Poštnina plačana v gotovinL Izhaja v pondeljek in petek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Düu Re&tKcija in ur/ava: Celje» Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, de.sno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 23. Celje, petek 21. marca 1930. Leto XD. Občni zbor Aerokluba v Celju V torek 18. marca se je v posveto- valnici Celjske mestne hranilnice vr- šil občni zbor Aerokluba »Naša kri- la«, mestnega odbora Celje. Predsed- nik g. mag. pharm. Andro Posavec je otvoril zborovanje ob 20.20 in ugo- tovil sklepčnost. Po uvodnem po- zdravu se je v izbranih besedah spo- ininjal preminulega člana A. K. ob- lastncga tajnika g. dr. Šestana in pozval navzoče, da mu zakličejo v zadnji pozdrav trikratni »Slava!« Za overovatelja zapisnika sta bila izvo- ljena gg. kapetan Mitič in Sadar Gi- ro, za skrutinatorja gg. poručnik Že- čevič in Lečnik Anton, za zapisni- karja g. Veble Avgust. Iz tajniškega poročila, ki ga je po- dal g. Veble, je razvidno, da je dru- štvo v pretekli poslovni dobi posku- fialo, kolikor je bilo mogoče, udej- stvovati se na polju aeronavtike. Skušalo jc z raznimi akcijami oja- eiti finančna sredstva, s pomočjo ka- terih bi uresničilo sklepo o nakupu zemljišča za aerodrom in motornega letala. Radi premaloga /animanja članstva so bili vsi napori odbora zaman. Društvo je aranžiralo dvc ve- selici, ki sta v moralnem pogledu si- jajno uspeli in ostali javnosti v pri- jotnem spominu. V 13 sejah in šle- vilnih sestankih, ki jih jo društvo sklicalo, se je v glavnem razpravlja- lo o vprašanju nakupa zemljišča za aerodrom, ki pa je ostalo se nereše- no in bo naloga bodočega odbora, da to vprašanje uresniči. Edini uspeh, ki ga društvo beleži v tehničnem po- gledu, je graditev brezmotornega le- tala, ki ga izdeluje g. Ladislav Ro- pas. Blagajniško poroCilo, ki ga je po- dal g. Schmidichen, se ne objavi, ker po njegovem poročilu knjige po nad- zornem odboru, katerega predsednik je gosp. Martinčič, niso preglcdane. Nadzorni odbor je bil dvakrat po- vabljen na revizijo, se pa vabilu iz neznanega vzroka ni odzval. Občni /.bor se je izrekel za absolutorij upravnemu odboru s pridržkom, da povabi odbor naknadno nadzorni odbor k pregledu knjig. G. L. Ropas je v izcrpnem referatu podal historijat o sportu brezmotor- nega letenja, ki zavzema v zadnjem ca.su kolosalen razmah. Po njegovem mišljenju bi gojenje tega sporta sil- no prii>omoglo društvu k napredku, ker se ga labko udeležijo vsi manj premožni sloji. Apelira na navzpče, da bi društvo svoje delovanje osre- dotočilo v pravcu sporta brezmotor- nega letenja. Pri volitvi jc bil izvoljen naslednji odbor: za predsednika gosp. mag. pharm. Andro Posavec, za podpred- sednika gospod dr. Ogrizek, za taj- nika gospod Avgust Veble, za bla- gajnika gospod Schmidichen; za odbornike gg. dr. Kalan Ernest, inž. Sajovic, V. Stiger, major Bojic Milisav, Ropas Ladislav in Jezernik Zmagoslav; za namestnike gg. Cer- gol Janko, Lečnik Anton, kapetan Križ Otmar, Lemaie Stevo, podpu- kovnik v pok., dr. Skoberne Jurij, podpuručnik Obrenovie Žarko, Sa- dar Giro, Žohar Franc, podporučnik Zupančič Adolf; v nadzorni odbor gg. Cetina Milan, Kramar Josip, Wagner Janko, kapetan Mitič in po- ručnik Štefanovic Dušan; za delega- te za oblastni občni zbor gg. major Bojic, Schmidichen, Ropas, dr. Ogri- Rek, podpor. Obrenovic in V. Stiger. Ob 22. uri je zakljuCil predsednik jepo uspclo zborovanje. DOMACE VESTI d Dr. Maiko Laginja f. V torek po- noči je umrl v Zagrebu bivši hrvat- ski ban dr. Matko Laginja. Pokojnik je bil rojen 10. avgusta 1852 v Klani priiKastvu v Istri kot sin kinetskih staršev. Po gimnazijskih studijäh na Reki je študiral pravo na zagreb- Skom vseuCilišČu, nato pa v Gradeu. Po promociji je Studiral v Trstu tr- govsko pravo. Po službovanju pri mestnem poglavarstvu v Zagrebu in Kastvu se je nastnnil kot odvetnik v Pulju. Tu je ostal do konca 1. 1915., nato pa se je preselil v Zagreb. V Pulju se je dr. Laginja uspešno udej- stvoval na socijalnem in gospodar- skem polju kot voditelj hrvatskih seljakov v Istri. Leta 1883. je bil iz- voljen za zastopnika v pokrajinskem istrskem saboru, leta 1891. pa za. po- slanca v dunajskem parlamentu. Po prevratu je bil leta 1918. poverjenik Narodnega veča za Istro, nato član začasnega. predstavništva v Beogra- du, potem pa clan ustavotvorne skupščine, v februarju 1. 