se je baje izvršil atentat od pristašev Venizelosa. Atenski dopisnik cCor-riere dTtalia6 tudi poroča, da je bil kralj otrovan od Venizelosovih agentov. Veni* iZelos ima pripravljene čete, da napade ;novi parlament, ako bi bila večina proti [njemu. Po poročilu »Stockhpimer Afton 'Bladet* iz Aten, namerava Venizelos v , slučaju kraljeve smrti oklicali republiko. * Pogajanja z Italijo. Končno je (vendarle prišlo do obnovitve direktnih [pogajanj z Italijo. Naši delegati so že ■na potu v Benetke, 'kjer se vrši prvi sestanejo -nacl^ljna pogajanja pa od tam presele najbrže v Sati Paolo pri Rimu. Italijo bodo na teh pogajanjih zastopali ministrski predsednik Giolitti, zunanje minister grof Sforza, Bertholini ter opolnomočeni minister Volpi. Naša delegacija pa je sestavljena iz sledečih delegatov in pomočnikov: ministrski predsednik dr.- Milenko Vesnič, zunanji minister dr. Ante Trumbič, minister Kosta Stojanovič, uradnik zunanjega ministrstva. Stevan Pavlovič kot ravnatelj, pisarne naše delegacije, Anastasije Ilič kot prvi tajnik ter ekspert za albanske stvari, Aleksa Cincar-Markovič kot drugi, tajnik ter Danilo Kalafatovič, generalštabni polkovnik kot ekspert za vojaške stvari. Naše ministre bode za časa odsotnosti zastopali: Trumbiča dr. Ninčič, Vesniča Trifkovič ali dr. Korošec, Stojanoviča pa minister Draškovič. Naša delegacija ima popolno moč za pogajanja in' sklep pogodbe. Iz tega seznama je' razvidno, da ima ta naša famozna opolnomočena delegacija pač eksperta za albanske in vojaške stvari, nima ga pa za naše Primorje in za našo Reko, da, niti za Dalmacijo ga nima. V njej iščemo tudi zaman Slovencev in tudi Hrvatov. Ta delegacija more pač zastopati interese Srbije in morda tudi Crnegore, ne more pa zastopati tudi Hrvatske in Slovenije in zato je mi ne moremo, priznati, ker je očitno, da se bo pač potegovala in po gajala za kako albansko gnezdo, ne pa za našo drago slovensko in hrvatsko zemljo. Pogodba, ki jo bo ta »opolno-močena“ delegacija sklenila, slovenski in hrvatski, del našega naroda nikoli ne bosta priznala, za nas bo ostala le kos umazanega papirja. To naj si zapomni Beograd. * Hitrost naše pororevalneslužbe. Kako vzorno imamo urejeno peroče-valno službo v Jugoslaviji, nam izpričuje najl^pše včerajšnje naše poročilo iz Beograda, da je naša vlada izdala našim Četam na Koroškem ukaz da se podrede poveljstvu plebiscitne komisije. Vest je bila oddana v Beogradu v noči med pondeljkom in torkom francoski agenciji »Hamas« v Parizu, ta jo je dala v Berlin, Berlin Dunaju, Dunaj Gradcu in Gradec nam Od jutra do večera je torej prispela ta vest preko Italije, Francije, Nernčije in Avstrije nazaj v našo državo, v naš Maribor, dočim pa poti iz. Beograda do Ljubljane, ki je najmanj dvajsetkrat krajša, še do večera v torek ni mogla zmagati. Vsa čast! — Objektivnost je lepa čednost, včasih tudi dobrodošel plašč proti pre-hlajenju. Svoj čas so karali naši profesorji napram slovenskim dijakom svojo preizkušeno objektivnost na ta način, da so jih zatirali in preganjali s „petkami“. Nočemo seveda s tem reči, da uganjajo morda kaki drugi uradniki , tudi v Jugoslaviji takšno objektivnost. — Novinar g. Fr. Pirc je bil včeraj v našem uredništvu