1920. pa je bil imenovan za bana Hrvatske, Sla- vonije in Medjinmrja. Dr. Matko La- ginja ima izredne zasluge za hrvat- ski narod v Istri, kateremu je ponia- gal do gospodarskega napredka in mil globoko vcepil nacijonalno mi- sel. Velikemu možu bo ohranjeno med našim narodom nesmrtno ime! d Srbski kmetje med Hrvati in Slo- venci. V torek dopoldne je prispelo v Zagreb okrog 80 kinetov iz Krusev- ca pod vodstvorn svečenika Hranis- lava Tomiča. Na zagrebškem kolo- dvoru so pozdravili goste zastopniki mestne občine, opoldne pa jim je ob- čina priredila banket, ki je potekel v znamenju iskrenega bratstva med Srbi in Hrvati. Srbski kmetje so si pcpoldne ogledaii zagrebško okolico, v srculo so posetili poljedelske in go- spodarsne ustanove v Vrbovcu, v če- trtek pa so se odpeljali v hrvatsko Zagorje, kjer so jih hrvatski seljaki sprejeli z veüko ljubeznijo in navdu- šenjein. Danes prispejo srbski gost- je v Slovenijo. d Nova državna poslopja ob uaši meji. Po odredbi vlade se je vršil pred kratkim ob jugoslovensko-av- strijski državni meji komisijski ogled zaradi gradnje novih uradnih poslopij za finančno in obmejno stražo ter za carinske organe in si- cer za pisarniške in stanovanjske svrhe. Ob naši severni meji bodo zgradili takšna poslopja pri Sv. Jur- ju ob Pesnici, v St. Ilju, Gornji Rad- goni, Murski Soboti, Dolnji Lendavi, HodoHU in drugih važnejših obmej- nih krajih v dravski in mežiški do- lini. V teh novih državnih poslopjih ob meji se namerava uvesti popoloo carinjenje uvoženega in izvoženega blaga. S tern bo zlasti ustreženo ob- mejnemu prebivalstvu, ki je na pri- mer moralo doslej goniti živino v Maribor, če jo je hotelo prodati v Av- sirijo. d Nova železnica Bitolj—Prilep. rl e dni bodo koučana dela na nor- malnotirni železnici Bitolj—Prilep. ! Železnica bo dolga 40 km in bo ime- la šest postaj. Gradbeni stroški so znašali 55 milijonov dinarjev. Nova železnica bo služila s projektiranim podaljškom Prilep—Veles za zvezo Beograda s Solunom preko Kragu- jevea, Kraljeva, Raške, Pristine, Ko- sovske Mitrovice in Skoplja. S tern bomo dobili novo direktno zvezo s Solunom in morjem. d Tihotapstvo tobaka v BačkL Finančni organi v Subotici so pred dnevi odkrili veliko tihotapstvo to- Ijaka. Aretiranih je bilo več oseb iz okolice Backe Topole, pri katerih so našli 1.130 kg finega tobaka. Država je oškodovana za preko 2 milijona dinarjev. Škodo bodo morali seveda kriti tihotapci, ki so vsi premožni. (1 Železniška nesreča na Dolenj- skem. V nedeljo ob 11. dopoldne je iztiril na drugem mostu čez Mirno osebni vlak, ki je vozil iz Št. Janža v Trebnje. Stroj je zadel v ograjo na mostu in jo popolnoma razbil. Pri nesreči sta bila močno pokvarjena stroj in poštni voz. Človeških žrt.ev k sreci ni bilo. d Radijski konccrt Gostilniöarske ¦ pivovarne v Laškem. Danes, v petek I od 21. do 22. priredi snujoča se Go- I stilničarska pivovarna d. d. v Laš- \ SARGOV JLepši seobje, cLaravi xohje, oUuhieča usta! Tast Kondeük in zet Veivara Ceški spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjein poslovenil Stanko Svetina. Vejvarova in mojster Kondelik so prigii med tem do konca Ječne uli- ce in so se šele sedaj ozrli, kje je Obtala mati s teto. Ko so videli, da sta zaostali, so se vstavili na oglu in ko sta jih gospe došli, je mojster vpraäal: »No, mati, kaj pa dan es premiSlju- jeä?« »Meni je vseeno, stari«, je odgovo- rila gospa in je gledala po Karlovem trgu, kjer so se sprehajale cele tru- me ljudi, ki so korakali v vseh sme- reh, izogibali se in izginjali v živo- pisanih valovih, tako da se je zdelo, kakor bi drug drugega požirali. »Ali hočeš iti daleč, mati, onoatran reke?« »Ceprav, stari, pa pojdirno Čez re- ko«, je soglašala gospa. »Se bomo vsaj sprehodili.« Natihoma pa je pristavila: Zelo da- leč, samo domov ne! — Drugače se 5u tako veselila povratka in na do- niasio družbo okoli mize v obodnici, ^jor je bilo vendar najbolje, toda da- nes ni hrepenela po tem. Danes bi hodila makar do polnoči. Sprehod je trajal dolgo časa. Moj- ster je peljal malo karavano čez Kar- lov most na Malo Stran in tu je za- vil v Radeckega kavarno. Zunaj je büo precej mrzlo in vsi so želeli, da bi bili kmalu na gorkem. In v ka- varni je gospej Kondelikovi nekoli- ko odleglo. Zrak tega malega prosto- ra, ki je bil sogret in napolnjen s pa- ro in z duhom kave, čokolade, čaja, punča in s tobakovim dimom, jo je izprva stresel, toda Čimdalje bolj ji U- postajalo v njem prijetno in jo je skoro omamilo. Stisnila se je v kot poleg Katinkc in se je z zanimanjem ozirala po sobi, ki je bila gosto na- polnjena z nedeljskim obCinstvom, večinoma z mladimi pari, ki so se šalili in šepetaje govorili, požirali se z očmi in se stiskali. Neketare roke so se iskale pod marmornatimi mi- zicami in gospa Kondelikova je ime- la prav, ko je meni la, da so to sami samski ljudje. Da, res so bili. In vsi so bili tako zadovoljni, ker so lahko ušlj to popoldne nadležnim in sitnim maternim pogledom in so se lahko pogovorili tu na topi em, Cesar ne bi 53 j bilo treba slišati mamicam. In ce- prav so se tiščali tesno ob mizicah in se dotikali z rameni sosedov in so- sed, se vendar niso zmenili drug za drugega. Mladost je tako skromna, da dvoje oči zadostuje dvoje očema, tako sebična, da se peča le s svöjimi I lastnimi zadevami, in tako brezskrb- ! na, da je ne ovirajo preradovedni \ pogledi zaljubljenih sosedou. \ To opazovanje, gospej Kbndeliko- I vi tako nenavadno in redko, jo je ; potolažilo in ji sprijaznilo misli. ' Spoinnila se je pri tem nehote pre- teklosti in na misel ji je tudi prišlo, i da si ona in mladi Kondelik nista | mogla tedaj privožčiti take nedelj- i ske prostosti. Z njima je vedno ho- | dila mamica in skoro vedno tudi oče. j To so bili drugačni časi, vedno stro- go nadzorstvo. I , no, saj to je bilo pred dvajsetimi leti! Mojster Kondelik se je trudil, da bi bil danes najbolj vljuden gostitelj. Neprehehoma je priporočal kavo ali Cokolado in ko so stale posodice na mizi, je neprenehoma ponujal peci- vo, sladkarije in krofe. Teta Katinka mu je bila hvaležna za to, jemala je in jedla z vnerao. Pepica se je po prihodu samo nii- mogrede ozrla po sobi in ko je sedla, se je zabarikadirala z ilustrovanimi časopisi, ki jih je prinašal Vejvara iz vseh kotov, in potopila se je v njili. Mojster Kondelik je hitro posr- kal kavo, udobno si zapalil smodko in jo je ponudil tudi Vejvari. Vsem je bilo tu pogodi in vsi so čutili, ka- ko dobro je kedaj posedeti nekaj ča- sa na takih nevtralnih tleh, v tuji okolici. »Pravzaprav bi si lahko kaj take- ga večkrat privoščili«, je menil moj- ster Kondelik. »O, mal izlet nikdar ne škodi«, je pritrdil Vejvara. »Saj sem že mislil, da bi napravili zopet enkrat------—« »Počakajte, Vejvara!« ga je usta- vil mojster. »Z izleti pa kar nehajte in ne premišljujtc o tem! Da, kak majhen izlet, dokler se držimo praš- kih ulic, to že. Toda izven mesta — s tem ne pridite na dan. Lepe stvari sem z vanii doživel!« »Ali slišiš, Pepica«, je dregnil Vej- vara nalahno ženico, »ali slišiš oče- ta? In midva sva se tako veselila!« Pepica se že od začetka ni briga- la, kaj se okoli nje godi. Bila je tako zatopljena v svoje ilustrovane Caso- pise, kakor ne bi slutila, da je okoli nje svet, kakor bi sedela v samostan- Stra» 2. »Nova Doba« 21. III. 1930. Stev, 23. kem v ljubljanskem radiu koncert, združen s predavanjem o namenih in ciljih nove pivovarne v Laškem. Predaval bo predsednik pripravljal- j nega odbora znani celjski hotelir g. Ciril Majcen. d Miada detomorilka. Fred šestimi j meseci je neka 19-lctna dckla od Sv. Tomaža v Slov. goricah povila dete in ga takoj po porodu vrgla v grez- nico. Čez par dni pa je truplo izvlek- la. iz blata in ga zakopala doina ob \ zidu. Zločin so odkrili šele sedaj in odvedli deklo v zapore ormoškega sodifiča. (i Uradni dan Sreskega gremija tr- govcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem srezu se vrši v pon- deljek 24. t. m, in sieer od 8. do 12. dopoldne v Gornjemgradu v posebni sobi gostilno pi'i VerŠniku in od 14. do 1G. v Mozirju v posebni sobi hote- la »Pri pošti«. — Naeelstvo. d Kmetijska sola v Št. Jurju ob j. žel. sporoča, da se vrši na zavodu od 7. do 9. api'ila tridnevni mlekarski in vrtnarski tečaj na željo priglašencev in zaradi izmenjave predavanj skup- no. Kdor se ga želi udeležiti, naj se zglasi pismeno takoj, da se bo mogel ob event, nadštevilni udeležbi tečaj naslednje dni ponoviti. Od 2. do 5. aprila se vrši štiridnevni tečaj za kontrolne asistente živinorejskih or- ganizacij, na katerega so pa pozvani le oni, ki so specijelno določeni od živinorejskih zadrug. Le izjemoma bo mogoče sprejeti par drugih, ako imajo poseben interes na tein in se bodo pravočasno javili. d Razpis trafik. Razpisana je tra- fika g. Alberta Moscrja v Radečah z letnim bruto-dobičkoni G.365 Din in nova trafika v Reeici v laškem okra- ju z letnim dobičkom 1.000 Din. In- validi, ki se zanimajo za ti dve tra- fiki, naj pošljejo svoje prošnje do 31. t. m. krajevnemu odboru Udruženja vojnih invalidov v Celju. Pri boleznih želodca, črevesja in piesnavljanja j>rivede uporaba na- ravne »Franc Jožefove« grenčice prebavne orgnnc do rodnega delova- nja in lako olajsa pot hranilnim sno- vem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franc Jožefova« voda zlasti koristno izkaže pri Ijudeh, ki so ina- lo gibljejo. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Specerijskih trgovinah. d J. A. D. Triglav v Zagrebu si je dne 15. 