zaslišan od treh detektivov in nalo aretiran. Ker verno, da je g. Pirc popolnoma nedolžen pri demonstracijah in samo žrtev nesramnih črno-rdečih denuncijacij, upamo, da bo kmalu zopet na prostem, potem bomo pa o tej aretaciji že katero zinili. —- Za enkrat pravimo, da po kulturnih državah tudi policija napram političnim zločincem nastopa s primernim taktom. Mislimo namreč, da bi moral'zasIiševati inteligenla žurnalista vsaj inteligent, ki je zmožen sestaviti čisto priprost zapisnik. Pika. | — Liberalne odvetnike dolži »Straža0, da zagovarjajo nemškutarje in Nemce, o čemur baje pričajo številni akti pri okrajnem glavarstvu. Predvsem konšta-tiramo, da so vsi akti pri okr. glavarstvih tajni, čb so jih klerikalni uredniki-kaplani videli, jih jim j* mogel pokazati edino glavar dr. Lajnšič in s tern kršiti uradno dementije. V drugi vrsti pa pribijamo, da se rekrutira več kot polovica dr. Leskovarjevih klijentov iz Nemcev in rene-gatov ih ravnotako pri dr. Juvanu. Prvi jih lovi potom komisarstva, drugi pa z »ravnateljstvom6 stanovanjske komisije. — Kaj pa koroška inteligenca? V koroško tragiko se bomo morali počasi vživeti. Zato je zadnji čas, da računamo z danimi razmerami in rešimo vprašanje: kaj in kako sedaj ? Eno najbolj perečih vprašanj, ki ga bo treba rešiti čez noč, je gotovo: kaj, s koroško inteligenco? la tu treba reči kratko in odločno : ostanite pri ljudstvu! Nekateri strahopetneži so že prvo noč bežali — kakor svoj čas s Primorske. Glasom mirovne pogodbe bo morala tudi Avstrija ščititi narodne manjšine, in kot je morala dati dunajskim Cehom šole, jih bo morala dati tudi koroškim Slovencem, kot tudi slovenske uradnike. — Torej ne bežite, najmanje pa pred skrajno silo! Ce trpimo mi v Sloveniji veleizdajalske nemške advokate a la dr. Mravlagga, Orosla, Junlscha itd., ne razumemo, čemu bi slovenski odvet-njki, koroški rojaki, ne mogli ostati naprej na Koroškem. Naj Nemci torej pokažejo, da jih ne trpijo, potem pa morajo tudi vsi Orosli in Mravlaggi vun! — „Vun s Čiči in Kranjci", to je danes parola Mariborčanov, ki so jih svoj čas vodili nemški advokati in voditelji Rennerjevih nacijonalcev iz Studencev Uredništvo prejema dan na dan nesramna anonimna grozilna pisma, kjer izlivajo ti izrodki Maribora gnojnico nemške laži-kulture nad begunci, zlasti stražniki, ki jih zmerjajo s »Čiči6 in uradnike s pri-lepenimi Kranjci. Da, vsem tem tujim elementom, ki bi jih morali že davno poslati čez mejo,- je nenavadno zrastel greben, ker se je v mestu razpasla politična korupcija, ker pri naših uradih: magistratu, okr. glavarstvu, policiji stanovanjski komisiji itd. itd. ne poznajo več narodne politike, .ampak se vse peha za prijaznost nemških bogatinov. Toda: Mi »Čiči6 in »Kranjci6 smo še tu in bomo ostali, pa celo brez mehkih rokavic! ■ — Interpellrajte Juvana! Stanovanjska komisija ima v četrtek in petek sejo. O čem gospodje pravzaprav sejejo, ne vemo, ker stanovanja nihče ne dobi in tudi nobenemu Nemcu- in renegatu ga ne odpovejo. Prosimo torej gospode iz komisije, da pri teh sejah "Vsemogočnega koritarja vsaj interpelirajo o stanovanjskih škandalih iz »Tabora6, posebno pa, če dični katoliški akademik res bližje osebno pozna skrivnostno