1. m. na rednem občnem zbo- ru izvolilo za letni semester šol. leta , 1929./30. naslednji odbor: predsed- ' nik: Kladnik Jože, cand. for., pod- predsednik: Gulič Vladimir, cand. med., tajnik: Lippai Viljem, stud. iur., blagajnik: Brinar Miran, (and. for., knjižničar: Kralj Vladislav, stud, techn., gospodar in arhivar: Toneje Stane, cand. techn., odbornik: Koštomaj Stane, cand. rer. com., re- | vizorja: Černclč Stanko, abs. med. in Brezigar Danilo, cand. med. IzCeljainokolice c Ljudsko vseučilišče. V pondeljok i zvečer je predavala v predavalnici trgovske sole ga. Skušek-Kondo iz Ljubljane o japonski ženi. Ga. Skuš- kova, rojena Japonka, je nastopila v krasni japonski narodni noši in v zanimivem predavanju opisala polo- žaj japonske žene v rodbini in jav- nosti, stališče naprani inožu in otro- kom, domače prireditve na Japon-t skem itd. Predavanje je ponazorila z lepimi skioptičninri slikami. Ker slovenščine še ne obvlada docela, je predavala v nemščini. Na željo po- slušalcev je izpregovorila tudi nekaj stavkov v japonščini in kitajščini in napisala na desko par bcsed v japon- ski pisavi. Predavalnica je bila na- bito polna, mnogo poslušalcev je mo- ralo celo stati na hodniku. V Celjü ža! nimarno večje dvorane za preda- vanja z cpiskopom, ta aparat ima samo trgovska sola, ki pa ima za večji obisk premajhno predaval nico. Ga. Skušek-Kondo bo predavala pri- bodnjo sezono v Celju tudi o kitajski ženi in njenih običajih. — V pon- deljek 24. t. m. ob 20. bo priredila Jadranska straža v Celju pod okri- ljein Ljudskega vseučilišča v preda- valnici trgovske sole skioptično pre- davanje »O važnosti vojne mornari- ce«. Predaval bo učitolj g. Viktor Pirnat iz Novega inesta. Predavanje tvorijo v glavnem naslednje točke: Naša pomorska tradicija, gospodar- ska važnost morja, ponion in važ- nost morja v vojncin pogledu, potre- ba vojne mornarice, lahka mornari- ca (križarke, podmornice, torpiljar- ke, avijatika itd.), naša vojna mor- narica in njena bodočnost. Na to predavanje opozarjamo vse naše iia- rodno občinstvo. c Novi predsednik celjskega okrož- nega sodišča. Z ukazom Nj. Vol. kra- lja je imenovan za predsednika okrožnega sodišea v Celju g. dr. Fran Vidovič, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. c Jubilejni občni zbor meščansko- šolskega učiteljstva v Celju. V torek 18. t, in. od 11. do 13. se je vršil v Ce- lju ob izredno veliki udeležbi članov deseti občni zbor društva učiteljev meščanskih šol v dravski banovini. Vsled nesoglasij med učitelji absol- venti višje pedagoške sole in med učitelji s strokovnimi izpiti so neka- teri napovedali buren občni zbor, ki pa je po obojestranskih razjasnitvan potekel v najlepšem redu. Zborova- nja se je udeležil tudi banski pro- svetni nadzornik g. dr. Pečovnik. Po poročilu predsednika g. ravnatelja Humeka iz Maribora je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka prosvetne- mu ministru Boži Maksimoviču s prošnjo za skorajšnjo objavo zakona o meščanskih šolah. Blagajniško po- ročilo izkazuje 85.237.93 Din dohod- ski celici. Gospa Kondelikova je tu- j patam skrivaj pogledala nanjo in se j je trudila zvedeti, kaj ji roji po gla- vi, toda krajec klobuka je zakrival celo mlade žene in tudi oči, ki se ni- so obrnile od tiskanih strani. Gospcj Kondelikovi se je samo zdelo, kakor bi bilo Pepičino lice zakrito z neko drugo, vrhnjo poltjo, z nekako tenko zaveso, da bi pod njo skrila lastni iz- ,' raz. Gospa Kondelikova je dobro poznala ta nekaj, ki zavija obličje v trenutkih sramu ali velike zadrege, oni tenki pajčolan, ki ga ne vidi vsak, a ga Cuti oseba, od katere je dobil zbodljaj in ki se mnogokrat za- stonj trudi, da se ga otrese in pre- obleče obraz z navadnim, malomar- nim izrazom. Pepica je čutila sedaj tak pajčo- lan na celem obličju. In čeprav je bi- la njegova tkanina popolnoma brez snovi, nevidna in prozorna — ven- dar ni Pepica vedela prav nič, kaj je brala. Same slike, ki so bile večje in izrazitejše od črk, so skakale pred njenimi očmi kakor črni madeži, brez oblike, tako da ni vedela, ali gleda kako princeso ali medveda. Njene misli so se neprenehoma vra- čale k čudnemii odkritju gosj>e Muknšnablove, vsled česar sc je vse, kar se je moralo zgoditi v najbližji in daljni bodočnosti, slikalo popol- noma drugače, kakor si je v svoji lastni domišljiji predstavljala. Glej, o čemur si je mislila, da bo čez malo časa središče vsega rodbinskega živ- Ijenja, na katerega bo obrnjena vsa pozornost in zanimanja ne samo nji- ju dveh — Pepice in Vejvare — am- pak tudi mamice in očeta — tu stopi k njemu popolnoma nepričakovan tekmec. Dolžnost žene 1 jc, nkdati na to, da je njeno oblačilo krojcnopo obstojcči modi. Zalo po- selite š: danes veictrfiovino I. Stacfci, Ctiie, I katvra Vas bode pnstrc- ^la z najmodcniejšo kort- fckcijo pu zelo ztmrnih ccnah. Jiamskc obleke iz delcna Din 80, I?J, rips Din 130, etamin Din 160, iz svilenega popelina IHn 180. iz umctne svile Din 170, iz volnonega sukna Din 270. 370, bluze Din 34. 51, 62, suknjc Din S3, \ 115, pomladunskiplašči Din 290, 370, 500, obh'kcc za deklice od Din 39 daljc. I Nakup nrprisiljcn. Poravnajte naročnino! i kov in 50.225.54 Din izdatkov, torej 35.012.39 Din prebitka, ki ga je v pr- • vi vrsti pripisati uspehu jubilejnc i prireditve ob priliki lanskega ljub- ljanskega velesejma. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika I agilni ravnatelj g. Huniek, za načel- nika mariborskega odseka strokovni učitelj g. R. Osterc in za načelnika ljubljanskega odseka ravnatelj gosp. Pavel Kunavei-. c Lep jubilej celjskega narodnjaka. Na Jožefovo je obhajal spoštovani in priljubljeni krojaški mojster g. Josip Zabukošek v Celju svoj osemdeseti god v popolni telesni in duševni sve- žosti. jubilant je bil rojen v Šmart- nem v Rožni dolini. Kot deček se je šel uCit krojaške obrti v Griže pri Žalcu. Po preteku šestih let se je kot krojaški pomočnik preselil v Ce- lje, kjer si je kot spreten in varčen delavec kljub skromni plač^ toliko prihrani 1, da se je mogel kmalu osa- mosvojiti. Samostojen mojster je že 51 let. Kot soliden in vesten obrtnik si je v teku let pridobil lepo števiio odjcinalccv, kot družabnik pa mno- go prijateljev. Pri ujegovem poslu mu je pridno pomagala pokojna že- na. Od 12 otrok jih živi še 9. Gospod Zabukošek je tudi v težkih časih na- cijonalnib bojev neustrašeno kazal in zastopal svoje iskreno slovensko prepričanje in je tudi svoje otroke vzgojil strogo v narodnem duhu. Nje- govi si novi so spadali že prcd vojno med najagilnejše člane celjskega So- kola. Jubilant je vnet Clan Sloven- ¦skega obrtnega društva že od i.jega ustanovitve leta 1893. in se je tudi udejstvoval v drugih narodnih dru- stvih. Nj Vel. kralj ga je ob priliki rojstva kraljeviča Andreja v /nak priznanja o llikoval z redom sv Sa- ve \r. stopnje. Slavljencu želiino. da bi mu usoda ljaklonila še 11111030 let zdravja in zadovoljstva! c Iz državne službe. Orožniški 11a- rednik celjske orožniške čete gospod Pavle Cesnik je imenovan za uprav- no-pisarniškega uradnika v ministr- stvu za notranje zadeve. c Konferenca o likvidaciji okraj- nih zastopov. V nedeljo 23. t. m. se bo vršila v Celju konferenca načel- nikov cestnih odborov in gerentov bivših okrajnih- zastopov. Na dnev- nem redu je izvedba likvidacije okrajnih zastopov, njih uprave, pre- moženja in obveznosti. Konferenca se bo vršila ob K-9. dopoldne na me- stnem magistratu. ( Važno za kmetovalce! Vsi kme- tovalci v okolici Celja, v Savinjski dolini in sosedujih krajih se poziva- jo na ogled oranja z modernim mo- tornim plugom Fordson-traktorjcm. Oranje bo v torek 25. t. m. v Celju, v sredo 2(5. t. in. v Zalcu in v četrtek 27. t. m. na Polzeli. Podrobnosti so razvidne iz razglasov na občinskih deskah, natančne informacije daje g. Anton Bremec v Celju, Miklošiče- va 2. c Skupščina veterinarjev v Celju. Pomladanski sestanek vseh živino- zdravnikov dravske banovine se bo vršil v nedeljo 23. t. m. ob 10. dopol- dne v proslorib hotela »Evrope« v Celju. c Tečaj za knjigovodstvo in obrtno kalkulacijo se jc ])ričel v nedeljo v Celju. Prireja ga urad za pospeševa- nje obrti zbornice TOI v Ljubljani. Za tečaj se je priglasilo toliko ude- ležencev, da je bilo treba pouk deliti j v dva oddelka. Prvi oddelek ima po- uk ob nedeljah od 8. do 11. dopoldne, ob pondeljkih od G. do 9. in ob pet- kih od 7. do 10. zvečer, drugi odde- lek ob nedeljah od 10. do 13., ob sre- dah in Cetrtkih pa od (5. do 9. zveCer. Vsi, ki so se prijavili za tečaj, a ga še ne obiskujejo, se pozivajo, da se prično takoj udeleževati pouka, ker bi pozneje ne niogli več slediti. c Smrtna kosa. V torek 18. t. m. je umrla v Celja (Gosposka ulica 1(5) 78-ietna delavka Marija Vitrihova. V celjski bolnici so umrli: v četrtek 20. t. m. 57-letni brezposolni zidar Ilinko Lipovšek iz Petrovč in 2Y<-let- ni posestnikov sin Andrej Jezernik iz Velike Pirešice, v petek 21. t. m. pa 20-1 etni privatni uradnik Ludvik Delakorda iz Gaberja. N. p. v m.! c Na Jožefovo je bilo v Celju prav živahno. V cerkev sv. Jožefa so ro- male dolge vrste romarjev iz bližnje in daljne okolice. Po mestu je bilo čuti celo vrsto godb, ki so slavile šte- vilne godovnike in godovnicc. Vreme pa je bilo slabo in je onemogočalo daljšc izlete. c Grom in toča. V čctrtek 20. t. m. se je poslovila zima z deževjem, gro- mom in točo, ki pa ni napravila «ko- de. Savinja je v zadnjih dneh precej narasla, a