stanovanje v Kopališki ulici s tremi gra-cijami brez službe. Uradnik, ki išče tako stanovanje že pol leta. Blagor očetu, ki ima takega sina pravi, »Straža6 od pondeljka g. prof. Voglarju, istočasno ko zagovarja sina g. Verstovška, o katerem pravi, da se ni »dognano6, da bi se bil demonstracij udeležil. Mi pa ji povemo, da .je to dognano, dognano pa je tudi, da je streljal ter razbijal napise, za to imamo nad 20 prič. — Oče se hvali, mater je pa sram. Naprej6 piše v svoji predzadnji številki ogaben članek o dogodkih 'v našem mestu v sredo 13. t. m. Na ta njegov članek bi se ne obračali, da ne bi grajal početje demonstrantov, ki so napadli tudi Ljudsko tiskarno, češ, da se je tam tiskal propagandni list za Koroško »Socijalist6. »Naprej6 bi s to samohvalo lahko tnalo počakal ter se ne tako prenaglil, ker je s tem pre,-nagljenjeri kompromitira! mater »Volks-stimme6, ki je še nedavno tega svojega otroka zatajila, češ, »Socijalist6 ni z nami (jugoslovenskimi socijalnimi demokrati) v nikaki zvezi ter izhaja v Velikovcu.! Oče »Naprej6 se torej hvali s svojim sinčkom »Socijalistom6, mater »Volksstimme6 pa je tega sinkri sram. Čudna so pota socijalno demokratične doslednosti. ' Sestrica tukajšnje socfjalno-demokraticne »Enakosti«, »Voiks-stirnme6 se skuša postavlja ti na visoko stališče moralnega pridigarja ter razdeljuje vsestransko klofute radi zadnjih izgrerov. To ji jo pridobilo med našimi nemcurji tudi primeren ugled, tako da sedaj u tudi res pridno posegajo po kosteh, ki jim jih mčče JSDS. potom lial&j,., _ zivp —uj[:ip^tevajo ti; go* spodi pisavo tega lista, kaže prav nazorno tukajšnji -trgovec Jeglitsch, kj je zadnje čase postal strasten nemšlco-komunisfičen agitator. On je, kakor smo izvedeli tudi v neposredni zvozi z nanim . »Marburger Criofom* v »Cilipr Zeitung6 ter kupuje od vsake »Volksstimme" po 50 številk, katere potem deli brezplačno okrog. Kdor bi po vsem tem še dvomil o tem, de je ta list glasilo nnj-zagrizenejših naših narodrih sovražnikov ter naj večja sramota vse JSDS, bi moral biti pač slep. — »Tabor« se je potrojil. »Straža6 nam je zopet ■ enkrat zapela tnisererc. Kar je v srcu, ti ljudje radi nosijo na jeziku. »Stražini6 redaktorji, ki v svoji brezposelnosti pred našo Tiskarno muhe lovijo, pa so gotovo videli, kakšne množice ravno. zadnie dni po izidu »Tabora6 oblegajo naše upravnišivo in ie torej vedoma lagala. Mi pa smo se še posebej informirali v upravništvu o stanju lista in tam zvedeli, da se je število naročnikov in odjemalcev zadnje dni ravno potrojilo. Upravništvo ima s tem svoj‘e veselje, nas pa to veseli, ker vemo, da je bil Maribor te dni z nami! — Vzor šef-uradrilka je gotovo predsednik mariborskega okrožnega sodišča, g. dvorni svetnik Tomaž Cajnkar. Kdor se spominja prejšnjih komodnih gospodov predsednikov h la Perko i. dr„ ki so hodili šele okrog 11 ure v urad in se popoldne sploh niso prikazali, ta šele ve prav ceniti mravljično pridnost predsednika Cajnkara, ki gre vsak dan točno ob 8 uri dop. v urad in odhaja šele po 12 uri ter se vrača popoldne zopet še ob 3 uri v urad, — čeprav služi že par let čez penzijska leta. Vsa čast vzor možu! Ko bi imeli tudi drugi uradi taki šefi, pa bi bilo marsikaj