ni nevarnosti poplave. Po- mlad se je pričela danes z lepim solnčnim vremenom, ki se bo morda vendarle ustalilo. c Pevske vaje »Celjskega pevskega drustva«. Ker je društveni pevovod- ja zopet okreval, se vrše pevske vaje redno vsak petek za mcšani, vsak torek za nioški in vsako sredo ^.a zenski zbor. Danes v petek 21. mar- ca bo prva skupna vaja ob 20. Kon- cert je določen na početek maja in prosimo vse p. n. pevke in pevce, da pridno posečajo vse vaje od danes naprej, da s tem nadoknadinio ne- predvideno zamudo. Danes po vaji je nujna in važna odborova seja ob 21.30. — Odbor. c Odločilna tekma za celjsko nogo- metno prvenstvo. V nedeljo ob 1G. se bo vršila na igrališču pri Skalni kleti prvenstvena derby tekma med SK Celjem in Atletik SK, ki bo od- ločilna za celjsko nogometno prven- stvo. Sodil bo g. Deržaj iz Ljubljane. Ob pol 3. popoldne bo predtekma med rezervama SK Celja in Atle- tik SK. c Iz celjske bolnice. V nekem goz- du pri šoštanju so gozdni delavci pretepli 34-letnega tesarja Franca Dolenca iz Logatca in ga hudo po- škodovali. — Pri Sv. Jederti nad Laškim sta neki gostilničar in nje- gov hlapet: pretepla z železnim dro- gom 31-letnega brczposelnega kroja- ča Karl a Weißa in ga občutno po- škodova na glavi in po vsein telesu. — Neki kolesar je ipovozil 8-letno po- sestnikovo hčerko Berto Korentovo iz Arje vasi in jo težje poškodoval na nogi. Kolesar je vzel dekleta na kolo in ga odpeljal v celjsko bolni- co. — V četrtek 20. t. \\\. je zmečkai 24-letnemu mizarskemu pomoCniku Maksu Vebru v Gaberju stroj zad- nja dva prsta na levi roki. — V Za- dobrovi pri Celju je 18. t. in. neki kinečki fant udaril 52-letno dninari- co Jožefo Fidlerjevo s tako sUp po levi roki, da ji je zlomil kost nad za- pestjem. — 18. t. in. je zmečkalo 34- letnemu preinikaču Valcntinu Le- mutu pri premikanju vagonov na to- vornem kolodvoru v Zidanem mostu levo roko. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Trgovec z dekleti? V okolici Pol- zele se je pred dnevi pojavil dobro oblečen, neznan moški, ki je obljub- ljal deklctom razne dobre službe v južnih krajih, drugim pa možitev. Za tega moža je izvedela orožniška postaja v Braslovčah in prijela ne- znanca v trenutku, ko je hčerki ne- kega železničarja na, Polzeli obljub- ljal službo. Pri njem so našli domov- nico in delavsko knjigo na ime Dra- gutin Perucki, rojen I. 1895. v bližini Osijeka. Pri zaslišcvanju se je zaple- tel v protislovja. Zelo verjetno je, da je aretiranec hotel trgovati s človež- kim blagom, oziroma da je ekspo- nent trgovcev z dekleti. Orožniška ])atru!ja ga je prepeljala v Celje in izročila sodišču. c Samomor. Kakor smo že poročali, so pripeljali v celjsko bolnico 4. (t. m. zjutraj 25-letno dninarico Marijo Straškovo iz St. Vida pri Planini. Straškova je najbrž vsled nesrečne Ijubezni in osamljenosti izpila večjo količino lizola. Težkim notraujim poškodbam se je v bolnici pridruži- la še pljučnica, ki ji je Slraškova v torek 18. t. m. podlcgla. c Girok padel v gnojnico. V torek popoldne je padla 4-letna Silva Bela- kova v Zavodni pri Celju v odprto gnojnično jamo. Nesrečo je opazil v bližini se nahajajoCi Zlatko Rojc. Hi- iro je poklical otrokovega starega ofieta, ki je dekletce potegnil z mo- tiko iz jame in ga tako rešil grozne I smrti. I c Sredpostni sejem v Celja. V me- I stu Celju se bo vršil letni kramarski • in živinski sejem prvo soboto po sre- ' di posta. to je v soboto 29. marca. Štov. 23. »Nova Doba« 21. III. 1930. Stran 3. c Iz policijske kronike. S a m o - laslna stanovalka. Gospa Ana K. v Gosposki ulici je v februarju (iovolila 45-letni postrežnici Mariji L., da shrani na podstrešju neke predmete, dokler ne bo dobila stano- vanja. Gospa pa je nedavno opazila, da se je L. naselila brez dovoljenja na podstrešju. Ker ima posteljnino pri dimniku in sveti ponoči na pod- strešju s petrolejko in povzroča s tem nevarnost požara, so ji ukazali, da izprazni podstrešje. L. pa zatrju- je, da se ne bo izselila, dokler ji ob- last ne bo preskrbela stanovanja. — ("luden stric je 21-letni krojaški pomoenik Franc B. iz Gorice pri Vel. Pirešici. Ljudem je pripovedoval. da se je pred kratkim vračal nekoliko' vinjen s kolesorn brez razsvetljave iz Gel ja v Gorico. Na Lavi ga je baje ustavil neznan moški v črni suknji in zabteval od njega 75 Din globe, ker se je vozil brez luči. Fant mu je dal 70 Din, ker ni imel več pri sebi. Neznanca je v vinjenosti smatral za stražnika. Ker je v tem smislu pri- povedoval Ijudcin, ga je policija na- znanila zaradi klevete. — M a š č e - i v a n j e deložiranca. 215-Iotni de- lavec Anton V. z Brega je pred dne- vi v vinjenem stanju iztrgal posest- niku Karin Š. v Gaberju iz njegove- ga plota kakih 20 lat v vrednosti 150 dinarjev. V. pravi, da. se je hotel ma- ščevati nad posestnikom, ker ga je prisilno deložiral in s tem osramotil. — \ a j (1 e n o kolo. V torok zveCer je bilo najdeno ob zidu kolodvorske- ga poslopja dobro ohranjeno moško kolo znamke »Steyr« št. 224.997. Ko- lo je shranjeno pri policiji. — Ne- v e r j e t n a k o m o d nos t. Neki stanovalec v Gosposki ulici ima čud- no navado, da zliva zjutraj, ko se umije, umazano vodo na ulico. V sredo je imel smolo, da je oškropil par pasantov, ki so zadevo prijavili policiji. -Uki-adenokolo. V ne- deljo popoldne je bilo ukradeno na dvorišču izpred viioda v bolniško poslopje inoSko kolo. Ljudje so vi- deli storilca, a so inislili, da je kolo njegova last. Na Jožefovo pa je celj- ska policija na podlagi opisa prič aretirala 2-4-letnega Joška P., ki je priznal, da je bil v nedeljo v bolnici, a zanika tatvino. Price pa so ga pri konfrontociji spoznale kot storilca. Ukradenega kolesa še niso našli. c Uporaba grobov na mestnem po- kopališČu. Mestno naeelništvo v Ge- Iju razglaša: Pravica uporabe gro- bov na mestnem pokopališču, ki je bila pridobl jena pred 20 loti, j,e po po- kopališkem redu mestne občine celj- ske ugasnila. Stranke, ki imajo na imenovanem pokopališču grobove in želijo te še v nai>rej obdržati, mo- rajo plačati zadevne pristojbine pri mestni blagajni za nadaljnih 20 let. Večja množina sladkega sena in otave se takoj proda. VpraSati : Gaberje 19 pri Celju. Soba s posebnim vhodom in elektriko se odda. Prazna 150 Din, na željo se tudi meblira. Naslov v upravi. Za pomladansko sezono nudi najceneje lepotne in zagrinjalne grme mačehe, Bellis, nageline, spominčice itd. vrtnarstvo A. ZELENKO,., Celje, Ljubljanska cesta 23 a. P.ok potcče 30. aprila 1930. Po poLe- , ku tega roka bo mestna občina pro- I sto razpolagala z grobovi in na njih stoječiini nagrobnimi kamni, ogra- jaini itd. c Oddaja zakupa kolodvorske re- stavracije v Celju se bo vršila na ofertalni licitaciji dne 8. aprila pri direkciji državnih železnie v Ljub- ljani. Pogoji so na vpogled v pisarni I Zbornice za TOI v Ljubljani. ! c Nočno lekarniško službo ima oil , sobote 22. t. in. do vštetega pctka 28. t. m. lekai-na »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasilno društvo v Celju. Teden- j sko službo ima od nedelje 23. t. m. do vštete sobote 29. t. m. IV. vod pod poveljstvom g. B. Schlosserja. i Dunajska vremenska napoved za { soboto 22. marca: Večinoma jasiio vreme, na vrhovih niorda še jutranji mraz, cez dan naraščanje tempera- j ture. Vezenje strojno in ročno delo, izdeluje najlepše in najceneje B. Pušnik Celje, Cankarjeva cesta 4. Predelovanje in moderniziranje pie- Lenin po zmernih cenah. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Repertoar: Sreda 20. marca ob 20.: »Sneg«. Go- stovanje mariborskega Naroilncga gledališča. Abonma. * Gostovanje v celjskem gledali- šču. V sredo 20. t. m. zvcčer bodo go- stovali člani mariborskega Narodne- ga gledališča v Mestnem gledališču v Gelju z dramo »Sneg«, delom slo- vitega poljskega pisatelja Stanislava Przybyszewskega. Drama je dosegla tudi na mariborskem odru velik uspeh. Celjani bodo gotovo tudi v sredo napolniJi gledališCe. Vstopnice se 'Ljubljanski velesejem ob desetlet- nici«, ki bo v lepih besedah in sli- kah prikazal zgodovinski razvoj in pomen te ustanove. Spominski spis bo obsegal približno 04 strani redak- cijskega dela z zaniniivimi članki naših najboljših gospodarskih stro- kovnjakov. Preko 70 slik bo dičilo to knjigo. Del spisa bo prikazal tudi razvoj in stanje onih domačih pod- jetij, ki se za to zanimajo. V tej za- cievi se je obrniti na upravo velesej- ma. Knjiga izide v visoki nakladi. Oticijelni katalog letošnega jubilej- uega velesejma pa izide neodvisno I od omenjenega spoininskega spisa I na dan otvoritve v samozaložbi tvrd- ! ke Aloma Company v Ljubljani. Slovensko obrtno društvo v Celju, Hedni letrxi občni jzI>ox* se vrši v cetrtek, dne 27. marca 1930 ob 8. uri zvečer v salomi Narodnega doma v Celju BNEVNI RED: /. Čitanje zapisnika zadnjega ohčnega zbora 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo tajnika 4. Porocilo blagajnika 5. Poročilo revizorjev 6. Sprememba pravil 7. Volitev odbora in revizorjev 8. Slučajnosti Ako bi obeni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje v istih prostorih nov obaii zbor ne glede število nav- zoäh clanov. ODBOR. Hmetsfea posojilnica za celjsho okolico v Celju —— ———¦¦¦¦—¦¦¦¦¦ registrovana ladruga z omejeno tavezo ¦»¦¦»»»¦»¦¦¦»¦^mm Pisarna v Prešepnovi ulici S Hranllne vloge obresluje po 6-8% čistita, brez renlnega davka. 