drugače! Komisar dr. Leskovar bogati. Včeraj je kupoval v Čopovi ulici 'vilo. Komisarijat mora vsekakor na vseh straneh dobro nesti. — Radikalni ministrski fižol. Hr- valsko časopisje je bilo minuli teden polno velike škandalozne afere radikalnih ministrov s strupenim fižolom. Cela zadeva je sledeča: Med vojno je dobila I srbska država 120 vagonov indijskega f žola za prehrano prebivalstva, ljudje pa, ki so ta fižol uživali, so zboleli. Preiskava je dognala, da je ta fižol pravzaprav seme neke strupene indijske fižolove rastline ki vsebuje precejšnjo množho cijankalija, ter je za prehrano ljudi, kakor tudi živali popolnoma neporaben. Toda mesto, da bi se bilo teh 120 vagonov strupa vrnilo tja, odkoder je prišel, ali pa vsaj uničilo, so ga ministri Jovanovič, Protič in Pašič ponudili Avstriji. Avstrijska prehrana je fižol preiskala ter spoznala seveda takoj, da je stupen in nakup odklonila. Toda čedni špekulanti še niso mirovali, ponudili so ta fižol Avsjriji čez nekaj mesecev zopet — seveda ponovno brezuspešno, Ker so uvideli, da tako ne gre, so ga sprav li n.a licitacijo, kjer jim je res nasedel neki trgovec ter ga kupil z namenom, da, ga izvozi v ■ Avstrijo. V Avstriji pa je zvedel, da jim je bil ta fižol že dvakrat j°lmy n’ ie Pa strupen. Trgovec je dal fižol zopet preiskati istim uspehom fižol je neporaben. Vsled tega zahteva sedaj razveljavljenje kupčije, ker je bil ogoljufan — ministri ga so mu denar kralkomalo zaplenili ter o razveljavljenju nočejo nič slišati. To škandalozno afero klerikalnih pobratimov*' ki so ' oteli profanirati našo državo pred svetom kot zastrupljevalko je od slovenskih listov omenil le „S!ovepec“, ki je hotel ministre prati, se mu pa ni pbsrečilo ter so zamorci ostali še nadalje črni. — Okrajno glavarstvo nam z ozirom na našo včerajšnjo notico »Ven s Slovenci6 javlja sledeče: »Deželna vlada je z ozirom na to, da se je ustavilo izplačilo vojaških podpor, zahtevala z 31. oktobra odpust dveh pomožnih mpči. Služba se je odpovedala, kakor je to običajno, po službeni dobi najmlajši pomožni moči, ki je tudi v zadnjem času vzlicopetovanim pismenim in ustmenim opominom zanemarjala SlUŽDO. J Trgovec Hobacher na Aleksandrovi cesti ponuja v izložbi »Nejge puaae* i« &u*c jjadiotm / ----------------------- 1 n mam /lemškutargke spak^dranke. Na ta nsrčin se n broj renegalskih in nemških trgov-ct v — zladi po zadnji demonstraciji — rmrčujo h drždvnoga jezika. Ne moremo ?e do v o j linču liti, (la komisar dr. Leskovar m državna policija pripuščata, to smeš' nje Slovencev po izložbah trgovcev, ki jiii vzdržujejo ravno sami Slovenci, (le I o p\ ogorčenje ljudstva zopet prekipi lo, ne bo konca in kraja zgražanja pri »resnih, trezno mislečih', bolje — pamelno kalkulirajočih. — Dl aki 'niso zaprti. Na merodajnem mestu smo izvedeli, da “o govorice, da se nahaja v zaporih več dijakov radi zadnjih izgredov neresnične. Dijaki so se, kolikor je bilo potrebno le zaslišali. ’ , — Nemški trgovci izzivajo!, Neverjetno, pa resnično. Nemški trgovci v Mariboru vedo, da si kujejo dan na dan tisočake od Slovencev. Pred prevratom smo jih tudi večinoma mi redili, vendar pa so imeli tedaj vsaj med urad :i-j )rm0g0 nemških odjemalcev. Se d teh ni