2 , id © X — «j i -si Š I S « i W = 1 Stran 4. »Nova Doba« 21. III. 1930. Štev. 23. ürtna in poljska semena sveža, plombirana, priznano najbolje kaljiva in umetna gnojila vseh vrst nudi Dflttffemtt^rf^SaltVi&k C!L*B Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imam v Jr 1 C^JJ^jri^Ctj&^ L*%2l svoji hisi v CELJU, KEÄLJÄ PETHH c. 37, lasino mesarijo, prekalevalnico in gosiilno pri „lelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk sc priporoča fosip Goreniak. Vinho Hii'rfii'JEC. obi. Eonces. mestnž tesarshi mojstep m M\ Mil r^lill izvršuje vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |J| I UuljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, ledenicc in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ct^n'W.iT 1. aprila se priine ^^—^^^^ velihonoma prodaja ^rnLk0Ä trgovini T. KUDER nasl. so.« !>• CERLiINI CELIE, GLAVNI TRG ŠTEV- 14 Spomladanski plašči, obleke, predpasniki, fantovske oblekce, dekliške oblekce, srajce, kravate, čepice, klobučki. — Velika izbira «PEKO» čevljev, svila, popelini, blago za plašče in bluze. Velika izbira, nizke cene! Strogo solidna postrežba. /Zfe/tLo/2oč/ze L/c/?/s/z/ce kakor tudi vošCilnc cvetlice, pokrajinske brom in francoske dopisnice v največji izbiri po uizkih ccnab. Nadalje priporoČamo : Krep papir, svilen in barvan papir, peresa za rože, angelske glave, zlate zvezde, cvetje 2a rože, papirnate vreče za dišave in drugo. —¦- Novosti pi- semskega papirja v mapah. Knjigar»na in veletrgovina s pa-^X3r»j©ioa Goričar & Leskovšek, Celje, Hralja PetPfl cesta 7-9. SEM EN A! Lucerno In črno deteljo, travna semena za košnjo, za parke in trate, rdečo in rumeno pesno seme, čebulček, vse ˇrste vitnih semen itd., svežih, kaljivih, priporoča KAROL LOiBNER, (Pri zvoncu) ; CELJE, Kralja Petra cesta. j Maks Zabukošek modna krojačt&ioa Celje. Cankarjeva ulica Št. 2 Velika zaloga angleSkega in češkega blaga. 50-37 i/ l • • za vrtove Kaljiva semena - p-^ priporoca v veliki izbiri tvrdka Brata Gracner, Celje, Presemova ulica 21. Sfavbišča na lepem, solnčnem kraju, s sadnim drevjem, v predmestju Celja, na prodaj. Naslov v upravi. 3-3 Gospodična popolnoma verzirana v špecerijski stroki in blagajniških poslih, se sprejme z 31. marcem. Predstavi naj se pri tvrdki A. Kolenc nasl. v Celju. 2-2 IMoško kolo dobro ohranjeno, znamke »Torpedo«, se proda za 800 Din. Istotam se proda lepa, skoro nova poletna obleka za 700 Din. Naslov v upravi. Antlseplißno proparirana I _______ ____ ij nežna kakor svila, deainfioirana in je dokazano higijensk! najzaneslivojša- Zahtevajte jo »zrecno ¦ povsod. _______ '"' ______ Oprsniki in podveze za nogavice velika izbira kleklanih čipk in motivov. Pavla Slugova, Celje, Vodnikova ulica. J postelje stole, zofc, madrace, nove spalnice, * žičnc vložke, dobitc po konkurcnčni ceni pri tvrdki »MARMOR«, Celje lei se je preselilei Is, CeSJa Gosposlca ul. 25, v lastno hišo na Spodnji Hudinji St. 52, CELJE-GÄBERJE. Različni avtobusi vozijo dnevno do tja za Din 3-~. 25-50 USTANOVLJENA 1ETA 1881. Celj'sho posojiinica!: v Celju Celje v lass ni hisi Narodni dom Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obre- stuie najugodneje, nudi popolno varnost in iz- plačuje tocno, — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. Za yarnosf hranilnihvlog jamči poleg lasfnega aktivnega premozenja po Din 100,000.000 — še lasfna glavnica in rezerve, ki znašajo skupai nad Din 14,500.000— PODRUiNICI: MARIBOR SoifANJ Aleksandrova cesta št.11. (v lastni hi§i) Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goritar I Leskovsefc, Celje knjigartna in v@Iei^gowsna ci papir^em, piaalnimi in ri»alnimS preafimefi. Samo na veSiko! Samo na veliko Pomaranče, litnone Kakor drugo lužno sadje nuül najeenefe CELJJE, KRALJA PETRA G. 225 veletrgovlna kolonijalnega In špeceHjskej;a blaga LaBtna i>r>ažLi!?na lcaive Wlllxi. xeb disctire Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetilik, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih šip itd. 50—38 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celiska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pi*i koloxiw«Kru) Prihrankom rojskoy \i Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter nalo^bam cerkvenega in obcin- skega denarja posveüa posebno pažnjo. Hranilnica dale poso- jila na zemljišča po najnlžji obrestni meri. Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jamči poleg S* mocfn TfillO z vsem premoženjem premozenja hranilnicc J6 III631U vCIJC in vso davčno močjo. Urejuje Raüo Pečnlk. — Odgovoren za konzonij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. — Öba v Celju.