več in vendar si ti ljudje urznejo še naprej uganjati proti svojim kruhodajalcem nemško politiko. Po demonstracijah je večina teh zagri-zencev* naravnost poplavila izložbe z nemškimi napisi pri blagu. Kot tipično navajamo, da pozna ceio Karl Worsche, ki jc bil doslej drugače popisan, samo »Kron". Kaj pravi k temu' komisar dr. Leskovar, policija ? Ali hočete novih demonstracij? — Korošcem se svita. Iz našega včerajšnjega telefonskega poročila je razvidno, da se je zapeljanim Korošcem le prerano začelo svitati, kaj so zagrešili 10. oktobra. Pomanjkanje živil narašča dan za dnem in se že bridko občuti, da prehajajo iz Jugoslavije v Avstrijo. S pomanjkanjem pa raste tudi draginja. Korošci so verjeli najetim nemškim agentom, ki so jim v Avstriji obljubljali pečena piščeta in potoke mleka, sedaj pa jim še črnega kriibr; ne morejo dati. Se bolj pa bodo gledali Korošci, ko preidejo ’ popolnoma pod avstrijsko anroviz3cijo iti pod avstrijsko upravo in razmere. Živilske nakaznice, ki so že skoro pozabili nanje se že oglašajo in se bodo še bolj oglasile, rekvizicije, pomanjkanje, ničvreden denar in še sto in sto nadlog bo padlo na nje. Da, da, 10. oktobrom je minila zlata doba polnih skled za Korošce, ki so se presiti belega kruha norčevali iz nas. Ko ne bo niti črnega več, bo marsikateri svojo izdajalsko dejanje od 10. oktobia prebridko obžaloval. In pre- . pričani smo, da če bi se vršil plebiscit če z leto dni še enkrat, bi izpadel popolnoma drugače, kakor pa je izpadel 10. oktobra. -— Orožni listi. (Prejeli smo); Lovec sem in rabim orožni list za lovsko puško, ker pa tudi kot trgovec veliko potujem, treba je tudi da imam dovoljenje S a posest samokresa. Zaprosil sem za izstavi- . tev orožnega lista meseca aprila, na re-feitev še čakam danes, ker Dravska divizijska oblast v Ljubljani ima „vremena“. Dolžil sem okrajno glavarstvo V Mariboru, pri katerem sem vložil prošnjo, da je pozabilo na rešitev, prepričal pa sem se osebno, da jo stvar sledeča: Okrajno glavarstvo je poslalo že meseca maja vse spise pravilno opremljene in koleko- ' vane Dravski divizijski obiasli v Ljubljani v rčšitev — koncem meseca avgusta pa je vrmla ta oblast vse spise in zahtevala Še več kolekov. Spisi so se ji takoj vrnili s pripombo, da so prošnje pravilno kolkovane, da je bila torej vrnitev spisov neopravičena. V sredi meseca oktobra pa so priromale te prošnje od Dravske divizitske oblasti zopet v Maribor — naznanite sistem in kaliber samokresov. Nad sto prošenj potuje tako ▼sakih par mesecev iz Maribora v Ljubljano _ in potem zopet nazaj, lovci in( ljudje pa čakajo brezuspešno na, vpn*6^' . Je *° uradovanj ? Po-, nrncim^ pl' ^raT-k* divizijski obiasli pa! poročevalca ZtfV°. preiš<.'e in PfP0‘i:' tr d. in i. , srolovo m sposob n zn tev tako vn»l brez '^kega vzroka režiral eno leto n ?dcve že sko- a* Jtesias j «•» „lpr de/eTt£rietP?va na Cetfnlah glede toženci poudarjajo, da so jih zapeljali brezvestni voditelji, ki so zatrjevali, da bo Srbija zlostavljala Črnogorce in da so ž njimi bivši generali kralja Nikite. Vsi preklinjajo zapeljivce,. trdeč, da so vsi za narodno edinstvo in da se niso borili za bivšega kralja Nikito ter izjavljajo nado, da jih bo nova država sprejela kot svoje-zveste člane. Ta razprava odpira oči številnemu prisotnemu občinstvu, ki se čudi, da ne sedijo na obtožni klopi tudi visoki civilni in vojaški ' dostojanstveniki ki so v Neuillyu varali J vlado, v deželi pa narod. Govor braniteljev se pričakuje nestrpno. — Naše politične oblasti so are-i tirale v Slavonskem Brodu Dedo {Kgstaniča, ki je oropal železniške vagone v Brodu in na vseh večjih po- (stajah med Beogradom in Zagrebom. ! — Izgredi stavlcujočih v Londonu, j Iz Londona se poroča, da so se vršile 'tam velike' cestne demonstracije brez-j poselnih. Nad 20.000 demonstrantov je ! korakalo proti Wite Hall. V Downing-Street je došlo do izgredov s policijo. Oborožena konjiča policije je skušala j razgnati množico. Pri tem je bilo nad 120 mrtvih in ranjenih. Angleški železničar! so izjavili, da se ne 'bodo na noben način udeležili | stavke premogarjev, ker se je . sklenila, ne da bi jo oni odobravali. —- Za žrtev 4. oktobra so nadalje darovali: G. Černe 13 lf; neznana oseba potom policijskega knmbarjnta 1 40 K ter g. Amalija Titlier 10 K. Posnemajte! — Slabe posledice pijanosti. V mestu zelo znani, 68 let stari, brezposelni, bivši hišni gospodar Josip pl. | Kotlewitz alias »poljski paž“, je po-I gledal v pondeljek zvečer zopet oreglo-iboko v kozarček. Hotel je s Tržaške | ceste v zelo blaženem stanju prekoračiti železniške tračnice, da dospe v svoje 'stanovanje na Pobrežju, ali nesreča ne ; gleda na naslove, plemiču se je v temi spodrsnilo in padel je na tračnice tako nesrečno, da je zadobil težko krvaveče rane na glavi. V bližini nahajajoči se , stražnik je takoj poklical rešilno po-! stajo, ki je ponesrečencu nudila prvo pomoč in .ga prepeljala v javno bolnico. ' — Tatyina. Dvajsetletni Mariji Vogler je bilo 18. t. m. vkradeno iz odprte omare v gostilni »Zagreb" na Betnavski cesti več komadov obleke in perila. Storilec je še. neznan. Več kokosi so vkradli neznan1 tatovi zasebnici Mariji Skube stanu loči v Gregorčičevi ul. št. 22. J Sokolstvo o Sokolski odsek v Križevcih na Mursi.c-m polju vabi k gledal ški predstavi ..Trije tički11, ki se vprizori dne 24 okt« bra 1020 ob 16 uri pop. prfg. Hauptmanu v Križevcih. Po i29 v R a č j e m 3_, priporoča svoje izdelke. 'So y>^K'v^f'n Centrala lurciceua ul.4. Podružnica: Strosamateri , -Hi Izuršuje usa u tiskarsko, litografsko in kamnotiskarska stroko spadajoča čela, kakor: knjige, brošure, cenike, računske zaključke, letake, lepake, uabiSa, 'račune, razpredelnice, pisma in pisemske zauiike, osmrtnice, posetke, račune ter use tiskoufne za občinske in čruge urade. naročila se točno izurše ter : : zaračunajo najceneje. Centrala Telefon st. Z4. Podružnica Telefon Tiskarna je opremljena z najmačerne : in najnouejšimi stroji in črkami. Stran 4". Maribor, 21. oktobra 1921 Mala oznani, - j Qj. ^ ^ QtfPPr Dfim 1 »esvjoZnieo v prodajanju, zmožno slovenskega in nemškega knjigovodstva sprejme takoj Ivanka W e i x 1, trgovina s papirjem v Gosposki ulici 17, Maribor. 645 jr »to kratka sssksija s telovnikom in salonska obleka se prr'i. Koroška cesta št. 17, i. nadstr. 642 ^Ionska suknja (črna) se proda. Slovenska ulica 15 (Sušnik). Jma boa se je našla. Vpraša se v trgovini Baloh a Rosina. 644 /ojna realka v Mariboru ima za oddati večjo .množino divjega kostanja in lisšja. Povprašati pri intendantu realke. 648 Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvorila atelje za izdelovanje Jjelega perila za dame, {ospode, otroke in novorojenčke. Sprejemajo se vsa naro-fila za bale v luksurijoznem jp navadnem slogu. 650 B. Hribar Razlagova ulica 21, I. ndstr. V res5awre*S$S „5^?»s,3lb©r,<, Grajski Srs št. 4, se vrši vsaki dan od 17. ure naprej znani izvrstni koncert, brez pobiranja, vstopnine in povišanih cen. Tedil in pilača znana. * 641 3—2 6§£e »a eSeksovanja z 2—3 * sobami, kuhinjo in mogoče z vrtom v mestu ati okolici lahko po! ure oddaljeno Ponudbe na upravništvo pod ‘Stanovanje«. ^efe&ovset© nesssečrae cO“ bo išče stalno nameščen gospod za tako) ali pa vsaj s 15. novembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod »Soba« na upravo tega lista. » Izdelujem vsakovrstne Stroje, obračani in popravljani vsakovrstne sbieke. Primorcem 3Q-/0 JOpusta. Postrežba toČ-la. Priporočam se Štolfa 649' Koroščeva cesta št. 8. boinx r rrans:sjrmnmMmMmaamtmnrmoi Otu c bivši večletni selc. zdravnik na oddelkih za notranje, ženske, živčne in spolne'bolezni, ter rta porodniškem oddelku deželne bolnišnice v Gradcu, orditiira od 8. do 19. predpoldne in od 12. do Tfl. $2.—«.) popoldne v GregorBfe?! ulici 14-1. (Schiiiersirassc). 647 ! Odvetnik 652 je otvoril svoio p:s.-irno 3—i u Mariboru, Hleksandroua cesta št. 30. --------------—7------ 'Hotel MUnI©sa*% Maribor Vsafei v©?;«? ©Ss> IS. (Pr’ cf$ SSfe f?? fta-m. znanega Joško Mihajlsvifo Iz Zagrsbe. 653 T ©0®,®f)® © »K ' @<7. jrfi 1 ivan ic^h¥Ss9 narisoss 3 .J Trgovina !n rr.loga: Scid.-.rak* dflavniea: Pl 17? Aleksandrova cesta št. is. kokoška cesta štev. i> tsj ! ‘r ,n tnrBsratrl lidcIU: KazMčr.c erreme -a 1 «»* l,..,;':1 *a potovanje, naltrSfr.ilrl, dololcnice (KrnitSo) i- 3 iZl, ' tudi v (e stroko rradaiofe rriitMlne. - $ ŠE3* 1C2HW, ?" - G.okilni Jjaursta zn stroje Iz fal usi^a v rajnih Sirizaii v za!o"i. šivalni in -rezalni jermeni. — Fc-v strežba točna in solidna! CC1 3—1 | Brole. DroSe. I I I | Icnama n feirit in drcže f |jj de!, družba 1 629 v R a č j e m K 4 ft! »j priporoča svoje izdelke. pj BANKA išče slugo in raznašalca pisem. Sprejem M takoj. Ponudbe na upravo lista. 656 3—1 MARtBOR Aleksandrova cesta št. «3. BosjseSo Ja za zfmsko sezono: Nogavice težke ženske, možkedu otročje vse velikosti IIunya Comode cd št. 25 — 32 in za otroke Hunya Bc bj fvisoki) od št. 19—30. — Volna za plesti. - Vigonla bombaž črni in ruk,vi. — Kvač-lcanee Coats, Lnstavica in Apollo (nemški proizvod). Lissa črno. — Moški ovratniki (trdi Umleg) od št. 37—41, ter zapestnice št. 24- 25. — Eisengarn vezala, 120 cm, la. — Stenj. — Tablice, kamenčki, svinčniki in črnilo za šolo. — Naramnice ter sukanec, znamka pes, od št. 24-40, 400 Yard. Velika zaloga vse vrste galanterije in drobnine. 2—1 !-■ m Zavod m straženje in zaklepanje' v Mariboru prevzame t?sa!ro vrssa stražanjo v fnss?«, n» ko!o» sSvorii«, Ec-t^sr 8Mdi sgsrismllanj© feUesnlS* 3j3Ji nosov. — Pc?šsni2a v jsžssirnJ: Pr2. s^au-sijgJica tiUSsa 2. IS JS iziiais- Ti3Uoyna zadruga Maribor. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.